SOKOLSKI
1924.	10.
V Ljubljani, dne 31. maja 1924.
Jugoslovenski sokolski naraštaj treba da poseti iduče godine zlatni Prag. To su zaključili voditelji českoslovačkoga i jugoslovenskoga Sokolstva — važan zaključak, a treba da ga uvažujemo več sada, da njegovo realizovanje donese našoj sokolskoj stvari onu korist, koju su imali u mislima sokolski funkcijonari, koji su to zamislili.
Pitajmo se, čemu da šaljemo naš naraštaj u českoslovačku državu? Hočemo, da naša mladež obojega spola vidi lepu zemlju, gde prebiva bratski českoslovački narod, da vidi tamošnje Sokolstvo i njegovo delo; da se oduševi gledajuči ogromni napredak severne brače-Sokolova. Hočemo, da to oduševljenje, iz kojega če proizaći utvrdena ljubav do sokol|koga delovanja, verno prati našu sokolsku mladež kroz čitavo življenje za sokolsko delovanje. Ta takih radnika baš potrebuju i Sokolstvo i narod mnogo, vrlo mnogo. Mi se od svoga naraštaja krepko nadamo, da če nam dati takih poslenika; današnji naraštaj mora nam dati čvrstih stubova, na kojima če počivati sokolska zgrada najbliže budučnosti.
Da ima českoslovačka zemlja sa svojim Sokolstvom dosta gradiva, dosta sokolskih dela, dosta sokolske ljuba vi i dosta svega, čime da užge u srcima naše mladeži neugasiv oganj — o tom nema sumnje.
No ne samo za mladež, nego i za stare borce gori tamo gore oganj, koji pali i žeže. Tim više utiče to na mladež, ali samo onda, ako je ta mladež dobra i ne pok v aren a. Baš radi toga poslačemo u zlatni Prag samo najbolje izmedu naše mladeži muškoga i ženskoga roda.
Izabračemo od dobrih najbolje, koji več danas dokazuju — a dokazače i u buduče — toliko dobre volje, ustrajnosti i požrtvovnosti za sokolsko uzga-janje, da budemo uvereni o torne, da njihovo putovanje k severnoj brači ne če biti samo prijatan izlet, nego i hodočašče u sokolsku Meku.
Upozorujemo pak, da su naša severna brača imala u nekojim slučajevima loše iskustvo, kad su šiljali svoj naraštaj u Jugoslaviju. Nekoji medu onima, u koje su polagali največe nade, jednostavno su odpali, čim su se povratili. Razume se, da za takve naraštajnike nečemo priredivati odpremo u ino-stranstvo. Na sreču imamo dovoljno dobrih, koji če ostati verni sokolskoj misli i baš te moramo odabrati. Nema sumnje, da izbor neče biti lak, no zato moramo to večma biti oprezni. Oštro oko vaspitača neka dakle motri na svoje gojence tim bolje.
Sva jugoslovenska sokolska društva neka to doznaju več danas, i naraštaj nek to znade. Hočemo naime, da idu u Českoslovačku pojedinci iz svih naših radinih društava. Na povratku odneče u svako društvo naše široke domovine dojmove sa severa. Novu vatru upaliče u srcima našeg naraštaja, utvrditi mu veru, poboljšati ga i usavršiti.
Kad se jedni povrate, dočiče vreme, da idu drugi, i tako če ih vremenom nmogo putovati u zlatni sokolski Prag.
Ali moramo misliti takoder i na novčana sredstva za tu svrhu. Ne smemo zaboraviti, da mora štediti i mladež svoje novce za taj put. I s malim pri-nosima sabere se tokom vremena veča svota. Nekoliko če doprineti i društva i to u prvom redu za one izletnike, koji su bez sredstava. I u tom pogledu moramo misliti več danas na otpremu u Prag, da u pravi čas izaberemo prave naraštajnike i naraštajnice i da sakupimo potrebna novčana sredstva.
M. A—č.
SOKOLSTVU!
širši odbor Čcškoslovaškega-jugoslo venskega sokolskega saveza je 11a svoji seji dne 15. maja 1924. v Pragi izrazil svoje globoko prepričanje, da je Sokolstvo pred drugimi poklicano, da pripravlja pol toliko zaželjenemu zbližanju vseh slovanskih narodov.
Zato prožimo bratsko roko ostalemu slovanskemu Sokolstvu in je poživljamo k skupnemu sokolskemu delu. Osobilo pa poudarjamo, da je predpogoj lega skupnega dela načelno priznavanje temeljne in vodilne sokolske misli. To je telesna in nravna vzgoja slovanskega ljudstva v bratskem, demokratskem duhu, ki odklanja vse ono, kar cepi Slovanstvo. To je duh, ki odstranjuje vse, kar vzdržuje spore, in ki proglasa (er širi vzajemno ljubezen, strpljivost in bratsko sožitje vseh slovanskih plemen.
Dušan M. Bogunović:
Proces protiv Sokolstva u Bosni i Hercegovini
Motto: «Srpsko Sokolstvo dostojno je da mu se robuje ne samo du-ho'111 nego i telono.
Približuju se dani Vidovdanskega sleta u Sarajevu. Potrebno je kako za celo jugoslovensko Sokolstvo, tako i za onaj deo koji će doći u Sarajevo, da zna sokolske i narodne prilike u mirnodobsko vreme u tima krajevima. Da upozna radi toga, jer u gradu Sarajevu god. 1914. baš na Vidovdan slučio se onaj dogodaj, koji je potresao Evropom, a iz koga dogodaja se razvio i svetski rat. Naši neprijatelji delom su smatrali misao Sokolstva ishodištem čitavog pokreta za oslobodenje. To sam izneo u članku, koga sam napisao u 2. broju «Sokol. Glasnika» ove godine. No potrebno je da se podseti na još jedan dogođaj sa sokolskoga stanovišta a to je: ^Sokolski proces u Bosni i Hercegovini», koji je započeo odmah po Vidovdanskem atentatu a završio se tamnovanjem sokolskih prvaka od jedne godine do doživotne tamnice god. 1918. Taj dogodaj Sokolstvo treba i mora da upozna, a k o hoče da razume i shvati i današnji sokolski život u Bosni i Hercegovini. Prelazim na stvar.
Bosna i Hercegovina jeste deo naše prostrane otadbine, koji se i po stanovništvu, kulturi, socialnom i nacionalnom životu razlikuje od svih delova otadbine naše i koji po celom svom karakteru i duhu pripada životu predašnje kraljevine Srbije i to više karakteru i duhu pokumanovske Srbije. Narod je verski razdeljen na: pravoslavne, katolike i muslimane. Pravoslavni su svi Srbi, katolici su Hrvati, ostali Slaveni, pa Nemci i Madari; muslimani su: Turci, Srbi ili Hrvati — a največi deo njih je verski opredeljen: Muslimani. Po duhu skoro svi Srbi bili su neprijatelji Austro-Madarije i bili su borci za autonomiju Bosne i Hercegovine, nadajuči se da će na taj način najlakše ostvariti ujedinjenje najpre sa Srbijom a onda i s ostalim jugoslovenskim krajevima. Ovome mišljenju priklanjali su se i nacionali-zovani Muslimani, bili oni Srbi ili Hrvati, a isto tako i nacionalizovani katolici Hrvati. Protiv ove nacionalne Bosne i Hercegovine ustajali su: katolici Hrvati, koji su bili više katolici nego Hrvati, zatim anacionalni muslimani, vladini Srbi i svi ostali, koji su se posle okupacije doselili u Bosnu i Hercegovinu tako zvani «kuferaši». Austro-Madarija je posvetila veliku pažnju Bosni i Hercegovini ne radi toga što ju je volila, več radi toga što je Bosna i Hercegovina bila p u t i prelaz za prodiranje na i s t o k («Drang nach Osten»), čemu je b i o p r e d u s 1 o v rušenje Srbije.
Nu Bosna i Hercegovina ima svoju jaku revolucionarnu tradiciju. Istorija pamti, da su se bosanski i hercegovački bogovi borili da ostanu slobodni i samostalni ne samo protiv Turske, nego i protiv svake okupatorske vlasti. Naročito je narod, i to srpski deo, bio hajdučki odgojen, koji nije podnosio nasilje i robstvo. Istorija je vmatrag 60 i nekoliko godina zabeležila niz buna srpskoga dela našega naroda u Bosni i Hercegovini, koji se borio, da skine begovat i da se pripoji Srbiji. Nevesinjska buna čuvena je u historiji. Pa sam pokojni Kralj-Oslobodioc ratovao je u bosanskoj Krajini pod imenom Petra Mrkonjića. Revolucionarni duh ušao je u dušu srpskoga naroda naročito tada, kad je srpski težak pao pod ekonomsko robstvo bega i age, t. j. kad je postao kmet — nije imao svoje zemlje več je obradivao begoveku zemlju i to na taj način, da je jedan deo plodova davao begu i agi a drugi ostavljao sebi i svojoj porodici.
Sad je lako razumeti, kakav je zadatak mirnodobska sokolska ideja imala u tima krajevima. Ponovit ču: Bosna i Hercegovina je zemlja, koja nacionalno i teritorialno pripada Srbiji. Austro-Madarija nastoji da ovaj osečaj kod naroda uguši. Daje prvenstvo svima drugim — samo ne Srbim a, koji su večim delom eeljački narod, koji je podvržen begu, agi i austro-madarekom čin Ovniku. Duša naroda to ne može da pod nese, diže se i buni i postaje hajdučka nacija, ne da kolje i krade, več da traži pravo za slobodu i život.
U takvoj jednoj sredini pojavila se i sokolska misao god. 1903. u gradu Mostaru. Ona ne može da bude nikakva druga, nego odraz osečaja celoga naroda, t. j.: buntovna i nepomirljiva prema položaju u kakvom je narod. To su moderni hajduci-Sokoli, koji če tu svest o s 1 o -bodi i životu kulturnim radom da povečaju do najveće ekspanzije, koja če došavši do svoga vrhunca u onome času, kad se bude bio «boj o biti i ne b i t i» odlučno, m uš ki i sokolski da se bi ju.
Tyrš, Fiigner, sprave i sva ostala moderna sredstva vaspitanja — to bokolstvo ne poznaje — jer su članovi Sokolstva: nacionalni, svesni dužnosti prema narodu i otađbini, odgojeni u duhu starogrčke gimnastike: diska, kopija, trke, skoka i hrvanja — demokratični su, nepoznaju razlike po sta-ležu, bune se protiv gospodske i begovske vlasti, izdržljivi, okretni i uvek spremni.
Da, ovo je potrebno da se kaže, jer dok je u drugim krajevima bilo potrebno sve ovo odgojiti, dotle je sve ovo bilo u duši celoga naroda, pa i onoga dela, koji je stupio u sokolske redove.
Eto, tako je počela sokolska misao u Bosni i Hercegovini. Daleko bi me odvelo, da opisujem ličnosti — jer, ako igde baš u Bosni i Hercegovini ličnosti ne mogu da se spominju, jer ih se ne bi moglo da izbroji, a osim toga ne bi čovek siogao biti pravedan u oceni, da li je zaslužniji onaj obični elan Sokola u Trebinju, koji završava život na vešalima, ili onaj starešina u Sarajevu koji bude osudivan na godine tamnice.
Jedno lioču da naglasim: Biti član sokolske organizacije u Bosni i Hercegovini značilo je biti otvoren neprijatelj Austro-Mađarije. I ako se u tome pravcu zahtevalo nešto da se učini, život za to moralo se dati. B u n i t i se, osvežavati svest, ljubiti Srbi ju i Kralja Petra, smetati i prkositi svagđe i na svakom mestu Austro-Madariji, tražiti slobodu i p u n život a dizati s e protiv ne samo ličnoga, nego i nacionalnoga robstva,
to je bio osnovni motiv sokolske politike u Bosni i Hercegovini.
Predstavnici vlasti su to dobro znali i na svaki kret sokolski pazili. Kod svakoga večega sukoba — bile su tamnice pune Sokola. 1 je li onda čudo, da u času kad dolazi u Bosnu i Hercegovinu eksponent austrijske politike i trializma Franjo Ferdinand i hoče da pokaže svoju vlast i pobedu svoje ideje i čini manevre protiv Srbije — zapravo protiv nas — da u tom času i mnogi Sokoli morali su da ispune svoje dužnosti,- ako su hteli da pokažu: <Da nacionalizam nije samo reč — več i d el o».
I odmah posle toga dogodaja otpočeo je progon Sokolstva u Bosni i Hercegovini. Od 28. jima 1914. pa sve do konca godine 1918. bosansko-herce-govačke tamnice bile su pune, kažem pune: Sokola. Htelo se da dokaže, da je intelektualni začetnik borbe i bune: Sokolstvo. Tvrdilo se na osnovu spisa brata dr. Laze Popoviča, koji je bio duhovni voda srpskoga Sokolstva i programa «Narodne Obrane>, da smo spremali narod na bunu i otrgnuče Bosne i Hercegovine od Austro-Madarije i pripojenje tih krajeva kraljevini Srbiji. Optužnica je izdana 19. avgusta 1915. Proces je započeo 3. novembra 1915. Na optuženičkoj klupi bilo je 156 optuženika. Optužnica je imala 262 štampane Strane. Od toga na samo Sokolstvo otpalo je 89 stranica. Od 156 optuženika su odgovarala za Sokolstvo 42 optuženika, a ostalih 114 za rad Na rodne Obranem. Pripadnost sokolskoj organizaciji ubrajala se kao dokaz njegove krivnje.
Svi pomenuti odgovarali su za zločinstvo veleizdaje po § 111. k. z. kaznivo smrču. Proces je trajao do 14. marta 1916. — Dakle skoro pet meseci. Sokolski radnici, bilo oni starešine, tajnici, vode društava, župa ili saveza, branili su: sokolski i muški bitnost ideje Sokolstva u tom vremenu a to je sloboda i samostalnost ne samo srpskoga naroda nego uopšte S 1 a v e n s t v a. Daleko bi me odvelo, da pišem o ličnostima i njihovoj borbi i otvorenosti za vreme procesa. Istorija neka kaže svoj sud.
Konac: u aprilu 1916. dovršena je osuda. Pojedinci Sokoli od smrti na vešalima do pet godina tamnice bili su osudeni. Mirno i hladno su dočekali osudu. Posle toga — tamnovanje u ljudskoj grobnici Zenici. I dalje... Mučenje, mučenje i opet mučenje sve do zore oslobodenja, kad je Karadordeva vojska Sokola-junaka razvila barjak slobode na Trebeviču više Sarajeva...
Jugoslovenski Sokoli! Prilikam svoga boravka na sletu u Sarajevu videćete tamnice, vešala, istoriju toga Sokolstva. Vidičete i upoznati starešine, vode, tajnike i obične članove, koji su za vreme rata nosili sokolski krst. Videčete decu: Miška i Veljka, ili još drugih znanih i neznanih Sokola, čiji oče vi i majke na vešalima završiše svoj sokolski život. Nečete nači mnogo organizacije, sprava i domova, ali čete nači dušu sokolsku, koja kad se malo snade posle teških udaraca, stvoriče i organizaciju i sprave i domove
—	jer duša i ideja uslovi su života i stvaran ja.
Seja Ceškoslovaškega-jugoslov. sokolskega saveza
Dne 15. maja 1924. se je vršila seja širšega odbora Češkoslovaškega-jugo-slovenskega sokolskega saveza v Pragi. Vodil jo je savezni starosta brat dr. Josip Scheiner; ČOS. so zastopali bratje in sestre V a n i č e k, Maše k, Štepanek, B i' 1 e k, Pragr, K r a u s, Mala, H i 11 e r, Urban in H e 11 e r, JSS. pa G a n g 1, Car, Ambrožič, G a v r a n č i č in F u x.
Na seji se je sklepalo o zelo važnih in dalekosežnih zadevah v najlepšem soglasju, razprava je bila stvarna in globoka, zaključki pa soglasno sprejeti.
Na razgovoru je bila predvsem ustanovitev V seslovanskega sokolskega saveza. Mnenja o postopku v tej zadevi so bila deljena, kajti za eventualno ustanovo, ki bi ostala samo na papirju, se ne moremo navduševati. Ako se ustanovi ta savez, mora biti njegovo (poslovanje tako, kakor je n. pr. poslovanje Češkoslovaškega - jugoslovanskega sokolskega saveza, ki v resnici deluje na podlagi enega stremljenja in trdne metode. Končno je bila tozadevno sprejeta resolucija, ki jo prinašamo na prvem mestu.
O	delovanju Češkoslovaškega-jugoslovenskega sokolskega saveza je poročal br. Štepanek, ki je ugotovil, da je bilo razmerje med obema zvezama najprisrčnejše in bratsko ter del a v n o.
Dalje se je sklenilo, da se sestanejo ob priliki otvoritve Tyrševega doma v Pragi zastopniki vseh žup ČOS. in JSS., da se dogovore o enotnem delovanju vsega Sokolstva. Vse potrebno za ta sestanek pripravi COS. — Drugi tak sestanek bi se vršil po preteku dveh ali več let v Jugoslaviji, zopet naslednji na Češkoslovaškem itd. To naj bi bila trajna ustanova za zbližanje sokolskih delavcev, učvrščemje medsebojnih odnošajev in za skupno delovanje.
Jugoslovanski sokolski naraščaj poseti prihodnje leto Prago in druge večje kraje Češkoslovaške republike.
Savezni starosta, brat dr. Scheiner, je ugotovil, da Tyršev dom ni samo češkoslovaško podjetje, temveč podjetje vsega slovanskega Sokolstva in mora služiti vsemu Slovanstvu. Tam se morajo vršiti skupni seminarji in šole za sokolske funkcionarje in prednjake vseh združenih slovanskih narodov. Začne se s prednjaškimi šolami, ki jih mora pripraviti tehnični odbor Češkoslovaškega-jugoslovenskega sokolskega saveza.
Ta tehnični odbor dobi obenem nalogo reorganizirati Mednarodno evropsko telovadno zvezo.
Pravila Češkoslovaškega-jugoslovenskega sokolskega saveza so bila nekoliko izpremenjena, med drugim je bilo sklenjeno, da spadajo v ožji odbor saveza vsakokratni starosti, načelnika, načelnici in tajnika obeh sa-vezov (ČOS. in JSS.).
Ob sklepu seje je br. dr. Scheiner povabil jugoslovensko Sokolstvo, da se v čim večjem številu udeleži otvoritve Tyrševega doma v Pragi. —
Jugoslovani so bili sprejeti v Pragi nadvse bratsko in prisrčno. Deležni so bili največje pozornosti in gostoljubnosti severnih bratov. Med drugim se je vršil skupen obed, ki ga je priredilo predsedništvo ČOS. in na katerem je bil navzoč tudi češkoslovaški minister za narodno hrambo Udržal. Pri tej priliki so bili govorjeni lepi govori, ki so dokazovali bratsko razmerje med obema sokolskima savezoma.
O problemu redovnog članstva
U želji da se ovo pitanje svestrano raspravi, molim da se uvrsti i ovoj moj par riječi.
Brat Štempihar je za podupirajuče članstvo, a i brat Jazbec, samo Pod drugim imenom «:kolo sokolske idejen. I ja sam za ovo članstvo, pa bilo pod kojim imenom ono došlo i nazivalo se..
Kad se uzmu u obzir mala mjesta, gdje ima samo 20—BO članova 'ježbača, pa još siromašnih ljudi, kako če ovi da uzdrže društvo, kako če da plača ju porez savezu i župi? Kako če da namaknu sprave, ako ih dobri ljudi, prijatelji Sokolstva, ne podpomognu svojim mjesečnim doprinosima? A kako če tek onda uspjeti jedno novo društvo, gdje se prijavi mali broj članova vježbača?
Moje je čvrsto uvjerenje, da treba ostaviti podupirajuče članstvo ili kako brat Jazbec voli nazvati <kolo sokolske ideje», jer inace mnoga bi naša sokolska društva propala radi nedovoljnih materijalnih sredstava. Ja znam, da u mnogim našim društvima moramo iz društvene blagajne namirivati porez župi i savezu zbog siromaštva članova vježbača. Hočemo li toga radi te dobre Sokole protjerati zbog toga što su sirotinja? Neko mora da za njih namiri, pa odakle če, ako nema podupirajučeg članstva. Ovo članstvo ne bi imalo nikakovih prava, ni glasa na skupštinama, jedino bi moglo sudjelovati u prosvjetnom ili kakvom drugom odjeljenju društva, uz poziv ili odobrenje upravnog odbora. I baš zato, što su sokolska društva pozvana, da prošire svoj rad na kulturno polje, moramo da budemo u kontaktu sa svim javnim radnicima, a to možemo najbolje posredstvom podupirajučeg članstva. I zato nijesam mišljenja brata Jazbeca, da to i takovo članstvo bude v a n sokolske organizacije, nego baš u njoj, ali odijeljeno od ostalog članstva.
Mi smo šilom prilika, kako bi rekao za n e v o 1 j u upučeni da još uzdrža-vamo takovo članstvo. Ni ja ga ne odobravam, ali moram biti zanj. radi opstanka mnogih naših društava. A kad jednom sokolska ideja prokrči put u sve slojeve naroda, kad naše materijalne prilike krenu na bolje, e onda možemo i to mijenjati i krenuti pravom sokolskom stazom.
Ivanko Bendiš — Kotor.
IZ STAREŠIN S TV A JSS.
Seja odbora JSS. se bo vršila dne 8. junija 1924. ob 10. uri dopoldne v prostorih JSS. v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročila starešinstva. 2.) Poročilo tehničnega odbora. 3.) Poročila odsekov. 4.) Poročilo o seji Saveza ČOS. in JSS. v Pragi. 5.) Slučajnosti. — Poživljamo Vas, da se seje udeležite po Vašem delegatu, ker je seja izredne važnosti.
Istočasno se vrši v Ljubljani slavnost vzidave spominskih kamnov pri domu sokolskega društva I na Taboru. Bratje, ki se udeleže seje, naj prineso kroje s seboj. Zdravo! ~r Starešinstvo JSS.
IX.	redna seja starešinstva JSS. dne 12. maja 1924.
Navzoeni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Cigojeva, Deu, Fettich, Fux, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Poženel, Rupnik, Švajgar, Turk.
Brat načelnik poroča, da prične 15. t. m. skupna trenaža pariške tekmovalne vrste in prosi, da se te udeležita zaradi odsotnosti brata staroste in njega samega podstarosta br. Bajželj in podnačelnik br. Poženel. — Zdravniški odsek naj čimprej preišče vse tekmovalce. Vse brate, ki se udeleže skupne trenaže, je zavarovati proti nezgodam.
Sokolsko društvo Bileča prosi, da se mu črta porez za pretečeno leto. Prošnja se odkloni.
Z ozirom na to, da so nekatere banke cedirale saveani dolg od zleta nekaterim sokolskim društvom, se sklene banke naprositi, da to opuste. Izvršene cesije se priznajo ter izplačajo cedirani zneski društvom, kakor hitro bodo plačani vsi stari računi zletne blagajne.
Društvo Petrovaradin je nakazalo 25 Din za Vestnik T. 0., to je za en izvod, 19 izvodov je pa vrnilo. Društvo se opozori na sklep odbora JSS., da mora biti naročeno na več izvodov Vestnika. — Glede financiranja pariške tekmovalne vrste še ni nobenega poročila od Olimpijskega odbora.
Brat Švajgar poroča, da je došlo do sedaj 321 statističnih pol. — Vprašanje glede ureditve župnih mej pri nekaterih župah se odstopi odboru.
Brat Marolt poroča o pripravah za sabor ter da ima do sedaj sestavljene poslovnike finančnega, zdravniškega in statističnega odseka ter pravilnik in poslovnik poškodbenega fonda. — Redne seje za sabor se vrše vsakih 14 dni.
—	Br. dr. Weigner se zahvaljuje za čestitke povodom njegove 501etnice. — Br. Bajželj poroča o seji prosvetnega odseka ter opozarja T. O., da odpošlje k tem seijam vedno svojega zastopnika. — Prosvetni odsek stopi v stik z drugimi mednarodnimi telovadnimi organizacijami, da dobimo od njih v zameno njihove časopise in brošure. — V svrho sestavitve točnega inventarja saveza se poveri gospodarski odsek z nalogom, da to čimprej izvrši. — Br. Deu poroča o načrtih za skupne štampiljke, ter se mu naroči, da predloži do prihodnje seje definitivne načrte.
Br. Bajželj poroča, da prirejajo nekatere župe važne prireditve, o katerih savezu sploh ne poročajo, istotako ne o važnih sklepih, ki jih izvršuje brez vednosti saveza. Župam se naroči, da o podobnih stvareh starešinstvu točno poročajo.
X.	redna seja starešinstva JSS. dne 19. maja 1924.
Navzočni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Cigojeva, Fux, Hadži, Jamar, Jeras, Marolt, Miklavc, Poženel, Preskerjeva, Rupnik, Trdinova. Opravičeni: Fettich, Kajzelj, Švajgar in Turk.
Bratoma Svetliču in Lozeju se dovoli dopust do 8. junija. — Br. Marolt poroča o dopisu društva v Derventi, da se prekliče izključitev br. Cesarjeviča. Zadeva se vrne župi v Tuzli v ponovno preiskavo. — Br. Marolt .poroča o poslovniku statističnega odseka, ki je bil sprejet.
Br. tajnik poroča obširno o seji saveza ČOS.-JSS., ki se je vršila dne 15. maja v Pragi. — Na predlog staroste se sklene izreči iskreno zahvalo COS. za bratski sprejem v Pragi. Glede izvršitve podrobnosti sklepov savezne seje ČOS.-JSS. v Pragi se sklene sklicati odborovo sejo JSS. takoj, kakor hitro bodo zbrane vse potrebne informacije.
Inšpektorat ministrstva zdravja zahteva poročilo o delovanju JSS. v zdravstvenem oziru. Poročilo naj sestavi br. tajnik. — Br. Paunkoviča se naprosi, da posreduje v Beogradu za hitrejšo rešitev savezne prošnje glede uradniških dopustov ob priliki pokrajinskih zletov v Zagrebu in Sarajevu.
Ker se množijo primeri, da razna sokolska društva in župe prosijo kralja, da prevzame protektorat nad njihovimi prireditvami, se sklene opozoriti vse župe in društva, da smejo vlagati tozadevne prošnje le potem starešinstva in pa z dovoljenjem starešinstva.
Glede slavnosti odkritja Malgajevega spomenika se zahteva nekatera pojasnila od sokolske župe Maribor. — Z ozirom na nekatere nejasnosti glede tekme v Parizu se sklene zahtevati čimprejšnje sklicanje seje olimpijskega odbora v Zagrebu.
Brat načelnik predlaga za sodnike pri tekmi v Parizu brate Kuščerja, Smertnika in Jerasa. Za člana apelačnega odbora se določi brat načelnik in kot vodja vrste brat Poženel.
XI. redna seja starešinstva JSS. dne 21. maja 1924.
Navzočni: Gangl, Ambrožič, Cigojeva, Fettich, Fux, Marolt, Miklavc, Rupnik, Švajgar, Trdinova. Opravičeni: Bajželj, Jamar, Kajzelj, Poženel in Turk.
Brat Marolt poroča o poslovnem redu pisarne JSS. ter o poslovniku po-skodbenega fonda, ki se oba sprejmeta z nekaterimi izpremembami. Na predlog brata dr. Fetticha se sklene, da se čimprej izdela poslovnik za narašča j-ski poškodbeni fond in se predloži odboru v odobritev. — Nadalje poroča br. Marolt o pravilniku odseka za poškodbe in poslovniku finančnega odseka, ki se oba sprejmeta.
Glede poslovnikov se sklene na predlog br. načelnika, da se predložijo saboru samo oni poslovniki, ki vsebujejo zadeve načelne narave, ostale pa
predložimo odboru. O tej zadevi naj odloča odbor. Poslovniki naj se objavijo v Glasniku.
Odbor Pomladka Crvenog Krsta v Beogradu vabi na skupno konferenco vseh organizacij, ki se pečajo z vzgojo, naraščaja, dne 28. maja. — Brat načelnik naglaša, da je JSS. samostojna organizacija s samostojnimi vzgojnimi metodami ter ne kaže, da se obvezno vežemo na kake morebitne sklepe, priporoča pa, da se udeleži zborovanja naš zastopnik kot poslušalec v informativne svrhe. У to se delegira br. Miroslava Vojinoviča iz Beograda.
Referent poškodbenega fonda br. Marolt poroča, da se je nakazala' poškodovanemu bratu Kurjačkemu, načelniku sokolskega društva Srbobran, 470 Din podpore in br. Jakobu Senčarju v Križevcih 276 Din.
Referent za manjšinsko delo predlaga, da se definitivno dodeli župi Kranj kot pokroviteljici manjšinsko društvo Guštanj, župi Maribor pa Marenberg.
—	Sprejeto.
Z ozirom na prošnjo neke župe, da starešinstvo intervenira v osebni zadevi nekega brata, se sklene načelno, da savez ne bo interveniral nikdar v osebnih zadevah članstva, temveč le stvarno tedaj, ako bi imela organizacija od tega posebno korist.
Sokolskemu društvu Brod se razpečavanje blokov za stavbo doma v območju saveza ne dovoli. —
*
Olimpijske srečke. Vsem društvom in župam razpošljemo srečke olimpijskega odbora, katerih čisti dobiček pripade v korist tekmovalni vrsti JSS., ki se udeleži olimpijade v Parizu. Bratska društva in župe poživljamo, da srečke čimprej razprodajo ter denar nakažejo Jugoslovenskemu sokolskemu savezu v Ljubljani. Društva naj se zavedajo, da s tem pomagajo finansirati odpravo sokolske vrste v Pariz, ter naj se potrudijo z marljivostjo pri razpečavanju, ker je vrsta do danes še brez vsakih sredstev.
Starešinstvo JSS.
Vsem župam in društvom! Ponovno se dogaja, da župe in društva ne obveščajo saveza o važnejših prireditvah, ki se vrše v njihovem območju. Dostikrat izve starešinstvo o takih prireditvah šele iz časopisov. Istotako store župe važne korake v organizacijskih zadevah brez obvestila o tem. Tako postopanje je nepravilno, zaradi česar poživljamo vse župe, da pravočasno obvestijo starešinstvo o vsaki važnejši prireditvi, ki se vrši v njihovem območju in istotako o vsakem važnejšem sklepu, ki se tiče sokolske organizacije.
Istotako opažamo, da se množijo prošnje raznih društev in žup na Nj. Veličanstvo kralja, da bi prevzel protektorat nad njihovimi prireditvami ali da bi kumpval pri razvitju prapora. To postopanje ni pravilno, zaradi česar je starešinstvo sklenilo prepovedati vsem župam in društvom, da store v tem oziru na lastno pest korake ter morajo v vsakem primeru prositi starešinstvo za dovoljenje.
Iz prosvetnega odbora JSS.
h prosvetnoga odbora JSS. Savezni prosvetni odbor ima izmedu ostaloga također zadaču da vodi tačan pregled čitave jugoslovenske sokolske literature, što je u prvom redu dužnost saveznoga knjižnicara. — U delokrug saveznega prosvetnega odbora spada takoder da preporučuje župnim i društvenim knjižnicama, kakve i koje nove knjige da si nabave, da budu knjižnice neprestano dopunjavane. Da uzmogne prosvetni odbor to delo da vrši, neophodna je potreba, da su mu uvek na raspolaganju sve sokolske knjige, brošure i listovi, ukratko sve publikacije, koje izađu u području jugosloven-skoga Sokolstva. Zato mora svaka jedinica Jugoslovenskoga sokolskoga sa-
veza (društvo, župa, Sokolska matica), koja izda bilo kakvu sokolsku publi-kaciju, poslati po jedan dužuosni primerak saveznom prosvetnom odboru besplatno. Društveni i župni prosvetni odbori neka upozore izdavače, odnosno nakladnike, da dužnoeni egzemplar za ista i pošalju. — Član savez-noga prosvetnoga odbora je takoder savezni arkivar, kome je dužnost da sabire za sokolski muzej sve za sokolsku povest važne predmete, a to su slike javnih nastupa i sokolskih svečanosti, slike ili skice sokolskih zastava, vežbaonica, letnih vežbališta i domova, znakovi, umetnički plakati i uopšte svi predmeti trajne i povesile vrednosti. Gradivo za sokolski muzej, biče mogufe sabrati samo onda, ako pri tom sudeluju također društveni i župni članovi. Stoga je dužnost društvenih i župnih prosvetnih odbora, da pošalju saveznomu prosvetnomu odboru sve gore navedene predmete za sokolski muzej. Savezni prosvetni odbor hoče da sabere takoder sve izveštaje, što ih donašaju razne novine i revije o Sokolstvu. Zato moli sve župne prosvetne odbore, neka izrezu iz svih časopisa i revija, što izlaze u području njihove župe, sve izveštaje, koji se tiču Sokolstva i neka ih pošalju savez-nome prosvetnome odboru. Iz tih izveštaja, bili oni Sokolstvu skloni ili ne, močiče se razabrati historički razvoj jugoslov. Sokolstva. — Savezni prosvetni odbor ima nameru da reaguje na eventualne novinarske napadaje na Sokolstvo, u koliko mu se to bude činilo nužnim.
Iz organizacijskega odseka JSS.
Promena pravila i zapisnici glavnih skupština na području Hrvatske i Slavonije. Kod osnivanja novih društava ima se podnijeti prvomolbenoj upravnoj oblasti (u večim gradovima redarstvu, gde takovo samostalno ureduje, a inače sreskom poglavarstvu) molba, u kojoj se ima prijaviti, da je društvo osnovano. Molbi se prilaže prepis zapisnika konstituiraj uče glavne skupštine, koji ima biti potpisan po svim asnivaeima i zatim prilažu tri Primjerka pravila. — Molba se biljeguje sa 5 Din, a za riješenje se polaže 20 Din u biljezima. Pravila se biljeguju sa 2 Din po arku (i tiskanom) a Prepis zapisnika sa 2 Din. — Ovako se postupa i kod promjene pravila time, da se samo promjena istakne u molbi. Prepis zapisnika ima biti ovjerovljen po starješini i tajniku, a sam zapisnik takoder potpisuju starje-šina i tajnik uz običajne ovjerovitelje. — Glavna skupština društva ima se prijaviti barem tri dana prije održanja, a ta prijava se biljeguje sa 5 Din. Prepis zapisnika glavne skupštine ovjerovljen po starješini i tajniku pod-nosi se sa podneskom iza skupštine. Podnesak se biljeguje sa 5 Din, a Prepis sa 2 Din.
IZ TEHNIČNEGA ODBORA JSS.
S?
Novi prednjači. Na župskom ispitu sokolske župe Bačke u Novom Sadu dne 18. maja 1924. god., kojemu je u ime tehničkog odbora Jugoslovenskog sokolskog saveza kao predsednik ispitne komisije priisustvovao br. Miroslav Vojinovič, položili su ispit sestre: Ludmila Mihalova, Miluška Mudrohova, Ida Malagurska, a brača: Fedor Ormis, Žarko Rakić, Đorđe Stepanov, Veselin Ruškuc kao odlično sposobni i brača: Đorđe Ilič, Svetozar D er, Slobodan Petrovič, Vojislav Plavšič i Svetozar Debeljački kao sposobni. Savezni teh-nički odbor je ove prednjake i prednjakinje kao župske potvrdio na svojoj sednici dne 22. maja 1924.
&
^<1
Poslovnik fonda za nezgode JSS.
Čl. 1. Fondom za nezgode upravlja starešinstvo JSS. uz pomoč posebnog odelenja koje se zove cOdelenje fonda za nezgode».
Čl. 2. Odelenje fonda za nezgode bavi se svima pitanjima, koja su u vezi s uplačivanjem članarine u taj fond i sa odlučivanjem o potporama onim članovima, koji su nastradali pri sokolskom radu.
Čl. 3. Pri vršenju svoje zadače služe odelenju sledeča sredstva:
a) Godišnje uplate članova, koje određuje društvima'Svakogodišnja glavna skupština saveza.
b) Globe društava za neprijavljene članove prema propisima pravilnika.
c) Celokupni fond za nezgode, koji se sastoji iz tekučih dohodaka, pri-štednja i kamata. Fond mora biti na svoje ime plodonosno uložen.
e) Savezni katastar članstva.
č) Istraga i nadzor svakoga slučaja nezgode. U tome imaju da podupiru odelenje sve u savezu udružene upravne jedinice.
d) Kontrola uplate i isplate s posebnim formularima.
Čl. 4. Predsednikom odelenja imenuje starešinstvo saveza jednog člana iz svoje sredine. Predsednik poziva u vodstvo odelenja potrebni broj članova, a potvrduje ih starešinstvo saveza. Ti članovi izaberu izmed sebe potpred-sednika, tajnika i knjigovodu, a po potrebi i druge funkcionare.
Poslovno doba odelenja počinje i završava zajedno s doba starešinstva JSS.
Čl. 5. Predsednik je odgovoran starešinstvu JSS. za pravilno i tačno poslovanje odelenja i izveštava ga o tekueim poslovima. Predsednik saziva i vodi sednice odelenja.
Poslovnik fiiiaiii-ijskoga odelenja starešinstva JSS.
Čl. 1. Cilj toga odelenja je da unapreduje samostalnost sokolske organizacije u financijsko-gospodarskom pogledu.
Čl. 2. Obraduje sva tekuča financijsko-gospodarska pitanja starešinstva JSS. i nato ih s konkretnim predlozima iznosi na sednicama starešinstva JSS. na odobrenje. Ovamo spada medu ostalim:
a) Načelno novčano poslovanje.
b) Sanacija ev. dugova.
c) Financiranje sok. štampe.
č) Financiranje sok. škole, sletova, utakmica, prosvetnih tečajeva i t. d.
d) Savezni dani i slična priredenja.
e) Upriličenje kratkotrajnih financijsko-gospodarskili tečajeva.
f) Ustanovljenje sok. muzeja.
g) Ustanovljenje sok. zadruga.
h) Ustanovljenje i financiranje drugih unosnih preduzeča.
Čl. 3. Predsednika imenuje starešinstvo iz svoje sredine, ostale pako članove potvrduje starešinstvo na predlog predsednikov. Članovi izaberu izmedu sebe potpredsednika i tajnika. Predsednik odreduje za pojedino poslovanje u odelenju referente.
Za rešavanje pitanja širega opsega pozivaju se pored zastupnika drugih odelenja u prvom redu strukovnjaci van starešinstva.
Čl. 4. Predsednik je odgovoran starešinstvu JSS. za pravilno i točno poslovanje odelenja i izveštava ga o tekučim poslovima; saziva sednice prema potrebi; posluje po utvrdenim pravilima i zaključuje s natpolovičnom večinom glasova svili prisutnika. Tajnik vodi zapisnik o zaključcima odelenja. Ako
SOKOLSKI SABOR
odelenje ne radi, treba predsednika, odnosno pojedine članove, beauvetno i odmah rešiti njihovih dužnosti i izabrati druge.
Gl. 5. Poslovno dobo odelenja započinja i svršava zajedno s poslovnim dobom starešinstva JSS.
Podpredsednik zamenjuje predsednika, kad je ovaj sprečen.
Tajnik vodi dopisivanje, a knjigovoda knjige odelenja.
čl. 6. Odelenje vrši svoj posao po posebnom pravilniku fonda za nezgode.
Čl. 7. Odelenje ima redovite svoje sednice jedanput na mesec a vanredne sednice prema potrebi. Na sednicama se zaključuje, ako je prisutna bar polovina članova. Zaključuje se običnom večinom prisutnih, koji moraju svi glasovati. Ako je jednaki broj glasova za i proti, odlučuje predsednik, koji inače ne glasuje.
Ko ne prisustvuje uzastopce na trima sednicama bez opravdanja, prestaje biti članom odelenja.
*
Poslovnik pisarne JSS.
čl. 1. Poslovnik pisarne JSS. uređuje u formalnom pogledu uredovanje i poslovanje pisarne JSS. Glede onih delova poslovanja, koje ovaj poslovnik posebiče ne spominje, treba se ravnati po navodima upravitelja, koga odredi iz svoje sredine starešinstvo JSS.
Čl. 2. Uredovne časove za osoblje pisarne odreduje starešinstvo JSS. U nedeljama i praznicima obavljaju se samo žurni i neodnošljivi poslovi, inače je pisarna zatvorena.
čl. 3. Ako je činovnik zapreden u vršenju svoje službe, mora to prijaviti starosti ili tajniku JSS. tokom 24 časa.
Čl. 4. Cinovnici moraju vršiti svoju službu brižljivo i mamo; u uredu i izvan njega neka ne čine ništa, što bi moglo uzdrmati pouzdavanje u njihovo poslovanje i štetiti ugledu Sokolstva.
Čl. 5. Činovnici pisarne JSS. izvršuju čitavo manipulativno delo po navodima tajništva, poslove pako, što spadaju u delokrug pojedinih odelenja, Po uputama predsednika odnosnih odelenja.
čl. 6. Sve spise, koji dolaze na JSS., prima za to odredeni činovnik i Upisuje ih redom kako dolaze, u upravni zapisnik. Na svaki spis pritisne Prezentacijsku štampilju i zabeleži tekuči broj, koji odgovara broju uprav-noga zapisnika.
Čl. 7. Bez popratnog pisma nadošle pošiljke, zatim dopisnice, odreske poštnih nakaznica priloži, odnosno prilepi na posebni referatni arak i na njem pripiše prezentatum.
čl. 8. Za protokolovanje vrede sledeča pravila:
a) Predmet dopisa upiše se jezgrovito, jasno i sitno u upravni zapisnik.
b) Ako se je o predmetu dopisa već pre upisao kaki dopis, treba ujedno s protokolovanjem spojiti odnosne brojeve. Po protokolovanju preda činovnik Sve spise bez izuzetka tajniku JSS., a ovaj ih pregleda i porazdeli pojedinim referentima.
Čl. 9. Poslovne spise rešavaju referenti po sledečim navodima:
a) Manje važne spise, koje reši lako sam referent, mora ih odmah rešiti 1 lzvestiti o tom starešinstvo JSS. u prvoj redovnoj sednici. Ali sve važnije sPise mora referent predložiti odelenju na raspravljanje i izvestiti o rešenju odelenje starešinstva JSS., koje to rešenje odobri ili zabaci. U smislu zaključka starešinstva JSS. rešava onda referent odnosni dopis. Pojedini su referenti odgovorni za što skorije rešenje spisa.
b) Rešenje se redovno napiše na hrptu spisa.
c) Ali ako spis ne ostane u uredu, nego se izdade, ili ako na spisu nije Ovoljno prostora za zabeleženje rešenja, neka se onda rešenje zabeleži na
^ferent ni arak.
č) Ako se pod jed n im eksibitnim brojem mora izdati više rešenja, oznaće se brojevima po redu.
d) Neznatna rešenja na hrptu arka, zatim ona na pretpisanim obrascima sme referent izdavati bez koncepta, ako pri tom ne trpi jasnoča u raspravi predmeta i poslovna preglednost.
e) Rešenjima bez potrebe daljnog uredovanja mora se uvek pridodati naređenje za uvrštenje ad akta. Pred takim naredenjem treba upozoriti, kako se je poslovni spis upotrebio, ili kako se upotrebi.
Čl. 10. Sve rešene spise predaju- referenti pojedinih odelenja tajniku JSS., koji ih pregleda i eventualne nepravilnosti ispravi. Rešene spise potpišu starosta, tajnik i predsednik odnosnega odelenja.
Čl. 11. Potpisane spise preda tajnik činovniku-protokolisti, koji mora upisati rešenje u upravni zapisnik pa ih zatim odmah otpremiti.
Za prepis rešenja na čisto skrbi se pisarna. Prepisi moraju biti čisti i pisani lepo i pravilno. Kraticama se ne treba služiti. Ako je prepisivač u dvojbi, treba da se popita za razjašnjenje kod referenta. Prepis se mora porediti s konceptom. Na konceptu neka se kraticom označi tko ga je pre-pisao, kolacionovao i kada je bio prepis otpremljen.
Čl. 12. Ekspeditor se skrbi, da su prepisi na čisto, koji su odredeni za otpremu, posvema u redu i mora paziti, da su priložene sve eventualne priloge. Odgovoren je za pravilnu otpremu.
Čl. 13. Sve spise, uopšte sve pošiljke, koje se otpremi, treba pre otpreme zabeležiti u poštnom dnevniku.
Čl. 14. Svi spisi, prepisi rešenja i priloge, koji po otpremi ostanu u uredu, čuvaju se u registraturi i ekspeditor ih mora danomice uložiti.
Čl. 15. Spise, što ih trebaju referenti, treba označiti rečju «natrag», našto ih ekspeditor ne uloži u registraturu, nego ih izruči odnosnim referentima. To se pako mora označiti u upravnom zapisniku.
Čl. 16. Svakih 14 dana sastavi ekspeditor ispisak iz upravnog zapisnika
o	još nerešenim brojevima pa ga predloži tajniku, koji se mora pobrinuti, da se zaostali spisi što pre reše.
Čl. 17. Novac i vrednosne predmete prima blagajnik, koji obavlja i sve isplate.
Čl. 18. Potvrde o otposlanom novcu čuva blagajnik. Potvrde o preporu-čenim pismima čuva u posebnom zavitku ekspeditor.
Čl. 19. Ovaj poslovnik stupa na snagu, netom ga potvrdi starešinstvo JSS.
Sokolski kroj. Na sokolskom saboru bit če riječ i o sokolskom kroju. Raspiean je natječaj i za načrte. Sokolska odijela moraju da budu lijepa i praktična. Morala bi da budu za zimu i Ijeto. No u ovakovim prilikama teške ekonomske krize, mora se uzeti i to u obzir, da veliki, pretežni dio Sokolstva ne može da kupi ni vježbače, a kamo li svečano odijelo. Stoga je moje mišljenje da se ostave dosadanja odijela članstvu sve dotle na uporabi, dok se ne izderu, a nova da se propisno prave. Zato i tkanina mora da i kod novih odora bude odgovarala dosadanjim, tim više što takovu rabe i češki Sokoli. Za zimu bi se morala imati kabanica t. z. pelerina ili surka podstavljena krznom, ali takova bi bila vrlo skupa, te o lome za neko vrijeme nema ni govora. Dakle ostala bi kabanica poput plašta, iste boje kao odijelo samo od debljega sukna. Što se tiče muškog naraštaja i podmladka, ostavio bi dosadanje odijelo. Mladičak kad ved ima gače i košulju kao članstvo, os ječa u sebi veselje da če brzo obuči člansku surku, a onda ne mora kroz kratko vrijeme da troši za te djelove odore. To govori u prilog i ženskog naraštaja kad stupa medu članice, te izmjenjuje jedino krpu druge boje. A odijela naših naraštajka i članica tako su slikovita, da ih ne treba podnipošto mijenjati. Tko je gledao masu članica na sve-sokolskom sletu u Ljubljani sigurno je ostao očaran. Jedino bi izmijenio
odoru ženskog podmladka i u boji i u kroju, jer mi se cini neukusna. Kako gore rekoh, treba se obazirati i na teške financijske prilike večine n a šeg članstva i ostaviti radikalne izmjene za bolja vremena. Ne gleda se soko u odijelu, več na djelu.	Ivanko	Bendiš — Kotor.
-----------------------IZ žup Џ---------------------------------------
Letošnji župni zleti in večje prireditve.
Župa Bjelovar 22. junija v Daruvaru;
župa Celje 13. julija v Št. Juriju ob južni železnici;
župa Kranj 13. julija na Jesenicah;
župa Ljubljana 13. julija v Domžalah;
župa Novi Sad 15. in 16. junija v Starem Bečeju;
župa Novo mesto 3. avgusta v Novem mestu;
župa Rij ek a 28. in 29. junija na Sušaku;
župa Sarajevo 28. in 29. junija pokrajinski zlet v Sarajevu; župa Š ib e n i k 20. julija v Šibeniku;
župa Veliki Bečkerek 15. in 16. junija v Veliki Kikindi; župa Zagreb 15. do 18. avgusta pokrajinski zlet v Zagrebu; sokolsko društvo Ljubljana 1 položitev temeljnih kamnov za dom na Taboru v Ljubljani 8. in 9. junija.
III. pokrajinski slet Jugoslavenskog sokolskog saveza u Sarajevu na Vidov-dan 1924. Rešeno je pitanje zemljišta na kome če se izgraditi sletište. Na tom zemljištu naime, koje je bilo izabrano za slet, smetala je jedna vojnička baraka i trebalo je mnogo vremena i muke dok se vojska rešila, da to ukloni. Sad je konačno i to pitanje rešeno. Planovi eu svi več davno gotovi i gradnja je licitacijom predana jednom graditelju, koji se obavezao da če gradnju svršiti do 15. juna ili najdalje do 20. juna. Gradenje če stajati (osim materijala) 176.000 dinara. Materijal za gradnju stojače oko 400.000 dinara. Sletište ima 10.000 m'-. Na prostoru za vežbe moči če vežbati do 1500 vežbača. Tribine mogu primiti oko 8000 gledalaca. Što je vrlo važno, sletište se nalazi na vrlo zgodnom mestu, nije daleko od centruma grada i leži neposredno uz tramvajsku prugu. — Ostali rad podeljen je po odborima, koji funkcioniraju prilično dobro. — Sva društva dobila su sve vežbe, propisane Za slet, kao i vežbe za natjecanje preko «Sletskog Vjesnika». Muzika za Proste vežbe članova i članica gotova je i danas se razašilje društvima. Muzike za ostale vežbe (naraštaja i dece) izdala je Zagrebačka župa, i društva fu upučena, da je narueuju od nje. Nastup za proste vežbe članova i članica 'zraden je, nastup za proste vežbe kod natjecanja izrađen je i štampače se u 6. broju «Sletskog Vjesnika». Traženo je od župa, da nam jave, koja društva ®°gu da nam pošalju za slet svoje sprave, kojih čemo trebati mnogo. Od zuPa je traženo da što pre jave, koja če društva učestvovati s posebnim tačkama. Zagrebačka župa i one koje se spremaju za Zagrebački slet istupiče llil našem sletu s Šulceovim i Švarcvaldovim vežbama kao posebnom tačkom. Podoficirska škola iz Zagreba dolazi a i sarajevski garnizon vežba vežbe Puškom. Stanbeni odsek radi dobro i prema njegovim izveštajima biče do-vol.ino mesta za zajedničke stanove. Jedino če biti malo poteškoča za one, koji budu tražili privatne stanove. — Za hranu se brine prehranbeni odbor. Jedan odbor gostioničara izjavio se spremnim da dade Sokolima u gostionama ručak i večeru za 29 dinara dnevno. Prema današnjim prilikama ta je cena Vr]o umerena. Na taj bi način svi Sokoli mogli imati prehranu u gostionama, !la ЈаЈ bi se način izbegla prehrana na kazanu (po vojnički) koja je doduše letina ali nije zgodna. Vežbači če dobiti zajedničku prehranu u gostionama
za 20 dinara dnevno. — Zabavni odsek je u vrlo dobrini rukama i izvršiće svoj posao na opšte zadovoljstvo. On predvida jedan čitav niz lepih priredaba za 28. i 29. u veče. — Program sleta: Četvrtak, 26. juna: Doček gostiju. — Petak, 27. juna: U 5 sati u jutro natjecanja. — Doček gostiju. — U 9 sati u veče bakljada kumovima zastava. — Subota, 28. juna: U 5 sati u jutro: Natjecanja, zatim pokusi. — U 10 sati u jutro razvijanje zastave Sokolske župe Sarajevo. Zastavi kumuje Nj. Veličanstvo kralj; zatim razvijanje zastave na-raštaja Sarajevske župe. Zastavi kumuje gda. dr. Peričića, starješine Sarajev-skog Sokola. — Od 11И do 12K Promenadni koncerti. — U 2,'A sata popodne javna vežba. — U 8 sati u veče Svečana predstava u Narodnom Pozorištu. — U 9 sati akademije i koncerti. — U 10 sati banket za uzvanice u Oficirskom Domu. — U 9 sati Koncert u parku Cara Dušana. — Nedelja, 29. juna: U 5 sati u jutru natecanje, zatim pokusi. — U 10 sati u jutru svrstavanje na sletištu za svečanu povorku. — Od 11V do 12Vi Promenadni koncerti. — U SV sata po podne javna vježba. — U 9 sati u veče na sletištu velika narodna veselica. Pevačka društva. Fanfare. Muzike. — Moreška (jedna specialna narodna igra dalmatinska). Vatrometi. — Ponedeljak, 30. juna: Izleti (za koje se brine Izletni odsek). — U 4 sata po podne Sokolski trkački sastanak na trkalištu u Butmiru kod Sarajeva, zatim veselica na Uidži. — Za vreme sleta inicijativom sletskog odbora priređuje se u Sarajevu velika Industrijsko-zanatlijska izložba, koja če biti za posetioce od velikog interesa.
Sokolska župa Rijeka je razposlala naslednji poziv: cSvoj brači i sestrama! Na obalama sLijeg Jadranskog mora, na dohvat Učke gore i otete nam brače, na granici naše i italijanske države, u gradu Sušaku prireduje Sokolska župa Rijeka dne 2S. i 29. juna o. g. svoj župski sokolski slet. S ovim sletom spaja župa proslavu 20godišnjice opstanka sokolskog društva Sušak-Rijeka i razviče novog bar jaka istog društva. Na te dane hoče Sokol da dade oduška, što je prestalo desetgodišnje robovanje tuđincu u ovo ratno i poratno doba, tih dana želi župa da pokaže brači i sestrama one, bijele kuče, sela i gradove, brda i doline, što nam ih sudba nepravednim rimskim ugovorom otela, da u bratskim srcima probudi osječaj bola i tuge, a u srcima izgubljene brače da učvrsti nadu, da se kule na pjesku gradene u prah obaraju, a da ljubav osječajem bola pračena dvostrukim rada žrtvama, koje če jednom pokazati, da smo jedno j da nam domovina mora biti jedna. — Bračo i sestre! Ako igde a to ovde na Jadranu, za ko jim tud in požudno sa svili st rana gleda, treba da nu.nifestujem(* Sokolstvo kao narodnu ustanovu. Ovde na medi treba protivniku pokazati, da osim odredena broja naše funačke vojske imade na tisuče i tisuče Sokolova, čije snažne i vješte pesnice ne če dati da se medašni kamen natrag pomakne, čije okrvavljeno srce zahtjeva oslobođenje naše brače, nek nam nijesu janjičari naša deca otu-dena. — Tu treba Sokol da svoj stijeg vije, nek i tudinac vidi, da mu ovde mjesta nije. — Lijepo pjeva pjesnik Milakovič: Podižimo svjetlu zdanja — I na Muri i na Raši — I gde godijer s teške bijede — Sokoliči cvile naši. — Poletite Sokoli na gramcu otadžbine naše, da primjerom svojim zasvjedočite ideale, za koje ste zagrijnni. Dodite i oduševite sve one, ko ji su i po imenu i po srcu naši, a pod tudom su vlasti. Napunite ih nadom i uvjerite ih, da če svanuti danak slobode il po Bogu il po pravdi il po sili, gde se život smrču zamjeni. — Do Vidov-Dana da ste nam zdravo! — Sušak, 10. maja 1924.
—	Sletski odbor.»
Prednjački ispiti sokolske župe Bačke. Održani su bili 18. maja u Novom Sadu. Na ispite je došlo 12 kandidata i to: 3 brata i 2 sestre iz Novog Sada,
1	brat i 1 sestra iz Subotice, 2 brata iz Kule, 1 brat iz Sombora, 1 brat iz Mola i 1 brat iz Srbobrana. Svega 9 članova i 3 članice. Po zanimanju su bili: 3 trgovačka pomočBika, 2 činovnika, 1 učitelj. 1 študent prava. 1 dak
gimnazije, 1 mehaničar, 2 činovnice i 1 sestra domačeg zanimanja. Stručna prethodna sprema bila je ovakva: 1 brat imao je društveni prednjački ispit a svi ostali svršili su prednjačku školu (od 14 dana) iste župe. — Predsednik ispitne komisije a u ime tehničkog odbora saveznog bio je br. M. Vojinović iz Beograda. Članovi komisije: braća: M. Teodorović, dr. N. Mrvoš (lekar)
i	P. Daljev iz Novoga Sada a br. D. Jeger iz Subotice. — Ispiti su bili od 8 do 10 časova pismeni, od 10 do 12 usmeni a od 14 do 18 časova praktični. Usled stručne literature na raznim jezicima kao i usled nejednake terminologije pojavljala su se razna iznenadenja u mešavini naziva što se je moralo uzeti u obzir. Opšti uspeh ispita bio je vrlo dobar i svedoči o savesnim pripravama kandidata. Svi su ispit položili i to (sve) 8 sestre i 4 brata kako odlično sposobni i 5 brače kao sposobni. Novim prednjacima a uz dobre upute i podstrek za dalji rad po društvima, razdate su svedo-čanstva o položenom ispitu. Prednjački izpiti, ako su dobro uredeni več sami po sebi pružaju jednu dobru školu znanja svim prisutnima. Ovim pak ispitima vredna župa Bačka obogatila je svoja društva za 9 prednjaka i 3 prednjakinje, od kojih sa pravom se očekuje dobar i uspešan rad? — Ako pak svi u tom radu istraju, ako budu takvi kako ih Bačka župa u svom vaspitnom pravcu htela i hoče imati — to bogatstvo tek ostvariče se u delo bolje budučnosti od koje če imati koristi ne samo župa Bačka — več i svo Sokolstvo. M. Vjč.
^    __________________
f Brat Polde Pivk. Dne 7. maja t. 1. je umrl v Idriji v zasedenem ozemlju br. Polde Pivk v najlepši moški dobi, star 38 let. Ugrabila ga je prekruta morilka delovnega ljudstva — jetika. S težko boleznijo se je boril skoro leto dni s smehom na ustnih in s pogumnimi pogledi. Upal je do zadnjega, da ozdravi. Bil je vedno bistrega duha, nezlomljive volje in veselih misli. Gnal se je k delu do zadnjega dneva. Tikoma pred smrtjo je še mislil na brate, ki je z njimi preživel v društvu in družbi radostne, srečne čase, ko je naše sokolsko življenje v Idrijski sokolski župi bujno in ponosno cvetlo in rodilo dragocene plodove.. . Brata Poldeta je poznala vsa Julijska Krajina, a najbolj znan in cenjen je bil v rojstnem kraju, ki mu je posvečal in žrtvoval do poslednjega trenutka vse svoje moči. — S sokolskim delom je začel 1. 1899. kot naraščajnik. Temeljne nauke o Sokolstvu mu je dal takratni društveni načelnik br. Julče Novak (sedaj v Mariboru), ki je s požrtvovalnim in neumornim delom vzgojil dolgo vrsto najzavednejših Sokolov. Brat Pivk je bil izboren telovadec, saj je imel telo kakor nalašč ustvarjeno za to: srednja, sloka postava, mišičast, na licu ostre poteze. Leta 1903. je postal prednjak in na tem mestu je vztrajal do 1. 1921., ko je začela zavratna bolezen razjedati njegove fizične moči. V ISZ. je bil župni nadzornik in je kot tak opravljal svoje posle resno, vestno in uspešno. Ko so se Idrije polastile tuje roke, je bil brat Pivk društveni načelnik in je pripravil in vodil tri krasno uspele javne nastope, ki so imponirali celo tujcu. Ves in popolnoma se je žrtvoval sokolskemu delu — bratom najboljši brat, zvest prijatelj in odkrit, vesel družabnik. V srcu ni bilo mračne, zlobne misli, zato je. bilo njegovo življenje in dejanje značajno, bratsko, odločno in spoštovano. Z njegovo smrtjo sta izgubili Idrija in okolica resnega, vestnega in delovnega moža — izguba, ki ni nadomestljiva. Za njim je ostala vidna sled, ki jo je Začrtal v javno življenje njegov idealizem, poganjajoč zdravo rast iz velike sokolske ideje. Tudi v najtežjih, črnih dneh je živel s svojim bednim narodom. Na zadnji poti je br. Pivka spremila ogromna množica — sličnega Pogreba skoro ne pomni Idrija. Brat Polde je ostal žic v moji duši v hvaležnem, bratskem spominu.	E. G a n g 1.
m
BELEŽKE
Udeležba bratov Cehoslovakov na pokrajinskem zletu v Zagrebu. Na seji moškega prednjaškega zbora COS. dne 17. maja 1924. je bilo sklenjeno, da se udeleži COS. zagrebškega pokrajinskega zleta z večjo odpravo članov, in sicer bodo to organizirali tako, da da vsaka župa po eno vzorno vrsto šestih do osmih članov-prednjakov. Na ta način bi se zbralo 800 do 350 telovadcev, M pa morajo imeti tudi slavnostni kroj.
Končna izbirna tekma COS. za udeležbo na pariški olimpijadi se je izvršila pretekli teden. Izbrani so bratje: Vacha, Pražak, Jindruch, Supčik, Koutny, Mofekovsky, Kos, Karafiat, namestniki: Virt, Klinger, Gajdoš, Rezek. Iz zadnje mednarodne vrste sta torej izbrana samo dva, ostali niso prišli v poštev.
=5
RAZNOTEROSTI
Občni zbor COS. (sabor) se vrši 7. decembra t. 1. v Pragi. Njegov pomen bo zelo velik, ker bo moralo rešiti češkoslovaško Sokolstvo vrsto važnih vprašanj, ki se tičejo najglobljih načel sokolske ideologije kot take.
Odborova seja COS. se bo vršila 15. junija v Pragi.
Na Češkoslovaškem se meri tudi telovadne organizacije s političnim vatlom. Razne organizacije si laste pravico, priravnavati se Sokolstvu in se pri tem sklicujejo le na svojo politično moč — skrbno ogibajoč se primerjavi glede številčnega stanja s Sokolstvom. Češko Sokolstvo pa na to odgovarja takole: «Nič nočemo od Vas, ničesar Vas ne prosimo, samo svojo pravico hočemo. Te pa ne iščemo niti v bakšišu, niti v beraških podporah, v naklonjenosti, ampak hočemo samo priznanje našega dela za narod in državo. Tukaj merite in po tem nas so<iite.»
Za ohranitev Sokolstva v Lužici na Saškem je ustanovila COS. poseben odsek, ki mu načeluje br. R. V. Novak. S tem je prevzela COS. tako rekoč sama pod okrilje celo našo najmanjšo in najmlajšo sokolsko organizacijo.
E. Parrot, vodja francoske gimnastične vrste za pariško olimpijado, opominja svoje gimnaste v listu «Le Gymnaste», da naj napnejo vse sile pri pripravah za tekmo, ker edino oni lahko prinesejo Francozom zmago. Kot vzgled jim stavlja prostovoljno sokolsko disciplino, rekoč, da edino na ta način dosežejo uspeh in premagajo Sokole.
Za predsednika belgijske gimnastične unije je bil izvoljen g. Frangois Blomart, ki je ob priliki nastopa svoje funkcije naslovil na vse gimnaste v uradnem glasilu «Bulletin Officiel» navdušujoč oklic, kjer poudarja važnost gimnastičnega dela in dokazuje, da je potrebno še mnogo več dela, kakor se ga je storila do sedaj.
Belgijska zveza šteje koncem 1. 1923. v 217 društvih 559 častnih in podpornih članov, 9500 telovadcev, 1200 telovadk, 6000 dečkov, 2850 deklic in 1115 «stare garde». Napredek je zaznamovati osobito v gojenju naraščaja.
V švicarski telovadni zvezi so letošnjo zimo priredili 7 smučarskih tečajev.
—	Zveza pričenja organizirati članice in pripravlja žene za samostojno vodstvo ženskih oddelkov. Prednjačic je vzgojenih do sedaj okoli 80.
NTa delavsko telovadno olimpijado v Frankfurtu 1. 1925. bodo, kakor izvemo, povabljene poleg telovadnih organizacij socijalističnih tudi komunistične telovadne zveze, članice tako zvane Sportinterne v Moskvi.
Važen spor je nastal med turnerji in športovci v Nemčiji. Turnerji so proglasili, da lahko goje bolje in več športa kot športovci kot taki. Temu proglasu nasprotno pa naglašajo športniki, da to ni res. In dejanski vendar športniki ustanavljajo v svojih klubih telovadne oddelke — končno spoznavajoč enostranost športa.