Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 54. kos. V LJUBLJANI dne 6. julija 1940. Letnik XI. VSEBINA: 802. Ukaz o imenovanju dr. Antona Korošca za prosvetnega ministra. 303. Ukaz o imenovanju Dušana Pantiča za ministra ljudske telesne vzgoje. 804. Odločba kraljevskih namestnikov o otvoritvi generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Alžiru. 805. Uredba o pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, z dopolnilnim zapisnikom. 306. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o univerzah in občne univerzitetne uredbe. 307. Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (čl. 32.a). 308. Pojasnilo o začetku in prestanku zaposlitve po odst. 2. člena 9. uredbe o legitimacijah in odst. 2. člena 6. pravilnika za njeno izvrševanje. 309. Pravilnik o kontrolorjih cen. 310. Odločbe c činu raznih šol in tečajev. 311. Sprememba pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju. 312. Popravek v odločbi o spremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi. 313. Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih. 314. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. Zakoni in kraljevske uredbe. 302. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki sprejemši ostavko, ki jo je podal minister za prosveto Maksimovič Božidar, ga razrešujejo dolžnosti in postavljajo na razpoloženje, imenujejo pa:* za ministra za prosveto Korošca dr. Antona, predsednika senata in ministra v pokoju. Predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 29. junija 1940. Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. 308. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki sprejemši ostavko, ki jo je podal minister za telesno vzgojo ljudstva Tomič Jevrem, ga razrešujejo dolžnosti in postavljajo na razpoloženje, imenujejo pa:* za ministra za telesno vzgojo ljudstva Pantiča Dušana, bivšega narodnega poslanca in generalnega konzula v pokoju. Predsednik ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 20. junija 1940. Pavlo s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno .1. julija 1940., št. 147, 21. junija 1940., št. 139. 304. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki so na predlog ministra za zunanje posle v soglasju z ministrskim svetom na podstavi člena 49. uredbe z zakonsko močjo o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 10. avgusta 1939. sklenili in odločajo*, da se odpre generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Alžiru. Minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 15. junija 1940. Pavle s. r. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r. Minister za zunanje posle Al. Cinear-Markovič s. r. — Uredbe osrednje vlade. 305. Ministrski svet predpisuje na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. na predlog ministra za pravosodje, ministra za zunanje posle in ministra za trgovino in industrijo tole uredbo ** o pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, z dopolnilnim zapisnikom, sklenjeni in podpisani v Moskvi dne 11. maja 1940., ki se glasi: § 1. Odobruje se pogodba o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, z dopolnilnim zapisnikom, sklenjena in podpisana v Moskvi dne 11. maja 1940., katere besedilo se v srbsko-hrvaškem in ruskem izvirniku glasi takole: Pogodba o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Kraljevina Jugoslavija z ene strani in Zveza sovjetskih socialističnih republik z druge strani, želeči ustvariti trajne pogoje za prijateljstvo in sodelovanje s tem, da se upostavijo in razvijajo gospodarske zveze med obema državama in njunimi narodi, sta se odločili skleniti po- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1940., št. 145/L/411. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. maja 1940., št. 118/XLlII/338. godbo o trgovini in plovbi in sta imenovali v ta namen za svoje pooblaščence v imenu Njegovega Veličanstva Petra II., kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki: g. Milorada Dordeviča, bivšega ministra za finance, in g. Sava Obradoviča, pomočnika ministra za trgovino in industrijo; predsedništvo vrhovnega sveta Zveze sovjetskih socialističnih republik: Anastazija Ivanoviča Mikojana, ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki so se po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, sporazumeli o naslednjih določbah: Člen I. Kmetijski in industrijski proizvodi po izvoru z ozemlja ene stranke pogodnice se pri njih uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice ne bodo obremenjali z večjimi uvoznimi carinami ali drugimi davščinami ali davki nego so tisti, ki se pobirajo pri uvozu podobnih proizvodov katere koli druge države. Obe stranki pogodnici prav tako zagotavljata ena drugi režim največje ugodnosti glede izvoznih carin ali drugih davščin ali davkov, ki se pobirajo pri izvozu blaga. Razen tega si zajamčujeta obe stranki pogodnici ena drugi režim največje ugodnosti tudi glede načina pobiranja carin, tarifikacije in klasifikacije blaga, tolmačenja carinske tarife, povračila carin, reeksporta, pretovarjanja in vskladiščanja blaga. Člen II. Kmetijski in industrijski proizvodi ene stranke pogodnice, ki se provažajo čez ozemlje ene ali več drugih držav, se pri uvozu na ozemlje druge stranke pogodnice ne bodo obremenjali z večjimi taksami ali davščinami, nego so tiste, s katerimi bi bili obremenjeni, če bi se uvozili neposredno iz države svojega izvora. Te določbe se uporabljajo tako na blago, ki se provaža neposredno, kakor tudi na blago po pretovorjenju, vnovičnem zaoba-ljenju ali vskladiščenju. Člen III. Z notranjimi taksami ali davščinami, naj se imenujejo kakor že koli, ki se pobirajo ali se bodo pobirale na proizvodnjo, prevoz, nakup, prodajo ali potrošnjo blaga na ozemlju ene stranke pogodnice v korist države, krajevnih oblastev ali družb, se ne morejo obremenjati proizvodi druge stranke pogodnice v večji meri ali na težji način kot podobni proizvodi države, uživajoče naj-večjo ugodnost. Člen IV. Dokler se ne sklene veterinarska konvencija, se uvoz živih živali in živalskih proizvodov z izvorom iz ene stranke pogodnice pri uvozu na ozemlje ali pri provozu čez ozemlje druge stranke pogodnice ureja z njeno notranjo zakonodajo in notranjimi predpisi. Na uvoz, izvoz in provoz semenja in rastlin vsake stranke pogodnice se uporablja režim največje ugodnosti. Člen V. Ladje vsake stranke pogodnice in njihovi tovori uživajo v pristaniščih druge stranke pogodnice pri prihodu, odhodu in med njih bivanjem režim največje ugodnosti tako glede taks in davščin katere koli vrste (naj sta njih naziv in značaj katera že koli), ki se pobirajo v imenu in v korist države, občin, korporacij, javnih oblastev, uradnih oseb, koncesionarjev ali različnih ustanov, kakor tudi glede pristajanja ladij, določanja mesta za vkrcavanje in izkrcavanje v pristaniščih, lukah, zalivih, ustjih rek, bazenih, uporabe pilotaže, pomorskih kanalov, zapornic, mostov, premičnih mostov, naprav, signalov in razsvetljave, ki služijo za oznamenovanje plovnih voda, dvigal, skladišč, ladjedelnic, dokov, delavnic za popravila, in prav tako glede vseh obličnosti, administrativnih, carinskih in drugih odredb, pod katere spadajo ladje, njih posadke in tovori. Državljanstvo ladij se vzajemno priznava v skladu z zakoni in naredbami vsake stranke pogodnice na podstavi listin in patentov, ki so na ladji in ki so jih izdala pristojna oblastva zadevne države. Potrdila o tovorni sposobnosti ladij, ki jih izda ali prizna ena stranka pogodnica, prizna tudi druga stranka pogodnica in se te ladje v njenih lukah ne bodo glede tonaže iznova izmerile in ne bodo zavezane plačilu kakršne koli takse za izmero. Clen VI. Vlada Zveze SSR se strinja, da ne misli, da je zakon o državnem monopolu zunanje trgovine kršen, in olajšuje zato v lukah Zveze SSR dostavljanje in natovarjanje hrane na jugoslovanske ladje za posadke, prav tako pa tudi goriva in maziva za potrebe ladij. Vlada kraljevine Jugoslavije se s svoje strani zavezuje dovoljevati v jugoslovanskih lukah izvoz in olajšati dostavljanje in natovarjanje hrane za potrebe posadk na ladje Zveze SSR, prav tako pa tudi goriva in maziva za potrebe ladij. Imenovanje zgoraj omenjene hrane, goriva in maziva, pa tudi njihova količina se določita v seznamih, ki se dogovorijo med vladama obeh strank pogodnic. Clen VII. Če ladja ene stranke pogodnice nasede ali se razbije na obalah druge stranke pogodnice, uživata ladja in tovor vse tiste prednosti in olajšave, ki jih dovoljujejo zakonodaja in predpisi te države v takih primerih ladjam države, uživajoče najvišjo ugodnost. Kapitan in posadka, prav tako pa tudi ladja sama in njen tovor so deležni pomoči in sodelovanja v isti meri kakor domače ladje, posadke in tovori. Dogovorjeno je tudi, da rešeni predmeti z ladje, ki je nasedla ali se razbila, niso zavezani plačilu nikakršnih carin, če niso določeni za notranjo potrošnjo. Clen VIII. Določbe te pogodbe ne veljajo: a) za opravljanje luških služb, kamor spadajo pilo-taža, remorkaža, reševanje in pomoč na morju in vodi; b) za kabotažo. Vendar smejo pluti ladje vsake stranke pogodnice iz enega pristanišča druge stranke pogodnice v njeno drugo pristanišče radi iztovoritve vsega ali le dela svojega tovora, pripeljanega iz inozemstva, ali pa radi natovoritve vsega ali le dela tovora, določenega za inozemstvo. Clen IX. Določbe Členov V. do VII. te pogodbe se ne uporabljajo za ladje na notranjih vodnih potih. Pri tem pa so, kar zadeva plovbo na Dunavu in njegovih pritokih in kanalih, na katerih je dovoljena ali se dovoli plovba tujim ladjam, ladje Zveze • SSR in njih tovori vselej in v vsakem pogledu v jugoslovanskih lukah deležni pravic in olajšav, ki so dane s to pogodbo ladjam Zveze SSR in njihovim tovorom. Clen X. Pri prevažanju potnikov, prtljage in blaga po železnici ali po vodnih potih si priznavata stranki pogodniei vzajemno režim največje ugodnosti, in to glede odprave, prevoznih cen in davščin, ki se nanašajo na prevoz. Obe stranki pogodniei sta se sporazumeli, da skleneta upravi njiju železnic konvencijo o neposrednih tarifah. Clen XI. Zveza SSR dovoljuje prost provoz po železnicah in vodnih potih čez svoje ozemlje za tovore, ki se odpravljajo iz Jugoslavije v Nemčijo, v baltske in skandinavske države, in obratno. Kraljevina Jugoslavija dovoljuje prost provoz po železnici in vodnih potih čez svoje ozemlje za blago, odpravljeno iz Zveze SSR v druge države, in obratno. Blago, odpravljeno iz ene stranke pogodnice s pro-vozom čez ozemlje druge stranke pogodnice, je oproščeno na ozemlju poslednje vseh provoznih davščin, najsi tudi se to blago med prevozom pretovori, vskladišči in zopet natovori. Prosti provoz se dopušča glede potnikov in njihove prtljage, če se spolnijo obličnosti, ki jih predpisujejo zakoni tiste stranke pogodnice, čez katere ozemlje se opravlja provoz. Clen XII. Glede poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa med strankama pogodnicama se uporabljajo določbe svetovne poštne zveze in svetovne unije za elektrozvezo, če se ta vprašanja med obema strankama pogodnicama ne uredijo drugače. Clen XIII. Pravne osebe, ki imajo svoj sedež na ozemlju ene stranke pogodnice, se priznajo tudi na ozemlju druee stranke pogodnice. Te osebe kakor tudi državljani vsake stranke pogodnice imajo pravico, da se obračajo do sodišč tako radi uveljavljanja kakor tudi za zaščito svojih pravic. Vsekakor so deležni istega režima kot državljani in pravne osebe države, uživajoče največjo ugodnost. Clen XIV. Določbe te pogodbe ne obsegajo: a) pravic in prednosti, ki jih vsaka stranka pogodnica daje ali jih bo dajala radi olajšave obmejnega prometa s sosednimi državami v pasu, ki ne presega 15 km ob vsaki strani meje; b) pravic in prednosti, ki izhajajo iz carinske ali gospodarske zveze; c) olajšav, ki jih Zveza SSR daje ali bo v prihodnje dajala Letoniji, Litvaniji, Estoniji in Finski ali kontinentalnim azijskim državam, katerih ozemlja mejijo na ozemlje Zveze SSR. Clen XV. Stranki pogodniei se zavezujeta dovoljevati izvršbo razsodiščnih odločb v sporih, ki nastanejo iz sklenjenih trgovinskih poslov med njunimi državljani, organizacijami in ustanovami, če je bilo v trgovinskem sklepu samem ali pa v posebnem sporazumu, napravljenem v potrebni obliki za tak sklep, dogovorjeno, da se odloči spor po nalašč za to ustanovljenem ali stalno obstoječem razsodišču. Izvršba razsodiščne odločbe, izdane po tem členu, se sme odkloniti samo v tehle primerih: a) če razsodiščna odločba po zakonih države, v kateri je bila izdana, ni dobila značaja dokončne in izvršne rešitve; b) če bi zavezovala razsodiščna odločba stranko po-godnico za postopek, ki je prepovedan po zakonih države, v kateri se zahteva izvršba odločbe; c) če je razsodiščna odločba v nasprotju z osnovnimi načeli socialno-političnega reda države, v kateri se zahteva izvršba odločbe. Izvršba razsodiščnih odločb se dovoljuje in opravlja skladno z zakonodajo tiste stranke pogodnice, ki dovoli izvršbo odločbe. Clen XVI. Ta pogodba se mora ratificirati čimprej, ratifikacijske listine pa se izmenijo v Beogradu. Ta pogodba stopi v veljavo na dan izmene ratifikacijskih listin. Pogodba ostane v veljavi tri leta in se po preteku tega roka lahko odpove, odpoved pa se mora priobčiti tri mesece prej. Če se ne odpove, velja za molče podaljšano! a ima vsaka stranka pogodnica pravico odpovedi, ki jo mora priobčiti tri mesece prej. V potrditev tega so pooblaščenci obeh strank po-godnic podpisali to pogodbo in pritisnili nanjo svoje pečate. Sestavljeno v Moskvi v dveh primerkih dne 11. maja 1940., vsak primerek v srbskohrvatskem in ruskem jeziku, pri čemer imata obe besedili enako moč. (M. P.) dr. Mil. Dordevic s. r. (M. P.) S. Obradovič s. r. (M. P.) A. Mikojan s. r. Dopolnilni zapisnik k pogodbi o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik. V zvezi z danes podpisano pogodbo o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik so se spodaj podpisani pooblaščenci obeh strank pogodnic sporazumeli o naslednjih določbah: 1. Zveza SSR bo imela v kraljevini Jugoslaviji svoje trgovinsko predstavništvo, kateremu se izročajo tale opravila: a) pospeševanje razvoja gospodarskih zvez med Zvezo SSR in kraljevino Jugoslavijo; b) zastopanje koristi Zveze SSR v področju zunanje trgovine; c) urejanje trgovinskega prometa v imenu Zveze SSR med Zvezo SSR in kraljevino Jugoslavijo; č) vodstvo trgovine med Zvezo SSR in kraljevino Jugoslavijo. Trgovinsko predstavništvo Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji je državni organ, ki izvršuje v kraljevini Jugoslaviji monopol zunanje trgovine Zveze SSR. Trgovinsko predstavništvo Zveze SSR ima svoj sedež v mestu Beogradu. V drugih krajih kraljevine Jugoslavije se lahko odpro po sporazumu med vlado Zveze SSR in vlado kraljevine Jugoslavije oddelki trgovinskega predstavništva. Trgovinski predstavnik Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji in dva njegova namestnika uživajo vse pravice in prednosti, ki se priznavajo članom diplomatskih 'misij. Prostori, ki jih imajo trgovinsko predstavništvo Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji in njegovi oddelki, uživajo izdeželnost. Trgovinsko predstavništvo Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji in njegovi oddelki imajo pravico uporabljati šifre. Trgovinsko predstavništvo Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji ne spada pod predpise o trgovinskem registru. Objavljalo bo v službenem organu vlade kraljevine Jugoslavije imena tistih oseb, ki so v njegovem imenu pooblaščene za pravna dejanja, kakor tudi obvestila o obsegu pravice vsake izmed teh oseb za podpisovanje trgovinskih zavez trgovinskega predstavništva. Trgovinsko predstavništvo Zveze SSR v kraljevini Jugoslaviji posluje v imenu vlade Zveze SSR. Vlada Zveze SSR je odgovorna samo za tiste trgovinske posle, ki jih v kraljevini Jugoslaviji sklene ali zajamči trgovinsko predstavništvo in jih podpišejo za to pooblaščene osebe. Priznavajo se vse imunitete suverene države, ki gredo trgovinskemu predstavništvu Zveze SSR zlasti glede zunanje-trgovinske delavnosti, z edinimi izjemami, ki sledijo in za katere daje Zveza SSR svojo soglasnost: Spori iz trgovinskih poslov, ki jih po prednjem odstavku sklene ali zajamči trgovinsko predstavništvo Zveze SSR na ozemlju kraljevine Jugoslavije, spadajo pod pristojnost sodišč v kraljevini Jugoslaviji, če ni pogojeno razsodiščno obravnavanje ali kaka druga sodna pristojnost. Vendar pa pri tem niso dopustne nikakršne odredbe predhodnega zavarovanja proti trgovinskemu predstavništvu. Izvršba po sodnih odločbah, ki se izdajo proti trgovinskemu predstavništvu v teh sporih in ki so dobile izvršno zakonsko moč, se lahko opravi, vendar samo na blago in terjatve trgovinskega predstavništva. 2. Kraljevina Jugoslavija bo imela pri Zvezi SSR začasno trgovinsko delegacijo, kateri se poverjajo tale opravila: a) pospeševanje razvoja gospodarskih zvez med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo SSR; b) zastopanje koristi kraljevine Jugoslavije v območju zunanje trgovine; c) nadzorstvo nad ostvarjanjem trgovinskega prometa med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo SSR. Začasna trgovinska delegacija kraljevine Jugoslavije ima svoj sedež v Moskvi. Šef začasne trgovinske delegacije kraljevine Jugoslavije pri Zvezi SSR in dva njegova namestnika uživajo vse pravice in prednosti, ki se priznavajo članom diplomatskih misij. Prostori, ki jih ima začasna trgovinska delegacija kraljevine Jugoslavije v Moskvi, uživajo izdeželnost. Začasna trgovinska delegacija kraljevine Jugoslavije pri Zvezi SSR ima pravico uporabljati šifre. 3. Če bi se upostavili diplomatski odnošaji med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo SSR, preneha veljati točka 2. tega zapisnika; v njej navedena opravila začasne trgovinske delegacije kraljevine Jugoslavije pa preidejo na trgovinskega atašeja poslaništva kraljevine Jugoslavije pri Zvezi SSR. 4. Ta dopolnilni zapisnik je sestavni del danes podpisane pogodbe o trgovini in plovbi med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo SSR. ,V Moskvi dne 11. maja 1940. dr. Mil. Dordevič s. r. S. Obradovic s. r. A. Mikojan s. r. § 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi skladno s členom XVI. pogodbe. V Beogradu dne 23. maja 1940.; M. s. št. 700. Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Mažek s. r. (Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.) 306. Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet tole uredbo* o spremembah in dopolnitvah zakona o univerzah z dne 28. junija 1930. in občne univerzitetne uredbe z dne 11. decembra 1931. Clen 1. V zakonu o univerzah1 se razveljavlja § 51. in se razveljavljajo tudi V6e določbe občne univerzitetne uredbe’ in uredbe o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani,’ ki so v soglasju 8 § 51. zakona o univerzah. Minister za prosveto se pooblašča, da odredi s posebno uredbo vse, kar je potrebno za postopno otvoritev petega do desetega semestra na medicinski fakulteti v Ljubljani. . Člen 2. Clen 145. občne univerzitetne uredbe’ se spreminja in se glasi: »Za izpraševanje kandidatov, ki želijo opravljati ta izpit, obstojita dve izpraševalni komisiji: ena izpraševal-na komisija v Beogradu, ki izprašuje vse asistente na univerzi v Beogradu in na posebnih fakultetah v Skoplju in Subotici, in druga izpraševalna komisija v Ljubljani, ki izprašuje vse asistente na univerzi v Ljubljani.« Člen 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 28. maja 1940.; M. s. št. 716. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.) (Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 13. junija 1940., št. 133.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1940.; št. 141/XLIX/406. 1 »Službeni list« št. 134/22 iz 1. 1930. * »Službeni list« št. 212/18 iz 1. 1932. * »Službeni list« št. 334/49 in št. 422/62 (popravek St. 427/63) iz 1. 1937. in št. 11/3 (popravek št. 234/42) i* 1. 1939. 307. Avtentično tolmačenje* uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov dajem sporazumno z ministrom za finance, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tole avtentično tolmačenje člena 32.a omenjene uredbe: »Predpis člena 32.a uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov** se nanaša na vse obveznice zadružnikov članov krajevnih zadrug za kmetijski kredit, nastalih iz posojil, izplačanih pred dnem 20. aprila 1932., in to ne glede na ostale pogoje omenjene uredbe.« V Beogradu dne 18. junija 1940.; št. 54.476. Minister za pravosodje dr. Lazar Markovič s. r. (To tolmačenje je bilo prvič objavljeno v »Službenih novinah« z dne 22. junija 1940., št. 140, in je tega dne stopilo v veljavo.) ^ « » 308. Na podstavi člena 17. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev in člena 18. pravilnika za njeno izvrševanje se daje po zaslišanju stalne posvetovalne komisije za poslovne knjižice radi enotnosti postopka ob vpisovanju podatkov o začetku in prestanku zaposlitve (str. 10 dd 31 poslovne knjižice) tole pojasnilof o začetku in prestanku zaposlitve po odst. 2. člena 9. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencevtt in odstavku 2. člena 6. pravilnika za njeno izvrševanje.ftt 1. Z »začetkom zaposlitve« je treba razumeti začetni dan, ko je službojemnik po (ustni ali pismeni) službeni pogodbi bil dolžen, nastopiti posel (službo), oziroma dan, ko je službodavec bil dolžen sprejeti službojemnika na posel (v službo). 2. S »prestankom zaposlitve« se mora razumeti dan, ko poteče službena pogodba, če je bil posel (služba), s pogodbo časovno določen. Drugače, t. j. če s službeno pogodbo ni bil določen čas za trajanje zaposlitve, je treba vzeti tisti dan, ko službena pogodba pravno preneha, t. j. tisti dan, ko preteče odpovedni rok. Prav tako je treba vzeti tisti dan, ko je prenehala zaposlitev (posel, služba) zaradi razveze službene pogodbe po zakonu. 3. Prekinitve zaposlitve (službe, del^), ki nimajo za posledico prestanka službene pogodbe, kakor n. pr. bivanje na odsotstvu, bolovanje, opravljanje važnih zasebnih poslov ipd., se vpisujejo v razpredelek poslovne knjižice »Prestanek zaposlitve«. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. junija 1940., št. 145/L/413. ** »Službeni list« št. 13/2 iz 1. 1938. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1940., št. 141/XLIX/408. t+ »Službeni list« št. 288/47 iz 1. 1938. »Službeni list« št. 460/75 iz 1. 1938. 4. To pojasnilo naj se objavi v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«:. V Beogradu dne 4. junija 1940.; C. u. za p. r. št. 1488. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljevič s. r. — 809. Na osnovi člena 10. v zvezi s členom 5. uredbe o kontroli cen predpisujeva tale . • - . pravilnik o kontrolorjih cen.* Clen 1. Kontrolorji cen, ki v smislu člena 5., odst. 2:, uredbe o kontroli cen** vodijo pri banskih upravah vse posle v zvezi s kontrolo cen, se postavijo v vseh sedežih banovin in na območju uprave mesta Beograda. Kontrolorji cen so organi banske uprave oziroma uprave mesta Beograda in so podrejeni neposredno banu oziroma upravniku mesta Beograda. Oni predstavljajo poseben referat pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo, v Beogradu pa pri obrtnem oddelku. V strokovnem pogledu prejemajo navodila od urada za kontrolo cen v Beogradu in se morajo strpgo ravnati po njih. Clen 2. Dolžnost kontrolorjev cen pa je zlasti: 1. da spremljajo razvoj cen in raziskujejo vzroke njihovih premen; 2. da proučujejo predstavke strank o zvišanju cen za predmete, na katere se nanaša kontrola in predlagajo odločbe glede teh predstavk; 3. da po predhodnem sporazumu z uradom za kontrolo cen predlagajo maksimiranje cen posameznih predmetov, in to bodisi za vse območje tistih oblastev ali samo za posamezne kraje; 4. da nadzorujejo spoštovanje naredb in odločb v zvezi z nadzorom cen in da pri pristojnih oblastvih po-krenjajo uporabo zakonskih sankcij, določenih v uredbi o kontroli cen in uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije; 5. da spremljajo razvoj gospodarskih razmer na svojem območju, posebno pa vprašanja preskrbe prebivalstva in o tem obveščajo urad za kontrolo cen ter stavijo potrebne predloge. Clen 3. Kontrolorji cen sprejemajo neposredno predstavke strank in podajejo o njih banu oziroma upravniku mesta Beograda poročila in predloge za rešitev. Voditi morajo poseben razvid o vseh prejetih spisih in izdanih odločbah. Banske uprave oziroma uprava mesta Beograda so dolžne dati kontrolorjem cen na razpolago potrebne prostore z opravo. Urad za kontrolo cen di kontrolorjem cen na razpolago potrebno pomožno osebje kakor tudi sredstva za opravljanje potrebnih uradnih potovanj, za pisarniške in telefonske in telegrafske stroške. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. julija 1940., Št. 148. ** »Službeni list« št. 68/15 iz 1. 1940. Clen 4. Ta pravilnik stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Beograd dne 28. junija 1940.; Kab. št. 1224. Minister za trgovino in industrijo I. Andres s. r. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje S. Budisavljevič s. r. 310. Čin raznih šol in tečajev.* Na podstavi § 7., odst. 2., zakona o uradnikih, odst. 3. § 61. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1935. in januar—marec 1936., § 135. zakona o občnem upravnem postopku in členov 7. in 9. uredbe o činu strokovnih šol z dne 1. maja 1933. odločam takole po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta: 1. S. št. 118 z 2476. rednega sestanka z dne 12. marca 1940.: Kr. strojna šola vojne mornarice (strojarska škola Ratne mornarice) z završnim izpitom ustreza izobrazbi dveh razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvaničniško zvanje po § 10. zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to kvalifikacijo v svoji stroki. V Beogradu dne 22. marca 1940.; II. št. 6757. 2. S. št. 276 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Diploma o šoferskem izpitu za voditev avtomobilov, ki je bil opravljen po predpisih zakona o obrtih in pravilnika o opravljanju izpita za avtomobilske šoferje, daje ne glede na poprejšnjo izobrazbo kvalifikacijo iz § 10. zakona o uradnikih, dokler ostane oseba v držajmi službi kot zvaničnik-šofer. Temu izpitu ni enak vozaški izpit za nepoklicne avtomobiliste. V Beogradu dne 26. marca 1940.; II. št. 7354. 3. S. št. 87 z 2476. rednega sestanka z dne 12. marca 1940.: Trirazredna strokovna obrtna šola v Sarajevu' ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje Šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to izobrazbo v svoji stroki. V Beogradu dne 23. marca 1940.; II. št. 6748. 4. S. št. 101 z 2476. rednega sestanka z dne 12. marca 1940.: Triletna vojaško-glasbena šola (vojno-muzička škola), dovršena do vštetega leta 1928., ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki. S tem se dopolnjuje točka 10. člena 2. uredbe o Činu strokovnih šol. V Beogradu dne 22. marca 1940.; II. št. 6754. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne U. maja 1940., št. 107/XXXVII1/304. Točka 12. je še posebej objavljena v »Službenih novinah« z dne 23. aprila 1940., št. 94/XXXIII/259. 5. S. št. 119 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Opravljeni izpiti: za potniškega sprevodnika, za manipulanta, za vlakovodjo in za vlakovnega revizorja z izobrazbo štirih razredov gimnazije brez nižjega tečajnega izpita ali štirih razredov meščanske šole brez zaključnega izpita ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki. V Beogradu dne 26. marca 1940.; II. št. 6986. 6. S. št. 212 z 2490. rednega sestanka z dne 20. mar- ca 1940.: Dovršeni mojstrski tečaji za: kovinarski obrt, eks-plozijsko-motorni obrt, strojni obrt, oskrbovalca parne naprave, vsi z dovršenim drugim razredom gradbeno-obrtne šole v Beogradu in opravljenim izpitom za strojnika ustrezajo skupaj izobrazbi nepopolne srednje šole in dajejo šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki. V Beogradu dne 28. marca 1940.; II. št. 7207. 7. S. št. 236 z 2490. rednega sestanka z dlje 20. marca 1940.: Opravljeni izpit iz telegrafske službe, iz prometne službe in iz komercialne službe z dovršenim četrtim gimnazijskim razredom brez nižjega tečajnega izpita ali četrtim razredom meščanske šole brez zaključnega izpita ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki. S tem se dopolnjuje mnenje S. št. 614 (39) II. št. 14.593 (39). V Beogradu dne 2. aprila 1940.; II. št. 7241. 8. S. št. 1302/39 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: I. Strojevodje državnih železnic, ki so po dovršeni osnovni šoli dejansko dovršili dva razreda srednje ali meščanske šole ali tema po stopnji enake šole, bili v praksi v delavnici za popravljanje lokomotiv, opravili izpit za kurjača, bili nato zaposleni kot kurjači najmanj leto dni in so opravili izpit za strojevodjo s tečajem za strojevodje ali brez njega, imajo kvalifikacijo dovršene nižje strokovne šole in se razvrščajo kot uradniki z nepopolno srednjo šolo po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo v svoji stroki. II. Strojevodje državnih železnic, ki imajo isto izobrazbo kakor strojevodje pod t. 1., če niso dejansko dovršili dveh razredov srednje ali meščanske šole ali tema po stopnji enake šole, imajo izobrazbo kakor dovršeni učenci dvorazredne strokovne šole in se razvrščajo kot zvaničniki I. kategorije po § 11. zakona o državnem prometnem osebju, dokler ostanejo v svoji stroki. S tem se nadomešča mnenje S. št. 1802/35, ki ga je usvojil minister za prosveto z odlokom P. št. 50.067/35. V Beogradu dne 29. marca 1940.; II. št. 7256. 9. S. št. 128 z 2476. rednega sestanka z dne 12. marca 1940.: Opravljeni praktični in ustni izpit za telovadnega učitelja na srednji šoli pri kr. izpitnem poverjeništvu za izpraševanje kandidatov za telovadnega učitelja na srednjih šolah v Zagrebu ustreza izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih. V Beogradu dne 22. marca 1940.; II. št. 6768. 10. S. št. 166 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Po § 3. zakona o pomorsko-trgovinskih akademijah, imajo pomorsko-trgovinske akademije z zaključnim izpitom čin popolne srednje šole (gimnazije, realke, realne gimnazije) z višjim tečajnim izpitom. V Beogradu dne 26. marca 1940.; II. št. 7003. 11. S. št. 198 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Srednja glasbena (muzička) šola v Beogradu ima čin popolne srednje šole. Absolventi te šole imajo pravico do ugodnosti skrajšanega roka službe v stalnem kadru po členu 49., točki 1. pod a), zakona o ustroju vojske in mornarice. V Beogradu dne 29. marca 1940.: II. št. 7507. 12. S. št. 200 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Dvoletni geometrski odsek državne srednje tehniške šole z završnim izpitom v Beogradu v času od 1. 1924. do 1. 1935. s poprej dovršenimi šestimi razredi gimnazije ali realke ali dvema razredoma srednje tehniške šole ustreza izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih. S tem se nadomešča mnenje S. št. 1304 iz 1. 1939., usvojeno z odlokom II. št. 1859/40. V Beogradu dne 10. aprila 1940.; II. št. 7511. 13. S. št. 225 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Poštno-telegrafska šola v Beogradu in opravljeni izpiti: prometni, komercialni in za samostojno opravljanje prometne službe, ustrezajo izobrazbi popolne srednje šole in dajejo šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih za poštno in prometno stroko. V Beogradu dne 29. marca 1940.; II. št. 7501. 14. S. št. 260 z 2480. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Opravljeni izpit za kapitana rečne plovbe s poprej opravljenim izpitom za poročnika rečne plovbe in dovršenimi državnimi navtičnimi tečaji ustreza izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki. V Beogradu dne 21. marca 1940.; II. št. 6834. 15. S. št. 267 z 2490. rednega sestanka z dne 20. marca 1940.: Dovršeni četrti razred višje ženske šole v Kragujevcu in dovršena šestrazredna delavska šola v Kragujevcu z opravljenim učiteljskim izpitom ustrezata izobrazbi popolne srednje šole in dajeta šolsko kvalifikacijo za uradniško zvanje po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to izobrazbo v svoji stroki. V Beogradu dne 26. marca 1940.; II. št. 6984. Po pooblastitvi ministra za prosveto, pomočnik dr. F. Nikič s. r. 311. Sprememba* pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.** Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je z odlokom z dne 8. junija 1940., S. št. 12.764, odredil, da se člen 18. pravilnika o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju spremeni in glasi: »Obveščanje vojaških oblastev o pojavu nalezljivih bolezni: Pristojni občinski (oziroma banovinski) zdravniki, kjer jih ni pa sreski sanitetni referenti morajo brzojavno, nato pa s predpisanim prijavnim listom javiti sanitetnemu načelniku divizijskega oblastva, na čigar ozemlju so, vsak primer kuge, kolere, rumene mrzlice, osepnic in pegavice. Po bolnikovi ozdravitvi ali smrti se mora vsak primer naštetih bolezni s predpisanim' listom odjaviti (obr. 2). Vse druge nalezljive bolezni javijo pristojni zdravniki sanitetnemu načelniku divizijskega oblastva samo tedaj, če se pojavijo te bolezni v obliki epidemije. V takem primeru ni treba pošiljati imenskih prijavnih listov, marveč samo z uradnim dopisom javiti kraje, kjer je nalezljiva bolezen, z navedbo števila obolenj in smrtnih primerov. Poročilo se pošlje tudi ob prestanku epidemije. Sreski sanitetni referenti oziroma mestna poglavarstva morajo po § 219. pravil službe, II. del, obvestiti o primerih nalezljivih bolezni v hiši vojaških obveznikov na odsotstvu njihova prvostopna poveljništva v 24 urah, ko so zanje zvedeli, s prijavo po obrazcu št. 1 in odjavo po obrazcu št. 2. V prijavi in odjavi je treba navesti čin pri vojski in edinico, kateri obyeznik pripada.« 312. Popravekf v odločbi o spremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi.tf V »Službenih novinah« št. 135/XLVII z dne 15. junija 1940. je treba v odločbi ministrskega sveta M. s. št. 803 z dne 14. junija 1940. popraviti tčle pogreške: 1. (Brezpredmetno.) 2. V številki izvozne tarife 19/2 je treba dodati za besedami »bolhač (mrčesni prašek)« besedi: >in ka-duljo«. Iz oddelka za carine pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 15. junija 1940.; št. 17.235/IV. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1940., št. 141/XLIX/407. ** »Službeni list« št. 30/9 iz 1. 1930. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. junija 1940., št. 141/XLIX/409. ff »Službeni list« št. 277/49 iz leta 1940. (str. 611, pod B.). 313. Popravek. V uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, objavljeni v »Službenem listu« št. 213/40 z dne 18. maja 1940., se mora v čl. 2. prva vrsta desnega stolpca zgoraj na str. 534. glasiti pravilno: »do 0-5 ton......................din 500—« V šestem odstavku čl. 2. pa je v tretji vrsti smiselno vsekakor pravilno: »...skladu po členu 5. (ne 8.) te uredbe«. Uredništvo. ■ « » — Banove uredbe. 314. Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 4. junija 1940., I. št. 6128/1, je bil A č k o Dragotin, upravno pisarniški uradnik X. skupine pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Ljutomeru. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. junija 1940., I. št. 2853/2, je bil na osnovi § 104/16. zakona o uradnikih upokojen Marn Franc, agrarni revizor VIII. položajne skupine pri omenjeni banski upravi. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. maja 1940., I. št. 5899/1, je bila postavljena Pogačnik-Pešec Marija, zaščitna sestra IX. položajne skupine pri zdravstvenem domu v Celju, za zaščitno sestro VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. maja 1940., I. št. 5305/2, je bil postavljen Tarman Jakob, služitelj II. položajne skupine s tretjim periodnim poviškom pri državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za državnega služitelja I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. maja 1940., I. št. 5229/1, je postavljen Bartol Branko, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Ma-ribor-levi breg, za banovinskega tehnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 23. aprila 1940., I. št. 4664/1, je bil postavljen Brenk, Franc, dipl. filozof, za banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino pri Banovinski poklicni svetovalnici in posredovalnici v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani« Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek i Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 54. kosu XI. letnika z dne 6. julija 1940. Razglasi kraljevske banske uprave K V-št. 185/14-1940. 1888 3—3 Razglas o licitaciji. • Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu čez Kokro v Lajhu pri Kranju v km 19'601 banovinske ceste 11/118 Tacen-Smlednik-Kranj H. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 48 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov •ned uradnimi urami pri tehničnem oddelku. Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi ponudbenim pomočkom, tako da se v ta obrazec vnesejo ponudbene enotne cene. V besedilu uradnih obrazcev se ne sme nič spreminjati ali dostavljati. Skupna Ponudbena vsota mora biti manjša od zneska din 839.617’37. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 24. junija 1940. K V-No. 171/13-1940. 1839-3-3 Razglas o licitaciji. , Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v surovem za gradnjo preiz-kuševališča državnega mlekarskega zaroda v Kranju *• javno pismeno ponudbeno licitacijo aa dan 18. julija 1940. ob 11. uri dop. ? sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljub-•jani. Pojasnila in ponudbeni pomočki Se dobe proti plačilu napravnih stroškov •ned uradnimi urami v sobi št. 37. Hkrati s ponudbo je predložiti proračun z vpisanimi enotnimi cenami, ■J1 jih vpišejo ponudniki sami v urad-?° napravljeni proračun, ki znaša dinar-452.561*91. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz .azglasa o licitaciji na razglasni deski ehničnega oddelka. raij. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 21. junija 1940. H* K v-št. 317/4-1940. 1901 3-3 Razglas o licitaciji. , Kraljevska banska uprava dravske žai!»vine v Ljubljani razpisuje za te-®ska, zidarska in železobetonska dela “H gradnji prizidka k anatomskemu lsJtitutu univerze kralja Aleksandra I. J Ljubljani • javno pismeno ponudbeno licitacijo a dan 20. julija 1940. ob 11. uri dop. n^hi št. 33 tehničnega oddelka v Ljub-J QL Pojasnila in ponudbeni pomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Ponudbe naj se glase v obliki vstavljenih enotnih .cen s skupno vsoto (tudi z besedami). Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 25. junija 1940. * V—No. 79/88-1940. 1902 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na notranji Muri v odseku Veržej—Spodnja Mota med km 75*810—75'175 I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 banske palače, Bleiweisova cesta št. 10, dvorišče, levo. Pojasnila se dobivajo med uradnimi urami ravno tam in pri murski ter. tehnični sekciji v Gor. Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 446.278'25 din (štiri sto štirideset šest tisoč dve sto sedemdeset osem dinarjev 25/100). Kavcijo v znesku din 45.000’— je položiti pri davčni upravi Ljubljana mesto na dan licitacije do 10. ure dopoldne. Ponudbe je kolkovati z državnim kolkom din 200 in banovinskim din 100. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 24. junija 1940. Razglasi sodišč in sodnih oblastev R 316/40—5. 1957 Uvedba postopka za razvezo zakona. Lanjšček Jožef, rojen 25. VII. 1885. v Vel. Dolencih, tja pristojen, rim. kat., nazadnje kot posestnik v Vel. Dolencih št. 35 stanujoč, je bil s sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 4. III. 1925., opr. št. T 49/24—11, proglašen mrtvim. Na predlog njegove žene Lanjšček Julijane, posest, v Vel. Dolencih št, 71, se uvaja postopek za razvezo zakona, sklenjenega med predlagateljico in Lanjščkom Jožefom po rim. kat. obredu v župni cerkvi v Vel. Dolencih dne 12. TI. 1908. v smislu § 9. zak. z dne 16. II. 1883., drž. zak. št. 20. Poziva se vsakdo, da sporoči sodišču ali s tem postavljenemu branilcu zakonske vezi g. Šonmu Matiji, kanclistu okrožnega sodišča v Murski Soboti, kar bi vedel o Lanjščku Jožefu. Sodišče bo po 1. avgustu 1941. na vnovično prošnjo sklepalo o razvezi zakona. Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 27. junija 1940. I Os 54/40—7. 1948 Objava preklica. S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 30. IV. 1940., R 65/40, je bila Jesenko Elizabeta iz Celja zaradi urno-bolnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika ji je postavljen dr. Jesenko Gregor, zdravnik v Celju, Razlagova 4. Okrajno sodišče v C.elju, odd. I., dne 27. junija 1940. II P 293/40. 1955 Oklic. Tožeča stranka: Španer Vilko, pek. pom., Studenci, ki ga zastopa dr. Sen-kovič Zdenko, odvetnik, Maribor, je vložila proti toženi stranki: Kolariču Josipu, posestniku v Počehovi št. 4, p. Maribor, sedaj neznanega bivališča, radi din 12.000’— s pp. k opr. št. II P 293/40 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. avgusta 1940. ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 80, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Kieser Karl, odvetnik, Maribor, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 16. junija 1940. »j. I 21/40-11. 1934 Dražbeni oklic. Dne 8. avgusta 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin hiša in zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Stara vas—Vid vi. št. 80, zemljiška knjiga k. o. Anovec vi. št. 97. Cenilna vrednost: din 37.132’—. Vrednost pritekline: din 4220-—. Najmanjši ponudek: din 24.755-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbp, ie priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražba, sicer bi se ne mogle več uveljavljali lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 20. maja 1940. I 55/40-6. 1910 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Obrh vi. št. 46. Cenilna vrednost: din 40.324'35. Vrednost pritekline: din 3105'—. Najmanjši ponudek: din 26.882-90. Varščina: din 4032'44. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju dne 22. junija 1940. •j. I 151/40-4. 1909 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vinji vrh vi. št. 162. Cenilna vrednost: din 1814-—. Najmanjši ponudek: din 1209-40. Varščina: din 181-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Črnomlju dne 22. junija 1940. I 117/40-13. 1651 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1940. d o p o 1 -dne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 695 B 26 b, 28 v cenilni vrednosti din 9000-—, z najmanjšim ponudkom din 6000—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 28. maja 1940. I 322/39—21. 1650 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1940. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vi. št. 298 B 7, 8 a, b, č, d v cenilni vrednosti din 4000—, z najmanjšim po-pudkom din 2666'—, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. . Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 28. maja 1940. * I 2138/39. 1937 Dražbeni oklic. Dne 7. avgusta 1940. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin I. skupina zemljiška knjiga d. o. Mezgovci vi. št. 30, II. skupina zemljiška knjiga d. o. Prerad vi. št. 94, III. skupina zemljiška knjiga d. o. Dežno vi. št. 108 polovica. Cenilna vrednost: I. skupina 41.769'50 din, II. skup. din 1800-50, III. skup. din 565—. Vrednost priteklin: k I. skup. 770— dinarjev. Najmanjši ponudek: I. skup. 27.846'— din, II. skup. din 1200'—, III. skup. din 377-—. Varščina: I. skup. din 4177-—, II. skupina din 181-—, III. skup. din 57—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 26. junija 1940. * I 2038/39 - 3054/39. 1938 Dražbeni oklic. Dne 7. avgusta 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Drstelja vi. št. 33. Cenilna vrednost: din 31.655'60. Vrednost priteklin: din 1650-—. Najmanjši ponudek: din 21.104—. Varščina: din 3166-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 26. junija 1940. I 1179/39—13. 1928 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Boh. Češnjica vi. št. 98 in 474. Cenilna vrednost: din 74.34775. Najmanjši ponudek: din 49.565'—. Varščina: din 7435-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe,, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici dne 23. junija 1940. I 194/40—7. 1921 Dražbeni oklic. Dne 12. avgusta 1940. dopoldne ob devetih bo pri tem sodišču, soba št. 2, prisilna dražba nepremičnin hiše št. 5 v Borovnici zemljišk® knjiga Borovnica vi. št. 1276. Cenilna vrednost: din 45.500'—. Varščina: din 4550—. Najmanjši ponudek: din 22.750—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnin v škodo zdražitelja« ki je ravnal v dobri veri. . Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. H* dne 24. junija 1940. * 666. Oglas. Kmetska hranilnica in posojilnica v Vel-Dolini r. z. z n. z. in tvrdka Franc Brata* nič, trgovec na Jesenicah ob Savi, ste radi izločitve občine Vel. Doline iz obmocj8 okrajnega 60dišča v Kostanjevici in prip0" jitve k območju okrajnega sodišča v Bre" žicah preneseni v zadružni oziroma trgf vinski register okrožnega sodišča v CejJtt in brisani iz zadružnega oziroma trgovinskega registra okrožnega sodišča v Novem mestu. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd !•« dne 23. aprila 1940. Zadr IV 151/5. Vpisi v zadružni register* Vpisale so se spremembe in dodat& pri nastopnih zadrugah: 667. Sedež: Lukovica. Dan vpisa: 20. maja 1940. Besedilo: Vodovodna zadruga v LU' kovici, registrovana zadruga z omejen® zavezo. Na občnem zboru dne 21. aprila I9y-so bila sprejeta nova pravila v smi9*u zakona o gospodarskih zadrugah z dn® 11. septembra 1937. Besedilo odslej: Vodovodna zadrug® v Lukovici, zadruga z omejenim j#,n' stvom. Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor. Za zadrugo se podpisuje tako, da 9 P°d njeno firma svojeročno podpišeta Po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to Pooblaščeni nameščenec zadruge. Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta flatnen vodovodne naprave. v Zadruga je ustanovljena za nedolo-Cen čas. Poslovni delež znaša din 500-— in ^mora vplačati ob pristopu ali v obro- Vsak zadružnik jamči z vpisanimi Poslovnimi deleži in še z njihovim enotnim zneskom. Zadruga objavlja svoje priobčitve na fazglasni deski v svoji poslovalnici. Va-fdla na skupščine mora poleg tega oblajati v listu »Narodni gospodar« v LWbljani. "krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. maja 1940. Zadr III 7/12. «68. * Sedež: Maribor. j^an vpisa: 24. maja 1940. » Besedilo: Kreditna zadruga »Mal~ a.ednja« v Mariboru, zadruga z omeje-jamstvom. Izbrišejo se člani upravnega odbora: >nter Antonija, Strgar Rado in Reja daopold, vpišejo se pa na skupščini Jj- XI. 1939. izvoljeni člani upravnega °abora: Lavrenčič Ante, prokurist v pokoju Mariboru, Krekova ulica, Piščanc Anton, železniški uslužbenec Mariboru, Koroška c. 35, . Polh Rado, policijski nadzornik v Ma-'b°ru, Ob brodu 5. "krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 24. maja 1940. Zadr I 83/9. 669. * Sedež: Metlika. ~an vpisa: 3. junija 1940. ».°esedilo firme: Kmetijsko društvo v y»ki, z. z o. j. izbrisala sta se dosedanja člana Pravnega odbora Petrič Franc in Cr-agelj Martin ter vpisala novoizvolje-, člana upravnega odbora Muc An-vjv’ Pos. v Gor. Lokvicah 6 in Jaklje-Or ^vnlon, pos. iz Grabrovca 31. r°žno kot trg sodišče Novo mesto, odd. II-, dne 3. junija 1940. Zadr I 29/54. Konkurzni razglasi 87°- 1951 Poravnalni oklic. i,.^Vedba poravnalnega postopanja o J^ini Kanteta Ivana, pekovskega jJMra v Ljubljani, Kolezijska ul. 4. 80^°.ravnalni sodnik: dr. Šenk Josip, Jhk okrožnega sodišča v Ljubljani. 8in°ravnalni upravnik: dr. Sajovic Jo-Ull., adv. v Ljubljani, Beetln-vnova. Narok za sklepanje 'poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 124, dne 14. avgusta 1940. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 30. julija 1940. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1940. Por 7/40-3. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1952 kraljevine Jugoslavije Stanje 30. junija 1940. Aktiva. dinarjev Podtoga . . 2.243,609.970-53(+ 1,373.800-30) Devize, ki niso v podlogi 520,174.169-26 + 4,456.855-30 Kovani denar 386,178.792-50'— 35,694.759-25 Posojila • 1.900,722.105-26 — 26,427.509-78) Vrednostni papirji . . 421,655.737-50,+ 9,783.556 30. Prejšnji predjemi državi ...1.633,504.113-80 Začasni predjemi gl. drž. blag. 600,000.000-— Min. fin. po uredbah od 24. Vlil. in 16. IX. 1939. 839,450.000"— Eskompt bonov nar. obrambe pouredbi od 18. XI. 1939. 3.787,000.000"—(+106,000.000--) Vrednosti rezerva fonda 244,462.135"54(— 5,741.614-84) Vrednoeti ostalih fondov ........ 41,295.541-—(- 165.027-411 Nepremičnine ......... 203,687.159"84(+ 7,781.238-41) Razna aktiva 2.091,637 565-83(- 15,366.849 15) 14.913,377.291-06 Pasiva. dinarjev Kapital . . , 180,000.000-— Rezervni fond ... 245,233.916"03(— 5.741.614-84) Ostali fondi 42,088.243-09 — 165.027-41) bankovci v obtoku 12.210,313.700--(+247,746.800--) Obveze na pokaz . . . 1.861,770.409.75,-191,564.841-01) Obveze z rokom .... — — — Razna paeiva 373.971.02209f— 4,275.626.86) 14.913,377.291 01 Obtok ln obveze . . . 14.072,084.109-75 Skupna podloga-dejanska vrednost. .. 3.589,775.952 84 Celotno k ritje . . . . 25'50 7, Kritje v zlatu .... 23 27 % Obrestna mera: po eekomptu «••••*•••• 5% po zastavah: , , . 5* . . • 0» Štev. 705/1940. 1903 3—3 Tlakovanje Vodnikove ulice v Celju. Razpis. Mestna občina celjska razpisuje na podlagi odobritve kralj, banske uprave V. No. 3449/4 od 23. maja 1938. ter sklepov mestnega sveta celjskega od dne 20. maja 1938. in 14. julija 1939. oddajo gradbenih tlakovalnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici v Celju. Pojasnila in razpisni pomočki se dobijo med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu v Celju, soba št. 39. Po predpisih zakona o drž. računovodstvi! opremljene obvezne ponudbe je vložiti v vložišču mestnega poglavarstva v Celju, soba št. 9, do devete ure dne 20. julija 1940. Mestno poglavarstvo Celje dne 26. junija 1940. Predsednik: Dr. Voršič s. r. Št. 1904. * Razpis. 1946 na zlato In varante . • na vrednostna papirja « Občina Slatina Radenci, srez ljutomerski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika(ce) — pripravnika-(ce). Pogoji: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom oziroma dekretom o spregledu kvalifikacije. Kavcija: din 5000"—. Znanje službenega in obvladanje nemškega jezika. Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti pri tej občini do 31. julija 1940. Občina Slatina Radenci dne 30. junija 1940. Št. 756/1. * Razpis. 1962 Občina Šmartno na Pohorju, srez Maribor-desni breg, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Prosilci s prakso imajo prednost. Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Nastop službe dne 1. septembra 1940. Občina Šmartno na Pohorju dne 3. julija 1940, Strehar Ivan , župan. T. No. 1280/51. 1945 Razglas o ponovni I. javni ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani V. No. 133/28 z dne 27. junija 1940. se razpisuje na podlagi členov 86. do 98. zak. o drž. računovodstvu z dne 6. III. 1921., njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. II. 1922. in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. XI. 1921., v skrajšanem roku 15 dni ponovna I. javna ustna zmanjševalna licitacija za dobavo gramoza na nastopnih odsekih: A. državne ceste št. 2: Dobavišče Odsek Množi- Izklicna cena Prorač. Kavcija (od km do km) na m3 din din din Zg. Ribnica 497-1-503 300 105'— 31.500— 4.000— Prilipški jarek 503 —509-5 330 100'— 33.000'— 4.000— Vel. Mraševo 515 —519 240 60— 14.400— 2.000— Kalce—Naklo 519 —523 240 55-— 13.200— 2.000— Dovšce 523 -526 325 105— 34.125'- 4.000'— Ledeča vas 526 —529-5 371 105— 38.955'— 4.000— Brusnice 536 —541 '5 280 90'— 25.200— 3.000— Mali Slatnik 541-5—547 346 100— 34.600— 4.000'- Novo mesto 547 —550 333 100'— 33.300— 4.000— Daljni vrh 550 —556 283 105— 29.715'— 3.000'- Sv. Ana 556 —562-5 286 105-— 30.030'- 4.000— Nemška vas 562-5—567-5 280 100'— 28.000'— 3.000'— Breza 567'5—572 228 100-— 22.800— 3.000-— Medvedjek 572 —577 229 105-— 24.045— 3.000’— B. državne ceste št. 28: Metlika 779'4—784 237 110'— 26.070— 3.000’— Lokvica 784 —788'5 191 106'— 20.246— 3.000'- Škemljevec 788'5—793 163 101-— 16.463— 2.000— Gorjanci 793 —797 134 98*— 13.132-— 2.000— Vinja vas 797 -802 163 100'— 16.300*— 2.000— Vel. Trave 802 —805 101 1/2 112— 11.368-— 2.000— Težka voda 805 —808'666 159 1/2 100'— 15.950'— 2.000— C. državne Mrtvice Krško polje Krško Krško Laški kamnolom Laški kamnolom Orehovec Radeče ceste š t. II. (Krška vas—Krško—Radeče): 0 — 6 185 60-— 11.100'— 2.000-- 6-1—10-5 270 62— 16.740— 2.000- 10-5—15 242 63-— 15.246'— 2.000'- 15 —20-5 319 75— 23.925— 3.000- 20'5—25'5 230 67'— 15.410-— 2.000'- 25-5—29-5 207 67— 13.869'— 2.000- 29-5—36 322 70'— 22.540'— 3.000- 36 —43 312 * 85-— 26.520— 3.000- Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka v Novem mestu, in sicer 1. v sredo dne 24. julija 1940. ob 9. (deveti) uri za vse odseke drž. ceste št. 2, 2. v četrtek dne 25. julija 1940. ob 9. (deveti) uri za vse odseke državne ceste št. 28 in 3. v petek dne 26. julija 1940. ob 10. (deseti) uri za vse odseke državne ceste št. II Krška, vas—Krško—Radeče. Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji potrdilo davčne uprave, da so plačani davki za tekoče četrtletje ter potrdilo o kavciji, katero je položiti pri davčni upravi v Novem mestu najkasneje do 9. ure na dan licitacije. Kavcija se mora položiti v gotovini, državnih oziroma od države garantiranih obveznicah ali garancijskih pismih denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«. Pred pričetkom licitacije morajo dražitelji podpisati izjavo, da poznajo draž-bene ih dobavne pogoje in da se z njimi v celoti strinjajo. Dobava gramoza za jesensko posipanje mora biti brezpogojno izvršena do 15. oktobra 1940., za pomladanski gramoz do 31. januarja 1941. in za poletni gramoz (pesek) do 15. marca 1941. Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni licitaciji. Državna cestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo ne glede na višino ponudbenih enotnih cen, dobavno množino zvišati, znižati ali dobavo sploh ukiniti, ne da bi to zvišanje ali znižanje množine vplivalo na izlicitirano oziroma pogodbeno enotno ceno. Pogoji o dobavi so na vpogled do dneva licitacije med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Noveni mestu, kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila. Tehnični razdelek pri sreskem načel* stvu v Novem mestu dne 1. julija 1940. St. 1130/40. 1950 Objava. G. dr. Novak Fran, advokat v Ljubija* ni, se je z dnem 30. junija 1940. odp°* vedal izvrševanju advokature. V Ljubljani dne 1. julija 1940. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: Dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave 1927-3^2 Objava. Ukradena mi je bila bencinska karta za dobavljanje tedensko 20 litrov bencina. Proglašam jo za neveljavno. Okroglič Avguštin, zidarski mojster, Novo mesto. * 1968 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo, d0" volilo za bivanje in zaposlitev v kr*' ljevini Jugoslaviji, izdane od upr*ve policije v Ljubljani na ime BeltrajjJ Alfred iz Vogerskega (Italija) in JlD proglašam za neveljavne. Beltram Alfred s. r- * 1967 Objava. Razveljavljam izgubljeno promet^ knjižico za bicikel evid. štev. tabli® 196.372, izdano na moje ime. Fifnja Jožefa s. r., „ Maribor-Tezno, Maistrova *** * 1950 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za k