Ameriška Domovina IZVIJE WIC/frlll—HO/Wl E AMERICAN IN SPIRIT fon&m IH LANGUAGE ONIT NO. 94 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 13, 1965 SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€& ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII Vprašanje konkordata presej razburja Nemce Sklenitev dogovora o uredit-vi odnosov med Spodnjo Saško in katoliško cerkvijo je sprožila krizo deželne vlade. BONN, Nem. — Glasom nemške federalne ustave je urejevanje verskih zadev prepuščeno . posameznim federalnim edini-cam in nima federalna vlada s tem nobenega posla. Lokalna vlada na Spodnjem Saškem je zato že pred 10 leti sklenila s protestantovsko cerkvijo konkordat; sedaj ga je sklenila še s katoliško cerkvijo. Katoliška cerkev bo glasom konkordata dobila svoj vpliv na versko Vzgojo katoliških učencev v javnih šolah, dobila bo pa tudi prispevke k stroškom za zasebne katoliške šole. Vse te pravice ima že davno tudi protestantov-ska cerkev. Konkordat ne daje torej katoličanom nobene prednosti. Pa vendar je konkordat sprožil krizo v saški vladi. Vlado sestavlja koalicija socijalnih demokratov in stranke svobodnih demokratov, dočim je krščan-sko-demokratsika stranka v opo-Ziciji (Saška je pretežno prote-stantovska dežela.). Svobodni demokrat je so bili začetkom za konkordat. Ko je bil pa konkordat sklenjen, so nastopili proti njemu in šli iz vlade. Njihova Poteza ima očiten namen, da Pritegne k stranki vse “antiklej nikalne” volivce, ki jih nujno Potrebuje, kajti število njenih Pristašev pada od volitev do volitev. ' Opazovalci mislijo, da bo no-va vlada sestavljena iz socijal-mh in krščanskih demokratov, ^ar bi bilo prirodno. Ako bi prišlo do take koalicije, bi bila odprta pot tudi do podobne koali-°ije v federalni vladi. Zato se Za razvoj krize na Saškem tre-^ntno zanima vsa politična Zahodna Nemčija. v To je prvi slučaj, da so nem-shi socijalisti sodelovali pri ^klepanju konkordata s katoliško cerkvijo. Seveda so to napravili z namenom, da zbrišejo ^ sebe očitek, da so “protikleri-^alni”, kar jim naravno odjeda Pri volitvah glasove mnogih katoliških volivcev. Da nočejo biti sovražniki katoliške cerkve, je Pokazal tudi obisk, ki ga je nji-°v voditelj E. Brandt napravil Pri kardinalu Fringsu v Koelnu. Vsem tem pa moramo videti Prvi vrsti samo priprave na Parlamentarne volitve, ki bodo • septembra. daljica Elizabeta II. na Uradni obisk v Nemčijo BONN, Zah. Nem. — Prihod-PP torek, 18. maja, pride v Za-10dno Nemčijo za 10 dni na u-odni obisk angleška kraljica tzabeta II. To je v več kot pol oletja prvi uradni obisk angle-£Kega suverena v Nemčiji, nič godnega torej ni, da je zanima-•J.e Za njegov potek izredno. adi se je prijavilo preko 1,200 g^ročevalcev raznih poročeval-dr družb, služb in listov za ^dje tega dogodka. Vremenski prerok pravi: j Večinoma sončno in hladno. P^išja temperatura 62. • Novi grobovi Tiilie Breymaier V Highland View Hospital je umrla 50 let stara Tiilie Breymaier, roj. Kočar v Clevelandu, s 15411 Kipling Ave., žena Charlesa, mati Barbare Dean (Petersburg, Fla.), sestra Augusta in Aloiso Kočar. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Sv. Družine ob 9.30, nato na Kalvarijo. Vlada zadržala objavo podrobnosti vohunstva M i n i s t r ski predsednik L. Pearson je v parlamentu zavrnil zahtevo po več podrobnostih o izgonu dveh sovjetskih vohunov iz Kanade. OTTAWA, Can. — Ko se je v ponedeljek sestal parlament, je opozicija stavila predsedniku vlade ducat vprašanj o izgonu sovjetskih diplomatov Anatola Bitčikova in V. N. Poluhkina preteklo soboto. Oba sta bila obdolžena, da sta porabila tisoče dolarjev, da bi prišla do kanadskih industrijskih in vojaških skrivnosti. V vohunsko sodelovanje naj bi bila vmešana neka uradnica zvezne vlade in neki begunski priseljenec, ki sta pa voljno sodelovala pri odkrivanju vohunstva. Sedanji vohunski poskus naj bi bil največji od onega, ki ga je pred 20 leti razkril znani Igor Guzenko, ko je prebegnil v svobodo. Sovjetska zastopnika sta se posluževala podkupovanj pa tudi zapeljevanja z dekleti in deklet, kar naj bi jima vse pomagalo izsiljevati prodajanje skrivnosti in sodelovanje s sovjetsko vohunsko mrežo. Predsednik vlade Pearson je izjavil, da kanadska državljana, ki sta bila v vohunsko delovanje zapletena, ne bosta prišla pred sodišče, prav tako je odklonil objavo njunih imen in vse druge podrobnosti, ker bi “to ne služilo koristim Kanade”. Vse na enem kupu EDINBURG, Škot. — Dve tretjini vsega prebivalstva Škotske živita na v desetini vse dežele. Atomski prah, sevanje S!ač»i Prof- Hihai!ova mislili (rajne sM * to " ^ Desetletni študij 82 oseb, ki so po nesreči bile prizadete po eksploziji vodikove bombe na Marshallskem o toč ju 1'eta 1954, je pokazal dolgotrajne posledice na človeškem organizmu. CHICAGO, 111. — V časopisu Ameriške zdravniške zveze za maj so objavljene ugotovitve desetletne raziskave 82 žrtev eksplozije prve ameriške vodikove bombe leta 1954 na Pacifiku. Prah strahovite esplozije, veliko močnejše, kot so pričakovali, je padel na 23 japonskih ribičev, ki so’ bili preblizu eksplozije, in na 267 prebivalcev štirih otokov v južnem Pacifiku. Dr. Robert A. Conard iz Upto-na, N.J., in Arobati Kicking sta preiskovala posledice izpostavil en ja atomskemu prahu in sevanju na prebivalcih imenovanih otokov. V svoji študiji sta razkrila, da imajo žrtve atomskega prahu in atomskega sevanja pomanjkljivosti pri tvorbi kosti, pri ženskah je bilo 41% mrtvorojenih otrok ali pa splavov, pri večjem številu žrtev so se pojavile kepice na ščitni žlezi. Raziskovalca sta dognala tudi, da je rast moških otrok, ki so bili izpostavljeni v starosti 1 do 5 let zastala, prav tako so bile motnje tudi pri nastajanju kosti. Pri deklicah teh posledic skoro ni bilo. Golše so pri prebivalcih Mar-shallskega otočja izredno redke, ker tam ni nobenega pomanjkanja joda, zato je bilo očitno, da so izrastki na ščitnih žlezah posledica atomskega sevanja, trdita raziskovalca. V Angliji imajo občinske volitve LONDON, Ang. — V Angliji imajo ta teden občinske volitve. Volivci morajo izbrati nad 10,000 občinskih odbornikov, obenem pa tudi povedati, s katero stranko so bolj zadovoljni. Angleške občinske volitve nimajo navadno političnega pomena. Sedaj ga imajo, ker ima vlada v parlamentu komaj en odstotek večine in ker je ravno sedaj dala izglasovati zakon o nacij onaliza-ciji jeklarske industrije. Volivci WASHINGTON, D.C. — Znani časnikar Joe Chamberlain trdi, da vlada med P.E.N. klubi veliko zanimanje za usodo obsojenega profesorja Mihajlova. Zanimanje bo delalo Titu veliko preglavice. P.E.N. klubi imajo namreč letos poleti svoj mednarodni občni zbor na Bledu. Angleški in francoski klubi sc baje sklenili, da se občnega zbora ne bodo udeležili v znak protesta proti obsodbi Mihajlova. Drugi klubi pa hočejo spraviti na dnevni red vprašanje svobode tiska; taka debata bi napravila Bled za par dni središče Jugoslavije, tega se režim zaveda. V zadregi so seveda tudi Titovi režimski literatje. Kaj naj počnejo z gosti, ki bodo zahtevali v imenu svobode debato o zadevi, ki mori njihovega gospodarja? Za titovce bo le majhna tolažba, ako bi na Bledu obravnavali tudi slučaj ruskega pisatelja Valerijana Tarzisa. Kremlj je pisatelja vtaknil v norišnico, ker ni pisal v prid režimu. Ko je prišel na svobodo, je pa opisal .svoje dneve v norišnici. Njegov opis je bil objavljen tudi v svobodnem svetu in škodoval ruskim komunistom veliko več, kot so mislili. P.E.N. klubi bodo torej poskrbeli javnosti za zabavo, režimu pa za zadrego. Hanoj se pripravlja na vojno stanje HANOJ, Sev. Viet. — Iz pre-stolice Severnega Vietnama prihaja novica, da je vlada odredila evakuacijo dela svojih uradov na deželo pod pretvezo, da je treba državno administracijo decentralizirati. Uradi bodo preseljeni na zapad od prestolice. Naša izvidniška letala so res ugotovila, da vlada na cestah, ki vodijo iz Hanoja proti zahodu, živahen tovorni promet. Tudi tuja poslaništva v Hanoju so bila opozorjena, naj bodo pripravljena na evakuacijo, čeprav še ni trenutno nobene potrebe zanj o. bodo pri glasovanju mislili ne samo na občino, ampak tudi na deželo, tako trdijo politični o-pazovalci. LUNK V. LUNO ‘ZADEL/ NI PA NA NJIU 'PRISTAL' Rusi so namigovali, da bo Lunik V. pristal na Luni in poročal od tam s svojimi aparati o svojih odkritjih. Pristanek na Luni je bil določen za včeraj popoldne ob 3.15 po našem času. Rusi so objavili, da je Lunik V. Luno dosegel, nič pa niso povedali o “postanku” na njej. Po ameriških podatkih še je Lunik V. na Luni razbil, kot njegovi predniki Lunik II. in vrsta ameriških Rangerjev. CLEVELAND, O. — V torek so začeli poročevalci raznih poročevalskih služb opozarjati, da utegne Lunik V., ki je bil od nedelje na poti proti Luni, na tej pristati in z množico aparatov, ki .jih je nosil s seboj, odkriti tam vrsto še neznanih stvari in te snoročiti svojim gospodarjem. To naj bi bil nov triumf ruskega prodiranja v vesolje in skok naprej pri pripravah na prvi človekov polet na Luno. Ko je Lunik V. včeraj Luno dosegel, so Rusi skromno objavili, da je na svojem tridnevnem poletu zbral veliko informacij, ki so potrebne za nadaljni razvoj priprav za pristanek na Luni. Rusko poročilo samo pravi, da je Lunik V. “dosegel” Luno, v Moskvi objavljeno poročilo v angleščini pa pravi, da je Luno “zadel”. Ameriški viri trdijo, da Lunik V. ni zmanjšal svoje brzine, ko se je približal Luni in da zato na njej ni “pristal”, ampak je vanjo “udaril”. Ali so Rusi dejansko hoteli z Lunikom V. pristati na Luni ali ne, ni znano. Če bi hoteli to doseči, bi morali njegovo brzino od nekako 6,000 milj v času, ko se je Luni približal, zmanjšati na okoli 6 milj. Tega po sedanjih poročilih niso storili. Rusi so kot prvi dosegli Luno z Lunikom II. leta 1959. Za tem so poslali Ame-rikanci tja pet svojih vesoljskih vozil vrste Ranger, ki so poslali s poti tja več tisoč slik o Lunini površini. Združene države pripravljajo sedaj novo vrsto vesoljskih vozil Surveyor. Prvi od njih bo skušal na Luni pristati prihodnje leto. Surveyor naj bi se na lahko vsedel na Lunino površino in od tam sporočil s svojimi aparati to, kar morajo organizatorji poleta na Luno vedeti o njeni površini in drugih okoliščinah, predno morejo polet sam organizirati. Ta je določen za konec tega desetletja. Poslovni red Na hodniku neke deželne sodnije je bil nabit sledeči razglas: “Razžaljenja časti se sprejemajo samo ob sredah in sobotah od desete do dvanajste ure. Predstojnik.” Se več revolucij v Latinski Ameriki ? CLEVELAND, O. — Najpre-je moramo omeniti, da revolucija v Dominikanski republiki ni prišla nepričakovano za tisti oddelek v našem državnem tajništvu, ki zasleduje razvoj notranje politike v posameznih državah Latinske Amerike. Ta oddelek je že v marcu in aprilu opazil celo vrsto sumljivih znakov v Dominikanski republiki, ki niso napovedovali nič dobrega. Trojka, ki ji je bil na čelu Reid, je skušala držati besedo, ki jo je dala Ameriki, da je dobila naše podpore: da bo napravila red v deželi, zboljšala upravo in izvajala gospodarske in so-cijalne reforme. Pri tem ni imela dosti sreče, ker ji je manjkalo sposobnih in vestnih upravnih uradnikov. Vsak načrt, ki ga je napravila, je nekje obtičal. Zato je rastlo nezadovoljstvo, trojko so pa začeli zapuščati tudi njeni zvesti pristaši in sodelavci. Ker je trojka hotela zatreti vsaj deloma korupcijo, posebno med višjimi oficirji, ki so se na debelo pečali s tihotapskimi posli, se je zame- še vojaškim krogom. Troj-je začela bati, da se bodo rila ka se oficirji uprli, zato jih je začela prestavljati in pošiljati v pokoj. Končno so postali nemirni tudi gospodar ski krogi in začeli spravljati svoje premoženje na tuje. Vsi ti znalki so napovedovali politično burjo, kot oblaki, vetrovi in sprememba temperature napovedujejo prirodni vihar. O vsem tem je oddelek poročal vodilnim našim diplomatom, ki pa teh poročil niso vpoštevali. Ko je revolucija izbruhnila, nekaterih med njimi ni bilo sploh v Washingtonu in predsednik Johnson je moral kar sam napraviti prve korake v tej krizi. Dominikanska kriza je pa dala povod, da naše državno tajništvo skrbnejše zasleduje političen razvoj v tistih republikah Latinske Amerike, kjer “tli revolucionarna žerjavica”. Opazovanja so spravila naše diplomate in politike v zaskrbljenost, kar so javno priznali, ne da bi pri tem -omenjali dežele, ki nanje pripombe nanašajo. Prve dni je sam predsednik Johnson namignil, da njegova administracija pričakuje “v kratkem” še nove revolucije. Zaskrbljenost je kazala tudi izjava p o d p r e d sednika Humphrey j a. Pomožni državni tajnik Vaugn, ki je odgovoren za politiko “v medameriških poslih”, je pa trdil, da Rusija in Kuba trošita letno $600 do $800 milijonov za propagando in pripravljanje revolucij v Latinski Ameriki. Torej skoraj toliko, kolikor je v našem federalnem proračunu namenjeno za Zvezo za napredek. Dodal je, da ima državno tajništvo kar listo republik, kjer lahko izbruhnejo revolucije. Pomožni tajnik Vance v tajništvu za narodno obrambo je bil zgovornejši. Rekel je na televiziji, da zarotniki pripravljajo upore v najmanj 4 državah Latinske Amerike z namenom, da bi Ameriko zapletli v nove težave. Držav ni imenoval. O nevarnosti novih revolucij poročajo tudi dopisniki ameriškega časopisja, ki živijo v La- tinski Ameriki. Pri tem se navadno naslanjajo na znana dejstva. Vlade so politično preslabe, da bi izvrševale napovedane politične, gospodarske, socijalne in upravne reforme. Javnost postaja nezadovoljna z njimi, vojaški krogi postajajo nemirni, politična opozicija se druži z njimi. Razpoloženje proti vladi pa izrabljajo levičarsiki demagogi, ki skupaj s komunisti, večkrat pa kar pod komunističnim vodstvom, vprizarjajo demonstracije, izgrede, ki se počasi prelevijo v revolucije. Tako ne potihnejo glasovi o nevarnosti revolucije na primer v Boliviji, Kolumbiji. Ekvadorju itd. Med 20 republikami Latinske Amerike jih je komaj tretjina takih, kjer ni treba v kratkem pričakovati revolucije. Povsod drugod je pa notranji mir ogrožen, tu manj tam bolj. Naša dežela je vojaško pripravljena za vse te slučaje, žal pa ne politično, kar se je pokazalo tudi v dominikanski krizi. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Academy of Medicine of Cleveland je zavrnila resolucijo Ohio State Medical Association, ki poziva zdravnike, naj bojkoti rajo zdravljenje preko 65 let starih ljudi, ki bi se posluževali zavarovanja v okviru MEDICARE, kot je sedaj predložen v Kongresu. LONDON, Vel. Brit. — Zunanji ministri NATO so po dveh dneh posvetovanj tu v skupni izjavi povedali, da so podrobno pregledali mednarodni položaj, posebno področja napetosti kot Malezijo, Vietnam in Dominikansko republiko ter nekatere afriške države, kjer obstoji nevarnost za svetovni mir. Poročilo pravi, da so poudarili znova “pravico vseh ljudstev živeti pod vlado svoje izbire,” nič pa ne govori o tem, kako naj bi bil ta cilj dosežen. WASHINGTON, D. C. — Pravosodni odbor Doma je včeraj izglasival dopolnilo k predlogu o civilnih pravicah, ki prepovedujejo vsako volivno pristojbino tudi pri državnih in krajevnih volitvah. Senat je v torek po hudi debati prav tako dopolnilo zavrnil. Vse kaže, da bo z letošnjim zakonskim predlogom o civilnih pravicah več težav, kot so jih napovedovali. SAJGON, J. Viet. — Včeraj se je izkrcal pri Chu Lai, 52 milj jugovzhodno od Dananga še en bataljon marinov, medtem ko so transportne ladje izkrcale tu blizu tisoč pripadnikov 173. padalske brigade z njenim težkim orožjem. S tem se je število amer. vojaštva v Južnem Vietnamu zvišalo na 46,500 mož. Amerikancem se bo skoro pridružilo okoli tisoč Avstralcev in verjetno tudi 2,000 Filipincev. Predstavniški dom v Manili je ta predlog že odobril. Libijske volitve potekale po kraljevem programu TRIPOLI, Lib. — Parlamentarne volitve so potekale tako, kot si je želel kralj Idris I. pri svojih 79 letih. Ker noče, da bi parlament postal tribuna za demagoge, je poskrbela njegova administracija, da ni bil izvoljen nihče med mladimi nezadovoljnimi kandidati. Vseh 91 poslancev je bilo torej solidno nabranih. Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— V nedeljo bo praznoval 80. rojstni dan Louis Urbas, Sr. s 23430 Chardon Rd. V Ameriki je že 63 let in je sedaj v pokoju. Čestitke in še mnogo leti Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 CDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Zveza oltarnih društev ima v nedeljo ob dveh popoldne pri Sv. Lovrencu glavno letno sejo. Vse članice vabljene! Zadušnica— Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene v nedeljo ob desetih v cerkev sv. Lovrenca k sv. maši za vse žive in mrtve članice Podružnice. V soboto ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Andrewa Mačka ob 2. obletnici njegove smrti. V tihem hladu— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične klimatske naprave za stanovanja (air-conditioner). — Podrobnosti v oglasu! Predsednik raztolmačil federalnim uradnikom njihove dolžnosti WASHINGTON, D. C. — O tem, kaj federalno uradništvo sme delati in česar ne, kaj lahko sprejema kot darila in usluge, kako daleč sme iti na roko posameznikom, ki se obračajo na federalno upravo, s čem se sme pečati izven službe, itd., traja debata že od rojstva naše republike. Vsak predsednik se mora pečati s tem neprijetnim vprašanjem. Tudi Johnson se ni mogel ogniti temu problemu, saj so take afere kot Baker, Bil Estes, Jennings itd., ipadle deloma tudi v dobo njegovega režima. Zato je sedaj sestavil posebno okrožnico, ki pove uradništvu pod njegovo pristojnostjo, kaj sme delati in česa ne. Novo je v tej okrožnici, da morajo federalni uradniki dajati tudi podatke o svojem premoženjskem stanju. Seveda pa ti podatki ne bodo nikjer objavljeni, akorav-no je Kongres padkrat zahteval take objave, seveda samo v takih slučajih, kjer bi se iz objav dal kovati političen kapital. Predsednikovo stališče je v tem pogledu jasno in preprosto: ako je sam objavil svoje premoženjsko stanje, zakaj naj ne bi storili tudi federalni uradniki? Njegovo poročilo je prišlo po njegovem nalogu v javnost, poročila uradnikov pa ne bodo. Kralj s parlamentom ne bo imel sitnosti. Imel ga bo pa počasi z javnostjo, ako bo še dolgo živel. Njegova dežela je sedaj bogata, si lahko privošči velike izdatke za zdravstvo in prosveto. Kralj je postavil celo vrsto novih modernih šol, potrebne učne moči je pa moral najeti pri sosedu Naserju. Naser mu je poslal prave egiptovske nacij ona-liste, ki kaj malo dajo na kralja Idrisa. Zato rojijo v glavah mladega libijskega rodu čisto druge misli kot v glavah kraljevih sovrstnikov po letih. Sedanji mir pri volitvah se ne bo ponavljal, o tem nihče ne dvomi, kdor pozna politični položaj v deželi. aa&Sttjli^bs 6117 StTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto United States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 94 Thurs., May 13, 1965 Janičarji hujši od Turkov Ko so Turki v 14. stoletju osvojili krščanske predele Male Azije in nato tudi Balkanskega polotoka, so začeli pri svojih krščanskih podložnikih pobirati dečke, stare do 10 let, in jih spravljati v svoje vzgojne in vojaške ustanove, kjer so jih iztrgali iz njihovega dotedanjega krščanskega okolja, jih vzgojili v muslimane in strastne sovražnike vsega krščanskega. Ti so se nato kot “janičarji” borili za Turke in postali s časom najboljši del njihove vojske. Krščanski svet je o njih trdil, da “so hujši od Turkov ’. To mi je prišlo na misel, ko sem nedavno bral v uvodniku ameriškega slovenskega lista; “Neizogibni spomini segajo tudi v tisto dobo pred 20 leti, ko so jugoslovanski partizani s svojimi zahodnimi zavezniki vred strli moč Hitlerjeve vojne mašine na svoji lastni zemlji. Tragično in sramotno vlogo so v tem vojnem metežu igrali slovenski, hrvatski in srbski kolaboraterji, ki so se udinjali Hitlerjevim hordam. Tudi to je bila civilna vojna, hkrati pa vojna proti okupatorju, torej je bila bistveno drugačna nego ameriška civilna vojna. Ker je bila ameriška civilna vojna zgolj bratomorna vojna, ni bilo pri predaji nobenih beguncev. Nasprotno pa so po totalnem porazu nemške vojne mašine ostali Hitlerjevi kolaboraterji, ki so pobegnili v tujino zavedajoč se, da so zakrivili zločinska dejanja proti svojemu narodu. Sami so pobegnili, nihče jih ni izgnal, vedeli pa so, da jih čaka kazen za kolaboriranje s smrtnim sovražnikom svojega lastnega naroda ...” O revoluciji in državljanski vojni je bilo v Sloveniji in izven nje toliko pisanega, da se je lahko vsakdo, ki mu je količkaj do resnice, s to seznanil, ločil propagando od dejstev. V sami Ljubljani je uradni partizanski zgodovinar zapisal, da je bilo težišče na revolucionarni vojni, da se je general Rupnik dvignil v boj proti komunizmu ... Mladi ljudje okoli časopisa “Perspektive” so lani kar naravnost zahtevali, naj vendar prenehajo ljudem pripovedovati “stare bajke”, ki so jih že vsi do grla siti . i. Slovenski “napredni” list v Združenih državah pa dalje pripoveduje te bajke, kot da bi živeli v deveti deželi, za devetimi gorami in vodami, kamor resnica o revoluciji v Sloveniji med drugo svetovno vojno še ni mogla prodreti. V Ljubljani resnice ne taje več, v Chicagu o njej še vedno nočejo niti slišati! Ker bi pisanje, ki smo ga zgoraj navedli, le še utegnilo koga zavesti, se nam zdi potrebno pribiti znova nekatera dejstva. 1. Partizani niso s svojimi zahodnimi zavezniki nikdar strli moči Hitlerjeve vojne mašine na svoji lastni zemlji. To je prvenstveno storila Rdeča armada, ki je iz Bolgarije in preko Madžarske prodrla na jugoslovanska tla. Hitlerjeve armade so se umikale pred njo, ne pred Titovimi partizanskimi enotami, četudi so te zahodni zavezniki kar dobro o-borožili, oblekli in obuli. Zgodba o 40 nemških divizijah, ki so jih titovski partizani vezali na jugoslovanskih tleh, je ena tistih bajk, ki jih je vrgla v svet titovska propaganda. V času vse vojne je v bojih s partizani padlo kvečjemu par tisoč nemških vojakov, zato pa so titovci postrelili in drugače pobili več sto tisoč svojih političniih nasprotnikov. Zgodba o sedmih ofenzivah je primerna le za pijonirčke, vojaški zgodovinarji izven Jugoslavije ne vedo o njej nič, dokumenti o nemških vojaških operacijah na jugoslovanskih tleh teh ofenziv nikjer ne omenjajo ... Partizani svojih bitk niso bojevali z Nemci in Italijani, ampak s svojimi domačimi političnimi nasprotniki. 2. Tragično in sramotno vlogo v drugi svetovni vojni so igrali v prvi vrsti Titovi partizani. Ti so v času, ko so divjali nad Slovenijo in ostalo Jugoslavijo njeni združeni sovražniki, začeli državljansko vojno s svojimi lastnimi brati, da bi se povzpeli na oblast, ker so vedeli, da je to edina priložnost ki jim do nje lahko pomaga. Za svojo lastno strankarsko korist so sprožili strahoten boj, ki je stal slovenski in druge jugoslovanske narode blizu tri četrt milijona človeških življenj in bilijone dolarjev materialne škode. Da so skušali državljansko vojno skriti v “osvobodilni boj”, jih njihove krivde ne rešuje in njihove sramote in njihove odgovornosti ne zmanjšuje. 3. Res je, da so slovenski domobranci vzeli orožje v svoje roke od narodnega sovražnika, da branijo svoja življenja in domove, toda kdo je bil tega kriv? Mar ne tisti, ki je njihova življenja in domove ogrožal? To ni bil Nemec. Italijan ali Madžar, ampak Titov partizan. Tega žalostnega dejstva ne more spraviti s sveta nobena propaganda! 4. Slovenski domobranci, pa tudi civilisti, so bežali preko meje v Avstrijo in Italijo ne zato, ker bi se zavedali, da so zakrivili zločinska dejanja nad svojim narodom, ampak zato. ker so vedeli, da bodo partizani množično morili svoje nasprotnike, kot so to že pokazali jeseni 194.3 v Kočevju, Mozlju in Jelendolu. 5. Kolikor tajnih vojaških organizacij je bilo v Sloveniji v letu 1941 po zlomu jugoslovanske vojske ustanovljenih, so imele vse z izjemo partizanske edini cilj: boj proti okupatorju. Da so morale kasneje poseči v državljansko vojno, ni bila njihova krivda, ampak krivda Komunistične partije, ki je v času, ko je tuj zavojevalec gospodaril v Sloveniji, državljansko vojno začela! | BESEDA IZ NARODA j Uspehu priznanje! Cleveland, O. — Life Association News za maj 1965 je prinesel članek Johna F. Olsena pod naslovom “Michael Telich: A Tribut”. V njem takole opisuje življenje in uspehe tega našega splošno znanega rojaka: Zgodbe o resničnih uspehih so, tako trdijo, postale redkejše v Ameriki, toda ne v Clevelandu v Ohiu, kjer je Michael Telich, nekdanji slovenski vselje-nec, presegel junaka “od cunj do bogastva”, tako priljubljenega v ameriški folklori. Leta 1913 je stala šele nekaj mesecev nad 16 let stopal sam iz ladje, ki ga je pripeljala v pristanišče New Yorka, poln svežine svoje rodne Slovenije. Z d verni stvarmi si je upal pridobiti uspeh v Novem svetu: z $20 in z edinim angleškim stavkom — “Which place Slovenian people stay?” Toda to je bilo dovolj. Manj kot pol stoletja kasneje je teh $20 zrastlo v direktorstvo banke in ta angleški stavek v poslovni leksikon, obsežen dovolj, da učinkuje na vodilne industrialce Clevelanda. Pet angleških besed in $20 so pripeljali Michaela v Garret v Pennsylvaniji, kjer so slovenski ljudje kopali črno zlato v premogovnikih. Tam je našel prijatelje svojega očeta iz starega kraja. Oni so mu pomagali, da je dobil delo v novem premo* govniku in ga peljali v družbi-no trgovino, kjer je izdal preostali denar kot naplačilo za svojo rudarsko opremo. Tri mrzle mesece je Michael kopal v podzemnem jašku za 40 centov na dan, ki pa so- mu bili le obljubljeni ne pa že izplačani. Lastniki rudnika so doživeli finančni polom in naš Michael je bil revnejši kot preje. Ko je spoznal, da je zlato v teh gričih pretežko doseči, je mladi Slovenec vzel na posodo pri svojih prijateljih dovolj denarja, da je prišel v Cleveland, v mesto, ki je leta 1914 ravno začelo družiti spretnosti ameriške tehnologije s priseljenim delavstvom. Michael je dobil službo pri voznikih, ki so se ukvarjali s prevozi težkega blaga. Bila je ostra zima, njegova obleka tenka, čevlji pa preluknjani od hoje po ostrih tleh premogovnika. Michael si je izposodil $3 za par novih škornjev, ki pa jih je že prvi dan, ko je stal v bližini odprtega ognja med dvema vožnjama pri Kuhlman Car Company prežgal. Naj raj še bi bil jokal, pa si ni upal pred kuštravimi sovozniki. Michaelov načrt v velikem mestu je bil enostaven — hotel je dobro službo, pri čemer pa ni bilo važno, kakšna naj bi ta bila. Mislil je, da je bil to način, po katerem je Amerika začela rasti. Ljudje so prišli iz Evrope brez denarja, pa z mnogo dobrimi nameni in načrti. Vse ostalo ci. Stregel je za baro v kavarni svojega strica in vozil za nekega slovenskega pogrebnika. Pri tem zadnjem poslu se je seznanil z življenjskim zavarovanjem. Videl je mnogo družin priti v pomanjkanje po izgubi katerega od njihovih ljubljenih. Kupil je $2,000 zavarovalno polico za življenje na 20 let, ki jo ima še vedno. Za to polico se je tako navdušil, da je šel v stari Cleveland Life Insurance Company, si dobil dovoljenje in knjigo s predpisanimi vsotami vplačil in začel prodajati zavarovanja prijateljem in znancem, vsakomur, ki je bil pripravljen toliko počakati, da je govoril z njim. To je bilo leta 1921. Tedaj ni bilo nobenega vežbanja, nobenega posebnega nagrajevanja za podjetnost. Kar se tiče Michaela, je bilo tudi samo eno zavarovanje: na 20 let za življenje. Dosegel je takoj uspeh, saj je v prvem letu prodal življenjskega zavarovanja za $350,000. V deželi je -bil že skoraj 10 let in je govoril tekoče angleško. Tako mu ni bilo treba omejevati prodajo samo na Slovence. Njegova posebna tehnika je bila zvedeti o človeku, ki mu je hotel prodati zavarovanje, vse, kar je le mogel. Potem je temu ponudil “posebno” polico, prikrojeno nalašč zanj, “posebno polico ba vodne inštalaterje” ali “posebno polico za prevoznike”. Med tem ko je prodajal letno po $400,000 zavarovanja, je Michael šel znova v šolo in končal višjo šolo. Njegova družba je bila 4 leta nato prodana Sun Life of Canada. Čeprav je obžaloval prodajo, je kmalu uspeš-no> delal za novo družbo. Vodil je njeno clevelandsko podružnico zadnjih 40 let. Kljub dolgim uram, ki jih je porabil za preko svojih 2,000 zavarovancev, življenj skih in splošnih in 11 milijonov dejanskega zavarovanja, je vedno našel čas za sodelovanje pri Glen-ville Hospital Association, kjer je bil v bolnišničnem upravnem odboru, in pri veliko verskih, d o b r o d e Inih, dramatskih in glasbenih organizacijah. Zaradi svojih tesnih vezi z Jugoslavijo je eden od -njegovih naj ljubših programov World Refugee Organization. Telich je bil tudi direktor North American Bank in do svoje upokojitve tudi dejaven pri Cleveland Life Underwriters Association. Bil je tudi eden prvih Charter Builders v NA-LU’s Memorial Building Fund. Michaelov sin John R. Telich CLU je sledil očetovim stopinjam in je v zadnjih letih prevzel mesto starejšega Telicha kot najuspešnejši v Sun Life’s uradu v Clevelandu. John je bil najmlajši predsednik Cleveland Association 1. 1956-57 in je postal predsednik Ohio State Association v letu 1963-64. Michaelu Telichu je bilo zavarovanj sko zastopstvo posel, ki mu je odprlo pot k finančnemu uspehu in k osebnemu zadovoljstvu. AD -------o------- Oblate prireditev v lar^pvem dosrj Cleveland, O. — Predno zapustimo naše prireditve po zaprtih prostorih, predno začnemo pohajati v -prosto naravo, vabi nas Družabni klub Baragovega doma na svoj družabni večer, ki jo, dunajskimi zrezki, svinjsko pečenko in kavo. Za dobro razpoloženje, za “štimungo” pa bodo poskrbeli “VESELI SLOVENCI”, ki bodo to svojo nalogo sigurno dobro izpeljali. Poleg vsega tega imajo naše prireditve tudi nalogo, da z njimi podipremo naše inštitucije, posebno pa še take, ki nudijo našim društvom stalno zatočišče. Baragov dom izvršuje še vedno v slovenskem sentkler-skem okolju to važno nalogo, da sprejema pod svojo streho vsa naša društva, predavanja in sestanke, ki so v vezi z našim društvenim življenjem. Tudi našim sedaj prihajajočim imigrantom je to prvo zatočišče in bivališče. Dolžnost je naša zato, da ga podpremo. Kakor so za našo povezanost potrebna resna in poučna predavanja in prireditve, tako niso nič manj važna in koristna, naša razvedrila. Kljub vsem domačim naukom, šolam in trudu, zgubimo veliko mladine ravno na tujih zabavnih prireditvah. Tam se seznanijo s tujimi osebami, navežejo stike z njimi, odtujujejo sfe nam kar vidno, mogoče se poročijo z dru-gorodci in zgubljeni so za našo narodno stvar. Mi smo se od kraja čudili, da tukajšnje katoliške organizacije in šole prirejajo zabavne večere s plesom. Sedaj razumemo, da v tej mešanici narodnosti in ver, so močni tuji in škodljivi vplivi in mnogo svobode, morda še preveč, da to ne more ostati brez vpliva in posledic na mladino. Zato so potrebne žive in delovne organizacije med nami, da naše ljudi vabijo in pritegnejo na naše prireditve. A naloga starejših in zrelejših pa je, da podpro s tem, da se prireditev udeleže. Res je, da je treba nekaj malo žrtve in da nekaj stane. Vedite in ne pozabite, da mladina nas opazuje, o-cenjuje in si ustvarja svojo sodbo. Če nas ne bo tam, tudi ona drugič ne bo prišla. Mprda bo kdo rekel, da so prostori pretesni. Z malo potrpljenjem bo za vse dovolj prostora. Dokažite z udeležbo, da so postali društveni prostori pretesni in naloga prirediteljev bo, da začno misliti na razširitev ali na kak drug izhod. Bodisi kakorkoli, mi se, če le Bog zdravje da, tam snidemo in kličemo vsem, ki so veselega srca in radi Židane volje, na veselo svidenje. F. Sfiligoj ------o------ ¥ nedelj® m z3@i na vojne ladje ¥ Eri®* Pa« Cleveland, O. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti napravi v nedeljo, 16. maja, zlet za mladino in odrasle iz Clevelanda in za vse Slovence ob veliki cesti do mesta Erie. Ne bomo sicer leteli, pač pa se prav gladko vozili z udobnimi busi. Rusov bo toliko, kolikor se vas bo do petka zvečer prijavilo. Poj demo torej z busi v 100 milj oddaljeno mesto Erie ob jezeru Erie v državi Pennsylvaniji. Tam si bomo ogledali dve vojni ladji in mestni živalski vrt. Domov grede pa se še ustavimo v Genevi na Slovenski pristavi pri kapelici in pri kuhinji in tudi pri kopalnem bazenu, če ga bodo do takrat odprli. Kakor je bilo to do sedaj v navadi slovenske šole, bo zlet združil koristno s prijetnim. Q-gledali si bomo najprej zgodovinski vojni ladji U.S.S. Niagara in U.S.S. Wolverine. Prva se je zmagoslavno udeležila pomorske bitke z Angleži (1813), druga je pa bila zgrajena v Erie leta 1843. Druga (Wolverine) je važna radi tega, ker je bila to prva bojna ladja z železnim o-klepom. Del tega oklepa je tam razstavljen. Na prvo ladjo bomo lahko šli vsi na krov. Tudi v trup ladje je dovoljeno iti. Na ladji je kakih 40 kanonov, razvrščenih na krovu z odprtimi žreli proti sovražniku. Nikjer ni da bi bilo prepovedano je bilo nato lahko. Vse, kar je j bo v soboto, 15. t. m., ob osmih bilo potrebno, je bilo treba le'zvečer v društvenih prostorih, delati kot vrag. j da se še enkrat snidemo, poraz- On je delal v trgovini z gro-' gcvprimo in poveselimo. Pc cerijo, nato pa v strojni dejavni-: stregli napi bodo z dobro večer-j napisa, KULTURNA KRONIKA ~SBKBBgB2& “Kresniček” Slovenske šole pri Sv. Vidu Preteklo nedeljo popoldne so učenci Slovenske šole pri Sv. Vidu poklonili svojim materam za njihov praznik spevoigro “ K r e s n iček”, delo Radovana Gobca. Kljub lepemu pomladnemu dnevu se je nabralo v veliki farni dvorani toliko ljudi, da je bila skoraj polna, ko se je razgrnila, zavesa na odru. Otroški vrtec je pozdravil matere s pesmijo in rajanjem “Preljube mamice, jaz pa grem na zeleno trav’co ...” Bil je res ljubek prizor. Ga. Zalka Likozar se je morala prav potruditi, da je deklice in dečke naučila gladkega petja z lepo slovensko izgovorjavo in igrinega rajanja. Ga. Zalka je napisala in narisala tudi programe, ki so jih delili obiskovalcem prireditve ob vstopu v dvorano. Med nastopom otroškega vrtca je Marko Sfiligoj voščil mamicam z lepo deklamacijo v lepi, jasni izgovarjavi. Nastop otroškega vrtca je bil lep in prijeten uvod v glavni del prireditve, R, Gobčeve spevoigre Kresniček. Na odru so zaplesale Kresnice (Dolinar Milena, Košnik Martina, Petelin Marjanca,. Rihtar Metka, Sršen Pavelca, Starič Jožica, štrancar Lenka, Žakelj Marija) in povpraševale, kje je Kresniček. Ker ga ni bilo, so same odletele na raj. Kresniček je nato zaplesal in zapel sam. Pravil in bahal se je s tem, kako s streljati. Torej kranjski Janezi Slovenske šole?! Oba kapelnika Slovenske šole, Janez Rigler in Rudi Knez bosta z nami. Gotovo bosta razvrstila svoje pevske čete za petje tudi na krovu Niagare. Učenci višjih razredov vedo pojasniti, da sta obe ladji iz Baragove misijonske dobe. Mesto Erie so prvi ustanovili Francozi, ki so prišli čez jezero iz Kanade in sicer leta 1753. Po petih letih so Francozi sami od sebe odšli. Naslednje leto (1759) so prišli Angleži. Potem je pa prišel indijanski poglavar Pon- svojo lučko drami sredi noči zaspane rožice in jim nagaja. Za kazen mu je bila vzeta lučka in žalosten jo je začel iskati, ko so ga tovarišice Kresnice zapustile, ker je bil brez lučke le “navadna rjaha muha”. Iskal je in prosil, prosil Rožice, ki jim je preje nagajal. Kraljica rož (Meglič Marija) ga je tolažila, pa mu ni vedela pomoči. Povprašal in prosil je za pomoč Plavico (Dolinar Rožica), Zvonček (Kocjan Marija), Tulipan (Kristanc Ježica), Spominčico (Pust Slavica), Marjetico (Štrancar Mojca), Mak (Tominc Marjanca) in Slak (Lobe Dana). Nihče mu ni mogel povedati, kje je njegova lučka. Kresniček je zaspal in sanjalo se mu je, da je plesal z Vilami (Cenkar Ivanka, Dolenc Jožica, Meglič Tončka, Peklar Veronika, Vidmar Marija in Zevnik Marija) in imel zopet svojo lučko. S to lučko so se v njegovem snu igrale živali (Kristanc Marjetka, Lelkan Sonja, Suhadolnik Jože, Tonkli Marijan, Odar Dori, Sfiligoj Martin in Sršen Tomaž). Koi se je Kresniček prebudil, je videl, da je še zmeraj brez lučke. Žalosten in skesan zaradi svoje nekdanje nagajivosti je prosil pomoči Zvezdo (Žnidaršič Anica), Luno (Slak Mojca) in končno samo Sonce (Slak Jernej). To mu je lučko vrnilo, pa Kresnička posvarilo, naj bo priden in naj ne nagaja več z njo nikomur. Kresniček je bil ves vesel vrnjene lučke in zaplesal skupaj s Kresnicami, Rožami, Vilami v družbi živali in palčkov (Gumsey Karli, Kmetič Viktor, Slak J e r n e j ček, Štrancar Joško, Dolinar Miran, Semen Janko, Vesel Štefan in Žnidaršič Tomaž). Glavno, naslovno vlogo je pel in igral Milan Gorenšek tako naravno, sproščeno in z gotovostjo, kot da bi bil to njegov vsakdanji posel. Ni pokazal nobene težave v petju, nobene negotovosti v igri. Prav tako z gotovostjo so nastopali tudi Polž (Sršen Miha), Mravlja (Goren-ške Metka), Luna (Slak Mojca) Zvezda (Žnidaršič Anica), Kresnice, Rože, Vile, Živali in Palčki. Režiserka ga. Silva Savemik je morala posvetiti svoji nalogi izredno skrb, jo opravljati z vso vestnostjo in potrpežljivostjo. Anton Ušaj je imel na skrbi pevsko stran prireditve. S pre- tiae in je tako temeljito pregnal Angleže, da do 1795 ni bilo ni- danostjo in vestnostjo je sprem-kogar od tujcev tja. Tega letal1!31 ves nastop. Ge. Savernikovi se je po bitki pri Maumee (pri|ln S- Ušaju je s skupnim napo-Toledu) tu naselil slavni gene- ’ ral Wayne. Naslednje leto je v Ede umrl. Ko so v letu 1812 hoteli Angleži zopet pod svojo o-blast spraviti Ameriko in so krožili s svojimi ladjami po je- zeru Ede, je Oliver Perry rekel, sreženo scen° v skladu z vsebi rom uspelo pripraviti nastop, ki bi ga bila brez dvoma tudi Ljubljana vesela. Pri res krasnem uspehu prireditve imajo svoj delež tudi g. Božo Pust, ki je pripravil po- da je Amerika v nevarnosti, ako ne bo imela bojnih ladij. In so šli v gozdove okoli mesteca Erie sekat les za take ladje. Tako je nastala ladja Niagara, na katero poj demo v nedeljo. Mesto Ede šteje 150,000 prebivalcev. Ima tudi Zoo. Z ladij j poj demo v ta živalski vrt in nato na Pristavo. Prijave za zlet sprejemajo: Marica Lavriša (IV 1-3788), no igre, dr. M. Pavlovčič, ki je skrbel za maske, g. Reginald Resnik, ki je spremljal petje na klavirju, g. Miodrag Savernik, ki je pazil na zvočne učinke, g. Miro Odar in Jože Likozar, ki sta imela na skrbi luči n1 razsvetljavo odra, ter učiteljstvo šole, matere in prijatelji Slovenske šole, ki so poslkrbeli za obleke. Slovenski šoli pri Sv. Vidu, Ivanka Tominec (PO 1-9556) in to enemu ravnatelju rev. J. Mar- Anica Knez (LI 1-4255). Za o-troke Slovenske šole plača šo- telancu, učiteljstvu, vsem nastopajočim in sodelujočim k res la, drugi otroci plačajo $1, od-!usPeli Prireditvi iskrene čestit-rasli pa $2. Otroci, ki jih prine-!ke- uPajm°> nam bodo pri-so matere v naročju, seveda tu-jPraviii še več takih Prssene' di nič ne plačajo. Udeleženci ob; ^en!' ^k11 glavni cesti naj sporočijo, nai ~~c T, katerem križišču bodo čakali. Efirač je potožil Odhod ob 9. dopoldne izpred šole pri Mariji Vnebovzeti (po sv. maši ob 8).. Pridite k maši take, da ne bo treba iti po maši domov. Cene so tako nizke, da bi vas več stalo, če bi s svojim avtom šli! Torej vse, kar leze ino gre, na zletniške buse. Bo dosti petja, sonca, dobre volje. Pojdemo v vsakem vremenu! Na svidenje! J. G. Ob cesti stoji berač in moli klobuk. Starejši gospod išče p° žepih, a ne najde nikakega drobiža. Neprijetno mu je in opraviči se pri beraču. “Nobenega drobiža nimam; ampak veste kaj, ko se bom vračal, vam p3 gotovo dam.” “Če bi le vedeli, koliko denarja sem pri svojih upnikih ze na ta način.izgubil!” je zamomljal berač. ss 1 sa sto t>rf L ta: ta šlo k: bo' Va $tf »j' tri sk Po ni Pt p; o k ie ot te ča ič lo Iji h h to k) le b t; Š( V ti V. k k v margTTg-g-B m ■ gv«r. EjlZjlKjlBJ CS3CJCK ta Milwaukee, wis. — Poiet- a sezona že sili v ospredje. Na-^Qpili so ^Qjgo pričakovani lepi llevi- Postaja skoraj vroče. Še !red nekaj dnevi smo godrnjali, a'ko je mrzlo, sedaj pa je ravno ^sprotno. Že se pritožujemo, slo času. is*asd Klr«rg Tkarsdaf ^cr tha Ja^oalAf| jo in Wisconsia * - «fj g Pedenska priloga p za Slovence r, u Winconsinu g THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY atnnri o o a a a aurinrb. Address All communication« to oi OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 .a o.o trtrtror o o 6 o o & irtnro M ilwauski zapiski je prevroče. Prehitro je pri-Vse mora biti ob svojem ^ ^'ovensko društvo Triglav se '° °d sedaj za naprej, posluže-a*0 svojega doma za razne se- stank 'nu ske :e in prireditve. Že prihcd-nedeljo, 16. maja, je v na-prvi sestanek v triglav-trtl panku. Začel se bo ob treh ^Poldne. Na sporedu je motelska proslava. Na sam motelski dan je težko imeti kako ^reditev. To je družinski praz-ga družine rade praznu-same zase. Tako so preložili a Prihodnjo nedeljo. ^ in No 'Venska šola pri Sv. Janezu Slo a ^opet začela z delom. Ker so ptoci Slovenske šole imeli pri-; ltev, so se večinoma posve- 1 nastopu na odru in niso rielj č °' Sed, časa za nobeno drugo de-aj pa je prireditev oprav 'seh. v splošno zadovoljstvo .p in je treba zopet sesti h ^ligam. Težko je šlo prvi dan. jih tolaži, da bomo v sobo-15. maja, imeli zaključek. ^p0 bodo imeli počitnice do ^kodnjega septembra. Težko ^ Prihajati ob sobotah v šolo. rPgi otroci gredo v naravo na QjIle piknike, otroci Slovenske , e Pa žrtvujejo soboto za pouk slovenskem jeziku. Da ne bo ,^here ali slabe volje, bo1 Slo-.j.^ka šola pri Sv. Janezu za-^Dčila poslovanje za ta del , ržava Wisconsin postaj a bolj in bolj važna. Ljud- gredo ljudje čez 18 milijonkrat^rešate, da vam jih znova poš-in izdajo za dovoljenja čez 11 1 Ijejo, ako jih imajo dovolj v za- is Me sčll AK0 RABITE OČALA— 0,)rhite se z zaupanjem n‘a ‘zanesljivo tvrdko z ^°lgoletno izkušnjo fSBE epiisai C-3, Mitchell 5-7174 1^32 So. 11 th Street Milwaukee 4, Wis. -------.—........8 je vlagajo svoje zaupanje v njeno bodočnost. Dosedaj je bilo vloženega že za pol bilijona dolarjev v razne zidave in pridobitve. Samo v letu 1965 bo država vložila 51 milijonov dolarjev v razne gradnje in tako pomagala ik napredku. Toliko še ni nikoli porabila. Denar je šel za nabavo novih strojev, raznega materijala za boljšo postrežbo ljudem. Velika pomoč pri službi ljudem je gotovo telefonska služba. Čez 10,000 uradnikov je na razpolago ljudem. V 160 krajih države Wisconsin je 1,350,000 telefonov. Plače uradnikov in telefonskih delavcev znašajo o-krog 60 milijonov dolarjev. Veliko teh uradnikov in delavcev je v pomoč ljudem tudi drugače. Kot voditelji v družabnem življenju in kot člani v raznih organizacijah pomagajo ik splošnemu razvoju življenja. * Država Wisconsin je lepa počitniška dežela. Njene pokrajinske lepote so nad vse privlačne. Vedno je več ljudi od drugod, ki želijo preživeti svoje počitnice v naši državi. Njena jezera so privlačne točke za ribiče, njeni gozdni predeli pa za lov na divjačino. Obala Michiganskega in Zgornjega Jezera je dolga 820 milj. Tisti, ki se hočejo poslužiti teh obal, bodo prišli na svoj račun. Po' celi državi pa je raztresenih okrog devet tisoč jezerc. Vsega skupaj je po državi Wisconsin raztresenih čez 33,000 rek in potočkov. Če bi to vodo zbrali skupaj, bi to znašalo okrog 24 bilijonov galono v vode na dan. Toliko vode preteče po teh rekah in potočkih. Podzemeljske vode pa preteče čez 16 bilijonov galonov na dan. Vsak dan vsak človek porabi povprečno tri in pol kopalne banje vode. Če pomislimo, da ima Wisconsin okrog 4 milijone ljudi, potem to pomeni, da porabijo ljudje povprečno -pol bilijonov galonov vode na dan za pitje, pranje, škropljenje in razne industrijske namene. Vsako leto izčrpajo iz Michiganskega in Gornjega Jezera v razne vrelce y notranjosti čez 188 bilijonov galonov vode. Vsako poletje se gredo ljudje kopat čez 30 milijonkrat, vozijo se s čolnom čez deset in pol milijonkrat. Na vsakih tisoč prebivalcev pride približno čez 73 čolnov. Ribariti milijonov dolarjev. Zadnje čase prihaja v veljavo vedno bolj vožnja s kanuji. Za te vrste športa ima Wisconsin 3,300 milj vodne površine. Zadnje leto so privatniki in športniki napravili okrog 256,000 različnih poti s kanuji. Za vodni šport je zares poskrbljeno. “Glej stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi,” je pel slovenski pesnik. In to je res. * Zadnje čase časopisje in razni uradi zelo silijo, posebno pa seveda pošta, da naj se vsakdo poslužuje tako imenovanega zip-code. Zip-code za mesto Milwaukee je 532. K tej številki pa dodaste številko poštnega okraja, ki ste ga uporabljali do sedaj. Če je vaš okraj imel št. 4, potem je zip-code 53204, itd. * Skupina meščanov Milwau-ja in okolice se je sestala in se organizirala v poseben odbor z nalogo podpreti policijske organe pri njihovem delu. Gospod Chadbourne H. Williams je predsednik tega odbora. S posebnim pismom se je obrnil na javne delavce in trgovce s prošnjo za finančno pomoč, da bodo megli speljati naloge, ki si jih je odbor zastavil, namreč pomagati policijskim organom pri izvrševanju njihove službe in čuvanju javnega reda. Odbor ima tudi nalogo informirati ljudi o potrebi spoštovanja zakonov in organov, ki imajo nalogo, da jih izvedejo. Poleg tega bodo podvzeli potrebne mere, da preprečijo razno blatenje policijskih organov, kakor na primer, da policija nastopa surovo. Odbor je trdno pripravljen podpreti policijo, kadar ima ta prav. Omalovaževanje zakonov rodi slabo voljo in razdira javni red. Odbor je že obvestil vsa pred-stojništva policijskih organov o svojem prizadevanju in obenem želi, da jih ljudje podpro pri njihovem prizadevanju. Ljudje, ki se zanimajo za delo odbora in želijo imeti več informacij, naj se pismeno obrnejo na Committee on Police Support, P.O. Box 5414, Milwaukee, Wis., 53211. * Dne 16. maja bo zdravstvena postaja v Milwaukee cepila o-troke proti ošpicam in poliu. Cepljenje se bo vršilo na sledečih krajih: v Mestni hiši, 841 N. Broadway, Keenan zdrav stveno središče, 3200 North 36th St., in Johnson Municipal Hospital, 2160 So. 13th St. Cepljenje se bo vršilo od 10. dopoldne do 5. popoldne. Polio tablete bodo dali osebam starim 6 mesecev do 17 let. To nedeljo, 16. maja, bo zadnja prilika za te vrste zdravila. logi. Vojna v Vietnamu prihaja pod vpliv deževne dobe Rdeči gverilci se združujejo v večje bojrfe enote za napad, vladna stran pa se pripravlja v glavnem na obrambo. SAJGON, J. Viet. — Ameriški vojaški krogi čakajo z veliko napetostjo pa tudi s skrbjo, kako bo deževna doba, ki je pred vrati, vplivala na vojskovanje v Vietnamu. Stalen dež bo spremenil vso deželo v več ali manj neprehodno močvirje, kjer bo premikanje težkega o-rožja postalo skoraj nemogoče, dočim bo oblačno vreme zavrlo vse vojaške akcije v zraku. Vse to bo verjetno bolj koristilo komunistom kot njihovim nasprotnikom. Kako bodo komunisti skušali izkoristiti vse prednosti, to je sedaj glavni predmet v razgovorih med vojaškimi strokovnjaki. Rdeči se združujejo v večje enote Vietnamski komunisti imajo verjetno svoj načrt že pripravljen. Zadnje dni so njihove akcije prilično mirovale, prišlo je le na nekaterih vojaško ali politično važnih mestih do hudih spopadov, kjer se sajgonske čete niso zmeraj najbolj odrezale. V glavnem so komunisti zbirali svoje čete in jih združevali v večje vojaške edinice. Kaj bodo z njimi počeli, se bo videlo že začetkom deževne dobe. Ni namreč izključen komunističen načrt, da bi že takoj v začetku deževne dobe poskusili zmleti vse sajgonske čete, kjerkoli bi jih komunisti našli na terenu. Kako daleč naj ameriške čete posežejo v boj Ameriško vojaško poveljstvo bo postavljeno pred kočljivo nalogo, 'kako daleč naj pomaga saj-gonskim četam, kadar bodo v bojih s komunisti prišle v težavne položaje. Kdaj in kako daleč naj se ameriški vojaki udeležu jejo bojev med obema sovražnikoma, to je ključno vprašanje današnjih dni. Deževna doba bo dalje posta' vila zanesljivost in pogum saj' gonskih čet na težko preskuš-njo. Dež, megla in tema so naj boljši zavezniki dezerterjev, to je znana stvar. Zanje vedo tudi dezerterji iz sajgonske armade, tako govori dosedanja skušnja. Vsekakor bodo branile svoja oporišča ne cerkve so povezane s prote-stantovskimi v Svetovnem cerkvenem svetu, imajo torej pro-testantovske verske skupnosti za svoje prijatelje. To bodo sedaj čutili tudi Turki. Svet je namreč na svoji zadnji seji sklenil, da izrazi turški vladi “svojo zaskrbljenost” za svobodo carigrajskega patrijar-ha. Svet je dalje naprosil naše državno tajništvo, naj opozori Turčijo, da se ves krščanski svet briga za usodo carigrajskega patri j arha in da vidi v nameri turške vlade kršitve najelementar-nejših pravic, ki jih daje vsaki cerkvi svoboda vere in svoboda vesti. Svet tudi misli, da ni prav, da turška vlada meša verske zadeve v svojo politiko do Grčije. Svet ni politična organizacija, svobodni svet pa dobro ve, kaj njegova beseda pomeni. Naše državno tajništvo bo gotovo skušalo to razložiti ankarski vladi. Moški dobijo delo Male Help V/anted MOLDERS Floor & Bench — experienced only LABORERS Apply in person MEECH FOUNDRY INC. 4730 Warner Rd. (98) DELO DOBI Moiški za oskrbovanje vrtov (okopavanje, košnja). Pol dneva ali ves dan, en dan ali šest dni v tednu. Kličite 382-8087. (95) i. 0. Ei i. 0, Ufinder SCREW MACHINE OPERATOR MILLING MACHINE ASSEMBLER Paid Vacation & Holidays Profit Sharing & Bonus INDUSTRIAL MACHINE CO. 1432 East 47th St. (95) MALI OGLASI Lastnik prodaja zidano stanovanjsko hišo, 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 plinski furnezi, 3 nove zidane garaže, obrnljivi dovoz, vse v odličnem stanju, na E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378. (97) Cepljenje proti ošpicam se bo r Naj se pa vojaške operacije vršilo vsako tretjo nedeljo v mesecu in sicer za otroke med 9. mesecem in 9. letom starosti ih to pri Milwaukee Health Dept. Clinics vsako tretjo nedeljo skozi vse poletje. Trojno cepljenje stane 4 dolarje. She's had a busy day. What little girls do makes exciting news for grandparents. Keep them up to date through the wonder of Long Distance. It carries your love...as Vvell as your voice. Call today. Long Distance is the next best thing to being there. Wisconsin Telephone Company , “ O. • . • ¥ Argpiiiii -so šfrajkali poštarji, ialo fs pošta ed lam zacistili Cleveland, O. — Naročnikom listov Ornnes Unum, Duhovno življenje, Kat o l iški misijoni, Sloven ska Kulturna Akcija, Meddohje ... sporočamo, da je bil v Argentini štrajk poštarjev, ki je bil te dni končan. Posledica štrajka je zastoj celih skladovnic revij in listov na poštah. Ako naročniki imenovanih listov niso redno dobivali, ni bila krivda listov. Zato prosite za oaie številke listov, katere po- razvijajo tako ali tako, eno je gotovo: ameriške čete ne bodo pod nobenim pogojem zapustile postojank, ki so jih sedaj u-stvarile in utrdile. Komunisti bodo morali priti do spoznanja, da se ameriški vojak ne umika od tam, kjer je. Zunaj ameriških postojank bo seveda premikanje fronte odvisno od dnevne sreče ali nesreče, kot se to godi v vsaki vojni. M Turšlja ho igrala računaj! z mm pMo kršŠEinksga siaia BUCK HILL FALLS, Pa. — Turška i vlada je v svoji jezi na Grke objavila, da bo postavila pod posebno kontrolo carigrajskega patrijarha Atenagorasa I., ki je obenem tudi duhovni poglavar nad 220 milijonov pravoslavnih kristjanov. Pravoslav- Lastnik prodaja Zidana ranch hiša, 2 spalnici, dvojna priključena garaža, jedilna soba, 2 ognjišča, prostor zgoraj za sobe, polna predeljena klet. Pod 830,000. Oglejte v soboto med 2. in 5. pop., na 1838 Sunset Drive, blizu Chardon Rd. Kličite AN 1-1457. (95) V najem 4 sobe se odda poceni za 2 osebi na 7417 Lockyear Ave. UT 1-6375. —(95) V fari sv. Kristine Blizu Miller Ave., na E. 216 St. Samo sledeče hiše so se ostale: Hiša, ranch tipa, 3 spalnice, ?23,900. Hiša na tri ravnine, 3 spalnice, dvojna priključena garaža. $26,900. Dvqdruzinska, aluminijaste strani, 6-6, $32,000. Zidana dvodružinska, 6-6, $36,990. UPSON REALTY 49S E. 260 St. RE 1-1070 (98) rg ........... i1 "-r-Trm■■■ im« ■ Začenši s 25. aprilom je AIR CANADA približala Cleveland malo bližje staremu kraju Tu je, kako. Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona. Iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom. Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več. Cleveland-Zagreb $500.60* Samo 10% naplačila — ostanek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet. Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah, dobite pri Vašem potovalnem zastopniku, ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building, Euclid in 14 St. Telefon Superior 1-2020. I AIR CANADA® NORWOOD Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. John mm & sons EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoms sveža jajca ter vsen vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 543 EAST 185 STREET, EUCLtD S* 1.8x37 SEDAJ - V MAJU - nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o TLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA TONY KRISTAVN1K PAINTING 1171 E. 61 St. & DECORATING HE 1 0965 NAPRODAJ BUNGALOW na 1165 East 60. str. 4 spalnice, gorkota na vročo vodo, odzadaj zidano poslopje -garaža- za tri avtomobile in z 2. nadstropjem, pripravna za majhno delavnico in skladišče. —- Najemniki so še v hiši, zato se za vse informacije obrnite na nas zaradi sestanka! NOV BUNGALOW V COL-LINWOODU. NOV ZIDAN BUNGALOW BLIZU CERKVE sv. KRISTINE. I Za potrebne informacije se obrnite na nas! če pa nameravate prodati hišo ali posestvo, imamo SOLIDNE KUPCE! Naša dolgoletna in zanesljiva tvrdka vam vedno postreže z kvalitetnimi stvarmi. JOHN KNIFIC REALTY S2G East 185 Street IV 1-CS3Q Naprodaj Dvodružinska hiša z pet sobami vsaka, v.pritličju; v zelo mirnem kraju; v bližini Beverly Hills drive in Chardon Rd. Ima vse ugodnosti in v dobrem stanju. Zmerna cena. Samo resni kupci naj kličejo IV.1-9794 od 5. do 9. ure zv.: (95) V pajom Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. ! Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482. (97) Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S. Savings bond« Naprodaj Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, na E. 147 St. in Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067. ________________ (96) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavra-•ciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Išče stanovanje Iščem 2 sobi in kuhinjo v okolici sv. Vida. Kličite 361-4270 po 6. uri pop. ______________________ —(94) Pozor Ako mislite kupiti ali prodati posestvo, kličite vašega slovenskega prodajalca, Laurich Realty, 19805 Mohican Ave. 481-1313. (x) V najem Oddamo 4-sobno stanovanje in stranišče. Najemnina $32. Prednost imajo starejši ljudje ali upokojenci. Vprašajte na 1244 E. 61 St. —(94) Naprodaj Blizu St. Clair na E. 70 St., je naprodaj dvodružinska hiša. 6-6 sob, na vogalu, potrebuje malo dekoriranja, nova Cyclone ograja, 10(i naplačila. Kličite AC 6-8649. ________________________(96) Hiša naprodaj Hiša je naprodaj na 830 E. 237 St. Kličite RE 1-5057 po 4. uri pop. (94) 0<1^000