LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI OI>BOR: DRAGO COP, MIRO DVORSAK, JANKO POPOVIC, BOJAN SAMABIN, IVAN SEDEJ, ZDRAVKO TOMAZEJ IN DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK JANKO POPOVIC. UREI>NISTVO IN TJPRAVA — LJUBLJANA, MIKLOSlCEVA C. 5 a — TEL. 31-102. TEKOCl RA- CUN 6O-KB-1-Z-567. ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NAROCNINA 290 I>IN. TISK: CASOPISNO POX>- JETJE »SLOVENSKI POROCEVALEC« LETO VIII STEV. 8—4. LJUBLJANA 26. febrn&rja 1958 RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA, TOV. BORISOM KRAIGHERJEM Sodobno univerzo lahko ustvari le boj vseh naprednih sil fctudentska organizacija mora svojim čkmom dati orientacijo v sptošnih družbenih problemih našegc! družbenega življenja in jih vključiti v aktivno reševanje teh problemov Kako ocenjujete vlogo študentov, študentske or-ganizacije in Zveze ko-munistov ,na univerzi in v družbi? Vloga študentske organizacije na univerzi in v družbi bi lah-ko bila in bi morala biti zelo TeLika. Komunisti in -študentska organizacija bi morali študente usmerjati v razmišljanje o eplošnih družbenih problemih. Siudentska organizacija mora svojim članom širiti obzorje in jim dajati orientacijo v sploš. nih družbenih problemih našega življenja, jih vključevati v re-ševanje teh problemov. Ideolo-fcfci itudij na univerzi se preveč omejuje na strogo teoretična, ideološka vprašanja, čeprav je tudi take vzgoje premalo. Miš-ljenje, da je osnovna naloga Študenta, da se poglablja v os-novna teoretična vprašanja, je nekoliko ozko, zato je spo-soben in ima interes doloeen krog študentov. Splošna druž-bena potreba pa je, da je vsak študent orientiran v splošno družbenih problemih, pri raz-voju socialističnih odnosov v maši družbi in da se tudi uve-ljavlja pri reševanju teh pro-blemov. Organi družbenega upravljanja na fakultetah so zeio dobra šola za spoznavanje družbenih problemov in njihovo reševanje. V teh organih se lah-ko uveljavija tisti, kj ima širo-ko družben0 orientacijo, ki za- sleduje perspektivni razvoj na-šega gospodarstva, proučuje vprašanje razvoja socialističnih odnosov med ljudmi, vprašanje odnosov med republikami v Ju-goslaviji in ki nekoliko širše razume problem našega družbe-nega življenja. Pri tej širši družbeni vzgoji bi lahko Tribuna veliko poma-gala. Morala bi študentu po-magati orientirati se v zaple-tenih vprašanjih našega druž-benega razvoja. Morala bi dati orientacijo v naš perspektivni in letni plan, razpravljati ood-nosih med republikami, o vpra-šanju nerazvitih področij, o življenjskem standardu in dvi-ganju proizvodnosti dela. Z večjo pozornostjo, ki bi jo Tri_ buna posvečala našim družbe-nim problemom, bi privedla študenta tudi do tega, da bi za-sledoval naš dnevni tisk. Opažamo, da je preveč eno-stransko in ozko reševanje in-dividualnih, konkretnih proble-mov slabost vseh organov druž-benega upravljanja v državi. S tem snio zašli v nevarnost, da se naša družba atomizira na individualne grupe in da ne bo-mo znali reševati problemov s stališoa celotne družbe. Zrela sociaUstična zavest je predpo-goj za razumevanje in reševa-nje družbenih problemov s sta-lišča celote. Tribuna in Zveza študentov bi morali pri širjenju obzorja miadih Ijudi načrtno sodelovati. določb, dopolnjevali in izpopol-njevali pa bomo šele Po tem, če bodo tako zahtevali novi pogoji, obsežnejša snov itd. Kar se tiče trajanja študija, zakon torej ni preoster. Študentje smo zaintere-sirani na skrajšanju štu-dija. Toda ne smemo ga skrajševati na tak način, da bi v novoobliko 8 ozir. 10 semestrov sprejeli vso snov, ki so jo doslej ob- ravnavali iva fakultetah. Morali bi temeljito pre- gledati programe in izlo- čiti vso nepotrebno snov. Tega ne moremo še doseči, vendar tudi ne moremo odstopiti od svojih zahtev. Zakon je oster v pogledu sta- tusa študenta, toda te določbe je v celoti pregledal že univer- zitetni svet, jih smatral za red_ ne in mi še s tem stališčem strinJamo. Ndoga oblasti v socialistični druž-bi je, da zašaiti naprednc sile. — Skrafšanje študifa |e predpogoj, če hočemo ncspraviti vse tisto, kar je potrebno napravifi v petih letih na-šega perspektivnega plana univerzo, ki bo prilagof ma našim pogojem Kakšni problemi so se pojavljali ob sprejemanju republiškega zakona o uni-verzi? Izvršni svet je Ljudski skup-ŠWni predložil v glavnem isti predlog zakona, kot ga je prejel ofl Univerzitetnega sveta. Spre-menjeni sta bili le dve stvari. Prvo, kar je bilo treba spreme-niti, je bila organizacija fakul-tet, pri čemer v okviru uni-verze same niso prišli do pa- so danes na razlifnih fakul-tetah, smo mnogo razpravljali, le • do rešitve še nismo prišli. Rešitev tega predloga v smislu ustanovitve nove fakultete bi bUa zelo dobra. Drug problem, o katerem smo pri sprcjemanju zakona morali temeljito razmisliti, je bilo tra-janje študija. Izvrini svet ni rnagel pristati na to, da bi uza-konil podaljševanje študija, ki je na vseh fakultetah splošen po- Studentje \z leta v leto študirajo intenzivneje in želijo čim hitreje stopiti v proizvodnjo. To je razveseljlvo dejst%'0. Zakon nima namena pritiskati na študente in jih siliti k temu, da se absolutno posvetijo samo študiju. Študij je treba organi-zirati tako, da bo študent dobil na fakultetj osnovno znanje in pravilne pojme o svoji stroki, kar mu bo omogočilo, da se bo v praksi hitro znašel in da si bo mogel izpopoln,fevati svoje znanje v skladu z delom, ki ga bo opravljal, da se bo mogel uciti iz revij in druge strokov-ne literature, mogel zasledovati znanstvena predavanja in sode_ lovati na zna-nstvenih institutih. Pri organizaciji našega ani-verzitetnega študija ne moremo slediti vzgledu Sovjetske zve-ze, &eprav moramo priznati, da so tam dosegli neverjetne uspe-he. Mi imamo popolnoma dru-gačne ekonomske pogoje in nam gre predvsem za to, da bi utrdili oiir. ust-varili sociali-stične družbene odnose. Poleg metnega sporazuma. Izvršni svet je smatral, da se je treba za-enkrat oprijeti take organiza-cije univerze, ki bi bila prila-gojena našim pogojem. Toda zakon nadaljnjega razvoja uni_ verze in morebitnega ustanav-ljanja novih fakultet ni one-mogočil, saj predvideva po-stopek, po katerem se lahko osamosvoje posamezni oddelki v samostojne fakultete ali pa se ustanovijo nove fakultete. Iredloge, da bi bil sedanji elektratehnični oddelek samo-stojna fakulteta, smo upošte-vali, vendar smo smatrali, da to v sedanji situaciji ne bi bilo umestno, ker bi tak primer po-tegnil za seboj še celo vrsto drugih vprašanj. Tudi še nekaj drugih oddelkov namreč postav-lja enake zahteve. Tudi o pred-logu društva matematikov in flzikov ter instituta Jožef Ste-fan, da bi se ustanovila fakni-teta, ki bi pomenila zdmžitev rekaterih enakih oddelkov, ki jav, je pa izven kakršnihkoli predpisov. Z novim zakonom se mora študij na univerzi stvarno omejiti na tisto dolžino, ki so jo določali že sedanji zakonskl predpisi. Kot primer naj navedem me-dicinsko fakulteto in njen pred-log, da bi se študij na njej omejil na 12 semestrov. V zad-njih dveh semestrih so name-ravali organizirati staž, kjer naj bi bodoči zdravnik prakticiral na vseh specialnih področjih svoje stroke pod kontrolo. Toda mi menimo, da je za našo prak-so koristneje, če se absol-venti medicine izpopolnjujejo po opravlje.nl diplomi v podi-plomskem študiju. V zakonu je določba, ki pra-vi, da lahko skupščina dovoli podaljšanje študija na kateri-koli fakulteti ali oddelku, ven-dar smo sedaj odločno proti uveljavljanju tega elena. Naj-prej je treba pravilno organi-zirati študij v. okviru zakonskih vscga tega p'a organiziramo naš študij 40 let pozneje, kar je v modernem in hitrem načinu se-danjega življenja pomembna distanca. Prepričani smo, da dmžbe pri nas ni mogoče raz-vijati s tako brutalnimi sred-stvi'. Ruske metode povsem di-rigiranega šolstva imajo lahko mnogo pozitivnih rezultatov, spremlja pa jih tudi mnogo ne. gativnih posledic in pojavov, ki se jim je težko ogniti. Mj sku-šamo najti drugo pot, ki odgo-varja našim materialnim mož-novstim in družbenim pogojem. Novi študijski režim v veliki meri onemogoča študemtom inzvenšfcudijsko družbeno - politi^čno, kul-turno m športno udejstvo-vanje. Kaj menite Vi o tem? Prepričan sem, da zakon tega ne onemogoča. Omogočanje ali onemogočanje izvenštudijskega družbeno-političnega, kulturne- ga In športnega ndejstvovanja je popolnoma odvisno od na-či-na, kako izvesti študij na uni_ verzi. Zakon nima s Lem nobene neposredne zveze. Ali je Izvršni svet mi-slil na to, da je obenem s sprejetjem ozir. uvelja-vitvijo zakona treba rešiti tudi vprašanja material-nih p-ogoj^v^-.^idija (pre-davalnice, laboratoriji in njihova oprema, skripta in učbeniki, učno in po-možno osebje itd) in so-cialno ekonomski položaj študentov (študentski do-movi, nnenze, štipendije itd.)?. Ali mislite, da je zakon v sedanjih pogojih uni-verzitetnega študija real-no tevedljiv in kdo se bo zavzel -^za to, da bodo ustvarjeni taki pogoji, v katerih bodo zakonske do-ločbe stvarno dosežene? Glede na družbene pogoje je zakon absolutno nujen v tej obliki, kot je bil sprejet. Ma-terialni pogoji študija so mno-go ugodnejši, ko4 pa so bill pred vojno. Statistike, ki doka-zujejo, da je sedail manj pro-storov, manj profesorjev in manj asistentov, niso točne, oziroma ne dajejo dovolj vsestranskih podatkov. Na tehniki smo na primer zgradiU veliko novega, prav tako tudi na medicini. Menimo, da je treba upoštevati prt razpravlja-nju o teh problemih velik porast in razvoj visokega šolstva in tafco ocenjevati materialne pogoje, ki so za študdj prepotrebni. Rešitev bomo našli t pravilni razporeditvi obstoječih pogojev. Vsa ta vprašanja bi morali re-ševati v okviru danih možnosti. Ce n. pr. kemični oddelek na prirodoslovni fakulteti, tehnični kemični oddelek in kemični in-stitut Borisa Kidriča niso mo-gli najti pravcga sožitja, ali mora republika dati še več sredstev? Pravkar ugotavljamo, da smo v vseh letih po vojni dajali mnogo sredstev za ureditev vi-sokošolskega študija, premalo pozornosti pa smo posvečali srednješolski izobrazbi in osnov. nemu šolstvu. Zato morarao da-nes priznavati, da prihajajo študentje na univerzo premalo izobraženi. Velik del teoretič-nega študija bi lahko opravili že v srednji šoli, s čemer bi se razbremenila ,univerza. Zelo sprejemljiv in primeren se mi zdi predlog, da bi uvedli za vstop na univerzo sprejemne izpite, s katerimi bi dosegli, da bi prišH na univerzo res sa-mo najboljši dijaki. S takim iz-pitom bi lahko ugotovili, koliko snovi, ki je za določeno stroko potrebna, je kandidat predelal že v srednji šoli. Pravico oprav-Ijanja sprejemnega izpita na katerikoli fakulteti bi imel vsak, ne glede na to, kakšno šolo je dokončal. Nadaljevanje na 2. stranl o-dobnegia diružbenega razvioja. Obltik© delovanda posameznika v družbi se nenehno menjava-jo in nadomeščajo s popolnej-šima, bolj deimioikratičniTnii. V sisteirrvu družbenega samouprav-ljanja, ki ga razvijiamio, bo vsa-kiemu posaimez.niiku, kj bo ka-korkoli hoteil deLovati v družbi in t prispeivati svoje k splošnie-mu razvoju, potrebna velika m«tra poiiitičn« zTelosti, pozma-vanja družbenih problemov in zakiondto'Sti ter veliika moralna odgovoirniosit. Misliimo, da ne bodo smeli hi'ti imtekiktuaici v tej splošni družb&ni dejavnosti med zadnjimi. Družba jim b,o kot visokokvaMficiirandim stro-kiovnjakoim nalagala težke dn odgovorne na.Loge. Znajti se bo-do morali v vsaki sdtuaciji, zaati bodo morali vsak pojav, pozitiven ali -negativen, prav.il-no oceniti in pravilno reagirati nanj. Od njih bo v preoejšnji meni od'Vi.9ein nadaljnjii razvoj naše družbe. Družbi zaradi tega ne more biti in ne sme biti vse-eao, kakšne bodo bodo6e geine-racije naše inteligein.oe. Zatrga-nizatorje, djudi s prdtme«riio dde-ološko politično dzobrazbo, Iju-di, ki znajo rodsliti iosita pri tam polno odgovornost tudi ZSJ ia Zveza komunistov. Vsak mlad čkvvek, bodoči družbeni delavec, se mora za-vedati, da bo la,hko živel e dela-vec — neposredni proizvajalec — dvtigne na tisto stopnijo kofleflc-tlivne zavesiti, ki rrtu omoigoča, da akdtvno sodeiluje pri uprav-ljanju proizivodnega poteka. To je pri sedaitijih pogojdh proiz-vodnjje edinii način, da dobi po-vnrujeno tisto, kar je izgubil — zavest, da je subjetkt n«kega usitvarjaline^ga in pmiizvodmega napora. Z drugnmi betsedamii po-metii to, da mora sodcbina indu-strijska proizivoidtnja ustvariti take proiavajalne odnos© v to-vartM sami, da lahko del^avec dcr seže papoteo zavest o atktivneim nitimnegla, nezaveisitnega člana pr&iiziyoidTi€ga teleea, za delo ne odgovairja, nima inioiiative v pla-niiranju im oirgandizacdijl pmoiz-vodntje. Razen tega ne s"od.e)lu!je pri prodaji in delitvi piresežka vrednoisti. Delaivoi ®o daguibili iluziije o tem, da so »dahri de-Lavci nagrajeni, slabi pa kiaz;n.o-vand«. Konkurentska im egodistič-na narava meščansike družbe deluij-e nasprotno. Odtod paja-vi delovne demiorailizacije. Zara-di tega številni avtariji popol-noma realiisti&no ocemjutjeijo pto- potem vldimo vrsto hierarhlfno določenih funkcij, ki gredo od uprave ln direktorja, preko pro-jektantskih in drugih uradov, ra-znih predpisov o notranjl uredi-tvi, do preddelavcev in delavcev. Ta sistem funkci.l lahko izgleda na prvi pogled zelo prtmeren, da bi zaščitili red In prolzvoane od-nose v tovarni. Toda razen tega zunanjega in- formalnega sistema odnosov često zaledimo po tovar-nah in podjetjih nek drug sistem odnosov, ki .1e manj vlden, ne-fomalen, odnos, ki se vzpostavlja med delavci, med delavci In pred-delavcl ali upravo, z ozlrom na njihove individualne sposobnosti, stališfa in pojmovanja. Ta odn&s ne prihaja vedno do izraza v zu- HUMANIZACIJA DELA odLočanou, o žijvljeniju delovnega kol«ktiiva in važnih proizivodnih nalogah. Zanimdivo je, da &o psiho.loigi prišll do podobnega zakiijiučka, da je ^na izjmed iko^dljivtih po-sledic imdustrializacdije v kapi-talisti6mi!h pogojih dzguba oib^ut-ka soodločanja delavcev o dedu in prodzvodih de;la. Izgintile so »sentim&ntalfne vezd« med moj-strom in pomoto^ojn iz »dobrih starih čfiiSov«. Prav taiko delavec niima občutika odigiovoirnosti do koliičfee iskega poypreL-ja, strojegradnja in lcovinska predelovalna industrija pa je zaostajala za Avstrijo 11-krat, za Francijo 33-krat in za Sved-sko celo 50-krat. Stara Jugosla. vija |e vse svoje potrebe po koksn, nafti, avtomobilih, trans-formatorjih, traktorjih, rotacij-skem papirju itd. krila le % uvozom. Danes Imamo vrsto tovarn. elektrarn, cest, železnic, o ka-terih v stari Jugoslaviji niti sledu ni bilo. Naša današnja in-dustrija proizvaja stvari, ki smo jih prej in še do nedavnega mo-rali drago uvažati. Naša pod-jetja ne izva.žajo več surovin, ampak le končne izdelke. Pogoji proizvodnje so se s podružbljenjem proizvajalnili sredstev bistveno izpremenili. Z drugatnim na^inom razdeljeva-nja dohudka v okoliščinah so-cialistične družbene proizvod-nje in sociaiističnih družbenih odnosov je bil ustvarjen višji nivo materiaJno-ekonomskega položaja naših delovnih ljudi. Osebna potrošnja že od leta 1952 dalje stalno raste, lani se je na primer povečala kar za 25 odstotkov v primeri z leiom 1952. Osebnega standarda pre-bivalstva pa ne moremo meriti le z višlno osebne potrošnje, to je z nabavo proizvodov in iz-kariščanjem uslug, ampak tud! s takctroenovano družbeno po-trošnjo, to je s sredstvi, vlože-nlmi v prosveto, v socialno in zdravstveno zaščito, v stano-vanjsko komunalno dejavnost itd. Prav na teh področjih smo v preteklih Ietih zabeležili vrsto lepih tuspehov. Na povišanje kulturne ravni našega prebivalstva so vplivale vse drožbeno-gospodarske in politične spremembe po vojni, prav tako pa tudi povečano šte-vllo iol in učnega kadra ter po-večana skrb za izobraževanie naših strokovnih kadrov. Naša politika social. zavarovanja je politika čim vežjega vsklajeva-nja sistema socialnega zavaro-vanja % gospodarskim razvojem naše družbe in s potrebami na-iih zavarovanih delovnih ljudi In njihovih družin. Posebna skrb s« posveča cvtrokom in sta-rim ter za delo nezmožnim. Z otroškimi dodatki je regulira-no rannerje med dohodki dru-žin i otroki in družin brez otrak. Lani je otroški dodatek prejemalo 828 ti-soe družin za 1,760.000 »trok. Veča pa se tudi itevilo pokojoin in invalidnin. Pred vojno Je pokojnine In rente prejemalo 104.499 ljudi, lani pa se je to število zvišalo na 487.000 uživalcev. Med pre-jemniki pokojnin se je močno zvišal odstoiek delavcev, saj je Ie-teh bil-o lani 51 odstotkov. leta 1939 pa le 16,7 odstotka.. Si-stem strarostnega ravarovanja Je bil z zakonbm o pokojninah vsklajen z obstoje^im gospodar-skim in političnhn razvojem. Pokojnine so se povečale za o-k&li 23 odstotkov, v izjemnih primerih pa celo za 50 odstot-kov. Za dajatve socialnega za-varovanja gre okoli 10 odstot-kov našega narodnega dohodka; Iani so rzdatki za socialno za-varovanj-e znašali 165 milijard dinarjev. Vidimo torcj, da je socialno zavarovanje pri nas pomemben činitftlj ne le v so-cialno-političnem merilu, am-pak tudi v gospodarskem. S ta-ko politiko socialncga zavarova. nja skuša naša drnžba naditi polno zaščito delovnemn dlove-ku. ZdraTstvena zaščita se Je t zadnjih letih močno povečala in razširila. število zdravnikov se je v primeri s predvojnim sta-nje-m povečalo za tri tlso5, mož-nost spreo«manja bolnikav na zdravljenje v zdravstvenih nsta-novah pa se je pove&ala več kwt dvakrat. Samo iz skladov sociainega zavarovanja je bilo v letih od 1955 dalje izdanih okoli 12 mHU&rd dinarjev za raz5ir3tev mreže zdravstvenih ustantKv. , . Stanovanjski problem uno uspeli rešiti že v marsikaterem pcgleda. Stanovanjski sklad, ki smo ga prevzell po vojni, je bil ne le borna dediščiua stare Jugaslavije, ampak tudi od voj-ne mošno uničen in poškodo. van. Mefi vojno je bilo uniženih €55.408 stanovanj s 1,310.800 so-bami, tako da je brez strehe o^talo nad 2,590.000 prebivalcev. Reševanje tejca problema prar gotovo hado otežkoča tudi spre-minj»jo6a se struktura našega prebivalstva, namrei narašča-nje mestnega bi Indnstrijskega prebivalsiva. V zadnjih letih je Cesta dolga osem mesecev Od Vrandufea in LaiSve je preteiklo cedo desetletje. Udar-niki »o odrasLi, postali zrel^jši, z.apiuisitiLi žole in delajo zoipet pni svojih strajih v tovarnah. Ze deset let po mLaidinsfkih gra-diliiščih vozijo o^kleoie lokomo-tive tovorne vagone, osemton-eke tovornjaike in železne želva. Ostala *o stara doživetja, ki jih j« vrneena gerveracija desetletjs, odifear so z droga spustili zad-njo zasitavo na mLadin&kih pro-gah, samo sLLšala pTipovedovati. Po letošnje.m šestem kongresu mladdne smo zopet obnovili stare vtiae iz mladiiinsikih brig.ad. In zdiag je vzdušje za Las podob-no ti»temu pred desetimi leti. Po'VS'Od, Siroim na&e dažele, pri-hajiaijo prve prijave za brigade. Ponefcod je ta vzgleden odziv mladdne sPTemljan z izpovedjo, zavedniostjo mladega rodu, pre-rriičanjem ie priipravljenostjo. Prelisitajmio n.a krafeo liste pr-\-ih brigadnih dnevnikov, ki 3d'h pii&ejo v tolilkih kraoih *in mesti'h. Vsaik dan ipriihaja »a Centrai-n-1 komiite LMJ ve>č d-eset pisem, v fcaterih s-e poisamezniki Ln s^upme mlad^mcev pripravljajo za leiošnijio delovno akcijo. Med §t«vilnimi pisimi beremo tudi tole: ». •. Stiri l€ta sem toil mladiin-cfci voditelj. Sodeloval sem do eedaj že na štirih delovmih ak-cijah. Dvakrat &em bil komain-dant bri@ad-e i;n obaikrat je naSa bnigada ddbila veliikia priznaitiia im odliiikovanja za požrtvovalno delo. Zdaj sem na položaju g;0-spodarskeiga strckovnjaka. Pre-pričan sem, da bi maišel zama-njavo za čas, ko bi od:še.l na deilovno alkcijo. Do takrat pa bom pomaiga'! pri pripravah r.a ml9*diinsike brigade.« Sfcari mdner. Milorad Jovano-wič iz rudnika »Hasina« piž« med drugira: »... Zelel bi, da tudi let^os s starimd dzikušnjaimi pomagam na gradi'liš^ih avtomabiisik« ceste. Biil seim ž« rna i'z.gradnji proge Samaic—Sa.rajevo, Niikšič—T4'to-'grad, Kiifrevo—Brodice, S'tna-dentišlko naselje v Zagrefeu, Do-boo—Banja Luka kot kcman-danit miriersikih brigad. Pri delu sem postal 20 fcrait udairnife, Od-litoovan san z Ordenom dela I. in II. stopnje. Medaljo z-a zta-sluge aa ljudstvo, ve<5krait po-hvaLjen dn nagraijem.. 2«lel bl aodelovati tudi letos in to takoj v zaičetku.« Ilija Markovič i'z Sis>ka, plSe: ».. • Priklijučujem se željaim etarih brigadiirjev in prosim, ds me siprejmete na letošnijo delov-n,o akcijio. Bi.l sernn na izgradnji Novega Beograda,- n.a avtomo-bilsiki oefeti Beograd—Zagrefo, na naladiinfiika prcxgii Sattnac—Sa- rajevo to m drugih. Na m!la-diinskih aflccijadi s^m preživel del svojega življenja — 14 me-seoev. Zdaj delam v železarni in moja največja želja je, da skupaj z ostalo mladiimo delam pri dizigradniji avtomabdiske ci^ste Ljublj ana—Zagreb.« Transportni delavec iz Beo-grada, Risfca Jovič je s svojim težkim roikopisom zapiisal na-slednje bes^de: »... Sprejmite m« v svoje vrste kot starcjše-ga tovariiša, kd vam lahko veliilco pomaga. Ne poč'Utiim se med va«mi star, čeprav imaim ž-e 50 let. Prasto-voljec s&m iz prve svetovne voijtfie in borec Pete udarna krajdške divizdje. Odgovori'te mi lakoj, zaradi priprav.« Pn gradnji avtomobilske ce-ete bo 1z Slovenije sodelova^lo 6.000 krnečike, srednijeSolsike in štud-entske mladtne. Do sediaj se jo v brigade priglasilo na sto-tine mladincev, zlasti p>o šoteh. Izvolili so svcje štabe brigad in t'a»pravljalii o mnogih podrob-niostih v zvezl z odhodoim na delo. Širša aboirovamja mladine so bila v Trbovljsih in Mapiibi-ru. Gojenke Višje gosipodinjske šol« v Grobljah bado pomagale n« cesiti organizilraitl prehrano brigad. V Maritboiru se je mladinia v podijetjiih, tovarTDah iin šolah v velitkem Steviilu odzvala. Na de-lovno akcijo bo \i miariborsike-ga okraja odšlo skupno sedeti dalovnih bri,gad, v katere bo vkltjiučenih oOcmg 1.000 mladijn-cev in mladink. V n&črtu imajo, da bo iz Maribora žc 1. marca odšLa prva brLgad.a kineoke mladiLne, ki bo iimela 120 briga-dirj«v. Pripravljala bo tabori-šča. Jfeseni bo odšla iz maribor-skega okratja še ena brigada temečke mladine. V počitnicah pa bo iz MarLbora odšlo na cesto pet srednješolskiih brigad. Iz nekaterih akrajev Srbije se je v n&kaj dnevih prijavilo po več tisc-č mladineev in mladink. Dogaja se, da želi mladina v m&njših vaseh in mestih usta-noviti lasitne brigade. Pri grad~ rjjjii avtomobilske ceste bo iz Srbije scdelovalo 23.000 mladin-cev in mliadiinik, to je skoraj polovica vseh udeležencev (na cessebnega so portreti so-jetnikov iz časa slikarjevega jctništva v proslulih glavnja-eah. To so majhna platna. Iz njih nas gledajo izmučeni, sivi obrazi, ki se jim pozna trplje-nje in ubi.jajoč dolgčas robija-škega životarenja. To so števil-ke, druga drugi enake, vendar ' tli za temi fasadami upor in ti-ha mržnja. Psihološko so ti portreti mojstrsko zadcti. Ka-Žcjo nam, kako prefinjen opaz-o-Talec in pozr.avalec ljudi je bil pokojnik. Tako kot politik je bil Moša Pijade tudi kot slikar brezkom-promisen in pošten borec za pra-vico in resnico. V njegovih sli-kah bi raman iskali deklama-t-orstva in zunanjih cencnih učinkov. Tu ne govori gola zu-nanja forma, kot se kaj rado tgodi nckaterim slikarjem. Ved-no se je boril za ČLOVEKA in Bkozi njega je tudi proiciral Rvoj življenjski in umetniški nazor. Najboljša dela so brez dvotna avtoportreli. Tu se je lahko najbolj izživljal y skoraj psiho-analitičnem seciranju lastnega Jaza. Sploh pa so mu najljubša snov. Tudi če ne bi naslikal nič drugega kot znani »Avtoportret x lutkami«, bi za vedno ostal v Kgodovini jugoslovanskega sli- Aleksander V U C O: karstva kot eden vrhunskih mojstrov. Moša Pijade je bil resničcn slikar. Užival je v barvah in jih je strastno nana-šal v krepkih potezah, lepih od-tenkih in prehodih. Največjo harmonijo med kompozicijo v ozkem smislu in barvo je do-segel pri že omenjenem avto-portretu z lulkami. Nekoliko slabši je kot kra-jinar, kar pa je povsem razum-ljivo, ker je bil glavni namen njegovega slikarstva upodablja-nje človeka in mu narava ni mogla tega v ccloti nadomestiti. Vendar je tudi tu dosegel moj-strstvo. Zanimive so njegove pokrajine, ki jih je slikal v za-poru. Vse je polno prekipeva-jočcga in svobodnega življenja, za kar je bil umetnik prikraj-šan. Krajino je gledal iskozi zamreženo jetniško okno. Bila mu je blizu, vendar tako neiz-merno dalcč, kot obljubljena dežela. Te podobe so naslikane v ža-rečih barvah, polne so sonca in življenja. Znal pa jim je dati še nadih otožnosti in hrepene-nja, ki ga je občutil med mrač-nimi zidovi. Moša Pijade je realist, vendar v plemenitem in svojskem smi-slu. Narave nikoli ne kopira ali registrira, temveč mu je re-alna oblika in vsebina samo pomoč za izražanje svojih no-tranjih hotenj in namenov, naj-ti v človeku nekaj večnega, svojskega in karakterisMčnega ter to posredovati gledalcu, ga prisiliti k razmišljanju o samem sebi. Poleg olj razstavlja pokojnik . tudi vefc risb in grafik, ki so večinoma skice in pripravc za oljne slike. Pri teh ga odlikuje čista, akademska risba in veliko tehnično znanje. Zanimivo je tudi, da je večkrat namenoma deformiral tclesa in jih na ta način svojsko karakteriziral. Razstava pomeni za vsakega pravega ljubitelja umetnosti enkratno doživetje, poleg edin-stvene priložnosti, *da spnzna tega velikega moža in politika tudi kot človeka v n.jegovih skritih, intimnih trenutkih. Na slepem tiru stoji tovorni vagon, brez koles, trhel je in njegova notranja oprava je skromna: nekaj zabojev, ki na-domeščajo mizo, stole in ležišča in nekaj ropotije za skromno vsakdanjo rabo. Za vaganom se ta slepi tir razcepi na številne odseke, ki vodijo v svet, med ljudi, v drjigačno življenje. Na desni strani odra ležijo kolesa, ki so bila nedavno odvzeta va-gonu. Sest ljudd je že pet let živo-tarilo v tetn pro&toru. Cas jim je odrekel domovinske pravice zaradi njihovega početja. Umak-nili so se, ker so se zavedali &vx>je krivde in ker so vedeli, da bi za svojo krivično in ne-razsodno dejavnost prejeli ustrezno plačilo. Nekoč, ko je vojna vihra vznemirila ljudi širom po sve-tu, se je vznemirilo tudi teh še-stero ljudi. Najražličnejši • raz-logi so jih privedli v organiza-cijsko-politični tabor, ki se je Po vojni zaradi svoje nemoči, zlaganosti in življenjske ne-ustreznosti moral umakniti. Albert je bil njihov vodja. Ukazoval je in imel oblast v svojih rokah. Pomagal mu je Edo, v njegovi družbi so bili Jože, Zane in za sodelovanje se jim je ponudil tudi Ludvik. Mati ga je s svojo živčno zah-tevrrostjo prisilila. Niso mu za-upali in zahtevali so- od njega storitve, ki niso bile v skladu z njegovim naziranjem in zna-čajem. Edo je izdal svoje dekle, ki je bilo nasprotnega prepriča-nja kot on. Na zahtevo Alberta jo je likvidiral Ludvik na bo-žični večer. Tako je bilo in še marsikaj so počeli: Albert je ukazoval in zahteval, Edo ga je s sviojo gorečnostjo podpiral, Ludvik je izvrševal njegove ukaze, Zane je delal iz računar-stva, Jože iz duševne lenobe. Po petih letih se je na bo-žični večer začelo Oibračunava-nje med temi ljudmi. Nabiralo se je vsa vojna leta in po vojni pet let. Odtrgani od sveta, od doma, zaprti v vagon na slepem tiru so postali drug drugemu neznosni, psihični odnosi so se stopnjevali med njimi tako si-lovito, da je prav ta božični večer prišlo do usodnih spoz-nanj in odločitev. To dogajanje so podprli in utemeljili spomi-ni na tragično pretekLost in na dejanja, ki so jih storili in ki so danes vzrok njihovega mi-zernega psihičnega stanja. Nosilci dogajaoija, tako v pre-teklosti, kot v sedanjosti, so Ludvik, Albert in Edo. Ludvik, meščanski sin, navajen ubogati, se je uklonil materi in vstopil v Albertovo organizacijo samo zato, da bi zaščitil njo in očeta. Vedno se jfl samo uklanjal, iz-vrševal ukaze, bil je slabič, brez svojega hatenja, le raz-mišljal je. V tem dolgolethem razmišljanju je spoznal, da je pot s tega slepega tira in nje-gova odločitev, da se bo vrnil domov, raste in se razvija skozi vso igro. Pisatelj je Ludvika najprecizneje izoblikoval. Ute-meljil je vzroke njegovega pri-stopa k politični organizaciji, ki je v danem zgodovlnskem raz-dobj-u imela oblast v svojih rokah. Drugi nosilec dogajanja je Edo. Fanatik, ki je v svojo ide-Jo veroval bolestno, nekoč re-vež, se je zagnal s silo mladega človeka v vojni vrvež, ki mu pa ni bil kos. Za zadovoljrtev svojih ambicij je zavrgel lju-bezen, svoje dekle, edinega člo-veka, ki ga je imel. v teh pe-tih letih životarenja v vagonu je spoznal nesmisel svoje de-javnosti, zlomil se je in njegova nevera je cinična in prav ta-ko silna, kot je bila nekoč njegova vera. V vagonu s svojo suro- vosttjo in zahtevnostj o pokori vse, dokler se mu postoporna* ne začno upirati. Niha med navi-dezno duševno močjo in šib-kostjo, ki jo je povzročilo raz-vrednotenje tega, kar je nekoč z orožjem in umori podpiral. Eda je avtor upodobil preprič-ljivo, utemeljdl je njegov pri-stop k Albertovi politični orga-nizaciji z njegovim otroškirn siromaštvom in dosledno razvil ta lik in z njim odkril speci-fično problematiko človeka, ki je obnemogel ob spoznanju, da je bilo njegovo edi-no prizade-vanje v življenju nesmisel, ne-primerna in neustrezna dejav-nost, nepoštena in nepravična pot. V sedanjosti gre njegov psihični razvoj v postopna psi-hična propadanja in se konča s samomoroim. Albert je o-stal, kar je bil: govornik, gromovnik, povelj-nik; njegov duševni svet je slo-nel na parolah in neutemelje-nih deklaracijah. Še vedno ver-jame v nemogoče stvari, po-zdravlja zmago, ko doživlja po-lom, človek, ki so jnu napačna in nerazsodna na6ela tamračila duševni svet, človek, ki noče sprevideti življenjskih novosti, pač pa je ostal na stališčih, ki ?o mu nekoč omogočiila oblast. Miselna spoznanja svojih sosta-movalcev ocenjuje kot dezerter-stvo in ne dopušča svobodne odločilve posameznikom. S tem povzroči odklon nekdanjih pri-padnikov, ki so mu bili prista-ži zgolj yl računa, fanatizma, ambicije in bojazni. Alberta av-tor ni zadovoljivo utemeljil. Nihče ne zve, kakšni so bili povodi in pogoji, da je pos^al orodje nadrejenih in obenem gospodar podrejenih. Res je, da je utelešena parola, statičen lik, toda vse te lastnosti niso utemeljene niti razvojno nani-zane. Zanimivi, a manj Izrazitl in neizdelani so tipi: Zane, Jože in Ana. Zane je trgovec v malem, računar, morda ga je prav to računairstvo in kramaTstvo pri-gnalo v to druščino. Zdaj sanja o begu iz tega okolja v Avstra-lijo ali v Ameriko. Sebičnež je, prijatelj samo toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih računov. Jože je fiizična in psi-hična lenoba^ zločicnec in suro-vež. Sodeloval je s to družbo, da je imel možnosti ustrezati svojim nizkim nagonom. V tej druščini ni imel besede, a ko mu odrekajo pravice, si jih s pestjo pridobi. To je človek, ki je v življenju izvrševal raz-lična opravila, izrabljali so ga, ker je bil safn prekomoden, da bi samostojno delal in ukrepal. S seboj si je pripeljal pohlevno, vdano, ponižno in preplašeno žensko Ano, ki si jo je psihič-no in fizično podredil. Včasih mu že preseda, a obenem se za-veda, da če bi je ne imel, bi mu bili odvzeti še ti skromni užitki, kar mu jih nudi. Ker te figure ne odločajo kaj bistve-nega v dogajanju, niti niso v preteklosti nič posebnega pome-nile, so ostale blede, neizrazite, v nekaterih svojih dejavnostih neutemeljene. Avtorju so bile potrebne za ilusitracijo vzdušja, kot mu je bil potreben tudi De-žurni, ki pred&tavlja za to druž-bo zoprni svet: taboirišče vago-nov na slepem tiru in direk-cijo tega taborišča. Dogajanje ,se razvija na bo-žični večer, to je v igri seda-njcst, ki jo pojasnjuje in ute-meljuje preteklost in dogodki v njej. »Na slepem tirux je ana-litično sintetična igra, grajena po zakonih enakosti časa, kra-ja in dejanja. Spomini, ki jih hranijo posamezniki, oživljajo preteklost v smiselnem in ure-jenem zaporedju. Zgodba Mire, ki jo je izdal in ukazal likvi- dirati njen fant Edo, je do skrajnosti pretresljiva, vendar ji j^inlje moč očitna skonstrui-ranost zgodbe. Pisatelj je pri-zore iz preteklosti oživil nasil-no, dajejo vtis, da zato, ker so mu bili otrebni in ker mu jih je koncept narekoval. Prvo de-janje obvisi zaradi nejasnosti v zraku. V gledalcu niti ne ustva-ri potrebne napetosti, je uvod v situacijo, v konflikt med ome-njenimi osebami v vagonu. Dru-go dejanje osvetli #predvsem preteklost, pojasni medsebojne odnose druščine v vagonu tudi s stališča preteklosti in pokaže razvoj teh odnosov v dolgih le-tih sodelovanja in sožitja. Tre-tje dejanje je bolj ohlapno, razdori med osebami se poglo-bijo, zgodbe posameznikov se zaključijo. Problem Kislingerjeve igre je političnio-ideološki, značaj dra-me je psi.hološko-izpovedni. To prbblematiko je pogojil specifi-čen čas in prostor in ljudje s svojstvenimi hotenji, ki pa jih je čas po svoje oblikoval. Igra se dogaja v zaprtem krogu, ki se je leta oblikoval, v vagonu, na slepem tiru, kar napravlja svojevrsten vtis in vzbuja gle-dalčevo zanimanje. Liki sami trdijo, da je njihov svet pekel: »Tu ni več kaj reševati niti kaj spreobračati. Tu je že vse do-končno pogubljeno kot v peklu. Menda smo v depandansi pe-kla,« pravi Edo. Med^loveški odnosi so izredno delikat-na in občutljiva stvar. Posa- mezniki jih s svojo nerazsodno dejavno§tjo zastrupljajo, po-vzročajo nevzdržnost sožitja.- Odrski prostor, ki ga je za-snoval scenograf Sveta Jovano-vič, je izredno zanimiv, preprič-Ijiv in ustrezen. S svojo simbo-liko pove tisto, česar pisatelj v tekstu ni povedal: je pot s tega slepega tira, samo najti jo je treba, itneti voljo zaživeti na novo. Režiser Janez Vrhunc je vpe-ljal dv>a igralska prostora: va-gon (sedanjost) in prostor za do-gaianje prizorav iz spoaninov stopnišče iz starih koles). Nje-gova režija je podčrtavala dramski tekst s postavitvijo igralcev (Zane pripoveduje svo-je hvalnice trgovstvu na za-boju). Ludvika je igral MaJjan Bač-ko. V prvem dejanju se ni mogel ustavvti ob ustreznem koncep^tu, našel ga je preko raz-tresenosti šele v tretjem deja-nju. Podčrtal je lastn^sti sla-biča doimiselno. Pavle Jeršin je bil ko+. Edo gro'b in oblasten. Tak način interpretacije • je ustrezal zahtevam vlog€. Janez Škof je igral Jožeta in je pri-me>rno poudaril njegov lenobni, togi in grobi značag. Preplašeno in brezmočno dekle Ano je iigrala Marija Goršičeva zelo preprrčljivo in ijakazala pre-tresljivost ln tragičncst polo-žaj-a, ki ga ima o'b grobem, hot-ljivem moškem, prav s podčrta-va.njem dobrote tega lika. Jože Pristov je bil v vloigi Alberta prehrupen in preokoren. Albert je človek, ki ovladuje. kolikor pač ovladuje okolico, ne s kri-čanjem, ampak z ognjevitim prepri&evanjem, s frazami in preračunljivo.stjo. Jože Pristov je to prezrl. Zanimiv je bil Volodja^ Peer kot Zane. Razgl-bano in domiselno je tiipodobil trgovčiča in goljufa in poudaril njegovo sanja-štvo in željo po hegu iz tega irezrrosnega okolja, Dežurni je bil Marjan Dolinar. Osebi iz spomina sta bili mati in Mira. Angelca Hlebcetova j« z nasilnimd prehodi porušala vtis, ki bi ga zmogla doseči t bolj prefinjeno igro. MarjaTica Krošl — H^vatova je v vlogi Mire cibčuteno upodobila značaj poštenega dekleta. Ce povzamemo doslej omenje-ne kvalitete in nekvalitete Kis-lingerjeve igre »Na slepem ttru« in njene odrske interpretacije v Celju, pridemo do talkega za-ključka: »Na slepem tiru« je kljub nekaiterim formalnim in idegnim pomanjikljivostim usp*l nov slovenski odrski tekst, kl odkriva zaniimivo, svojstveno problematiko ljudi, ki so zašli na slepi tir in ni&o zmogli najtl prave, nove poti v svet. Upri. zoritev v Celju pomeni afirma-cijo mladih slovenskih gledali-ških ustvarjalcev. krepko c»po-zorilo nase in zagotovilo, da jemljejo druibeno in človeško problematiko svojega časa res-no, kritično in pošteno. V tem je tudi dragocen obet za pri-hodnost. Franc« Vurnik Prešernova proslava na Realki JE ll^L^lL°o™ LDN^?Sn°iSt°vŽ 8" ?^uUnAeRJA k" ^olgočasne Zato smo h^eli RAVNATELJSTVO PRVE GIMNAZLJE. NASl DTJAKI SO nekaJ "»Vega. Ze lam Sm0 PO- PRIPRAVil,i PRESERNOVO PROSLAVO in Zele da Bl skušali, pa smo omagali pred PRISEL NANJO TUDI KD O izmed VAS. DA Bi kaj NA- prevelikimi tehničnimi težava- PISAL ... PO PRAVICI POVEDANO NAS JE VABILO mi t ptn_ Da „. nam' i_ ven. PRESENETILO. KAJTI DOSLEJ SE SE NI PRIMERILO ^etOS pa se nam Je ven- kaj podobnega. OBLJ ubili SMO, da SE KDO IZ- aarle posrfeilo. »kusali smo s MED NAS OGLASI PRI NJIH. temi drobnimi izseki \i sccna- V tistih trenutkih, k0 se je vega življenja Jn njegove dobe. rija zajeti n*>Jb°li bistvene do- dvorana na prvi gimnaziji še Napovedovalec, spremljava kla- godk« iz Prešernovega življe- polnila in je arak še valoval od virja, ©pidiaskop in pa reflek- nja' ki bi bili razumljivi tudi glasov In korakov mladih gim- tor, ki je osvetljeval posamezne za Povprečno razgledane dijake. nazijcev, k0 se je prostorov za prizore na stiliziranem odru, so Tako smo' misl5m> dosegli tisto, odrom polaščala trema, ko so povezali sicer razdrobljeno do- kar Je bil° za nas d»segljivo. se zaključevale poslednje pri- gajanje v homogeno celoto. Tudi »nim» ki so za nami, smo prave, ko se je pričakovanje Ko je zbledela na steni po- nekaj dali, na čemer bodo lah. stopnjevalo v napetost, nam je doba Ann0 1849, ko s0 se po- ko gradiJi kdaJ pozneje. ravnatelj gimnazije povedal, da razgubili po hodnikih realke Pogovarjali smo se še o tem so pripravili proslavo dijaki koraki odhajajočih, so začeli ln onem potožili so 0 težavah, sami. Popolnoma sami so izde- prihajati v realnost tudi oni. pripovedovali o preteklosti in lali nacrt zanjo, sami izbfali Posedli smo po stolih in se spu- prihodnosti razkrili so svoje snov, jo zrežirali in tehnično stili v droben klepet... Kako, na5rte. Ka; nas je bilo poslu. opremili. Največ besede pa da da ste se odločili za_ prav tak šaIceVf sm0 se menda vsi stri. sta imcla osmošolca Piskurjeva način?... Odgovorila je osmo- njaij bji0 je v resnici n&kaj in Muckr ki je sicer tudi dober šolka Piškurjeva, nekoliko pla- novega( nekaj, za čemer bi mo- recitator, kar da bomo gotovo ho, pa vendar jasno... V teh rali stremeti mi vsi, vedno zno- lanko se viaell. letih, kar sem na gimnaz^ji, so va ^ g. B. Vzdušje v dvorani, vse prl- se mi tdele vse te proslave že prave pred in za odrom §0 dale slutiti, da to ne bo ena izmed standardnih, tradicionalnih pro- slav, kakršne so tako zelo v navadi po vseh naših gimna- zijah, takih in drugačnih šolah, ob Prešernovih, Cankarjevih ali katerih si že bodi drugih pro- slavah. Nekaj recitacij, bolj ali manj uspelih, nekaj glasbenih točk, včasih starejših včasih mlajših čudežnih otrok, in ko- nec. Pravzaprav je bilo novo vse. Zamisel, izvedba in režija. Dijaki so si izbrali posamezne prizore oziroma odlomke iz Kreftovega scenarija o Prešer- nu. Izbrali pa so jih z never. jetnim ftutnm in posluhom, tako da so dajali jasen prerez Pre- šernovega življenja. §c več, bili so dokaj dobra karakterizacija takratne družbc, njenega slo- venstva, njenc nior:ile, takratnih kulturniških peripetij. Da bi posamezne dogodke še bolje označili, da bi bile predstave poslušalcev čim bolj plastične, so na ozadje scene proicirali posameznev slike iz Prešerno- moSa pijade: portret lepe pijade »»¦¦¦«»»»»»»»»« —««¦!» »¦«»»»«»« «1 MRTVE JAVKE Imel je vtls, da vsa četvorka hiti na sve-Can pogreb. Tako toga v novem, prisiljena, nenevadna v lahki, od barv in senc peneči se reki, ki se je cepila v dve smeri in pljuskala ob robnike in izložbe. »Stopil sam v kožo stricev,« se je mučil. Na Cannabieru so se prerinili in postavili X prvo vrsto. Tu so bili otroci z zastavicami, na zaprti cesti orožniki v kratkih pelerinah. Spalir se je vznemiril. Ljudje so se vzpe-njali na prste, glave sq se obračale na levo, slišati je bilo: »Us arrivent. Ils arrivent comme un foret,« je dcjala žena s podprtimi prsi. »Prihodjat kak les,« je ponovil svojl materi mladenič z lepimi očmi. Približevali bo se gosto, v dveh kolonah, po osem v vrsti. Plašči glinastc barve so jih pokrirali do člen-kov. Na dolgih, tankih bajonetih, namerjenlh v nebo, so goreli sončni plamenčki. Eden na križu Svetega Georgija na komandantovih prsih. Stopal je ostro, nekaj metrov pred če-tami, v škornjih z nabranimi golenicami In visokimi petami, desno od njega Jantek v iinlformi zaporoškega kozaka, levo uralski ovčarski pes — maskota z ovratnikom in usnjenim oklepom, kakor v cirkuški areni. Godba francoske občinske garde je igrala pa-radni marš, špalir je ploskal, mahal in vpil: »Hura! Hiira! Ziveli zavezniki! Blagoslovljeno mleko vaših tnater,« so tulili strici. Dragan si je zaželel tudi fizične osamlje-nosti. V sklepih je čutil svinec. Odšel je nazaj, se naslonil s hrbtom na pločevino in se ozrl: to je bilo ulično stranišče, noge do kolen so se menjavale, pogledal je svoje — čevlji z rumenimi kl.juni. »To niso moje noge.« Treba je ploskuti, mu je spreletelo v glavi, zakaj ne? — Mimo gre zavezniška voj- ska, »na konicah bajonetov sije sonce svo-bode,« toda dlani so mu bile kakor prirasle ob bedra. Odšel je tudi zadnji vod, na robu pločnika sta ostala dva velikana z obrazi posmrtnih mask. Otroci so božali njuni puški, ki sta ležali v uličnem jarku in s kazalci otipavali konlce bajonetov. Zenske so se vznemirije. Pokladale šale pod glavo onesveščenih voja-kov, jima odpenjale plašča in vtikale rezine tnandarin med stisnjene ustnice. »Vzemita, osvcžita se. Gotovo prihajata iz Sibirije? Nič, nič se ne bojta .. ,-tin petit coup de soleil.« Prišel je bolniški avto, v katerega sn ju odnesli na nosilih, vrgli vanj puški in Ijudje so se začeli razhajati. »Niso navajeni na mediteransko podnebjc« »Pri ^njih tudi poleti pada sneg.« »Toda kam, zavraga, pošiljajo toliko vo-jakov?« »Na balkansko fronto. Menda ste slišali, gospod, za strašno tragedijo, ki je zadela srbski narod« »Tudi kralj je moral zapustiti deželo. Na kmečkem vozu s štirimi voli. Figurez-vous — un roi!« * Tramvaj je odnašal vprašanja in odgovore, cvetlice in sad.je v cekarjih. »Pomoči komu v nesreči, je sveta stvar. Na primer slepcu, da prekorači ulico.« »In kdo ne bi potisnil voza, kadar ga konji ne morejo izvleči.« Strici so se nezaupljivo majali na tramvaj-skih ročicah, niso se mogli znajti v vrtincu neznahih besed in pojmov, izraz pooblačene strogosti (nekaj ni popolnoma v redu pri njih) se jim je pojavil na obrazu. Dragan je očaral madame Pradel. Od sinoči, ko je slišala, da ga jc šarmantnim gospodom Manojlovičem uspelo izvleči iz sra-motne friulske karantene, je sama pri sebi nekolikokrat posnela mali film o srečanju z mladiin srbskim herojem, toda to je bila le bleda slika tega, kar je sedaj, v resničnosti, ugotovila že na prvi pogled. In še bolj jo je zaskrbelo, kako pomagati Draganu, mlademu ljudskemu bitju, ki je prešlo takšno Kalva-rijo in je seveda željno vsega, potetn kar je pretrpelo, a najprej in nadvse tiste duševne hrane, tiste materinske in sestrske nege in nežnosti. katero je (helas!) tako pogrešal v brezdušnih balkanskih planinah. Monsieur Dragan je v resnici, Dieu-merci, že ccl člo-vek, kdo bi rekel, da nima več kot sedem-najst Iet! — pravi človek (kako so široka samo njegova ramena in njegov glas, ko sc je malo prej tako resno, skoraj strogo pred-stavil, kako je ta glas zrel in milozvočen s tistim quelque chose diskretnim slovanskim v naglasu, kar nam Francozinjam zabada v kožo majhne ... majhne bucike), pa ven-dar... vendar njegovi strici so ji pripovedo-vali, ona ve vse, njej se žcsanja o tej Alba-niji, navadno pred svitom, ko jc hladno v postelji. Sama je, mož na fronti, podnevi še nekako gre, toda ponoči! — maestral, pijani ljudje (svet je v vojni izgubil vsako mero), pa tiste preklete ladje, ki tulijo, tulijo v pri-stanišču ... »Toda, pardon monsieur, ne vem, kaj je z menoj, je perds ma fil...« Sedli so za okroglo mizico v oglu načlčka-nega salona. Stri^i so se nemirno premikali in neprestano vračali na svoja mesta dele pohištva (lomilo in odlepljalo se je pod nji-hovo težo). »To je treba z nečem proslaviti,« je po-skočila gospodinja in odprla vrata fzavite trepalnice so se ji dotaknile obrvi): »Anto-inette, mon chou, du Pieon amer pour tout le monde,« je izgovorila z biblijskim patosom. Steklenica z zelenim absintom, sifon in kozarčki na visokih nožicah so skrivali obraz mladega dekleta. Dragan je videl samo del njenega čela s tankim žametnim trakom in polovico života, opasanega s širokim kožnatim pasom. Objel bi ga z roko in jo vso objel, ko je ločena od drugih, v nekem svojem vrtu, stala pred njim. »Gospod, mladi Srb, o katerem sem ti pri-povedovala, je od danes naš dragi pensio-nnaire — mademoiselle Antoinette Carpen-tier, na cousine, une colombe Monsieur in pravi umetnik, dela v mojem Salon de Modes, zlate roke ima.« Kratko sta si podala roke, imela st^ časa samo, da sta izgovorila »enchante«: madame je že napolnila čaše in dvignila svojo v višino ust. Sedaj je stalo vseh šest, Dragan je gledal pet parov očl nad zelenimi jezerci Picona: tri pare njegovih stricev, vnete od kroničnega konjuktivitisa, gospejne, z razširjcnimi šare-nicami erotomanke in njene, Antoinettine: končavale so zaveso iz sladke pajčevine med njegovim srcem in mozgom. »Ne moretn se krotiti,« je rekla madame, »da si ob tej priložnosti ne vzbudim ...« in solze, kakor da ji niso stekle iz oči ftako so ostale suhe), temveč iz nekih majhnih kapalk na konceh trepalnic, »oprostite, ne morem se vzdržati misli, da tej svečanosti ne prisostvu-je tudi tnoj mož, kako bi bil on tega vesel! Moj Jean — Baptiste je v Voguezih, ali je v Voguezih? me slišiš Antoinette? — ne ne, pri Reimsu, v vsakem primeru vsaj dvajset kilo-metrov od prvih linij, il n'a tue personne pas encore, ,1'espere, mon bouc bien — aime, toda v današnji vojni s zeppelini m strupenimi plini človek ni več varen niti sredi Pariza!« Pri kosilu, v obednici stila Louisa XIV. provenpal, po frikandoju, med katerim je Antoinette krožila okoli mize in se končno umirila na svojem mestn poleg Dragana, so strici začeli odpirati vrata svojim meglam. Madame Pradel je bila prevzeta od pripove-dovanja 0 o6eh svoje duše. -¦—* -- »Da, nedvomno, duša ekslstlra in ima* oil. In to bolj občutljive kot... kot recimo pol-ževi rožički. Te oči so sposobne videti tujo nesrečo tako kot svojo lastno. Ali bi sicer moja duša lahko tako trpela skupaj s Srbi zaradi izgube njihove domovine?« Stricem ni šlo v glavo, -da jih nekdo lahko pomiluje, čutili so se zadovoljne kot redko-kdaj ih kdo pravi, da Srbi nimajo več domo-vine? Srbska država ni izgubila svojega bitja, čeprav je v tuji zemlji. Ona je in bo vse na-prej, vse dokler obstoji vladar, vlada, zlate rezerve v trezorjih in vojska, pa naj bo še tako majhna. To so izgovorili istočasno, v francoščini du petit negre, skrivaje usta v brkih in žepnih robcih. Madame je razumela, kar so rekli, ne pa tega, kar so hoteli povedati. »Bien, bien gentil de votre part, chers monsieurs, toda to je uboj resnice, vi skri-vate pred Francozi svoje nezaceljene domo-vinske rane, samo da ne bi vrgli nelagodno senco na .hvaležnost, katero dolgujete Fran-ciji, ki vas je (moj bog!) sprejela v nesreči. La bienfaisance une foi faite ... Francozi ne Ijubijo žalostne duše, volla! — vi to dobro veste, v tem je ves problem in ne boste mc prepričali, da ne trpite. Du reste, vzemimo najbližji primer, poglcjte našega mladega gospoda Dragana. Ali se vam ne zdi, ds ?e je strašna žalost naselila v njegovo srce? Vaše življenje je pohabljeno, zlomljeno v tu-jini, malo manjka, da ga zasovražite, ali ne, mon pouvre mignon? »Jaz ljubim življenje, gospa. Ničesar si ne morem zamisliti izven življenja (ali je v res-nici tako čutil?) ljubim ga vedno^ in po-vsod...« Tišina je preletela sobo, potem trikratni zdravo, ni pa se vedelo, ali njegovim besedam ali steklenemu krožniku z marrons glaces in steklenico Haute Sauternea, ki ga je kuha-rlca postavila na mizo. Razgovor se je od-daljil od joka za domovino iu se razbil 4 Kadar živobarvni ref lektorji potope v temo do na- V Kistlingerjevi drami je upo- Blednjega dne tisti drobni košček življenja, takrat se v dobil Zaneta. Takole j-e pripo- nas vseh zdrami neko novo občutje, kot da bi zaživeli vedoval. , dvojno življenje, tisto resntfno naše in tisto, ki se je _ predstavo štejem med Stiri odigravalo pred nami na odru. Težka zavesa je že zdav- najbolj uspele. Delo je zaine naj padla, nema pregraja med dvema svetovoma, med čudovito, kljub temu, da je av- tistim v prostranem foyeru in tistim v garderobah z ve- torju tekst vgasih 2biedel. In likimi in malimi ogledali, z vonjem po šminkah in ma- prav na takih mestih ga je znal stiksu. Pa vendar nas nekaj veže v tem trenutku. Ob- režiser poglobiti. Moram reči, čutje nečesa novega. Eni odhajajo molče, globoko zres- da mi je delo z Janezom zeia njeni, drugi spet polglasno šepetajo, se pomenjkujejo, všeg Ni nikakršen diktator. tretji se skoraj brezbrižno drenjajo pri izhodu, V gar- Igralca nikoii slepo ne sili v to, derobah za odrom živahno vrenje, sodbe, mnenja, pri- kar bi si vtepe, v glayo Vselej čakovanja ... Kako je bilo?... Smo uspeli?... To bi ho6e da da igraiec tudi samega bilo lahko bolje... S seboj nisem zadovoljna... Odgr- sebe- sicer pa gmo se pri tej niti zaveso v foyeru in garderobah! Kaj misli vsakdo drami pošteno nagarali. Z njim izmed nas v tem trenutku! Mar to sploh mogoče? Je, sem delal že prej ge na akade. do neke mere je. miji, pa smo vedno garali. Ni mi žal. s fco predstavo sem zelo zadovoljen. Marjanca Krošl — Horvatova. Stala je med stebriči širokega svojega resničnega imena — pročelja celjskega gledaldšča. Janez Škof. Pravzaprav jih je bilo več. Pri- — Dramo sem dobjl v roke že bližal sem se skupindci. Branila pred časom. Prebral sem jo. Nocaj Mira. Kako se je imeno- se je ... Veste, nisem navajena Zelo všeč mi je bila. Predlagal vala vč&raj, predvčerajšnjim, odgovarjati ... Navsezadnje je sem, da jo uprizorimo in da % ne vem- Pa sa{ to pravzaprav privoiila, obljubrti pa sera ji njo gostujemo v Novem Sadn. sed-aj niti ni važno. rr.oral, da ne napišem njenega Pa ni bilo iz vsega nič. Ne vem __ j^a slepem tiru spada po imena. B. P. naj bo torej do- zakaj. Samo to. mojem mnenju med najboljše volj. Se to, štud&ntka je. Zasta- Danes pozdravljam nprizori- slovenske dramske tekste, kar vil sem ji eno samo vprašanje, tev Kislinge.rjeve novitete. Pro- jih poznam. Režija je bila od- pravzaprav dvoje. Kaj misliš blem je zelo zan}miv. Na gta- lična. Polna smisla za vzdušje, o Ki&hngerjevi drami Na sle- jerskem je ta problem neznan, polna domislic. Menim, da je pem tiru in kaj o uprizoritvi ^^ me zanima, kako ga bo pu- predstava uspela, vsaj poaplav- 6ami? blika sprejela. Delo jc potekalo zu sodeč. Tako toplega Sprejema — Drama mi je bila zelo všeč. že od vsega začctka v najlep- še ni bilo. ^ Je nekaj v njej, kar človeka šem redu. V uspeh sem bil pre- Ang&lco Hlebcetovo sem sre- zagrabi. Všeč mi jc bJlo tudi pričan. In res, dalo se je iz vse- fai nekoliko potrto. Potožila mi to, da je bila tako realno po- ga nekaj nareditf. je> da sama s seboj, kreirala je stavljena. Pravzaprav bo dra- o režiji pa je SlC(>f dejal. mater> ni zadavolana. Odgovo- ma pustila na meni še jutri __ Pob zna delati. Ze prvega rila pa je takole: globok vtis. Res, nisem priča- kovala tako uspele uprizoritve. Res ne. Igralci so bili sijajni, režija odlična, scena, kostumi, vse, vse. Rada bi povedala še kaj več, pa ne zmorem. Zahvalil sem se ji in se po-slovil od sikupinice med s>tebri-čevjem. Moral sem pohiteti. Ljudje pred izhodom so se porazgubili. Pročelje gledališča se je ogrinjalo v plašč teme. Le nekje na levi so še vedno žarele luči. Tam morajo biiti garderabe. Zivahen hrup, nav-dušenje potmešano s poparje-nostjo, veder smeh z nasmeškom grenkobe, sitiski rok, objemi, poljubi iskrenega prizcnanja. 2ivljenje za zaveso. Ljudjebrez mask, svet. brez reflektorjev. Kakšen je pravzapraiv ta svet? 2e od vsega začetka sem se odločil, da bom vsem zastavil enako vprašanje. Tistim pred in tistim za zaveso. Marjan Ba6ko, še pred nekaj minutaimi Ludvik, sedaj spet resoai&ni Marjan Bačko. — Kar se dela tiče, se mi zdi, da je uspelo. To veliko pomeni, še posebno, ker je Džurov (Ki-slingerjev) prvenec. Ta stvar se da čudovito igrati, čudovito do-jemati. Na vajah smo bili vsi iz sebe. šele proti koncu smo dobili za nas nujno potrebno razdaljo do dela. Diuro je res aelo uspešno posegel v sloven-sko dramatiko. Mislim, da bo po tej poti dosegel še marsikaj. Z režiserjem se da čudovito dne pride pripravljen na vajo. — Tako perečega vprašanja delati; takih Ijudi si želimo. Ta To pomeni za igralca veliko. pri nas po vojni še ni bilo na zna človeka prisiliti, da dela. Njegov koncept je do potanko- odru. Drama mi je kljub neka- Poln je impulza, poln energije, sti izdelan, jasen. Igralcem za- terjm dramatarškim spodrslja- poln domislic. — Ljudem pa upa, jih razume. Ta človek zna jem zelo všef. Od vsega začetka smo, mislim, dali tisto, kar so v resnici delati z igralci. smo se zagrizli v delo. V koli- pričakovali. Iskal sem Ano, pa je nisem kor pa smo uspeli, naj povedo Edo, zdaj, v vsakdanjem živ- našel. Mislil sem, da je še v drugi. Vrhune je napravil mak- ljenju, tu, v garderobi Pavle garderobi. Tako sem prosil za simum, česar se je dalo. Nas Jeršin, pa je dejal: razgovor Jožeta Pristova. Noooj vse ^e znal navdušiti za delo. — Optimistično sem gledal na je upodobil Alberta. M°ja vloga mi je bila všeč, saj uspeh drame že od vsega za- _ Nam Je drama ležaia. Mi- fmelji. "a temperamenta. Prav Četka. Posebno še zato, ker je slim> da bo tudi publiki. Tak l?up* Je do nek® merf *}°- Vf dobil režijo v roke Janez Vr- problem v naši dramatiki še ni Slh. te "ese preko vcasih osta-hunc. Delo nas je že takoj na bil obravnaVan, zato mislim, da "?* «Pod«- Tf f vloge na nerv-utctkn zelo pritegnilo. Drame je bilo prav> ko smo jo vklju. ", b»l so vselej najbolj proble-smo se lotiH z veliko vnemo, čilI v repertoar. Sicer pa je ™™™' » seboj pa nocoj ni-pa čeprav je bilo obilo proble- drama dobila pri!Enan.5e, ki ji sem blla za^ovoljna. mov. Mislim, da je bila zasedba gre ze pred dvema letoma na Dežurni — Marjan Dolinar — vlog dobra. Potrudili smo se. dramskem natečaju v Ljubljani. se je nekaj časa otepal. Ceš, Od nas vseh je bil odvisen us- vsakdo izmed nas je za njen« vloga je le obrobna. Nima smi- peh nprizoritve. Nihče ni smel uprizoritev prispeval po svojih s^- Naposled pa je vendarle popustiti. En sam padec bl lah- moeeh. Kot igralci, menim, smo privolil. ko pomenil splošen padec. vsaj delno uspeli. Sicer pa naj — Drama se mi zdi med slo- Nocoj je bil Jože. Sicer pa v o tem sodijo gledalci. venskimi novitetami še najbolj- tednu vsaj trikrat premenja V celjskem gledališču že ne- ša. Prav bi bilo, če bi jo upri- ime. Se sreča, da ne pozabi kaj časa nastopa Volodja Peer. zarjali tudi na drugih odrih, MOSA PIJADE: PORTRET JASE FREDANOVlCA Brez reflektorjev in mask veseli pa mc, da je debatirala prav v Celju. Vrhunčeva režija je izven debate. Je sijajen re-žiser. V večeru sem ga še enkrat srečal. Prosil me je, naj napi-šem, da se v Vrhuncu obeta vrhunski režiser. Vrhunc vrhu-nec — tako nekako da naj for-muldTani. Z gornjih garderob sem se odpravil v spodnje ' prostore. Med odrske delavce, električarje in garderoberje. Zalivali so premiero. Taka je navada. Ne samo pri na«. Povsod. Tudi njo sem nažel med njirni. Mater — Marijo Goršičevo. Daleč od hrupnih garderob. Ko sem ji po>vedal, kaj hačem, so se ji oči orosile ... Vestc po premi-erah me vselej muči občutek, da jc vsega konec. Slovo. To-liko časa smo bili skupaj, toliko smo delali... Otrla si je solze, nato pa dejaila. — To delo je zame v marsi-čem novo. Je nekaj v njem, česar pri nas ni še nihče obrav-naval. Režiser je storil veliko. Izpopolnil vse pomanjkljivosti. Zase imam občntek, da sem ves čas sodelovala. Ali smo uspeli ali ne, prepuščam drugim. Po aplavzu nočem in n& morem so-diti. OdSla je v gornje prostore. Bilo mi je žal, da sem ji prikli-cal solze v oči. Obrnil sem se k njim, ki so eedeli pri kozar-cih črnine. Vsalcdo je hotel ne-kaj povedati. — To je doslej cna izmed najbolj uspelih predstav. Dra-ma je dobro pisana, še bolje režijsko izvedena. Tudi tehnični ansambel se je potrudil. — Delali smo z veseljem, ker je dober komad. Po mojem najboljši, kar jih je bilo pri nas po vojni nstvarjenih. Z režiser-jem sem zelo zadovoljen. Sode-loval je tako z igralci kot s tehničnim osebjem. Delo je bilo težko, polno naporov in priza-devanj. — Vrhunc Je strog, Je pa ob-Jektiven. Zna človeka priteg-niti. Njemu daš vse, ničesar mn ne morcS odreči. BH je prvi re-žiser, ki je priznal: vi ste igral-cu potrebni, da lahko ustvarja. Z njim bi lahko delal od jutra do večera, ne da bi se utrudil. Včerajšnjo drugo generalko smo lahko odpovedali. Stvar je tako dobro tekla. Odšem sern. Nl bilo časa, da bi se lahko zadržaa. Povedali so mi tisto naijvažnejše, tisto, kar so mislili. Mora¦¦»»««¦»»««¦< >«»»¦»«>¦•«««< režiser. Tokrat pa smo ga spo- nekaj časa že deloval, toda da- njeno ustanovitvijo. Pot je jasna. Ne samo k posameznim kulturno-umetniŠkim skupi-nam, pač pa ptedvsem in v prvi vrsti k združenjim pofa-kultetah in klubom. Poseg študentov v kulturno življenje je močan. Toda še vedno premajhen, nenačrten in pogosto odvisen od takih ali drugačnih naključij. Kljub filozofski fakulteti, kljub vsem trem akademijam, pa je ta vpliv še najmanj zaznaven prav med študenti samimi. Iz-koriščanje in usmerjanje vred-> not in spoznanj s teh štirih institucij bi moralo biti v ve-liki meri v rokah komisije za kulturna vprašanja. Saj gre za nekatere neprecenljive vred-note, ki se nam izgube med prsti, še preden so dobile svoj polni pomen, še preden bi tudi drugod vplivale ua vznik no-vih vrednot. Usmerjanje in boj na tem področju je veliko pomembnejši kot pa prizade-vanje za kulturno-umetniške skupine, ki že itak živijo bolj ali manj polno življenje. Niti Studentsko naselje niti Akademski kolegij 3e nimata razvitega kulturno-umetniške-ga življenja, čepTav so prav tu pogoji zanj zelo primerni. Vse od debatnih večerov in preda-vanj pa do nastopov central-nih študent skupin. Da tega danes še ni, gre v veliki meri na račun študentske stano-vanjske stiske, saj je sleherni košček prostora izrabljen za posteljo. Morebiti pa bo nase-Iju uspelo rešiti ta problem z dograditvijo nove menze. Ne-smiselno pa bi bilo sedeti pre-križanih rok in čakati čas, da bo le-ta dokončana. Tudi za vključitev študentov v kulturno-umetniško, življe-nje nasploh je bilo že marsi-kaj storjenega. O tem nam pričajo festivali, posamezne prireditve in nastopi central-nih skupin, o tem nam pričajo pokrajinski klubi, časopisje, revije itd., itd. Studentje smo dobili svoj abonma v drami, dobiti pa ga bomo morali še kje drugje. V operi, Mestnem gledaMču, Slovenski jilhar-moniji. Toliko je še področij, ki jih bomo morali približati študentom, toliko še neznanih stvari, kjer jim bo potrebno dcti vsaj osnovna spoznanja, jih pripraviti do tega, da bodo sami začeli razmišljati. Pot se ne sme in ne more več končati v centralnih kulturno-umetni-ških skupinah in kvečjemu še na vseh treh akademijah. Pot vodi naprej, do ostalih fakul-tet, k študentom, v široko slovensko kulturno javnost. S.B. konvencionalne ljubeznivosti, presekanr z za-logaji in požirki. . »Trčimo v imenu življenja ... v imenu lju-bezni... j'aime un bon verre, vino razsiplje v meni svetldst, zlato, bakreno, črno — zelo redko,« mu je šepnila Antoinette in trčila z njim. Približevala se mu je, premikala pred-mete na mizi (solnico, žličice, lupine banan, dve mrvici kruha), lahko bi pomislil, da po-dobno kot otroci premika imaginarne avto-mobile in vozove na belem prtu, toda vse je bilo namenjeno .jijegovim dlanem, otroška igra se je spreminjala v dotike prstov, ljub-kovala sta se pred očmi ostalih za mizo. »V srednjem veku bi ji žigosali prsi z raz-beljenim železom,« — je pomislil. Toda brez nje bi bilo tako žalostno in neznosno. To je občutil že v začetku obeda: ko je odšla iz je-dilnice, je ostala njena senca, sedaj pa bi preskočil tudi čas in dosegel njeno noč, pa čeprav bi se srečala na asfaltu. »Tu viens avec moi? Sanje sanj, gospod, za majhen denar. Pot v Zambezi. Vstopiš, zapreš vrata, ni jih treba niti zakleniti in navigacija se prične. Kadimo se kot perilo pri pranju, bogovi se spuščajo na naša gola telesfc. Po-skusi, tnali moj, ne bo ti žal.« • # ¦ Cas med peto in sedmo uro sta prebila v kinu. Nedclja, polno ljudi. V zadnji vrsti med stebričasto ograjo in žametnimi zavesami sta se brezumno poljubljala. Pomagala mu je, da je sprs|,vH roko v nedri, »žigosane« prsi so se veselo menjale v njegovi roki, molčal je z saprtimi očmi. »Ni ga razbojnika, ki ga ne bi ulovili v njeni postelji.« Vaporizatorji so čistili zrak, vlaga, dišeča po borlh, jima je močila lase, na hrbtno stran roke sta mu padli dve topli kaplji. Zdrznil se je: »Kaj tl je?« »Nie. Chaplin je kriv. II possede une tnaniere souriante qui me tire les larmes a fleur de paupleres.« Sezula si je desni čevelj. »Zuli me. Sedaj bodi malo miren — glejva film.« Chaplln je žongliral z nevarnostmi. »Oh — ujeli ga bodo.« »Ne bodo — zavil je za vogal, pobegnil bo.« »Rečem ti, da ga bodo njeli.« »Saj vidiš, da ga ne bodo.« »Ujeli ga bodo pozneje... To se ne kaže na platnu.« V drugem filmu, brez odmora, se je Chaplin maščeval. Spravil se je nad budilko, odprl jo je (konzerva, trebuh pacijenta) se je nagibal nad njo (lahko bi rekli, nad usodo) 30 oskultiral, seciral — zatnan: v skrivnost ni mogel prodreti. Razočaran se je znebil raz-trganega mehanlzma. »Come, d'un amour manquč,« mu je rekla na uho. Zunaj, po dežju, je mesto plulo na polnih jadrih. Parčki so šepetali pod strehami (ogre-vali so svet). »Dan in noč, noč in dan v tvojem objemu.« »Iz vsega srca in telesa.« * # • Pred številko 5 v Rue Neuve ga je poteg-nila v vrata. Plazila sta se ob vlažnem zidu. »Daj mi ključ, jaz vem, kje je to.« Vtihotapila sta se v Jean-Baptistovo sobo, sunila je pod posteljo Jeanove copate in ugasnila luč. »Tu auras moins peur.« Ni vedel, koiiko je to potem trajalo v mraku. Stiskala se je k njemu, drhtela v no-tranjosti, v krču, se izvijala neulovljiva iz njegovih udov, nekatn odhajala, se izgub-Ijala in se ponovno vračala. »Povsod je noč, kjer te ni.« »Dolgo si čakal na to.« Potem je začutil iitrujenost in mrak mu je bil v napoto. Pritisnil je gumb na nočni Iucki. Dva izrezljana kerubinčka na polici. Jean-Baptistove pokajene pipe, zabodene v okrogli držaj na mizi. Dišalo je po ohlajenem dimu in suhih smokvah. Začutil je nepre- magljivo željo, da ji posveti v obraz. Obrnil je luč, dvignil senčnik. »Nikar,« odprla je veke in ga mežikaje gledala. Neprijetno se je smehljal. »Tu nraimes?« ga je vprašala skozi lase na otečenih ustnicah. Potegnil je odejo, grobo, z eno potezo. Prvikrat je videl golo žensko telo, tako od blizu. Ležalo je bledo, pomirjeno (nekaj po-dobnega je videl na raizi prosekture), noga-vice snete, (ni uspela, da se jih sezuje do konca), nad petami posušene kaplje dežja, temni madeži od ugrizov na stegnih in pasu. »Zakaj me tako gledaš?« Vsedla se je in zataknila roke pod vzglavnik: iskala je trak za lase. Osvetlil ji je hrbet. »Suha in temna, vrat nedonošenčka, na ušesih opekline od mraza.« »Tu m'aimes?« ga je ponovno vprašala. »Et toi?« je odgovoril z zlobnim naglasom. Dvignila je nogavice — »pravi pobalin si« — pričvrstila jih za pas in skočila iz postelje. Pred ogledalom je spravila prsi v životec. »Kakor po igri, ko spravljajo žoge t mrežo,« je pomislil. »Prepotoval si skozi mene z veliko brzino,« ga je poskušala potolažiti, »samo nekaj ur sva skupaj — nisi imel časa, da me spoznaš.« Potem nekaj, kar ni popolnoma raznmel. Da človek včasih podvomi tudi v to, kar je očit-no. Starejša od njega in izkušenejša, sprejela ga jc z živci in ne z razumom. Samo ... žen-ska se ne čita s prsti, kot se ne knj?ga. Pri-pognila se je, da bi poiskala čevlje. »Med stegni bi ji Iahko stekel zajec« je pomislil. »Vstani, prosim te, ocenjuješ me kot sultan v haretnu in — passe moi la robe — tu je hladno.« Stopil je lz postelje, oblekel srajco in hlače in ji ponudil obleko. »Tl je všeč madatne Pradel?« »Ne vem ... nisem mislil nanjo.« »Torej samo namc« Vrsta otrplih in paralelnih pogledov v tišini. »Ona je erot<\manka, toda ima dobro srce — pridrži mi plašč.« Dvignil ga je, pogled se mu je ustavil na oguljenem ovratniku. »Tudi to ti je napoti — navadna imitacija astrahana, srečna botn, če vzdrži to zimo.« Vzela je rokavice iz mize. »V prste me naj-prej začne zebsti.« Pogleda sta se jima ločila, njen se je za-vlekel v gornji ogel sobe. »Nekaj bi ti rekla, pa se bojim, da boš užaljen.« »Kar povcj.« »Tvoji strici mi gredo na živce. Ce sont des mufles, des goujats — nisl jezen?« »Ne, zakaj bi bil jezen, nasprotno .. .< Nataknila si je klobuk in namazala ost-nice — slovo. »Ogrizel si me kot mlad tiger, ti«... pri-padalo je nepovratni preteklosti. Obrnila ?e je od ogledala in mu ponudila obraz uspava-ne ptice. »Alors, au revoir mon cheri, la clef. est dans la serrure.« * * • »Odpočll sl bom,« je pomislil, pa feprav. »Zavlekla bi se mi v vse pregrade mozga. In jutranji kruh bi namazala s svojim mesom.« Stopil je k oknu. Meči nočnih svetilk so ranjevali volnato nebo. Nekaj ga je oviralo. Bolelo. Okorno, mesnato, napihovalo se v glavi, pritiskalo na lobanjo. Sirene so zavijale v pristanišču, jedko in zategnjeno. »Megla bo nocoj na morju.« Sedel se je za mizo. Cutila je imel težka, polodprta. »Odnesel sem svojo kožo naprodaj.« Vsakodnevni mirnodobski predmeti Jean-Baptista so ga vzpodbudili k razmišljanju (pokajene pipe, črnilnik z o-Iom z razprostrti-•ni krili, dva obrezana svinčnika. fotografija Madame Pradel, stara, s teniškim loparjem v roki). »Vojna uniči človeka. Izsuši mu dušo. Očisti ga z malimi hitrimi zalogaji do gole kosti.« Spustil je obraz na prt. Padel je v spanec. Bežal je na zelo visokem kolesn, r\ se dotikal krmila. »Labod na pozlačenem jezeru.« Notranja roka ga je pobožala preko oči. Zbudil se je. »Kaj se je zgodilo z Antoinetto? — Zaga-bilo se mi je — nio posebnega. Preveč je trivialna v teh stvareh — nisem navajen.« Morda tudi zato, ker pred tem še ni videl golega ženskega telesa. »Prav nikoli? — Da. Samo bliskovito, v odlomkih, davno.« Mati se je slačila zvečer (njen popek je bil dru-gačen, mnogo večji in globlji, lahko bi spre-jel požirek vode). — »A na fotografijah?« — Cclo serijo je skrival v geometriji. »Ne — to ni isto.« Vstal je In se začel odpenjatl, hotel je leči v posteljo. Ce se to ponovi? Z vsako žensko? Ustrašil se je. Kaj je to, kar ga je tako pre-strašilo na goli Antoinetti. Cesa se je spomnil, ko je potegnil odejo? Prosekture? Zopet se je spomnil mrtvega dekleta, pred štirimi leti, na rjiihl. Zarnica je svetila naravnost na nje-no telo. Ne, ne. To je bilo pod ledom (na po-vršini so se gibale čudne barve). In bilo 3ih Je nekoliko. Stel je na prste. »Devet, devet jih je, bilo.« Trupla so ležala na hrbtu, po-polnoma gola, nepremična, samo okrog stopal bo se premikale umazane krpc In bili so ne-kako sploščeni, zmanjšani, toda mehki, zelo mladi in čisti. Dobro je, da so se pravoSasno zmanjšali, je pomislil, sicer bi ponoreli od bolečin. In tu sploh ni misterija: dogajalo se Je vse v popolnem zimskem dnevu. (Okrog mrtvega dekleta je vladal mrak, poln ne-raziskanih lukenj — kakor v vsaki mrtvaš-nici.) Gledali so naravnost v nebo z oteklimi očmi, dvojica v razparane vrhove planin, katere so prešli, predno so dospell sem, In kakor da so še hoteli korakati, srdlto, toda že mehkeje: davila jih je smrt. Stresel se je, vsedel zopet za tnizo ln zgrabil je Jean-Baptistov svinčnik: Prizren — Ljumkula — Piškopeja — Debar, je napisal na belem prtu. Srečanje ob Miljacki Srečala sva se nedavno tega. Za eno tistih tako značilnih j dolgih miz. Miz z velikimi pe-pelniki, napolnjenimi z ogorki j utrujenosti, razburjenja in \ vneme, z razmetanimi osnutki j referatov, govorov, misli na papir ujetih, z dnevnim redom,' s kozarci vode, med katerimi j si besede podajajo roke, in z\ obvezno turško kauo. Le ta-krat, kadar je zrak prenasičen i izgovorjenih misli in besed, le\ takrat zaropotajo stoli, le ta-krat se stvorijo po vseh kotih prostorne sobe večji in manjši\ krogi in besede niso več toge I in nič več strogo formulirane. V enem izmed takih krogov sva se seznanila tudi midvaj Mnoge med njimi sem poznal že iz prejšnjih tet, ne-katere obraze pa sem videl prvikrat. Firbec mi ni dal miru. Predstavila sva se. Ljubomir Cvijetič. Urednik kulturne rubrike sarajevskega šttidentskega lista Naši dani. — Kaj študiraš? ... sem v tretjem letniku jugo-slovanske književnosti... Od tod naprej je najin po-govor neizprosno zajadral v literarne vdde. Kaj kmalu sem odkril, da tudi on sam ustvarja. Je pripadnik najmlajše literarne generacije Bosne in Hercegovine. Ime Ljubomir Cvijetič se je prvič pojavilo na stra-neh cetinjskega mladinskega književnega časopisa, ki je pričel izhajati leta 1953. Mladi pesnik pa je sode-loval tudi v drugih listih: v cetinjskem časopisu Stva-ranje, zagrebškem Poletu, beograjskem listu Mlada kultura, v sarajevskima listoma Zivot in Izraz ter seveda še v nekaterih drugih mladinskih listih. Večjo pozornost pa je vzbudil leta 1954, ko je izšla kolektivna zbirka pesmi mlade bosanske literarne generacije. Ob-javil pa je tudi še svojo lastno knjigo — študijo o rojstnem mestu. Danes ima pripravljene za tisk še dve knjigi, zbirko poezij, ki jo je že predal izdajatelju Džepna knjiga, in knjigo esfejeu, ki pa je ni še niko-mur ponudil. Cvijetič se poleg pesništba in esejistike ukvarja tudi s kritiko. Njegovo ime pogosto zasledimo na stra-neh sarajevskega lista Izraz, zato sem ga prosil, da bi povedal nekaj več o literarnih generacijah Bosne in Hercegoinne. V trenutku je bil ves v ognju. Zdelo se mi je, da sva zajahala njegovega konjička. Pripovedoval je, da danes ustvarjajo v Bosni in Hercegovini v glavnem tri literarne generacije. Najstarejša, s poznanimi im,eni Hamza Hume, Borivoja Jevtiča, Dušana Džurotnča, bratov Dizdar, Boška Novakoviča, Marka Markoinča in drugih. To je generacija, katere prispevek jugoslo-vanski književnosti je izredno velik in pomemben. Druga, to.koimpnnvann srcdnja geverccAja, katere afirmacija je neposredno vezana na obdobje po drugi svetovni vojni, združuje v sebi nekaj zelo pomembnih besednih^ustimrjalcev: Camila Sijariča, Meša Selimo-viča, Midhata Begiča, Ahmeta Hromadžiča, Rista Trif-koviča, Steva Bulajiča, Zaima Topčiča, Slaiika Leovca in Miodraga Bogičevica. JVajmlajša literarna generacija pa pričenja prav v poslednjem času smelo nastopoti. Zanjo sta značilna predvsem dva elementa: številnost in kvaliteta. To nam tudi potrjujejo podatki o njeni aktivnosti: stalno sodelovanje v vidnejših bosanskih literarnih listih in časopisih, nekaj že objavljehih knjig v Bonja Lvki m Mnstaru. časo-nis Knrijen, ki izhajn v Banja Luki, študentski list Naši dani, nekateri zelo uspeli literarni večeri itd. Toda tisto, kar zavira njen razvoj, kar hromi moč njene ustvarjalnosti, je to. da la generacija nima svojega lastnega literarnega lista ali revije. Ta problem je še toliko vcčji, ker se tudi pri njih pojavlja tista stara pesem, kako najti založnika. Mladi zelo težko izdajajo svoje knjige. Založniki gle-dajo z nezaupanjem nanje. Govore, da so njihove knji-ge komercialno breme za založbo- — Tnda kljub temu mislim, da bi bilo vendarle potrebno, da najdejo kvali-tetna dela mladih pot med Ijudstvo... Samo pritrdil šem mu lahko. Krogi po kotih so se spet razdrli. Potrebno je bilo začeti. Stenografa sta spet polnila velike bele liste s čudno pisavo. Najin pomenek je bil pri kraju. Vse kar je ostalo, je bilo le nekaj bežnih misli v belefnici. S. B. Jugoslovanski dokumentarni film Jugoslovansfci dokumentarnl eseja, umetniških reportaž, 11- film se je rodil na fronti- Frvi ričnih zgodb itd. Lahko refremo, filmii so posne/ti med vojno, toda da je ustvarjeno do danes že na žalost so rtied vojno tudi vefi zelo lepih 'filmov s te propadli. Med najdragocenejsi podrooja. Na primer: Tunolovo!, maiterdal jiugoslovanstoe Kinote- Splavarji na Drini, Crne vode ke sipadaijo prvi doikumentairni in drugi. Umeimiška diokumen- filmi Nastanek prve hrvatske fearna Tnonografija* itma tudi pri vlade v Splitu in Osvoboditev nas nekaj usipeliih predstavnikov Za@re>b.a. Začeli snw torej z voj- Mrtvo mesto, Uspavana lepotica, nim filmom, po osvoboditvi do-'Mesto stoletij, Barok v Ljub- movine pa smo se posvetili naj- ljani, Ohrdd. Tej zvrsti sledi prej tedniku, mesečniku, nain> biografski fijm, ki govori o pa še astalim vfstam doikumen- umetndkih in^ tum-etnosti. Kro- tarnega fil-ma. Obnova in iz- parski kovačd je gotovio naš naj- gnadnja domovine, politično in boljši film, ki govori o posebn! kulturno življeniie, to je bila vejd umetniške ustvarjalnosti. osnuova za nešteto zanimivih in Videli srrno poskiuse z drobniml aktualnih tem. FiLmi 20. okto- življenjepisi Vuka Karadžiiča, ber, Koraki svobode, L.jubljana film o poeziji in pesniškl podobl poedravlja osvoboditelje pome- Branka Radi^evdča, nato film o nijozačetek vrste poliitično-zgo-dovdnskih proptagandnih filrriiov. Pozneje so bili posneti filmi Moikranj^cu, Jovi Jovanoviču — Zmaijiu, Prešernu, Trubarju, Caimkia^rju, Zupančiču, Njegošu Julijska kra'jinav Trst, Vstaja in še nekaterih. V Slovemdji in . Tr ^ • • ^ «¦ v Srbiji, Desant na Drvar, Srbiji smo največ nareddli » Preikinjena in film Ante Babaja Vodopavec m dmgi. t,nemanje kulturno^biografskih f:lma, Strbeev film Veriga j«Adaimič, Grobler, Gavrin, Deneš. kuj«, je dotora volja producen- tov in režiserjev ter sredstVa, E.n dan na Reki, ki je bil na Danes ima naiš dokumentarnl kii naj bi omo@očila prodzvodnjj filmskeim festivalu v Pulju leta fi]m doibra in zaslužema prrzna- dokumenterniih filmcv in njihov Videtd je, da se bo to stanja po^časi popravilo. Predlansko Kragujevac, Krajiške brigade, ^rS^en^n^0^t SLTi "S ^lS! ™ ^e, s prvo nagrad. » znanja> v,5 medna^nih Mgr.d ka.nej^ pl^an pred pubHko; mnogi drugi. Lahko rečemo, da tovarišu Josipu Brozu-Titu. dofcumenta.rnd falm. Toda pra/ ee je ta vrsta dokumentarnega (Dokumenti enega življenj«). b zvrst dtoentaraega fcimi filma pri nas zelo razvila. To Sicer pa kulturni fi-Lm v pro- & ^ u^varjalca zeio nevarna. krondike. Vedno dukciji dofcumentarhih filmov Treba ]e vnesti elemente lera- rvega filma v doikuimeintarm, pri čemer pa miairsikateremu režl- serju rado spodleti. Zato lahko t. j. plasman pred publiko. rečemo, dia so za delo pri taki! &o večinoim.a dktualein in v teku do^odkov, zavzema naj.manj prostora. Ali je ta dokumentarni žanr postal jc temiu vzrok neizamimainje pro- sredstvo izražainja občutkov in izva/jaJcev i,n ostalih filmski.h jm lepo število uspelih. stvaritev. Doslej smo posneli okrog 2000 doikumem.tiarnih filmov. Toda ni- leto je bil v Sarajevu fest-ival ti vsi ti fdlmi niti bogata proiz- do'kumentarn©ga filma, lani in vodnijia Adso oimogo6ili dokumen- tarneimu filmiu njegovo pravico misli naših narodov in njihov delavcev, tega ne vemo. Problem je sicer že star in letos srnno si lahko ogledali re-vijo dokum-entarmih filmov na films&em festivalu v Pulju. Vss to še ni dovolj. Dokler ne bodo spoimin na pTeteklost. Poieg politično - zgadovinskih propagandnih filmov imamo v naši dokumentairnd kinemato-grs.fijd še en žanr. To so >!mi o izgradnji, o boju delovnih ljudi z naravo in raiznimi zapreikami, o deloivnem elanu in doseženih uspehih. Spominjamo se filmov saimeznih naiših usta:novah, pol;-2ivo srebro iz Idrije, Srečno!, Zenica (dokumentarni film), Ce-ment, Avtostrada, Reštea luka ?n tem simo omendli vse vrste in Končmo moram v teim na'šte-vanju raziniih žanrov omenUi nekatere umetndške reportaže na specifične teme. To o Pla-ninci, Kamen .in moirje, Zivlje-rje gozda, Modre tišine, Kmečki punt in Tunolovci. Ce k temu vrsti diokumemtamega flma po- raizvpit, toda nažalost, še vedno distributerji omogočili prikaao- trebni zn-anje in tehnika, pted-vseim pa izkušnoe. Tako smo prišli do tistega, kar se imeniuje problematika jugoslovanskega dokumentarne-ga filma. Raznolikost, umetnl-ška vrednost in pogum, vse to eiktuialen? To je zuoanaa kriza dokuimentarnega filma, ki grozi z resndimd posledicami. Filmi se izdelujejo, snemia'jo, ne pa pri-kaizujejo. T,o je veliko zlo in kaj čudma politiika našLh distribu-terjev. Toda poleig te velike vanje dokumentamih filmo-/, toliko časa ne bodo doseženi katei večji us-pehi v tovrstnl filmski proizvodinji, kajti, raču-nati moraimo, da so široke ljud-Eike množice obiskovalcev kina na.jboljši sodnik- Na ta načia hodo filmi prišli tuda pred oči filmskih kritilkov in na ta na&in podobnih. V epopeiji dela ^o našli naši reži?erji in sneimalci mnogo inspiracije. Mogočna slika dela in borbe za socialrzem, zajeta z vseh strani z neštetiimi kanne-rami, živi v sipominu kot dina-mičen ¦kafeidoskoip našega časa. prištejemo nešteto filmov o po- je že dos,ežeIXO) ali vsaj delno siabostd se je. pojavila še ena — di&seiženo In kljub temu imaimii ne-zainimainne producentov za tičnih in kulturnih, ter še razn« &e veliko piroibiemov. Pereče |i tovrstne filme ali bolje rečeno, bo javnost ofeveščena in sezna- poucne i.n prosvetne filme, po- vprašanj6 kadra, ki dela na do- kom-ercialna bolezen našega fii- njena z našim dokiumentarnim kuroeeteraem filmu. V tem ka- rr.ia. Produkcija dokumeintarnih filrnom. Vsekakor se bodo lahko medvrste domačega dokumen- dru .imamo skupino znanvh »do- filmov &e je skrčila, producenai potem prod'zva.ialna filmski tarnega filma. Pole,g tega ne kumentaris.tov«, kii so vsekakor ndso več toliko vn&ti za doku- podjetja prepričaila, da doku- Evaintigarda naišega dotouimentar- nega filma. Med te spadajo zad- simemo poaabiti, dia se v njem času v na.ših dokumen- tarnih filmih vse bolj uveljav- Sremec B6lan gtrbac Babaja, !>a!a kolor m koprodukci.ia. Prvi element prispeva k večji Cukulič, Skriigin, Kosmač, Kav- mentarni fiilm, kaljti le-ta ni komercdialen. Nekateri pravijo: n;i scenarijev, drugi zopet: nd Bredstev, tretji to in ono; toda Sledijo reportaže, filmi o me- in boljši kaikovosti filma, ko- produkcija pa se pojavlja kot niov n-ačin sodelovanja med ev-rcpsikimii državami, ka.r narn zlasfci pri6a film Od Schwairz-walda do Črnega morja, l:i je rarejen v koiprodukciji osmih evriopskih podonavskih držav, kar je edini primer v šestdeset-letnj zgodoviad filma- čič, Pretnair, Kpmao:, Badjura, tisto, ččsaar resnično priraanj- mentarni filmi nimajo samc» dokumentarno in delno umetni-ško vrednost, temveč tudi ko-mercdalno. Milan LJUBIC etih, spomeniikih, o umetnostl, potopisi, lepote naše narave, zgodovinsk« znamendtosti itd. Tudi tukaj lahko izločimo nekaj stvaritev, ki iirnaijo kakovost umetniških del. To so dokiumen-tarni filmi, ki so nas predstav-Ija-li v in:ozems.tvu in, ki so vzbudili precej popularnosti v zelo močni mednarodni konku-renci na ra.znih festivailih- Naj Prvi dve številki letošnjega kemu stanju ni vzrok kakršno- dijsko najzrelejšimi prispevki Posebno so omembe vredne letnika Naše sodobnosti prina- koli subjektivno razpoloženje v obeh letošnjih številkah je veliike potopisne reportaže o šata gradivo, ki izkazuje ne- odgovornih, temveč objektivne Ljuba Bavcona razprava o de- jih naštejem: Pod senco hele- obisku tov. Tita v raznih pri- spremSnjeno uredniško politi- razmere, ki tako »sproščenost« lavskem upravljanju in moder- barde, Beograd — mesto, borec jateLjskdh deželah. Film Pot ko in nespremenjeni sestav so- v sestavu gradiva narekujejo. ni družbi. To je pravzaprcv in graditelj, Splavarji na Drini, miru, M govori o o-bisku marša- delavcev, skratka nespreme- Morda je najbolj izrazita ško- edino »aktivno« zapisano me-Tunclovci, Uspavana lepotica, j,a Tita v Indigi in Burmi je ne- njen koncept. Predvsem se mi da, ki izhaja iz tega, v dejstvu, jistično delo. Knjižnim ocenam Sen male balerine, Mrtvo mesto, B&rok v Ljubljani, 'Na mrtvi ia JLiua-v iaiuijl lll JJUlUll JO UK- HJtr.ll. l\,UllWpb, rlKUUSKin SK llil (111, Kt. IZllUjU 16 HiyU, V Ui-.J^VUU., /mw,«u utw. ixhjk.iuii» ^^^..u,... kaj, za kar lahko mirno trdi- zdi ob tej ugotovitvi potrebno da, revija po večini ne na$enja je mogoče pripisati vlogo za-mo: — najboljše, kar je bdlo pri poudariti, da gledam v kon- nekih kompleksnih teoretičnih pisa ob rob, kajti po večlni tarnem filmu razvite mnoge vr- Egi;ptu), Večno prijateljstvo (pot nima trdno zastavljenega idej- od posameznih sodelavcev že- ustvarjalnosti. Predvsem je ste in podvrste, toda kljub tsmu tov. Tita v ZSSR). Tafci filmi nega in literarno-estetskega Ija po polemiki z nasprotnimi opaziti prevlado površinskih '-'--" pomenijo nekaj novega za naž» programa, temveč želi biii stališči. Seveda ne gre in ne opisov ocenjevanih del nad de- občiiiistvo. Novost v dokumen- predvsem osrednja tribuna za more iti za ustvaritev nekakš- jansko stilno analizo gradiva tarnem filmu so tudi kratkl umetniško, in teoretično zrelo' ne stolice za teoretični poduk, in idejnlh silnic, ki so ga dokumentarn.l fiihni z enim ali pisane prispevke. Popolnoma bralcev v naših družbenih, n\p- ustvarjale. več junaki. Med to zvrst lahko se pa ob tem zavedam, da ta- ralnih in estetskih vprašanjih, Literarni del revije ob »ae- se režjserji držijo klasičnega doikiumentarnega filma, ki je največkrat samo dobra reporta-ža ali zanimiva kronika. S freh solidndh temeljev gremo po*as dalje, k ustvarjanju filmskega prištejenno dva uspela donnaia Problematika sodobnega človeka Iz mnoiice vpraSanJ, kl Jih za-stavlja krstna uprizoritev igre »USODE« hrvatskega književnika Josipa Kulundžiča slovenskeinu gledališkemu obiskovaleu in tiste-mu. ki se prizaflevneje ukvar.ja z dramatiko in gledališčem, si bo-nio izbrali problem: kakšen je smisel odrskega eksperimenta in in kako so gledališki ustvarjalci v Mestnem gledališču uspeli svoje-mu eksperimcntu z izborom odr-skega dela in izvedho opravičiti življenjski prostor na odrskih de-skah? Ob strani bomo pustili vpra-šanje, kakor: kako izgleda Ku-lundžičeva drama »Usode« v pri-merjavi z ' njegovo dosedanjo drainsko literaturo? (Na Hrvat-Pkem je bil Josip Kulundžjč za-četnik ekspresionizma v pledali-8ču. Njegova groteska »Polnoč« (1921) ima še naturalistifne ele-mente, vendar je prinesla ekpre-Pionistične novostj na hrvatski oder. V dvajsetih letih je bila njegova odrska dejavnost ekspe-riment; inspiriral se ie pri nem-žkih ekspresionjstih, pri G. Ber-nardu Shavvu in pri Luigiu Piran-dellu. Uspel je zlasti z grotesko »Skorpion« li)25. leta. V tridesetih letih je molčal, po zadn.ii vojni pa je napjsal več odrskih del, od katerih so nekatera znana tudi slovenskim ljubiteljem gledališča: uprizoritev »Slepcev« v Cel.ju in drame »Clovek je dober« v Ljub-ljani. Plsatelj bo letos star 59 let in živi v Beogradu kot profesor na gledališki akademiji.) Mimo-grede se bomo ustavili ob vpraša-njih tehnifne plali nove drame »Usode«, ki je bila v celoti ob- Javljena v beograjski reviji »Knjl-ževnost« l!)57. leta. V Ljubljaiii je bila uprizorjena v občutni okraj-šavi. Režiser je črtal s.imboličcn uvod, ki je neka personifikacija človeških duševnih svojstev: sanj, radosti, ljubezni in smelosti; sed-mo, Majino zgodbo in precej tek-sta. Odrsko delo »Usode« .1e nekak svojevrsten omnibus, sestavljen iz sedmih zgodb, ki .iih .ve/.e zu-nauja tehnifna plat (di-jfesorji na akademjji za upodabljajofo umet-nost zaslišuje.io sedem deklet in tehtajo njihove razloge in poja-snila k prošnjam za sprejem v šolski internat). notranje pa so zgodbe povezane s skupnim, pro-blemom vseh deklet: beg iz dose-danjega življenjskega kroga iu negotovost posameznic pred novo življenjsko odločitvijo. Sedem deklet (v tekstu, medtem ko smo na odru videli le šest usod) se zvrsti pred komisi.io pro-fesorjev, vsaka s svojimi težava-mi, s svojstveno problematiko, s specifičnimi duševnimi svojstvi. Mima je zbežala od tuberkulozne matere, ki je zakrivila svojff bo-lezen samau, da bi si zavarovala svoje pravice, ki so ji pripadale kot vdovi borca, in od pohablje-nega, a duše.vno nadarjenega bra-ta. Pripoved odkriva družinske dogodke, ki so stopnjevali iz po-sledice v posledico in povzročili rifjeno katastrofo. Ustavila se je pred vprašan,1em, kako zafeti no-vo živijen.1e in urediti tok prl-hodnosti. Druga, kl se je lzpovcdala, Je bila Branka, razva.iena malome- ščanka. Prav zaradi teh njenih lastnostj je postal njen oče gospo-darski kriminalec. Zgodba sega nazaj v predvojno udobje, v med-vojni nered in v povojn^ spre-membe, ki so po svoje zmaličile Brankino družino. Dekle se .le ob otroka, se Je Rajka počutila jz-ključeno iz družinskega kroga, pa se .ie umaknila. Sedem specifiCnih problemov mladega človeka sedanjosli, ob katerih je pisatelj odkril dejav-nost in duševna svojstva cele vr- gre pa vsekakor za razširjanje jističnem ne izstopa. Med pes-in sistematično rast naših te- niškimi pri&pevki zasledimo oretičnih dognanj v celoti. poezijo Jožeta Udoviča, Matgja Prav hotenje po taki enako- Bora in Janeza Menarta, a pri merni in sistematični rasti bi nobenem izmea njih ni mjč moglo oblikovati trdnejši kon- ugotavljati izrazitih pesniških novosti in ne svežine — njihp-vih pesniških prispevkov to-krat nikakor ni mogoče stav- cept revije. Teža Naše in pereča, da je ni jemati po- vršno, romantifino in mimogrede. Avtor jo v svojem nakazovanju jemlje še dokaj resno in priza- deto, rešuje pa jo na neustrezen in nezadovol.iiv način. eiaiiKino aruzino. ueKie se .?e od nost in duševna svojstva cele vr- Odrsko delo »Usode« Josipa Ku- —7"",""'" , "¦' "%' _ <;„ on wvnu lskuiljk icvu uv »ibiuju-spoznanju očetove dejavnosti in ste l.iudi jz sodobnega meščanstva. lundžiča je ostalo fragment, ki Zlherla poa naSLOVOTTl »oe en- j.-^ ^ j\^enartu pa novega „,„„„.,u „„:.,,.,„.., ,„„.„„_., _,.. IskanJe prostora na soncu, trga- ima svojo ceno v tem, da odkri- krat o nesporazumih xn na- USg5jns^e(?c, okvira O prp.se- sodobnosti je prejkoslej v nekaterih teoret-sko nastrojenih polemikah, med katerimi velja omeniti predvsem prispevek Borisa Ijati v prvo vrsto sodobrvh pesniških prizadevanj, dasi je zlasti pri Vdoviču opazno kr~ čevito iskanje izvirne metaio- njegovih psihicnih lastnosti zlo- milo in zbežalo na svojo Brankino očitan.je očetu: bodo ljudje sprevideli ča ne doseže za vsako ceno!« je inisel te zgodbe. Tretja, Smil.jina usoda odkriva konservativno reakcionarstvo, ka-kor jo je označil pisatelj sam. Ponos in današnjemu neustrezno življenjsko prepričan.ie sta se vra-sla v njeno družino. Ta ponus brani njenemu očetu, da bi se vključil v sodobni življen.jski tok, niti delati nof.e. Zena in hr.i sla žrtvi njegove trme. Smilja se >Ali je t». n ifJ? \ xJ * ?' m^d..starsi m hčerami. va problematiko sodobnega živ- vskrižjih«, ki je objavljen V vpfljjvih jnePžkih na ne ars' tu: »O, kdaj Notranja bolecina oh tem, grono- ijenja, opozarja nanj in opominja , . \ . '. .. xft,njlki „ se h0 netljivin aosezKiH pa ne gre , da se sre- sti in življenjske težave. Pisatelj literarne ustvarjalce, na.i ne zati- druQl letosnji SievUKi, a se ou govontu je odkril in nakazal vrsto moral- skajo ot'i pred sedan.1ost.1o in s Še nadaljeval. Polemika je V nih jn etifinih problemov sodobne svojo nedodelanost.io zahteva te- bistVU premočrtno nadaljeva- današnjega Bolj značilna je le objaufje- družbe, navezal to problematiko meljit spoprijem z življenjskimi ^. -7,-i,«-Tin,,«n/, ,„ VirimnriP- na Proza. Hrvatskega pisatelm - - i čioveka v nle_Z!™!}°vJW™Vl^l3i Vladena Desnice novela Obisk na preteklost, kar ne pusti gk-dal-ca ravnodušnega. Družinsko ne-skladje, egoizem in ambici.ia po-sameznikov, svo.ievoljnost in ne-zmožnost za življenje, zapiranje v vprasan.u literaturi. vega razpravljanja o nekaterih PričujoCi odrskj tekst .1e dal načelnih pogledih na umetni- možnosti za igralski razmah in sprostitev samo služi seznanjanju s tem zani-mivim, izrazito filnzofsko na- .isKi razman m >fc lasti ^ besedno ustvar- . . "i""*t"<-*-v a«^« junakin.iam, ki , » -,„—,„-, „; hii strojenim piscem, ki zna s K,ar samoto m bolecina ob tem, pred- pripovedujejo svojo traffično uso- janje. ZinerlOV namen nl ou, MHlki in idejne fikci.ie ter posle- jenost. Branko .1e uspelo in pre- spoprijeti se S tem sicer 12- dice vsega tega na otrokih, ki ra- pričljjvo upodobila Iva Zupantt- roj«n ~,nr,imiiiii stejo drugačnih živl.ienjskih čeva z ralinirano eleganco in na " redno zanimivim gradivom v najfinejšim čutom ustvariti novelo ter izdelttti kar najbolj .... , . T^.i" v «.!.„«....,. .....,,*.. •,,.,....» ^cki t. loiiuiiaiiu cicftaunj ui uo- , . , »»-i»,«j-j Ticžtio doživeto vzdušie z obil- sprasuje: »Ali je pomembnejse okoliščinah, ki terja.io od mladega zorno pokazala razdvojenost med tollksm meri, da 01 pnveaei . , elohomi Ao navadno življenje od navadnega človeka doloren du.ševni obraz, tla samozavestjo in nemoč.io. Užalje- razpravo k novim dognanjem, ' ft"uitu'rt ž" »itnmrni. uk- ga obdržijo med seboj, vse to po- no mlado ženo Lepo je zaigrala « i vkuial nrcrfi)<;em od- ta:}L sreduiejo Kulundžičeve »Usode«. siavka Glavinova temperamentno, Pac Pa -1f SKUSaipreavsem oa prepričanja? Cetrta zgodba je usoda Lepe Mičič. Postala je žrtev slavohlep-ne. domiSljave in tiranske šfianske matere, ki si je hotela svoj družinskj krog popolnoma Monologe mladih deklet pred ustrezno tekstu, ki ga je oživlja- govarjati na Vidmarjevo raz- la. Zanimivi sla bilj Alenka Sve< telova v vlogi Mime in Julija Sta Nižjo raven gre pripisovnti izvirni prozi Mire Miheličzve tiziral s tem, da njihovo prlpove-dovanje v trenutku, ko ga privts- teiova v vlogt Mime in Juiija sta- -tn,,T. ^pA imtprimi izstrmarr in R°žančevi zgodbi V nada-rlfceva kot smilja. Man.i preprič- ^VL? ™?......f ™.llt^lL Ijevanju, ki pa je 0 njej še podrediti. Pobegnila je od mate- de do neke kulminacije, preide v ljivi sta bili Judita Hahnova kot Vloga podzavestl V umetnisKem delu, »odražanje objektivnih dejstev« v njem, psihično na-strojenje umetnika-pisatelja ter miselnost in filozofija v prikazovanje. Taka odrska tehni-ka ima za posledlco to, da so vse osebe, razen sedmih deklet, obli-kovane samo kot trenuten pojav, njihov nastop je statiCen (v du- Zlata in zlasti Mina Jerajeva, ki je kot gost kreirala Rajko. Popolnoma nemogoč, neprizadet in neprepričljiv je bil profesorski zbor. (Zižič, rektor akademije — težko izraziti sodoo, ker š? ni posameznjh Ukov. Tu ni nobene notranje rasti ligur, to odrsko de-lo je izkljufno sintetično oživlje-nje sedmero človeSkih usod. Pri tem je ostal dramatik površen Kumer, Jovič — Danilo Bezlaj). dokončana- Medtem ko je Mi-heličeve odlomek iz romana pisan močno »meščansko«, v je Rožančeva novela »Mrtvi in Kad bi poznai dekie, ki bi se pred čujočega spisa razmišlja pred- ostaif<< tpfc-f ki ,¦„ nrem^o takimi komedi.fanti tako izpove- vsem o družbeni pognjenosti lsl osiail* reKsr- Kl ^ pTem.,o dalo, kot so jmele predpisano zgo-raj omenjene igralke. Naj bo odr- slehernega umetnika. Polemi- psihološko poglobljen, poeno-stavljajoč izdelanost likov in nanizal je kup neizdelanih in ne- sko delo še tako svojevrstno, ek- Ka Sama na seoi pa niu ne ua- sjtuac;je in hrf,z vtisa dn ie urejenih de.istev, nedoločno pre- stravagantno in nasprotno starim kriva globljih problemov niti J J -¦h h- ih -, * obllkam ',» lo,giki' Vcnd^r je le Vh ne~rešuje. 'Njena vsebina zafn^im volno in močno 4nki-posameznih. oseb ln njihovih usod. treba vsa.1 nakazati trohico ver- l_u_^____j,_,,.^ „. „„,„ nU^ vetje, umetmsko skoncentrira- cenil vlogo dogajan.1 v preteklosti jetnosti. Zanimiv in šegav je bil Maks Ba.ic v vlogi sluge Atanasa. zahaja neredkokrat v golo ob~ rambo določenih izrazov, je ostaii igraici so nastopaii epi- defenzivna in se da zavajati zodno, tekst sam .iim ni nudil nič kaj posebnega, hkrati pj» je bil odrski prostor tako omejen in ute- njega razpravljanja; vse to pa celavitosti tovrstnega pisanja bnlj škoduje, kot koristi, če- snjen. da iih ie oviral pri igri. Režiser Jo?,e Gale je uvedel tri odrske prostore: konferenčni pro-stor, kjfcr so se pdigravale dru-žinske peripeti.ie in tisti, v kate-rega so se zatekale igralke s svo-Jimi mislimi. Neprimerna, skoraj vojaška je bila postavitev za-kl.iučnega prizora. no dnživeije neke življenjske ali družbene stvarnosti. Nie-gova dobra plat *je v zanimi-in dobri pripovedni gradnji. Naša sodobnost torej v le- JANIiZ UKUNlIi: DEKHCA re, se poročila z občutljivim, ne-zaupljivim resigniranim inteljgpn-tom. In ko vse kaže, da se bodo odnosi z materjo uredili, se spre Z njO ln Z mOZClll tGr ZUGZI« d3, «,huvv ucviv^ ,|^ oLaiiiv,v.u \v **w- ^uui, (^i/iit, icn. tui atvaucmij c ~~ tt; l // frt*> *$ i,H/\J\i if bfb J VHJ&KJJ i-juits T7*T 1» '* * ^ bl začela svoje, samostojno, novo ševnem smislu) izsek iz življen^a Edvard Gregorin, Savič — Franjo ,,mpfnnvti nri rpmpr rvspr nri- kOUKor gre raoitl ta termiri, ŽlVljenie. nnum^nlh liUn\; T.i ni nnhpnp Vnmor T^.JA __ r>oni1n n^Uil Ullltuiusn, fj l t LKHt-gl (J.oi-i- H'1- \n T) n~nn %.*¦,'„ vm^siTs. .vM~+»*i 1 v. Naslednja .1e Zlatjna prlpoved. Odkriva današn.io problematiko intelektualno neenakih zakonov. »Mož in žena se srečata v določe-nih pogojih in na določenem in-telektualnem nivoju. Nenadoma se pogoji spremene in ravnovesje se zruši,« prav; Zlata profesor- jem. Tako se .ie zgodilo z nje- Tudi njegove junakinje nimi starši. Ofe je po vojni imel notranje ne razvijajo, ne rastejo možnosti. da je študiral in tako pred gledalfevimi očml, temveč prerastel živl.ienjski okvir, na gledalca preseneča z rezultatom z,v,«i.«, h-«..-m »iui jmi m uuuu ii^u , . . . , ¦nznx- •, ..» y>jvu, katerega so ga vezale dolžnosti njihovega notranjega dogajanja. kaj posebnega, hkrati pj» 1e bil OSlTini, iznajajoci l<, poprej^- vos+; in fast. Potreben .1e bil samo dro- Pjsateljevi nazor, da je »človek ' " ... .....-•-_- -------t.-_...-_. ---- ^- — ben dogodek in družina ,se je raz- dober« v svojem bistvu, kl ga je bila. Zlata se je umaknila obema že izrazil v drami »Clovek je do-In se znašla pred vprašanjem: ber«, je našlo. odmev tudi v za-kaj storiti? ključku »Ilsod«. Clovek je dober, Sesto zgodbo je režiser črtal. To samo okolje je krivo, da ne more Je usoda Ma.ie Velič, ki odkriva svojo dobroto zadovoljivo izživeti poljtični prestopek. Hferi VeTa in in uveljavltj. Junakinje »Usod« Maja sta postali obe za povrstjo so dobre samo v nekem določe-žrtvi njunega ambicioznega ofe- nem trenutku. Ali bodo uspele ta ta, ki je celo svojo starejšo hčer trenutek podaljšati in izpolniti Vero izdal Nemcem, da so jo od- svoje obljube? Ali bo Mtma zmo- mišljali, daje odgovor na zastavlje- dovine slovenskega slovstva — pefpfcbpnn ~ vst^nrin-nin " \TiZn vlekil v taborišče in jo moralno gla zbežati s svojim bratom na no vprašanje o odrskem cksperi- r. ¦pi-x0x0,,i nrp-ni +pnn Aoln nh Ki>l.(:il>Keya uiivaTjanja. vj.tj uničili. Postal ife pijanec. Za svoj deželo? In Ra.ika, ho vzdržala pri mentu. Odrsko delo, s katerim ek- . V-/eceul ocem legu acia, uu- pnspevek k obllkovanjU SO-službenj neuspeh po vojni je dol- svojcm po polj bratu? Njihova sperimentira neka gledaliSKa sku- javljeni V lanskem letniku1 TP,- dobnega in k smotrnemu po-žil svojega otroka — Majo. češ preteklost, ki so io same izpove- pina, mora s svojo kvalitefo opra- vije. Vračali SO mu sicer milo vpznvnnin inrlnhnpnn q fT^»-da mu je bila ona ovira, da ni dale, daje odgovor. Ne! vičiti izbor. In če se ga skupina ' rfrnnn ^pnHnr ip nrlrpmri ur*,.m soaoone9a s tra™ šel v partizane, kar bi mu po Zakljiiček Kulundžičevih »Usod« že loti, je dolžnost nienih č!anov, "a a~ay°' venaar je oarezvn cionalnim V umetnostl je zal vojni omogofilo dohiti zaželeno Je utopičen in ne odgovarja na- da ga temeljito in prizadevno ožl- *on tega deklarativnega, zelo skromen. Simpatična pa je službeno mesto. Maja se je odlo- kazani problematiki sodobnega ve in oblikuje.io na odru. Odrski šibko utemelienega zavračama nipnn teZnirt nn -rhirnniu ««i čila za svojo pot. človeka. Z življenjsko resničnost- eksperlment mora s svo.io speci- nasnrntniknmh \~ritirvih all ™™JH J^?°J! J^^l". Usode Rajke Robi6 Je posledn.ia tn globlje posega v odnose mcd star§{ in otroki v specififnih dru-žinskih okolišPinah. Rajka je po-stala očetu druga žena. skrbela ,1e zaxij, ker Je bil popolnoma nczmo-žen za samosto.ino Sivljenje. Ako jp vstoviila v n.lihovo drnSinsko okol.le seveda \n ko sta ofe in njegova druga žena pričakovala tudi ustvarja polernika zavimi- tošnjem letu še ni prinesla od-vejši ton od razprave same. kritij in ni odprla novih pod- ročij. Zelo malo se dotika prav Se izrazitejši ostrini smo pn- naji)Oij bolečih prnblemov na- ____„_ ._____ ča v članku, ki so ga prispe- šega družbenega življenja. na- Vse, o-eemer smo ao sedai raz- vali avtorji prvega dela Zgo- $e kulturne sredine in naštga človeka. Z življenjsko resniCnost- ei-*'" --..-.^- ¦»-, jo in njenimi zahtevami si je fienostjo, živostjo ln dognanostjo nasVrot™K°vin. ^nticmn o.l boljsega okoh sebe, torej po treba temeljito pogledati iz oPi v prevzeti gledalce. Uprizoritev Ku- neknticnih pnpomb, na.] bO odtezanju eni sami smeri kul- oči. Kulundžitev zakljufek »Usod« '•—«!*""•• . »t..^.. „ -^—^ _i.j-t^.------ _t-j---- --------...... pa poveša pogled. V svojivna vi-dez pogumnj obljubi Je plah in lundžifevih gledaiišču teh«S« v n^in^T ob^ktivno. eledano upravičen, turnega delovanja in idejnega gieaanscu teri zantev v polnj me- rtnd rrmviin rpivip Trnfpri hfl- « j ?• • » ri ne izpolnjuje, lma pa svojo f ravmjo revije, Katen kij. opredeljevanja, ceprav se v nemočcn. Ka.1 pomagajo vsi obeti vrednost v tem, da opozari^ na *urna javnost pripisuje Vlngo njej najbolj UČinkovitO UVC- deklet, Ce pa ne bodo uresni- -*lx-~ ¦- ---------- -• ¦ t • ,.. ,...,..- Ceni! Moralna in ettfna problematika sodobnega floveka je tako resna etično in moralno problematiko osrpdnjega lit.ernrno-kritičnega Ijavliain linrlip ki iih i s(»rlobnega človeka. To pa je tudi a]a^Ua nn Vlmipvnhpm ¦ijiu-ijujo ijuaje, ki Jin c edino opravif.iio za n.ieno ek&i- gLama na zMvenskem. uvrscati v srednji rod slovt Med jnajzanimivejšimi in štu- skega izobraženstva. stenco na odrskib. deskah. gre en* V.K. Vnovič - srečanje v Ljubljani Mednarodni odbor pri Uni-verzitetnem odboru uspešno deluje že več let. Odbor je raz-deljen na 4 sekcije, ki deluje-jo preko celega leta, in sicer: IFMSA (organizacija medicin-cev in stomatologov), IAESTE (organizac. tehnikov), AIESEC organizacija ekonomistov) in komisija za stike z inozem-stvom. V poletnih mesecih pa delujeta še 2 podsekciji:, spre-jemni center in turistična ko~ misija, ki pa je bila ustanov-Ijena šele letos.' Do letošnjega leta, je imel Mednarodni odbor največ dela z odhodom študentov na prak-te v tujino (pisanje priporočil, izpiti iz tujih jezikov itd.), kar je zelo oviralo njegov osnovni namen, to je, vzpostavljanje stikov s študentskimi organi-tacijami in univerzami v sve-tu. Zato je bilo v letošnjem letu sklenjeno, da Mednarodni odbor NE BO VEČ DAJAL NOBENIH PRIPOROČIL ZA ODHOD V TUJINO, razen za prakse, ki jih organizirajo sek-cije IFMSA, IAESTE, AIESEC Komisija za stik z inozem-ttvom ima letos zelo obširen program. Kot glavni cilj si je zadala nalogo, da izvede v po-mladanskih mes^&h kulturno manifestadjo v Trstu. Razgo-vori so že v teku in v kolikor se bo celotna stvar mogla re-alizirati, bodo v Trstu nasto-pile vse študentske kulturne sekcije, ki delujejo v okinru ZŠJ. Podoben načrt za takšno sodelovanje je tudi z eno iz-med univerz v Londonu. Kot vsako leto misli komisi-)a za stike z inozemstvom tudi letos organizirai* Mednarodno itudentsko srečanje v Ljublja-ni, ki bo 4. po vrstnem redu. Komisija «|>a, da se bo število delegacij letos ie povečalo (v preteklem letu je bilo zastopa-nih 15 držav iz Evrope, Azije in ZDA ter s tem razUrilo) ugled naše univerze v tujini Jugoslovanski komite zdru-ženj študentov medicine in sto-maiologije (IFMSA), sekcija Ljubljana, je član Jugoslovan-skega komiteja Udruženja stu-denata medicine i stomatolo-gije (Yugoslav Committee of Medical and Dental Student Association YCMSA). Jugoslo-vanski komite YCMSA, pa je nadalje član raednarodne or~ ganizacije IFMSA (Internatio-nal Federation of Medical Stu-dents Association), ki vključu-je večinoma zapadnoevropske države, pa tudi Poljsko, Egipt, Turčijo in druge. Naloga te organizacije je vzpostavljanje stikov najraz-ličnejših oblik z njenimi čla-nicami. Zbira podatke o raz-voju zdravstva in zdravstvene-ga prosvetljenstva s posebnim ozirom na takozvane socialne bolezni, kot so TBC, alkoholi-zem i. p. Morda ni glavni na-men te organizacije v osebnih kontaktih posameznih študen-tov, vendar pa temelji njeno bistvo prav na izmenjavi štii-dentori medicine. Tradicija te izmenjave je že večletna in uspehi zadovoljivi. x YCMSA — sekcija hjubljana ima kot vse sekciie v državi (Zagreb, Beograd, Skopje, Sa-rajevo in Rijeka) široko zame-njavo z državami članicami IFMSA. Zanimivo je dejstvo, da se izmenjava iz leta v leto veča, da' pa so subvencije Sve-ta za zdravstvo LRS vedno enake tn znašajo 500.000 din letno. V preteklem letu je sek-cija izmenjala približno 30 študentov, v letošnjem letu pa bi jih izmenjala 60, če bl se subvencije zvišale, saj je me-dicincev, ki bi hoteli na stro' kovno prakso v tujino, mnogo več kot prejšnja leta. V preteklih letih je bila iz-menjava nehote preusmerjena na zapadne države, v letošnjem letu pa je uspelo vzpostaviti stike s Poljsko, ČSR. Na te prakse bo odšlo okoli 30 štu-dentov. Poleg teh držav pa se bomo naslonili še na Turčijo, Egipt. Izrael in Libanon. Šte-vilo praks za Zapadno Nemči-jo naj ne bi preseglo števila 25. • Mednarodno združenje za iz-rrienjavo študentov tehnike IAESTE'(The International As-sociation for the Exchange Students for Technical Experi-anees) je prav tako kot IFMSA član svetovne organizacije IAESTE. Jugoslavija se je pri-ključila organizaciji leta 1952. Lanskoletni obisk generalnega sekretarja IAESTE ing. A. R. Biejera v Jugoslaviji je imel namen zdgotoviti posredovanje Jugoslavije v vzhodnih deže-lah, da bi se priključile tej or-ganizaciji. Do sedaj je Jugo-slaviji uspelo pritegnifi Polj-sko, Egipt in Grčijo, ki dose-daj še ni bila članica IAESTE. Naloga in namen te organi-zacije je predvsem, da izmenja Študente-tehnike in da jim nu-di specializacijo v vseh drža-vah, članicah IAESTE. Ljub-Ijanska sekcija trenutno izme-njava študente s 16 državami iz Evrope, ZDA in Bližnjega vzhoda. Letno pošlje na prak-so v inozemsttio približno 60— 70 štndentov, enakemu števi-lu tujih praktikantov pa po-sreduje oziroma jim preskrbi mesta v naših podjetjih in to-varnah. Materialni problemi IAESTE so pereči. Gre namreč za ne-ke postopke, ki bi se verjetno dali ugodneje rešiti za sekcijo v Ljubljani. Sekcija sama je finančno odvisna od števila praktikantov, ki gredo v tu-jino, kajti vsak praktikant mo-ra plačati 3000 din zato, ker mora sekcija poslati v Beograd letno 200.000 dinarjev. Pomoč IAESTE daje le Mednarodni odbor. Vodstvo sekcije meni, da bi se finančno stanje popra-vilo le tako, da bi se IAESTE priključil industrijski zborni-ci. Prakse so v večini podjetij in tovarrif organizirane tako, da ima praktikant kar največjo možnost vpogleda v celotno proizvodnjo. V času prakse prejemajo praktikanti mesečne honorarje v višini plače stro-kovhega osebja. V lanskem letu je bila iz-menjava študentov najbolj tes-na z Zapadno Nemčijo, Šved-sko in Anglijo. Letos pa se bodo povečalt še stiki s Polj-sko, ČSR, Romunijo in Tur-čijo; v teku pa so tudi poga-janja o izmenjavi Študentov s SZ. Prav tako kot IFMSA ima tudi IAESTE svoje sekcije in odbore v vseh jugoslovanskih univerzitetnih mestih. Mednarodno združenje stu-dentov ekonomskih in komer-cialnih ved AIESEC (Associa-tion Internationale des Etudi-ants en Sciences Economiques et commerciales), je č\q,n ju-goslovanskega AIESEC in sue-tovne organizacije AIESEC. AIESEC vzpostavlja stike z ekonomskimi in njej sličnimi fakultetami v svetu. Najmoč-nejše stike je imela Ijubljan-ska sekcija z Zapadno Nemči-jo, vendar pa bodo letos vzpo-stavljeni še stiki s Poljsko in Kolonialna vzgojna politika v francoski Zapadni Afriki Za vzgojo v francosfci Zapad-ni Afriki je značilno dvoje: zek> nizek odstotek otrcvk, ki obiskujejo šole, (manj kot 10 odstotkov) in neenakomerna razdelitev študentov po posa_ meznih stopnjah šol. Najbolj očitno je pomanjka-nje osnovnošolskih učiteljev, ki 6e v deželah z dobro urejenim vzgojnim sistemom rekrutirajo iz učiteljskih in drugih srednjih feol. Iz učiteljišč v francoski Vzhodni Afriki pa se odloči le malo diplomirancev za svoj po-klic. Večina maloštevilnih štu-dentov lahko dcbi štipendije, ki jim omogočajo nadaljni študij na visokih šolah v tujini. Vse to bi bilo seveda lepo in prav, kajti Afrika potrebuje danes vedno večje števtfo šolanih lji^di, če ne bi šlo vse to na račun osnovne izobrazibe Afri-čanov. Prvi rezultat te kolonialne vzgojne politike je prepad med intelektualci in narodom. Ta intelektualni sloj, izoMran in za-padnjaško usmerjen (skoraj vsi študenti študirajo v Franciji in so pod vplivom francoske kul-ture) se drži zase in velikokrat potrebuje posrednike za obče-vanje z ostalimi svojimi rojaki. To je ena izmed zelo resnih ovir, ki zavirajo hitrejšo social-no, kulturno in politično evolu-cijo v Afriki. Na drugi strani- pa občutijo ta prepad tudi intelektualci sa-rni. Dobro se zavedajo obtožb, da niso več Afričani, in prizna-vajo njihovo resničnost. Zato se na vse načine trudijo, da bi do-kazali svojo ljubezen do fega, kar imenujejo" afriško kulturo. Pri tem pa ne morejo zanikati feultoir, ki so jim jih dale fran-coske in druge zahodne univer-ze, čeprav jih prav to ločuje od njihovega naroda. Nepriznani in nerazumljeni čutijo ti ljudje, da so si nekateri pridobili vihodno kulturo samo na račun gvoje afriške ^dediščine. V za-meno za kulfuro, ki pripada propadajočemu kapitalizmu, se ¦rtorajo odreči svoji afriški pri- padnosti. Seveda je potrebno, da Afričani deloma osvojijo za-hodni način mišljenja, zahodno kulturo, da bi lahko s svojim delom doma izboljšali ekonom-ski in poUtični položaj dežele. To pa se lahko zgodi samo, če ne zanikajo tega, kar so pode-dovali od svojih prednikov, kaj-ti dežela, ki zanika svojo dedi. ščino, je mrtva dežela, in če te izboljšave koristijo vsem lju-dem in ne samo »elitnemu« de-iu naroda. Prvi ¦ukrep, da se to lahJko zgodi, pa je: preureditev vsega vzgojnega sistema in takojšnja graditev osnovnih in srednjih šol. Težave za izvedbo tega načr-ta pa so velike. Kljub temu, da so vsote, namenjene za vzgojo, smešno majhne in da so delo-ma odvisne od lokalnih oblasti, so v glavnem vendar odvisne od pomoči federacije in matič-ne dežele. Francoska admini-stracija pa noče razumeti, da v deželi ne more biti pravega na-predka, dokler niso zgrajene vsaj osnovne šole in izšolano dovolj veliko število učiteljev. Sredstva, namenjena deželi, uporabljajo raje za graditev cest, pristanišč itd., od kate^ih imajo takojšnjo korist. Investi-cije v šolstvu jih ne zanimajo. Dobro se zavedajo, da ljudstvo, ko si pridobi znanje, zahteva tudi politično svobodo- Drugo stran te politike pa vi-dimo v prizadevanju vlade, da čimbolj znianjša število študen-, tov, ki odhajajo s štipendijami na študij v evropske dežele. Na-mesto da bi le-ta skrbela za čimboljšo razdelitev študentov po strokah, mnogim onemogoča študij. Na kratko smo omenili eko-nomske in. socialne probleme vzgoje v francoski zahodnl Afriki. Ostajajo pa še številni nič manj vznemerljivi prable-mi. Za uspežen razvoj osnovnega šolstva so potrebni učitelji, kar pomeni, da morajo biti šole, kjer se ti utitelji šolajo. Toda' število tovrstnih šol je zelo ne-zadovoljivo: ena v Togolandu, štiri v francoski zahodni Afri-ki in dve v Ekvatorialni Afriki. Omenlli smo že, da se zelo ma-lo učiteijev posveti svojemu po-klicu, privlači jih višja izobraz-ba. V zadnjem času pa se je po-.javil še nov problem: kako na. polniti učiteljske šole. Na Slo-nokoščeni obali so morali za-pretj edino šoio te vrste zaradi • nezadostnega števila učencev. To je brez dvoma z€lo nena-vadna metoda reševanja pro-blemov. Velika "veičlna učiteljev pa nima niti učuteljske diplome. Po končani osnovni šoli napra-vijo enoleten tečaj in dobijo diplomo pomožnega učitelja. Po vsem tem si lahko pred-stavljamo osnovnošolski pouk: prenapolnjeni razredi (70 — 80 učencev), neprimerni učitelji, ki učijo po metodah in knjigah, uvoženih iz Francije, ki so kaj malo primerne za afriške raz-mere. Pouk zgodovine na pri-mer, mora v vsakem človeku vzbuditi zgražanje. Otrokom podajajo popačene slike dogod-kov, v katerih so .junaki vedno le beli ljudje, ki prihajajo, da bi delili mir in pravico. Nikjer ni nobenega znaka ali besede o afriš'ki ku]tu-ri. Politika koloni. aliizma je očitna tudi pri pou-ku. Sicer pa drugače tudi biti ne more. Zmagovalci so vedno premagali premagance. Danes, v dobi civilizacije, jih tzrablja-jo tudi intelektualno. Največja nesreča pa je, da se te razmere odražajo tudi v od-nosih med učitelji in učenci. Nesposobni učitelji ne morejo razumet; problemov svojih ob-čutljivih in upornih učencev, zmedenih od tega, kar jih učijo. Posledice so pogosti spopadi in nesporazumi, ki so včasih tudi resni. Rešitev teh problemov je edi-no v tem, da dobijo Afričani tako vzgojo, s katero bodo lah-ko opravili naloge, ki stojijo pred njimi. RESOLUCIJA Zveze socialističnih študentov Nemčije ob prekinitvi diplo- matskih stikov z Jugoslavijo Na sestanku Izvršnega odbora Zveze socialistič-nih študentov Zapadne *Nemčije (SDS), ki je bila 11. januarja v Berlinu, je bila ^prejeta resolucija zaradi' enostranske preki-nitve tiiplomatskih stikov z Jugoslavijo s strani za-padnonemške vlade. Tekst te resolucije se glasi: »Izvršni odbor SDS ob-žaluje, da je prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov med FLR Jugo-slavijo in FR Nemčijo. Izvršni odbor SDS upa, da ta ukrep federalne vlade — ki ga je Izvršni odbor SDS ostro obsodil — ne bo v nobeni obliki oviral dobre in prijatelj-ske odnose med Ljudsko mladino Jugoslavije In SDS.« CSR. Izmenjava bo na pod-lagi reprocitete, ki se določa na mednarodnih konferencah AIESEC. Zanimivost te orga-nizacije je v tem, da ima vsa-ko leto ena izmed članic pred-sedniško mesto. Jugoslovanski odbor AIESEC bo predsednik v letu 1960. Sekcija ATESEC v Ljubljani je bolj skromna v izmenjavi študentov. Letošnje leto bo poslala v tujino 10 praktikan-tov in prav toliko tudi spreje-la. Izmenjave bi sicer še po-večali, vendar pa je za celotno Jugoslavijo le 60 mest. AIESEC v Ljubljani pa naleti na teža-ve tudi pri naših podjetjih, ki zelo nerada sprejemajo na prakso tuje študente. Za to na-vajajo razloge, ki pa vsi niso opravičljivi. Naj jih nekaj na-vedem: podjetja trdijo, da jim praktikanti obremenjujejo Iju-di in da se s tem manjša pro-izvodnja; pravijo, da gre pre-več denarja za praktikante (plača od 13.000—15.000 din); večina praktikantov pride ria prakso v mesecih, ko je naj-več Ijudi na dopustu in podob-no. Tudi Ijubljanska Ekonom-ska fakulteta ne kaže preveč zanimanja in navdušenja nad to organizacijo, o čemer nam priča, da se kljub vabilu no-ben profesor ni udeležil skup-ščine AIESEC, ki je bila lan-sko leto v Ljubljani. Tudi pro-stora na fakuleti ni mogoče dobiti. Vendar bi se z malo dobre volje lahko rešil tudi ta problem. To je na kratko orisano delo Mednarodnega odbora, njego-vih sekcij in program letošnje dejavnosti. -lu- TELEGRAMl MUNCHEN. _ Vzačetkuzim-skih semestralnih počitnic bo v Miinchenu otvoritev prvega mednarodnega študentskega fo-yera v Zvezni nemški republiki. Tuji študentje (sedaj študira tu več kot 2000 predstavnikov osemdesetih narodnosti) bodo imeli tako ugodno priložnost, da se pogovovijo s svojimi nem-škimi kolegi. LIEGE. — V okvlru letošnje svetovne razstave v Brnxellesu bo združenje belgijskih študen-tov tehnike organiziralo svetov-ni kongres svojih kolegov s teh-ničnih fakultet. V ta namen po-sluje na univerzi v Liittichu poseben informativni odbor. MOSKVA. — Na predlog sov-jetske štndentske zveze bo od-Sla v kratem delegacija petih zahodnonemških študentov no-vinarjev na obisk v Sovjetsko ivezo. Obisk bo vrnila ruska delegacija. Tako v Nemčiji kot v Sovjetski zvezi upajo. da ne bo ostalo le pri tej izmenjavi. Z ianskega mednaroduega srečanja v Ljubljtmi ŠTUDENTSKA UNUfi AL2IRJI RAZPUŠČENA Protest Zveze študentov Jugoslavije Po obvestilih, prejetih od Na-cionalne zveze francoskih štu-dentov, je francoska vlada kon-cem januarja sprejela odlok o razpustu študentske unije Alži-ra (UGEMA). Poleg tega- je francoska policija izvršila 28. preteklega meseca racijo med voditelji alžirske študentske or-ganizacije. Ob tej priliki so bili aretirani predsednik in pod-predsednik UGEMA, predsednik in blagajnik pariške sekcije, predsednik in sekretar sekcije v Grenoblu, pet funkcionarjev sekcije v Cannesu in drugi. Predsednik. pariške sekcije je bil aretiran v študentskem me-stu brez predhodnega obvestila univerzitetnih oblasti. Popoldne istega dne je poli-cija vdrla v prostore NUS Al-žira in zaplenila vse dokumen-te. Številni študenti, ki so bili tega dne v prostorih Unije, so bili pravtako aretirani. Objavili smo že, da je pari-ška policija aretirala 12. novem-bra lanskega leta v Montpel-lieru brez karkšnekoli obrazlo-žitve generalnega sekretarja LGEMA Mohameda Khemistria, študenta medicine. Od tega dne ni o Khemistriu nobenih vesti. Vsi napori, da bi dobili o njem karkšnekoli informacije, so osta-li brezuspešni. V zvezi s tem se je nacionalna unija Francije obrnila na odgovome organe in zahtevala spoštovanje zakonito-sti. Obstoji namreč upravičena sumnja, da so Khemistria odve-dli v Alžir, kjer bi ga lahko so-dili pred vojnim sodiščem, če-prav ni živel v Alžiru že pet let. Te akcije francoskib. oblasti, ki so razburile ves študentski svet na vzhodu in na zahodu, so zadale težek udarec ne samo akademski svobodi, temveč so kršene tudi osnovne ljudske pravice o svobodi združevanja. Postopki francoskih oblasti so izzvali vihar upravičenih prot«- stov študentskih organtlzacij v vseh delih sveta. Centralni odbor Zveze itu-dentov Jugoslavije je poslal ob tej priložnosti vsem nacional-rim unijatn, s katerimi sodelu-jemo, cirkularno pismo, v kate-rem jih je obvestil o svo.iem stalLšču glede akcij proti alžir-skim študentom In njihovi or-ganizaciji. V tem pismu je Cen-tralni odbor Zveze študentov Jugoslavi.fe izrazil enodušen protest vseh jugoslovanskih štu-dentov proti nedemokratičnim metodam, ki jih uporabljajo francoske oblasti v izvajanju svoje kolonialne politike. Naši študenti s simpatijami spremljajo pravično borbo vseh naprednih in demokratižnih štu-dentov v svetu, ki jo bijejo za svoje pravice, in še posebno v afriških in azijskih deželah, ki se otresajo težkega kolonialne-ga jarma. Zaradi tega energič-no protestlrajo proti omejeva-nju elementarnih pravic in svo-boščin alžirskim študentom. Proteste francoski vladi, Med>-narod. sodišču in drugim orga-nom so poslale študen. organiza-je Belgijskega Konga, Kanade, Ceškoslovaške, Cila, Ghane, Ita-lije, Maroka, DR Vietnama, Ss-vjetske zveze, Nigerije, Južne Afrike, Rumunije, Tunisa, ZDA, Urugvaja in druge. Iz tega je razvidno, da študentski svet, ki je dancs v večini razdeljen na politične bloke, podpira boj pro-ti kolonializmu. To z ene strani kaže na mednarodno solidarnost v svetu, na drugi strani pa go-vori o tem, da študentske orga-nizacije brez ozira na svojo ideološko in politično orienta-cijo imajo in lahko najdejo skupni jezik pri reševanju raz-nlh sknpnih problemov, kot je n. pr. borba proti kolonializmu za nresničenje in spoštovanje osnovnih ljudskih pravic in svo-boščin. Bele čepice na upsalski univerzi Upsala je staro švedsfco mesto z mlajšo uniTerzo, ki io obiskuje 10 odstotkov vseh ŠTedskih štndentov... Tako bi labko nadaljevali z Kg-odovino in statističniani podatki še preoej časa, toda raje si og^lejmo študente te nnitverae, ki so gotovo pomembni v mestnem življu. Najiprej, da ne bo pomote! Naš »semesteir« pomeni zamje dopust, počitnice, kar pa seve-da ne smemo vzeti v teim smi-slu, da preživijjo dobo naši-h dveh semestrov v prijetnem počitku. Res pa je, da imajo predavainja razvrščeiiia nekoldko drugače kot pri nas: spomla-danski t&riniin (to je njihov izraz za s«meister) traja od ja-nuarja do maja, zimski od sep-terfibira do decembra- Trije nie-seci pooitTilic pomenijo dovodj časa za toplo»te žejne Švede, ki se v tej dobi razieipejo po An-gliji in Nemčiji, da se naužijejo sonca. Toda ini&[ tu velja na-čelo: dulce et utile. V tem ča-su si namireč sami ustvarijo ne-kate poletni termiin. Če hoičeš zvedeti. kai tak šveds'ki kole&a študira, gia mo-raš vpirašati, kaj »bere«; dru-gače bo težko razumel, kaj bi rad od njega. Ni nafcljučje, da so si izbtrali tak iz.raiz: v glav-nem preberejo vsio sciov (veliko si morajo po^ma®ati s tuji-mi knjigami). V vzorno urejerai univerzitetai knjižnid v Upsali, taiko imenovani Carolin.a redi-viva, ki hrani med ostalimi fcnjiižnimi redikostmji tudd Oo-dex Argenteus, seddjo mlajši slušatelji ob doigi mizi; le sta-rejši letnaki imajo pravico do samostojnega delovnega mesta. Take »stenovske« deljtv« pa ni na predavanjih, kjer je za -na-še raz.meni'kih, skupščinah, predavanjih in podobmo. Vsak klub im,a svojo hiTn.no; čland ozironna abituirienti vseh klubov pa si v VaJpurgini no6i (30. apri-la) nataknejo na glave značilne bele čepice, kjf jdh piospravijo šele v začetku oktwbra. Tako je na upsaiski \miv&ral. Zdi s€, da se vsi ravnajo p» izreku. vklesanern nod vhiodimi-mi vrati: »Veldkio pomi&ni mi»u sliti svobodino, Se vei pa tud| pravilno«- DELO ZDRUŽENJA ŠTUDENTOV FILOZOFSKE FAKULTETE Vzbujeno zanimanje TežiMe dela na ideolo ško-politi&nem področju. Debat-ni klub se razvlja v ideo loško tribuno. Studentje s« bore za zakon, toda izveden na j bo v celoti in ne le formalno. Organizacijo naj bi se še bolj čutilo pri idejnem obliko-vanju naših mladih inteloktualcev. Delo zdnuženja študentov JMo-tofske fakultete v zimstoem s«-mestru Jahko že fcafooj po po-vrSnein preffledu oiznačimo za uspešno- Glavni orgainiz&aijslci problem, s katerim se je zdru-' ženje moralo spoprijeti že takoj Rpočetka, je bila nezadostna po-vezava raed odborom združenja in med posaTneznimi klubi. Klu. bov, ka združujejo študente istih aLi sonodndh oddeilfcov in skupin, je v Združenju filozofske fakul-tete trenutno 11. Zato lahko verjarnemo, da ' organizacijska ure-ditev in utrditev cel©tne@a združenja ni bila lahka. Združe-nje je uspelo, da je ustvarMo sicer še ne idealno, ampa.k vsaj močno uspešno sodelovanje med pasaimezniimi klubd in odborom združenja. V preteklem oibdobjm je zdru-ienje uspelo razgibati študente. Dejavno>st znotraj klubov samih ' se je močno pove&ala, v prvi vrsti na ideodoško - politi'čnem področju. Zaživel je debatnd. klub študentov filazio-fsike fakul-te-te. V njem s bilo, da je razipravljamje kljub še tako ozkemu izh.odiš&u vedno poseglo prefco meja friste stro-kiovnosti ali amejenegia proble-ma v področje ceiotne družbene problematike. De-batni klub bo s svojim delom nadaljeval le s to ra.zILko, da sp bodo doseda-njim tennaim pridružile še aktu-elne teme s področja naSega palibičnega in gospodarskega življenja. Pole-g amenjendlh debatnih ve-čerov v fakultefenem merilu so tudii posamez.ni klufei razvili aelo pestro dejavnost. V obliki debat m diskusij so študeintje naizipravljali o najrazličnejših strokovniih, političnih, kultunnih in drugdh vpraSanjih.1 ZatiiTnianje študemitov ra delo tatao' fakultetnega debatnega kluba kot tudi za debate po po. isamez.nih klubih nas v danem položaju laihko zadovolji. Seve-da je gl«de n.a število vseh čla-nov ZŽJ število obiskovailcev skupnega debatn^ga kluba še vedno premiajhno. Ce pa upo-števamo, da je vsak klub zas« razvil svojo de^avnost in da so študentje zapo.sleini še drugje, lahko ugotovimo, da je zdru-ženjii in posajneizniim kluibom v pretefelem letu uspeLo zaintere-6iraiti 7« ideoloiskio-piolitično de-lo l-a^meTOTn^a zelo širok krog štude-ntov. Razumljivo j«, da bo pcrteTn. ie bodo taiko klubi kot združenje nadaljevaili s svojim delom v t«j smeri. sledila Vndii taka kicmkretna pdlitična akciia, kot je mladinska delovna aikcija. Tudi borba ob izvajanju za-kona in ob sprejemiattju fakul-letnega statuta je za združenje uspeh. Združ-enjie je ves čas vztrajailo na staHSftu, da se je treba za univenzitetni zakon bo-riti dosledno in ne glede na to, da nekiateri tl^-ni zakona po-etavljajo fakulteto s tako šte-vitaiimi oddeiki v nenoden po-loiaj. Bortlo se je za izvajan.ie rakona v celoti, k&r je pravilno razumelo, da pomem zatoona ni «amo v tem, da ziaikonsko določi , dodžhio študdja, ampak tudii v tem, da v cdLoti in z vseh vidi-kov uredl stanje našega uaiver-zitefai€ga študrfja in odpravi ne-pravilnosti, kl se pojavljajo pni izpolnjevanju družbene vloge fakultete in univerze sploh. Zaito je adruienje že ves čas opozairjalo, .da fekultetni statut saim po sebi kot pravna foTma še ne moire zadovoljiti in rešitd vseh vpnaišanj, če ne bi hkrati « statutom hili .sestavljeni ttidi študijski pTOgrami, to je tista ždvljenjsika vsebina, ki daje opravi'čilio posiaime^znim postav-kam v statutu. Poleg tega je zdTuženje še zahtevalo skrč-enjs B-predmeta, vendar z obema tema zahtevama tako pri fakul-tetni upravi kaikor tudi pri fa-kultetnem svetu ni prodrlo. Vendar študentje kiljoib temu še vedno vztrajajo pri svojih za_ htevah, ker so prepri^ani, da so v int&resu skupnosti dn v smisdu o&novn.ih zahtev aakoaa. Najv&čja ovlra z.a uapežno delo zdruiženja je pojav, da vod-stva p.06aimezimh klubov ne zna-jo mastopati monolitno in ne zaajo študentov pasameznih od-delkov zainteresiirati za proble-met ki j,ih rešuje orgaindzaoija v interesu vseh študentov. Do-sedi bo treba. da bodo odboi-i posamezniih klubov znali sa"no-iniciativno odikrivati problem« in jdh tudi samostojno reševati. TLsti klmbi, ki »o že delald v skladu z načelam, da je pobuda v njih samih, so že dos&gli po-me-mbne uspehe. Položaj zdru-ženja nasproti kLubom je danes epremenjen. Zdiruženje danes ne mo-re več dLktirati podrejenim vodftvom, kaj m kako naj de_ lajo. Odbor združerija Lahko po-bude itz klubov le sinhronizira, kvaliitativno oplodi in tLsmeri k tistim rešitvam, ki so v korist LETOŠNJE PREŠERNOVE NAGRADE ceLotoemu članistvu in oeilotni družbd. Potreibno bi b.Mo, da bi se Zvezo štuiden-tov še bolj kot do-slej čutilo na semiiiarjdh in po-vsod tam, kjer &e obliikuje mla-di intelektuiatec. Organizacija maj bi aktivneje poseig&la v življenje seminarjev, razvijala dd«jni boj ln taiko vršila svojio bistveno nalogo: prispevati k oblilkovanju socialističnega inte-livgenta, ki ne živi zgodj v ozkih ojnicaih svoje &troke, ampaik je sposoben reševati znansftvena in pedagoška vprašanja svoje stvo-ke s staliišča družbenih inteire-sov in pa v lu^i idejnega boja kot odiraza vsega boja v naši družbi. Vsi problemj filozofske fakultete so namreč v bistvu idejni in družbeni ¦problemi in z.ato se mora študentsika organi-zacija z vsemd uistreziajc^čiim.i na. čini in sredstvd boriiti za v&e bolj jaisno znanstveno in idejno podobo naše fiLo-zofske Lakul-tefce. Napake in naloge Ze nekaj let je tega, kar je Undveraiietni odbor dal pobudo. da študentje, doma iz raznih kraj«v Siovenije, organizirajo neko svojo lastno obliko dela — p^okrajihiiske klube. 2e od vsega zač«tka pokra-jinskiih klubov s>ta se izobliko-vali dve grlavni sinetri dela: de- 10 v klubu samem Ln delo na-vzven. Klubi so namreč ka-drovska orgami^acija, katere naloga je, skrbeti za ideološko poliiičnio vzgojo svojih članov. Res je sicer, da je osnovno or-ganizacijsko delo prepu&čeno posameznilm fakultcinli>m zdru-ženjem. Vendar pa študente, ki so doma iz istega kraja, ve-že povsem specifična piroblema-tika, za katero je niijno, da se obravnava v ©kviru posebne organizacije- Druga oblika dela klubov je usmerjena navzven. Studentje — člani klubov so prišld v Ljub-ljano iz svoijdh donnačih okra-jev, kl .Mh v velikj večini šti-p«ndiirajo, v LjuMjani bodo do-študirali> nato pa &e bodo spet vrnili domov, kjer bodo zavze- 11 svoja delovna mesta. Zato je nujno, da ves čas svojega štu-d/ija ohranijo p>risten stik s svo-jiim domačim krajem. Zato piri-rejajo razna pouena predava-nja, diskusijske večere, kultur-ne prireditve itd. Kat ljudje, ki bodo v bodoče zavzemali vo-dilna mesta v svo.fem okraju, se morajo člajii kluba že zdaj seznanjati z vsemi težavami na t€m p.odročju. Potrebno je tudl, da klubi sodelujcjo z oorganiza-cijama LMS in SZDL, kar pa še ni vsem uspelo, bodisi po lastnl krivdl all pa po krivdi ©menj«niih orgianizaciJ. Ena izm«d oblik dela je tudf povezava s srednješolol doma-6ih okrajev. Naloga klubov je, cla srednježalce usmerja^o P«^ izbiri študiija, Jim razlagaio «i-stem umiverre in jflh seznanja-Jo s težavami, na katfere bodo naleteli pri študiju. S tem si Idubi tudi pridobivajo Ijudi, ki bodo v bodoče dobri dela.voi v njiihovi lastni »rganiiiaoijl. Pri dosedanjem delu klubov s« je piojavilo tudi nekaj napak. Fna izmed njlih j« nedcjavnost elanstva. Primerj s«, da v ne-kateršh klubih velika večiaia članstva oimejuie svoje delo na letno plaoevanje članariTie. Drugod pa je spet odbor krdv za neaktiivnosit klubov: ali je neresen in brez čuta odgovor-nosti ali pa se prev«fc zapdra va«e» ustvarja orga«i»actjo v organizaeiji in s tem onemogio-ča vsako delo. V nekaterih klnbdh so tndi aktivi Zveze komundstov. Clani komunisii niso organizacij/fco vezani na te aktive, vemdar so jih ustanovili prav zaradi že zgoraj omenj«ne spe©ifi«ne pro-blematike klubov. AktVvi poma-grajo odborom pri nsmerjevanju dela kluba. Jesenii&ki akademski klub so ustaniovili šele pred nedavTiim, vendar je takoj začel z delom.. Pripravili so brucovanje na Je-senicah, tekmovanje v sanka-nju, m&rca .na.me.ravajo organjl-zflrati troboj med Jesen.ica.mi, Kra.njem in Raivmami v nanni-ziiiiem tenisu, appila streLsko tekmovain.je, pripravljajo pa tudi predavanje o zgodovinl fu-žinarstva n« Gorenjekem t»r o &!pinizimu. Klub koroAkih šiudeniov pri-pravlja kioncert pevskega zbo-ra in predavanje o gozda-rs*vu in gospodarskiiih problemih v okviru dom^aAega. kultuTno-pro-svetnega diruštva- Clani kluba stireimijo tud>i za tem, da bi do-segli večjo povezavo z zamej-Skimi študen-ti. Mariborski akademsfcf klnb j© orgamziirai akiademski ple®. študentt. ČLani s-o ^elo razvill sodelovanje s sirednješoloi. Hva-levredno je, da so iimeli uradne ure tudi med počitnicami, kj©r so abiturientom dajald prakiiič-ne nasvete pri i,zbiri §tudlja in pri vpisu na uniiiveirzo. Postojnsiki študentsiki kilub si je zadal za o&niovno nalogo, da zbere zgodovinsko gradivio za spomin.sk i ziborniik z, nasLovom »Ljudje in kiraji ,ob Pivki«, ki bi roaral liziti že lansfco leto za 10. cbletnico priMjučitve Slo-venskega Brimorjia k FLRJ, pa jim to zaTadi obiekt>''vnih r?z-iogov ni uapeLo. V Postojni pa namwavaj;o organizirati tudi ustmi frasopi®. kjer bodo dbrav-naval} aktualne gospoda.rske ™ poliiti^ne probleime. Klub pirekmurskih a&ademi- kov je morda še najibo-lje od vseh klubov ustailH obliike no-tra.nje>ga defta. Tudi povezavo s tereniom &o z«lo dobro izvedli. Pripravljajo poučmo predav-anie »Regiionalni plan Pomnurja« in aJmanah dosedainj^ga dela. Klnb gorlškith Studeniov prl-pravlja kon.certe pevskiega zbo-ra Vinkio Vodiopivec, proti kon-cu leta pa namerava prirediti aikademiijio prLrmonsikiiih Studen-tov v Ljubljani, kjeir bodo so-d-elova-ld goriški, koprsko-se-žan-ski in postoj^nski klub. ZeJo ko-ristna zia pov^zavo s terenonn je tudi -njihovsa. pos©bna otolik- Dne 8. februarja so bile štu-deniom Ijubljanske univerze in umetniških akademij na slavno-sten nacin podeljene letošnje Prešernove nagrade- Nagrajeni so bill: X,EV PREMRU za razpravo »Ke-mijsfci in mehanski činitelji prl oksidativnem razklopu kromi-ta«; VERA GRABNAR za raz-pravo »Toipliška pokrajina«; PETER HABIC, ki je bil nagra-jen že lani, za delo »Geomorfo-loški pregled Trnovskega go-zda«; MILAN NATEK za raz-pravo »Gomilsko, socialno-eko-nomska analiza vasi«; STANE KOŠNIK za delo »Zunanja mejd Kranja«; MATEJA PLAVSAK za razpravo »Poskus analizc kožnega tkiva s preprosto an- • tropoimetrično metodo«; FR.ANC VELKOVRH za »Nove najdbe in pripombe k dosedanjim opisom podzemnih gastropodov s pod-področja Ljnbljanice«; DUŠAN ZAVODNIK za delo »Prispevek k poznavanju'favne Jadranske-ga morja«; ANTON SUHA-DOLC za vrazpravo »Problem momentav s stališča funkcional-ne analize«; ZVONIMIR B(>-HTE za delo »Dvoparametrične grup« matrik«; MILAN FAB-JANČIC za delo »ZdTiiževanj« za mir«; JOZE FRIDL za delo »Upor 97. peSs>olka v Radgoni maja 1918«; IVAN VIDMAR in Janez Boljka: i Žalostna družina VRektor prof. dr. Boži-dar Lavrič podeljuje letošnje Prešernove nagrade. FRANCE MILK za skupno delo »Organizacija in poslovanje To-bačne tovarne v Ljubljani«; LOJZE CETINA za razpravo »Ekonomska analiza kmetije v Savinjski dolini«; DRAGO PO-GORELEC za delo »Razvoj, po- grajenih je bilo 8 slušateljev. Z Akademaje za glasbo so do-bili nagrade slušateljica klavirja MARJANCA KOROŠEC, diplo-mant zgodovine za glasbo JAN-KO GRILC, študent violins ZDRAVKO COBENZl in sluia- pripravliia pa i^menjavo raznih d«la: študent&ke radijske odd-a knltUTnih sktiipin s koroSkimi je. REP0RTA2A meo iki perspektlve zakonodaje o gozdu in lesu v Sloveniji«; JANEZ KLEMENClC za delo »B«nxoil azotocianat kot rea-gent za indentdflkacijo aminoT«. • Slniatellem umetnlških aka-demij so bile podeliene nagrade v se^ni dvorani Republiškega sv&ta za prosveto in kulturo. Podelil jih je predsednik Okraj-nega sveta za kulturo in prosve-to dr. HeH1 Modlc. Svežanosti so prisostvovali rektorji vseh treh umetnlških akademij. Na- telj dirtglranja ANTON NA- NUT. Na Akademi)! za upodabliajo. Čo umetnost sta Mla nagraj«na slušatelj I. letnlka speciaine šole za kiparstvo prl prof. Karld Putrihn JANEZ BOLKA in BOGDAN MESKO, slušatelj V. letnika slikarstva prl prof. Ga-brijelu Stupici. Na Akademiji za lgralsko umetnost sta dobila nagradl študent LEOPOLD BIBIC ln šlndent režlje JOZE POGA.C-NIK. Za nova stanovanja SIVA REKA Tokrat smo obiskali gradbenike ČRNO NA BELEM V PREŠERNOVEM IMENU Zal mi je, da mora ostati človek po tako pietetnem dogodku, kakor je podeljevanje PreŠernovih nagrad slušateljem Ijubljanske univerze, revoltiran (v isti sapi se mi zdi ob vseh naših navadah na moč potrebno po-udariti, da nisem sam ničesar predložil) — revoltiran pač zaradi čudovitih kriterijev, ki so pri tem veljali. Ker je univerzitetna uprava na švoji seji 22. junija 1957 (torej že globoko v konkurznem razdobju) spre-menila nekatere osnovne pogoje v nagrajevanju, je namreč pri letošnjem razdeljevanju prišlo do čudovi-tega razmerja, ki so v njem hvmanisti (filozofi) po-tegnili krajši, se pravi — še krajši oz. najkrajši konec: bili so v Prešernovem imenu popolnoma ignorirani (z nekaterimi drugimi fakultetami vred). Po drugi strani je nastal videz, kakor da se je pod dve tretjini vsega študentovskega študijsko-znanstvenega prizadevanja podpisala naravoslovna jakulteta in da ponovno pred-stavlja vršiček naravoslovne fakultete geografija s tretjino letošnjih Prešernovih nagrad. — Se ehkrat izražam obžalovanje, ker ob takšnem razmerju ne mo-rem zaupati kriterijem, ki so pri tem veljali. — Zelel bi odkritega odgovora: ali menijo člani natečajne ko-misije, da se da ustvariti nekaj, kar naj bi vsaj naka-zovalo znanstveno-raziskovalne ambicije, v roku štirih mesecev (od sept. do januarja, saj so se z novimi določili univerzitetne uprave utegnili Študentje sezna-niti šele po počitnicah)? Mislim, da ne — in še celo ne na fakultetah, kakršna je n. pr. filozofska, kjer se je treba za vs' y:o resnejšo trditev prekopati skozi gore gradiva. Ce je kdaj čas za spreminjanje natečajnih pravil, potem je to čas na začetku natečajnega razdobja; tako tudi ne bi prišlo do tistega, do česar je prišlo letos, ko je ob pomanjkanju predloženih del (12 jih je bilo po novih določilih odklonjenih) bil nagrajen — vse tako kaže — že kar vsakdo, ki se je lotil konkurrranja. Mogoče bo izgledala stvar, prav' zato, ker je bila postavljena s študentske strani, nekoliko neskromna, bila pa je zapisana z najpoštenejšimi nameni (nekaj seveda tudi v skrbi za Prešernov mirni pokoj). Dixi et salvavi... Matjaž Kmecl V zaledenele stopinje kaplja prva umazana voda. Sveče so se prižgale in smeh odmeva zamolklo, trepetajoče zaradi oskrunjenih beldh poljan. Ne-bo ne slepi, kot koža je. 2iv-ljenje postaja prebujanje o^ upa do upa. Svetlo, drzno pro&elje je krinka. Smeh je, a življenje je neurejeno, begajoče, trudno. Problemi, težave ... — Študentje se premalo za-nimajo za delo svoje organi-zacije! Vrsta, pritisnjena ob zid In oikna, plane: — Stanovamja nimam... — študijskd načrt... vse Je pri starem. — Hrana v menzi... — Naš odbor ie zaposlen le s statutom. Politično — nič. Tega ne pripovedujejo v frazah, ampak s stisn.ienimi zobmi in pogledi, uprtimi v tla, kakor da bi imeli kamen na tilniiku. Asistentov je premalo. Ob-rabljen stavek. Toda rlsanje programov je zaradi tega ta-vanje, negotovost in strah, da je vse skupaj narobe. Asisten-tov nasvet pa lahko dobiš le dvakrat tedensko. Profesor: Kdor potrebuje skripte, naj si jih napiše. Tako skript pač ni. Druge literature tudi le malo. Štu-diranje ie lovljemje in dešifri-ranje zapiskov. Svetlo, drzno pročelje je le krinka. Hodnikd in predaval-nice so okužene s tavanjem in negotovostjo. Zakon in fakul-tetni statut le še prispevata svoje. V glavnem bo ostalo vse pri starem. Studentov noče nihče poslušati. Vendar bo le treba študij stlačiti v kalup zakonskih določb. Prehod bo po spomladanskem ledu. Vsak prehod zahteva žrtve. Profesor pirdpoveduje, kako je študiral on. Zelo redno, odlično ... Imeli so vsak svojo mizo, asistent je b-il vedno pri roki, tehni^nih pripomočkov In strokovne literature dovolj. Poslušajmo. Naš zakon bi mo- rali vsaditi v tako, dobro zemljo, da bi iz njega zraslo dobro drevo. Klic »Tako ne gre«, ki zdrs-ne z nekih ustnic kakor po-zabljemi odmev iz leta 1953, narašča to kipi v rokah kot spomladanska kri. * Ni vsako pročelje svetlo In drzno. Toda tudi nizko in sta-ro pročelje drugega' doma ye le krinka. Risalnica diha mla-dost. Zaprto med stene, sklo-jene nad papir in ozke črte, — Ali bom danes sit. Ali bom naipravil pogoj. To je vse. Drugega ni nič. Stamovanje. Baje je le za-sebna zadeva, če kdo zahteva za sobo štiri tisoč dinarjev ali še več. Stvar pastameznika je, če tega ne zmore in če je zaradi tega brez stanovanja. Menza. Hrana ima premalo kaloirij. Akademsku kolegij, Osrednja, Naselje — primer-java se spušča lepo po stop-ničkah. Do idealne študentske menze ni stopnic. Štipendije. Dele se po ot>~ čutku. Premajhne so. KoHkokrat so že povedali vse to? * V sosednjo rlsalnko sije sonce. Razliva se po parketu in konstmira ceste, mostove, gradove. Mladost se prebudi, šala, smeh, karikature na ste-nah spregovore. Toda le za hip. Kot stra-hovi o palnoči. Mučno življenje iz dneva y dan se spet splazi na prestol iin se še bolj zabubi. Zunaj pa se dogajajo ve-li:ke rečd: delavci sami uprav-ljajo tovarne... Toda za to ni časa. Progirami, študij. Se-veda, pogovarjajo &e tudi o tem, miiimogrede; pogovarjajo se pač o vsem. Študentska or-ganizacija tega ne zna izra-biti. Odbornilki se večkrat se-stajajo, ukvarjajo pa se naj-več s študijskimi problemi. Seveda se za to zanimajo vsi š-tudentje. Toda debatni ve-čeri so zamrli. Bruoovanja pa &o. Zivljenje se je zabubilo. Teče kot siva reka. Ni časa, da bi vzvalovila, da bi ujela odsev prostranih bregov. Mla-di ljudje so vklenjemi vanjo za leta in leta. Radi bd segli v življenje na bregovih, radi bi si začrtali oilje in pot, radi bi doživeli sebe dn svojo mladost... To-da mladost ostaja za nijimi. Sdva reka jih vklepa in ko jih bo odložila na breg, bodo sto-pali kot otroci. 22. januarja so bili pred-stavinriiki Univerzitetnega odbora ZSJ na sestanku pri podpredsedmilku Izvršnega sveta tov. Viktorju Avblju. Na sestankiu je bil tudi predsednik OLO Ljubljama dr. Mairjan Dermastia. Raz-pravljali so o akciji, ki jo pričenjata UO ZŠJ in CK LMS, da bi se zbrala de-nama sredstva za gradnjo novih stainovanj za štu-dente. Stanovanjskl problem je najbolj pereč socialno-eko-nomski problem naših študen-tov. Zato je Univerzitetni od-bor ZŠJ pričel s široko akcijo, da bi se čimprej zgradila po-trebna stanovanja. Na pomoč mu je priskočila tudi mladin-s.ka organizacija. Pri TJniver-zitetriem odboru je bila ie se-stavljena komisija iz študen-tov arhitekture in gradbeni-štva ter iz zastopnikov štu-dentskih pokrajinskih klubov. Ta komisiia zbira statistične podatke o zasedbi študentskih domov, na podlagi katerih bo sestavlla elaborat in ga posla-la vsem okrajem in nekaterim gospodarskim organizacijam. Sredstva, ki so v republi-Skem proračunu namenjena za gradnjo študentskih domov, vamreč ne zadoSčajo. Zato smo se pač lotili zbiranja potreb-nih sredstev po okraiih,obči-nah in podjetjih. Zbirali jih bomo na dva tiačina. Po pr-vem načinu bodo podjetja, občine in okraji, ki so zaradi svojih štipendistov in tudi ne-štipendistov zaihteresirani za gradnjo Študentsteh domov, dodeljevali v ta namen pri-merna sredstva v centralni fond za gradnjo študentskih stanovtmj. Drugi način pa bo v tem, da bodo lahko zainte-resirane občine, okraji in pod-jetja kupila del ie zgrajenih stanovanjskih prostorov, ki bodo prosti jesčhi letos. Sred-stva, zbrana na ta način, se bodo stekala spet v centralni fond za gradnjo študentskih stanovanj. Cena posamezne postelje oz. sobe bo določena nekoliko kasneje. Da bi bila ta akcija Čimbolje izvedena, se bo v okviru ku-ratorija študentskih domov in menz ustanovila komisija iz predstavnikov Izvršnega sve-ta.j OLO Ljubljana in Zveze študentov. Posebp.n gradbeni odbor pa bo skrbel za teh-nično stran izvedbe tega pro-grama. Študentje bodo sode-lovali z brigadami in prosto-voljnim delom ter tako poka-zali, da jim je do čimprejš-nje rešitve perečega stano-vanjskega vprašanja. Stanovanja, zgrajena s sred-stvi centralnega fonda, bodo druibena last. Vpravljal jih bo kuratorij študentskih do-mov in menz, kakor pa<5 vse druge domove. Toda investi-torji bodo imeli v skladu z vloženimi sredstvi pravico, da se bodo v te domove spreje-mali v skladu s splošnimi pravili o sprejemanju v štu-dentske domove tisti študent-je, ki jih bodo sami predla-gali. S tem bo Hudentom iz posameznih okrajev bol) kot doslej zagotovljeno, da bodo v času svojega študija res do-bili stanovanje. Centralni fond, ki bo usta-novljen čimprei, bo zaenkrat razpolagal že s sredstvi iz re-publiškega sttanovanjskegu sklada (okoli 30 milijonov) in s sredstvi, ki jih je dal OLO Ljubljana (tudi okoli 30 vrdli-jonov). TJpamo, da se bodo temu kmalu pridrtižila Še sred-stva, ki jih bodo prispevaV, okraji, občine in podjetja. Z gradnjo bodo pričeli v drugi polovid gradbene sezone, ju-lija ali pa avgusta. Zaenkrat je v načrtu gradnja dveh stolptuc v naselju, ki bosta zagotovili obe skupaj 240 no-vih stanovanj. Ti dve stolp-nici bosta novogradnji in ne bosta v nobenem pogledu po-vezani s problemom Akadem~ skega kolegija in Doma Iva-na Mojzerja. S to akcijo upa-mo v doglednem času reHtt problem študentskih ttano-vanj. RAZGOVORI ZA ZELENO MIZO Prvi, ki so pregledaii svoj« delo, so bili planinci. V navzcč-nosti precejšnjega števila so povedali, kaliko je bilo nareje-nega lefcos, na kakšne težave so naleteli pri svojem delu in kalcšne načrte imajo zia prihod-aosit. V središču pozornosti je bil lani in bo tudi letos študent-eki p&aninski doun v Tamarju. Le-tega so prevzeli študerrtje v »voje roke od PD Rateče v do-kaj slaibem stanju. S požrtvo-valnim deloin so dom deloma popravili, ter začasiio tudi oskr-bovali. Težave z oskrbnicami jirn ne dovoljuj.ejo, da bi bil dom stalno odprt. To VDrašanje še seda.i ni rešeno. Kolikor pa poznamo n-aše podj&tne ip.lan.in-ce, lahik.0 upamo, da bo kmahi vse v redu. Iz poročil posamez-nih sekcij vidimo, da so v pre-teklem letu največ deiali alpi-nisbi. Za bodo&nost taajo v načrtu le nadaljnj« urejevaale Tamar-ja ter tesnejšo povezavo s 6redinješolci, kat-ere nameravajo v iim večjem številu vključitl v evoje vrste. Mi jim ielimo, da bi imeli let&s še več in ie lepše ustpeJie kot doslej. • Mnogo bolj napeto Je bilo vzdusšje pri košarkarjih. Velik uspeh, ki so ga dosegli naši itudentje lani, je privabil na cfoičnii zbor veliko število Ijtrdi. Po vseh poročilih je prišla ttta vrsto debata, ki je bila .prav-rap.rav'jedro občnega zibora. Ka-kor je znano so »Aškovci« eni od redkih, ki so ipopoini ama-terji. Velifoa Ijubezen do ko-iarfke in visoka ŠDortna morala eta oanogoičili tak športni us>peh. Naportnn vsafcodmevni treningi 6o neka^tere igralce moično iz-črpali. Le-tem bi morali ne_ kafco pomagati. za. kar na} bi seveda skrbeli funkcionarji. Dmga velidca dolžnost vodstva pgojl »o v njej, pa tudi dobro vermo. Poleg tega pa &e vedno znova bori.jo s finančnimi težavami in so že za dve leti naprej pora-bili dotacije. Skupni prableml vseh naših kltnbov so predvsem materialni-Denarja ni! Dobro bi bilo, ie bi s© vsi naši funkcionarJT za-miisJili, kako iaboljšati pri nas štude,ntski šport. Iz leta v leto se ponav-lja to vprašanje in n& dopušča, da bi dali našim štu-dentom. kar.najboli potrebuje.io — t. j. zdravo in prijetno raz-vedrilo. Clani ln odbornikl LUSK Olympie so na III. redn€m let-nem občnem zboru pregledali delo v preteklj sezoni in spre-jeli ustrezne sklepe za pospe-šeno in pestrejšo dejavnost v bodoče. Le vsota 461 t^soč, ko-likor znaša proračun za leto 1958, bo zagotovila nemoten po- 2. febraarja se je po slav-nostni prireditvi, ki je bila že v soboto na preurejenem bad-gasteinskem igrišču za hokej, prlčelo svetovno alpsko prven-stvo v slalomu za m&ške. Odlič-co orgranizirana služba merje-nja časov, obveščanje občin-stva in številna ekipa za nujna popravila na progi so omogo-Čili, da je celotno tekmovanje potekalo domala do minute po programu. Večina je še pred cbema tekoma oddala svoje glasove za zlatega Tonija, le-ta pa je postavil za zmagovalca Moltererja, vkolikor bi ne zašel 6 proge ali pa padel. Vsi so resno računali še* na simpatič-liega Amerikanca Buda Wer-nerja, Josla Riedcra, Charlesa Bozona in še posebno na Ja-ponca Igayo Chiharu. Posebno zadnji, ki se ga je v tujini pri* Jel naziv »rumena nevarnost«, je zadal ostalim favoritom naj-ve8 skrbi. V prvem teku je Imel najboljši čas. Progo je pre-Emučal brez napake, skladnost Djegovih gibov je spominjala na izvajanje kakega težkega ba-letnega vložka. Eleganca, br-zina in rutina so bili aduti, s katerimi je petindvajsetletni Čtudent iz dežele vzhajajočega sonca v trenutku osvojil več-desettisočglavo množico. Sailer je po prvem teku izjavil, da je bila Igayeva vožnja doslej ena najlepših, da je bila to prava ekshibicija modernega slaloma. Na olimpiadi leta 1960 v Skway Wale5ru v ZDA bo imel prav Igaya glavno besedo. Tako mi-sli Sailer in po vsem, kar smo videli, mu lahko verjamemo. V drugem teku mali »gumi-smu-Žar« ni uspel. v drzni vožnji na vse ali nič, sta ga drug za drugim prehitela Rieder in Sailer. Od naših se je nspešneje pla-giral le Janko Stefe (39. mesto), Lukanc je s padcem zapravil dragocene sekunde, Janc je po tretjem padcu odstopil, z lepo in premišljeno vožnjo pa se je izkazal mladi Jeseničan Klinar. Naslednji dan je bil na pro-framu slalom za ženske. Pre-senetila je Norvežanka Inger BjSrnbakkcn, ki je bila za 1,6 lekunde hitrejša od favoritinje Stev. 1 — Avstriake Putzi Frandl. S popolnim slogom in tek bogatega tekroovalnega ur-nika. V prihjodnji sezoni bo v Ljub-ljani povratno srečanje z re-prezentanco Linza, dvoboj s študenti Oxforda in Cambrid-gea pa bo v Angliji. Na pro-gramu je več propagandnih si-multank jugoslovanskih vele-mojstrov na univerzi (kot prvi Matanovič)- Šahisti Olympi& se bodo udeležili mednarodnih tur-nirjev na Bledu in v Portoro-žu. Razpisano je že prvenstvo. kluba za posameznike, kat®a bodo odigrali po švicarskem sistemu. Prva letošnja priredi-tev je bil 25. t. m. hamdicap match 10 najboljših igralcev kluba- 2ia uspehe v preteklem l«tu zasluži priznanje predvs^m Zdravko Masler, ki je na zad-njem mednarodnem problem-s.k«m tekmovan,iu v Holandiji zasedel I., II., III., in IV. me-sto. Izkaz,al se je tudi najmlaj-§i član prvega moštva Parma, saj je»dos«g€l šesto mesto na mladinskem državnem prven-stvu- Svoje vrste bodo šahisti Olympie pomnožili s tesnejšo povezavo m«d klubom, mladin-sko organizacijo na gimnazijah In ^tudentskimi idruž-enji. Kot posledico tega pri<5aikuj«jo zna-ten napredek v kvaliteti in kvfirt!t(?ti šahisfov. Pred skupšSino ?Z Počitniška zveza slavi letos peto obletnico svojega obstoja in svoj&ga plodnega dela med mladino. Prav tako tudd organi-zacija na našd univ&rzi, ki ima za seboj petletno tmdicijo. Le-tošnja skupš^rna, ki bo 1.2. mar. ca, bo torej ne le obračun de-la organiz-acije na univerzd v pireteklem letu, ampak prerez ekozi vso vfttlettio dejavnost. Organizacija Poičitniške zveze na Ijublj-ansfci univerzi šteje č«z 400 čla/nov, pričakovati pa je še njeno nadaljno rast. Pred letno skupščino 0lympie Na poslednjem sestanku uprav-nega odbora študentskega šport-" nega društva Olympia je bila v ospredju dnevnega reda pripra-va letne skupščine. Tako je tadl prav! V letošnjem letu je to na-še športno društvo doseglo tako velik uspeh, da je nujno potreb-no temeljito pregledati in oce-nlti to uspelo leto, ki bo v vsa-kem oziru lahko služilo kot ka-žipot za bodočo dejavnost. Menda je najbolj pomembno to, da je v letošnjem letu veljala skoraj vsa pozornost ii-roki telesno vzgojni dejavnosti in ne le ozkitn tekmovalnim zah-tevam vrhunskih športnikov. To mora postati vodllo vse najdalj-nje aktivnosti v Olympii. S tako polUiko si je drnStvo ustvarilo močno zaledje. Ni na-ključje, da morajo posameznl klubi in sekcije odklanjati pri-stop novega članstva iz povsem preprostega razloga, ker je pre-malo sredstev, premalo prosto-rov za telesno vzgojno dejav-nost. In kako zelo je to v na-sprotju z zahtevami naše druž-pe, ki hoče zdravega in odpor-nega človeka, ni treba posebej poudarjati. Dejavnost osrednjega Student-skega športnega društva v po-slednjem fasu je pokazala še nekaj bistvenih značilnosti. Go-tovo je najpomembnejša šport-na in vzgojna vloga med mla-dino. ki raste in se razvija, med mladlno, ki bo stopila danes ln jutr! v sredo našega življenja in družbenega dogajanja, ki bo no-silec naprednih idej. Tega ne gre prezreti. V vsej tej dejavnosii, kl j« pestra in pomcmbna, pa smo malo ali skoraj nič storili za načrtno in sploino telesno vrgo-jo. za zdravje vsakesa posamez-nega študenta. Vendar je očitno, da se s tem problemom ni mo-glo nkvar,1ati le štndentsko športno društvo, saj to področje presega naSe možnosti in našo odgovornost. Rešitev moramo iskati le v vzajemnem !n odlo<5-nejšem rcševanju tch problemov s stranl nniverze In družbenih organov. Letna skupšflna akademskega Sportnega društva, ki bo 12. III., bo skušala vse te probleme opre-deliti in najti tudi primerno re-šitev, ki pa bo morala postati zahteva nas vseh. Rumena nevarnost na delu dovršeno tehniko so zelo pre-senetile tekmovalke iz Poljske, Ceške in SSSR. Naslov tehniČ-no in stilno najboljše tekačicc je soglasno 'zaslužila Poljakinja Barbara Grocholska Kurkowiak. Zanimivo je, da so na svetov-nem prvcnstvu nastopali kar trije Poljaki iz družine Gasie-nica: dva brata in sestra. Naša predstavnfca pa se je s štartno gtevilko 43. lepo plasirala na20. mesto. V s-edo pa je bil na sporedn veleslalom za moške. Rieder, vzpodbujen od uspeha pred dvema dnevoma, je vozil po najkrajši možni poti, tik ob pa- metror In za nameLek še padel, prismučal na cilj in zasedel 68. mesto. Smuk za Senske je prinesei prvo zlato kolajno KanadSanki Ludile VVheelerjevi. Lepo so se uvrstile Italijanka Carla Mar-chelli na tretje in Pia Riva na četrto mesto. Avstrijke so po-polnoma odpovedale. Slavlca nl lmela dneva, vozila je preveč široko, a je kljub padcu dose-gla čas 2:33,2 in pristala na 37. mestu. Italijanka Jerta Schir nam je nameravala pripraviti še tretje italijansko »smuk« pre-sencfenje. V sijajnem slogu je presmučala prvo polovico pro- nlli za zadnji dan prvenstva. Sneg je bil hiter in pričakovati je bilo, da bo Sailer porušil rekord proge, ki ga je držal Hias Leitner s časom 2:39,1. Toni nj razočaral. 3.500 m dolgo progo % višinsko razliko 915 m je presmučal v času 2:28,5, t. j. s približno povprečno hitrostjo 85 km na uro. Werner je želel nadoknaditl, kar je zamudil v slalomu in veleslalomti. Vozil je divj«, a pri kontrolni postaji je imel že eno sekundo zaostan-ka za Sailerjem in ni bilo ver-jetiio, da bj mogel to nadokna-ditl. Ce bi tik pred ciljem ne padel, bi gotovo zasedel vsaj licah. Velika brzina je dala slutiti dober rezultat, mnogi so ga smatrali že za zmagovalca. Vendar mu Toni ni ostal dol-žan. Ze itak fantastično brzino je povečal z drsalnimi koraki in si na sredini proge že zago-tovil prednost 3 sekund, ki jo je do cilja še nekoliko povečal. Vsem je bilo jasno, da boljšega časa od 1;48,8 ne more nihče doseči. Tako je Sailer zasedel prvo, a Rieder z rezultatom 1:52,6 drugo mesto. Proga je bila speljana v dolžini 2400 m z višinsko razliko 602 m. Veliki npl francozov — Charles Bozon se je v tem teku hudo pone-srečil. Posledic pa verjetno ne bo imel, za kar se ima zahvaliti popolno organizirani reševalni službi. Tričetrt ure po nesreči je že ležal v salzburški bolniš-nici, kamor so ga od kraja ne-sreče prepeljali s helikopter-jem. V na§i ekipi je namesto Klinarja vozil Lakota in se pla-siral na 51. mesto tik za Lu-kancem. Najuspešnejši je bil zopet Stefe s časom 2:15,4 In 4fi. mestom. Janc je kljub tcmu, da je dvakrat zgrešil vrata, se vračal po progi več kot dvajset ge, pri kontrolni postaji je Ime-la že za 4 sekunde boljši &as od zmagovalke Kanadčanke, napovedovalec je po zvočniku oznanjal senzaoionalni rekord te smuk proge, publika je na-vdušeno aplavdirala, Italijani so bili vsi izven sebe, tedaj pa je junakinja dneva pri zadnjih vratih padla in izgubila več kot deset sekund. Pobrala se je in se spustila proti cilju. Ko je zavrla, sem opazil, da je jokala. Solze so se zasvetile v očeh vseh prisotnih, ki so razumeli njeno obupano srce, njeno raz-očarano dušo. Sobotno tekmovanje v vele-slalomu za ženske je prineslo novo zmago Kanadčanki Whee-lerjevi, a domačinkam poraz na vsej črti. Naša Slavica se je plasirala na 22. mesto s časom 2:08,4, ki je za 13,8 sekunde večjl od časa zmagovalke. Ame-ričanka Deaver Sally je v tem teku priborila svoji državi edi-no kolajno in to srebrno ter tako vsaj delno rešila čast svo-jega kolega Buda. Smuk za moške, najprivlač-nejšo in najhitrejšo alpsko di-sciplino so prireditelji prihra- Menda v Ljubljani še ni bilo tako velikega in pomembnega tekmovanja, kot ga pripravlja komisija za šport pri Univerzl-tetnem odboru Zveze študentov Jugoslavije v sodelovanju s Centralnim športnim odborom i« Beograda. Na programu je veliki četve-roboj košarkarskih reprezentanc Francije, Bolgarije, Ceškoslova-ške in Jugoslavije. Odveč je poudarjati, da so omenjene dr-žav« v vrhu koiarkarskega špor-ta in, da te reprezentance, pa čeprav študentsk«, predstavljajo Jedro državnih ekip. Ni naključje, da je tekmova-nje zaupano našemu sportnemu odboru, ki je prav v letoSnjem letn pokazal veliko delavnost. Poleg. tega pa ne smemo pre-areti velikega uspeha košarkar-i«v-študentov Olympie, ki so osvojili državno prvenstvo. Tako je lzbor mesta tekmovanja po-vsem upravičen. Priprave za to veliko tekmo-vanje so v polnem teku. Forml-ran je pripravljalni odbor, ki ga vodi predsednik iporine komi-sije Dušan Petrovič, Janko Po-povlč kot podpredsednik in Bo- ris Kiirner kot sekretar. SedaJ je še nekoliko preuranjeno go-voriti o vseh podrobnostih, saj to tekmovanje zahteva dobre predpriprave, zato bomo o tem pisali kasneje. Jedro jugosiovanske ekipe bo-do prav gotovo tvorili igralci našega državnega pnraka — Olympie. Seveda pridejo v po-štev tudi študentje-tekmovalci ostalih košarkarskih moštev v državi. Prepričani smo, da bo izbira dobra, saj je za trenerja ekipe predlagan Aco Nikolič, žvezni kapetan. Tako se našemu tnestu obeta tekmovanjc, ki daleč presega naš študentski okvir. Lahko tr-dimo, da bo to v poslednjem času ena najkvalitetnejših prire-ditev in prav zaradi tega je dolžnost vseh odgovornih kro-gov, da nam pomagajo pri iz-vedbi tega turnirja, ki bo prav gotovo pripomogel k temu, da bo Ljubljana resnično postala me-tropola košarkarskega športa na čelu z našim študentskim mošt-vom in -državnim prvakom Olympio. Bogat program lekroovanj Studentska športna tekmova-nja so vse bolj pogosta, pa naj gre za tekmovanja med posa-meznimi študentskimi ekipami, za medfakultetna in univerzitet-na tekmovanja ali pa celo zvez-na tekmovanja, na katerih si vsaka univerza skuša s svojo eki/po zagofoviti najboljae mesto — naslov jug>oslovanskega štu-denitskega prvakia. Le tako naprej! tretje mesto. Edini, ki je resno ogrožal Toniju prvo mesto, je bil Svicar Roger Staub. Prl kontrolni postaji je imel enak Čas kot Sailer, vendar Je za preostali del proge porabil več, a še vseeno z rezultatom 2:30,4 pristal tik za Sailerjem na dru-gem mestu. Naši trije zastop-niki so si lepo bratsko razdelili mesta od 48. do 50. Klinar je imel v prvem delu proge odli-čen rezultat in je kazalo, da bo zasedel mesto okrog 20., a si je v drugem delu teka za-pravi] svoj plasman, kljub temn pa pristal pred vsemi našimi na 44. mestu. Kot Četrto kolajno je »rahlo posrebrenl« Toni prejel zlato za prvo mesto v kombi-naciji, drugi je Rieder in tretji Staub, ki je s plasmanom v smuku ušel Ijubljencu badga-steinske publike, tnalemu Igayl. Naša Slavica se je v kombi-naciji izredno lepo nveljavlla, relo na visoko 14. mesto, od tnoških pa je prišel v poštev le Stefe. Vsem našim tekmoval-cem lahko za nastop na svetov-nem prvenstvu le Sestitamo, saj so se v neenakovredni borbi §e dokaj dobro uveljavili. Smučarska sekcija akadem-skega športnega društva »Olym-pia« si je letos zadala nalogo, da poleg vzgoje dobrega te'kmoval-nega kadra, fci je bil sicer že prej (potrebno j€ bilo le nekoli. ko pove<5ati disciplino), razširi področje svojega delovanja tu-di v širino. Saj je ena glavnih nalog in ciljev našega šttident-skega športnega dmštva prav množičnost. 2e nekaj dni pred prvim le-tošnjim smučarskim izletom na Golo brdo, združenim z množič-nim medfakultetnim veleslalo-mom, so opozarjali plakati, naj se študentje v čim večjem šte-vihi udeleži^o te prireditv«. Zal odziv ni bil tolikšen, kot smo si ga vsi želeli. Vsekakor je eden izmed vzrokov začetek zimskih počitnic, tako da se je odzvalo vabilu vsega skupaj le oikoli 40 študentov in pa nekaj srednješolcev. Pohvaliti pa nio-ramo strojnike, ki so bili tako po števUu kot kvalitetno (kar je pakazala tekma) v premoči. Ob lepem sončnem vremenu je 2. februarja na progi, dolgi 500 NALOGE V N0VEM LETU Sekcija za šport in športno medicino pri Združenju študen-tov medicine se je že takoj v začetku novega leta krepko lo-tila svojih nalog, da bi popra-vila, kar je zamiudila v pretek-losti. Poleg splošne telovadbe se je specializirala tudi za poaa-mezne športne panoge, kot so namizni tenis, odbojka, košarka in smu<5anje. Spomladi namera.. va organizirati podobne sku-pine tudi v drugih športnih ve-jah Oddelke vodijo aktivni športniki-študentje, ki upajo, da bo udeležba tekom leta precej narasla. metrov z 20 vratci, tik pod Slavkovim domom, startalo 26 tekmovalcev. Tehnični rezulta-ti &o bili taki: 1. šarec Janez (strojna fakal. teta) 46,4 2. Verbek Jože (pravna fakal-teta) 46,8 3. Knnaver Aleš (strojna fa-kulteia) 48,0 4. Remec Miha (gradbena fa-kulteta) 49,3 EkLpe: Strojna I (Šarec, Ku-naver, Benedik), Strojna II, Medicina. Med srednješolci sta zasedla najboljši mesti Deu Rudi (sred-nja kovinska šola) s časom 49,9 in Kump Adrej (VI. gimnazi-ja) 59,3. Led je prebit. Toda to še ni dovoij. Tega se Olympia tudi zaveda; zato namerava prirediti še nekaj podobnih tekmovanj v Ijubljanski okolici, medtem ko bo vsakoletno prvenstvo ijub-ljanske univerze tudi letos v Kranjski gori od 15. do 16- mar-ca. Naša univerza je bila v pre-teklem letu na teh tekmovanjih zelo uspešna. Osvojila je tri prvenstva, kar ni uspelo nobeni drugi univerzi. In še predno so se polegle borbe na tekmovalnih igriščih, so predstavniki šport-nega življenja med študenti pri-čeli razpravljati o programu te-kmovanja za naslednje leto. V letošnjem letu bodo štu-dentje tekmovali v desetih šport-nih panogah. Tekmovanja 'bodo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu, Skoplju, Zagrebu, Novem Sadu in Reki. Tako bodo ta tekmova-nja dobila letos večji obseg, kot so ga imele vsa leta doslej. Ta program izvedb študentskih te-kmovanj omogoča vsaki univer-zi, da pokaže, kako skrbi za športno vzgojo študentov, poleg tega pa so tekmovanja velika preiskušnja za športne delavce med študenti. Vsa prvenstva morajo biti letos končar do 15. maja. Naša unlverza je prevzela or-ganizacijo prvenstva v šahu in odprto prvenstvo v smučanju. Košarkarji in atleti bodo pre-iskusili svoje moči v Beogradu. Tekmovanja v nogometu bodo na Reki, Novi Sad pa pripravlja tekmovanje v odbojki. V Skop-lju, Zagrebu in Sarajevu bodo tekmovanja v rokometu, namiz-nem tenisu in streljanju. Prav gotovo je treba že sedaj pristopiti k resnemu delu in pri-pravam ekip, ki bodo na teh te-kmovanjih nastopile. Treba je poskrbeti, da bodo ekipe za te-kmovanja pripravljene in zaradi tega prirediti nekaj pripravljal-nih nastopov in treningov. Le tako bomo uspeli! Naselje, Ijubezen in.. Objavljamo prvo kandidatinjn za na.jprikupnejšo slovensko mačko. Mačka je po rodu iz Ljubljane. Ima žive sive oči, ki se ji ponoči svetijo. Je elegantne postave in precej visoka. V prsih je širša kot v trebuhu. Kožuh je prvovrsten. Rep ima dvakrat narahlo zvit. Prosimo lastnike mačk, ki se želijo udeležiti natečaja za naj- prikupnejšo slovensko mačko, da nam pošljejo retuširane slike z vsemi podatki in opisom. LJUDJE IN MESTfl: Nekega dne je padel lz za-sebne sotoe. Ne sam, s pirtijago vred. Poslovil se je n,a kratko, kot dekleta od predsodikov. Ku-pil je nekaj listov belega pa-pirja in nek&j kolekov. Cez leto ali dive je postal junak no-vega poglavja: Na&elje, ljube-zen in •.. Vzljuibil je brozgaste poti. Begale so med bloki in ljubim-kale z zaisanjanimi podplati, ki &o se ob topLih večenih po štiir-je in šfciTje predajali lum.inim čairom. Zoflca je billa iz so&ed-njega bloika. Imela je podkva-sto .rokio in zlato sroe. Sla »ta in oba skupaj sta imela samo tr.i noge. Skiozii odpirta okna blokov je sopla topla Ijubezen kot velikanska plju&a. Nasilednjl dan jo je povabil •v svojo sobico št. 17. Ko ®ta vstopala skozii glavni vhod, se je> mimo nijiju iz,muznila ža-lostna senca njegiove>ga »os^aino-valca Jake. Izgiirula je proti Tivoliju. kjer so regljaLe klo-pi. Sedela sta na poste^ji m«d odmevi očarljivih. seks-bomb, sp'ominjala sta »e vseh po*i med bloki dn jdm vzdevala Ijub-ka iimena: Plavalni bazen, Zaib-je kraljestvo, M>akaTOnd v oma-ki- Zaprla sta okno in sta šla nazaj k naravi. Zemlja je pripeljala is tune-la. Sonce je vzšk> bolj desmo kot ponavadi. Jaka &s je pre-bud.il na ko&6end klopi, ki jd je vzdel imje: Prekleto! Izpod srajce je privlekei nekai časo-pisov včerajšnje izdaje in pri-6el z z.ajtrkom. Podlistek je bi.l ncslan, slika bikiiaija na okro-glem trebuš&ku 8a ni oigirela kot po navadi. Pokadil je ci~ ganeto kariikature n&kega di-pliOimata in se vdarno dvigail. Sel je imdimio vodometa in za-sanjane deklice in *i prlzor irazla^cal *po svoje. Zajtrkoval-nioe, kavam« &o se mu poisme-hiovale, ker ni imel žepov. Sploh ni imel iepov, tak,o j« narooil krojaču. Spoštoval je zakon evolucije; organ, ks ga ne rafoiiš, zaferni _, iin odpade. Jaka j« bdi napreden- In dober študent, naimnreič — srčno dob&r. Ob piostelji je zakokodak.a1a budilka. Micka si je nataikn,iOa o6ala in odprla usta. Sosednje ležišče je bilo prazno ka-kor im-deiks. Miicka je spila kioz.ar*c mle-ka. Naipeta koža se ji je sveti-la kakor noivoletna jflika. Spra-vdla se j« v embailažK. Vedel je, da rou bodio kmaiu povedaLi tisto o novem človeku ta stari naipakii, Ved«l je, da bo ves den strmel v okmo, kamor bo wte-raibo kav6a. Sreča? AM do(briosr6niO«t star» gospe, ki ima sifoamiovaiuje v sre-di&ču mesta. Peter, študenit iz Ravn, pla6a za sobo sarno 500 dinarjetv. Mimogrede je prista-vil.« In še zajtrk dotoim v po-steljo.« Zadovoljinio ee je na-smehndl. Le redikd so tako sreč-ni. Tako l&hk© vsajj študiiraoo. Ticsto jutro sem bil na peronu železndlške postoje. Grgfaijo6l zvočnik dn ljudije, ki se pfreta-kajo proti Izhodiu, na ulico. Sre-čanje. Vs^eno, kafko mu je irme. »Mengeška koiča je moije sttano-vianje. Spdim na po,pust. Planiin-&ka dizkaizndca. Tako plačam sa-mo 15 difrv&rjev. Do Ljuibljiain« pa tako ni daleič.t Presedel s» je na kflbopi. »Ce hočeš sipiaiti na postaiji ne smei priia pred poilnočjo. Lahko t« dežurni legitimira in povpraša, kam piotuješ. To pa utegne bitl neprijetoo. Ce pa ne potujetm nikamoT! Ce pa saimo čakam, da mdn© rifoč. Vozni red vlaikov rnam že ma pamett. Taifco se la-že iizrnažem. Drugi si rad© kupi-lo kairrtio za dve pioetaijd in za vlak, ki odpelje Sele zjutraj.. « 10 tonskl kamioini, kl limajo v kabini poisiteloo. Parkiiimi pno-stor nekije v Ljublja.ni. Stu-dentje, tisti brez sitanovamj, ga dobro paznajo. Frane, šoferju: »Noooj niiimam kje prespati. Bl lahko v vaši kabini?« Onl se nasm&hne: »Noooj s©m hotel &pa'i tu sicer jaiz. Toda jaz imam dnevnico in lahko grem isicat pj-enočdšče v g-ostilno.« Običaji in navade na svetovnih univerzah EROTIKA V POLARNEM MRflZU Kočije so na severu tako redke kakor pri nas sani. Raznih drugih modernih prevoznih sredstev v mestu, kakršno je Stockholm, sicer res ne manjka, toda ker smo od mladih let navajeni hoditi peš, napravimo tudi ta današnji izlet po stari navadi. Torej peš. Na belih vratih neke hiše v središču mesta beremo s črno barvo napisanih več sto podpisov obiskovalcev. Za vse, ki vstopijo, ni vrnltve! Te besede so nam ugajale in hotell smo vstopiti. Švedinja, mlada in prikupna, ki je sedela za vrati, je bila na žalost o našem vstopu popolnoma drugacnega mnenja. Hotela je videti članske izkaznice, kajti to je — na naše presenečenje — vendar klub. In ker mi nismo imeli «a-htevanih listin, čeprav so Svedi zelo ljubeznivi in uvidevnl Ijudje, nam je lepa »vratarka« takoj pojasnila, da kot tujci lahko postanemo izredni člani njihovega kluba. Z vsemi ostalimi je bilo lahko: pokazali so potne liste (nemške, angleške, francoske', indijske, španske), plačali vpisnino in dobili članske izkaznice. Ko pa setn kot zadnji prišel na vrsto, je očarljiva »vratarka« začela presenečeno obra-čati moj rdeči potni list. — Kakšne vražje barve pa je ta knjiga, je vprašala. 1 Ko sem pojasnil, iz katere »vražje« dežele sem prlšel, me je vpisala in poudarila s precejšnjo važnostjo, da sem prvi komunist, ki je član njihovega kluba. Klub ima tri prostore. Prvi prostor, kl bl na znnaj moral biti izraz Pariza, je bil poln deklet in fantov, ki so sedeli v dveh skupinah. Dekleta so imela črne ozke hlače in dolge temne žepe, ki so segali do kolen. Sedele so zamišljenih obrazov in niso govorile. Njihovi tnožgani so bili zasedeni s problemom egzistence. V drngi dvorani, prostoru za ples — tej veliki strasti Svedov, ki se ji pre-dajajo brez trohice temperamenta, je na površini nekoliko kvadratnih metrov približno petnajst fantov pihalo in udarjalo na najrazličnejše instrumente, ki so jih najbrž prinesli od doma. Na preostali površini so fantje in dekleta vadili nove prijeme »rock and rolla«. V tretjem prostoru, v »baru«, je bila brez dvoma naj-večja stiska. Tone koka-kole so ta večer izpili mladi Svedi ln Svedinje s prijetnim nasmeškom na obrazu. Po končanem obisku smo sklenili obiskati še dvoje itudentskih zabavišč v Stockholmu. Najprej Skansen — zabavni park, v katerega zahajajo ponavadi zaradi plesa. To je tipično skandinavska zabava pod milim nebom, z lampioni, loterijo, koka-kolo in seveda prostorom za ples. Moški obiskovalec kupi pri vhodu vstopnico, ki mu daje pravico, da lahko zaprosi eno izmed tisocih lepih deklet in z njo pleše pet minut. Ce je tujec, preklinja ves čas, da v bližini ni nobenega fotografa, ki bi ga slikal, da bi lahko pokazal sliko, na kateri pleše z dekletom, kakršne vidimo samo še na filmskem platnu, ko se zopet vrne nazaj v Pariz, Rim, Berlin ali Beograd. In ta dekleta ves čas plesa stiskajo svoje obraze k obrazom plesalcev, kot da se že ne vem kako dolgo poznajo. V Skansenu se ne zgodi nič več. Razen tega vem še za »Caffe Boulevard«. Spet posne-tek Pariza na hladnem severu. Drugače pa je to običajea bar — seveda brez alkohola in programa, kjer se zbirajo fantje in dekleta, vsak zase in plešejo do zore. Navadno čakaš na vstop po več ur, kajti kot povsod, je tudi tukaj velik naval. Slaščičarne so prav tako središča družabnega in za-bavnega življenja. Ob gramofonskih ploščah prebijejo v njih študentje marsikateri večer in od ponedeljka do sobote v največji tišini poslušajo znane in neznane po-pevke. Spremlja jih koka-kola. Zvečer se vsedtjo na svoje mopede, skuterje, kolesa ali avtomobile in odjadrajo proti domn. — Snoči je bilo prijetno. — Da, izredno prijetno. Kot uvod k svojemu plesu so študentje priredill malo veselje latinski četrti. Oblekli so kip, ki je bil postavljen v čast izumi-telju kinina na bulevarju Sant Michel. Obleko je izdelala znana pariška modna hiša »Tath«. To se tudi spodobi. Kajii kip, ki so ga oblekli, je bil pozneje izvoljen za »Miss kinin«. Industrija za elektrozveze v Ljubljani Industrija za elektrozveze v Ljubljani je novo pod-jetje, ki je nastalo z združitvijo dveh znanih podjetij elektroindustrije Telekomunikacij — Pržanj in Inštituta za elektrozveze v Ljubljani. Razvoj te veje naše industrije je zelo kratek, pa vendar ima prav mlada elektroindustrija polno zanimivih in značilnih razvojnih potez. Zato ne bo odveč, če V tem našem prikazu opozoritno na glavne raz-vojne značilnosti slovenske elektroindustrije. Znano je, da je prav ta panoga v zadnjih letih močno napredovala in je njen razvoj tako hiter, da ga ne zasledimo skoraj pri nobeni drugi industrijski veji. V letu 1947 je bil ustanovljen Inštitut za elektrozveze t Ljubljani z nalogo, da dela na razvoju telekomunikacij in elektrotehnike. Naloga je bila težka, ker je za delo na tem področju manjkalo prav vse. Maloštevilni sodelavci inštituta so začeli z delom pri osnovah — pri razvoju se-stavnih delov, katere bi izdelovali iz domačih surovin. Dobili so sredstva za nabavo najnujnejše strojne opreme in instrumentov. Okrog ustanovljenega inštituta so se zbrali člani partizanskih oddelkov za radiozveze in raz-položljivi kader tehnikov, ki je delal po delavnicah za popravljanje radijskih sprejemnikov. Prišlo je tudi nekaj nemških strokovnjakov. 1 Iz tako zasnovanega jedra se je priCel organsko raz-vijati inštitut. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev jo jgt bilo vedno večje povpraševanje po domačih elektroteh-ničnih izdelkih. Kmalu pa so spoznali, da ni mogoče uspeš-no delati na razvoju aparatur brez domače industrije za sestavne dele, ker prevelika odvisnost od uvoza lahko zavira razvoj. Zato so ustanovili novi oddelek za elemente, kemičnl laboratorij in keramično delavnico. Ker je bil ta razvoj uspešen, so kasneje nstanovili poizkusne pogone za upore in papirne kondenzatorje v Sentjerneju in Semiču. Posebna skupina pa je za lastne potrebe začela izdelovati razne merilne naprave. Stevilo zaposlenih in obseg dela je tako neprestano naraščal. In-dustrija elektrozvez je bila v državi še nerazvita, pogojl za razvoj so bili ugodni, potrebe so naraščale na vseh področjih, sredstev za nakup raznih naprav elektroindu-strije v tujini pa ni bilo v zadostni meri. Vse skupaj je pripomoglo, da so izdelali prve aparature, ki so bile upo-rabne v praksi in pojavilo se je vprašanje redne pro-izvodnje. Ker takratni gospodarski predpisi proračun-skim ustanovam, kakršna je bil inštitut, niso dovoljevali proizvodnje, so si domislili, da bi ustanovili posebno pro-izvodno podjetje, ki bi prevzelo proizvajanje izdelkov, ki bi jih inštitut razvil. K temu podjetju naj bi se priključila tudi obrata v Sentjerneju in Semiču ter keramični obrat v Crnučah. Podjetje bi proizvajalo predvsem aparature za žične in brezžične zveze, zatp so izbrali za ijovo podjetje inae »Telekomunikacije«. Oboje pa je tvorilo organsko celoto, ločeno samo formalno zaradi takratnih gospodar-skih predpisov. Telekomunikacije so na novo opremljene prevzele serijsko proizvodnjo sestavnih delov, sprejem-nlkov, večkanalskih visokofrekvenčnih telefonskih apa-ratur za poštno službo in za zveze po visokonapetostnih daljnovodih. Pri proizvodnji telekomunikacijskih aparatur so na začetku nastopile težave z dobavnimi roki in s kupci, ker aparature takrat še niso bile dokončno razvite. Predlagali so, naj bi podjetje proizvajalo kot osnovni pro-izTod radijske sprejemnike za široko potrošnjo. Ta mno-žična proizvodnja bi zagotovila reden dotok finančnih sredstev in bi 8 svojo visoko rentabilnostjo finansirala tudi razvojno delo inštituta. Osnovna sredstva so bila ne-zadostna, kadri pa so bili razdeljeni po skromnih možnostih. Proizvodnja se je začela brez lzdelane proizvodne do-kumentacije, zato se je na začetku odvijala le obrtniško, z neprestanimi spremembami in dopplnitvami. Pri izdelo-vanju radijskih sprejemnikov so začeli z montažo uvoženih kompletnih stavkov, postopoma pa so začeli vgrajevatl v sprejemnike tudi posamezne dele, ki jih je že izdelovala domača industrija. Tako se je postopoma razvila Savica, ki je še danes osnovni tip sprejemnika. Razvojno delo inštituta se je prav tako nadaljevalo v vedno večjem obsegu. Ker so blle smernice razvoja obeh podjetij postavljene. bolj po občutku, je praksa brž pokazala, da bo razvoj dru-gačen, kakor pa so si ga zamislili. Nedokončno izdelani prototipi sprejemnikov so se neprestano izpopolnjevali. Zaradi težar pri uvozu materiala za sprejemnike, kl so se od pošiljke do pošiljke spreminjali, je bilo treba nepre-stano prilagojevati razvoj. Zaradi tega proizvodnje ni bilo mogoče urediti brez neposrednega stika z razvojnimi laboratoriji. To pa je z rastočimi težavami zaostrilo od-nose. Tudi finančni odnosi niso imeli trdnih temeljev. Podjetje Telekomunikacije se je začelo razvijati samostoj-no in delovni kolektiv je hotel biti čim bolj neodvisen od inštituta. Podjetje se je začelo razvijati v glavnem v pro-izvodnjo sprejemnikov. V ta namen so opremili tndi nov obrat v Sežani. Raziskovalno delo in razvoj elementov je še nadalje ostal v inštitutu. Tu pa se je pokazalo, da je ta razvoj uspeval samo tam, kjer je bil združen s poskusno pro-izvodnjo. Samo proizvodnja je lahko dajala pobudo za nadaljnjl razvoj s tem, da je morala premagovati nepre-stane težave in reševati številne probleme. Razvoj je na-predoval pri papirnih kondenzatorjib in pri metaliziranju papirja, medtem ko je docela prenehal pri elektrolitih in uporih, ko se je poskusna proizvodnja preselila v Tele-komunikacije. To se je ponovilo tudi pri predaji poskusne proizvodnje potenciometrov v Sentjernej. Zaradi tega je moral Inštitut za elektrozveze ubratl drugačno razvojno pot, kot je bila prvotno predvidena. I#eta 1955 je postal samostojno gospodarsko podjetje, ki razvija in proizvaja najrazličnejše naprave in sestavne dele s področja telekomunikacij in elektronike. Vodilna misel pri tem je bila, da se omogoči razvoj proizvodnje aparatur za brezžične zveze, ki jih trg zahteva v vedno večjem številu in izbiri. Pričeli so s stalno proizvodnjo. Tako je proizvodnja specialnih papirnih kondenzatorjev ln keramičnih kondenzatorjev ter magnetov postala osnova inštitutove proizvodnje. Pozneje so pristopili še k lzdelovanju miniaturnih in avtomobilskih žarnic. Pri stanju, k« sta bili podjetji še Iočeni, so se kazale naslednje perspektive razvoja. Telekomunikacije so se posvetile proizvodnji sprejemnikov in televizijskih apa-ratov v Pržanu in Sežani. Inštitut pa ima namen razvijati ivojo proizvodnjo. Razlogi za združitev podjetij so upoštevali pomanjklji-vosti razvojne dejavnosti, saj je kvaliteta izdelkov začela zaostajati za zahtevami potrošnje in jugoslovanskega trga. Odpravljanje napak na dveh mestih pri sedanjih okolno-stih, pri pomanjkanju kadra, delovnih prostorov, opreme ln sredstev, ne bi privedlo do uspehov. Enotni razvoj je cenejša, več obetajoča in realnejša pot iz nastale zagate. Sele močnejša gospodarska organizacija je sposobna finan-sirati delovanje razvojnega inštituta, namenjenega za bazične raziskave, ki jih zahteva hiter tehnični razvoj. Podobne prednosti prinaša združitev tudi v sami pro-izvodnji. Upoštevati je treba, da je elektroindustrija mlada panoga, ki ima hiter razvoj. Celotno proizvodnjo bodo raz-delili na tri proizvajalne skupine glede na značaj dela in sorodnosti izdelkov. Prišlo bo tudi do razbremenitve vo-dilnega kadra, ki bo lahko preusmeril svojo skrb in spo-sobnosti v proizvodno delo. Kvalitetni izdelki bodo prav tako odprli tej vrsti industrije vrata na inozemsko tržišče. Neenakomerno razvlte posamezne prolzvodnje so v rai-lični meri potrebne obnove in dopolnitve. Razumljivo, da bo kojicentracija razpoložljivih investicijskih sredstev na najbolj potrebnem mestu večala celotno gospodarsko moč bodočega podjetja. Morda bo na koncu zanimlvo pogledati nekaj števllk. Telekomunikacije so do sedaj zaposljevale okrog 1400 de-lavcev. Letno so imele 2,4 milijarde družbenega brutto produkta. Inštitut pa je imel okrog 1000 zaposlenih ljudl in 1 milijardo družbenega brutto produkta. Združeno podjetje »Industrija za elektrozveze« bo imela torej nad 2000 zaposlenih delavcev in čez 300 inženirjev In tehnikov. Družbeni produkt za leto 1958 se bo povečal na 5,2 mi-lijarde din. 2e iz teh nekaj številk vidimo, da je korist-nost združitve velika. V nekaj letih se lahko novo podjetje »Indnstrija za elektrozveze« povzpne med največja podjetja naše indu-strije. Za stopnjevano rast pa ima zelo ugodne pogoje. Prvi študentski športni seminar v Zadru TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE K V \J OSKRBUJE POTROŠNIKE Z VSEMI VRSTAMI MLEVSKIH IZDELKOV IZ DOMACIH IN PRIZNA* NI BANAŠKIH MLINOV. Se priporočamot J V vroiih poletnih dneh od 15. do 31. junija se je zbralo v mednarodnem študentskem ta-boru v Zadru okrog 100 štu-dentov z vseh univerzitetnih centrov Jugoslavije, na prvi športni seminar (v jugoslovan~ skem merilu). Senunar je or-ganiziral športni odbor Zveze študentov Jugoslavije s pomoč-jo visoke Šole za telesno vzgojo v Zagrebu, ki je nudila strokovne kadre za instruktor-je seminarja. Ze dalj časa se je kazala potreba po podob-nem seminarju, ki naj bi da-jal smernice za razvoj športa na naših univerzah. Letos je uspelo športnemu odboru do-biti potrebna sredštva in tako je bila omogočena organizacija prvega sem^narja. Njegov na-men je bil razčistiti nekatere probleme na posameznih uni-verzah ter najti najboljšo re-šitev, ki naj bi omogočala na-daljnji razvoj športa. Glavni namenpa je bilvzgojHi šport-ne organizatorje, ki naj bi re-alizirali zastavljene naloge po posameznih fakultetah. Kljub počitniškemu razpoloženju, delovno vzdušje Težko je 100 mladih Ijudi pripraviti do resnega dela v vročih dneh in v zapeljivi oJcolici, fci jo nudi narava no Jadranu. Toda kljub tem,u je uspelo doseči vodstvu semi-narja potreben red in discipli- no z dobro izdelanim progra-mom dela in razdelitvijo časa. Poleg praktičnih vaj in preda-vanj je ostalo še dovolj časa za uživanje »mokrega elemen-ta« ni zabavo. Prednost ta-bora je v tem, da ima vsaj za-silno urejena športna igrišča, brez katerih bi bil seminar več ali manj samo teoretične-ga pomena. Dnevni red se je razvijal po strogo določenem urniku. Vsi udeleženci so se razdelili rta več manjših sku-pin, ki so bile stalne. Te sku-pine so se vrstile druga za drugo na posameznih igrvščih, tako da so vsi prišl' na svoj račun. Študentje so se sezna-nili z vsemi organizacijskimi podrobnostmi, ki so potrebne za izvedbo športnih tekmovanj v odbojk^ košarki, nogometu in malem rokometu. Poleg te-ga so bila predavanja o tabo-renju, organizaciji krosov in še o nekaterih drugih možno-stih športnega udejstvovanja na univerzah. Pomerili smo svoje moči z ostalimi republikami Dnevi so hitro minevaU v prijetnem vzdušju. Prosti čas smo najueč porabili za tekmo-vanja med udeleženci posa-meznih univerz. Zanimivo je bilo to, da smo prav Slovenci, teprav nas je bilo najmanj (11), sprožili to željo in nap&-vedali dvoboj skopljanskim študentom. Posnemali so nas še ostali udeležend in razvil se je pravi tekmouatw duh, morda ga je nekoliko podkre-pil tudi lokal-patriotizem, ta-ko da je bilo na nekaterih tek-mdh precej razgretih navija-čev. Proslava vstaje narodov republike Hrvatske v znamenju športa Za proslavo vstaje narodov Hrvatske smo~ pripravili tek-movanje, na katerem smo lahko prakftčno pokazali pri-dobljene organizacijske spo-sobnosti. Sodelovale so štiri sorazmerno dobre ekipe: JLA, »ferialci« iz bližnjega tabora počitniške zveze, mladinct, iz dalmatinskega kraja Preka in ekipa športnega seminarja. V hudi konkurenci so naši osvo-jili v vseh panogah prvo me-sto ,razen v namiznem teivsu. Tekmovanja so bila solidno pripravljena, čeprav ni bilo zato preveč ugadnih pogojev, s tem smo tudi praktično po-kazali; česa smo se naučili. Smernice scminarja za nadaljne delo na univcrzah 2. Stremeti moramo za 6fm večjo masovnostjo športa na univerzi. 2. Osnovna športna dejav-nost naj se razvija tarn, kjer žtudentje iivijo in študirajo, to je na fakultetah, ker tako najiaže regulirajo in izkorišča-jo prosti čas. 3. Tekmovanja naj ne bodo samo kampa/njska, enkrat al> dvakrat na leto, ampak ves čas (v zimskem času v telovadru-cah). 4. Samo kvalitetnl študent-ski klubi naj ne rešujejo pro-blematiko športa, zato je nuj-no, da komisije za šport koor-dinirajo delo po fakultetah. 5. Glede športnih objektov naj se obrne študentska orga-nizacšja na športna društva in skuša čimpreje tudi sama zgra-diti športne parke za študente. 6. Nekaterim univerzitetnim centrom naj se da več finanč-ne podpore, ker sta n.pr. Ljub-Ijdna in Skoplje mnogo na slabšem kot pa ostali centri. 7. Na f&kultetah moramo ustanow'ti pododbore za šport, ki bodo načrtno razvijali to de-javnost. 8. Organizlrajo naj se tek-movanja med letniki, potem naj se šele pristopi k organi-zaciji medfakultetnih tekmo-vanj. Seminar je vsekakor dosegel svoj namen in Selimo, da se v prihodnje pripravijo podobna srečanja, saj se tako zdmžu-je prijetno s koristnim, štu-dentje pa lahko v prijetnem vzdušju izmenjajo svoja mne-nja 'n izkušnje. Pravi namen tega seminarja pa bo dosežen šele tedaj, če bodo udeleienci prenesli pridobljeno znanje v praktično delo na fakultetah. L. L (Lapajne) indu&tiij&t&e pvdjetje djuUjatta »rolTvaJs v •vojib obratih: RADOMUE, VERD, BOROVNICA, BREGPRI BOROVNICI, IG VSE VRSTE POHISTVA, GALANTERIJO, PAR-KETE, NAVADNE, MASIVNE IN LAMEL, SO-DOBNA TIPIZIRANA SOBNA VRATA, FURNIR, ZABOJE, BAKELITNE MASE IN BAKELITNE IZDELKE. lambrelta. - Lambretta lma 63 svetovnih rekordov za brzino in vzdržljivost ^ Lambretta oL &e odlikuje po moči .^^H^fe ln stabilnosti fflBl Lambretta ^^^H tipi 150 cc. i wr In 125cc, vrste LD ^^ Studentje (-ke)! če potujete v inozemstvo na prakso in *elite motoskuter, kupite LAMBRETTO! — Obrnite se do tvrdke A. M E R 0 L L1, Gorica, Ulica Garibaldi 5, telefon 2723. ki vam bo priskrbela vse dokumente, potrebne za izvoz. T0VARNA KL0BUK0V ŠEŠIR Skofja Loka Izdelujemo: damske in moške tulce iz zajčje in kunčje dla-ke# klobuke vseh modnih fazon in najfinejših kvalitet. Specialiteta velour in soleil. Izvažamo v evropske in prekomorske države. Forum Pomen naše univeirze' za druž-bo neprestano raste. Pred orga-me druibenega upravljanja uni_ verze se postavljajo vedno tež-je in odgovornejše naloge. Ne da bi kakortooli obširneje oce-njevali d'elo teh organov, lah-ko rečemo, da so večino svojih nalog opravili dobro. To velja predvsem za univeirzitetni svet, medtem ko so fakultetni sveti pri opravljanjiu svojega dela naleteli na najrazličnejše ovire tafco subjektivnega kakor tudi objektivnega značaja. Omendli bi predvsem dve: nekatere fa-kultetne uprave so do fakultet-nih svetov pokazale prav neod-govoren in nedopusten odnos; nekateni fakultetni sveti pa se Se vedao niso znali popolnoma vživeti • v problematiko posa-maznih fakultet in zato ntiso roogLi dati vsem svojim rešit-vam potrebno tehtnost. Spričo še nerešenih, toda za-astrenih vprašanj našega uni-verzitetnega študija se je po. men dsla OTganov družbenega upravljanja univerze močno po-večal. Spoprijeti se bodo morali z vprašanji, ki jdh dcslej ni še ndhče reševal tako na široko. Bodoča uireddtev študija bo v veliki meri odvdsna od naporov, ki jih bodo vložili ti organi v re-ševanje personalnih in m&teri-alnih problerniov univerze. Prav organi družbenega upravljanja bodo morali doseči, da bodo na naši univerzd predavali le taki profesorji in delovali le taki asistenti, ki bodo glede na svo-je moralno-politične kvalifika-cije za to tudii primerni in Ki bodo pripravljeTii vse svojs si-le posvetdti le vzgoji bodočih strokovnjakiov. Jasno je, da je s tem povezan problem urpje-nega sistema predavanj, pred-vsem pa problem učbenikov ;n skript, za katere bodio mora|i fakultetni sveti in un.iverzitetni svet doseči, da jih bodo profe. sorji vendarle že napdsali. Od_ ločnejšo besedo bodo morali spregovoriti organi družbenega upravljanja univerze tud.i prl razd^eljevanju undverzitetnega proračuna, še posebej pa pri lzkoriščanju že obstoječdh ma-terialnih sred,stev, ki so doslej ponekod neenakomerno izkori-š6ena. Napeti bo treba vse sile, da se. najde neka ureddtev štu-dija že v okviru danih možno-sti. Kmaliu bodo prišli na dnev-ni red še študijski programi. To delo bo zahtevalo od organov družbenega upravljania novih naporov, če bodo hoteli res po-polnoma uveljavdti interes druS-be, določbe zakona in določiti vsebino bodočega univerzitetne-ga študijia. • Družbeno upravljanje univer-ze bo s tem napravilo korak naprej. Da bodo njegovi organi sposjvbni napraviti vse to de^o, se bodo morali čim temelj-itsje eeznaniti z vso problematiko univerzitetnega študdja. Streme. ti pa bodo morali tudd po Cim tesneišem sodelovanju s fakal-tetndmi upravami in s študenti, da bodo s tem lahko k svoiemu1 delu pritegndli res vse pozitivne giile, ki se danes bore za sod.vb-no univerzrtj. INTERVJU S TOV. TONETOM.KROPUŠKOM Predvolilna zborovanja Delo je kovačnica mladih MLADINA VSE SLOVENIJE SE JE TAKOJ PRI-CELA PRIPRAVLJATI, DA BI SVOJO NALOGO, ZGRADITEV AVTOMOBILSKE CESTE LJUBLJANA— ZAGREB, CIMBOLJE IZVRŽILA. TO DELO JE ZA NASO MLADINO VELIK PREIZKUS. DA Bl POMEN PRIPRAVLJAJOCE SE DELOVNE AKCIJE CIMBOLJE OSVETLILI, SMO NAPROSILI PREDSEDNIKA CK LMS TOV. TONETA KROPUŽKA, DA NAM JE OD-GOVORIL NA NEKA.T VPRASANJ. V času pred volitvami v re-publiško in zvezno Ljudsko skupščino bo organiziranih veii študentskih predvolilnih zboro. vanj. Na njih bodo predavali naši majvidnejši družbeni delav-ci o nekaterih pomembndh pro-blemih našega družbenega in gospodarspkega živ 1 j enja. Razvrstitev zborovanj oz.iroma predavanj bo naslednja: t Dne 6. marca bo ob 20- uiri zvečer v menzi študentskega naselja predaval tov. France Perov-šek, predsednik univerzitet-nega sveta. Naslov predava-nja: »Pomen volitev za bodo-čj razvoj FLRJ«. Dne 11. marca bo ob 20. uri v predavalnici Rudarsko-meta-lurške fakultete predaval tov. Janez Vipotnik, sekretar OK ZKS. Naslov predavanjji še n; določen- Predavanje bo za študente fakultete za elektro-tehniko in strojništvo ter za študente rudarstva vn meta-lurgije. Dne 12. marca bo ob 20. uri v menzi Akademskega kolegija predavala tov. Vida Tomši<5, org. sekretar CK ZKS. Naslov predavanja: »Zunanja in no-tran.ia politična vprašanja«. Dne 13. marca bo ob 18. uri zv. ' v Osrednji študentski menzi predaval tov. Jože Potrč, član CK ZKS o temi »Stndent v boju za soclalistično demo. kracijo in xa zdravstvenl na-predek ljudstva«. Predavanje bo za študente medicine in stoimatologije ter za slušatelje višje šole za medicinske se-stre, višje šole za fiziotera-pevte, višje šole za rentgen-ske tehndke in višje šok za telesn^o vzgojo. Dne 14. marca bo ob 20. uri pre-daval tov. Krsto Crvenkovski, predsednik Skupne komisije Zvezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta za vprašanje univerz, visokih in višjih šol. Govoril bo »O vprašanju nniverz in visokega šolstva*. Predavanje bo v dvorani Sloven&ke filharmoni-je Ln bo za vse študente naše univerze. Dne 17. marca bo ob 20. uri v Osrednjj študentski menzi predaval tov. Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta LRS, »O aktualni kmetijski problema-tiki«. Predaval bo za študente fakultete za a-grono-mijo, go-zdarstvo in veterinarstvo. Dne 18. marca bo ob 20. uri v Osrednj i študentski menzi pre- daval tov. Bravničar Dušan, preds«dnik ideološke bomisije pri SZDkL, o temi »Neodvis-nost Jugoslavije, pomemben faktor miru«, podnaslov pre_ davanja pa bo »Pri volitvah glasujemo za našo neodvisno , politiko, aktivno koeksistenco in mir na svetu«. Predaval bo za študente prLrodoslovno-mate-matične fakultete ter za štu-dente kemijske tehnologije in tehnične fdzike. •• Dne 13. marca bo ob 20. uri zv. v prrrodoslovni fiizikalni) pre-davalnici na univerzi predaval tov. Boris Ziherl, član CK ZKS. Naslov predavanja bo: »Pomen humanističnih ved v oblikovanju socialističnega človeka«, podnaslov pa: »O nekaterih problemih študija humanističnih ved na naši univerzi in njegova perspek-tiva«.' Predavanje bo za štu-d^nte filozofske fafeultete, aka-demije za upodabljajočo umet-nost, akademije za glasbo, viš.i-e pedagošk« šole iti višje glasbene šole. Predavali bodo še: Tov. Tone Bole, član Izvršnega sveta LRS. na fakulteti za ar-hitekturo (na Grabnu) za štu-študente. gradbeništva, geode-zije in arhitekture »O aktu-alnih gospodarskih nalogah«. Datum predavanja še ni znan. Tov. Janez Stanovnik, direktor Eko.nomskega mštituta v Beo-gradu. Predavanje bovOsred-nji študenteki menzi za štu-dente ekonomije in prava. Naslov in čas predavanja še ni znan. Vabimo vse študentke in štu-d«nte, da se predvolilnih zboro-vanj i.n predavanj udeležijo v čim večjem številu. STUDENTKE, ŠTUDENTJE! Dne 23. marca 1958 bodo volitve v repubHško in zvez-no Ljudsko skupščino. Polžnost nas vseh je, da se udeležimo predvolilnih zbo-rovanj in volitev ter tako manifestirarpo. svojo preda-nost socializmu! Preverite, če ste vpisani v volilne imenike! Pravočasno si preskrbite potrdila o vpisu v voMlne imenike, če ne boste glasova-li v kraju stalnega bivališča. UO ZSJ — UK ZKS Taka konkiretna akoiija bo tudi preizkušnja naših sil. Pri priipravah nanjo se že kažejo znaki diferenciacije med tisli-mi, ki so res bili vedno pri-pravljeni nekaj stariti in med tistimi, ki so o tem le govorili. Pričakujemo, da bo ob pri-pravljajoči se delovni akciji mairsikje zaškripalo, kakor te-mu pravirno. To je po daljšem času namireč spet taika akcija, ki je tako konkretna in tako veliika, da bo v njej moral so-delo'vati sleherni mladinec in sleherna mladinka. Veliko pripravljenost študen-tov za sodelovanje v akciji je Kakšnega pomena je po Vaiem mnenjji pripravlja-joča se delovna akcija glede na cilje naše socia-listične graditve? Dosedanje delovne akcije in življenje mladime v brigadah nam je dalo bogate sadove kar se tiče vzgojnih in političnih ciljev, ki jih skuša doseči naša družba. Nadvse pomembno je, da se na takih delovndh aJkcijah združuje in zbližuje ob izvrše-vanju iste naloge mladina vseh slojev, vseh poklicev in vseh nar,odnosti. Zvezno delovno ak-cijo je mladina z navdušenjem sprejela, v neki meri prav za-radi tega. Dobro pripravljena delovna akcija in bogato notranje živ-ljenje v brigadah plemenitita mladega človeka in ga vzgajata v sodobnega socialističnega člo-veka. Brigadno življenje kuje iff oblikuje v mladem človeku vse poizitivne lastnosti. Iz de-' lovnih akcij nam rastejo ljudje, ki znajo potem dobro prijeti za delo v Ljudski mladini, v Zve-zi študentov, društvenih in dru-gih organizacijah. Nekateri so oporekali gospo-darske učinke delu miadinskih "'elovnih brigad. Vse fa^e ugo-vore je že dosedanja praksa izpodbila, saj imamo danes celo vrsto velikih objektov, ki so plod dela mladih rok. Na de-lovnih akcijah mladina pomaga ustvarjati iri razvijati material-no osnovo naše socialistične graditve, ko gradi objeikte, ki so naši družbi nujno . potrebni. Kakšen pomen pa bo imela delovna akcija za utrditev mladinske in štu-dentske organizacije? Smatramo, da je tako velika delovna akcfja, kot se priprav-lja, tako organiizaciji Ljudske [etu zavreii?... V vetru mladine kakor tudi Zvezi štu- dentov nujno potrebna. Ob ši- rdeča zastava vihra, rde-roki mobilizaciji' mladine in ob pripravah na akcijo se bodo ča kot zarJa neba' he naše organizacije močno utr- v{hm^ u vihmjf saj ^ dile. Mladinskim orgartizacijam je ža je pomlad!... v njihovem prsgramu nujno po-trebna konkretna akcija in si-cer taka akcija, ki bo v skladu z ¦obstoječim razpoloženjem in težnjami mladine. Politična vzgoja, ki se opira le na pre-davanja, diskusije itd., ni vedno najučinkovitejša, če pa je edi-na, pa celo neprivlačna. Mla-dina že dolgo hoče pokazati, kaj zmore; želja po z^zni delovni akciji ni nova. treba pozdraviti. Studentje bodo lahko mnogo pripomogli s svo-. jimi kadri, tu misliim zlasti na gradbenike, arhitekte, medicin-ce; toda tudi ostali bodo lahko kot ©rganizatorji dela ivn raznih služb v brigadah napravili mnogo koiristnega. Pripravlje-nost visokošolske mladine nas prepričuje, da bodo študentje častno prispevali svoij delež k izpolnjevanju velike naloge, ki nam jo je dal tov. Tito na na-šem kongresu. Kako ocenjujete dejav-nost mladine in študentov v pripravah za Tolitve in za kongres ZKJ? Velika razgifoanost mladine in študentcv pred volitvami je od-raz širokega zanimanja mladih za družbena in gospodarska vprašanja. Mladina ne le da hoče spoiznavati nfajrazličnejše probleme našega življenja in našega dogajgnja, pač pa hoče v javnem življenju tudi aktivno sodelovati in pri vseh vpraša-njih tudi soodločati. Od tcd za-nimanje za zbore volivcev, za kandidate, za posebna mlaciin-ska in študentska predvolilna zboxovanja. Miadina postavlja vprašanja, ki jih bonno morali odločneje reševati. Mladina in študentje, ziasti že sedaj, tik pred VII. kongre-som ZKJ, izražajo veliko za-nimanje za delo in pragram Zveze komunistov in priprav-ljenost za sodelcvanje v tej or-ganizaciji. To je na drugi stra-ni pogojeno tudi s splošno ak-tivnostjo mladih v družbenem življenju. Vedno bolj se kaže splošna potreba, da bi organi-zacije Zveze komunistov še bolj kot doslej vključevale mladino in študente, zlasti pa njihova vodstva, v skupne akcije in na-loge. Le tako bomo lahko dobili iz vrst mladih v Zvezo komu-nistov celo vrsto takih mladin-cev in študentov, ki to želijO in ki to tudi zaslužijo. Polet in navdušenje Ze sred,i februarja j« bil se-stavljen glavni štab mladinskih delovnih briigad. Koimandant glaivnega štaba je Miča Novko-vič, član predsedstva CK LMJ, njegov namestnik pa je ing. Batko Vojnovič. Sedež glavnega feteba bo na Otočcu. Proti kcmcu februarja je bil sestavljen tudi slovenakd repub-liški šbab mladinskih delovnih brigad. Komandanit repuibldške-ga štaba je Jože Predikaka, nje-gov namestnik pa Egon Prinčič. Clani štaba so še: Jolanda Ko-vačič, ing. Marcel Svete, Peter Petrovčič, Milan Gerželj, Stane Martinc, Albin Mahkovec, Igor Gruden, Metka Mavrič, Edo Ni-koldč, Vlado Reščič im Tone Preložnik. V teh nekaj dneh, odkar so pričeli s pripravami aa mladin-ske brigade, Lahko opaziimo pri mladirni takšen odziv, kot ga sprva smo pričakovali. V Ljub-Uani so se med pxviiuii oglasile eiušateljice Višje šole z.a msdi-oiin»ke sestre, ki so poinudi!©, da bodo organiziirale zdravstve-no službb pri gradnji avtomo-bilsk« cesite.- Tudi Akadermski pevski.zbor »Tane Toimšič« se 36 kolektivno odzval pozivu. V strokavnio vodstvo mladinisik:ii delovnih briigad bodo pritegnili tudi študente višjih letnikov gradbene stroke in arhd'tefcture lj.ublja.nske univ^rze, dijake viš-jih letnikov gradlbene sredniie šole in slušatelje mojstrske 60-le. V maircu bodo zanje prire-dil poseben tečaj. Na tečaju se bodo študentje, ki bodo v stro-kovnem vodstvu ml.adinskih de-lovnih briigad, seznandli z delom, ki jih iaka na gradilišču- Obene.m s pnipravami n.a vo-ldtve se nasa mladina pripra\r-lja tudii na velifeo zvezno delov-no akcijo. Povsod živaihno raz-pravljajo 0 organizacijd ak^;je in 0 ureddtvi notranjega življe-nja brigad. Iz Slovenije se bo gradnje ceste udeležilo skupno 48 brigad po 120 mladincev im mladink. 30 brigad bo sestavije-nih iz kmečke mladine, te bri-gade bodo d&laiLe po d^va me-»eca, ostalih 18 brigad pa bo »estavljendh iz srednješolske in študentske mladine, delale pa bodo po en mesec. Prvib. devet brigad kmečke ^nladdne bo odšlo na traso že 1, marca, da bodo postavile vse polrebne objekte in komunika-cije za začetek gradnje. Ljub lj.an.ski okrai bo v začetku poslal 2 brigadi, okraji Koper, Gorica in Trbovlje skupaj eno brigado, vs,i ostali okra.ii pa vsak po eno. Ko se bo gradnja pričela, se bodo brigade razvr-stile takole: 1. maja bodo prl-čele z delom 3 brigade kmečk^ mladine, 1. juaija pa še 8 bdgad kmeoke mladine. V poletnih mesecih bodo delale dijaške in študentske brigade in sicer v juildju 8 brigad, v avgustu pa 10 brigad. V avgustu Pa bo odšlo na cesto tudi še 6 brigad km.ečke mladine. Nato bo z deilom nadaljevala samo še kmečka mladina. V septembru bo pričela z deloim 1 brigada, v oktob.ru pa še z.adnje tri. Pr} letošnji delovnl akcijj bo sodelovalo 55.000 "mladincev in mladink iz vse države. Ob trasi ceste bo postavljendh 14 naselij, kjer bo stanovalo od 300 do 2100 brdgadirjev. Na centralno de-lovno akcijo bodo odšli samo tisti prijaivljenci, kj bodo po_ zitivno prestali zdravniški pre-gled. Delovni m in dija-kom sred-njih strokovnih šol, ki bodo tudj na d^elovni akciji de-lali v normalnih pogojih študij-ske praiks-e in katerih strokovno delo bo potrebno pri delu na cesti. Enkrat na teden bo izha. jal poseben brigadiiski li»st, ki bo po-ročal o vsem delu in živ-ljenju mladinskih delovnih bri-gad. Na Hrvatskem se 3« za grad-njo avtomobilske ceste prijavilo že 14.000 mladincev in mladink, kar je za 2000 več, kot j.ih lahko sploh sodeluje v letošnji zvezni delovni akciji. Iz Hrvatske bo cesto gradilo 70 brigad kmečke mladine in 50 brigad mladih delavoev, dijakov vn študentov. Tri brigade iz zagr&bškega, kar-lcivškega im sisaškega okraja bodo že 1. maroa pričele pri-pravljati vse potrebno za prdče. tek dela na 16 km dolgem hr-vaškem odseku eests. Podjetja, ki bodo kakiorkoli udeležena pri gradnji ceste, se že sedaj pripravljajo na svoje delo. Za izvedbo tako obsežne in tako zahtevne naloge pa pod-jetjem primanjkuje veliko šte. vilo strokovnjaikov, predvsem inženir.iev, geometrov, tehnikov, delovodij, nadzorndkov in voz-nifcov motornih vozil ter stro-jey. Zato je Društvo gradbenih inžemirjev in tehmikov LRS na-pelo vse sile, da zagotovi po-trebno števi.Lo stroikovnjakov. K sodelovanju pri gradnji ceste bodo pritegnili strokovnjake, ki so sedaj zaposleni po drugih podjetjih in ustanovah. Za ab-»olvente in slušatelje višjili se-rnefitrov gradbendštva, geodezi- je in arhitekture, na dijake srednje gradbene šole ter za &lušatelje mojstrske delovodske šole bo Društvo v začetku marca organiziralo praktičen tečaj za vodstvo in organizacijo konkretnih gradbenih del pri gradnji ceste. Elektrogospodarska skupnost Slovenije se je ponudila, da se-stavi posebno mladinsko briga-do, ki bj opravljala potrebna elektrotehnična dela prj gradnji ceste. Zaposlena bi bila pri prestavljanju električnih vo-dov, pri provizornih inistalaci. jah na gradbiščih, pri popravilu električnih naprav, javni raz-svetljavi itd. Brigado naj bi vo-dili izkušeni monterji in stro-kovnjaki. V njej bi se v času gradnje zvrstilo okoli 340 u^čen-cev, ki obiskujejo eleiktrogospo-darski šoli v Cerknem in v Ma-riboru, in pa mladincev, ki so zaposleni po raznih elektrogo-spodarskih podjetjih. Brigada bi bila za dek> pri'merno oprem-ljena- Pri gradnji bo skupno sodelo-vaLo okoli 6000 kvalificirandih in visokoikvalificiranih delaivcev, inženkjev in tehnifcov. Za do-končno zgxadi'tev vs«igia odseka od Ljubljane do Zagreba bo ie_ tos investiranih 5 mildjard 750 mi.lijonov din. Pri gradnji ceste bosta poleg ' naših gradbeiiih podjetdj sodelovaili še podjetji »M.etalina« iz Maribora in ">Mo-stogradmja« iz Beograda. Mla-dinsko delovno akcijo pa so pripravljena podpreti tudi vsa tista g,radben.a podjetja, ki pri samd gradnji direktn.0 ne bodo udeležena. Izdatno podp&ro pa b.odio nudd.Le tudi Jugosliovamske železnice, PTT, JLA,-zdftavstye-ne, sacialne in druge organiza-cije. Gradivo, ki bo potrebno za gradnjo, je že zagotovljsino. Tudi prevozma sredstva bodo pravočasnio pireskrbljena. Nekaj težav bo pri naibavii večjih gradibenih strojev, ki jih 'oodo morali nabaviti neikaj še iz ino-zemstva. Po obsegu vseh teh priprav lahko sodimo, da bo letošnja zvezna m.laddn,ska delovna akci-ja odlično urejena in preskrb-ljena z vsem potrebnim. Naša prva velika zvezna delovna akcija je bila gradnja železnice Brčko—Banoviči. Herojski so bili napori jugoslovanske mladine. Mnogokrat bi trudne roke omahnile, če jih ne bi obdržala za-...... , grizena volja in delovni polet. CAS, KO SO mladl ljudje prezebli In lačni vztrajali na položajih, ko so molčali, čeprav so jim pulili nohte in jih pretepali do smrti, ko so gledali smrti v oči in bili priča koncu svojih najdražjih, ko so zamenjali puške s krampi, ko so do nezavesti vlačili vagončke in vrtali pre-dore — ta čas je za nas legenda, herojska epopeja. Sutje-ska, Kozara, Vranduk, Lašva — vsa ta imena imajo pri-zvok krvi in moči. Za nas so legenda, toda samo legenda in ne doživljena stvar, stvar, ki bi tako zrasla z našo tnladostjo in nami samimi, da bi iz nje lahko vedno črpali svojo moč in svojo vero. SPREJELI SMO svojo veliko nalogo: zgraditev avto-mobilske ceste »Bratstva in enotnosti« Ljubl.iana—Džev-dželija. Obvezali smo se, da bomo dali svoj delež h gospo-darski rasti in osamosvajanju domovine. PROGE, CESTE, tovarne, elektrarne, Ui so jih zgradili naši starejši tovariši z legendarno požrtvovalnostjo in revoluclonarnim poletom, so danes osnova našega gospo- Velika naloga darskega sistema In našega gospodarskega razvoja. S svo-jim delom in s svojo požrtvovalnostjo so pripomogli k temu, da lahko danes vedno rečemo NE!, kadarkoli nas hoče kdorkoli izrabiti v svoje namene in nam omejiti samostojnost in svobodo. S svojim delotn so napravili današnji dan lepši od včerajšnjega. MI PA SMO sprejeli ndlogo, da napravimo jutrišnji dan lepši od današnjega. Povezali bomo en konec naše domovine z drugim, speljali botno magistralo, po kateri se bodo pretakala naša bogastva in na kateri se bodo srečavali in bratili naši Ijudje. NASI MLADOSTI je potrebno delo, da bomo lahko sprostili vse svoje sile, vso svojo ustvarjalnost in vse svoje ideje. To delo mora biti odg«vorno in veličastno, da se bomo lahko izrazili v njetn res v celoti in da« bomo lahko ob njem obogatili in zgradili same sebe. Naše podobe ni mogoče izoblikovati na abstrakten način. Izoblikuje nas lahko le tako veličastno in odgovorno delo, kot je sodelovanje v sistemu družbenega upravljanja in gradnja avtomobilske ceste Ljubljana—Dževdželija. TO DELO NAS bo izoblikovalo v polne družbene osebnosti. Naučilo nas bo ravnati svobodno, vzgojilo nara bo čut odgovornosti do družbe in do samega sebe, dalo nam bo spoznanja, na katerih bomo lahko trdno gradili naprej, izoblikovalo bo našo individualnost in enkratnost, oplodilo našo emocionalnost in nam dalo revolucionaren polet. Zadostilo bo naši težnji, da se združimo in si taku zgradimo lepšo bodočnost. Združilo nas bo iz vseh krajev naše dežele, z vseh šol, iz vseh tovarn in z vseh kmetij, naučilo nas bo tovarištva, požrtvovalnostl in dela za skupno stvar. SVOJE NALOGE sprejemamo zavestno in odgovorno. Zavedamo se, da smo jih dolžni izpolniti tako nasproti družbi kakor tudi nasproti samemu sebi. PRED NAMI so spet svetli dnevi, ko bomo ob pesmi In ob naporih našli samega sebe, svojo mladost in pre-kalHi svoje osebnosti, družb! pa bomo dali dar, ki ji bo povedal, da se je njena mladina zavedla same sebe, svojih nalog in svojega mesta v naši skupni borbi.