Na Baikanu. Sestanek odposlancev vseh balkanskih držav v Nišu je bil sklican pod pretvezo, da se dogovori in sklene za armade za6asno premirje, poteui pa takoj za6ne v Bukareštu pogajanje o miru. Pri tem pogajanju bo najtežja to6ka dolo6itev prihodnjih mej. Toda Grška sploh ni hotela nobenega odposlanca odposlati v Niš, vrhu tega je naznanila srbskim odposlancem, da na noben način ne privoli v zacasno premirje, ampak bo svoje vojaštvo odpoklicala še-le, ko.bo mir za stalno sklenjen. Tudi srbsko odposlanstvo se je, kakor se razglaša, pod vplivom bojaželjnih generalov priklopilo grškemu stališču in tako je bil sestanek v Nišu brez uspeha. Gotovo je bilo vse to med Grld in Srbi že v naprej dogovorjeno. Namen je, vojskozavle6i, da se Bolgarijo še bolj oslabi in poniža. Bolgarski odposlanci so prišli sicer na srbsko-grško povabilo v Niš, toda opravili niso nič, ker Grki in Srbi niso hoteli. Bojni stranki v Grški in Srbiji delata venomer na to, da se pogajanja tako dolgo zavla6ujejo, dokler se grški in srbski arinadi ne posreoi priti v Sofijo. Ker se v Nišu ni moglo doseči vojno premirje, se je sklenilo, da se takoj skliče nov sestanek v Bukarešt, na katerem se bo sklepalo o vseh mirovnih vprašanjih. Bolgari so prosili, da bi se sklenilo v Nišu vsaj 3dnevno premirje. Rumuni so bili zadovoljni s tem, toda bratje Srbi in Grki jim tudi tega niso dovolili. Srbi in Grki imajo očividno namen, Bolgarijo razbiti in si jo razdeliti, ali vsaj kolikor mogo6e oslabiti. RumunijdW|t ž njo Avstro-Ogrska ter Rusija pa so si edine v tem,' da bi za razmere na Balkanu ne bilo dobro, akd bi se Bolgarija razbila. Zato postopajo precej skupno ter podpirajo slabotno Bolgarijo. Turčijo nameravajo ugnati velesile, in če to ne bi šlo, Rusija sama. Poslala bi svoje cete v maloazijsko turško pokrajino Armenijo ter jo zasedla za toliko 6asa, dokler bi se Tur6ija nasproti Bolgariji ne spametovala. Na bojiščili. Bolgari se na bojiš6ih okrog Krive Palanke, Kiistendila in Caribroda 6vrsto ustavljajo srbskipremoM. Dne 23. julija so združene srbsko-6rnogorske 6ete napadle pri Vlasini ob bolgarsko-makedonski meji z veliko silo bolgarske 6ete. Napad je bil sre6no odbit. — Bolgari so imeli izborne postojanke in so prizadjali Srbom in Crnogorcem velike izgube. V obsegu 8000 korakov je po bitki ležalo 1760 mrtvih, med njimi 8 častnikov. — Na severnem bojiš6u pri Zaje6arju pa so Srbi prodrli že na bolgarska tla ter so ravzeli bolgarsko mesto Belograd6ik in ve6 drugih mest in trgov vtamošnjem okrožju. Srbi so se po zavzetju Belogradčika navalili na bolgarsko trdnjavo Vidin ob Donavi (v severo-zahodnem kotu Bolgarije). Dne 24. julija so za6ele srbske 6ete oblegati trdnjavo. Srbski poveljnik je pozval poveljnika trdnjave, naj se uda, sicer bodo za6eli Srbi Vidin obstreljevati. Obleganje trdnjave je zelo otežko6eno, ker je ozemlje okrog Vidina zelo mo6virno. Srbskim 6etam je onemogo6eno, se zavarovati z okopi, ker se vsaka jama takoj napolni z vodo. Nekatere vesti porooajo, da je zajeta tudi cela severna (Kutičeva) armada in da je vjet oelo general Kutin6ev sara. Skoro gotovo pa ta vest ni resni6na, ker so listi poro6ali, da so se Kutin6eve 6ete že umaknile na jug proti Sofiji. Na južnem bojiš6u se Bolgari še vedno umikajo pred grško premocjo. D'ne 24. julija so grške čete napadle mesto Kresna. Bolgari so se le malo upirali ter so se umaknili iz mesta. Podrli so za seboj vse mostove. Grško prodiranje je od Kresne naprej zelo otežko^e^, ker so Bolgari zasedli in utrdili vse važnejše prelaze severo-makedonskega gorovja. Dne 25. julija so zasedli Grki brez boja raesto Dedeaga-6 ob Egejskem morju. — Rumunska armada se od 22. julija naprej ne pomi6e ve6 dalje v Bolgarijo. Rumunska vlada je namre6 narofiila armadnemu poveljniku, naj ostanejo rumunske 6ete v zasedenih postojankab in naj ne prodirajo dalje proti f-ofiji. Turki prodrli že v Bolgarijo. Turške 6ete, ki so dozdaj mirovale pri Catald6i, so zavzele Odrin. S slovite Selimove mošeje, na katero soBolgari namestili križ, znamenjekrš6anstva, so Turki križ zopet sneli in ga nadomestili s polumes- cem. Ko se je z mošeje zopet zaslišal klio: ,,Alab il Alah", so turški vojaki veselju jokali invriskali. Zmage pijana turška armada se vali preko Odrina in Lozengrada, more6 in požigajo6, proti stari bolgarski zemlji. Turške 6ete so prodrle že do Jambolija,'Kara Bunarja in Ajlija v Stari Bolgariji in boeejo prodirati še baje dalje proti Plovdivu. Pravi vodja te mladoturške armade je znani mladoturek Enver-beg, kateri se je baje pri bradi Mohamedovi zaklel, da ho6e zopet vrniii Tur6iji odvzete pokrajine in priboriti turškemu meču zopet staro veljavo. Bolgari so v teb pokrajinab preslabi, da bi se ustavljali divjim Turčinom. Grozovitosti, katere uganjajo T'urki na svojem pohodu, presegajo vse meje. Krvavo je nebo v stari Bolgariji in Traciji od gore6ih bolgarskih vasi! Turek, ki se hoee maš6evati nad udarci, katere je dobil lansko leto od bolgarske armade, pleni, požiga, mori vse, kar mu pride pod roko. Ubogi bolgarski kristjani beže v divjem obupu v osrednjo Bolgarijo. Vsak Bolgar, ki se ne umakne Turkom, je posekan kot živina. Divji Turcin trpin6i, davi in mori starčke, žene in otroke.. Cuditi se jel da evropske države pripustijo, da sme neverni Tur6in tako neeloveško ravnati z ubogimi bolgarskimi kristjani! Novejša poro6ila sicer pravijo, da je naro6ila turška vlada svoji armadi, da ne sine prekora6iti stare bolgarske meje, a kaj se zmeni Enver-beg za povelje iz Carigrada! On ho6e postati slaven, zato pa mori in požiga naprej. Kako divji so Turki, pri6a sledeče: Bolgarski okrajni glavar v mestu Rodosto je sam ponudil Turkrom predajo mesta. Turki so pa predajo odklonili, 6eš, mi nismo prišli, da bi nt<3sto mirno zasedli, temve6, da ga z bojera zavzamemo. Nato so turške 6ete vdrle v inesto in pomorile 6 stražnikov ler nad 700 kristjanov. Mirovna pogajanja. Grška ni hotela imenovati svojih zastopnikov za pogajanja v Nišu, kjer bi se naj sklenilo za6asno premirje. Srbija in Grška pa nista hotela skleniti premirja, dokler Bolgarija ne ugodi vsem srbsko-grškim mirovnim zahtevam. Bolgarski zastopniki pa tudi niso imeli od svoje vlade dovolj obširnih navodil za sklepanje premirja. Radi tega se je med voisknjočimi državami dosegel kon6ni sporazum za to, da se vsa pogajanja o premirju, končnem miru in vseb spornih to6feah vrše v Bukareštu, glavnem mestu Rumunije, kamor so že poslale vse vojskujo6e države, razun Tur6ije, svoje zastopnike. Bolgarijo zastopajo: finan6ni minister Tončev, na6elnik generalnega štaba, general Fi6ev, bivši podpredsednik sobranja (drž. zbora), Ivan6ev, pisatelj Radev, podpolkovnik Stanfiev in dva tajnika. — Srbija je poslala v Bukarešt: ministrskega predsednika Paši6a, bivšega poslanika v Sofiji, Spalajkovioa, poslanika v Bukareštu, Risti6a, polkovnika generalnega štaba, Smilianovca in Kalafatovi6a ter 2 ministerialna tajnika. — Grško zastopata ministrski predsednik Venizelos in bivši minister Panas. — Crno goro pa zastopata ministrsld predsednik Vukoti6 in general Martinovi6. — Rumunijo pa bo zastopalo pri mirovnih pogajanjih ve6 ministrov. Pogajanja so se pri6ela v6eraj, v sredb, dne 30. julija. Med tem, ko se bolgarski državniki v Bukareštu posvetujejo o miru, pa trajajo sovražnosti na bojiščih naprej. Srbi in Grki namre6 niso hoteli ugoditi bolgarski želji, da bi se za 6asa pogajanj sklenilo za6asno premirje. S tera hofeejo prisiliti Bolgarijo, da bo pri pogajanjih bolj odjenljiva. Najbolj nestrpna in Bolgariji sovražna je Grška, katera bo baje stavila Bolgariji tudi najbolj prešerne in predrzne pogoje. Ako je verjeti poro6ilom nekaterih listov, stavijo Srbi Bolgariji slede6e mirovne pogoje: 1. Srbiji se prepusti vse ozemlje, katero je srbska armada v drugi6 zasedla; 2. sprememba stare srbskro-bolgarske meje, ker je vsled iste prišlo ve6krat do prepirov; 3. Bolgarija pla6a Srbiji vojno odškodnino; 4. pogajanja glede zaznamitve meje se naj vrše v Nišu. — Rumunija zahteva od Bolgarije popoln odstop Dobru6o in narodno varstvo Ruraunov x Bolgariji. Rumunija ho6e soodlo6evati tudi pri delitvi v prvi vojski Turkom odvzetega ozemlja. Poleg tega pa še zahteva Rumunija, aa Bolgari ne smeio utrditi nove bolgarsko-rumunske meje, dosedanje trdnjave RuS6uk in Sumlo pa morajo podreti. Kdo je ki-lv? Vsakdo se izprašuje, kako je mogla Bolgarija tako neprevidno in nepremišljeno ravnati pred seda- ujo vojsko, da se ni prej pobotala z Rumunijo in Tur6ijo ali sploli prostovoljno privolila v srbsko-grške zahteve, v koje mora seda] privoliti pod zelo žalostnimi in poniževalnimi razmerami. Bolgarski list ,,Rječ" piše o tem: Ali nam je bilo potrebno, da smo zagazili v ta mu6en položaj, v katerem se naliajamo. Zelja po miru je bila med nami tako velika in hrepenenje vojakov po domačein kraju je moralo ganiti vsako 61oveško srce, Toda vkljub temu smo poslušali na vsak migljaj iz Petrograda ter vsemu verjeli. In pozneje, ko je postalo sporazumljenje med Rumunijo tako nujno, rekli so nam bolgarski Rusi in Rusi iz Petrograda: „0, le mirno kri obranite! Nič se ne bo zgodilo! Dva ruska armadna kora na rumunsld meji bosta Rumune streznila . . ." Mi Bolgari vprašamo sedaj: Kje sta ona dva ruska armadna kora? Se pred 3 meseci smo pisali na tem mestu, da nas bo vsak zamujen dan strašno veliko stal in da bo pozneje prepozno, spoznavati, da je bila velika napaka, ako se ni iskalo sporazumljenja z Ruraunijo, Rumunija bi bila pripravljena, za hrbtom Srbije postaviti 2 armadna kora in Srbija bi bila mirna. Toda Petrograd je hotel druga6e, botel je ustvariti mocno Srbijo in mo6no Bolgarijo oslabiti, katere dolgo 6asa tudi v Odrin ni pustil. — Tako sodijo v Bolgariji o politiki dr. Daneva, ki je bil slepo orodje v rokah ruskih politikov ter tiral svojo domovino v pogubo. Kako je Turke namenoma dražil, sledi iz dejstva, da ni odgovarjal na nobeno sporočilo turške vlade, kar bi bil moral vsaj že iz uljudnosti storiti. Žalostua korajža Riuuunlle. Rumuni trobijo v svet, kako junaško in vstrajno so prodirale rumunske 6ete v Bolgarijo. Kakšiio je to junaštvo, si labko predstavimo, 6e pomislimo, da Rumuni niti strela niso sprožili, ko so zasedli bolgarska tla. Ko so zaeeli Turki požigati in moriti po novi in stari Bolgariji, se je od ve6 strani poro6alo, da bodo najbrž Rumuni s svojo armado napravilikonec turškim grozodejstvom ter bodo pognali Turke s stare Bolgarije in Odrina 6ez mejno črto Midia—Enos, Rumuni pa so takoj skrili svoje ,,junaštvo" in so razglasili v svet, da nimajo vzroka in namena, boriti se s Tur6ijo. Tako je junaštvo neslovanske Rumunije, Proti krš6anskira Bolgarom pošilja na stotiso6e vojakov, a nad nevernega Tur6ina si ne upa! Kolera. Na bojiš6ih se pojavlja tudi neljubi nost — kolera. Kakor poro6ajo listi, je nastopila na Balkanu huda vro6ina, katera mo6no upliva na razširjenje kužnih bolezni. Srbsko uradno poro6ilo pravi, da je dozdaj okrog 400 srbskih vojakov obolelo na koleri.Avstroje že 151 umrlo. Celo v Belgradu, torej ob meji naše države, je obolelo 118 oseb na koferi. Avstro-ogrska ogrska vlada je odredila stroge varnostne odredbe, da se ne zanese ta kuga v našo državo. Sicer pa, kakor poročajo listi, se je na Ogrskem že na ve6 krajib pojavila kolera. — V Sohinu, Seresu, Carigradu, Odrinu, Sofiji in drugih balkanskih mestih je obolelo mnogo oseb na koleri. V Solunu jih je za to kugo že umrlo do 20. julija 45. Mnogo mrtvih trupel gnije na bojiščili, v potokih in blizu studencev. Ljudje, ki pijeje to vodo, so v veliki nevarnosti, da se okužijo.