žslea Q oyic 5 k i ► V KOČEVJU, DNE 24. AVGUSTA 1957 Seja obiiflshega ljudskega odbora Koleuje 50 odbornikov kočevske občine - Novi predsednik ObLO Janez Rigler Podpredsednika Karl Grm in Peter Mohor iz Predgrada 15. avgusta je bila v Kočevju prva skupna seja občinskega ljudskega odbora Kočevje in priključenega dela bivšega ObLO Predgrad. Odborniki so se udeležili seje v lepem številu. Sejo je o tvoril najstarejši odbornik ObLO Kočevje tov. Peter čero. V uvodnih besedah je pozdravil vse navzoče, posebej še odbornike iz priključenega dela bivše občine Predgrad. Odborniki so iz svoje srede izvolili verifikacijsko komisijo, ki je podala poročilo. Zaprisega novoizvoljenih odbornikov iz priključenega Predgrada je potekala v slovesnem vzdušju. Na dnevnem redu so ibile volitve novega predsednika ObLO Kočevje. Odborniki so se odločili za tajne volitve. Iz svoje srede so izvolili kandidacijsko in volilno ko- Predsednik ObLO Kočevje Janez Rigler 'Muf tiomentui PODJETJA BODO IZPLAČEVALA HRANARINO Zavodi Za socialno zavarovanje so z uvedbo zdravstvenih izkaznic naleteli pri izplačevanju nadomestil za plače na posebne težave. Večina zavarovancev je vezana na mesečne dohodke in pomeni izostanek plačila v času bolezni resen problem za vsakdanje življenje našega človeka. O pravočasnem izplačevanju nadomestil za plače so razpravljali tudi na zadnji seji Zbora proizvajalcev pri OLO Ljubljana In sprejeli nekaj važnih sklepov. V bodoče bodo podjetja, ki imajo nad 50 zaposlenih delavcev in uslužbencev, izplačevala nadomestila za plače, ne samo za prvih 7 dni, ampak tudi za ves ostali čas, ko je delavec ali uslužbenec nezmožen za delo. Razume se, da gredo izplačila za prvih 7 dni bolezni v breme podjetja, ostala plačila pa se bodo izplačevala v breme Zavoda za socialno zavarovanje. Določeno je tudi bilo, da podjetja ki imajo zaposlenih nad 100 delavcev in uslužbencev začno z izplačevanjem 1. julija 1957, X. avgusta 1957 pa ona podjetja, ki imajo zaposlenih nad 50 delavcev *n uslužbencev. Že pred sklepom Zbora proizvajalcev so Zavodi za socialno zavarovanje predlagali gospodarskim organizacijam, naj sprejmejo pooblastila o izplačevanju hra-narin. Zavod v Kočevju je sklical predstavnike podjetij z nad 50 zavarovanci, vendar nobeno podjetje ni sprejelo predloga za izplačevanje hrananne. Izračunavanje odstotka hranarine in izplačilo bi za podjetje pomenilo novo delo, toda delavcem bi bila storjena velika usluga. Uslužbenci pri gospodarskih organizacijah itak izračunavajo osnovo in odstotek ter izplačujejo nadomestilo za prvih sedem dni, zato bi jim nadaljnje izračunavanje in izplačevanje nadomestila plače ne pomenilo posebne obremenitve. To velja zlasti za večja Podjetja. Pravočasno izplačilo nadomestil za plače je še vedno eden izmed osnovnih problemov zdravstvenega zavarovanja. Pri ljubljanskem zavodu so morali samo v enem jotu v 800 primerih urgirati. Vsaka urgenca pa pomeni nepotrebno delo, izdatek in zavlačevanje. misijo. Obenem so izvršili volitve dveh podpredsednikov ObLO. Z večino glasov je bil izvoljen za novega predsednika tov. Janez Rigler, ke pa tov. Karl Grm in Peter Mohor iz Predgrada. Odborniki so s ploskanjem pozdravili izvolitev novega predsednika in obeh podpredsednikov. Nato je vodil sejo novi predsednik tov. Rigler. Nato so izvolili štiri odbomiške komisije: mandatno imunitetno komisijo, komisijo za gospodarstvo, komisijo za predpise in cijska vprašanja ter komisijo za prošnje in pritožbe. Po izvolitvi komisij so bile volitve Svetov pri ObLO, ki jih je -trinajst. Izvolili so naslednje Svete: Svet za splošna upravna vprašanja, za notranje zadeve, za gospodarstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet za komunalo in stanovanjske zadeve, za družbeni plan In finance, za šolstvo, za prosveto in kulturo, za zdravstvo, za socialno skrbstvo, Svet za varstvo matere in otroka, Svet za delo in delovne odnose ter Svet za telesno vzgojo. V Svete so bili izvoljeni tudi člani iz priključenega dela bivše predgrajske občine. Ljudski odborniki so nato razpravljali in sklepali o predlogih Svetov pri ObLO. Med drugim so potrdili predlog, da se podjetju Steklarna Kočevje odobri kredit v vtšini 1 milijon din. Potrdili so pravilnik obratne ambulante na Rudniku Kočevje. Pri ObLO Kočevje se ustanovi posredovalnica za delo, ki bo opravljala delo za vse področje bivšega kočevskega okraja. Del sredstev za poslovanje posredovalnice za delo bodo prispevale tudi občine. Izvoljen je bil upravni odbor posredovalnice, v katerem so zastopani predstavniki iz vseh občin bivšega kočevskega okraja. Dotaknili so se tudi stanovanj- Nekateri odborniki so -sprožili vprašanje, čemu je bilo potrebno dvakratno delo v samskem bloku pri stavbi ObLO Kočevje. Parket! v prostorih stavbe so bili že položeni, pa tudi pleskarska dela so bila že opravljena. Iz neznanih vzrokov pa so začeli prostore na novo pleskati. Zato so morali odstraniti tudi parket in ga potem občine Kočevje gpet na novo polagati. Kdo bo plač-za podpredsedm- nik nepotrebnega dela? Kdo drugi kot skupnost! Stvari nič ne spremeni, če je zakrivilo površnost gradbeno podjetje, ki zida ali kdo drugi. Odborniki so zahtevali, da se zadeva preišče. Na seji so govorili tudi o personalnih vprašanjih uslužbenskega kadra na občinskem ljudskem odboru Kočevje. Odborniki so poobla- organiza- stili podpredsednika in tajnika ObLO, da skupno s -Svetom za upravna vprašanja rešijo delovna mesta na ObLO. Poudarili so, da je treba pri izbiri kadra paziti, da se nastavijo kvalitetni uslužbenci. Prednost pri nastavitvi imajo dosedanji uslužbenci ObLO in uslužbenci bivšega OLO Kočevje. Razpravljali so tudi o ureditvi pokopališč, predvsem pa je pereče vprašanje ureditve pokopališča v Kočevski Reki. V razpravi so sodelovali tudi novi odborniki iz priključenih vasi bivše občine Predgrad. Izrazili so željo, da bi v Predgradu -ustanovili novo šolo. Prostori za šolo bi bili v zadružnem domu. Odborniki so izrazili tudi zadovoljstvo, da so njihovi kraji priključeni Kočevju. Novi prostori ObLO Kočevje Vodovod no Turjaku Na Turjaku so začeli z gradnjo vodovoda že pred tremi leti. Lani pa so se dela ustavila. Jarki zavo-skega vprašanja. Nekatera podjet- dovod so skoraj že povsod skopani ja hočejo zasesti prostore, kjer so cevi so pripravljene, manjka samo bili doslej okrajni uradi. Odborniki še okrog 1,000.000 din za dokončno so sprejeli sklep, da naj se stavbe, dograditev prepotrebnega vodovo-kjer so bili doslej uradi ObLO, da. Prebivalci Turjaka imajo samo Okrajnega sodišča in Okrajnega komiteja prvenstveno uporabijo za stanovanja. kapnice. Zlasti pa občuti pomanjkanje vode v sušnih dneh zadružno posestvo OZZ Turjak, kjer redijo Gospodarski program KZ Turjak Kmetijska zadruga Turjak je ena tistih manjših zadrug, ki mora pokazati vso iznajdljivost v boju za svoj obstoj. Zadruga Turjak uspešno opravlja svoje delo. Lani je prigospodarila nad 700.000 din dobička. Pod področje KZ Turjak spada trinajst vasi, ki pa so majhne in razmetane po hribovju. Prevladujejo srednji in mali kmetje; bavijo se s kmetijstvom, v zimskem času pa z izdelovanjem zobotrebcev. Zadruga Turjak odkupi letno do 2 milijona butaric zobotrebcev. V za-drugo je včlanjeno 110 članov. Pa poglejmo, s čim vse se bavi KZ Tm-jak. Na Turjaku ima zadruga lepo urejeno trgovino- in svoj tovorni avtomobil. Pridno odkupujejo kmetijske pridelke ter razne gozdne sadeže in gozdna zelišča. Zadruga tudi odkupuje les. Vsak četrtek je odkup klavne živine. Dogonj živine so jeseni in spomladi boljši, kakor v poletnem času. Pri zadrugi delujejo več ali manj uspešno poljedelski, sadjarski In živinorejski odsek. Letos je zadruga organizirala za člane strokovnih odborov pri KZ poučno ekskurzijo na štajersko. Obiskali so Velenje, črnelo in Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Potovanje, ki se ga je udeležilo 28 ljudi, je trajalo dva dni. Odkup kmetijskih pridelkov je v glavnem ves potom kmetijske zadruge. Zadružniki in ostali, ki prodajajo blago zadrugi, so zadovoljni s poslovanjem zadruge. Tudi hranilno-kreditni odsek je na dobrih nogah. Hranilne vloge znašajo sedaj ca. 900.000 din. Zadruga v Turjaku ima gospodarski program za leto 1957. Ne precej živine. Takrat morajo voziti vodo v sodih. Prebivalci tega kraja so precej delali pri gradnji vodovoda, pa tudi za naprej so pripravljeni pomagati, saj se zavedajo, da.bo vodovod njim samim v korist. Gradnja vodovoda se bo morala čim prej nadaljevati. Na ta pereči problem je mislila tudi občina Lašče in določila del sredstev za vodovod na Turjaku; vendar ta sredstva ne bodo zadostovala za dokončanje del. Turjačani so hvaležni za pomoč, ki so jo prejeli v začetku gradnje vodovoda od Odbora za male asana-cije pri bivšem OLO Kočevje in KZ Turjak. Del sredstev- (30.000 Jesenska idila na paši (Foto Lojze Čampa) bomo naštevali vseh podrobnosti PI'isPeva*a ob&na. tega programa. Nabavili so dva zaprašilca za krompir znamke »Trier« in drugo. Zadruga posluje v prostorni zgradbi, ki je -bila last bivših turjaških grofov. Med narodnoosvobodilno vojno je bila zgradba precej poškodovana. Sedaj je obnovljena in je v ponos zadrugi. Zadnje dni je bila mala državica Sirija ponovno v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Morda so prav to hoteli doseči oni, kj so skušali izvesti državni prevrat in tako spremeniti ne samo režim te dežele, ampak tudi razmerje sil na Bližnjem vzhodu. To, da je svetovna javnost manj pazila na to, kaj se godi v Omanu in da so zopet zagnali krik, da bodo Sirijo spremenili v sovjetsko vojaško in gospodarsko oporišče na Arabskem polotoku, kaže, kdo je v ozadju poizkusa, da v Siriji spremenijo režim. Dogodki so bili podobni onim v Jordaniji, ki so to deželo privedli v vode Eisenhower jeve doktrine za Bližnji vzhod in v spor z njenima starima zaveznikoma Sirijo in Egiptom. Po teh dogodkih sta Sirija in Egipt povečala napore za izvedbo konfederacije med obema deželama. V Alžiru divjajo boji z nezmanjšano grobostjo. Angleški in ameriški listi -—• tudi veliki in vodilni — pa so začeli sami zbirati podatke o dejanskem stanju v tej francoski koloniji in več ne verjamejo slepo francoskim uradnim vestem in izjavam. Zadnje dni objavlja tisk v teh deželah vedno več izvirnih reportaž, ki jih pišejo novinarji, ki obiskujejo razne oddelke alžirske vojske. Splošno mnenje teh ljudi je, da alžirski uporniki razpolagajo z dobro urejeno ar-lado in hkrati grade novo državo in oblast. Vsi prerokujejo Francozom dolge in krvave boje in dvomijo v možnost francoske zmage. Okrog otoka Cipra se stvari zopet zapletajo. Angleži zaradi dogodkov v Sirijo ponovno poudarjajo vojaški in strateški pomen otoka, Grki pa nočejo ničesar sli- Pogovor z našimi ljudmi PRED KONGRESOM ZKJ Letos v mesecu novembru bo v Ljubljani sedmi kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Tehnične priprave za kongres, ki jih vodi naš okrajni komite ZK, bodo kmalu končane. Stanovanja za delegate so že pripravljena, na Gospodarskem razstavišču pa bo v kratkem končano urejanje prostorov, kjer bo zasedal kongres. V osnovnih organizacijah Zveze komunistov podjetij in ustanov ter na vasi je videti živahno predkongresno politično dejavnost. Večina osnovnih organizacij je že imela predkongresne konference, na katerih so obravnavali svoje delo. Te dni pa bedo občinske konference ZK, na katerih bodo vodili delegate za kongres. NAJVEČJA HIDROCENTRALA Zvezni izvršni svet je odobril 220 milijonov dinarjev za pripravljalna dela na gradnji največje hi-drocentrale v Jugoslaviji. Hidro-centrala Split bo zgrajena na ustju Cetine pri Omišu. Na naši poti po vaših velikolaške občine smo obiskali tudi izdelovalca krtač, tov. Cirila Škrlja na Turjaku. Pripovedoval nam je, da je začel izdelovati krtače-ribarice že leta 1937, skupno s svojim bratom Henrikom, ki so ga ubili Italijani leta 1942. Z italijansko okupacijo pa je njegova obrt polagoma ljeni, prične sestavljati krtačo. Na preprosto napravo položi deščico, v roko vzame butarico sirka, na sredo butarice vtakne kaveljček, oboje nastavi v luknjico v deščici in potem s pomočjo topega dleta in kladiva spravi butarico v luknjico. Delo gre Cirilu hitro od rok. Ko je krtača gotova, jo je treba še ob- zamrla. Tov. Ciril je bil zaveden striči. Tov. Ciril ima za striženje Slovenec. Leta 1942 je bil prvi predsednik NOO Turjak. V roški ofenzivi leta 1942 so ga Italijani aretirali in pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsodili na dosmrtno ječo. Po končani vojni pa se je vrnil iz zaporov in pričel s svojim delom. Od leta 1948 do 1953 pa je opravljal razne funkcije, zato ni imel časa za izdelovanje krtač. Leta 1953 pa se je Ciril spet ves posvetil izdelovanju krtač. Ustanovil si je tudi družinico. Ogledovali smo preproste pripomočke, ki služijo Cirilu pri delu. Za izdelavo krtač-ribaric rabi posebno morsko travo, ki raste samo v Dalmaciji. Ali vas zanima, kako izdeluje krtače? Najprej mora pripraviti deščico in zavrtati luknjice. Nato mora morsko travo ali sirk zrezati in razporediti v majhne šopke. Na strojčku, ki je Cirilov lastni izdelek, se iz posebne žice stisnejo majhni kaveljčki. Ko so kaveljčki in butarice sirka priprav- posebno napravo, ki deluje podobno kot aparat za’ striženje las. Tudi ta je Cirilov lastni izdelek. Vprašali smo ga, koliko časa porabi za izdelovanje ene krtače. Povedal nam je, da jo napravi v 35 minutah. Poslovili smo se od tov. Škrlja in njegove soproge z željo, da bi še dolgo izdeloval krtače v zadovoljstvo gospodinj, katerim so namenjeni njegovi izdelki. OBSODBA DIREKTORJA FAP Pretekli teden je bila v Titovem Užicu izrečena sodba proti direktorju in dvema uslužbencema tovarne avtomobilov FAP v Pribo ju. Sodišče je obtožence spoznalo za krive in obsodilo bivšega direktorja Lavrenčiča (o njegovi poneverbi smo že poročali) na 15 let strogega zapora. Ostala dva pa sta bila obsojena na manjše zaporne kazni. sati o trojnih pogajanjih za ta otok (med Britanijo, Grčijo in Turčijo) ter vztrajajo pri zahtevi, da je treba voditi pogajanja o bodočnosti otoka skupaj z zastopniki prebivalstva z otoka. Tako bo verjetno prišla stvar na dnevni red Generalna skupščine Združenih narodov, ko se bo to jesen sestala. V Omanu so Britanci uničili nekatera oporišča uporniškega imama, nato pa so začeli z umikom, ker so Arabci sprožili zahtevo, da pride angleški napad na to kolonijo pred Varnostni svet. Zaradi sestava Varnostnega sveta pa imajo arabske dežele malo možnosti, da bi njihov poziv uspel, ker bo verjetno Britancem uspelo, da predlog v Varnostnem svetu ne bo dobil potrebne večine pri glasovanju. Predvolilni boj v Nemčiji postaja vsak dan ostrejši in tudi brez-obzimejši. Dva velika nasprotnika v tem spopadu ne štedita niti besed niti eden drugega in se obmetavata včasih z zelo čudnimi pridevki. Zadnje dni je predsednik socialno demokratske stranke Zahodne Nemčije v svojem tolmačenju politike svoje stranke tudi podal načrt svoje stranke o tem, kakšna politika bi po njegovem mnenju Priplejala do združitve obeh delov Nemčije. Olienhauer zagovarja združitev obeh delov Nemčije ob Pogoju, da se Nemčija po združit* vi ne bo opredelila k nobenemu taboru, da bo ostala izven Atlantskega pakta in da ne bo imela atomske oborožitve. Vodja zahodno nemške opozicije tudi meni, da je za Nemce najbolje, ako pomagajo velikim silam, da se sporazumejo o razorožitvi in da sklenejo skupno z ostalimi evropskimi deželami evropski varnostni pakt. Sporazum o nenapadanju in medsebojni pomoči v primeru napada katere koli dežele na katero koli od članic tega evropskega varnostnega sporazuma. Olienhauerjevo stališče je mnogo dežel pozdravilo kot treznejše in razumnejše ne samo za nemško združitev, ampak tudi za sedanje mednarodne odnose in položaj v svetu sploh. Olienhauer je tudi odločno nastopil proti vmešavanju tujih sil v notranji boj Nemčije in izrazil upanje, da bo njegova stranica dosegla znatno večji uspeh kakor na prejšnjih volitvah. Naš podpredsednik tov. Vukma-novič je odpotoval na čelu naše delegacije v dežele Daljnega in Sred-11 j ega vzhoda. V glavnem mestu Indonezije se je udeležil proslave dvanajste obletnice razglasitve Indonezijske republike. Tov. Djuno Salaj se že nekaj dni mudi v Moskvi kot gost sovjetskih sindikatov. Prisostvoval bo proslavi 50-letnice sindikatov, ki štejejo danes preko 47 milijonov članov in upravljajo veliko knjižnic, kulturnih in športnih domov ter športnih objektov in stadionov. Našega predsednika republike je obiskal voditelj Laburistične stranke Anglije Gaitskell in s soprogo ostal pri maršalu Titu celo popoldne. Visoki angleški gost je na privatnem obisku v Dalmaciji, kjer bo obiskal poleg Splita tudi Dubrovnik. Gaitskell je vodja laburistične opozicije v angleškem parlamentu. Zummiep&CUicni komentar - NOVO PRESENEČENJE? Tam, kjer se je Atlantski ocean ob ameriškem kopnem močno približal Tihemu morju, teče že dolga leta boj med kolonializmom in kolonialnim silam podrejenimi ljudstvi. Britanska kolonija Gvajana je ena takih dežel. Bogata na naravnih bogastvih je dežela ob severovzhodnem robu Južne Amerike že davno vzbujala skomine pomorskih pustolovcev in osvajalcev. Leta 1953 se je v tej britanski koloniji prvič nekaj resno premaknilo. Takrat je na največje začudenje Londona in Washington na volitvah, ki so bile prvič razpisane s popolno volilno pravico, zmagala Ljudska napredna stranka. Njen vodja in predsednik dr. Jagan je kmalu po izvolitvi doživel mnogo neprijetnosti, saj so ga Angleži celo privlekli v London. Njegova vlada je zaradi izrazitega protikolonialnega stališča bila zelo kratkega veka. Vladala je samo 133 dni. Zatem so Angleži uvedli že velikokrat preizkušeno kolonialno vladavino z guvernerjem na čelu, ki je skušala v naslednjih letih zmanjšati pomen in vlogo zmagovite stranke. Angleži so namreč računali, da se bodo sile v stranki začele cepiti in so zaradi tega vedno znova poudarjali prokomunistično razpoloženje . vodstva te stranke, čeprav temu ni tako. Gre za domorodce, ki bi se radi otresli britanskega gospodstva. Polovica prebivalstva te kolonije je namreč Indijancev. Ko so pred leti zrušili vlado dr. Jagana, so trdili, da je bilo to nujno potrebno, da bi zavarovali Zahodni svet pred naraščajočo komunistično nevarnostjo, češ da so preko dr. Jagana hoteli komunisti dobiti nove položaje tudi na ameriških tleh. Britanci so takrat za svojo akcijo proti narodnostnim gibanjem v Gvijahi dobili vso podporo ameriške javnosti. Pod pritiskom splošnega razpoloženja in v upanju, da se je v Ljudski napredni stranki uveljavil nov dull sodelovanja s kolonialnimi oblastmi, je angleški guverner končno le pristal, da se izvedejo nove volitve. Do teh je sedaj res prišlo in ponovno je zmagala Ljudska napredna stranka še z večjo večino, kakor pred štirimi leti. Predsednik stranke dr. Jagan je takoj po objavi volilnih rezultatov izjavil, da je treba napraviti konec angleški kolonialni diktaturi in da predstavlja zmaga njegove stranke zmago naprednih in odločen poraz reakcionarnih sil. Na prvi pogled so dogodki v tej koloniji sicer morda zanimivi, vendar pa ne toliko pomembni, da bi jih morali uvrstiti v naše redne zunanjepolitične preglede. Angleška kolonialna uprava je zopet postavljena pred kočljiv problem, na kakšno stališče naj se sedaj postavi. Gotovo je, da se enakih ukrepov, kakršnih se je poslužila že pred leti, sedaj ne more ponovno poslužiti, ker bi to skrhalo angleški ugled v Južni Ameriki. Vendar ni samo to. V Južni Ameriki je sicer vrsta neodvisnih in samostojnih držav, vendar pa se v njihovo notranje življenje umešava severno ameriški kapital, ki ima za to veliko vzrokov. Prav zaradi tega vsako uspešno nacionalno in osvobodilno gibanje daje podporo tudi vsem onim stremljenjem, ki gredo za tem, da bi Južno Ameriko ne samo formalno ampak tudi dejansko, predvsem gospodarsko osvobodili zunanjega pritiska. Edino tako je mogoče razumeti, čemu uživa angleško stališče v tem primeru podporo VVashingtona. Iz dela in življenja zadružnih organizacij Zadružno gospodarstvo v Dolenji vasi Ribniški ..GRADBENIK" na dobri poti k uspehu Iz Ribnice je pot proti Dolenji delke kmetovalcev na tem področ- Beseda je tekla tudi o gradbe- Gradbeno podjetje Gradbenik v Kočevju, Cvišlerjih, sedaj pa gradi vasi zelo prijetna. Za to pa se je ju vnovčuje zadruga v Dolenji vasi. nem odseku. Ta odsek je gradbeno Ribnici je bilo ustanovljeno 1953. na Rudniku stanovanjsko naselje treba zahvaliti novi cesti, katera je Kmetijski in sadjarski odsek do- podjetje v malem, saj zaposluje ieta. V začetku je štel kolektiv in rudarski dom. Na Travni gori sedaj popravljena in je vožnja po bro delata, vendar bi bili na tem dvanajst ljudi. Gradbeni odsek Gradbenika samo 30 ljudi. Podjetje dokončuje dela v planinskem do- tej cesti pravi užitek. področju lahko doseženi še večji opravlja gradbena dela v Kočevju, pa je rastlo in se širilo. Danes ima mu, gradi most čez potok Ribnico V Dolenji vasi smo obiskali ta- uspehi. Zadruga je nabavila za svo- Ribnici in na področju KZ Dolenja Gradbenik že 130 ljudi. Začeli so z pri Ugarju v bližini Ribnice, začel mošnjo kmetijsko zadrugo. Doma je člane 10.000 kg semenskega vas. Slišali smo tudi nekaj kritike izposojenim orodjem, podjetje ni bo z rekonstrukcijo žage LIP Rib- smo našli samo upravnika zadruge krompirja in drugih semen. na račun tega odseka, češ da za- imelo osnovnih sredstev. Po štirih niča, v Dolenji vasi je zgradil tov. Nandeta Mateta. Bilo je nam- živinoreja je na dobri poti in je nemarjajo gradbena dela v doma- letih dela pa so si nabavili potreb- osnovno šolo. Ko bodo opravljena odsek no orodje, mehanizirano opremo, še obrtniška dela, bo šola Izročena reč v soboto popoldne. Pogovar- v zadnjih letih precej napredovala, čem kraju, za kar je bil jali smo se o raznih stvareh iz življenja in dela te zadruge. Lesni odsek je glavni steber zadruge v finančnem pogledu. Zadruga se mora v veliki meri zahvaliti dobremu delu .tega odseka, da je lahko nico za žito, motorno škropilnico z gradbenimi podjetji. V gradbenem dobičku, V zadrugi imajo tri dobre bike. predvsem ustanovljen. Slišali smo imajo lastni kamion itd. Vse to so svojemu namenu. Podjetje gradi Imajo štiri zadružne trgovine, in pa tudi dobre strani. Zidarji in de-sicer dve v Dolenji vasi ter po eno lavci gradbenega odseka solidno cer 75 odst. v Rakitnici in Grčaricah. opravljajo svoje delo, pa tudi s ce- ostalo četrtino pa iz fonda za pro Strojni odsek im^. veliko mlatil- nami so konkurenčni v primerjavi sto razpolaganje. Odrekali so se si nabavili iz lastnih sredstev in si- vodovod Ribnica—Kočevje, v Solz plačnega fonda, dražici dokončuje gradbena dela pri šolskem poslopju, ravno tako tudi na trgovskem domu na Gori. da so si lahko ustvarili Grad v Ribnici je bil med zadnjo Gradbenik Ribnica je od 1953 pa do sedaj zgradil vrsto z adaptacijo prostorov v gradu, leta kjer bo dobil mesto ribniški muzej. V gradu bo tudi nekaj stanovanj- zgradb: v Ribnici železniško posta- skih prostorov. Investitor gradbe- uresničevala in še uresničuje ko- in več manjših prevoznih in na- odseku imajo poleg zidarjev še te- pogoje za uspešno poslovanje svo- vojno požgan. Gradbenik je začel ristne zamisli za gospodarski na- hrbtnih škropilnic in zaprašilcdv. sarje in lončarje. Pri zadrugi de- jega podjetja, predek teh krajev. Zadruga je dala zaprašilce zadiruž- luje tudi mizarska delavnica, ki Zadruga tudi odkupuje in proda- nikom za uničevanje koloradskega zaposluje tri mizarje, ja kmetijske pridelke, gozdne sade- hrošča, katerega imajo tudi na do- V upravnem odboru zadruge so že, zdravilna zelišča itd. Vse pri- lenjevaških njivah več kot dovolj, pametni možje. Maloštevilen kader jo, dve stanovanjski hiši LIP Rib- nih del v gradu je občinski ljudski zadružnih uslužbencev dobro oprav- niča, Zadružni dom Ribnica, izvr- odbor Ribnica. lja svoje delo. še pred časom so šil dela pri rekonstrukciji opekar- Poleg gradbenih del pa opravlja izločili iz svoje srede slabe usluž- ne in sušilnice na opekarni v Rib- podjetje tudi večja ali manjša re- bence, ki so kvarili z nepravilnim niči. Gradil je tudi v drugih kra- montna dela na področju Ribnice in poslovanjem ugled zadruge. jih: v Lipovcu novo železniško po- okolice. Podjetje je znano po svo- Naš obisk v dolenjevaški zadru- stajo, v Kotu vodovod, v Sodražici jem solidnem delu, zato se vedno gi je končan. Poslovili smo se z že- zadružni dom in dokončal začeto bolj uveljavlja. delo delavnic Lesne galanterije Sodražica. »Gradbenik« je gradil v nična, komercialna služba. Vrednost gradbenih del v letu 1956 je znašala skupaj okoli 100 milijonov din, dobička pa so ustvarili 6 milijonov din. Finančni rezul- Društvo traktoristov in kmetij- sta letos v Celju. Cilj tekmovaja je tat »Gradbenika« je pomemben, ker skih strojnikov Kočevje je organizi- bil, da traktoristi Kočevske poka- traja gradbena sezona samo de- ' kmetijskem žejo svoje znanje in da najboljše vet mesecev. V zimskem času pla- Ijo, da bi zadruga dosegla še veliko uspehov pri svojem delu. V podjetju so dobro urejene teh-in finančna Traktoristi so tekmovali ralo tekmovanje strojništvu, ki je bilo v nedeljo 11. tekmovalce odberejo za tekmovanje ča podjetje svojim delavcem * 50 Celje, kjer bodo ekipno zastopa- odst. redne plače. Delavci so -tudi li traktoriste iz Kočevske. v zimskem času v delovnem raz- Zadnje tekmovanje je bilo v letu merju, so zavarovani in delovni 1948, kjer so pa tekmovali le trak- staž se jim šteje normalno. Tudi Gradbenik ima težave, pri- šitih vasi je bila letos letina ječmena zelo dobra. Pridelek pšenice ležba ni bila najboljša, prišli bi pa ni bil povsod enak; v nižinskih lahko tudi traktoristi iz Kmetijske avgusta na Kmetijski upravi Mlaka. Traktoristi in strojniki so tekmovali v okviru republiškega tekmovanja, ki bo od 23. do 25. avgu- toristi takratnega državnega posestva Kočevje. Letos pa so bili tek- manjkujejo mu nekvalificirani *de-OBILEN PRIDELEK JEČMENA movalci iz Kmetijsko-gozdarskega lavci. Na področju Turjaka in okoli- posestva Kočevje in posestva Delavci so plačani večinoma po »Snežnik« iz Kočevske Reke. Ude- akordu. Zaslužek delavcev je sorazmerno kar dober. Delavski svet podjetja ima seje predelih ji je rja precej prizadeja- uprave Livold in pa iz kmetijskih navadno vsakih šest tednov po po- 60 odst. šine so s to razmejitvijo pridobile ia. Povprečno je pridelek pšenice v zadrug. Vseeno pa se je na tekmo- trebi pa tU(k večkrat Delavski svet ojnih okrog 2000 ha. teh krajih srednje dober. Najslab- vanju izrazila volja do dela in zna- šteje sedemnajst, upravni odbor pa letih je bila sečnja zaradi takrat- V tem letu bodo nadaljevali z še pa se bo odrezala sadna letina, nje, ki ga obvladajo traktoristi v devet članov. Delavsko samoupravnih gospodarskih razmer precej gradnjo tistih cest, ki so jih gra- Sadje je šlo po zlu v času pozebe svoji stroki. Za tekmovanje v Ce- ljanje se tudi v tem podjetju vedno višja, kot pa je bil prirastek.^ V dill že lansko leto. Poleg tega je v mesecu maju. Jablane In hruške lju so bili določeni trije najboljši bel j uveljavlja, kar se odraža v zadnjih letih pa se je močno v načrtu gradnja nekaterih novih so ostale domalega skoro povsod traktoristi: Podlogar Sandi iz Sta- krepitvi in rasti podjetja. — T L rt pr« nnnln «vrv/J _ n.«n piap.1 ______- 1 • - 1 J., 1 Tudi na kočevskih poljih so želi kombajni Skrb za pogozdovanje gozdov V občini Kočeevje je 60 odst. šine so s to r gozdne površine. V prvih povojnih okrog 2000 ha. zmanjšala. Letos bo znašala pred- gozdnih cest. videna sečnja lesa v zasebnih gozdovih 13.500 m3 netto mase. Razen tega se bo vršila oziroma se vrši sečnja tudi v državnih gozdovih. prazne. V občini Lašče imajo 10 šol re cerkve, ki je dosegel na tek- y gradbeništvu je včasih delo movanju prvo mesto, Poje Alojz iz precej zapleteno. Večkrat se jezi-Mlake je bil drugi, Vlašič Rudi iz mo, ^ gradnja ne poteka tako, kot Mlake pa tretji. Prvi trije so dobili bi si želeli. Vzrok pa ni vedno pri poleg pismenega priznanja tudi de- gradbenem podjetju, ki stavbo gra- name nagrade, ostali pa le pisme- * ■ ■ ■ . »s Jože Pahor Matija Gorjan Leta 1515 so se slovenski kmetje prvič združeno dvignili v boj »za staro pravdo«. Iz zelo skopih zgodovinskih podatkov Sta nam znani le dve osebi: Klander iz Gorenjske in »krofasti kovač« iz Radovljice, ki naj bi vodila to gibanje slovenskih kmetov, vendar domnevamo, da so morale biti pri tem udeležene še osebe, o katerih pa ni podatkov. Pisatelj je za junaka svojega romana postavil študenta Montana-rusa — Matijo Gorjana, sina svobodnega kmeta na Topli rebri pod Rogom. Matija se je spomladi 1514 vrnil iz Nemčije v Ljubljano. Tu je živel med prijatelji iz vrst deželnega plemstva in spremljal napet .položaj med meščani In fevdalci. Za položaj kmetov se ni dosti menil. Toda ko je kočevski trinog Jurij pl. Thum vrgel v ječo tudi njegovega očeta, tedaj je odhitel (Odlomki iz romana) domov, da bi pri Thumu dosegel njegovo osvoboditev. Uspel ni, pač pa je spoznal položaj kmetov, vstopil v vrste upornikov in sodeloval pri organiziranju upora in v bojih, ki so se začeli z napadom na kočevski grad in trajali nato skozi vse poletje leta 1515. Iz romana, katerega je kritik označil takole: »Kar so zgodovinarji obdelali na nekaj straneh, se je v knjigi z nad 400 stranmi razbohotilo v kipeč vrelec resničnega življenja« (A. Budal) smo izbrali tiste značilne odlomke, ki se godijo v Kočevju in okolici. Zborovanje na gradu v Ljubljani Po cerkveni slovesnosti so se plemiči skupno odpravili na grad, kjer je bila prirejena velika dvorana. Palačo deželnih stanov v mestu je bil porušil velik potres 1. 1511, za- to so se stanovi začasno shajali v Trobente so tedaj zazvenele pred gradu. gradom, bilo je počaščenje. Vsto- S plemstvom je šla vsa plemiška ,pil je visok, silen mož, toliko mladina, zbrana okrog Lambergerja. Dasl se je Montanarus branil, ga je Vid vendarle potegnil s seboj. Tudi na gradu je bilo plemstvo prvo. Ponosno, samozavestno je zasedlo dvorano, pogled na izbrano gospodo, blestečo v žametu, svili in dragocenem krznu je bil mogočen in nenavaden. Točno ob napovedanem času so prišli zastopniki mest. Njihovo število se je sicer izgubljalo med tolikimi zborovalci, vendar je vse iz-nenadilo. Meščane je vodil mlad, ši-rokopleč mož v črnem žametu, živih, ostrih oči, s kratko črno brado, ki je objemala zdravi rdeči obraz. Nastopil je najbolj obrekovani mož, ki se je danes prvič spet pokazal v Ljubljani, Mihael Ga-ljard. »Kakšna drznost!« je dejal Kissel Montanarusu. »Kakšno izzivanje!« Montanarus ni čutil tega, njemu je bil Galjard všeč, ves, kakor je stal tu, trden in kljubovalen. ogromnejši, ker je bil ogrnjen z dolgim ohlapnim plaščem, okrog in okrog obrobljenim s kunjim krznom. škof Christoforus Ravvber je prihajal, plečat velikan, čigar ramena so primerjali Atlantovim. Daši je nagibal k petdesetim letom, vendar je bil njegov obraz svež, mladosten, kakor je bil sicer trd im vojaški. Mož je bil zdrava, sočna mladika ene najimenitnejših plememi-taških rodbin v deželi. Gruče v dvorani so se razmaknile in napravile špalir, s škofom so prihajali cerkveni dostojanstveniki. Visoko zravnan in z odločnim, vojaškim korakom je šel Rawber k svojemu prestolu, odzdravljaje na desno in levo. čutilo se je, da je to mož, ki pomenja v deželi več kakor vsak drugi. Takoj -po prihodu cerkvenih dostojanstvenikov so oznanile pozavne, da pričenjajo stanovi svoje delo. Deželni glavar Johanes Auersperg je vstal in s slovesnim, kyep-pim glasom prebral cesarjevo pismo. Bilo je kratko. Cesar Maksimiljan I. je klical deželne stanove vojvodine Kranjske k resnemu delu v resnih časih. V teh časih morajo biti stanovi edini in pripravljeni na žrtve. Vladarjeve skrbi so velike, posebno še zaradi nevarnosti, ki jim je izpostavljena kranjska zemlja. Zato si vladar ničesar bolj ne želi, kakor da bi mogel čimprej osebno obiskati svoje ljube, zveste Kranjce. Ta želja, upam, se mu bo v kratkem izpolnila. »Vivat!« je zagrmela dvorana. »Maximilanus I. Vivat!« Deželni glavar je dvignil roko, v dvorani je spet zavladala tišina. S povzdignjnim glasom je Auersperg bral odgovor deželnih stanov, ki bi bili posebno srečni, če bi že mogli pozdraviti vzvišenega vladarja v svoji sredi. Spet je grmelo odobravanje. Med zastopniki mest pa je vstal Mihael Galjard in prosil .besede. »čemu?« je vprašal deželni glavar in pogledal eminenco škofa. »Pridružujem se adresi v imenu zvestih, svobodnih mest,« je pribijal samozavestno širokopleči mož, »pooblaščen za to od vseh mestnih odposlanstev, pridružujem pa se tudi, čeprav brez pooblastila, v imenu onih dveh uglednih mož, ki v tej uri ležita v ječi tu pod nami, v imenu Kranika in Cirmana ...« Galjard ni končal, hrup ga je preglasil. Od vseh strani so udarjali ogorčeni vzkliki, da v imenu veleizdajalcev nihče ne sme govoriti. Galjard je čakal, da se unese nevihta. Bil je miren, kakor da je ves ta krik umeven sam ob sebi. Komaj se je vpitje nekoliko poleglo, je zahteval odločno, naj oba meščana takoj izpustijo, ker imajo svobodna mesta svoje sodnike. Nihče drugi ne more in ne sme soditi meščanov. Spet se je vzdignil hrup, a ga je deželni glavar potlačil. »Ne dovolim, da bi se govorilo o tem!« je dejal odločno. »Nihče se ne sme vmešavati v petek kazenske zadeve! Sprejemam odgovornost za vse, kar sem ukrenil, zakon o varnosti cesarskih dežel me opravičuje za izvršeno!« Se nadaljuje Kaj smo videli na tradicionalnem „Kočevskem tednu" NAŠI ATLETI ZOPET USPEŠNI V soboto je bila v Celju tekma med atletskimi reprezentancami Ljubljane in Celja. V reprezentanci Ljubljane je sodelovalo tudi pet Tudi letos je Turistično društvo venije, poleg pa tudi zelo močna kaj odigrala turnir kot vajo za ev-Kočevje priredilo svoj traditional- ekipa tovarne Tomos iz Kopra. Na ropsko prvenstvo na Dunaju, kani Kočevski teden s sodelovanjem 2500 m dolgi progi so se razvijale mer so naši šahisti odpotovali 20. atletov kočevskega Partizana. Če ostalih društev in organizacij. Ko- prav lepe krožne dirke in borbe t. m. Prvo in drugo mesto si delita upoštevamo, da so bili v obeh re-šarkarski turnir, 'ki ga je priredil med najboljšimi dirkači za republi- velemojster Ivkov in mednarodni prezentancah najboljši atleti Slove-domači Partizan, je prejšnjo sobo- ško prvenstvo. Turistično društvo mojster Raikič. Domača šahistaMe- nije, so dosegli naši atleti res lepe to otvoril Kočevski teden. Sodelo- je dalo zmagovalcu prehodni pokal, stek in Šafar sta tudi sodelovala uspehe in častna mesta. Konzilija .............................. v dvorani množičnih organizacij na turnirju. Občina Kočevje, ■ Turi- je bil s skokom 180cm v višino valo je šest klubov: Ljubljana, Odred. Svoboda ter partizanska dru- je bila razstava del domačih sli- stično društvo in šahovsko društvo prvi, Torkar s skokom 6,34 m v štva iz Novega mesta, Domžal in karjev-amaterjev. Nekaj del je bi- Kočevje so podarili zmagovalcem daljino tretji, Adamič se je s sko-Kočevja. Prehodni pokal Turistič- lo prav dobrih in upamo, da se bo- nagrade. kom ob palici z višino 3,60 m uvr- nega društva je prejela Svoboda iz do razvili v dobre slikarje. Ljubljane. O turnirju smo že poročali. Na stadionu Partizana so igral- 17. t. m. je uprizorila Svoboda SU* med naboljše skakalce v Slo- Kali kulturnega življenja v Kočevju (Razmišljanja ob kulturnih prire- Kočevska Svoboda je dala naj-ditvah Kočevskega tedna) prej Gogoljevega Revizorja. Pred-Tudi letos je Turistično olepše- stave so bile zelo slabo obiskane, valno duštvo Kočevja pripravilo s Popolnoma upravičen jc bil apel v Dopisniško tekmovanje strelcev V sklop prireditev Kočevskega Rudnik Kočevje pri željnskih ja- veniji. Nastopal je tudi dihal, ali to sodelovanjem skoro vseh kulturnih lokalnem časopisu in graja na ra-tedna je bila uvrščena tudi lepa ze\Q uspelo mladinsko igro P°t mu 111 šlo. Dosegel je četrto m športnih organizacij našega me- čun prebivalcek' kulturnim de- šahovska prireditev, ki je dala pri- pehta s petjem in plesi. Pri večer- mesto, ker meti krogle izpod 13 m sta Kočevski teden in v teh dneh lavcem dajo tako malo priznanja. niso zadostovali za boljšo uvrsti- poskrbelo za najrazličnejše šport- Svoboda na Rudniku je kmalu na- tev. -ko ne, gospodarske in kulturne prire- to nastopila na novo urejenem odru ditve, ki naj bi naši širši domovi- s Fodorjevo Uspavanko, ki je žela AVTOMOBILI ZA ŠIROKO ni približale Kočevsko, predvsem pa nedeljeno priznanje, obisk je bil za- POTROŠNJO prebivalce Kočevja in okolice opo- dovoljiv. Rudarji so za svoj praz- Poleg avtomobilov za osebno po- zorile na bogato društveno življe- nik povabili v goste Prešernovo v hotelu Pugled. O razstavi bomo trošnjo, ki jih v obliki sestavnih nje kraja in na prirodne zanimi- gledališče iz Kranja, ki se je pred- še poročali. delov uvažamo iz Italije in so pri vesti naših krajev. stavilo z Remčevim delom Magda V nedeljo 18. t. m. so bile nogo- nas znani pod imenom Zastava- še pred Kočevskim tednom so in komedijo Avtobusna postaja. S FIAT 600, bomo do konca leta bile v Kočevju pomembne kulturna svojim res kvalitetnim izvajanjem uvozili še 287 osebnih avtomobilov manifestacije, o katerih je doma- je pripomoglo k svečanejšemu obe- ti Svobode iz Kočevja prav dobro zadevanju Turističnega društva še ni predstavi na prostem je bilo ve-uprizorili komedijo »Revizor« na poseben poudarek. Pod vodstvom itKo gledalcev, M so bili s prire-zasilnem odru na prostem. tajnika šahovske zveze Slovenije je ditvijo zelo zadovoljni. V nedeljo 11. t. m. so se zbrali prišla v Kočevje celotna državna Okrajna gostinska zbornica s so-v Kočevju vsi najboljši dirkači Slo- šahovska reprezentanca in je tu- delovanjem Trgoprometa iz Kočevja je priredila kulinarično razstavo metne tekme štirih klub c v. Strelski odbor Kočevje je sprejel movanju z zračno puško dosegli Marljivo Turistično društvo vanje v streljanju z zračno in vojaško puško med ekipama Kočevja in Gorice. Na Kočevskem še nismo imeli lepa praktična darila. Strelci Kočevja si želijo še več takega tekmovanja in je bilo zelo takih tekmovanj, ker na tekmova-zanimivo. Tekmovanje je bilo izve- nju vsak strelec največ pridobi, deno kot vsa ostala tekmovanja, Grajal pa bi prebivalstvo Kočevja, samo vsaka strelska ekipa je tekmovala na svojem terenu, kocev- za tekmovanje, ski strelci so tekmovali v Kočevju, si ga ogledali, strelci Gorice pa so tekmovali v ki ni pokazalo dovolj razumevanja le maloštevilni so predlog Okrajnega strelskega od- malenkostno razliko par krogov, naredilo veliko in uspešno akcijo za znamke Moskvič-402 iz Sovjetske č!i časopis vse premalo pisal. V re- -ležju rudarskega slavja. Kmalu nabora Gorica za dopisniško tekmo- dočim so bili v tekmovanju z vo- propagando turizma na Kocev- zveze. Iz Zahodne Nemčije pa bo- publiškem časopisju pa naše prire- to nas je obiskalo tržaško Sloven- jaško puško precej boljši od naših. skem. Vsi, ki so sodelovali, morajo mo uvozili 100 avtomobilov znam- ditve niso našle nikakega odmeva, sko narodno gledališče in nas na- Zmagovalci obeh^ ekip so prejeli bhl pohvaljeni. Kočevski teden je ke Isetta. Moskviči-402 so name- Kje je krivda, ne vem. Bile pa so vdušilo s Steinbeckovo Iramo živi kazal, kaj se doseže s složnim de- njeni za osebno potrošnjo, Isettepa tako lepe in pomembne, da bi mo- plamen. No in sedaj je kočevska tl in dobro organizacijo. -ko za vojaške vojne invalide. rale biti omenjene. Svoboda uprizorila na prostem Re- vizorja, Svoboda z Rudnika pa je prav tako na prostem dala pre- Pokalni nogometni turnir v Kočevju T” Željnskimi jamami in je doživela V nedeljo 18. avgusta je bil na je v tekmi za tretje in četrto mesto skušal osvajati polje, a je pritisk zares mogočen uspeh, saj je pred-Prvo mesto v tekmovanju z vo- stadionu Partizana v Kočevju od- Metala-c zmagal nad Javornikom, v Metalca prisilil, da je bila tekma staVo obiskalo nad 1000 ljudi. Gorici. Iz Gorice sta prišla le dva jaško puško je dosegel -član Strel- igran III. tradicionalni nogometni finalni tekmi pa je Rudar prema- do odmora precej enakovredna in zdi se mi, da je zgrešeno govo- člana, ki sta obenem sestavljala tu- ske družine Kočevje mesto — tov. turnir za prehodni pokal Turistič- gal Partizana in osvojil prvo me- dinamična. V nevarnosti so bila riti o tem da ljudstvo nima razu- di sodniško ekipo in sta prisostvo- Zupančič Jože, v streljanju z zrač- nega tedna. Nastopala so moštva: sito. zdaj ena, zdaj druga vrata, a gola mevanja ža igre in predstave. K vala tekmovanju. Prav tako pa no puško pa član Strelske družine NK Metalac Delnice, NK Javornik Partizan : Metalac 2:1 ni bilo. Javornik je tedaj zastreljal Pehti so prišli ljudje na vozovih iz sta šla iz Kočevja dva člana v Go- Kočevje mesto — tov. Hren Jernej. Rakek, NK Rudar Kočevje in Par- Tekmo je pričel Partizan. Iva- 11-metrovko. V drugem polčasu pa oddaljenih Ložin, Gorenj in iz Sta-rico. Ta vrsta tekmovanja je do- Prvo mesto v ekipi Gorice je do- tizan Kočevje. Dopoldne je v pol- netič je že s prvim prodorom v pr- se je situacija na igrišču spreme- re cerkve, prišli’ so iz Mozlja, Libra predvsem zaradi tega, da se segel z vojaško puško tov. Klančič kvalifikacijskih tekmah Partizan vi minuti po prediložku iz desnega nila. Javornik je postal zelo ne- volda in Dolge vasi, cele kolone so ekipe izognejo finančnim stroškom. Janko, v streljanju z zračno puško premagal Metalca, Rudar pa je krila dosegel krasen gol. Nadalje varen in že v začetku kar dvakrat prihajale iz mesta, kljub temu, da Zmagali so Goričani, ki so v tek- pa tov. Roškar Franc iz Gorice. zmagal nad Javornikom. Popoldne so se Partizanovi prodori, malo za- potresel mrežo Metalca in vodil že Se je občutno ohladilo. ustavili in kratek čas je imel Me- 3:0. Šele v 25. minuti je Metalac v Kočevju imamo prelep sta- talac iniciativo. Tedaj so dosegli uredil ' svo-je vrste in v silovitem d^n, imamo ponosno stavbo Še- gostje tudi edini gol. Partizan je protinapadu z dobro kondicijo do škovega doma — kulturni spome- znova uredil svoje vrste in do od- konca tekme izenačil na 3:3. V nik NOB __________ z odrom ki prenese mora nevarno ogrožal nasprotniko- dveh podaljških po 10 minut je najzahtevnejše uprizoritve, imamo va vrata, kjer je moštvo iz Delnic moštvo Metalca zaključilo tekmo v kulturni dom v Šalki vasi, ki ima zabilo avtogol. Drugi polčas je ostal svojo korist. Odlikoval se je zlasti tehnično zelo dobro urejen ’ oder, na brez gola. Gostje so malo popu- vratar. Sodnik Maver je sedli zelo katerem so možne kvalitetne pred- stili in moštvo Partizana je rahlo dobro. stave, in prostor za domom, ki mo- re postati prizorišče zares lepim Rudar : Partizan 4:2 družabnim prireditvam. Imamo pa Spet sta se srečali domači mo- tudi, kar smo odkrili ob Pehti, pre- O B 3 A V E KINO in 1. sept. franc, film »Prepove- PREKLIC JADRAN, Kočevje: od 23. do 25. dan sad«. Preklicujem žaljive besede, ki avg. slovenski film »Dolina mi- DOBREPOLJE: 24. in 25. avg. sem jih govoril proti Alojzu Kova- prevladovalo na igrišču. Domači so rii«, 28. in 29. avg. amer. film amer. film »Upor na ladji Buan- ču iz Koč na veseliti v Borovcu, imeli več priložnosti za povečanje =— -------- °" ti«, 31. avg. in 1. sept. amer. Tov. Kovaču se zahvaljujem, da je rezultata, posebno Brian, ki ni iz- ____________________________ _________________ olllv A film »Stalag 17«. odstopil od tožbe. — Bartol Ivan, koristil dveh Idealnih priložnosti za štvi in spet je bilo igrišče polno krasna naravna prizorišča za'igre >;>Slika Doriana Graya«, od 30. do 1- septembra amer. barvni film »Rdeča podveza«. SVOBODA, Rudnik: 24. in 25. avg. amer, barvni film »Daljni sever«, 1- *n 2. sept. ruski barvni film »Odisej« LOŠKI POTOK: 24. in 25. avg. amer. film »Tako se ne umira«, 31, avg. in 1. sept. ital. film »Na konici meča«. OSILNICA: 25. avg. amer. »Na apaški meji«, 1. sept, film »Na konici meča«. RIBNICA: 24. in 25. avg. avstrijski film »Zdaj smo pa tam«, 31. avg. in 1. sept. jugosl. film »Zaseda«. Koče 16. PREKLIC Podpisani Marincelj Matija iz Prigorice št. 11, poslovodja KZ VELIKE LAŠČE: 24. * 25. ,Vg. mu Francu, kovaču iz Dolenje va- SODRAŽICA: 24. in 25. avg. ameriški film .»Prelomnica«, 31. avg. ital. film .»Nezgode novoporočen-ca«, 31. avg. in 1. sept. amer. film »Zaseda«, film KOČEVSKA REKA: 24. in 25. Ital. avg. amer. film »Hči Bele Star«, 28. avg. ital. film »Ljubezenski zanos«, 31. avg. in 1. sept. franc, film »Gospod Ripoa«. OBVESTILA dosego gola. Tekmo je zelo objek- burnih dogodkov. Začetek je pripa- na prostem tako da ne manjka ni-tivno sodil sodnik Maver. dal moštvu Partizana, toda tudi česar kot samo volje, požrtvoval- Rudar : Javornik 1:0 Rudar se je kmalu zbral in v 23. nosti in ljubezni do dela, pa bomo V tej tekmi so Rudarji videli da minutl Je povedel Ahac svoje mo- mogli v našem partizanskem me-—lato močnega nasprotnika. Gostje ?jivo v vodst,y0'. Kmalu nato pa je stu in okolici stalno imeti razgi-so rahlo prevladovali na torišču KarP°v rezultat se povečal. Ni bi- bano in mnogostransko kulturno in si 58 v z7toi"s totv^"kromnh-Ta Karpov je skušal Rudarjevo mo- ^ dolgo ko je Ivanetič presenetil m športno dejavnost, ki bo dvigala kot nerestitoe krompirja ^ g nekaterim ^ori zmanjšal rezultat na 2:1. Rudar je ugled našega mesta in zadovoljila kot neresnične. pavestt v vodstvo, a se mu ni posre- Se naprej posUjal svoje strelce vak- potrebe ljudstva. OBVESTILO čilo. Rudarjevi napadalci so bili na “J,° m v 40' f>e l,ranic lz Naj torej ne ostane samo priza- Cenjene stra ™bveščam da borbeni, a pred vrati niso ™0etal Trobentarja. Ta- metkih nečesa lepega, naj ta per- sem odprl'elektro-mehanično^lelnv bili precizni, že v začetku je moral ^ Za ^e™ £ ,ze Komac zmanj- spektiva postane stvarnost, ki so nico na Ljubljanski c 5 v Kočevju vratarja žagarja zaradi poškodbe . ' ' rugem polčasu je jo dolžni ostvariti vsi javni delav- ^šufem vsaTto stroko s3to 2a neka: minut zamenjati Sever. V J^darjevih vrstah malo ci in odgovorni ljudje našega me- &delf™enfonL strlnlmm sfton 6ele Proti Polčasu ie Rudar resne- Partem Je se vedno pri- sta in okolice, lo priporočam — Turin Milan P Je 0^r'ožal nasprotnika, toda mreži ^kaf.™1 Ryd^fJeva vrata, toda v Odbor Turistično-olepševalnega P P° " sta ostali v prvem delu igre nedo- 53' mjId,ti je Sever postavil konc- društva Kočevja zasluži za svoje DEŽURNE TRGOVINE taknjeni. Takoj po odmoru so se ”!l/„eZU’)tat' °sta!f Part^ove aa" delo in trud vse priznanje in našo dom«« pribK.ii vrtom gostov m 24. avgusta od 8. do 12. ure in od s.^r 2 « strelom doseSeI kolen tetoie to Rter šeltocrat 15. * m ™, K„c„te ,JKJS 4SU£e»ie52r2£$ Knn 1T KDO JE »DELAL« ZA HITLERJA Organizacija združenih narodov je objavila podatke o državah, ki so Na nogometnem igrišču ob Rin- izgubile največ vojakov v zadnji ži so se ves dam vrstili dogodki svetovni vojni. Navedli bomo samo kot na filmskem platnu. Vse štiri nekaj primerov: Anglija je izgubila Metalac : Javornik 4:3 tekme so bile precej dinamične in 270.000 vojakov, Združene države Kakor v prvi tekmi, tako je tu- igralci so se zagrizeno trudili, kdo Amerike 180.000, Cehoslovaška 46 di sedaj prejel Metalac gol že v bo osvojil višje mesto. Ukoreninje- tisoč, Grčija 70.000 in Jugoslavija prvi minuti. Javornik je še naprej na bolezen na igrišču, zlasti pri 310.000 vojakov. . Rudarjevih igralcih, pa je še vedno Objavili so tudi podatke, koliko Figar Vekoslav Tekmo je sodil zadovoljivo sodnik Koprivec. KOČEVJE 85 (29 let) in Kljun Nežka, fi- Poročill so se: Držek Walter, ta- nan-čni knjigovodja Iz Sajevca 20 petnik iz Brega 13, star 24 let in (24 let), Zobec Dominik, rodovni- _ ----- uh Mmwn m Q Marolt Marija, delavka iz Brega 16 kar iz Dan 8 (30 let) in Ilc Ljud- »špecerija«, v Ribnici pa trgovina ^ Zagaf Je, uspešno v predenji mim|i dosegel^ol ki lin imšM Elmm ter, delavec iz Brega 27 (24 let) in iz Ribnice 214 (23 let), Krajec An- blagom, Ribnica. Štrucelj Marija, poljedelka izPred- ton, logar iz Dolenjih Lazov 1 (28 grada 51 (19 let). let) in Lesar Ljudmila, delavka iz PRODAM Srečnim zakoncem čestitamo! Zapotoka 35 (24 let). diva meseca starega čistokrvnega Rodile so: Pahulje Danijela, go- Srečnim zakoncem čestitamo! foksterierja. — Inž. Honzak, Ko- spodinja iz Kočevja, Trg svobode Rodila je: Petek Marija, gospo- lodvorska 2, Kočevje. 37 — dečka Dušana, Konte Fran- dinja iz Hrovače 36 — deklico Ma-čiška, gospodinja iz Kočevja, Ljub- rijo. 1 jansika c. 40 — dečka Mirana. Srečni mamici čestitamo! &'BfiaS/ša Sam ftim/ J™ V novomeški porodnišnici pa so Ji/AH j/ lA redile: Jakopin Slavka, gospodinja PREDGRAD iz Dolge vasi 23 — deklico Boja- Rodila je: Panjan Marija, gospo- L,6 - s ,v?n angleški pesnik je Ljudje so se zakrohotali in sho-ho, Mejač Vera iz Kočevja, Roška dinja iz Sodevc 17 — deklico Ivan- labto sepal m vsako namigavanj’e da je bilo konec, c. 39 — dečka Pavla, Hegler Leo- ko. Srečni mamici čestitamo! ^a Je razžalostilo. Vsakomur pa je poldina iz Starega loga 4 — dekli- s usa vrmti milo za drago. * - — v- j«., - uu6u«a,ijc m co Majdo, Tramte Ivana, iz Kočev- LOŠKI POTOK »Kako kaj gre?« ga je z zlob- Neki profesor, bil je zelo močne gometna tekma dne 21. t. m. med pol dolarja na enega prebivalca. To ja, ulica Jožeta Šeška 24 — deč- Poročili so se: Mohar Alojz, de- ”tm poudarkom vprašala nekoliko postave in strog, da je zbujal Partizan Vrhnika : Partizan Koč. je najboljši dokaz koliko so naši ka Antona, štimec Zdenka, iz Ko- lavec iz Retij 116, star 28 let In škilava dama^ strah in grozo pri srednješolski čevja, Kolodvorska ul. 11 — de- Rojec Olga, delavka iz Retij 98 »Kakor pač vidite!« je zasikal mladim, je bil odličen jezikoslovec klico Majdo, Ilijaš Antonija, iz Ko- (29 let), Knavs Janez, kmet iz Hri- občutljivi pesnik. in dober narodnjak. Obvladal je čevja, Roška cesta 53 — deklico ba 33 (25 let) in Mohar Danijela, "A mnogo jezikov. Med poukom in zu- Kristino in Glavič Ana, gospodinja delavka iz Retij 116 (20 let). Znani slovenski slikar Ažbe se na-* ?°le Je strahovito preklinjal v J. z i=*™; '« v V okvira Kočevskega te«,« Je ska » „=„ze „ K*,,,«, v prepir o pomembnosti slikarske nnccn. ^ priredila Okrajna gostinska zbor- gostinsko podjetje Ribnica in Ko- umetnositi. Toda zdravnik se je ra- Ko so ga dijaki vprašali, zakaj niča s sodelovanjem grosističnega privec Velike Lašče. V okusno zumel na slike kot zajec na boben nikoli ne kolne po slovensko, je za- podjetja »Trgopromet« kulinarično opremljenih sobah je bilo razstav- in je zato slikarje globoko podce- grmel s katedra: razstavo. Razstava je bila v stran- Ijeno 80 kuharskih izdelkov: mrzla mjeval. Ažbetu je bilo kmalu do- >>Za'to, ker ne maram blatiti ma- skih gostinskih sobah hotela Pu- jedila, ribe, raki, odojki perutnina rinega iezika!« gled. Razstavljala so vsa gostin- razne pečenke in narezki, poleg te- ugovarjanje sodniku. Sodnik Ko- je uspelo Hitlerju izvleči kmetijskih privec iz Ljubljane je bil premalo pridelkov in industrijskih izdelkov energičen in odločen, da se je mo- iz okupiranih držav. Tako je Nem-ral med tekmo večkrat posvetova- čija iz Francije dobila v času oku-ti s stranskim sodnikom. paeije blaga v vrednosti 267 dolar- uL jev' na enega prebivalca, iz češke 252 dolarjev, iz Grčije 107 dolar-Na Vrhniki je bila odigrana no- jev, a iz Jugoslavije vsega tri in 4:2 (0:1) najboljši ljudje »delali« za okupatorja. i2 Smuke 6 — deklico Anico. Srečnim zakoncem čestitamo! Srečnim mamicam čestitamo! Rodila je: Kordiš Antonija, go- V Celju je umrla Štajdohar roj. spodbija iz šegove vasi 24 — de-Koražija Emilija, gospodinja iz Ko- klico Ireno, čevja — Trata 20, stara 44 let, v Srečni mamici čestitamo! Novem mestu pa je umrl Bakšič Marjan iz Gorenja 18, star 10 let. VELIKE LAŠČE Poročili so se: Mali Anton, želez- KOČEVSKA REKA niški tehnik, iz Velikih Lašč (34 ____ -- Poročila sta se: Pertinač Jurij, let) in Bajec Marija, nižji knjigo- pokrije zemlja.« gozdni delavec, iz Rogatega hriba, vodja iz Malih Lašč (31 let). — « . 22 let in Turk Ivanka, snažil- V Ljubljani sta se poročila: Pur- X Kulinarična razstava v Kočevju volj in je z njim opravil na kratko: terinega jezika!« »Vam zdravnikom je lahko! Pri nas se vse napake vidijo, vaše pa Proslava izseljencev v Kočevju - -- LU IV X V tU 11X1 iz Dolge vasi (22 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je: Martinčič Antonija, gospodinja iz ■ Gornje Brige — deklico Ivanko. Srečni mamici čestitamo! Srečnim zakoncem čestitamo! kllcl članstvo v Gaju ob MnžL V počastitev izseljenskega tedna :»kumpani«] kadar se zberejo. Ži-je podružnica Slovenske izseljen- vahni zvoki harmonike in rudniške ga pa tudi veliko peciva in močnatih jedi. Razstavo si je ogledalo izredno veliko ljudi. Obiskovalci so bili enotni v tem, da je razstava uspela in da je bila lepo in strokovno pripravljena. Vsi razstavlje- ., . .... ni predmeti so bili prodani. Ocenje- godbe so marsikoga zvabili na ples. va±na kom1sHn „„ Rodili sta: Zadnik Tr ------------ j. vVAUii oxa,. ZJčLLUlldS. rVLLtiUllčl, mrla sta: žagar Anton, dela- kmetovalka iz Kaplanovega — de- . »Kaj se vtikate v besedo,« se je Kristina, razburil dr- - V prijaznem Gaju so se zbrali Klarič. . ... -. , . .., . ,. valna komisija je določila za ku- Pnreditve se je n^zil tudi harske izdelke naslednja prizna-predsednik obe. odbora SZDL tov. nja. J r Tavčar, »saj se nič skoraj vsi člani podružnice, veči- 1. nagrado gostilna Pri lovcu Ko-Vsi udeleženci so bili s piknikom čevje. ®c iz Koči star 55 let Lesjak kUco Marij0 ju šilc Marija, kme- ne razumete, ko nimate otrok« noma rudar j i-po vratniki iz’ tujih Zelo zadovoljni in se zahvaljujejo % nasrado hotel Puried Kočevie znef^an- otrok Bor°vca, star 6 tovalka iz Velikih Poljan 43 — deč- . >>RaJ v,es!te- gospod doktor.« se dežel, s svojimi ženami, z njimi pa občinskemu odboru SZDL, KGP, 3 nagrado restavracija Kolodvor ecev- kfl. Anton n le odrezal kaplan. tudi nekaj izseliencev. ki so na midniški e-odhi in vsem drmrim ki ____________ ka Antona. Srečnima mamicama čestitamo! tudi nekaj izseljencev, ki obisku v domovini. rudniški godbi in vsem drugim, ki Kočevje. so omogočili to prijetno popoldne. za pecivo in močnate jedi pa na- Srečnima ° L' . .. f ka iz Brankovega 2, stara 87 let. Uredništvo in uprava v Kočevju, kovnjak tov. kapetan žegarac) so SIM tričlansko delegacijo, ki je v zakoncema čestitamo. Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. se udeleženci piknika živahno po- imenu kočevskega prebivalstva po- -iz-. 4 AA J v, O ti A /vnTrn vinil rd n n -11L in no/l n n 41 Vi n ..no a — .. X _ 4* DOBREPOLJE Roročii- RIBNICA V novomeški porodnišnici je ro- toižanski 80 s?: Ambrožič Alojzij, dila Miklič Rozalija — dečka Bran-pomočnik iz Goriče vasi ka. Srečni mamici čestitamo! Naročnina je 400 din, polletna 200 govarjali o nekdanjih in sedanjih zdravila vse številne naše rojake iz Kočevje. 1. nagrado Koprivec, Velike La-e. 2. nagrado Slaščičarna Kočevje. 3. nagrado Ljudska restavracija din in je plačljiva vnaprej. Za ino- časih, o podobnih prireditvah na zemstvo 800 din. Poštnina plačana tujih tleh in doma ter o vsem ti- jih rodnih krajih, v gotovini. Rokopisi se ne vračajo, stem, o čemer se pač menijo stari tujine, ki so te dni na obisku v svo- Grosistično podjetje Trgopromet iz Kočevja je lično in strokovno M. G. razstavilo razne prodajne predmete. Iz naših krajev Bulovčeva „Pehta“ pred Želnjskimi jamami NAM PIŠEJO POPRAVILO MOSTU V Predgradu bi radi imeii pošto Pri žagi pod Turjakom bi____ Predgrad leži skoraj v sredini del Poljanske doline priključen k nujno potrebno popraviti tamošnji j1 vajam poleg igralcev tudi ljudje Poljanske doline in je njen največ- občini Kočevje, pa je postalo vpra- most, ki je že doslužil. Preko tega 12 želin, Klinje in šalke vasi, pa ji kraj, ker ima okoli 350 prebi- sanje poštnega urada v Predgradu mostu je precejšen promet, tudi 2 Rudnika in celo iz mesta ter opa-valcev. Stari trg je drugi večji še aktualnejše. Prebivalci teh kra- avtoombilski, zato preti nevarnost, kraj in ima okrog 100 prebivalcev, jev prosijo, da bi dobili poštni da se bo most udrl pod težkim vo- Leži pa na drugem koncu Poljan- urad v Predgrad. Prostori zanj bi zilom. Za najnunejša popravila bi ske doline. Vendar je poštni urad bili v zadružnem domu. J. š. bilo potrebno vsaj 50.000 din. v Starem trgu in ne v Predgradu, ---- Teden dni pred premiero so na bo vse pripravljeno na sprejem — Temni se. Na prizorišče priha- ---- prostoru pred Željnskimi jamami množic. Ni bilo več dvoma, da ne jajo ljudje, peš, z avtobusi iz me- ---- zapeli krampi, zaškrtale sekire in bo predstavo gledalo samo nekaj sta, na kolesih, z vozmi iz oddalje- žage požrtvovalni delavcev Kmetij- desetin ljudi. nih vasi. Vedno več in več jih je sko gozdarskega posestva Kočev- Večer predstave. Igralci in igral- in še prihajajo. Pogum in volja, bilo je- Teden dni so hodili vsak večer ke so že od štirih popoldne v jami. samozavest in odločnost rastejo v igralcih. In že zadoni gong. Pred- Požar v Dolenjih Lazah kar bi bilo pravilneje. Avtobusi, ki vozijo iz Kočevja ali Črnomlja, pravočasno dostavijo pošto v Stari trg. V Starem trgu in okolico pravo- v noči od 14. na 15. avgust je svetlobo. Mislil je da je pozabil časno prejemajo pošto,^ dočim se nenadoma začelo goreti v stano- ugasniti luč v veži. Ko je odprl dostava v Predgrad večkrat zavle- vanjskem poslopju v Dolenjih La- vrata sobe, je butnil proti niemu Xzx "X 7"Xn riiTi nvoirvinin tt An , a • t-n •, . .. . **_ . ST J če. Včasih prejmejo v Predgradu in zjh št. 4 pri Ribnici. V tej hiši tamkajšnjih vaseh časopise šele v stanuje Janez Žnidaršič. Usodno ponedeljek, čeprav so že v petek noč je Žnidaršič sam spal doma, začel klicati na 'pomoč. V najkraj- prišli v Stari trg. žena in otroci so odšli na počitni- šem času so prihitile gasilci iz Do- ,UJIt, Je Po reorganizaciji občine Pred- ce. Ko se je okrog treh ponoči lenjih Lazov, kmalu nato pa tudi graa Frav o Tl "i o 70 rrloflol ttoIiVa rvo niln; 4 rr L> 1 4 nr* 4vi I i. . : .— t> _ zovali početje, ki se je zdelo kaj čudno in zamotano. Izpraševali so se, kaj bo nastalo. No, ni bilo videti mnogo. Preko kotline je odmevalo kričanje, marsikateri je zmajeval z glavo. Čemu, le čemu toliko dela? Zadnje dni so naši delovni električarji podjetja Elektro Kočevje vlekli žice, postavljali drogove, nameščali reflektorje, tam na vrhu skal in v dolini so neke v modre halje oblečene postave tesa- vroc plamen. Hiša je bila skoro vsa y j zbiiale Na vrhu skal ie v ognju. Zbežal je iz goreče hiše in , zbijale. Na vrhu skal je iz zraSila Pastirska koca iz lubja, bli- zu nje je zrasel bleščeč Pehtin na dnu je nastala prava kmečka hiša. Marsikdo je vzdihnil: saj bi bila kar dobra za 40.000 ščipalk na dan Franc Zajc v igri »Revizor« grad, ko je bil Predgrad in gcmji zbudil iz spanja, je zagledal veliko gasilci iz Ribnice in Bukovice. Po- 'sss.” arras*— rSs“=kv"'larleMole“e8a' Ribnici imajo tudi poseben oddelek, največjimi v Lesnoindustrijskem Žnidaršič trpi okoli 200.000 din allP- nneuKS« sat $s8gri2te.vlSK,r£ž jtšjrssss s sss kr rrahirš: ^ ,* w « ,-*« ščipalk v zelo kvalitetni izdelavi, ročaje in di-uge predmete za široko poslopja. Domnevajo, da je nastal nice. Igralci so se kretali v luči. *__^ B. . 1 ° 1 zadovoljni, čeprav tre- ščipalke izvažajo na Ciper, v Li- potrošnjo. banon, Anghjo in Združene drža- -------- ve Amerike. LIP Ribnica ima za MODERNIZACIJA CESTE ta artikel toliko naročil, da vsem RIBNICA—ŽLEBIČ kupceem ne more ugoditi. Pri izde- Gradbena dela za modernizacijo lovanju ščipalk je zaposlenih 40 ceste na odseku Ribnica—žlebič so stava se prične. Ljudje utihnejo in slede dejanju. Odveč je bila bojazen, da se ne bo slišalo. Reflektorske ‘luči čudovito obsevajo pozori-šča na planini, pred Pehtinim gradom, v dolini pred Mojčinim domovanjem. Prelepo pojejo dekleta, lepo plešejo vile in rajajo škratje, samozavestno nastopa Kekec in Mojci ca se smili vsem, najbolj otrokom, ki jih je veliko v naročju očkov in mamic. Malik uganja norčije in gozdni mož se vali. Med odmori šumi kot v panju, med dejanji je popolna tišina. Ali ni lepo, je slišati. »Res sem se mučil,« pripoveduje delavec iz KGP, »>ko sem delal, ne da bi vedel, kaj bo iz tega nastalo, a sedaj mi ni žal.« In električarja — osvetljevalca —radostno žarita četudi drhtita od mraza, ker vidita sad svojega z ljubeznijo izvršenega dela. Kulisna mojstra Bobek in Kobala pa skoro ne verjameta, da je iz njunega tesarjenja nastalo to, kar gledata. Zadovoljno si maneta roke. delavcev. V vsem obratu lesnih fi- v polnem teku. Od Ribnice do vasi Breg je cesta v glavnem že preure-NISO POZABILI NA STADION jena, čaka le še asfaltne mase, do- ROBU BODO IMELI DESTILARNO požar zaradi slabe električne in- Samo še dan. Prišli so mdarji to StovarTuf m2 ?ledf nred^T ^ ^ stalacije v hiši. Preiskava o vzro- postavljali klopi, prišli lovci in gra- stovoljnega dela. Bomo uspeli se kršna žTdolgo vrsto^tet^to bito kih nožara v, v teku. dih mize to postavljali stole, da sprašujejo? Ali bo vse v redu, ko zbrana na teki prirej nam manjka očka, ki leži v am- Zaključni ples vil to množice se T- n-L— bulanti, ker se je dva dni pred na- razhajajo. Na odru pa se zbero vsi IO in ono li 1x000 stopom v jami ponesrečil. Bomo, sodelujoči in Pehta sprejema iz rok saj nam je priskočili na pomoč naš predsednika Turistično-olepševatoe-MLEKARNA V ROBU nekdanji član iz Svobode Kočevje ga društva Kočevje prelep šopek . , Kmetijska zadruga Rob ureja in se v dveh dneh naučil vlogo. Bo- samih rdečih nagel jev. Srca so Partizan Ribnica skrbi za vadi- čim je na odseku od Brega do žle- Zgradba za destilacijo eteričnih prostore za mlekarno. Mlekarna bo mo, samo pogum to veselje ter lju- polna veselja Doživeli smo m-elen teljski kader. Pred kratkim so biča sedaj na cesti največ dela. Ce- olj iz smrečja v Robu je že dovr- predvsem zbirala mleko.. Nabavili bežen to vztrajnost. večer sredi naše kočevske narave uspešno zaključili 15-dnevni tečaj sto bodo na več mestih zravnali, sena. Destilarna bo začela 15. sep- pa so tudi opremo za predelavo v Mozirju trije člani ribniškega dva klanca pa znižali. Modemizi- tembra obratovati. Imela bo dva mleka. Ce bo velik dotok mleka, Partizana, 6. avgusta pa sta odili rana cesta bo velika pridobitev za kotla. Investitor je kmetijska za- bodo odvisne količine predelali v na tečaj dve članici. Na tečaju bo- te kraje in cestni promet na sploh, druga Rob, ki je zgradila tudi razne mlečne proizvode. Računajo, Na Turjaku je bil od 12. do 17 sta do 22. avgusta. S temi tečajni- skladišče za smrečje ter skladišče da bodo zbrali dnevno do 1000 li- avgusta tečaj za gozdne delavce — Id bo društvo Partizan pridobilo HLADILNICA V DOLENJI za proizvode destilarne. Gradnja to trov mleka. Mlekarna bo zajela brusače žag. Tečaj sta organizirali KGP, Elektro, Gozdne uprave in nov vaditeljski kader. VASI nakup potrebnih naprav za desti- odkup mleka na vsem področju Gozdni upravi Škofljica to Gozdna Rudnika Kočevje, pač pa pred- V Ribnici nameravajo v kratkem Kmetijska zadruga Dolenja vas larno stanejo okoli 4 milijone din. kmetijske zadruge Rob. V zadru- uprava Litija. Tečaj je lepo uspel, vsem delavcem teh podjetij to so začeti urejevati novi stadion koli- je investirala za ureditev mesnice Destilarna bo zaposlovala šest de- gi so nam povedali, da bo mlekar- Tečajnikov je bilo 19, ki so imeli z voljo to ljubeznijo izvršili vse kor bodo dobili na razpolago po- okoli 380.000 din. Pred kratkim pa lavcev- Kmetje so z novo destilar- na začela obratovati že letos v ok- poleg teoretičnega tudi praktični kar je bilo potrebno za predstavo ’ TEČAJ NA TURJAKU Le mraz je bilo. Zahvaliti se moramo vsem, prav vsem, ki so omogočili predstavo, zvezano s tolikim trudom in stroški. Ne samo vodstvom podjetij trebna denarna sredstva. Pravijo, so naročali tudi hladilne naprave za da niso pozabili na svoj stadion to hlajneje mesa in živilskih potreb-bodo stadion dokončno uredili po- ščin. Te naprave bodo stale približ-stopoma v nekaj letih, no 1,100.000 din. no zelo zadovoljni, ker bodo lahko tobru vnovčili smrečje, ki je doslej propadalo. Tudi kmetijska zadruga Rob bo imela od destilarne precejšnje dohodke. Destilarno so zgradili z najetjem kredita. pouk. Zakaj ni vode v Hrovači in Bregu? Hvala pa tudi vsem ostalim sodelujočim, igralcem, igralkam to staršem otrok, našim odrskim delavcem to strežnemu osebju, našim rediteljem to blagajničarjem, na- Ko smo se mudili v Ribniški do- niča, kako je s to zadevo. Pojasnili Šim godbenikom, zlasti pa še tov. lini, smo slišali na Bregu to v Hr o- so nam, da je na vodovodnem Zajc Angelci, ki je požrtvovalno vači precej pikrih na račun ritoni- omrežju ki dovaja vodo v Hrova- hodila k vajam, čeprav težko hodi. O ženah-zadružnicah v Robu škega vodovoda. V teh vaseh, po- čo, napaka, katero pa vodovodni In zaključek? Dovolj je volje in smo že večkrat pohvalno pisali. Se- sebno v vasi Breg, imajo v polet- strokovnjak kljub dvomesečnemu ljubezni do dela, dovolj je požrt-daj so sprožile novo, koristno akti- nem času zelo malo vode. Ker je trudu še ni mogel ugotoviti. Na vovalnih ljudi. Treba je samo dejo. žene-zadružnice so sklenile, da pravilno, da se slišijo obe plati Bregu pa se zaradi velike potroš- lavcev, ki bodo znali to ljubezen in bodo na zemljišču, ki je last sploš- zvona, smo vprašali na ObLO Rib- nje vode pojavlja vsako leto po- požrtvovalnost usmerjati v korist POBUDA ŽENA-ZADRUŽNIC V ROBU nega ljudskega premoženja, obdelale to pripravile za sajenje jagodičevja 65 arov zemlje. Z delom bodo začele jeseni. Pogoji za gojenje jagod so v tem kraju zelo ugodni. Pri delu bodo dobile žene vso pomoč tudi od OZZ Kočevje. LESNA GALANTERIJA V ROBU POSLOPJE ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE manjkanje vode. Te težave bodo naše kulture to skupnosti, odstranjene šele tedaj, ko bo rib- Prostor pred željnskimi jamami niški vodovod povezan z izvirom z vso okolico pa naj bi zaščitili kot vode na Obrhu. Vodovodna dela pri prirodno znamenitost to uredili za novem vodovodu so že v teku. stalne predstave na prostem. Ob Ljubljanski cesti v bližini gostilne »Pri kmetu« gradi Zavod za socialno zavarovanje Kočevje v t, v * . upravno stanovanjsko poslopje. Po- tgr& gssss e swyuv »* električni pogon, zgradili tnLfor- spravljeno ^ S ST S melostL DaJles Pa nekaP °, tem: !e.^ °d obaIelih v lanskem letu je saswf«.*ry»4 saras sssss&r sssssws Do leta 1940 je bilo v Jugosla- ta kruta bolezen loti tudi starej- Otroška paraliza pri nas Kot smo že poročali, bodo po- Za otroško paralizo oboli največ sebne zdravstvene ekipe še to je- otrok v starosti od 1 do 3 let. Pri lanterijskega obrata so sedaj v re- popolnoma dograjena. Stroški grad- vi Zlil na Okrainem liurlskpm cHhn- ___j • n___ ____op viziji na Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Občina Velike Lašče je do sedaj prispevala za pripravljalna dela okrog 1 milijon din. Iz načrta je razvidno, da bo no- nje bodo predvidoma znašali ca. 35 le do sto obolenj toda ših. milijonov din. J - - — —’ - NA RUDNIKU GRADIJO umrljivost je bila velika. Umrl je približno vsak tretji bolnik. Od lete 1946 pa število obolelih zelo na- Te dni predvajajo v Kočevju film »DOLINA MIRU« NAPOVED VREMENA Na Rudniku v Kočevju gradijo rašča. Lete 1956 je bilo prijavlje- v zadnjih dneh je barometer pre-va stavba dolga 65 m,’ široka pa novo stanovanjsko naselje. Štiri nih že 1254 primerov, umrlo pa je cej padel. Deževalo je, kar je po-16 m. Kmetijska zadruga Rob, ki stanovanjske hiše so že dbgraje- 53 bolnikov. sebno godilo našim kmetovalcem, je investitor te gradnje, je nabavi- ne, imajo pa šest družinskih prosto- V Srbiji je obolelo 754 ljudi, Dež in ohladitev zraka bosta dola za galanterijski obrat že več rov. SGP »Zidar« gradi na Rudni- umrlo pa 22, na Hrvatskem 112, bro vplivala na poljske kulture, strojev. V zadrugi računajo, da bo- ku štiri hiše — dvojčke in četvorč- umrli so 4, v Sloveniji obolelo 260, Vremenska napoved za prihodnji do najkasneje drugo pomlad zajce- ke. '»Gradbenik« iz Ribnice pa gra- umrlo 24, v Bosni to Hercegovini teden nam obeta okoli 27. avgusta li z gradnjo. V lesno-galanterij- di na Rudniku štiri tako imenova- obolelo 67, umrl je eden, v Make- padavine to ohladitev ter nevarnost skem obratu bo našlo zaposlitev ne vrstne hišice. Tudi gradnja ru- doniji obolelo 56, umrla 2, v črni neurja. V ostalem pa bo lepo sonč-nad 70 domačinov. darskega doma lepo napreduje. gori obolelo 5, umrl pa nobeden, no vreme. FRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA s, Z DIVJEGA SEVERA HAEISAL C.OBLAK 49 Spet je mož šel ven to se skušal približati Kresnici. Trikrat je šla ven žena z deklico to enkrat se je deklica približala Kresnici toliko, da jo je narahlo pogladila po glavi. Kadar pa se je približal mož, je Kresnica ostala vedno v Bliskavi bližini to ta jo je stražil s svojim pretečim renčanjem, čeprav je bil Gaston pogumen mož, vendar odkrite borbe s tem velikim to divjim volkom le ni upal pričeti. Volkova pa sta imela še drugega nasprotnika, velik ris ju je stalno pohlepno cpaizoval. 50 Znova se je znočilo. Bila je gosta to črna- noč, toda deževalo ni več. Ris je prilezel iz svojega kupa, to noč je moral nekoga ulbiti ali pa sam crkniti od lakote. Divji pohlep po mesu je divjal po njem, zato je bil pripravljen na vse. Blisk je gledal s plamtečimi zelenkastimi očmi ter budno pazil in sumljivo vohal zrak., Tudi sam je bil strašno lačen, toda ni foil krvoločen po naravi in ne še dovolj sestradan, da bi začel taiko dvomljivo borbo, kot bi bil boj z risom. 51 V zavetju sta spala samo žena m otrok. Mož je bedel to stiskal v roki bet, s katerim se je oborožil. Mala Ivana je v snu tožeče ihtela. Gaston je vedel, da je tudi ona lačna. Pomolil je glavo iz zavetja to prisluhnil, šumenje reke je udušilo vse druge glasove, toda Gaston je opazil lesket dvojice zelenkastih oči. Ris je poizkušal svojo srečo najprej pri ljudeh. Mož je glasno zakričal in zamahnil s kijem, oči so izginile, le zamolklo renčanje je povedalo Gastonu, v kakšni nevarnosti so bili. 52 Kresnica je na svojem ležišču, ki ga je našla med dvema brunoma, ječala, kot bi sočustvovala sama s seboj. Zmeraj bolj jo je prevzemala želja, da bi se pridružila ženi. V prvih jutranjih urah, temnih kakor polnoč, se je približala zavetju. Ko je mož zaslišal prasketanje njenih krempljev, je odložil bet, izvlekel nož in se prežeče sklonil. Kresnica se je vedno bolj približevala, za njo pa je na deset korakov sledil Blisk in jo cvileč klical nazaj.