Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista „Mir“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravniitvu lista ,Mir‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. Celovec, 29. malega travna 1911. St. 17. Kmetje, berite! Uaš souražnih se je izdal. „Mi nič nimamo proti svojim slovenskim sosedom. V miru hočemo ž njimi živeti. Koroški slovenski kmetje so nam ravnotako pri srcu kakor nemški." Tako podobno govorijo radi nemški Jjacionalci, posebno če potrebujejo pri raznih volitvah slovenskih glasov. Človek, ki jih posluša, P.1 jim moral nazadnje že res verjeti, če ne bi lih poznal in ne bi videl, da delajo ravno narobe temu, kar govorijo. Slovenci smo prvi v deželi začeli ^aševati kmeta iz oderuških krempljev. Načeli smo prvi ustanavljati posojilnice Po deželi, nemški nacionalci so še-le ^ nami pricapljali. Naše posojilnice po oeželi so pa postale tudi najmočnejše, in nasprotne, *} so jih med nami ustanovili zoper naše posojilnice nemški nacionalci, komaj še životarijo. Iz sovraštva torej da ne bi se Slovenci gospodarsko osamosvojili in si pomagali, so v konkurenco Začeli ustanavljati posojilnice. In ker so se nemški nacionalci bali, da bi z novo volilno reformo iz 1-1906 slovenski kmetje na Koroškem začeli tudi politično svobodno dihati, oa bi si izvolili svoje lastne poslance, so razbelili slovenski del Koroške v take volilne okraje, da slovenskim kmetom ni bilo mogoče, izvoliti si svojega zastopnika. Namesto da bi slovenski del Koroške razdelili v tri ali štiri volilne okraje, so priklopili P° en del slovenske Koroške večjemu delu nemške j^oroške, tako da so dobili večino Nemci, slovenski aiuetje pa so imeli zopet zvezane roke. Le sedanjega G-rafenauerjevega volilnega °araja niso priklopili k nemškemu delu, ker ga niso več mogli priklopiti h kakemu nemškemu volilnemu okraju. Imeli nam-®c niso več nobenega nemškega volilnega okraja, 1 bi mejil na slovensko stran. Toda še ta nini slovenski okraj, ki ga niso mogli ami požreti, so hoteli slovenskim kmetom 2 sovraštva do Slovencev odvzeti in izročiti — socialnim demokratom. Saj je v tem okraju največ industrijskih podjetij, in da bi bila za socialne demokrate zmaga tem lažja, so čisto nenaravno priklopili k temu slovenskemu volilnemu okraju tudi sodni okraj Borovlje, kjer je precej industrije, kakor v Borovljah, Podljubelju in Bistrici v Rožu, in kjer so pričakovali vsledtega boljšo organizacijo socialnih demokratov. Toda te sovražne nakane so se nemškim nacio-nalcem korenito izjalovile. „Freie Stimmen11, glasilo nemškonacionalne stranke na Koroškem, so v volilnem boju z nemškim krščanskim poslancem Walcherjem tudi priznale, da so nemški nacionalci naredili volilne okraje tako samo iz sovraštva do Slovencev. V 45. št. z dne 15. aprila 1.1. so pisale „Freie Stimmen" sledeče: „Walcher konštatira, da niso bili krščanski sociale! tisti, ki so naredili sedanje »strašno« razdeljene volilne okraje na Koroškem leta 1906, tako da so raznim nemškim volilnim okrajem povsdd pri-vesili eno tretjino Slovencev. Če je bilo mogoče v drugih deželah, izločiti mesta in trge iz kmetskih volilnih okrajev in tem dati meje po narodnosti, bi bilo to pač tudi za Koroško mogoče. Za to »krivico« proti nemškim in slovenskim so-deželanom so odgovorni v celem obsegu nemško-nacionalni »Wahlmacherji«“. Na to Walcherjevo očitanje odgovarjajo „Freie Stimmem": „Nemškonacionalni »Wahlmacherji« (t. j. nemški nacionalci, ki so naredili sedanje volilne okraje. Ured.) prevzamejo mirno odgovornost za razdelitev koroških volilnih okrajev, Walcher pa je s svojo kritiko o tej razdelitvi volilnih okrajev izdal višino svojega »nacionalnega« razumevanja in pristnost svojega »nemškega« mišljenja. Če bi bilo šlo po njegovem, bi bila na Koroškem ustvarjena dva ali trije slovenski volilni okraji, dosedaj enotna in nerazdeljena koroška dežela, v kateri Nemci dosedaj še nikdar niso priznali slovenskega kompaktnega ozemlja, bi bila raztrgana v dva po narodnosti ločena dela in v tem nanovo narejenem slovenskem ozemlju bi bilo veliko število Nemcev in Nemcem prijaznih Slovencev kranjskim (bežite, bežite! Ured.) hujskačem in agitatorjem brez varstva prepuščenih. S tem bi bil dosežen cilj, o katerem sanjajo velikoslovenski politiki od Šušteršiča in Kreka do Hribarja in Tavčarja: Drava kot začasna severna meja (kaj lažnjivo podtikate? Ured.) bodočega velikosloven-skega (pravilno: vseslovenskega. Ured.) kraljestva, južna Koroška politično, narodno in kmalu pač tudi gospodarsko odtrgana od nemškega dela Koroške, (grozna škoda za Slovence!!! Ured.) svoboden plen kranjske nasilne politike (obrabljena in neumna fraza! Ured.) obenem za vse večne čase nepremakljiv slovanski branik ob meji (aha! Ured.) ki bi zapiral nemško Avstrijo od nemškega (!!?) južnega morja, odAdrije. (Kaka, neumna domišljavost! Kaj pa je ob Adriji sploh nemškega? Nemštvo je doli počen groš! Ured.) Zahvalimo Korošci vsi skupaj (pravilno: nemški nacionalci. Ured.) svojega Boga, da razdelitev volilnih okrajev na Koroškem ni bila narejena od Walcherja in tovarišev; v njegovih rokah bi bila postala razdelitev in izročitev dežele, z enim udarcem bi bila uničila vse krasne nastavke za mirno nacionalno in kulturno prepojitev slovenskega od nekdaj itak že nemško prepojenega slovenskega dela dežele, kakor so jih v dolgoletnem, požrtvovalnem delu ustvarila naša nacionalna obrambna društva (namreč napadalna društva Sudmark in nemški Schulverein. Ured.)“ Ti nemškinacionalni prijateljski sosedje so torej iz samega sovraštva do slovenskih kmetov — saj se skoro izključno iz teh rekrutirajo koroški Slovenci — naredili sedanje volilne okraje za državni zbor. Pravijo, da so nam koroškim Slovencem naklonjeni, pa nam niso privoščili volilnih okrajev, ki jih smemo Slovenci po vsej pravici zahtevati. Pravijo, da želijo z nami v miru živeti, pa so slovenske dele dežele priklopili nemškim in nas tako prisilili, da se moramo pri volitvah prekljati z Nemci. Pravijo, da hočejo v gospodarskem oziru za nas Slovence skrbeti tako kakor za Nemce, pa so iz samega strahu, da ne bi Slovenci postali gospodarsko močni, od Nemcev Podlistek. Pred TOO leti. (Spisal I. Maierhofer.) Lichtensteinski jezdi v slovesnem izvodu kot boginja ,,Ljubezena (Venera) skoz r°sko. (Leta 1227.: 30. aprila do G.majnika.) (Konec.) vitešN 24. aprila leta 1227., na dan sv. Jurija, P0da) l?a Patrona! se )e v sijajnem spremstvu gjj ! Da pot v mestecu Mestre blizu Majlonta. kj najbrž med križarji cesarja Friderika IL, kfjg1 Se moral vsled obljube in prisege podati s tamarsk° vojsko v Sveto deželo, da bi pregnal » Devernike iz Jeruzalema. Pa brezvestni cesar §0 j - -...- Tir. JL IM KSX v VyUUi-lA Zoppt Vrnil iz ničevih razlogov sè svojo voj] vDet • naza^ iz Ankone. Na mesto svetega bojneg horJa Se ie vsle(l te&a polastila vitezov pustm ^ prešernost. v že^v ^lrik ie jezdil torej kot boginja ljubezn rošk nS^° PreoPleeen nazaj iz Laškega, skoz Ki in oa svoj rodni grad na Gornjem Štajersker «mn» tam se ie Podal na Češko, kjer je imi čeiir znancev med češkimi vitezi, in na dvor eskega kralja. Vabil-ret^ set3°j je poslal brzega sela s pism jih if/ Da vse znamenite viteze na Koroškem ti (Ul).jJ\0zvai na turnirski dvoboj. Če bo Fran Veni le-ta Potisnila viteza iz sedla v pesek, se moi Pienhr?0!6111 •^° Pripogniti pred določeno pl devojko, če pa prvi pozvani vitez vr: Ulrika iz sedla, pa dobi za častno priznanje zlato rožo, drugi zmagovalci pa zlat prstan. Čez Trevizo, Kiusaforte, Trbiž je dospel osmi dan (2. majnika) v Beljak. Dne 30. aprila se je med potjo ustavil na Vratih. Tukaj, na Vratih, na tisti ravnini, ki se prostira zahodno od žup-njiske cerkve, se je vršil tisti za nas tako znameniti sprejem. Vršil se je takole: Koroški vojvoda, Bernhard, je prijezdil Ulriku nasproti k slovesnemu pozdravu. Imel je s seboj nad sto vitezev iz svoje dežele. Vsi so bili v krasnih oblačilih. Čez železne oklepe so imeli vitezi kakor tudi celaki dragocene svilene plašče, na bliščečih se čeladah ovenčane grbe. Vsak vitez pa je imel še s seboj po enega, dva ali še več jezdecev-spremljevalcev, ki so nosili za gospoda orožje, darila in živež. Bila je velika truma, cvet koroškega viteštva, zbran krog svojega kneza in vojvode, sami plemenitaši. Vojvoda Bernhard se je postavil s svojimi vitezi na vzhodni strani ravnine, na zeleni trati, Ulrik s svojimi na zapadni. Ulrik je ukazal zatrobiti s pozavnami, in vojvoda Bernhard se približa in pozdravi v imenu dežele in njenih vitezev došle visoke goste z domačimi slovenskimi besedami: „Buge waz primi, gralva Vernisi" In Ulrik Lichtensteinski se je s svojimi spoštljivo priklonil. (Fran Venus verneigte sich zuchtiglich). Te pozdravne besede so nam važen dokaz, da je tedaj (pred 700 leti) bil naš slovenski jezik občen in spoštovan in sploh prvi v deželi. Sam vojvoda in vitezi so ga znali in ga cenili kot prvega v deželi. Kot častno izročilo od prvotnih slovenskih knezov ga je hvaležno rabil tudi vojvoda Bernhard pri vseh slovesnih deželnih in državnih obrednih poslih. Grof Ulrik, rodom Nemec, je kot večkratni gost češkega kralja znal gotovo tudi češki, slovenskega jezika pa seveda ni bil popolnoma vešč, vsaj v pisavi ne, zato je bolj ,.po svojem" zapisal gornji pozdrav, ki se sedaj po našem glasi: „Bog Vas primi, kraljeva Venus". „Bog Vas primi", ta častitljivi in tako lepi pozdrav rabi še dandanes vsak koroški Slovenec. Naredili so prostor ter se postavili za viteški turnir. Kot prvi se je meril z Ulrikom grof Herman Ojstrovški, vojvodov dvorni točaj; kot drugi grof Bekštanjski. Pri celem turnirju je polomil Ulrik 15 sulic, vitezi-nasprotniki pa 18. Celih 15 zlatih prstanov je moral Ulrik razdeliti na hrabre koroške viteze. Petnajstkrat so tako močno pari-rali s svojimi ščiti ost njegovih sulic, da so se zlomile in bil je — brez orožja, premagan. Tega si gotovo ni nadjal. Vojvoda Bernhard, ki se vsled svojega dostojanstva in pa tudi zaradi svojega miroljubnega srca osebno ni udeleževal viteških dvobojev, je jezdil po končanem turnirju s svojim dvornim spremstvom skoz Gornji Rož nazaj domov v svoj šentvidski dvorec. Koroški vitezi pa so se pridružili spremstvu grofa Ulrika. Na prostem polju pri Beljaku se je postavilo zopet 40 novih koroških vitezov Ulriku nasproti; med njimi oni iz Frauen-steina (v šentvidski okolici) in vitez Rudolf izpod Rožice, ki je Ulriku v dvoboju pobil čelado raz glavo. Dobil je zlat prstan zato. Navrh so priredili viteške bojne igre še na glavnem trgu v mestu Beljaku. v denarnem in dragem gospodarskem oziru neodvisni, samostojni, naredili sedanje volilne okraje. Nemški nacionalci hočejo le, da bi Slovenci bili Nemcem večni hlapci, Nemci pa naši gospodarji. Pravijo nadalje, da so koroškim Slovencem naklonjeni, pa nam niti politične svobode ne privoščijo. Oj ti hinavsko prijateljstvo nemških na-cionalcev. In tako nemškonacionalno prija-teljstvo prodajata med Slovenci nemškim nacionalcem udinjena nemškutarja žihpoljski Lučovnik in velikovški potovalni učitelj Schumy. Obraz bi si moral zakriti iz sramu pred svetom vsak pameten in pošten koroški Slovenec, ki bi oddal pri volitvah svoj glas takemu „prijatelju“ koroških Slovencev. Kmetje, vrnite jima za tako prijateljstvo fige, ne pa svojih glasov ! Volilno gibanic. Volilni imeniki so /e razpoloženi ! Volilci! Zaupniki! Na delo takoj, da ne zamudite časa za reklamacije! Vsak dan je dragocen, ker je čas za reklamacije določen samo na 14 dni od tistega dneva, ko je bil volilni imenik v dotični občini razpoložen ! Kdo sme reklamirati? Samo volilec ! Nekatera okrajna glavarstva določajo, da smejo volilci reklamirati samo v domači občini. Postava je v tej točki nejasna. Izogibajte se vsakih prepirov in reklamirajte vsak v svoji občini. Pač pa sme volilni imenik vpogle-dati vsakdo, tudi nevolilec. iz domače ali tuje občine. Volilni imenik mora ležati na vpogled v občinski pisarni in sicer vsak dan toliko ur, kakor je okrajno glavarstvo določilo. To se mora tudi razglasiti. Berite razglas na občinski deski! Reklamira se za vsakega volilca posebej. Vzorec reklamacije gl. „Mir“, št. 14. Reklamacije se vlože pri županu, razsodi pa o njih okr. glavarstvo. Zoper odločbo okrajnega glavarstva je odprta pritožba na deželno vlado. Če se hoče koga „notri“ reklamirati, priložiti je treba listine, na koje se volilna pravica dotičnika opira. Če drugih listin ni dobiti, bodo mnogokrat služile pismene izjave občinskega ali župnega urada, gospodarja, sosedov itd. Za „ven“ reklamiranje ni treba nobenih dokazov navajati, preiskati se mora v tem slučaju vse uradno, kar se v reklamaciji trdi. Drugega dne (3. majnika) so jezdili mimo Osoj v Trg. Povsod so se še pridruževali korajžni vitezi iz dežele. Vrnili so se pa prejšnji večinoma domov. V trgu so Ulrika čakali zopet novi vitezi, med njimi: vitez Gotfrid iz grada Hafnerburg nad Trgom in njegov brat Arnold, iz Trebinje viteza Bernhard in Ulrik, vitez-pevec Cahej iz Zolkave (Himmelberg), Reinher iz grada Aihelberg pri Domačalah, Konrad iz Lepenaka pri Št, Vidu, Kuon iz Freiberga, ravnotam, Jakob z Gore (?), vitez Kuonrat iz Tinj, Ruodelin iz Nusberga v Lahudski dolini, Gundaker iz Frauensteina pri Št. Vidu, vitez Henrik iz Greifenfelsa nad Pod-krnosom, vitez Volbenk iz Podkrnosa, Henrik iz Grabensteina (grad nad Grabštanjem), Ortolf ojstrovški, Vikart Karlsperški (pri Št, Vidu), En-gelram iz Strasburga in drugi. Tudi v Trgu so priredili slavnostni turnir. Štirinajst prstanov je zopet razdelil Ulrik. Kot posebno hrabra viteza imenuje ona iz Grabštanja in Podkrnosa. Od Trga naprej se je podal v Št. Vid, kjer je bil zopet turnir, in od tam v Breže, kjer so se zopet skušali v bojni igri. Viteški pesnik, duhoven Cahej iz Zolkave, pa je Ulrika zmirom nadlegoval, da bi se skusil i ž njim. Viteški Ulrik pa ga je ponovno ponosno zavrnil, češ, kraljici Veneri se slabo poda, če bi se merila z menihom. Ker pa vsiljivi, domišljavi menih v viteški bojni obleki le ni miroval, ga je Ulrik v turnirju pred ŠtVidom zvrnil iz sedla vpesek. V Brežah se je poslovil Ulrik s svojimi od koroških vitezev ter se je podal na svoj grad na Gornji Štajer in od tam na Češko. Reklamacije in priloge so koleka proste. Pazite na nasprotnike, kaj delajo! Vsak slučaj nepravilnosti naznanite predsedniku osrednjega volilnega odbora g. dr. Brejcu. fišite pridno v „Mir“, da se sproti temeljito pobijejo vse laži in neumnosti, ki jih nasprotniki trosijo o slovenski stranki in slovenskem kandidatu Grafenauerju, kajti ni je oslarije, ki bi je nasprotniki Grafenauerju ne obešali na vrat. Tem klevetnikom je treba krepko dati po zobeh, treba jim potegniti krinko z obraza, da bo ljudstvo spoznalo vso njih grdo lažnivost in neumnost. Volilna shoda v Št. Primožu in Žitarivasi. Kakor vedno, bodisi v dobi volilnega boja, bodisi v mirnih časih, je tudi to pot gospod polanec Grafenauer ostal zvest svoji paroli: v delu je zmaga! Toliko shodov kakor g. poslanec Grafenauer, noben kokoški poslanec ni priredil. Skoro da že ni občine, kjer bi za svoje volilce neumorno delavni poslanec ne bil že poročal o delovanju deželnega in državnega zbora, kljub-temu da je ravno njegov volilni okraj najtežavnejši, razsežen in hribovit. Minolo nedeljo je imel volilna shoda v Št. Primožu in Žitarivasi. Shodu v Št. Primožu pri pd. Voglu je predsedoval posestnik Va k o n i k pd. Kovač iz Mlinč. G. poslanec je raztolmačil, zakaj je bil državni zbor razpuščen in razložil pomen volitev. Štiridesetlet so hodili prej slovenski volilci k volitvam, pa niso vedeli zakaj. Nemškonacionalni poslanci niso prihajali med volilce. Zato je pa tem čudnejša in grša agitacija nasprotnikov, ki govorijo radi proti njemu: „Grafenauer je štiri leta na Dunaju, pa je zmiraj slabši za kmeta41. En poslanec izmed 516 poslancev v državnem zboru vendar ne more iz blata izvleči voza v štirih letih, če so ga prej nasprotni^ poslanci v 40 letih vlačili vedno globlje v blato. Čudežev noben poslanec ne more delati, in kaj takega bi bil pravi čudež. Ko je padla cena živine, so tudi nasprotniki kričali in lagali, da je tega kriv Grafenauer, čeravno je vsak poučen kmet vedel, da je padla cena živine vsled suše. Tedaj pa je on kot poslanec storil vse korake za trpeče kmete. Žal le, da je vlada tako počasna in meni, da gladujoča živina tudi lahko čaka. Ko pa je postala živina draga, pa so lažnivi jeziki nasprotnikov utihnili, in noben ni rekel: Grafenauer je kriv, da je cena živine poskočila. Takih laži se nasprotniki poslužujejo proti njemu, ker mu resničnega ničesar ne morejo očitati. Ponekod so lagali celo, da je on podražil sladkor (cuker). Ravno on pa je bil, ki je v odseku (in tudi v svojem zadnjem govoru) predlagal, naj se pošteno obdači sladkorne kartele, ki sladkor podražujejo. En poslanec vendar ne more takih reči podražiti ali jih narediti cenejše, sicer bi moral imeti večjo moč kakor kak minister. Začudenim volilcem je povedal, da ima država 12 milijard dolgov, ki so jih naredili nasprotniki, kot vladna stranka. Slovenski poslanci Dobra leta blagonosnega miru so bila tedaj za našo lepo Koroško. Bila je v cvetu, kakor venčana nevesta. In začela je kmalu navrh hirati, in ni imela več miru kakor še le po končani turški nevarnosti. V 16. stoletju mora zgodovinar zopet zaznamovati novo dobo občnega blagostanja, dobo cvetočega rokodelstva, dobo imovitega meščanstva in obsežnega trgovstva. Iz zopetnih žalostnih in bedepolnih časov francoskih bojev se je Koroška le počasi vzdigovala, in le sedanji več kakor 40letni mir v državi, pod žezlom našega miroljubnega cesarja, se začenja zopet nova doba. Žal, da se sedanji slovenski del dežele tako frivolno prezira. Smešnice. Na Francoskem ne sme nobeden loviti, ki ne plača pravice. Neki kmet je imel pravico, pa je vendar bežal, ko dva žandarja za njim pritečeta. Kmet zleze na drevo ; ko žandarja nočeta stran iti, vzame kruha in mesa iz torbe in začne jesti, na veji sedeč. To je enega žandarja tako zjezilo, da je splezal za njim, ga je prijel za nogo in rekel: „Pokažite pravico!“ Kmet seže mirno v žep po lovski list in ga žandarju pomoli. Ta reče: „Žakaj ste pa bežali in na drevo zlezli, če imate pravico?“ Kmet pa reče: „Saj vama nisem ukazal, da morata za menoj teči. Na drevo pa večkrat zlezem, da vidim kako zverino, in jaz vam nisem rekel, da morate za menoj plezati". Vsa jezna sta šla žandarja domov. so zato, da se naloži davek bogatinom in na dedščine. Tega seveda se bogati nasprotniki branijo, dočim jim je vseeno, če mora kmet od svoje kmetje/ ki jo prevzame, plačati visoke davke, desetek. Vlada je hotela dobiti od poslancev 75 milijonov posojila, da bi plačala — obresti za dolgove. Tako je gospodarstvo vladnih strank, med katere se Slovenci nikdar niso prištevali, pač pa vedno nemški nacionalci. Torej zopet novi dolgovi in ž njimi seveda novi davki — za kmeta. Vrhtega pa Slovencem ne da vlada narodnih pravic. S takim državnim zborom slovenski poslanci niso mogli biti zadovoljni, zato so rekli: Narazen ž njim, volitve naj vladi dokažejo, da ljudstvo s takim vladanjem ni zadovoljno. G. poslanec je omenil, da pozna potrebe svojega volilnega okraja. Stavil je tudi v odseku predlog, po katerem bi dobili kmetje v Podjuni iz gozdov, ki so si jih prilastili razni grofje, potrebne stelje in drva in po katerem bi dobili prepotrebne pašnike. A pristaši bogatašev so preprečili, da predlog ni. bil sprejet. Če bo zopet izvoljen, bo tak predlog zopet stavil, in upa, da bo to pot ž njim tudi prodrl. Izbornemu govoru je sledilo splošno odobravanje. Kmetje so z medklici odobravali govornikova izvajanja. G. urednik S m o d ej je razložil važnost političnega gibanja. Nasprotniki na naših tleh nikdar ne mirujejo, zahtevajo pa, da bi jim mi mirno pustili opravljati krtovo delo. Kar iz sebe so, če gre duhovnik med svoje ljudstvo in ga pouči, dočim oni ne pustijo nikdar v miru verskih resnic in katoliške cerkve, žlasti znani Anger er rogo-voli proti katoliški cerkvi v deželnem zboru in na shodih. Na gospodarskem polju podpirajo nemški nacionalci le Nemce, med Slovenci pa nemškutarje, zato da ti potem proti lastnim bratom opravljajo Judeževo delo. Ko pa smo si Slovenci sami hoteli pomagati, so nam pa hoteli zadrgniti vrat z deželnim kulturnim svetom, ki ni bil ustanovljen za to da bi se kmetu pomagalo, ampak da bi se slovenskemu zadružništvu podstavila coklja. Y narodnem oziru nas tako sovražijo, da so vrlega slovenskega župana aretirali, ker se je poslužil svojih državljanskih pravic. In da bi se koroški Slovenci tudi politično ne mogli razviti in priti do moči, so nemški nacionalci naredili sedanji volilni red za državni zbor, vsled katerega nas premoč Nemcev duši. Zoper take krivičneže se bomo vedno vojskovali. Govornik je pojasnil še razne volilne laži, ki jih nasprotniki radi širijo med nezavednim ljudstvom. Govoru je sledilo živahno odobravanje. Shod je bil dobro obiskan. Še bolje, kakor v Št. Primožu, je bil obiskan shod v Žitarivasi, kjer je shodu predsedoval posestnik Rutar iz Malčap. Urednik g. Smodej je razvil verski, narodni in gospodarski program slovenske stranke v deželi in med živahnim odobravanjem zborovalcev pokazal v luči resnice, kako nastopajo vedno in povsod nemški nacionalci nasproti temu programu. G. Grafenauer je poročal o delovanju državnega in deželnega zbora. Razvil je svoj šolski program in poročal o svojem delovanju v zadevi regulacije Bele. Domačini so poročali, kake laži že sedaj trosijo okoli nasprotniki; g. deželni poslanec je volilcem zadevo natanko pojasnil. Zopetna kandidatura g. Grafenauerja je bila od volilcev živahno pozdravljena. Volilci so svojemu dosedanjemu poslancu naredili prave ovacije. Z delom k zmagi! Volilne shode priredi „Osrednji volilni odbor za Koroško" v nedeljo, 30. aprila : V Prevaljah ob pol 9. uri dopoldne pri Steklu in na Lesah ob 4. uri popoldne. (Grafenauer, dr. Krek). V Hodišah ob pol 10. uri dopoldne pri Kramarju. (Dr. Brejc, Podgorc). V pondel jek, 1. majnika : V Libeličah ob 12. uri opoldne pri Buču. (Grafenauer, dr. Rožič). V nedeljo, 7. majnika: dopoldne v Črni, popoldne v Možici. Vabljeni so socialni demokrati! (Grafenauer, Gostinčar). Nemškonacionalne kandidature. V Mostiču so nemški nacionalci postavili minolo nedeljo kandidata za velikovški okraj. Menili so postaviti potovalnega učitelja Schumyja, ki ga pa niso marali zaupiiiki iz nemškega volilnega okraja. Zato so postavili zopet velikovškega Nageleta, Schumyja pa so postavili za Grafenauerjevega protikandidata. Iz Ži-tarevasi pa smo prejeli vest, da bo zopet kandidiral Seifritz. Nasprotniki hočejo naše ljudi najbrž zbegati, da bi naše glasove cepili, pa se bodo ravnotako namazali kakor z Eberweinom leta 1907. V boj proti političnim lažnikom in hinavcem ! Dnevne novice in dopisi. Odlikovanje. Cesar je odlikoval predsednika deželnega sodišča v Celovcu dr. Alfreda viteza Schmida pl. Sachsenstamm z vitežkim križcem Leopoldovega reda. „Mir“ bo izhajal za časa volitev vsako sredo in petek. Prosimo torej svoje cenjene sotrudnike, da nam pošiljajo svoje dopise vsaj do pondeljka zvečer in srede zvečer. Uredništvo. Veliko koroško igro „Miklova Zala“ priredi v kratkem na svojem lastnem novem odru «Slovensko kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu." G. Berce pomaga v sedanjih nad vse resnih časih koroškim Slovencem z napadi na gosp. dr. Srejca. G. Bercéta strašno boli, da mora plačati stroške svoje nepremišljene pravde zoper našega urednika. Kaj je morda mislil, da se bomo dali od njega najprej opsovati, potem pa, da mu bomo še stroške „šenkali“? Kaj pa bi bilo, če bi bil Bercé zmagal? Ali bi imel z nami več usmiljenja kakor ga je imel z ubogimi Sorani? Tedaj bi se pa Bercé gotovo ne zgražal nad računom, katerega bi bil njegov zastopnik dr. Tavčar po znanem Frančičevem vzorcu našemu listu naredil. Kdor pravdo izgubi, trpeti mora tudi stroške, kojih visokost itak določi sodnija sama. Za Bercéta ni izjeme. Nobeno javkanje ne bo nič po-niagalo — treba bo odpreti mošnjiček, g. Bercé, Pa še kmalu. S pliberškega kolodvora. Ko sem se vračal zadnji četrtek od velikonočnih počitnic, sem zahteval na kolodvoru v Pliberku vozni listek v Celovec v slovenskem jeziku. Na moje veliko začudenje pa mi pove uradnik pri blagajni, da Celovca ne pozna, ter da če hočem imeti vozni listek v Celovec, se naj obrnem na g. postaje-Kačelnika. Na pritožbo pri postajenačelniku sem šele dobil izročeni vozni listek obenem s povabilom, naj mu oddam svoj nacionale (t. j. napovem svoje ime, poklic itd.) kateremu povabilu sem se seveda kot omikan človek odzval. Naj-brže je hotel g. postajenačelnik potrditi izjavo še Pekega drugega uradnika, kateri mi je rekel, da Pikakor niso primorani na slovensko zahtevo dati vozni listek, in drugič, me sestrašiti, da bi si ne Ppal več v Pliberku, kateri leži menda po mnenju dotičnih gospodov kje v sredi blažene Prusije, zahtevati vozni listek v slovenskem jeziku.— Če je pa v tem dosegel eno ali drugo, to ostane se-yeda veliko vprašanje. Izjavim, da bodem tudi še vzanaprej zahteval na vseh postajah vozni listek v slovenskem jeziku, če se tudi vsi želez-Piški uradniki postavijo na glavo. To naj bo Kmj odgovor, drugi pa te moje zadnje vrstice po-spemajte ! Peter Hermonko. Celovška mestna muz’ka je šla. Skoro dvajset let je že preteklo, odkar je bil v Celovcu ustanovljen takoimenovan „Orchesterverein“, godbeno društvo. To društvo je od mesta dobivalo ^elikanske podpore, zlasti, ker jé. vsako leto izgu-bilo več svojih udov, dokler 15. t, m. ni docela Ustavilo svoje delovanje. Tako mesto, kakor je Celovec, zlasti če je še tako silno zadolženo, pač težko vzdržuje svojo godbo, ki mnogo stane, /zdržati bi jo bilo mogoče le, ako bi se vsi sloji 111 vse stranke zanjo potegovale. V Celovcu pa Seveda kaj takega vsled znane zagrizenosti nem- nacionalcev sploh ni mogoče. Koliko na pr. A bila godba lahko zaslužila, ako bi bila smela jvati pri — slovenskih prireditvah. Toda . . . bžalovanja vredni so le godbeniki, ki se jim je užba odpovedala. Skoro vsi so oženjeni. Sliši ’ da bodo sami ustanovili svojo godbo. Če bo q , °snovana po starem kopitu, bo šla pa še prej. lovčani bodo sedaj brez mestne muz’ke. w Tečaj za pridelovanje zelenjadi priredi g0ja na Qrn]U (jjje Ig, Ig jn i7 maja 'teemiti t_ j tijska' n,a'. z naslednjim sporedom: V pondeljek, dne 15. zel? • 0ct 2- de d- popoldne: Važnost pridelovanja jn enJadi na kmetih in v okolici mest. Naprava Q^fuzdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje zemlje, tor t' 5- ure: Razkazovanje šolskega vrta. V gori- ^ne 16-maia> ed 8- do 10. dopoldne: Naprava v ")h leh. Pridelovanje sadik in zgodnje zelenjadi SeJj0rkih lehah in na prostem. Dobava potrebnega na ena' Kanočanje semena po cenikih. Kolobarjenje t-utu in medsetve. Od 10. do 12. ure: Praktično KriiiZOVan-*e na vrtu. Popoldne od 2. do 4. ure: dom-OVanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in V aco rabo. Od 4. do 5.: Praktično razkazovanje, del re<^0-’ c*ne 17’ naaja, od 8. do 10. dopoldne: Pri-Od^unje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Za - do 12.: Ohranjevanje in vkuhavanje zelenjadi finsko rabo. Popoldne od 2. do 5.: Vkuhavanje hi v dolski kuhinji (praktično). Oddaljenim Plač*0^016 Pubuobnim udeležencem iz Kranjske in ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta katPa Prehrano 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, Po J60?11 .se izučeno dovoli in ki zanj do 6. maja --------- 0meie°nnSn-iCi -P1,081 Ker se PrePUSti k tečaju le Velikovec. (Kako bomo volili.) Z žalostjo ^iyo število udeležencev, se je zglasiti se oziramo Slovenci v velikovškem sodnem okraju za tečaj do 6. maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi. Izid ljubljanskih občinskih volitev. Z veliko napetostjo je pričakovala javnost izida občinskih volitev v Ljubljani, kjer so v nedeljo, 23. t. m., prvič volili po novem, proporčnem volilnem redu; volile so osebno tudi ženske. Slov. ljudska stranka si je priborila 14 mandatov, liberalna 23 mandatov, Nemci 7, socialni demokratje 1 mandat. S. L. S. je upala prodreti s 14 mandati in je to številko tudi dosegla. V 1. razredu ji je manjkalo še do enega mandata samo 13 glasov in v drugem 25 glasov. V 1. razredu je bilo volilno število za 1 mandat 84, v 2. razredu 191 in v 3. razredu 473. Če bi se šlo samo po številu oddanih glasov, bi imela liberalna stranka samo 20 mandatov; ker pa določa zakon, da dobi najmočnejša stranka v vsakem razredu en dopolnilni mandat, je dobila liberalna stranka k 20 še tri mandate. Najbolj je presenetilo javnost in ljubljanske Nemce same veliko število nemških glasov. Nemci sami so pričakovali samo 4, k večjemu 5 mandatov, dobili so jih pa 7. Kako si je to mogoče razlagati? Vsi nemški socialni demokrati, železničarji itd., so prekršili disciplino in so namesto socialnega demokrata volili nemške kandidate. Nadalje so višji nemški uradniki, ki jih vlada pošilja tudi v Ljubljano, brezdvomno skrbeli za to, da so njim podložni slovenski nižji uradniki volili Nemce. Kranjska hranilnica, ki je v nemških rokah, ima tudi več hiš, v katerih imajo Slovenci stanovanja prav po ceni. Da se ti Nemcem niso marali — zameriti, je razumljivo. Vrhtega pa je k temu resultata pomogel tudi način agitacije obeh strank, ki so agitirale le druga proti drugi, dočim so Nemce pustile mirno delati, in je gotovo marsikateri «značajen" Slovenec oddal svoj glas za nemške kandidate, ker se je bal zameriti se pri eni ali pri drugi slovenski stranki, vzdrževati volitev vzdrževati volitev pa se ni smel nihče, ker je v Ljubljani uvedena volilna dolžnost. Nemce so obe stranki podcenjevali, in to ni bilo prav! V celem je dobila liberalna stranka 3266 glasov, opozicionalne stranke skupaj 4288 glasov. Iz tega je razvidno, da sama nima več večine v Ljubljani. Ker velja po novem volilnem zakonu za Ljubljano za tiste, ki imajo volilno pravico, tudi volilno dolžnost, so morale iti na volišče tudi uršulinke. Pred licejem, kjer je bilo volišče za ženske, so pripravljali liberalci veliko demonstracijo zoper uršulinke, kadar bi prišle volit. Čakali so nanje s piščalkami in palicami. Orožniki so pa potisnili mlade demonstrante nazaj in izpraznili cesto. Zato so demonstranti stresli svojo jezo nad šolskimi sestrami, ki so se pripeljale na volišče v vozu. Pljuvali so na voz in obkladali šolske sestre z najgršimi psovkami. Tako daleč bi volilna strast ne smela seči. Tako postopanje ni v čast nobeni stranki in je bo vsak olikan človek brez ožira na strankarsko mišljenje brezpogojno obsodil. S. L. S. je vložila proti vo-' litvam pritožbo in zahtevala, da se volitev razveljavi. Otrok se je izgubil. Dne 23. t. m. se je izgubil v gozdu v Lipici, občina Radiše, pri trganju cvetlic triletni otrok Vinko Florijan. Kljub marljivemu iskanju ga še niso našli. Takih otrok bi se ne smelo samih puščati. Pod težko naložen voz je prišla v Št. Rupertu devetletna Marija Morzl, hčerka železniškega čuvaja na progi Celovec-Vetrinj; revica je bila takoj mrtva. Napad na orožnika. V noči od 21. na 22. t. m. je od vzadi napadel nekdo orožniškega poveljnika v Grebinju, ko je isti patruljiral. Orožnik je z bajonetom zabodel napadalca v desno nogo, mu za prvo silo zavezal rano in ga aretiral. Napadalca so oddali deželnemu sodišču. Samomori v Celovcu se strašno množijo. Dne 21. t. m. so našli v Celovcu v gozdiču na zemljišču tovarne za svinčeno belino zjutraj ob polpetta obešenega topničarja Janeza M o r a v e c a iz Štajerskega, Služil je pri topničarskem polku št. 9. in je bil prideljen kot sluga nekemu stotniku. Vzrok samomora je baje strah pred kaznijo, ker si je za dva dni sam podaljšal dopust. — V nedeljo, 23. t. m., zjutraj proti štirim se je ustrelil v desno sence na Kolodvorski ulici pred Kancovo sladčičarno 27 letni poslovodja Aleksander Kalh a m er. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je ob devetih dopoldne umrl. Smer našega delovanja mora stremiti za tem, da se vsi sestavni deli našega naroda tožno in pravilno razvijajo in vzporedno napredujejo. Edino tako nam je mogoče rešiti narod propadanja in ga iztrgati iz rok vsiljivih tujcev. Geslo: ,,Svoji k svojim" naj vodi vsako našo stopinjo. Zato priporočamo vsem slovenskim rodbinam prav toplo izdelke Kolinske tovarne za kavine primesi v Ljubljani, katera se prodaja v korist «Slovenske Straže". na ono stran Drave, kjer so naši bratje tako srečni, da si morejo izvoliti svojega slovenskega poslanca. Nas pa je nemškonacionalna zagrizenost odcepila od ostalega slovenskega telesa in nas vrgla v nenasitno žrelo nemških nacionalcev. Pri vsem tem pa nikakor ne bomo držali pri prihodnjih volitvah rok križem. Kakor zadnjič, tako hočemo pokazati tudi sedaj svojo moč. Naši sovražniki naj vedo, da nočemo umreti; temveč v boj hočemo iti zoper svojega največjega sovražnika, nemško-nacionalno stranko. Nemški nacionalci, t. j. nemški uradniki in učitelji so vedno bili naj večji sovražniki slovenskega kmeta in delavca. Ta stranka deluje z vsemi močmi na to, da spravi slovenskega katoliškega kmeta z njegovega posestva. To nam dokazuje dovolj društvo «Siidmark", ki kupuje slovenske kmetije in naseljuje tam v večjidel luterance iz nemškega rajha, kakor v Št. liju na Spod. Štajerskem. Torej luterance in ne katoličane. Poleg tega pa še ljudi, ki so nemški in ne avstrijski podaniki. Kje ostaja patrijotizem (ljubezen do Avstrije)? Nemškonacionalna stranka je pa tudi, «pročodrimovska" stranka. To dokazujejo časopisi «Freie Stimmen", «Bauernzeitung" in teh najboljši prijatelj hinavski „Štajerc“. Le berite kako številko in prepričali se bodete, da ti časopisi pišejo naravnost za odpad od katoliške vere in nesramno napadajo vse, kar je katoliškega. Le čuditi se moramo slovenskim naročnikom, ki še tuintam pogledajo v katoliško cerkev, kako morejo to zagovarjati pred svojo vestjo? Nemškonacionalne stranke torej Slovenci v velikovškem okraju nikakor in nikdar ne moremo in pri svoji vesti ne smemo podpirati, ako hočemo ohraniti svoja posestva, ostati Slovenci, katoličani in avstrijski domoljubi! Mi bomo volili neustrašno svojega kandidata in ne nemškutarja ali «pročodrimovca". Velikovec. (Nedeljska prireditev,) ki se je vršila v korist «Slovenske Straže", se ni tako obnesla, kakor bi bilo pričakovati. Igre «Divji lovec" ne bomo ne hvalili, ne grajali, ker se hočemo ravnati po sklepu odborove seje «Slov. kršč. soc. Zveze" v Ljubljani. Pohvaliti moramo tuje goste, ki so prišli iz Škocijana, Vovber, Železne Kaple, Šmarjete in Št, Jurja, posebno pa še igralca in igralki iz Prevalj, ki so omogočili igro, ker so v zadnjem trenotku nekatere naše domače moči odrekle svojo pomoč. Med udeleženci smo opazili skoro samo daljne. Iz mesta, posebno pa iz okolice jih je bilo presneto malo, kar je treba grajati. Nekaterim morebiti ni bilo prav, ker se je priredila igra z mešanimi vlogami! Toda, če omenjeno igro prirejajo podrugod krščanskosocialna društva, zakaj bi potem za Velikovec bila pohujšljiva? Zborovanje je otvoril predsednik podružnice «Slov. Straže", č. g. župnik F. Treiber. Nato je deklamoval g. Abram iz Prevalj navdu-ševalno in poučno deklamacijo. G. J. Dobrovc je nakratko in praktično govoril, kako Slovenci nevede podpiramo nevarno gibanje «proč od Rima". Za naše okoličane gotovo ni bilo častno, da se niso bolje zanimali za to prireditev, zlasti ker smo «Slovenski straži" dolžni že dosedaj mnogo zahvale. Pri takih prilikah ne sme biti nobenega izgovora, češ da so ljudje vsled dela utrujeni ! Če daljni kljub svoji utrujenosti pridejo, je to dokaz požrtvovalnosti, in brez požrtvovalnosti ne dosežemo ničesar. Hvalimo, kar je vredno hvale, in grajajmo, kar ni v redu! Te vrstice pišemo z najboljšim namenom. Zadnja leta so bile vse naše prireditve vedno dobro obiskane. In pri tem mora ostati tudi za naprej ! Grebinj. (Zdaj ve m o.) Pri zadnjih občinskih volitvah je g. Manner razposlal na volilce letak, ki se je tiskal v «Štajerčevi" tiskarni v Ptuju, in v katerem se dela ta «gozdni mojster" (namesto pravilno «logar") silnega prijatelja in dobrotnika slovenskega kmeta. Namen Mannerjev je bil očividno ta, kmete ustrašiti in pokazati jim svojo moč, kakor se je to zgodilo že od nekdaj pri nemških grajščakih in zlasti njihovih oskrbnikih (ali ferbolterjih). Kmetje so res ubogali; ali so pa to storili tudi radi, je drugo vprašanje. Saj se slišijo vedno tožbe, da so ljudje odvisni in si ne upajo drugače voliti, kakor pa grajščinski hočejo. To je eno. Drugo pa je za nas in za katoliške slovenske volilce še večjega pomena. In to je: Nemškutarji so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali s pomočjo lutrovske «Siidmarke". Ako hočete g. Manner, dokaze, imamo jih črno na belem! Torej «Sltdmarka" je spravila slovensko katoliško občino vnemškutarsko-protestantovske roke. Sedaj veste, slovenski volilci, kaj nameravajo «vaši prijatelji!" «Siid marka" je protestantovsko društvo, časniki «Freie Stimmen", «Bauernzeitung", Štajerc" itd., kakor jih berejo naši nemški naceljni in nemškutarji, so popolnoma lutrovski. In sedaj bodo zopet «siidmarkovci" in «bauernvereinlerji" agitirali za kandidata, ki je pri stranki, ki deluje za odpad od katoliške vere. Takim ljudem, obrnite % ,™k°iA?jve ”a*10.d>. Mpavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o nje-•g 'št 67 'l ta vat skoT™ ' 0Ž1Va°Celn ^inku. Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8‘60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Peller v govem lekajočem, «.aseij uienajoce ^tubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko). Zarodi bodočega novozidanja hiše je krojno blago po znižanih cenah na prodaj. Za prekupce posebne cene. Z velespoštovani em Minm REDKO, Celovec, vogel Novi trg in Kramerjeve ulice. hrbet, ako hočete ostati katoličani in Slovenci! Stranka — to je nemškonacionalna -7- ki deluje za odpad od katoliške vere, mora propasti; take stranke katoliški Slovenec ne sme podpirati. Slovenski volilci, volite vsi pri prihodnjih volitvah tistega moža, ki vam ga bo priporočala slovensko katoliška stranka! Možica. (Ljudsko štetje in drugo.) Iz skoro vseh drugih občin so že znani rezultati ljudskega štetja, samo pri nas še niso gotovi s tem velikanskim in težkim delom. Morda se pa g. Stoppar, bojite naznaniti izid ljudskega štetja, morda je pa vendar res, kar se na tihoma govori po Možici, da so skoro vsi rudarji zapisani za Nemce, ker morajo uradnike v rudokopih pozdravljati z „Gluck auf !“ Saj bi pa to tudi res noben čudež ne bil pri takih razmerah in pri takih števnih komisarjih kot so bili v Možici. G. Stoppala pa poživljamo, da prej kot slej objavi izid. Nekaj jako 'čudnega se nam zdi tudi to, da so vse objave na občinski tabli samo nemške in nobene slovenske, morda pa Slovencem ni treba vedeti, kaj je nabito na občinski tabli, kakor tudi to ne, koliko je „Nemcev“ v naši občini. Dobrlavas. (Razno.) Na velikonočno nedeljo je se vnel gozd blizu železnice, ki je last sinče-vaških kmetov. Požar je nastal od žarkov, ki padajo iz dimnikov železniških strojev. Zgorelo, oziroma ogorelo je dvema kmetoma okoli 350 večjih in manjših debel. Da se ogenj ni še bolj razširil, je zahvaliti sinčevaškim vaščanom, ki so v mnogem številu hiteli gasit in se jim je tudi posrečilo prodiranje požara ustaviti. — Dne 1. majnika, prihodnji pondeljek, imamo pri nas vojaški nabor. Fantje bodite pametni, trezni in mirni in darujte namesto alkohola „Slov. Straži11 v Ljubljani. — Okoli srede majnika priredi naše društvo zopet eno zborovanje z lepo, času primerno igro. Dobrlavas. (Prvo sv. obhajilo.) Ni veselejšega dneva za naš mladi rod kakor je slovesnost prvega sv. obhajila. To se je videlo tudi pri nas minulo nedeljo, ko je 47 otrok pristopilo prvikrat k mizi Gospodovi. Praznično opravljeni — dekleta večinoma v belih oblačilih, fantje z belimi trakovi čez prsi — so se zbrali z radostnimi obrazi naši prvoobhajanci zjutraj ob V27 v proštniji, od koder so šli v lepi procesiji med zvonenjem zvonov z gorečimi svečami v rokah v proštnjisko cerkev k slovesnosti sv. obhajila. Po obhajilu so bili vsi kakor vselej tako tudi letos od preč. g. prošta v proštniji pogoščeni. Popoldne so se zbrali zopet v cerkvi, kjer so po primernem nauku ponovili pri krstnem kamnu sv. krstno obljubo. Da bi jo izpolnjevali do smrti! In da je res, kar je rekel naš slavni vladika A. M. Slomšek: „Največja lepota mladine je ta: nedolžnost, ponižnost in žlahtnost srca11, je dokazal ta dan s svojim resničnim, neskaljenim veseljem ki more priti iz teh virov, do cela. Bog daj le, da bi se ravnali po tem lepem izreku vsi, ki jim je kaj opraviti z vzgojo naše drage mladine. Šteben pri Bekštanju. (Pasijonska igra) je vse trikrat prav dobro vspela. In temu se ni čuditi, kajti v celej Koroški se ne dobi več kaj tako znamenitega. Od vseh krajev so prišli ljudje gledat, da, še celo Nemci in dostikrat si slišal opazko: „Schade, dafi ich nicht verstehe!11 A ta igra je tudi pokazala, koliko igralskih talentov spi v našem ljudstvu in s kakim veseljem igrajo priprosti kmetje, samo da se jim nudi za to prilika. Opravičeno smo se bali, da bodo tudi te igre ponehale, ker z nemškutarstvom vedno bolj prodira sovraštvo do vsega, kar diši po veri. Ta igra pa je slika one svetovne drame, ki se je odigrala pred malo manj kot dvema tisočletjema in zraven je ta igra tudi še v slovenskem jeziku, katerega se sramujejo naši nemškutarji kot bi ne bil njihov. G. Graberju pd. Kramarču v Štabnu pa se imamo zahvaliti, da se je po 5 letih zopet igralo in on bode tudi, upamo, skrbel, da se ne bo opustilo lepe slovenske pasijonske igre, temveč, da se jo bo še večkrat igralo, ker je med ljudstvom mnogo zanimanja za te igre. Prevalje. (Ljudsko štetje.) V prevaljski občini se je naštelo 3869 prebivalcev; in sicer 2989 s slovenskim občevalnim jezikom, 878 z nemškim in 2 z laškim. Prevalje. (,,Divji lovec11) na velikonočni pondeljek se je igral prav dobro. Posebno sta se odlikovala Zavrtnik in Majda. Pred igro je govoril g. kaplan Vastel o Koroški kmetjiski družbi. Ker je bila zadnjič vstopnina radi obilnih stroškov nekoliko višja kot navadno in je to marsikoga zadrževalo, da se lepe igre ni udeležil, se bo igra ponovila v nedeljo, dne 7. maja, pri znižani vstopnini. Komur je torej mar poštene zabave, naj ne zamudi te prilike, ker se igra pozneje ne bo več predstavljala. Mei vice. V nedeljo, dne 23. aprila 1.1. se je zbralo pri Trebišniku, našem vrlem županu, precej ljudstva iz naše male fare na reden društven shod. Govornik iz Celovca nam je razvil sledeče misli: Kmečki stan je tisti, ki preživi vse stanove, ki jih oblači, ki daje vsem stanovom zopet novih moči. V kmečki zibeli so ležali največji veleumi. Kmečki dom je varuh varčnosti, ker kmet to, kar pridela v potu svojega obraza, zna najbolj ceniti; najboljši varuh je pa tudi za družine, ker skupno delo na skupnem polju je podlaga za skupno, torej družinsko življenje. Socialna demokracija hoče vzeti kmetu ravno to, kar je podlaga vsemu kmečkemu stanu, namreč lastno zemljo ter jo razdeliti, da bi kmet bil samo najemnik. Država in dežela bi se morala za kmeta bolj pobrigati. Koroška, ki trosi izmed 5 milijonov večinoma davčnega denarja, 3 milijone za šole, bi morala pač za kmečki stan malo bolj skrbeti. Na to je predsednik društva pozval nasprotnike, ki pišejo v „Bauernzeitung“, naj se oglasijo — a tihi so bili kot krt. Eno je jasno: Ziljski kmet in ziljska kmetica vedo, kaj so in se ne pustijo komandirati od nobenega — kot je bila to navada v prejšnjih časih. Črna. (Občinske volitve) za našo občino so bile v sredo, dne 12. aprila. Izvoljeni so bili v odbor sledeči kompromisni kandidatje: I. razred dr. S. Hohenwarter, Punzengruber, Hobel, Rakesch in kot namestnika Prah ter Rossbacher; II. razred: Alojz Božič, Janez Komprej, .Stanta, Črešnik in kot namestnika Gutovnik ter Prislan; III. razred: Fr. Božic, Jos. Osojnik, Jak. Miiller, Pavel Fajmut in kot namestnika Kirchmayer ter Pernat. V prvem razredu so možje nasprotne stranke, v drugem vsakih polovica, v tretjem naši. Udeležba volilcev je bila bolj pičla. Iz Gorinčič pri Št. Jakobu. Posestniku Jožef Hiesinger pd. Režej v Gorinčicah, je porodila krava tele brez repa in brez odprtja za odpravo blata, pod vampom ima dva popka, pri prvem oddaja vodo, pri drugem pa blato. Tele je že_dva tedna staro in se krepko razvija. Šmarjeta v Rožu. Ljubi „Mir“! Z velikim veseljem ti morem naznaniti, da je vladalo pri nas na belo nedeljo veliko veselje, ko so šli naši otroci k prvemu sv. obhajilu. Gospodu' kaplanu Mateju Weissu se vsi poštenomisleči farani zahvaljujemo za trud, ki so ga imeli s pripravljanjem naših otrok in za veselje, ki so jim ga naredili ta dan. Pred in po svetem obhajilu so imeli tako lep nagovor na otroke, da se je sleherno oko solzilo. Da nasprotniki delavnemu in vnetemu gospodu kaplanu nasprotujejo, je čisto naravno. Ali vsi krščansko in narodno misleči farani jih želimo še dolgo v svoji sredi ohraniti. Žabnice. Velikonočne praznike smo obhajali z največjo slovesnostjo. Posebno veličastno je bilo vstajenje, katero smo obhajali ob obilni asistenci.^ Več ljudi je reklo, da tako lepe procesije v Žabnicah še sploh ni bilo. Vse hiše so bile razsvetljene in vsi v procesiji so imeli goreče sveče, kar je bilo ob osmih zvečer res krasno videti. — Tržaški mesarji so v naši dolini za Velikonoč kupili čez 30U ovc in jagnjet. Dobili so jih prav težko, ker je pri nas od leta do leta vedno manj drobnice. Sploh pa je neki gospod rekel, ki se z živinorejo mnogo peča, da število drobnic v vseh tako imenovanih kulturnih državah zelo pada. Naborjet. 18. t. m. se je pri nas izgubila osemdesetletna stara žena. Drugi dan so jo dobili mrtvo v grabnu blizu vode. Bila je vsa ožgana. Netila je na njivi trebljenje in se je pri tem užgala radi silnega vetra. In ker ni bilo pomoči, je zgorela. Ukve. (Požar.) V soboto pred belo nedeljo, je brzovlak, ki vozi mimo nas ob 11. uri dopoldne, zažgal leseno barako na železniški postaji. Najprej je pogorela baraka in zraven stoječa železnična naprava. Ker je bil silen veter, se je ogenj zanesel v vas in bližnji gozd. Pogorela je hiša št. 111 in zraven stoječe gospodarsko poslopje. Vnele so se tudi tri bližnje hiše, katere je žabniška požarna bramba rešila. Iz pogorelih poslopij so rešili samo živino, samo eden prešič je zgorel. Ko bi ne bile prišle razen domače požarne brambe še iz Naborjeta, Žabnic, Trbiža in Lužic, bi bila pogorela vsa vas. Med vsemi požarnimi hrambami se je najbolj odlikovala žabniška. — Najtežje je bilo omejiti ogenj v gozdu. Plamen je radi hudega vetra švigal več metrov visoko. V gozdu so posebno gasili vojaki. Mislili smo, da so ogenj popolnoma zadušili. Toda v nedeljo popoldne je začel gozd zopet goreti. Gorje, ko bi vas ne imela novega vodovoda! Trbiž. Grozna nevarnost nam je pretila v soboto. Ko so naši ognjegasci gasili v Ukvah, je začelo goreti na Trbižu. Sreča je bila, da so bili ravno vojaki zraven, ki so ogenj takoj pogasili. Št. Jakob v Rožu. (Št. Jakobska gospa Lina Kreuter-Galle). Ljubljanski časniki so mnogo vedeli poročati o veliki Germanki Lini-Kreuter-Galletovi. Tudi pri nas imamo take sorte Lino, „navdušeno“ Nemko v ospbi gospe Šuster. Pred volitvijo je imela gospa Šuster zbrane nem-škutarske izvoljence okoli sebe in jim tako govorila: Meine lieben Bauern, mein Mann ver-zichtet auf die Biirgermeisterstelle (kislo grozdje!), aber in den Ausschuss miissen ein Paar kommen, damit sie die Wirtschaft bei der Gemeinde kon-trollieren werden. Hm, to bi bila kontrola! In celo, če bi Kori prišel v odbor! Sicer pa naj se Oštnejka nikar ne boji, da bi Kori tako kmalu postal župan! Da ne bo, bomo že skrbeli mi, njeni „lieben Bauern11. Povemo pa, da nikdar nismo bili nasprotni, da bi nasprotna stranka dobila dva pametna odbornika, ako bi se tista od resnih mož na dostojen način zahtevala; dokler pa delajo z lažmi in imajo besedo ženske, tako dolgo ni — nič! Kdor pospešuje „Mir“, Jela za narod! Gospodarske stvari. Kranjska vina. V Ljubljani se je ustanovila pred dvema letoma ,.Kranjska deželna vinarska zadruga-1 s sedežem v Ljubljani, ki je pod kontrolo deželne uprave. Zadruga kupuje kranjska vina in sicer samo od priznanih kmetov vinogradnikov, ki svojo vino na najmodernejši način pripravljajo in shranjujejo. Zato pa ima zadruga v resnici le najboljša priznana vina in sicer iz vseh krajev Kranjske kakor iz Dolenjske, Belokrajne, Notranjske, Vipavske in krškega okraja. Ker ima zadruga važno gospodarsko nalogo, pomagati kranjskemu kmetu z razpečavanjem njegovih glavnih pridelkov in ker nam slovenskim Korošcem ni neobhodno potrebno, da bi vedno podpirali svoje nemške prijatelje11 in pili ,,tirolca“, priporočamo zelo nakup pristnih kranjskih vin po imenovani zadrugi. Vse natančne informacije kakor tudi cene posameznih vrst vin, ki jih ima zadruga v zalogi, daje rade-volje pododbor ljubljanske Zadružne Zveze v Celovcu, hotel Trabesinger, I. nadstropje. Društveno gibanje. Odborova seja S. K. S. Z. V četrtek, dne 4. maja, se vrši odborova seja slovenske kršč.-socialne Zveze ob pol 2. uri v prostorih „Mir“-ovega uredništva. — Ožji in širši odbor, v katerem so tudi zastopniki društev, so povabljeni k seji. Prevalje. Slov. kat izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. maja popoldne pri Šteklu igro „Divji lovec11. Govornik bo prišel iz Celovca. Vstopnina znižana, in sicer: I. sedeži 60 vinarjev, II. sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Na sporedu je tudi tamburanje in šaljiva pošta. Podravlje. Izobraževalno in tamburaško društvo «Sloga11 v Podravljah priredi v nedeljo, dne 7. majnika, ob pol 3. uri popoldne v gostilni „Vošpernik“ veselico in zborovanje. Spored: Igra: „Jeza nad petelinom inkes“. Govor. Deklamacija „Prisega Rožanke11. Igra: „Prepir med sosedi11. Prosta zabava. Št. Lipš. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 30. malega travna, pri Habnerju mesečen shod. Spored: Pozdrav predsednika, poučen govor o kmetijstvu, ponovi se igra „Večna mladost in lepota11; fantje uprizorijo „Prepirljiva soseda-1. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Ker bo govor gospodarske vsebine, pričakujemo dosti moških obiskovalcev. Odbor. Železna Kapla. Naše „slov. katol. izobraževalno društvo11 priredi v nedeljo, dne 30vaprila t. L, ob 2. uri popoldne „pri Bošteju11 v Železni Kapli mesečno zborovanje. Na sporedu je nagovor g. predsednika, predavanje č. g. Janeza Kalana iz Ljubljane o treznostnem gibanju, ter kratka šaljiva igra in petje. Vstopnina prosta. K prav številni udeležbi uljudno vabi odbor. >ž^C^*ačt ag^^Sg agc«»3Sg >Zg->OX!i i Jmc. Poživi jen je krvnega obtoka, pospeševanje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prelilajenju se doseže, če rabimo Za umivanje glave, ust, oziroma zobov in za olepšan j e polti je neobhodno potrebno Diana-francosko žganje. Sas zdravnik Vam rad priporoči Diana-francosko žganje vsled njegovega razkužilnega in hkrati oživljajočega učinka, kojega glavni vzrok je primes — Mentola. •— Glavna snov Diana-francoskega žganja je najfinejši, dvakrat ohlajeni vinski destilat. Domač prijatelj Zgorajšnja varstvena znamka Vas ščiti pred prenaredbami. Zahtevajte pri nakupu le pristno Diana-francosko žganje in pazite na to, da bo imela steklenica vtisnjeno ime „Diana“, zamašek in plomba z gornjo varstveno znamko. v pravem pomenu besede se sme imenovati naše Diana-francosko žganje vsled svojega izvrstnega učinkovanja in svoje mnogostranske porabIjivosti. Cena male steklenice K —'SO, srednje steklenice K 1'20, velike steklenice K 2’40. Dobiva se povsod, kjer ne, naravnost od tovarne francoskega žganja, društva z o. z., Dunaj, L, Hohenstaufengasse 3 r. Vabimo na svoj ^ občni zbor ^ ki se vrši T nedeljo, dne 7. majnika 1911, dopoldne po sv. maši, v posojilniški pisarni. Spore d : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za leto 1910. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Ljubljani. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. ________Hranilnica in posojilnica p Hodišah. Tržne cene v Geloven 20. malega travna 1911 po nradnem razglasu : Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K 1 7 ! Pšenica .... Rž — — 18 16 10 90 j Ječmen .... Ajda — — 18 84 9 80 Oves 19 — 20 — 7 6 Proso — — — — — Pšeno .... — — 28 58 18 Turščica .... ' Leča — — — — Pižola rdeča . . Repica (krompir) — — 9 33 4 20 Leteljno seme — — — — — — Seno, sladko . . 6 — 7 — — — „ kislo . . 3 30 5 — — Slama .... 3 60 4 80 — ! Zelnate glave po 100 ko sov — — — — — — rtepa, ena vreča . — ■' — Mleko, 1 liter . 24 28 j Smetana, 1 ,. — 60 1 20 : Maslo (goveje) . 1 kn 3 — 3 20 Surovo maslo (putar), 1 3 — 3 60 Slanina (špeb), povoj., 1 n 2 20 2 40 „ ,, surova, 1 1 90 2 — 1 Svinjska mast. . . 1 2 20 2 30 ! Jajca, 1 par . . — 12 — 14 j Piščeta, 1 . 2 80 .3 40 Race Kopuni, 1 ,. . . 8 — 10 — j 30 cm drva, trda, 1 m 2 3- — 3 40 36 „ „ mehka, 1 „ 2 60 2 80 ! | Počrez 100 kilogramov žive vage zaklana 1 od do od do od ! do ■a 1 , v k r o n a h Oh Oh — — — — H — — — ' °li, pitani . . z . za vožnjo 500 640 — — — — 11 5 Junci . 320 460 — — — — 12 7 Krave 260 608 74 •80 — — 44 21 1 etice. Sjinje, pitane . •. 284 — — — 160 — 1 5 1 5 i‘aseta, plemena Ovce . 20 74 210 132 loterijske številke 22. aprila 1911 : Trst 21 55 38 84 54 Line 9 90 68 66 11 Zahvala. Za vse izraze sočutja in tolažbe povodom smrti našega nepozabljivega sina, oziroma brata Luke Jagouca jid. Jagovcevega iz Homeliš, izreka vsem prijateljem in znancem, zlasti č. g. Josipu Linasiju, župniku iz Sel. za v srce segajoč nagrobni govor. č. g. Matevžu Weissu, kaplanu v Šmarjeti za tolažilne obiske med boleznijo, šmarješkim pevcem za ganljivi žalostinki na domu in ob grobu in vsem mnogoštevilnim pogrebcem za zadnjo rajnemu izkazano čast svoje najvdanejšo zahvalo žalujoča rodbina Jagovčeva. R.WOLF MflGDEBURB-BIlCKDIl, Podružnica: DlinOj, III., Heumarftt 21. Patentni oročeparnl lohomobili z brezventilnim preciznim upravljanjem. Izvirna sestava Wolf...... 10—800 HP jSTajbolj dovršeni in gospodarski stroji -----za industrijo in poljedelstuo. ......— Vseh izdelkov nad 760.000 HP. : Hotel Trabesinger o Celovcu : VelihouSka cesta št. 5 se priporoča potnikom, hi prenočujejo o Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Deliho dvorišče za vozove in tri hleve za honje. Za zabavo služi kegljišče, P° m zakurjeno. == Po leti sediš na SBIlČIliltBin VFtll. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko dražbo, posebno v sredah zvečer. Velike duorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik: Iva.Il Millonig. IW" Kupujte vžigalice v korist obmejnih Slovencev! Namesto 40 kron, samo 6 kron. Priložnostni nakup. Gamsova brada podobna jelenovi bradi, pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s staro-srebrno Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in colnine prosto izdelovalec gamsovih brad la. Fenichel, Dunaj, IX., Altmiitter-gasse 3/VII. Mnogo priznalnih pisem. Sent-Mobska mlekarna v Rožu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, napravi dne 7. maja t. 1. v „Nai’odnem domu“ ob 5. uri popoldne svoj letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva, 3. Potrjenje računskega zaključka za 1.1910. 4. Volitev. 5. Razno. K obilni udeležbi vabi vse ude odbor. Učenec, ki je dobro izšolan, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino v Celovcu. Naslov pove uredništvo „Mira“. Vabimo na svoj ^ občni zbor eee: ki se vrši v nedeljo, dne 30. aprila 1911, ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa za leto 1910. 3. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze v Ljubljani. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Piiberhu. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji na jezeru v Prevaljah, ki se vrši v nedeljo, dne 7. maja 1911, ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih pri Steklu. Spored : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Odobritev letnega računa. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se vrši zborovanje brez ozira na število zadružnikov eno uro pozneje. K obilni udeležbi vabi načelstvo. je popolna prebava vseh redilnih snovi. Jožef Božic d Celoocn Beljaška cesta štel). 14 priporoča svojo trgovino s špecerijskim blagom ter deželnimi pridelki kakor svojo bogato sortirano zalogo z najboljšim blagom in z najtočnejšo postrežbo. Prečastitim župnijskim uradom priporoča patentirano olje za večno luč, ttaflno -10’,ra • s,-jitd- ličevi ulici št. 7. fino se tudi sprejemajo v Pav- Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, na pr. gorečico, napenjanje,^ nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. VARILO! Vsi deli embalaže ---------- imajo postavno de- ponevano varstveno znamTčol GLAVNA ZALOGA : LEKARNA c. in kr. dvornega dobavitelja, B. FRAGNER-ja, ,,Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti se razpošilja vsak dan. *^E| Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K VSO sc pošlje mala steklenica, za K 2‘80 velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8’— štiri velike steklenike, za K 22*—14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije. Zaloga v lekarnah Arstro-Ogr. Ugodno zo lesne trgovce, mizarje, tesarske mojstre! Prodam pod ugodnimi pogoji svojo žago z vsem prizidanim poslopjem in 1800 Qmetrov sveta. Žaga je oddaljena četrt ure od kolodvora Podgora. Pismena vprašanja naj se naslovijo na posestnika Josip Renko, trgovec, Borovlje. Louske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarniška dražba Peter UTernig, dražba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Naprodaj je vsled družinskih razmer oeliho posesiuo z dobro ohranjenimi gòspodarskimi poslopji, travniki, sadnim vrtom, ležeče tik Celovca. Več pove uredništvo „Mira“. Dva lepa, uvožena mezga z zaprego in vozom, sta za primerno ceno naprodaj. Naslov pove uredništvo „Mira“. se je med vožnjo po cesti iz Beljaka do Baškega jezera hrilantni privesek iz uhana. Kdor ga najde, naj ga odda gospé Kat. Fischer, hotel „Lamm“ v Beljaku, kjer dobi dobro nagrado. losip Mesesnel, več rožmarina naprodaj. - ■■*»# je naprodaj v Dobravi pri Bo- msa lil liri rovljah. Pripravna je posebno za kakega delavca, ker je iravno vštric tovarne. Proda jo Jakob Ogris, zraven vile Cauko. Važni migljaji za kmetovalce in živinorejce! Od Karola Richterja v Welsu že več let sem izdelovani welski živinski redilni praški, ki se odlikujejo po vedno enakomerni kakovosti in sestavi (kakor znano, je ista različna za govedi, konje in svinje), in so se tekom časa med kmetovalci vedno bolj in bolj udomačili ter se priljubili, so v naših deželah pač najbolj razširjeni, le redkokrat manjkajo res v hlevih; skoro vsak kmetovalec, vsak živinorejec jih pozna. Vsled velikih sleparij, ki jih dandanes uganjajo z živinskim praškom nereelni ljudje, je treba biti vsakemu zelo previden, da ne nasede potujočim agentom, ki hodijo, računajoč na lahkovernost ljudstva, po deželi od hiše do hiše. Varujte se, kupovati od teh ljudi ponujano, ponavadi ničvredno, pogostoma niti neškodljivo, vedno pa zelo drago blago. Ravnotako ne verujte mnogim napovedbam živinskih praškov. Neglede na razmeroma visoko ceno se je ponajveč pri preskusih, ki jih je ukazalo sodišče, izkazalo, da se gre za sleparijo. Poglavitno je, da se izdeluje živinski prašek od priznano zanesljive tvrdke in je tako sestavljen, da se obnese. Tudi mora cena odgovarjati dejanski vrednosti. Kdor hoče biti prepričan, da dobi v vsakem oziru najboljši, vedno enakomerno izdelani živinski prašek, naj zahteva Richterjeu pausaci znani priznani Welski živinski prašek za konje, govejo žiuino in suinje! To je najboljše sredstvo za pitanje in rejp, pospešuje pri kravah mleko, služi v močno rast in okrepitev okostja, po njem živina raje žre in bolje prebavlja. Richterjevi welski živinski redilni praški niso nobena skrivnost, ampak blago, ki je, kakor je posebej glede njih od oblasti priznano, splošno prosto naprodaj. P. t. kmetovalci storijo prav, če se v slučaju, da živina oboli, po-služijo živinozdravniškega svéta in pomoči. Stanejo samo en zavoj 60 vinarjev, štiri zavoji stanejo 2 kroni in se dobivajo povsod v boljših trgovinah, tam kjer visijo Richterjevi lepaki. Paziti je na znamko pristnosti. Kjer se ne dobi, se je obrniti naravnost na C. Rlchter-šeuo Rdler-Hpothehe, Wels, Zgornie Hustrijska, trgovina z zdravilskimi, ločilnimi in zdravstvenimi rečmi. Ustanovljena pred letom 1700. V nobenem poljedeljstvu ne bi smel manjkati žmnozdrauilski porodni jermen. Olajša porod pri nenavadnih legah in težkih porodih. V rabi že dolgo let pri tisočih posestnikih. Mnogoštevilna pohvalna priznalna pisma. Cela garnitura K 3'—. G. prof. dr. Karol Keller na porodniški kliniki c. krv živinozdravniške visoke šole na Dunaju piše: ,.Živinozdravniški porodni jermen se je rabil na porodniški kliniki v največjo zadovoljnost in se more njega rabo najbolje priporočati." Zelo praktičen pripomoček za živali, ki so se preobjedle, je požiralnik. Tudi pri kolikah pri konjih je dokazano velike koristi. Velik požiralnik (za govedi) K 6‘—, .mali požiralnik (za teleta, ovce) K S1— Welski živinski redilni praški se dobivajo: v Guštanju pri Rudolfu Brundula, v Prevaljah pri Rudolfu Čebulju in v Dobrlivasi pri R. D. Taurerju in pri Škofu, v Litiji pri Lebingerju & Bergmannu. Podružnica ljubljanske kreditne banke o Celoocn Koloduorska cesta šteu. 27. Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Sskompt in inkasso menic. — jBorzna natočila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljeti, Trstu in Sarajevu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8-— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dneve m kurzu. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.