Znanstvena in strokovna konferenca »Zdravje kot vir blaginje 2023« Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov Kraj in čas dogodka: Portorož, 3. – 4. oktober 2023 Urednika: prim. prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Branko Gabrovec Tehnična urednica: Ivana Kršić Recenzenti: prim. prof. dr. Ivan Eržen, doc. dr. Branko Gabrovec, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, doc. dr. Tit Albreht, dr. Mitja Vrdelja, dr. Veronika Učakar, Nuška Čakš Jager, doc. dr. Špela Selak, Matej Vinko, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Metka Zaletel Založil in izdal: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023 Oblikovanje: Nina Radovič Brezplačni izvod Elektronska izdaja Dostopno na https://www.nijz.si Besedilo ni lektorirano Za vsebine prispevkov so odgovorni izključno avtorji. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 166206467 ISBN 978-961-7211-10-8 (PDF) Kazalo UVODNIK 11 ZNANSTVENI POVZETKI 40 PRISPEVEK VABLJENEGA PREDAVANJA 12 DUŠEVNE STISKE NA DELOVNEM MESTU - ANALIZA POTREB Z METODO MIKROZGODB PROMOCIJA ZDRAVJA IN NENALEZLJIVE BOLEZNI: MENTAL DISTRESS IN THE WORKPLACE – NEEDS KAJ SMO SE NAUČILI NA PRIMERU SARS-COV-2 ASSESSMENT WITH A MICRONARRATIVE HEALTH PROMOTION AND APPROACH NON-COMMUNICABLE DISEASES: dr. Ditka Vidmar, dr. Tatjana Novak Šubara 41 LESSONS LEARNED FROM SARS-COV-2 prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič, Neda Hudopisk, Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA Sanja Vrbovšek 13 IN NEKATERI VIDIKI DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI OSEBAH S TVEGANJEM ZA RAZVOJ SRČNEGA POVZETKI VABLJENIH PREDAVANJ 20 POPUŠČANJA HEALTH-RELATED QUALITY OF LIFE AND SOME COVID-19: EPIDEMIOLOŠKI POBEG IZ TEORIJE ASPECTS OF MENTAL HEALTH IN PERSONS V PRAKSO AT RISK FOR HEART FAILURE asist. Mario Fafangel, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza 21 Klaudija Cimbola, prof. dr. Mitja Lainščak, JAVNO ZDRAVJE V EVROPI – OBDOBJE PO doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak 43 PANDEMIJI – ČAS ZA SOOČENJE S STARIMI IN NOVIMI IZZIVI VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA PODROČJE MOTENJ HRANJENJA PUBLIC HEALTH IN EUROPE-POST- PANDEMICPERIOD – TIME TO FACE OLD THE IMPACT OF THE COVID-19 PANDEMIC AND NEW CHALLENGES ON EATING DISORDERS prim. Alenka Hafner, mag. Darja Zupan 45 doc. dr. Tit Albreht 23 STRATEGIJA JAVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI KOMUNICIRANJE Matej Vinko 25 V JAVNEM ZDRAVJU 47 DUŠEVNO ZDRAVJE 26 ZNANSTVENA PRISPEVKA 48 STROKOVNI PRISPEVEK 27 VKLJUČEVANJE JAVNOSTI NA FACEBOOKU SKOZI RAZLIČNA OBDOBJA PANDEMIJE COVIDA-19 O KAPLJICAH OPTIMIZMA V IZREDNEM PUBLIC ENGAGEMENT ON FACEBOOK THROUGH ČASU – SPLETNE OPORE #TOSEMJAZ DIFFERENT PERIOD OF THE COVID-19 PANDEMIC MED ODRAŠČANJEM Alja Polajžer, dr. Mitja Vrdelja 49 DROPLETS OF OPTIMISM DURING A TIME OF CRISIS – ‘THIS IS ME’ ONLINE SUPPORT DURING POVEZANOST MED NAGNJENOSTJO K TEORIJAM GROWING UP ZAROTIN POGOSTOSTJO UPORABE RAZLIČNIH VIROV INFORMACIJ O COVIDU-19 Ksenija Lekić, prim. Nuša Konec Juričič, Klara Pinter, Petra Tratnjek, Domen Kralj, doc. dr. Marjan Cugmas 28 CORRELATION BETWEEN PROPENSITY FOR CONSPIRACY THEORIES AND FREQUENCY OF USE OF DIFFERENT COVID-19 INFORMATION SOURCES Janina Žagar, dr. Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger 59 ZNANSTVENA POVZETKA 79 NALEZLJIVE BOLEZNI 89 POVEZANOST VZORCEV INFORMIRANJA ZNANSTVENI PRISPEVKI 90 Z VEDENJEM IN STALIŠČI GLEDE COVIDA-19 ASSOCIATION OF INFORMATION ACQUISITION VZPOSTAVITEV PRVEGA PROFESIONALNEGA WITH BEHAVIOR AND ATTITUDES REGARDING KLICNEGA CENTRA ZA ISKANJE STIKOV COVID-19 COVID-19, SLOVENIJA, OKTOBER 2021 – izr. prof. dr. Samo Kropivnik, dr. Mitja Vrdelja 80 FEBRUAR 2022 DEJAVNIKI ZADRŽANOSTI DO CEPLJENJA IMPLEMENTATION OF THE FIRST PROFESSIONAL PROTI COVIDU-19 MED MLADIMI IN MLAJŠIMI CALL CENTRE FOR COVID-19 CONTACT TRACING, ODRASLIMI V SLOVENIJI SLOVENIA, OCTOBER 2021 – FEBRUARY 2022 Sanja Vuzem, asist. Mario Fafangel, FACTORS OF VACCINE HESITANCY RELATED doc. dr. Branko Gabrovec 91 TO COVID-19 AMONG SLOVENE YOUTH AND YOUNG ADULTS SPREMLJANJE RAZVOJA EPIDEMIOLOŠKE doc. dr. Sara Atanasova, prof. dr. Tanja Kamin, SITUACIJE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH asist. dr. Nina Perger 82 ZAVODIH V SLOVENIJI PO POJAVU IZBRUHA OKUŽBE S SARS-COV-2 STROKOVNA POVZETKA 84 MONITORING OF THE EPIDEMIOLOGICAL SITUATION IN EDUCATIONAL SETTINGS POMEN KOMUNICIRANJA PRI OHRANJANJU IN SLOVENIA AFTER THE OCCURRENCE UDELEŽBE V DRŽAVNEM PRESEJALNEM OF SARS-COV-2 OUTBREAKS PROGRAMU ZA RAKA DOJK DORA MED EPIDEMIJO COVIDA-19 asist. An Galičič, Jan Rožanec, mag. Eva Grilc, asist. Mario Fafangel 98 THE IMPORTANCE OF COMMUNICATION IN MAINTAINING PARTICIPATION IN THE SLOVENIAN VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA EPIDEMIOLOGIJO BREAST CANCER SCREENING PROGRAMME KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA DORA DURING THE COVID-19 PANDEMIC V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI Vesna Škrbec, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, IMPACT OF THE COVID-19 EPIDEMIC ON THE Mateja Kurir Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, EPIDEMIOLOGY OF TICK- BORNE ENCEPHALITIS Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, Kristijana Hertl 85 IN THE LJUBLJANA HEALTH REGION PROGRAM OZAVEŠČANJA IN OPOLNOMOČENJA Sandra Simonović, Jana Svetičič Marinko 105 O SRČNEM POPUŠČANJU V POMURJU KOT PRIMER DOBRE PRAKSE MEDSEKTORSKEGA HEPATITIS A V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI SODELOVANJA NA PODROČJU PROMOCIJE V LETU 2022: EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE ZDRAVJA IN PREGLED UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE HEART FAILURE AWARENESS RAISING AND EMPOWERMENT PROGRAM IN POMURJE HEPATITIS A IN THE LJUBLJANA HEALTHCARE AS AN EXAMPLE OF GOOD PRACTICE REGION IN 2022: EPIDEMIOLOGICAL OF INTERSECTORAL COOPERATION MONITORING AND REVIEW OF MEASURES IN THE FIELD OF HEALTH PROMOTION TO PREVENT INFECTION SPREAD Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović 112 Peter Beznec, Ana Šabjan, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak 87 KAKOVOST SPANJA MED SLOVENSKIMI RAZISKAVA SI-PANDA – VPOGLED V NEKATERA MLADOSTNIKI V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 VEDENJA SLOVENCEV V ČASU PANDEMIJE SLEEP QUALITY AMONG SLOVENIAN COVIDA-19, POSLEDICE PANDEMIJE IN ODZIVI ADOLESCENTS DURING THE COVID-19 PANDEMIC NANJO Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupančič-Tisovec, SI-PANDA RESEARCH – SOME BEHAVIORAL doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, prim. Nuša Konec Juričič, INSIGHTS OF SLOVENIANS DURING COVID-19 mag. Tina Zupanič, Janja Slapnik 120 PANDEMIC, THE CONSEQUENCES OF THE OBRAVNAVE ZA NOSEČNICE NA PODROČJU PANDEMIC AND RESPONSES TO IT TELESNE DEJAVNOSTI V CENTRIH ZA KREPITEV Ada Hočevar Grom, Marina Šinko, Darja Lavtar, ZDRAVJA MED EPIDEMIJO COVID 19 Maruša Rehberger, Ema Ahačič 153 TREATMENTS FOR PREGNANT WOMEN IN ZNANSTVENI POVZETEK 164 THE FIELD OF PHYSICAL ACTIVITY IN HEALTH PROMOTION CENTERS DURING THE COVID 19 UGODEN VPLIV ZGODNJE INTEGRIRANE EPIDEMIC REHABILITACIJE NA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Urša Božnar, Andrea Backović Juričan 129 PRI BOLNICAH Z RAKOM DOJKE STROKOVNA PRISPEVKA 136 FAVOURABLE INFLUENCE OF EARLY INTEGRATED REHABILITATION ON HEALTHY LIFESTYLE IN BREAST CANCER PATIENTS VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA PREDPISOVANJE ANTIBIOTIKOV V SLOVENIJI doc. dr. Lorna Zaletel Zadravec, asist. dr. Vesna Homar, dr. Tina Žagar, izr. prof. dr. Vedran Hadžić, IMPACT OF THE COVID-19 EPIDEMIC ON THE prof. dr. Nikola Bešić, dr. Mateja Kurir Borovčić , prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek 165 PRESCRIPTION OF ANTIBIOTICS IN SLOVENIA doc. dr. Tatja Kostnapfel, Zoran Simonovič, Špela Vidovič, STROKOVNI POVZETKI 167 Martina Juder Kogler, Aleš Korošec, Uroš Glavan, dr. Mojca Serdt, doc. dr. Maja Šubelj, prof. dr. Milan Čižman 137 OBRAVNAVA SPOLNIH MANJŠIN V SODELOVANJE LETALIŠČA JOŽETA PUČNIKA ZDRAVSTVENEM VARSTVU V SLOVENIJI LJUBLJANA IN NACIONALNEGA INŠTITUTA TREATMENT OF SEXUAL AND GENDER ZA JAVNO ZDRAVJE PRI OBVLADOVANJU MINORITIES IN HEALTHCARE IN SLOVENIA NALEZLJIVIH BOLEZNI prof. dr. Mojca Ramšak 168 COOPERATION BETWEEN JOŽE PUČNIK AIRPORT AND THE NATIONAL INSTITUTE OF PUBLIC OBOLEVNOST ŽENSK V SLOVENIJI 2017-19 HEALTH IN THE CONTROL OF INFECTIOUS FEMALE MORBIDITY IN SLOVENIA 2017-19 DISEASES Eva Štromajer, prim. dr. Mateja Rok Simon 170 doc. dr. Irena Grmek Košnik, Boris Možek, Nuška Čakš Jager 145 RODNOST V SLOVENIJI V ZADNJIH NENALEZLJIVE BOLEZNI 151 PETDESETIH LETIH FERTILITY RATE IN SLOVENIA IN LAST FIFTY YEARS STROKOVNI PRISPEVEK 152 Barbara Mihevc Ponikvar 171 SLOVENSKI RAZISKOVALNI PROGRAM ZA CELOSTNO OBRAVNAVO RAKA SLORApro SLOVENIAN RESEARCH PROGRAMME FOR COMPREHENSIVE CANCER CONTROL SLORApro prof. dr. Vesna Zadnik, doc. dr. Andreja Kukec 173 POMEN STRATEŠKIH NAČRTOV V ČASU IZREDNIH ZNANSTVENI POVZETKI 201 RAZMER – PRIMER DRŽAVNEGA PROGRAMA OBVLADOVANJA RAKA JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOP V PODPORO THE IMPORTANCE OF STRATEGIC PLANS DURING DIAGNOSTICIRANJU SISTEMSKIH ALERGIJSKIH PANDEMICS - THE EXAMPLE OF THE NATIONAL REAKCIJ MED ČEBELARJI CANCER CONTROL PROGRAM PUBLIC HEALTH APPROACH TO SUPPORT THE Sonja Tomšič, Katarina Plantosar, Amela Duratović DIAGNOSIS OF SYSTEMIC ALLERGIC REACTIONS Konjević, Janez Žgajnar, Branko Zakotnik, Vesna Zadnik 175 AMONG BEEKEEPERS 15 LET KAKOVOSTI PROGRAMA DORA asist. Tanja Carli, prof. dr. Mitja Košnik, prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj, prof. dr. Genc Burazeri, 15 YEARS OF QUALITY ASSURANCE IN THE DORA doc. dr. Andreja Kukec 202 PROGRAMME DEJAVNIKI POVEZANI S SEZONSKIMI Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, SPREMEMBAMI PRESKRBLJENOSTI Mateja Kurir Borovčić, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl 177 Z VITAMINOM D PRI ODRASLIH: POVEZANOST MED VROČINSKIMI VALOVI IN REZULTATI RAZISKAVE NUTRI-D ŠTEVILOM SMRTI PO DIAGNOZAH, STAROSTNIH FACTORS LINKED WITH SEASONAL CHANGES SKUPINAH IN SPOLU ZA UPRAVNO ENOTO OF VITAMIN D STATUS IN ADULTS: RESULTS LJUBLJANA OD LETA 2013 DO 2020 OF NUTRI-D STUDY ASSOCIATION BETWEEN HEATWAVES izr. prof. dr. Katja Žmitek, Maša Hribar, AND NUMBER OF DEATHS DUE TO DIAGNOSIS, prof. dr. Igor Pravst 204 AGE GROUPS AND SEX FOR LJUBLJANA MUNICIPALITY FROM 2013 TO 2020 UŽIVANJE PREHRANSKIH DOPOLNIL Z VITAMINOM D V ČASU PANDEMIJE COVID-19 Katarina Bitenc, Ana Hojs, Majda Pohar, Anže Medved, Simona Perčič 179 VITAMIN D SUPPLEMENTATION PRACTICES IN THE CONTEXT OF THE COVID-19 PANDEMIC ZDRAVJE V VRTCU Maša Hribar, izr. prof. dr. Katja Žmitek, HEALTH IN KINDERGARTEN prof. dr. Igor Pravst 206 Nives Letnar Žbogar 181 NUTRIVIGILANCA – SPREMLJANJE NEŽELENIH PREPREČEVANJE BOLEZNI DOGODKOV, POVEZANIH S HRANO (DEJAVNIKI TVEGANJA) 183 NUTRIVIGILANCE - MONITORING OF ADVERSE EVENTS RELATED TO FOOD ZNANSTVENI PRISPEVEK 184 doc. dr. Urška Blaznik 208 UPORABA OGREVANIH TOBAČNIH IZDELKOV, EMPIRIČNA VELJAVNOST MODELA (NE) ELEKTRONSKIH CIGARET NIKOTINSKIH VREČK IN NEZDRAVEGA PREHRANJEVANJA – POVEZAVE BREZDIMNIH TOBAČNIH IZDELKOV V SLOVENIJI MED MODELOM IN IZBRANIMI S PREHRANO POVEZANIMIZDRAVSTVENIMI IZIDI USE OF HEATED TOBACCO PRODUCTS, ELECTRONIC CIGARETTES, NICOTINE POUCHES EMPIRICAL VALIDATION OF THE MODEL OF (UN) AND SMOKELESS TOBACCO PRODUCTS IN HEALTHY DIET – ASSOCIATIONS BETWEEN THE SLOVENIA MODEL AND SELECTED DIET-RELATED HEALTH OUTCOMES Helena Koprivnikar, mag. Tina Zupanič, Maruša Rehberger, Darja Lavtar, Ada Hočevar Grom, Aljaž Brlek, doc. dr. Matej Gregorič 185 doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak 210 6 STROKOVNI POVZETKI 212 PREOBLIKOVANJE ŽIVIL - VSEBNOSTI HRANIL V PETIH KATEGORIJAH ŽIVIL NA TRGU V SLOVENIJI, INTERES UPORABNIKOV IZOBRAŽEVALNIH PROJEKT SKUPNEGA UKREPANJA BEST-REMAP PROGRAMOV LJUDSKIH UNIVERZ ZA VSEBINE FOOD REFORMULATION - THE NUTRIENT S PODROČJA ZDRAVJA TER KRITIČNOST DO CONTENT IN FIVE CATEGORIES OF FOODS RAZLIČNIH VIROV ZDRAVSTVENIH INFORAMCIJ ON THE MARKET IN SLOVENIA, JOINT ACTION INTEREST OF USERS OF THE EDUCATIONAL BEST-REMAP PROGRAMMES OF THE PEOPLE'S UNIVERSITIES IN Lea Raztresen, Polona Kamenšek, doc. dr. Urška Blaznik, HEALTH-RELATED CONTENT AND THEIR CRITICAL prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič 224 ATTITUDE TOWARD DIFFERENT SOURCES OF HEALTH INFORMATION MNOŽIČNO ZBIRANJE PODATKOV O SESTAVI PREDPAKIRANIH ŽIVIL: REZULTATI SPREMLJANJA dr. Tanja Rupnik Vec, dr. Tamara Štemberger Kolnik 213 SPREMEMB OD LETA 2011 ZMANJŠEVANJE ŠKODE – UČINKOVIT ODZIV NA METHODS OF MASS DATA COLLECTION ON POTREBE ZASVOJENIH IN BREZDOMNIH OSEB COMPOSITION OF PREPACKED FOODS: RESULTS V OBDOBJU EPIDEMIJE OF MONITORING CHANGES SINCE 2011 HARM REDUCTION - EFFECTIVE RESPONSE prof. dr. Igor Pravst, prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, TO THE NEEDS OF ADDICTED AND HOMELESS doc. dr. Anita Kušar, Maša Hribar 226 PEOPLE DURING THE EPIDEMIC PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE dr. Ines Kvaternik, Živa Žerjal 216 KAKOVOSTI OKOLJA V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI – REZULTATI IN IZZIVI PRIHODNOSTI ZA NAJBOLJŠI ZAČETEK – PRI ALKOHOLU IN NOSEČNOSTI ŠTEJE VSAK TRENUTEK ENVIRONMENTAL QUALITY IMPROVEMENT PROGRAM IN THE UPPER MEŽA VALLEY - TO START BEST - IN THE CASE OF ALCOHOL RESULTS AND FUTURE CHALLENGES AND PREGNANCY EVERY MOMENT COUNTS Neda Hudopisk, Tara Ledinek 228 mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. Maja Roškar 218 UV SEVANJE - AKTIVNOSTI NIJZ ZA OTROKE VERJETNOSTNA OCENA DOLGODOBNE IN MLADOSTNIKE V LETU 2022/2023 IZPOSTAVLJENOSTI PREBIVALCEV SLOVENIJE DIOKSINOM IN dpPCB ZARADI UŽIVANJA RIB UV RADIATION - NIPH ACTIVITIES FOR CHILDREN IN DRUGE MORSKE HRANE AND ADOLESCENTS IN 2022/2023 PROBABILISTIC ASSESSMENT OF CHRONIC prim. mag. Simona Uršič, Nataša Šimac, Maja Martinčič, Dejan Bahč, Vladimira Lampič 230 EXPOSURE OF SLOVENIAN POPULATION TO DIOXIN AND dlPCBs DUE TO CONSUMPTION OSNOVNI HIGIENSKI UKREPI KOT TEMELJ OF FISH AND OTHER SEAFOOD JAVNEGA ZDRAVJA V OBDOBJU COVIDA Stanislava Kirinčič 220 BASIC HYGIENE MEASURES AS THE FOUNDATION JAVNO NAROČANJE ŽIVIL V JAVNIH ZAVODIH - OF PUBLIC HEALTH IN THE COVID PERIOD PILOTNI EU PRISTOP SKUPNEGA UKREPA prim. mag. Simona Uršič, Majda Pohar, Nina Pirnat, Best-ReMaP Bonia Miljavac, Simona Perčič, Irena Veninsek Perpar, Marusa Rehberger, Darja Lavtar, Ana Hojs 232 PUBLIC PROCUREMENT OF FOOD IN PUBLIC INSTITUTIONS – A PILOT EU APPROACH JOINT ACTION (JA) Best-ReMaP Neža Fras, Petra Ožbolt, Monika Robnik Levart, Lea Raztresen, Polona Kamenšek, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš 222 7 PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE NA DISEMINACIJA PROJEKTA SKUPNEGA JAVNOZDRAVSTVENA TVEGANJA TER UKREPANJA TERROR SREČANJE DELEŽNIKOV PROJEKTA DISSEMINATION OF JOINT ACTION TERROR SKUPNEGA UKREPANJE TERROR 234 Urška Kolar 242 STROKOVNI POVZETKI 235 VLOGA IN POSLANSTVO OPERATIVNEGA CENTRA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE ZA KRIZNO UPRAVLJANJE MEDSEKTORSKO SODELOVANJE MED ZDRAVSTVENIM IN VARNOSTNIM SEKTORJEM ROLE AND MISSION OF THE EMERGENCY TER CIVILNO ZAŠČITO PRI PRIPRAVLJENOSTI IN OPERATIONS CENTRE AT THE NATIONAL ODZIVU NA BIOLOŠKE/KEMIČNE TERORISTIČNE INSTITUTE OF PUBLIC HEALTH NAPADE V OKVIRU EVROPSKEGA PROJEKTA Klemen Petek, Kevin Pelicon, Ivana Krajnc 244 SKUPNEGA UKREPANJA TERROR PROAKTIVNI PRISTOP NIJZ K PREPREČEVANJU A JOINT ACTION TERROR EUROPEAN MAPPING JAVNOZDRAVSTVENIH TVEGANJ NA MNOŽIČNIH OF STRUCTURES FOR CROSS-SECTORAL DOGODKIH V SLOVENIJI COLLABORATION BETWEEN HEALTH, SECURITY AND CIVIL PROTECTION IN THE PREPAREDNESS NIJZ'S PROACTIVE APPROACH TO PREVENTING AND RESPONSE TO BIOLOGICAL/CHEMICAL PUBLIC HEALTH RISKS AT MASS GATHERINGS TERROR ATTACKS IN SLOVENIA Concepción Martin de Pando, Bernardo Guzmán Herrador, Jan Rožanec, asist. An Galičič 246 Franck Limonier, Nino Van lmpe, Pablo Sosa González, Mónica Solé Rojo, Berta Suárez Rodríguez 236 ZDRAVO STARANJE 248 “X-TREME VISION” TEORETIČNA VAJA (TTX) EVROPSKEGA PROJEKTA SKUPNEGA UKREPANJA ZNANSTVENI PRISPEVKI 249 TERROR O MEDSEKTORSKEM SODELOVANJU MED ZDRAVSTVENIM IN VARNOSTNIM OBRAVNAVA STAREJŠIH - AKTIVNOSTI IN SEKTORJEM TER CIVILNO ZAŠČITO PRI NALOGE V OKVIRU PROJEKTA »INTEGRACIJA PRIPRAVLJENOSTI IN ODZIVU NA BIOLOŠKE/ GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH« KEMIČNE TERORISTIČNE NAPADE (MADRID, EXAMINATION OF THE ELDERLY - ACTIVITIES JUNIJ 2023)« AND TASKS WITHIN THE PROJECT „INTEGRATION “X-TREME VISION” A JOINT ACTION TERROR OF GERIATRIC CARE OF THE ELDERLY“ EUROPEAN TABLE-TOP EXERCISE (TTX) ON doc. dr. Tatja Kostnapfel, Gregor Veninšek, CROSS-SECTORAL COLLABORATION BETWEEN dr. Tanja Selič Kurinčič, izr. prof. dr. Mateja Lorber, Sebastjan Ašenberger, Martina Horvat, HEALTH, SECURITY AND CIVIL PROTECTION doc. dr. Branko Gabrovec, dr. Stel a Sekulić 250 IN THE PREPAREDNESS AND RESPONSE TO BIOLOGICAL/CHEMICAL TERROR ATTACKS PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE TELESNE (MADRID, JUNE 2023)” KRHKOSTI (PREGLED LITERATURE) Concepción Martin de Pando, Bernardo Guzmán Herrador, MANAGING AND PREVENTING PHYSICAL Franck Limonier, Mónica Solé Rojo, Nino Van lmpe, FRAILTY (NARRATIVE REVIEW) Berta Suárez Rodríguez 238 dr. Suzana Pustivšek, Nina Salobir 259 IMPLEMENTACIJA MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA V SLOVENIJI ANALIZA PREHRANSKIH ZNAČILNOSTI STAREJŠIH - SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE IMPLEMENTATION OF THE INTERNATIONAL HEALTH REGULATIONS IN SLOVENIA ANALYSIS OF NUTRITIONAL CHARACTERISTICS OF THE ELDERLY - SYSTEMATIC LITERATURE REVIEW Nuška Čakš Jager 240 mag. Simona Mušič, doc. dr. Branko Gabrovec 275 8 ZDRAVO STARANJE IN TELESNA AKTIVNOST OBELEŽITEV EVROPSKEGA DNE MEDGENERACIJSKE PO PREBOLELEM COVID-19 SOLIDARNOSTI KOT NAPOVENIK AKCIJE “POKLONI HEALTHY AGING AND PHYSICAL ACTIVITY ČAS POLEPŠAJ DAN” AFTER RECOVERING COVID-19 CELEBRATION OF THE EUROPEAN DAY Slađana Božič 287 OF INTERGENERATION SOLIDARITY AS AN ANNOUNCEMENT OF CAMPAIGN PRILAGOJENOST STANOVANJSKEGA URBANEGA “POKLONI ČAS POLEPŠAJ DAN” OKOLJA ZA ZDRAVO STAROST Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart, ADAPTABILITY OF THE RESIDENTIAL URBAN prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš 324 ENVIRONMENT FOR HEALTHY AGING ZDRAVSTVENI PODATKI izr. prof. dr. Boštjan Kerbler, izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast, mag. Ajda Šeme 295 IN INFORMATIKA V ZDRAVSTVENEM SISTEMU 326 ZNANSTVENI POVZETEK 315 ZNANSTVENA PRISPEVKA 327 VNOS HRANIL V POPULACIJI STANOVALCEV DOMOV STAREJŠIH OBČANOV: REZULTATI ZNAČILNOSTI IN DINAMIKA UPORABE KLJUČNIH RAZISKAVE NUTRICARE REŠITEV EZDRAVJA V ČASU PANDEMIJE NUTRIENT INTAKES IN SLOVENIAN POPULATION COVID-19 IN OBDOBJU PO NJEJ OF NURSING HOME RESIDENTS: RESULTS OF CHARACTERISTICS AND DYNAMICS OF THE NUTRICARE STUDY USE OF KEY EHEALTH SOLUTIONS DURING THE dr. Živa Lavriša, dr. Hristo Hristov, prof. dr. Igor Pravst 316 COVID-19 PANDEMIC AND THE PERIOD AFTER STROKOVNI POVZETKI 318 mag. Živa Rant, Jure Janet, Hajdi Kosednar, doc. dr. Dalibor Stanimirović 328 INTEGRACIJA GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH SISTEMSKI VIDIKI PODATKOV O ZDRAVJU - SKUPNOSTNI PRISTOP K PREPREČEVANJU PRI DELU PADCEV STAREJŠIH SLOVENCEV SYSTEMIC ASPECTS OF HEALTH DATA INTEGRATED GERIATRIC CARE - A COMMUNITY IN THE WORPLACE APPROACH TO PREVENTING FALLS OF ELDERLY doc. dr. Helena Kovačič 341 SLOVENIAN Tjaša Knific, Martina Horvat, doc. dr. Branko Gabrovec 319 ZNANSTVENI POVZETEK 349 JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V KAKOVOST PODATKOV O VZROKIH SMRTI MEDSEKTORSKIH POLITIKAH NA PODROČJU ZARADI RAKA V OBDOBJU 2001–2018 AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI V SLOVENIJI QUALITY OF DATA ON CAUSES OF CANCER PUBLIC HEALTH APPROACHES IN INTERSECTORAL DEATHS DURING 2001–2018 IN SLOVENIA POLICIES IN THE FIELD OF ACTIVE AND HEALTHY Teja Oblak, prim. Tatjana Kofol Bric, dr. Tina Žagar, AGING IN SLOVENIA Nika Bric, Mojca Birk, Sonja Tomšič, Metka Zaletel, Monika Robnik Levart, Andreja Mezinec, Ana Mihor, Katarina Lokar, prof. dr. Vesna Zadnik 350 prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš 322 9 STROKOVNA POVZETKA 352 ZNANSTVENA POVZETKA 379 PODATKI O VZROKIH SMRTI – IZZIVI IN RAZVOJ ODNOS IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE PO PANDEMIJI COVID-19 NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI RAVNI CAUSES OF DEATH DATA COLLECTION - ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V POMURSKI REGIJI CHALLENGES AND DEVELOPMENTS AFTER DO VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA COVID-19 PANDEMIC ATTITUDE OF NURSING CARE PROVIDERS AT THE Metka Zaletel, Tina Zupanič, Edita Rozina 353 PRIMARY AND SECONDARY LEVELS OF HEALTH CARE TO LIFELONG EDUCATION ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH Lidija Zorman, izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, HEALTH IN MUNCIPALITIES OF GORENJSKA Nataša Kreft, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak 380 REGION POVEZAVA MED IZKUŠNJAMI PACIENTOV prim. Alenka Hafner, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, V SPECIALISTIČNIH ABMULANTAH V SLOVENIJI mag. Darja Zupan, Ana Primožič 355 TER ZNAČILNOSTMI PACIENTOV ZDRAVSTVENI SISTEM 357 THE ASSOCIATON BETWEEN PATIENT EXPERIENCES IN OUTPATIENT CARE AND ZNANSTVENI PRISPEVEK 358 THEIR CHARACTERISTICS IN SLOVENIA Eva Murko, Marcel Kralj, Mircha Poldrugovac, OVIRE PRI INTERVENCIJAH JAVNEGA ZDRAVJA Nina Ropret, Metka Zaletel 382 ZA DOSEGANJE ENAKOSTI V ZDRAVJU INVALIDOV: STVARNO KAZALO 384 PREGLED LITERATURE OBSTACLES IN PUBLIC HEALTH INTERVENTIONS SUBJECT INDEX 389 TO ACHIEVE HEALTH EQUITY FOR THE DISABLED: A LITERATURE REVIEW Marko Štanta, pridr. prof. dr. Marko Vudrag 359 STROKOVNI PRISPEVEK 370 POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO BREME PRVIH KURATIVNIH OBISKOV ZARADI BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA NA PRIMARNI RAVNI V SLOVENIJI THE CONSEQUENCES OF THE COVID-19 PANDEMIC ON THE ECONOMIC BURDEN OF THE FIRST CURATIVE VISITS DUE TO THE MUSCULOSKELETAL AND CONNECTIVE TISSUEDISEASES AT THE PRIMARY LEVEL IN SLOVENIA Sabina Sedlak, Sandra Simonović, doc. Marjetka Jelenc 371 prim. prof. dr. Ivan Eržen strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Branko Gabrovec generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje UVODNIK Spoštovane kolegice in kolegi, pred vami je zbornik znanstvenih in strokovnih Konferenca je odlična priložnost tudi za predstavitev prispevkov ter povzetkov prve nacionalne rezultatov mnogokaterih javno-zdravstvenih konference javnega zdravja. projektov. Tokratna konferenca se v plenarnem delu osredotoča na izzive prihodnosti, na okrogli Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s mizi se dotika zaupanja v javno zdravje, na devetih partnerskimi organizacijami organizira prvo ločenih sekcijah pa predstavlja zadnja spoznanja nacionalno konferenco javnega zdravja, za katero na področju javnega zdravja. želimo, da postane osrednje stičišče javnega zdravja v Sloveniji. Konferenca tako gradi na Na konferenci sodelujejo tudi partnerji sorodnih simbolni obeležitvi 100-letnice javnega zdravja v organizacij iz tujine, s katerimi v široki razpravi Sloveniji in to stoletje izkušenj postavlja kot temelj predstavljamo skupne točke izzivov, ki so pred javnega zdravja prihodnosti. nami. 11 PRISPEVEK VABLJENEGA PREDAVANJA 12 prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič, Neda Hudopisk, Sanja Vrbovšek Nacionalni inštitut za javno zdravje PROMOCIJA ZDRAVJA IN HEALTH PROMOTION AND NENALEZLJIVE BOLEZNI: NON-COMMUNICABLE KAJ SMO SE NAUČILI NA DISEASES: LESSONS PRIMERU SARS-COV-2 LEARNED FROM SARS-COV-2 Povzetek Prispevek problematizira razliko v pristopu Abstract skozi biomedicinski model v primerjavi z biopsihosocialnim modelom v času The paper problematizes the difference in javnozdravstvene krize, kot je bila sindenmija the approach through the biomedical model SARS-CoV-2. Prikaže delovanje polja kroničnih compared to the biopsychosocial model during nenalezljivih bolezni na ravni primarnega a public health crisis, such as the SARS-CoV-2 zdravstvenenga varstva in v okviru promocije syndemic. It shows the functioning of chronic zdravja v Sloveniji in pristope na nivoju EU. Usmeri non-communicable diseases field at the level of razumevanje sindemije SARS-CoV-2 v kontekst primary health care and within the framework of polikriznosti. health promotion in Slovenia and approaches at the EU level. It guides the understanding of the Ključne besede: pandemija in sindemija SARS-CoV-2 syndemic in the context of polycrisis. SARS-CoV-2, biomedicinski model, biopsihosocialni model, družba blaginje Keywords: pandemic and sandemic SARS-CoV-2, biomedical model, biopsychosocial model, wel being society 13 1 UVOD svoj imunski sistem” in praktičnim nasvetom, kako poskrbeti za svoje zdravje v času epidemije. Pandemija SARS-CoV-2 je vse od svojega pojava Prvotni načrt marca 2020 je bil, da se brošuro marca 2020 različnim strokam s področja javnega natisne in razdeli v vsa slovenska gospodinjstva, v zdravja predstavljala svojevrsten izziv. Glavnina katerih bivajo osebe, starejše od 50 let. Natisnjen javnozdravstvenih aktivnosti v Sloveniji se je v ni bil niti en izvod, brošure pa danes (21. avgust luči prvega vala epidemije in nato pandemije 2023) ni mogoče najti med gradivi SARS-CoV-2 pričela odvijati in se nato nadalje osredotočala na spletni strani NIJZ (Nacionalni inštitut za javno na področje nalezljivih bolezni, ki je v povezavi s zdravje [NIJZ], 2021). kliniko temeljilo na biomedicinskem modelu in V maju 2020 je bil v redni val CINDI raziskave po patogenetski paradigmi. obsežni argumentaciji s stališča promocije zdravja Promocija zdravja diametralno nasprotno izhaja iz uspešno vstavljen dodatni Covid-19 list s ključnimi salutogenetske paradigme in biopsihosocialnega vprašanji o sindemiji, ki je omogočil definiranje modela. Poudarja, da je za uspešno soočanje s ničnega stanja v populaciji glede na sindemijo. kriznimi situacijami ključno, da ljudje razvijejo Prav tako so v tem času s Svetovno zdravstveno občutek skladnosti s situacijo, v kateri so se znašli. organizacijo (SZO) potekali razgovori, da bi se To ne pomeni, da so s situacijo zadovoljni, jo Slovenija kot testna država vključila v razvoj pa razumejo in sprejemajo. Za razvitje občutka vprašalnika o vedenju (angl. behaviour insights) skladnosti s situacijo so potrebni trije elementi v zvezi s pandemsko izčrpanostjo, vendar – vključenost (sodelujem pri razpravah o izzivu), pomladi 2020 za to na nacionalni ravni še ni bilo pomembnost (sem pomemben, me slišijo, imam razumevanja. Vključitev je uspela neposredno po možnost izraziti svoje mnenje) in zmožnost uradni objavi SZO vprašalnika v oktobru 2020. vplivanja (moje mnenje je vključeno v končne Takrat je bil vprašalnik preveden v rekordnem odločitve) (Antonovsky, 1996). času, vzpostavljena je bila širša strokovna skupina ter pridobljena podpora in financiranje 2 DOGAJANJE V ČASU na Ministrstvu za zdravje (MZ), pospešeno so bila urejena etična dovoljenja, prav tako pa tudi SINDEMIJE SARS-COV-2, prvič na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RELAVANTNO ZA KRONIČNE (NIJZ) uporabljena nova metodologija anketiranja s pomočjo panelov. Dva valova Raziskave o vplivu NENALEZLJIVE BOLEZNI pandemije na življenje (SI-PANDA) raziskave sta bila izvedena že decembra 2020 in tako omogočila 2.1 Aktivnosti na področju kroničnih razumevanje dogajanja pred in med novoletnimi nenalezljivih bolezni v prvem valu prazniki. SI-PANDA panelni valovi in klasično presečno anketiranje so bili izvedeni strukturirano Področje promocije zdravja se je, ne glede z rednimi poročili, ki so dajala dober vpogled v na različno razumevanje, kako pristopiti k dogajanje in orisala prioritete za ukrepanje na obvladovanju situacije, v času epidemije in različnih sindemičnih področjih in kasneje podala pandemije proaktivno vključilo v javnozdravstvene tudi informacije o dolgotrajnem Covidu (angl. long aktivnosti. Že v začetku aprila 2020 je bila v okviru Covid). Vsa poročila z rezultati so dostopna na promocijskih aktivnosti izjemno hitro pripravljena spletni strani NIJZ (NIJZ, 2023). 48 strani dolga publikacija z naslovom “Priporočila za starejše v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19” (Gabrijelčič Blenkuš, 2020). Knjižica je na prvih desetih straneh predstavila, kako zmanjšati tveganje za prenos okužbe, večina vsebine pa je bila namenjena temi “Kako podpreti 14 2.2 Definiranje sindemije in potrebe prerazporejeni na druga delovišča, namenjena po preventivnem delovanju na nivoju obvladovanju COVID-19. V vmesnih obdobjih pa so primarnega zdravstvenega varstva zdravstveni delavci in sodelavci iz ZVC in CKZ lahko izvajali storitve promocije zdravja in preventive v Od pričetka marca 2020 do jeseni 2020 je, globalno omejenem obsegu, ob prioritetnem zagotavljanju pretežno v biomedicinskem modelu obvladovanja storitev, povezanih s COVID-19 (vstopne točke za stanja, epidemija prerasla v pandemijo. Premik odvzem brisov za ugotavljanje okužbe z virusom tudi na področje kroničnih bolezni in neenakosti SARS-CoV-2, cepljenje proti COVID-19, ambulante je septembra 2020 prinesel Lancetov uvodnik, COVID-19, obravnava oseb s COVID-19). ki je COVID-19 odmevno definiral kot sindemijo Preventivni programi zdravega življenjskega sloga (Horton, 2020) (več pandemij skupaj1), s za različne populacijske skupine so bili z ukrepi za priključeno infodemijo. Po definiciji jo tvorita zajezitev epidemije tako začasno ustavljeni. dve soodvisni kategoriji bolezni, infekcijska SARS- CoV-2 in spekter kroničnih nenalezljivih bolezni Po podatkih SI-PANDA (Hočevar Grom idr., 2021) s povezanimi dejavniki tveganja, za obe pa je so imeli največ težav s slabšanjem dejavnikov značilno združeno kopičenje v ranljivih socialnih življenjskega sloga (še posebej z zmanjšanjem skupinah in povečevanje neenakosti. telesne dejavnosti in z naraščanjem telesne teže) posamezniki z že predhodnimi težavami v Ta premik je še okrepil argumente za možnost duševnem zdravju in kronični bolniki. Iz tega uporabe promocijskih metod dela, a ni vodil v sledi, da bi bilo delovanje preventivne dejavnosti željene spremembe delovanja. Na primer ko je v primarnem zdravstvenem sistemu za na tržišče prišlo cepivo, bi bilo smiselno delovati preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni v predvsem na področju spreminjanja odnosa in času pandemije nujno. Na NIJZ je bila v oktobru in vedenj ljudi v zvezi s cepljenjem, za kar so kadri novembru 2020 izvedena anketo o organizaciji in v zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC) in centrih delovanju CKZ/ZVC v času prvega vala epidemije za krepitev zdravja (CKZ)2 posebej usposobljeni. COVID-19. Na vprašalnik je odgovorilo 46 od 66 Vendar kadri z znanjem vzgoje za zdravje in vodij CKZ/ZVC (diplomirane medicinske sestre delovanje v skupnosti niso bili uporabljeni na s specialnimi znanji). Rezultati so pokazali, da področju njihovih kompetenc. S sprejetjem so v času prvega vala epidemije COVID-19 odredb in odlokov (Uradni list RS, št. 18/20, 22/20, strokovnjaki iz CKZ/ZVC med prebivalci zaznavali 40/20, 49/20, 65/20, 142/20, 35/21, 172/21), ki so številne potrebe po storitvah promocije zdravja vpeljali številne omejitve ter ukrepe na področju in preventive. Največji delež CKZ/ZVC je zaznaval organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti potrebe na področjih krepitve duševnega zdravja zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, (87 %), telesne dejavnosti za krepitev zdravja so bili strokovnjaki s področja promocije zdravja (72 %) ter zdravega prehranjevanja (63 %). Na in preventive iz ZVC in CKZ med marcem 2020 in strokovnjake iz CKZ/ZVC so se prebivalci obračali marcem 2022, v skupnem obdobju 12 mesecev tudi z vprašanji glede uporabe mask, razkužil in (od 11. 3. 2020 do 9. 5. 2020, od 13. 10. 2020 razumevanja karantene ter programa Priprave do 11. 3. 2021, od 29. 10. 2021 do 31. 3. 2022), na porod in starševstvo. Pri nosečnicah je bila 1 Definicija sindemije: Sindemija opisuje dinamičen odnos med dvema ali več epidemijami (nalezljivih ali nenalezljivih) bolezni ali zdravstvenih stanj, ki se sopojavljajo v izbranih skupinah prebivalstva, ter družbenimi okoliščinami, ki omogočajo ali spodbujajo tovrstno medsebojno delovanje. Merill Singer, ki je avtor tega koncepta, je govoril o treh pogojih, ki so značilni za sindemijo: 1) združevanje dveh ali več bolezni ali zdravstvenih stanj pri določenih skupinah prebivalstva, ki se pojavlja v epidemskih razsežnostih; 2) med pojavi prihaja do sinergističnega delovanja, ki dodatno povečuje skupno breme bolezni (1+1 je več kot 2); 3) združevanje bolezni in sinergistično delovanje med boleznimi omogočajo družbene okoliščine. 2 Centri za krepitev zdravja (CKZ) in zdravstvenovzgojni centri (ZVC), ki so locirani v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji, so ključne strukture na primarni ravni zdravstvenega varstva za izvajanje promocije zdravja in integrirane preventive za prebivalce različnih populacijskih skupin. S svojimi aktivnostmi pomembno prispevajo k ozaveščanju lokalnega prebivalstva o pomenu zdravega življenjskega sloga ter preprečevanju in obvladovanju dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni. V CKZ in ZVC delujejo interdisciplinarni timi, ki jih sestavljajo diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji, fizioterapevti, psihologi, dietetiki in kineziologi. 15 najpogosteje izražena potreba po svetovanju na področju telesne dejavnosti, prav tako tudi »Preventiva je in je bila v tem času pri otrocih in mladostnikih. Osebe so največkrat potrebovale svetovanje na področju duševnega pomembna, pa smo bili prepoznani zdravja zaradi čustveno-vedenjskih simptomov kot kader, ki lahko dela vse drugo, kot odziva na epidemijo, osamljenosti in socialno- samo preventive ne. Vse službe so ekonomskih stisk. Strokovnjaki iz CKZ/ZVC so v pustile ljudi na cedilu, mi smo se trudili času prvega vala epidemije covid-19 prebivalcem po svojih močeh on-line. Preventiva največ podpore nudili v sklopu organizirane je tudi naučiti razkuževanja rok, Telefonske psihološke podpore ter preko individualnega telefonskega svetovanja (Strokovna umivanja rok, pravilnega nošenja skupina za duševno zdravje, 2020). Klicatelji so mask in shranjevanja le teh. Tukaj bi najpogosteje klicali zaradi čustveno-vedenjskih lahko naredili mnogo več.« simptomov v povezavi s SARS-CoV-2 (doživljanje (Vodja CKZ/ZVC) tesnobe, paničnih napadov, strahu pred okužbo, nespečnosti, strahu pred prihodnostjo), težav v duševnem zdravju (duševne motnje) ter težav v medosebnih odnosih (vključno z družinskim »Vsekakor se preventivne aktivnosti nasiljem). ne bi smele ukiniti, saj samo s preventivo preprečujemo škodo, Preventiva kroničnih nenalezljivih bolezni bi bila še posebej pomembna, saj raziskave in podatki ki jo vidimo po končani razglasitvi o obolevnosti in umrljivosti kažejo, da so za težje epidemije. … Škoda na zdravju v vseh poteke bolezni COVID-19 in povečano umrljivost generacijah je zelo velika.« najbolj ogroženi prav bolniki s kroničnimi (Vodja CKZ/ZVC) boleznimi. Z zaustavitvijo preventivnih aktivnosti tako povečujemo delež rizičnih kroničnih bolnikov in povečujemo negativne posledice pandemije COVID-19, na kar opozarja pristop Stališče obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni obvladovanja sindemije, za katerega so potrebni in promocije zdravja je bilo vključeno tudi v izhodno populacijski pristopi na različnih ravneh družbe strategijo zdravstvenega sistema za COVID-19, in zdravstvenega varstva. Pomembno bi bilo ki jo je za MZ pripravil Glavni strokovni svet pri poiskati varne in učinkovite pristope, ki bi tudi v Slovenskem zdravniškem društvu (GSS SZD): času pandemije COVID-19 ohranjali in omogočali preventivo in pravočasno obravnavo oseb s kroničnimi boleznimi. V nasprotnem primeru pa je ena epidemija (COVID-19) okrepila druge “Ključni izziv za državo je, da se odzove epidemije (npr. sladkorne bolezni, duševnih tako z aktivnostmi za zmanjševanje motenj, srčno-žilnih bolezni itd.). Na spregledanost širjenja epidemije kot z aktivnostmi oziroma neizkoriščeni potencial strokovnjakov s področja promocije zdravja in preventive v ZVC in za obvladovanje sindemičnih CKZ za obvladovanje sindemije so opozorile tudi razsežnosti, presečno med obema vodje ZVC/CKZ v zgoraj omenjeni anketi: pa je oblikovanje ukrepov, ki bodo omogočili novo normalnost življenja z virusom ob omogočanju delovanja družbe.” 16 Spremljanje sprememb in merjenje situacije sta 3 MEDNARODNI KONTEKST bili poleg izvajanja preventivne dejavnosti na primarni ravni v izhodni strategiji izpostavljeni kot ključni vprašanji javnega zdravja v zdravstvenem V Sloveniji se v času sindemije COVID-19 s stališča sistemu (med drugim je bila izpostavljena promocije zdravja skorajda ni bilo mogoče nujnost pridobivanja podatkov o stanju in vključevati v iskanje rešitev. Več prostora za poteku epidemije z oceno zdravstvenega salutegenetsko delovanje je ponujala mreža stanja prebivalcev tudi glede različnih bolezni EuroHealthNet, v sklopu katere je bil NIJZ med in zdravstvenih stanj, nujnost vzpostavitve vodilnimi v partnerstvu pri definiranju odgovorov posodobljenih in metodološko ustreznih na strateška vprašanja. EuroHealthNet je na ter infrastrukturno podprtih virov podatkov sindemične razsežnosti epidemije opozoril že ter zagotovitev strokovnjakov s sodobnimi marca 2020 (EuroHealthNet, 2020a) in se vse od znanji za njihovo analitiko in interpretacijo takrat ob različnih priložnostih dejavno vključeval ter izgradnja posodobljenega informacijskega z izjavami in aktivnostmi (EuroHealthNet, 2020b). sistema, prenova kapacitet znanja, vzpostavitev kapacitet za analitiko, statistično modeliranje Partnerske institucije so v okviru EuroHealthNet in napovedovanje, vključno z izračunavanjem mreže opravile tudi strateško javnozdravstveno bremena bolezni, poškodb in dejavnikov tveganja). napoved (angl. foresight) v luči COVID-19 (EuroHealthNet, 2021). Rezultati so opozorili na 2.3 Sindemija in medsektorsko predvideno naraščanje neenakosti v prihodnosti delovanje na področju kroničnih zaradi sindemije COVID-19 in na izrazito povečanje nenalezljivih bolezni težav v duševnem zdravju. Izkazalo se je tudi, da partnerji razumejo, da COVID-19 kot bolezen Na področju zdravja smo v času pandemije prizadene predvsem starejše, medtem ko ukrepi, v vseh politikah zaznali pozitivne premike v ki jih države uvajajo za preprečevanje širjenja prepoznavnosti pomena javnega zdravja v drugih pandemije COVID-19, so in bodo v prihodnjem sektorjih. Analiza tega področja še ni bila narejena, desetletju prizadeli predvsem mlajše generacije, nakazuje pa se, da je javno zdravje z večino pri čemer so bile kot najbolj izpostavljene sektorjev sodelovalo v okviru biomedicinskega opredeljene mlade družine z otroki. modela. Tak način sodelovanja onemogoča izgradnjo multidisiplinarnih kompetenc in EuroHealthNet pisarna v Bruslju je partnerske trajnostno zastavljeno sodelovanje in v tem organizacije ažurno seznanjala s strateškimi smislu pomeni izgubljeno okno priložnosti. usmeritvami Komisije. Obveščala jih je je Izjemo predstavlja sektor šolstva, s katerim je o usmeritvah Komisije v zvezi z mehanizmi sodelovanje z javnim zdravjem potekalo skozi oba in sredstvi, ki so bila namenjena za blažitev modela, biomedicinskega in biopsihosocialnega. sindemije COVID-19, ter zagovarjala ukrepe, ki Kolizija obeh sistemov je pomenila velik izziv za bi enakovredno uveljavljali tudi aktivnosti na delovanje “socialno medicinskega” dela stroke področju obvladovanja kroničnih nenalezljivih javnega zdravja. bolezni in zmanjševanja neenakosti. Prvič v zgodovini EU so bila za področje javnega zdravja zagotovljena znatna povratna in nepovratna sredstva, namenjena okrevanju in odpornosti, a Slovenija namenske porabe sredstev ni opredelila v široki javni razpravi, kot je bilo priporočilo Komisije. Sredstva iz tega mehanizma, ki so prišla v (javno) zdravje so bila relativno nizka, tudi sicer pa je bila večina sredstev DG Sante namenjenih za nalezljive bolezni in farmacevtiko. 17 Mednarodno je bila na področju promocije 4 ZAKLJUČEK zdravja decembra 2021 sprejeta Ženevska listina o blaginji (World Health Organisation [WHO], 2021), ki nadgrajuje Ottawsko deklaracijo (WHO, b. d.) Ukrepi za obvladovanje COVID-19 so bili v Sloveniji iz leta 1986 in predstavlja osnovo za delovanje naravnani na obvladovanje pandemije, ne pa na javnega zdravja v obdobju po sindemiji COVID-19. obvladovanje sindemije. Ljudje niso imeli možnosti Ženevska listina poudarja naslednje odzive javnega razvoja občutka koherenčnosti (biti vključen, biti zdravja z namenom spodbujanja blaginje: (1) cenite, pomemben in imeti možnost vplivanja), kar je bil spoštujte in negujte planet Zemljo in njegove najverjetnejši razlog za upiranje, opuščanje in (ne) ekosisteme; (2) oblikujte pravično gospodarstvo, namerno kršenje zaščitnih ukrepov. ki služi človeškemu razvoju znotraj planetarnih Vendar, od sindemije COVID-19 je minilo že nekaj in ekoloških meja (angl. wellbeing economy); (3) časa. Izkazala se je le za eno od kriz, ki v valovih razvijajte zdravo javno politiko za skupno dobro; (4) oblikujejo multikrizno obdobje sedanjosti in dosegajte univerzalno zdravstveno zavarovanje; določajo družbeno in individualno odzivanje ter (5) obravnavajte vplive digitalne preobrazbe, (6) prehajanje v življenje permanentne krize v družbi skupaj skrbite za cvetočo prihodnost. tveganja (Beck, 2009). Upoštevanje konceptualnih V logičnem okviru Ženevske listine je bil opravljen razlag današnjega družbenega dogajanja lahko globalni pregled odzivov držav na sindemijo olajša razumevanje stanja in pripravo ukrepov. COVID-19 (Laurent idr., 2022) in primerjava Ena izmed tektonskih prelomnic se bo najverjetneje njihove uspešnosti glede na zdravstvene izide. zgodila (oziroma se v določenem obsegu že dogaja) Prispevek išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko na nivoju odnosa med kapitali - ekonomski kapital držav v času sindemije COVID-19 ni uspelo zaščititi proti socialnemu, kulturnemu, okoljskemu . . Ena zdravja in blaginje svojih prebivalcev. Med njimi od možnih rešitev gre v smeri, da bodo vsi kapitali tudi Slovenija, ki je po primerjalnih podatkih postali enakovredni, to pa pomeni postopen umik glede kumulativne umrljivosti zaradi COVID-19 paradigme vsemogočne ekonomske rasti kot globalno na četrtem mestu seznama dvajsetih edinega kazalnika uspešnosti družbe. Napoveduje najbolj prizadetih držav. V Sloveniji smo v letu se, da bomo za delovanje družbe znotraj omejitev 2020 zabeležili 3390 primerov smrti v povezavi s planeta, kot ga opredeljuje ekonomski model COVID-19 (umrljivost zaradi Covida in s Covidom), obroča (EuroHealthNet, 2022), za določeno v letu 2021 pa 3062 primerov smrti. To je v letu obdobje namesto gospodarske rasti usmerjeni 2020 pomenilo 161,4 smrti/100.000 prebivalcev v ekonomsko stagnacijo ali celo zmanjševanje in v letu 2021 145,3/100.000 prebivalcev (NIJZ, ekonomske rasti do točke, ko bo ekonomsko b.d.). Do 25. avgusta 2023 smo v Sloveniji skupno delovanje družbe ostalo v obvladljivih okvirih tako zabeležili 1344434 primerov in 7100 smrti zaradi za družbo, kot tudi za planet. oz. s Covidom (Worldometer, b. d.). Prispevek opozarja na temeljne postulate promocije zdravja, med njimi oddaljene determinante zdravja skozi različne kapitale, ki strukturno bolj pomembno vplivajo na zdravstvene izide in blaginjo kot človekovo individualno delovanje. Na področju javnega zdravja pa bo v prihodnje, v želji po izboljšanju obvladovanja kriznih situacij, kot je bila pandemija, smiselna dodatna okrepitev medsebojnega sodelovanja, povezanosti in zavezništva posameznih strokovnih področij v želji po uveljavitvi metodoloških pristopov in sinergističnega delovanja različnih specialnosti kot povezovalnih elementov za delo različnih timov. 18 LITERATURA Horton R. (2020). Offline: COVID-19 is not a pandemic. Lancet (London, England), 396(10255), 874. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(20)32000-6 Antonovsky, A. (1996). The salutogenic model as a theory to guide health promotion. Health Laurent, E., Tenzin, T., Kim, J., Dalziel, P. in Ahokas, J. Promotion International, 11(1), 11–18. https://doi. (2022). The Wel being Reflex: Facing Covid with org/10.1093/heapro/11.1.11 a 21st century compass. Wel being Economy Al iance. https://weall.org/wp-content/uploads/ Beck, U. (2009). Družba tveganja: Na poti v neko drugo WEAll-briefings-Wellbeing-Reflex.pdf moderno. Ljubljana: Založba Krtina Nacionalni inštitut za javno zdravje. (20.01.2021). EuroHealthNet. (24.3.2020a). What COVID-19 is Koronavirus (SARS-CoV-2) – gradiva. https://nijz.si/ teaching us about inequality and the sustainability nalezljive-bolezni/koronavirus/koronavirus-sars- of our health systems. https://eurohealthnet.eu/ cov-2-gradiva/ publication/what-covid-19-is-teaching-us-about- inequality-and-the-sustainability-of-our-health- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (03.04.2023). systems/ Izsledki panelne spletne raziskave SI-PANDA. https://nijz.si/zivljenjski-slog/izsledki-panelne- EuroHealthNet. (2020b). Written Statement by spletne-raziskave-si-panda/ EuroHealthNet for the 70th Session of the WHO Regional Committee for Europe, Provisional Agenda Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). NIJZ item: The state of health in the WHO European podatkovni portal. https://podatki.nijz.si/pxweb/ Region, including lessons learned from the sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/ COVID-19 pandemic. https://cdn.who.int/media/ docs/librariesprovider2/regional-committee- Strokovna skupina za duševno zdravje. (2020). meeting-reports/2020/ai2eurohealthnet. Telefonska psihološka podpora v zdravstvenih pdf?sfvrsn=8337ab5b_5&download=true domovih lokalnim prebivalcem v prvem valu epidemije bolezni COVID-19. Ljubljana: Nacionalni EuroHealthNet. (28.01.2021). Public health foresight inštitut za javno zdravje. in light of COVID-19. https://eurohealthnet.eu/ publication/public-health-foresight-in-light-of- World Health Organisation. (b. d.) The 1st International covid-19/ Conference on Health Promotion, Ottawa, 1986. https://www.who.int/teams/health-promotion/ EuroHealthNet. (06.05.2022). An Economy of enhanced-wellbeing/first-global-conference Wel being for health equity. https://eurohealthnet. eu/publication/an-economy-of-wellbeing-for- World Health Organisation. (2021). The Geneva health-equity/ Charter for Wel -being. https://www.who.int/ publications/m/item/the-geneva-charter-for- Gabrijelčič Blenkuš M. (2020). Priporočila za starejše well-being v času epidemije nove virusne bolezni COVID-19. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz. Worldometer. (b.d.). Slovenia. https://www. si/wp-content/uploads/2022/11/priporocila_ worldometers.info/coronavirus/country/slovenia za_starejse_v_casu_epidemije_nove_virusne_ bolezni_covid19.pdf in D. Vercic (ur.) Public Relations Research: An International Perspective (str. 3–48). International Thomson Business Press Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Gabrijelčič Blenkuš, M., Jeriček Klanšček, H., Fajdiga Turk, V., Gregorič, M., Šivec, N., Poličnik, R., Blaznik, U., Carli, T. in Zupančič Tisovec, B. (2021). Pandemija COVID-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 7. val. Nacionalni inštitut za javno zdravje https://www.nijz.si/sites/www.nijz. si/files/uploaded/panda_porocilo_po_7._valu.pdf 19 POVZETKI VABLJENIH PREDAVANJ 20 asist. Mario Fafangel, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza Nacionalni inštitut za javno zdravje COVID-19: EPIDEMIOLOŠKI POBEG IZ TEORIJE V PRAKSO Bolezen covid-19, ki jo povzroča novi koronavirus Potrdilo se je, kar vemo že dolgo časa, da imamo SARS-CoV-2, se je sredi decembra 2019 iz Vuhana zelo omejene človeške epidemiološke resurse. To na Kitajskem začela širiti po svetu. Izkušnja s SARS smo zelo uspešno obvladali z ustanovitvijo treh okužbami iz leta 2003, ko so se okužbe pojavljale klicnih centrov za epidemiološko sledenje (LJ, CE, samo v južni Kitajski, se niso ponovile. MB), ki smo jih kasneje zaradi hitrega širjenja novih različic SARS-CoV-2 prestrukturirali v sekundarno V začetku marca 2020 smo ugotovili prve primere in terciarno epidemiološko podporo, bazična importiranih okužb v Sloveniji. Kmalu zatem je identifikacija in ozaveščanje okuženih pa je izvajal prišlo do vdora covid-19 v dva domova za starejše profesionalni klicni center. občane in do širjenja okužb v lokalnem okolju. Ko je različica omikron v Sloveniji postala V Sloveniji smo sprejeli potrebne ukrepe, ki so bili prevladujoča, se je pomembno spremenilo takrat znani kot učinkoviti, za zgodnje odkrivanje razmerje med številom potrjenih primerov posameznikov s sumom na novi koronavirus. Prav okužb s SARS-CoV-2 in hudim potekom covid-19, tako so bile izdelane in objavljene smernice za kar je pokazalo spremljanje bolnikov s SARI v različna področja za splošno in strokovno javnost enote intenzivne terapije. Vzpostavili smo sistem z definiranimi pristopi v kontekstu obvladovanja spremljanja akutnih okužb dihal pri bolnikih s covidnih okužb. Hitro je bila vzpostavljena covid-19, kar nam omogoča tedensko spremljanje laboratorijska diagnostika, težava v praski pa je hude obolevnosti zaradi okužbe s SARS-CoV2. bila logistika transporta kužnin in omejena količina reagentov. Na začetku ni bilo veliko podatkov o V okviru mreže EuroMOMO (European mortality kužnosti in dejstvu, da se SARS-CoV-2 prenaša ne monitoring) smo vzpostavili tedensko spremljanje samo kapljično, ampak tudi aerogeno. splošne umrljivosti v Sloveniji. V času epidemije covid-19 smo v Sloveniji trikrat pomembno Epidemiologi CNB in območnih enot smo skupaj s presegli pričakovano število umrlih. Prvič ob koncu sodelavci želeli širjenje okužb zajeziti. Vlagali smo leta 2020, nato ob koncu leta 2021 (delta različica) maksimalne napore v epidemiološko sledenje in in še v začetku leta 2022 (omikron različica). zbiranje podatkov, ki se je izkazalo za zastarelo in časovno neadekvanto. Potrebno je bilo uvesti Covid-19 je zaradi obsega primerov, ki so rabili sodobno prijavo covid-19, ki je nato omogočila epidemiološko obravnavo, postavil na plan vse sintezo prijave potrjene okužbe, identifikacijo omejitve analognega prijavljanja in spremljanja stikov, karanten ter vseh navodil. Historičen nalezljivih bolezni v Sloveniji. Obstoječi sistem ne pregled hitrosti določenih ukrepov, prilagajanje glede na človeške vire in trud ni imel sposobnosti navodil vladnim odredbam iz danes na jutri, se iz spremljanja in odzivanja takšnega števila današnje perspektive zdi skoraj misija nemogoče. primerov. Zaradi tega se je na NIJZ tekom najhujše 21 pandemije tega stoletja razvilo nov digitalni sistem laboratorijske prijave covida-19. Istočasno se je razvilo novi sistem digitalnega sprejemanja in obdelave teh prijav s strani epidemiološke službe. To je omogočilo spremljanje epidemije covida-19 brez omejitev vezanih starih papirnatih prijav in odprlo pot v razvoj novih pristopov (npr. avtomatizirani prikazi podatokov za vse javnosti in klicini centri, ki so omogočili istočasno okrepitev sposobnosti odivanja epidemiloške službe. Na začetku smo skušali okužbe omejiti z nefarmakološki ukrepi, v decembru pa je v Evropski uniji začasno dovoljenje za promet dobilo prvo mRNA cepivo. Cepljenje z različnimi dostopnimi cepivi smo najprej izvajali v skladu s prioritetami, definiranimi v vladni strategiji, kasneje pa je postalo dostopno vsem, ki so se za cepljenje odločili. Vezano na spremljanje precepljenosti, cepilni status in klinično sliko, smo razvili interaktivni portal. 27. junija 2022 je bila v okviru NIJZ imenovana Posvetovalna skupina za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2. Skupina je delovala do konca februarja 2023. Kroženje virusa SARS-CoV-2 in pojavljanje novih različic sta postala naša realnost. Ukrepi in priporočila za obvladovanje prenosa okužb niso samo individualna odločitev posameznika, ampak morajo biti implementirani tudi na sistemski ravni. Epidemiološko spremljanje, odzivanje in modeliranje širjenja okužb zahteva digitalizacijo spremljanja in tudi vzpostavitev komplementarnih sistemov spremljanja, kot je v letu 2022 vzpostavljen sistem spremljanja SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. Pogled naprej je usmerjen v oblikovanje družbe, ki bo bolj odporna na nove pandemije v prihodnosti. Slednje je mogoče v maksimalno učinkovitem spremljanju zoonoz, implementaciji uspešnega prezračevanja stavb in nadgradnji sistemov za spremljanje nalezljivih bolezni, ob sočasnem skrbnem in transparentnem komuniciranju z ljudmi v želji, da skupaj krepimo zdravje posameznika in družbe. 22 doc. dr. Tit Albreht Nacionalni inštitut za javno zdravje JAVNO ZDRAVJE V EVROPI – OBDOBJE PO PANDEMIJI – ČAS ZA SOOČENJE S STARIMI IN NOVIMI IZZIVI Povzetek kroničnih nenalezljvi h bolezni je sedaj vedno bolj v ospredju tudi duševno zdravje. Le-to je po eni Javno zdravje v Evropi se je – skupaj z javnim strani povezano z vrsto socialnih in ekonomskih zdravjem na globalni ravni – v preteklih treh letih determinant, po drugi strani pa z demografskimi, soočalo z največjo akutno javnozdravstveno krizo. ekonomskimi, epidemiološkimi in socialnimi Zdaj ko je večina ključnih težav zaradi covida-19 spremembami, do katerih prihaja vedno hitreje in mimo, je pravi čas, da se zazremo v prihodnost in pogosteje. ovrednotimo prioritete. Razlike med različnimi evropskimi regijami so se Pandemija je razgalila vrsto problemov in izzivov, sicer nekoliko zmanjšale, vendar je v to dogajanje s katerimi so se, se in se še bodo soočali evropski zdaj vstopila še vojna v Ukrajini, pospešene zdravstveni sistemi. Mednje sodijo demografski migracije tako znotraj Evrope, kot tudi pritok in epidemiološki prehod, zdravstvena pismenost, migrantov zunaj nje. To odpira vrsto novih vprašanj, nove oblike in težave komuniciranja z bolniki in ki segajo od enakopravnega vključevanja tujcev v splošno javnostjo, pa tudi prehitro zapostavljanje evropske družbe, pa vse do vprašanj povezanih določenih problemov. Kot prečen in izjemno z zdravjem, ki so preplet različnih determinant. pomemben izziv za Evropo pa se v ospredje Na mnoge od slednjih lahko aktivno vplivamo vsekakor prebija tudi celoten sklop problemov s pametno ekonomsko in socialno politiko, ki povezanih z ekološkimi izzivi in trajnostnim v sodelovanju z javnim zdravjem lahko edine razvojem. Na tej točki prihaja do mnogih stičnih postopoma pripeljejo družbe do boljšega zdravja točk med javnim zdravjem in med tistim delom za vse državljane in prebivalce. Posebno mesto v javnosti, ki opozarja na potrebe po spremembi prioritetah bo treba namenit mladim – ne samo smeri bodočega razvoja. zaradi njihove ranljivosti in pomena za vitalnost skupnosti, temveč tudi pri aktivnem vključevanju Zdravstvena pismenost, socio-ekonomske v ključne odločitve. razlike v naših družbah in med državami ter razvoj razširjeno prisotne skepse do strokovnih Ključne besede: javno zdravje, pandemija, mnenj in priporočil so v medsebojnem delovanju prioriteta, raziskovanje, zdravstvena politika negativno vplivale na določene skupine ukrepov za zamejevanje pandemije. V prihodnje pa bi lahko podobno negativno ovirale predloge ukrepov, ki bodo nujni za ohranjanje in večanje ravni zdravja v Evropi. Poleg že dobro znanih problemov nezdravega življenjskega sloga in bremena 23 PUBLIC HEALTH IN EUROPE-POST-PANDEMIC PERIOD – TIME TO FACE OLD AND NEW CHALLENGES Abstract economic determinants, and on the other hand, to demographic, economic, epidemiological and Public health in Europe - along with public health social changes, which are occurring faster and global y - has faced its biggest acute public health more frequently. crisis over the past three years. Now that most of the key problems caused by COVID-19 have The differences between different European passed, it is a good time to look to the future and regions have decreased somewhat, but the war evaluate priorities. in Ukraine has now entered into this process, accelerated migration both within Europe and The pandemic has exposed a series of problems the influx of migrants outside of it. This opens and chal enges that European healthcare up a series of new issues, ranging from the equal systems have faced, are facing and will continue integration of foreigners into European societies, to face. These include the demographic and all the way to health-related issues, which are a epidemiological transition, health literacy, new combination of different determinants. We can forms and difficulties in communicating with actively influence many of the latter through patients and the general public, as well as the smart economic and social policies, which, in too hasty neglect of certain problems. As a clear cooperation with public health, are the only ones and extremely important chal enge for Europe, that can gradual y lead societies to better health the entire set of problems related to ecological for al citizens and residents. A special place in the challenges and sustainable development is priorities will have to be given to young people definitely coming to the fore. At this point, there - not only because of their vulnerability and are many points of contact between public health importance for the vitality of the community, but and that part of the public that points to the need also for their active involvement in key decisions. to change the direction of future development. Keywords: public health, pandemic, priority, Health literacy, socio-economic differences in research, health policy our societies and between countries, and the development of a widespread skepticism towards professional opinions and recommendations have interacted negatively with certain groups of measures to contain the pandemic. In the future, proposals for measures that will be necessary to maintain and increase the level of health in Europe could be similarly negatively hindered. In addition to the already wel -known problems of an unhealthy lifestyle and the burden of chronic non-communicable diseases, mental health is now more and more in the foreground. On the one hand, this is related to a series of social and 24 Matej Vinko Nacionalni inštitut za javno zdravje STRATEGIJA JAVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vodi proces priprave prvega osnutka Strategije Javnega zdravja v Sloveniji, s čimer odpira novo poglavje v državni javno-zdravstveni politiki. Osnovna usmeritev pri pripravi dokumenta je jasna: vključujoč pristop, ki temelji na sodelovanju in partnerstvu vseh relevantnih deležnikov na področju javnega zdravja. NIJZ kot vodilna institucija na področju javnega zdravja združuje strokovnjake, ki bodo skupaj z zunanjimi deležniki oblikovali ambiciozno strategijo, ki bo odražala specifične potrebe slovenske družbe. Proces bo vključeval sistematično analizo deležnikov na področju javnega zdravja, analizo trenutnega stanja dejavnosti javnega zdravja, ki bo izhajala iz ocene ključnih funkcij javnega zdravja, izvedene med leti 2017 in 2019 ter identifikacijo ključnih izzivov, s katerimi se sooča dejavnost javnega zdravja. Na podlagi slednjih aktivnosti in tudi s podporo mednarodnih ustanov, s katerimi sodelujemo, se bo Slovenija prvič zavezala dolgoročni viziji za javno zdravje. Nadejamo se da bo strategija predstavljala odsev potreb in pričakovanj prebivalcev ter zagotovilo za trajnostne ukrepe za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja v Sloveniji. 25 DU D Š U E Š VNO VN ZDRAV A JE V STROKOVNI PRISPEVEK 27 Ksenija Lekić1, prim. Nuša Konec Juričič1, Klara Pinter1, Petra Tratnjek1, Domen Kralj1, doc. dr. Marjan Cugmas2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede O KAPLJICAH OPTIMIZMA V IZREDNEM ČASU – SPLETNE OPORE #TOSEMJAZ MED ODRAŠČANJEM Povzetek prilagodili za izvajanje na daljavo. V izobraževanje o preventivnih orodjih in vsebinah programa Družbene razmere, povezane z epidemijo smo v prikazanem obdobju zajeli več kot 6.000 covida-19, so vplivale na poglobljeno socialno in strokovnjakov na 97 izobraževalnih dogodkih. psihološko ranljivost otrok in mladostnikov. Kako V sistemu skrbi za duševno zdravje zagotavlja odraščajoče podpreti v spremenjeni stvarnosti? program To sem jaz dopolnilne digitalne opore V prispevku odgovorimo na to vprašanje iz med odraščanjem in preverjen, z dokazi podprt javnozdravstvene delovne prakse – skozi primer koncept za preventivno delo v šolah, ki je na voljo nadgradnje programa za duševno zdravje mladih učiteljem/razrednikom. To sem jaz v obdobju 2020–2022. Spletno mesto www.tosemjaz.net je bilo tehnično, grafično in Ključne besede: mladostniki, duševno zdravje, vsebinsko prenovljeno. V letih 2020, 2021 in 2022 covid-19, spletno svetovanje, viri opore beleži približno 240.000 unikatnih obiskovalcev. Spletna svetovalnica, ki ima več kot 20-letno izkustveno zgodovino zagotavljanja spletne opore mladim, je tudi v času kriznih razmer omogočala preprost in anonimen dostop do strokovnega nasveta. Strokovnjaki/prostovoljci so v obdobju treh let odgovorili na več kot 7.000 vprašanj o dilemah in stiskah odraščanja. Skoraj petina vseh vprašanj je bila povezana z najtežjimi stiskami. Poskrbeli smo za razvoj večmedijskega priročnika za samopomoč Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, ki je hibrid med klasično knjigo in spletiščem ter ga v tiskani in digitalizirani izdaji predali v brezplačno in javno uporabo mladim ter strokovnjakom na področju izobraževanja, socialnega varstva in zdravstva, ki delajo z mladimi. Izbor preventivnih delavnic, namenjenih razvijanju socialnih in čustvenih veščin ter psihične odpornosti, smo 28 DROPLETS OF OPTIMISM 1 UVOD DURING A TIME OF CRISIS V kriznih obdobjih se otroci in mladostniki na strese, – ‘THIS IS ME’ ONLINE ki jih doživljajo, odzivajo zelo različno. Posledice na področju vedenja, čustvovanja, doživljanja in SUPPORT DURING učenja ter vsakdanjih rutin se lahko pokažejo hitro ali pa z zamikom in trajajo različno dolgo (Dobnik GROWING UP Renko idr., 2020). Strokovnjaki v različnih sektorjih in strokah, tudi v stroki javnega duševnega zdravja, so iskali raznovrstne načine podpore mladim Abstract v obremenilnih stresnih razmerah. Program za duševno zdravje mladih, To sem jaz, vzpostavljen Societal impacts of the COVID-19 epidemic have na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, z več kot led to the profound social and psychological 20-letno prakso kombiniranja raznolikih pristopov, vulnerability of children and adolescents. How to usmerjenih v podporo mladim pri razvijanju support the maturing youth in a changed reality? psihične odpornosti, predstavlja uhojeno pot na In our article we answer this question from a public zemljevidu preventivnih programov v Sloveniji. health perspective, fol owing a good practice S spletno svetovalnico www.tosemjaz.net, s example – the upgrade of This is Me youth mental katero že od leta 2001 spremljamo več generacij health programme in the period 2020–2022. The odraščajočih, smo bili pripravljeni na nudenje www.tosemjaz.net online platform was renewed strokovne pomoči z uporabo digitalnih orodij v completely. In the reported period, approximately času epidemije. Ta je številne vire pomoči v živo 240,000 unique platform visitors were recordur. nenadoma ohromila. Povpraševanje po aplikacijah The online counsel ing service for youth with v povezavi z zdravjem se je med epidemijo over 20 years of experience provided simple and globalno povečalo za 49 odstotkov (Sensor Tower anonymous access to expert advice also in time of Inc., 2020). Spremenjene okoliščine so ustvarile crisis. Experts / volunteers answered over 7,000 potrebo po drugačnih oblikah psihološke podpore, questions about the dilemmas and distress of kar je privedlo do selitve svetovalnih storitev growing up. Almost a fifth of all questions covered na splet (Situmorang, 2020). Strokovnjaki so the most severe hardships. We developed the terapije izvajali po telefonu ali spletu, s pomočjo multimedia self-help manual for youth entitled programov za video komuniciranje, za kar se What can I do to make it easier for me, which is v literaturi uporablja skupni izraz telemedicina a hybrid between a classic book and a website, (Lep, 2020). Kljub temu, da je na voljo potrebna and we enabled its free and public use (in the tehnologija in da je bilo v preteklosti dokazano, field of education, social and health care). da je telepsihologija za številne psihološke Preventive workshops aimed at developing social težave enako učinkovita kot intervencije v živo, and emotional skil s and psychological resilience je bila pred epidemijo uporabljena v manjši meri. were adapted for remote implementation. 97 Pandemija covida-19 je spremenila zagotavljanje educational events on the topic of prevention storitev na področju duševnega zdravja kot tools and This is Me programme contents were noben dogodek doslej. Za mlade v Sloveniji je implemented, and over 6,000 experts reachur. bil v epidemioloških razmerah otežen dostop do In the mental health care system, the This is Me strokovne pomoči v živo. Do spletnih virov opore programme provides complementary digital #Tosemjaz pa so neovirano dostopali na daljavo, support during growing up and a tested, evidence- od doma in anonimno – imeli so preprost in based concept for preventive work in schools. brezplačen dostop do spletnega posvetovanja s strokovnjakom v času, ki ga je krojil novi virus. Keywords: adolescents, mental health, COVID-19, online counsel ing, sources of support 29 2.1 Analiza stanja duševnega zdravja »/…/ Razmišljam še bolj obsesivno v otrok in mladostnikov v razmerah vse konce smeri, do tega trenutka ko epidemije se moram nekako fizično zaposliti, da Metaanaliza 29 člankov s skupnim vzorcem 80.879 mi po domače rečeno ne raznese misli. oseb v starosti do vključno 18 let je pokazala, Zanima me ali bi mi lahko dali kakšen da se je po enem letu epidemije covida-19 nasvet kako se soočati z samo situacijo delež tistih s klinično pomembnimi simptomi depresije in anksioznosti v primerjavi s stanjem virusa in spremembami v samem pred epidemijo podvojil (Racine idr., 2021). današnjem načinu življenja?/…/« Nenadne krizne razmere so neizogibno vplivale (Anonimni zapis iz spletne svetovalnice) na poglobljeno socialno in psihološko ranljivost otrok in mladostnikov. Primerjava duševnega zdravja mladih v Sloveniji v letu 2018, pred pandemijo covida-19 in med njo, je pokazala, da Kako mladostnice in mladostnike razbremenjevati se je v letu 2020 večina kazalnikov duševnega in vnesti več optimizma v njihov vsakdan in zdravja poslabšala. V letu 2020 so bili mladostniki doživljanje zaostrenih razmer? V prispevku manj zadovoljni s svojim življenjem, večji je bil odgovarjamo na to vprašanje skozi prikaz delež otrok, pri katerih je obstajala verjetnost raznolikih intervencij javnozdravstvenega pojava depresije in klinično pomembnih težav v programa To sem jaz v obdobju 2020–2023. Delo duševnem zdravju (Jeriček Klanšček idr., 2022). Pri je bilo opravljeno pod okriljem projekta »Ukrepi okrog 55 odstotkih slovenskih študentov so bili na področju obvladovanja širitve COVID-19 s v času epidemije (februar–marec 2021) prisotni poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva« in zmerni do resni simptomi depresije, pet odstotkov Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira. jih je poročalo, da ima samomorilne misli več kot polovico dni v zadnjih dveh tednih, pet odstotkov pa jih je imelo samomorilne misli skoraj vsak dan. 2 METODE Pri 51 odstotkih so bili prisotni tudi zmerni do resni simptomi anksioznosti (Selak idr., 2021). V Sloveniji Da bi kar najbolj učinkovito odgovorili na potrebe so se močno povečale potrebe po psihosocialni mladostnikov v zaostrenih razmerah, smo se in terapevtski pomoči otrokom in mladostnikom. odločili za metodologijo v dveh korakih. V prvem Po ocenah strokovnjakov iz prakse je bilo v letu smo opravili analizo stanja duševnega zdravja 2020 v primerjavi z letom poprej na Pediatrični otrok in mladostnikov v razmerah epidemije, kliniki v Ljubljani zdravljenih skoraj 50 odstotkov pri čemer smo se oprli na objavljene domače in več mladostnikov po poskusu samomora in 50 tuje strokovne prispevke, opozorila psihološke in odstotkov več otrok in mladostnikov z motnjo šolske stroke ter na podatke iz lastne izkustvene hranjenja, z epidemijo pa se je dostopnost do prakse programa To sem jaz. Na podlagi analize strokovnjakov s področja duševnega zdravja še stanja smo v drugem koraku pripravili načrt šestih poslabšala (Nacionalni inštitut za javno zdravje in razvojnih ukrepov in intervencij v programu To Slovenska tiskovna agencija [NIJZ in STA], 2021). sem jaz v letih 2020, 2021 in 2022. Ob izbruhu epidemije so se mladostniki morali soočiti z različnimi vrstami izgub in s številnimi spremembami, ki so jih doletele čez noč. Z zaprtjem šol so ostali doma, onemogočeni so jim bili stiki z vrstniki v živo in struktura njihovega vsakdanjega življenja se je spremenila. Petnajstletnik v sporočilu v spletno svetovalnico www.tosemjaz.net piše: 30 »Izgubil sem voljo do življenja. Ne »Jaz bi samo rada povedala, da počnem stvari ki sem jih prej rad preživljam težke čase. Že itak je počel, v prostem času skos spim, jem težko zaradi korone in potem pride ali pa sem na socialnih omrežjih. To se ostalo. Starša se ravno ločujeta me ubija. Res zelo pogrešam šolo, oziroma sta na temu da se bosta in je prijatelje, bus, mesto v katerem grozna vojna doma. Ne živim v uredu je moja šola, učenje, sprehode, razmerah in vedno težje mi je. /…/ trgovine,.. in vse kar sem prej počel. Sem sama osamljena in zelo žalostna. /…/ Cel dan preležim v svoji postelji s že od vedno se z nobenim od staršev slušalkami v ušesih ali pa prespim cel ne stekam ker se oba že od vedno dan. Ponoči je ista zgodba ali spim ali grdo obnašata do mene in so dnevi ko pa sem na telefonu. Moja mami je sploh ne govorimo niti besede. /…/« zelo zaskrbljena glede tega, ampak (Anonimni zapis iz spletne svetovalnice ve da je karantena kriva zato sva se www.tosemjaz.net). pogovarjala o tem. Postajam čim bolj depresiven, začel sem se tudi rediti in sovražiti samega sebe … /…/«. Po podatkih uredništva spletne svetovalnice www. tosemjaz.net, kjer kodiramo vsa prejeta spletna vprašanja glede na tipologijo problema, so mladi v obdobju, ki je sovpadalo z zaprtjem šol, omejitvijo Šolanje se je odvijalo na daljavo. Vse to je gibanja in vzdrževanjem socialne distance, v mlade še bolj spodbudilo k uporabi socialnih spletno svetovalnico naslovili več vprašanj, več omrežij in drugih spletnih orodij, tudi spletnih sporočil vrstnikom, podaljšal se je čas uporabe virov opore. A ne vseh, saj je v času prvega ob obisku in povečalo se je število branih strani. V vala epidemije v Sloveniji približno desetina aprilu 2020 so prebrali za 70 odstotkov več vsebin, slovenskih mladostnikov poročala, da dostopa do dostopnih na spletišču, kot v prvih posameznih elektronskih naprav in spletnih okolij za delo za mesecih tega leta; spletišče je beležilo približno šolo ali komunikacijo s prijatelji sploh ni imela, ga 30-odstotni porast obiska. Po opažanjih uredništva je imela le redko ali občasno (Jeriček Klanšček idr., so v spletno svetovalnico naslavljali vprašanja, 2021). Približno četrtina mladostnikov, zajetih v vezana na socialno distanciranje, odnose, čustvene isto raziskavo, je poročala o pomanjkanju podpore stiske in tesnobnost, epidemijo covida-19, pri šolskih obveznostih. Približno petina slovenskih pomanjkanje dnevne strukture in motivacije za mladostnikov se je med prvim valom epidemije učenje, gibanje in telesno samopodobo. Prav pogosto ali zelo pogosto počutila osamljena. tako so opisovali več stisk, ki so razkrivale globlje Skoraj polovica je poročala o poslabšanju finančne družinske ranljivosti. Delež najtežjih vprašanj, ki so in socialne situacije. Raziskovalci tudi opozarjajo na se nanašala na samomorilnost, samopoškodbeno pomen kumulativnega vpliva dejavnikov tveganja vedenje, motnje hranjenja, anksioznost, družinsko v nevsakdanjih stresnih situacijah (Jeriček Klanšček in vrstniško nasilje ter druge izredne situacije, je v idr., 2021). Na čustvenem in učnem področju so začetnem obdobju epidemije, aprila 2020, znašal bili najbolj prizadeti otroci iz revnih družin, saj 17 odstotkov. so imeli na voljo najmanj virov pomoči (Mikuš Kos, 2021) – npr. slabe pogoje za učenja doma. Raznolike in mnogotere, že prej obstoječe stiske so se za mladostnike še zaostrile: 31 2.2. Priprava načrta razvojnih ukrepov za razvoj težav v duševnem zdravju in krepitve in intervencij v programu To sem jaz v varovalnih dejavnikov za uspešno psihosocialno letih 2020, 2021 in 2022 prilagajanje (Konec Juričič idr., 2022). Publikacijo Priporočila za izvajanje preventivnih delavnic na V danih razmerah, ob opozorilih psihološke daljavo: e-Delavnice To sem jaz (spletna izdaja, stroke na pričakovano povečevanje socialne in februar 2021) je sestavljal izbor treh preventivnih psihološke ranljivosti otrok in mladostnikov ter delavnic, ki posegajo na področje krepitve ob zaznavanju večjih potreb po uporabi storitev mladostnikovih socialnih in čustvenih veščin ter spletne svetovalnice, smo se v programu To sem samopodobe. Z njimi smo naslovili področja (i) jaz osredotočili na šest razvojnih ukrepov in pozitivne življenjske naravnanosti, (i ) postavljanja intervencij: 1.) omogočiti učiteljem preventivno in uresničevanja ciljev ter (iii) samospoštovanja delo z učenci/dijaki na daljavo: prilagoditi koncept in samosprejemanja. Obseg opravljenih delavnic preventivnih delavnic za e-izvajanje; 2.) zagotoviti v živo oziroma preko spleta je zaradi zaprtja šol samopomočno gradivo za mladostnike, ki bo bistveno upadel glede na leta poprej, a vendar je temeljilo na dobri praksi in metodah, ki so podprte v šolskem letu 2020/2021 preventivne delavnice z dokazi o učinkovitosti; 3.) celostno prenoviti izvajalo 126 učiteljev in šolskih svetovalnih spletišče: obogatiti spletne svetovalne storitve delavcev na 81 osnovnih in srednjih šolah ter v in informiranje, ohraniti mrežo strokovnjakov/ dijaških domovih. V 636 izvedenih preventivnih prostovoljcev; 4.) spremljati in poglobiti vpogled delavnic so zajeli vsaj 5.800 učencev in dijakov. v potrebe mladostnikov s pomočjo analitike Kar 37 odstotkov vseh delavnic je bilo izvedenih spletne dejavnosti; 5.) vzpostaviti dejavnost preko spleta. proaktivnega kontinuiranega informiranja mladih o vsebinah duševnega zdravja z razvojem novih 3.2 Priročnik za samopomoč za komunikacijskih orodij; 6.) seznanjati strokovno mladostnice in mladostnike javnost z viri pomoči, orodji in intervencijami: izobraževati in informirati strokovne delavce, ki so Zaradi naraščajočega sporočanja mladih o v delovnem stiku z mladimi. doživljanju tesnobe, strahov in zaskrbljenosti smo se usmerili v razvoj posebnega večmedijskega priročnika za samopomoč Kaj lahko naredim, da 3 REZULTATI mi bo lažje (Batagelj in Lekić, 2021), ki je hibrid med klasično knjigo in spletiščem. V prvem delu priročnika se skozi kognitivno vedenjski Rezultati prikazujejo vsebinske, tehnične in model osredotočimo na razumevanje krožne procesne vidike nadgradnje preventivnega povezanosti misli, čustev, vedenja in telesnih programa To sem jaz, ki so vezani na šest odzivov. V drugem delu opišemo načine, s katerimi predhodno izpostavljenih razvojnih ukrepov. si mladostniki v stiski lahko pomagajo sami, 3.1 Priporočila za izvajanje preventivnih predstavimo jim različne vire opore in nujnost delavnic na daljavo strokovne pomoči, ko stiske sami ne zmorejo razrešiti. Priročnik je opremljen s QR kodami, ki Osnovo za delo v šolski preventivni praksi v bralca vodijo do dodatnih in poglobljenih vsebin programu To sem jaz predstavlja preverjen in z na spletišču www.tosemjaz.net. V obsežnih dokazi podprt model desetih preventivnih delavnic, spletnih rubrikah podrobneje osvetljujemo opisan v priročniku Zorenje skozi To sem jaz (Tacol izbrane teme o tesnobi in strahu, jezi ter žalosti idr., 2019). Izbor preventivnih delavnic smo in depresiji – teme, ki smo jih v interdisciplinarni prilagodili za izvajanje na daljavo. Gradivo je bilo skupini strokovnjakov prepoznali kot smiselne za dobrodošlo zlasti razrednikom, saj so svoje učence obravnavo z vidika potreb mladostnikov (Lekić in dijake lahko s strokovno utemeljenimi tematikami idr., 2022). Rubrike omogočajo uporabniku podprli tudi s stikom v spletnem okolju. Delavnice aktivno udeležbo, saj vsebujejo delovne liste so zasnovane z namenom zmanjševanja tveganja in zvočno gradivo. Priročnik se torej dinamično 32 povezuje s spletiščem in bazo zvočnega gradiva. 3.3 Celostna tehnična, grafična in Mladostnik je bralec, poslušalec ali aktivni vsebinska prenova spletnega mesta udeleženec v štirinajstih vodenih izkustvenih in svetovalnice vajah za pomoč, ki so usmerjene v sproščanje (npr. trebušno dihanje, prizemljitev ali tehnika 5-4- Z namero, da bi zagotovili učinkovitejše svetovalne 3-2-1), spreminjanje misli ali vedenja (vedenjska storitve, smo pristopili k celostni prenovi spletišča aktivacija) in v razumevanje čustev ter doživljanja www.tosemjaz.net. Ta je zahtevala optimalno (npr. prepoznavanja, sprejemanja in izražanja jeze). tehnološko zasnovo, mikavno vizualizacijo in Gradivo smo zasnovali v sodelovanju s strokovnjaki premišljeno načrtovanje. Vsebinsko, grafično in Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in tehnično zahteven projekt, ki je bil z izvajalcem starše Maribor. Priročnik temelji na kognitivno v celoti izveden na daljavo in zaključen v devetih vedenjski paradigmi1. Mladostniku na razumljiv mesecih, je bil usmerjen v izboljšanje uporabniške način osmišljamo prepoznavanje in poimenovanje izkušnje in vidnosti spletnega mesta. Prenovljeno čustev, odkrivanje miselnih pasti ter realistično spletišče je bilo odprto 1. marca 20223. V središče razmišljanje. Približamo mu univerzalne veščine nove platforme je umeščen iskalnik, dostopen na za vsakdan. Priročnik v tiskani izdaji v prvem in vsaki strani v sklopu primarne navigacije, hibridno drugem natisu v skupni nakladi 14.200 izvodov delujoč v povezavi tako z vsebinami člankov smo brezplačno predali v javno uporabo vsem kot z bazo vprašanj mladostnikov in nasvetov osnovnim in srednjim šolam v Sloveniji (januar strokovnjakov iz spletne svetovalnice. Vizualni 2022) ter službam na področju zdravstva in koncept spletnega mesta ohranja verodostojnost socialnega varstva (julij 2022), v katerih se svetovalnice, pri čemer temelji na ponazarjanju srečujejo z mladimi. Priročnik je kot gradivo čustev, ki so v stalnem gibanju in preoblikovanju. za samopomoč namenjen starejšim od 15 let, Uporabniki spletišča (primarna ciljna skupina) obenem je tudi gradivo, ki ga pri delu z razredom ostajajo mladostniki od 14. do 18. leta. Spletišče v ali posameznikom lahko uporabljajo pedagoški letih 2020, 2021 in 2022 beleži približno 240.000 delavci2 in zdravstveni strokovnjaki. Priročnik po unikatnih obiskovalcev in 2,3 milijona branih strani. mnenju recenzenta Petra Janjuševića predstavlja »zaupanja vreden vir informiranja in samopomoči 3.3.1 Zakladnica vsebin mladim« in »pomembno nadgradnjo virov pomoči S prenovo spletišča je vzpostavljen slogovno in samopomoči, ki jih uvrščamo med t.i. nizko- spremenjen koncept priprave vsebin – to so krajši intenzivne intervencije, dostopne komurkoli, in pregledni prispevki, podprti s fotografijami, kjerkoli in kadarkoli« (Batagelj in Lekić, 2022, grafikami in infografikami. Po novem imajo mladi str. 56). Mladi imajo priročnik na voljo v šolskih na spletišču dostop do 250 strokovno preverjenih knjižnicah in šolskih svetovalnih službah. Prosto prispevkov, razvrščenih v devet vsebinskih dostopen je tudi v e-izdaji na naslovu https:// sklopov (Zaljubljenost in ljubezen; Samopodoba, live.editiondigital.com/e/221cpgqsc/prirocnik- čustva in psihične stiske; Moje telo in zdravje; kaj-lahko-naredim-da-mi-bo-lazje. V letu dni po Spolnost; Družina, prijatelji in vrstniki; Šola, učenje objavi je imela digitalizirana izdaja 20.000 bralcev. in prosti čas; Droge in zasvojenost; Jaz na spletu; Razmišljam, imam stališča). 1 Vedenjsko kognitivna terapija (VKT) se je uveljavila kot prva izbira za obravnavo anksioznosti in depresivnih motenj pri otrocih in mladostnikih (James et al., 2013). V osnovi je usmerjena na delo z mislimi, čustvi in vedenjem, ob upoštevanju širše življenjske situacije posameznika. Cilj VKT ni le odpraviti anksioznosti, ampak klienta naučiti strategij, ki mu bodo v pomoč v različnih situacijah. VKT ima torej tudi preventivne učinke (Dobnik Renko, 2020). 2 Priporočila za uporabo priročnika v različnih vzgojno-izobraževalnih kontekstih so pripravili v Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije (Banda idr., 2022): https://www.tosemjaz.net/assets/Priporocila_prirocnik_prva_izdaja_koncna.pdf 3 Prejem nagrade: WEBSI Digitalni presežki Slovenije 2022 – 3. mesto v kategoriji Družbeno odgovorni projekti za celostno prenovo spletišča v letu 2022 (Festival slovenskega digitalnega komuniciranja, Ljubljana, 15. september 2022). 33 3.3.2 Asinhrona oblika spletnega Približno petina vprašanj je bila v uredništvu svetovanja kodirana v kategorijo Duševno zdravje, 17 odstotkov v Telesno zdravje in 16 odstotkov Spletno svetovanje temelji na preizkušeni vprašanj v kategorijo Odnosi. V obravnavanem asinhroni obliki, ki anonimnemu mladostniku obdobju treh let je bilo uredniško kodiranih 5.429 nudi dostop do strokovnega nasveta v primeru vprašanj. 18 odstotkov vprašanj je bilo povezanih najrazličnejših dilem in težav odraščanja. V z najtežjimi stiskami odraščanja: anksioznost (228 75 odstotkih mladostniki prejmejo odgovor vprašanj), samomorilnost (221 vprašanj), depresija strokovnjaka prej kot v treh dneh. V obdobju (186 vprašanj), motnje hranjenja (154 vprašanj), 2020–2022 so strokovnjaki mladim odgovorili na samopoškodbe (133 vprašanj). Zadnja leta se 7.271 vprašanj o dilemah in stiskah odraščanja. število oz. delež vprašanj, povezanih z najtežjimi Vprašanja je zastavilo 81 odstotkov deklet in 19 stiskami, povečuje (Slika 1). Tako je delež najtežjih odstotkov fantov. 46 odstotkov avtorjev vprašanj vprašanj v letu 2020 znašal 16 odstotkov, v letu je bilo starih od 14 do 17 let, 32 odstotkov od 18 2021 15 odstotkov, v letu 2022 pa že 20 odstotkov. do 21 let in 19 odstotkov od 10 do 13 let. Slika 1: Obiskanost in število vprašanj v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net in razvojni programski mejniki v obdobju 2020–2022 17.000 16.000 zaprtje šol v zaprtje šol v prvem valu 16.000 drugem valu epidemije epidemije 15.000 število obiskov spletnega mesta 10.000 10.000 10.000 9.000 prašanj 200 število najtežjih pletnih v vprašanj število s 100 marec 2022 število vprašanj prenovljeno (brez najtežjih) februar 2021 januar 2022 spletišče prilagoditev izid priročnika maj 2022 preventivnih za samopomoč delavnic za Kaj lahko naredim, začetek izdajanja spletno izvajanje da mi bo lažje e-Mesečnika 0 Redno delo skozi celotno obdobje: dejavnost spletnega svetovanja; dejavnost na področju šolske preventivne prakse - izvajanje delavnic po priročniku Zorenje skozi To sem jaz; izobraževanje in informiranje strokovne javnosti. januar 2019 januar 2020 januar 2021 januar 2022 januar 2023 V obravnavanem obdobju je glede na leta poprej 3.3.3 Sinhrona oblika spletnega svetovanja v kategoriji najtežjih vprašanj zaznati večje število Mladostniki imajo od prenove dalje tudi možnost vprašanj, povezanih z anksioznostjo. V obdobju 1. za anonimen pogovor s strokovnjakom (na in 2. vala epidemije, ko se je večina mladostnikov novo vpeljana oblika sinhronega svetovanja – šolala na daljavo, izstopita vrhova tako pri Chat s strokovnjakom). V svetovalnici so redno obiskih spletnega mesta kot pri številu vprašanj v razpisani svetovalni termini (trikrat na mesec svetovalnici. Najbolj opazno spremembo beležimo termin s psihologom in enkrat na mesec termin po prenovi spletišča (od 1. marca 2022), ko so v z ginekologinjo). V prvem obdobju, od marca do porastu tako obiski spletišča, število vprašanj decembra 2022, je bilo opravljenih 96 svetovanj. kot tudi število najtežjih vprašanj, ki so jih mladi Povprečna dolžina pogovora je bila 21 minut. naslovili na spletno svetovalnico. 34 3.3.4 Uredniški procesi, svetovalna mreža 3.5 Uvedba rednega mesečnega prostovoljcev in supervizija e-informiranja: tematski mesečnik V uredništvu spletne svetovalnice poteka redno, za mlade vsakodnevno upravljanje komunikacij med Dodana aktivnost se nanaša na proaktivno mladostniki in strokovnjaki ter zagotavljanje informiranje mladih o temah, povezanih z vidiki spoštljive medvrstniške komunikacije. Mladim zdravja, dobrega počutja in medosebnih odnosov. je v svetovalnici na voljo interdisciplinarna in Na spletnem mestu se lahko mladostnice in medinstitucionalna skupina strokovnjakov/spletnih mladostniki naročijo na prejemanje e-Mesečnika svetovalcev, ki v začetku leta 2023 združuje #Tosemjaz. Prijatelj med odraščanjem. Publikacija 69 prostovoljcev (med njimi 31 psihologov, 18 je z uredniškega vidika zlasti vsebinsko-avtorski zdravnikov različnih specializacij in 20 svetovalcev izziv za kontinuirano mesečno kreiranje; vsebuje iz drugih strok, na primer socialnega dela, socialne sedem vsebinskih gradnikov, ki se med seboj pedagogike in športa). Strokovnost v programu tematsko dopolnjujejo. Doslej so bile osvetljene temelji na začetnih obveznih supervizijah za vse teme, kot so urejeno spanje4, spoprijemanje z nove spletne svetovalce ter z nadaljnjo redno jezo, prijateljstvo in odnosi z vrstniki, prevzemanje možnostjo posveta s supervizorjem v primeru odgovornosti … Z enim od gradnikov, s tako dilem pri pripravi strokovnega odgovora. imenovano ‚kampanjo‘, v vsaki izdaji mlade posebej pozivamo k aktivaciji (predstavimo tehnike, 3.4 Raziskava baze vprašanj 20-letnega metode, priporočila v korakih …). Uporabljamo delovanja spletne svetovalnice formate vsebine, ki so mladi publiki blizu (video in Ena od rednih nalog uredništva se nanaša na zvočne vsebine, ilustracije, grafike, izpostavitve). kodiranje prispelih vprašanj, ki je nujno za Besedila so strokovna, a jasna in razumljiva. Vsako dejavnost analitike in spremljanje aktualnih potreb številko vsebinsko izvedemo s prostovoljci in brez uporabnikov. Vsa spletna vprašanja so od leta 2012 proračuna za pisce. V obdobju devetih mesecev dalje redno uredniško kodirana (Lekić idr., 2014). (in devetih številk) od začetka izhajanja od maja Od leta 2012 do leta 2021 smo vsebinske kategorije 2022 ima e-Mesečnik prvih 1.000 naročnikov. v uredništvu ročno določili 17.659 vprašanjem. Ob 20-letnici delovanja spletne svetovalnice pa 3.6 Izobraževalna dejavnost in promocija smo s pomočjo strojne klasifikacije vprašanj – z V letih 2020, 2021 in 2022 smo o programu To metodo slučajnih gozdov – kategorizirali tudi sem jaz izobraževali in predavali na 97 lastnih in 19.847 vsebinsko nerazvrščenih vprašanj, vabljenih dogodkih. O vsebinah smo izobraževali objavljenih pred uvedbo kodiranja v obdobju in informirali več kot 6.000 strokovnjakov s 2001–2011. Za skupno število 37.506 vprašanj področja šolstva, zdravstva in socialnega varstva. v 20-letnem delovanju spletne svetovalnice V letu 2022 smo za uporabo priročnika Kaj lahko smo analizirali pojavnost različnih vsebin skozi naredim, da mi bo lažje izvedli dva termina leta, vključno s spolnim in starostnim profilom 6-urnega izobraževanja, na katerih je bilo prisotnih uporabnikov (Cugmas idr., 2022). Spolna in 433 šolskih svetovalnih delavcev. Prav tako smo v starostna struktura ostajata v času relativno izobraževanje o novostih v programu zajeli skoraj nespremenjeni. Med drugim je iz raziskave 400 vodij timov iz mreže Zdravih šol. Za pedagoške razvidno, da pojavnost najtežjih vprašanj, delavce smo pripravili več aktualnih gradiv za povezanih s kriznimi situacijami, skozi leta promocijo spletne svetovalnice (klasične plakate, narašča. Podatki, ki jih spremljamo v uredništvu, klikabilne pdf plakate, video o Bojanu, ki poišče predstavljajo izjemen potencial za nadaljnje pomoč, animirane spletne oglase za šolske spletne raziskovanje z namenom razumevanja mladih. strani in digitalne zaslone). 4 Primer e-Mesečnika na temo Mladostniki in spanje: https://mailchi.mp/d9e3c8a67320/e-mesenik-za-mlade-iz-programa-to-sem-jaz-november-2022 35 4 RAZPRAVA Digitalna orodja lahko učinkovito pomagajo ublažiti negativne psihosocialne posledice epidemije, Pogled na vire pomoči v duševni stiski se če intervencijske strategije niso usmerjene le na je v obdobju epidemije covida-19 v stroki ranljive posameznike z velikim tveganjem za razvoj spreminjal in preoblikoval. Močno se je povečalo duševne motnje ali tiste, pri katerih je že prisotna opravljanje psiholoških storitev na daljavo. duševna motnja, temveč tudi na celotno populacijo. Pred epidemijo so le redki psihologi nudili svoje Še posebej učinkovite digitalne intervencije so storitve na daljavo, v času epidemije pa jih je tiste, ki vključujejo neko obliko socialne interakcije kar okrog 85 odstotkov nadaljevalo s svojim s strokovnjakom za duševno zdravje (kombiniran delom s pomočjo uporabe informacijsko- pristop) (Rauschenberg idr., 2021). Mladostniki komunikacijske tehnologije (Bradford idr., 2021; so v stiku s tehnologijo več kot katera koli druga Dores idr., 2020). Spletno svetovanje se je v starostna skupina, zato je pomembno, da pri kriznih časih prelevilo v običajno prakso. Spletna načrtovanju preventive in intervencij vključimo svetovalnica www.tosemjaz.net je v izrednih tehnologijo, saj je to tisto, kjer se mladi nahajajo razmerah nadaljevala z utečenim delom in se je za in kjer jih lahko dosežemo (Giovanel i idr., 2020). razliko od mnogih drugih programov pomoči lahko V stvarnosti današnje zaslonske civilizacije prej oprla na več kot dve desetletji trajajočo e-izkustveno zapisano drži. A kako veliko vlogo ima v življenju delovno prakso. Vredno je izpostaviti programsko odraščajočih šola, je ena od močnejših streznitev, posebnost: vidik mreže strokovnjakov/ ki nam jo je posredovala pandemija covida-19. prostovoljcev, ki predstavlja danes unikum v Šola je prostor za uresničevanje talentov, izkušanje času klasičnega projektnega delovanja čas-ljudje- in pridobivanje odnosnih spretnosti. Kot poudari denar. Prostovoljna mreža strokovnjakov, ključna Mikuš Kos (2021), mnogih dejavnikov tveganja za delovanje programa, ni vzniknila v krizi – kot (vojne, prisilne migracije, družbenega nasilja, sicer prostovoljstvo lahko doživi razcvet v kriznih institucionalnega nasilja, revščine …) ne moremo situacijah, kot so vojne, bolezni in epidemije ter odpraviti ali jih vsaj ne moremo odpraviti v času, naravne katastrofe (Perić idr., 2021) – temveč kot v katerem živimo, in v bližnji prihodnosti. Zato sta naoljen mehanizem gladko deluje že vrsto let, krepitev psihične odpornosti in razvijanje strategij kajpada povezana tudi z razvojem informacijsko- obvladovanja težav enako pomembna za zaščito komunikacijske tehnologije in novim področjem duševnega zdravja. Celostni model 10 preventivnih prostovoljstva, s t.i. virtualnim prostovoljstvom delavnic po priročniku Zorenje skozi To sem (Perić idr., 2021). Naši spletni svetovalci sledijo jaz (Tacol idr., 2019) je preverjen in dokazano temeljnim vrednotam, kot so empatija, sočutje in učinkovit na področju podpore mladim pri solidarnost – te ostajajo skozi čas nespremenjene razvijanju socialnih in čustvenih veščin. To je eden in enako pomembne za mladi svet. Prizadevajo si od univerzalnih programov/konceptov, ki ga lahko prepoznati in razumeti težave mladostnikov in jih učitelji/razredniki izvajajo v razredu samostojno. čustveno razbremeniti. V najtežjih stiskah in kriznih Odziv v vsakoletni evalvaciji v programu To sem jaz situacijah jih po uredniškem protokolu usmerijo v kaže na ponavljajoče zagate učiteljev, ki opozarjajo iskanje strokovne pomoči. Najbolj se prepoznajo na primanjkljaj časa in napete šolske urnike, v vlogah spodbujevalca pozitivnih sprememb in pogosto si želijo razvijati in izboljšati tudi lastne motivatorja (Lekić idr., 2014), zavedajo se pomena kompetence za izvajanje preventivnih delavnic. tihe prisotnosti varnostne mreže spletne Pri tem bi pedagoški delavci potrebovali sistemsko strokovne pomoči v ozadju in od daleč, ki pa podporo. Programe, ki dokazano krepijo socialne lahko prestreže marsikatero stisko odraščajočega. in čustvene veščine ter psihično odpornost, pa bi bilo smiselno uvajati v šolski kurikulum. 36 5 ZAKLJUČEK V spektru skrbi za duševno zdravje zagotavlja preventivni program To sem jaz dopolnilne digitalne opore med odraščanjem in preverjena izhodišča za preventivno delo z mladimi. Učinkovit program, s katerim se načrtno osredotočamo na razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter psihične odpornosti (Tacol idr., 2019), je od leta 2018 kot primer dobre prakse umeščen v Nacionalni program duševnega zdravja Mira in že več kot desetletje dobrodošel med učitelji (zlasti na razrednih urah), a brez sistemske umestitve v širši šolski kontekst. Z več samostojnosti in v neposrednem stiku z uporabniki deluje program na področju spletnega svetovanja, kjer s svojo prostovoljno svetovalno mrežo in uredništvom uresničuje poslanstvo najstarejše spletne svetovalnice za mlade v Sloveniji. Analize v spletni svetovalnici www.tosemjaz.net kažejo, da skozi leta narašča število najtežjih spletnih vprašanj, ki jih mladostniki naslovijo v kriznih osebnih situacijah. Ti podatki ustvarjalce programa jasno usmerjajo v razvijanje kriznih spletnih intervencij in vzpostavljanje standardov spletne strokovne pomoči, razvoj izobraževalnih modulov za spletno svetovanje in zagotavljanje redne supervizije za svetovalce. Ob tem bo nadgradnja spletne dejavnosti v prihodnje zelo verjetno posegla na področje razvoja samopomočnih spletnih, mobilnih aplikacij (tudi terapevtskih in ustrezno evalviranih), ki bodo mladim prosto dostopne – ob mreži virov pomoči iz oči v oči. 37 LITERATURA Giovanel i, A., Ozer, E. M. in Dahl, R. E. (2020). Leveraging Technology to Improve Health in Adolescence: A Developmental Science Perspective. Journal Banda, D., Cvar Tomažin, T., Duhovnik, E., Erlah Košnik, of Adolescent Health, 67(2), S7–S13. https://doi. M., Erjavec, A., Fekonja, J., Gašparič, M., Granda, M., org/10.1016/j.jadohealth.2020.02.020 Gradišar Seifert, K., Hočevar Ziherl, T., Jagodic, N., Kanalec, K., Kozjek, A., Lesar, S. Mohar, M., Pečarič James, A. C., James, G., Cowdrey, F. A., Soler, A. in Podobnik, K., Pezdir, M., Rakun, A., Rezar, T., … Choke, A. (2013). Cognitive behavioural therapy Žagar Rupar, M. (2022). Priporočila za seznanjanje for anxiety disorders in children and adolescents. z vsebinami priročnika »Kaj lahko naredim, da mi Cochrane Database of Systematic Reviews, 6. bo lažje?« in uporabo v vzgojno-izobraževalnem https://doi.org/10.1002/14651858.CD004690. kontekstu. Društvo šolskih svetovalnih delavcev pub3 Slovenije. Jeriček Klanšček, H., Zupanič, T., Klančič, M. in Korošec, Batagelj, T. in Lekić, K. (2021). Kaj lahko naredim, da mi A. (2021). Mladostniki in pandemija covid-19. V B. bo lažje? Veščine za vsakdan in viri opore v stiski. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Vrdelja, in Š. Selak (ur.), Javno Zdravje in COVID-19 - Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov (str. Batagelj, T. in Lekić, K. (2022). Kaj lahko naredim, da mi 19-25). Nacionalni inštitut za javno zdravje. bo lažje? Veščine za vsakdan in viri opore v stiski. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Roškar, S., Zupanič, T., Drašler, V. in Vinko, M. (2022). Duševno zdravje Bradford, S. P., Perrin, P. B., Tyler, C. M., McKee, G. B. in otrok in mladostnikov pred in med pandemijo Watson, J. D. (2021). The COVID-19 telepsychology covida-19. V B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. revolution: A national study of pandemic-based Fafangel, M. Vrdelja, in Š. Selak (ur.), Javno Zdravje changes in U.S. mental health care delivery. The in COVID-19 - Zbornik povzetkov in recenziranih American Psychologyst, 76(1), 14–25. https://doi. prispevkov (str. 29-40). Nacionalni inštitut za javno org/10.1037/amp0000722 zdravje. Cugmas, M., Lekić, K. in Konec Juričič, N. (2022). Konec Juričič, N., Lekić, K., Kralj, D., Cugmas, M., Vpogled v vsebino vprašanj mladih v 20-letnem Poštuvan, V., Anderluh, M., Vatovec, M., delovanju spletne svetovalnice. V J. Čuk (ur.), Tančič Grum, A., Dernovšek, M. Z., Roškar, S. in Bilten. Statistično društvo Slovenije. Selak, Š. (2022). Dobre preventivne prakse za Dobnik Renko, B. (2020). Anksiozne motnje pri otrocih varovanje duševnega zdravja in preprečevanje in mladostnikih. Psihološka obzorja, 29, 1–8. samomorilnosti v Sloveniji. V S. Roškar in A. https://doi.org/10.20419/2020.29.505 Videtič Paska (ur.), Samomor v Sloveniji in svetu: Opredelitev, raziskovanje, preprečevanje in Dobnik Renko, B., Janjušević, P., Kreft Hausmeister, I., obravnava (str. 297-320). Nacionalni inštitut za Lampret, M., Mikuž, A., Mlinarič, A. in Pristovnik, T. javno zdravje, Program MIRA - Nacionalni program (2020). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v času duševnega zdravja. epidemije covida: Gradivo za vzgojno-izobraževalne ustanove v času postopnega odpiranja vrtcev in Lekić, K., Tratnjek, P., Konec Juričič, N. in Cugmas, šol. Zbornica kliničnih psihologov Slovenije, Sekcija M. (2014). Srečanja na spletu: potrebe slovenske za otroško in mladostniško psihologijo. mladine in spletno svetovanje. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dores, A., Geraldo, A., Carvalho, I. P. in Barbosa, F. (2020). The Use of New Information and Lekić, K., Konec Juričič, N., Kralj, D., Pinter, K. in Communication Tehnologies in Psychological Tratnjek, P. (2022). Kaj lahko naredim, da mi bo Counseling during the COVID-19 Pandemic. lažje? – priročnik za mlade v stiski in tiste, ki delajo International Journal of Environmental Research z njimi. V M. Juričič (ur.), Mladostnik na prepihu and Public Health, 17(20), 7663–7687. https://doi. časa: zbornik prispevkov in izvlečkov: VIII. kongres org/10.3390/ijerph17207663 šolske, študentske in adolescentne medicine Slovenije. Medicinska fakulteta Maribor. 38 Lep, Ž. (2020). Psihologija in COVID-19: namesto Situmorang, D. D. B. (2020). Online/Cyber Counseling zaključka pogled naprej. V Ž. Lep in K. Hacin- Services in the COVID-19 Outbreak: Are Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije: Posamezniki They Real y New? Journal of Pastoral Care in družba v času koronske krize (str. 219-249). in Counseling, 74(3), 166–174. https://doi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https:// org/10.1177/1542305020948170 doi.org/10.4312/9789610603979 Tacol, A, Lekić, K., Konec Juričič, N., Sedlar Kobe, N. in Mikuš Kos, A. (2021). Kaj smo se stroke in strokovnjaki Roškar, S. (2019). Zorenje skozi To sem jaz: razvijanje za duševno zdravje otrok in mladostnikov naučili iz socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe: lekcije covida-19? ISIS: Glasilo Zdravniške zbornice priročnik za preventivno delo z mladostniki. Slovenije, 11, 20–24. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Slovenska Tacol, A. (2021). Priporočila za izvajanje preventivnih tiskovna agencija. (14. 5. 2021). Vpliv epidemije delavnic na daljavo: e-Delavnice To sem jaz: covid-19 na duševno zdravje. https://www.nijz.si/ Razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter sl/vpliv-epidemije-covid-19-na-dusevno-zdravje samopodobe. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Perić, H., Hostnik, L., Marinšek, A., Fijavž, M., Vidmajer, V. in Križman, K. (2021). Prostovoljstvo skozi čas. V E. Boštjančič in K. Babnik (ur.), Prostovoljstvo v Sloveniji: Psihološki pogledi in raziskave (str. 11-37). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Racine, N., McArthur, B. A., Cooke, J. E., Eirich, R., Zhu, J. in Madigan, S. (2021). Global Prevalence of Depressive and Anxiety Symptoms in Children and Adolescents During COVID-19: A Meta-analysis. JAMA Pediatrics, 175, 1142-1150. https://doi. org/10.1001/jamapediatrics.2021.2482 Rauschenberg, C., Schick, A., Hirjak, D., Seidler, A., Paetzold, I., Apfelbacher, C., Riedel-Hel er, S. G. in Reininghaus, U. (2021). Evidence Synthesis of Digital Interventions to Mitigate the Negative Impact of the COVID-19 Pandemic on Public Mental Health: Rapid Meta-review. Journal of Medical Internet Research, 23(3). https://doi.org/10.2196/23365 Selak, Š., Gabrovec, B., Šorgo, A., Cesar, K. in Crnkovič, N. (2021). Osebna prožnost in simptomi depresije ter anksioznosti med slovenskimi študenti v času epidemije covid-19. V B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, in Š. Selak (ur.), Javno Zdravje in COVID-19 - Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov (str. 33-39). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sensor Tower Inc. (2020). Sensor Tower‘s Q1 2020 Data Digest: Exploring COVID-19‘s Impact on the Global App Ecosystem. https://sensortower.com/ blog/q1-2020-data-digest 39 ZNANSTVENI POVZETKI 40 dr. Ditka Vidmar, dr. Tatjana Novak Šubara Nacionalni inštitut za javno zdravje DUŠEVNE STISKE NA DELOVNEM MESTU - ANALIZA POTREB Z METODO MIKROZGODB Povzetek Pripovedovalci so prepoznali potrebo po sistemski ureditvi tako z vidika finančnih spodbud za Tudi v Sloveniji se vse več pozornosti namenja delodajalce za vlaganje v krepitev duševnega vprašanju varovanja in krepitve duševnega zdravja zdravja pri delu kot tudi z vidika ukrepanja, kadar delovno aktivne populacije. K temu med drugim psihosocialna in druga tveganja za zdravje in prispeva prepoznavnost med zaposlenimi, da varnost zaposlenih niso ustrezno obvladana. lahko izpostavljenost prekomernim delovnim obremenitvam negativno vpliva na njihovo Ključne besede: duševno zdravje pri delu, duševno zdravje, kar po evropskih podatkih navaja duševne stiske, analiza potreb, participativno več kot tretjina slovenskih delavcev, ter naraščanje narativno raziskovanje % bolniškega staleža zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Z namenom razumevanja potreb zaposlenih na področju duševnega zdravja pri delu ter možnih vzvodov za pozitivne spremembe na ravni delovnih organizacij, zunanje strokovne podpore in države, smo konec leta 2021 izvedli raziskavo potreb z metodo mikrozgodb. K zbiranju pričevanj na terenu smo povabili strokovnjake s področja krepitve duševnega zdravja ter predstavnike socialnih partnerjev (n=13). Z njihovo pomočjo smo s strani zaposlenih iz javnega in zasebnega sektorja zbrali 75 mikrozgodb o doživetih duševnih stiskah pri delu. Analiza je pokazala, da so pripovedovalci kot razlog za duševno stisko najpogosteje navajali neugodno delovno okolje s prisotnimi psihosocialnimi tveganji, medtem ko so bili izredni pritiski, npr. v povezavi z epidemijo covid-19, šele na drugem mestu. Prepoznana je bila pomembna vloga sodelavcev in neposredno nadrejenih pri začetnem razreševanju duševnih stisk in potreba po vlaganju v znanja in veščine vodstvenih delavcev in zaposlenih v delovnih organizacijah na področju duševnega zdravja, ter po dostopnosti podpornih storitev zunanjih strokovnjakov (svetovanjih, izobraževanjih). 41 MENTAL DISTRESS IN THE WORKPLACE – NEEDS ASSESSMENT WITH A MICRONARRATIVE APPROACH Abstract psychosocial and other workplace health and safety risks are not adequately managed. Worldwide, as well as in Slovenia, workplace mental health protection and promotion are Keywords: workplace mental health, mental receiving more and more attention. This is partly distress, needs assessment, participatory due to employees recognising the negative impact narrative research of excessive workloads on their mental health, which is cited by a third of Slovenian workers, as well to the increase in sick leave percentage due to mental and behavioural disorders. To understand the employees’ workplace mental health needs and possible levers for improvement at the level of employers, external professional support, and government, we conducted a participatory narrative study at the end of 2021, using participatory micro-narrative methodology. Experts in workplace mental health promotion and social partners’ representatives (n=13) participated in the col ection of employees’ micronarratives about their lived experiences of mental distress at work. They col ected a total of 75 micronarratives from the public and private sectors. The analysis showed that the narrators most often cited the unfavourable work environment with poorly managed psychosocial risks as the main cause of mental distress at work, whereas the unexpected pressures, e.g., in relation to the covid-19 pandemic, were second. The important role of col eagues and direct supervisors in the initial resolution of mental distress was recognized, as well as the need to invest into managers’ and employees’ mental health literacy and skil s, and into the availability of external professional support services (counsel ing, training). The narrators also recognized the need for systemic regulation, i.e., financial incentives to encourage employers’ investment into workplace mental health promotion, and sanctions when 42 Klaudija Cimbola1, prof. dr. Mitja Lainščak1,2, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak1,3 1 Splošna bolnišnica Murska Sobota 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje Z ZDRAVJEM POVEZANA različnimi preiskovalnimi postopki ter s pomočjo vprašalnikov (Vprašalnikom EQ–5D, Lestvico KAKOVOST ŽIVLJENJA zadovoljstva z življenjem SWLS in Vprašalnikom o IN NEKATERI VIDIKI pacientovem zdravju PHQ–9). DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI REZULTATI: V celoti je vprašalnike izpolnilo N=929 oseb s tveganjem za razvoj srčnega popuščanja (med OSEBAH S TVEGANJEM katerimi je bilo ugotovljenih N=221 oseb s srčnim popuščanjem) in N=106 zdravih posameznikov. ZA RAZVOJ SRČNEGA O nekaj težavah ali izrazitih težavah na različnih področjih z zdravjem povezane kakovosti življenja POPUŠČANJA poroča od 8 % do 68 % oseb s tveganjem za razvoj srčnega popuščanja, 11% jih poroča o bolj izraženi depresivni simptomatiki, večina (84 %) pa navaja, Povzetek da je zadovoljna z življenjem. O težavah na vseh področjih z zdravjem povezane kakovosti življenja, zmanjšanem zadovoljstvu z življenjem ter bolj UVOD: Številne raziskave so potrdile povezanost izraženi depresivni simptomatiki poroča najvišji srčnega popuščanja z zmanjšano z zdravjem delež oseb v skupini oseb s srčnim popuščanjem, povezano kakovostjo življenja, spremembami v nižji delež oseb s tveganjem za razvoj srčnega zadovoljstvu z življenjem ter višjo pojavnostjo popuščanja ter najnižji delež oseb v skupini zdravih depresije, malo pa je znanega o subjektivnem posameznikov. doživljanju oseb s tveganjem za razvoj srčnega popuščanja. Namen raziskave je ugotoviti z RAZPRAVA: Raziskava daje vpogled v povezanost zdravjem povezano kakovost življenja, zadovoljstvo subjektivnega doživljanja zadovoljstva z življenjem, z življenjem in prisotnost depresivne simptomatike z zdravjem povezane kakovosti življenja in pri osebah s tveganjem za razvoj srčnega prisotnosti depresivne simptomatike, s fizičnim popuščanja med prebivalci mesta Murska Sobota, funkcioniranjem. Rezultati kažejo, da je v okviru starimi 55 let in več. Hkrati želimo navedene zdravstvene oskrbe pomembno naslavljati tudi vidike kakovosti življenja pri osebah s tveganjem psihosocialne vidike funkcioniranja oseb, ki so za razvoj srčnega popuščanja primerjati s skupino sicer pogosto spregledani. oseb s srčnim popuščanjem in skupino zdravih posameznikov. Ključne besede: srčno popuščanje, depresija, zadovoljstvo z življenjem, z zdravjem povezana METODE: Raziskava je potekala v dveh fazah: v kakovost življenja prvi fazi smo izvajali presejalne preglede, na katere smo vabili vse osebe iz reprezentativnega vzorca prebivalcev mesta Murska Sobota, starih 55 let in več, v drugi fazi pa smo izvajali diagnostične preglede pri osebah s tveganjem za razvoj srčnega popuščanja. Podatke o preiskovancih smo zbrali z 43 HEALTH-RELATED QUALITY OF LIFE AND SOME ASPECTS OF MENTAL HEALTH IN PERSONS AT RISK FOR HEART FAILURE Abstract problems in various areas of health-related quality of life, 11% reported more pronounced INTRODUCTION: While numerous studies have depressive symptoms, while the majority (84%) confirmed the association of heart failure with stated that they were satisfied with life. Problems reduced health-related quality of life, changes in all areas of health-related quality of life, reduced in life satisfaction, and a higher incidence of life satisfaction and more pronounced depressive depression, little is known about the subjective symptoms were reported by the highest share of experience of persons at risk for heart failure. persons in the group with heart failure, a lower The aim of our study is to determine the health- share of persons at risk for heart failure and the related quality of life, life satisfaction and the lowest share of persons in the group of healthy presence of depressive symptoms in persons at individuals. risk for heart failure among the inhabitants of the city of Murska Sobota, aged 55 and over. At the DISCUSSION: The research provides insight same time, we want to compare these aspects of into the connection between the subjective quality of life in persons at risk for heart failure experience of life satisfaction, health-related with a group of persons with heart failure and a quality of life and the presence of depressive group of healthy individuals. symptoms, and physical functioning. The results show that in the context of health care, it is also METHODS: The study was conducted in two important to address the psychosocial aspects phases: in the first phase we performed screening of the functioning of persons, which are often examinations, to which we invited all persons overlooked. from a representative sample of the population of Murska Sobota, aged 55 and over, and in Keywords: heart failure, depression, satisfaction the second phase we performed diagnostic with life, health-related quality of life examinations for persons at risk for heart failure. Data were col ected through various investigative procedures and with the help of questionnaires (Questionnaire EQ-5D, Life Satisfaction Scale SWLS and Patient Health Questionnaire PHQ-9). RESULTS: In total, N=929 persons at risk for heart failure (among whom N=221 persons with heart failure were identified) and N=106 healthy individuals completed the questionnaires. Between 8% and 68% of persons at risk for heart failure reported some problems or significant 44 prim. Alenka Hafner, mag. Darja Zupan Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA PODROČJE MOTENJ HRANJENJA Povzetek in bolnišničnih obravnav je bil predvsem zaradi anoreksije nervoze. V obdobju od leta 2000 do leta UVOD: Motnje hranjenja so pomemben javno 2021 so v Sloveniji motnje hranjenja predstavljale zdravstveni problem adolescentnega obdobja. osnovni vzrok smrti za 24 oseb. V letu 2022 je Namen raziskave je bil proučiti, kakšen vpliv je bilo v spletni svetovalnici To sem jaz.net 3,7 krat imela pandemija covid 19 na področje motenj več vprašanj s področja motenj hranjenja kot leta hranjenja, saj so bili adolescenti v pandemiji ena 2019. najbolj prizadetih skupin. ZAKLJUČEK: Motnje hranjenja sodijo med kronične METODE: Uporabljeni so bili podatki podatkovnih bolezni, ki se razvijajo več let. S pandemijo covid zbirk Nacionalnega inštituta za javno zdravje 19 povezan porast stisk na področju duševnega (Zunajbolnišnična zdravstvena statistika in Baza zdravja se bo tako lahko odrazil v porastu motenj podatkov o bolnišničnih obravnavah zaradi hranjenja tudi še v naslednjih letih. bolezni za obdobje od 2010 do 2021 ter Baze umrlih za obdobje od 2000 do 2021 za diagnoze Ključne besede: motnje hranjenja, pandemija tipična (F50.0) in atipična (F50.1) anoreksija covid 19, zdravstvena obravnava na primarni nervoza, tipična (F50.2) in atipična (F50.3) bulimija ravni, bolnišnična obravnava, umrljivost nervoza in neopredeljene motnje hranjenja (F50.9)) ter spletnega portala To sem jaz.net za obdobje od 2012 do 2022. Podatki o prvih obiskih in bolnišničnih obravnavah so bili obdelani za dvanajstletno obdobje in izračunane grobe stopnje po času, spolu in diagnozah. REZULTATI: Preliminarni podatki so pokazali, da se stopnje prvih obiskov na primarni ravni in stopnje bolnišničnih obravnav v obdobju od 2010 do 2019 pri obeh spolih niso statistično pomembno spreminjale. V letih 2020 in 2021 sta se pri obeh spolih obe stopnji povečali. Glede na 10 letno povprečje za obdobje od 2010 do 2019 je v letu 2021 stopnja prvih obiskov na primarni ravni pri ženskah porasla za 119 %, pri moških za 91 %, stopnja bolnišničnih obravnav pa za 50 % pri ženskah in za 80 % pri moških. Med zdravljenimi so tako na primarni ravni kot tudi v bolnišnicah močno prevladovala dekleta. Porast prvih obiskov 45 THE IMPACT OF THE COVID-19 PANDEMIC ON EATING DISORDERS Abstract CONCLUSION: Eating disorders are chronic disea- ses that develop over many years. The increase in INTRODUCTION: Eating disorders are an impor- mental health problems associated with the covid tant public health problem of the adolescent pe- 19 pandemic may be reflected in the increase in riod. The purpose of the research was to examine eating disorders in the following years as well. the impact of the covid 19 pandemic on eating disorders, as adolescents were one of the most Keywords: eating disorders, covid 19 pandemic, affected groups during the pandemic. medical treatment at the primary level, hospital treatment, mortality METHODS: Data from the databases of the Natio- nal Institute of Public Health (Outpatient Health Statistics and Database of Hospital Treatments for Diseases for the period from 2010 to 2021 and the Database of Deaths for the period from 2000 to 2021 were used for typical (F50.0) and atypical (F50.1) anorexia nervosa, typical (F50.2) and aty- pical (F50.3) bulimia nervosa and unspecified ea- ting disorders (F50.9)) and the web portal To sem jaz.net for the period from 2012 to 2022. Data on of first visits and hospital treatments were pro- cessed for a twelve-year period and crude rates were calculated according to time, gender and diagnoses. RESULTS: Preliminary data showed that rates of first visits at the primary level and rates of hospital treatment did not change statistically significantly between 2010 and 2019 for women and for men. In 2020 and 2021, both rates increased for wo- men and men. Based on the 10-year average for the period from 2010 to 2019, in 2021 the rate of first visits at primary level increased by 119 % for women and 91 % for men, and the rate of inpa- tient treatment increased by 50% for women and 80% for men. Girls predominated among those treated both at the primary level and in hospitals. The increase in first visits and hospital treatments was mainly due to anorexia nervosa. In the peri- od from 2000 to 2021, eating disorders were the main cause of death for 24 people in Slovenia. In 2022, there were 3.7 times more questions in the field of eating disorders in the online counseling center To sem jaz.net than in 2019. 46 KO K M O U M N U IC N I IC RANJE AN JE V JA J VN A E VN M E ZDRAV A J V U J U ZNANSTVENA PRISPEVKA 48 Alja Polajžer, dr. Mitja Vrdelja Nacionalni inštitut za javno zdravje VKLJUČEVANJE JAVNOSTI NA FACEBOOKU SKOZI RAZLIČNA OBDOBJA PANDEMIJE COVIDA-19 Povzetek Ključne besede: vključenost, izčrpanost, covid-19, družbena omrežja, Facebook Zaprtje javnega življenja in omejitev stikov med pandemijo covida-19 je vplivalo na intenziteto uporabe družbenih omrežij. Le-ta so ob tem ponudila platformo za ohranjanje stikov in pridobivanje vseh aktualnih informacij o covidu-19, ki so jih uporabniki ažurno spremljali. Sočasen pojav infodemije je pustil posledice v preobremenjenosti uporabnikov z informacijami o covidu-19. Posledice so se sčasoma začele kazati v izčrpanosti uporabnikov od družbenih omrežij in s tem v odmikanju od spremljanja tovrstne vsebine. Zaradi visokih dosegov NIJZ profil na Facebooku predstavlja primeren izbor za proučevanje vključenosti uporabnikov na družbenem omrežju v različnih obdobjih pandemije covida-19. Na Facebooku smo tako raziskovali NIJZ organske objave v povezavi s covidom-19 v 6-mesečnem intervalnem obdobju, od marca 2020 do novembra 2022. Ugotavljamo, da je s časom na splošno vključenost uporabnikov v objave upad(a)la. Izjema so bile nekatere objave, ki so naslavljale skrbi pred varnostjo in učinkovitostjo cepiv, navodila za okužene osebe in odobritve novih cepiv. Upad pa lahko nakazuje tudi na pandemsko izčrpanost uporabnikov na družbenih omrežjih, kar lahko vpliva na demotivacijo posameznikov pri upoštevanju priporočil in omejitev za obvladovanje pandemije covida-19. Problem zahteva globje raziskovanje za pridobitev primernega vpogleda v vedenje uporabnikov in nadaljnje prilagoditve komunikacijskih strategij, ki bi lahko imele pozitivne učinke na povrnitev uporabnikovih motivacij k upoštevanju priporočil, nujnih za obvladovanje pandemije. 49 PUBLIC ENGAGEMENT 1 UVOD ON FACEBOOK THROUGH Pandemija covida-19, ki se je pričela decembra DIFFERENT PERIOD OF 2019, je vplivala na vsa področja našega vsakdana. Zaprtje javnega življenja in s tem omejitev stikov THE COVID-19 PANDEMIC je vplivala na porast komuniciranja prek digitalnih kanalov (Al-Zaman, 2021). Splet in družbena omrežja so ob tem ponudila potreben most med osebnim Abstract komuniciranjem in družbenim distanciranjem (Limaye idr., 2020). Splet je že v zadnjem desetletju The closure of public life and the restriction of postajal pomemben vir informacij o javnem contacts during the COVID-19 pandemic impacted zdravstvu (Fox in Duggan, 2013). V zadnjih letih pa the rise of social networks. At the same time, posamezniki zdravstvene informacije v veliki meri it offered a suitable medium for maintaining pridobivajo tudi prek družbenih omrežij (Swire- contacts and obtaining al current information Thompson in Lazer, 2019), ki so med pandemijo about COVID-19, which users fol owed up to date. covida-19 doživela znatno porast v njihovi uporabi The simultaneous emergence of the infodemic (Azer idr., 2021; X. Zhao idr., 2020). Raziskava has had consequences in the overload of users SI-PANDA v Sloveniji je pokazala, da so med with information about COVID-19. Over time, the pandemijo prebivalci (10,2 %) večkrat dnevno consequences began to manifest themselves in the iskali informacije o covidu-19, enkrat dnevno pa exhaustion of users from social networks and thus je informacije iskala četrtina prebivalcev (Hočevar moving away from monitoring the content. Due to Grom idr., 2021). Množično uporabo družbenih its high reach, the NIJZ Facebook profile represents omrežij lahko prepoznamo tudi v Sloveniji, saj jih je a suitable selection for studying the involvement uporabljalo kar 1.61 milijona prebivalcev (77,5 %) of users on the social network in a different time (Datareportal, 2022). period. We researched NIJZ organic posts in Uporaba družbenih omrežij se z leti še povečuje. connection with COVID-19 in a 6-month interval Najpopularnejši med njimi je Facebook (Al- period, from March 2020 to November 2022, on Zaman, 2021). V juniju 2019 je bilo vsako minuto Facebook. We note that the general engagement na Facebooku ustvarjenih 293.000 novih objav in of the users has dropped. The exceptions were 510.000 novih komentarjev (Freeman idr., 2020). some posts that addressed concerns about vaccine Januarja 2023 je imel Facebook 73,77 % delež safety and efficacy, guidance for infected people, uporabe, v primerjavi z drugimi družbenimi omrežji and new vaccine approvals. However, the decline (Statcounter, 2023). Omrežja lahko v pandemiji may also indicate a pandemic exhaustion of social pripomorejo pri ključni hitri širitvi zdravstvenih in media users, which may affect the demotivation kredibilnih informacij do posameznikov ter s tem k of individuals to fol ow the recommendations and širjenju splošnih priporočil in aktualnih informacij restrictions to manage the COVID-19 pandemic. o situaciji (Al-Zaman, 2021). Visoko število The problem requires deeper research by public uporabnikov in hitro širjenje (dez)informacij pa health institutions to obtain appropriate insight lahko vplivajo tudi na vedenje ljudi. Uporabniki into user behaviour and further adaptation namreč v veliki meri sledijo priporočilom in of communication strategies that could have informacijam na družbenih omrežjih (Y. Zhao positive effects on restoring user motivation in Zhang, 2017). Ena izmed glavnih značilnosti while following the recommendations needed to uporabe družbenih omrežij med pandemijo je manage the pandemic. bila tudi hitra diseminacija protokolov in ukrepov Keywords: engagemenet, exhaustion, C OVID-19, na regionalni, nacionalni in internacionalni ravni social media, Facebook (González-Padilla in Tortolero-Blanco, 2020; Pang idr., 2021). Poleg tega, da lahko javnozdravstvene institucije prek družbenih omrežij hitro podajajo 50 informacije do uporabnikov, pa omrežja omogočajo lahko zaznamo nižanje nagnjenosti k upoštevanju tudi uporabnikovo interakcijo z institucijami. Gre priporočil s strani posameznikov, kar ima lahko torej za interaktivno dvosmerno komuniciranje težke negativne posledice na javno zdravje in in vključevanje uporabnikov v vsebine, podane s potek pandemije (Hočevar Grom idr., 2023). Tudi v strani posameznikov, podjetij ali organizacij (Jelen- raziskavi o vključenosti uporabnikov v objave NIJZ- Sanchez, 2017; Men in Tsai, 2013). ja na Facebooku je razvidno, da so se uporabniki največ vključevali ravno v objave, ki so naslavljale Vključevanje uporabnikov v objave na Facebooku pomisleke in zadržanosti do cepljenja proti definiramo kot skupno število dejanj, ki jih covidu-19. Kar vključuje tudi skrb glede varnosti in uporabnik naredi v interakciji z določeno objavo. učinkovitosti cepiv (Polajžer, 2022). To vključuje odzive, komentarje, delitve, klike, oglede in sprejemanje ponudbe (Facebook, Preobremenjenost z informacijami, stalna spletna 2022b). Vključenost je tudi pokazatelj uspešnosti interakcija z drugimi in občutek stalnega nadzora na Facebooku in z raziskovanjem le-tega lahko in pričakovanja odzivov na spletu pa lahko vodijo pridobimo nujen vpogled v uspešnost objav in v informacijsko preobremenjenost. Do tega odzive uporabnikov na njih (Nastisin idr., 2019). pride takrat, ko so zahteve in sredstva na voljo Najnižja oblika vključevanja je z odzivi, ki ljudem za odzivanje nesorazmerna oziroma ko imajo omogoča enostaven način deljenja lastnega posamezniki omejeno količino kognitivne obdelave, mnenja. Na ta način uporabniki ne ustvarjajo skladiščenja in selektivnega zbiranja podatkov lastne vsebine (Dubovi in Tabak, 2021; Freeman (Matthes idr., 2020). Eden izmed pokazateljev idr., 2020; Kim in Yang, 2017). S komentarji na izčrpanosti na družbenih omrežjih (ang. social objave uporabniki prispevajo z vsebino in so media fatigue) je takrat, ko ljudje ne morejo več vključeni z višjo kognitivno stopnjo, saj temu slediti vsem novicam in jih prebirajo z zamudo ter posvetijo več pozornosti, hkrati pa se vključujejo v niso na tekočem z zadnjimi informacijami (Dhir idr., dialoge z drugimi uporabniki (Khan, 2017). 2018; Matthes idr., 2020). V času pandemije je prav infodemija oziroma prevelika količina informacij, Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan tudi napačnih, poskrbela za preobremenjenost odziv na dolgotrajno stisko v življenju ljudi oziroma uporabnikov z informacijami (Pertwee idr., 2022). v tem primeru na dolgotrajno javnozdravstveno Tudi v raziskavi Al-Zamana in drugih, ki je potekala krizo, ki je temeljito posegla v vsakdan vsakega od 8 marca do 2 decembra 2020 so ugotovili, da posameznika (Hočevar Grom idr., 2021). V so se uporabniki na Facebooku največ vključevali v pandemiji covida-19 se pandemska izčrpanost vsebine v povezavi s covidom-19 in da so sčasoma izraža v demotivaciji za upoštevanje priporočil postajali manj zainteresirani v objave povezane in omejitev, potrebnih za zajezitev koronavirusa. s cepljenjem (Al-Zaman, 2021). Raziskava o Upoštevanje preventivnih ukrepov pa dolgoročno negativnih učinkih družbenih omrežij v Združenem najbolj učinkovito zmanjša prenos in širjenje Kraljestvu v času pandemije covida-19 (med koronavirusa, ohrani delujoč zdravstveni sistem in marcem in majem 2020) je pokazala, da je imela prispeva k normalizaciji delovanja družbe (Hočevar preobremenjenost z informacijami o covidu-19 Grom idr., 2021). Na upoštevanje ukrepov in na družbenih omrežjih negativne posledice odločitev za cepljenje proti covidu-19 vpliva vrsto na duševno zdravje uporabnikov generacije Z. dejavnikov. Hitri razvoj cepiv je pri posameznikih Posledice so se kazale v izčrpanosti na družbenih predvsem vzbudil zadržanost do cepljenja in omrežjih in strahu pred covidom-19, kar je vodilo pomisleke glede njihove učinkovitosti (Ahmed v odmik od uporabe družbenih omrežij (Bright idr., 2020). Po raziskavi SI-PANDA posamezniki idr., 2015; Liu idr., 2021). Tudi raziskava iz leta oklevajo z odločitvijo za cepljenje zaradi skrbi 2021 je pokazala, da imajo družbena omrežja glede neželenih učinkov po cepljenju ter skrbi negativen vpliv na uporabnikovo upoštevanje glede varnosti in učinkovitosti cepiv (Hočevar preventivnih priporočil (Pavelea idr., 2022). To Grom, idr., 2022; SLOVENIA: COVID-19 Country pa pomeni, da se občinstvo lahko tudi povsem Profile, 2021). S primerjavo različnih valov raziskav pasivizira ali celo postane ne javnost, s katero pa 51 po Grunigovi situacijski teoriji javnosti ni smiselno 2 METODE komunicirati (Grunig, 1997). V raziskavi iz leta 2022 so tudi nakazali, da lahko prevelika izpostavljenost Za raziskovanje smo uporabili kvantitativno meto- informacijam o covidu-19 sabotira pozornost in do raziskovanja in orodje Facebook business za za- občutljivost ljudi do bolezni (Bright idr., 2015). Med jem podatkov o objavah. Izbrali smo profil NIJZ na pandemijo covida-19 so pomembne informacije, ki Facebooku in se po presoji omejili na 6-mesečno pridejo do posameznikov. Še posebej na družbenih intervalno obdobje od marca 2020 do septembra omrežjih, katera so (mnogim) postala primarni vir 2022. Izbrana obdobja so vključevala mesec ma- informacij o priporočilih med pandemijo (Neely rec 2020, september 2020, marec 2021, septem- idr., 2021). Pomembnost komuniciranja institucij ber 2021, marec 2022 in september 2022. Nadal- na družbenih kanalih je zato skozi pandemijo jnje smo analizirali samo objave, ki so se nanašale postala še večja. na temo covida-19 in so bile v formatu objave na NIJZ ima na svojih profilih na družbenih omrežjih Facebooku. Torej brez oglasov ali objav, ki so bile visoke dosege in se zaveda pomena digitalnega dodatno promovirane s sredstvi. Prav tako so bile komuniciranja v današnji dobi. V času pandemije izključene zgodbe in Instagram objave. je uporabnikom širil aktualne informacije in Marca 2020 je bilo skupno objavljenih 27 Face- priporočila glede covida-19. V letu 2021 je NIJZ book objav, po izključitvi neprimernih (se niso profil na Facebooku dosegel prek 1,2 milijona nanašale na temo covida-19) smo nadaljnje ob- uporabnikov, v letu 2022 pa dobrih 917 tisoč ravnavali 22 objav. Septembra 2020 je bilo skupno uporabnikov. Profil ima več kot 81 tisoč sledilcev število objav 18, po izključitvi jih je ostalo 5. Mar- (podatki zajeti na dan 25. 1. 2023) (NIJZ, 2022). Za ca 2021 je bilo skupno 50 objav, po izključitvi jih je primerjavo je imel Facebook leta 2022 v Sloveniji bilo nadaljnje obravnavanih 23. Septembra 2021 1.61 milijona uporabnikov (Datareportal, 2022). V je bilo skupno 25 objav, po izključitvi neprimernih času naše raziskave je na voljo malo podatkov o jih je ostalo 6. Marca 2022 je bilo na NIJZ Facebo- tem, kakšno je vedenje ljudi na družbenih omrežjih, ok profilu objavljenih 29 objav, po izključitvi jih je še posebej v povezavi s pandemsko izčrpanostjo. ostalo 5. Septembra 2022 je bilo skupno 23 objav, Zaenkrat ostaja torej še neraziskano področje. po izključitvi so ostale 3. Skupno je bilo obravna- vanih 64 objav. Zaradi različnega števila objav v Naš namen je zato pridobiti vpogled v vključenosti posameznem mesecu je bilo nadaljnje analiziran- uporabnikov na profilu NIJZ na Facebooku skozi je vključevanja opravljeno v izračunanih deležih, različna časovna obdobja pandemije covida-19, saj so le na ta način podatki lahko obravnavani kar ima lahko zaradi svojih dosegov in učinkov, primerljivo. Pri vključenosti gre za vključevanje pomemben vpliv na posameznikovo vedenje, uporabnika v določeno objavo, kar zajema vse tudi pri sledenju priporočilom. Boljše poznavanje njegove aktivnosti z objavo. V našem primeru je in razumevanje vključevanja posameznikov skozi bila torej vključenost seštevek všečkov in odzivov, čas na Facebooku je pomembno za strateške klikov povezave, komentarjev in delitev določene prilagoditve komuniciranja z uporabniki. Profil NIJZ objave (Facebook, 2022a). na Facebooku je iz vidika visokih dosegov objav in podajanja kredibilnih informacij na področju javnega zdravja primeren izbor za proučevanje 3 REZULTATI stopnje vključenosti v objave na Facebooku na temo covida-19 med pandemijo. V Grafu 1 lahko vidimo, da je skozi raziskovano obdobje od marca 2020 do vključno septembra 2022 vključenost v NIJZ objave na Facebooku močno upadala, in sicer iz 41 % v marcu 2020 na 3 % v septembru 2022. V celotnem obdobju je moč opaziti upadanje vključenosti uporabnikov, razen v marcu 2021, ko je bila vključenost, glede na ostale mesece, 33-odstotna. 52 Graf 1: Prikaz vključenosti na Facebooku v zastavljenem časovnem obdobju 45 % 41 % 40 % 35 % 33 % 30 % 25 % 20 % 15 % 11 % 10 % 8 % 5 % 3 % 4 % 0 % -20 -20 -21 -21 -22 -22 Mar Maj-20 Jul Sep-20 Nov-20 Jan-20 Mar Maj-21 Jul Sep-21 Nov-21 Jan-22 Mar Maj-22 Jul Sep-22 Prav tako v Grafu 1 opazimo, da je tudi v septembru V spodnji Tabeli 1 lahko opazimo načine 2021 vključenost uporabnikov še razmeroma vključevanja skozi 6-mesečne intervale v visoka, za tem je vključenost na Facebooku pričela zastavljenem časovnem obdobju, in sicer je upadati. vključevanje na način všečkov in odzivov skozi čas upadalo, z izjemo zadnjega raziskanega meseca septembra 2022 (39 %). Enako velja za odzivanje s komentarji, kjer je sprva naraslo, nato pa pričelo upadati, z izjemo v septembru 2022, kjer je bil delež vključevanja s komentarji 40-odstoten. Delitve objave so bile v marcu 2020 izredno visoke (34 %) glede na preostali delež vključevanja, nato pa pričele strmo upadati. Tabela 1: Delež vključenosti v zastavljenem časovnem obdobju od marca 2020 do septembra 2022, v 6-mesečnih intervalih Všečki in odzivi Kliki povezave Komentarji Delitve marec 2020 48 % 1 % 17 % 34 % september 2020 45 % 9 % 38 % 8 % marec 2021 35 % 23 % 38 % 4 % september 2021 24 % 56 % 19 % 1 % marec 2022 22 % 66 % 8 % 4 % september 2022 39 % 20 % 40 % 1 % 53 4 RAZPRAVA varnostjo in učinkovitostjo hitro razvitih cepiv. Tudi raziskava SI-PANDA je pokazala zmanjševanje Med pandemijo covida-19 se je uporaba družbenih sledenja priporočilom in zaščitnim ukrepom omrežjih še okrepila in predstavljala pomemben skozi čas (Hočevar Grom idr., 2022). V septembru vir informacij o javnem zdravju ter alternativen vir 2021 je vključenost uporabnikov še razmeroma druženja ob ohromitvi osebnih stikov (Al-Zaman, visoka, kar gre pripisati novim cepivom, ki jih je 2021; González-Padilla in Tortolero-Blanco, 2020; Evropska agencija za zdravila odobrila za uporabo Limaye idr., 2020). Preobremenjenost s tovrstnimi cepljenja proti covidu-19. Za tem je vključenost na informacijami, stalna spletna interakcija in občutek Facebooku pričela upadati. Kliki na povezave so bili stalnega nadzora lahko vodijo v informacijsko najvišji v marcu 2022, nato pa je vključenost s kliki preobremenjenost (Matthes idr., 2020; Schaap idr., pričela strmo upadati. S kliki na povezave so se v 2018). Ta ima negativne posledice v uporabnikovo marcu 2022 uporabniki največ vključevali v objavo, upoštevanje preventivnih priporočil (Pavelea idr., ki je naslavljala dolgotrajne simptome po preboleli 2022). Preobremenjenost z informacijami pa lahko bolezni covida-19 (66 % v razmerju do drugih oblik vodi tudi v stres, ima negativne učinke in pripelje vključevanja). Največ delitev v tem mesecu na tudi do izčrpanosti uporabnikov (Schaap idr., temo covida-19 je imela objava, ki je pozvala vse 2018). slovenske državljane, ki so bili potencialno okuženi zaradi stika z osebo s potrjenim covidom-19 Družbena omrežja, še posebej Facebook, ima na letalskem letu, da se v primeru simptomov zaradi visokega števila uporabnikov in vloge pri obrnejo na osebnega zdravnika. Vključenost z širjenju informacij do uporabnikov, pomembno načinom všečkanja in odzivov je skozi čas prav vlogo. Predstavlja pomemben vir strokovnih tako upadla, razen v mesecu septembru 2022, ko informacij s področja javnega zdravja. Tovrstne je podoben delež vključevanja predstavljal odziv informacije lahko vplivajo na vedenje ljudi oziroma z všečki/odzivi (39 %), kot tudi s komentarji (40 njihove odločitve glede upoštevanja priporočil %). Takrat so se posamezniki največ vključevali v in odločanja za cepljenje proti covidu-19 med objavo glede odobritve dveh cepiv proti covidu-19. pandemijo (Y. Zhao in Zhang, 2017). Prav zaradi Kar pomeni, da je bil delež posameznikov, ki svojega visokega dosega in komuniciranja so se vključevali na hiter in enostaven način javnozdravstvenih tem smo v naši raziskavi za na nižji kognitivni ravni in višji kognitivni ravni primer uporabili profil NIJZ na Facebooku. s komentarji podoben. Glede na visok odziv z všečki gre objavi pripisati tudi višjo pomembnost Skozi kvantitativno raziskovanje 6-intervalnega (Dubovi in Tabak, 2021; Khan, 2017).Največ delitev obdobja od marca 2020 do septembra 2022 je v 34 % deležu vključevanja je dosegla objava, ki razvidno, da je vključenost v objave NIJZ na temo je pozivala vse državljane, potencialno okužene covida-19 na Facebooku upadla, kar lahko med zaradi stika z osebo s potrjenim covidom-19, da drugim nakazuje na izčrpanost uporabnikov na se v primeru simptomov obrnejo na osebnega družbenih omrežjih. Vključenost v objave je od zdravnika (NIJZ, 2022). Delitev predstavlja visoko marca 2020 do septembra 2022 upadla skoraj na stopnjo vključevanja v objavo, saj se na ta način nič (iz 41 % na 3 %). Razen v marcu 2021, ko je bila uporabniki samopredstavljajo na omrežju in je ta vključenost 33-odstotna. vsebina vidna na njihovem profilu, kar pomeni, da so uporabniki objavo dojemali kot bolj pomembno Takrat je največjo vključenost beležila objava o in jo podprli (Dubovi in Tabak, 2021). novo odobrenem cepivu proti covidu-19 - Janssen. Poleg tega so imele največjo vključenost v tem Med pandemijo je razumevanje stopnje in načina obdobju objave, ki so med drugim naslavljale vključevanja uporabnikov na družbenih omrežjih pomisleke ljudi v povezavi s cepljenjem proti postalo še posebej pomembno, saj lahko le na ta covidu-19, še posebej ob odobritvi novih cepiv, kar način institucije primerno zaznajo ter naslavljajo lahko povezujemo z oklevanji, ki so jih izpostavljali pomisleke, strahove in vprašanja uporabnikov že v raziskavi SI-PANDA. In sicer prevlada skrb pred za uspešno prilagoditev komuniciranja z njimi. V 54 infodemiji, ki se je pojavila sočasno s pandemijo, do danes. Za globje razumevanje bi bilo potrebno pa je pomembno predvsem razumevanje nadaljnje vključevanje več dejavnikov, še posebej uporabnikovih vključevanj v kontekstu uspešnega v načinu odzivanja uporabnikov, formata objav in in hitrega podajanja kredibilnih informacij, neposrednega vpliva tovrstnih objav na njihovo v nasprotju s širitvijo dezinformacij, ki lahko dojemanje tveganja v povezavi s covidom-19 ter negativno vplivajo na njihovo upoštevanje njihovega nadaljnjega upoštevanja ukrepov in preventivnih ukrepov in oklevanja za cepljenje priporočil. proti covidu-19 (Schaffer Deroo idr., 2020). Informacije o covidu-19, ki jih posamezniki pridobivajo na družbenih omrežjih, namreč lahko 5 ZAKLJUČEK delimo na tiste, ki pomagajo javnozdravstvenemu komuniciranju, in tiste, ki negativno vplivajo na Pandemija covida-19 je povzročila drastično javnozdravstveno komuniciranje, npr. napačne porast uporabe družbenih omrežij. Ta so ob informacije in dezinformacije. V času pandemije so pravem trenutku ponudila ustrezno rešitev za uporabniki največ sledili informacijami o covidu-19 nadomestitev osebnih interakcij s spletnimi. Hkrati (Al-Zaman, 2021). ki lahko ob upoštevanju sočasne pa so postala hiter in enostaven vir aktualnih infodemije ter poplave informacij na spletu in informacij ter priporočil o covidu-19. Pri tem imajo družbenih omrežjih vodijo v preobremenjenost pomembno vlogo zdravstvene institucije, ki lahko z informacijami (Schaap idr., 2018). Tovrstna s pravim razumevanjem uporabnikov uspešno izčrpanost na družbenih omrežjih pa vodi v delijo ključna priporočila uporabnikom. Facebook, odmikanje od njih in tudi v odmikanje od aktualnih kot največje družbeno omrežje, ima zaradi visokih informacij ter priporočil (Bright idr., 2015). Že v dosegov pri tem pomemben vlogo. Ker ima raziskavi v Združenem Kraljestvu so ugotovili, da profil NIJZ na Facebooku visoke dosege objav, ima preobremenjenost z informacijami o covidu-19 smo lahko skozi raziskovanje objav v povezavi tudi na duševno zdravje negativne posledice s covidom-19 pridobili vpogled v vključevanje (Liu idr., 2021). Kot je razvidno iz naše raziskave, uporabnikov v tovrstne objave. Z raziskovanjem vključenost uporabnikov v objave v povezavi s vključevanja pa smo ugotovili, da se vključenost covidom-19 na Facebooku skozi čas upada, kar uporabnikov v objave na Facebooku zmanjšuje. Te lahko implicira na izčrpanost in vodi v slabše podatki lahko med drugim nakazujejo, da je zaradi dojemanje tveganja in upoštevanja priporočil preobremenjenosti z informacijami o covidu-19, ter ukrepov, kot so pokazali že skozi raziskavo SI- prišlo do izčrpanosti uporabnikov na družbenih PANDA (Hočevar Grom idr., 2023). omrežjih. Tovrsten upad v upoštevanju priporočil lahko vidimo že po rezultatih raziskave SI-PANDA. Omejitve raziskave so vključevale dejstvo, da je Izčrpanost pa lahko povezujemo z demotivacijo bilo v vsakem raziskovanem mesecu objavljenih posameznikov k upoštevanju priporočil in omejitev, različno število objav. Prav tako bi bilo pomembno potrebnih za zajezitev covida-19. Preučevanje upoštevati tudi čas objave in celoten kontekst tovrstnega pojava zahteva večjo pozornost in dogodkov, ki so spremljali objavo na Facebooku. nadaljnje raziskovanje, saj vpliva na pasivizacijo Pomemben dejavnik pa bi bil tudi poročanje posameznikov ter potencialno neupoštevanje medijev o objavljeni vsebini v tistem času, ki ključnih priporočil. S pomočjo tovrstnega lahko vpliva na odzivanje oziroma vključevanje vpogleda bi zdravstvene institucije poglobile uporabnikov v objavo. Prav tako s samo raziskavo razumevanje vedenja uporabnikov na družbenih ne moremo potrditi nižanja vključenosti, kot omrežjih, in opredelile nadaljnje ukrepanje v posledice izčrpanosti posameznikov. Gre le za enega smeri izogiba ali odprave tovrstne izčrpanosti pri od možnih vzrokov tovrstnega pojava. Vzroke bi uporabnikih. Prilagoditev strategij komuniciranja bilo potrebno nadaljnje natančneje raziskati. Prav bi na ta način omogočila številne pozitivne učinke tako je bil v raziskavo vključen 6-mesečni interval, pri posameznikih, ki bi lahko vodili v povrnitev ali ki bi bil eventualno lahko natančneje razdelan na ohranitev motivacije za upoštevanje priporočil, krajše intervalno obdobje ali potencialno celotno nujnih za obvladovanje situacij, kot je pandemija obdobje trajanja od pričetka pandemije covida-19 covida-19. 55 LITERATURA González-Padil a, D. A. in Tortolero-Blanco, L. (2020). Social media influence in the COVID-19 Pandemic. International braz j urol : official journal of the Ahmed, N., Shahbaz, T., Shamim, A., Shafiq Khan, K., Brazilian Society of Urology, 4 6(1), 120–124. Hussain, S. M. in Usman, A. (2020). The COVID-19 https://doi.org/10.1590/S1677-5538.IBJU.2020. Infodemic: A Quantitative Analysis Through S121 Facebook. Cureus, 12(11), e11346. https://doi. org/10.7759/cureus.11346 Grunig, J. (1997). A Situational Theory of Publics: Conceptual History, Recent Chal enges and New Al-Zaman M. S. (2021). An exploratory study of social Research. V D. Moss, T. MacManus in D. Vercic media users’ engagement with COVID-19 vaccine- (ur.) Public Relations Research: An International related content. F1000Research, 10, 236. https:// Perspective (str. 3–48). International Thomson doi.org/10.12688/f1000research.51210.3 Business Press Azer, J., Blasco-Arcas, L. in Harrigan, P. (2021). Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, #COVID-19: Forms and drivers of social media M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, users‘ engagement behavior toward a global crisis. M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Journal of business research, 135, 99–111. https:// Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, doi.org/10.1016/j.jbusres.2021.06.030 T. in Zaletel, M. (2021). Pandemija covid-19 v Bright, L. F., Kleiser, S. B. in Grau, S. L. (2015). Too Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu much Facebook? An exploratory examination pandemije na življenje (SI-PANDA) 4. val. https:// of social media fatigue. Computers in Human www.cepimose.si/wp-content/uploads/2021/03/ Behavior, 44, 148–155. https://doi.org/10.1016/j. PANDA-porocilo-po-4.-valu.pdf chb.2014.11.048 Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, Kemp, S. (2022). DIGITAL 2022: SLOVENIA. M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, datareportal.com. https://datareportal.com/ M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., reports/digital-2022-slovenia Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, T. in Zaletel, M. (2021). PANDEMIJA COVID-19 Dhir, A., Yossatorn, Y., Kaur, P. in Chen, S. (2018). V SLOVENIJI Izsledki spletne raziskave o vplivu Online social media fatigue and psychological pandemije na življenje (SI-PANDA), 18. val. https:// wel being—A study of compulsive use, fear of www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ missing out, fatigue, anxiety and depression. panda_porocilo_po_18._valu_koncno_0.pdf International Journal of Information Management, 40, 141–152. https://doi.org/10.1016/j.ijinfomgt. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, 2018.01.012 M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Dubovi, I. in Tabak, I. (2021). Interactions between Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M, Žagar, J., Prijon, emotional and cognitive engagement with T. in Zaletel, M. (2022). Pandemija covid-19 v science on YouTube. Public Understanding of Sloveniji. https://www.cepimose.si/wp-content/ Science, 30(6), 759–776. https://doi.org/10.1177/ uploads/2022/01/PANDA-porocilo-po-19.-valu_ 0963662521990848 koncno.pdf Fox, S. in Duggan, M. (2013). Health Online 2013. Hočevar Grom, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Šinko, M., https://www.pewinternet.org/wp-content/ Korošec, A., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Zaletel, uploads/sites/9/media/Files/Reports/PIP_ M. H. K. (2023). Pandemija covida-19 v Sloveniji: HealthOnline.pdf Izsledki spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 22. izvedba. Nacionalni Freeman, C., Alhoori, H. in Shahzad, M. (2020). inštitut za javno zdravje. Measuring the diversity of Facebook reactions to research. Proceedings of the ACM on Human- Computer Interaction, 4(GROUP), 1–17. https://doi. org/10.1145/3375192 56 Jelen-Sanchez, A. (2017). Engagement in public Nastisin, L., Fedorko, R., Vavrečka, V., Bačík, R. in relations discipline: Themes, theoretical Rigelsky, M. (2019). Quantitative study of selected perspectives and methodological approaches. Facebook marketing communication engagement Public Relations Review, 43(5). https://doi.org/10. factors in the optics of different post types. 1016/j.pubrev.2017.04.002 Innovative Marketing, 15(3), 16–25. https://doi. org/10.21511/im.15(3).2019.02 Khan, M. L. (2017). Social media engagement: What motivates user participation and consumption on Neely, S., Eldredge, C. in Sanders, R. (2021). Health YouTube? Computers in Human Behavior, 66, 236– Information Seeking Behaviors on Social Media 247. https://doi.org/10.1016/j.chb.2016.09.024 During the COVID-19 Pandemic Among American Social Networking Site Users: Survey Study. Journal Kim, C. in Yang, S. U. (2017). Like, comment, and share of medical Internet research, 23(6), e29802. on Facebook: How each behavior differs from the https://doi.org/10.2196/29802 other. Public Relations Review, 43(2), 441–449. https://doi.org/10.1016/j.pubrev.2017.02.006 Pang, P. C. I., Cai, Q., Jiang, W. in Chan, K. S. (2021). Engagement of government social media on Limaye, R. J., Sauer, M., Ali, J., Bernstein, J., Wahl, B., facebook during the COVID-19 pandemic in Macao. Barnhill, A. in Labrique, A. (2020). Building trust International Journal of Environmental Research while influencing online COVID-19 content in the and Public Health, 18(7). https://doi.org/10.3390/ social media world. The Lancet. Digital Health, ijerph18073508 2(6), e277–e278. https://doi.org/10.1016/S2589- 7500(20)30084-4 Pavelea, A. M., Neamțu, B. in Pavel, A. (2022). Do social media reduce compliance with COVID-19 Liu, H., Liu, W., Yoganathan, V. in Osburg, V. S. (2021). preventive measures? Policy Studies, 43(5), 1156– COVID-19 information overload and generation Z’s 1171. https://doi.org/10.1080/01442872.2021.20 social media discontinuance intention during the 00595 pandemic lockdown. Technological Forecasting and Social Change, 166. https://doi.org/10.1016/j. Pertwee, E., Simas, C. in Larson, H. J. (2022). An techfore.2021.120600 epidemic of uncertainty: rumors, conspiracy theories and vaccine hesitancy. Nature Medicine, Matthes, J., Karsay, K., Schmuck, D. in Stevic, A. 28(3), 456–459. https://doi.org/10.1038/s41591- (2020). “Too much to handle”: Impact of mobile 022-01728-z social networking sites on information overload, depressive symptoms, and wel -being. Computers Polajžer A. in Vrdelja M. (2022). vključenost uporabnikov in Human Behavior, 105, 106217. https://doi.org/ na družbenem omrežju facebook med pandemijo https://doi.org/10.1016/j.chb.2019.106217 covida-19 v sloveniji. V B. Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja in Š. Selak (ur.), Men, L. R. in Tsai, W. H. S. (2013). Beyond liking or Javno Zdravje in COVID-19: Zbornik povzetkov in fol owing: Understanding public engagement recenziranih prispevkov (str. 140–150). Nacionalni on social networking sites in China. Public inštitut za javno zdravje. Relations Review, 39(1). https://doi.org/10.1016/j. pubrev.2012.09.013 Schaap, G., Kleemans, M. in Van Cauwenberge, A. (2018). Second screening for news: Effects of Meta. (2022a). Meta for business. https://www. presentation on information processing and facebook.com/business/help/735720159834389 program liking. Computers in Human Behavior, 84, Meta. (2022b). Reactions - Facebook app. https://www. 76–85. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. facebook.com/brand/resources/facebookapp/ chb.2018.02.006 reactions Schaffer Deroo, S., Pudalov, N. J. in Fu, L. Y. (2020). Nacionalni Inštitut za Javno Zdravje. (2022). Interno Planning for a COVID-19 Vaccination Program. poročilo NIJZ. JAMA - Journal of the American Medical Association, 323(24), 2458–2459. https://doi. org/10.1001/jama.2020.8711 57 SLOVENIA: COVID-19 Country Profile. (2021). Slovenia. Statcounter. (2023). Social media stats Slovenia. https://gs.statcounter.com/social-media-stats/ all/slovenia Swire-Thompson, B. in Lazer, D. (2020). Public Health and Online Misinformation: Challenges and Recommendations. A nnual review of public health, 41, 433–451. https://doi.org/10.1146/annurev- publhealth-040119-094127 Zhao, X., Fan, J., Basnyat, I. in Hu, B. (2020). Online Health Information Seeking Using “#COVID-19 Patient Seeking Help” on Weibo in Wuhan, China: Descriptive Study. Journal of Medical Internet Research, 22(10). https://doi.org/10.2196/22910 Zhao, Y. in Zhang, J. (2017). Consumer health information seeking in social media: a literature review. Health Information and Libraries Journal, 34(4), 268–283. https://doi.org/10.1111/hir.12192 58 Janina Žagar, dr. Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger Nacionalni inštitut za javno zdravje POVEZANOST MED NAGNJENOSTJO K TEORIJAM ZAROT IN POGOSTOSTJO UPORABE RAZLIČNIH VIROV INFORMACIJ O COVIDU-19 Povzetek kot virov informacij o covidu-19 ter nagnjenostjo k teorijam zarot. V prizadevanjih za učinkovito Z virusom SARS-CoV-2 se poleg bolezni covid-19 po zajezitev infodemije kot dela celostnega svetu širijo tudi negotovost in strah pred neznanim obvladovanja pandemije covida-19 je raziskovalno ter številne lažne oziroma napačne informacije in področje naše študije še toliko pomembnejše. teorije zarot. Za informiranje o covidu-19 ljudje uporabljajo različne informacijske vire, ki se med Ključne besede: teorije zarot, viri informacij, seboj razlikujejo tudi po tem, da lahko nekateri covid-19, infodemija širijo lažne informacije in teorije zarot, med ljudmi pa se razlikuje tudi dovzetnost zanje. Ker lahko tako nagnjenost k teorijam zarot kot izbor virov informacij vodita v (ne)upoštevanje (javno) zdravstvenih ukrepov in priporočil, predstavljajo izsledki naše raziskave, ki proučuje povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot in pogostostjo uporabe različnih virov informacij o covidu-19, pomembne informacije za strokovnjake s področja javnega zdravja in komuniciranja. Z raziskavo ugotavljamo neznatne pozitivne povezanosti med pogostostjo uporabe družbenih omrežij ter znanih osebnosti in vplivnežev na družbenih omrežjih in nagnjenostjo k teorijam zarot kot edine zaznane pozitivne povezanoste v naši študiji. Na drugi strani se med pogostostjo uporabe tradicionalnih medijev in nagnjenostjo k teorijam zarot kaže negativna povezanost. Nakazano negativno povezanost ugotavljamo tudi med pogostostjo uporabe uradnih, zdravstvenih in vladnih institucij 59 CORRELATION BETWEEN PROPENSITY FOR CONSPIRACY THEORIES AND FREQUENCY OF USE OF DIFFERENT COVID-19 INFORMATION SOURCES Abstract comprehensive management of the COVID-19 pandemic, the research area of our study is even With the SARS-CoV-2 virus, in addition to the more important. COVID-19 disease, uncertainty and fear of the unknown are also spreading around the world, as Keywords: conspiracy theories, information well as numerous false or incorrect information sources, COVID-19, infodemic and conspiracy theories. In search for COVID-19 information, people use different information sources, which also differ in that some can spread false information and conspiracy theories, while people’s susceptibility to them also varies. Both, the propensity for conspiracy theories and the selection of information sources can lead to (non)adherence to (public) health measures and recommendations. Therefore the results of our research, which examines the correlation between the propensity for conspiracy theories and the frequency of use of different COVID-19 information sources, represent important information for public health and communication professionals. Through the research, we find negligible positive correlations between the propensity for conspiracy theories and the frequency of use of social networks and famous personalities and influencers on social networks as the only perceived positive correlations in our study. On the other hand, there is a negative correlation between the frequency of using traditional media and the propensity for conspiracy theories. We also find an indicated negative correlation between the frequency of using official, health and government institutions as sources of COVID-19 information and the propensity for conspiracy theories. In efforts to effectively contain the infodemic as part of the 60 1 UVOD Količina informacij, ki jo je pogosto zelo težko obvladati, vodi tudi v negotovost in tesnobnost, ki V 11-milijonskem Wuhanu, največjem mestu lahko nadalje vodita v ukvarjanje z neznanstvenimi Osrednje Kitajske, je konec leta 2019 izbruhnil razlagami in večjo dovzetnost za teorije zarot virus SARS-CoV-2, ki se je z bliskovito hitrostjo (Heiss idr., 2021; Šrol idr., 2021; van Prooijen začel širiti po vsem svetu. A poleg pandemije in Douglas, 2017b). Teorije zarot lahko namreč bolezni covid-19 ter ene največjih globalnih spodbujajo povezovanje delov, ki niso nujno zdravstvenih, družbenih in gospodarskih kriz v povezani, in miselno zaznavanje navideznih zadnjem stoletju (Ibn-Mohammed idr., 2021; vzorcev (Whitson in Galinsky, 2008). S pretiranim Pol ard idr., 2020; Saladino idr., 2020), je virus poenostavljanjem resničnosti pojasnjujejo sicer povzročil tudi številne druge težave. Vzporedno težko razumljivo (van Prooijen, 2017a) in ponujajo z virusom so se začeli namreč neverjetno hitro razumevanje zapletenih vsebin tudi tistim, ki širiti tudi strah pred nepredvidljivim in neznanim nimajo strokovnega znanja (Mil son, 2020). (Mertens idr., 2020; Usher idr., 2020) na eni strani Raziskave kažejo, da teorijam zarot, ki poskušajo ter napačne oziroma lažne informacije in teorije dogodke in okoliščine pogosto razlagati kot zarot (Al ington idr., 2020; Bavel idr., 2020; Depoux zlonamerna dejanja vplivnih in skrivnih skupin idr., 2020; Rosenberg idr., 2020) na drugi. Pri tem (Douglas idr., 2017, 2019), ljudje verjetneje izredno velike količine tako preverjenih kot tudi verjamejo v družbenih krizah, kakršna je pandemija nepreverjenih informacij ljudje niso vedno znali covida-19 (De Coninck idr., 2020; Imhoff in pravilno razumeti ali pa za to enostavno niso Lamberty, 2020; van Prooijen in Douglas, 2017b), imeli časa (Heiss idr., 2021). Pomanjkanje znanja, ko so tesnobni ali zaskrbljeni (Grzesiak-Feldman, časa in/ali sposobnosti pri obdelavi velike količine 2013), ko se poskušajo soočati z negotovimi in informacij lahko vodi v nezapolnjeno informacijsko s težkimi okoliščinami (van Prooijen in Douglas, vrzel (Heiss idr., 2021) ter pri ljudeh vzbuja 2017b) in ko se počutijo nemočne (Abalakina-Paap motivirano težnjo po kognitivnem zaključku in idr., 1999). gotovosti (Marchlewska idr., 2018). Navedeno pogosto spodbuja iskanje dodatnih informacij, kar Čeprav so se napačne in lažne informacije pogosto pa lahko vpliva tako na način dojemanja (dodatnih) širile tudi v zgodovini (van Prooijen, 2018), je informacij (Frischlich in Humprecht, 2021) kot tudi covid-19 prva pandemija, ki poteka v digitalizirani na povečanje verjetnosti soočanja z napačnimi ali in omreženi družbi (Lorenz-Spreen, 2021), tok lažnimi informacijami (Kleis Nielsen idr., 2020). napačnih in lažnih informacij, ki jo spremlja, pa je nepričakovano močan (Evropska komisija, 2020). Raziskave ugotavljajo, da je javnost v zadnjih letih S tehnološkim napredkom in družbenimi omrežji po običajnem zanašanju na informacije osrednjih sta vidnost in vpliv lažnih in napačnih informacij tradicionalnih virov začela kazati željo (tudi) po še dodatno okrepljena (Mahl idr., 2022), bistveno informacijah iz drugih virov, vključno z družbenimi spremenjeno informacijsko okolje pa omogoča omrežji (Henrich in Holmes, 2011). Če so bili v njihovo zelo hitro širjenje in prehajanje med preteklih izbruhih nalezljivih bolezni pomembni platformami (Shu idr., 2017; Vosoughi idr., 2018). viri informacij tradicionalni mediji (Brug idr., 2004; Odsotnost informacijskih vratarjev, tehnološke Gargano idr., 2015; Walter idr., 2012; Wong in zmožnosti in sama zgradba spletnih okolij so po Sam, 2010), ljudje v času pandemije covida-19 mnenju številnih avtorjev ustvarili zelo ugodne prejemajo informacije iz različnih informacijskih razmere za nastanek oziroma širjenje lažnih virov. Pri tem lahko nekateri informacijski viri informacij in teorij zarot tudi (ali pa prav) v pogosteje širijo lažne informacije (Piltch-Loeb idr., družbenih omrežjih (Hameleers idr., 2020; Mahl 2021). Pri posameznikovi uporabi različnih virov idr., 2022; Vraga idr., 2020). Tudi s pomočjo so zaskrbljujoči predvsem tisti, ki niso strokovno interneta in družbenih omrežij pa lahko teorije preverjeni in pregledani (Kouzy idr., 2020). 61 zarot pri nekaterih ljudeh postanejo celo način Ob ugotovljeni visoki stopnji nagnjenosti k teorijam njihovega osmišljanja sveta (Bantimaroudis idr., zarot v Sloveniji v času pandemije covida-19 2020). (Žagar idr., 2021; Žagar, Vrdelja, idr., 2022) je zato namen našega prispevka raziskati povezanost Zato je že kmalu po izbruhu virusa SARS-CoV-2 na med nagnjenostjo k teorijam zarot in pogostostjo obsežnost in posledice infodemije oziroma izredno uporabe različnih virov informacij o covidu-19 v hitrega širjenja zelo velike količine (ne)zanesljivih Sloveniji. V raziskovalnem vprašanju nas zanima, in lažnih informacij po različnih komunikacijskih ali obstaja povezanost med nižjo oziroma višjo kanalih (Duplaga, 2020; Gerts idr., 2021; Grimes, stopnjo nagnjenosti k teorijam zarot in manjšo 2021; Ratzan idr., 2020; Rubinel i idr., 2022; Sharma oziroma večjo pogostostjo uporabe posameznih idr., 2020), ki namerno ali nenamerno zavajajo virov informacij o covidu-19. Proučevano področje javnost glede pandemije (Ratzan idr., 2020; Sharma naše študije ostaja v slovenskem prostoru idr., 2020), opozarjala tudi Svetovna zdravstvena namreč razmeroma neraziskano, zaradi zaznane organizacija (Ghebreyesus, 2020). Spopadanje raziskovalne vrzeli pa je namen našega prispevka s pandemijo mora tako nujno vključevati tudi poglobiti poznavanje tega področja. Obenem aktivno soočanje z infodemijo (Mheidly in Fares, želimo na drugem vzorcu in v večih/drugih časovnih 2020), ki s hitrim širjenjem netočnih ali napačnih točkah potrditi ali ovreči tudi izsledke raziskave v informacij ogroža javnozdravstvena prizadevanja, našem prostoru, ki ugotavlja pozitivno povezanost povzroča tesnobo in stres ter lahko vodi v med nagnjenostjo k teorijam zarot in pogostostjo morebitno škodljiva vedenja (Heyerdahl idr., 2022). uporabe družbenih omrežij ter negativno povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot Teorije zdravstvenega vedenja kažejo, da lahko ter pogostostjo uporabe tradicionalnih medijev, grožnje posamezniku in skupnosti motivirajo uradnih, zdravstvenih in vladnih institucij kot ukrepanje (Rosenstock idr., 2016), medtem ko virov informacij o covidu-19 (Žagar, Rehberger, teorije zarot ponavadi omalovažujejo grožnjo ali idr., 2022). Za celostno razumevanje obravnavane predlagajo druge načine soočanja z njo (Romer tematike je namreč pomembno longitudinalno in Jamieson, 2020). Širjenje lažnih informacij in raziskovanje tako pogostosti uporabe virov teorij zarot lahko vodi v neupoštevanje (javno) informacij (Ali idr., 2020) kot tudi nagnjenosti k zdravstvenih ukrepov (Barua idr., 2020; Romer in teorijam zarot, saj se je treba zavedati, da se lahko Jamieson, 2020; Tasnim idr., 2020; Teovanović idr., na različnih stopnjah pandemije razlikujeta. Zato 2021), oklevanja glede cepljenja (Jol ey in Douglas, smo v našo študijo vključili tri izbrane časovne 2014) in zmanjševanje verodostojnosti znanstvenih točke ugotavljanja povezanosti, ki bi v primeru ugotovitev (Hartley in Vu, 2020; Rutjens idr., 2021). morebitnih zaznanih sprememb opozarjale tudi Velike količine informacij lahko s povzročanjem na potrebo po temu prilagojeni komunikaciji in neprijetnih čustev, ki imajo lahko neželene ustreznem ukrepanju. posledice (Sweeny idr., 2010), obremenjujejo krizno upravljanje (Garfin idr., 2020) in ogrožajo (javno)zdravstvena prizadevanja za obvladovanje covida-19 (Chong idr., 2020). Prepričanja o teorijah zarot spodkopavajo motivacijo za ukrepanje v pandemiji, delno zato, ker jih je težko ovreči (Lewandowsky idr., 2012; Uscinski idr., 2016), delno pa tudi zato, ker je prepričanje v katerokoli od teorij zarot običajno povezano s prepričanjem v druge, kar nakazuje, da so nekatere osebe bolj dovzetne za taka prepričanja ne glede na njihovo vsebino (Douglas idr., 2019). 62 2 METODE in proporcionalno, po izbranih demografskih značilnostih (spol, starost in statistična regija), V prispevku so predstavljeni podatki 1., 6. in 12. glede na strukturo populacije, vabljeni izbrani člani izvedbe spletne panelne anketne raziskave o spletnega panela. V vsaki izvedbi spletne raziskave vplivu pandemije na življenje SI-PANDA (SI-PANDA) je sodelovalo približno 1.000 odraslih oseb, starih (Hočevar Grom idr., 2021b), ki jo izvaja Nacionalni med 18 in 74 let. Podlaga raziskave je vprašalnik inštitut za javno zdravje. 1. izvedba je potekala od Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je 4. do 6. decembra 2020, 6. izvedba od 12. do 15. bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno februarja 2021 in 12. izvedba od 7. do 9. maja 2021. prilagojen (epidemioloških) razmeram v Sloveniji, Raziskavo SI-PANDA, ki ponuja boljše poznavanje zato so podatki tudi mednarodno primerljivi. in razumevanje vedenja ljud v času med epidemijo Metodologija raziskave omogoča, da se v covida-19 v Sloveniji, od 4. decembra 2020 dalje posamezni izvedbi lahko ponovi do 10 % izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje in sicer repondentov, ki pred tem niso sodelovali v vsaj v šestindvajsetih ponovitvah. Prvih 12 izvedb je dveh izvedbah raziskave. Podati, predstavljeni v bilo izvedenih enkrat na dva tedna, za NIJZ pa prispevku so uteženi po spolu, starostnih skupinah je podatke na podlagi spletnega panela zbiral in statistični regiji, značilnosti sodelujočih v vseh Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, treh obravnavanih izvedbah spletne raziskave pa v nadaljevanju pa Valicon. Vsaka dva tedna so so predstavljene v Tabeli 1. bili v reprezentativen vzorčni okvir naključno Tabela 1: Sociodemografske značilnosti anketirancev 1., 6. in 12. izvedbe spletne panelne raziskave SI-PANDA 1. izvedba: 6. izvedba: 12. izvedba: 4.12.2020 - 6.12.2020 12.2.2021 - 15.2.2021 7.5.2021 - 9.5.2021 n=1001 n=1003 n=1011 n % n % n % Moški 514 51,5 % 516 51,5 % 519 51,5 % Spol Ženski 484 48,5 % 485 48,5 % 488 48,5 % Od 18 do 29 let 166 16,6 % 166 16,6 % 168 16,6 % Starostna Od 30 do 49 let 389 38,9 % 390 38,9 % 393 38,9 % skupina Od 50 do 64 let 297 29,7 % 296 29,5 % 281 27,8 % Od 65 do 74 let 149 14,8 % 151 15,1 % 169 16,7 % Srednješolska Dosežena izobrazba ali manj 449 44,9 % 511 50,9 % 490 48,4 % izobrazba Višješolska izobrazba ali manj 552 55,1 % 492 49,1 % 521 51,6 % Zaposlen, samozaposlen 596 59,5 % 606 60,4 % 595 58,9 % Zaposlitvena Dijak, študent skupina in drugi neaktivni 123 12,3 % 104 10,3 % 101 10,0 % Upokojenec 197 19,6 % 216 21,5 % 244 24,2 % Brezposeln 86 8,5 % 78 7,8 % 70 7,0 % 63 Kazalnik Nagnjenost k teorijam zarot je izračunano – »Kako pogosto uporabljate naslednje vire za povprečje petih elementov kazalnika, in sicer pridobivanje informacij o novem koronavirusu: percepcije, povezane s preglednostjo, motivacijo, – televizija, nadzorom, skrivnostmi in skrivnimi organizacijami. Anketiranci so na 7-stopenjski lestvici označili, – časopisi, v kolikšni meri se strinjajo s petimi trditvami, – zdravstveni delavci, ki so del mednarodnega Conspiracy mentality – družbena omrežja (npr. Facebook, Twitter), questionnaire (CMQ) inštrumenta, pri čemer je 1 – radio, pomenilo »Sploh se ne strinjam« in 7 »Popolnoma se strinjam«. – Ministrstvo za zdravje, – Vladna svetovalna skupina za covid-19, »Prosimo, razmislite o odločitvah, ki se sprejemajo v državi za omejitev širjenja novega koronavirusa. – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Menim, da. . – Znane osebnosti in vplivneži na družbenih omrežjih, – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO oziroma – … se na svetu zgodi veliko pomembnih stvari, o angleško WHO), katerih javnost ni nikoli obveščena. – Klicni center za informacije o novem koronavirusu, – … nam politiki običajno ne razkrijejo pravih motivov za svoje odločitve. – Nacionalna spletna stran za informacije o novem koronavirusu (www.gov.si), – … vladne inštitucije strogo nadzirajo vse državljane. – spletna stran Sledilnik covid-19.« – … so dogodki, ki na videz niso povezani, pogosto rezultat skrivnih dejavnosti. Z uporabo Pearsonovega korelacijskega – … obstajajo skrivne organizacije, ki močno vplivajo koeficienta smo preverjali moč povezanosti med na politične odločitve.« odvisno spremenljivko ( Nagnjenost k teorijam zarot) in trinajstimi neodvisnimi spremenljivkami Pogostost uporabe virov informacij o covidu-19 pogostosti uporabe različnih virov informacij o smo proučevali z vprašanjem o pogostosti covidu-19 ( Pogostost uporabe televizije, časopisov, uporabe informacij, ki jih o covidu-19 prejmejo zdravstvenih delavcev, družbenih omrežij, radia, iz navedenih virov. Anketiranci so na 7-stopenjski Ministrstva za zdravje, Vladne svetovalne skupine lestvici označili, kako pogosto uporabljajo za covid-19, NIJZ-ja, znanih osebnosti in vplivnežev navedene vire, pri čemer je 1 pomenilo »nikoli« in na družbenih omrežjih, SZO-ja, Klicnega centra za 7 »zelo pogosto«. informacije o novem koronavirusu, Nacionalne spletne strani za informacije o novem koronavirusu in spletne strani Sledilnik). Tri neodvisne spremenljivke ( Pogostost uporabe televizije, Pogostost uporabe časopisov in Pogostost uporabe radia kot virov informacij o covidu-19) obravnavamo tudi kot združeno neodvisno spremenljivko Pogostost uporabe tradicionalnih medijev. 64 3 REZULTATI Tabela 2: Prikaz povezanosti Nagnjenosti k teorijam zarot in Pogostosti uporabe virov informacij o covidu-19 Neodvisna spremenljivka: Nagnjenost k teorijam zarot 1. izvedba; 6. izvedba; 12. izvedba; Odvisne spremenljivke: 4.12.2020 - 6.12.2020 12.2.2021 - 15.2.2021 7.5.2021 - 9.5.2021 Uporaba virov za pridobivanje n=1001 n=1003 n=1011 informacij o novem koronavirusu Pearsonova Statistična Pearsonova Statistična Pearsonova Statistična korelacija značilnost (p) korelacija značilnost (p) korelacija značilnost (p) Televizija -.052* 0,048 -0,040 0,102 -.080** 0,005 Časopisi -0,011 0,368 -.066* 0,018 -.069* 0,014 Zdravstveni delavci -.112** 0,000 -.099** 0,001 -.147** 0,000 Družbena omrežja (npr. Twitter, Facebook) .089** 0,002 .132** 0,000 0,034 0,141 Radio -0,021 0,257 -.054* 0,043 -.091** 0,002 Ministrstvo za zdravje -.180** 0,000 -.196** 0,000 -.284** 0,000 Vladna svetovalna skupina za COVID-19 -.282** 0,000 -.207** 0,000 -.352** 0,000 Nacionalni inštitut za javno zdravje -.256** 0,000 -.240** 0,000 -.308** 0,000 Znane osebnosti in vplivneži na družbenih omrežjih .130** 0,000 .093** 0,002 -0,038 0,115 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO oz. ang. WHO) -.107** 0,000 -.075** 0,008 -.163** 0,000 Klicni center za informacije o novem koronavirusu -0,019 0,273 -.076** 0,008 -.136** 0,000 Nacionalna spletna stran za informacije o novem koronavirusu -.221** 0,000 -.204** 0,000 -.252** 0,000 (www.gov.si) Spletna stran Sledilnik COVID-19 (covid-19.sledilnik.org) -.241** 0,000 -.252** 0,000 -.246** 0,000 Tradicionalni mediji (TV, časopis, radio) -0,0345 0,138 -.064* 0,021 -.094** 0,001 Opomba: ** Korelacija je statistično značilna pri stopnji 0,01 (enostranski test). * Korelacija je statistično značilna pri stopnji 0,01 (enostranski test). V naši študiji opažamo negativno povezanost med izvedbi znaša 0,130, v 6. izvedbi 0,093, v 12. odvisno in neodvisnimi spremenljivkami. Izjema izvedbi pa je povezanost negativna, -0,038, vendar pri tem je le nakazujoča neznantna pozitivna ni statistično značilna). To so obenem edine povezanost med nagnjenostjo k teorijam zarot in pozitivne povezanosti med odvisno in neodvisnimi uporabo družbenih omrežij kot virov informacij spremenljivkami v naši študiji. o covidu-19 (vrednost korelacije v 1. izvedbi znaša 0,089, v 6. izvedbi 0,132 in v 12. izvedbi Navedeni rezuiltati nakazujejo, da bolj kot je 0,034, vendar v slednji ni statistično značilna) nekdo nagnjen k teorijam zarot, pogosteje ter uporabo znanih osebnosti in vplivnežev na uporablja družbena omrežja kot vir informacij o družbenih omrežjih (vrednost korelacije v 1. covidu-19. Navedeno nakazuje enako povezanost 65 tudi za nasprotno situacijo, torej, pogosteje moč negativne povezanosti med nagnjenostjo k kot nekdo uporablja družbena omrežja kot vir teorijam zarot ter uporabo zdravstvenih delavcev, informacij o covidu-19, bolj je nagnjen k teorijam Vladne svetovalne skupine za covid-19, NIJZ-ja, zarot. Podobno se lahko do neke mere nakazuje SZO-ja in Nacionalne spletne strani za informacije tudi pri uporabi znanih osebnosti in vplivnežev o virusu SARS-CoV-2 šibkejša. na družbenih omrežjih, pri čemer pa je treba upoštevati spremembo povezanosti iz pozitivne v V 1. izvedbi raziskave, ki je potekala od 4. do 6. 1. in 6. izvedbi v negativno povezanost (-0,038) v decembra 2020, je moč negativne povezanosti 12. izvedbi (vendar ni statistično značilna). največja pri uporabi Vladne svetovalne skupine za covid-19 (vrednost korelacije znaša -0,282), Pozitivna povezanost med nagnjenostjo k Nacionalnega inštituta za javno zdravje (-0,256), teorijam zarot in uporabo družbenih omrežij je spletne strani Sledilnik (-0,241) in Nacionalne najmočnejša v 6. izvedbi raziskave, ki je potekala spletne strani za informacije o virusu SARS-CoV-2 od 12. do 15. februarja 2021. Pozitivna povezanost (-0,221). V vseh primerih lahko govorimo o šibki med navedenima spremenljivkama v 12. izvedbi ni povezanosti. statistično značilna. V 6. izvedbi raziskave, ki je potekala od 12. do 15. Pozitivna povezanost med nagnjenostjo k teorijam februarja 2021, je moč negativne povezanosti zarot ter uporabo znanih osebnosti in vplivnežev največja pri uporabi spletne strani Sledilnik na družbenih omrežjih je najmočnejša v 1. izvedbi (-0,252), Nacionalnega inštituta za javno zdravje raziskave, ki je potekala od 4. do 6. decembra (-0,240), Vladne svetovalne skupine za covid-19 2020. Negativna povezanost med navedenima (-0,207) in Nacionalne spletne strani za informacije spremenljivkama v 12. izvedbi ni statistično o virusu SARS-CoV-2 (-0,204). V vseh primerih značilna. lahko govorimo o šibki povezanosti. Med uporabo tradicionalnih medijev (televizija, V 12. izvedbi raziskave, ki je potekala od 7. do časopisi, radio) kot virov informacij o covidu-19 9. maja 2021, je moč negativne povezanosti in nagnjenostjo k teorijam zarot ugotavljamo največja pri uporabi Vladne svetovalne skupine za neznatno negativno povezanost v vseh treh covid-19 (-0,352), Nacionalnega inštituta za javno obravnavanih izvedbah raziskave (vrednost zdravje (-0,308), Ministrstva za zdravje (-0,284) korelacije v 1. izvedbi znaša -0,035, vendar ni in Nacionalne spletne strani za informacije o statistično značilna, v 6. izvedbi -0,064 in v 12. virusu SARS-CoV-2 (-0,252). V vseh primerih lahko izvedbi -0,094). Navedeno vodi k zaključku, da govorimo o šibki povezanosti. bolj kot je nekdo nagnjen k teorijam zarot, manj uporablja tradicionalne medije kot vire informacij Negativno povezanost ugotavljamo tudi med o covidu-19. Prav tako velja nasprotno − manj nagnjenostjo k teorijam zarot ter pogostostjo kot nekdo uporablja tradicionalne medije kot vir uporabe zdravstvenih delavcev, Svetovne informacij o covidu-19, bolj je nagnjen k teorijam zdravstvene organizacije in Klicnega centra za zarot. informacije o novem koronavirusu kot virov informacij o covidu-19. Če pogledamo negativno povezanost med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami v posameznih Navedeno pomeni, da bolj kot je nekdo nagnjen k izvedbah raziskave, ugotovimo, da je le-ta pri teorijam zarot, manj pogosto uporablja informacije vseh obravnavanih virih informacij najmočnejša uradnih, zdravstvenih in vladnih institucij kot v 12. izvedbi raziskave, ki je potekala od 7. do 9. virov informacij o covidu-19. Enaka povezanost maja 2021. Izjema pri tem je le uporaba spletne velja za nasprotno situacijo, torej manj kot nekdo strani Sledilnik, ki je z nagnjenostjo k teorijam uporablja uradne informacije zdravstvenih in zarot najmočneje negativno povezana v 6. izvedbi vladnih institucij kot virov informacij o covidu-19, raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februrja bolj je nagnjen k teorijam zarot. 2021. Pri tem pa je zanimivo, da je prav v 6. izvedbi 66 4 RAZPRAVA tesnobo (Chun Wong idr., 2021), s tesnobnostjo in zaskrbljenostjo pa se veča tudi verjetnost, da bodo V študiji ugotavljamo pozitivno povezanost med ljudje verjeli teorijam zarot (Grzesiak-Feldman, pogostostjo uporabe družbenih omrežij ter znanih 2013; Newheiser idr., 2011). Razlage, ki vključujejo osebnosti in vplivnežev na družbenih omrežjih teorije zarot o covidu-19, pogosto izhajajo prav iz kot virov informacij o covidu-19 in nagnjenostjo k objav na družbenih omrežjih (Papakyriakopoulos teorijam zarot. Sicer neznatne povezanosti so edine idr., 2020). Po ugotovitvah študij je bila na zaznane pozitivne povezanosti med trinajstimi viri družbenih omrežjih večina znanih teorij zarot o informacij o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam covidu-19 tudi ustvarjena, kjer in od koder so se zarot v naši študiji, ki bi lahko nakazovale, da je nato širile naprej (Kouzy idr., 2020; Pennycook idr., večja pogostost uporabe družbenih omrežij kot 2020). virov informacij povezana z večjo nagnjenostjo k Zato je potrebno še dodatno (o)krepiti zavedanje teorijam zarot. Ugotovljeno je skladno z izsledki o razširjenosti zavajujočih informacij (Frischlish, tujih raziskav o povezanosti med pridobivanjem 2019), zlasti na družbenih omrežjih, in izboljšati informacij predvsem prek digitalnih medijev, tudi posameznikove sposobnosti prepoznavanja lažnih interneta in družbenih omrežij, in prepričanjem informacij (Xiao idr., 2021). Uporabnike je treba v teorije zarot (Humprecht idr., 2020; Vosoughi usposobiti za bolj natančno pregledovanje vsebin idr., 2018). To je skrb vzbujajoče zlasti v luči na spletu in spodbujati njihovo premišljevanje glede ugotovitev različnih avtorjev, da digitalni mediji in vloge, ki jo imajo v infodemiji tudi oni sami (Frischlish, predvsem družbena omrežja zaradi pomanjkanja 2019). Pomembno je večanje medijske (Ashley informacijskih vratarjev predstavljajo idealno okolje idr., 2013), digitalne (Lankshear in Knobel, 2015), za nastanek in širjenje napačnih oziroma lažnih zdravstvene (Castro-Sánchez idr., 2016), digitalne informacij in teorij zarot (Mahl idr., 2022; Shu idr., zdravstvene (Vrdelja idr., 2021) in informacijske 2017; Vosoughi idr., 2018; Vraga in Bode, 2017). V pismenosti državljanov, spodbujanje sprejemanja sodobnem, spremenjenem informacijskem okolju odločitev na podlagi mnenj znanstvenikov in se (te) vsebine nato bliskovito širijo in z lahkoto zdravstvenih delavcev ter pridobivanja informacij prehajajo med različnimi platformami (Shu idr., iz verodostojnih virov, krepitev digitalnih 2017; Vosoughi idr., 2018). Ob pomanjkljivem ali spretnosti, kritičnega razmišljanja in sposobnosti neobstoječem strokovnem pregledu, preverjanju prepoznavanja dezinformacij (Evropska komisija, dejstev in zagotavljanju verodostojnosti informacij, 2020). Javnozdravstvene kampanje naj svoje a obenem enostavni uporabi in lahki dostopnosti, aktivnosti usmerijo tudi na ponudnike informacij so digitalni mediji in predvsem družbena omrežja s pobudami za vzpostavitve tehničnih rešitev, ki bi z vidika širjenja teorij zarot zato potrebni še prepoznavale zavajajoče zdravstvene informacije dodatne pozornosti (Kel y Garrett, 2019; Kouzy (Vrdelja idr., 2021). Zaupanje teorijam zarot je z idr., 2020; Viviani in Pasi, 2017; Vraga idr., 2020). vidika kognitivnih procesov povezano tudi z nižjo Enake pozornosti pa je potrebna tudi vsakršna stopnjo analitičnega razmišljanja, zato bi bilo ugotovljena pozitivna povezanost med uporabo nagnjenost k teorijam zarot smiselno zmanjševati družbenih omrežij in nagnjenostjo k teorijam tudi s krepitvijo analitičnega razmišljanja (Swami zarot. idr., 2014) ter logičnimi in kritičnimi argumenti, ki Na družbenih omrežjih se pogosto širijo tudi temeljijo na dejstvih (Banas in Mil er, 2013; Swami napačne informacije o zdravju (Al ington idr., idr., 2013). 2020), tisti, ki prejemajo informacije iz družbenih Ob raziskovanju vloge družbenih medijev pri medijev, pa bodo verjetneje prejeli napačne širjenju teorij zarot se je vsekakor treba zavedati informacije tudi o covidu-19 (Bridgman idr., razlik med posameznimi platformami (Theocharis 2020). Pridobivanje informacij, povezanih s idr., 2021) in tudi raznolikih učinkov platform pandemijo, na družbenih omrežjih prinaša večjo družbenih omrežij na različne uporabnike (Stecula verjetnost srečevanja z nepreverjenimi in pogosto in Pickup, 2021; Theocharis idr., 2021). Ob tudi nasprotujočimi si sporočili, ki spodbujajo različnem vplivu, ki ga imajo različne platforme 67 družbenih medijev na uporabnike (Stecula in Posebno pozornost gre posvetiti tudi v naši Pickup, 2021; Theocharis idr., 2021), bi bilo študiji proučevani povezanosti med nagnjenostjo nadaljnja raziskovanja povezanosti zato smiselno k teorijam zarot ter uporabo znanih osebnosti zastaviti z ločeno obravnavo različnih družbenih in vplivnežev na družbenih omrežjih kot virov medijev, morebitne ugotovljene razlike pa informacij o covidu-19. Povezanost med ustrezno upoštevati pri ciljanih javnozdravstvenih obravnavanima spremenljivkama se iz pozitivne komunikacijskih kampanjah. Ugotovitve raziskav povezanosti v 1. in 6. izvedbi v 12. izvedbi spremeni o širjenju teorij zarot med pandemijo covida-19 namreč v (sicer statistično neznačilno) negativno namreč kažejo, da se platforme niso razlikovale le povezanost. Navedeni rezultati 1. in 6. izvedbe po obsežnosti napačnih informacij, temveč tudi v lahko torej nakazujejo, da bolj kot je nekdo nagnjen razgibanosti njihovega širjenja (Cinel i idr., 2020). k teorijam zarot, pogosteje uporablja znane osebnosti in vplivneže na družbenih omrežjih kot Na tem mestu je smiselno izpostaviti tudi razliko vir informacij o covidu-19. Navedeno nakazuje med povezanostjo nagnjenosti k teorijam zarot enako povezanost tudi za nasprotno situacijo, torej in pogostostjo uporabe družbenih omrežij kot pogosteje kot nekdo uporablja znane osebnosti in virov informacij o covidu-19, ki jo proučujemo v vplivneže na družbenih omrežjih kot vir informacij naši študiji, ter vplivom, ki bi ga bilo potrebno še o covidu-19, bolj je nagnjen k teorijam zarot. raziskati. Čeprav je družbene medije po podatkih Zato bi bilo zanimivo raziskati morebitne razloge iz oktobra 2022 uporabljalo že 4,74 milijarde ljudi in vzroke za zaznano spremembo povezanosti. po vsem svetu (Datareportal, 2022), to namreč Navedeno bi v 12. valu lahko namreč nakazovalo, nikakor ne pomeni, da so vsi uporabniki družbenih da bolj kot je nekdo nagnjen k teorijam zarot, manj medijev nagnjeni k teorijam zarot. Poleg potrebe pogosto uporablja znane osebnosti in vplivneže na po nadaljnjem raziskovanju morebitnega vpliva, družbenih omrežjih kot vir informacij o covidu-19. se je treba zavedati tudi, da lahko na nagnjenost Enaka povezanost bi tako veljala tudi za nasprotno k teorijam zarot vplivajo številni dejavniki, kot situacijo, torej, pogosteje kot nekdo uporablja so izobrazba, starost, spol in finančna situacija znane osebnosti in vplivneže na družbenih (Abalakina-Paap idr., 1999; Al ington idr., 2020; omrežjih kot vir informacij o covidu-19, manj je Bogart in Bird Thorburn, 2003; Douglas idr., 2016, nagnjen k teorijam zarot. Čeprav naj bi pregled 2019; Duplaga, 2020; Freeman in Bental , 2017; literature o vlogi vplivnežev na družbenih omrežjih Goertzel, 1994; Mancosu idr., 2017; Romer in v javnozdravstveni komunikaciji pokazal predvsem Jamieson, 2020; Swami, 2012; Uscinski in Parent, osredotočanje na potencialno škodljive učinke 2014). Izsledki raziskave v našem prostoru o vplivnežev na njihove sledilce z vidika širjenja razširjenosti nagnjenosti k teorijam zarot med lažnih in napačnih informacij (Pöyry idr., 2022), bi različnimi populacijskimi skupinami kažejo na bilo v luči ugotovitev 12. izvedbe naše raziskave primer večjo nagnjenost k teorijam zarot med morda smiselno pogledati tudi na priložnosti, ki ženskami, nižje izobraženimi, starimi od 60 do 69 jih prinašajo vplivneži kot prepoznavni mnenjski let in od 18 do 29 let ter tistimi, ki so v zadnjih voditelji in posledično pomembni posredovalci treh mesecih svojo finančno situacijo zaznavali (javno)zdravstvenih informacij. Zato je lahko kot slabšo (Žagar, Vrdelja, idr., 2022). Pomembno sodelovanje z mnenjskimi voditelji z vidika je upoštevati tudi posameznikovo čustveno organizacij bistvenega pomena za doseganje doživljanje situacije. Pri čustvenem odzivu v zvezi s strateških komunikacijskih ciljev (Pöyry idr., 2022), covidom-19 med prebivalci Slovenije prevladujeta tudi na družbenih omrežjih. namreč negotovost in jeza (Hočevar Grom idr., 2021a). Prav tesnobnost ali zaskrbljenost (Grzesiak- Nadalje z raziskavo ugotavljamo negativno Feldman, 2013), občutek nemoči (Abalakina-Paap povezanost med pogostostjo uporabe idr., 1999) in iskanje načinov, kako se soočati z tradicionalnih medijev (televizija, radio, časopisi) negotovimi in s težkimi okoliščinami (van Prooijen kot virov informacij o covidu-19 in nagnjenostjo in Douglas, 2017b) pa pri ljudeh večajo verjetnost, k teorijam zarot, ki nakazuje, da je z manjšo da verjamejo teorijam zarot. pogostostjo uporabe tradicionalnih medijev 68 kot virov informacij o covidu-19 povezana Z raziskavo ugotavljamo tudi, da je večja večja nagnjenost k teorijam zarot. Navedeno nagnjenost k teorijam zarot povezana z manjšo potrjujejo tudi tuje raziskave, ki ugotavljajo, da so pogostostjo uporabe uradnih, zdravstvenih in prepričanja o teorijah zarot negativno povezana vladnih institucij kot virov informacij o covidu-19. z izpostavljenostjo tradicionalnim medijem (De Ugotavljamo nizko, a očitno negativno povezanost Coninck idr., 2021). Izsledki naše raziskave so med nagnjenostjo k teorijam zarot ter pogostostjo zanimivi tudi v luči ugotovitev tujih raziskav, ki uporabe Nacionalnega inštitita za javno med tistimi, ki za informiranje pogosto uporabljajo zdravje, Vladne svetovalne skupine za covid-19, tradicionalne medije, ugotavljajo manj prisoten Nacionalne spletne strani za informacije o virusu protiznanstveni odnos (Anderson idr., 2012; Dudo SARS-CoV-2, Ministrstva za zdravje in spletne idr., 2010). Tuje raziskave kažejo tudi, da je pri tistih, strani Sledilnik kot virov informacij o covidu-19. ki so so za informiranje uporabili tradicionalne Pri tem bi bilo vsekakor smiselno dodatno raziskati medije, bolj verjetna naklonjenost cepljenju kot pri tudi morebiten vpliv in njegovo smer. Negativno tistih, ki so se informirali na družbenih omrežjih ali povezanost ugotavljamo tudi med nagnjenostjo v kombinaciji tradicionalnih in družbenih medijev k teorijam zarot ter pogostostjo uporabe (Piltch-Loeb idr., 2021). Ugotovljeno je lahko tudi zdravstvenih delavcev, Svetovne zdravstvene posledica tega, da tradicionalni mediji s pozitivnim organizacije in Klicnega centra za informacije prikazovanjem znanosti javnost povezujejo o novem koronavirusu kot virov informacij o z znanostjo, izpostavljajo njeno sposobnost covidu-19. Povezanost med izpostavljenostjo reševanja problemov, spodbujajo javno zdravstvenim strokovnjakom in nižjimi prepričanji razumevanje znanstvenoraziskovalnih procesov o zarotah ugotavljajo tudi tuje raziskave (De ter izobražujejo državljane, pri čemer krepijo ugled Coninck idr., 2021; Humprecht idr., 2020). Zanimive in vpliv znanstvenikov, ki izhaja iz njihovega znanja so tudi ugotovitve, da so znanstveni viri pogosto (Brondi idr., 2021; Nisbet idr., 2016). pomembnejši pri posameznikovem dojemanju lastnega in družbenega tveganja, čeprav so kot vir Če naj bi pogosta uporaba tradicionalnih medijev, ki informacij pogosteje uporabljeni mediji (Entradas, jih lahko razumemo institucije, ki vzbujajo zaupanje 2021). javnosti v znanost (Schafer, 2016), v določenem obsegu vodila v naklonjen odnos do znanosti in Navedene ugotovitve so pomembne predvsem zmanjševala protiznanstvena čustva (Huber idr., v luči razumevanja teorij zarot kot napačnih 2019), bi jih bilo zato smiselno uporabljati za prepričanj o zlonamernih silah (npr. vlade), ki so strateško zastavljeno promocijo javnozdravstvenih za doseganje svojih ciljev vpletena v posredovanje ukrepov. Kot pomembne kanale bi jih bilo smotrno napačnih informacij nepoučeni javnosti (March uporabljati tudi za komuniciranje in promocijo in Springer, 2019; Uscinski, 2018). Teorije zarot vsebin o cepljenju, le-te pa naj temeljijo na temeljijo na ideji o skrivnem delovanju močnih preverjenih in verodostojnih podatkih (Piltch-Loeb in vplivnih skupin, s čimer ustvarjajo dvom glede idr., 2021). Pri načrtovanju učinkovitih znanstvenih njihovih namer (Pummerer idr., 2021). Številne in javnozdravstvenih komunikacijskih strategij vplivne teorije zarot vzroke za dogodke pripisujejo bi si bilo dobro prizadevati tudi za povečanje preračunljivim, pogosto tudi nezakonitim prikritim dosega tradicionalnih medijev (Mede, 2022). Ob dejanjem vplivnih ljudi (Sunstein in Vermeule, zapisanem pa je zato še bolj zaskrbljujoč negativni 2009). Dovzetnost za teorije zarot lahko poveča trend zaupanja v medije, novinarje, Radiotelevizijo tudi družbena polarizacija (Humprecht idr., Slovenija in TV voditelje, ki ga ugotavlja raziskava 2020). Pri tem se je treba zavedati, da teorije Ogledalo Slovenije (Valicon, 2021). Zavedati zarot pomembno vodi in usmerja kognitivna se je treba namreč, da lahko na dovzetnost za potreba po nadzoru in gotovosti (Frischlich in lažne informacije in teorije zarot poleg visoke Humprecht, 2021), zato bi lahko odpornost proti stopnje uporabe družbenih medijev vplivajo zarotnim zgodbam spodbujali tudi ukrepi politike tudi morebitna oslabljena moč javnih medijskih za zmanjšanje osebnih preživetvenih negotovosti servisov, razdrobljenost medijskega občinstva in (Bruder in Kunert, 2022), ki bi ljudem zagotavljali populistična komunikacija (Humprecht idr., 2020). večji občutek nadzora in varnosti. Čeprav si lahko 69 ljudje z zavračanjem uradnih razlag na nek način obravnava različnih družbenih omrežij in njihove povrnejo občutek nadzora ali moči (Douglas idr., povezanosti z nagnjenostjo k teorijam zarot. 2019), bi bilo za zmanjševanje teh občutkov in doseganje določene stopnje nadzora dolgoročno Za proučevanje vpliva pandemije covida-19 na verjetno učinkovita tudi krepitev izobrazbe, ki pri življenje ljudi je bilo potrebno zagotoviti ažurne posamezniku razvija socialne veščine, potrebne za podatke in analize, zato smo raziskave izvedli vplivanje na družbeno okolje, in veča sposobnosti kot niz spletnih anket med spletnimi panelisti. samostojnega reševanja problemov (van Prooijen, Primerjalne analize rezultatov spletne raziskave 2017a). so pokazale primernost uporabe spletne raziskave za dani namen v primerjavi s podatki iz Pridobljene podatke je smiselno vpeti tudi v Elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih širši kontekst. Mednarodna raziskava iz maja učinkov po cepljenju (eRCO) (Lavtar idr., 2022) 2021 ugotavlja, da so se s trditvijo o nezadostni ter tudi v primerjavi s presečnimi anketnimi transparentnosti pristojnih glede cepiv proti podatki (Berzelak idr., 2022). Pri spletnem covidu-19 med državami članicami EU najbolj anketiranju se soočamo tudi z manjšim številom strinjali prav slovenski anketiranci s 74 %, medtem in slabšo odzivnostjo nižje izobraženih prebivalcev ko je bil, za primerjavo, na Danskem ta delež le Slovenije. Z namenom lažjega doseganja te 37 %. Ista raziskava kaže tudi, da so bili slovenski skupine anketirancev smo od 3. izvedbe raziskave anketiranci med državami članicami EU najmanj naprej po potrebi izvajali telefonsko anketiranje, zadovoljni z vladnim izvajanjem in upravljanjem v katerem je sodelovalo največ 2,7 % oseb. Vsi cepilne strategije. Skoraj 70 % slovenskih anketirani po telefonu so imeli nižjo izobrazbo. Ne anketirancev je izražalo popolno nezadovoljstvo, glede na dodatno opravljene telefonske ankete medtem ko je bilo na Danskem, Finskem in je delež oseb z doseženo višješolsko izobrazbo ali Portugalskem ter v Luksemburgu takega mnenja več nadreprezentiran v vzorcu anketirancev v vseh manj kot 30 %, na Malti pa celo le 13 % anketirancev izvedbah raziskave. (Ipsos European Public Affairs, 2021). Kljub temu, da lahko tako izbor virov informacij Kot vsaka ima tudi naša raziskava določene omejitve. o covidu-19 kot tudi nagnjenost k teorijam zarot Ena od njih je vprašanje o pogostosti uporabe pomembno vplivata na (ne)upoštevanje (javno) virov informacij, ki je bilo na podlagi vprašalnika zdravstvenih priporočil in ukrepov, se je pri Svetovne zdravstvene organizacije prevedeno in obravnavi izsledkov naše raziskave treba zavedati, prilagojeno našim razmeram, vendar pa zaradi da je sama uporaba medijev velikokrat tudi mednarodne primerljivosti ne vključuje časovnega stvar navade (LaRose, 2010; Vishwanath, 2015; okvira, v katerem bi anketiranci razmišljali in bi s Wonneberger idr., 2011), teorije zarot pa kažejo tem lahko bolje opredelili pogostost uporabe virov na to, da naših prepričanj o svetu večinoma ne informacij. Iz navedenega razloga pri odgovoru oblikujejo objektivno raziskovanje resničnosti »zelo pogosto uporabljam« ni bila zapisana bolj oziroma logični zaključki, ki bi temu sledili, pač natančna frekvenca pogostosti in si je ta pojem pa so naša prepričanja v veliki meri posledica lahko vsak anketiranec predstavljal drugače, prav našega pristranskega iskanja informacij (Klein & tako niso bile poimenovane vmesne odgovorne Nera, 2020). Poleg tega je treba upoštevati tudi, kategorije (od 2 do 6). Kot omejitev in obenem da sta lahko nepripravljenost ljudi za informiranje izhodišče za nadaljnja raziskovanja vidimo tudi in neupoštevanje ukrepov za obvladovanje širjenja nabor obravnavanih virov informacij, ki bi ga bilo okužbe z virusom SARS-CoV-2 do določene smotrno razširiti tudi na spletne medije, druge mere tudi odraz in izraz pandemske izčrpanosti spletne vire, posameznikov socialni krog, verske v obliki postopne izčrpanosti kompenzatornih skupnosti in znanstvenike, morebiti tudi tiskovine. mehanizmov kot pričakovanega in naravnega Zdravstvene delavce bi bilo smiselno ločiti na odziva na negotovo in dolgotrajno obdobje (javno) zdravnike in medicinske sestre. Ob različnem zdravstvene krize, ki ključno posega v vsakodnevno vplivu, ki ga imajo različne platforme družbenih življenje posameznika (Hočevar Grom idr., 2021b). medijev na uporabnike, bi bila smotrna tudi ločena 70 5 ZAKLJUČEK Ob zavedanju morebitnih posledic nagnjenosti k teorijam zarot in pridobivanja informacij iz različnih virov na (ne)upoštevanje (javno)zadravstvenih priporočil in ukrepov, je še toliko pomembneje ugotoviti povezanost med pogostostjo uporabe posameznih virov in nagnjenostjo k teorijam zarot. Z raziskavo ugotavljamo neznatne pozitivne povezanosti med pogostostjo uporabe družbenih omrežij ter znanih osebnosti in vplivnežev na družbenih omrežjih in nagnjenostjo k teorijam zarot kot edine zaznane pozitivne povezanoste v naši študiji. Na drugi strani se med pogostostjo uporabe tradicionalnih medijev in nagnjenostjo k teorijam zarot kaže negativna povezanost. Nakazano negativno povezanost ugotavljamo tudi med pogostostjo uporabe uradnih, zdravstvenih in vladnih institucij kot virov informacij o covidu-19 ter nagnjenostjo k teorijam zarot. Ugotovljeno predstavlja zelo pomembne informacije za strokovnjake javnega zdravja in komuniciranja. Izsledki naše raziskave v povezavi z ugotovitvami tujih študij tako ponujajo pomembne informacije za oblikovanje učinkovitih (javno)zdravstvenih komunikacijskih kampanj, izbor ustreznih komunikacijskih kanalov in oblikovanje učinkovitih sporočil za doseganje strateških komunikacijskih ciljev. Obenem opozarjajo tudi na nujnost krepitve tako zdravstvene kot celovite medijske, digitalne in informacijske pismenosti, usposabljnja posameznikov za kritično obravnavo informacij iz različnih virov, krepitve prepoznavanje lažnih oziroma napačnih informacij in teorij zarot ter večanja splošnega zavedanja o njihovi razširjenosti. 71 LITERATURA Bavel, J. J. V., Baicker, K., Boggio, P. S., Capraro, V., Cichocka, A., Cikara, M., Crockett, M. J., Crum, A. J., Douglas, K. M., Druckman, J. N., Drury, J., Dube, Abalakina-Paap, M., Stephan, W. G., Craig, T. in O., El emers, N., Finkel, E. J., Fowler, J. H., Gelfand, Gregory, W. L. (1999). Beliefs in conspiracies. M., Han, S., Haslam, S. A., Jetten, J., … Wil er, R. Political Psychology, 20(3), 637–647. https://doi. (2020). Using social and behavioural science to org/10.1111/0162-895X.00160 support COVID-19 pandemic response. Nature Ali, S. H., Foreman, J., Tozan, Y., Capasso, A., Jones, A. M. Human Behaviour 2020, 4(5), 460–471. https:// in DiClemente, R. J. (2020). Trends and predictors doi.org/10.1038/s41562-020-0884-z of COVID-19 information sources and their Berzelak, N., Rehnberger, M., Lavtar, D. in Zaletel, M. relationship with knowledge and beliefs related (2022). Could timeliness be improved by using an to the pandemic: nationwide cross-sectional online access panel? Case study of the pandemic study. Journal of medical internet research, public fatigue survey. European Conference on Quality in health and surveil ance research, 6(4). https://doi. Official Statistics (Q2022). https://q2022.stat.gov. org/10.2196/21071 lt/scientific-information/papers-presentations/ Al ington, D., Duffy, B., Wessely, S., Dhavan, N., & session-34 Rubin, J. (2020). Health-protective behaviour, Bogart, L. M. in Bird Thorburn, S. (2003). Exploring the social media usage, and conspiracy belief relationship of conspiracy beliefs about HIV/AIDS during the COVID-19 public health emergency. to sexual behaviors and attitudes among African- Psychological Medicine, 51(10), 1763-1769. https:// American adults. Journal of the national medical doi.org/10.1017/S003329172000224X association, 95(11), 1057–1065. Anderson, A. A., Scheufele, D. A., Brossard, D. in Corley, Bridgman, A., Merkley, E., Loewen, P. J., Owen, T., Ruths, E. A. (2012). The Role of Media and Deference to D., Teichmann, L. in Zhilin, O. (2020). The causes Scientific Authority in Cultivating Trust in Sources and consequences of COVID-19 misperceptions: of Information about Emerging Technologies. Understanding the role of news and social media. International Journal of Public Opinion Research, The Harvard Kennedy School Misinformation 24(2), 225–237. https://doi.org/10.1093/IJPOR/ Review, 1. https://doi.org/10.37016/MR-2020-028 EDR032 Brondi, S., Pel egrini, G., Guráň, P., Fero, M. in Rubin, Banas, J. A. in Mil er, G. (2013). Inducing Resistance A. (2021). Dimensions of trust in different forms to Conspiracy Theory Propaganda: Testing of science communication: the role of information Inoculation and Metainoculation Strategies. sources and channels used to acquire science Human Communication Research, 39(2), 184–207. knowledge. Journal of Science Communication, https://doi.org/10.1111/HCRE.12000 20(3), A08. https://doi.org/10.22323/2.20030208 Bantimaroudis, P., Sideri, M., Bal as, D., Panagiotidis, T. Bruder, M. in Kunert, L. (2022). The conspiracy hoax? in Ziogas, T. (2020). Conspiracism on social media: Testing key hypotheses about the correlates of An agenda melding of group-mediated deceptions. generic beliefs in conspiracy theories during the International Journal of Media and Cultural COVID-19 pandemic. International Journal of Politics, 16(2), 115–138. https://doi.org/10.1386/ Psychology, 57(1), 43–48. https://doi.org/10.1002/ MACP_00020_1 IJOP.12769 Barua, Z., Barua, S., Aktar, S., Kabir, N. in Li, M. (2020). Brug, J., Aro, A. R., Oenema, A., De Zwart, O., Richardus, Effects of misinformation on COVID-19 individual J. H. in Bishop, G. D. (2004). SARS risk perception, responses and recommendations for resilience knowledge, precautions, and information sources, of disastrous consequences of misinformation. the Netherlands. Emerging infectious diseases, Progress in disaster science, 8(100119). https://doi. 10(8), 1486–1489. https://doi.org/10.3201/ org/10.1016/j.pdisas.2020.100119 EID1008.040283 Chong, Y. Y., Cheng, H. Y., Chan, H. Y. L., Chien, W. T. in Wong, S. Y. S. (2020). COVID-19 pandemic, infodemic and the role of eHealth literacy. International Journal of Nursing Studies, 108, 103644. https:// doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2020.103644 72 Chun Wong, F. H., Liu, T., Yi Leung, D. K., Zhang, A. Y., Douglas, K. M., Uscinski, J. E., Sutton, R. M., Cichocka, Hong Au, W. S., Kwok, W. W., Shum, A. K. Y., Yan A., Nefes, T., Ang, C. S. in Deravi, F. (2019). Wong, G. H. in Lum, T. Y. S. (2021). Consuming Understanding conspiracy theories. Political information related to COVID-19 on social media psychology, 40(S1), 3–35. https://doi.org/10.1111/ among older adults and its association with pops.12568 anxiety, social trust in information, and COVID- safe behaviors: Cross-sectional telephone survey. Dudo, A., Brossard, D., Shanahan, J., Scheufele, D. Journal of medical internet research, 23(2), e26570. A., Morgan, M. in Signoriel i, N. (2010). Science https://doi.org/10.2196/26570 on Television in the 21st Century: Recent Trends in Portrayals and Their Contributions to Cinel i, M., Quattrociocchi, W., Galeazzi, A., Valensise, Public Attitudes Toward Science. Communicatio C. M., Brugnoli, E., Schmidt, A. L., Zola, P., Zollo, Research, 38(6), 754–777. https://doi.org/ F. in Scala, A. (2020). The COVID-19 social media 10.1177/0093650210384988 infodemic. Scientific reports, 10(1). https://doi. org/10.1038/S41598-020-73510-5 Duplaga, M. (2020). The determinants of conspiracy beliefs related to the COVID-19 pandemic in a Datareportal. (2022). DIGITAL 2022: SLOVENIA. national y representative sample of internet users. International journal of environmental research De Coninck, D., d’Haenens, L. in Matthijs, K. (2020). and public health, 17(21), 1–18. https://doi.org/ Forgotten key players in public health: news media 10.3390/ijerph17217818 as agents of information and persuasion during the COVID-19 pandemic. Public Health, 183, 65-66. Entradas, M. (2021). In Science We Trust: The Effects of https://doi.org/10.1016/j.puhe.2020.05.011 Information Sources on COVID-19 Risk Perceptions. Health Communication, 37(14), 1715-1723. https:// De Coninck, D., Frissen, T., Matthijs, K., D’Haenens, L., doi.org/10.1080/10410236.2021.1914915 Lits, G., Champagne-Poirier, O., Carignan, M. E., David, M. D., Pignard-Cheynel, N., Salerno, S. in Evropska komisija. (2020). Boj proti dezinformacijam Généreux, M. (2021). Beliefs in conspiracy theories v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne. https:// and misinformation about COVID-19: comparative eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri= perspectives on the role of anxiety, depression CELEX%3A52020JC0008 and exposure to and trust in information sources. Frontiers in psychology, 12, 646394. https://doi. Ferligoj, A., Leskošek, K. in Kogovšek, T. (1995). org/10.3389/fpsyg.2021.646394 Zanesljivost in veljavnost merjenja: Metodološki zvezki 10. Fakulteta za družbene vede. Depoux, A., Martin, S., Karafil akis, E., Preet, R., Wilder- Smith, A. in Larson, H. (2020). The pandemic of Freeman, D. in Bental , R. P. (2017). The concomitants social media panic travels faster than the COVID-19 of conspiracy concerns. Social psychiatry and outbreak. Journal of Travel Medicine, 27(3). https:// psychiatric epidemiology, 52(5), 595–604. https:// doi.org/10.1093/jtm/taaa031 doi.org/10.1007/s00127-017-1354-4 Douglas, K. M., Sutton, R. M., Cal an, M. J., Dawtry, R. Frischlich, L. in Humprecht, E. (2021). Trust, Democratic J. in Harvey, A. J. (2016). Someone is pul ing the Resilience, and the Infodemic. strings: hypersensitive agency detection and belief Frischlish, L. (2019). Kritische Medienkompetenz in conspiracy theories. Thinking and reasoning, als Säule demokratischer Resilienz in Zeiten von 22(1), 57–77. https://doi.org/10.1080/13546783.2 „Fake News“ und Online-Desinformation. https:// 015.1051586 www.bpb.de/themen/medien-journalismus/ Douglas, K. M., Sutton, R. M. in Cichocka, A. (2017). digitale-desinformation/290527/kritische- The psychology of conspiracy theories. Current medienkompetenz-als-saeule-demokratischer- Directions in Psychological Science, 26(6), 538– resilienz-in-zeiten-von-fake-news-und-online- 542. https://doi.org/10.1177/0963721417718261 desinformation/ Garfin, D. R., Silver, R. C. in Holman, E. A. (2020). The novel coronavirus (COVID-2019) outbreak: Amplification of public health consequences by media exposure. Health Psychology, 39(5), 355–357. https://doi.org/10.1037/HEA0000875 73 Gargano, L. M., Underwood, N. L., Sales, J. M., Seib, K., Henrich, N. in Holmes, B. (2011). Communicating Morfaw, C., Murray, D., DiClemente, R. J. in Hughes, during a pandemic: information the public wants J. M. (2015). Influence of sources of information about the disease and new vaccines and drugs. about influenza vaccine on parental attitudes and Health promot pract, 12(4), 610–619. https://doi. adolescent vaccine receipt. Human vaccines and org/10.1177/1524839910363536 immunotherapeutics, 11(7), 1641–1647. https://doi. org/10.1080/21645515.2015.1038445 Heyerdahl, L. W., Lana, B. in Giles-Vernick, T. (2022). Rethinking the infodemic: social media and offline Gerts, D., Shel ey, C. D., Parikh, N., Pitts, T., Ross, C. action in the COVID-19 pandemic. Economics, W., Fairchild, G., Chavez, N. Y. V. in Daughton, A. law, and institutions in Asia Pacific, 12(9), 73–82. R. (2021). “Thought I’d share first”: an analysis of https://doi.org/10.1007/978-981-16-5727-6_4 COVID-19 conspiracy theories and misinformation spread on Twitter. Journal of medical internet Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, research, Public health and surveil ance, 7(4). M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., https://doi.org/10.2196/26527 Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T. in Zaletel, Ghebreyesus, T. A. (2020). Munich Security Conference. M. (2021a). Raziskava o vplivu pandemije na življenje World Health Organization. https://www.who.int/ (SI-PANDA) 2020/2021, panelna raziskava, 17. director-general/speeches/detail/munich- izvedba. https://www.nijz.si/sl/raziskava-o-vplivu- security-conference pandemije-na-zivljenje-si-panda-20202021 Goertzel, T. (1994). Belief in Conspiracy Theories. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, Political Psychology, 15(4), 731-742. https://doi.org/ M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M., 10.2307/3791630 Kofol Bric, T., Vinko, M., Jeriček Klanšček, H., Carli, T., Klepac, P., Vrdelja, M., Žagar, J., Prijon, T. in Zaletel, Grimes, D. R. (2021). Medical disinformation and M. (2021b). Raziskava o vplivu pandemije na življenje the unviable nature of COVID-19 conspiracy (SI-PANDA) 2020/2021, panelna raziskava, 7. theories. PloS one, 16(3), e0245900. https://doi. izvedba. https://www.nijz.si/sl/raziskava-o-vplivu- org/10.1371/journal.pone.0245900 pandemije-na-zivljenje-si-panda-20202021 Grzesiak-Feldman, M. (2013). The Effect of High- Huber, B., Barnidge, M., Gil de Zúñiga, H. in Liu, J. (2019). Anxiety Situations on Conspiracy Thinking. Current Fostering public trust in science: The role of social Psychology, 32(1). https://doi.org/10.1007/ media. Public Understanding of Science, 28(7), 759– s12144-013-9165-6 777. https://doi.org/10.1177/0963662519869097 Hameleers, M., Powel , T. E., Van Der Meer, T. G. L. Humprecht, E., Esser, F. in Van Aelst, P. (2020). A. in Bos, L. (2020). A Picture Paints a Thousand Resilience to Online Disinformation: A Framework Lies? The Effects and Mechanisms of Multimodal for Cross-National Comparative Research: The Disinformation and Rebuttals Disseminated via International Journal of Press/Politics, 25(3), 493– Social Media. Political Communication, 37(2), 516. https://doi.org/10.1177/1940161219900126 281–301. https://doi.org/10.1080/10584609.201 9.1674979 Ibn-Mohammed, T., Mustapha, K. B., Godsel , J., Adamu, Z., Babatunde, K. A., Akintade, D. D., Hartley, K. in Vu, M. K. (2020). Fighting fake news in the Acquaye, A., Fuji , H., Ndiaye, M. M., Yamoah, F. COVID-19 era: policy insights from an equilibrium A. in Koh, S. C. L. (2021). A critical review of the model. Policy Sciences, 53(4), 735–758. https://doi. impacts of COVID-19 on the global economy org/10.1007/s11077-020-09405-z and ecosystems and opportunities for circular Heiss, R., Gel , S., Röthlingshöfer, E. in Zoller, C. (2021). economy strategies. Resources, conservation How threat perceptions relate to learning and and recycling, 164(39), 105169. https://doi.org/ conspiracy beliefs about COVID-19: evidence 10.1016/j.resconrec.2020.105169 from a panel study. Personality and individual Imhoff, R. in Lamberty, P. (2020). A Bioweapon or a Hoax? differences, 175, 110672. https://doi.org/10.1016/ The Link Between Distinct Conspiracy Beliefs About j.paid.2021.110672 the Coronavirus Disease (COVID-19) Outbreak and Pandemic Behavior. Social Psychological and Personality Science, 11(8), 1110–1118. https://doi. org/10.1177/1948550620934692 74 Ipsos European Public Affairs. (2021). Flash Mahl, D., Schäfer, M. S. in Zeng, J. (2022). Eurobarometer 494 Attitudes on vaccination Conspiracy theories in online environments: An against COVID-19. https://europa.eu/eurobaro interdisciplinary literature review and agenda meter/surveys/detail/2512 for future research. New Media & Society, 25(7). https://doi.org/10.1177/14614448221075759 Jolley, D. in Douglas, K. M. (2014). The effects of anti-vaccine conspiracy theories on vaccination Mancosu, M., Vassal o, S. in Vezzoni, C. (2017). intentions. PLoS ONE, 9(2). https://doi.org/ Believing in conspiracy theories: evidence from an 10.1371/journal.pone.0089177 exploratory analysis of Italian survey data. South European society and politics, 22(3), 327–344. Kel y Garrett, R. (2019). Social media’s contribution https://doi.org/10.1080/13608746.2017.1359894 to political misperceptions in U.S. Presidential elections. PLOS ONE, 14(3), e0213500. https://doi. March, E. in Springer. (2019). Belief in conspiracy org/10.1371/JOURNAL.PONE.0213500 theories: The predictive role of schizotypy, Machiavellianism, and primary psychopathy. PLOS Klein, O. in Nera, K. (2020). Social Psychology of ONE, 14(12), e0225964. https://doi.org/10.1371/ Conspiracy Theories. Routledge Handbook of JOURNAL.PONE.0225964 Conspiracy Theories, 121–134. https://doi.org/ 10.4324/9780429452734-1_9 Marchlewska, M., Cichocka, A. in Kossowska, M. (2018). Addicted to answers: Need for cognitive Kleis Nielsen, R., Fletcher, R., Newman, N., Scott closure and the endorsement of conspiracy beliefs. Brennen, J. in Howard, P. N. (2020). Navigating the European Journal of Social Psychology, 48(2), 109– „Infodemic“: How People in Six Countries Access 117. https://doi.org/10.1002/EJSP.2308 and Rate News and Information about Coronavirus. Mede, N. (2022). Legacy media as inhibitors and drivers Kouzy, R., Jaoude, J. A., Kraitem, A., Alam, M. B. El, of public reservations against science: global Karam, B., Adib, E., Zarka, J., Traboulsi, C., Akl, survey evidence on the link between media use E. W. in Baddour, K. (2020). Coronavirus goes and anti-science attitudes. Humanities and Social viral: quantifying the COVID-19 misinformation Sciences Communications, 9(1), 1–11. https://doi. epidemic on Twitter. Cureus, 12(3), e7255–e7255. org/10.1057/s41599-022-01058-y https://doi.org/10.7759/CUREUS.7255 Mertens, G., Gerritsen, L., Duijndam, S., Salemink, E. LaRose, R. (2010). The problem of media habits. in Engelhard, I. M. (2020). Fear of the coronavirus Communication theory, 20(2), 194–222. https:// (COVID-19): Predictors in an online study doi.org/10.1111/J.1468-2885.2010.01360.X conducted in March 2020. Journal of Anxiety Lavtar, D., Vrh, M., Mrzel, M., Rehberger, M., Berzelak, Disorders, 74(102258). https://doi.org/10.1016/j. N. in Zaletel, M. (2022). COVID-19 vaccination janxdis.2020.102258 rates : comparison of administrative and survey Mheidly, N. in Fares, J. (2020). Leveraging media and data. European Conference on Quality in Official health communication strategies to overcome Statistics (Q2022), 64. https://q2022.stat.gov.lt/ the COVID-19 infodemic. Journal of Public Health scientific-information/papers-presentations/ Policy, 41(4), 410–420. https://doi.org/10.1057/ poster-session-2 S41271-020-00247-W Lewandowsky, S., Ecker, U. K. H., Seifert, C. M., Mil son, J. (17. 12. 2020). Conspiracy Theories. 1000- Schwarz, N. in Cook, J. (2012). Misinformation Word Philosophy: An Introductory Anthology. and Its Correction: Continued Influence and https://1000wordphilosophy.com/2020/12/17/ Successful Debiasing. Psychological Science in conspiracy-theories/ the Public Interest, 13(3), 106–131. https://doi. org/10.1177/1529100612451018 Newheiser, A. K., Farias, M. in Tausch, N. (2011). The functional nature of conspiracy beliefs: Examining Lorenz-Spreen, P. (2021). Human Cognition and the underpinnings of belief in the Da Vinci Code Online Behavior During the First Social Media conspiracy. Personality and Individual Differences, Pandemic Breaking Down the Psychology of Online 51(8), 1007–1011. https://doi.org/10.1016/J.PAID. Information Consumption in the Context of the 2011.08.011 COVID-19 Pandemic. 75 Nisbet, M. C., Scheufele, D. A., Shanahan, J., Moy, P., Romer, D. in Jamieson, K. H. (2020). Conspiracy Brossard, D. in Lewenstein, B. V. (2016). Knowledge, theories as barriers to controlling the spread Reservations, or Promise?: A Media Effects Model of COVID-19 in the U.S. Social science and for Public Perceptions of Science and Technology. medicine, 263, 113356. https://doi.org/10.1016/J. Communication Research, 29(5), 584 - 608. https:// SOCSCIMED.2020.113356 doi.org/10.1177/009365002236196 Rosenberg, H., Syed, S. in Rezaie, S. (2020). The Papakyriakopoulos, O., Medina Serrano, J. C. in Twitter pandemic: The critical role of Twitter in Hegelich, S. (2020). The spread of COVID-19 the dissemination of medical information and conspiracy theories on social media and the effect misinformation during the COVID-19 pandemic. of content moderation. The Harvard Kennedy Canadian Journal of Emergency Medicine, 22(4), School (HKS) Misinformation Review, Special Issue 418–421. https://doi.org/10.1017/cem.2020.361 on COVID-19 and Misinformation, 1. https://doi. org/10.37016/mr-2020-034 Rosenstock, I. M., Strecher, V. J. in Becker, M. H. (2016). Social Learning Theory and the Health Belief Pennycook, G., McPhetres, J., Zhang, Y., Lu, J. G. in Rand, Model. Health education quarterly, 15(2), 175–183. D. G. (2020). Fighting COVID-19 Misinformation https://doi.org/10.1177/109019818801500203 on Social Media: Experimental Evidence for a Scalable Accuracy-Nudge Intervention. Rubinel i, S., Purnat, T. D., Wihelm, E., Traicoff, D., Psychological Science, 31(7), 770–780. https://doi. Namageyo-Funa, A., Thomson, A., Wardle, C., org/10.1177/0956797620939054 Lamichhane, J., Briand, S. in Nguyen, T. (2022). WHO competency framework for health Piltch-Loeb, R., Savoia, E., Goldberg, B., Hughes, B., authorities and institutions to manage infodemics: Verhey, T., Kayyem, J., Mil er-Idriss, C. in Testa, its development and features. Human resources M. (2021). Examining the effect of information for health, 20(1), 35. https://doi.org/10.1186/ channel on COVID-19 vaccine acceptance. PLOS s12960-022-00733-0 ONE, 16(5), e0251095. https://doi.org/10.1371/ JOURNAL.PONE.0251095 Rutjens, B. T., van der Linden, S. in van der Lee, R. (2021). Science skepticism in times of COVID-19: Group Pollard, C. A., Morran, M. P. in Nestor-Kalinoski, A. L. Processes & Intergroup Relations, 24(2), 276–283. (2020). The COVID-19 pandemic: a global health https://doi.org/10.1177/1368430220981415 crisis. Physiol genomics, 52(11), 549–557. https:// doi.org/10.1152/physiolgenomics.00089.2020 Saladino, V., Algeri, D. in Auriemma, V. (2020). The psychological and social impact of Covid-19: Pöyry, E., Reinikainen, H. in Luoma-Aho, V. (2022). new perspectives of wel -being. Frontiers in The Role of Social Media Influencers in Public psychology, 11, 577684. https://doi.org/10.3389/ Health Communication: Case COVID-19 fpsyg.2020.577684 Pandemic. International Journal of Strategic Communication, 16(3), 469–484. https://doi.org/ Schafer, M. S. (2016). Mediated trust in science: 10.1080/1553118X.2022.2042694 concept, measurement and perspectives for thèscience of science communication’. Journal of Pummerer, L., Böhm, R., Lil eholt, L., Winter, K., Science Communication, 15(5), C02. https://doi. Zettler, I. in Sassenberg, K. (2021). Conspiracy org/10.22323/2.15050302 Theories and Their Societal Effects During the COVID-19 Pandemic. h Social Psychological and Sharma, D. C., Pathak, A., Chaurasia, R. N., Joshi, Personality Science , 13(1), 49–59. https://doi.org/ D., Singh, R. K. in Mishra, V. N. (2020). Fighting 10.1177/19485506211000217 infodemic: need for robust health journalism in India. Diabetes and metabolic syndrome: clinical Ratzan, S. C., Sommariva, S. in Rauh, L. (2020). research & reviews, 14(5), 1445–1447. https://doi. Enhancing global health communication during a org/10.1016/J.DSX.2020.07.039 crisis: lessons from the COVID-19 pandemic. Public health research and practice, 30(2). https://doi. Shu, K., Sliva, A., Wang, S., Tang, J. in Liu, H. (2017). org/10.17061/PHRP3022010 Fake news detection on social media: a data mining perspective. ACM SIGKDD explorations newsletter, 19(1), 22–36. https://doi.org/10.1145/ 3137597.3137600 76 Šrol, J., Bal ová Mikušková, E. in Čavojová, V. (2021). Theocharis, Y., Cardenal, A., Jin, S., Aalberg, T., When we are worried, what are we thinking? Hopmann, D. N., Strömbäck, J., Castro, L., Esser, Anxiety, lack of control, and conspiracy beliefs F., Van Aelst, P., de Vreese, C., Corbu, N., Koc- amidst the COVID-19 pandemic. Applied Michalska, K., Matthes, J., Schemer, C., Sheafer, T., Cognitive Psychology, 35(3), 720–729. https://doi. Splendore, S., Stanyer, J., Stępińska, A. in Štětka, org/10.1002/acp.3798 V. (2021). Does the platform matter? Social media and COVID-19 conspiracy theory beliefs in 17 Stecula, D. A. in Pickup, M. (2021). Social Media, countries: New media & society, 1-26. https://doi. Cognitive Reflection, and Conspiracy Beliefs. org/10.1177/14614448211045666 Frontiers in Political Science, 3, 62. https://doi. org/10.3389/FPOS.2021.647957/BIBTEX Uscinski, J. E. in Parent, J. M. (2014). American Conspiracy Theories. Oxford University Sunstein, C. R. in Vermeule, A. (2009). Conspiracy Press. https://doi.org/10.1093/acprof:oso/ Theories: Causes and Cures*. Journal of Political 9780199351800.001.0001 Philosophy, 17(2), 202–227. https://doi.org/ 10.1111/J.1467-9760.2008.00325.X Uscinski, J. E., Klofstad, C. in Atkinson, M. D. (2016). What Drives Conspiratorial Beliefs? The Role of Swami, V. (2012). Social psychological origins of Informational Cues and Predispositions. Political conspiracy theories: The case of the Jewish Resesrch Quarterly, 69(1), 57–71. https://doi.org/ conspiracy theory in Malaysia. Frontiers in 10.1177/1065912915621621 Psychology, 3, 280. https://doi.org/10.3389/fpsyg. 2012.00280 Uscinski, J. E. (ur.). (2018). Conspiracy theories and the people who believe them. Oxford Swami, V., Pietschnig, J., Tran, U. S., Nader, I. W., University Press. https://doi.org/10.1093/oso/ Stieger, S. in Voracek, M. (2013). Lunar Lies: The 9780190844073.001.0001 Impact of Informational Framing and Individual Differences in Shaping Conspiracist Beliefs About Usher, K., Durkin, J. in Bhul ar, N. (2020). The COVID-19 the Moon Landings. Applied Cognitive Psychology, pandemic and mental health impacts. International 27(1), 71–80. https://doi.org/10.1002/ACP.2873 Journal of Mental Health Nursing, 29(3), 315–318. https://doi.org/10.1111/inm.12726 Swami, V., Voracek, M., Stieger, S., Tran, U. S. in Furnham, A. (2014). Analytic thinking reduces belief Valicon. (21. 4. 2021). Raziskava OGLEDALO SLOVENIJE in conspiracy theories. Cognition, 133(3), 572–585. april 2022. Valicon. https://www.valicon.net/sl/ https://doi.org/10.1016/j.cognition.2014.08.006 2022/04/raziskava-ogledalo-slovenije-april-2022/ Sweeny, K., Melnyk, D., Mil er, W. in Shepperd, J. A. van Prooijen, J.W. (2018). The Psychology of Conspiracy (2010). Information Avoidance: Who, What, When, Theories. Routledge. and Why. Review of General Psychology, 14(4), 340–353. https://doi.org/10.1037/A0021288 van Prooijen, J. W. (2017a). Why Education Predicts Decreased Belief in Conspiracy Theories. Applied Tasnim, S., Hossain, M. in Mazumder, H. (2020). Impact Cognitive Psychology, 31(1), 50–58. https://doi.org/ of rumors and misinformation on COVID-19 in 10.1002/acp.3301 social media. Journal of preventive medicine and public health, 53(3), 171- van Prooijen, J. W. in Douglas, K. M. (2017b). Conspiracy theories as part of history: The role of societal Teovanović, P., Lukić, P., Zupan, Z., Lazić, A., crisis situations. Memory Studies, 10(3), 323–333. Ninković, M. in Žeželj, I. (2021). Irrational beliefs https://doi.org/10.1177/1750698017701615 differentially predict adherence to guidelines and pseudoscientific practices during the COVID-19 Vishwanath, A. (2015). Habitual Facebook use and pandemic. Applied cognitive psychology, 35(2), its impact on getting deceived on social media. 486–496. https://doi.org/10.1002/acp.3770 Journal of computer-mediated communication, 20(1), 83–98. https://doi.org/10.1111/JCC4.12100 77 Viviani, M. in Pasi, G. (2017). Credibility in social Xiao, X., Borah, P. in Su, Y. (2021). The dangers of media: opinions, news, and health information—a blind trust: Examining the interplay among social survey. Wiley Interdisciplinary Reviews: Data media news use, misinformation identification, Mining and Knowledge Discovery, 7(5). https://doi. and news trust on conspiracy beliefs. Public org/10.1002/WIDM.1209 Understanding of Science, 30(8), 977–992. https:// doi.org/10.1177/0963662521998025 Vosoughi, S., Roy, D. in Aral, S. (2018). The spread of true and false news online. Science, 359(6380), 1146– Žagar, J., Vrdelja, M., Rehberger, M. in Korošec, A. 1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559 (2021). Nagnjenost k teorijam zarot v povezavi s covidom-19 med različnimi populacijskimi Vraga, E. K. in Bode, L. (2017). Using Expert Sources skupinami v Sloveniji. V B. Gabrovec, I. Eržen, A. to Correct Health Misinformation in Social Media. Trop Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, & Š. Selak Science Communication, 39(5), 621–645. https:// (Ur.), Javno zdravje in COVID-19: zbornik povzetkov doi.org/10.1177/1075547017731776 in recenziranih prispevkov. Nacionalni inštitut za Vraga, E. K., Bode, L. in Tul y, M. (2020). Creating javno zdravje. News Literacy Messages to Enhance Expert Žagar, J., Rehberger, M. in Vrdelja, M. (2022). Corrections of Misinformation on Twitter. Povezanost med pogostostjo uporabe virov Communication Research, 49(2), 245–267. https:// informacij o covidu-19 in nagnjenostjo k teorijam doi.org/10.1177/0093650219898094 zarot. Revija za zdravstvene vede, 9(2), 31–50. Vrdelja, M., Vrbovšek, S., Klopčič, V., Dadaczynski, K. https://doi.org/10.55707/JHS.V9I2.128 in Okan, O. (2021). Facing the growing COVID-19 Žagar, J., Vrdelja, M. in Rehberger, M. (2022). infodemic: digital health literacy and information- Razširjenost nagnjenosti k teorijam zarot med seeking behaviour of university students in različnimi skupinami v Sloveniji. V A. Hočevar Slovenia. International journal of environmental Grom, H. Jeriček Klanšček, A. Belščak Čolaković, M. research and public health, 18(16), 8507. https:// Rehberger in D. Lavtar (Ur.), Kako smo v Sloveniji doi.org/10.3390/IJERPH18168507 doživljali pandemijo covida-19? Izsledki presečnih Walter, D., Böhmer, M. M., Reiter, S., Krause, G. raziskav SI-PANDA 2021. Nacionalni inštitut za in Wichmann, O. (2012). Risk perception and javno zdravje Slovenije. information-seeking behaviour during the 2009/10 influenza a(H1N1)pdm09 pandemic in Germany. Eurosurveil ance, 17(13), 20131. https:// www.eurosurveillance.org/content/10.2807/ ese.17.13.20131-en Whitson, J. A. in Galinsky, A. D. (2008). Lacking control increases il usory pattern perception. Science, 322(5898), 115–117. https://doi.org/10.1126/ SCIENCE.1159845 Wong, L. P. in Sam, I. C. (2010). Public sources of information and information needs for pandemic influenza A(H1N1). Journal of community health, 35(6), 676–682. https://doi.org/10.1007/S10900- 010-9271-4/TABLES/4 Wonneberger, A., Schoenbach, K. in van Meurs, L. (2011). Interest in news and politics - or situational determinants? Why people watch the news. Journal of broadcasting and electronic media, 55(3), 325–343. https://doi.org/10.1080/0883815 1.2011.597466 78 ZNANSTVENA POVZETKA 79 izr. prof. dr. Samo Kropivnik1, dr. Mitja Vrdelja2 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje POVEZANOST VZORCEV INFORMIRANJA Z VEDENJEM IN STALIŠČI GLEDE COVIDA-19 Povzetek vzorcev informiranja ter pri praktično vseh proučevanih stališčih in odločitvah v povezavi s V prispevku izhajamo iz večkrat izpostavljene covidom-19 (npr. večje spremljanje in zaupanje trditve, da so osebni vzorci informiranja, ki jih vanje je močno povezano z odločitvijo za cepljenje oblikujejo izbira virov informacij in zaupanje v in obratno). Nadalje rezultati nakazujejo podobno, vire, povezani s stališči in vedenjem ljudi, kar je vendar manjšo vlogo klasičnih medijev, medtem še posebej pomembno pri sprejemanju ključnih ko pri družbenih medijih in osebnih virih rezultati odločitev v kriznih razmerah. Zato je namen ne nakazujejo enosmernega vpliva. Ugotovitve so prispevka razkriti različne vzorce informiranja nasploh in v številnih podrobnostih pomembne (kakšne kombinacije virov in zaupanja obstajajo) z vidika načrtovanjna komuniciranja na tem in njihovo povezanost s stališči in odločitvami ljudi področju, v smeri krepitve uradnih virov informacij v času pandemije covida-19. Vzorce informiranja in zaupanje vanje. smo razbrali iz spremljanja in zaupanja v a) strokovne vire (npr. portal NIJZ), b) klasične medije Ključne besede: covid-19, viri informiranja, (npr. TV, vključno s spletnimi kanali), c) družbene zaupanje, cepiva, razlogi za in proti cepljenju medije (npr. Twitter in Facebook) in d) osebne vire (npr. prijatelji). Uporabili smo podatke 17. vala raziskave SI-PANDA (spletna anketna raziskava, panelni vzorec, N = 1022, 18–74 let). Z analizo glavnih faktorjev (PAF, poševnokotna rotacija) smo proučili uporabo virov informiranja (17 spremenljivk) in zaupanje vanje (18 spremenljivk) ter s tremi skupnimi faktorji prikazali tri osnovne vzorce informiranja (60 % pojasnjene variance), ki so pri posameznikih različno izraženi. Nato smo v grafični (razsevni grafikoni) in tabelarni obliki predstavili povezanost vzorcev informiranja (faktorjev) z a) odločitvami in razlogi za odločitve glede cepljenja proti covidu-19, b) s stališči glede obvladovanja epidemije covida-19, cepiv, znanosti, same bolezni, komuniciranja, občutij in pričakovanj ter c) z osnovnimi sociodemografskimi podatki (skupno 74 spremenljivk). Rezultati nakazujejo ključno vlogo strokovnih virov pri oblikovanju 80 ASSOCIATION OF INFORMATION ACQUISITION WITH BEHAVIOR AND ATTITUDES REGARDING COVID-19 Abstract and c) basic sociodemographic data (total of 74 variables) in graphical (scatter plots) and tabular In this contribution, we build upon the frequently forms. In the results, we highlight the crucial role of emphasized assertion that personal patterns of expert sources in shaping information acquisition information acquisition, shaped by the choice of patterns and influencing almost al examined information sources and trust in those sources, attitudes and decisions related to COVID-19 (e.g., are linked to people‘s attitudes and behavior. higher monitoring and trust in expert sources These connections are particularly important for are strongly associated with the decision to get studying key decision-making processes during vaccinated, and vice versa). The role of traditional crises. Therefore, the purpose of this paper is to media is similar but less pronounced, while social uncover various patterns of information acquisition media platforms and personal sources exhibit (combinations of sources and trust) and their bidirectional influence. Additional y, the uncovered correlation with people‘s attitudes and decisions patterns of information acquisition are largely during the COVID-19 pandemic. We extracted independent of conventional sociodemographic the patterns of information acquisition from characteristics, making them less predictable. monitoring and trust in a) expert sources (e.g., the The findings are general y important and offer NIJZ portal), b) traditional media (e.g., TV, including valuable insights for communication planning in online channels), c) social media platforms (e.g., this field, aiming to strengthen official sources of Twitter and Facebook), and d) personal sources information and trust in them. (e.g., friends). We used data from the 17th wave of the SI-PANDA survey (a web-based questionnaire Keywords: COVID-19, information sources, trust, survey, panel sample, N = 1022, 18-74 years old). vaccines, reasons for and against vaccination By conducting principal axis factoring analysis (PAF) with oblique rotation, we examined the monitoring of information sources (17 variables) and trust in them (18 variables). Through three common factors, we depicted three basic patterns of information acquisition (explaining 60% of the variance) that were expressed differently among individuals. Subsequently, we presented the association between information acquisition patterns (factors) and a) decisions and reasons for or against COVID-19 vaccination, b) attitudes towards managing the COVID-19 pandemic, vaccines, science, the disease itself, communication, emotions, and expectations, 81 doc. dr. Sara Atanasova, prof. dr. Tanja Kamin, asist. dr. Nina Perger Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede DEJAVNIKI ZADRŽANOSTI DO CEPLJENJA PROTI COVIDU-19 MED MLADIMI IN MLAJŠIMI ODRASLIMI V SLOVENIJI Povzetek več takšnih, ki zaznavajo večje koristi od cepljenja, se bolj zavedajo zdravstvenih in finančnih posledic Slovenija je ena izmed držav EU z najnižjim v primeru okužbe s koronavirusom, in imajo deležem precepljenosti proti covid-19, od kar višjo raven strahu pred boleznijo. Študija tudi je cepivo na voljo (European Centre for Disease pokaže, da necepljeni mladi in mlajši odrasli niso Prevention and Control [ECDC], 2022). Med kohezivna skupina, temveč med njimi obstajajo najbolj zadržanimi do cepljenja proti covid-19, razlike v zaznani samoučinkovitosti v povezavi s so po podatkih Valicona (2021) osebe, mlajše cepljenjem, v priporočilih (pomembnih) drugih za od 37 let. V Sloveniji so študije o sprejemanju cepljenje, zaupanju v zdravstveni sistem, znanost cepljenja proti covid-19 pretežno osredotočene in cepivo. Študija ponuja poglobljeno razumevanje na splošno populacijo. Mladi in mlajši odrasli so dejavnikov zadržanosti do cepljenja proti covid-19 v teh raziskavah pogosto spregledani, četudi so med mladimi in mlajšimi odraslimi v Sloveniji, kar pomemben segment populacije, ki ga je potrebno lahko pomembno prispeva k razvoju učinkovitih v javnozdravstvenih programih nagovarjati s javnozdravstvenih intervencij. prilagojenimi pristopi, upoštevajoč kognitivne, afektivne in vedenjske vidike vedenja. Namen Ključne besede: zadržanost do cepljenja, mladi, prispevka je z integracijo modela zdravstvenih mlajši odrasli, covid-19, spletni panel prepričanj in teorijo načrtovanega vedenja proučiti in identificirati socio-psihološke dejavnike vedenja povezanega s cepljenjem proti covid-19 med mladimi in mlajšimi odraslimi v Sloveniji. Študija temelji na podatkih zbranih avgusta 2021 s spletnim panelom JazVem med mladimi v Sloveniji, starimi med 15 in 30 let (n=507). Na podlagi analize reprezentativnih podatkov študija ugotavlja, da je večina mladih in mlajših odraslih cepljenih (45,8 %), 11,7 % se nameravajo cepiti, 12,3 % je zadržanih do cepljenja, 30,2 % pa so poročali, da se ne nameravajo cepiti. Rezultati so pokazali, da so statistično značilne razlike med skupinami mladih in mlajših odraslih, ki imajo drugačne poglede na cepljenja. Med cepljenimi je 82 FACTORS OF VACCINE HESITANCY RELATED TO COVID-19 AMONG SLOVENE YOUTH AND YOUNG ADULTS Abstract young people and young people are not a cohesive group, but there are differences in perceived self- Slovenia is one of the EU countries with the lowest efficacy related to vaccination, recommendations proportion of COVID-19 vaccinations available from (important) others for vaccination, trust (ECDC, 2022). According to Valicon data (2021), in the health system, science, and vaccine. The people under the age of 37 are among the most study offers an in-depth understanding of the hesitant to be vaccinated against COVID-19. In factors contributing to vaccine hesitancy among Slovenia, studies on the acceptance of COVID-19 young people in Slovenia, which can significantly vaccination are predominantly focused on the contribute to the development of effective public general population. Young people, including young health interventions. adults, are often overlooked in these studies, even though they are an important segment of Keywords: vaccination hesitancy, youth, young the population that needs to be addressed in adults, COVID-19, online survey panel public health programs with tailored approaches that consider cognitive, affective, and behavioral aspects of vaccination against COVID-19. The purpose of this contribution is to examine and identify socio-psychological factors related to COVID-19 vaccination behavior among young people in Slovenia by integrating the Health Belief Model and the Theory of Planned Behavior. The study is based on data col ected in August 2021 with the JazVem online survey panel among young people and young adults in Slovenia aged 15 to 30 (n=507). Based on the analysis of representative data, the study found that the majority of young people are vaccinated (45.8%), 11.7% intend to get vaccinated, 12.3% are hesitant about vaccination, and 30.2% reported that they do not intend to get vaccinated. The results showed statistical y significant differences between groups of young people and young adults who have different views on vaccination. Among vaccinated, there are more of those who perceive greater benefits from vaccination, who are more aware of the health and financial consequences in case of coronavirus infection and have a higher level of fear of the disease. The study also shows that unvaccinated 83 STROKOVNA POVZETKA 84 Vesna Škrbec, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Mateja Kurir Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, Kristijana Hertl Onkološki inštitut Ljubljana POMEN KOMUNICIRANJA PRI OHRANJANJU UDELEŽBE V DRŽAVNEM PRESEJALNEM PROGRAMU ZA RAKA DOJK DORA MED EPIDEMIJO COVIDA-19 Povzetek REZULTATI: Kvantitativna analiza medijskega poročanja kaže, da smo v letih 2020 in 2021 UVOD: Ključni cilj presejalnega programa za s skupnimi sporočili za javnost presejalnih raka dojk DORA je za tretjino zmanjšati število programov dosegli 64 objav v ključnih medijih, s 34 smrti zaradi raka dojk v ciljni populaciji. Pogoj za samostojnimi sporočili za javnost smo dosegli prek to je 70-odstotna udeležba povabljenih žensk. 1.000 medijskih objav. Vse objave so vsebovale Med epidemijo covida-19 je bil ta cilj ogrožen. ključna komunikacijska sporočila. Udeležba v Z načrtovanim komuniciranjem, ki je bilo del programu DORA je bila v letih 2020 in 2021 75-% kriznega upravljanja programa, smo želeli ohraniti in 77-%, na ravni kot pred epidemijo. zaupanje žensk in visoko udeležbo v programu. ZAKLJUČEK: Komuniciranje je pomemben del METODE: Strateško komuniciranje programa upravljanja presejalnega programa, kar se je DORA smo izvajali s komunikacijsko strategijo, še posebej izkazalo v kriznem času epidemije ki smo jo prilagodili kriznim epidemiološkim covida-19. To je lahko podlaga za načrtovanja okoliščinam. Kot ključna komunikacijska sporočila upravljanja prihodnjih kriznih situacij. Da je bilo smo opredelili: pomen zgodnjega odkrivanja raka komuniciranje programa DORA med epidemijo dojk tudi med epidemijo, zagotavljanje varne uspešno, dokazujejo prejeta priznanja: dve obravnave žensk pred okužbo, redno informiranje nagradi Mednarodnega združenja poslovnih o spremembah v delovanju programa. Kot ključne komunikatorjev (IABC): Gold Quill of Excellence komunikacijske aktivnosti smo opredelili: skupna 2023 in Best of the Best, ter nagrada Prizma sporočila za javnost vseh presejalnih programov Slovenskega društva za odnose z javnostmi. za raka, samostojna sporočila za javnost, neprekinjeno delovanje klicnega centra programa. Ključne besede: presejalni program, rak dojk, Učinek komunikacijskih aktivnosti smo merili z komuniciranje, odnosi z javnostmi, epidemija analizo medijskih objav prek aplikacije Webkliping covid-19 ter posredno preko kazalnikov kakovosti o udeležbi v programu. 85 THE IMPORTANCE OF COMMUNICATION IN MAINTAINING PARTICIPATION IN THE SLOVENIAN BREAST CANCER SCREENING PROGRAMME DORA DURING THE COVID-19 PANDEMIC Abstract RESULTS: Quantitative media analysis showed that in 2020 and 2021, we achieved 64 key media INTRODUCTION: The key objective of the DORA publications through joint press releases and over Programme is to reduce the number of deaths 1,000 media publications through 34 stand-alone due to breast cancer by one third in the target press releases. All media publications included key women population. The requirement for reaching communication messages. The participation rate the objective is at least 70 % participation of remained at pre-pandemic level, in 2020 and 2021 invited women. During the covid-19 pandemic, it was 75 % and 77 % respectively. this target was jeopardised for the first time ever. Strategic communication, which was part of the CONCLUSION: Communication supports the programme’s crisis management, was used to management of screening programmes in times adapt communication messages and activities to of crisis, such as the covid-19 pandemic, which can the epidemiological context. be the basis for planning future crisis management. The success of DORA’s communication during the METHODS: The strategic communication of the pandemic is exemplified by the awards received: DORA programme was carried out with the two awards from the International Association of communication strategy that was adapted to the Business Communicators (IABC): the Gold Quill of epidemiological crisis. The key communication Excel ence 2023 and the Best of the Best, as well messages were: the importance of early detection as the Prizma Award presented by the Slovenian of breast cancer, even during the pandemic, Society for Public Relations. ensuring that women are safe from infection at screening, and regular information on operation Keywords: breast cancer, screening programme, of the programme. Key communication activities communication, public relations, pandemic were: joint press releases of all Slovenian cancer covid-19 screening programmes, stand-alone press releases and continuous operation of the programme’s call centre. The impact of the communication activities was measured by analysing media releases through the Webkliping application and indirectly through quality indicators on participation in the programme. 86 Peter Beznec1, Ana Šabjan1, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak2,3 1 Center za zdravje in razvoj Murska Sobota 2 Splošna bolnišnica Murska Sobota 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje PROGRAM OZAVEŠČANJA REZULTATI: V sodelovanju z mrežo deležnikov s področja zdravja, zdravstva, socialnega IN OPOLNOMOČENJA O varstva, NVO in drugih organizacij izvajamo SRČNEM POPUŠČANJU strokovna predavanja, organiziramo pohode in kolesarska druženja za različne ciljne skupine V POMURJU KOT ter obeležujemo Evropske dneve ozaveščanja o srčnem popuščanju z osrednjimi dogodki in PRIMER DOBRE PRAKSE nagradnimi igrami. Za otroke in starejše smo pripravili medgeneracijske delavnice na temo MEDSEKTORSKEGA Srček riše in organizirali likovno razstavo Srce riše, za katero so izdelke prispevali člani likovne sekcije SODELOVANJA NA Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota. Skupaj s člani društev upokojencev Pomurja smo PODROČJU PROMOCIJE pripravili odmevno razstavo literarnih in ročnih ZDRAVJA del na temo srca, ki je gostovala tudi v prostorih Koronarnega kluba Ljubljana. Za bolnike in njihove neformalne oskrbovalce smo pripravili različna zdravstvenovzgojna gradiva in delavnice. Povzetek RAZPRAVA: Program ozaveščanja in opolnomočenja UVOD: V Pomurju že sedmo leto zapored izvajamo o srčnem popuščanju je v lokalnem okolju zelo aktivnosti Programa ozaveščanja in opolnomočenja dobro in pozitivno sprejet, tako med splošno, kot o srčnem popuščanju (v nadaljevanju Program) tudi strokovno javnostjo. Kot primer dobre prakse za različne ciljne populacijske skupine, katerega je bil prepoznan tudi v mednarodnem merilu, saj namen je izboljšati poznavanje srčnega je prejel nagrado Heart Failure Awareness Days popuščanja. Sodelavci Programa se trudimo, da Award 2021 za inovativno ozaveščanje splošne bi aktivnosti čimbolj približali, ne samo bolnikom in strokovne javnosti o srčnem popuščanju s s srčnim popuščanjem in njihovim neformalnim kampanjo Nepopustljivo srce, kontinuirano oskrbovalcem, ampak tudi strokovni in splošni opolnomočenje bolnikov in njihovih neformalnih javnosti. Posebno pozornost namenjamo oskrbovalcev tudi v času epidemije covida-19 vsebinski nadgradnji na področjih znanj o srčnem ter močno podprtost Programa s strokovnim, popuščanju, ki jih bolniki najtežje osvojijo in ki jih v raziskovalnim in pedagoškim delom strokovnega domačem okolju najmanj pogosto izvajajo. partnerja Splošne bolnišnice Murska Sobota. METODE: Medijska kampanja Nepopustljivo srce Ključne besede: srčno popuščanje, kampanja preko preizkušenih pristopov komuniciranja s Nepopustljivo srce, Pomurje ciljnimi javnostmi (objav v množičnih medijih, objav v medijih ciljnih skupin, avdiovizualnih zapisov na spletnih straneh partnerjev in podpornikov, promocijskih zloženk ter tiskanih gradiv) nudi celostno podporo tako bolnikom in njihovim neformalnim oskrbovalcem, kot tudi splošni ciljni javnosti. 87 HEART FAILURE RESULTS: In cooperation with a network of stakeholders from the field of health, healthcare, AWARENESS RAISING social care, NGOs and other organizations, we AND EMPOWERMENT conduct expert lectures, organize hikes and bike rides for various target groups, and mark the PROGRAM IN POMURJE European Heart Failure Awareness Days with central events and prize games. For children AS AN EXAMPLE OF and the elderly, we prepared intergenerational workshops on the theme of Young Hearts Drawing GOOD PRACTICE and organized an art exhibition of Young Hearts Drawing workshop results, for which products OF INTERSECTORAL were contributed by members of the Mozaik art section at the Murska Sobota pensioners’ COOPERATION IN association. Together with the members of the THE FIELD OF HEALTH pensioners’ associations of Pomurje, we prepared a high-profile exhibition of literary and handmade PROMOTION works on the theme of the heart, which was also hosted in the premises of the Ljubljana Coronary Club. We have prepared various health education materials and workshops for patients and their Abstract informal caregivers. INTRODUCTION: In Pomurje, for the seventh DISCUSSION: The heart failure awareness raising year in a row, we have been implementing the and empowerment program is very well and activities of the Heart Failure Awareness and positively received in the local environment, both Empowerment Program (hereinafter the Program) among the general and professional public. As an for various target population groups, the purpose example of good practice, it was also recognized of which is to improve knowledge of heart failure. on an international scale, as it received the Heart The coworkers of the Program try to bring the Failure Awareness Days Award 2021 for innovative activities as close as possible, not only to patients awareness raising of the general and professional with heart failure and their informal caregivers, public about heart failure with the Non-failing but also to professionals and the general public. Heart campaign, continuous empowerment of We pay special attention to content upgrading patients and their informal caregivers even during in the areas of knowledge about heart failure the covid epidemic- 19 and the strong support of which are the most difficult for patients to acquire the Program through the professional, research and which are practiced least often in the home and teaching work of the professional partner environment. General Hospital Murska Sobota. METHODS: The Non-failing Heart media campaign Keywords: heart failure, Non-failing Heart offers comprehensive support to both patients and campaign, Pomurje their informal caregivers through tried and tested communication approaches with target audiences (publications in the mass media, publications in the media of target groups, audiovisual records on the websites of partners and supporters, promotional brochures and printed materials). as well as the general target audience. 88 NA N L A E L ZL E JIVE JI BO VE L BO E L ZN E I ZN ZNANSTVENI PRISPEVKI 90 Sanja Vuzem, asist. Mario Fafangel, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje VZPOSTAVITEV PRVEGA IMPLEMENTATION OF PROFESIONALNEGA THE FIRST PROFESSIONAL KLICNEGA CENTRA CALL CENTRE FOR ZA ISKANJE STIKOV COVID-19 CONTACT COVID-19, SLOVENIJA, TRACING, SLOVENIA, OKTOBER 2021 – OCTOBER 2021 – FEBRUAR 2022 FEBRUARY 2022 Povzetek Abstract Iskanje stikov je zelo dolgo predstavljalo enega Contact tracing was one of the main pil ars in the temeljnih stebrov za obvladovanje pandemije COVID-19 pandemic, however existing capacities covid-19. Obstoječe kapacitete na Nacionalnem were insufficient at the National Institute of Public inštitutu za javno zdravje so bile premajhne, Health. To be able to reach as many reported cases zato smo v zimski sezoni 2021/22 vzpostavili as possible through the winter 2021/22 with the aim prvi profesionalni klicni center. Cilj njegovega of contact tracing and further spread of the SARS- delovanja je bil doseči čim več potrjenih covid-19 CoV-2 infections, we implemented a professional primerov, z namenom iskanja tesnih stikov in cal centre. Tracers were epidemiological y trained obvladovanja širjenja okužb. Agenti so bili laiki, ki and supervised ley personnel. After cancel ation smo jih izobrazili in usposobili za epidemiološko of mandatory quarantine and the professional anketiranje in iskanje stikov. Tekom njihovega dela cal centre on 18th February 2022, we evaluated smo epidemiologi opravljali vsebinski nadzor nad case investigations and contact tracing in order njihovim opravljenim delom. Po ukinitvi karanten to inform future decision-making when planning in profesionalnega klicnega centra dne 18. 2. 2022 resources and advise national contact tracing smo izvedli analizo obravnavanih primerov in strategies during further COVID-19 waves or other iskanja stikov z namenom obveščanja in svetovanja pandemics. We present the basic characteristics nacionalnim strategijam iskanja stikov v bodočih in this article. pandemijah. Osnovne značilnosti prikazujemo v tem prispevku. Keywords: covid-19, epidemiological investigation, contact tracing, professional Ključne besede: covid-19, epidemiološko cal centre poizvedovanje, iskanje stikov, profesionalni klicni center 91 1 UVOD (KC3). Z vzpostavitvijo PKC so dotedanji klicni centri postopno prenehali delovati (mariborski in celjski), S prvim primerom okužbe s SARS-CoV-2 v oziroma so se preoblikovali (ljubljanski se je Sloveniji marca 2020 smo v epidemiološki preoblikoval tako, da je opravljal naloge klicnega službi Nacionalnega inštituta za javno zdravje centra 2 (KC2)). V taki organizacijski obliki se je (NIJZ) pričeli z iskanjem stikov in napotovanjem delo epidemiološke službe izvajalo do zaključka visokorizičnih v karanteno. Epidemiološko iskanja stikov dne 18. 2. 2022. Klicni center 1 je anketiranje potrjenih primerov in iskanje stikov sta bil kadrovsko najobsežnejši, agente za delo je tekom celotne epidemije, vse dokler je covid-19 zagotavljal zunanji izvajalec, NIJZ pa je zagotovil bil opredeljen kot karantenska bolezen (Uradni vsebinske koordinatorje (Vuzem idr., 2023). list RS, 2022a, 2022b), predstavljala enega ključnih Vsebinsko delo KC1, KC2 in KC 3 je bilo razdeljeno stebrov obvladovanja epidemije (European Centre po spodnjih kriterijih: for Disease Prevention and Control [ECDC], 2021). Hkrati sta zahtevala izjemno veliko tako kadrovskih – KC1: Epidemiološko poizvedovanje so v glavnem kot tudi časovnih kapacitet. opravljali agenti zunanjega izvajalca. Agentom je NIJZ nudil vsakodnevno strokovno vodstvo, skrbel V prvem valu epidemije je iskanje stikov potekalo za jutranje in popoldanske raporte ter sproti predvsem v okviru epidemiološke službe območnih posodabljal algoritem oziroma navodila za delo. enot NIJZ. Glede na napovedi in modele razvoja Naloge na ravni KC1 so zajemale epidemiološko epidemije je bilo utemeljeno pričakovati, da bodo poizvedovanje za večino oseb, razen za množične za uspešno iskanje stikov in upočasnitev razvoja dogodke, nekatere sume na reinfekcijo, okužbe v epidemije potrebne razširjene kapacitete. vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ) in okužbe v DSO/PSVZ. Kadar je bilo to potrebno in so Dne 4. 9. 2020 so v prvem klicnem centru pričeli kadrovske kapacitete NIJZ to dopuščale, so delovne delati prvi študenti medicine Medicinske fakultete naloge KC1 opravljali tudi zaposleni in študenti na enotni lokaciji v Ljubljani v okviru NIJZ. Univerze v Ljubljani. Delo je sprva potekalo na eni lokaciji; po vzpostavitvi klicnega centra v Ljubljani – KC2: Delo na tej ravni so opravljali diplomirani je sledila še vzpostavitev klicnih centrov v Celju (18. sanitarni inženirji in pripravniki, študenti medicine, 9. 2020) in Mariboru (1. 11. 2020), dodatno pa smo dentalne medicine, farmacije, zdravstvenih ved kapacitete krepili tudi s pripravniki sanitarnega in veterine. Naloge na ravni KC2 so zajemale zahtevnejše primere, ki so bili opredeljeni v skladu inženirstva. z algoritmom dela za KC1 (npr. množični dogodki, okužbe v DSO/PSVZ, direktno predani primeri, Z nenehnim spreminjanjem virusa SARS-CoV-2 in primeri, predani po predhodni konzultaciji). Hkrati posledičnim hitrejšim širjenjem med ljudmi (ECDC, so agenti na tej ravni predstavljali konzultante za 2023), pa tudi zaradi pandemske utrujenosti, so agente KC1, ko so jih ti potrebovali. Delo je potekalo kapacitete anketarjev za obravnavo potrjenih na enotni lokaciji v Ljubljani, pod nadzorom primerov in iskanje stikov postajale nezadostne. epidemiologa koordinatorja. Za zagotovitev še dodatnih kapacitet v zimskem – KC3: Na tej ravni so delovale delovne skupine za obdobju 2021/22 je NIJZ izvedel postopke za nalezljive bolezni (enote za nalezljive bolezni s vzpostavitev profesionalnega klicnega centra sodelavci) na 9 območnih enotah NIJZ. Naloge na (PKC), s katerim je bistveno povečal kapaciteto tej ravni so zajemale vse naloge, ki so jih opravljali iskanja stikov okuženih oseb. agenti na ravneh KC1 in KC2, dodatno pa še obravnavo izbruhov in obravnavo visokorizičnih Profesionalni klicni center je z delovanjem pričel stikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih. dne 24. 9. 2021. V njem so bili zaposleni laiki, ki Zaradi velikega števila zaposlenih in zaradi potrebe smo jih v prvih tednih izobrazili in usposobili za po nemotenem, hitrem in učinkovitem delovanju epidemiološko anketiranje osnovnih primerov in klicnih centrov, so bile vse spremembe algoritma iskanje kontaktov. Delo po reorganizaciji klicnih usklajene z aplikacijo COVID-19, s pomočjo katere centrov je bilo organizirano na treh ravneh – klicni je potekalo anketiranje. Kriteriji za dodeljevanje center 1 (KC1), klicni center 2 (KC2) in klicni center 3 92 primerov so se tako prilagajali aktualni opredeljenih kontaktov in kontaktov, napotenih v epidemiološki situaciji in presoji epidemiologov, karanteno. Podatke o številu aktivnih agentov PKC to pa je pomenilo redne spremembe aplikacije smo pridobili iz rednih, dnevnih poročil o agentih, COVID-19 in spremembe algoritma dela (Vuzem ki so bili prisotni na delu, in prevzemali primere v idr., 2023). aplikaciji Covid-19. Dnevna poročila so zagotavljali skrbniki aplikacije Covid-19. Po ukinitvi karanten in iskanja stikov smo izvedli analizo obravnavanih primerov in iskanja stikov PKC z namenom obveščanja in svetovanja nacionalnim 3 REZULTATI strategijam iskanja stikov v bodočih pandemijah. V povprečju je v opazovanem obdobju vsak 2 METODE teden epidemiološko poizvedovanje in iskanje stikov opravljalo 473 agentov, ki so bili tekom tedna razporejeni glede na potrebe na podlagi Analizirali smo podatke obravnavanih primerov in števila prijavljenih primerov (torek-sobota 100 % njihovih kontaktov. Podatke smo pridobili iz baze kapacitete, nedelja-ponedeljek 80 % kapacitete). vseh prijavljenih primerov v aplikaciji Covid-19, v skladu s sprejeto definicijo primera (Nacionalni 3.1. Obravnavani primeri covid-19 inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2022) in definicijo tesnega stika v skladu s kriteriji evropskega centra V opazovanem obdobju je skupno bilo prijavljenih za nadzor bolezni (ECDC, b. d.). Za tedne, ko je PKC bil 567,514 primerov covida-19 (Slika 1). Najvišje aktiven (od tedna 42/2021 do tedna 7/2022), smo število prijavljenih primerov smo zabeležili v tednu izračunali deleže anketiranih primerov covid-19, 4/2022 (n=98,831). Slika 1: Število prijavljenih covid-19 primerov in odstotek doseženih primerov po tednih, Slovenija, oktober 2021 – februar 2022 110.000 100 100.000 90 90.000 80 80.000 70 70.000 60 60.000 50 50.000 40 40.000 30 30.000 20.000 20 10.000 10 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2/2021 /2022 /2022 /2022 /2022 /2022 /202 /202 /12/202 /1 /02 18/10/202 25/10/202 01/11/202 08/11/202 15/11/202 22/11/202 29/11/202 06/12/202 13/12/202 20 27 03/01 10/01 17/01 24/01 31/01 07 14/02 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 Število prijavljenih primerov % doseženih primerov 93 Skupno je PKC obravnaval 150,067 primerov V povprečju je vsak teden bilo aktivnih 473 agentov, covid-19 (26.4 %), z najvišjim doseženim deležem z najvišjim številom v tednu 42/2021 (n=695) in v tednu 51/2021 (81.5 % prijavljenih primerov) najnižjim številom v tednu 7/2022 (n=336) (Slika in najnižjim doseženim deležem v tednu 4/2022 2). Povprečno število doseženih primerov po (10.3 % prijavljenih primerov). posameznem agentu na teden je bilo 18. Najvišje število doseženih primerov po posameznem agentu je bilo doseženo v tednu 6/2022 (n=27), najnižje pa v tednu 42/2021 (n=8). Slika 2: Število aktivnih agentov in število doseženih primerov na posameznega agenta po tednih, Slovenija, oktober 2021 – februar 2022 800 30 700 25 600 20 500 400 15 300 10 200 5 100 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2/2021 /2022 /2022 /2022 /2022 /2022 /202 /202 /12/202 /1 /02 18/10/202 25/10/202 01/11/202 08/11/202 15/11/202 22/11/202 29/11/202 06/12/202 13/12/202 20 27 03/01 10/01 17/01 24/01 31/01 07 14/02 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 Število aktivnih agentov Število doseženih primerov/agenta 3.2 Obravnavani tesni stiki potrjenih covid-19 primerov V opazovanem obdobju so agenti PKC med anketiranjem covid-19 primerov prepoznali skupno 458,879 tesnih stikov (Slika 3). Najvišje število in delež prepoznanih stikov so dosegli v tednu 2/2022 (n=81,132; 91.2 %), najnižje pa v tednu 7/2022 (n=4666; 45.3 %). Med obravnavanimi tesnimi stiki so 78.5 % stikov opredelili kot visokorizične. 94 Slika 3: Število prepoznanih tesnih stikov in odstotek napotenih v karanteno po tednih, Slovenija, oktober 2021 – februar 2022 90.000 100 90 80.000 80 70.000 70 60.000 60 50.000 50 40.000 40 30.000 30 20.000 20 10.000 10 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2/2021 /2022 /2022 /2022 /2022 /2022 /202 /202 /12/202 /1 /02 18/10/202 25/10/202 01/11/202 08/11/202 15/11/202 22/11/202 29/11/202 06/12/202 13/12/202 20 27 03/01 10/01 17/01 24/01 31/01 07 14/02 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 1 2 3 4 5 6 7 Število prijavljenih primerov % doseženih primerov 4 RAZPRAVA dan opraviti največ obravnav potrjenih primerov covid-19 v primerjavi s KC2 in KC3 (Gassowski idr., Iskanje stikov covid-19 je v obdobju pandemije 2022). in spreminjanja virusa SARS-CoV-2 zaradi Če bi želeli v tednih, ko je število prijavljenih negotovosti in slabšega poznavanja lastnosti virusa primerov bilo najvišje, zadostiti deležu 40 % predstavljalo eno ključnih prioritet epidemiološke doseženih primerov, bi v tednu 4/2022 potrebovali službe NIJZ. 2196 aktivnih agentov. Za takšne, nepredvidene Ob vzpostavitvi PKC v zimskem obdobju 2021/22 kapacitete, bi potrebovali dodatne finance in so agenti v zelo kratkem času uspeli doseči več kot informacijsko tehnologijo, kar pa v tako kratkem 40 % prijavljenih covid-19 primerov. Takšen nivo času ne bi bilo izvedljivo. Povprečno število so uspeli vzdrževati vse do začetka leta 2022, ko je doseženih primerov po posameznem agentu v kroženju virusa SARS-CoV-2 prevladala različica je bilo v opazovanem obdobju ves čas približno omikron, ki je, ob sicer bistveno blažji obliki enako. Razlog za nizko število v tednu 42/2021 bilo bolezni, bila veliko bolj nalezljiva kot pretekle počasno uvajanje v njihovo delo po izvedenem različice (Bálint idr., 2022). Glede na obremenitve, izobraževanju in usposabljanju. V začetnem ki jih je epidemiološka služba na ravni KC3 imela obdobju so namreč agenti potrebovali več pomoči zaradi obravnave kompleksnejših primerov in in podpore. Na podlagi podrobnih navodil in izbruhov v zaprtih ustanovah, ocenjujemo takšen prilagojenega algoritma za delo so sprva imeli doseg prijavljenih primerov s strani PKC kot dober. določeno število primerov, ki naj bi jih v delovnem Dodatno je takšna storilnost podprta tudi z dnevu obravnavali. Namen tega je bilo pridobivanje dejstvom, da so agenti PKC na ravni KC1 uspeli vsak izkušenj in vzpostavitev rutine, kar jim je delo v 95 naslednjih tednih olajšalo. Višje povprečno število podobnih klicnih centrov za iskanje stikov. Pri doseženih primerov po posameznem agentu v spopadanju z naslednjimi epidemijami takega zadnjih tednih lahko pripišemo že vzpostavljeni obsega priporočamo hibrid tradicionalnega in rutini in spodbujanju agentov k višji storilnosti digitalnega iskanja ter obveščanja tesnih stikov. zaradi povečanega števila prijavljenih primerov. Število prepoznanih tesnih stikov s strani agentov PKC se je v opazovanem obdobju gibalo v različnih številkah. Kljub temu pa so agenti v skladu z algoritmom dela in veljavnimi odloki, ki so opredeljevali izjeme od karantene na domu, le v zadnjem tednu opazovanega obdobja (teden 7/2022) opredelili manj kot 50 % tesnih stikov, za katere je bila potrebna napotitev v karanteno. Visoko število stikov, napotenih v karanteno v prvih tednih leta 2022, odraža prevlado različice omikron in spremembo v obravnavi izjem od karantene. 5 ZAKLJUČEK To je bil prvi poskus implementacije profesionalnega klicnega centra za iskanje stikov v Sloveniji. Komplementarno delovanje je uspelo razbremeniti napore epidemiološke službe na območnih enotah NIJZ. Kljub večanju kadrovskih kapacitet tekom epidemije pa te v obdobju najintenzivnejšega kroženja virusa v populaciji in posledično visokim številom prijavljenih primerov niso uspele pravočasno slediti potrebam. Na učinkovitost iskanja stikov vpliva veliko dejavnikov. Kretzschmar s sodelavci v študiji modela o vplivu zamikov na iskanje tesnih stikov ocenjuje, da je za njihovo promptno iskanje in preprečevanje širjenja okužbe ključnega pomena dostop do testiranja (Kretzschmar idr., 2020). Analiza v prispevku predstavlja, torej, le enega od mnogih zornih kotov, ki jih je potrebno upoštevati, ko načrtujemo iskanje stikov kot enega od temeljnih odzivov na epidemijo. Epidemija covida-19 nas je pospremila z mnogimi izzivi, s katerimi se lahko srečamo ob nenadno tako močno razširjeni bolezni. Za hitrejši odziv na prihodnje epidemije, ki bi zahtevale podoben pristop, smo s pridobljenimi izkušnjami oblikovali priporočila in smernice za hitrejšo vzpostavitev 96 Uradni list Republike Slovenije. (2022b). Odlok o LITERATURA prenehanju veljavnosti Odloka o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku Bálint, G. S., Vörös-Horváth, B. in Széchenyi, A. (2022). s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19. Omicron: increased transmissibility and decreased https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ pathogenicity. Signal Transduction and Targeted vsebina/2022-01-0442/odlok-o-prenehanju- Therapy, 7(1). https://doi.org/10.1038/s41392-022- veljavnosti-odloka-o-izjemah-od-karantene- 01009-8 na - domu - po -visoko -t veganem -s tiku -s- povzrociteljem-nalezljive-bolezni-covid-19 European Centre for Disease Prevention and Control. (b. d.). Contact tracing for COVID-19. https://www. Vuzem, S., Petek, Pelicon, Galičič, Učakar, V., Fafangel, ecdc.europa.eu/en/covid-19/prevention-and- M., Trop Skaza, A. in Gabrovec, B. (2023). Zaključno control/contact-tracing-covid-19 poročilo delovanja klicnih centrov epidemiološke službe Nacionalnega inštituta za javno zdravje. European Centre for Disease Prevention and Control. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/ (b. d.). SARS-CoV-2 variants of concern as of 9 publikacije/zakljucno-porocilo-delovanja-klicnih- February 2023. https://www.ecdc.europa.eu/en/ centrov-epidemioloske-sluzbe-nacionalnega- covid-19/variants-concern instituta-za-javno-zdravje/ European Centre for Disease Prevention and Control. (2021). Contact tracing in the European Union: public health management of persons, including healthcare workers, who have had contact with COVID-19 cases – fourth update. https://www. ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/ contact-tracing-guidance-fourth-update.pdf Gassowski, M., Vuzem, S., Pelicon, K., Fafangel, M. in Gabrovec, B. (2022). Poročilo o izvedbi sledenja stikov Covid-19 v obdobju 20.10.2021-18.2.2022. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz. si/publikacije/porocilo-o-izvedbi-sledenja-stikov- covid-19-v-obdobju-20-10-2021-18-2-2022/ Kretzschmar, M., Rozhnova, G., Bootsma, M. C. J., Van Boven, M., Van De Wijgert, J. in Bonten, M. J. M. (2020). Impact of delays on effectiveness of contact tracing strategies for COVID-19: a model ing study. The Lancet. Public Health, 5(8), e452–e459. https:// doi.org/10.1016/s2468-2667(20)30157-2 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Definicije prijavljivih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja. https://nijz.si/ publikacije/definicije-prijavljivih-nalezljivih- b o l e z n i -z a - n a m e n e - e p i d e m i o l o s ke g a - spremljanja/ Uradni List Republike Slovenije. (2022a). Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o izvajanju karantene na domu pri nalezljivi bolezni COVID-19. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/ vsebina/2022-01-0444/sklep-o-prenehanju- veljavnosti-sklepa-o-izvajanju-karantene-na- domu-pri-nalezljivi-bolezni-covid-19 97 asist. An Galičič, Jan Rožanec, mag. Eva Grilc, asist. Mario Fafangel Nacionalni inštitut za javno zdravje SPREMLJANJE RAZVOJA EPIDEMIOLOŠKE SITUACIJE V VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH V SLOVENIJI PO POJAVU IZBRUHA OKUŽBE S SARS-COV-2 Povzetek nalezljive bolezni, bi bilo pri oblikovanju ukrepov za omejevanje širjenja okužb potrebno poudariti Za učinkovito omejevanje pojavljanja in širjenja pomen ukrepov na populacijski ravni. okužb z virusom SARS-CoV-2 v vzgojno- izobraževalnih zavodih (VIZ) je ključno Ključne besede: covid-19, izbruhi, spremljanje, prepoznavanje načinov vnosa in širjenja okužb. vzgojno-izobraževalni zavodi Cilj tega prispevka je analiza opozorilnih obvestil, ki prikazujejo nadaljnjo širjenje izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v VIZ. VIZ je poročal Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje o posodobljeni epidemiološki situaciji, če je v obdobju 14 dni po pojavu izbruha SARS-CoV-2 bil izpolnjen še kakšen dodaten kriterij oz. je prišlo do večjega poslabšanja obstoječe epidemiološke situacije prvega izbruha. V sistem spremljanja izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v VIZ je bilo poročanih 336 nadaljevanj širjenja izbruhov covida-19. Po pojavu izbruha je podatke o nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v VIZ poročalo 31 % vrtcev, 40 % osnovnih šol in 44 % srednjih šol, ki so predhodno že poročali o pojavu izbruha. Sistem spremljanja izbruhov v VIZ je pokazal vzroke za nadaljnjo širjenje okužbe v izbruhu, ki so bili različni glede na posamezno raven izobraževanja. Okužbe se po pojavu izbruha nadalje najpogosteje širijo v predšolski vzgoji med zaposlenimi, medtem, ko v osnovnih in srednih šolah med učenci/dijaki različnih oddelkov. V primeru pojava nove epidemije respiratorne 98 MONITORING OF THE 1 UVOD EPIDEMIOLOGICAL V Sloveniji je bila v začetku marca 2020 razglašena SITUATION IN epidemija covida-19. Od potrditve prvega primera covida-19 v Sloveniji do 18. 01. 2022 je EDUCATIONAL SETTINGS bilo skupno potrjenih 559.469 primerov okužb s SARS-CoV-2, od tega 8.587 v starostni skupini od IN SLOVENIA AFTER THE 0 do 4 let, 60.742 v starostni skupini od 5 do 14 OCCURRENCE OF SARS- let in 67.738 v starostni skupini od 15 do 24 let (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2023). COV-2 OUTBREAKS Epidemija covida-19 je institucionalizirano vzgojo in izobraževanje postavila pred velike izzive zaradi izbruhov covida-19 (Lam-Hine idr., 2021; Lopez idr., 2020; Okarska-Napierała idr., 2021; Stein-Zamir Abstract idr., 2020). Otroci vseh starosti so dovzetni za okužbo s SARS-CoV-2 in jo lahko prenašajo naprej. To effectively limit the emergence and spread Evropski center za preprečevanje in obvladovanje of SARS-CoV-2 infections in educational settings bolezni (ECDC) je poročal, da se okužbe s SARS- (ES), it is important to identify the pathways of CoV-2 pri mlajših otrocih redkeje prenašajo naprej introduction and transmission of infection. This v primerjavi z okužbami pri starejših otrocih in article aims to analyse the alert notifications odraslih. Poleg tega imajo otroci in mladostniki, that indicate the further spread of SARS-CoV-2 stari do 18 let, mnogo manjšo verjetnost outbreaks in ES. The ES reported an update to the hospitalizacije, hospitalizacije na intenzivni enoti epidemiological situation to the National Institute in umrljivosti glede na ostale starostne skupine of Public Health if any additional criteria were (European Centre for Disease Prevention and fulfil ed or if there was a major deterioration of Control [ECDC], 2021). the existing epidemiological situation of the first outbreak within 14 days after the SARS-CoV-2 Intenzivno širjenje okužb s SARS-CoV-2 v lokalni outbreak occurred. A total of 336 reports of skupnosti v Sloveniji je povzročilo tudi širjenje continued outbreaks of COVID-19 were reported okužb v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ). to the SARS-CoV-2 outbreak monitoring system in Za učinkovito omejevanje pojavljanja in širjenja ES. Fol owing the outbreak, 31% of kindergartens, okužb z virusom SARS-CoV-2 v VIZ je ključno 40% of primary schools and 44% of secondary prepoznavanje načinov vnosa in širjenja okužb. schools that had previously reported an outbreak, Zato je bil za namen spremljanja izbruhov okužb reported further spread of SARS-CoV-2 outbreaks SARS-CoV-2 v slovenskih VIZ vzpostavljen sistem in ES. The outbreak monitoring system in the spremljanja, katerega algoritem ukrepanja v VIZ in ES showed that the causes of further spread of sodelovanja VIZ z Nacionalnim inštitutom za javno infection in the outbreak differed according to the zdravje (NIJZ) je bil podoben sistemu spremljanja v level of ES. Once an outbreak occurs, infections Angliji (Public Health England [PHE], 2021). Galičič are most commonly spread further in preschool idr. (2022) so na podlagi podatkov iz navedenega education among staff, while in primary and sistema spremljanja analizirali podatke o secondary schools among pupils/high school izpolnjenih kriterijih, ki so začeli izbruh okužbe s students in different departments. In the event SARS-CoV-2 v VIZ in ugotovili, da se je najpogostejši of a new epidemic of a respiratory communicable izpolnjen kriterij razlikoval glede na raven VIZ in disease, the importance of population-level prevladujočo različico SARS-CoV-2. Pri tem je bil measures should be prioritised when designing v vrtcih v obdobju prevlade wuhanske, alfa in measures to limit the spread of infections. delta različice SARS-CoV-2 vodilni vzrok za pojav Keywords: COVID-19, outbreaks, surveil ance, school settings 99 izbruha v VIZ, pojav okužbe pri ≥ 10 % zaposlenih 01. 09. 2021 do 18. 01. 2022. V opazovanem v VIZ, v obdobju omikron različice SARS-CoV-2 obdobju so bila zajeta obdobja prevladovanja pa pojav okužbe v ≥3 različnih mehurčkih v VIZ. posamezne različice virusa SARS-CoV-2, ki smo jih Rezultati analize v vrtcih so pokazali predvsem na opredelili z doseženo 50 % razširjenostjo različice pomembno vlogo zaposlenih pri širjenju okužbe v populaciji: wuhanska različica (26. 01. 2021 - s SARS-CoV-2. Medtem, ko je bil v osnovnih in 28. 03. 2021); alfa različica (29. 03. 2021 - 04. 07. srednjih šolah v celotnem opazovanem obdobju 2021); delta različica (05. 07. 2021 - 02. 01. 2022); najpogostejši vzrok za pojav izbruha v VIZ pojav omikron različica (03. 01. 2022 - 18. 01. 2022) okužbe v ≥3 različnih mehurčkih v VIZ, kar pomeni (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano sočasen vnos okužbe v VIZ s strani različnih oseb. [NLZOH], 2022). Pri oblikovanju ukrepov za omejevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2 v VIZ je potrebno zavedanje, Podatke o izpolnjenih kriterijih nadaljnjega širjenja da so ključni ukrepi predvsem na populacijski ravni. izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v VIZ smo pridobili Potreba po učinkovitem populacijskem pristopu iz sistema spremljanja izbruhov okužb v VIZ, v se viša z nalezljivostjo prevladujočega virusa. katerega je skladno z navodilom Ministrstva za Kaže se potreba po sistemskih rešitvah, vezanih izobraževanje, znanost in šport ter algoritmom na obvladovanje širšega spektra respiratornih NIJZ, poročalo vodstvo VIZ. Sistem spremljanja je obolenj in tako zaščite najbolj ranljivih skupin bil iz vidika zakonskih obvez celosten in apeliral na prebivalstva (Galičič idr., 2022). vse VIZ v Sloveniji. Poročanje se je izvajalo skladno z Navodili vzgojno-izobraževalnim zavodom (VIZ) Navedena analiza širjenja okužb s SARS-CoV-2 ob sumu ali potrjenem primeru okužbe s SARS- v VIZ (Galičič idr., 2022) je obravnavala vnos oz. CoV-2 v zavodu (NIJZ, 2021b), preko predhodno vzrok za pričetek širjenja okužbe. Kljub ukrepanju pripravljenega obrazca. VIZ je epidemiološki službi ob pojavu okužbe se širjenje le-te lahko širi med o poslabšani epidemiološki situaciji poročal, kadar predstavniki istega mehurčka ali med zaposlenimi je bil izpolnjen vsaj en od naslednjih kriterijev: (c1) (npr. zaradi druženja v skupnih prostorih) in tako ≥ 15 % otrok/učencev/dijakov iz "mehurčka" ima povzroči poslabšanje epidemiološke situacije v potrjeno okužbo v obdobju 14 dni, (c2) ≥ 10 % VIZ. Zato je cilj tega prispevka analiza opozorilnih zaposlenih v VIZ ima potrjeno okužbo v obdobju 14 obvestil, ki prikazujejo nadaljnje širjenje izbruhov dni in (c3) v ≥ 3 različnih "mehurčkih"so se pojavili okužb s SARS-CoV-2 v VIZ v Sloveniji z namenom potrjeni primeri. V VIZ so poročanje posodobljene priprave izhodišč ciljno usmerjenih ukrepov v epidemiološke situacije izvedli, če je v obdobju 14 primeru pojava nove različice SARS-CoV-2, ki bi dni po pojavu izbruha SARS-CoV-2 bil izpolnjen še zahtevala uvajanje dodatnih ukrepov ali nove kakšen dodaten kriterij oz. je bil izpolnjen enak epidemije respiratorne nalezljive bolezni. kriterij vendar je prišlo do večjega poslabšanja obstoječe epidemiološke situacije. "Mehurček" je predstavljal skupino otrok/učencev/dijakov, 2 METODE ki so imeli medsebojne kontakte, naj pa ne bi imeli kontaktov z drugimi otroci/učenci/dijaki, Izvedli smo deskriptivno analizo podatkov o skladno z epidemiološko definicijo kontakta za opozorilnih obvestilih, ki so nadaljevale širjenje covid-19, kar je v praksi predstavljalo posamezno izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v VIZ v Sloveniji. skupino predšolskih otrok oz. razred učencev/ Analiza je bila pripravljena za opazovano obdobje, dijakov. V analizo smo vključili opozorilna obvestila ki predstavlja čas po vzpostavitvi sistema posodobljene že poročane epidemiološke situacije spremljanja izbruhov v VIZ, za obdobje izvajanja v VIZ v zadnjih 14 dneh, kar kaže nadaljevanje pouka v prostorih VIZ v času epidemije covida-19, izbruha okužbe s SARS-CoV-2. to pomeni od 26. 01. 2021 do 24. 06. 2021 in od 100 3 REZULTATI v osnovnih šolah in 91 v srednjih šolah. Poleg tega smo prejeli skupno 336 obvestil o nadaljevanju Od vseh VIZ, ki so v sistem poročali podatke o širjenja izbruha okužb s SARS-CoV-2 v VIZ, pri tem izbruhih okužb, je o nadaljevanju širjenja izbruha je posamezen izbruh lahko prispeval k večjemu okužb s SARS-CoV-2 v VIZ poročalo 31 % vrtcev številu nadaljnjih poročanih situacij in poslabšanju (15/48), 40 % osnovnih šol (73/184) in 44 % epidemiološke situacije v VIZ. Primerjava števila srednjih šol (19/43). začetnih opozorilnih obvestil in števila nadaljnjih opozorilnih obvestil izbruhov okužb s SARS-CoV-2 V opazovanem obdobju je bilo poročanih v VIZ glede na raven izobraževanja v Sloveniji je začetnih 527 izbruhov, od tega 117 v vrtcih, 319 predstavljena na Sliki 1. Slika 1: Primerjava števila začetnih opozorilnih obvestil in števila nadaljnjih opozorilnih obvestil izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v vzgojno-izobraževalnih zavodih glede na raven izobraževanja v Sloveniji, od 26. 01. 2021 do 24. 06. 2021 in od 01. 09. 2021 do 18. 01. 2022 350 poročil 300 ih s 250 200 pozoriln 150 100 rijetnih o ilo p 50 Štev 0 Predšolska vzgoja Osnovna šola Srednja šola Začetna opozorilna obvestila izbruhov Nadaljnja opozorilna obvestila izbruhov Kot najpogostejši vzrok za nadaljevanje širjenja dni (26 %) in ≥ 10 % zaposlenih v VIZ ima potrjeno izbruha je bil naveden kriterij, da so se v ≥ 3 okužbo v obdobju 14 dni (13 %). Zastopanost različnih‚ "mehurčkih" pojavili potrjeni primeri kriterijev ob nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s (61 %), sledita vzroka ≥ 15 % otrok/učencev/dijakov SARS-CoV-2 v VIZ glede na raven izobraževanja v iz‚ "mehurčka" ima potrjeno okužbo v obdobju 14 Sloveniji je prikazana na Sliki 2. Slika 2: Zastopanost kriterijev ob nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s SARS-CoV-2 v vzgojno-izobraževalnih zavodih glede na raven izobraževanja v Sloveniji, od 26. 01. 2021 do 24. 06. 2021 in od 01. 09. 2021 do 18. 01. 2022 100 % 80 % riterijev 60 % jenih k 40 % zpoln 20 % Delež i 0 % Predšolska vzgoja Osnovna šola Srednja šola v ≥ 3 različnih ''mehurčkih'' so se pojavili potrjeni primeri ≥ 10 % zaposlenih v VIZ ima potrjeno okužbo v obdobju 14 dni ≥ 15 % otrok/učencev/dijakov iz ''mehurčka'' ima potrjeno okužbo v obdobju 14 dni 101 4 RAZPRAVA prezračevanje, itd.). Ob potrjenem primeru okužbe v mehurčku je bilo vsem visokorizičnim kontaktom Za preprečevanje pojavljanja izbruhov v VIZ so (v kolikor niso bili izjema od karantene, torej bili v opazovalnem obdobju te raziskave sprejeti cepljeni in preboleli glede na takratno definicijo ukrepi, ki so omejevali širjenje covida-19. Pri tem primera (NIJZ, 2021a)) v začetnem obdobju je bil poudarek predvsem na pomenu rednega in odrejena, pozneje pa priporočena karantena na učinkovitega prezračevanja ter vzdrževanju stalnih domu, hkrati pa se je oblika pouka za ta oddelek skupin (»mehurčkov«), ki se med seboj niso mešali. spremenila v pouk na daljavo (NIJZ, 2021b). Namen oblikovanja mehurčkov je bilo zmanjšati Dodaten možen vzrok za manjše poročanje VIZ o število stikov, hkrati pa je to omogočalo lažje nadaljevanju širjenja izbruha okužb s SARS-CoV-2 v prepoznavo rizičnih tesnih kontaktov v primeru VIZ pa bi lahko bil tudi, da vsi starši niso obveščali potrjene okužbe pri članu mehurčka (NIJZ, 2021b). VIZ o nadaljnjih okužbah otrok, ko je bila oblika V času izvajanja pouka pa so bili sprejeti tudi drugi pouka spremenjena v pouk na daljavo. ukrepi, kot so priporočeno izvajanje preventivnih Kljub temu je sistem spremljanja izbruhov v VIZ in higienskih ukrepov (umivanje/razkuževanje rok, pokazal vzroke za nadaljnjo širjenje okužbe v čiščenje učilnic, itd.) ter uporaba zaščitnih mask, ki izbruhu glede na posamezno raven izobraževanja. je bila v obdobju epidemije večino časa obvezna, V predšolski vzgoji je v opazovanem obdobju kot razen za predšolske otroke (Galičič idr., 2022). vodilni vzrok za nadaljnjo širjenje okužbe v izbruhu Pri analizi začetnih izbruhov okužb, so Galičič idr. prevladoval pojav okužbe pri ≥ 10 % zaposlenih (2022) ugotovili, da je v sistem spremljanja izbruhov v VIZ, sledila sta vzroka, da so se v ≥ 3 različnih okužb s SARS-CoV-2 v VIZ skupno poročalo 12 % ‚‘mehurčkih‘ pojavili potrjeni primeri in da ima vrtcev (48/412), 41 % osnovnih šol (184/454) in 28 ≥ 15 % otrok iz ‚‘mehurčka‘‘ potrjeno okužbo v % srednjih šol (43/155). V opazovanem obdobju obdobju 14 dni. V primerjavi z rezultati analize njihove raziskave je bilo poročanih 527 začetnih prvih izbruhov v predšolski vzgoji (Galičič idr., izbruhov covida-19, od tega 117 v vrtcih, 319 v 2022) se vodilni kriteriji pri nadaljnjem širjenju osnovnih šolah in 91 v srednjih šolah. Rezultati izbruhov okužb niso razlikovali in tudi deleži naše raziskave kažejo, da je po pojavu izbruha izpolnjenih kriterijev se niso bistveno spremenili. podatke o nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s Verjeten razlog za pogostejše širjenje okužb v SARS-CoV-2 v VIZ poročalo 31 % vrtcev (15/48), predšolski vzgoji med zaposlenimi je organizacija 40 % osnovnih šol (73/184) in 44 % srednjih dela v vrtcih. V vrtcu se tako v enem mehurčku šol (19/43), kar je prispevalo k 336 obvestilom nahajata dva zaposlena, medtem, ko na višjih o nadaljnjem širjenju izbruhov okužb. Pri tem ravneh izobraževanja le eden. Poleg omenjenega smo v sistem poročanja prejeli največ obvestil imajo vzgojitelji v vrtcu tesnejše stike z otroci v iz osnovnih šol (236 obvestil), sledila sta srednja primerjavi med stiki učenca/dijaka in učitelja na šola (54 obvestil) in vrtec (46 obvestil). V sistem višjih ravneh izobraževanja. spremljanja izbruhov v VIZ je o nadaljnjem širjenju V osnovnih šolah je v opazovanem obdobju izbruhov SARS-CoV-2 v primerjavi s poročanjem kot vodilni vzrok za nadaljnjo širjenje okužbe v o prvem izbruhu tako poročalo manj VIZ. Možen izbruhu prevladoval pojav okužbe v ≥3 različnih vzrok za manjše število poročanj o nadaljnjem mehurčkih v VIZ, sledila sta vzroka ≥ 15 % učencev izbruhu je, da so v VIZ ukrepi po pojavu oz. ob iz ‚‘mehurčka‘‘ potrjeno okužbo v obdobju 14 dni sumu na okužbo v VIZ uspešno omejili širjenje in okužba pri ≥ 10 % zaposlenih v VIZ. V primerjavi okužbe SARS-CoV-2. Odzivanje ob sumu na okužbo z rezultati analize prvih izbruhov (Galičič idr., 2022) s SARS-CoV-2 je zajemalo izolacijo in s tem umik se tako, kot v predšolski vzgoji tudi v osnovnih šolah otroka z znaki covida-19 od pouka do prihoda vodilni kriteriji in deleži izpolnjenih kriterijev pri staršev. Predlagana je bilo tudi ločena uporaba nadaljnjem širjenju izbruhov okužb niso bistveno sanitarij in umivalnika, poleg tega je bil podan še razlikovali. Rezultati naše analize nadaljnjega večji poudarek na upoštevanju vseh preventivnih širjenja izbruha okužb v osnovnih šolah so tako ukrepov (maska, medosebna razdalja, higiena rok, 102 pokazali, da se po začetku izbruha, kjer je značilen ter možnost samotestiranja osnovnošolskih ter sočasen vnos okužbe v VIZ s strani različnih oseb srednješolskih otrok in mladostnikov (Galičič idr., (Galičič idr., 2022), okužbe nadaljnjo širijo med 2022). Poleg tega je pomembno ohraniti zadostne učenci različnih oddelkov in med učenci znotraj zmogljivosti na nacionalni in mednarodni ravni istega oddelka. za spremljanje različic SARS-CoV-2 zaradi hitrega prilagajanja ukrepov in strategij (World Health V srednjih šolah je v opazovanem obdobju kot Organization [WHO], 2022). Pri uvajanju ukrepov vodilni vzrok za nadaljnjo širjenje okužbe v se je potrebno zavedati tudi pomembnosti jasnih izbruhu prevladoval pojav okužbe v ≥3 različnih navodil ter morebitnih posledic ukrepov (Lorec mehurčkih v VIZ, sledil mu je vzrok ≥ 15 % dijakov idr., 2021). iz ‚‘mehurčka‘‘ ima potrjeno okužbo v obdobju 14 dni. V primerjavi z rezultati analize prvih izbruhov (Galičič idr., 2022) v srednji šoli se vodilni kriteriji 5 ZAKLJUČEK pri nadaljnjem širjenju izbruhov okužb niso razlikovali. V srednjih šolah se je ob nadaljnjem V opazovanem obdobju smo prejeli največ obvestil širjenju izbruhov okužb pokazalo povečanje deleža o nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s SARS-CoV-2 izpolnjenega kriterija ≥ 15 % dijakov iz ‚‘mehurčka‘‘ v VIZ iz strani osnovnih šol, sledila sta srednja šola ima potrjeno okužbo v obdobju 14 dni (iz 26,5 % in predšolska vzgoja. Sistem spremljanja izbruhov na 35,4 %), ob tem v nadaljevanju izbruha nobena v VIZ je pokazal vzroke za nadaljnjo širjenje okužbe šola ni poročala o izpolnjenjem kriteriju ≥ 10 % v izbruhu, ki so se razlikovali glede na posamezno zaposlenih v VIZ ima potrjeno okužbo v obdobju raven izobraževanja. Rezultati analize nadaljnjega 14 dni. Rezultati naše analize nadaljnjega širjenja širjenja izbruhov okužb v VIZ so pokazali, da se okužbe v izbruhu v srednjih šolah so tako pokazali, okužbe nadalje najpogosteje širijo v predšolski da se po začetku izbruha, kjer je značilen sočasen vzgoji predvsem med zaposlenimi, medtem, ko vnos okužbe v VIZ s strani različnih oseb (Galičič v osnovnih in srednjih šolah med učenci/dijaki idr., 2022), okužbe tudi nadaljnje najpogosteje različnih oddelkov. Pri tem so vodilni kriteriji, širijo predvsem med dijaki različnih oddelkov, a ki so začeli izbruh okužb SARS-CoV-2 v VIZ tudi pogosteje tudi med dijaki znotraj istega oddelka. pri nadaljnjem širjenju okužb ostali enaki. Tudi Iz primerjave med izpolnjenimi kriteriji v prvem preostali kriteriji glede na raven izobraževanja se izbruhu in nadaljnjem širjenju izbruhov okužb s niso bistveno spremenili, razen pri srednjih šolah, SARS-CoV-2 v VIZ izhajamo, da so se pri nadaljnjem kjer se je ob nadaljnjem širjenju izbruhov okužb širjenju pojavljali enaki vodilni kriteriji po ravneh pomembno povečal delež izpolnjenega kriterija, izobraževanja, zato bi tudi za omejevanje ki predstavlja širjenje okužb SARS-CoV-2 znotraj nadaljnjega širjenja izbruhov okužb veljali enaki istega oddelka. V primeru pojava nove različice ukrepi, kot so bili podani za prve izbruhe. Galičič SARS-CoV-2, ki bi zahtevala uvajanje dodatnih idr. (2022) so poudarili, da je potrebno oblikovati ukrepov, ali nove epidemije respiratorne nalezljive ukrepe, ki so ciljno usmerjeni glede na različne bolezni, bi bilo potrebno pri oblikovanju ukrepov ravni izobraževanja in se osredotočajo na zaščito za omejevanje širjenja okužb poudariti pomen najbolj ranljivih skupin prebivalstva ter sistemske ukrepov na populacijski ravni. V prihodnje bi sistem rešitve, povezane z obvladovanjem širšega spremljanja izbruhov v VIZ obveljalo obdržati za spektra bolezni dihal. Potrebno bi bilo oblikovati primer pojava novih epidemij, pri čemer bi glede ukrepe s poudarkom na zaposlenih v predšolskih na preostale ukrepe bilo potrebno razmisliti, ali ustanovah, med katere spada spodbujanje bi sistem vključeval le začetke izbruhov ali tudi cepljenja proti covidu-19. Pri sistemskih rešitvah, njihovo nadaljnje širjenje. vezanih na obvladovanje širšega spektra respiratornih obolenj, ki so pomembne tudi v VIZ, se nanaša na izboljšanje infrastrukturne zmožnosti učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov 103 LITERATURA Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021b). Navodila vzgojno-izobraževalnim zavodom (VIZ) in dijaškim domovom (DD) ob sumu ali potrjenem European Centre for Disease Prevention and Control. primeru okužbe s SARS-CoV-2 v zavodu. https:// (2021). COVID-19 in children (1-18 years) and the www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ role of school settings in COVID-19 transmission— navodilo_vodstvu_viz_ob_sumu_ali_potrjenem_ Second update. https://www.ecdc.europa.eu/ primeru_v_zavodu_v.1.pdf sites/default/files/documents/COVID-19-in- children-and-the-role-of-school-settings-in- Nacionalni inštitut za javno zdravje. (19. 1. 2023). transmission-second-update.pdf Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19). https://nijz.si/nalezljive-bolezni/koronavirus/ Galičič, A., Kranjec, N., Rožanec, J., Obid, I., Grilc, E., dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2-covid-19/ Gabrovec, B. in Fafangel, M. (2022). Spread of SARS-CoV-2 Infections in Educational Settings Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. by Level of Education, Taking into Account the (2022). Sledenje različicam SARS-CoV-2 v Predominant Virus Variant. Processes, 10(10), Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in 1947. https://doi.org/10.3390/pr10101947 hrano v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični Lam-Hine, T., McCurdy, S. A., Santora, L., Duncan, kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. L., Corbett-Detig, R., Kapusinszky, B. in Wil is, https://www.nlzoh.si/wp-content/uploads/ M. (2021). Outbreak Associated with SARS- 2022/03/Porocilo-st-56-sekvenciranje-NLZOH-in- CoV-2 B.1.617.2 (Delta) Variant in an Elementary KISLD_28-3-2022.pdf School—Marin County, California, May-June 2021. Morbidity and Mortality Weekly Report, 70(35), Okarska-Napierała, M., Mańdziuk, J. in Kuchar, E. 1214–1219. https://doi.org/10.15585/mmwr. (2021). SARS-CoV-2 Cluster in Nursery, Poland. mm7035e2 Emerging Infectious Diseases, 27(1), 317–319. https://doi.org/10.3201/eid2701.203849 Lopez, A. S., Hil , M., Antezano, J., Vilven, D., Rutner, T., Bogdanow, L., Claflin, C., Kracalik, I. T., Fields, V. Public Health England. (2021). Covid-19 Education L., Dunn, A., Tate, J. E., Kirking, H. L., Kiphibane, T., Settings Resource Pack. Interim Guidance. For Risk, I. in Tran, C. H. (2020). Transmission Dynamics Early Years/Nurseries, Childminders, Primary of COVID-19 Outbreaks Associated with Child Care Schools, Secondary Schools and SEND settings. Facilities—Salt Lake City, Utah, April-July 2020. https://www.egfl.org.uk/ Morbidity and Mortality Weekly Report, 69(37), 1319–1323. https://doi.org/10.15585/mmwr. Stein-Zamir, C., Abramson, N., Shoob, H., Libal, E., mm6937e3 Bitan, M., Cardash, T., Cayam, R. in Miskin, I. (2020). A large COVID-19 outbreak in a high school Lovrec, A., MayKesten, J., Kidger, J., langford, R. in 10 days after schools’ reopening, Israel, May 2020. Horwood, J. (2021). Reducing COVID-19 risk in Eurosurveillance, 25(29), 2001352. https://doi. schools: a qualitative examination of secondary org/10.2807/1560-7917.ES.2020.25.29.2001352 school staff and family views and concerns in the South West of England. BMJ Paediatrics Open, World Health Organization. (18. 10. 2022). Statement 5(1):e000987. https://doi.org/10.1136/bmjpo-2020- on the thirteenth meeting of the International 000987 Health Regulations (2005) Emergency Committee regarding the coronavirus disease (COVID-19) Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021a). Definicija pandemic. https://www.who.int/news/item/18- primera okužbe s SARS-COV-2. https://www.nijz. 10-2022-statement-on-the-thirteenth-meeting- si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/12_2_2021_ of-the-international-health-regulations- definicija_primera_okuzbe_s_sars_cov-2_ (2005)-emergency-committee-regarding-the- koncna.pdf coronavirus-disease-(covid-19)-pandemic 104 Sandra Simonović, Jana Svetičič Marinko Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA EPIDEMIOLOGIJO KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI Povzetek ZAKLJUČEK: Podatki retrospektivnih opazovanj so potrdili trend naraščanja primerov klopnega IZHODIŠČA: Klopni meningoencefalitis (KME) je meningoencefalitisa v letu 2020, ki je bil verjetno sezonska bolezen, ki se praviloma pojavlja med posledica več vzrokov, v letu 2021 smo zabeležili aprilom in novembrom, ko je aktivnost klopov padec v številu prijav, ki je bil verjetno posledica največja. Sprejeti ukrepi za zajezitev širjenja pomanjkljivosti sistema poročanja. epidemije covid-19 so spremenili način življenja ljudi, kar je verjetno spremenilo pojavnost okužb Ključne besede: klopni meningoencefalitis, z virusom KME. Namen raziskave je bil ugotoviti, covid-19, prijavljeni primeri, epidemiologija kakšne posledice je imela epidemija covid-19 na epidemiološke značilnosti KME v ljubljanski zdravstveni regiji. METODE: Zbrali smo podatke o prijavljenih primerih KME v ljubljanski zdravstveni regiji od leta 2015 do leta 2021. REZULTATI: V obdobju med letoma 2015 in 2019 smo v ljubljanski zdravstveni regiji zabeležili od 27 do 62 prijav letno. Letna prijavna incidenčna stopnja je znašala od 4,1 do 9,3 primerov na 100.000 prebivalcev. V pandemiji covid-19 se je število prijav spremenilo, in sicer je leta 2020 zabeležen porast v številu prijavljenih primerov KME, 71 prijav (10,5 primerov na 100.000 ), v letu 2021 pa je prišlo do precejšnjega padca v številu prijav. Leta 2021 smo zabeležili 22 prijav KME (3,3 primerov na 100.000). 105 IMPACT OF THE COVID-19 EPIDEMIC ON THE EPIDEMIOLOGY OF TICK- BORNE ENCEPHALITIS IN THE LJUBLJANA HEALTH REGION Abstract Keywords: tick-borne encephalitis, covid19, reported cases, epidemiology AIM: Tick-borne encephalitis (TBE) is a seasonal disease that typical y occurs between April and November when tick activity is highest. The measures implemented to contain the spread of the COVID-19 epidemic have changed people‘s way of life, which likely impacted the incidence of TBE infections. The aim of this study was to determine the consequences of the COVID-19 epidemic on the epidemiological characteristics of TBE in the Ljubljana healthcare region. METHODS: We collected data on reported TBE cases in the Ljubljana healthcare region from 2015 to 2021. RESULTS: In the period between 2015 and 2019, we recorded between 27 and 62 reported cases annual y in the Ljubljana healthcare region. The annual reported incidence rate ranged from 4.1 to 9.3 cases per 100,000 inhabitants. During the COVID-19 pandemic, the number of reported cases changed. In 2020, there was an increase in the number of reported TBE cases, with 71 reports (10.5 cases per 100,000). However, in 2021, there was a significant decrease in the number of reported cases. We recorded 22 TBE reports in 2021 (3.3 cases per 100,000). CONCLUSION: Retrospective observational data confirmed a trend of increasing TBE cases in 2020, likely due to multiple factors, while the decrease in reported cases in 2021 was probably a result of reporting system deficiencies. 106 1 UVOD 2 METODE Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen, Izvedli smo deskriptivno analizo podatkov o ki se pojavlja v mnogih delih Evrope in Severne Azije prijavljenih primerih KME v ljubljanski zdravstveni (Yoshi , 2019). Po podatkih Svetovne zdravstvene regiji od leta 2015 do leta 2021. Center za nalezljive organizacije (WHO) se vsako leto zabeleži približno bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje 10.000 do 12.000 kliničnih primerov KME, (NIJZ) preko območnih enot NIJZ zbira podatke vendar je lahko dejanska incidenca višja zaradi o nalezljivih boleznih, proučuje epidemiološke premajhnega poročanja v nekaterih prizadetih značilnosti in determinante, ocenjuje tveganja regijah (World Health Organisation [WHO], b. d.). ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje Bolezen povzroča virus KME, flavivirus. Glede na (Fafangel idr., 2022, str. 14). V Sloveniji prijavo njihovo glavno geografsko razširjenost obstajajo nalezljivih bolezni predpisuje Zakon o nalezljivih tri glavne genetske linije virusa KME, imenovane boleznih (»Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)«, evropski, sibirski in daljnovzhodni podtip (Ruzek 2006). Režim prijavljanja določa Pravilnik o prijavi idr., 2019). Na nekaterih območjih je prišlo do nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo mešanja navedenih podtipov in nedavno sta bila preprečevanje in obvladovanje (Pravilnik o Prijavi predlagana še dva podtipa (bajkalski in himalajski) Nalezljivih Bolezni in Posebnih Ukrepih Za Njihovo (Stiasny idr., 2021). Virus KME se na človeka Preprečevanje in Obvladovanje, 2017). Pravilnik najpogosteje prenese z vbodom okuženega klopa. razvršča nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo Lahko se prenaša tudi z vnosom nepasteriziranega splošni in posebni ukrepi, v štiri skupine. Klopni mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka meniongoencefalitis razvršča v drugo skupino in okuženih živali. Bolezen se prične po inkubaciji, bolezni iz te skupine se prijavljajo v roku treh dni ki traja najpogosteje 7-14 dni po vbodu klopa. po postavitvi diagnoze. Incidenco KME ocenimo Pri dveh tretjinah bolnikov poteka bolezen, ki jo na osnovi prijav, ki jih zdravniki prijavijo v skladu je povzročil evropski podtip virusa KME, v dveh z zakonskimi obveznosti. Območne enote NIJZ fazah, pri ostalih podtipih pa kot enofazna bolezen. prijave nalezljivih bolezni vnesejo v računalniški Začetno obdobje, ki traja 2 do 7 dni, se kaže z program Survival, ki je povezan z nacionalno vročino, utrujenostjo, glavobolom in bolečinami zbirko podatkov o nalezljivih boleznih. v drugih delih telesa, npr. v žrelu. Nato pride do izboljšanja, ki traja približno en teden. Druga faza Za izračun stopnje prijavljenih primerov KME na se pokaže z vročino, ki je praviloma višja, kot v prvi 100.000 prebivalcev smo uporabili podatke iz fazi in z znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Okrog tretjina bolnikov vboda klopa sploh ne Upoštevali smo število vseh prebivalcev v opazi. Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 % ljubljanski zdravstveni regiji, ki združuje 40 občin, (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2019a). predstavlja več kot 30 % prebivalcev Slovenije in je KME je bolezen proti kateri se lahko zaščitimo s največja od devetih zdravstvenih regij v Sloveniji cepljenjem. (NIJZ, 2022a). KME je sezonska bolezen, ki se praviloma pojavlja Podatki o prijavljenih primerih KME v ljubljanski med aprilom in novembrom, ko je aktivnost klopov zdravstveni regiji so bili računalniško obdelani, največja (Tomažič in Strle, 2014). V tem obdobju analizirani in grafično predstavljeni po mesecih in tudi ljudje izvajajo največ aktivnosti na prostem letih prijave, za obdobje od leta 2015 do leta 2021. in je možnost okužbe največja. Sprejeti ukrepi za zajezitev širjenja epidemije covid-19 so spremenili način življenja ljudi, kar je verjetno spremenilo pojavnost okužb z virusom KME. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne posledice je imela epidemija covid-19 na epidemiološke značilnosti KME v ljubljanski zdravstveni regiji. 107 3 REZULTATI V tabeli 1 prikazujemo število in stopnjo prijavljenih 100.000 prebivalcev. V pandemiji covid-19 se je primerov KME v ljubljanski zdravstveni regiji od leta število prijav spremenilo, in sicer smo leta 2020 2015 do leta 2021. V obdobju med letoma 2015 in zabeležili porast v številu prijavljenih primerov 2019 smo v ljubljanski zdravstveni regiji zabeležili KME, 71 prijav (10,5 primerov na 100.000 ), v letu od 27 do 62 prijav letno. Letna prijavna incidenčna 2021 pa je prišlo do precejšnjega padca v številu stopnja je znašala od 4,1 do 9,3 primerov na prijav. Leta 2021 smo zabeležili 22 prijav KME (3,3 primerov na 100.000). Tabela 1: Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje KME v ljubljanski zdravstveni regiji, 2015-2021 Leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Število prijavljenih primerov KME 27 32 36 62 49 71 22 Primeri/ 100.000 4,1 4,9 5,4 9,3 7,3 10,5 3,3 Na sliki 1 prikazujemo število prijavljenih primerov KME po mesecih. Kot je razvidno je do skoka v številu prijavljenih primerov KME prišlo v maju 2020, še bolj pa julija in avgusta 2020 (slika 1). Slika 1: Prijavljeni primeri klopnega meningoencefalitisa v ljubljanski zdravstveni regiji, po mesecih 2015-2021 30 25 20 erov rim 15 ilo p Štev 10 5 0 ij j t rec Juli ber ber ber Januar Maj Ma Februar Jun tem Oktober April Avgus Sep Novem Decem 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 108 4 RAZPRAVA V raziskavi v Nemčiji so potrdili statistično značilen porast v številu primerov KME v prvih mesecih Ugotovitve retrospektivne analize nacionalne pandemije, kjer so ugotavljali vpliv ukrepov, ki zbirke podatkov so razkrile ključne epidemiološke so bili sprejeti zaradi bolezni covid-19 na vse značilnosti prijavljenih primerov KME v ljubljanski prijavljive nalezljive bolezni v državi. Opredelili zdravstveni regiji v obdobju od leta 2015 do leta so, da je porast v številu primerov KME verjetno 2021. V tabeli 1 prikazujemo število in stopnjo posledica več vzrokov: en od dejavnikov bi lahko prijavljenih primerov KME med letoma 2015 in bil večje udejstvovanje v aktivnostih na prostem 2021, kjer je opazen porast v številu primerov v v endemičnih območjih v Nemčiji, ker so bile letu 2020, v letu 2021 pa je opazen upad v številu ostale rekreativne dejavnosti omejene zaradi prijavljenih primerov. Število obolelih v ljubljanski preventivnih ukrepov; drug dejavnik naj bi bil zdravstveni regiji niha iz leta v leto. visoko število klopov v letu 2020, ki so ga zaznali na endemskih območjih v Nemčiji; tretji dejavnik Na sliki 1 prikazujemo število prijavljenih primerov pa naj bi predstavljal večje število odraslih klopov, KME po mesecih. V povprečju je bilo med letoma pri katerih je razširjenost virusa KME večja kot pri 2015 in 2019 največ prijavljenih primerov od mlajših stadijih klopov (Ul rich idr., 2021). maja do novembra, najmanj pa od decembra do februarja. Pojavnost KME je v Sloveniji večja V Švici so spremljali vpliv omejevalnih ukrepov na v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih pojav KME in v letu 2020 in ugotovili dvakratni porast mesecih. V času epidemije covid-19 v letu 2020 v številu primerov KME v primerjavi z obdobjem je po naših podatkih prišlo do skoka v številu med letoma 2016 in 2019. Število primerov je prijavljenih primerov KME od maja do avgusta. V bilo višje celo v primerjavi z ekstremnim letom letu 2021 pa je bilo število prijav nizko. 2018. Povečano število KME povezujejo z večjo aktivnostjo na prostem (pohodništvo) (Steffen idr., Porast števila prijav v letu 2020 je zelo verjetno 2020). posledica več dejavnikov: spremembe vedenja ljudi zaradi omejevalnih ukrepov sprejetih v epidemiji Nižjo incidenco KME v letu 2020 pa ugotavljajo v covid-19 (npr. povečanje rekreacijskih dejavnosti raziskavi na Poljskem, kar povezujejo z omejenim na prostem), kot tudi podnebnih sprememb. poročanjem iz infekcijskih oddelkov bolnišnic v času epidemije covid-19 (Sulik idr., 2021). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v raziskavi, kjer so proučevali incidenco KME v Evropi. Statistično Naša raziskava ima tudi omejitve. Podatki o značilen porast incidence KME v letu 2020 glede nalezljivih boleznih se zbirajo v okviru pasivnega na obdobje 2017 do 2019 so zaznali v večini načina spremljanja, ki ima določene omejitve, saj evropskih držav. Eden od dejavnikov, ki je morda je poročanje podatkov odvisno od poročevalcev prispeval k povečanju KME v Nemčiji in Avstriji v sistemu. Tako je bila v letu 2021, zaradi naj bi bilo povečanje rekreacijskih dejavnosti na spremenjene organizacije dela na Kliniki za prostem zaradi omejevalnih ukrepov v epidemiji infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, covid-19. Googlovo poročilo o mobilnosti maja ker so zdravili predvsem bolnike s covid-19, večina 2020 za Nemčijo je poročalo o 225-odstotnem pacientov s KME zdravljena na drugih ustreznih povečanju pogostosti obiskovalcev javnih zelenih klinikah. Uradnih prijav primerov KME s teh površin, vključno z nacionalnimi parki in javnimi klinik nismo prejeli, zato so podatki za leto 2021 vrtovi (Jenkins idr., 2022). pomanjkljivi in je število primerov nizko. KME je bolezen proti kateri se je možno cepiti. Osnovno Tudi v drugi raziskavi ker so spremljali incidenco cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se KME v izbranih evropskih državah, so v letu 2020 praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Prvo ugotavljali statistično značilno povečanje incidence revakcinacijo se opravi z enim odmerkom cepiva KME v 12. od 23. analiziranih držav v obdobju med po treh letih, naslednje revakcinacije pa na pet letoma 2015 in 2019 (Zając idr., 2022). let. Pri osebah starejših od 50 let se revakcinacije opravijo v skladu z nacionalnimi priporočili. 109 Program cepljenja in zaščite z zdravili na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih določa, da je cepljenje proti KME priporočljivo in samoplačniško za vse osebe starejše od enega leta, ki živijo na endemskem območju ali pa nameravajo krajši čas bivati na takem območju. Od leta 2019 je v Sloveniji za določene starostne skupine prebivalstva cepljenje proti KME plačano iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Iz sredstev osebnega zdravstvenega zavarovanja se financira tudi obvezno cepljenje proti KME za dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Program določa tudi cepljenje proti KME za vse osebe, ki so pri svojem delu lahko izpostavljene vbodom klopov (npr. lovci, terenski delavci, vrtnarji, vojaki…) in pri zaposlenih, ki so pri delu v laboratoriju lahko izpostavljeni virusu klopnega meningoencefalitisa. Cepi se v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest, plačnik teh cepljenj pa je delodajalec (NIJZ, 2019b, 2022b). 5 ZAKLJUČEK Z retrospektivno opazovalno raziskavo smo želeli pridobiti vpogled na pojavnost KME v ljubljanski zdravstveni regiji med letoma 2015 in 2021. Število prijavljenih primerov niha iz leta v leto. V analiziranem obdobju v letu 2020 beležimo porast prijavljenih primerov KME, ki je verjetno posledica več vzrokov: klimatskih in okoljskih sprememb ter sprememb vedenja ljudi v času sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. Padec prijavljenih primerov v letu 2021 pa je verjetno posledica pomanjkljivosti sistema poročanja. 110 Stiasny, K., Santonja, I., Holzmann, H., Essl, A., Stanek, G., LITERATURA Kundi, M. in Heinz, F. X. (2021). The regional decline and rise of tick-borne encephalitis incidence do Fafangel, M., Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., not correlate with Lyme borreliosis, Austria, 2005 Grgič Vitek, M. in Učakar V. (2022). Epidemiološko to 2018. Euro Surveil ance, 26(35). https://doi. spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu org/10.2807/1560-7917.ES.2021.26.35.2002108 2019 in 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje Sulik, M., Toczyłowski, K. in Grygorczuk, S. (2021). Epidemiology of tick-borne encephalitis in Poland Jenkins, V. A., Silbernagl, G., Baer, L. R. in Hoet, B. (2010-2019) and the impact of the COVID-19 (2022). The epidemiology of infectious diseases pandemic on the notified incidence of the disease. in Europe in 2020 versus 2017-2019 and the rise Przeglad Epidemiologiczny, 75(1), 76–85. https:// of tick-borne encephalitis (1995-2020). Ticks and doi.org/10.32394/pe.75.08 tick-borne diseases, 13(5), 101972. https://doi.org/ 10.1016/j.ttbdis.2022.101972 Tomažič, J., & Strle, F. (2014). Infekcijske bolezni (1. izd). Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško Nacionalni inštitut za javno zdravje . (2019a). Klopni društvo. meningoencefalitis. https://www.nijz.si/sl/klopni- meningoencefalitis-0 Ul rich, A., Schranz, M., Rexroth, U., Hamouda, O., Schaade, L., Diercke, M., Boender, T. S. in Robert Nacionalni inštitut za javno zdravje . (2019b). Navodila Koch’s Infectious Disease Surveillance Group. in priporočila za cepljenje. https://www.nijz.si/ (2021). Impact of the COVID-19 pandemic and sl/navodila-in-priporocila-za- cepljenje- associated non-pharmaceutical interventions on 0#priporocila-za-cepljenje-proti-klopnemu- other notifiable infectious diseases in Germany: meningoencefalitisu An analysis of national surveillance data during week 1-2016 - week 32-2020. The Lancet Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022a). Regije. Regional Health. Europe, 6, 100103. https://doi. https://www.nijz.si/sl/regije org/10.1016/j.lanepe.2021.100103 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022b). Program Worl Health Organization . (b. d.) Tick-borne cepljenja in zaščite z zdravili. https://nijz.si/ encephalitis. https://www.who.int/health-topics/ nalezljive-bolezni/cepljenje/program-cepljenja- tick-borne-encephalitis in-zascite-z-zdravili/ Yoshi , K. (2019). Epidemiology and pathological Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih mechanisms of tick-borne encephalitis. The za njihovo preprečevanje in obvladovanje. (2017). Journal of Veterinary Medical Science, 81(3), 343– Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17. http://www.pisrs. 347. https://doi.org/10.1292/jvms.18-0373 si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV765 Zając, Z., Bartosik, K., Kulisz, J. in Woźniak, A. (2022). Ruzek, D., Avšič Županc, T., Borde, J., Chrdle, A., Eyer, L., Incidence of Tick-Borne Encephalitis during Karganova, G., Kholodilov, I., Knap, N., Kozlovskaya, the COVID-19 Pandemic in Selected European L., Matveev, A., Mil er, A. D., Osolodkin, D. Countries. Journal of Clinical Medicine, 11(3), 803. I., Överby, A. K., Tikunova, N., Tkachev, S. in https://doi.org/10.3390/jcm11030803 Zajkowska, J. (2019). Tick-borne encephalitis in Europe and Russia: Review of pathogenesis, Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). (2006). Uradni list clinical features, therapy, and vaccines. Antiviral RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 Research, 164, 23–51. https://doi.org/10.1016/j. – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – antiviral.2019.01.014 ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22). http:// pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO433 Steffen, R., Lautenschlager, S. in Fehr, J. (2020). Travel restrictions and lockdown during the COVID-19 pandemic—Impact on notified infectious diseases in Switzerland. Journal of travel medicine, 27(8), taaa180. https://doi.org/10.1093/jtm/taaa180 111 Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović Nacionalni inštitut za javno zdravje HEPATITIS A V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI V LETU 2022: EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE IN PREGLED UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE Povzetek ZAKLJUČEK: Porast števila primerov HAV v letu 2022 v ljubljanski regiji je zelo verjetno povezan z IZHODIŠČA: V letu 2022 smo v ljubljanski izbruhom HAV na Madžarskem. Verjetnost okužbe zdravstveni regiji obravnavali 52 primerov okužbe s HAV se lahko prepreči s preventivnimi ukrepi, z virusom hepatitisa A (HAV), med letoma 2018 najučinkovitejši je pravočasno cepljenje. Zato je in 2021 pa od 2 do 7 primerov na leto. Namen pomembno, da je javnost ustrezno informirana, raziskave je predstaviti podatke o primerih HAV v posebej še skupine z večjim tveganjem za okužbo, ljubljanski regiji v petletnem obdobju 2018 - 2022, ključno vlogo pri tem pa ima stroka. opredeliti vpliv izbruhov HAV v Evropi v letu 2022 na epidemiološke značilnosti HAV v ljubljanski Ključne besede: hepatitis A, prijavljeni primeri, regiji ter predstaviti ukrepe za preprečevanje epidemiologija, cepljenje, preprečevanje širjenja okužbe. METODE: Izvedli smo retrospektivno raziskavo; vir podatkov je bila nacionalna zbirka podatkov o nalezljivih boleznih, epidemiološke ankete ter izvidi laboratorijskih preiskav. REZULTATI: Večina primerov HAV v ljubljanski regiji v letu 2022 je pripadalo zgolj enemu od štirih sevov, ki so se pojavljali v izbruhih v Evropi, sevu, ki je bil najprej zaznan na Madžarskem. Obravnavali smo dve kopičenji primerov: v občini Ribnica in v okolici Domžal. Izvedli smo več ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe: identifikacijo in cepljenje tesnih rizičnih kontaktov, organiziranje dostopnosti cepljenja v lokalnem okolju, posredovanje navodil. 112 HEPATITIS A IN THE LJUBLJANA HEALTHCARE REGION IN 2022: EPIDEMIOLOGICAL MONITORING AND REVIEW OF MEASURES TO PREVENT INFECTION SPREAD Abstract CONCLUSION: The increase in the number of HAV cases in the Ljubljana region in 2022 is highly BACKGROUND: In 2022, we dealt with 52 cases of likely to be associated with the HAV outbreak in hepatitis A virus (HAV) infection in the Ljubljana Hungary. The likelihood of HAV infection can be health region, while between 2018 and 2021, prevented through preventive measures, with there were 2 to 7 cases per year. The purpose of timely vaccination being the most effective. the study is to present data on HAV cases in the Therefore, it is important to ensure that the public Ljubljana region over a five-year period (2018- is adequately informed, particularly high-risk 2022), determine the impact of HAV outbreaks groups, with the expertise playing a crucial role in in Europe in 2022 on the epidemiological this regard. characteristics of HAV in the Ljubljana region, and present measures to prevent the spread of Keywords: hepatitis A, reported cases, infection. epidemiology, vaccination, prevention METHODS: We conducted a retrospective study; the data source was the national infectious diseases database, epidemiological surveys, and laboratory test results. RESULTS: The majority of HAV cases in the Ljubljana region in 2022 belonged to only one of the four strains that were present in outbreaks in Europe, specifical y the strain first detected in Hungary. We dealt with two clusters of cases: in the municipality of Ribnica and in the vicinity of Domžale. We implemented several measures to prevent the spread of infection, including identifying and vaccinating close-risk contacts, organizing accessibility of vaccination in the local community, and providing instructions. 113 1 UVOD dni po pojavu zlatenice (Heymann, 2015). Virus se večinoma širi fekalno-oralno, z neposrednim Hepatitis A je bolezen jeter, ki jo povzroča stikom z okuženo osebo ali z uživanjem onesnažene virus hepatitisa A. HAV je eden izmed petih hrane ali vode (Tomažič in Strle, 2014). Virus hepatotropnih virusov, ki primarno prizadenejo je v okolju zelo odporen. V hrani se uniči šele s jetra (Videčnik idr., 2023). Epidemiologija HAV je segrevanjem na več kot 85C za več kot minuto. močno povezana s starostjo: pri majhnih otrocih Obdrži pa se z zamrzovanjem. Preživi v sladki ali (starih < 5 let) je praviloma brez simptomna, v slani vodi, uničimo ga šele z zadostnim kloriranjem odrasli dobi pa večina okuženih zboli s kliničnimi (Videčnik idr., 2023). Po inkubacijskem obdobju od znaki hepatitisa. Posledično se stopnja bolnikov, ki 15 do 45 dni, v povprečju 30 dni, okuženi s HAV potrebujejo hospitalizacijo, povečuje s starostjo. zbolijo z gripi podobnimi simptomi in znaki. Po (Cel a idr., 2018; Videčnik idr., 2023). Čeprav enem do dveh tednih jim sledi za akutni hepatitis hepatitis A običajno ne ogroža življenja, lahko značilna klinična slika z zlatenico. Običajno bolezen privede do hospitalizacije in okužba lahko povzroči izzveni sama po dveh do treh mesecih (Tomažič in fulminantni hepatitis, ki je občasno usoden Strle, 2014). (Plunkett idr., 2019). Akutni hepatitis A se po klinični sliki in izvidih Endemična področja okužbe s HAV so večinoma temeljnih biokemičnih preiskav krvi ne razlikuje nerazvite države (v podsaharski Afriki in južni od akutnih vnetij jeter, povzročenih z drugimi Aziji), v katerih se skoraj vse prebivalstvo okuži v hepatotropnimi virusi. V pomoč so nam lahko zgodnjem otroštvu, ko so pogoste asimptomatske epidemiološki podatki. Diagnoza okužbe s HAV se okužbe. Zato je na teh območjih visok delež običajno potrdi s serološkim dokazom protiteles odraslih, ki so že zaščiteni. Nasprotno pa je v anti HAV IgM v serumu bolnika. Protitelesa IgM razvitih državah, kjer je stopnja okužbe s HAV nižja so prisotna že pet do deset dni pred pojavom in zato je dovzetnost odrasle populacije veliko simptomov bolezni, dosežejo vrh približno mesec večja kot v državah z nižjimi dohodki, kar pa vodi dni po izpostavljenosti, in lahko vztrajajo do enega v večje tveganje za simptomatsko, težjo obliko leta (Abutaleb in Kottilil, 2020; Videčnik idr., 2023). bolezni. Okužba se večinoma pojavlja v epidemijah Zdravljenje je simptomatsko, protivirusnega in pogosto med skupinami s visokim tveganjem: zdravila za usmerjeno zdravljenje ni na voljo potniki, moški, ki imajo spolne odnose s moškimi (Tomažič in Strle, 2014, Videčnik idr., 2023). (MSM), brezdomci in uporabniki drog (Migueres Ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe obsegajo idr., 2021). higienske ukrepe ( izvajanje dosledne osebne HAV je majhen enterovirus brez ovojnice z higiene in higiene sanitarnih prostorov), uživanje enovijačno RNA, ki spada v družino Picornaviridae, neoporečne hrane in vode ter cepljenje oseb rod Hepatovirus (Tomažič in Strle, 2014). Na (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2018a). podlagi analize genoma je HAV razvrščen v sedem Cepljenje se priporoča posameznikom, ki HAV niso genotipov (I–VI ), vključno s štirimi humanimi (I, I , preboleli in pripadajo skupinam z večjim tveganjem I I in VI ) skupinami. Večina humanih sevov pripada za težji potek bolezni ter moškim, ki imajo spolne genotipu I, ki je razdeljen na podgenotipa IA in odnose z moškimi. Cepljenje je predvideno tudi IB (Reuter idr., 2022). Genotipi in podtipi imajo za osebe, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik običajno različno geografsko porazdelitev (Cel a s človeškimi iztrebki in komunalnimi odpadki (npr. idr., 2018). komunalni delavci), in pri zaposlenih, ki so pri delu v laboratoriju lahko izpostavljeni okužbi z virusom Virus se v okolico izloča z okuženim blatom hepatitisa A. Cepljenje proti HAV je priporočljivo (Tomažič in Strle, 2014). Največje količine virusa tudi za osebe, ki potujejo na območja, kjer obstaja se izločajo v blatu 1 do 2 tedna pred pojavom tveganje za okužbo z virusom hepatitisa A (NIJZ, simptomov bolezni. Človek je tako najbolj kužen 2022b). V Sloveniji je na voljo monovalentno v drugi polovici inkubacijske dobe in še nekaj inaktivirano cepivo proti HAV. Otroška oblika, 114 ki vsebuje za polovico manj antigena kot cepivo Epidemiolog po prejeti prijavi s pomočjo za odrasle, se uporablja za cepljenje otrok od vprašalnika opravi epidemiološko poizvedovanje prvega do vključno 15. leta starosti. Na voljo oziroma razgovor z okuženo osebo. V vprašalniku je tudi kombinirano cepivno proti hepatitisu se zbirajo osebni in demografski podatki, podatki A in hepatitisu B, ki se uporablja pri odraslih in o klinični sliki in poteku bolezni, epidemiološki mladostnikih starih 16 let in več (NIJZ, 2018b). ter laboratorijski podatki. Na podlagi pridobljenih podatkov opredeli obdobje kužnosti in tesne Namen prispevka je predstaviti podatke o rizične kontakte, katere povabi na cepljenje. prijavljenih primerih HAV v ljubljanski zdravstveni Zbolele osebe in kontakte pouči o preventivnih regiji v petletnem obdobju 2018 – 2022, opredeliti ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe. vpliv izbruhov HAV v Evropi v letu 2022 na epidemiološke značilnosti HAV v ljubljanski Tipizacija virusa hepatitisa A se v Sloveniji zdravstveni regiji in predstaviti ukrepe za ne izvaja rutinsko. Od marca 2022 se je po preprečevanje širjenja okužbe. priporočilu Evropskega centra za kontrolo bolezni (ECDC), zaradi povečanega števila primerov HAV v sosednjih državah, tudi v Sloveniji izvajalo 2 METODE sekvenciranje vsakega posameznega izolata virusa HAV. ECDC je po protokolu HAVnet ( Typing V retrospektivni raziskavi smo pogledali podatke o Protocol HAVNET VP1P2A | RIVM, b. d.) državam prijavljenih primerih HAV v ljubljanski zdravstveni posredoval referenčna nukleotidna zaporedja regiji med letoma 2018 in 2022. Vir podatkov so genoma nedavnih izbruhov HAV. Namen izvajanja bile epidemiološke ankete, ki jih epidemiološka molekularnih preiskav je bil ugotavljanje sorodnosti služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje preiskovanih izolatov HAV z izbruhi HAV v Evropi. (NIJZ) uporablja za epidemiološko poizvedovanje V Sloveniji so bile molekularne preiskave z metodo ob prijavi primerov HAV in se vnašajo v nacionalno sekvenciranja opravljene v laboratoriju IMI MF v zbirko podatkov, to je evidenca nalezljivih bolezni, ki Ljubljani. jo vodi NIJZ v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (»Zakon o zbirkah Za izračun stopnje prijavljenih primerov HAV na podatkov s področja zdravstvenega varstva 100.000 prebivalcev za pet-letno obdobje od leta (ZZPPZ)«, 2000). Vir podatkov so bili tudi izvidi 2018 do 2022 smo uporabili podatke iz Statističnega laboratorijskih preiskav Inštituta za mikrobiologijo urada Republike Slovenije (SURS). Upoštevali smo in imunologijo Medicinske fakultete v (IMI MF) v število vseh prebivalcev v ljubljanski zdravstveni Ljubljani. regiji, ki združuje 40 občin, predstavlja več kot 30 % prebivalcev Slovenije in je največja od devetih V Sloveniji je prijava nalezljivih bolezni urejena z zdravstvenih regij v Sloveniji (NIJZ, 2022a). zakonodajo (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in Podatki o prijavljenih primerih HAV v ljubljanski obvladovanje, 1999; »Zakon o nalezljivih boleznih zdravstveni regiji za leto 2022 so bili v raziskavi (ZNB)«, 2006). Pravilnik razvršča nalezljive bolezni, računalniško obdelani, analizirani in predstavljeni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi, strukturirani po spolu in po starosti. v štiri skupine. HAV razvršča v drugo skupino, v katero sodijo bolezni, ki se prijavljajo v roku treh 3 REZULTATI dni po postavitvi diagnoze. Pojavnost HAV ocenimo na osnovi prijav, ki jih zdravniki posredujejo v skladu z zakonskimi obveznostmi. Območne V letu 2022 je bilo v ljubljanski zdravstveni regiji enote (OE) NIJZ prijave nalezljivih bolezni vnesejo prijavljenih 52 primerov okužbe s HAV, kar je bilo v računalniški program Survival, ki je povezan z veliko več kot prejšnja leta. Letna incidenca hepa- nacionalno zbirko podatkov o nalezljivih boleznih. titisa A se je v letih 2018 do 2021 gibala od 0,30 do 1,05, v letu 2022 pa je znašala 7,68 (Tabela 1). 115 Tabela 1: Število prijavljenih primerov hepatitisa A v ljubljanski zdravstveni regiji, 2018–2022 Leto 2018 2019 2020 2021 2022 Število primerov 7 6 2 4 52 Primeri/100.000 prebivalcev 1,05 0,89 0,30 0,59 7,68 Med 52. prijavljenimi primeri hepatitisa A v smo obravnavali znotraj dveh kopičenj med seboj letu 2022, je bilo 31 moških in 21 žensk. Največ povezanih primerov na dveh lokacijah v regiji. primerov je bilo v starostnih skupinah od 25 do 54 let. Hospitaliziranih je bilo (16/52;30,8%) oseb. V občini Ribnica je bilo v šestih družinah potrjenih Nihče od zbolelih ni bil cepljen (Tabela 2). 12 primerov HAV, v okolici Domžal pa znotraj ene širše družine 7 primerov. Z epidemiološkim Tabela 2: Primeri hepatitisa A po spolu, starosti, poizvedovanjem smo ugotovili, da je bilo vsem hospitalizaciji, 2022 zbolelim v občini Ribnica skupno to, da so njihovi otroci oz. vnuki obiskovali vrtec Ribnica. Zboleli Hospitalizirani Moški Ženske Moški Ženske V okolici Domžal smo zaznali kopičenje primerov znotraj širše družine, v katero je okužbo 0–4 1 0 0 0 zanesel mlajši moški, ki je prvi zbolel. Bolnik se epidemiološki službi ni odzval na epidemiološko 5–14 2 4 0 0 poizvedovanje in nadaljnje ukrepanje, s čimer bi lahko preprečili širjenje okužbe na družinske člane. 15–24 4 1 2 0 Bil je večkrat klican telefonsko in tudi vabljen 25–34 7 5 2 1 pisno preko navadne pošte. Tako je postopoma, znotraj inkubacijske dobe, zbolelo še 6 članov širše 35–44 8 3 2 3 družine. Med zbolelimi družinskimi člani so bili tudi otroci, ki so obiskovali vrtec v okolici Domžal. 45–54 8 3 0 2 Pri vseh 19. primerih HAV na obeh lokacijah je 55–64 0 5 0 3 bilo s tipizacijo izolatov virusa ugotovljeno, da se popolnoma ujemajo z referenčnim zaporedjem 65+ 1 0 1 0 nukleotidov HAV iz izbruha na Madžarskem. Skupaj 31 21 7 9 4 RAZPRAVA S tipiziranjem izolata virusa hepatitisa A je bilo v Število prijavljenih primerov HAV v ljubljanski večini tipiziranih primerov (42/48;87,5%) zaporedje zdravstveni regiji letu 2022 je bilo izjemno visoko nukleotidov identično referenčnemu zaporedju v primerjavi s predhodnimi štirimi leti. Obravnavali izbruha HAV na Madžarskem (2707092_ HUN_P1). smo 52 primerov, med letoma 2018 in 2021 pa od Ugotovljeni so bili tudi drugi sevi, ki niso bili povezani 2 do 7 primerov HAV na leto. z izbruhi HAV v Evropi (6/48;12,5%). Pri 4. primerih tipizacija ni bila možna zaradi premajhne viremije. Povečano število primerov HAV so zaznali tudi Nihče od obravnavanih primerov v letu 2022 v v drugih državah. Madžarska je februarja 2022 anketiranju ni navajal potovanja na Madžarsko ali poročala o izbruhu HAV genotipa IB, kjer je stika z osebo, ki bi potovala na Madžarsko. Štirje prvi primer zbolel v začetku decembra 2021. moški so se opredelili, da spadajo v skupino MSM. V omenjenem izbruhu se je več okuženih identificiralo kot moški, ki imajo spolne odnose Večina primerov med seboj ni bilo povezanih z moškimi, kar kaže na možen prenos med (33/52;63,5%). Ostale primere (19/52;36,5) pa spolnimi stiki ( Spread of Hepatitis A Virus Strains 116 of Genotype IB in Several EU Countries and the na območja, kjer obstaja tveganje za okužbo z United Kingdom, 2022). V letu 2022 so tudi v virusom hepatitisa A. Predvideno je tudi za osebe, drugih državah Evropske unije in v Združenem ki so pri opravljanju dela lahko izpostavljene okužbi kraljestvu poročali o skupkih in izbruhih okužb z z virusom hepatitisa A. Epidemiološke indikacije za virusom hepatitisa A genotipa IB. Analize sekvenc cepljenje postavi NIJZ (NIJZ, 2022b). genotipa virusa so pokazale, da v državah krožijo štiri edinstvene sekvence nukleotidnih zaporedij Z epidemiološkim poizvedovanjem se v razgovoru HAV. Zato se je za namen spremljanja, tipiziralo z bolnikom določi izpostavljene osebe, ki so bile v vsak posamezen primer HAV. stiku z bolnikom, ko je bil ta kužen. Pacient je kužen prvih 14 dni obolenja in do 1 teden po pojavu V ljubljanski zdravstveni regiji je bilo pri večini zlatenice. Opredeli se bolnikove tesne kontakte, za obravnavanih primerov HAV v letu 2022 opravljeno katere je priporočeno postekspozicijsko cepljenje. sekvenciranje in primerjava z referenčnimi Cepi se čimprej oz. znotraj dveh tednov po nukleotidnimi zaporedji, ki jih je posredoval ECDC. izpostavitvi. Na stroške obveznega zdravstvenega Pri večini sekvenciranih primerov (42/48;87,5%) zavarovanja je en odmerek cepiva (NIJZ, 2017). je bilo ugotovljeno, da pripadajo zgolj enemu od štirih sevov, to je sevu, ki je bil najprej zaznan na Prijavljene primere HAV smo kontaktirali, Madžarskem. Tako je porast števila primerov v izvedli poizvedovanje, identificirali tesne rizične letu 2022 v ljubljanski regiji zelo verjetno povezan kontakte, jih pozvali na cepljenje ter zbolelim in z izbruhom HAV na Madžarskem, kljub temu, da kontaktom posredovali ukrepe za preprečevanje niče od obravnavanih primerov v anketiranju ni širjenja okužbe. V občini Ribnica smo ukrepe za navajal potovanja ali stika z osebo, ki bi potovala preprečevanje širjenja okužbe posredovali tudi na Madžarsko. Vendar pa so se štirje moški vodstvu vrtca. Za namen boljše dostopnosti do opredelili kot moški, ki imajo spolne odnose z cepljenja smo omogočili cepljenje tudi v lokalnem moškimi. Zaradi občutljivosti podatkov v anketi pa okolju. K sodelovanju smo pozvali Zdravstveni je možno, da so podcenjeni. Največ zbolelih je bilo dom (ZD) Ribnica in kontakti so se lahko cepili pri moških v starostnih skupinah 25 do 54 let, zboleli osebnem pediatru, osebnem izbranem zdravniku otroci pa najverjetneje niso bili primarni primeri. ali na cepilni točki za covid-19. Poskrbeli smo tudi za dostavo dodatnih odmerkov cepiva v 4.1 Ukrepi za preprečevanje širjenja ZD. Za primere iz okolice Domžal smo prav tako okužbe identificirali tesne rizične kontakte in jih pozvali na cepljenje. Zaradi možnega širjenja okužbe v vrtcu, Okužbo lahko preprečimo z izvajanjem dosledne ker so bili med zbolelimi družinskimi člani tudi osebne higiene, predvsem higiene rok po uporabi otroci, ki so obiskovali vrtec, smo v sodelovanju z stranišča in pred pripravo jedi. Upoštevati je vodstvom vrtca opredelili tesne rizične kontakte, potrebno tudi dosledno higieno sanitarnih jih pozvali na cepljenje ter vrtcu posredovali ukrepe prostorov. Priporoča se uživanje samo dobro za preprečevanje širjenja okužbe. Dodatnih prijav prepečene oziroma kuhane in pravkar pripravljene HAV z omenjenih lokacij nismo prejeli. Širjenje hrane. Zelenjava za uživanje naj se opere v pitni okužbe se je zelo verjetno zamejilo zaradi izvajanja vodi. Osebe, ki prebolevajo hepatitis A, ne smejo vseh preventivnih ukrepov. delati v proizvodnji, prometu in prodaji živil, pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ter pri negi in Naša raziskava ima tudi omejitve, saj se podatki hranjenju majhnih otrok. Voda za pitje mora biti o nalezljivih boleznih kot je HAV zbirajo v okviru higiensko neoporečna (NIJZ, 2018a). pasivnega načina spremljanja, zato je poročanje podatkov odvisno od poročevalcev v sistemu. HAV je bolezen proti kateri se je možno cepiti, Prav tako je točnost podatkov pridobljenih z zato je pravočasno cepljenje najboljši preventivni anketiranjem odvisna od anketiranih oseb. Kljub ukrep. Cepljenje se priporoča posameznikom, ki omejitvam ocenjujemo, da so podatki dovolj HAV niso preboleli in pripadajo skupinam z večjim kakovostni za našo analizo. tveganjem za težji potek bolezni, moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi ter osebam, ki potujejo 117 5 ZAKLJUČEK Z retrospektivno raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v pojavnost HAV v ljubljanski zdravstveni regiji v petletnem obdobju 2018 - 2022. Število prijavljenih primerov HAV v letu 2022 je bilo izjemno visoko v primerjavi s predhodnimi štirimi leti. Glede na rezultate tipizacij izolatov HAV v letu 2022, ko je večina primerov pripadala sevu, ki se je najprej pojavil v izbruhu na Madžarskem lahko sklepamo, da je porast števila primerov HAV v ljubljanski regiji v letu 2022 zelo verjeto povezan z omenjenim izbruhom. Nujne pa bi bile še dodatne raziskave, ki bi vključevale širši nabor podatkov. Epidemiološke in laboratorijske preiskave so omogočile identifikacijo tesnih rizičnih kontaktov z namenom zaščite in implementacije preventivnih ukrepov za omejevanje širjenja okužbe. Verjetnost okužbe s hepatitisom A se lahko prepreči s preventivnimi ukrepi, med katerimi je najučinkovitejši ukrep pravočasno cepljenje. Zato je pomembno, da je javnost ustrezno informirana, posebej še skupine z večjim tveganjem za okužbo, ključno vlogo pri tem pa ima stroka. 118 LITERATURA Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022b). Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022. https:// nijz.si/wp-content/uploads/2021/06/ul_ Abutaleb, A. in Kottilil, S. (2020). Hepatitis A. program_cepljenja_2022.pdf Gastroenterology Clinics of North America, 49(2), 191–199. https://doi.org/10.1016/j.gtc.2020.01.002 Plunkett, J., Mandal, S., Balogun, K., Beebeejaun, K., Ngui, S. L., Ramsay, M. in Edelstein, M. (2019). Cel a, E., Golkocheva-Markova, E. N., Trandeva- Hepatitis A outbreak among men who have sex Bankova, D., Gregori, G., Bruni, R., Taffon, S., with men (MSM) in England, 2016-2018: The Equestre, M., Costantino, A., Spoto, S., Curtis, contribution of past and current vaccination policy M., Ciccaglione, A. R., Ciccozzi, M. in Angeletti, and practice. Vaccine: X, 1, 100014. https://doi. S. (2018). The genetic diversity of hepatitis A org/10.1016/j.jvacx.2019.100014 genotype I in Bulgaria. Medicine, 97(3), e9632. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000009632 Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni European Centre for Disease Prevention and Control. list RS, št. 16/99 in 58/17. http://www.pisrs.si/Pis. (2022). Spread of hepatitis A virus strains of web/pregledPredpisa?id=PRAV765 genotype IB in several EU countries and the United Kingdom. https://www.ecdc.europa.eu/en/news- Reuter, G., Boros, Á. in Pankovics, P. (2022). events/spread-hepatitis-virus-strains-genotype- Seroprevalence and genotype distribution of ib-several-eu-countries-and-united-kingdom hepatitis A virus in the pre-vaccine era in South Transdanubia, Hungary (2010–2020). Acta National Institute for Public Health and Environment. Microbiologica et Immunologica Hungarica, 69(3), (2019). PROTOCOL Molecular detection and typing 228–232. https://doi.org/10.1556/030.2022.01814 of VP1region of Hepatitis A Virus (HAV). https:// www.rivm.nl/documenten/typing-protocol- Tomažič, J. in Strle, F. (2014). Infekcijske bolezni (1. izd). havnet-vp1p2a Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo. Heymann, D. (2015). Control of Communicable Diseases manual (20. izd.). American Public Health Videčnik, J., Pirnat, Z., Poljak, M., Lunar, M.M., Grilc, Association. E. in Matičič, M. (2023). Hepatitis A- Ali smo nanj pozabili? Infektološki simpozij Migueres, M., Lhomme, S. in Izopet, J. (2021). Hepatitis A: Epidemiology, High-Risk Groups, Prevention and Zakon o nalezljivih bolezni (ZNB). (2006). Uradni Research on Antiviral Treatment. Viruses, 13(10), list RS, št. 33/06. http://www.pisrs.si/Pis.web/ 1900. https://doi.org/10.3390/v13101900 pregledPredpisa?id=ZAKO4833 Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2017). Priporočila Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega za poekspozicijsko cepljenje proti hepatitisu A. varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. 65/00, https://nijz.si/wp-content/uploads/2018/06/ 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – pep_proti_hepatitisu_a_2017.pdf ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2018a). ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O. http://www.pisrs.si/ Hepatitis A. https://nijz.si/nalezljive-bolezni/ Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419 nalezljive-bolezni-od-a-do-z/hepatitis-a-virusni- hepatitis-a/ Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2018b). Cepiva proti posameznim boleznim—Hepatitis A. https:// nijz.si/nalezljive-bolezni/cepljenje/cepiva-proti- posameznim-boleznim-hepatitis-a/ Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022a). Regije. https://nijz.si/regije/ 119 Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupančič- Tisovec, doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, prim. Nuša Konec Juričič, mag. Tina Zupanič, Janja Slapnik Nacionalni inštitut za javno zdravje KAKOVOST SPANJA MED SLOVENSKIMI MLADOSTNIKI V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 Povzetek potrebni ukrepi na individualni, skupnostni in širši družbeni ravni ob upoštevanju prednostnih ciljev Pandemija covida-19 je skozi občasna zaprtja javnega zdravja – zagovorništva zdravja skozi vidik šol, omejevanje obšolskih dejavnosti, fizično in spanja, ter ohranjanja ravnotežja med potrebami socialno distanciranje ter druge dejavnike vplivala po spanju in družbenimi zahtevami. na življenjski slog in dnevno rutino mladostnikov. Vsi ti dejavniki so neposredno ali posredno vplivali Ključne besede: covid-19, mladostniki, kakovost tudi na njihovo spanje. V prispevku so prikazani spanja, promocija zdravja podatki o kakovosti spanja pri mlajših mladostnikih iz raziskav Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki kažejo na stanje v času prvega in drugega vala pandemije covida-19 v Sloveniji v primerjavi s podatki dve leti pred pandemijo, zbranimi na istem vzorcu mladostnikov. V reprezentativen vzorec je bilo v obeh raziskavah izbranih 2511 učenk in učencev, stopnja sodelovanja je bila 91-odstotna. Predstavljeni so podatki o težavah z uspavanjem (več kot enkrat tedensko) in pomembnih težavah z jutranjo utrujenostjo. Pogoste težave z uspavanjem smo zaznali pri 21,1 % všolanih učenk in učencev 9. razreda, pogosteje pri fantih (22,8 %) kot dekletih (19,6 %). Pomembne težave z jutranjo utrujenostjo smo zaznali pri 57 % učenk in učencev 9. razreda, prav tako v višjem deležu pri fantih (62,2 %) kot dekletih (57,4 %). V primerjavi s podatki o kakovosti spanja pred pandemijo zaznavamo pomembno poslabšanje obeh kvalitativnih vidikov spanja pri obeh spolih skupaj. V prispevku so prikazani nekateri že potekajoči javno zdravstveni pristopi in aktivnosti za dvig ravni urejenega spanja pri slovenskih mladostnikih. Za uspešno zmanjševanje težav s spanjem pri mladostnikih so 120 SLEEP QUALITY 1 UVOD AMONG SLOVENIAN Spanje je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje otrok in mladostnikov. Za urejeno spanje ADOLESCENTS DURING so poleg zadostne dolžine spanja potrebni tudi primerna časovna umeščenost, reden urnik in THE COVID-19 PANDEMIC ustrezna kakovost spanja. Kakovost spanja lahko ovrednotimo preko subjektivne ocene, kakor Abstract tudi z objektivno mero učinkovitosti spanja, ki je sestavljena iz časa uspavanja, števila nočnih The covid-19 pandemic has affected the lifestyle and prebujanja (daljših od 5 minut) ter skupnega časa daily routine of young people through occasional budnosti ob nočnih prebujanjih (Ohayon idr., 2017; school closures, restrictions on extracurricular Ramar idr., 2021). activities, physical and social distancing and Urejeno spanje ugodno vpliva na kognitivno several other factors. All these factors affected delovanje, razpoloženje, duševno zdravje ter their sleep. The paper presents data on the quality kardiovaskularno, cerebrovaskularno in presnovno of sleep in younger adolescents from the Health zdravje. Ustrezna količina in kakovost spanja imata Behaviour in School-aged Children surveys, which pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja show the situation during the first and second za nesreče ter poškodbe zaradi zaspanosti in wave of the covid-19 pandemic in Slovenia, utrujenosti, vključno s prometnimi nesrečami z compared to data col ected two years before the motornimi vozili (Ramar idr., 2021). Dobra kakovost pandemic on the same sample of adolescents. spanja je povezana tudi z višjo učno motivacijo in In both surveys, a representative sample of akademsko uspešnostjo (Reis idr., 2021). 2,511 pupils was selected, the participation rate was 91%. Data are presented on frequent Obširen sistematični pregled literature in difficulties in fal ing asleep (more than once a metaanaliza razširjenosti težav s spanjem med week) and significant problems with tiredness in pandemijo covida-19 je pokazala, da so bile the morning. Frequent difficulties in fal ing asleep težave s spanjem najbolj razširjene pri obolelih s were detected in 21.1 % of enrol ed pupils in the covidom-19, sledijo otroci in mladostniki kot druga 9th grade, more often in boys (22.8 %) than girls najbolj prizadeta skupina glede razširjenosti težav s (19.6 %). Significant problems with tiredness in the spanjem. Prevalenca težav s spanjem je pri otrocih morning were detected in 57 % of enrol ed pupils in mladostnikih znašala 46 %. Med zdravstvenimi in the 9th grade, also in a higher proportion of boys delavci, študenti in posebnimi skupinami je bila (62.2 %) than girls (57.4 %). Compared to the data prevalenca težav s spanjem nekoliko nižja (41 %). on sleep quality before the pandemic, we perceive Težave s spanjem so se v največji meri izražale a significant decline in both quality aspects of skozi poslabšanje kakovosti spanja (Jahrami idr., sleep by measuring both gender together. The 2022). paper presents some of the ongoing public health activities to improve sleep health of slovenian Nezadostno trajanje spanja in zaznana slaba adolescents. In order to successful y reduce sleep kakovost spanja lahko neposredno vplivata na problems in adolescents, measures are needed at kakovost življenja otrok in mladostnikov, zmanjšata the individual, community and wider societal level splošno raven pozitivnega duševnega zdravja in - through advocating the need for regular sleep povečata pogostost zdravstvenih težav (Segura- and maintaining balance between sleep needs Jiménez idr., 2015). Težave z uspavanjem so eden and social demands. izmed pogostih psihosomatskih simptomov v obdobju mladostništva, poleg glavobola, bolečin Keywords: COVID-19, adolescent, sleep quality, v želodcu, občutka nervoznosti, omotice itd. health promotion Večinoma gre za subklinične težave, ki so le v 121 redkih primerih povezane z opredeljeno diagnozo kot je priporočeno. Obstaja domneva, da so otroci oziroma boleznijo ter se navadno pojavljajo v in mladostniki v primerjavi z odraslimi bolj odporni skupkih in ne kot posamezni simptomi. Podatki na patofiziološke posledice nezadostne dolžine slovenske nacionalne raziskave Z zdravjem spanja, saj je pri odraslih povezanost nezadostne povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC) 2020, dolžina spanja in negativnih zdravstvenih izidov kažejo, da je imela tretjina slovenskih mladostnikov močnejša. Predpostavlja se, da imajo večje (32,8 %) v času pandemije pogoste psihosomatske tveganje za zdravstvene težave mladostniki, ki so simptome (dva ali več psihosomatskih simptomov neprostovoljno budni zaradi težav z uspavanjem, več kot enkrat na teden) (Jeriček Klanšček idr., kot pa tisti, ki se prostovoljno odločijo, da bodo 2021). Mednarodne raziskave so pokazale, da so pozneje zaspali. Ljudje s težavami z nespečnostjo psihosomatski simptomi v splošnem pogostejši pri pogosto ostajajo daljši čas budni v postelji in ob deklicah in naraščajo s starostjo, podobno sliko tem pogosto premlevajo svoje težave s spanjem, kažejo podatki slovenske nacionalne raziskave kar lahko vodi v stisko in vznemirjenost. To bi (Jeriček Klanšček idr., 2021; Ravens-Sieberer lahko predstavljalo povezavo med težavami pri idr., 2008). V presečnih študijah ugotavljajo, uspavanju ter psihološkimi in somatskimi težavami da so psihosomatski simptomi povezani z mladostnikov (Norel -Clarke in Hagquist, 2018). občutkom osamljenosti in obremenjenostjo s šolskimi obveznostmi, longitudinalne študije pa Številna vedenja, povezana z zdravjem (npr. so pokazale, da lahko psihosomatske težave v telesna dejavnost, sedeče vedenje ter prehrana obdobju mladostništva povzročijo nižjo doseženo in spanje), se oblikujejo v času mladostništva in stopnjo izobrazbe in so lahko napovedni dejavnik vplivajo na zdravje mladostnikov, vendar imajo za razvoj duševne motnje v odrasli dobi (Heinz tudi dolgoročnejši vpliv na različne dimenzije idr., 2022; Kronholm idr., 2015; Norel -Clarke in zdravja v odrasli dobi (Ghekiere idr., 2019). Hagquist, 2018). Pot med pomanjkanjem spanja in duševnimi težavami je mogoče pojasniti Z namenom, da bi dobili vpogled v kakovost spanja preko uravnavanja čustev. Amigdala je predel v med slovenskimi mladostniki v času pandemije možganih, kjer se obdelujejo čustveno pomembne covida-19, smo si zadali za cilj analizirati stanje informacije, zlasti negativni dražljaji. Medialna- težav z uspavanjem in jutranjo utrujenostjo v času prefrontalna možganska skorja ima kot zaviralec pandemije v primerjavi s stanjem pred pandemijo. amigdale ključno vlogo pri uravnavanju čustev in prilagajanju čustvenih odzivov danim okoliščinam. Študije na odraslih so pokazale, da pomanjkanje 2 METODE spanja povzroči povečan odgovor amigdale na negativne dražljaje in zmanjšano povezanost V prispevku so predstavljeni podatki iz raziskav Z med amigdalo in prefrontalno skorjo, kar zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju poenostavljeno pomeni, da pomanjkanje spanja (HBSC) 2018 in 2020. V raziskavo HBSC 2020 je sproža intenzivnejša čustva in ob tem zmanjša bil vključen isti reprezentativni vzorec všolanih sposobnost njihovega učinkovitega uravnavanja učencev/učenk ter dijakov/dijakinj srednjih šol, ki (Norel -Clarke in Hagquist, 2018). so bili vključeni že v vzorec raziskave HBSC 2018. Anketiranje s pomočjo spletnega orodja 1KA se je Obstajajo dokazi, da je kakovost spanja, merjena v izbranih razredih/oddelkih osnovnih in srednjih preko subjektivno zaznanih težav z uspavanjem šol izvajalo v februarju 2018 in oktobru 2020. in jutranjo utrujenostjo, bolj povezana z zdravjem Enoto vzorčenja je v obeh raziskavah predstavljal otrok in mladostnikov kot dolžina spanja (Kosticova razred oziroma oddelek, uporabljeno pa je bilo idr., 2020; Norel -Clarke in Hagquist, 2018; Segura- dvostopenjsko stratificirano vzorčenje. Zbrani Jiménez idr, 2015). Dekleta namreč pogosteje podatki so bili prečiščeni skladno z mednarodno poročajo o težavah z uspavanjem, ter več drugih določenimi pravili, ki so bila enaka za obe raziskavi. psiholoških in somatskih težavah, kljub temu, da več fantov kot deklet hodi pozno spat in spi manj, 122 V prispevku so zajeti podatki učenk in učencev 6. 3 REZULTATI razreda (11-letnikov,) ki so bili vključeni v vzorec raziskave HBSC 2018 ter nato ponovno vključeni v raziskavo HBSC 2020, in sicer kot učenci 9. razreda. 3.1 Predstavitev vzorca V obe raziskavi je bilo povabljenih in v vzorec Končna prečiščena baza raziskave HBSC 2018 izbranih 2511 učenk in učencev (Jeriček Klanšček je zajemala 1985 učenk in učencev 6. razreda, idr., 2019, 2021). 51,3 % fantov in 48,7 % deklet. Končna prečiščena baza raziskave HBSC 2020 je zajemala 1854 učenk Težave s spanjem smo ocenili na podlagi dveh in učencev 9. razreda, 48,1 % fantov in 51,9 % kvalitativnih vidikov. Pri kazalniku težav z deklet. Končna stopnja sodelovanja je bila v obeh uspavanjem so anketiranci pri vprašanju »Kako raziskavah 91-odstotna (Jeriček Klanšček idr., pogosto v zadnjih 6 mesecih nisi mogel/mogla 2019, 2021). zaspati?« izbirali med odgovornimi kategorijami: približno vsak dan, več kot enkrat na teden, približno 3.2 Rezultati analize vsak teden, približno vsak mesec, redko/nikoli. Pri kazalniku jutranja utrujenost so anketiranci pri V času pred pandemijo covida-19, v obdobju od 5. trditvi »V zadnjih dveh tednih sem se zbudil/-a do 16. februarja 2018, je 16,9 % všolanih učencev svež/-a in spočit/-a.« izbirali med odgovornimi in učenk 6. razreda osnovne šole (21,0 % fantov kategorijami: nič časa/nikoli, nekaj časa, manj in 17,4 % deklet) poročalo, da so imeli v zadnjih kot polovico časa, več kot polovico časa, večino šestih mesecih več kot enkrat tedensko težave z časa, ves čas. Skladno z metodologijo tujih študij, uspavanjem. 33,8 % učencev in učenk 6. razreda ki so temeljile na podatkih raziskav HBSC, smo osnovne šole (44,5 % fantov in 39,3 % deklet) je podane odgovorne kategorije smiselno združili. poročalo, da so se v zadnjih dveh tednih manj kot Kot pogoste težave z uspavanjem smo smatrali polovico dni zjutraj zbudili sveži in spočiti. odgovore približno vsak dan in več kot enkrat V času pandemije covida-19, v obdobju od 5. 10. na teden (Ghekiere idr., 2019; Hamre idr. 2022; 2020 do 23. 10. 2020, je 21,1 % všolanih učencev Norel -Clarke in Hagquist, 2018; World Health in učenk 9. razreda osnovne šole (22,8 % fantov Organization [WHO], 2016), kot jutranjo utrujenost in 19,6 % deklet) poročalo, da so imeli v zadnjih pa odgovore nič časa/nikoli, nekaj časa, manj kot šestih mesecih več kot enkrat tedensko težave z polovico časa (Buda idr., 2021; WHO, 1998). Prvo uspavanjem. 57,0 % učencev in učenk 9. razreda vprašanje je bilo v raziskavah HBSC 2018 in HBSC osnovne šole (62,2 % fantov in 57,4 % deklet) je 2020 sicer namenjeno merjenju psihosomatskim poročalo, da so se v zadnjih dveh tednih manj kot simptomov, drugo pa je del lestvice WHO-5 za polovico dni zjutraj zbudili sveži in spočiti. merjenje blagostanja oz. simptomov depresije. Razširjenost pogostih težav z uspavanjem se je pri Za ugotavljanje povezanosti med izbranimi populaciji všolanih devetošolcev v šolskem letu spremenljivkami in razlik med leti smo uporabili 2020/2021 v primerjavi s šolskim letom 2017/2018, test hi-kvadrat (χ2). Za raven statistične značilnosti ko so bili šestošolci, statistično značilno povečala smo upoštevali vrednost p≤ 0,05. pri deklicah (p=0,0495) in pri obeh spolih skupaj (p<0,0009). Razširjenost težav z jutranjo utrujenostjo se je pri populaciji všolanih devetošolcev v šolskem letu 2020/2021 v primerjavi s šolskim letom 2017/2018, ko so bili šestošolci, statistično značilno povečala pri dečkih (p<0,0001) in deklicah (p<0,0001). 123 Tabela 1: Prikaz spremembe kakovosti spanja pri 11-letnikih (šolsko leto 2017/2018) primerjalno z obdobjem pandemije covida-19, ko so obiskovali 9. razred (šolsko leto 2020/2021) Oba spola Fantje Dekleta 20181 20202 χ² 20181 20202 χ² 20181 20202 χ² Težave z uspavanjem Več kot enkrat na teden 16,9 % 21,1 % 21,0 % 22,8 % 17,4 % 19,6 % p<0,0009 p=0,1343 p=0,0495 Manj kot enkrat na teden 83,1 % 78,9 % 79,0 % 77,2 % 82,6 % 80,4 % Svež in spočit ob prebujanju Manj kot polovico časa 33,8 % 57,0 % 44,5 % 62,2 % 39,3 % 57,4 % p<0,0001 p<0,0001 p<0,0001 Več kot polovica časa 66,2 % 43,0 % 55,5 % 37,8 % 60,7 % 42,6 % Opomba: 1 6. razred osnovne šole (11-letniki) 2 11-letniki iz vzorca raziskave HBSC 2018, ki so bili ponovno vključeni v raziskavo HBSC 2020 v 9. razredu 4 RAZPRAVA fantih. Pomembne težave z jutranjo utrujenostjo smo zaznali pri več kot polovici všolanih učenk Mladostniki so bili zaradi ukrepov za obvladovanje in učencev 9. razreda, prav tako v višjem deležu epidemije covida-19, poleg nekaterih drugih pri fantih kot dekletih. Težave z uspavanjem so skupin, posebej ranljiva populacija za razvoj sicer po podatkih tuje literature pogostejše pri težav s spanjem (Altena idr., 2020) mladostnicah kot mladostnikih ter pri starejših . Pandemija je povečevala stres pri mladih zaradi zmanjšane mladostnikih v primerjavi z mlajšimi (Buda idr., socialne interakcije z vrstniki in prijatelji, 2021; Ghekiere idr., 2019). V manjši meri lahko motenj v dnevni rutini, ukrepov za omejevanje torej poslabšanje kakovosti spanja, poleg vpliva gibanja, zaskrbljenosti za prihodnost, hitrega pandemije covida-19, pripišemo tudi razliki v povečevanja števila okuženih in smrti ipd., ki so starosti, saj so mladostniki skozi celoten čas vnašali negotovost in tesnobnost med mladimi. opazovanja napredovali iz 6. v 9. razred. Povečan stres in skrbi zaradi pandemije so Trend povečevanja razširjenosti težav z pomembno vplivali na zmanjšanje kakovosti uspavanjem so v literaturi opisovali že pred spanja in spremembe v časovni umeščenosti pandemijo. K vse večji razširjenosti slabše spanja znotraj 24 ur (Zhang idr., 2022). Največje kakovosti spanja pri mladostnikih (težav z skrbi je mladostnikom predstavljalo omejevanje uspavanjem ter jutranje utrujenosti) lahko njihovega socialnega življenja, medtem ko je bila prispevajo večja razširjenost debelosti, telesna zaskrbljenost glede okužbe z virusom prisotna v nedejavnost ter boljše zaznavanje težav s spanjem manjši meri (Magson idr., 2021). zaradi večje osveščenosti o pomembnosti spanja Raziskava HBSC 2020 predstavlja prvo in pripravljenosti spregovoriti o težavah na tem longitudinalno raziskavo na področju zdravja in področju (Holstein idr., 2020; Kronholm idr., z zdravjem povezanih vedenj med slovenskimi 2015). Izpostavljenost zaslonom in spletnim mladostniki. V prispevku prikazujemo, da se družbenim medijem je pomembno povezana s je v Sloveniji pri mlajših mladostnikih v času težavami z uspavanjem pri mladostnikih (Buda idr., pandemije covida-19 statistično značilno povečala 2021; Varghese idr., 2021). Uporaba družbenih prevalenca pogostih težav z uspavanjem in medijev lahko moti spanje zaradi vznemirjenja ob jutranjo utrujenostjo. Pri dobri petini všolanih pregledovanju vsebin na družbenih medijih, ki je učenk in učencev 9. razreda smo zaznali pogoste slabše združljivo s spanjem, zaradi občutka strahu težave z uspavanjem, ki so bile pogostejše pri pred zamujenim (t.i. »fear of missing out«) - kadar se 124 mladostnik zvečer odjavi iz družbenih omrežij prej spanja, saj imajo tisti mladostniki, ki vzdržujejo kot njegovi vrstniki, ter kadar naprave niso utišane stalen urnik spanja preko celotnega tedna, manj oziroma odstranjene iz spalnega prostora preko težav pri uspavanju kot njihovi vrstniki z manj noči (Norel -Clarke in Hagquist, 2018; Varghese doslednim urnikom spanja (Ghekiere idr., 2019). idr., 2021). Modra svetloba zaslonov elektronskih Ameriški Center za preprečevanje in obvladovanje naprav zavira izločanje hormona melatonina, kar bolezni (CDC) je zavzel stališče, da bi bilo potrebno prav tako moti uspavanje. Proces uspavanja in v učni načrt osnovnih in srednjih šol umestiti vzdrževanja spanja lahko v mladostništvu motijo izobraževanje o pomenu spanja ter otroke in tudi pretirano somatsko vzburjenje ter kognitivni mladostnike opremiti z znanjem ter veščinami za procesi, kot so katastrofiziranje, povečana krepitev zdravih spalnih navad (Ramar idr., 2021). zaskrbljenost, tesnobnost in ruminiranje, ki so pogostejši pri mladostnicah v primerjavi z Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje mladostniki (de Zambotti idr., 2020; Holstein prepoznavamo potrebe mladostnikov na področju idr., 2020). Razširjenost težav z uspavanjem je spanja in se nanje odzivamo. V preteklem letu smo povezana tudi s socialno-ekonomskim statusom, ob Svetovnem dnevu spanja organizirali nacionalno pri čemer so težave z uspavanjem bolj razširjene strokovno srečanje na temo Mladostniki in med mladostniki z nižjim socialno-ekonomskim spanje z več kot 300 udeleženci. Izvedenih je bilo statusom (Ghekiere idr., 2019; Holstein idr., 2020). več izobraževanj strokovnih delavcev v okviru Na duševno počutje mladostnika in kakovost Slovenske mreže zdravih šol, programa Zdravje v spanja nadalje vplivajo družbene spremembe v vrtcu in Programa vzgoje za zdravje za otroke in tradicionalnem družinskem življenju, vključno mladostnike, ki delujejo v okviru NIJZ. V sodelovanju z višjo stopnjo ločitev, novimi tipi družin in s somnologinjo, smo v elektronski obliki pripravili ekonomskimi težavami (Kronholm idr., 2015). infografiki o pomenu spanja ter priporočilih Slabša kakovost spanja in utrujenost sta lahko za spanje šolarjev in mladostnikov, ob podpori povezani tudi z manj podpornim odnosom starš– Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA otrok ter zakonskimi konflikti. Ker so vzorci spanja smo plakate diseminirali tudi v tiskani obliki na mladostnikov in staršev medsebojno povezani, vse osnovne in srednje šole ter zdravstvene in se lahko porast težav s spanjem med odraslimi druge javne ustanove v Sloveniji. V elektronski odraža tudi na spanju mladostnikov (Kronholm obliki so dostopni delovni listi, s katerimi lahko idr., 2015). Vse to so dejavniki, ki bi lahko vplivali otroci in mladostniki aktivno spoznavajo pomen na poslabšanje kakovosti spanja pri mladostnikih spanja in priporočila za dobro spanje. V okviru med pandemijo. programa za duševno zdravje mladih To sem jaz smo v sodelovanju s klinično psihologinjo spanju Težave z uspavanjem lahko vodijo v razvoj motnje pri mladostnikih namenili 7. številko e-mesečnika, spanja, zato je pomembno oblikovati učinkovito ki beleži že 1000 naročnikov. E-mesečnik, pod strategijo za zmanjšanje razširjenosti težav z naslovom Mladi in neprespani, je izšel novembra uspavanjem med mladostnikih (Ghekiere idr., 2022. O koristih spanja, priporočilih za šolarje in 2019). Težave z uspavanjem vsaj trikrat tedensko mladostnike ter možnih ukrepih smo komunicirali glede na diagnostična merila predstavljajo enega s strokovno javnostjo preko aktivne udeležbe na od klinično pomembnih simptomov motnje dveh konferencah z mednarodno udeležbo ter o nespečnosti (Norel -Clarke in Hagquist, 2018) in so tematiki ozaveščali s pomočjo različnih medijev. tudi praviloma najbolj izražen simptom, v kolikor Na NIJZ spletni strani je zaživel zavihek spanje, kjer se pri mladostniku razvije motnja nespečnosti (de so zbrani prispevki na temo spanja. Zambotti idr., 2020). Zmanjšanje zaskrbljenosti in premlevanja pred spanjem, skrajšanje časa, Proučevanje 24-urnega gibalnega vedenja preživetega pred zaslonom in več telesne poudarja pomen vseh gibalnih vedenj, ki se izvajajo dejavnosti so obetavni načini za zmanjšanje težav znotraj 24-urnega obdobja, vključno s spanjem, z uspavanjem (Holstein idr., 2020). Mladostnike je telesno dejavnostjo in sedečim vedenjem, saj so potrebno spodbujati, da vzpostavijo reden urnik medsebojno povezani in sovplivajo na zdravstvene 125 izide. Nizka stopnja telesne dejavnosti, povečan čas pred zaslonom in kratko trajanje spanja imajo tendenco pojavljanja v skupkih (Ghekiere idr., 2019), zato jih je skozi javnozdravstveno ukrepanje dobro naslavljati skupaj, še posebej v povezavi z debelostjo in duševnim zdravjem (Ghekiere idr., 2019; Sampasa-Kanyinga idr., 2020). Na NIJZ smo pričeli s kampanjo Naj šteje cel dan, s katero ozaveščamo o vseh treh komponentah 24-urnega gibalnega cikla. V okviru načrtovanega novega raziskovalnega projekta si bomo prizadevali vzpostaviti nacionalne smernice za urejeno spanje, vključno z ustreznim monitoringom. Skozi sodelovanje v obsežnem Joint Action projektu Cancer and other non-communicable diseases (NCDs) prevention - action on health determinants bomo skupaj s predstavniki osmih evropskih držav izvedli situacijsko analizo na področju strategij spanja po svetu in identificirali pomembne deležnike pri strateškem ukrepanju na področju spanja na nacionalni in mednarodni ravni. 5 ZAKLJUČEK Spanje je pomembna determinanta zdravja, ki vse bolj dobiva ustrezno mesto v javnem zdravju, tako nacionalno kot globalno. S prispevkom smo želeli prikazati pomen proučevanja urejenega spanja kot večdimenzionalnega koncepta, ki ga, poleg zadostne dolžine, sestavljajo tudi ustrezna kakovost in preostale dimenzije spanja. V mladostništvu se spremenijo vzorci spanja zaradi bioloških sprememb v cirkadianem ritmu in homeostatskih mehanizmih, ki uravnavajo spanje, ter vplivov iz okolja, kot so akademski in vrstniški pritisk, zgodnji pričetek pouka ipd. Izredne razmere dodatno poslabšujejo vzorce spanja in imajo lahko dolgoročnejši vpliv na zdravje otrok in mladostnikov ter zdravje v odraslosti. Za uspešno obvladovanje in zmanjševanje težav s spanjem pri mladostnikih bodo potrebni ukrepi na več ravneh – od opolnomočenja posameznikov, ukrepov v ožji in širši skupnosti, prilagoditev ure pričetka pouka in transporta, pa vse do širših družbenih sprememb. 126 LITERATURA Jahrami, H. A., Alhaj, O. A., Humood, A. M., Alenezi, A. F., Fekih-Romdhane, F., AlRasheed, M. M., Saif, Z. Q., Bragazzi, N. L., Pandi-Perumal, S. R., Altena, E., Baglioni, C., Espie, C. A., El is, J., Gavriloff, D., BaHammam, A. S. in Vitiel o, M. V. (2022). Sleep Holzinger, B., Schlarb, A., Frase, L., Jernelöv, S. in disturbances during the COVID-19 pandemic: Riemann, D. (2020). Dealing with sleep problems A systematic review, meta-analysis, and meta- during home confinement due to the COVID-19 regression. Sleep medicine reviews, 62, 101591. outbreak: Practical recommendations from a task https://doi.org/10.1016/j.smrv.2022.101591 force of the European CBT-I Academy. Journal of Sleep Research, 29(4), e13052. https://doi. Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Drev, A., Pucelj, V., org/10.1111/jsr.13052 Koprivnikar, H., Zupanič, T., Korošec, A. in Prelec Poljanšek, P. (2019). Z zdravjem povezana vedenja Buda, G., Lukoševičiūtė, J., Šalčiūnaitė, L. in Šmigelskas, v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji: K. (2021). Possible Effects of Social Media Use on Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2018. Adolescent Health Behaviors and Perceptions. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Psychological reports, 124(3), 1031-1048. https:// doi.org/10.1177/0033294120922481 Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Pucelj, V., Zupanič, T., Koprivnikar, H., Drev, A., Korošec, A., Žlavs, K. de Zambotti, M., Goldstone, A., Forouzanfar, M., Javitz, in Peternelj, V. (2021). Neenakosti v zdravju in z H., Claudatos, S., Colrain, I. M. in Baker, F. C. (2020). zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki The fal ing asleep process in adolescents. Sleep, v času pandemije covida-19: Izsledki raziskave 43(6), zsz312. https://doi.org/10.1093/sleep/zsz312 HBSC, 2020. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno Ghekiere, A., Van Cauwenberg, J., Vandendriessche, zdravje. A., Inchley, J., Gaspar de Matos, M., Borraccino, Kosticova, M., Husarova, D. in Dankulincova, A., Gobina, I., Tynjälä, J., Deforche, B. in Z. (2020). Difficulties in Getting to Sleep and their De Clercq, B. (2019). Trends in sleeping Association with Emotional and Behavioural difficulties among European adolescents: Are Problems in Adolescents: Does the Sleeping these associated with physical inactivity and Duration Influence this Association? International excessive screen time? International Journal of journal of environmental research and public Public Health, 64(4), 487-498. https://doi.org/ health, 17(5),1691. https://doi.org/10.3390/ 10.1007/s00038-018-1188-1 ijerph17051691 Hamre, R., Smith, O. R. F., Samdal, O. in Kronholm, E., Puusniekka, R., Jokela, J., Vil berg, J., Haug, E. (2022). Gaming Behaviors and Urrila, A. S., Paunio, T., Välimaa, R. in Tynjälä, J. the Association with Sleep Duration, Social (2015). Trends in self-reported sleep problems, Jetlag, and Difficulties Fal ing Asleep among tiredness and related school performance Norwegian Adolescents. International Journal of among Finnish adolescents from 1984 to 2011. Environmental Research and Public Health, 19(3), Journal of Sleep Research, 24(1), 3-10. https://doi. 1765. https://doi.org/10.3390/ijerph19031765 org/10.1111/jsr.12258 Heinz, A., Sischka, P. E., Catunda, C., Cosma, A., García- Magson, N. R., Freeman, J. Y. A., Rapee, R. M., Moya, I., Lyyra, N., Kaman A., Ravens-Sieberer, U. Richardson, C. E., Oar, E. L. in Fardouly, J. (2021). Risk in Pickett, W. (2022). Item response theory and and Protective Factors for Prospective Changes in differential test functioning analysis of the HBSC- Adolescent Mental Health during the COVID-19 Symptom-Checklist across 46 countries. BMC Pandemic. Journal of Youth and Adolescence, medical research methodology, 22(1), 253. 50(1), 44-57. https://doi.org/10.1007/s10964-020- Holstein, B. E., Ammitzbøll, J., Damsgaard, M. T., Pant, 01332-9 S. W., Pedersen, T. P. in Skovgaard, A. M. (2020). Norel -Clarke, A. in Hagquist, C. (2018). Child and Difficulties fal ing asleep among adolescents: adolescent sleep duration recommendations Social inequality and time trends 1991-2018. in relation to psychological an somatic Journal of Sleep Research, 29(1), e12941. https:// complaints based on data between 1985 doi.org/10.1111/jsr.12941 and 2013 from 11 to 15 year-olds. Journal of Adolescence, 68, 12-21. https://doi.org/10.1016/j. adolescence.2018.07.006 127 Ohayon, M., Wickwire, E. M., Hirshkowitz, M., Albert, Varghese, N. E., Santoro, E., Lugo, A., Madrid-Valero, S. M., Avidan, A., Daly, F. J., Dauvil iers, Y., Ferri, J. J., Ghislandi, S., Torbica, A. in Gal us, S. (2021). R., Fung, C., Gozal, D., Hazen, N., Krystal, A., The role of technology and social media use in Lichstein, K., Mallampalli, M., Plazzi, G., Rawding, sleep-onset difficulties among italian adolescents: R., Scheer, F. A., Somers, V. in Vitiel o, M. V. cross-sectional study. Journal of Medical Internet (2017). National Sleep Foundation‘s sleep quality Research, 23(1), e20319. https://doi.org/10.2196/ recommendations: first report . Sleep Health, 3(1), 20319 6-19. https://doi.org/10.1016/j.sleh.2016.11.006 World Health Organization. (2016). Growing up Ramar, K., Malhotra, R. K., Carden, K. A., Martin, J. unequal: gender and socioeconomic differences in L., Abbasi-Feinberg, F., Aurora, R. N., Kapur, V. K., young people‘s health and wel -being. Olson, E. J., Rosen, C. L., Rowley, J. A., Shelgikar, A. V. in Trotti, L. M. (2021). Sleep is essential to health: World Health Organization. (1998 ). The World health an American Academy of Sleep Medicine position report : 1998 : Life in the 21st century : a vision for statement. Journal of Clinical Sleep Medicine, all : report of the Director-General. 17(10), 2115–2119. https://doi.org/10.5664/jcsm. Zhang, L., Cui, Z., Sasser, J., Carvalho, C. in Oshri, A. 9476 (2022). Family stress during the pandemic worsens Ravens-Sieberer, U., Erhart, M., Torsheim, T., Hetland, the effect of adverse parenting on adolescent J., Freeman, J., Danielson, M. in Thomas, C. sleep quality. Child Abuse & Neglect, 123, 105390. (2008). An international scoring system for self- https://doi.org/10.1016/j.chiabu.2021.105390 reported health complaints in adolescents. Journal of Clinical Sleep Medicine, 18(3), 294-299. https:// doi.org/10.1093/eurpub/ckn001 Reis, M., Ramiro, L., Paiva, T. in Gaspar-de-Matos, M. (2021). National Survey on the importance of sleep in the quality of academic life and mental health of college students in Portugal. Sleep Science, 14(Spec 2), 125-132. https://doi.org/10.5935/1984- 0063.20200090 Sampasa-Kanyinga, H., Colman, I., Goldfield, G. S., Janssen, I., Wang, J., Podinic, I., Tremblay, M. S., Saunders, T. J., Sampson, M. in Chaput, J. P. (2020). Combinations of physical activity, sedentary time, and sleep duration and their associations with depressive symptoms and other mental health problems in children and adolescents: a systematic review. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 17(1), 72. https:// doi.org/10.1186/s12966-020-00976-x Segura-Jiménez, V., Carbonel -Baeza, A., Keating, X. D., Ruiz, J. R. in Castro-Piñero, J. (2015). Association of sleep patterns with psychological positive health and health complaints in children and adolescents. Quality of Life Research, 24(4), 885-95. https://doi. org/10.1007/s11136-014-0827-0 128 Urša Božnar1, Andrea Backović Juričan1,2 1 Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje OBRAVNAVE ZA NOSEČNICE NA PODROČJU TELESNE DEJAVNOSTI V CENTRIH ZA KREPITEV ZDRAVJA MED EPIDEMIJO COVID 19 Povzetek v nosečnosti« (n = 14; 87, 5 %) in pogovorne ure (n = 13; 81,3 %). Izvajalci so kineziologi in fizioterapevti, UVOD: Nosečnice spadajo med ranljivo populacijo, ki so za izvedbo ustrezno strokovno usposobljeni katerim koronavirusna bolezen 19 ravno tako ne ter sledijo strokovnim smernicam in priporočilom. prizanaša s svojimi posledicami. Zdrav in aktiven način življenja tekom pozitivno vpliva na zdravje ZAKLJUČEK: Epidemija COVID 19 je izvajalce nosečnice in ploda. Med epidemijo COVID 19 so obravnav na področju telesne dejavnosti za bile v slovenskem zdravstvu najprej prekinjene vse nosečnice v Centrih za krepitev zdravja spodbudila aktivnosti za krepitev zdravja, nato pa ponovno k inovativnosti, določenim prilagoditvam in vzpostavljene v prilagojeni obliki. Namen raziskave predvsem digitalizaciji dotičnih obravnav. je bil identificirati kader in njihovo usposobljenost Ključne besede: nosečnost, telesna dejavnost, ter oblike in vrste obravnav za nosečnice, ki so promocija zdravja, primarno zdravstveno varstvo, potekale na področju telesne dejavnosti v Centrih koronavirusna bolezen 19 za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih med epidemijo COVID 19. METODE: Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketiranja zaposlenih v Centrih za krepitev zdravja ki se med drugim ukvarjajo tudi z obravnavami nosečnic na področju telesne dejavnosti. Anketiranje smo izvedli v obdobju od začetka februarja in konca marca 2022. REZULTATI: Ugotovitve 56% vseh obstoječih Centrih za krepitev zdravja, ki so se odzvali v naši raziskavi, kažejo, da so se aktivnosti za nosečnice med dotično epidemijo prilagojeno izvajale tako »po spletu« (najpogosteje) kot »v živo«. Najpogosteje so »po spletu« izvajali aktivnosti za krepitev zdravja v lokalni skupnosti (n = 15; 93,8 %), sledijo pa obravnave »v živo« kot sta »Varna vadba 129 TREATMENTS FOR PREGNANT WOMEN IN THE FIELD OF PHYSICAL ACTIVITY IN HEALTH PROMOTION CENTERS DURING THE COVID 19 EPIDEMIC Abstract both »live«. The providers are kinesiologists and physiotherapists, who are professional y qualified INTODUCTION: Pregnant women belong to a for the implementation and fol ow professional vulnerable population, to whom the Coronavirus guidelines and recommendations. Disease 19 does not spare its consequences. A healthy and active lifestyle has a positive effect CONCLUSION: The epidemic of COVID 19 has on the health of the pregnant woman and the encouraged the providers of interventions in fetus. During the COVID 19 epidemic, all health the field of physical activity for pregnant women promotion activities in Slovenian healthcare were in Health Promotion Centres to be innovative, first suspended, and then re-established in an to make certain adjustments and, above al , to adapted form. The main aim of the research was digitize the respective treatments. to identify staff and their qualifications for work, Keywords: gestation, physical activity, promotion as well as the forms and types of treatment of of health, primary healthcare, coronavirus disease 19 pregnant women that took place in the field of physical activity in Health Promotion Centres in Health Centres during the COVID 19 epidemic. METHODS: We obtained the data with the help of an online survey of Health Promotion Centres employees, who, among other things, also deal with the treatment of pregnant women in the field of physical activity. We conducted the survey in the period from the beginning of February to the end of March 2022. RESULTS: The results of 56% of all existing Health Promotion Centres that responded to our survey show that activities for pregnant women during the relevant epidemic were adapted both »on-line« (most frequently) and »live«. Health promotion activities in the local community were most often carried out »on-line« (n = 15; 93.8%), fol owed by treatments such as »Safe exercise in pregnancy« (n = 14; 87.5%) and conversation hours (n = 13; 81.3%) performed 130 1 UVOD Poglavitni cilj naše raziskave je bil identificirati najpogostejše izvajalce obravnav na področju V obdobju od začetka epidemije COVID 19 telesne dejavnosti za nosečnice v CKZ in opredeliti in do maja 2021 so bile v Sloveniji prekinjene njihovo strokovnost ter ugotoviti obravnave vse aktivnosti za krepitev zdravja na primarni, nosečnic med epidemijo COVID 19 tako po vrsti sekundarni in terciarni ravni (Nacionalni inštitut za kot tudi po obliki. javno zdravje [NIJZ], 2021b). V Centrih za krepitev zdravja (CKZ), ki delujejo v mnogih zdravstvenih 2 METODE domovih, so bili zaradi dotične epidemije primorani prilagoditi izvajanje aktivnosti, kot so program »Priprava na porod in starševstvo« in vadbeni Potrebne podatke za raziskavo smo pridobili z program imenovan »Varna vadba v nosečnosti« metodo anonimnega anketiranja in sicer s pomočjo ter druge zdravstvenovzgojne vsebine (ZDAJ, vprašalnika, oblikovanega v programu 1KA. 2020). Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature, v katerem smo Tema, ki v času nosečnosti ne sme biti uporabili nekatera izbrana vprašanja predhodnih spregledana, je telesna dejavnost in njen pomen raziskovalcev oz. avtorjev Radež (2013), Klinar tako za nosečnico kot plod. Pravilno izvajana in (2013) in Prelc (2012) vezana na izvajalce obravnav predvsem redna telesna dejavnost ima pozitiven ciljne skupine nosečnic ter zaradi epidemije COVID vpliv pri lajšanju nosečniških težav, kot so 19 dodali še nekaj dodatnih specifičnih vprašanj. gestacijski diabetes, utrujenost, zaprtje, bolečine Soglasje za sodelovanje smo prejeli od 14-ih (izmed v predelu križa in medeničnega obroča. Izboljšuje 25) zdravstvenih domov, kar predstavlja 56 % tudi krvni pretok, splošno počutje, telesno držo vseh obstoječih CKZ-jev. Anketiranje izvajalcev, ki in pripravlja mišice na porod. Po drugi strani se v CKZ-jih ukvarjajo z nosečnicami na področju pa zmanjšuje napetost mišic, stres in možnost telesne dejavnosti, je potekalo v obdobju od poškodb, preprečuje nastanek krčnih žil in drugih začetka februarja do konca marca 2022. Anketo zdravstvenih težav v nosečnosti. Manjša je tudi je rešilo 16 oseb. V raziskavo so bili vključeni 3 možnost poroda s carskim rezom in krajši je fizioterapevti in 12 kineziologov, ter 1 oseba, ki čas okrevanja po porodu (American Col ege of je bila diplomirani fizioterapevt in diplomirani Obstetricians and Gynecologists [ACOG], 2020). Za kineziolog. Podatke smo obdelali s pomočjo vse nosečnice brez kontraindikacij se priporoča, računalniškega programa IBM SPSS Statistics 23.0. da so redno telesno dejavne vsaj 150 minut na teden. Priporočene so zmerno intenzivne aerobne aktivnosti, vaje za krepitev mišic in tudi nežne 3 REZULTATI raztezne vaje. Pri tem nosečnice ne smejo pozabiti na vaje za krepitev mišic medeničnega dna (NIJZ, Ugotovili smo, da so v sodelujočih CKZ-jih, vključenih 2022; World Health Organization [WHO]). v našo raziskavo, vadbeni program »Varna vadba v nosečnosti« najpogosteje izvajali kineziologi (n = Zaradi tako pomembnega vpliva telesne dejavnosti 10; 62,5 %) in manj pogosto fizioterapevti (n = 3; v času nosečnosti le-ta tekom epidemije ni 18,8 %) ter v nekaterih primerih oboji skupaj (n = smela ostati spregledana, zato so v nekaterih 3; 18,8 %). Večina anketiranih (n = 15; 93,8 %) je zdravstvenih domovih in porodnišnicah pripravili imela opravljen »Tečaj varne vadbe v nosečnosti«, vsebine v elektronski in video obliki. Vsebine so pri čemer je bil eden (n = 1; 6,3 %) od udeleženih bile skupaj zbrane in objavljene na spletni strani v času raziskave v postopku opravljanja tečaja. Zdravje danes za jutri, dostopne pa so bile tudi Anketirani so tudi navedli, da se pri svojem delu na spletnih straneh zdravstvenih domov (ZDAJ, ravnajo po strokovnih smernicah ali priporočilih 2020). ter nosečnice seznanijo s prednostmi telesne dejavnosti v nosečnosti (n = 16; 100 %) in jih tako motivirajo za ohranjanje ali spremembo življenjskega sloga. 131 CKZ-ji so svoje aktivnosti v obdobju med COVID 19 »v živo« izvajali aktivnosti za krepitev epidemijo COVID 19 v večini izvajali »po spletu« zdravja v lokalnih skupnostih (n = 7; 43,8 %) oz. »on-line«. Na sliki 1 pa so prikazani odgovori ter delavnice in svetovanja za odrasle v sklopu udeležencev, ki so odgovarjali na vprašanja o »Programa za krepitev zdravja« (n = 6; 37,5 %). različnih vrstah in oblikah obravnav. Vidimo lahko, Program »Priprava na porod in starševstvo« se da so med telesnimi dejavnostmi, izvajanimi »v ni izvajal v tolikšni meri niti »v živo« niti »on-line« živo« najpogostejše obravnave »Varna vadba v (n = 3; 18,8 %). Najpogosteje so »on-line« oz. nosečnosti« (n = 14; 87, 5 %), sledijo pogovorne »po spletu« izvajali aktivnosti za krepitev zdravja ure (n = 13; 81,3 %), produkcija pisnih gradiv za v lokalni skupnosti (n = 15; 93,8 %) in pripravljali nosečnice kot so npr. zloženke, plakati, letaki različne avdio/video vsebine za nosečnice (n = 7, in druga pisna gradiva (n = 11; 68,8 %) ter 43,8 %) ter pogovorne ure (n = 3; 18,7 %). Vadbeni koordiniranje »Varne vadbe v nosečnosti« (n = 10; program »Varna vadba v nosečnosti« sta po spletu 62,5 %). Nekoliko manj pogosto so med epidemijo izvajala dva CKZ-ja (n = 2; 12,5 %). 100 % 94 % 90 % 88 % 81 % 80 % 70 % 69 % 63 % 60 % 50 % 44 % 44 % 40 % 38 % 38 % 30 % 20 % 19 % 19% 13 % 10 % 6 % 0 Koordinacija Izvajanje Izvajanje Izvajanje Izvajanje Izvajanje Produkcija Produkcija Varne vadbe Varne vadbe Priprave na Programa pogovornih aktivnosti zapisnih avdio/video v nosečnosti v nosečnosti porod in za krepitev ur za krepitev gradiv za vsebin za starševstvo zdravja zdravja v nosečnice nosečnice (delavnic in lokalnih (zloženke, svetovanj skupnostih plakati, za odraslo letaki in V živo On-line populacijo) druga pisna gradiva) Zanimalo nas je tudi ali se v CKZ-jih redno organizira in pomanjkanja prijav s strani nosečnic. Tovrstne program »Varna vadba v nosečnosti«. Večina jih težave so ponekod skušali nadomestiti z vadbo »po je odgovorila z »da« (n = 12; 75,0 %). Z »ne« pa spletu« in sicer preko spletne video konference ali je odgovorila manjšina udeležencev raziskave z vnaprej posnetimi videoposnetki z vajami. Ena (n = 4; 25,5 %), pri čemer so kot najpogostejše od udeleženk navaja: »Vadba je bila organizirana, razloge za neizvedbo navedli epidemijo COVID 19 ampak prekinjena med epidemijo. Najprej smo in epidemiološke ukrepe (npr. prerazporeditev na skušali to nadomestiti z »on-line« vadbo, ker pa je druga delovna mesta, omejitev druženja v istem bilo težko zagotavljati kvalitetno in varno izvajanje prostoru), odsotnost fizioterapevta/kineziologa vadbe, so naše nosečnice počasi izgubile motivacijo. 132 Posredovali smo jim nekaj videoposnetkov, kjer je osebnih in zdravstvenih podatkov. Avtorji Rodarti bilo nazorno in razumljivo predstavljenih 10 vaj, ki Pitangui idr. (2021) pišejo, da so za obravnavo jih lahko varno same izvajajo doma.« nosečnic med epidemijo COVID 19 pripravili knjižice, zloženke in gradivo o anatomiji telesa, pripravi na porod in poporodnem obdobju. 4 RAZPRAVA Gradivo so nosečnicam posredovali po e-pošti. Nosečnice pa so se s pomočjo gradiva samostojno Epidemija COVID 19 je močno pospešila razvoj pripravile na videopredavanja, ki so potekala v in uporabo novih, predvsem digitalnih, rešitev spletnih programih, ki omogočajo videoklic. v klinični praksi. Digitalizacija ponuja možnost nadaljnjega zagotavljanja nekaterih zdravstvenih Rezultati naše raziskave kažejo, da so med in fizioterapevtskih storitev pacientom, vendar epidemijo COVID-19 kineziologi in fizioterapevti se je treba zavedati omejitev e-obravnave in v CKZ-jih »v živo« izvajali predvsem program biti nanje pozoren (Dantas idr., 2020). Krizne »Varna vadba v nosečnosti«. Velika večina je »v razmere in prepoved medosebnega stika so bile živo« izvajala tudi pogovorne ure z nosečnicami. izziv in povod za številne sodobne, večstransko Štirje anketirani pa pojasnjujejo, da vadbe v uporabne spremembe in uvajanje informacijsko- nosečnosti niso izvajali, saj to ni bilo mogoče komunikacijskih tehnologij na področju izvajanja zaradi epidemioloških ukrepov. Nekateri, ki vadbe zdravstvene dejavnosti. Na področje dela so niso izvajali »v živo«, so to skušali nadomestiti s se vpeljale nove digitalne rešitve, kot so video spletnim vadbenim programom. Med epidemijo konzultacije, tele konzultacije, e-obravnave, so mnogi pripravljali tudi druga pisna gradiva, kot e-posveti, avdio-video konference idr. S pravilnim so zloženke, plakati, letaki idr., da so nosečnice načinom komuniciranja in zavedanja določenih ozaveščali o pomembnosti telesne dejavnosti omejitev je lahko tele medicinska oblika svetovanja med nosečnostjo. Kljub temu, da je bila vadba v klinično strokovna in varna (Verdnik Tajki idr., nekaterih CKZ-jih zaradi epidemioloških ukrepov 2021). prekinjena ali izvajana na kakršenkoli drugačen način, se vseeno v vseh anketiranih CKZ-jih vsaka V CKZ-jih, ki so sodelovali v naši raziskavi, so vadbo nosečnica seznani s pomembnostjo telesne za nosečnice najpogosteje izvajali kineziologi, dejavnosti med nosečnostjo tekom programa redkeje fizioterapevti, v nekaterih centrih tudi »Priprava na porod in starševstvo«. oboji skupaj. Ugotovili smo, da imajo vsi, razen enega, ki je bil tekom raziskave v postopku Vse naštete obravnave za nosečnice v CKZ-jih so opravljanja tečaja, opravljen »Tečaj varne vadbe se med epidemijo COVID 19 izvajale tako »v živo« v nosečnosti«, kar pomeni, da so praktično kot »on-line« pod vodstvom dodatno strokovno vsi strokovno usposobljeni za vodenje vadbe usposobljenega kadra. Dotične obravnave v CKZ- za nosečnice in se pri svojem delu ravnajo po jih so se izvajale in se še vedno izvajajo v sklopu strokovnih smernicah ali priporočilih. obveznega zdravstvenega zavarovanja in niso samoplačniške, kar je velika prednost pred ostalimi Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, ponudniki podobnih obravnav izven javnega da so vsi zaposleni v CKZ-jih v našem vzorcu, zdravstvenega sistema. Zaradi raznih digitalnih ki se ukvarjajo z nosečnicami na področju prilagoditev oblik dela znotraj zdravstva med telesne dejavnosti, med epidemijo COVID 19 epidemijo smo tako kljub številnim omejitvam in obravnave izvajali tako »v živo« kot »po spletu«. oviram uspeli omogočiti obravnave tudi za ranljive Dantas idr. (2020) navajajo, da se zdravstvene in skupine kot so nosečnice. fizioterapevtske obravnave najpogosteje izvajajo v obliki videokonference s programom »Zoom« ali »Skype«, čeprav navedeni digitalni orodji ne zagotavljata zadostne varnosti z vidika varovanja 133 5 ZAKLJUČEK Z našo raziskavo smo ugotovili, da imamo v CKZ- jih za delo z nosečnicami ustrezno strokovno usposobljene izvajalce na področju telesne dejavnosti, ki sledijo aktualnim strokovnim smernicam in priporočilom. Med epidemijo COVID 19 so izvajalci morali z marsikatero dejavnostjo začasno prenehati in jo prilagoditi za izvajanje »po spletu«, kar je prineslo priložnosti za implementacijo novih oblik dela v zdravstvu, predvsem e-oblik dela. Pripravljali so videoposnetke s podrobnimi prikazi vaj, primernih za nosečnice ter nudili obravnave v obliki e-predavanj, e-posvetov in e-vadb. Tako so bile lahko nosečnice v Sloveniji kljub epidemiji COVID 19 brezplačno deležne različnih ter situaciji prilagojenih oblik dela in obravnav. Zaradi epidemije COVID 19 lahko rečemo, da je bil dosežen velik premik na področju digitalizacije v zdravstvu. 134 World Health Organization. (2020). WHO guidelines LITERATURA on physical activity and sedentary behaviour. https://www.who.int/publications/i/item/ American College of Obstetricians and Gynecologists. 9789240015128 (2020). Physical activity and exercise during pregnancy and the postpartum period. Obstetrics ZDAJ. (19. 10. 2020). Spletne vsebine iz ZD-jev za & Gynecology, 135(4), e178–e188. https://doi.org/ nosečnice, (bodoče) starše in otroke. Zdaj.net . 10.1097/aog.0000000000003772 https://zdaj.net/koronavirus-nosecnost-in- porod/spletne-vsebine-za-nosecnice-in-bodoce- Dantas, L. O., Barreto, R. P. G. in Ferreira, C. H. J. (2020). starse/ Digital physical therapy in the COVID-19 pandemic. Brazilian journal of physical therapy, 24(5), 381– 383. https://doi.org/10.1016/j.bjpt.2020.04.006 Klinar, Ž. (2013). Metode dela v šolah za starše na Gorenjskem [Diplomsko delo]. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021b). Strokovna priporočila za delo na področju priprave na porod in starševstvo, vzgoje za zdravje za otroke in mladostnike, zobozdravstvene vzgoje ter aktivnosti centrov za krepitev zdravja in zdravstvenovzgojnih centrov v času epidemije COVID-19. https://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ckz_zvc_ zaprto/razbremenitveni_ukrepi_preventiva.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje. https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/who_smernice_td_slv.pdf Prelc, M. (2012). Organizacija in evalvacija šole za starše [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Radež, P. (2013). Prisotnost fizioterapije v okviru šol za starše v Sloveniji [Diplomsko delo] . Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. Pitangui, A. C. R., Driusso, P., Mascarenhas, L. R., Silva, M. P. P., de Oliveira Sunemi, M. M., de Oliveira, C., Gal o, R. B. S., de Menezes Franco, M. in Ferreira, C. H. J. (2022). A guide for physiotherapeutic care during pregnancy, labor, and the postpartum period during the COVID-19 pandemic. International journal of gynaecology and obstetrics: the official organ of the International Federation of Gynaecology and Obstetrics, 156(3), 573–577. https://doi.org/10.1002/ijgo.14010 Verdnik Tajki, A., Virtič, T. in Dinevski, D. (2021). Telemedicinske storitve v družinski medicini. Informatica Medica Slovenica, 26(1-2), 32-38. 135 STROKOVNA PRISPEVKA 136 doc. dr. Tatja Kostnapfel1, Zoran Simonovič1, Špela Vidovič1, Martina Juder Kogler1, Aleš Korošec1, Uroš Glavan1, dr. Mojca Serdt1, doc. dr. Maja Šubelj1, prof. dr. Milan Čižman2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA PREDPISOVANJE ANTIBIOTIKOV V SLOVENIJI Povzetek betalaktamski antibiotiki, penicilini (J01C). Leta 2021 je bilo v bolnišnicah skupaj porabljenih 1,43 UVOD, NAMEN: Spremljanje porabe zdravil za DID, leta 2020 pa 1,33 DID zdravil za sistemsko sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb zdravljenje bakterijskih okužb (J01). V letu 2021 je (antibiotikov) je eden od temeljnih ukrepov glede na leto 2020 opazen 7 % porast bolnišnične pri preprečevanju odpornosti mikrobov proti porabe zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih protimikrobnim zdravilom. Glavni namen okužb (J01), izražene v DDD na tisoč prebivalcev prispevka je analizirati in primerjati porabo na dan (DID), medtem ko se je poraba v letu 2020 zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih glede na leto 2019 značilno znižala (iz 1,50 DID leta okužb – antibiotike (ATC skupina J01) v obdobju 2019 na 1,33 DID leta 2020). Glede na leto 2020 epidemije covida-19 (v letih 2020 in 2021) glede (303,20 DDD/100 sprejemov) smo zaznali rahel na predhodna leta. upad bolnišnične porabe zdravil iz ATC skupine J01, izražene v DDD na 100 sprejemov (302,57 METODE: Ambulantna poraba je predstavljena v DDD/100 sprejemov). definiranih dnevnih odmerkih na tisoč prebivalcev na dan (DID) ter v številu receptov na 1000 RAZPRAVA, ZAKLJUČEK: Ambulantna poraba prebivalcev, poraba v bolnišnicah pa v definiranih zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb dnevnih odmerkih na tisoč prebivalcev na dan ter (J01) se je v letu 2021 ustalila na nižji ravni kot v v definiranih dnevnih odmerkih na sto sprejemov letu pred pandemijo covida-19. Večjo bolnišnično (angl. DDD per 100 admissions). porabo zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) v letu 2021 v primerjavi z letom prej, REZULTATI: V letu 2020 je bilo ambulantno izraženo v DID, lahko razlagamo z boljšim dostopom predpisanih in izdanih 751.076 receptov za zdravila do bolnišničnega zdravljenja v letu 2021. za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (ATC J01), leta 2021 pa 755.615 receptov. Leta 2020 Ključne besede: definirani dnevni odmerek, smo glede na leto 2019 zaznali izrazit, kar 23 % zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih upad ambulantne porabe zdravil za sistemsko okužb, antibiotiki, bolnišnično oskrbni dnevi, zdravljenje bakterijskih okužb (J01). Najpogosteje covid-19 predpisana zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) v letu 2020 in 2021 so bili 137 IMPACT OF THE COVID-19 EPIDEMIC ON THE PRESCRIPTION OF ANTIBIOTICS IN SLOVENIA Abstract DISCUSSION, CONCLUSION: Outpatient consumption of antibacterials for systemic use (J01) remained INTRODUCTION, AIM: Surveillance of consumption at a lower level of consumption in 2021, compared of drugs for the systemic treatment of bacterial with a year before covid-19 pandemic. The infections (antibiotics) is one of the fundamental increase in hospital consumption of antibacterials measures in managing antimicrobial resistance. for systemic use (J01) in 2021 in comparison with a The main purpose of the article is to analyze and preceding year, expressed in DID, can be explained compare the consumption of systemic antibiotics by better access to hospital treatment in 2021. (ATC group J01) for the treatment of bacterial infections during the COVID-19 epidemic (in the Keywords: defined daily dose, antibacterials years 2020 and 2021) in relation to previous years. for systemic use, antibiotics, bed-days, covid-19 METHODS: Outpatient consumption is presented in defined daily doses per 1000 inhabitants per day (DID) and number of prescriptions per 1000 inhabitants, consumption in hospitals is presented in defined daily doses per 1000 inhabitants per day (DID) and DDD per 100 admissions. RESULTS: In 2020, 751.076 prescriptions for antiinfectives for systemic bacterial use (ATC J01) were issued for outpatient use, in 2021 755.615 prescriptions. In 2020, a 23 % decline in consumption of antibacterials for systemic use (J01) was detected compared to 2019. The most frequently prescribed antibacterials for systemic use (J01) in 2020 and 2021 were beta-lactam antibacterials, penicil ins (J01C). A total of 1.43 DID of antibacterials for systemic use (J01) was used in the hospitals in 2021 and 1.33 DID in 2020. In 2021, a 7% increase in hospital consumption of antibacterials for systemic use (J01) expressed in DDD per thousand inhabitants per day (DID) can be observed compared to 2020. In 2020, hospital consumption decreased significantly compared to 2019 (from 1.50 DID in 2019 to 1.33 DID in 2020). However, a slight decrease in hospital consumption of ATC group J01 medicines, expressed in DDD per 100 admissions (302.57 DDD/100 admissions) in comparison to 2020 (303,20 DDD/100 admissions) can be seen. 138 1 UVOD V ta namen uporablja klasifikacijo Svetovne zdravstvene organizacije ATC/DDD. Ambulantna Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) z poraba je predstavljena v definiranih dnevnih namenom varovanja in izboljšanja zdravja ter odmerkih (DDD) na tisoč prebivalcev na dan kvalitete življenja bolnikov zbira in analizira (angl. DDD per 1000 inhabitants per day; DID) ter podatke o porabi protimikrobnih zdravil v Sloveniji v številu receptov na 1000 prebivalcev, poraba ter tako prispeva tudi k obvladovanju odpornosti v bolnišnicah pa v definiranih dnevnih odmerkih mikrobov. Smotrna raba protimikrobnih zdravil (DDD) na tisoč prebivalcev na dan (DID) in v DDD je eden od temeljnih ukrepov pri preprečevanju na sto sprejemov (angl. DDD per 100 admissions) odpornosti mikrobov proti protimikrobnim (World Health Organization [WHO], 2021). zdravilom. Podatki o porabi teh zdravil, trendih V raziskavi so analizirani podatki zdravil za sistemsko skozi leta, primerjave med regijami v Sloveniji, zdravljenje bakterijskih okužb – antibiotiki (ATC po starostnih skupinah bolnikov in specializaciji skupina J01). zdravnika, ki je zdravilo predpisal, ter primerjave med bolnišnicami in oddelki v bolnišnicah Podatke o porabi zdravil za sistemsko zdravljenje predstavljajo osnovno informacijo odločevalcem, bakterijskih okužb – antibiotikov (ATC skupina J01) Nacionalni medresorski komisiji za smiselno rabo v bolnišnicah za leti 2020 in 2021 je NIJZ pridobil protimikrobnih zdravil v Sloveniji ter zdravstvenim direktno iz 29 bolnišnic, od tega 26 javnih ter treh delavcem za načrtovanje aktivnosti za izboljšanje javno financiranih zasebnih bolnišnic (Diagnostični predpisovanja protimikrobnih zdravil (Kostnapfel center Bled, Kirurški sanatorij Rožna dolina in idr., 2021, 2022). Medicor), podatke za pretekla leta pa je NIJZ pridobil iz predhodnih poročil (Lejko Zupanc in NIJZ podatke o porabi protimikrobnih zdravil od leta Čižman, 2020). 2020, ko je nalogo spremljanja teh zdravil prevzel od Ministrstva za zdravje RS objavi v Poročilu o porabi protimikrobnih zdravil (Kostnapfel idr. 3 REZULTATI 2021, 2022). V preteklih letih so nalogo opravljali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Lejko Zupanc in Čižman, 2020). 3.1 Ambulantna poraba zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb Glavni namen prispevka je analizirati in primerjati (J01) (antibiotikov) porabo zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih V letu 2020 je bilo v Sloveniji na ambulantni okužb – antibiotike (ATC skupina J01) v obdobju ravni predpisanih 751.076 receptov za zdravila epidemije covida-19 (v letih 2020 in 2021) glede za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01), na predhodna leta. kar je 92,4 % vseh receptov za zdravila iz skupine J (zdravila za sistemsko zdravljenje okužb) in 2 METODE predstavlja 8,81 DID. Največ je bilo predpisanih receptov za amoksicilin in zaviralec laktamaz beta (J01CR02), skoraj 235 tisoč, sledi nekaj nad 109 tisoč NIJZ podatke o porabi zdravil zbira in analizira predpisanih receptov za amoksicilin (J01CA04) in skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja skoraj 73 tisoč predpisanih receptov za azitromicin zdravstvenega varstva preko zbirk NIJZ 64 – (J01FA10). Najpogosteje so bili predpisani beta Evidenca porabe zdravil izdanih na recept in NIJZ laktamski antibiotiki, penicilini (J01C), sledijo 66 – Evidenca porabe zdravil v bolnišnicah (»Zakon makrolidi, linkozamidi in streptogramini (J01F) o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega ter kinolonske protimikrobne učinkovine (J01M). varstva (ZZPPZ)«, 2020). Opazen je velik upad porabe zdravil za sistemsko 139 zdravljenje bakterijskih okužb (J01) glede na je predpisoval azitromicin (J01FA10). Kinolonskih podatke v letu 2019, ki gre predvsem na račun protimikrobnih učinkovin (J01M) je bilo leta 2020 upada porabe betalaktamskih antibiotikov, predpisanih 2 % več kot leta 2020, tetraciklinov penicilinov (J01C). V letu 2021 je bilo ambulantno (J01A) 3 % več kot leta 2020, v tej skupini pa se je predpisanih in izdanih 755.615 receptov za predpisoval samo doksiciklin (J01AA02). Leta 2021 zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih je bilo porabljenih tudi 14 % drugih protimikrobnih okužb (ATC J01), kar predstavlja 8,74 DID. učinkovin (J01X), 1 % manj sulfonamidov in Najpogosteje predpisana zdravila za sistemsko trimetoprima (J01E), predpisovala sta se samo zdravljenje bakterijskih okužb (J01) v letu 2021 sulfametoksazol in trimetoprim (J01EE01). so bili betalaktamski antibiotiki, penicilini (J01C). Drugih betalaktamskih antibiotikov (J01D) je bilo Predpisanih je bilo 399 tisoč receptov (4,5 DID). predpisanih 15 % več kot leta 2020 ter 9 % več Sledijo makrolidi, linkozamidi in streptogramini aminoglikozidnih antibiotikov (J01G) (Kostnapfel (J01F), kinolonske protimikrobne učinkovine idr., 2022). (J01M), tetraciklini (J01A), druge protimikrobne učinkovine (J01X), sulfonamidi in trimetoprim Ambulantna poraba zdravil za sistemsko (J01E), drugi betalaktamski antibiotiki (J01D) in zdravljenje bakterijskih okužb (J01), izražena aminoglikozidni antibiotiki (J01G). Leta 2021 je v DID, je v Sloveniji počasi upadala že od leta bilo porabljenih 3,5 milijona DDD betalaktamskih 2007 (porabljenih 13,44 DID). Do leta 2009 smo antibiotikov, penicilinov (J01C), kar je 3 % manj kot zabeležili upad porabe (v 2009 porabljenih 11,93 leta 2020. Med njimi je bil najpogosteje predpisan DID), nato je poraba še počasi upadala do 2019 amoksicilin in zaviralec laktamaz beta (J01CR02), na (11,48 DID) z izjemo rahlega porasta porabe v drugem mestu je amoksicilin (J01CA04) kot edini letu 2015 (porabljenih 12,05 DID). V letu 2020 je širokospektralni penicilin. V primerjavi z letom viden izrazit padec porabe iz 11,48 DID v letu 2019 2020 je bilo 6 % manj predpisanih makrolidov, na 8,81 DID, v letu 2021 pa je poraba ostala na linkozamidov in streptograminov (J01F), največ se primerljivi ravni (8,74 DID) (Kostnapfel idr., 2022) (Slika 1). Slika 1: Trend ambulantne porabe podskupin zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) v definiranih dnevnih odmerkih na 1000 prebivalcev na dan (DID) v letih od 2006 do 2021 14 12 10 8 DID 6 4 2 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 J01E Tetraciklini J01C Betalaktamski antibiotiki, penicilini J01D Drugi betalaktamski antibiotiki J01E Sulfonamidi in trimetoprim J01F Makrolidi, linkozamidi in streptogramini J01G Aminoglikozidni antibiotiki J01M Kinolonske protimikrobne učinkovine J01X Druge protimikrobne učinkovine 140 3.2 Bolnišnična poraba zdravil za V bolnišnicah je bilo v letu 2021 v skupini zdravil sistemsko zdravljenje bakterijskih za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01), okužb (J01) izraženo v DDD na tisoč prebivalcev na dan (DID), porabljenih največ betalaktamskih antibiotikov, Ob pregledu bolnišnične porabe podskupin zdravil penicilinov (J01C) (472.941 DDD oz. 130,36 DDD/ za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) sto sprejemov), drugih betalaktamskih antibiotikov v DID v časovnem obdobju od 2003 do 2021 (J01D) (253.489 DDD oz. 69,87 DDD/sto sprejemov), ugotavljamo, da število porabljenih DID vsa leta drugih protimikrobnih učinkovin (J01X) (100.774 niha na približno enaki ravni, odkloni glede na DDD oz. 27,78 DDD/sto sprejemov), kinolonskih leto prej se merijo v stotinkah. Leta 2021 je bilo protimikrobnih učinkovin (J01M) (96.361 DDD oz. skupaj porabljenih 1,43 DID, leta 2020 pa 1,33 26,56 DDD/sto sprejemov), kjer so se predpisovali DID. V letu 2021 je glede na leto 2020 opazen 7 samo fluorokinoloni), makrolidov, linkozamidov % porast bolnišnične porabe zdravil za sistemsko in streptograminov (J01F) (79.221 DDD oz. zdravljenje bakterijskih okužb (J01), izražene v 21,84 DDD/sto sprejemov) ter sulfonamidov in DDD na tisoč prebivalcev na dan (DID). trimetoprima (J01E) (44.479 DDD oz. 12,26 DDD/ sto sprejemov) (Slika 2). Slika 2: Trend bolnišnične porabe podskupin zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) v definiranih dnevnih odmerkih na 1000 prebivalcev na dan (DID) v letih od 2003 do 2021 1,6 1,4 1,2 1,0 ID 0,8 Št. D 0,6 0,4 0,2 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 J01E Tetraciklini J01C Betalaktamski antibiotiki, penicilini J01D Drugi betalaktamski antibiotiki J01E Sulfonamidi in trimetoprim J01F Makrolidi, linkozamidi in streptogramini J01G Aminoglikozidni antibiotiki J01M Kinolonske protimikrobne učinkovine J01X Druge protimikrobne učinkovine 141 Leta 2021 smo v primerjavi z letom 2020 zaznali drugih protimikrobnih učinkovin (J01X) (24,91 rahel upad bolnišnične porabe zdravil iz ATC DDD na 100 sprejemov), makrolidov, linkozamidov skupine J01, izražene v DDD na 100 sprejemov in streptograminov (J01F) (24,23 DDD na 100 (302,57 DDD/100 sprejemov) glede na prejšnje sprejemov) ter aminoglikozidnih antibiotikov leto (303,20 DDD/100 sprejemov), nekoliko manjša (J01G) (11,20 DDD na 100 sprejemov). Najmanj poraba je bila v skupini betalaktamskih antibiotikov, je bilo porabljenih tetraciklinov (J01A) (2,86 DDD penicilinov (J01C), makrolidov, linkozamidov na 100 sprejemov), največ doksiciklina (J01AA02), in streptograminov (J01F), aminoglikozidnih aminociklina (J01AA08) in tigeciklina (J01AA12), antibiotikov (J01G) in kinolonskih protimikrobnih ter sulfonamidov in trimetoprima (J01E) (10,73 učinkovin (J01M). Manjši porast v porabi pa DDD na 100 sprejemov). je zaznati v skupini tetraciklinov (J01A), drugih betalaktamskih antibiotikov (J01D), sulfonamidov Leta 2021 je bila nekoliko manjša poraba, izražena in trimetoprima (J01E) ter drugih protimikrobnih v DDD na 100 sprejemov, v skupini betalaktamskih učinkovin (J01X). antibiotikov, penicilinov (J01C), makrolidov, linkozamidov in streptograminov (J01F), V skupini zdravil za sistemsko zdravljenje aminoglikozidnih antibiotikov (J01G) in kinolonskih bakterijskih okužb (J01) je bilo na bolnišnični ravni, protimikrobnih učinkovin (J01M). Manjši porast izraženo v DDD na 100 sprejemov, leta 2020 v porabi, izraženi v DDD na 100 sprejemov, pa porabljenih največ betalaktamskih antibiotikov, je zaznati v skupini tetraciklinov (J01A), drugih penicilinov (J01C) (131,83 DDD na 100 sprejemov), betalaktamskih antibiotikov (J01D), sulfonamidov drugih betalaktamskih antibiotikov (J01D) (67,88 in trimetoprima (J01E) ter drugih protimikrobnih DDD na 100 sprejemov), kinolonskih protimikrobnih učinkovin (J01X) (Slika 3). učinkovin (J01M) (29,57 DDD na 100 sprejemov), Slika 3: Trend bolnišnične porabe podskupin zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01), ki je izražena v DDD na 100 sprejemov, v letih od 2003 do 2021 350 300 250 PR 200 00 S 150 DDD / 1 100 50 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 J01E Tetraciklini J01C Betalaktamski antibiotiki, penicilini J01D Drugi betalaktamski antibiotiki J01E Sulfonamidi in trimetoprim J01F Makrolidi, linkozamidi in streptogramini J01G Aminoglikozidni antibiotiki J01M Kinolonske protimikrobne učinkovine J01X Druge protimikrobne učinkovine 142 4 RAZPRAVA tetraciklinov (J01A) in kinolonskih protimikrobnih učinkovin (J01M) (Kostnapfel idr. 2021, 2022, V letnih poročilih o porabi protimikrobnih 2023). zdravil, posebej zdravil za zdravljenje bakterijskih V letu 2021 je poraba, izražena v DDD na 100 okužb (ATC skupina J01) za leti 2020 in 2021, sprejemov, ostala na približno enaki ravni kot v letu podatki odsevajo vpliv epidemije covida-19 na 2020 (2021: 302,57; 2020: 303,20). Bolnišnična predpisovanje zdravil (Kostnapfel idr., 2021, 2022). poraba zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih V prvem letu epidemije covida-19, leta 2020, okužb (J01) v letu 2021 je po tem kazalniku še smo glede na leto 2019 zaznali izrazit, kar 23 % vedno višja kot leta 2019, ko je bilo porabljenih upad ambulantne porabe zdravil za sistemsko 295,79 DDD na sto sprejemov (Kostnapfel idr., zdravljenje bakterijskih okužb (J01), ki ga lahko 2021, 2022, 2023). pripišemo uvedenim ukrepom za omejevanje širjenja okužb s covidom-19, ki so vplivali tudi 5 ZAKLJUČEK na prenos drugih respiratornih okužb, delno pa verjetno tudi slabši dostopnosti bolnikov do storitev osnovnega zdravstva (Chow idr., 2023; Ambulantna poraba zdravil za sistemsko Fafangel idr., 2022; Principi idr., 2023). V letu 2021 zdravljenje bakterijskih okužb (antibiotikov) (J01) se je ambulantna poraba ustalila na nižji ravni iz s posameznimi odstopanji v določenih letih prejšnjega leta. postopoma upada že od leta 2007, v letu 2019 tudi zaradi sprememb pri definiranju DDD za nekatere Opazen pa je trend večanja bolnišnične porabe učinkovine. Leta 2020 je v primerjavi z letom 2019 zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih (J01) viden izrazit upad porabe ambulantno predpisanih v DID, medtem ko se je bolnišnična poraba, zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih izražena v DDD na sto sprejemov, ustalila na ravni okužb (J01), predvsem zaradi sprejetih ukrepov iz prejšnjega leta. Bolnišnična poraba, izražena v za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2. DID, se je značilno znižala leta 2020 (iz 1,50 DID Število predpisanih receptov se je v letu 2021 leta 2019 na 1,33 DID leta 2020), največ na račun ustalilo na omenjeni nižji ravni. Kljub delnemu betalaktamskih antibiotikov, penicilinov (J01C) rahljanju ukrepov za preprečevanje širjenja (11 % znižanje DID), in kinolonskih protimikrobnih virusa SARS-CoV-2 v letu 2021 in s tem lažjemu učinkovin (J01M) (24 % znižanje DID). Leta 2020 je širjenju povzročiteljev respiratornih okužb, ko bilo po nekajletnem trendu stagnacije, ki smo ga na je bilo pričakovati, da bo poraba protimikrobnih bolnišnični ravni opažali od leta 2015, porabljenih zdravil v letu 2021 v primerjavi s prejšnjim letom najmanj DID od leta 2003, kar lahko pripišemo porasla, izrazitega porasta porabe nismo zaznali razmeram med pandemijo covida-19 in manjšemu (Kostnapfel idr., 2021, 2022, 2023). številu bolnišnično zdravljenih bolnikov. Ponoven porast bolnišnične porabe v letu 2021 na 1,43 DID, lahko razlagamo z izboljšanim dostopom do bolnišničnega zdravljenja v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 ter porastu števila bolnikov z okužbami dihal, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje (NIJZ, 2023a, 2023b). Bolnišnična poraba, izražena v DDD na sto sprejemov se je v letu 2020 glede na leto 2019 povečala za 2,5 %, večinoma na račun porabe betalaktamskih AB, penicilinov (J01C), drugih betalaktamskih AB (J01D) in drugih protimikrobnih učinkovin (J01X), rahlo pa je upadla v skupini 143 LITERATURA Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Število potrjenih primerov s SARS-CoV-2 po mesecu diagnoze, Slovenija, letno po spremenljivkah: Mesec, Chow, E. J., Uyeki, T. M. in Chu, H. Y. (2023). The effects of Diagnoza in leto. https://podatki.nijz.si/pxweb/ the COVID-19 pandemic on community respiratory sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/NIJZ%20 virus activity. Nature Reviews Microbiology, podatkovni%20portal__1%20Zdravstveno%20 21, 195–210. https://doi.org/10.1038/s41579-022- stanje%20prebivalstva__06%20Nalezljive%20 00807-9 bolezni/NB8.px/table/tableViewLayout2/ Fafangel, M., Sočan, M., Frelih, T., Klavs, I., Grilc, E., Grgič Principi, N., Autore, G., Ramundo, G. in Esposito, S. Vitek, M. in Učakar, V. (ur.). (2022). Epidemiološko (2023). Epidemiology of Respiratory Infections spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu during the COVID-19 Pandemic. Viruses, 15(5), 2019 in 2020 [Epidemiological monitoring of 1160. https://doi.org/10.3390/v15051160 infectious diseases in Slovenia in 2019 and 2020]. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz. World Health Organization. (2021). Guidelines for si/wp-content/uploads/2023/07/epidemiolosko_ ATC classification and DDD assignment. https:// spremljanje_nalezljivih_bolezni_v_sloveniji_v_ www.whocc.no/atc_ddd_index_and_guidelines/ letu_2019_in_2020_0-8.pdf guidelines/ Kostnapfel, T., Simonovič, Z., Vidovič, Š., Juder Kogler, Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega M., Bertole, T., Korošec, A., Glavan, U., Serdt, M., varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. 65/00, Šubelj, M. in Čižman, M. (2023). Trendi porabe 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – antibiotikov v Sloveniji v letu 2021. Isis: glasilo ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, Zdravniške zbornice Slovenije, 32(2), 39-44. 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O. http://www.pisrs.si/ Kostnapfel, T., Simonovič, Z., Vidovič, Š., Juder Kogler, Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419 M., Bertole, T., Korošec, A., Glavan, U., Serdt, M. in Šubelj, M. (2022). Poraba protimikrobnih zdravil v Sloveniji v letu 2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sl/publikacije/ poraba-protimikrobnih-zdravil-v-sloveniji-v- letu-2021 Kostnapfel, T., Šubelj, M., Simonovič, Z., Juder Kogler, M., Korošec, A., Glavan, U., Serdt, M. in Čižman, M. (2022). Trendi porabe zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb v Sloveniji v letu 2020. Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije, 31(1), 36-44. Lejko Zupanc, T. in Čižman, M. (2020). Poročilo o porabi protimikrobnih zdravil v Sloveniji v letu 2019. Ministrstvo za zdravje RS, Ljubljana. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2022). Baza ambulantno predpisanih zdravil NIJZ 64. Ljubljana, Slovenia Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19). https://nijz.si/ nalezljive-bolezni/koronavirus/spremljanje- okuzb-s-sars-cov-2-covid-19/ 144 doc. dr. Irena Grmek Košnik1,2, Boris Možek3, Nuška Čakš Jager1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 3 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana SODELOVANJE COOPERATION BETWEEN LETALIŠČA JOŽETA JOŽE PUČNIK AIRPORT PUČNIKA LJUBLJANA AND THE NATIONAL IN NACIONALNEGA INSTITUTE OF PUBLIC INŠTITUTA ZA HEALTH IN THE CONTROL JAVNO ZDRAVJE PRI OF INFECTIOUS DISEASES OBVLADOVANJU NALEZLJIVIH BOLEZNI Abstract Airports can be entry points for the introduction Povzetek of infectious diseases into the country, which is why European legislation obliges countries to regularly monitor the risks of infectious diseases Letališča so lahko vstopne točke za vnos nalezljivih at points of entry into the country. Establishing bolezni v državo, zato evropska zakonodaja an effective response is an obligation of the obvezuje države k rednemu sledenju tveganj international community, airport management za nalezljive bolezni na vstopnih mestih v and public health experts. In Slovenia, the državo. Vzpostavitev učinkovitega odzivanja management of such threats is mostly coordinated je obveza mednarodne skupnosti, vodstva by the National Institute of Public Health, which letališč in strokovnjakov javnega zdravja. V monitors and controls infectious diseases in Sloveniji obvladovanje takšnih groženj največkrat the country, and direct links with the European koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki Center for Infection Control (ECDC) give it insight spremlja in obvladuje nalezljive bolezni v državi, into the spread of infectious diseases of global neposredne povezave z Evropskim centrom za proportions. The cooperation between the nadzor okužb (ECDC) pa mu omogočajo vpogled employees of the Ljubljana Jože Pučnik Airport v širjenje nalezljivih bolezni globalnih razsežnosti. and the National Institute of Public Health dates Sodelovanje zaposlenih na Letališču Jožeta back to 2000, when we started to establish a Pučnika Ljubljana in Nacionalnega inštituta za system of interdisciplinary cooperation between javno zdravje sega daleč nazaj v leto 2000, ko smo the airport and NIJZ based on experience in začeli vzpostavljati sistem interdisciplinarnega responding to individual risks. Examples of good sodelovanja letališča in NIJZ na osnovi izkušenj cooperation between stakeholders are presented pri odzivanju na posamezna tveganja. Primere in the contribution. dobrega sodelovanja med deležniki predstavljamo v prispevku. Key words: points of entry into the country - airport, National Institute of Public Health, Ključne besede: vstopna mesta v državo - cross-border risk of infectious diseases letališče, Nacionalni inštitut za javno zdravje, čezmejno tveganje za nalezljive bolezni 145 1 UVOD Letališča so lahko vstopne točke za vnos nalezljivih bolezni v državo, zato evropska zakonodaja Dandanes ljudje potujejo dlje, hitreje in v večjem obvezuje države k rednemu sledenju tveganj številu kot kadar koli prej (de Rooij, Belfroid za nalezljive bolezni na vstopnih mestih v idr., 2021; de Rooij, Rebel idr., 2020; Tatem idr., državo. Vzpostavitev učinkovitega odzivanja je 2006). Povečana hitrost človeške mobilnosti obveza mednarodne skupnosti, vodstva letališč ima gospodarske prednosti, na drugi strani pa je in strokovnjakov javnega zdravja. V Sloveniji ustvarila tudi globalno transportno omrežje za obvladovanje takšnih groženj največkrat koordinira nalezljive bolezni (Lawyer, 2015; Martin in Boland, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki spremlja in 2018). Nalezljive bolezni imajo inkubacijsko dobo. obvladuje nalezljive bolezni v državi, neposredne To je čas, ko oseba še nima simptomov, lahko pa je povezave z Evropskim centrom za nadzor okužb že kužna in bolezen širi naprej. Letalski prevozi in (ECDC) pa mu omogočajo vpogled v širjenje letališča prispevajo k temu omrežju zaradi velikega nalezljivih bolezni globalnih razsežnosti. števila potnikov z vsega sveta, ki se združujejo v Sodelovanje zaposlenih LB in NIJZ sega daleč zaprtih prostorih. En kužni potnik lahko razširi nazaj v leto 2000, ko smo se skupaj pripravljali bolezen na številne druge potnike, posadko in na izbruh pandemske gripe. V letu 2014 smo letališko osebje (Barraza idr., 2018). Obseg letalskih se soočili s čezmejnim tveganjem Ebole virusne potovanj se še naprej povečuje vsako leto, prav bolezni. Takrat smo tudi izvedli obsežno terensko tako pa tudi količina okužb, ki jih uvozijo potniki simulacijsko vajo številnih deležnikov na letališču (Morse idr., 2012). Zato je ključnega pomena, da LJ., v vmesnem obdobju do 2020 smo obravnavali imajo letališča dovolj zmogljivosti za preprečevanje primere ošpic, noric in mumpsa. V letu 2020 do hitrega širjenja nalezljivih bolezni na druga 2022 je nova koronavirusna bolezen prizadela območja (World Health Organisation [WHO], človeštvo in posledično zamejila potovanja. 2005). V skladu z Mednarodnimi zdravstvenimi predpisi (IHR) morajo države določiti svoje glavne V prispevku smo prikazali sodelovanje NIJZ vstopne točke in zagotoviti, da imajo te uvedene in letališča, pomen sodelovanja letališč z osnovne zmogljivosti, potrebne za obvladovanje organizacijami javnega zdravja, potrebne nalezljivih bolezni (WHO, 2005). kompetence ter načine usposabljanj opisane v literaturi. Strokovnjaki ugotavljajo pripravljenost evropskih pristanišč, letališč in zemeljskih prehodov – skupaj imenovanih vstopnih točk (POE) – na odziv na 2 METODE grožnje nalezljivih bolezni. Letna 2019 samoocena IHR je pokazala, da je bilo v Evropi implementiranih manj kot 60 % zmogljivosti (WHO, 2019). Mnoge V dokumentih NIJZ smo iskali povezave z države sploh ne poročajo o stanju pripravljenosti, letališčem, v literaturi pa pomen sodelovanja tiste, ki poročajo, pa so svoje stanje ocenile same. letališč z ustanovami javnega zdravja. Vir podatkov Skupne zunanje ocene Svetovne zdravstvene je bila obstoječa tuja literatura, ter podatki organizacije (SZO) (JEE) (2016–2018), ki so bile do pridobljeni preko svetovnega spleta. Uporabili zdaj izvedene le v 14 od 49 držav v evro regiji SZO, smo mednarodno bazo podatkov PubMed. Ključne kažejo na široko paleto izvajanja zmogljivosti med besede uporabljene za pridobivanje literature državami tako v vsakodnevnih situacijah. kot tudi so bile: letališča, javno zdravje, tveganje vnosa za javnozdravstvene nujne primere mednarodnega nalezljivih bolezni, vstopne točke, pregledovanje pomena (PHEIC) (WHO, 2020). Zaskrbljujoče je, da potnikov. Pri pridobivanju literature smo uporabili tudi druge študije kažejo splošno pomanjkanje kriterije časovne omejitve vira za obdobje desetih trajnostnih programov usposabljanja in splošno let. Ključne besede uporabljene za pridobivanje pomanjkanje ozaveščenosti o pripravljenosti na literature v angleškem jeziku so bile: the airport nalezljive bolezni med strokovnjaki za POE (Yeskey and public health, the risk of transmission idr., 2017). infectious diseases through the airport, entry points, screening of passengers. Boolov logični 146 izraz AND smo uporabili za oženje števila zadetkov Sodelovanje zaposlenih na Letališču Jožeta oz. bolj usmerjeno iskanje zadetkov. Pučnika Ljubljana in Nacionalnega inštituta za javno zdravje sega daleč nazaj v leto 2000, ko smo začeli vzpostavljati sistem interdisciplinarnega 3 REZULTATI sodelovanja letališča in NIJZ na osnovi izkušenj pri odzivanju na posamezna tveganja. Države so Zadetki, ki smo jih pridobili z uporabo ključnih zavezane, da prepoznavajo tveganja nalezljivih besed in drugih vključitvenih in izključitvenih bolezni in v skladu z Mednarodnim zdravstvenim kriterijev, so nam pomagali pri nadaljnji analizi. pravilnikom pripravijo algoritme ukrepanja ter Skupno število zadetkov pregleda domače in tuje jih tudi upoštevajo. V prispevku obravnavamo strokovne in znanstvene literature je bilo 119. izvajanje in učinkovitost varnostnih ukrepov Od vseh zadetkov smo izbrali 24 virov v polnem preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni ob vstopu besedilu, ki smo jih podrobno prebrali in uporabili in izstopu iz države skupaj z izkušnjami preteklih za citate. let na mednarodnem letališču in sodelovanje zaposlenih na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana Med rezultate smo umestili tudi šest relevantnih in zaposlenih na Nacionalnem inštitutu za javno dokumentov za sodelovanje NIJZ in letališča kot zdravje. tudi prikaz konkretnih primerov sodelovanja. Na NIJZ smo pripravili šest dokumentov, ki Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje obravnavajo vnos resnih čezmejnih nevarnostih za sta pripravila dokumente, ki so pomembni za zdravje: Smernice pripravljenosti in odzivanja ob obvladovanje čezmejnih nevarnostih za zdravje sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja kot so: Državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu tveganje za javno zdravje (2018), Postopke epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pripravljenosti in odzivanja na letališču ob sumu pri ljudeh (2020), Oceno ogroženosti Republike na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje Slovenije ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh za javno zdravje (2018), Postopke pripravljenosti (2016), Oceno zmožnosti obvladovanja tveganja in odzivanja za policijo, vojsko in carino ob sumu za epidemijo oziroma pandemijo nalezljive bolezni na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje pri ljudeh (2018) in Državno oceno zmožnosti za javno zdravje (2018), Postopke pripravljenosti obvladovanja tveganj za nesreče (2018). in odzivanja zdravnikov na osnovnem nivoju ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja Začetki koronavirusne bolezni segajo v december tveganje za javno zdravje (2018) in Hemoragična 2019, ko so se v Wuhanu, glavnem mestu province mrzlica ebola - pripravljenost in odzivanje v Hubei na Kitajskem začeli pojavljati primeri visoko Sloveniji (2015). nalezljive pljučnice. Kmalu po tem so dokazali, da bolezen covid-19 povzroča virus SARS-CoV-2. V Konkretni primeri sodelovanja NIJZ in letališča so januarju 2020 so se prvi primeri začeli pojavljati v bili usposabljanje zaposlenih glede ebole, izvedba Evropi. V Sloveniji se je prvi primer pojavil 4. marca simulacijske vaje, reševanje primerov potnikov pri potniku, ki je pripotoval iz Maroka preko Italije. z ošpicami in noricami, pomoč in sodelovanje Pandemija covid-19 je bila razglašena 11. marca celoten čas epidemije covid-19. 2020 s strani SZO. V Sloveniji je minister za zdravje epidemijo razglasili 12. marca 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Hitremu 4 RAZPRAVA širjenju bolezni so pripomogle predvsem migracije po vsem svetu, zato je večina držav zaprla meje in omejila fizične stike med prebivalci. V začetku leta Slovenija je država, ki je zavezana Mednarodnemu 2020 so članice Evropske unije zaprle svoje meje, zdravstvenemu pravilniku in Uredbi o čezmejnih z izjemo Švedske, Luksemburga, Nizozemske in tveganjih za javno zdravje EK. Že desetletja Liechtensteina, ki nikoli niso zaprle mej (European imamo zaposleni na letališču in NIJZ vzpostavljeno Comission, 2021). komunikacijo, ki nam omogoča dobro sodelovanje. 147 V času nove koronavirusne bolezni smo na našem ciljne skupine kompetence, organizacijske ravni, mednarodnem letališču ustrezno ukrepali na na kateri mora biti prisotna, in natančnih dejanj, podlagi obstoječih algoritmov. Na Letališču Jožeta ki jih je treba obvladati. Končni profil, sestavljen Pučnika je v času epidemije nove koronavirusne iz 59 kompetenc, zajema celoten proces od bolezni ves čas pomagala epidemiološka služba pripravljenosti na nalezljive bolezni, preko odzivne NIJZ Območne enote Kranj, tudi s fizično faze in okrevanja na letališčih (de Rooij, Rebel idr., prisotnostjo epidemiologa in sanitarnega inženirja. 2020). Na začetku epidemije, ko bolezen še nismo poznali, smo pomagali pri vrnitvi Slovencev, ki so Oblikovali so profil za podporo usposabljanju in se vračali domov z vseh koncev sveta. Delili smo vadbi multidisciplinarne skupine strokovnjakov za jim informacije, jim merili telesno temperaturo obvladovanje nalezljivih bolezni v letališkem okolju in navodila. Kasneje smo potnikom na letališču in je pripravljen za uporabo v praksi. Številne jemali brise za PCR SARS-CoV-2 in jim pomagali, prilagoditve in prilagoditve, ki so bile potrebne da so čim prej zapustili karanteno. Ministrstvo za razvoj tega profila iz obstoječih profilov in za zdravje je organiziralo možnost nastanitev smernic za zračni promet, kažejo, da so zaželeni pozitivnih potnikov v hotelu na Šmarjetni gori pri drugi profili, specifični za okolje, pri obvladovanju Kranju. V času predsedovanja EU, smo zaposleni nalezljivih bolezni (de Rooij, Rebel idr., 2020). NIJZ OE Kranj organizatorjem dogodka in gostom izvajali hitre antigenske teste. Kot so pokazale prejšnje študije, samo močna zmogljivost ne zadostuje. Med izbruhi hudega Presejalni ukrepi na letališčih imajo pomembne akutnega respiratornega sindroma (SARS), bolezni spremljevalne učinke, če se izvajajo v kombinaciji z z virusom ebole (EVD) in bolezni z virusom Zika ni zdravstveno vzgojo in informativnimi strategijami bilo jasnosti glede odgovornosti med letališkim za potnike. Odločevalci politik se morajo zavedati osebjem in organi za javno zdravje (Barraza idr., in upoštevati omejitve presejalnih metod, vključno 2018), kar je povzročilo nezadostno komunikacijo in z lažnimi izjavami potnikov o izpostavljenosti ter usklajevanje med lokalnimi in nacionalni deležniki. znakih in simptomih bolezni, uporabo antipiretikov V primeru SARS je zamuda pri izvajanju nadzornih za prikrivanje vročine s strani potnikov, ukrepov potrojila obseg epidemije izbruha nezmožnostjo odkrivanja potnikov v inkubaciji (Wal inga in Teuis, 2004). Medtem ko nadzorni ali asimptomatskih potnikov, jezikovnimi ovirami sistemi prepoznajo dogodek, potrebujemo politike in lažnimi pozitivni in lažno negativni rezultati, in potencialne ukrepe ter strokovnjake, ki lahko pričakovani od naprav za merjenje temperature ukrepajo na podlagi njih (Wal inga in Teuis, 2004). (Gaber idr., 2009; Mouchtouri idr., 2019). Medtem ko so zmogljivosti značilnosti sistemske ravni, jih uveljavljajo skupine posameznikov, Čeprav so na voljo kompetenčni profili za dobro obveščenih, usposobljenih in predanih strokovnjake za obvladovanje nalezljivih bolezni, strokovnjakov, tj. zmogljivost uveljavljajo nobeden ne obravnava kompleksnega letališkega kompetence (Schroeter, 2009). okolja. Zato je glavni cilj te študije razviti kompetenčni profil za strokovnjake, vključene v Strokovnjaki so kompetentni, če izkazujejo odnos, pripravljenost in odziv na nalezljive bolezni na znanje in veščine, ki jih zahteva njihov določen letališčih, da bi spodbudili in usmerili nadaljnje poklic (Schroeter, 2009). Dobro oblikovane izobraževanje in usposabljanje (de Rooij, Rebel kompetence opredeljujejo, kaj se zahteva od idr., 2020). strokovnjakov, in zagotavljajo osnovo za izgradnjo učinkovitega in ciljno usmerjenega usposabljanja V študiji de Rooij so sistematično so preučili dva (Hsu idr., 2006). Učenje in usposabljanje, ki kompetenčna profila o nadzoru nalezljivih bolezni temelji na kompetencah, sta široko vključena v in tri smernice zračnega prometa o upravljanju medicinsko izobraževanje, število kompetenčnih dogodkov ter izluščili 61 ustreznih kompetenc za profilov za zdravstvene delavce, vključno s tistimi letališča. Dva modificirana postopka RAND Delphi za obvladovanje nalezljivih bolezni, še naprej sta dodatno izboljšala profil, predvsem z določitvijo narašča (WHO, 2016). Vendar odziv na nalezljive 148 bolezni v zapletenem letalskem okolju poleg Veliko naklonjenost so avtorji raziskave namenili tega zahteva posebne kompetence. Strokovnjaki predstavitvam kot metodologiji usposabljanja, ki morajo opraviti ustrezno oceno tveganja za spodbuja interaktivno, na problemih temelječe javno zdravje, voditi primere, zbrati informacije učenje v resničnih okoljih, ki je najbolj učinkovito o potnikih, obvestiti nacionalne organe ter (Fitch, 2001). Vendar pa so bila razvita in komunicirati s potniki in številnimi zainteresiranimi preizkušena zelo obetavna orodja za izboljšanje stranmi (WHO, 2016). Poleg tega morajo biti vsi ti aktivnega učenja in interakcije med predstavitvami, ukrepi sorazmerni s tveganjem, ne da bi posegali v kot je uporaba odzivnih sistemov občinstva in mednarodna potovanja in trgovino (WHO, 2005). spletnih metodologij (Olson idr., 2008). (Na spletu) Za nadzor nad nalezljivimi boleznimi na letališču E-moduli so druga prednostna metodologija in so so v glavnem odgovorni organi za javno zdravje že bolj primerni za učenje na podlagi problemov in ustrezni letališki upravljavci (WHO, 2016). Kljub in omejeno interakcijo med učenci. Ker obstaja temu so vključeni tudi številni drugi subjekti, ki se potreba po vseevropskem usposabljanju na POE, morajo učinkovito usklajevati z organom za javno je to lahko zelo primerna metoda za doseganje te zdravje. Kolikor nam je znano, trenutno ni profila, geografsko razširjene ciljne skupine. ki bi opisoval kompetence, ki jih potrebujejo strokovnjaki, vključeni v obvladovanje nalezljivih bolezni na letališčih. Zato je bil cilj te študije 5 ZAKLJUČEK razviti takšen profil, ki opisuje kompetence, ki jih multidisciplinarna skupina potrebuje – poleg Povečan promet ljudi predstavlja povečano osnovnega znanja in veščin, potrebnih za njihov tveganje za vnos NB. V Sloveniji smo vzpostavili poklic –, ko se mora pripraviti in odzvati na kontinuirano sodelovanje letališče- NIJZ. Imamo nalezljive bolezni v letališkem okolju. načrte in poti komunikacije, izvajamo simulacijske vaje. Povezani smo z mednarodnimi mrežami Tako kot smo ugotovili že sami, glede pomena obveščanja in sledimo napotkom mednarodnih dobrih odnosov med zaposlenimi na letališčih strokovnih inštitucij. Pandemija COVID-19 je in zaposlenimi v javnem zdravju, je to razbrati številne evropske POE soočila z odzivom na tudi iz omenjenega članka (de Rooij, Rebel, grožnje nalezljivih bolezni v obsegu brez primere. 2020). Številne kompetence v profilu znanja ali Novinarska poročila, prve znanstvene objave spretnosti so v povezavi z odnosi. Prihodnji koraki in izkušnje avtorjev kažejo, da je res več POE bi bili testiranje uporabnosti in implementacije zaznalo ogromne izzive pri izvajanju ukrepov kompetenčnega profila v praksi s pomočjo javnega zdravja na letališčih (European Union usposabljanj, vaj in ocenjevanj. Cilj omenjene Healthy Gateways Joint Action, 2018). Ti dogodki raziskave je, da bi se kompetenčni profil znova poudarjajo, kako pomembna je kadrovska uporabljal na letališčih po vsem svetu, da bi in organizacijska zmogljivost ter potrebno olajšali pridobivanje kompetenc zaposlenih, tako usposabljanje na POE. Osredotočenost na bistvene da bi ga vključili v urnike usposabljanja ali vadbe vloge in naloge ter politika sodelovanja bosta kot gradivo za usposabljanje ali referenco za v prihodnjih letih evropskega okrevanja zaradi organizatorje. Standardizirana in obsežna uporaba bolezni COVID-19 izjemnega pomena. tega profila bi lahko pripomogla k standardizaciji terminologije med strokovnjaki ter prispevala k boljši komunikaciji in koordinaciji. Zaključek raziskave poziva k evropskemu sodelovanju med POE, da bi se dogovorili o pomenu obvladovanja nalezljivih bolezni in da bi skupaj zgradili usposobljene in pripravljene zaposlene, ki se je pripravljena soočiti z naslednjo krizo. 149 LITERATURA prevention of the next pandemic zoonosis. Lancet (London, England), 380(9857), 1956–1965. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(12)61684-5 Barraza L., Zuckerman M., Zuckerman E. in Hal -Lipsy E. (2018). Airport Public Health Preparedness and Mouchtouri, V. A., Christoforidou, E. P., An der Heiden, Response: Legal Rights, Powers, and Duties. ACRP M., Menel Lemos, C., Fanos, M., Rexroth, U., Grote, Legal Research Digest. https://doi.org/10.17226/ U., Belfroid, E., Swaan, C. in Hadjichristodoulou, 25227 C. (2019). Exit and Entry Screening Practices for Infectious Diseases among Travelers at Points de Rooij, D., Rebel, R., Raab, J., Hadjichristodoulou, of Entry: Looking for Evidence on Public Health C., Belfroid, E. in Timen, A. (2020). Development Impact. International journal of environmental of a competency profile for professionals involved research and public health, 16(23), 4638. https:// in infectious disease preparedness and response doi.org/10.3390/ijerph16234638 in the air transport public health sector. PloS one, 15(5), e0233360. https://doi.org/10.1371/journal. Olson, D., Hoeppner, M., Larson, S., Ehrenberg, pone.0233360 A. in Leitheiser, A. T. (2008). Lifelong learning for public health practice education: a model de Rooij, D., Belfroid, E., Hadjichristodoulou, C., curriculum for bioterrorism and emergency Mouchtouri, V. A., Raab, J., Timen, A. in EU readiness. Public health reports (Washington, D.C. HEALTHY GATEWAYS Joint Action consortium : 1974), 123 Suppl 2(Suppl 2), 53–64. https://doi. (2021). Assessing training needs in infectious org/10.1177/00333549081230S208 disease management at major ports, airports and ground-crossings in Europe. BMC public health, Schroeter K.J.C. (2009). Competence literature review. 21(1), 1013. https://doi.org/10.1186/s12889-021- 11008-z Tatem A.J., Rogers D.J. in Hay S.I.J. (2006). Global transport networks and infectious disease European Union Healthy Gateways Joint Action (2018). spread. Advances in Parasitology, 62,293–343. EU Healthy Gateways Joint action preparedness https://doi.org/10.1016/S0065-308X(05)62009-X and action at points of entry (ports, airports, ground crossings). https://www.healthygateways. Wal inga, J. in Teunis, P. (2004). Different epidemic eu/ curves for severe acute respiratory syndrome reveal similar impacts of control measures. Gaber, W., Goetsch, U., Diel, R., Doerr, H. W. in American journal of epidemiology, 160(6), 509– Gottschalk, R. (2009). Screening for infectious 516. https://doi.org/10.1093/aje/kwh255 diseases at international airports: the Frankfurt model. Aviation, space, and environmental World Health Organization (ur.). (2005). International medicine, 80(7), 595–600. https://doi.org/10.3357/ health regulations (3. izd) . asem.2360.2009 World Health Organization. (2016). Handbook for Hsu, E. B., Thomas, T. L., Bass, E. B., Whyne, D., Kelen, the management of public health events in air G. D. in Green, G. B. (2006). Healthcare worker transport: updated with information on Ebola virus competencies for disaster training. BMC medical disease and Middle East respiratory syndrome education, 6(1), 19. https://doi.org/10.1186/1472- coronavirus 6920-6-19 World Health Organization. (2019). Electronic IHR Lawyer G. (2016). Measuring the potential of individual States Parties Self-Assessment Annual Reporting airports for pandemic spread over the world Tool. https://extranet.who.int/e-spar airline network. BMC infectious diseases, 16(1), 70. World Health Organization. (2020). WHO European https://doi.org/10.1186/s12879-016-1350-4 Region: JEE mission reports. https://www.who.int/ Martin G. in Boland M.J.G. (2018). Planning and ihr/procedures/mission-reports-europe/en/ preparing for public health threats at airports. BMC Yeskey, K., Hughes, J., Gal uzzo, B., Jaitly, N., Remington, Globalization and Health, 14(1), 28. https://doi. J., Weinstock, D., Lee Pearson, J. in Rosen, J. D. org/10.1186/s12992-018-0323-3 (2017). Ebola Virus Training: A Needs Assessment Morse, S. S., Mazet, J. A., Woolhouse, M., Parrish, C. and Gap Analysis. Health security, 15(3), 225–229. R., Carroll, D., Karesh, W. B., Zambrana-Torrelio, https://doi.org/10.1089/hs.2016.0116 C., Lipkin, W. I. in Daszak, P. (2012). Prediction and 150 NE N N E A N L A E L ZL E JIVE JI BO VE L BO E L ZN E I ZN STROKOVNI PRISPEVEK 152 Ada Hočevar Grom, Marina Šinko, Darja Lavtar, Maruša Rehberger, Ema Ahačič Nacionalni inštitut za javno zdravje RAZISKAVA SI-PANDA – VPOGLED V NEKATERA VEDENJA SLOVENCEV V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19, POSLEDICE PANDEMIJE IN ODZIVI NANJO Povzetek vseh izvedbah raziskave. Delež oseb, ki so imele depresivno motnjo ali težave v duševnem zdravju, Namen prispevka je predstaviti panelno spletno je bil celotni čas merjenja višji pri mlajših osebah. V raziskavo SI-PANDA, ki smo jo na Nacionalnem času po pandemiji je skupni delež oseb s težavami inštitutu za javno zdravje, izvajali od decembra v duševnem zdravju nižji, kot v času trajanja le-te. 2020 do marca 2023, med prebivalci Slovenije, Med prvimi v Sloveniji smo merili samoporočane starimi od 18 do 74 let in nekaj izbranih ugotovitev posledice prebolele okužbe (dolgotrajni covid) in v raziskave. Gre za t.i. vedenjsko raziskavo posameznih izvedbah zaznali znatno število oseb, (behavioural insight survey), ki jo na področju ki so poročale o težavah po okužbi z virusom SARS- javnega zdravja v kriznih razmerah v Sloveniji še CoV-2, najpogosteje o utrujenosti in pomanjkanju nismo uporabljali. Šestindvajset izvedb raziskave energije. Raziskave, kot je SI-PANDA bodo morale med spletnimi panelisti je omogočilo vpogled imeti tudi v bodoče pomembno vlogo pri odzivanju v stališča, mnenja in vedenja oseb skozi daljše na morebitne nove krizne situacije. časovno obdobje ter tudi glede na spremenjene zunanje okoliščine v času izvajanja posameznih Ključne besede: covid-19, cepljenje proti izvedb. Merili smo podporo različnim, v tistem covidu-19, življenjski slog, težave v duševnem času veljavnim, ukrepom za preprečevanje širjenja zdravju, dolgotrajni covid okužbe z virusom SARS-CoV-2. Opazili smo, da se je podpora posameznim ukrepom postopoma zmanjševala. Anketirane osebe smo spraševali o nameri za cepljenje in statusu cepljenja. Med decembrom 2020 in majem 2021 približno tretjina oseb ni bila naklonjena cepljenju. Delež cepljenih je od marca 2021 dalje naraščal, od oktobra 2021, ko je presegel 70 %, pa se ne povišuje bistveno. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija covida-19 vplivala na poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev. Duševno zdravje smo merili v 153 SI-PANDA RESEARCH – SOME BEHAVIORAL INSIGHTS OF SLOVENIANS DURING COVID-19 PANDEMIC, THE CONSEQUENCES OF THE PANDEMIC AND RESPONSES TO IT Abstract people with mental health disorders was lower than during pandemic. Among the first in Slovenia, The purpose of this article is to present online we measured self-reported covid-19 infection panel survey SI-PANDA, which was conducted sequelae (long COVID) and in individual rounds by National Institute of Public Health between of survey we detected considerable number of December 2020 and March 2023, among citizens people, who reported problems after SARS-CoV-2 of Slovenia, aged 18 – 74 years and some selected infection, most common symptoms were fatigue findings from the research. It is a behavioural and lack of energy. Surveys like SI-PANDA will insight survey, which we have not conducted in continue to play an important role in responding public health in Slovenia until COVID-19 pandemic. to potential future crises. Research gave insight in attitudes, opinions and behaviours of people over the longer period and Keywords: COVID-19, COVID-19 vaccination, also in relation to changing external circumstances lifestyle, mental health disorders, long COVID during the time of conducting individual rounds of research. We measured support for different measures to prevent the spread of SARS-CoV-2 virus, which were in force at that time. We noticed that support for different measures gradual y declined. We asked respondents on intention to and being vaccinated. Between December 2020 and May 2021 about one third was not in favour of vaccination. Proportion of vaccinated was noticeably increasing from March 2021; since October 2021, when it exceeded 70%, it is not increasing significantly anymore. Results from SI- PANDA research showed that COVID-19 pandemic had impact on deterioration of people’s life-style. We measured mental wel -being in all rounds. Proportion of people who had depressive disorder or other mental health problems was higher among younger people, trough whole period of survey. After the pandemic, total proportion of 154 1 UVOD Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v začetku decembra 2020 s spletno raziskavo Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala o vplivu pandemije na življenje SI-PANDA želeli vsa področja človekovega življenja. Tekom trajanja prepoznati in obravnavati vpliv pandemije, pandemije smo beležili več epidemičnih valov, ki uvedenih ukrepov ter priporočil in odločitev, so vplivali na delovanje celotne države in okrnili ki jih je sprejemala vlada, na življenje odraslih funkcioniranje oseb na številnih področjih. Slovencev. Kasneje se je iz prvotne ideje raziskava Razglasitev epidemije v Sloveniji, marca 2020, razširila tudi na druga področja, ki so bila aktualna je pri osebah v prvi vrsti vzbudila strah pred v določenem obdobju pandemije. Gre za t.i. okužbo z virusom SARS-CoV-2, saj potek in vedenjsko raziskavo (behavioural insight survey), ki posledice okužbe, sploh na začetku, niso bile jo na področju javnega zdravja v kriznih razmerah dobro raziskane, virus pa je bil nov in se je med v Sloveniji še nismo uporabljali. Potrebovali smo ljudmi hitro širil (Hidaka idr., 2012; Odredba o hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito orodje, razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS- za oceno stanja v povezavi s pandemijo covida-19. CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, Ključnega pomena je bilo razumevanje ljudi in 2020). S poslabševanjem epidemiološke situacije njihovega vedenja, vključevanje ljudi v iskanje (naraščanjem števila okuženih, pojavom novih rešitev, zagotavljanje normalnega življenja ob različic virusa) in uvedbo širokega spektra ukrepov, zmanjšanju tveganja za okužbo in priznavanje ter ki so bili potrebni za omejitev širjenja virusa, se je naslavljanje stisk ljudi (WHO, 2020). To je osnova pri osebah pojavila tudi negotovost (Koffman idr., za oblikovanje ukrepov in politik, ki so prilagojeni 2020). Pandemija je spremenila več, kot lahko ljudem in so zato tudi bolje sprejeti in s tem bolj vidimo. Spremenile so se navade posameznikov učinkoviti. Redno ponavljanje raziskave v času in njihovi ustaljeni vedenjski vzorci, tako na osebni pandemije je omogočilo zaznavanje sprememb kot družbeni ravni (Delgado idr., 2022; de Vries stališč in vedenj ljudi skozi daljše časovno obdobje, idr., 2023). Ukrepi za preprečevanje širjenja okužb ko se je že pojavila t.i. pandemska izčrpanost, pa so bili prisotni na vsakem koraku, kar je močno tudi kot posledico relativno hitrih sprememb v vplivalo na življenjski slog in odnose med osebami zunanjih okoliščinah (pojav novih različic virusa (Li idr., 2021). Upanje za normalizacijo razmer se SARS-CoV-2, popolno zaprtje javnega življenja je pojavilo šele ob razvoju cepiva proti covidu-19, v državi, uvedba strožjih ukrepov ali njihova pojavu različic virusa, ki povzročajo blažji potek opustitev …). V šestindvajsetih izvedbah raziskave bolezni in posledično tudi sproščanju najstrožjih SI-PANDA smo med spletnimi panelisti starimi od ukrepov, ki so pomembno omejevali delovanje 18 do 74 let preučevali številne aktualne teme, družbe in posameznika. Kljub preklicu epidemije ki so se nanašale na njihovo vedenje, stališče do v Sloveniji in vsem aktivnostim, ki so bile sprejete posameznih ukrepov in priporočil, upoštevanje za omejevanje širjenja okužb in blažitev krize, ki ukrepov, duševno zdravje, spremenjen življenjski jo je pandemija pustila, bo virus SARS-CoV-2 med slog itd. Po vsaki izvedbi raziskave smo pripravili nami še vedno prisoten v večji ali manjši meri poročilo z glavnimi ugotovitvami, ki so objavljena (Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni na spletni strani NIJZ in cepimose.si. Poročila SARS-CoV-2 (COVID-19), 2023; United Nations, smo pošiljali ključnim odločevalcem in različnim 2023). Čas od marca 2020 naprej je bil pomemben strokovnjakom. Izsledki raziskav so pritegnili tudi za raziskovanje vpliva in posledic pandemije tako zanimanje medijev, ki so večkrat povzeli ključne za posameznika in zdravstvo, kot tudi družbo in ugotovitve. Skoraj vsi prispevki so raziskavo SI- gospodarstvo (World Health Organization [WHO], PANDA obravnavali nevtralno; kot vir objektivnih 2020). Posledice pandemije bomo lahko še dolgo informacij o stanju prebivalstva na posameznem preučevali, saj je pomembno spremenila naše področju (tvegana vedenja, duševno zdravje, doživljanje sveta ter nas samih. prepričanja o cepljenju in ukrepih …), kar je bil nenazadnje tudi njen namen. 155 Kot navedeno, smo se takšne vrste raziskave posledicam prebolele okužbe, kakovosti življenja na področju javnega zdravja v kriznih razmerah in zadovoljstvu z življenjem. Del raziskave je bil poslužili prvič. Prepričani pa smo, da bo spremljanje variabilen in se je spreminjal iz izvedbe v izvedbo, vedenja ljudi imelo tudi v prihodnje ključno vlogo del pa se je ohranil skozi daljše časovno obdobje, pri odzivanju na morebitne nove pandemije ali kot na primer sklop o duševnem zdravju. druge krizne situacije (de Vries idr., 2023). V prispevku smo prikazali le nekaj vsebin iz raziskave, ki dajejo po eni strani vpogled v različna 2 METODE obdobja pandemije in po drugi strani v posamezna področja življenja, na katere je pandemija V prispevku predstavljamo panelno spletno pomembno vplivala. Upoštevanje ukrepov z raziskavo SI-PANDA, ki je potekala v šestindvajsetih namenom preprečevanja prenosa okužbe v izvedbah s pričetkom decembra 2020 in zaključkom zadnjih 7 dneh, od decembra 2020 (1. izvedba) marca 2023. Prvih dvanajst izvedb raziskave se do maja 2021 (12. izvedba), je bilo merjeno na je izvajalo enkrat na dva tedna, drugi sklop pa 7-stopenjski lestvici z možnimi odgovori od '1 – enkrat mesečno. Tudi v tretjem sklopu raziskave (7 Sploh ne podpiram' do '7 – Popolnoma podpiram'. izvedb), ki je potekal po devetmesečnem premoru, V grafičnem prikazu je prikazan delež oseb, ki so so se izvedbe raziskave izvajale enkrat mesečno, z določen ukrep podpirale, pri tem pa sta združeni zadnjo izvedbo v marcu 2023. V spletno raziskavo, kategoriji 'podpiram (6)' in 'popolnoma podpiram ki je potekala prek spletnega panela, so bili vabljeni (7)' (Slika 1). Delež cepljenih smo merili s pomočjo izbrani člani panela, v vsaki izvedbi pa je sodeloval vprašanja, ali ste bili že cepljeni proti covidu-19. Tu reprezentativni vzorec približno 1000 odraslih smo prikazali rezultate od marca 2021 do marca oseb, starih od 18 do vključno 74 let. Podatki, 2023 (9.–26. izvedba) (Slika 2). Možni odgovori predstavljeni v prispevku, so uteženi po spolu, so se iz izvedbe v izvedbo dopolnjevali, saj smo starostnih skupinah in statistični regiji (Hočevar preverjali tudi, ali je bilo cepivo za osebe že na Grom idr., 2023). voljo, koliko odmerkov je bilo na voljo ter s koliko odmerki so cepljene. Delež cepljenih predstavljajo Osnova za vprašalnik SI-PANDA je bil vprašalnik osebe, ki so prejele najmanj en odmerek Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (WHO, cepiva proti covidu-19. Pri prikazu rezultatov o 2020), ki smo ga prevedli in v dogovoru s SZO življenjskem slogu iz decembra 2021 (19. izvedba) ustrezno prilagodili razmeram v Sloveniji. Kasneje so anketirane osebe poročale o življenjskem slogu smo vprašalnik dopolnjevali in vključevali vprašanja v zadnjih dveh tednih, pri tem so lahko odgovorile z različnih področij, kot so npr.: pripravljenost na z 'da' ali 'ne' oziroma se opredelile, da se določena cepljenje (kazalnik 7C), zaupanje v vire informacij trditev nanje ne nanaša (Slika 3). V vseh izvedbah o covidu-19, nagnjenost k teorijam zarot (kazalnik raziskave SI-PANDA od decembra 2020 naprej (1.– CMQ), doživljanje pandemije, spremembe v 26. izvedba) smo na podlagi vprašalnika WHO-5 življenjskem slogu, težave v duševnem zdravju (The World Health Organization Wel -Being Index) (kazalnik WHO-5) itd. Že v 11. izvedbi raziskave merili tudi duševno blagostanje prebivalcev. smo vključili tudi vprašanja o težavah, ki so jih Glede na rezultate vprašalnika smo anketirane osebe imele po preboleli okužbi (post covidni osebe razdelili v tri skupine, glede na predvideno sindrom ali dolgotrajni covid), tako da smo v tveganje za duševne težave (povečano tveganje za samoporočani obliki med prvimi v Sloveniji merili pojav depresivne motnje, povečano tveganje za posledice prebolele okužbe. Tudi po preklicu težave v duševnem zdravju, brez težav v duševnem epidemije smo med spletnimi panelisti merili zdravju) (Slika 4). Pri poročanju težav po preboleli podporo priporočilom za omejevanje širjenja okužbi pa so anketirane osebe iz seznama naštetih okužb in preprečitev okužbe ter dostopnost težav lahko izbrale tiste, ki so jih imele po treh do zdravstvenih storitev. V zadnjih izvedbah mesecih, ko so prebolele okužbo z virusom SARS- raziskave smo več pozornosti namenili cepljenju, CoV-2, ki je trajala še vsaj 2 meseca in je niso imeli 156 pred okužbo. Takšno poročanje smo izvedli za 3 REZULTATI osebe po preboleli prvi (ali edini okužbi) in drugi okužbi (Slika 5). Kot smo navedli že v prejšnjem poglavju, prikazujemo 2.1 Prednosti in slabosti uporabljenih le nekaj vsebin iz raziskave SI-PANDA. Izbrali smo metod oziroma omejitve ugotovitve, ki dajejo vpogled v različna obdobja pandemije oz. odgovore na vprašanja, ki smo jih Za preučevanje vpliva pandemije covida-19 na beležili tekom celega obdobja izvedbe raziskave. življenje oseb je bilo potrebno zagotoviti ažurne Navajamo tudi nekaj izsledkov, ki so že kmalu podatke in analize, zato smo raziskave izvedli kot po začetku raziskave nakazali, da bo pandemija niz spletnih anket med spletnimi panelisti. Pri- covida-19 pomembno vplivala na poslabšanje merjalne analize rezultatov spletne raziskave so zdravja in življenjskega sloga prebivalcev Slovenije. pokazale primernost uporabe spletne raziskave za Skozi vse izvedbe raziskave smo v obdobju trajanja dani namen v primerjavi z registrskimi podatki o ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS- cepljenju (eRCO) in tudi presečno anketno razis- CoV-2 spremljali podporo različnim v tistem času kavo na verjetnostnem vzorcu. veljavnim ukrepom, kot so prepoved zbiranja Delež cepljenih oseb, pridobljen iz spletne razis- večjega števila oseb, izpolnjevanje PCT pogoja, kave SI-PANDA, je bil vseskozi primerljiv s podatki zaustavitev javnega življenja, zaprtje vzgojno- cepljenih polnoletnih oseb iz eRCO (Nacionalni in- izobraževalnih ustanov, omejitev gibanja na štitut za javno zdravje [NIJZ], 2023). Rezultati ana- prostem, popolno zaprtje države, uporaba lize za december 2021, ki je primerjala delež oseb, zaščitne maske, ipd. Podpora posameznim ki so poročale o cepljenju proti covidu-19 v spletni ukrepom za preprečevanje širjenja okužb se je raziskavi SI-PANDA, in delež cepljenih proti covi- tekom pandemije postopno zmanjševala. Med du-19 iz administrativnih podatkov eRCO kažejo, decembrom 2020 in majem 2021 so bili največje da so ocene za celotno populacijo ter po spolu podpore deležni ukrepi: uporaba zaščitne maske in starostnih skupinah pri večini podskupin blizu v javnosti, izogibanje obiskovanju starejših ob administrativnim podatkom, le pri nekaj podsku- znakih okužbe, vzdrževanje medosebne varnostne pinah so manj točni, zaradi precenjene anketne razdalje v javnosti ter razkuževanje rok, kadar stopnje cepljenja v določenih podskupinah (Lav- umivanje ni možno (Slika 1). Najmanj podpore tar idr., 2022). so anketirane osebe namenjale ukrepu ostajanja doma, torej delu od doma in šolanju oziroma Primerjava ocen in vzorcev odgovorov med dve- študiju na daljavo. V drugi polovici leta 2022, ko ma načrtoma raziskav (spletna SI-PANDA med smo pričeli s tretjim sklopom raziskave in so bili panelisti in presečna anketna raziskava na verjet- ukrepi že odpravljeni, smo preverjali podporo nostnem vzorcu iz registra prebivalstva, ki je bila priporočilom zdravstvene stroke za preprečevanje izvedena v prvi polovici leta 2021) kaže, da rezul- širjenja virusa SARS-CoV-2, kot so npr. izolacija za tati zagotavljajo primernost uporabe spletne an- osebe s potrjeno okužbo, prezračevanje, uporaba kete med panelisti za dani namen. Opažene raz- mask, uporaba aplikacije Ostani zdrav, ipd. Od like pri večini spremenljivk so relativno majhne in decembra 2022 do marca 2023 so anketirane ni dokazov, da bi bili odgovori panelistov na splet- osebe največ podpore namenile izolaciji za no anketo slabše kvalitete (Berzelak idr., 2022). osebe s potrjeno okužbo (nekaj več kot 70 %) in učinkovitemu prezračevanju prostorov (nekaj manj kot 80 %). V splošnem lahko rečemo, da je podpora priporočilom ostala stabilna skozi zadnje izvedbe raziskave. 157 Slika 1: Upoštevanje ukrepov z namenom preprečevanja okužbe v zadnjih 7 dneh, skupaj, 1. –12. izvedba raziskave SI-PANDA V raziskavi SI-PANDA smo med anketiranimi Od marca 2021 naprej smo preverjali, kolikšen osebami že pred pričetkom cepljenja proti delež oseb se je že cepil. Delež cepljenih oseb je covidu-19 (cepivo še ni bilo na voljo oz. ni bilo na od marca 2021 do septembra 2021 vidno naraščal, voljo za vse prebivalce) preverjali pripravljenost na od oktobra 2021, ko je presegel 70 %, do marca cepljenje, ko bo cepivo zanje enkrat na voljo. Med 2023 pa se ni bistveno višal (Slika 2). Po podatkih decembrom 2020 in majem 2021 okrog tretjina eRCO se delež cepljenih oseb od konca decembra oseb ni bila naklonjena cepljenju. Cepljenje proti 2021 do danes ni znatno povečal. Z vsaj enim covidu-19 se je pričelo zadnji teden decembra odmerkom je cepljenih 71 % odraslih Slovencev 2020, najprej med oskrbovanci in zaposlenimi v (NIJZ, 2023). V zadnjih izvedbah raziskave domovih starejših občanov ter med izpostavljenimi SI-PANDA je stabilen tudi delež oseb, ki se ne zdravstvenimi delavci in sodelavci, nato pa med bodo cepile proti covidu-19, bodisi ker se ne želijo drugimi ogroženimi in izpostavljenimi skupinami ali pa iz zdravstvenih razlogov. po v naprej določenem prednostnem seznamu. Slika 2: Cepljenje proti covidu-19 med marcem 2021 in marcem 2023, skupaj, 9.–26. izvedba raziskave SI-PANDA 158 Rezultati raziskave SI-PANDA iz decembra 2021 alkohola kot pred pandemijo, dobra tretjina pa so pokazali, da je pandemija covida-19 poslabšala je bila manj fizično aktivna kot pred pandemijo. življenjski slog prebivalcev: 42,9 % oseb je več Več nezdrave hrane kot pred pandemijo je jedlo časa kot pred pandemijo preživelo pred televizijo, 17,2 % oseb, pri čemer po poseganju po nezdravi računalnikom ali drugimi elektronskimi napravami, hrani najbolj izstopajo osebe stare od 18 do 29 pri čemer najbolj izstopata najmlajša in najstarejša let (28,2 %). Desetina oseb navaja, da je kadila več starostna skupina (18 do 29 let: 61,2 %; 65 do kot pred pandemijo (Slika 3). 74 let: 54,9 %). Slaba desetina oseb je pila več Slika 3: Življenjski slog prebivalcev v primerjavi z obdobjem pred pandemijo, skupaj in po starostnih skupinah, 19. izvedba raziskave SI-PANDA Slika 4 prikazuje delež oseb z depresivno motnjo in od 18 do 29 let, medtem ko je bil pri osebah v težavami v duševnem zdravju od začetka merjenja najstarejši starostni skupini od 65 do 74 let ves v decembru 2020 do marca 2023 (z vmesnim čas merjenja najnižji. Od septembra 2022 naprej premorom). Delež oseb, ki so imele depresivno opažamo, da je skupni delež oseb s težavami v motnjo ali težave v duševnem zdravju, je bil skozi duševnem zdravju nižji kot v predhodnem obdobju celotni čas merjenja višji pri mlajših osebah, starih (od decembra 2020 do decembra 2021) (Slika 4). Slika 4: Pojavnost depresivne motnje ali težav v duševnem zdravju, skupaj in po starostnih skupinah, 1.–26. izvedba raziskave SI-PANDA 159 V drugi polovici aprila 2021 (11. izvedba raziskave) so imele osebe po treh mesecih, ko so prebolele smo osebe, ki so prebolele okužbo z virusom okužbo z virusom SARS-CoV-2, kakšno težavo, ki SARS-CoV-2, prvič vprašali po težavah, ki jih imajo je trajala vsaj dva meseca in je niso imeli pred po okužbi. V tistem času smo uvedli neuradno okužbo. Po podatkih zadnje, 26. izvedbe raziskave, definicijo dolgotrajnega covida, in sicer so nas so anketirane osebe po preboleli prvi (ali edini) in zanimale težave po enem mesecu od prebolele drugi okužbi najpogosteje poročale o utrujenosti okužbe z virusom SARS-CoV-2. Že takrat smo in pomanjkanju energije (Slika 5). Če primerjamo prepoznali veliko oseb (skoraj 70 %), ki so poročale, rezultate s tistimi iz 11. izvedbe SI-PANDA (Hočevar da imajo po preboleli okužbi še določene težave. V Grom et al., 2021), ki je bila izvedena konec aprila septembru 2022, ko smo pričeli s tretjim sklopom 2021, so tudi takrat anketirane osebe v največji raziskave SI-PANDA, pa smo uporabili definicijo meri poročale o težavah s slabim počutjem, dolgotrajnega covida, kot jo navaja SZO1 (WHO, utrujenostjo in pomanjkanjem energije (42,3 %). 2022). V skladu z definicijo SZO nas je zanimalo, ali Slika 5: Težave prisotne po treh mesecih po preboleli okužbi, ki trajajo/so trajale vsaj dva meseca, med osebami, ki so imele okužbo z virusom SARS-CoV-2, skupaj in glede na zaporedno okužbo, 26. izvedba raziskave SI-PANDA 1 Nadaljevanje ali razvoj novih simptomov 3 mesece po začetni okužbi s SARS-CoV-2, pri čemer ti simptomi trajajo vsaj 2 meseca brez druge razlage. 160 4 RAZPRAVA covidu-19, primerljiv delež polno cepljenih imata še Poljska in Hrvaška (Statista, 2023). V času Skozi serijo izvedb raziskave SI-PANDA, smo pandemije covida-19 se je povečal delež oseb, ki spoznali kako pomembne so takšne raziskave in so se soočale s težavami v duševnem zdravju oz. so predvsem kako pomembno je poznavanje vedenja bile izpostavljene povečanemu tveganju za razvoj ljudi in njihovih potreb v kriznih situacijah. Njihove duševne motnje (Rus Prelog, 2022). Rezultati odzive lahko upoštevamo pri oblikovanju strategij raziskave SI-PANDA skozi daljše časovno obdobje in v procesu odločanja in se tako odzovemo na so pokazali največjo razširjenost depresivne njihove potrebe (WHO, 2020). Ne glede na dejstvo, motnje oz. težav v duševnem zdravju pri najmlajši da so bila poročila o raziskavi sproti objavljena starostni skupini (od 18 do 29 let) in so primerljivi na spletu in posredovana tako odločevalcem, z izsledki drugih tujih raziskav, ki ugotavljajo, da so kot tudi širokemu naboru strokovnjakov obstaja duševne težave pogostejše pri mlajših prebivalcih grenak občutek, da stališča in mnenja ljudi pri in ženskah (Niederkrotenthaler idr., 2022). Po obvladovanju pandemije covida-19 niso bila prebolelem covidu-19 se pri nekaterih osebah upoštevana v zadostni meri. Rezultati raziskave lahko pojavijo težave, ki jih pred okužbo niso imele SI-PANDA so pokazali, da je upoštevanje ukrepov in trajajo vsaj dva meseca. Po podatkih SZO naj z namenom preprečevanja prenosa okužbe skozi bi imelo od 10 do 20 % oseb, ki so se okužile z daljše časovno obdobje upadalo. Podpora in virusom SARS-CoV-2, še najmanj dva meseca po upoštevanje je bilo večje pri tistih ukrepih, ki so okužbi nekatere zdravstvene težave (Rajan idr. se ljudem zdeli smiselni in lahko izvedljivi. Tudi 2021). Rezultati raziskave SI-PANDA pa kažejo na tuje raziskave, ki so jih izvajale druge države, so precej večji delež oseb, ki imajo po prebolelem pokazale podobne rezultate glede upoštevanja covidu-19 še določene težave. Med pogostejšimi ukrepov (COSMO-Spain, 2022) skozi daljše časovno težavami je utrujenost in pomanjkanje energije, kar obdobje. Razloge za to bi lahko iskali v pandemski ugotavljajo tudi druge tuje raziskave (Nalbandian izčrpanosti prebivalstva, ki se je odražala kot idr., 2021). demotivacija za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj in se je pojavila postopoma, 5 ZAKLJUČEK pod vplivom čustev, izkušenj ter zaznav, kot odziv na dolgotrajno in nerazrešeno stisko v življenju ljudi (WHO, 2020). V času pandemije covida-19 Z raziskavo SI-PANDA smo že tekom poteka se je poslabšal tudi življenjski slog prebivalcev, pandemije covida-19 dobili jasno sporočilo, da se pri čemer izstopa podatek, da je skoraj polovica je med pandemijo covida-19 poslabšal življenjski oseb več časa preživela pred zasloni (računalnik, slog prebivalcev Slovenije, da je bil delež oseb, ki televizija, telefon …). Kot ugotavljajo tudi tuje so imele depresivno motnjo ali težave v duševnem raziskave, se je uporaba zaslonov posebej povečala zdravju relativno visok in skozi celotni čas merjenja med mladimi odraslimi in starejšimi po vsem svetu višji pri mlajših osebah in da je visok delež v času trajanja pandemije (Pandya in Lodha, 2021; anketirancev imel težave po preboleli okužbi. Trott idr., 2022). Poslabšanje življenjskega sloga, Vprašanje, ki ostaja odprto za nadaljnje raziskave še zlasti pri mlajši populaciji bo imelo dolgoročne je ali bo to pustilo trajne neugodne posledice posledice za zdravje prebivalcev Slovenije. Po na zdravju in počutju oseb ali pa se bo stanje zadnjih podatkih raziskave SI-PANDA so z vsaj enim počasi vrnilo na raven pred začetkom pandemije. odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljene slabe Raziskave, kot je SI-PANDA bodo morale imeti tri četrtine Slovencev, podobno stanje pa odražajo tudi v bodoče pomembno vlogo pri odzivanju tudi podatki elektronskega registra cepljenih oseb, tako na morebitne nove krizne situacije, kot tudi ki kažejo, da je vsaj z enim odmerkom cepljenih na aktualne javnozdravstvene probleme, saj so 71 % odraslih Slovencev (eRCO, 2023). V primerjavi stroškovno učinkovite in dajejo hitre rezultate. z drugimi evropskimi državami je Slovenija med državami z nižjo stopnjo polne cepljenosti proti 161 LITERATURA Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Korošec, A., Gabrijelčič Blenkuš, M. in Jeriček Klanšček, H. (2021). Pandemija covid-19 Berzelak, J., Rehberger, M., Lavtar, D. in Zaletel, M. (8. v Sloveniji. Izsledki panelne spletne raziskave o 6. 2022). Could timeliness be improved by using an vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 11. val. online access panel? Case study of the pandemic Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/ fatigue survey. European Conference on Quality wp-content/uploads/2021/05/panda_porocilo_ in Official Statistics (Q2022) , Vilnius, Lithuania . po_11._valu_koncno_1.pdf https://q2022.stat.gov.lt/scientific-information/ papers-presentations/session-34 Hočevar Grom, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Šinko, M., Zaletel, M., Jeriček Klanšček, H., Vinko, M., COSMO-SPAIN. (2022). Monitoring of the behavior and , Korošec, A., Blaznik, U., Hojs, A., Miljavac, attitudes of the population related to COVID-19 in B., Perčič, S., Pirnat, N., Pohar, M., Uršič, S. in Spain (COSMO-SPAIN): WHO Study. Portalcne.isciii. Veninšek-Perpar, I. (2023). Pandemija covid-19 v es. https://portalcne.isciii.es/cosmo-spain/ Sloveniji. Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu de Vries D., Stok. M,. de Valk. T. in de Bruin, M. (2023). pandemije na življenje (SI-PANDA), 26. izvedba. The organisation of behavioural sciences during Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz. the COVID-19 pandemic: lessons learned from si/wp-content/uploads/2023/04/SI-PANDA-26.- an international comparative case study. https:// IZVEDBA-KONCNA.pdf www.rivm.nl/sites/default/files/2023-07/Policy- Koffman, J., Gross, J., Etkind, S. N. in Selman, L. summary-international-comparative-case-study- (2020). Uncertainty and COVID-19: how are behavioural-sciences.pdf we to respond?. Journal of the Royal Society Delgado Ortiz, L., Carsin, A., Merino, J., Cobo, I., Koch, of Medicine, 113(6), 211–216. https://doi.org/ S., Goldberg, X., Chevance, G., Bosch de Basea, 10.1177/0141076820930665 M., Castano-Vinyals, G., Espinosa, A., Carreras, A., Lavtar, D., Vrh, M., Mrzel, M., Rehberger, M., Berzelak, Martínez, B., Straif, K., de Cid, R., Kogevinas, M. in J. in Zaletel, M. (9. 6. 2022). COVID-19 vaccination Garcia-Aymerich, J. (2022). Changes in Population rates: comparison of administrative and survey Health-Related Behaviors During a COVID-19 data. European Conference on Quality in Official Surge: A Natural Experiment. Annals of behavioral Statistics (Q2022), Vilnius, Lithuania https:// medicine: a publication of the Society of Behavioral q2022.stat.gov.lt/scientific-information/papers- Medicine, 57(3), 216–226. https://doi.org/10.1093/ presentations/poster-session-2 abm/kaac054 Li, X., Li, J., Qing, P. in Hu, W. (2021). COVID-19 and the Elektronski register cepljenih oseb in neželenih Change in Lifestyle: Bodyweight, Time Al ocation, učinkov po cepljenju. (2023). Precepljenost proti and Food Choices. International journal of covidu-19 v Sloveniji. https://app.powerbi.com/ environmental research and public health, 18(19), view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1NTMtZWJkMi00NzZm 10552. https://doi.org/10.3390/ijerph181910552 LWFiNDItZDc5YjU5MGRkOGMyIiwidCI6ImFkMjQ 1ZGFlLTQ0YTAtNGQ5NC04OTY3LTVjNjk5MGFmY Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). TQ2MyIsImMiOjl9 Precepljenost proti covidu-19 v Sloveniji. https:// app.powerbi.com/view?r=eyJrIjoiYWQ3NGE1 Hidaka, Y., Sasaki, N., Imamura, K., Tsuno, K., Kuroda, NTMtZWJkMi00NzZmLWFiNDItZDc5YjU5M R. in Kawakami, N. (2021). Changes in fears and GRkO GMyIiwid CI6ImFkMjQ 1 ZGFlLTQ 0Y worries related to COVID-19 during the pandemic TA t N G Q 5 N C 0 4 O T Y 3 LT V j N j k 5 M G F mY T among current employees in Japan: a 5-month Q2MyIsImMiOjl9 longitudinal study. Public Health, 198, 69–74. https://doi.org/10.1016/j.puhe.2021.06.017 Nalbandian, A., Sehgal, K., Gupta, A., Madhavan, M. V., McGroder, C., Stevens, J. S., Cook, J. R., Nordvig, A. S., Shalev, D., Sehrawat, T. S., Ahluwalia, N., Bikdeli, B., Dietz, D., Der-Nigoghossian, C., Liyanage- Don, N., Rosner, G. F., Bernstein, E. J., Mohan, S., Beckley, A. A., … Wan, E. Y. (2021). Post-acute COVID-19 syndrome. Nature medicine, 27(4), 601– 615. https://doi.org/10.1038/s41591-021-01283-z 162 Niederkrotenthaler, T., Laido, Z., Kirchner, S., Braun, Učakar, V. (2021). Spremljanje precepljenosti in M., Metzler, H., Waldhör, T., Strauss, M. J., Garcia, neželenih učinkov po cepljenju proti covid-19. V B. D. in Til , B. (2022). Mental health over nine months Gabrovec, I. Eržen, A. Trop Skaza, M. Fafangel, M. during the SARS-CoV2 pandemic: Representative Vrdelja in Š. Selak (ur.), Javno zdravje in COVID-19: cross-sectional survey in twelve waves between zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov (str. April and December 2020 in Austria. Journal of 152–158). Nacionalni inštitut za javno zdravje affective disorders, 296, 49–58. https://doi.org/ 10.1016/j.jad.2021.08.153 United Nations. (5. 5. 2023). WHO chief declares end to COVID-19 as a global health emergency. https:// Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni news.un.org/en/story/2023/05/1136367 SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije. (2020). Uradni list RS, št. 19/20 World Health Organization. (2020). Monitoring in 68/20. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled knowledge, risk perceptions, preventive Predpisa?id=ODRE2550 behaviours and trust to inform pandemic outbreak response. https://apps.who.int/iris/rest/ Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni bitstreams/1289301/retrieve SARS-CoV-2 (COVID-19). (2023). Uradni list RS, št. 68/20. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled World Health Organization. (2020). Pandemic Predpisa?id=ODLO2101 fatigue, Reivigorating the public to prevent COVID-19. https://apps.who.int/iris/bitstream/ Pandya, A. in Lodha, P. (2021). Social connectedness, handle/10665/335820/WHO-EURO-2020-1160- excessive screen time during COVID-19 and Mental 40906-55390-eng.pdf Health: A review of Current evidence. Frontiers in Human Dynamics, 3. https://doi.org/10.3389/ World Health Organization. (7. 12. 2022). Post fhumd.2021.684137 COVID-19 condition (Long COVID). https://www. who.int/europe/news-room/fact-sheets/item/ Rajan, S., Khunti, K., Alwan, N., Steves, C., Greenhalgh, post-covid-19-condition T., MacDermott, N., Sagan, A. in McKee, M. (2021). In the wake of the pandemic: preparing for long COVID. European Observatory on Health Systems and Policies, World Health Organization. Regional Office for Europe. https://apps.who.int/iris/handle/ 10665/339629 Rus Prelog, P., Matić, T., Pregelj, P. in Sadikov, A. (2022). Risk of Depression, Anxiety, and Stress During the Second Wave of COVID-19 in Slovenia. Frontiers in psychiatry, 12, 788898. https://doi.org/10.3389/ fpsyt.2021.788898 Statista. (2023). Share of adults who are ful y vaccinated against COVID-19 in the European Economic Area. https://www.statista.com/statistics/1218676/ full-covid-19-vaccination-uptake-in-europe/ Trott, M., Driscol, R., Iraldo, E. in Pardhan, S. (2022). Changes and correlates of screen time in adults and children during the COVID-19 pandemic: A systematic review and meta-analysis. EClinicalMedicine, 48, 101452. https://doi.org/ 10.1016/j.eclinm.2022.101452 163 ZNANSTVENI POVZETEK 164 doc. dr. Lorna Zaletel Zadravec1, asist. dr. Vesna Homar2, dr. Tina Žagar1, izr. prof. dr. Vedran Hadžić3, prof. dr. Nikola Bešić1, dr. Mateja Kurir Borovčić1, prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek1 1 Onkološki inštitut Ljubljana 2 Zdravstveni dom Vrhnika 3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport UGODEN VPLIV ZGODNJE INTEGRIRANE REHABILITACIJE NA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA PRI BOLNICAH Z RAKOM DOJKE Povzetek bolnic s fizično aktivnostjo vsaj 150 minut na teden in delež kadilk se med kontrolno in intervencijsko UVOD: Zdrav način življenja je zelo pomemben skupino pred zdravljenjem ni razlikoval (p=0,73 in tako za zmanjševanje verjetnosti nastanka rakavih p=0,28), po letu dni pa je bil delež bolnic s fizično obolenj kot tudi za boljšo kvaliteto življenja aktivnostjo vsaj 150 minut na teden večji pri bolnikov z rakom. Namen naše raziskave je bil bolnicah intervencijske skupine (p=0,034), delež ugotoviti ali aktivnosti v sklopu zgodnje celostne kadilk pa nižji (p=0,004). V intervencijski skupini rehabilitacije vplivajo na način življenja bolnic z se je za razliko od kontrolne skupine tudi delež rakom dojke. bolnic, ki so uživale alkohol, leto dni po pričetku zdravljenja statistično značilno znižal glede na METODE: V pilotni študiji individualizirane celostne začetek zdravljenja. rehabilitacije v letih 2019–2022 je sodelovalo skupaj 600 bolnic z rakom dojke, starih 29–65 ZAKLJUČEK: Zgodnja individualizirana multi- let. V kontrolni skupini, ki je imela standardni disciplinarna celostna rehabilitacija je imela leto rehabilitacijski program, je bilo 301 pacientk. V po začetku zdravljenja ugoden učinek na zdrav intervencijski skupini je bilo 299 pacientk, ki so način življenja bolnic z rakom dojke glede fizične imele zgodnjo individualizirano multidisciplinarno aktivnosti, kajenja in uživanja alkoholnih pijač. celostno rehabilitacijo. Pacientke so izpolnjevale validirane vprašalnike EORTC QLQ-C30 pred in leto Ključne besede: zgodnja celostna rehabilitacija, po začetku zdravljenja raka. Zbrali smo podatke rak dojke, EORTC vprašalnik, zdrav način življenja o demografskih značilnostih bolnic in zdravljenju raka. Z vprašalniki pa smo bolnice povprašali tudi o fizični aktivnosti, kajenju in uživanju alkohola. REZULTATI: Med kontrolno in intervencijsko skupino bolnic ni bilo razlik glede starosti, izobrazbe, značilnosti maligne bolezni in zdravljenja. Delež 165 FAVOURABLE INFLUENCE OF EARLY INTEGRATED REHABILITATION ON HEALTHY LIFESTYLE IN BREAST CANCER PATIENTS Abstract (p=0.004). In the intervention group, unlike the control group, the proportion of patients who INTRODUCTION: A healthy lifestyle is very consumed alcohol was significantly lower one important both for reducing the probability of year after the start of treatment compared to the developing cancer and for a better quality of life start of treatment. for cancer patients. The purpose of our research was to find out whether activities as part of early CONCLUSION: Early individualized multidisciplinary integrated rehabilitation affect the way of life of comprehensive rehabilitation had a favourable breast cancer patients. effect on the healthy lifestyle of breast cancer patients in terms of physical activity, smoking and METHODS: 600 breast cancer patients aged 29- alcohol consumption. 65 participated in a pilot study of individualized comprehensive rehabilitation in 2019-2022. 301 Keywords: early comprehensive rehabilitation, patients in the control group had a standard breast cancer, EORTC questionnaire, healthy rehabilitation program and 299 patients in the lifestyle intervention group had early individualized multidisciplinary integrated rehabilitation. Patients completed the validated EORTC QLQ-C30 questionnaires before and one year after starting cancer treatment. We col ected data on the patients’ demographic characteristics and cancer treatment. With questionnaires, we also asked the patients about physical activity, smoking and alcohol consumption. RESULTS: There were no differences between the control and intervention groups of patients regarding age, education, characteristics of the malignant disease and treatment. The proportion of patients with physical activity of at least 150 minutes per week and the proportion of smokers did not differ between the control and intervention groups before treatment (p=0.73 and p=0.28), but after one year in the intervention group the proportion of patients with physical activity of at least 150 minutes per week was higher (p=0.034), while the proportion of smokers was lower 166 STROKOVNI POVZETKI 167 prof. dr. Mojca Ramšak Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta OBRAVNAVA SPOLNIH MANJŠIN V ZDRAVSTVENEM VARSTVU V SLOVENIJI Povzetek varovale spolne manjšine, ne obstajajo. Zdravstveno osebje neposrednega sistemskega OZADJE: Prispevek podaja pregled ključnih dejstev izključevanja ali namerne diskriminacije spolnih v zvezi s pravno ureditvijo pravice do zdravja in manjšin ni zaznalo, vendar intervjuvani pripadniki zdravstvenih posegov v Sloveniji za osebe različnih teh skupin niso vedno delili enakega mnenja, saj spolnih usmerjenosti, spolnih identitet/izražanj so poročali o prisotnosti neposredne homofobije, ali spolnih značilnosti ter bolnišnične prakse in neprimerne komunikacije, stigmatizacije, kulturne dojemanja odnosov med bolniki in medicinskim nekompetentnosti in drugih individualnih osebjem. diskriminatornih vedenj. Tudi prijavljeni primeri Zagovorniku enakih možnosti in Varuhu človekovih CILJI: Namen prispevka je trojen. Prvič, ponuja pravic ter siva literatura poročajo o obstoju sistematičen pregled slovenske zakonodaje in diskriminacije. bolnišničnih politik, povezanih s spolom in spolno usmerjenostjo. Drugič, ponuja pregled nad tem, ZAKLJUČEK: Čeprav je diskriminacija na podlagi kako se pravne norme in bolnišnične politike osebnih okoliščin prepovedana, v praksi obstajajo izvajajo v klinični praksi, in tretjič, poudarja sistemske ovire in se pojavljajo posamezni primeri etične izzive, ki jih zaznana družbena raznolikost neenake obravnave, neprimerne komunikacije in predstavlja za zdravstvene delavce in bolnike, ter predsodkov do spolnih manjšin. Za medicinsko predlaga, kako je mogoče ta vprašanja rešiti. osebje je potrebno več usposabljanja o kulturnih kompetencah. METODE: Opravljen je bil sistematičen pregled pravne regulacije obravnavanega področja, Ključne besede: raznolikost, spolne manjšine, internih dokumentov slovenskih splošnih javne bolnišnice, zdravstveno komuniciranje, bolnišnic in obeh univerzitetnih kliničnih centrov, profesionalna etika dokumentov Zagovornika načela enakosti, Varuha človekovih pravic, obstoječe literatura z medicinskega področja in nevladnih skupin. Opravljeni so bili polstrukturirani intervjuji z zdravstvenim osebjem in s spolnimi manjšinami. REZULTATI: Ustava in zakonodaja zagotavljata nediskriminatoren dostop do zdravstvenih storitev ne glede na osebne okoliščine. Posebne bolnišnične politike, izražene v internih dokumentih javnih bolnišnic, ki bi dodatno 168 TREATMENT OF SEXUAL AND GENDER MINORITIES IN HEALTHCARE IN SLOVENIA Abstract inappropriate communication, stigmatisation, cultural incompetence, and other individual BACKGROUND: The paper presents an overview discriminatory behaviours. Several cases were of the legal regulation of the right to health and reported to the Advocate of the Principles of medical procedures in Slovenia for people of Equality and the Human Rights Ombudsman; they diverse sexual orientations, gender identities/ are mentioned in the grey literature. expressions, or sex characteristics, as well as hospital practices and the perceived relationship CONCLUSION: Although it is prohibited between patients and medical staff. to discriminate on the basis of personal circumstances, there have been instances of OBJECTIVES: Three objectives are pursued: to inappropriate or poor communication based on provide a comprehensive overview of Slovenian prejudice against sexual minorities. More cultural gender and sexual orientation legislation and competency training for medical staff is required. hospital policies; to investigate how legal norms and hospital policies are implemented in clinical Keywords: diversity, sexual and gender practice; to highlight the ethical chal enges minorities, public hospitals, health perceived by healthcare workers and patients as a communication, professional ethics result of social diversity, and to propose solutions to these problems. METHODS: The relevant legislation, internal documents from Slovenian general hospitals and both university clinical centres, documents from the Advocate of the Principles of Equality and the Human Rights Ombudsman, medical literature, and nongovernmental organizations’ literature were systematical y reviewed. Semi-structured interviews were conducted with medical personnel and sexual minorities. RESULTS: The Constitution and legislation guarantee non-discriminatory access to health services regardless of personal circumstances. Special hospital policies expressed in internal documents of public hospitals that would additional y protect sexual minorities do not exist. The medical staff does not perceive direct systemic exclusion or intentional discrimination against sexual minorities, but members of these groups reported instances of homophobia, 169 Eva Štromajer, prim. dr. Mateja Rok Simon Nacionalni inštitut za javno zdravje OBOLEVNOST ŽENSK FEMALE MORBIDITY V SLOVENIJI 2017-19 IN SLOVENIA 2017-19 Povzetek Abstract Ženske v primerjavi z moškimi živijo dlje časa, Women live longer than men, but have a higher vendar imajo višjo obolevnost in pogosteje morbidity and visit their doctor more frequently. obiskujejo zdravnika. Cilj prispevka je z analizo Our objective is to estimate female morbidity in obravnav na primarni ravni in hospitalizacij oceniti Slovenia by analyzing primary care outpatient obolevnost žensk v Sloveniji. V raziskavo so bile visits and hospitalisations. Female residents of zajete prebivalke Slovenije, stare 15 let in več. Slovenia aged 15 years and more were included. Zajeti so bili primeri obravnav na primarni ravni We analyzed primary care visits in the year 2019 v letu 2019 in povprečje primerov hospitalizacij and average number of hospitalizations in the za leta 2017-19. Izračunane so bile absolutne in years 2017-19. Absolute and relative numbers of relativne frekvence hospitalizacij in obravnav hospitalisations and outpatient visits by age, sex, na primarni ravni po starosti, spolu, poglavjih, chapters, categories and diagnoses of ICD-10- sklopih in diagnozah Mednarodne klasifikacije AM, Sixth Edition and rates of hospitalisation and bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za outpatient visits by age and sex were calculated. statistične namene (MKB-10-AM, verzija 6) ter po Women had a higher frequency of outpatient starosti in spolu specifične stopnje hospitalizacij visits than men, and were hospitalised more in obravnav na primarni ravni. Ženske so bile frequently than men. The most common causes pogosteje kot moški obravnavane na primarni of outpatient visits among women were diseases ravni zdravstvenega sistema, ter pogosteje of the musculoskeletal system and connective hospitalizirane kot moški. Najpogostejši vzroki za tissue, diseases of the respiratory system and obravnave na primarni ravni so bile pri ženskah diseases of the genitourinary system, and the bolezni mišično skeletnega sistema in vezivnega most common causes of hospitalisations were tkiva, bolezni dihal ter bolezni sečil in spolovil, neoplasms, diseases of the circulatory system and najpogostejši vzroki za hospitalizacije pa so bile diseases of the genitourinary system. Injuries were novotvorbe, bolezni obtočil ter bolezni sečil in less frequent among women than among men, spolovil. Poškodbe so bile pri ženskah redkejše except among older residents, where outpatient kot pri moških, razen pri starejših, kjer so bile visits due to injuries were almost equal between obravnave na primarni ravni zaradi poškodb med sexes. Women were more frequently hospitalised spoloma skoraj izenačene, hospitalizacije zaradi because of injuries than men, mainly due to a poškodb pa so bile pri ženskah pogostejše kot pri higher rate of injuries due to fal s. As morbidity moških, predvsem zaradi višje stopnje poškodb increases with age, it is expected to keep increasing pri padcih. Obolevnost narašča s starostjo, zato due to an aging population. Increasing morbidity je zaradi starajočega prebivalstva pričakovati, da contributes to a stressed healthcare system, bo še naraščala. Naraščajoča obolevnost prispeva thus making preventive measures, especial y for k obremenjenosti zdravstvenega sistema, kar še diseases with the highest burden, even more povečuje pomembnost preventivnih ukrepov, important. predvsem za bolezni, ki predstavljajo največje breme. Keywords: women, morbidity, primary care outpatient visit, hospitalisation Ključne besede: ženske, obolevnost, obravnava na primarni ravni, hospitalizacija 170 Barbara Mihevc Ponikvar Nacionalni inštitut za javno zdravje RODNOST V SLOVENIJI V ZADNJIH PETDESETIH LETIH Povzetek življenja prispeva k spremembam v starostni strukturi prebivalstva. Zato so ključni ukrepi Svetovno prebivalstvo je leta 2022 doseglo 8 skrbi za zdravje vseh generacij, zdravo in aktivno milijard in projekcije kažejo, da se bo konec staranje ter medgeneracijsko sodelovanje. stoletja bližalo 11 milijardam. Najhitreje raste prebivalstvo Afrike, kjer celotna stopnja rodnosti Ključne besede: celotna stopnja rodnosti, presega 4 otroke na žensko v rodni dobi. Drugod nataliteta, Slovenija je bistveno nižja, v Evropi 1,5, v Severni Ameriki 1,6, v Južni Ameriki in Aziji 1,9 ter v Oceaniji 2,1 otroka na žensko v rodni dobi. V prispevku bodo prikazane ugotovitve o rodnosti v Sloveniji, ki smo jih pripravili z obdelavo javno dostopnih podatkov Statističnega urada in podatkov Perinatalnega informacijskega sistema, katerega upravljavec je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Celotna stopnja rodnosti je bila v Sloveniji v zadnjem desetletju precej stabilna, okoli 1,6 otroka na žensko v rodni dobi, kar je primerljivo s povprečjem v Evropski uniji. Kljub temu število živorojenih po letu 2010 upada in posledično se zmanjšuje tudi število živorojenih na 1.000 prebivalcev. Upad je posledica vse manjšega števila žensk v rodni dobi, posebno med 25. in 34. letom, kar je posledica strmega padca rodnosti v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja. Povprečna starost porodnic je v štirih desetletjih porasla za šest let, razmak med rojstvi se je zmanjšal. Celotna stopnja rodnosti je leta 2021 je znašala od 1,4, v Obalno-kraški regiji do 2,0 v Jugovzhodni Slovenski regiji. V regijah z višjo stopnjo rodnosti se rodi več otrok tretjega ali višjega reda. Tretjega otroka in več pogosteje rodijo ženske z nižjo stopnjo izobrazbe in prebivalke Slovenije, katerih država prvega bivališča ni bila Slovenija. Z leti narašča tudi delež žensk, ki sploh niso rodile. Celotna stopnja rodnosti v Sloveniji ne zadošča za naravno obnavljanje prebivalstva. Skupaj z naraščanjem pričakovanega trajanja 171 FERTILITY RATE IN SLOVENIA IN LAST FIFTY YEARS Abstract in life expectancy, it contributes to changes in population age structure. It is therefore crucial to The world population reached 8 bil ion in 2022 ensure the health of all generations, with active and is projected to approach 11 bil ion by the end ageing and intergenerational cooperation. of the century. The fastest growing population is in Africa, where the total fertility rate exceeds Keywords: total fertility rate, live births per 1,000 4 children per woman of reproductive age. population, Slovenia Elsewhere it is significantly lower, in Europe 1.5, in North America 1.6, in South America and Asia 1.9 and in Oceania 2.1 children per woman of childbearing age. The paper will present the findings on fertility rates in Slovenia, which were prepared by processing publicly available data from the Statistical Office and data from the Perinatal Information System, which is managed by the National Institute of Public Health. The total fertility rate in Slovenia has been quite stable over the last decade, around 1.6 children per woman of childbearing age, which is comparable to the average in the European Union. Despite this, the number of live births is declining after 2010, and as a result, the number of live births per 1,000 population is also decreasing. The decline is the result of the decreasing number of women of childbearing age, especial y between the ages of 25 and 34, which is the result of a sharp fall in the fertility rate in the last two decades of the previous century. The average age of women giving birth increased by six years in four decades, and the interval between births decreased. The total fertility rate in 2021 ranged from 1.4 in the Coastal-Karst region to 2.0 in the South-eastern Slovenian region. In regions with a higher fertility rate, more children of the third order or higher are born. The children of the third order or higher are born more often by women with a lower level of education and by residents of Slovenia whose country of first residence was not Slovenia. Over the years, the proportion of women who have never given birth is also increasing. The total fertility rate in Slovenia is not sufficient for population renewal. Along with the increase 172 prof. dr. Vesna Zadnik1, doc. dr. Andreja Kukec2 1 Onkološki inštitut Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta SLOVENSKI RAZISKOVALNI PROGRAM ZA CELOSTNO OBRAVNAVO RAKA SLORApro Povzetek 5. Razpoznati in analizirati dejavnike, ki so pomembni za izboljšanje kakovosti življenja Namen raziskovalnega programa SLORApro onkoloških bolnikov, za zmanjšanje bremena je celostno raziskovanje in z dokazi podprto poznih posledic bolezni in zdravljenja ter za obvladovanje raka v Sloveniji. Hkrati želimo izboljšanje preživetja bolnikov z rakom. pridobljena znanja in izkušnje prenesti tudi 6. Raziskati socialno-ekonomsko neenakosti v na področje obvladovanja drugih kroničnih dejavnikih tveganja za raka, bremenu raka in nenalezljivih bolezni. Raziskave pripravljamo na obravnavi onkoloških bolnikov v Sloveniji ter vseh ravneh zdravstvenega varstva – delovna predlagati možne ukrepe za zmanjšanje teh področja so predlagana ločeno za raziskave na ravni neenakosti. primarne, sekundarne in terciarne preventive. 7. V slovenski javnozdravstveni prostor razvijati in Cilji raziskovalnega programa SLORApro so: uvajati nove metode in tehnologije za zbiranje, 1. Na podlagi podatkov nacionalnega Registra računalniško obdelavo, analizo in interpretacijo raka analizirati breme raka v Sloveniji ter zdravstvenih podatkov. kazalnike postaviti v mednarodni kontekst. 8. Ugotoviti, katere primere dobrih praks v 2. Identificirati najpomembnejše dejavnike primarni, sekundarni ali terciarni preventivi tveganja za nastanek raka v Sloveniji in raka bi lahko prenesli na obvladovanje predlagati z dokazi podprte ukrepe primarne drugih nenalezljivih bolezni ali v organizacijo preventive. nacionalnega zdravstvenega sistema. 3. Spremljati učinke obstoječih nacionalnih Ključne besede: onkološka epidemiologija, presejalnih programov za raka ter z dokazi breme raka, dejavniki tveganja, presejalni utemeljevati (ali zavreči) smiselno uvajanje programi, register raka novih. 4. Za posamezno vrsto raka s pomočjo kliničnih registrov razviti kazalnike kakovosti obravnave (pri diagnostiki, zdravljenju, rehabilitaciji in paliativni oskrbi), zagotoviti njihovo spremljanje, analizo in ustrezno interpretacijo, ki je osnova predlogov izboljšav zdravstvenega sistema. 173 SLOVENIAN RESEARCH PROGRAMME FOR COMPREHENSIVE CANCER CONTROL SLORApro Abstract 5. Identifying and analysing factors that are important for improving the quality of life of The goal of the new research programme SLORApro cancer patients and survivors, for reducing is to ensure evidence-based comprehensive the burden of late effects of disease and cancer research and cancer control in Slovenia. treatment, and for improving the survival of At the same time, we want to transfer the cancer patients. knowledge and experience to the management 6. Exploring socio-economic inequalities in the of other chronic non-communicable diseases, and risk factors, in the cancer burden and in the participate in the establishment of new standards health care management of cancer patients in for monitoring the quality of patient care in the Slovenia and proposing possible measures to Slovenian national health system (SNHS). Research reduce them. activities are planned at all levels of healthcare and cancer control - activities are proposed seperately 7. Developing and introducing to the Slovenian for research in primary, secondary and tertiary public health landscape new methods prevention. and technologies for collecting, computer processing, analysing and interpreting health Objectives of the SLORApro research programme data. are: 8. Identifying examples of good practice at the 1. Analysing the national cancer burden using the primary, secondary and tertiary level of cancer Slovenian Cancer Registry data, and placing prevention, which could prove relevant in the indicators in the international context. study of other non-communicable diseases or 2. Identifying the main cancer risk factors in to the management of the SNHS. Slovenia and proposing evidence-based Keywords: cancer epidemiology, cancer burden, primary prevention measures. risk factors, screening programmes, cancer registry 3. Monitoring the effects of existing national cancer screening programmes and supporting the evidence-based introduction (or cencel ation) of new ones. 4. Through clinical cancer registries developing quality performance indicators (for diagnosis, treatment, rehabilitation and pal iative care) for different cancer types, ensuring their monitoring, analysis and appropriate interpretation, which represents the basis for proposed improvements of the SNHS. 174 Sonja Tomšič, Katarina Plantosar, Amela Duratović Konjević, Janez Žgajnar, Branko Zakotnik, Vesna Zadnik Onkološki inštitut Ljubljana POMEN STRATEŠKIH NAČRTOV V ČASU IZREDNIH RAZMER – PRIMER DRŽAVNEGA PROGRAMA OBVLADOVANJA RAKA Povzetek rehabilitacije bolnic z rakom dojk, ki je bil kljub spremenjenim razmeram v zdravstvenem sistemu UVOD: Državni program obvladovanja raka zaradi epidemije covid-19 s prilagoditvami (DPOR) je strateški dokument, ki od leta 2010 ter uporabo IKT v celoti izpeljan in je pokazal oblikuje cilje in aktivnosti za razvoj onkologije. spodbudne rezultate. Kot zastavljeno v DPOR Predstavlja dogovor med strokovnjaki, odločevalci 2022-2026 nameravamo aktivnosti razširiti na vse in javnostjo, ki je še posebej pomemben v času bolnišnice, ki zdravijo rake, in na vse vrste rakov. V izrednih okoliščin, ki prizadenejo delovanje času epidemije covid-19 je prišlo do pomembnega zdravstvenega sistema. sistemskega premika na področju paliativne oskrbe, kjer je več kot polovica bolnikov onkoloških METODE: Opisane bodo sistemske aktivnosti na bolnikov, saj je od leta 2021 dalje zagotovljeno področju obvladovanja raka, ki so v času izrednih financiranje petih dodatnih mobilnih paliativnih razmer med epidemijo covida-19 blažile njen vpliv timov, za kar si že leta skupaj prizadevata DPOR in na celostno obravnavo bolnikov z rakom. Državni program paliativne oskrbe. REZULTATI: Med epidemijo je bilo področje ZAKLJUČEK: Strateški dokumenti, kot je DPOR, onkologije prepoznano kot prednostno področje, vključujejo dogovorjene prednostne aktivnosti z ki ne sme biti ustavljeno. Zaradi omejevalnih določenega področja. Skupna prizadevanja so še ukrepov so bile začasno ustavljene aktivnosti posebej pomembna v časih motenj v običajnem vabljenja v presejalne programe. Ponovna delovanju zdravstvenega sistema, kar smo prikazali vzpostavitev je sledila po treh mesecih, zamude na primeru obvladovanja raka v času epidemije pa so bile nadoknadene v šestih mesecih. Register covid-19. raka je zgodaj v epidemiji vzpostavil sprotno spremljanje obravnave bolnikov z rakom ter Ključne besede: državni program, rak, o rezultatih poročal odločevalcem in javnosti. obvladovanje raka, covid-19 Zaradi zaznanih upadov novih primerov raka je bila pripravljena komunikacijska strategija o varni udeležbi v presejalnih programih in spodbuda za iskanje zdravstvene pomoči ob sumljivih znakih. V skladu z aktivnostmi in cilji DPOR 2017-2021 se je 2019 pričel izvajati pilotni projekt celostne 175 THE IMPORTANCE OF STRATEGIC PLANS DURING PANDEMICS - THE EXAMPLE OF THE NATIONAL CANCER CONTROL PROGRAM Abstract thus the activities have been planned to extend to all sorts of cancers and all institutions treating INTRODUCTION: Since 2010 the National Cancer cancer patients within the NCCP 2022-2026. Control Program (NCCP) is a strategic document During covid-19 epidemic major step has been with goals and activities for the development of achieved in pal iative care, where five additional oncology. It represents an agreement between mobile pal iative care teams are funded by the experts, decision-makers and the public, which health insurance from 2021 onwards. This was a is especial y important in times of special common goal of NCCP and the National Pal iative circumstances that affect the functioning of the Care Program for years. health system. CONCLUSION: Strategic documents, such as the METHODS: Systemic activities in the field of NCCP, include priority activities in a specific area cancer control will be described, which during of healthcare. They are especial y important in the covid-19 epidemic mitigated the impact of times of disruptions in the normal functioning of epidemic measures on the cancer care. the healthcare system, as we could observe in the example of cancer control during the covid-19 RESULTS: During the epidemic, oncology was epidemic. recognized as a priority that must operate continously. Even though due to the epidemic Keywords: national program, cancer, cancer control measures, some activities of the screening control, covid-19 programs were temporarily suspended. They were reintroduced after three months, and the cath-up of the delays fol owed in the next six months. The cancer registry established a real- time monitoring of the cancer care early in the epidemic and reported the results to the public. The obsreved declines in new cancer cases have initiated a communication strategy on the safety of participation in the screening programs and encouraging people to seek medical care with suspicious symptoms.As set up in the goals of NCCP 2017-2021, a pilot project for the comprehensive rehabilitation of breast cancer patients began in 2019. The proposed activities were adjusted with the use of ICT and carried out as planned despite the changes in the healthcare system imposed by the covid-19 epidemic. The results are promising, 176 Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Mateja Kurir Borovčić, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl Onkološki inštitut Ljubljana 15 LET KAKOVOSTI PROGRAMA DORA Povzetek ZAKLJUČEK: Program DORA zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni UVOD: V organiziran populacijski Državni presejalni enoti v Sloveniji. Letno merjeni kazalniki kakovosti program za raka dojk DORA so na mamografijo programa glede na standarde Evropskih smernic vsaki dve leti vabljene slovenske ženske med 50. in kažejo, da je program učinkovit in vodi k cilju - 69. letom starosti. Program DORA na prvo mesto zmanjšanje umrljivosti zaradi raka dojk v ciljni postavlja zagotavljanje kakovosti v presejalnem populaciji za 25–30 %. procesu v vseh korakih obravnave vabljenih žensk in deluje v skladu z Evropskimi smernicami za Ključne besede: presejalni program, rak dojk, zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk. programske smernice, nadzor kakovosti, Slovenija METODE: Vsi presejalni centri in sodelavci programa DORA po Sloveniji delujejo enotno po navodilih in protokolih Programskih smernic DORA, ki so osrednji dokument programa in celovito opredeljujejo upravljavske in zdravstvene storitve. Ta enotna pravila s postavljenimi standardi in vnaprej določenimi kazalniki omogočajo spremljanje in korekcijo kakovosti ter so obvezujoča za vse sodelujoče v programu. Upravljalska enota programa DORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana na osnovi opredeljenih postopkov in kazalnikov kakovosti izvaja strokovni nadzor kakovosti dela presejalnih centrov, osebja, tehnične opreme in spremlja dogovorjene kazalnike kakovosti. Kakovost programa se odraža tudi v primerni komunikaciji z obravnavanimi ženskami in vsemi ciljnimi javnostmi. REZULTATI: V 15ih letih zagotavljanja kakovosti program beleži povprečno udeležbo žensk nad 75 %, 3 % slikanih žensk na nadaljnjih obravnava, skoraj 80 % odkritih rakov dojk v neinvazivni obliki ali v stadiju I in dve tretjini invazivnih rakov manjših od 15 mm. 177 15 YEARS OF QUALITY ASSURANCE IN THE DORA PROGRAMME Abstract CONCLUSION: The DORA programme ensures equality for invited women during all screening INTRODUCTION: The Slovenian organised national procedures in all screening facilities. Meeting the breast cancer screening programme DORA performance indicators according to the European invites women aged 50 to 69 years to undergo guidelines, the programme shows its efficiency mammography screening every 2 years. Quality and predicts a long-term reduction in mortality assurance in the screening is crucial for achieving due to breast cancer in Slovenia for 25-30%. long-term goal of the screening. DORA programme fol ows European guidelines for breast cancer Keywords: screening programme, breast cancer, screening and diagnosis to ensure equality for guidelines, quality control, Slovenia invited women in every step of the screening process. METHODS: All screening units should comply with the required quality standards of the Programme DORA guidelines and are required to provide screening mammography services according to predefined process protocols. Programme guidelines define screening policy, screening process, organisation and activities (management and healthcare services). On their basis, the managing unit of the programme at the Institute of Oncology Ljubljana performs quality audit in the screening units, technical equipment and personnel and evaluates the programme’s performance indicators. Programme quality is reflected also in adequate communication strategy with invited women and other target audience. RESULTS: In 15 years of quality assurance, the DORA programme has resulted in more than 75% overall participation rate of women, in 3% recal , near 80% of screened-detected cancers are non- invasive or stage I and two thirds of invasive cancers are smal er than 15 mm. 178 Katarina Bitenc1, Ana Hojs1, Majda Pohar1, Anže Medved2, Simona Perčič1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Agencija Republike Slovenije za okolje POVEZANOST MED VROČINSKIMI VALOVI IN ŠTEVILOM SMRTI PO DIAGNOZAH, STAROSTNIH SKUPINAH IN SPOLU ZA UPRAVNO ENOTO LJUBLJANA OD LETA 2013 DO 2020 Povzetek vzroke smrti in 3. zmanjšano število smrti v letu 2020 za oba spola in vse starostne skupine, zaradi OZADJE: Število smrti v času vročinskih valov se bolezni obtočil. Ostale statistične podskupine lahko zaradi različnih vzrokov poveča. V svetu sta niso pokazale statistično značilnega povečanja/ prisotna dva pojava, ki bosta vplivala na breme zmanjšanja števila umrlih v času vročinskih valov. smrti zaradi vročinskih valov v prihodnosti: 1. vročinski valovi bodo pogostejši, daljši in močnejši, ZAKLJUČEK: V Upravni enoti Ljubljana analize 2. prebivalstvo se v Evropi stara in kronične povezanosti med vročinskimi valovi in številom nenalezljive bolezni naraščajo, starejši pa so umrlih niso pokazale statistično značilnega najbolj ranljiva populacija za povečano število povečanja števila umrlih v zadnjih osmih letih, smrti v času vročinskih valov. razen v letu 2017. To je vzpodbuden podatek, saj mesto Ljubljana deluje kot toplotni otok. Na NIJZ METODE: Izračunali smo kratkotrajno (letno) vsako leto pripravljamo priporočila za ukrepe časovno povezanost med vročinskimi valovi in za preprečevanje škodljivih posledic vročinskih preseženo umrljivostjo po diagnozah (vsi vzroki in valov na zdravje. Še naprej moramo nadaljevati bolezni obtočil), spolu in starostnih skupinah (stari z javnozdravstvenimi ukrepi in medresorskim od 5 do 74 let in stari 75+ let) kot relativno tveganje sodelovanjem. (RT) in 95 odstotni interval zaupanja (95 % IZ). Analize smo naredili za Upravno enoto Ljubljana Ključne besede: podnebne spremembe, vročinski za časovno obdobje od leta 2013 do 2020. valovi, povečano/zmanjšano število smrti REZULTATI: Pri analizi smo našli statistično značilno: 1. zmanjšanje števila smrti v letu 2013 za oba spola v starostni skupini 5-74 let in za vse vzroke smrti; 2. povečano število smrti v letu 2017 za oba spola in vse starostne skupine, za vse 179 ASSOCIATION BETWEEN HEATWAVES AND NUMBER OF DEATHS DUE TO DIAGNOSIS, AGE GROUPS AND SEX FOR LJUBLJANA MUNICIPALITY FROM 2013 TO 2020 Abstract CONCLUSION: In the municipality of Ljubljana the association between heatwaves and number BACKGROUND: Mortality due to different causes of deaths didn’t show statistically significant increases during the intense summer heat. There increase in number of deaths in the last eight are two phenomena in the world that will impact years, except in 2017. This is an encouraging on mortality during heatwaves in the future; 1. fact, as the city of Ljubljana is considered as heat Heatwaves will become more frequent, last longer island. At the National Institute of Public Health and be more intense, 2. The population in Europe every year public health measures are prepared is growing old and chronic no-communicable for preventing the harmful health effects of the diseases increase and old age individuals are heatwaves. However, public health measures and especial y at risk for mortality during heatwaves. inter sectoral cooperation remain just as crucial as in previous years. METHODS: We estimated relative mortality risks for the observed diagnoses (all causes and Keywords: climate change, heatwaves, increased/ circulatory system causes), sex and age (from 5 to decreased number of deaths 74 years old, and 75+ years old), as well as 95 % confidence intervals and excess deaths associated with heatwaves occurring from 2013 to 2020. RESULTS: In the analysis we found statistical y significant: 1. a decreased number of deaths in 2013 for both sex in age group 5-74 years old for all causes of death; 2. an increased number of deaths in 2017 for both sex in all age groups for all causes of deaths; 3. a decreased number of deaths in 2020 for both sex in all age groups for diseases of the circulatory system. The rest analyzed subgroups in each year showed not to be statistical y significant. 180 Nives Letnar Žbogar Nacionalni inštitut za javno zdravje ZDRAVJE V VRTCU Povzetek aktualne situacije in hitra odzivnost, dobra sprejetost in ocene programa med uporabniki, Program zdravje v vrtcu vodi NIJZ in promovira partnerstvo, dober kanal za promocijo zdravja. dobro počutje in zdravje v okolju vrtca. Želimo razviti in okrepiti zmožnosti (capacity building) Ključne besede: zdravje, otroci, vrtec, promocija, vrtcev za oblikovanje okolij, ki razumejo dobro zdrav življenjski slog počutje in zdravje kot pomembno vrednoto in si prizadevajo ustvariti pogoje ter krepijo sposobnosti posameznika za ohranjanje in izboljševanje zdravja v celotnem življenju. Vzgojitelji v SLO vrtcih so dobro pedagoško izobraženi, o vsebinah zdravja pa manj. V Sloveniji je 83,7 % otrok od 1 do 5 let vključenih v organizirano varstvo v vrtcih. V vrtcih je zaposlenih več kot 12.000 strokovnih delavcev. Program ponuja izobraževanja za zaposlene, usmerja izvajanje aktivnosti z otroci preko teme rdeče niti, priporoča gradiva, posreduje informacije, povezuje vrtec z lokalnimi partnerji. Vsebine predstavijo strokovnjaki posameznega področja. Teme so različne, vedno podpirajo zdrav življenjski slog. Podpiramo skupnostni pristop, vseživljenjsko učenje in zmanjševanje razlik v zdravju. Vse aktivnosti so vodene na nacionalni ravni, izvedene na regionalni. V program se vrtci vključijo prostovoljno. Dostopen je vsem vrtcem na https://www.nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu . Če poročajo o izvedenih aktivnostih (z/za otroke, starše, zaposlene ter v lokalni skupnosti) pridobijo točke za napredovanje. V šolskem letu 2019/20 je poročila oddalo 37,6% vseh vrtcev, dejavnosti pa so izvedli za 24.100 otrok (27,5%). V času epidemije COVID-19 smo podprli promocijo zaščitnih ukrepov, v nadaljevanju pa spodbujamo hitro okrevanje. Zaposlenim je podpora NIJZ znatno pomagala, da so zdrav življenjski slog v vrtcu sprejeli in podprli tudi starši (npr.: pitje nesladkanega čaja, praznovanja brez nezdrave hrane, vsakodnevno bivanje zunaj). Prednosti programa, ki poteka od 2006 so na strani ponudnika in uporabnikov: razumevanje in prepoznava potreb uporabnikov, 181 HEALTH IN KINDERGARTEN Abstract and users: understanding and recognition of user needs, current situations and quick response, The health in kindergarten program is coordinted good acceptance and evaluations of the program by NIJZ and promotes wel -being and health in among users, partnership, a good channel for the kindergarten setting. We want to develop health promotion. and strengthen the capabilities (capacity building) of kindergartens to create environments that Keywords: health, children, kindergarten, understand wel -being and health as an important promotion, healthy lifestyle value and strive to create conditions and strengthen the individual‘s abilities to maintain and improve health throughout life. Educators in SLO kindergartens are well pedagogical educated a little less about health. In Slovenia, 83.7% of children from 1 to 5 years old are included in kindergartens where more than 12,000 professionals are employed. The program offers training for employees, sugests activities with children on certai topic, recommends materials, provides information, connects the kindergarten with local partners. The topics are presented by experts in each field, are different, they always support a healthy lifestyle. We support a community approach, lifelong learning and reducing inequalities. All activities are managed at the national level, carried out at the regional level. Kindergartens join the program voluntarily. It is available to all kindergartens on https://www. nijz.si/sl/zdravje-v-vrtcu. If they report on the activities carried out (with/for children, parents, employees and in the local community), they also gain points for promotion. In the 2019/20 school year, 37.6% of all kindergartens submitted reports, and activities were carried out for 24,100 children (27.5%). During the COVID-19 epidemic, we supported the promotion of protective measures, after that we encourage a recovery. NIJZ‘s support significantly helped the employees to encurage parents to eaccept and support a healthy lifestyle in the kindergarten (eg: drinking unsweetened tea, celebrations without unhealthy food, spending time outside every day). The advantages of the program, which has been running since 2006, are on the side of the provider 182 PR P E R P E R P E R Č E E Č VAN V JE AN JE BOL BO E L ZN E I ZN (DE ( JA J VN A I VN KI K TVEGAN VE J GAN A J ) A ZNANSTVENI PRISPEVEK 184 Aljaž Brlek, doc. dr. Matej Gregorič Nacionalni inštitut za javno zdravje EMPIRIČNA VELJAVNOST MODELA (NE)NEZDRAVEGA PREHRANJEVANJA – POVEZAVE MED MODELOM IN IZBRANIMI S PREHRANO POVEZANIMI ZDRAVSTVENIMI IZIDI Povzetek REZULTATI: Rezultati so pokazali, da je nezdravo prehranjevanje, opredeljeno z modelom (ne) IZHODIŠČA: Prehrana je ena najpomembnejših zdravega prehranjevanja, povezano s kajenjem, determinant zdravja in ima pomembno vlogo pri neupoštevanjem priporočil za telesno dejavnost, preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Za srednjo ali nižjo izobrazbo, pogostejšim analizo prehranskih vzorcev je bilo v preteklosti doživljanjem stresa, moškim spolom in starostjo, oblikovanih več prehranskih indeksov. Slovenski nižjo od 55 let. V drugem delu statistične analize model (ne)zdravega načina prehranjevanja, se je pokazalo, da imajo tisti, ki se nezdravo namenjen obdelavi podatkov presečne raziskave prehranjujejo, višje obete za prekomerno telesno Z zdravjem povezan vedenjski slog pri odraslih maso/debelost (RO = 1,23 (1,10-1,37); p < 0,001) in prebivalcih Slovenije, do sedaj še ni bil evalviran. nižje obete za sladkorno bolezen (RO = 0,45 (0,35- 0,58), p < 0,001). METODE: Podatki so bili zbrani v okviru anketne presečne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski ZAKLJUČEK: Naše delo prikaže delno evalvacijo slog pri odraslih prebivalcih Slovenije 2020. V modela (ne)zdravega prehranjevanja in zagotovi prvem delu statistične analize smo z multivariatno dodatne dokaze za povezavo med modelom logistično regresijo ugotavljali povezave in prekomerno telesno maso ter debelostjo. med nezdravim prehranjevanjem in socio- Prikazane pomanjkljivosti modela (ne)zdravega demografskimi dejavniki ter dejavniki življenjskega prehranjevanja kot napovednega dejavnika za sloga. V drugem delu smo z multivariatno logistično zdravstvene izide so lahko podlaga za prilagoditev regresijo ugotavljali povezave med izbranimi in izboljšanje modela. samoporočanimi zdravstvenimi izidi (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, prekomerna telesna Ključne besede: prehrana, kardiovaskularne masa in debelost, zvišane maščobe v krvi) in bolezni, debelost, sladkorna bolezen nezdravim prehranjevanjem. 185 EMPIRICAL VALIDATION OF THE MODEL OF (UN)HEALTHY DIET – ASSOCIATIONS BETWEEN THE MODEL AND SELECTED DIET-RELATED HEALTH OUTCOMES Abstract CONCLUSION: We present a partial evaluation of the model of (un)healthy diet and provide BACKGROUND: Nutrition is one of the most additional evidence for the link between the model important determinants of health and plays an and being overweight or obese. The shortcomings important role in the prevention of chronic non- of the model of (un)healthy diet as a predictor communicable diseases. Several diet indices for health outcomes can be the basis for further have been developed in the past to analyse adjustments and improvements of the model. dietary patterns. The Slovenian model of (un) healthy diet intended for the analysis of cross- Keywords: diet, cardiovascular diseases, obesity, sectional research Countrywide Integrated diabetes mellitus Noncommunicable Disease Intervention of Slovenia has not yet been evaluated. METHODS: Data were col ected in the cross- sectional study Countrywide Integrated Noncommunicable Disease Intervention 2020. We used multivariate logistic regression to determine the associations between unhealthy diet and socio-demographic and lifestyle factors. In the second part, we used multivariate logistic analysis to determine the relationship between selected self-reported health outcomes (cardiovascular diseases, diabetes mel itus, overweight and obesity, high lipid levels) and unhealthy diet. RESULTS: The results showed that unhealthy diet defined by the model of (un)healthy diet is associated with smoking, non-compliance with recommendations for physical activity, lower education, more frequent stress, male gender and people younger than 55 years. The second part of the statistical analysis showed that those with unhealthy diets had higher odds ratio for being overweight or obese (OR=1.23 (1.10-1.37); p<0,001) and lower odds ratio for diabetes (OR=0.45 (0.35-0.58); p<0,001). 186 idr., 2018; Kant, 2004; Wong in Louie, 1 UVOD 2021). Posteriorni pristop temelji na uporabi eksplorativnih statističnih analiz podatkov (analiza Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo enega grozdov, faktorska analiza in analiza glavnih največjih javnozdravstvenih izzivov, pri čemer komponent) (Wong in Louie, 2021). S tovrstno število raziskav in moč dokazov, ki kažejo na pomen analizo prehranskih vnosov lahko opredelimo zdravega življenjskega sloga (zdrava prehrana, prehranske vzorce znotraj posameznih populacij. telesna aktivnost, učinkovito obvladovanje stresa, Ker pa so prehranski vzorci opredeljeni izključno izogibanje alkoholu in kajenju, cepljenje) v primarni za preiskovane populacije, analize večinoma niso in sekundarni preventivi kroničnih nenalezljivih ponovljive med različnimi populacijami (Burggraf bolezni še vedno narašča (Gil idr., 2015; Stanaway idr., 2018; Wong in Louie, 2021). Prav tako s idr., 2018). tovrstnim pristopom ne opredelimo nujno najbolj zdravih prehranskih vzorcev, saj le ti niso izpeljani Prehrana je ena najpomembnejših determinant iz trenutno sprejetih prehranskih smernic ali na zdravja in ima pomembno vlogo pri preprečevanju dokazih temelječih odnosih med prehrano in kroničnih nenalezljivih bolezni (Afshin idr., zdravjem (Burggraf idr., 2018). Nasprotno pa a 2019; Arvaniti in Panagiotakos, 2008; Burggraf priori prehranski indeksi temeljijo na trenutnem idr., 2018; Gil idr., 2015). V preteklih letih so prehranskem znanju in opredelijo prehranske bili oblikovani številni sestavljeni kazalniki (t.i. komponente, ki so znane kot pomembne za prehranski indeksi), katerih cilj je sočasno z več promocijo zdravja in odražajo razmerja tveganj posameznimi prehranskimi determinantami za glavne s prehrano povezane bolezni (Burggraf ovrednotiti posameznikove prehranske vzorce idr., 2018). Na tej osnovi se oblikujejo točkovniki, oziroma dieto in opredeliti, v kolikšni meri jo lahko ki se uporabijo za testiranje hipotez, povezanih opredelimo kot zdravo (Arvaniti in Panagiotakos, s posameznimi prehranskimi vzorci in nudijo 2008; Burggraf idr., 2018; Gil idr., 2015). Tak združeno kvantificirano oceno kvalitete prehrane pristop nadgrajuje predhodne epidemiološke (Burggraf idr., 2018; Wong in Louie, 2021). Podobno raziskave, ki so raziskovale vnos posameznih hranil kot pri posteriornih indeksih, je natančnost a priori ali prehranskih skupin, saj tako lažje opredelimo prehranskih indeksov ravno tako omejena, in sicer kompleksnost prehranskih vzorcev, kjer se s trenutnim prehranskim znanjem in drugimi vpliv posameznih hranil in prehranskih skupin manj jasno opredeljenimi odločitvami pri procesu medsebojno prepleta (Alkerwi idr., 2015; Arvaniti načrtovanja samega indeksa (Burggraf idr., 2018). in Panagiotakos, 2008; Kant, 2004). Tovrstni indeksi so v glavnem utemeljeni na prehranskih Glede na prehranske komponente, ki jih smernicah, katerih namen je zmanjšanje tveganja prehranski indeksi vključujejo, pa jih lahko za nenalezljive kronične bolezni. Na tej podlagi razdelimo v tri skupine, in sicer na indekse, ki so poskušajo prehranski indeksi upoštevati soodvisen utemeljeni le na vnosu hranil, indekse, utemeljene vpliv posameznih hranil in/ali živil v prehrani le na vnosu specifičnih živil ali skupin živil ter na (Arvaniti in Panagiotakos, 2008). Ne glede na to, indekse, ki kombinirajo oba pristopa in v katero da imajo različni modeli zdravega prehranjevanja spada tudi večina uveljavljenih prehranskih svoje lastne prednosti in omejitve, je glavni namen indeksov. Nekateri pa vključujejo tudi druge z prehranskih indeksov združitev velike količine vidika zdravja pomembne vedenjske komponente prehranskih informacij v en samostojen kazalnik, prehranjevanja (Gil idr., 2015; Kant, 2004). uporaben za oceno razmerij med morebitnimi zaščitnimi oziroma dejavniki tveganja in glavnimi s Glavni vir podatkov za prehranske indekse so prehrano povezanimi bolezenskimi stanji (Alkerwi različne metode in orodja za zbiranje individualnih idr., 2015). prehranskih podatkov, kot so zapisi jedilnika prejšnjega dne (ang. 24 h recal ), prehranski V sklopu analize prehranskih vzorcev sta dnevniki (ang. Food Diary) in vprašalniki, ki merijo uveljavljana dva glavna metodološka pristopa pogostost uživanja posameznih živil (ang. food in sicer posteriorna in a priori analiza (Burggraf frequency questionnaries - FFQ). Metodi zapisa 187 jedilnika prejšnjega dne in prehranskega dnevnika je v analizi podatkov upoštevanih 13 komponent merita količino vse zaužite hrane in tekočin v z opredeljenimi merili, ki različno vrednotijo opredeljenem časovnem obdobju (npr. od 1 do 7 doseganje priporočil za vsako komponento dni), medtem ko se vprašalniki pogostosti uživanja posebej. Model kot komponente oziroma lahko osredotočajo le na pogostost uživanja indikatorje opredeli pogostost uživanja posameznih v naprej izbranih živil in/ali hranil za preteklo prehranskih skupin iz FFQ vprašalnika, ki meri obdobje (Gil idr., 2015). pogostost uživanja posameznih živil, kar omogoča praktično in enostavnejšo uporabo modela v Pri izbiri oziroma oblikovanju novega prehranskega javnozdravstveni promociji. Model med drugim indeksa je potrebno upoštevati več kriterijev, kot tako upošteva nekatere specifične indikatorje so praktičnost uporabe, senzitivnost, zanesljivost, prehranske kvalitete (Burggraf idr., 2018), ki jih veljavnost in druge kriterije, ki vplivajo na povezujemo z manjšim tveganjem za negativne značilnosti sestave indeksa (Burggraf idr., 2018; zdravstvene izide, kot so sadje, zelenjava, manj Dalwood idr., 2020; Waijers idr., 2007). Eden mastni mlečni izdelki in ribe, pa tudi tiste, ki lahko izmed bistvenih kriterijev, pa je tudi empirična to tveganje povečajo, kot so predelani mesni veljavnost v smislu povezav z zdravstvenimi izidi in izdelki, sladke pijače, ocvrte jedi in povečan vnos umrljivostjo oziroma zmožnostjo napovedovanja soli. Vse komponente so enakovredno obtežene in tveganj za različne s prehrano povezane kronične h končni oceni prispevajo enak delež, točkovanje bolezni. V zadnjih letih so bili oblikovani številni znotraj komponent pa je opredeljeno normativno prehranski indeksi, pri čemer izstopa nekaj glede na upoštevanje smernic. Glede na obseg najbolj uveljavljenih (Healthy Eating Index – HEI, doseganja kriterijev za opredelitev (ne)zdravega Alternative Healthy Eating Index – AHEI, indeksi prehranjevanja oseba lahko skupaj doseže 1300 mediteranske prehrane - MedDiet, Dietary točk, nato pa so anketiranci razvrščeni v lestvico Inflammatory Index – DI ). Slednji upoštevajo trdne od 0 do 100, pri čemer nižja ocena pomeni, da dokaze, pridobljene v prospektivnih kohortnih se oseba v splošnem prehranjuje bolj nezdravo študijah in sistematičnih pregledih literature, ki in obratno. Kot nezdravo prehranjevanje so kažejo povezanost med prehranskimi indeksi in opredeljene vse ocene, ki spadajo v spodnje tri zdravstvenimi izidi (splošna umrljivost, umrljivost petine možnih ocen (≤ 60) (Vinko idr., 2018). V in incidenca s prehrano povezanih kroničnih Tabeli 1 so podrobneje predstavljene vključene bolezni) (Brlek in Gregorič, 2022; Farazi idr., 2021; komponente in kriteriji za dodelitev točk na Mil er idr., 2020; Morze idr., 2020; Soltani idr., podlagi upoštevanja prehranskih smernic. 2019). Model (ne)zdravega prehranjevanja je bil za Za analizo kakovosti prehrane je bil za namen obdelavo podatkov raziskave CINDI že uporabljen, obdelave podatkov presečne raziskave Z zdravjem vendar pa do sedaj še ni bila izvedena evalvacija povezan vedenjski slog pri odraslih prebivalcih v smislu njegove povezanosti z zdravstvenimi Slovenije 2016 na podlagi strokovnih smernic izidi. Namen raziskave je z delno evalvacijo zdrave prehrane, veljavnih v Sloveniji, in po vzoru predhodno oblikovanega modela splošnega (ne) drugih prehranskih indeksov oblikovan model zdravega prehranjevanja zagotoviti na dokazih splošnega (ne)zdravega načina prehranjevanja temelječo javnozdravstveno podlago za njegovo (Koch idr., 2013; Vinko idr., 2018). Model splošnega nadaljnjo uporabo in/ali prilagoditev za oceno (ne) (ne)zdravega prehranjevanja je kazalnik, osnovan zdravega prehranjevanja v okviru epidemioloških na sestavljeni spremenljivki, ki meri upoštevanje raziskav. Oceniti smo želeli povezanost med zdravega načina prehranjevanja glede na različno nezdravim prehranjevanjem, opredeljenim v doseganje priporočil za posamezne komponente modelu splošnega (ne)zdravega prehranjevanja, prehranjevanja, ki so v splošnem opredeljene s in socio-demografskimi dejavniki oziroma drugimi pogostostjo uživanja nekaterih priporočenih in dejavniki nezdravega življenjskega sloga ter odsvetovanih živil oziroma izvajanja nekaterih s povezanost nezdravega prehranjevanja z izbranimi prehrano povezanih vedenj. Pri opredeljevanju specifičnimi s prehrano povezanimi zdravstvenimi modela splošnega (ne)zdravega prehranjevanja izidi, opredeljenimi na isti preiskovani populaciji. 188 Tabela 1: Prikaz meril za opredelitev splošnega (ne)zdravega načina prehranjevanja MERILA ZA OPREDELITEV SPLOŠNEGA (NE)ZDRAVEGA NAČINA PREHRANJEVANJA Vključene komponente Vprašanje v vprašalniku Kriterij točk Priporočilo Dnevno Koliko obrokov običajno Štiri do pet število pojeste na dan? – 2 obroka ali manj (0) obrokov dnevno obrokov – Več kot 2 obroka do vključno 3,5 obroka (30) – Več kot 3.5 obroka do manj kot 5 obrokov (70) – 5 obrokov (100) Zajtrkovanje Kako pogosto uživate zajtrk? – 1-3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan – 1-3-krat na teden (30) – 4-6-krat na teden (70) – Vsak dan (100) Zelenjava Kako pogosto običajno – 1-3-krat na mesec ali redkeje (0) Vsak dan, uživate surovo zelenjavo? – 1-3-krat na teden (30) 2-3-krat na dan – 4-6-krat na teden (50) Sadje Kako pogosto običajno – 1-krat na dan (70) Vsak dan, uživate sveže sadje? 2-3-krat na dan – Več kot 1-krat na dan (100) Mlečni Kakšne mlečne izdelke – Ne uživam mlečnih izdelkov (0) Vsak dan; izdelki najpogosteje uživate? – Uživam polnomastne mlečne izdelke (30) prednostno izdelki z manj maščob – Uživam mlečne izdelke z manj maščob (100) Kruh Koliko kosov kruha običajno – Izključno beli kruh (0) Vsak dan, pojeste na dan? – Beli in polnovredne vrste kruha (50) prednostno polnozrnati izdelki – Izključno polnovredne vrste kruha (100) Ribe Kako pogosto običajno – Nikoli (0) 1-2-krat na teden, uživate ribe in morske – 1-3-krat na mesec (50) prednostno mastne sadeže? morske ribe – 4-6-krat na teden ali pogosteje (70) – 1-3-krat na teden (100) Soljenje Ali že pripravljeno hrano – Hrano brez poskušanja dosolim (0) Zmerna uporaba hrane pri mizi dodatno solite? – Hrano najprej poskusim in po potrebi dosolim (50) soli, prednostno jodirana sol – Nikoli ne dosolim pripravljene hrane (100) Maščoba Kako pogosto v vašem Zmerna uporaba pri kuhi gospodinjstvu uporabljate maščob; živalske navedene maščobe pri – Uporaba dnevno (0) maščobe v večji pripravi hrane? (trdne – Uporaba tedensko (50) meri zamenjati margarine za peko in/ali – Uporaba mesečno ali redkeje (100) z rastlinskimi olji masla in/ali smetane in/ali svinjske masti) 189 Vključene komponente Vprašanje v vprašalniku Kriterij točk Priporočilo Mesni Kako pogosto običajno Čim redkeje, izdelki uživate mesne izdelke prednostno izdelki (klobase, šunke, salame …)? z manj maščob in vidno strukturo mesa Ocvrte Kako pogosto običajno Čim redkeje jedi uživate ocvrte jedi (pomfrit, – 4-6-krat na teden ali pogosteje (0) ocvrto meso, ocvrtke …)? – 1-3-krat na teden (30) Sladke Kako pogosto običajno – 1-3-krat na mesec (70) Čim redkeje jedi uživate sladko pecivo, torte? – Nikoli (100) Sladke Kako pogosto običajno Čim redkeje, pijače uživate aromatizirane prednostno pitna gazirane in negazirane voda in nesladkani brezalkoholne pijače (kole, napitki ledeni čaj, sadne napitke, vode z okusom ipd.)? 2 METODE (vse ocene, ki spadajo v spodnje tri petine možnih ocen (≤60)). Kot pojasnjevalne dejavnike 2.1 Zasnova študije smo uporabili socio-demografski dejavnike in dejavnike vedenjskega sloga, ki smo jih razdelili v Podatki so bili zbrani v okviru presečne smiselne binarne kategorije, in sicer: spol (moški, epidemiološke študije programa Z zdravjem ženski), starost (< 55 let, > 55 let), zakonski stan povezan vedenjski slog pri odraslih prebivalcih (ne, da), stopnja izobrazbe (srednja in manj, višja Slovenije (CINDI), ki jo je izvedel Nacionalni inštitut in več), samoocenjen družbeni sloj (nižji, srednji ali za javno zdravje (NIJZ). Presečna raziskava je bila več), upoštevanje priporočil za zmerno/intenzivno izvedena na podlagi stratificiranega enostavnega telesno dejavnost (ne, da), trenutno kajenje slučajnega vzorčnega načrta, ki ga je za namen (ne, da), spanje (> 6 ur, < 6 ur), občutenje stresa te raziskave pripravil SURS. V vzorec je bilo (pogosto ali vsakodnevno, občasno in manj). vključenih 17.500 prebivalcev Slovenje, ki so bili na dan začetka anketiranja stari med 18 do vključno V drugih štirih statističnih modelih so opazovani 74 let. Terenski del raziskave je potekal med 11. izidi s prehrano povezani samoporočani majem in koncem julija 2020. Podatki so bili zbrani zdravstveni izidi, in sicer: srčno-žilne bolezni, ki s pomočjo kombinacije anketnega vprašalnika zajemajo hipertenzijo, srčno kap, bolečino v prsih, v papirni obliki in spletne ankete. Vsaka oseba srčno popuščanje in možgansko kap (ne, da), je lahko svoje odgovore podala le enkrat, bodisi sladkorna bolezen (ne, da), prekomerna telesna pisno ali preko spleta. V primeru, da je odgovarjala masa ali debelost na podlagi indeksa telesne mase na oba načina, se je upošteval tisti, pri katerem je (ITM) ≥ 25 (ne, da), zvišane maščobe v krvi (ne, odgovorila na večje število vprašanj. da). Kot pojasnjevalni dejavnik pa smo uporabili nezdravo prehranjevanje s pomočjo modela 2.2 Opazovani izid, pojasnjevalni splošnega (ne)zdravega prehranjevanja (da, dejavniki in moteči dejavniki ne). Kot moteči dejavniki v statističnem modelu V prvem statističnem modelu je opazovani izid nastopajo socio-demografski dejavniki in dejavniki nezdravo prehranjevanje opredeljeno s pomočjo vedenjskega sloga razdeljeni v smiselne binarne modela splošnega (ne)zdravega prehranjevanja kategorije, ki so enaki kot pojasnjevalni dejavniki v prvem modelu. 190 2.3 Statistična analiza Značilnosti Število in Povezave med nezdravim prehranjevanjem in vključenih oseb Kategorija delež oseb socio-demografskimi dejavniki ter dejavniki Upoštevanje Da 6192 (87,5 %) življenjskega sloga smo analizirali z multivariatno priporočil za logistično regresijo. Povezave med izbranimi telesno aktivnost Ne 1696 (21,5 %) samoporočanimi zdravstvenimi izidi in nezdravim prehranjevanjem smo analizirali z > 6ur 7320 (87,7 %) Spanje multivariatno logistično regresijo ob upoštevanju < 6 ur 1031 (12,3 %) socio-demografskih dejavnikov in dejavnikov življenjskega sloga kot motečih dejavnikov. Ne 6737 (80,1 %) Rezultati so predstavljeni z razmerjem obetov Trenutno kajenje Da 1677 (19,9 %) (RO) z intervalom zaupanja (IZ) 95 % in vrednostjo statistične pomembnosti < 0,05. Nezdravo Ne 3590 (45,7 %) prehranjevanje Statistično analizo smo izvedli s pomočjo programa Da 4270 (54,3 %) IBM SPSS Statistics for Windows, Version 26.0. Ne 8063 (94,5 %) Armonk, NY: IBM Corp. Sladkorna bolezen Da 467 (5,5 %) 3 REZULTATI Prekomerna Ne 3664 (44,1%) masa/debelost Da 4637 (55,9%) Na vabilo k sodelovanju v raziskavi CINDI 2020 Ne 6339 (74,8 %) se je odzvalo 8.698/17.500 (stopnja odziva je Srčno-žilne bila 49,7%). Značilnosti udeležencev raziskave so bolezni Da 2140 (25,2 %) prikazane v Tabeli 2. Zvišane Ne 6310 (74,0 %) Tabela 2: Značilnosti udeležencev raziskave CINDI, maščobe Slovenija 2020 v krvi Da 2213 (26,0 %) Značilnosti Število in 3.1 Rezultati multivariatne analize vključenih oseb Kategorija delež oseb povezanosti (ne)zdravega prehranjevanja Moški 4417 (51,5 %) z socio-demografskimi dejavniki Spol in dejavniki življenjskega sloga Ženski 4166 (48,5 %) Rezultati multivariatne analize med nezdravim < 55 let 5636 (65,7 %) prehranjevanjem, opredeljenim v modelu (ne) Starost > 55 let 2947 (34,3 %) zdravega prehranjevanja, in socio-demografskimi dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga so Da 6342 (74,2 %) pokazali, da imajo ženske 0,41 krat manjše obete Zakonska zveza za nezdravo prehranjevanje kot moški in starejši Ne 2208 (25,8%) od 55 let 0,45 krat manjše obete kot mlajši od 55 let. Ravno tako pa imajo tisti, ki trenutno kadijo Samoocenjen Srednji ali več 7155 (89,7 %) družbeni sloj 2,03 krat večje obete za nezdravo prehranjevanje Nižji 821 (10,3 %) kot nekadilci, tisti, ki ne upoštevajo priporočil za Višja ali več 3289 (38,3 %) telesno aktivnost 1,85 krat večje obete kot tisti, ki Izobrazba jih upoštevajo, tisti s pogostim ali vsakodnevnim Srednja ali manj 5294 (61,7 %) stresom 1,43 krat večje obete kot tisti, ki stres doživljajo občasno ali redkeje in tisti s srednjo ali Občasen ali manj 7117 (83,7 %) nižjo izobrazbo 1,33 krat večje obete kot tisti z Stres Pogost ali višjo izobrazbo. vsakodneven 1390 (16,3 %) 191 Tabela 3: Rezultati multivariatne analize med nezdravim prehranjevanjem opredeljenim v modelu (ne)zdravega prehranjevanja in socio-demografskimi dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga v raziskavi CINDI, Slovenija 2020 Št. oseb, ki se nezdravo Značilnosti Število prehranjuje/št. oseb vključenih oseb Kategorija oseb v kategoriji RO (95 % IZ) p Moški 2617/4069 (64,3 %) 1,00 Spol 7860 Ženski 1653/3791 (43,6 %) 0,41 (0,37-0,45) <0,001 < 55 let 3204/5316 (60,3 %) 1,00 Starost 7860 > 55 let 1066/2544 (41,9 %) 0,45 (0,40- 0,50) <0,001 Da 3138/5835 (53,8) 1,00 Zakonska zveza 7833 Ne 1122/1998 (56,2 %) 0,98 (0,87-1,10) 0,740 Srednji ali več 3576/6627 (54,0 %) 1,00 Samoocenjen družbeni sloj 7334 Nižji 406/707 (57,4 %) 1,15 (0,95- 1,38) 0,144 Višja ali več 1588/3133 (50,7 %) 1,00 Izobrazba 7859 Srednja ali manj 2862/4726 (56,7 %) 1,33 (1,20-1,48) <0,001 Občasen ali manj 3454/6523 (53,0 %) 1,00 Stres 7814 Pogost ali vsakodneven 792/1291 (61,3 %) 1,43 (1,24-1,64) <0,001 Upoštevanje Da 3053/5842 (52,3 %) 1,00 priporočil za 7416 telesno aktivnost Ne 989/1574 (62,8 %) 1,85 (1,62-2,10) <0,001 > 6ur 3653/6783 (53,9 %) 1,00 Spanje 7731 < 6 ur 547/948 (57,7 %) 1,16 (0,99-1,36) 0,064 Ne 3172/6226 (50,9 %) 1,00 Trenutno kajenje 7770 Da 1066/1544 (69,0 %) 2,03 (1,77-2,32) <0,001 Hosmer and Lemeshow test p = 0,991 Nagelkerke R2 0,139 3.2 Rezultati multivariatne analize prehranjevanja. Analiza je pokazala nižje obete povezanosti nezdravega prehranjevanja za sladkorno bolezen pri tistih, ki se nezdravo in izbranih zdravstvenih izidov prehranjujejo in višje obete za prekomerno telesno maso/debelost (Tabela 4). Statistično V drugih štirih statističnih modelih je bila zaznana pomembne povezave med srčno-žilnimi boleznimi statistično značilna povezava med sladkorno oziroma povišanimi maščobami v krvi in nezdravim boleznijo oziroma prekomerno telesno težo/ prehranjevanjem multivariatni model ni zaznal debelostjo in nezdravim prehranjevanjem, (Tabela 5). opredeljenim v modelu (ne)zdravega 192 Tabela 4: Rezultati multivariatne analize povezanosti med samoporočano diagnozo sladkorne bolezni in prekomerne telesne mase/debelosti z nezdravim prehranjevanjem uravnoteženo za socio-demografske dejavnike in dejavnike življenjskega sloga v raziskavi CINDI, Slovenija 2020 PREKOMERNA SLADKORNA BOLEZEN MASA/DEBELOST Značilnosti vključenih oseb Kategorija RO (95 % IZ) p RO (95 % IZ) p Ne 1,00 1,00 Nezdravo prehranjevanje Da 0,45 (0,35-0,58) <0,001 1,23 (1,10-1,37) <0,001 Moški 1,00 1,00 Spol Ženski 0,54 (0,42-0,69) <0,001 0,36 (0,32-0,40) <0,001 < 55 let 1,00 1,00 Starost > 55 let 6,53 (4,97-8,59) <0,001 2,66 (2,36-3,01) <0,001 Da 1,00 1,00 Zakonska veza Ne 1,08 (0,82-1,43) 0,576 0,67 (0,60-0,76) <0,001 Srednji ali več 1,00 1,00 Samoocenjen družbeni sloj Nižji 1,71 (1,25-2,33) 0,001 1,57 (1,29-1,91) <0,001 Višja ali več 1,00 1,00 Izobrazba Srednja ali manj 1,94 (1,45-2,58) <0,001 1,55 (1,39-1,72) <0,001 Občasen ali manj 1,00 1,00 Stres Pogost ali vsakodneven 1,10 (0,78-1,55) 0,580 0,97 (0,84-1,12) 0,684 Da 1,00 1,00 Upoštevanje priporočil za telesno aktivnost Ne 1,67 (1,29-2,18) <0,001 1,39 (1,22-1,58) <0,001 > 6ur 1,00 1,00 Spanje < 6 ur 1,40 (1,02-1,91) 0,037 1,69 (1,43-2,00) <0,001 Ne 1,00 1,00 Trenutno kajenje Da 0,96 (0,71-1,31) 0,816 0,79 (0,69-0,90) <0,001 Hosmer and Lemeshow test p = 0,801 p = 0,143 Nagelkerke R2 0,187 0,179 193 Tabela 5: Rezultati multivariatne analize povezanosti med samoporočano diagnozo srčno-žilnih bolezni in zvišanih maščob v krvi z nezdravim prehranjevanjem uravnoteženo za socio-demografske dejavnike in dejavnike življenjskega sloga raziskave CINDI, Slovenija 2020 PREKOMERNA SLADKORNA BOLEZEN MASA/DEBELOST Značilnosti vključenih oseb Kategorija RO (95 % IZ) p RO (95 % IZ) p Ne 1,00 1,00 Nezdravo prehranjevanje Da 0,90 (0,79-1,03) 0,119 0,89 (0,78-1,00) 0,051 Moški 1,00 1,00 Spol Ženski 0,54 (0,47-0,62) <0,001 0,70 (0,62-0,79) <0,001 < 55 let 1,00 1,00 Starost > 55 let 6,51 (5,71-7,42) <0,001 4,03 (3,56-4,55) <0,001 Da 1,00 1,00 Zakonska veza Ne 1,04 (0,89-1,20) 0,645 0,78 (0,68-0,90) <0,001 Srednji ali več 1,00 1,00 Samoocenjen družbeni sloj Nižji 1,51 (1,23-1,85) <0,001 1,38 (1,14-1,67) 0,001 Višja ali več 1,00 1,00 Izobrazba Srednja ali manj 1,61 (1,40-1,84) <0,001 0,99 (0,88-1,12) 0,871 Občasen ali manj 1,00 1,00 Stres Pogost ali vsakodneven 1,19 (1,00-1,42) 0,052 1,25 (1,07-1,47) 0,005 Da 1,00 1,00 Upoštevanje priporočil za telesno aktivnost Ne 1,38 (1,19-1,60) <0,001 1,17 (1,02-1,35) 0,026 > 6ur 1,00 1,00 Spanje < 6 ur 1,30 (1,08-1,57) 0,005 1,04 (0,87-1,24) 0,662 Ne 1,00 1,00 Trenutno kajenje Da 0,82 (0,69-0,96) 0,014 1,15 (0,99-1,33) 0,061 Hosmer and Lemeshow test p = 0,801 p = 0,231 Nagelkerke R2 0,187 0,247 194 4 RAZPRAVA Nasprotno pa se je statistično pomembna povezava pokazala v primeru sladkorne Z analizo smo prikazali, da je nezdravo bolezni in prekomerne telesne mase oziroma prehranjevanje, opredeljeno z modelom (ne) debelosti. Zaznana povezanost med nezdravim zdravega prehranjevanja, povezano s kajenjem, prehranjevanjem in prekomerno telesno maso neupoštevanjem priporočil za telesno aktivnost, oziroma debelostjo, ki smo jo zaznali v raziskavi, srednjo ali nižjo izobrazbo, pogostejšim je znana že dolgo in je večkrat zaznana tudi v doživljanjem stresa, moškim spolom in starostjo študijah najrazličnejših prehranskih indeksov, pod 55 let, kar kaže na medsebojno kopičenje v katerih ravno tako opažajo nižje tveganje ali dejavnikov nezdravega življenjskega sloga. V obete za debelost v primeru boljšega sledenja drugem delu statističnih analiz se je pokazalo, da zastavljenim kriterijem zdravega prehranjevanja imajo tisti, ki se nezdravo prehranjujejo, statistično (Asghari idr., 2017; Lotfi idr., 2021). Do podobnih značilno višje obete za prekomerno telesno maso/ ugotovitev študije prihajajo tudi za primer debelost in nižje obete za sladkorno bolezen. sladkorne bolezni (Jannasch idr., 2017; Morze idr., 2020; Tan idr., 2021), vendar smo v tem primeru Rezultatov ne moremo neposredno primerjati, drugače kot večina omenjenih študij, zaznali nižje saj podobne raziskave za model (ne)zdravega obete za sladkorno bolezen v primeru nezdravega prehranjevanja še niso bile izvedene. Lahko pa prehranjevanja. Ni pa naša raziskava izjema, saj rezultate primerjamo z ugotovitvami za druge že so do podobnih rezultatov prišli tudi v nekaterih uveljavljene prehranske indekse. Pri posameznikih drugih študijah, kjer so ravno tako analizirali različna zdravju škodljiva vedenja pogosto povezave med upoštevanjem nacionalnih nastopajo sočasno, kar lahko zaradi sinergističnih prehranskih smernic in zdravstvenih izidov. V eni učinkov hitreje privede do negativnih učinkov izmed njih so na primer ugotavljali višje vrednosti na zdravje (Noble idr., 2015; Ortiz idr., 2021). ITM in serumskega inzulina ter nižje vrednosti Kopičenje nezdravih vedenj zaznavajo tudi druge lipoproteinov visoke gostote (HDL) pri tistih, ki so raziskave, ki so proučevale povezavo zdravstvenih glede na oblikovan indeks bolj sledili priporočilom izidov s prehranskimi indeksi, kar potrjuje naše nacionalnih prehranskih smernic (Alkerwi idr., rezultate, saj raziskave kažejo, da posamezniki, 2015). ki dosežejo večje število točk v smeri zdravega prehranjevanja, manj verjetno kadijo, doživljajo Možnih razlogov za takšno povezavo je lahko več. manj stresa in so telesno bolj aktivni (Alkerwi idr., V primeru modela (ne)zdravega prehranjevanja 2015; Kant, 2004; Schweren idr., 2021). Ravno tako gre za relativno preprost prehranski indeks z ugotavljajo vpliv socio-demografskih dejavnikov enostavnejšimi indikatorji vnosa prehranskih na rezultate prehranskih indeksov in njihovo skupin, utemeljenem na trenutno veljavnih povezanost z ženskim spolom, višjo starostjo prehranskih smernicah, katerega namen je in višjim dohodkom (Alkerwi idr., 2015; Kant, promocija zdrave prehrane v okviru javno 2004). Tovrstni rezultati ponovno dokazujejo, zdravstvenih programov. Tovrstni indeksi so v kako pomemben je celostni, vseživljenjski literaturi znani kot manj primerni napovedovalci pristop k promociji zdravega življenjskega sloga, z zdravstvenih izidov v primerjavi s kompleksnejšimi vedenjskimi intervencijami, ki hkrati obravnavajo prehranskimi indeksi, ki upoštevajo najnovejše več nezdravih vedenj in posebej usmerjeno epidemiološke povezave in so oblikovani s naslavljajo bolj ogrožene skupine prebivalstva podrobneje razdelanimi kriteriji ocenjevanja (Dieteren idr., 2020; Noble idr., 2015). (Burggraf idr., 2018; Waijers idr., 2007). Drugo razlago lahko najdemo v zasnovi študije, saj Multivariatna analiza povezanosti med izbranimi gre za presečno študijo, ki je hkrati ocenjevala zdravstvenimi izidi in med modelom (ne)zdravega upoštevanje prehranskih smernic in zdravstvene prehranjevanja za opazovana dejavnika srčno- izide, zato ne moremo opazovati prehranskih žilnih bolezni in povišanih vrednosti maščob v navad teh posameznikov preden jim je bila krvi ni zaznala statistično pomembne povezave. postavljena diagnoza. Z modelom (ne)zdravega 195 prehranjevanja smo v našem primeru najverjetneje že omenjenih omejitev CINDI raziskave, poleg opazovali upoštevanje smernic dietne prehrane frekvenc vnosov ne opredeljuje količinskega za zdravljenje sladkorne bolezni (ki se bistveno vnosa živil, niti ne upošteva vnosa (mikro)hranil, ne razlikujejo od priporočil, namenjenih zdravi kar ob variabilnosti energijskega vnosa, velja za populaciji) in ne prehranskih navad, ki so vodile k pomembno komponento prehranskih indeksov razvoju sladkorne bolezni. Takšna predpostavka bi (Burggraf idr., 2018; Namazi idr., 2018; Tan idr., lahko celo nakazovala, da je vodenje in prehranska 2021). Vse komponente v modelu so obtežene obravnava sladkornih bolnikov v Sloveniji uspešna, enakovredno in h končnemu rezultatu prispevajo saj bolj kot splošna populacija upoštevajo enak delež, kljub temu, da se njihov vpliv na zdravje prehranske smernice. Tretji možen razlog je, da najverjetneje razlikuje. se posamezniki, ki so zaradi sladkorne bolezni že bili obravnavani v zdravstvenem sistemu, Ena izmed prednosti raziskave je uporaba zavedajo vzročne povezave med nezdravim reprezentativnega nacionalnega vzorca, kar prehranjevanjem oziroma so bili tekom obravnav pomeni, da lahko ugotovitve posplošimo na seznanjeni s prehranskimi smernicami, zaradi celotno prebivalstvo Slovenije. Kot drugo, smo za česar so bolj nagnjeni k podajanju socialno analizo povezanosti med modelom (ne)zdravega zaželenih odgovorov, ki sledijo navodilom, ki so jih prehranjevanja in izbranimi s prehrano povezanimi prejeli tekom obravnav (Popit idr., 2020). zdravstvenimi izidi uporabili multivariatni model, v katerem smo upoštevali več najpomembnejših Vzroke pa lahko iščemo tudi v prehranskih motečih dejavnikov vedenjskega sloga in smernicah, na podlagi katerih je bil pripravljen socio-demografskih dejavnikov. Uporabili smo model, oziroma v sami strukturi modela (ne) že oblikovan model za oceno (ne)zdravega zdravega prehranjevanja. Model je bil oblikovan prehranjevanja, ki temelji na trenutnih prehranskih za namene analize kvalitete prehrane v okviru smernicah in je zaradi svoje praktičnosti ter raziskava CINDI, ki poleg prehrane obravnava tudi jasnih kriterijev zelo uporaben v promociji zdrave druga področja z zdravjem povezanega življenjskega prehrane. Z uporabo tovrstnega modela smo lahko sloga, zato je bila izbira, število in poglobljenost povzeli več komponent prehrane v en kazalnik vključenih komponent prehranjevanja omejena s in tako bolje ocenili prehranske vzorce. Poleg samim obsegom in strukturo vprašalnika (Vinko upoštevanja širokega nabora na dokazih temelječih idr., 2018). Model v okviru posameznih komponent komponent prehrane v povezavi z zdravjem upošteva različno pogostost vnosa, vendar pa v je dodana vrednost modela predvsem ta, da v primeru komponent, ki opredeljujejo pogostost okviru posameznih komponent upošteva različno uživanja posameznih skupin živil, model ne ločuje pogostost vnosa in le to ocenjuje sorazmerno glede med različnimi izbirami. Posledica tega je velika na dosego priporočila. Frekvence znotraj vsake od heterogenost dejanskih izbir znotraj v modelu komponent modela so različno obtežene glede opredeljenih prehranskih skupin (Burggraf idr., na stopnjo doseganja priporočila, kar ustvarja 2018). To še posebej velja za odsvetovane skupine pomembne razlike v doseganju končnega rezultata živil (npr. mesni izdelki, brezalkoholne pijače), doseženih točk, upoštevajoč njihov različen vpliv med katerimi lahko v zadnjih letih zasledimo na zdravje. Prednost samega modela je tudi, da v tudi vse več preoblikovanih izdelkov, z izboljšano štirih komponentah upošteva uživanje visoko in prehransko sestavo. Drug primer je vnos zelenjave ultra procesiranih izdelkov, za katere je v literaturi in sadja, kjer imajo različne vrste zelenjave in vedno več dokazov o negativnih vplivih na zdravje sadja lahko različno močno zaščitno vlogo, česar in postajajo pomembno področje proučevanja pa model ne upošteva. Model tudi ne upošteva v okviru prehranskih znanosti in javnega zdravja vnosa nekaterih pomembnih skupin (npr. (Baker idr., 2020; Chen idr., 2020; Hall idr., 2019). stročnic in oreščkov), kljub njihovi znani varovalni vlogi v sklopu zdrave prehrane (Kim idr., 2016; Poleg že omenjenih strukturnih pomanjkljivosti Schwingshackl idr., 2017). Ravno tako model zaradi modela (ne)zdravega prehranjevanja ima svoje promocijske naravnanosti, praktičnosti ter raziskava še nekaj dodatnih omejitev. Ker gre 196 za presečno raziskavo, ne moremo ocenjevati 5 ZAKLJUČEK vzročne povezanosti. Kot drugo, vrednosti modela kot pojasnjevalnega dejavnika smo poenostavili in razdelili v dve binarni skupini, s čimer je analiza Naše delo prikaže delno evalvacijo modela (ne) izgubila nekaj statistične moči za razlikovanje zdravega modela prehranjevanja in zagotovi različnih stopenj sledenja smernicam, kar je imelo dodatne dokaze za povezavo med modelom za posledico tudi manjšo napovedno vrednost in prekomerno telesno maso ter debelostjo. zdravstvenih izidov (Burggraf idr., 2018). Podobno Prikazane dileme in pomanjkljivosti modela se je nekaj prvotnih informacij izgubilo pri (ne)zdravega prehranjevanja kot napovednega preoblikovanju preostalih spremenljivk v binarne dejavnika za zdravstvene izide so lahko podlaga za kategorije. Kljub temu, da smo pri načrtovanju prilagoditev in izboljšanje strukturnih značilnosti multivariatnega statističnega modela uporabili modela ter uporabo v promociji zdravega več socio-demografskih dejavnikov in dejavnikov prehranjevanja in življenjskega sloga. vedenjskega sloga, smo lahko z modeli pojasnili do 25% variance, kar pomeni, da obstajajo še nekateri drugi dejavniki, ki se povezujejo z izbranimi zdravstvenimi izidi in jih v modelu nismo upoštevali. Naše delo nudi pomemben doprinos k javnemu zdravju v Sloveniji, saj smo pokazali, da bi model (ne)zdravega prehranjevanja lahko uporabili kot napovedni dejavnik za prekomerno telesno maso in debelost. To kaže na smiselnost nadaljnje uporabe modela v ciklični presečni raziskavi CINDI, kar bo v prihodnje omogočalo tudi boljše ocenjevanje trendov v prehrani Slovencev ter razlikovanje v kakovosti prehrane glede na različne biološke ter socio-demografske spremenljivke. Rezultati pa potrjujejo tudi pomen celostnega pristopa k vedenjskim dejavnikom tveganja, ki se med drugim delno v Sloveniji že izvaja v Centrih za krepitev zdravja (CKZ). Po drugi strani, pa se model ni izkazal kot dober napovednik za sladkorno bolezen, srčno- žilne bolezni in povišane maščobe v krvi, zato bodo v prihodnje potrebne dodatne raziskave in prilagoditve modela po vzoru nekaterih že uveljavljenih prehranskih indeksov. Močnejše dokaze in boljšo oceno prehranjevalnih navad bi lahko zagotovili z izvedbo prospektivne kohortne študije in s študijami, ki bi vključevale natančnejše kvantitativne podatke o prehranskih vnosih na individualnem nivoju. Po drugi strani pa relativna enostavnost modela omogoča prilagoditve za uporabo v promociji zdrave prehrane na primarni ravni, kjer bi model lahko služil kot orodje za hitro oceno prehranskih navad posameznikov. 197 LITERATURA Burggraf, C., Teuber, R., Brosig, S., & Meier, T. (2018). Review of a priori dietary quality indices in relation to their construction criteria. Nutrition reviews, Afshin, A., Sur, P. J., Fay, K. A., Cornaby, L., Ferrara, 76(10), 747–764. https://doi.org/10.1093/nutrit/ G., Salama, J. S., Mul any E. C., Abate K. H., nuy027 Abbafati, C., Abebe, Z., Afarideh, M., Aggarwal, A., Agrawal, S., Akinyemiju, T., Alahdab, F., Bacha, U., Chen, X., Zhang, Z., Yang, H., Qiu, P., Wang, H., Bachman, V. F., Badali, H., Badawi, A., … Murray, C. Wang, F., Zhao, Q., Fang, J. in Nie, J. (2020). J. L. (2019). Health effects of dietary risks in 195 Consumption of ultra-processed foods and health countries, 1990-2017: a systematic analysis for the outcomes: a systematic review of epidemiological Global Burden of Disease Study 2017. The Lancet, studies. Nutrition journal, 19(1), 86. https://doi. 393(10184), 1958-1972. https://doi.org/10.1016/ org/10.1186/s12937-020-00604-1 S0140-6736(19)30041-8 Dalwood, P., Marshal , S., Burrows, T. L., McIntosh, Alkerwi, A., Vernier, C., Crichton, G. E., Sauvageot, A. in Collins, C. E. (2020). Diet quality indices and N., Shivappa, N. in Hébert, J. R. (2015). Cross- their associations with health-related outcomes in comparison of diet quality indices for predicting children and adolescents: an updated systematic chronic disease risk: findings from the Observation review. Nutrition journal, 19(1), 118. https://doi. of Cardiovascular Risk Factors in Luxembourg org/10.1186/s12937-020-00632-x (ORISCAV-LUX) study. The British journal of nutrition, 113(2), 259-269. https://doi.org/10.1017/ Dieteren, C. M., Brouwer, W. B. F. in van Exel, J. (2020). s0007114514003456 How do combinations of unhealthy behaviors relate to attitudinal factors and subjective health Arvaniti, F. in Panagiotakos, D. B. (2008). Healthy among the adult population in the Netherlands? indexes in public health practice and research: BMC Public Health, 20(1), 441. https://doi.org/ a review. Critical reviews in food science and 10.1186/s12889-020-8429-y nutrition, 48(4), 317-327. https://doi.org/10.1080/ 10408390701326268 Farazi, M., Jayedi, A. in Shab-Bidar, S. (2023). Dietary inflammatory index and the risk of non- Asghari, G., Mirmiran, P., Yuzbashian, E. in Azizi, F. communicable chronic disease and mortality: an (2017). A systematic review of diet quality indices in umbrel a review of meta-analyses of observational relation to obesity. The British journal of nutrition, studies. Critical reviews in food science and 117(8), 1055-1065. https://doi.org/10.1017/ nutrition, 63(1), 57-66. https://doi.org/10.1080/10 s0007114517000915 408398.2021.1943646 Baker, P., Machado, P., Santos, T., Sievert, K., Backholer, Gil, Á., Martinez de Victoria, E. in Olza, J. (2015). K., Hadjikakou, M., Russel , C., Huse, O., Bel , C., Indicators for the evaluation of diet quality. Scrinis, G., Worsley, A., Friel, S. in Lawrence, M. Nutricion Hospitalaria, 31, 128-144. https://doi. (2020). Ultra-processed foods and the nutrition org/10.3305/nh.2015.31.sup3.8761 transition: Global, regional and national trends, food systems transformations and political Hal , K. D., Ayuketah, A., Brychta, R., Cai, H., Cassimatis, economy drivers. Obesity reviews: an official T., Chen, K. Y., Chung, S. T., Costa, E., Courvil e, A., journal of the International Association for the Darcey, V., Fletcher, L. A., Forde, C. G., Gharib, A. Study of Obesity, 21(12), e13126. https://doi.org/ M., Guo, J., Howard, R., Joseph, P. V., McGehee, 10.1111/obr.13126 S., Ouwerkerk, R., Raisinger, K., Rozga, I., … Zhou, M. (2019). Ultra-Processed Diets Cause Excess Brlek, A. in Gregorič, M. (2022). Diet quality indices and Calorie Intake and Weight Gain: An Inpatient their associations with al -cause mortality, CVD Randomized Controlled Trial of Ad Libitum Food and type 2 diabetes mellitus: an umbrel a review. Intake. Cel Metabolism, 30(1), 67-77.e3. https:// The British Journal of Nutrition, 130(4), 709-718. doi.org/10.1016/j.cmet.2019.05.008 https://doi.org/10.1017/S0007114522003701 198 Jannasch, F., Kröger, J. in Schulze, M. B. (2017). Dietary Namazi, N., Larijani, B. in Azadbakht, L. (2018). Dietary Patterns and Type 2 Diabetes: A Systematic Inflammatory Index and its Association with the Risk Literature Review and Meta-Analysis of Prospective of Cardiovascular Diseases, Metabolic Syndrome, Studies. The Journal of nutrition, 147(6), 1174- and Mortality: A Systematic Review and Meta- 1182. https://doi.org/10.3945/jn.116.242552 Analysis. Hormone and metabolic research, 50(5), 345-358. https://doi.org/10.1055/a-0596-8204 Kant, A. K. (2004). Dietary patterns and health outcomes. Journal of the Amercan Dietetic Noble, N., Paul, C., Turon, H. in Oldmeadow, C. (2015). Association, 104(4), 615-635. https://doi.org/10. Which modifiable health risk behaviours are 1016/j.jada.2004.01.010 related? A systematic review of the clustering of Smoking, Nutrition, Alcohol and Physical Kim, S. J., de Souza, R. J., Choo, V. L., Ha, V., Cozma, activity (‘SNAP’) health risk factors. Preventive A. I., Chiavaroli, L., Mirrahimi, A., Blanco Mejia, S., medicine, 81, 16-41. https://doi.org/10.1016/j. Di Buono, M., Bernstein, A. M., Leiter, L. A., Kris- ypmed.2015.07.003 Etherton, P. M., Vuksan, V., Beyene, J., Kendal , C. W., Jenkins, D. J. in Sievenpiper, J. L. (2016). Ortiz, C., López-Cuadrado, T., Rodríguez-Blázquez, C., Effects of dietary pulse consumption on body Pastor-Barriuso, R. in Galán, I. (2021). Clustering weight: a systematic review and meta-analysis of of unhealthy lifestyle behaviors, self-rated health randomized controlled trials. The American journal and disability. Preventive Medicine, 155, 106911. of clinical nutrition, 103(5), 1213-1223. https://doi. https://doi.org/10.1016/j.ypmed.2021.106911 org/10.3945/ajcn.115.124677 Popit, M., Zaletel-Kragelj, L., Eržen, I., Zadravec-Zaletel, Koch, V., Gabrijelčič, M., Gregorič, M. in Kostanjevec, L. in Zaletel, M. (2020). Estimation of the Impact of S. (2013). Risk factors as a result of unhealthy Migraine on Self-rated Health: A Cross-sectional nutrition in the adult population in Slovenia with Study in Slovenia. Zdravstveno varstvo, 60(1), 38- regard to sociodemographic variables. Slovenian 45. https://doi.org/10.2478/sjph-2021-0007 Journal of Public Health, 53, 144-155. https://doi. org/10.2478/sjph-2014-00015 Schweren, L. J. S., Larsson, H., Vinke, P. C., Li, L., Kvalvik, L. G., Arias-Vasquez, A., Haavik, J. in Hartman, C. Lotfi, K., Saneei, P., Hajhashemy, Z. in Esmail zadeh, A. A. (2021). Diet quality, stress and common mental (2021). Adherence to the Mediterranean Diet, Five- health problems: A cohort study of 121,008 Year Weight Change, and Risk of Overweight and adults. Clinical nutrition, 40(3), 901-906. https:// Obesity: A Systematic Review and Dose-Response doi.org/10.1016/j.clnu.2020.06.016 Meta-Analysis of Prospective Cohort Studies. Advances in Nutrition: An International Review Schwingshackl, L., Schwedhelm, C., Hoffmann, G., Journal, 13(1), 152-166. https://doi.org/10.1093/ Lampousi, A. M., Knüppel, S., Iqbal, K., Bechthold, advances/nmab092 A., Schlesinger, S. in Boeing, H. (2017). Food groups and risk of al -cause mortality: a systematic review Mil er, V., Webb, P., Micha, R., Mozaffarian, D. in Global and meta-analysis of prospective studies. The Dietary Database (2020). Defining diet quality: American journal of clinical nutrition, 105(6), 1462- a synthesis of dietary quality metrics and their 1473. https://doi.org/10.3945/ajcn.117.153148 validity for the double burden of malnutrition. The Lancet Planet Health, 4(8), e352-e370. https://doi. Soltani, S., Jayedi, A., Shab-Bidar, S., Becerra-Tomás, org/10.1016/s2542-5196(20)30162-5 N. in Salas-Salvadó, J. (2019). Adherence to the Mediterranean Diet in Relation to Al -Cause Morze, J., Danielewicz, A., Hoffmann, G. in Mortality: A Systematic Review and Dose- Schwingshackl, L. (2020). Diet Quality as Assessed by Response Meta-Analysis of Prospective Cohort the Healthy Eating Index, Alternate Healthy Eating Studies. Advances in nutrition, 10(6), 1029-1039. Index, Dietary Approaches to Stop Hypertension https://doi.org/10.1093/advances/nmz041 Score, and Health Outcomes: A Second Update of a Systematic Review and Meta-Analysis of Cohort Studies. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 120(12), 1998-2031.e1915. https://doi. org/10.1016/j.jand.2020.08.076 199 Stanaway, J. D., Afshin, A., Gakidou, E., Lim, S. S., Abate, D., Abate, K. H., Abbafati, C., Abbasi, N., Abbastabar, H., Abd-Allah, F., Abdela, J., Abdelalim, A., Abdollahpour, I., Abdulkader, R. S., Abebe, M., Abebe Z., Abera, S. F., Abil, O. Z., Abraha, H. N. in Murray, C. J. L. (2018). Global, regional, and national comparative risk assessment of 84 behavioural, environmental and occupational, and metabolic risks or clusters of risks for 195 countries and territories, 1990-2013;2017: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2017. The Lancet, 392(10159), 1923-1994. https://doi. org/10.1016/S0140-6736(18)32225-6 Tan, Q. Q., Du, X. Y., Gao, C. L. in Xu, Y. (2021). Higher Dietary Inflammatory Index Scores Increase the Risk of Diabetes Mellitus: A Meta-Analysis and Systematic Review. Frontiers in Endocrinology, 12. https://doi.org/10.3389/fendo.2021.693144 Vinko, M., Kofol-Bric, T., Korošec, A., Tomšič, S. in Vrdelja, M. (ur.) (2018). Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/ pulikacije/23336/kako_skrbimo_za_zdravje_ splet_0506_koncna-2018.pdf Waijers, P. M., Feskens, E. J. in Ocké, M. C. (2007). A critical review of predefined diet quality scores. The British journal of nutrition, 97(2), 219-231. https://doi.org/10.1017/s0007114507250421 Wong, M. M. H. in Louie, J. C. Y. (2021). A priori dietary patterns and cardiovascular disease incidence in adult population-based studies: a review of recent evidence. Critical reviews in food science and nutrition, 62(22), 1-16. https://doi.org/10.1080/10 408398.2021.1897517 200 ZNANSTVENI POVZETKI 201 asist. Tanja Carli1,2, prof. dr. Mitja Košnik2,3, prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj1,2, prof. dr. Genc Burazeri4,5, doc. dr. Andreja Kukec1,2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 3 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik 4 Univerza v Maastrichtu, šola CAPHRI (Care and Public Health Research Institute) 5 Medicinska fakulteta, Tirana, Albanija JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOP V PODPORO DIAGNOSTICIRANJU SISTEMSKIH ALERGIJSKIH REAKCIJ MED ČEBELARJI Povzetek na ravni postavke (P-IZRV) smo izračunali glede na priporočeno število oseb obeh skupin, ki sta Alergijska reakcija po piku kožekrilca je bili vključeni v preverjanje veljavnosti vprašalnika. potencialno življenje ogrožajoče stanje. Čebelarji Pilotno testiranje vprašalnika smo izvedli na imajo večje tveganje za razvoj sistemske alergijske vzorcu (n=50) ciljne populacije čebelarjev reakcije (SAR) v primerjavi s splošno odraslo (N=1.080) z metodo telefonskega intervjuja. populacijo zaradi njihove sezonske oz. celoletne Izračunana P-IVV in L-IVV/Pov sta pokazala izpostavljenosti kožekrilcem, zlasti čebelam. Z odlično vsebinsko veljavnost orodja (0,97), namenom razvoja celostnega in validiranega medtem ko je bila izračunana vrednost L-IVV/ vprašalnika (orodja) za epidemiološko oceno SS nižja (0,72). Z izračunanim P-IZRV (1,00) smo samoporočanih SAR po piku čebele in dejavnikov potrdili, da so bile vse postavke jasne in izčrpne. tveganja za njo smo si zastavili dva cilja: 1) razviti Javnozdravstveni pristop z uporabo novega orodja nov vprašalnik in oceniti njegovo veljavnost ter se je izkazal za izvedljivega za uporabo in podporo 2) pilotno testirati končno različico vprašalnika, diagnosticiranju SAR med čebelarji. da bi preverili izvedljivost njegove uporabe v presečnih raziskavah. Vsebinsko veljavnost Ključne besede: metode, kožekrilci, vprašalnika smo ugotavljali na podlagi strinjanja hipersenzitivnost, čebelarjenje skupine strokovnjakov različnih strok (n=13), zdravorazumsko veljavnost pa znotraj skupine laikov ̶ čebelarjev (n=14). Indekse vsebinske veljavnosti (indeks vsebinske veljavnosti na ravni postavke (P-IVV), indeks vsebinske veljavnosti na ravni lestvice (L-IVV) izračunan z metodo povprečnega (L-IVV/Pov) in splošnega soglasja (L-IVV/SS)) ter indeks zdravorazumske veljavnosti 202 PUBLIC HEALTH APPROACH TO SUPPORT THE DIAGNOSIS OF SYSTEMIC ALLERGIC REACTIONS AMONG BEEKEEPERS Abstract Keywords: methods, hymenoptera, hypersensitivity, beekeeping Hymenoptera venom al ergy (HVA) is a potential y life-threatening condition. Beekeepers pose higher risk for systemic al ergic reaction (SAR) compared to adult general population due to their unavoidable seasonal/al -year-round exposure to the elicitors of HVA, bees in particular. Aiming to develop a comprehensive and validated questionnaire for epidemiological assessment of the self-reported SAR to bee venom and its risk factors among beekeepers, we set two objectives: 1) to develop a new tool and to assess its validity, and 2) to pilot- test its final version to verify its feasibility for the cross-sectional research approach. A developed comprehensive questionnaire in Slovenian was validated by an expert panel (n=13) for content relevance, and a rater panel (n=14) for clarity and comprehensibility. Content validity indices (item-level content validity index (I-CVI), scale- level content validity index (S-CVI) based on the average (S-CVI/Ave) and universal agreement method (S-CVI/UA)), and item-level face validity index (I-FVI) were calculated in accordance with the recommended number of both the review panels with their implications on the acceptable cut-off scores. Piloting was performed in a sample (n=50) of the target population (N=1.080) using telephone interviews. The I-CVI and S-CVI/Ave were evaluated as having excel ent content validity (0.97), while the S-CVI/UA reached a value of 0.72. The I-FVI of 1.00 indicated that all items were clear and comprehensive. Public health approach using a new tool has shown to be feasible for its use and support the diagnosis of SAR among beekeepers. 203 izr. prof. dr. Katja Žmitek1,2, Maša Hribar2, prof. dr. Igor Pravst2 1 VIST – Fakulteta za aplikativne vede 2 Inštitut za nutricionistiko DEJAVNIKI POVEZANI S SEZONSKIMI SPREMEMBAMI PRESKRBLJENOSTI Z VITAMINOM D PRI ODRASLIH: REZULTATI RAZISKAVE NUTRI-D Povzetek Pomemben parameter v subjektivnem modelu je bilo tudi število dni poletnih počitnic. Študija Pomanjkanje vitamina D predstavljajo pomemben je pokazala kompleksnost dejavnikov, povezanih svetovni javno-zdravstveni problem. Na s sezonskimi spremembami preskrbljenosti z preskrbljenost z vitaminom D vplivata tako vitaminom D in izpostavila omejitve splošnih prehranski vnos kot izpostavljenost soncu, zlasti populacijskih priporočil. Poleg posameznikov z ultravijoličnemu B (UVB) sevanju. Izvedli smo nizko izpostavljenostjo soncu, bi bilo koristno imeti prospektivno longitudinalno kohortno raziskavo, prilagojena priporočila za osebe z debelostjo in/ali da bi preučili dejavnike, povezane s sezonskimi svetlo barvo kože. Raziskavo je sta financirali Javna spremembami preskrbljenosti z vitaminom D pri agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo odraslih. Študija je vključevala 292 odraslih, ki za zdravje RS (P3-0395; L7-1849). niso uporabljali dodatkov vitamina D, z zimskim in poletnim opazovalnim obdobjem. Merili smo Ključne besede: pomanjkanje vitamina D, koncentracijo serumskega 25-hidroksivitamina ultravijolični žarki, letni časi, barva kože, debelost D (25-OH-D) ter zbrali podatke o različnih socio- demografskih in drugih parametrih, izmerili barvo kože (izračun individualnega tipološkega kota - ITA), za objektivno oceno izpostavljenosti soncu pa smo uporabili razliko v indeksu melanina (ΔMI) na soncu izpostavljenem in neizpostavljenem delu zgornjega dela roke. Rezultate smo analizirali z uporabo ANCOVA s ponovljenimi meritvami. Ugotovili smo vrsto signifikantnih objektivnih parametrov, povezanih s sezonskimi nihanji ravni serumskega 25(OH)D: indeks telesne mase, spol, barve kože in razlika med indeksom melanina na soncu izpostavljenem in neizpostavljenem mestu. 204 FACTORS LINKED WITH SEASONAL CHANGES OF VITAMIN D STATUS IN ADULTS: RESULTS OF NUTRI-D STUDY Abstract Keywords: vitamin D deficiency, ultraviolet rays, seasons, skin pigmentation, obesity Inadequate vitamin D levels pose a significant global health concern. The status of vitamin D in individuals is influenced by both dietary intake and sun exposure, specifical y to ultraviolet B (UVB) irradiation. A prospective longitudinal cohort study was conducted to examine the factors linked with vitamin D seasonal change in Slovenian adults. The study included 292 adults who did not use vitamin D supplements, with summer and winter observation period. Serum 25-hydroxyvitamin D (25-OH-D) levels were measured, and data on different life-style parameters, measurements of constitutive skin color (Individual Typology Angle (ITA) calculation) and difference in melanin index (ΔMI) on the sun- exposed and unexposed side of the upper arm were col ected for objective assessment of sun exposure. Results were analysed using repeated- measures ANCOVA. We have found a series of significant objective predictors for seasonal change in serum 25(OH)D: BMI, sex, skin color type, and difference of melanin index between sun-exposed and unexposed site. Number of holiday days was one also significant parameter in the subjective model. The study highlights the complexity of factors linked to seasonal changes of vitamin D status and emphasize the constraints of broad population-level recommendations. In addition to individuals who have limited sun exposure, it would be beneficial to provide specific recommendations for those with obesity and/ or light skin color. The study was funded by the Slovenian Research Agency and Ministry of health of Republic of Slovenia (L7-1849, P3-0395). 205 Maša Hribar1,2, izr. prof. dr. Katja Žmitek1,3, prof. dr. Igor Pravst 1,2,3 1 Inštitut za nutricionistko 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 3 VIST–Fakulteta za aplikativne vede UŽIVANJE PREHRANSKIH DOPOLNIL Z VITAMINOM D V ČASU PANDEMIJE COVID-19 Povzetek Prejšnje študije so pokazale zelo nizke prehranske vnose vitamina D s hrano, obenem pa približno Vitamin D ključen za normalno delovanje mnogih 40 % prebivalstva ne uživa prehranskih dopolnil telesnih funkcij, ki vplivajo na zdravje mišično- z vitaminom D, zaradi česar je ta populacija skeletnega sistema in delovanje imunskega izpostavljena visokemu tveganju za pomanjkanje sistema. Razširjenost pomanjkanja vitamina D je vitamina D v zimski sezoni. zaskrbljujoča po vsem svetu, vključno s Slovenijo, kjer je približno 80 % odraslih zimskem času Ključne besede: vitamin D, COVID-19, nezadostno preskrbljenih. Pomankanje vitamina prehranska dopolnila D je bilo raziskano tudi kot dejavnik tveganja za bolezen COVID-19, kar je pritegnilo večjo medijsko pozornost in s tem osveščanje o pomembnosti dopolnjevanja z vitaminom D. Naš cilj je bil preučiti spremembe v uživanju prehranskih dopolnil z vitaminom D v zimskih sezonah 2019/2020 (pred pandemijo), 2020/21 (med pandemijo) in 2022/23 (po pandemiji) pri odraslih Slovencih. Udeleženci so bili naključno izbrani iz velikega spletnega panela, ki je bil reprezentativen za starost, spol in regijo. Skupno je 197 odraslih izpolnilo spletno anketo za vsa tri obdobja. V zimski sezoni pred pandemijo je 33,0 % udeležencev poročalo o dodajanju vitamina D. V času prvega vala zimske pandemije se je uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D skoraj podvojilo na 61,9 %, enaka razširjenost pa je bila tudi po pandemiji. Mediani dnevnega odmerka vitamina D sta bili 25 µg pred in med pandemijo ter 17,9 µg po pandemiji. Rezultati študije so poudarili, da ima ozaveščanje splošne javnosti o pomenu dodajanja vitamina D v zimski sezoni dolgotrajne učinke tudi po pandemiji. 206 VITAMIN D SUPPLEMENTATION PRACTICES IN THE CONTEXT OF THE COVID-19 PANDEMIC Abstract Keywords: vitamin D, COVID-19, dietary supplements Vitamin D is a key micronutrient with numerous body functions, important in musculoskeletal health and immune system functioning. The prevalence of vitamin D deficiency is alarming worldwide, and in Slovenia, where around 80% of adults have insufficient serum 25-hydroxy- vitamin D levels (<50 nmol/L) in wintertime. Low vitamin D status was also investigated as a risk factor in the COVID-19 disease, which led to increased media coverage about the importance of supplementation during the winter season. Our objective was to investigate changes in vitamin D supplementation practices in winter seasons 2019/2020 (pre-pandemic), 2020/21 (pandemic), and 2022/23 (post-pandemic) in a cohort of adults in Slovenia. Participants were randomly recruited from a large online panel, resulting in a study sample, comparable with the general population in terms of age, sex, and region. Participants completed the online survey upon invitation. Altogether, 197 adult subjects completed all three study observation periods. In the pre-pandemic winter season, 33.0% of participants reported supplementation with vitamin D. In the winter pandemic wave supplementation almost doubled to 61.9%, and the same prevalence was observed post-pandemic. The median daily vitamin D dose was 25 µg before and during the pandemic, and 17.9 µg post-pandemic. The findings of the study emphasized that raising public awareness about the importance of winter supplementation of vitamin D had lasting effects even after the pandemic. Previous studies highlighted very low dietary intakes of vitamin D with foods, and about 40% of the population is not supplementing vitamin D, which makes this population at high risk for vitamin D deficiency during the winter season. 207 doc. dr. Urška Blaznik Nacionalni inštitut za javno zdravje NUTRIVIGILANCA – SPREMLJANJE NEŽELENIH DOGODKOV, POVEZANIH S HRANO Povzetek Ključne besede: nutrivigilanca, prehranska dopolnila, ocena tveganja Nutrivigilanca je vigilančna shema za hrano, namenjena posameznikom ter zdravstvenim delavcem, s katero spremljamo neželene dogodke povezane z živili, predvsem s prehranskimi dopolnili, obogatenimi živili in novimi živili. S strukturiranim spletnim poročilom zbiramo osnovne informacije o izdelku ter o osebi, ki je pri uživanju določenega izdelka zaznala enega ali več neželenih dogodkov. Nutrivigilančne primere razvrščamo glede na verjetnost povezanosti med živilom in poročanim učinkom, ter glede na jakost poročanih učinkov. Za sestavine, ki so povezane s tveganji za zdravje ljudi, po potrebi izdelamo ocene tveganja ter obveščamo pristojne organe in/ali osveščamo javnost. Do leta 2021 smo obravnavali 46 nutrivigilančnih primerov, dve tretjini zaradi uživanja prehranskih dopolnil. Bolj pogosto so bile s primeri povezane ženske, starostni interval je bil med 3 in 85 let. Med pogostimi poročanimi škodljivimi učinki so bile težave v prebavnem sistemu, urtikarija, tahikardija, fibromialgija, nevralgija, delovanje jeter. Bolj tvegane sestavine živil so ekstrakti (zdravilnih) rastlin, ki jih uporabniki dojemajo kot »naravne« in varne, poleg akutnih, pa imajo lahko tudi kronične škodljive učinke na zdravje ljudi. Zaznani neželeni dogodki so lahko tudi posledica tveganih vedenj uporabnikov. Ob naraščanju ponudbe in uporabe prehranskih dopolnil v populaciji, spodbujamo tudi zdravstvene delavce, da pri delu zaznavajo neželene prehranske dogodke, ter o njih poročajo v shemo nutrivigilance. 208 NUTRIVIGILANCE - MONITORING OF ADVERSE EVENTS RELATED TO FOOD Abstract Keywords: nutrivigilance, food supplements, risk assessment Nutrivigilance is a vigilance scheme for food, aimed at individuals and health professionals, for monitoring of adverse events related to food, especial y food supplements, fortified foods and novel foods. With a structured online report, we col ect basic information about the product and about the person who experienced one or more adverse events when consuming a certain product. Nutrivigilance cases are classified according to the probability of a connection between the food and the reported effect and according to the strength of the reported effects. For ingredients that are associated with risks to human health, we make risk assessments, if necessary, and inform the competent authorities and/or raise public awareness. By 2021, we have dealt with 46 nutrivigilance cases, two-thirds due to the consumption of food supplements. The cases were more often associated with women; the age interval was between 3 and 85 years. Among the commonly reported adverse effects were problems in the digestive system, urticaria, tachycardia, fibromyalgia, neuralgia, liver function. More risky ingredients are extracts of (medicinal) plants, which users perceive as „natural“ and safe, but in addition to acute, they can also have chronic harmful effects on human health. Perceived adverse events may also be the result of risky user behaviors. With the increase in the supply and use of food supplements in the population, we also encourage healthcare workers to detect adverse nutritional events and report them to the nutrivigilance scheme. 209 Helena Koprivnikar, mag. Tina Zupanič, Maruša Rehberger, Darja Lavtar, Ada Hočevar Grom, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak Nacionalni inštitut za javno zdravje UPORABA OGREVANIH TOBAČNIH IZDELKOV, ELEKTRONSKIH CIGARET NIKOTINSKIH VREČK IN BREZDIMNIH TOBAČNIH IZDELKOV V SLOVENIJI Povzetek cigarete brez nikotina). Uporaba izdelkov z nikotinom med otroci, mladostniki in mladimi V Sloveniji so široko dostopni različni tobačni in odraslimi je povezana s pomembnimi tveganji, nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, poleg zasvojenosti, ki se lahko razvije hitreje in ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in močneje kot pri odraslih, so to še škodljivi učinki brezdimni tobačni izdelki. Zadnji dostopni podatki na razvoj možganov, pri elektronskih cigaretah o uporabi teh izdelkov v Sloveniji so na voljo za in brezdimnih tobačnih izdelkih pa tudi zvišano mladostnike, stare 13, 15 in 17 let, iz raziskave Z tveganje za kajenje cigaret. zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2022, za odrasle pa iz spletne raziskave med Ključne besede: elektronski sistemi za dovajanje panelisti, SI-PANDA 2022. Podatki kažejo, da nikotina, tobačni izdelki, nikotin, mladostnik uporaba teh izdelkov med mladostniki narašča s starostjo ter da med mladostniki, starimi 13 in 15 let, odstotki uporabnikov elektronskih cigaret že za eno do tri odstotne točke presegajo odstotek kadilcev tobačnih izdelkov. Odstotki uporabnikov ogrevanih tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, nikotinskih vrečk in brezdimnih tobačnih izdelkov med 15 in 17-letniki presegajo odstotke med odraslimi za eno do deset odstotnih točk. V zadnjih letih odstotki uporabnikov elektronskih cigaret in brezdimnih tobačnih izdelkov naraščajo izraziteje med mladostniki kot odraslimi. Ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete in nikotinske vrečke izpostavijo uporabnika znatnim ravnem zdravju škodljivih snovi, dolgoročni učinki njihove uporabe pa še niso ustrezno raziskani, medtem ko so poznani za brezdimne tobačne izdelke. Vsi ti izdelki vsebujejo nikotin (izjema so elektronske 210 USE OF HEATED TOBACCO PRODUCTS, ELECTRONIC CIGARETTES, NICOTINE POUCHES AND SMOKELESS TOBACCO PRODUCTS IN SLOVENIA Abstract in the case of electronic cigarettes and smokeless tobacco products, with increased risk of cigarette In Slovenia different tobacco and nicotine products smoking. are widely available, such as e-cigarettes, heated tobacco products, nicotine pouches and smokeless Keywords: electronic nicotine delivery systems, tobacco products. The latest available data on use tobacco products, nicotine, adolescent of these products in Slovenia for adolescents aged 13, 15 and 17 years are available from the Health Behaviour in School-Aged Children survey 2022 and among panel ists from SI-PANDA Web Survey 2022 for adults. Data show that use of these products among adolescents increases with age. Among 13 and 15-year-olds, the percentage of e-cigarette users already exceeds the percentage of tobacco smokers by one to three percentage points. The percentages of users of heated tobacco products, e-cigarettes, nicotine pouches and smokeless tobacco products among 15 and 17-year-olds exceed those among adults by one to ten percentage points. In recent years, the percentages of e-cigarette and smokeless tobacco product users have been increasing more markedly among adolescents than adults. Heated tobacco products, e-cigarettes and nicotine pouches expose the user to significant levels of harmful substances and the long-term effects of their use have not yet been adequately studied, while those of smokeless tobacco products are known. All these products contain nicotine (the exception being nicotine-free e-cigarettes). Use of nicotine products by children, adolescents and young adults is associated with significant risks, including not only addiction, which can develop more rapidly and more severely than in adults, but also adverse effects on brain development, and, 211 STROKOVNI POVZETKI 212 dr. Tanja Rupnik Vec1, dr. Tamara Štemberger Kolnik2 1 Andragoški center Slovenije 2 Fakulteta za zdravstvene vede v Celju INTERES UPORABNIKOV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV LJUDSKIH UNIVERZ ZA VSEBINE S PODROČJA ZDRAVJA TER KRITIČNOST DO RAZLIČNIH VIROV ZDRAVSTVENIH INFORAMCIJ Povzetek odločitev v zvezi z njim. V kontekstu priprave javnoveljavnega programa s področja zdravja in Temeljna premisa znanstvene discipline zdravega življenjskega sloga smo raziskali nekatere psihologije zdravja je, da na vedenje ljudi, elemente zdravstvene pismenosti (npr. zmožnost povezano z zdravjem, vplivajo številni dejavniki in presoje kredibilnosti vira zdravstvene informacije) mehanizmi. Teorije o spreminjanju zdravstvenega ter interes uporabnikov izobraževalnih programov vedenja ljudi so številne (npr. Ajzen, 1991; Fisher ljudskih univerz za različne potencialne vsebine idr., 2009; Prentice-Dunn in Rogers, 1983), meta umeščene v osnutek programa. Podatke študije vplivov različnih dejavnikov znotraj teh smo zbrali s pomočjo Vprašalnika interesa za teorij pa potrjujejo kompleksnost problematike, zdravstvene vsebine na vzorcu 549 oseb, analizirali saj konstrukti v posameznih teorijah večinoma pa smo ga s pomočjo SPSS, pri čemer smo opravili pojasnjujejo manjši del variabilnosti rezultatov različne univariatne, bivariatne in multivariatne (Marks idr., 2021; Tapper, 2021). V večini teorij analize (npr. faktorska analiza). Ugotovili smo pa v skupino pomembnih dejavnikov vedenja, nizko stopnjo kritičnosti do virov zdravstvenih povezanega z zdravjem, predstavljajo kognitivni informacij oz. nezmožnost presojanja kredibilnosti procesi (informacije, prepričanja, zmožnost virov zdravstvenih informacij, obenem z visokim presoje itd., kot del zdravstvene pismenosti) interesom za večino vsebin, umeščenih v štiri ter motivacijski procesi (interes za zdravstvene module (prehranjevanje, gibanje, fizično zdravje, vsebine). Na oboje potencialno vpliva neformalno duševno zdravje) javnoveljavnega programa. izobraževanje odraslih o zdravstvenih temah, ki pripomore k dvigu zdravstvene pismenosti Ključne besede: interes odraslih za zdravstvene splošne populacije. Udeležencem omogoči vsebine, kritičnost do zdravstvenih informacij pridobivanje znanja in veščin in jih opolnomoči, da prevzamejo aktivno vlogo pri upravljanju svojega zdravja in sprejemanju premišljenih 213 INTEREST OF USERS OF THE EDUCATIONAL PROGRAMMES OF THE PEOPLE'S UNIVERSITIES IN HEALTH-RELATED CONTENT AND THEIR CRITICAL ATTITUDE TOWARD DIFFERENT SOURCES OF HEALTH INFORMATION Abstract the users of nonformal education programs in the different potential contents of the draft program The basic premise of the scientific discipline of were explored. Data were col ected using the health psychology is that people’s health-related Health Content Interest Questionnaire on a behavior is influenced by many factors and sample of 549 people and analyzed using SPSS, mechanisms. Theories of how people’s health with various univariate, bivariate, and multivariate behavior changes are numerous (e.g. Ajzen, analyses (e.g., factor analysis). We found a low 1991; Fisher idr., 2009; Prentice-Dunn in Rogers, level of criticality towards health information 1983; etc.), and meta-studies of the effects of sources, or the inability to judge the credibility different factors within these theories confirm the of health information sources, along with high complexity of the issue, with constructs within interest in most of the content in the curriculum’s individual theories largely explaining a small part four modules (nutrition, exercise, physical health, of the variability in outcomes (Marks idr., 2021; mental health). Tapper, 2021). In most theories, however, cognitive processes (information, beliefs, judgment, etc., Keywords: adult interest in health content, critical as part of health literacy) and motivational attitude toward health information processes (interest in health topics) are grouped together as important determinants of health- related behavior. Both are potential y influenced by non-formal adult education on health topics, which helps to raise health literacy in the general population. It enables and empowers participants to acquire the knowledge and skil s to take an active role in managing their health and making informed decisions about it. In the context of the development of a public health and healthy lifestyles program, some elements of health literacy (e.g., the ability to judge the credibility of a source of health information) and the interest of 214 LITERATURA Abraham, C. in Sheeran, P. (2015). The health belief model. V M. Conner in P. Norman (ur.), Predicting and Changing Health Behavior, Research, and Practice with Social Cognition Models (3. Izd.) (str. 30-70). Open University Press. Ajzen, I. (1991). The Theory of Planned Behavior. Organizational Behavior and Human Decision Processes, 50, 179 – 211. Bandura, A. (1986). Social Foundations of Thought and Action: A Social Cognitive Theory. Prentice Hal . Dahlgren, G. in Whitehead, M. (1991). Policies and strategies to promote social equity and health. Background document to WHO – Strategy paper for Europe, 14. Institute for Futures Studies. https:// www.researchgate.net/publication/5095964_ Policies_and_strategies_to_promote_social_ equity_in_health_Background_document_ to_WHO_-_Strategy_paper_for_Europe/link/ 569540f808aeab58a9a4d946/download Fisher, W., Fisher, J. in Harman, J. (2009). The Information-Motivation-Behavioral Skil s Model: A General Social Psychological Approach to Understanding and Promoting Health Behavior. https://doi.org/10.1002/9780470753552.ch4 Halpern, D. F. (1996). Thought and Knowledge: An Introduction to Critical Thinking (third edition). Lawrence Erlbaum Associates. Marx, D, Murray, M in Estacio, E. M. (2021). Health Psychology. Theory, Research, and Practice (5. Izd.). SAGE. Paul, R. in sod. (1989). Critical Thinking. Handbook: High School. Sonoma State University: Center for Critical Thinking and Moral Critique. Prentice-Dunn, S., in Rogers, R. W. (1986). Protection Motivation Theory and preventive health: beyond the Health Belief Model. Health Education Research, 1(3), 153–161. https://www.jstor.org/ stable/45109745 Tapper, K. (2021). Health Psychology and Behavior Change. From Science to Practice. Red Globe Press. Tavris, C. in Wade, C. (1997). Psychology in Perspective. New York: Longman. 215 dr. Ines Kvaternik, Živa Žerjal Nacionalni inštitut za javno zdravje ZMANJŠEVANJE ŠKODE – UČINKOVIT ODZIV NA POTREBE ZASVOJENIH IN BREZDOMNIH OSEB V OBDOBJU EPIDEMIJE Povzetek in zamenjave sterilnega pribora za uporabo drog. Izkazalo pa se je tudi, da so potrebe brezdomnih Zasvojene in brezdomne osebe se v vsakdanjem žensk spregledane v skoraj vseh programih življenju soočajo s številnimi tveganimi situacijami pomoči. Zato je v prihodnje izredno pomembno, in kompleksnimi potrebami, ki so se v obdobju da se ohrani vse prilagoditve programov in krepi obvladovanja epidemije s Covid-19, samo še razvoj celostnih in v uporabnika usmerjenih poglobile. Se je pa v tem obdobju poglobilo storitev na področju zmanjševanja škode. sodelovanje različnih programov pomoči in zdravljenja ter omogočil razvoj ukrepov, ki jih v Ključne besede: uporaba drog, brezdomne osebe, normalnih okoliščinah zaradi administrativnih covid-19, zmanjševanje škode in pravnih ovir ter paradigmatskih razhajanj ni bilo mogoče razviti. Spremljanje situacije na področju ranljivih družbenih skupin in etnografsko raziskovanje, ki smo ju izvajali tekom epidemije kažeta, da so se programi zmanjševanja škode na novo situacijo hitro prilagodili in nadaljevali z izvajanjem ključnih aktivnosti. Razvili so številne nove, ustreznejše in bolj integrirane odzive na spreminjajoče se okoliščine, ki so za omenjeni ranljivi skupini eksistencialnega pomena. Zaradi vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, se je okrepilo terensko delo, ki je vključevalo dostavo substitucijske terapije in hrane, prevoz uporabnikov na zdravljenje ter izvajanje zdravstvene nege in psihosocialne podpore na terenu. Poleg tega se je vzpostavilo še začasno 24-urno zavetišče ter novi programi pomoči za mlade Kljub temu v tem obdobju beležimo bolj tvegano uporabo prepovedanih drog, večje število smrti, pojav novih primerov okužb z virusom HIV med omenjeno populacijo in več težav v duševnem zdravju. Povečalo se je število mladih, tudi mladoletnih oseb, ki so iskale pomoč v storitvah testiranja drog 216 HARM REDUCTION - EFFECTIVE RESPONSE TO THE NEEDS OF ADDICTED AND HOMELESS PEOPLE DURING THE EPIDEMIC Abstract al program adjustments and strengthen the development of integrated and user-oriented Addicted and homeless people face many risky services in the area of harm reduction. situations and complex needs in their daily lives, which only escalated during the period of the Keyworlds: drug use, homeless people, Covid-19, Covid-19 epidemic. During this period, however, harm reduction the cooperation of different treatment services deepened and enabled the development of measures, the development of measures that could not have been developed under normal circumstances due to administrative and legal obstacles and paradigmatic differences. The monitoring and the fieldwork research performed during the epidemic have shown that harm reduction programmes quickly adapted to the new situation and adjusted their key activities. They have developed many new, more appropriate and integrated responses to the changing circumstances, which are of existential importance to mentioned vulnerable groups. As a result of the government’s measures to contain the epidemic, field work was intensified, which included substitution therapy and food delivery, the transport of users for treatment, and the implementation of nursing care and psychosocial support in the field. In addition, a temporary 24- hour shelter and new assistance programs for young people have been established. Nevertheless, during this period, high-risk drug use, a higher number of deaths, the emergence of new cases of HIV infection among the mentioned population and deterioration of mental health have been recorded. The number of young people, including minors, seeking help in drug testing services and the needles exchange programs increased. It also turned out that the needs of homeless women were overlooked in almost all services. Therefore, in the future, it is extremely important to maintain 217 mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. Maja Roškar Nacionalni inštitut za javno zdravje ZA NAJBOLJŠI ZAČETEK – PRI ALKOHOLU IN NOSEČNOSTI ŠTEJE VSAK TRENUTEK Povzetek ZAKLJUČEK: V nosečnosti nobena alkoholna pijača in nobena količina alkohola ni brez tveganja za UVOD: Alkohol je teratogen. Pitje alkoholnih zdravje in dobrobit še nerojenega otroka. Zato pijač v rodni dobi povečuje tveganje za alkoholu je v času načrtovanja nosečnosti, skozi celotno izpostavljene nosečnosti. nosečnost in v obdobju dojenja najvarnejša izbira abstinenca od alkohola. K zdravemu razvoju še METODE: Ocena razširjenosti pitja alkoholnih nerojenih otrok pomembno prispeva tudi odnos, pijač med ženskami v rodni dobi je bila narejena ki ga imajo do alkohola, partnerji, bližnji in celotna na osnovi podatkov raziskave Z zdravjem povezan družba. vedenjski slog 2020. Prikazane so aktivnosti, ki jih za preprečevanje alkoholu izpostavljenih Ključne besede: alkohol, pitje, nosečnost, nosečnosti, izvaja NIJZ. osveščanje REZULTATI IN RAZPRAVA: 78,5 % žensk v rodni dobi vsaj občasno pije alkoholne pijače. Skoraj polovica (45,1 %) žensk te starosti pije čez dnevno mejo manj tveganega pitja ali se najmanj enkrat v letu opije, kar se med mlajšimi še povečuje. Način pitja alkohola pred nosečnostjo je pomemben napovedni dejavnik pitja med nosečnostjo. Z namenom preprečevanja izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom NIJZ izvaja različne aktivnosti ozaveščanja splošne in strokovne javnosti o nezdružljivosti pitja alkohola in nosečnosti: obeležitev Dneva FAS, priprava zdravstveno vzgojnih gradiv, stojnice, prispevki na strokovnih srečanjih, konferencah in v strokovnih publikacijah, izobraževanja (za zdravstvene delavce, študente zdravstvenih ved, socialne delavce, nevladne organizacije, bodoče delavce v strežbi alkohola), medijski prispevki; z implementacijo pristopov, razvitih v okviru Projekta SOPA, ki potekajo v lokalnih okoljih, prispeva k odkrivanju oseb, ki pijejo tvegano ali škodljivo in zmanjševanju tveganega življenjskega sloga. 218 TO START BEST - IN THE CASE OF ALCOHOL AND PREGNANCY EVERY MOMENT COUNTS Abstract CONCLUSION: During pregnancy no alcoholic beverage and no amount of alcohol is risk free BACKGROUND: Alcohol is a teratogenic substance. regarding health and wel -being of the unborn child. Drinking alcoholic beverages in childbearing age While planning pregnancy, throughout pregnancy increases the risk of alcohol exposed pregnancies. and while breastfeeding, the safest choice is to abstain from alcohol. Healthy development of METHODS: Prevalence of drinking alcoholic unborn children is affected not only by women’s beverages among women of childbearing age attitude towards drinking alcohol, but also by the was obtained from the Health-related lifestyle attitudes of their partners, friends, family, and survey, 2020. Activities performed by the National society as a whole. Institute of Public Health (NIPH) to prevent alcohol exposed pregnancies will be presented. Keywords: alcohol drinking, pregnancy, awareness RESULTS AND DISCUSSION: 78.5% of women of childbearing age drink alcoholic beverages at least occasional y. Almost half (45.1%) of women of this age exceed the daily limits of less hazardous drinking or binge drink at least once a year; this drinking pattern is increasing among younger women. Drinking habits before pregnancy predict drinking during pregnancy. To prevent alcohol exposed pregnancies NIPH is implementing various activities to raise awareness among general and professional public about the incompatibility of alcohol and pregnancy: FAS day commemoration, health educational materials, stal s, contributions to professional meetings, conferences and publications, education (for health professionals, students, social workers, NGOs, future alcohol serving workers) and media contributions. NIPH is also implementing different approaches in local environments (developed in the SOPA project) to timely detect those drinking above the limits of less hazardous drinking. 219 Stanislava Kirinčič Nacionalni inštitut za javno zdravje VERJETNOSTNA OCENA DOLGODOBNE IZPOSTAVLJENOSTI PREBIVALCEV SLOVENIJE DIOKSINOM IN dpPCB ZARADI UŽIVANJA RIB IN DRUGE MORSKE HRANE Povzetek Visoko izpostavljenost lahko, razen pri lososu, pripišemo relativno visokim koncentracijam Med ključnimi onesnaževali v ribah in drugi vsote dioksinov in dpPCB v teh ribah (od 2 do 5 morski hrani so poleg metilnega živega srebra pg/g WHO2005 PCDD/F-TEQ). Relativno veliko tudi dioksini in dioksinom podobni poliklorirani izpostavljenost dioksinom in dpPCB zaradi uživanja bifenili (dpPCB). Namen raziskave je bil oceniti lososa lahko pripišemo predvsem relativno veliki dolgodobno izpostavljenost prebivalcev Slovenije porabi tovrstne ribe v Sloveniji (okoli 10 % od vseh dioksinom in dpPCB zaradi uživanja rib in druge vrst). Povprečna koncentracija v lososu je bila morske hrane. Ocena prehranske izpostavljenosti relativno nizka (okrog 0,7 pg/g WHO2005 PCDD/F- je bila izvedena z verjetnostno (probabilistično) TEQ). metodo, z matematičnim podatkovnim orodjem Monte Carlo Risk Assessment (MCRA). Večina Ključne besede: dioksini, poliklorirani bifenili, podatkov o koncentracijah dioksinov in dpPCB ribe, morska hrana, Slovenija je bila pridobljena iz uradnega nadzora živil na slovenskem trgu v letih 2011-2019. Količine zaužitih živil pri prebivalcih Slovenije so bile črpane iz individualnih podatkov projekta SI- MENU 2018. Povprečen prebivalec Slovenije je v obdobju trajanja SI-MENU 2018 zaužil okoli 6 kg rib in druge morske hrane na leto, kar je pod evropskim povprečjem. Ocenjena izpostavljenost povprečnih slovenskih uživalcev rib in druge morske hrane je presegla tedenski dopustni vnos (TWI = 2 pg WHO PCDD/F-TEQ/kg tm/teden) pri 2005 vseh starostnih skupinah, še posebej pri dojenčkih in malčkih, kar kaže na povečano tveganje za zdravje. Največji delež k skupni izpostavljenosti je prispevala modra ozimica (okoli 20 %) ter losos, skuša, brancin in orada (vsaka vrsta po okoli 10 %). 220 PROBABILISTIC ASSESSMENT OF CHRONIC EXPOSURE OF SLOVENIAN POPULATION TO DIOXIN AND dlPCBs DUE TO CONSUMPTION OF FISH AND OTHER SEAFOOD Abstract could be attributed primarily to the relatively high consumption of this fish in Slovenia (around In addition to methylmercury, dioxins and dioxin- 10% according to all species). The average like polychlorinated biphenyls (dlPCBs) are the concentration in salmon was relatively low (around key contaminants in fish and other seafood. 0.7 pg/g WHO2005 PCDD/F-TEQ). The purpose of this study was to assess chronic exposure of Slovenian inhabitants to dioxins and Keywords: dioxins, polychlorinated biphenyls, dlPCBs due to consumption of fish and other fishes, seafood, Slovenia seafood. Assessment of dietary exposure was carried out using the probabilistic Monte Carlo Risk Assessment (MCRA) mathematical tool. Most of data on concentrations were obtained from the official control of food on Slovenian market in the years 2011-2019. The individual amounts of food consumed by the Slovenian inhabitants were taken from SI-MENU 2018 project. During the SI-MENU 2018 the average Slovenian inhabitant consumed around 6 kg of fish and other seafood per year, which is below the European average. The assessed exposure of average Slovenian fish and other seafood consumer exceeded Tolerable Weekly Intake (TWI = 2 pg WHO2005 PCDD/F- TEQ/kg bw/week) in all age groups, especial y in infants and toddlers, what indicates an increased health risk. The largest contributions to total exposure represented whitefishes or coregonus (around 20%) and salmon, mackerel, sea bass and sea bream (around 10% each). Except for salmon, high exposure could be attributed to relatively high concentrations in these fish (from 2 to 5 pg/g WHO2005 PCDD/F-TEQ). The relatively high exposure due to consumption of salmon 221 Neža Fras, Petra Ožbolt, Monika Robnik Levart, Lea Raztresen, Polona Kamenšek, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Nacionalni inštitut za javno zdravje JAVNO NAROČANJE ŽIVIL V JAVNIH ZAVODIH - PILOTNI EU PRISTOP SKUPNEGA UKREPA Best-ReMaP Povzetek območje in k razvoju elektronskega orodja, ki bi olajšalo JN živil. Ob zaključku projekta bodo Razvoj in sprejem politik na področju javnega podana priporočila za trajnostni razvoj politik JN naročanja (JN) hrane je postala obetavna živil in akcijski okvir ukrepanja. JN hrane je orodje strategija za reševanje družbenih in zdravstvenih politike, ki omogoča uporabo kupne moči države težav, povezanih z nezdravim okoljem. Javni za spodbujanje ciljev prehranske in zdravstvene zavodi imajo skozi proces JN priložnost ustvariti politike, zato je potrebno to orodje kar se da povpraševanje po kakovostnih, trajnostnih in premišljeno izkoristiti. hranilno primernih živilih. JN hrane v šolah, vrtcih in okoljih, kjer se zbirajo otroci, so izrednega Ključne besede: debelost otrok, kakovostna pomena za zagotavljanje zdravih in kakovostnih hrana, dostopnost zdrave hrane, cilji jedilnikov. Sodelujoče države članice EU (DČ) trajnostnega razvoja projekta BestReMaP so odločene, da bodo to dosegle s poskusnim izvajanjem učinkovitih in pravičnih pristopov. Ponudba zdrave hrane v javnih ustanovah lahko normalizira zdrav način prehranjevanja in prispeva k širšemu cilju ustvarjanja pravičnega dostopa do zdrave hrane in izboljšanja kakovosti prehranjevanja. Sodelujoče DČ so opravile situacijsko analizo zakonodaje na področju JN, prepoznale deležnike, ustanovile medsektorske delovne skupine in imenovale nacionalne kontaktne točke za JN živil. Osem DČ je prispevalo k doseganju pregleda in pridobivanjem znanja na področju JN živil. Razvila se je EU mreža oseb, v katero je vključenih vsaj 17 predstavnikov DČ in se redno mesečno sestaja in s tem pripomore k redni izmenjavi aktualnih informacij, omogoča deljenje znanja, izkušenj, morebitnih razlik in podobnosti ter stremi k razvoju enotne podatkovne baze prehranskih izdelkov za EU 222 PUBLIC PROCUREMENT OF FOOD IN PUBLIC INSTITUTIONS –A PILOT EU APPROACH JOINT ACTION (JA) Best-ReMaP Abstract Keywords: childhood obesity, food qualities, healthy food availability, sustainable The development and adoption of public food development goals procurement (PFP) policies have become a promising strategy to tackle the social and health problems associated with unhealthy environments. Public institutions have the opportunity to create demand for quality, sustainable and nutritional y adequate food through the PFP process. PFP in schools, kindergartens, and child-gathering environments are very important for ensuring healthy and quality menus. The participating EU Member States (MSs) are determined to achieve this by piloting effective and equitable approaches. Providing healthy food in public settings can normalise a healthy eating and contribute to the broader goal of creating equitable access to healthy food and improving diet quality. The MSs have carried out a situational analysis on the PFP legislation, identified stakeholders, set up cross- sectoral working groups, and appointed national focal points for PFP. Eight MSs contributed to the review and knowledge-building in the area of PFP. An EU network, including at least 17 representatives of Member States, has been developed and meets on a monthly basis to contribute to the regular exchange of up-to-date information, to share knowledge, experiences, possible differences, and similarities, and to aim at the development of a database of food products for the EU area and the development of an electronic tool to facilitate the PFP. At the end of the project, recommendations for the sustainable development of food procurement policies and an action framework for action will be provided. PFP is a policy tool that al ows the use of the purchasing power of the state to promote nutrition and health policy objectives, and should be used as thoughtful y as possible. 223 Lea Raztresen, Polona Kamenšek, doc. dr. Urška Blaznik, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Nacionalni inštitut za javno zdravje PREOBLIKOVANJE ŽIVIL - VSEBNOSTI HRANIL V PETIH KATEGORIJAH ŽIVIL NA TRGU V SLOVENIJI, PROJEKT SKUPNEGA UKREPANJA Best-ReMaP Povzetek k vnosu sladkorjev, soli in nasičenih maščob v prehrani otrok in mladostnikov. Zbrani podatki, V Evropski uniji je kar 20 % prekomerno težkih in predvsem pa opaženi intervali vsebnosti hranil v debelih otrok in mladostnikov; žal se napoveduje, obravnavanih kategorijah in podkategorijah živil da se bo brez učinkovitega ukrepanja ta delež do bodo pomembna podlaga za nacionalno strategijo leta 2035 še znatno povečal. Debelost v otroštvu je preoblikovanja živil, hkrati pa bodo primerljivi s posebej zaskrbljujoča, saj ta, ne le da moti življenje podatki zbranimi na enak način v še 18 državah in razvoj otroka, pogosto napoveduje debelost članicah EU. tudi v odrasli dobi, z vsemi povezanimi boleznimi in zapleti. Skupni ukrep Best-ReMaP, projekt Ključne besede: hranilna vrednost, zdravje Evropske unije, je namenjen spodbujanju dobrega otrok, jedilna sol, prehranski sladkor, prehranske počutja in zdravja otrok, z dokazi podprtimi maščobe pristopi,za obravnavo ključnih vprašanj pri izbiri hrane. Okolja, v katerem otroci odraščajo, močno vplivajo na njihove prehranjevalne navade. Žal je izbira hrane še vedno močno nagnjena v smer visoko predelanih živil, ki so pogosto energijsko gosta in hranilno revna, kar pomeni, da imajo nizko vsebnost zdravju koristnih hranil, vsebujejo pa manj kakovostnih maščob ter pre(velike) količine prostih sladkorjev in soli. V okviru projekta Best- Remap smo v juliju 2022 na slovenskem trgu fotografirali in popisali vsa dostopna živila iz petih kategorij živil, ki jih pogosto uživajo otroci in mladostniki – krušni izdelki (600), mlečni izdelki (1030), mesni izdelki (1100), žita za zajtrk (560) in brezalkoholne pijače (1150). V prispevku bodo opisane hranilne vrednosti obravnavanih kategorij živil in njihovih podkategorij. Predstavili bomo tiste podkategorije živil, ki bistveno prispevajo 224 FOOD REFORMULATION - THE NUTRIENT CONTENT IN FIVE CATEGORIES OF FOODS ON THE MARKET IN SLOVENIA, JOINT ACTION Best-ReMaP Abstract considered food categories and subcategories, will be an important basis for the national food In the European Union, as many as 20% of children reformulation strategy and at the same time will and adolescents are overweight and obese; be comparable with data col ected in the same unfortunately, it is predicted that without effective way in 18 other EU member states. action, this share will increase significantly by 2035. Obesity in childhood is of particular concern, as it Keywords: nutrition value, children’s health, not only interferes with the life and development dietary sodium chloride, dietary sugar, dietary of the child, but also often predicts obesity in fats adulthood, with all the associated diseases and complications. The Best-ReMaP joint action, a project of the European Union, aims to promote the wel -being and health of children, using evidence- based approaches to address key issues in food choices. The environment in which children grow up has a strong influence on their eating habits. Unfortunately, the choice of food is still strongly inclined towards highly processed foods, which are often energy-dense and nutritional y poor, which means that they have a low content of nutrients beneficial to health, but contain less quality fats and excessive (large) amounts of free sugars and salt. As part of the Best-Remap project, in July 2022 we photographed and col ected data from all available foods from five food categories that are often consumed by children and adolescents on the Slovenian market - bread products (600), dairy products (1030), meat products (1100), breakfast cereals (560) and soft drinks (1150). The paper will describe the nutritional values of the considered food categories and their subcategories. We will present those subcategories of foods that significantly contribute to the intake of sugars, salt and saturated fats in the diet of children and adolescents. The col ected data, and especial y the observed intervals of nutrient content in the 225 prof. dr. Igor Pravst1, prof. dr. Barbara Koroušić Seljak2, doc. dr. Anita Kušar1, Maša Hribar1 1 Inštitut za nutricionistiko 2 Institut »Jožef Stefan« MNOŽIČNO ZBIRANJE PODATKOV O SESTAVI PREDPAKIRANIH ŽIVIL: REZULTATI SPREMLJANJA SPREMEMB OD LETA 2011 Povzetek vključujejo ne le hranilno sestavo živil, temveč tudi podatke o posameznih sestavinah (npr. Podatkovne zbirke predpakiranih živilih so postale aditivih, alergenih ipd.), profilih živil, trditvah in nepogrešljive ne le za izvajanje prehranskih drugih trženjskih tehnikah na označbah živil ipd. raziskav, temveč tudi v klinični praksi, pri Predstavili bomo možne uporabe podatkovnih oblikovanju politik, za gospodarstvo in prebivalce. zbirk o sestavi predpakiranih živil, s poudarkom Za razliko od referenčnih živil se sestava na vrednotenju spreminjanja hranilne sestave procesiranih predpakiranih živil hitro spreminja. živil v Sloveniji, predvsem v povezavi z vsebnostjo V Sloveniji uporabljamo raznovrstne pristope, ki natrija, sladkorja in prehranske vlaknine v ključnih nam omogočajo kreiranje ažurnih podatkovnih skupinah živil. Zbiranje podatkov o sestavi živil v zbirk o sestavi predpakiranih živil. Primarni vir so Sloveniji sofinancira Javna agencija za raziskovalno podatkovne zbirke presečnih raziskav, ki se izvajajo dejavnost (P3-0395). v vseh večjih trgovskih družbah. Takšne raziskave se izvajajo od leta 2011 naprej vsakih nekaj let. Od Ključne besede: preoblikovanje, natrij, sladkor, leta 2015 naprej so podatkovne zbirke opremljene prehranska vlaknina tudi z arhivom fotografij označb živil, ki se jih upravlja s pomočjo infrastrukturnega sistema CLAS (Composition and Labeling Information System). Sistem vključuje aplikacijo za pametne telefone za zbiranje podatkov in spletno orodje, ki omogoča urejanje in upravljanje podatkov. Dodatni pristopi za zbiranje podatkov vključujejo tudi t.i. crowdsourcing – metodo množičnega zbiranja prek mobilne aplikacije VešKajJeš, ki je bila v Sloveniji vzpostavljena za pomoč potrošnikom pri zdravih izbirah in je financirana s strani Ministrstva za zdravje v okviru projektov VKJ in VKP. V prihodnosti bodo pomemben vir tudi podatki pridobljeni s strani nosilcev živilske dejavnosti, katerih vključevanje poteka preko projektov Do.IT in ZaUpam. Podatkovne zbirke 226 METHODS OF MASS DATA COLLECTION ON COMPOSITION OF PREPACKED FOODS: RESULTS OF MONITORING CHANGES SINCE 2011 Abstract sodium, sugar and dietary fibre in food categories of major public health concern. Collections of Branded foods databases have become increasingly branded food datasets are co-financed by the valuable not only in nutrition research but also Slovenian research Agency (P3-0395) in clinical practice, policymaking, business, and for the general population. Unlike generic foods, Keywords: reformulation, sodium, sugar, dietary branded foods experience rapid composition fiber changes. In Slovenia we use various approaches to compiling branded foods datasets. Primary source are branded food datasets compiled through standard food monitoring studies, which are conducted at major retailers. Cross-sectional studies are carried out every few years since 2011. Since 2015, datasets are compiled with col ection of photographs of food labels, which are managed using Composition and Labeling Information System (CLAS) infrastructure. CLAS consists of a smartphone application for data collection and an online tool for data extraction and management. Supplementary data col ection approaches also include crowdsourcing through mobile app VešKajJeš which was launched in Slovenia to assist consumers in making healthier dietary choices and funded by Ministry of Health of Republic of Slovenia within projects VKJ and VKP. Future data source should be also data provided by food operators, which are engaged through projects Do.IT and ZaUpam. Col ected data can include not only nutritional composition of foods, but also use of specific ingredients (such as food additives, al ergens,…), nutrient profiling, marketing techniques on food labels etc. We will highlight various applications of branded foods datasets, with focus into assessing changes in the nutritional composition of foods in the Slovenian food supply, particularly referring to content of 227 Neda Hudopisk, Tara Ledinek Nacionalni inštitut za javno zdravje PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OKOLJA V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI – REZULTATI IN IZZIVI PRIHODNOSTI Povzetek ZAKLJUČEK: Kljub znižanju vrednosti med letoma 2007 in 2022 in doseženi cilji vrednosti svinca v UVOD: V Zgornji Mežiški dolini (ZMD) je tradicija krvi pri 95,5 % otrok (2022), je izpostavljenost predelave svinčene rude povzročila onesnaženje svincu še vedno prisotna. Slabša ozaveščenost in okolja s svincem. Najbolj občutljivi na njegove odzivnost staršev ob dejstvu, da iz zdravstvenega toksične učinke so otroci. Leta 2007 smo pričeli vidika varnega praga koncentracije svinca v krvi ni, z izvajanjem programa ukrepov za izboljšanje nakazuje potrebo po uvedbi dodatnih aktivnosti in kakovosti okolja v ZMD, ki se je zaključil leta 2022. skupnostnega pristopa na modelnem območju za Cilj ukrepov je bil zmanjšati delež otrok z visoko nadaljnje zmanjšanje izpostavljenosti svincu. koncentracijo svinca v krvi (100 µg/l ali več) pod 5 %. Ključne besede: svinec, biomonitoring, otrok, okoljska izpostavljenost, študije ukrepov METODE: Med leti 2007 in 2022 smo letno preverjali vsebnost svinca v krvi otrok, starih 24 - 48 mesecev, iz ZMD. Vzorce smo odvzeli v lokalnih zdravstvenih postajah in analizirali s pomočjo masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo na Kliničnem inštitutu za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Starše smo hkrati anketirali o dejavnikih tveganja izpostavljenosti svincu. REZULTATI: Delež otrok z visokimi koncentracijami svinca v krvi se je v prvih štirih letih zmanjšal s 50 na 10 %. Od leta 2019 je delež znašal okoli 5 %. Leta 2022 smo na odvzem krvi povabili 124 otrok, stopnja odzivnosti je bila 54 %. Vrednosti svinca v krvi so znašale 11 - 223 µg/l, z mediano vrednosti 31 µg/l. Ciljna vrednost programa je bila presežena pri treh (4,5 %) otrocih. 228 ENVIRONMENTAL QUALITY IMPROVEMENT PROGRAM IN THE UPPER MEŽA VALLEY - RESULTS AND FUTURE CHALLENGES Abstract CONCLUSION: Despite the reduction in lead blood values between 2007 and 2022 and the INTRODUCTION: Due to its tradition of lead achieved target values in 95,5% of children by ore processing, the Upper Meža Val ey (UMV) 2022, lead exposure remains a concern. The lack is pol uted with lead. Children are particularly of awareness and responsiveness among parents, susceptible to its toxic effects. In 2007, we coupled with the absence of a safe threshold for started implementing a program of measures lead concentration from a health perspective, to improve the quality of the environment in indicates the need for additional activities and a UMV, which concluded in 2022. The goal was to community-based approach in the target area to reduce the percentage of children with high lead further reduce lead exposure. concentration in their blood (100 µg/L or more) to below 5%. Keywords: lead, biomonitoring, child, environmental exposure, intervention studies METHODS: Between 2007 and 2022, we conducted annual monitoring of lead levels in the blood of children aged 24-48 months from UMV. Samples were col ected at local healthcare stations and analysed using inductively coupled plasma mass spectrometry at the Clinical Institute of Clinical Chemistry and Biochemistry, University Medical Center Ljubljana. Simultaneously, we surveyed parents about potential factors contributing to lead exposure. RESULTS: The percentage of children with high blood lead concentrations decreased from 50% in 2006 to 10% in 2010. Since 2019, the proportion has remained around 5%. In 2022 we analysed blood samples from 67 out of 124 children invited to participate. Their lead blood levels ranged from 11 to 223 µg/l, with a median value of 31 µg/l. The program’s target value was exceeded in 3 children (4,5%). 229 prim. mag. Simona Uršič, Nataša Šimac, Maja Martinčič, Dejan Bahč, Vladimira Lampič Nacionalni inštitut za javno zdravje UV SEVANJE - AKTIVNOSTI NIJZ ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V LETU 2022/2023 Povzetek »Odnos mladih do zagorelosti in obiskovanja solarijev« ter mladostnike nagovorili z različno NAMEN: Predstaviti aktivnosti za dvig osveščenosti oblikovanimi vsebinami v sklopu programa To sem prebivalcev Slovenije, zlasti otrok in mladostnikov, jaz. Za splošno javnost smo pripravili prispevke na o škodljivih učinkih prekomernega izpostavljanja spletnih straneh NIJZ, tudi vprašalnik, s katerim si UV sevanju in o pomenu izvajanja samozaščitnih lahko določiš fototip svoje kože in preveriš kako ukrepov za varovanje zdravja. Posledično učinkovito izvajaš ukrepe za zaščito pred sončnim doprinesti k zmanjšanju pojava kožnega raka UV sevanjem. (zlasti melanoma) v Sloveniji. ZAKLJUČEK: Nadalje bomo sledili cilju, da izvajanje METODE IN REZULTATI: Za osveščanje pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem mladostnikov, otrok in njihovih staršev, strokovnih sončnih UV žarkov kot način življenjskega sloga delavcev šol in vrtcev ter tudi splošne javnosti osvojijo prav vsi državljani. se poslužujemo različnih pristopov. Program Varno s soncem, ki ga v vrtcih in osnovnih šolah Ključne besede: UV sevanje, kožni rak, izvajamo v sodelovanju z Združenjem slovenskih spodbujanje zaščite pred soncem pri otrocih dermatovenerologov, temelji na principu edukacija edukatorjev. Pripravili smo jim številna gradiva. Pri izobraževanju izvajalcev programa sodelujemo s strokovnjaki različnih področij (meteorologije, dermatologije, oftalmologije, prehrane). V programu je letos sodelovalo 46.338 predšolskih otrok, 45.060 učencev ter 8.906 strokovnih delavcev vrtcev in šol. Kot novost so na našo pobudo specialisti z Očesne klinike UKC Ljubljana letos izdelali enotna priporočila za zaščito oči pred UV sevanjem. Na našo pobudo je bila 2019 ustanovljena skupina strokovnjakov za izdelavo smernic za preskrbljenost prebivalcev Slovenije z vitaminom D – predvidoma bo dokument zaključen v letošnjem letu. Med srednješolci (2.751 sodelujočih) smo izvedli anketo 230 UV RADIATION - NIPH ACTIVITIES FOR CHILDREN AND ADOLESCENTS IN 2022/2023 Abstract is me). For the general public, we have prepared contributions on the NIJZ website, including a PURPOSE: To present activities to raise the questionnaire that you can use to determine your awareness of the inhabitants of Slovenia, skin phototype and check how effectively you are especial y children and adolescents, about the implementing measures to protect against sun UV harmful effects of excessive exposure to UV radiation. radiation and the importance of implementing self-protective measures to protect health. CONCLUSION: We wil continue to pursue the goal, Consequently, contribute to the reduction of skin that the implementation of proper protection cancer (especial y melanoma) in Slovenia. against the harmful effects of the sun‘s UV rays as a way of life will be conquered by all citizens. METHODS AND RESULTS: We use different approaches to raise awareness among adolescents, Keywords: UV radiation, skin cancer, promoting children and their parents, professionals from sun protection among children schools and kindergartens, and the general public. The program Varno s soncem (Sun Safety), which we perform in kindergartens and primary schools in cooperation with the Association of Slovenian Dermatovenerologists, is based on the principle of educating educators. We have prepared many materials for them. We col aborate with experts in various fields (meteorology, dermatology, ophthalmology, nutrition) in the training of program providers. This year, 46.338 preschool children, 45.060 students and 8.906 professionals from kindergartens and schools participated in the program. As a novelty, on our initiative, this year specialists from the Eye Clinic UKC Ljubljana produced unified recommendations for protecting the eyes from UV radiation. On our initiative, a group of experts was established in 2019 to prepare guidelines for the provision of the inhabitants of Slovenia with the vitamin D - the document is expected to be completed this year. We conducted a survey among high school students (2.751 participants) »Odnos mladih do zagorelosti in obiskovanja solarijev« and addressed adolescents with differently designed content as part of the program To sem jaz (This 231 prim. mag. Simona Uršič, Majda Pohar, Nina Pirnat, Bonia Miljavac, Simona Perčič, Irena Veninsek Perpar, Marusa Rehberger, Darja Lavtar, Ana Hojs Nacionalni inštitut za javno zdravje OSNOVNI HIGIENSKI UKREPI KOT TEMELJ JAVNEGA ZDRAVJA V OBDOBJU COVIDA Povzetek Obdelali smo vprašanja s področja prezračevanja, umivanja/razkuževanja rok, izvajanja higiene kašlja NAMEN: Spodbuditi javnost, da se v obdobju in kihanja, čiščenja in izvajanje ukrepa, da ob akutni covida 19 dosežen nivo izvajanja osnovnih okužbi dihal ostanemo doma. higienskih ukrepov ohrani oziroma vzpostavi tudi po obdobju covida 19. ZAKLJUČEK: Pridobljeni podatki bodo predstavljali osnovno za nadaljnje aktivnosti za dosego cilja na METODE IN REZULTATI: Ob razglasitvi epidemije tem področju. covid 19 smo v Centru za zdravstveno ekologijo NIJZ pripravili priporočila za ravnanje prebivalcev Ključne besede: higienski ukrepi, covid 19, v vsakdanjem življenju ter za številne dejavnosti epidemija, infekcijske bolezni (npr. storitvene dejavnosti, gostinstvo, trgovine, rekreativne, športne in kulturne dejavnosti, javni prevoz itd.) in ustanove (npr. vrtci, šole, univerze, dijaški domovi, sodišča itd.). Poostreno izvajanje osnovnih higienskih ukrepov na vseh nivojih življenja je bilo v času epidemije covida 19 eden osnovnih elementov za preprečevanje širjenja SARS-CoV-2. Gre za že dolgo poznane ukrepe, ki so učinkoviti tudi pri preprečevanju širjenja ostalih kapljično, aerogeno in kontaktno prenosljivih nalezljivih bolezni. Za učinkovito izvajanje osnovnih higienskih ukrepov potrebujemo na eni strani materialne pogoje (npr. pravilno opremljene umivalnike, možnost učinkovitega prezračevanja) in na drugi strani ozaveščene uporabnike oziroma izvajalce. Za primerjavo, kako so se osnovni higienski ukrepi izvajali v posameznih fazah epidemije covid 19, smo uporabili rezultate raziskave SI-PANDA (spletna anketa o vplivu pandemije na različna področja življenja prebivalcev Slovenije, ki jo izvaja NIJZ). 232 BASIC HYGIENE MEASURES AS THE FOUNDATION OF PUBLIC HEALTH IN THE COVID PERIOD Abstract and implementing the measure to stay at home in the event of an acute respiratory infection. BACKGROUND: Our aim is to encourage the public to maintain or establish the level of CONCLUSION: The obtained data wil represent implementation of basic hygiene measures the basis for further activities to achieve the goal achieved during the period of COVID-19 even after in this area. the period of COVID-19. Keywords: hygiene measures, COVID-19, METHODS AND RESULTS: When the COVID-19 epidemics, infectious diseases epidemic was declared, the National Institute of Public Health of Slovenia (NIPH) Center for Environmental Health prepared recommendations for the behaviour of citizens in everyday life and for many activities (e.g. service activities, catering, shoping, recreational, sports and cultural activities, public transport, etc.) and institutions (e.g. kindergartens, schools, universities, dormitories, courts, etc.). Stricter implementation of basic hygiene measures at all levels of life was one of the foundational elements to prevent the spread of SARS-CoV-2 during the COVID-19 epidemic. These measures have been known for a long time and are also effective in preventing the spread of other droplet-, air- and contact- transmitted infectious diseases. For the effective implementation of basic hygiene measures, we need, on the one hand, material conditions (e.g. properly equipped sinks, the possibility of effective ventilation) and, on the other hand, informed users or operators. We used the results of the SI-PANDA survey (an online survey on the impact of the pandemic on various areas of the lives of the inhabitants of Slovenia, conducted by NIPH) to compare how basic hygiene measures were implemented in the individual phases of the COVID-19 epidemic. We processed questions about ventilation, washing/disinfecting hands, practising caugh and sneeze etiquette, cleaning, 233 PR P I R PR P AVL A JEN JE O N S O T S IN O N D O ZI D V ZI AN V JE AN N JE A N A JA J VN A O VN ZDR O AV A S V T S VEN VE A N A TVEGAN VE J GAN A J T A E T R E SR S E R Č E ANJE AN JE DEL DE E L ŽN E I ŽN KO K V O PR P O R JE O K JE TA T S A K S U K P U N P E N GA E GA UKRE U P KRE A P N A J N E J T E E T RR E O RR R O STROKOVNI POVZETKI 235 Concepción Martin de Pando1,2,3, Bernardo Guzmán Povzetek Herrador2, Franck Limonier4, Nino Van lmpe5, Pablo Sosa González2, Mónica Solé Rojo1,2, OZADJE: JA TERROR je skupno prizadevanje Berta Suárez Rodríguez2 zdravstvenih oblasti v 17 evropskih državah 1 Foundation CSAI za izboljšanje zdravstvene pripravljenosti 2 Ministry of Health in medsektorskega sodelovanja v primeru 3 Bio-medical Research Network in Epidemiology biološkega ali kemičnega terorističnega napada. and Public Health CIBERESP-ISCIII Delovni paket 6, ki ga vodi špansko ministrstvo za 4 Belgian Institute for Health SCIENSANO zdravje, se posebej osredotoča na medsektorsko 5 National Crisis Centre of Belgium sodelovanje med varnostnim sektorjem, civilno zaščito in zdravstvenim sektorjem. IDENTIFIKACIJA METODA: Za identifikacijo struktur sta bili uporabljeni dve metodi. Najprej je bila kontaktnim STRUKTUR ZA točkam JA TERROR za posamezne sektorje poslana obsežna anketa, ki je vsebovala strukturiran spletni MEDSEKTORSKO vprašalnik. 147 vprašanj je obravnavalo tako splošne informacije kot informacije o posameznih SODELOVANJE MED sektorjih. V drugem koraku sta bili na spletu ZDRAVSTVENIM opravljeni dve vrsti intervjujev s strokovnjaki: 1) skupinski intervjuji anketirancev in 2) individualni IN VARNOSTNIM intervjuji z dodatnimi strokovnjaki, ki so se osredotočali na izkušnje z resničnimi dogodki ter SEKTORJEM TER pokritost sektorjev v državah. CIVILNO ZAŠČITO REZULTATI: V anketi je bilo zbranih 33 odgovorov iz 14 držav, vendar je samo 9 držav zagotovilo PRI PRIPRAVLJENOSTI odgovore za vse 3 sektorje. Opravljenih je bilo 18 spletnih intervjujev. Večina držav ima nacionalne ali IN ODZIVU NA BIOLOŠKE/ podnacionalne načrte za pripravljenost in odziv na teroristične napade z medsektorsko razsežnostjo, KEMIČNE TERORISTIČNE čeprav so biološki/kemični napadi v njih manj NAPADE V OKVIRU upoštevani. Večina držav ob stopnjevanju dogodka ustanovi nacionalni krizni koordinacijski odbor. EVROPSKEGA PROJEKTA ZAKLJUČKI: Uporabljajo se različni modeli SKUPNEGA UKREPANJA usklajevanja. Zdi se, da so skupne medsektorske dejavnosti v času brez krize osnova za izboljšanje TERROR medsektorskega sodelovanja. Ključne besede: medsektorsko sodelovanje, pripravljenost in odzivanje, teroristični napadi, biološki in/ali kemični 236 A JOINT ACTION TERROR Abstract EUROPEAN MAPPING BACKGROUND: Joint Action TERROR is a joint effort OF STRUCTURES FOR by health authorities in 17 European countries to improve health preparedness and cross- CROSS-SECTORAL sectoral cooperation in the event of a biological or chemical terror attack. Work package 6, led by COLLABORATION Spanish Ministry of Health, specifical y focusses on cross-sectoral collaboration between Security, BETWEEN HEALTH, Civil Protection and Health. SECURITY AND CIVIL METHODS: First, a large survey consisted in a structured online questionnaire sent to sector- PROTECTION IN specific points of contact designated by the TERROR competent authorities. 147 questions THE PREPAREDNESS addressed both general information and sector- AND RESPONSE TO specific information. Second, two types of expert interviews (EI) were done online: 1) group EI of BIOLOGICAL/CHEMICAL the survey responders and 2) individual EI with additional experts, focussing on real-events TERROR ATTACKS experiences and both countries and sectors coverage. RESULTS: Thirty-three answers to the survey were col ected from 14 countries, but only 9 countries provided answers for the 3 sectors. 18 online interviews were conducted. Most countries have national or subnational preparedness and response plans for terror attacks with cross- sectoral dimension, although biological/chemical attacks are less considered. Most of the countries set up a national crisis coordination committee when an event escalates. CONCLUSIONS: A variety of coordination models are in place. Joint cross-sectoral activities in peace time appears to be the baseline for cross-sectoral collaboration improvement. Keywords: cross-sectoral col aboration, preparedness and response, terrorist attacks, biological and/or chemical 237 Concepción Martin de Pando1,2,3, Bernardo Guzmán Povzetek Herrador2, Franck Limonier4, Mónica Solé Rojo1,2, Nino Van lmpe5, Berta Suárez Rodríguez2 OZADJE: JA TERROR je skupno prizadevanje zdravstvenih oblasti v 17 evropskih državah 1 Foundation CSAI 2 Ministry of Health za izboljšanje zdravstvene pripravljenosti 3 Bio-medical Research Network in Epidemiology in medsektorskega sodelovanja v primeru and Public Health CIBERESP-ISCIII biološkega ali kemičnega terorističnega napada. 4 Belgian Institute for Health SCIENSANO Delovni paket 6, ki ga vodi špansko ministrstvo za 5 National Crisis Centre of Belgium zdravje, se posebej osredotoča na medsektorsko sodelovanje med varnostnim sektorjem, civilno zaščito in zdravstvenim sektorjem, kar je bil tudi “X-TREME VISION” cilj teoretične vaje (TTX). TEORETIČNA VAJA METODA: V teoretični vaji (TTX) je sodeloval en predstavnik vsakega od treh sektorjev v (TTX) EVROPSKEGA sodelujočih državah. Sodelujoči so v omejenem času reševali dvodelni scenarij: 1) izpust VX v PROJEKTA SKUPNEGA javnih prevoznih sredstvih na nacionalni ravni in 2) množični teroristični napad z VX na mednarodni UKREPANJA TERROR ravni. Zbrani so bili odzivi posameznih sektorjev na različne scenarije, opredeljene pa so tudi vrzeli, O MEDSEKTORSKEM dobre prakse in predlagani ukrepi. Imenovani SODELOVANJU MED ocenjevalci so ocenili posebne kazalnike s pomočjo kontrolnega seznama. ZDRAVSTVENIM REZULTATI: TTX se je udeležilo 34 udeležencev iz 12 IN VARNOSTNIM držav. V vseh državah (12/12) imajo vzpostavljeno sodelovanje za medsektorsko izmenjavo informacij SEKTORJEM TER in komunikacijo, zlasti v povezavi z množičnimi zbiranji, uporabo medsektorskih načrtov CIVILNO ZAŠČITO pripravljenosti in odzivanja(5/12), medsektorskimi kriznimi koordinacijskimi odbori (9/12), skupnimi PRI PRIPRAVLJENOSTI ocenami tveganja (8/12) in skupnim obveščanjem o tveganju (11/12). Med predlaganimi ukrepi za IN ODZIVU NA BIOLOŠKE/ izboljšanje so bili izpostavljeni nacionalni razvoj KEMIČNE TERORISTIČNE strateških zalog, skupno usposabljanje in vaje na nacionalni ravni ter formalizirani dvostranski NAPADE (MADRID, sporazumi držav za povečanje zmogljivosti. JUNIJ 2023)« ZAKLJUČKI: Večina držav je pokazala visoko raven ozaveščenosti in medsektorskega sodelovanja na ključnih področjih pripravljenosti in odzivanja. Izboljšati je možno delovanje na področjih identifikacije zalog in njihove povezanosti z razmerami na terenu, skupna usposabljanja in čezmejno formaliziranje sodelovanja. Ključne besede: medsektorsko sodelovanje, pripravljenost in odziv, teroristični napadi, biološki/kemični 238 “X-TREME VISION” A Abstract JOINT ACTION TERROR BACKGROUND: Joint Action TERROR is a joint effort EUROPEAN TABLE- by health authorities in 17 European countries to improve health preparedness and cross- TOP EXERCISE (TTX) sectoral cooperation in the event of a biological or chemical terror attack. Work package 6, led by ON CROSS-SECTORAL Spanish Ministry of Health, specifical y focusses on cross-sectoral collaboration between Security, COLLABORATION Civil Protection and Health, that was the aim of the TTX. BETWEEN HEALTH, METHODS: One representative from each of the 3 SECURITY AND CIVIL sectors in the participating countries were invited to a face-to-face tabletop exercise (TTX) where PROTECTION IN they were guided to solve a two-part scenario THE PREPAREDNESS in limited time: 1) a VX-release in the public transport at national level and 2) a mass gathering AND RESPONSE TO terror attack with the VX at international level. Sector-specific responses to the different injects BIOLOGICAL/CHEMICAL were col ected as well as gaps, good practices and proposed actions identified. Specific indicators TERROR ATTACKS were assessed by designated evaluators through a checklist. (MADRID, JUNE 2023)” RESULTS: Thirty-four participants from 12 countries attended the TTX. All (12/12) have in place collaboration for cross-sectoral information sharing and communication, especial y in the mass-gathering-related context, using preparedness and response plans, that are cross- sectoral (5/12), cross-sectoral crisis-coordination committees (9/12), joint risk assessment (8/12) and joint risk communication (11/12). Regarding proposed actions for improvement, national strategic stockpiles development, joint training and exercises at national level and formalized bilateral countries agreements for surge capacity were identified. CONCLUSION: Most of the countries demonstrated high-level awareness and cross-sectoral collaboration in the key preparedness and response areas. There is room for improvement with well- identified fields related stockpiles, joint training, and cross-border formalized collaborations. Keywords: cross-sectoral col aboration, preparedness and response, terrorist attacks, biological/chemical 239 Nuška Čakš Jager Nacionali inštitut za javno zdravje IMPLEMENTACIJA MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA V SLOVENIJI Povzetek pogajanj in sprememb je na krepitvi preprečevanja pandemije in pripravljenosti, večji solidarnosti, Globalizacija, krepitev trgovanja in potovanj, preglednosti, odgovornosti, pravičnosti in povečana gospodarska soodvisnost in hkrati velika povečanju kapacitet, ob polnem spoštovanju raznolikost političnih in ekonomskih razmer v dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svetu, omogočajo pojav nepredvidljivih, nenadnih, svoboščin oseb. V Sloveniji je bila na Ministrstvu nujnih dogodkov ter javnozdravstvenih tveganj. za zdravje imenovana delovna skupina, ki se Takšne situacije je težko napovedovati, vpliv na preko predhodno usklajenega skupnega stališča zdravje ljudi pa je lahko izjemno velik. Mednarodni Evropske Unije vključuje v proces prenove MZP. zdravstveni pravilnik (MZP) je pravno zavezujoč dokument Svetovne zdravstvene organizacije Ključne besede: mednarodni zdravstveni (SZO) s ciljem zagotavljanja ključnih kapacitet in pravilnik, Svetovna zdravstvena organizacija, zmogljivosti za spremljanje in odzivanje na čezmejna javnozdravstvena tveganja, nacionalna biološka, okoljska, kemijska ali radiološka tveganja. kontaktna točka Namen pravilnika je spremljati, preprečevati ter zagotavljati ustrezno odzivanje na tveganja za javno zdravje, ki predstavljajo čezmejno grožnjo. Države morajo zagotoviti ustrezne kapacitete za izvajanje stalne pripravljenosti in načrtovanja, kar je temelj učinkovitega odzivanja na tveganja. Pravilnik poudarja tudi globalno partnerstvo med državami in opredeljuje možnost mednarodne podpore ter pomoči državam, ki same ne zmorejo obvladati nenadnega dogodka. Ena od ključnih zahtevanih kapacitet, ki jo države podpisnice morajo zagotoviti, je delovanje Nacionalne kontaktne točke (24/7/365) za povezavo s SZO, katere delovanje zagotavljajo epidemiologi Nacionalnega Inštituta za javno zdravje. Po koncu pandemije covida-19 je SZO okrepila aktivnosti za prenovo MZP. Glavni cilji pogajanj so doseči večjo pravičnost pri preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemijo s celovitim in učinkovitim obravnavanjem sistemskih in zmogljivostnih vrzeli ter izzivov, ki obstajajo na teh področjih. Poudarek 240 IMPLEMENTATION OF THE INTERNATIONAL HEALTH REGULATIONS IN SLOVENIA Abstract Keywords: international health regulations, World health organization, public health threats, Globalization, strengthened trade and travel, national focal point along with increased economic interdependence, and diverse political and economic conditions worldwide contribute to the emergence of sudden, urgent events and public health threats, which are difficult to predict but can significantly impact global health. The International Health Regulations (IHR) are a legal y binding document of the World Health Organization (WHO) which aim to ensure key capacities for monitoring and responding to cross-border biological, environmental, chemical or nuclear public health threats. States parties must provide adequate capacities for constant preparedness and planning to ensure an effective response to major cross-border public health threats. The IHR emphasize global partnership among states parties and define the possibility of international support to states facing sudden events they are unable to manage alone. A key requirement of the IHR is the operation of a 24/7/364 National Focal Point (NFP) that reports to the WHO. In Slovenia, the NFP is ensured by epidemiologists at the National Institute for Public Health. After the COVID-19 pandemic, the WHO has intensified efforts to reform the IHR with a primary objective of achieving greater fairness in pandemic prevention, preparedness, and response. The negotiations put a strong focus on strengthening pandemic prevention and preparedness, promoting solidarity, transparency, accountability, and increasing capacities while ful y respecting the dignity, human rights and fundamental freedoms of individuals. In Slovenia, a working group has been appointed at the Ministry of Health, which is involved in revising the IHR, taking into account the previously agreed upon position of the European Union. 241 Urška Kolar Nacionalni inštitut za javno zdravje DISEMINACIJA PROJEKTA SKUPNEGA UKREPANJA TERROR Povzetek in civilne zaščite. Raznolikost državnih ureditev in organiziranosti pripravljenosti in odzivanja na Triletni projekt skupnega ukrepanja TERROR morebitne teroristične grožnje zahteva pristop, ( JA TERROR) združuje 23 partnerjev iz 17 ki se osredotoča na združevanje deležnikov v držav Evropske unije in je sofinanciran s strani nacionalnem okviru. Iz diseminacijskega vidika Evropske unije, agencije HaDEA, v okviru pa je ključno tudi prilagajanje dokumentov tretjega zdravstvenega programa (2014–2020). nacionalnim okvirom, kar veča njihovo uporabnost Projekt izhaja iz predhodnega projekta skupnega in zagotavlja trajnostno uspešnost projekta. ukrepanja SHARP, ki je namenjen krepitvi implementacije Mednarodnega zdravstvenega Ključne besede: pripravljenost, odzivanje, pravilnika in pripravljenosti v EU. V JA TERROR teroristični napadi, diseminacija so partnerji osredotočeni na načrtovanje pripravljenosti in odzivanja na biološke in kemijske dogodke, zaznavo tveganj in ocena tveganja za teroristične napade, povezovanje javnega zdravja, varnostnih služb in civilne zaščite, diagnostika in zdravljenje ob bioloških in kemijskih grožnjah, implementacija ne-farmakoloških preventivnih ukrepov, preprečevanje ogrožanja kritičnih javnih funkcij in služb, krizno komuniciranje ter hitro izmenjavo informacij. Med pomembnimi rezultati projekta bo izboljšana medsektorska povezanosti zdravstvenega in varnostnega sektorja ter civilne zaščite, kar bo vključevalo prenovo kliničnih in nefarmacevtskih upravljavskih smernic, smernice za komuniciranje tveganja in krizno komuniciranje nove ocene tveganja za sredstva, ki predstavljajo nove grožnje. Nosilna organizacija v projektu je norveški Direktorat za zdravje, slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje pa vodi delovni paket diseminacije v projektu. Načrtovanje diseminacije projekta je zajemalo preučitev delovanja deležnikov na evropski in nacionalnih ravni javnih sfer in vzpostavljanje različnih komunikacijskih kanalov, ki omogočajo povezovanje deležnikov iz različnih sektorjev – zdravstvenega, varnostnega 242 DISSEMINATION OF JOINT ACTION TERROR Abstract national framework. From the dissemination point of view, it is also crucial to adapt the documents The three-year Joint Action TERROR (JA TERROR) to the national framework, which increases their unites 23 partners from 17 countries of the usefulness and ensures the sustainability of the European Union and is co-financed by HaDEA, project. within the framework of the third health program (2014-2020). The project originates from Joint Keywords: preparedness, response, terrorist Action SHARP, which aims to strengthen the attacks, dissemination implementation of the International Health Regulations and preparedness in the EU. In JA TERROR, the partners are focused on planning preparedness and response to biological and chemical events, risk detection and risk assessment for terrorist attacks, integration of public health, security services and civil protection, diagnostics and treatment for biological and chemical threats, implementation of non-pharmacological preventive measures, prevention of threats to critical public functions and services, crisis communication and rapid information exchange. Among the important results of the project will be improved cross- sectoral connectivity of the health and safety sectors, as well as civil protection. That will include the renewal of clinical and non-pharmaceutical management guidelines, guidelines for risk and crisis communication and risk assessment for novel threats. The leading organization in the project is the Norwegian Directorate of Health. Slovenian National Institute of Public Health is leading the dissemination work package. The planning of the dissemination included an examination of stakeholders at the European and national levels and their roles in respective public spheres. This led to the establishment of various communication channels that enable the better communication of stakeholders from different sectors – health, security and civil protection. The diversity of national regulations and the organization of preparedness and response to potential terrorist threats requires an approach that focuses on bringing stakeholders together in a 243 Klemen Petek1, Kevin Pelicon1,2, Ivana Krajnc1,2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Univerzitetni klinični center Ljubljana VLOGA IN POSLANSTVO OPERATIVNEGA CENTRA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE ZA KRIZNO UPRAVLJANJE Povzetek običajne kapacitete za odzivanje, obsega večje geografsko območje ali pa ima večji medijski Pripravljenost in odzivanje na javnozdravstvena odziv. V okviru aktivacije II OCKU/EOC deluje ob tveganja zahtevata vnaprej določeno strukturo pomembnem javnozdravstvenem tveganju, ki delovanja in osrednje vozlišče za koordinacijo, zahteva okrepljeno medresorsko sodelovanje na odločanje in komuniciranje. Pri javnozdravstvenem državni ravni. V aktivacijo II je predvidena tudi odzivanju je pomembna učinkovita uporaba vključitev predstavnikov Ministrstva za zdravje. kadrovskih, finančnih, materialnih, infrastrukturnih in tehničnih virov. Da bi zagotovili učinkovito Ključne besede: pomembno javnozdravstveno odzivanje na pomembna javnozdravstvena tveganje, center za krizno upravljanje, krizno tveganja, je Nacionalni inštitut za javno zdravje upravljanje, pripravljenost in odzivanje (NIJZ) ustanovil Operativni center Nacionalnega inštituta za javno zdravje za krizno upravljanje (OCKU/EOC). Ta predstavlja strukturno hrbtenico, ki strokovnjakom NIJZ nudi organizacijsko, prostorsko, tehnično in administrativno podporo odzivanju na zaznana pomembna javnozdravstvena tveganja. V osnovnem obsegu delovanja, ko ni pomembnih javnozdravstvenih tveganj, center opravlja redne delovne naloge v okviru osnovnega obsega delovanja. Če se pojavi pomembno javnozdravstveno tveganje, lahko OCKU/EOC v skladu s podrobnimi protokoli delovanja deluje na eni od dveh stopenj aktivacije. V okviru aktivacije I center deluje, ko se pojavi pomembno javnozdravstveno tveganje, za obvladovanje katerega sta potrebna skupna koordinacija in interdisciplinarni odziv strokovnjakov, presega 244 ROLE AND MISSION OF THE EMERGENCY OPERATIONS CENTRE AT THE NATIONAL INSTITUTE OF PUBLIC HEALTH Abstract Keywords: important public health risk, emergency operations centre, crisis management, Preparedness and response to public health risks preparedness and response requires a wel -defined operational structure with a central hub for coordination, decision-making, and communication – an Emergency Operations Centre (EOC). An EOC is a critical component in managing and responding to public health emergencies. It ensures the efficient utilisation of staff, as well as financial, material, infrastructural, and technical resources, all key to a proper public health response. To ensure adequate preparedness and response to important public health risks, the National Institute of Public Health established the Emergency Operations Centre (OCKU/EOC). Serving as the backbone of the response efforts, the OCKU/EOC provides organisational, spatial, technical, and administrative support. During periods without significant public health risks, the centre carries out its regular work tasks (basic scope of operation). However, when a significant public health risk arises, the OCKU/EOC can function at one of two levels of activation (activation I or activation I ), in accordance with predetermined protocols. The centre operates at activation level I when an important public health risk necessitates the joint coordination and interdisciplinary response of experts, exceeds regular response capacities, covers a large geographic area, or receives greater media attention. The OCKU/EOC operates at activation level II when a significant public health risk requires strengthened interdepartmental cooperation at the national level. According to current plans, this level of activation may also involve representatives from the Ministry of Health. 245 Jan Rožanec, asist. An Galičič Nacionalni inštitut za javno zdravje PROAKTIVNI PRISTOP NIJZ K PREPREČEVANJU JAVNOZDRAVSTVENIH TVEGANJ NA MNOŽIČNIH DOGODKIH V SLOVENIJI Povzetek teh vplival na zdravje populacije in obremenil zdravstvene kapacitete. Standardni kriteriji, ki se Svetovna zdravstvena organizacija opisuje množični jih pri tem upošteva so lokacija, trajanje in časovna dogodek kot dogodek, za katerega je značilna umestitev, namen ter dejavnosti dogodka, vključno večja koncentracija ljudi na določeni lokaciji z z značilnostjo prizorišča in obiskovalcev. V Sloveniji določenim namenom v določenem časovnem smo po epidemiji covida-19 vzpostavili nadgrajen obdobju in lahko obremeni zmogljivosti pristojnih sistem obvladovanja javnozdravstvenih tveganj služb. Pomembno vlogo javnozdravstvenemu množičnih dogodkov, ki temelji na prostovoljnem obvladovanju množičnih dogodkov dajejo tveganja sodelovanju organizatorjev množičnih dogodkov. povezana s kompleksnostjo narave prireditev, Poenotili smo identifikacijo potencialnih množičnih velikostjo prireditev in mednarodno udeležbo. dogodkov, posodobili navodila za organizatorje in Zato se pri obvladovanju le-teh prepletajo pristopi obiskovalce ter digitalizirali posodobljen obrazec preventivnega ukrepanja ter pripravljenost za pridobivanje vhodnih podatkov za pripravo in odzivanje na dogodek, ki predstavlja ocene tveganja. pomembno javnozdravstveno tveganje. Med najpomembnejšimi prepoznanimi zdravstvenimi Ključne besede: množični dogodki, tveganji na množičnih dogodkih v svetovnem pripravljenost, odzivanje merilu so prerivanje, vremenski vplivi in druge okoljske razmere, čustveni stres ter terorizem. Hkrati pa obstaja tudi povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, zlasti bolezni, za katere je značilen respiratorni prenos patogenov, v primeru neustreznih higienskih razmer tudi bolezni povezane s fekalno-oralnim prenosom, in širjenje spolno prenesenih bolezni. Pomembno vlogo pri navedenih zdravstvenih tveganjih predstavlja uživanje alkohola in drog pred in na množičnih dogodkih. Pri opredelitvi množičnih dogodkov, ki potrebujejo javnozdravstveno obravnavo, je potrebno upoštevati, da posamezen množičen dogodek ne bo nujno izpolnjeval vseh standardnih meril in kriterijev, ampak bo v kombinaciji le- 246 NIJZ'S PROACTIVE APPROACH TO PREVENTING PUBLIC HEALTH RISKS AT MASS GATHERINGS IN SLOVENIA Abstract gatherings in Slovenia, which is based on the voluntary participation of the event organizers. The World Health Organization describes a mass We have standardized the identification of gathering as an event characterized by the large potential mass gatherings, updated the guidelines concentration of people at a specific location for event organizers and attendees, and digitalized gathering for a specific purpose over a set the updated form for obtaining input data for the period of time, which can strain the capacity of risk assessment. the planning and response authorities. The risks associated with the complexity of events, their size Keywords: mass gathering, preparedness, and international participation have an important response impact on the public health management of mass gatherings. Therefore, the management of these risks combines preventive approaches with preparedness and response to the event that poses a substantial public health risk. Among the most important recognized health risks at mass gatherings global y are crowding, weather and other environmental conditions, emotional stress and terrorism. Furthermore, there is an increased risk for the transmission of communicable diseases (especially respiratory diseases), in the case of inadequate hygiene conditions also fecal-oral diseases, and potential y the spread of sexual y transmitted diseases. Alcohol and drug use before and during mass gatherings have an important role in these health risks. When determining which mass gatherings require public health consideration, it is important to consider that an individual mass gathering will not always meet al the standard measures and criteria, but in their combination may affect the population‘s health and strain healthcare resources. The standard criteria which are taken into account are location, duration, time placement, purpose and activities of the event, including characteristics of the venue and attendees. Fol owing the epidemic of covid-19, we established an upgraded public health risk management system for the mass 247 ZDRAV A O V ST S AR T ANJE AN ZNANSTVENI PRISPEVKI 249 doc. dr. Tatja Kostnapfel1, Gregor Veninšek1,2, dr. Tanja Selič Kurinčič1,3, izr. prof. dr. Mateja Lorber4, Sebastjan Ašenberger1, Martina Horvat1, doc. dr. Branko Gabrovec1, dr. Stel a Sekulić1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Center za geriatrično medicino 3 Splošna bolnišnica Celje 4 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede OBRAVNAVA STAREJŠIH - AKTIVNOSTI IN NALOGE V OKVIRU PROJEKTA »INTEGRACIJA GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH« Povzetek Oralno zdravje, predvsem starejše populacije, je visoko povezano z različnimi sistemskimi boleznimi Staranje prebivalstva je velik javnozdravstveni izziv, in obratno, zaradi pretoka mikroorganizmov, saj delež starejših od 65 let vztrajno raste. Starejši jemanja zdravil, slabe ustne higiene, zmanjšanega bolniki imajo običajno več kroničnih bolezni in so izločanja sline in motenj v imunskem sistemu. Pri pogosto zdravljeni z več zdravili sočasno. V okviru starejših osebah se poveča dovzetnost za različne mehanizma »Next Generation EU«/Mehanizem za okužbe (najpogosteje okužbe dihal in okužbe sečil) okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience kot posledica okrnjenega imunskega sistema, Facility): krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu upada fizioloških funkcij, multimorbidnosti kot za zagotavljanje kakovosti oskrbe, je septembra tudi polifarmacije. V letu 2020 so predstavljale 2022 Nacionalni inštitut za javno zdravje pričel okužbe tretji najpogostejši vzrok smrti pri z izvajanjem štiriletnega projekta z naslovom starejših osebah na 65 let v Evropski uniji. Glavna Integracija geriatrične oskrbe starejših. Glavna naloga predstavljenega projekta »Integracija naloga v okviru delovnega paketa »Klinična geriatrične oskrbe starejših« je usposabljanje obravnava in polifarmacija« so aktivnosti na izvajalcev dejavnosti (patronažno zdravstveno področju klinične obravnave multimorbidnosti, varstvo, zobozdravstveno varstvo, zdravstvena polifarmacije, ustnega zdravja, preprečevanja nega, družinska medicina, internistična medicina, okužb in zdravstvene oskrbe. Starejša oseba ki socialno-varstveni oskrbovalci, farmacevti) ter prihaja v stik z zdravstvenim sistemom, je z veliko tudi usposabljanje neformalnih izvajalcev s ciljem gotovostjo multimorbidna (ima sočasno vsaj zagotovitve čim daljšega bivanja starejših oseb v dve kronični bolezni ali stanji). Starejše osebe z stanju dobrega zdravja na lastnem domu. multimorbidnostjo so pogosteje obravnavane in prejemajo več zdravil, hkrati pa nosijo večje breme Ključne besede: starejše osebe, multimorbidnost, bolezni in so tudi bolj ogrožene. Polifarmacija je polifarmacija, oralno zdravje, okužbe najbolj pogosta pri starejših z več kroničnimi obolenji in občasno pridruženimi akutnimi stanji. 250 EXAMINATION OF THE ELDERLY - ACTIVITIES AND TASKS WITHIN THE PROJECT „INTEGRATION OF GERIATRIC CARE OF THE ELDERLY“ Abstract as a result of a weakened immune system, a decline in physiological functions, multimorbidity The aging of the population is a major public and polypharmacy. In 2020, infections were the health chal enge, as the proportion of people over third most common cause of death in people the age of 65 is steadily growing. Elderly patients over 65 in the European Union. The main task usual y have several chronic diseases and are often of the above described project is to train health treated with several medications simultaneously. care providers (patronage service, dental service, As part of the „Next Generation EU“/ Mehanizem za health care, family medicine, internal medicine, okrevanje in odpornost (Mechanism for recovery social care workers, pharmacists), and also the and resilience: strengthening the competences training of informal contractors with the aim of of personnel in healthcare to ensure the quality ensuring elderly people to stay as long as possible of care, in September 2022 the National Institute in a state of good health in their own homes. of Public Health started implementing the four- year project, namely Integration of geriatric care Keywords: elderly, multimorbidity, polypharmacy, for the elderly. The main task within one of the oral health, infections project’s work packages, i.e., Clinical treatment and polypharmacy, are the activities in the field of clinical treatment of patients multimorbidity and polypharmacy. An elderly person who comes into contact with the health care system is with a high degree of certainty multimorbid (simultaneous presence of at least two chronic diseases or conditions). Elderly people with multimorbidity are treated more often and receive more drugs, but at the same time bear a greater burden of disease and are also at greater risk. Polypharmacy is common in the elderly with several chronic diseases and occasional y associated acute conditions. Oral health, especial y in the elderly, is highly correlated with different systemic diseases and vice versa due to the flow of microorganisms, medications, poor oral hygiene, reduced saliva secretion and disorders in the immune system. Elderly people are more susceptible to various infections (most often respiratory infections and urinary tract infections) 251 1 UVOD Cilji projekta je razvoj in vpeljava orodij v sistem za prepoznavo in geriatrično oceno multimorbidnih V okviru mehanizma »Next Generation EU«/ in krhkih bolnikov, nadgradnja kompetenc Mehanizem za okrevanje in odpornost (Recovery zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu ter and Resilience Facility), investicija: 3.1 krepitev vzpostavitev celovitega pristopa k obravnavi kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje geriatrični pacientov. Projekt se bo izvajal v sklopu kakovosti oskrbe, je septembra 2022 Nacionalni osmih delovnih paketov. inštitut za javno zdravje pričel z izvajanjem štiriletnega projekta Integracija geriatrične oskrbe 2 METODE starejših. Staranje prebivalstva je velik družbeni, ekonomski Glavni namen projekta je nadgradnja kompetenc in javnozdravstveni izziv, ki vključuje številne zaposlenih na področju zdravstvenega in deležnike in s katerim se zadnja leta sooča tudi socialnega varstva ter drugih, ki pri svojem večina evropskih držav, saj delež starejših od 65 delu prihajajo v stik s starajočo se populacijo na let vztrajno raste. Starejši bolniki imajo običajno področju posameznega delovnega paketa ter več kroničnih bolezni in so pogosto zdravljeni pregled literature in identifikacija praks, ki so z več zdravili sočasno. Ustrezno zdravljenje z ustrezne za prenos v naše okolje. zdravili je pri teh bolnikih ključnega pomena, saj neustrezno predpisovanje zdravil ali predpisovanje Izvedba projekta je skladna s Strategijo razvoja zdravil, ki niso indicirana, poveča pojavnost Slovenije 2030, Resolucijo o nacionalnem planu neželenih učinkov, interakcij z zdravili, poveča zdravstvenega varstva 2016 – 2025 »Skupaj za število hospitalizacij ter stroškov nege in lahko družbo zdravja« in Resolucijo o nacionalnem nenazadnje poslabša krhkost oz. poveča njeno programu duševnega zdravja 2018−2028 incidenco. Pogosto ugotovljeni dejavniki tveganja (ReNPDZ18–28). V projektu bo upoštevan tudi za nastanek in napredovanje multimorbidnosti napredek v digitalizaciji zdravstvene oskrbe. so bili višja starost, večja socialno-ekonomska in ostala prikrajšanost, prekomerna telesna teža in slabše z zdravjem povezano vedenje (Cezard idr., 3 RAZPRAVA 2021). Glavna naloga v okviru delovnega paketa Klinična Potrebe po geriatrični obravnavi, ki upošteva, obravnava in polifarmacija so aktivnosti na da ima bolnik več zdravstvenih težav hkrati, področju klinične obravnave multimorbidnosti in sočasne socialne in druge težave ter potrebe po polifarmacije, ustnega zdravja, okužb, povezanih z rehabilitaciji in paliativni oskrbi, se s staranjem zdravstvom in zdravstvene oskrbe starejših. populacije povečujejo. V Sloveniji zaenkrat še nimamo poenotenega nabora orodij ali Starejša oseba, ki prihaja v stik z zdravstvenim vzpostavljenega sistema, ki bi omogočal sistemom, je z veliko gotovostjo multimorbidna sistematično prepoznavanje potreb starejših in (sočasna prisotnih vsaj dveh kroničnih bolezni s tem omogočal njihovo optimalno zdravstveno ali stanj). Starejše osebe z multimorbidnostjo oskrbo, ki bi naslavljala krhkost in druge pogosteje obiskujejo izbranega osebnega zdravnika, geriatrične sindrome, kronične bolezni v kontekstu specialiste, prejemajo več zdravil, so pogosteje multimorbidnosti in izpostavljenost tveganju za obravnavane na urgenci ali hospitalizirane, so bolj razvoj nezmožnosti in izgube avtonomije, kakor ogrožene za razvoj omejitev in smrt, hkrati pa tudi ne ustreznega dolgoročnega sledenja. Tak nosijo večje breme bolezni in so pogosto izključene celovit pristop lahko zagotovi samo ustrezno iz soodločanja o svojem zdravju. Nenačrtovana ali usposobljen kader na vseh ravneh zdravstvenega slabo načrtovana zdravstvena oskrba, predvsem varstva, ki med seboj strukturirano in pravočasno pa slaba koordinacija le-te, predstavlja tveganje izmenjuje informacije ter s tem vzpostavi fizični ali za slabe izide obravnave. Intervencijske raziskave virtualni multidisciplinarni tim. 252 na področju multimorbidnosti temeljijo na (Gao idr., 2018). V letu 2016 so slovenski pacienti, spremembi organizacije obravnave v smislu stari 65 let in starejši, prejeli več kot polovico postavljanja bolnikovih vrednot in prioritet v vseh predpisanih zdravil v Republiki Sloveniji. središče oskrbe s prehodom iz modela vodenja Najpogosteje so bila pacientom, starim od 65 do kronične bolezni na model vodenja primera in/ 94 let, predpisovana zdravila za zdravljenje bolezni ali obravnavo v multidisciplinarnem timu, ali srca in ožilja (ATC skupina C). V starostnem obdobju pa so usmerjene v posameznika z namenom od 65 do 74 let so bila najpogosteje predpisovana izobraževanja ali drugega načina opolnomočenja. zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov Z navedenimi intervencijami se lahko izboljšajo (ATC skupina C10) in v starostnem obdobju od kazalniki duševnega zdravja, funkcionalno stanje, 75 do 94 let zaviralci angiotenzinske konvertaze smrtnost, uporaba zdravstvenega sistema, (ATC skupina C09). Pri starejših od 95 let so bili zavzetost za zdravljenje z zdravili, zdrav življenjski najpogosteje predpisovani antitrombotiki (ATC slog, poveča se kakovost predpisovanja zdravil in skupina B01A), predvsem acetilsalicilna kislina kakovost oskrbe (Smith idr., 2016). (Jelenc idr., 2017). Glede na singapursko raziskavo obstaja pomembna povezava polifarmacije z V študiji izvedljivosti, ki so jo izvedli na Danskem, neustreznim predpisovanjem, ki je bilo prisotno v skupinski praksi z 9000 bolniki, petimi pri 27,6 % pacientov v študiji. Kot najpogostejša zdravniki ter dvema medicinskima sestrama razloga za neustreznost zdravil sta bila opredeljena in administratorjema so bolniki navajali večje pomanjkljiva indikacija in visoko razmerje med zadovoljstvo z obravnavo, zdravniki pa so ocenili, da tveganjem in koristjo določenega zdravila. Pregled je zagotovitev časa za kompleksno intervencijo pri zdravil in aktivno odpredpisovanje neustreznih multimorbidnosti logistično zahtevna (obravnava zdravil bi moral biti zato del rutinskega zdravljenja je trajala eno uro), da pa jo korist pristopa starejših bolnikov (Cheong idr., 2019). Pristopi dolgoročno odtehta. Načrt obravnave je vključeval za povečanje primernosti polifarmacije namreč posameznikove kronične bolezni, koordiniran lahko izboljšajo klinične izide pri starejših (Pazan in načrt obravnave s sledenjem po telefonu in obiski, Wehling, 2021). pregled zdravil, prenos pregledov s specialistične ravni, napotitev na rehabilitacijo v domačem Z uvedbo farmacevtskega svetovanja, ki ima za okolju in po potrebi oskrbo na domu. Medicinska cilj čim bolj celovito sodelovanje med zdravniško in sestra je koordinirala načrtovane aktivnosti (Birke farmacevtsko stroko, naj bi se zmanjšalo tveganja idr., 2020). za zaplete, ki jih lahko povzroči polifarmacija. V veliko pomoč pri izboljšanju predpisovanja zdravil Velik problem pri starejših osebah je tudi so tako lahko klinični farmacevti. Pomembnost polifarmacija – sočasno prejemanje pet ali več slednjih je bila identificirana tudi v slovenski zdravil. Najbolj pogosta je pri starejših z več raziskavi, kjer je bilo ugotovljeno, da so intervencije kroničnimi obolenji in občasno pridruženimi kliničnih farmacevtov bistveno izboljšale kakovost akutnimi stanji, zelo razširjena je zlasti pri psihofarmakoterapije z zmanjšanjem skupnega oskrbovancih domov za starejše in hospitaliziranih števila zdravil, potencialno neustreznih zdravil bolnikih. Na podlagi pregleda literature, ki sta ter privedle do boljšega upoštevanja smernic ga izvedla Pazan in Wehling, se prevalenca zdravljenja (Stuhec in Zorjan, 2022). Podobno je polifarmacije giblje od 4 % med starejšimi ljudmi, bilo ugotovljeno še z eno slovensko raziskavo na ki živijo v skupnosti, pa do več kot 96,5 % pri tem področju, in sicer da je pregled predpisanih hospitaliziranih bolnikih (Pazan in Wehling, 2021). zdravil pri starejših bolnikih, zdravljenih s polifarmacijo, s strani kliničnega farmacevta Glede na raziskavo, opravljeno v Angliji, se je bistveno izboljšal kakovost farmakoterapije, saj se uporaba zdravil v zadnjih dveh desetletjih močno je na ta način skupno število predpisanih zdravil povečala. Število ljudi, ki so jemali pet ali več zdravil, zmanjšalo za 11,2 % in število možnih interakcij se je namreč početverilo (z 12 na 49 %), medtem za 42 %; rezultati so torej podpirali uveljavitev ko se je delež ljudi, ki niso jemali nobenih zdravil, te storitve v slovenskem zdravstvenem sistemu precej zmanjšal (s približno 1 od 5 na 1 od 13) (Stuhec idr., 2019). Pregled literature s področja 253 managementa polifarmacije pri starejših osebah z pogoste pri starejših institucionaliziranih bolnikih multimorbidnostjo z namenom ugotovitve stanja (Razak idr., 2014). Med posamezniki, starimi 65 ter načrtovanja dela v prihodnje je bil na NIJZ let in več, so najpogostejše zobne patologije narejen že v okviru projekta skupnega ukrepanja parodontalna bolezen, brezzobost, zobni o preprečevanju krhkosti (JA-ADVANTAGE), ki je karies, lezije ustne sluznice, oralne okužbe in potekal v letih 2017 do 2019 (Jelenc in Gabrovec, temporomandibularna patologija. Pri bolnikih, 2017). ki dolgotrajno jemljejo zdravila zaradi kroničnih bolezni, kot sta hipertenzija ali dislipidemija, se Nastanek bolezni v starosti je, kot omenjeno, pogosto javlja hiposalivacija, kar močno poveča posledica več dejavnikov tveganja (okoliških tveganje za karies in različne okužbe oralne in genetskih dejavnikov). Znano je, da lahko sluznice (Jokanovic idr., 2015). Rahljanje vertikalne kronična izpostavljenost določenim dejavnikom dimenzije zaradi starosti, prisotnosti bruksizma tveganja in sprememba genetskega materiala ali drugih oralnih parafunkcij, ki so zelo pogoste povzročita številne kronične multimorbidnosti pri starejši populaciji, pogosto negativno vplivajo (Glazar idr., 2010). Oralno zdravje pogosto ni v na žvečilno funkcijo, nizko kakovost življenja in središču pozornosti, ko govorimo o zdravstvenih tveganje za izgubo preostalih zob. Glavna ovira pri težavah starejših oz. prebivalstvu populacije, ohranjanju oralnega zdravja starejših se skriva v kjer se pojavljajo številne sočasne bolezni, zlasti nerazumevanju in zanemarjanju potreb po redni kardiovaskularne ali neoplastične patologije, ki in ustrezni zobozdravstveni negi (ustna higiena močno vplivajo na kakovost življenja starejših oseb in klinični pregledi). Zobozdravstvena oskrba (Sischo in Broder, 2011). starejših je tako pogosto omejena le na nujno Oralno zdravje oskrbo, medtem ko se pozablja na preventivo je ključnega pomena za ohranjanje oz. preprečevanje nastanka različnih zobnih in dobrega splošnega zdravja in počutja (Baniasadi ustnih bolezni, ohranjanju zdravega zobovja idr., 2021). Iz tega razloga, ne gre zanemariti in podpornega tkiva ter psiho-funkcionalnosti dejstva, da se je prevalenca zobne patologije posameznika. Zaradi naraščajočega zavedanja povečala, saj podatki iz literature kažejo, da ima o vplivu oralnega zdravja na sistemsko zdravje kar 78 % starejših osebah brezzobost, ki lahko posameznikov in njihovo kakovost življenja, vpliva na zdravje drugih organov (Janto idr., 2022). oralno zdravje, v zadnjih letih, pridobiva vse Znanstvene raziskave na področju medicine in večjo pozornost po vsem svetu (World Health stomatologije dokazujejo povezanost oralnega Organization [WHO], 2011). S pomočjo različnih zdravja s fiziološkimi obremenitvami, krhkostjo, kliničnih kazalnikov in samoocene oralnega zdravja, sarkopenijo, kognitivno okvaro in kopičenjem bi bilo potrebno razviti in/ali izboljšati obstoječe multimorbidnosti (Ahmadi idr., 2016; Gil-Montoya (zobo)zdravstvene storitve, ki obravnavajo idr., 2017; Slashcheva idr., 2021; Takahashi idr., izključno (dentalno) patologijo starejših in pri tem 2018). Pomembno je poudariti obstoj visokega upoštevajo prisotnost multimorbidnosti (Tsakos, indeksa multimorbidnosti starejših bolnikov s 2011). številnimi multimorbidnostmi, kot so koronarna arterijska bolezen, nevrološke bolezni, sladkorna V letu 2020 so v Evropski uniji predstavljale okužbe bolezen, ki zelo vplivajo na oralno zdravje (Bondar tretji najpogostejši vzrok smrti pri osebah, starejših idr., 2021). od 65 let (Eurostat, 2023). Pri starejših osebah se pomembno poveča dovzetnost za različne okužbe Znano je, da starejši ljudje z zobnimi protezami kot posledica okrnjenega imunskega sistema, ali zobno patologijo zmanjšujejo socialne upada fizioloških funkcij, multimorbidnosti kot interakcije in omejujejo vnos sadja in zelenjave tudi polifarmacije (Akhtar idr., 2021). Pljučnica ter uživajo velike količine mehke hrane, ki je pri starejših osebah predstavlja pomemben vzrok bogata z nasičenimi maščobami in holesterolom obolevnosti in je eden izmed vodilnih vzrokov (Kossioni in Dontas, 2007). Zato lahko sčasoma umrljivosti v domovih za starejše občane. Po pride do prehranskega pomanjkanja ali pojava podatki obsežne raziskave opravljene v Združenih psihosocialne stiske. Te težave so še posebej državah Amerike so okužbe spodnjih dihal 254 pri starejših osebah v 46 % vzrok sprejema v ostalimi je lahko razlog za zamujeno ali neustrezno bolnišnico in kar v 48 % vzrok umrljivosti zaradi oskrbo in povzroči posamezniku zdravstveno okužbe (Curns idr., 2005). Pomemben dejavnik škodo ali pa počasnejše okrevanje. Ustrezna tveganja za nastanek pljučnice imajo aspiracije komunikacija in z njo povezane komunikacijske izločkov iz zgornjih dihal kot posledica slabšega veščine so zato prepoznane kot orodje za žrelnega refleksa kot tudi manj izraženega refleksa izboljšanje klinične oskrbe starejših oseb. Možnost kašlja. K slabše izraženim refleksom doprinesejo komuniciranja med deležniki oskrbe starejše številna nevrološka obolenja (degenerativne osebe je pogosto časovno omejena. Raziskave bolezni, cerebrovaskularni dogodki) ter uporaba kažejo, da je v takšnih primerih najbolj učinkovita nekaterih zdravil kot so pomirjevala, uspavala standardizirana oblika podajanja informacij. Eno (Marik in Kaplan, 2003). izmed orodij za strukturirano komunikacijo je PSOOP (Predstavitev, Stanje, Ozadje/Okoliščine, Raziskave kažejo, da patogene bakterije, ki Ocena, Predlog/Priporočilo). PSOOP dokazano botrujejo pojavu okužbam spodnjih dihal, v učinkovito zagotavlja ustrezen prenos informacij, visokem deležu naseljujejo usta starejših oseb, kar kar se je skozi raziskave potrdilo tako v komunikaciji se še dodatno poveča pri vstavljenih sondah za v zdravstvenih in tudi ne-zdravstvenih situacijah hranjenje (Leibovitz idr., 2003; Torres idr., 2013). (»ISBAR revisited«, 2009). Tveganje za pojav doma pridobljene pljučnice se poveča za 1,5-krat pri osebah, ki prejemajo Za uspešno doseganje ciljev je potrebna visoka zaviralce protonske črpalke (Lambert idr., 2015). stopnja zavzetosti posameznika, saj slaba dinamika K večji pojavnosti bakterijskih okužb sečil poleg odnosa terapevt-bolnik predstavlja nevarnost in sprememb fizioloških funkcij pomembno vplivajo zamujeno priložnost za izboljšanje oskrbe starejše vstavljeni urinski katetri. Tretja nacionalna osebe. presečna raziskava opravljena v Sloveniji je pokazala, da imajo bolniki z vstavljenim urinskim katetrom kar 1,8-krat višji obet bolnišnične okužbe 4 ZAKLJUČEK sečil v primerjavi z bolniki, ki nimajo vstavljenega urinskega katetra (Klavs idr., 2019). Zato ima pri Oskrba starejših bo uspešna, ko bo celostna in preprečevanju okužb sečil zelo pomembno vlogo integrirana v zdravstveni sistem. Do ureditve ozaveščanje o pravilnem rokovanju ter predvsem celovite geriatrične oskrbe na vseh ravneh in v doslednem spremljanju indikacije za vstavitev različnih okoljih (skupnost, bolnišnica, dolgotrajna katetra s poudarkom na čimprejšnji odstranitvi, oskrba) ter do vzpostavitve ustreznih, licenciranih v kolikor je to mogoče (Letica-Kriegel idr., podiplomskih usposabljanj za strokovnjake vseh 2019). Na zmanjšanje števila okužb pri starejših zdravstvenih in drugih relevantnih profilov, pa osebah v vsakdanjem življenju lahko vplivamo na je potrebno izobraziti širši nabor zdravstvenega različne načine in predvsem multidisciplinarno in socialno varstvenega kadra, ki bo sposoben z ozaveščanjem o premišljeni rabi pomirjeval, zagotavljati široko paleto pomoči, vključno z zaviralcev protonske črpalke, legi nepokretnega obravnavo oz. oskrbo na domu. To je tudi glavna bolnika, oralnem zdravju in osnovnem ukrepu za naloga predstavljenega projekta »Integracija preprečevanje okužb, povezanih z zdravstveno geriatrične oskrbe starejših«, zato se bo izvajalo oskrbo, higieno rok. usposabljanje izvajalcev dejavnosti (patronažna služba, družinska medicina, zdravstvena nega, Cilj obravnave starejših oseb je zagotovitev čim internistična medicina, socialno-varstveni daljšega bivanja v stanju dobrega zdravja na oskrbovalci ter neformalni izvajalci), ob zaključku lastnem domu, kjer pri obravnavi ne sodelujeta pa bomo podali predlog vzpostavitve pristopa na več samo starejša oseba in zdravnik, ampak sistemski ravni in celostne integracije oskrbe. se vključujejo tudi drugi zdravstveni in ostali strokovnjaki, kakor tudi starejšim bližnje osebe. Neustrezna komunikacija med starejšo osebo in 255 Starejše osebe potrebujejo celovito oskrbo, ki LITERATURA vključuje biološke, psihološke in socialne vidike v skladu z njihovimi posebnostmi staranja. Ahmadi, B., Alimohammadian, M., Yaseri, M., Majidi, Kakovostna dolgotrajna oskrba je pomembna A., Boreiri, M., Islami, F., Poustchi, H., Derakhshan, zaradi dejstva, da se pri starejših osebah med M. H., Feizesani A., Pourshams, A., Abnet, C. hospitalizacijo pogosteje poslabšajo funkcije, C., Brennan, P., Dawsey, S. M., Kamangar, F., pojavijo se invalidnost in neželeni dogodki. Boffetta, P., Sadjadi, A. in Malekzadeh, R. (2016). Multimorbidity: epidemiology and risk factors in Dolgotrajna oskrba je ključnega pomena za the Golestan cohort study, Iran: a cross-sectional zagotavljanje zadovoljevanja potreb starejših analysis. Medicine, 95(7). https://doi.org/10.1097/ oseb, tako z vidika ocenjevanja kot z vidika MD.0000000000002756 izvajanja celostne oskrbe oskrbovancev, družin Akhtar, A., Ahmad Hassali, M. A., Zainal, H., Ali, I. in in oskrbovalcev (Al en, 2022; Assander, 2022; Khan, A. H. (2021). A cross-sectional assessment of Boman, 2019). Zdravstveno osebje mora pri urinary tract infections among geriatric patients: nudenju napredne dolgotrajne zdravstvene oskrbe prevalence, medication regimen complexity, and delovati iz vidika promocije in varovanje zdravja, factors associated with treatment outcomes. preprečevanja bolezni, okrevanja in rehabilitacije. Frontiers in public health, 1458. https://doi.org/ Iz tega razloga mora zdravstveno osebje biti 10.3389/fpubh.2021.657199 ustrezno usposobljeno, da lahko zagotavljajo visokokakovostno dolgotrajno zdravstveno oskrbo Al en, J., Lobchuk, M., Livingston, P. M., Layton, N. in Hutchinson, A. M. (2022). Informal carers‘ support starejšim osebam in nudijo, podpro oskrbovalcem needs, facilitators and barriers in the transitional (Al en, 2022; Assander, 2022). care of older adults: A qualitative study. Health Expectations, 25(6), 2876–2892. https://doi.org/ FINANCER 10.1111/hex.13596 Assander, S., Bergström, A., Eriksson, C., Meijer, S. in Guidetti, S. (2022). ASSIST: A reablement program Priprava prispevka izhaja iz projekta Integracija for older adults in Sweden – a feasibility study. BMC geriatrične oskrbe starejših, katerega sofinan- Geriatrics, 22(1), 618. https://doi.org/10.1186/ cirata Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje s12877-022-03185-2 in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega pod- Baniasadi, K., Armoon, B., Higgs, P., Bayat, A. H., Moham-madi Gharehghani, M. A., Hemmat, M., ročja: Zdravstvo in socialna varnost, komponente Fakhri, Y., Moham-madi, R., Fattah Moghaddam, 1: Zdravstvo (C4 K1), naložbe: Krepitev kompetenc L. in Schroth, R.J. (2021). The association of oral kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovosti oskr- health status and socio-economic determinants be, projekt: Integracija geriatrične oskrbe starej- with oral health-related quality of life among the ših. Pogledi in mnenja avtorjev so njihova lastna in elderly: a systematic review and meta-analy-sis. nujno ne odražajo stališč EU ali EK. Niti EU niti EK International Journal of Dental Hygiene, 19, 153– zanje ne moreta biti odgovorni. 165. https://doi.org/10.1111/idh.12489 Birke, H., Jacobsen, R., Jønsson, A. B., Guassora, A. D. K., Walther, M., Saxild, T. in Frølich, A. (2020). A complex intervention for multimorbidity in primary care: A feasibility study. Journal of Comorbidity, 10. https://doi.org/10.1177/2235042X20935312 Boman, E., Glasberg, A. L., Levy-Malmberg, R. in Fagerström, L. (2019). ‘Thinking outside the box’: advanced geriatric nursing in primary health care in Scandinavia. BMC nursing, 18. https://doi. org/10.1186/s12912-019-0350-2 256 Bondar, A., Popa, A. R., Papanas, N., Popoviciu, M., Janto, M., Iurcov, R., Daina, C. M., Neculoiu, D. C., Vesa, C. M., Sabau, M. in Stoian, A. P. (2021). Venter, A. C., Badau, D., Cotovanu, A., Negrau, Diabetic neuropathy: A narrative review of risk M., Suteu, C. L., Sabau, M. in Daina, L. G. (2022). factors, classification, screening and current Oral health among elderly, impact on life quality, pathogenic treatment options. Experimental and access of elderly patients to oral health services Therapeutic Medicine, 22(1), 1-9. and methods to improve oral health: a narrative review. Journal of Personalized Medicine, 12(3), Cezard, G., McHale, C. T., Sul ivan, F., Bowles, J. K. F. 372. https://doi.org/10.3390/jpm12030372 in Keenan, K. (2021). Studying trajectories of multimorbidity: a systematic scoping review Jelenc, M. in Gabrovec, B. (2017). Pomen ustrezne of longitudinal approaches and evidence. BMJ polifarmakoterapije pri obvladovanju krhkosti open, 11(11), e048485. https://bmjopen.bmj. na individualni ravni. V B. Gabrovec, M. Jelenc, com/content/11/11/e048485 A Mihor in Š. Selak (ur.), Obvladovanje krhkosti danes za jutri: zbornik recenziranih znanstvenih Cheong, T. T. S., Alhamid, S. M., Li, F. Y., Ang, S. T. W. prispevkov (str. 45–49). Nacionalni inštitut za javno in Lim, K. H. J. (2019). Improving prescribing for zdravje. older patients - ‚Yes S-I-R-E!‘. Singapore medical journal, 60(6), 298–302. https://doi.org/10.11622/ Jelenc, M., Gabrovec, M. in Kostnapfel, T. (2017). smedj.2018153 Poraba zdravil pri slovenskih starostnikih v letu 2016. Javno zdravje, 1(1), 34-44. Nacionalni inštitut Curns, A. T., Holman, R. C., Sejvar, J. J., Owings, M. F. za javno zdravje. in Schonberger, L. B. (2005). Infectious disease hospitalizations among older adults in the United Jokanovic, N., Tan, E. C. K., Dooley, M. J., Kirkpatrick, States from 1990 through 2002. Archives of C. M.i in Bel , J. S. (2015). Prevalence and Factors Internal Medicine, 165(21), 2514–2520. https:// Associated with Polypharmacy in Long-Term Care doi.org/10.1001/archinte.165.21.2514 Facilities: A Systematic Review. Journal of the American Medical Directors Association, 16(6), e1- Eurostat. (17. 5. 2023). Causes of death statistics. e12. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2015.03.003 Available from: https://ec.europa.eu/eurostat/ statistics-explained/index.php?title=Causes_of_ Klavs, I., Serdt, M., Korošec, A., Lejko Zupanc, T. in death_statistics#Major_causes_of_death_in_ Pečavar, B. (2019). SNHPS III. Prevalence of And the_EU_in_2020 Factors Associated with Healthcare-associated Infections in Slovenian Acute Care Hospitals: Gao, L., Maidment, I., Matthews, F. E., Robinson, L. Results of the Third National Survey. Zdravstveno in Brayne, C. (2018). Medication usage change Varstvo, 58(2), 62–69. https://doi.org/10.2478/ in older people (65+) in England over 20 years: sjph-2019-0008 findings from CFAS I and CFAS I . Age Ageing, 47(2), 220-225. https://doi.org/10.1093/ageing/afx158 Kossioni, A. E. in Dontas, A. S. (2007). The Stomatognathic System in the Elderly. Useful Gil-Montoya, J. A., Sánchez-Lara, I., Carnero-Pardo, Information for the Medical Practitioner. Clinical C., Fornieles-Rubio, F., Montes, J., Barrios, R., Interventions in Aging, 2(4), 591–597. https://doi. Gonzalez-Moles, M. A. in Bravo, M. (2017). Oral org/10.2147/CIA.S1596 hygiene in the elderly with differ-ent degrees of cognitive impairment and dementia. Journal of Lambert, A. A., Lam, J. O., Paik, J. J., Ugarte-Gil, C., the American Geriatrics Society, 65(3), 642–647. Drummond, M. B. in Crowel , T. A. (2015). Risk of https://doi.org/10.1111/jgs.14697 community-acquired pneumonia with outpatient proton-pump inhibitor therapy: a systematic Glazar, I., Urek, M. M., Brumini, G. in Pezelj-Ribaric, S. review and meta-analysis. PLoS One, 10(6), (2010). Oral Sensorial Complaints, Salivary Flow e0128004. https://doi.org/10.1371/journal.pone. Rate and ucosal Lesions in the Institutionalized 0128004 Elderly. Journal of Oral Rehabilitation, 37(2), 93–99. https://doi.org/10.1111/j.1365-2842.2009. Leibovitz, A., Dan, M., Zinger, J., Carmeli, Y., Habot, 02027.x B. in Segal, R. (2003). Pseudomonas aeruginosa and the oropharyngeal ecosystem of tube-fed patients. Emerging Infectious Disease, 9(8), 956– 959. https://doi.org/10.3201/eid0908.030054 257 Letica-Kriegel, A. S., Salmasian, H., Vawdrey, D. Stuhec, M. in Zorjan, K. (2022). Clinical pharmacist K.,Youngerman, B. E., Green, R. A.,Furuya, E. Y., interventions in ambulatory psychogeriatric Calfee, D. P., Perotte, R. (2019). Identifying the patients with excessive polypharmacy. Scientific risk factors for catheter-associated urinary tract Reports, 12(1), 11387. https://doi.org/10.1038/ infections: a large cross-sectional study of six s41598-022-15657-x hospitals. BMJ Open, 9(2), e022137. https://doi. org/10.1136/bmjopen-2018-022137 Takahashi, M., Maeda, K. in Wakabayashi, H. (2018). Prevalence of sarcopenia and association with oral Marik, P. E. in Kaplan, D. (2003). Aspiration pneumonia health-related quality of life and oral health status and dysphagia in the elderly. Chest, 124(1), 328– in older dental clinic outpatients. Geriatrics & 336. https://doi.org/10.1378/chest.124.1.328 gerontology international, 18(6), 915–921, https:// doi.org/10.1111/ggi.13279 Pazan, F. in Wehling, M. N. (2021). Polypharmacy in older adults: a narrative review of definitions, Torres, A., Peetermans, W. E., Viegi, G. in Blasi, F. (2013). epidemiology and consequences. European Risk factors for community-acquired pneumonia Geriatric Medicine, 12(3), 443–452. https://doi. in adults in Europe: a literature review. Thorax, org/10.1007/s41999-021-00479-3 68(11), 1057-1065. https://doi.org/10.1136/ thoraxjnl-2013-204282 Razak, P. A., Richard, K. M. J., Thankachan, R. P., Hafiz, K. A. A., Kumar, K. N. in Sameer, K. M. (2014). Tsakos, G. (2011). Inequalities in Oral Health of the Geriatric Oral Health: A Review Article. Journal of Elderly: Rising to the Public Health Chal enge. J International Oral Health, 6(6), 110–116. Dent Research, 90(6), 689–690. https://doi.org/ 10.1177/0022034511407072 Sischo, L. in Broder, H.L. (2011). Oral Health- Related Quality of Life: What, Why, How, World Health Organization. (2011). Oral Health. and Future Implications. Journal of detal https://www.euro.who.int/en/health-topics/ research, 90(11), 1264–1270. https://doi.org/10. disease-prevention/oral-health# 1177/0022034511399918 Slashcheva, L. D., Karjalahti, E., Hassett, L. C., Smith, B. in Chamberlain, A. M. (2021). A systematic review and gap analysis of frailty and oral health characteristics in older adults: a call for clinical translation. Gerodontology, 38(4), 338–350. https://doi.org/10.1111/ger.12577 Smith, S. M., Wal ace, E., Clyne, B., Boland, F., Fortin, M. (2021). Interventions for improving outcomes in patients with multimorbidity in primary care and community setting: a systematic review. Systematic Reviews, 10(1), 1-23. https://doi.org/ 10.1002/14651858.CD006560.pub3 Stuhec, M., Gorenc, K. in Zelko, E. (2019). Evaluation of a collaborative care approach between general practitioners and clinical pharmacists in primary care community settings in elderly patients on polypharmacy in Slovenia: a cohort retrospective study reveals positive evidence for implementation. BMC Health Services Research, 19, 1-9. https://doi.org/10.1186/s12913-019- 3942-3 258 dr. Suzana Pustivšek, Nina Salobir MANAGING AND Nacionalni inštitut za javno zdravje PREVENTING PHYSICAL FRAILTY (NARRATIVE PREPREČEVANJE IN REVIEW) OBVLADOVANJE TELESNE KRHKOSTI (PREGLED Abstract LITERATURE) The purpose of the study was to review essential components of physical activity programs that are used to treat physical frailty. A narrative Povzetek review of the literature was performed. PubMed, Cinahl, PEDro and Cochrane databases were Namen prispevka je identificiranje glavnih used to indentify relevant literature, the year komponent programov telesne vadbe za of publication was limited to 2019 or younger. preprečevanje in obvladovanje telesne krhkosti. 13 eligible randomized control ed trails were Narejen je bil pregled dostopne literature v bazah identified, that examined the impact of an exercise podatkov PubMed, Cinahl, PEDro in Cochrane. program on physical frailty at older adults. Multi- Zadetki so bili omejeni na leto izdaje 2019 component exercise programs were used in the ali mlajše. Identificiranih je bilo 13 ustreznih majority of included studies. All exercise programs randomiziranih nadzorovanih študij, ki poročajo included exercises for muscle strength, the second o vplivu izbranega programa telesne vadbe na most common component was balance exercises. telesno krhkost. V večini vključenih študij so bili Programs lasted at least 8 weeks or longer, up to 3 uporabljeni večkomponentni vadbeni programi. years. The frequency of performance was 3-times Vsi vadbeni programi so vključevali vaje za per week, in one study 1 – 4 times per day. In this mišično moč, druga najpogostejša komponenta case, the duration of the session was 3-5 minutes, pa so bile vaje za ravnotežje. Programi so trajali whereas in other cases 30 – 60 minutes. If the od 8 tednov do 3 let, s pogostostjo izvajanja 3 program included graded intensity, the results of – 4 -krat na teden, pri čemer se je trajanje ene physical activity tests at the end were significantly vadbene enote močno razlikovalo (od 3min do 60 better than those where the intensity was not min). Končni rezultati so bili v primerih, ko je bila graded through the program. The study, which intenzivnost vadbe stopnjevana značilno boljši v fol owed the participants for 3 years, showed, primerjavi s tistimi, kjer je bila intenzivnost ves čas that after finishing the supervised exercise and enaka. Študija, ki je udeležence spremljala 3 leta continuing it at home, the state of frailty returned je pokazala, da se je po končani nadzorovani vadbi to the level comparable to one at the very in samostojnem nadaljevanju stopnja krhkosti beginning. Based on the results, we conclude that povrnila na primerljivo raven na samem začetku. programs for reducing and preventing frailty must Na podlagi rezultatov sklepamo, da morajo biti be multi-component and sustainable. To achieve programi za zmanjševanje in preprečevanje the sustainability, it is necessary to connect with krhkosti večkomponentni in trajnostni. Za dosego the local organizations and build a movement- trajnosti se je potrebno povezovati z lokalnimi friendly environment. organizacijami in ustvarjati telesni dejavnosti spodbudno okolje. Keywords: older adults, treatment, physical frailty, FiND questionnaire Ključne besede: starejši odrasli, obravnava, telesna krhkost, FiND vprašalnik 259 1 UVOD V zadnjih 20 letih je bilo razvitih več kot 40 opredelitev krhkosti (J. Walston idr., 2018). Med Staranje je družben pojav, ki predstavlja vse njimi Morley in sodelavci (2013) definirajo krhkost večje izzive, tako na zdravstvenem, socialnem kot kot sindrom povezan z visokim tveganjem za ekonomskem področju. S staranjem pogojene neugodne zdravstvene izide in po eni izmed spremembe sestave telesa vključujejo tudi element številnih definicij predstavlja zdravstveno stanje krhkosti. Temeljni spremembi sta povečanje deleža z zmanjšano mišično močjo, vzdržljivostjo in maščevja in zmanjšanje deleža puste telesne fiziološko funkcijo in posledično povečanim mase. Mišična masa zdravih posameznikov se med tveganjem za razvoj nezmožnosti ali smrti (Morley 30. in 70. letom starosti zmanjšuje za 1–2 % letno. idr., 2013). Krhkost in multimorbidnosti sta pri Ob pridruženih akutnih ali kroničnih boleznih, starejših osebah močno povezani stanji (Vetrano sedentrnem načinu življenja, neustrezni prehrani idr., 2019). Številne komponente se prekrivajo in drugih nezdravih navadah, se s fiziološkim s kroničnimi boleznimi, kar prispeva k vse večji staranjem pogojene spremembe v sestavi telesa odvisnosti pri vsakdanjem življenju v poznih letih še stopnjujejo (Zerbo Šporin, 2017). Iz gledišča (Foreman idr., 2018; Vetrano idr., 2019). Kot taka, sestave telesa, krhkost v starosti predstavlja se krhkost v zadnjih letih v svetu obravnava kot vse nenamerno izgubo telesne mase na račun bolj pomembna prednostna naloga javnega zdravja funkcionalne mase skeletnega mišičja in okostja. (Hoogendijk idr., 2019). Kljub pomembnosti same Približno 10 % ljudi v starostni skupini od 65 do 75 krhkosti v kontekstu globalnega staranja, njena let in polovica starejših od 80 let je telesno krhkih prevalenca zaradi številnih faktorjev, ki vplivajo (Fried idr., 2001). S podaljševanjem življenjske na nastanek in bodo predstavljeni v nadaljevanju dobe bo v prihodnje vse več ostarelih tudi pri prispevka, ostaja nejasna ter med številnimi nas. Telesna krhkost napoveduje slabšo kakovost raziskavami različna. življenja in dolgotrajnejšo oskrbo v starosti ter Krhkost se deli na stanje krepkosti, pred-krhkosti kot taka predstavlja priložnost in izziv za področje in krhkosti (Turner idr., 2014). Telesna krhkost javnega zdravstva. Zgodnje prepoznavanje in je posledica staranja in bolezni ter življenjskega obvladovanje sindroma krhkosti bo v prihodnje sloga, pri kateri starejši odrasli potrebujejo pomoč pomembno tudi v zagotavljanju vzdržnosti javnih v osnovnih življenjskih aktivnostih(Dent idr., 2019). financ. S ciljem ohranjanja puste telesne mase in funkcionalnih zmožnosti v starosti bodo ključnega Namen prispevka je pregled prevalence in pomena celostne in sistemske intervencije na obravnave telesne krhkosti iz vidika telesne področju prehrane, telesne dejavnosti, duševnega dejavnosti ter merilnih orodij za oceno krhkosti. zdravja in sociale (Zerbo Šporin, 2017). Starejši Natančneje bomo pregledali stanje v Slovenij. odrasli imajo specifične potrebe, kje je za celostno obravnavo potrebno kakovostno povezovanje vseh ravni in oblik formalne in neformalne pomoči 2 METODE (Bliss, 2006). Krhkost Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot progresiven, s Izvedli smo pregled literature s področja krhkosti, starostjo povezan upad funkcije fizioloških natančneje merilnih orodjih in intervencij za sistemov, ki se kaže kot zmanjšanje rezerv preprečevanje in obvladovanje krhkosti. Za iskanje intrinzičnih kapacitet, kar povečuje dovzetnost ustrezne literature smo uporabili baze podatkov za stresorje in tveganje za negativne zdravstvene PubMed, Cinahl, PEDro in Cochrane, leto izdaje pa izide (World Health Organisation [WHO], 2015). smo omejili na 2019 ali mlajše. Fried in sodelavci (2001) poročajo o krhkosti, kadar so prisotne vsaj tri od petih komponent: mišična šibkost, upočasnjena hoja, nenamerna izguba telesne mase, izčrpanost in/ali nizka telesna dejavnost(Fried idr., 2001). 260 3 REZULTATI Krhkost v starosti in oslabljenost sta v Evropski uniji pogost in obenem večdimenzionalen zdravstveni 3.1 Prevalenca krhkosti in socialni izziv, povezan s telesnim, spoznavnim in funkcijskim upadanjem starajoče se populacije Prevalenca krhkosti vari ra ne samo glede na (Garcia-Garcia idr., 2011). Razširjenost je približno vključeno populacijo, ampak tudi glede na 10 % pri starosti nad 60 let in kar 25 % pri starosti uporabljene instrumente. Dejavniki tveganja nad 80 let, posledično sta tudi glavna dejavnika za nastanek telesne krhkosti so spol, starost, povečanja stroškov zdravljenja pri starejših debelost, kardiovaskularne bolezni, osteoartritis, (Collard idr., 2012). Demografski trendi nakazujejo, nizek nivo vitamina D, kajenje, izguba vida, da se bo v bližnji prihodnosti število starejših nad kognitivna prizadetost, nizek mesečni dohodek, 65 let precej povečalo. Leta 2019 so starejši (stari slaba fizična zmogljivost (Veninšek in Gabrovec, 65 ali več let) predstavljali 19,8 % prebivalstva, leta 2018). 2060 pa naj bil bilo v tej starostni skupini nekaj več kot 31 % prebivalcev Slovenije (Statistični urad Teo in sodelavci (2019) v svoji študiji raziskujejo tri Republike Slovenije [SURS], 2020). V Sloveniji je po vidike krhkosti: telesno krhkost, čustveno krhkost zadnjih podatkih 21,4 % prebivalcev starejših od in socialno krhkost (Bunt idr., 2017; Teo idr., 2017). 65 let (SURS, 2023). Poročajo, da je bilo krhkih 63 % starejših odraslih, od tega je bilo 26,2 % starejših odraslih, pri Raziskav o razširjenosti krhkosti v slovenski katerih je bila prisotna telesna krhkost. Socialna in populaciji je zelo malo. Zadnja, katere rezultati so duševna krhkost sta bili prisotni pri 24,2 % starejših bili objavljeni leta 2021 navaja, da je razširjenost odraslih, 7 % starejših odraslih pa je imelo vse tri krhkosti v Sloveniji 14,9 %, razširjenost pred- oblike krhkosti (Teo idr., 2019). krhkosti pa 42,5 % (Jazbar idr., 2021). Dejavniki, ki so povezani s krhkostjo, so starost (75–84 Prevalenca telesne krhkosti se po navedbah let: 5,03 (3,08–8,22); ≥ 85 let: 21,7 (10,6–44,7) nekaterih raziskav giblje med 4 % in 17 % (povprečje vs. 65–74 let; (podana so razmerja obetov in 9,9, %) in je višja, če vključimo psiho-socialno 95-odstotni interval zaupanja), samoocena krhkost, ki je v povprečju 10,7 % (Gabrijelčič zdravja (zadovoljivo: 4,58 (2,75–7,61), slabo: Blenkuš, 2017). Druge raziskave poročajo o 54,6 (28,1–105,9) vs. odlično/zelo dobro/dobro), prevalenci med 9,9 % in 13,6 %, vendar ni omejena število kroničnih bolezni (1,20 (1,03–1,40)) in zgolj na starejše ljudi (Col ard idr., 2012; Kehler idr., polifarmakoterapija (da: 3,25 (1,93–5,48) vs. 2017). Prevalenca krhkosti pri ženskah (9,6 %) je ne). Pri raziskavi sta ob upoštevanju sočasnih skoraj dvakrat višja kot pri moških (5,2 %) in se viša spremenljivk ženski spol in nižja izobrazba značilno s starostjo, še posebej izrazito po osemdesetem povezana s pred-krhkostjo, ne pa tudi s krhkostjo. letu starosti (Gabrijelčič Blenkuš, 2017). Pri Razširjenost krhkosti statistično značilno vari ra starosti 18 – 34 let je krhke okoli 5 % populacije, med različnimi geografskimi regijami Slovenije tudi pri 85 letih pa dobrih 40 %. Krhkost med starejšimi ob upoštevanju starosti, spola in ostalih dejavnikov. odraslimi je eden najpogostejših vzrokov za smrt Najnižja starostno standardizirana razširjenost in je v zadnjem letu pred smrtjo povezana s hudo krhkosti je bila zaznana v gorenjski, zasavski in napredujočo nezmožnostjo opravljanja osnovnih osrednjeslovenski regiji (8,5 %, 10,0 %, 10,3 %), dnevnih dejavnostih (Gill idr., 2010). najvišja pa v koroški, podravski in pomurski regiji (21,3 %, 22,7 %, 27,0 %). Starostno standardizirana Yuanxin Chen in sodelavci (2018) v svoji raziskavi 4-letna pojavnost krhkosti v Sloveniji je 6,6 % navajajo, da so nedavni statistični podatki 21 študij (3,0–10,1), pojavnost pred-krhkosti pa 40,2 % in več kot 61.500 starejših prebivalcev pokazali, da (32,7–47,6) (Jazbar idr., 2021). V Evropi je starostno se razširjenost pred-krhkosti po vsem svetu giblje standardizirana pojavnost krhkosti 8,3 % (7,5–9,2), med 34,6 % in 50,9 % (C. Y. Chen idr., 2018). pred-krhkosti pa 42,3 % (40,7–43,9) (Jazbar idr., 2021). 261 3.2 Odkrivanje in ocenjevanje krhkosti Raziskava DO-HEALTH, kamor so bili vključeni V zadnjih 20 letih je bilo razvitih na desetine, starejši odrasli iz petih evropskih držav (Švice, če ne na stotine instrumentov za ocenjevanje Avstrije, Nemčije, Portugalske, Francije), ki živijo v krhkosti in delno potrjenih s prikazom povezave skupnostih je za oceno pred-krhkosti in krhkosti med krhkostjo in neugodnimi zdravstvenimi izidi uporabila pet različnih orodij; Physical Frailty pri starejših odraslih (Buta idr., 2016). Večina Phenotype [PFP], SOF-Frailty indeks [SOF-FI], teh instrumentov so bodisi instrumenti fenotipa FRAIL-Scale, SHARE-Frailty instrument [SHARE-FI], krhkosti ali instrumenti indeksa krhkosti (J. in modificiran SHARE-FI. Najvišja prevalenca za D. Walston in Bandeen-Roche, 2015). Številni krhkost in pred-krhkost se je izrazila pri uporabi instrumenti za ocenjevanje krhkosti so uporabni SHARE-FI orodja, 7,0 % in 43,7 %, najnižja pa z za identifikacijo posameznikov z velikim tveganjem uporabo SOF-FI indeksa, 1,0 % za krhkost in 25,9 % za neželene izide, manj pa za oceno razvoju, za pred-krhkost. Prevalenca je bila tudi statistično preprečevanje ali zdravljenje krhkosti (Aguayo idr., različna med državami, z največjim deležem 2017). izmerjenim na Portugalskem. Pri osebah starejših od 75 let je bil delež pojavnosti krhkosti značilno Poznamo tri glavne pristope ugotavljanja vzrokov večji kot pri mlajših, pri vseh uporabljenih orodjih. krhkosti (Gabrijelčič Blenkuš, 2016): Ravno tako, ne glede na uporabljeno orodje, je bila prevalenca krhkosti višja med ženskami v Krhkost kot posledica upada telesnega primerjavi z moškimi (p ˂ 0,001; RO 2,84; IZ 1,48- funkcioniranja – fenotip krhkosti, ki so ga oblikovali 5,44) (Gagesch idr., 2022). Fried in sodelavci (2001). Za določanje telesne krhkosti pri starejših odraslih Krhkost zaradi kopičenja pomanjkljivosti na uporabljamo presejalne teste, ki jih delimo na različnih področjih (npr. spoznavne sposobnosti, izvedbene in ne-izvedbene (samo-poročanje). telesne funkcije, samo-ocena zdravja, kajenje, laboratorijski izvidi) (Rockwood in Mitnitski, Prednosti orodij, ki merijo izvedbo v primerjavi s 2007). Najpogosteje uporabljen pri tem pristopu samo-poročanjem (Levec in Jakovljević, 2021): je indeks krhkosti, ki se uporablja pri različnih – Manjša možnost neodgovorjenih vprašanj. kliničnih stanjih in boleznih. – Večja občutljivost za spremembe skozi čas in razlike v izvedbi dejavnosti. V zadnji pristop je prav tako vključenih več področij (socialno, duševno, telesno), ki so vpletena v – Večja natančnost in veljavnost odgovorov. koncept krhkosti. Pri tem pristopu se najpogosteje – Manjše tveganje za pristranskost, povezano z uporabljajo vprašalniki, ki zajemajo omenjena zaznavanjem in razpoloženjem. področja, npr. Groningen indikator krhkosti, – Večja zanesljivost meritev zaradi standardizirane (Schuurmans idr., 2004; Steverink idr., 2001) ali izvedbe in točkovanja. Til burg indeks krhkosti (Gobbens idr., 2010). Pomanjkljivosti orodij, ki merijo izvedbo v Ocenjevanje krhkosti in njena prevalenca sta primerjavi s samoporočanjem (Levec in Jakovljević, odvisni od orodja, ki ga za to uporabljamo, kar 2021): je bilo dokazano tudi v raziskavi DO-HEALTH (Gagesch idr., 2022). – Manjša prijaznost za uporabnika/pacienta. – Zahtevajo več časa za izvedbo. – Zahtevajo posebno opremo, prostor in usposobljene preiskovalce. – Težave pri točkovanju in interpretaciji rezultatov. 262 Buta in sodelavci (2016) so identificirali 67 orodij za FiND je, da starejši odrasli, ki se prepoznajo kot ocenjevanje krhkosti, v sklopu pregleda literature ogroženi, čim hitreje poiščejo strokovno pomoč in pa izpostavljajo naslednja (Buta idr., 2016): s tem preprečijo/zmanjšajo neugodne izide (Cesari – Merilni sistem funkcijske samostojnosti (angl. idr., 2014). Functional Autonomy Measurement System - SMAF) (R. Hebert idr., 1988); Vprašalnik FiND zajema dva sklopa. V prvem sklopu (invalidnost) sta dve vprašanji in v drugem – Groningen kazalnik krhkosti (angl. Groningen Frailty sklopu (krhkost) so tri vprašanja. Vseh pet vprašanj Indicator) (Steverink idr., 2001b); je zaprtega tipa, tako da sodelujoči izbirajo med – Lestvica krhkosti (angl. The Fatigue, Resistance, danimi odgovori. S pomočjo lestvice na koncu Ambulation, Il nesses, and Loss of weight test – vprašalnika FiND ovrednotimo izbrane odgovore FRAIL scale) (Fried idr., 2001); (Cesari idr., 2014). – Edmonton lestvica krhkosti (angl. Edmonton Frail Scale) (Rolfson idr., 2006); Preverjena je notranja skladnost, zanesljivost, veljavnost, občutljivost in specifičnost vprašalnika – PRISMA-7 (angl. The Program of Research to Integrate the Services for the Maintenance of na vzorcu starejših odraslih ljudi, samostojno Autonomy) (J. Hebert idr., 2008); živečih v domačem okolju (Salobir, 2021). V raziskavo je bilo vključenih 30 starejših odraslih. – Tilburg indeks krhkosti (angl. The Tilburg Frailty Z vprašalnikom FiND-S so ugotovili 25 krepkih in Indicator) (Gobbens idr., 2010b); pet krhkih preiskovancev. Z indeksom krhkosti – Indeks krhkosti za starejše odrasle (angl. The Frailty glede na rezultate fenotipa so ugotovili, da je bilo Index for Elders) (Tocchi idr., 2014); 6 preiskovancev krhkih in 24 krepkih. Cronbach – Vprašalnik o krhkih zmožnih posameznikih (angl. α koeficient je znašal 0,831 (95% spodnja meja Frail Non-Disabled questionnaire – FiND) (Cesari zaupanja = 0,781). Pri prvem in drugem testiranju idr., 2014). je znašala mediana za vprašalnik FiND-S 0,0 (95 % interval, zaupanja = 0,0-0,0), razlika pa ni bila Izvedbeni testi za ocenjevanje krhkosti (Levec in statistično pomembna. Dobljeni ICC je znašal Jakovljević, 2021): 0,868 (0,720-0,937). Povezanost med FiND-S in – Hitrost hoje oziroma test hoje na 4m. indeksom krhkosti je bila visoka ( = 0,873 (0,749 – Modificiran test petih vsajanj s stola. - 0,938)) in statistično pomembna (p < 0,0001). Pri ROC analizi je bila površina pod krivuljo več – Časovno merjeni vstani in pojdi test. kot 0,9 in statistično pomembna. Pri kriteriju, da – Preizkus moči prijema. posameznik doseže pri vprašalniku FiND-S več kot – Kratka baterija telesne zmogljivosti. nič točk je znašala občutljivost 83,3 %, specifičnost pa 100 % (Salobir, 2021). V Sloveniji sistematičnega presejanja krhkosti ne poznamo. V ta namen je bil v sklopu magistrske Avtorica zaključuje, da je prevod vprašalnika FiND naloge Nine Salobir preveden in prilagojen ustrezen v slovenskem jezikovnem in kulturnem slovenskemu govornemu področju in kulturnemu okolju. Hkrati vidi priložnost predvsem v uporabi okolju vprašalnik FiND. Vprašalnik o krhkih vprašalnika na primarnem nivoju zdravstva. zmožnih posameznikih (angl. Frail Non-Disabled questionnaire – FiND) je inštrument za odkrivanje 3.3 Telesna dejavnost za obvladovanje krhkosti pri starejši populaciji prebivalstva (Cesari in preprečevanje telesne krhkosti idr., 2014). Je bolj specifičen od predhodno V sklopu pregleda literature smo identificirali naštetih vprašalnikov za odkrivanje krhkosti, ker 13 raziskav, ki so preučevale vpliv vadbenega identificira tiste starejše ljudi, ki že imajo začetne programa na krhkost in/ali pred-krhkost in so gibalne težave, vendar še niso gibalno ovirani. predstavljene v tabeli 1. Njegova dobra lastnost je, da lahko starejše osebe na podlagi rešenega vprašalnika same ocenijo Krhkost je potrebno prepoznati in na ustrezen svoj zdravstveni status. Glavni namen vprašalnika način ukrepati, saj ima reverzibilne komponente, 263 se jo da preprečiti, ni neizogiben del staranja in učinkovitosti intervencije v smislu mišične jakosti vpliva na kakovost življenja. Ena od pomembnih in telesne gibljivosti pri starejših odraslih z velikim značilnosti krhkosti so zmanjšane gibalne tveganjem za telesno krhkost (Liao idr., 2019). sposobnosti, ki se kažejo predvsem v omejeni ali povsem onemogočeni mobilnosti in izvajanju Avtorji raziskave, kjer so pri pred-krhkih starejših drugih gibalnih aktivnosti. Krhkost je povezana osebah izvajali program telesne vadbe v trajanju z nizkim nivojem mišične moči in aerobne moči, 12 tednov, 3-krat na teden, pri čemer so bili glavni slabim gibalnim procesiranjem, slabim ravnotežjem elementi vadbe propriocepcija, vadba mišične in povečanim tveganjem za padce. Poleg gibalnih jakosti, reakcijski čas in ravnotežje poročajo o omejitev so pri krhkih osebah običajno prisotne značilno zmanjšanem tveganju za padce, boljši še druge zdravstvene težave, zato je pri njih propriocepciji, mišični jakosti in reakcijskem času. večja potreba po dolgotrajni oskrbi, pogostejši Zaključujejo, da je program primeren za uporabo hospitalizaciji ter pojavi se povečana smrtnost na nivoju primarnega zdravstva pri pred-krhkih (Strojnik, 2017). Telesna dejavnost dokazano starejših osebah (Chittrakul idr., 2020). Do enakih zmanjšuje število padcev (Cadore idr., 2014), zaključkov o izboljšanju gibalnih sposobnosti za upočasni nazadovanje kognitivnih funkcij (Kramer krhke in pred-krhke posameznike so prišli tudi idr., 2005), ohranja mentalno zdravje (Landi idr., avtorji raziskave, kjer je intervencija temeljila na 2010), izboljša oziroma upočasni izgubo aerobne priporočilih Ameriškega združenja za medicino moči krhkih oseb ter upočasni nazadovanje športa (ACSM) (Nelson idr., 2007), trajala pa je gibalnih sposobnosti kot so hoja, mobilnost in 3 mesece (Hsieh idr., 2019). Enak časovni okvir, mišična moč ter funkcionalna kapaciteta. 12 tednov, so uporabljali tudi avtorji raziskave, kjer so glavni del intervencije predstavljale vaje Mobilnost je ključnega pomena za zdravo staranje za mišično jakost spodnjih ekstremitet. Rezultati in preprečevanje odvisnosti od pomoči ostalih. kažejo, da lahko omenjene vaje izboljšajo mišično Strukturirana in posamezniku prilagojena vadba jakost, telesni fitnes in metabolizem pri pred- se je skozi raziskave izkazala kot najbolj učinkovita krhkih osebah (Lai idr., 2021). za preprečevanje krhkosti in padcev (Apóstolo idr., 2018; Landi idr., 2010). Smernice za odkrivanje V sklopu projekta SPRINTT so ugotavljali ali in obravnavo krhkosti navajajo, da morajo biti večkomponentna intervencija, ki temelji na vse osebe, pri katerih je bila odkrita krhkost v telesni dejavnosti s tehnološko podporo in prvi vrsti deležne multikomponentne telesne prehranskim svetovanjem preprečuje in zmanjšuje vadbe, s poudarkom na vadbi za mišično jakost gibalno oviranost pri krhkih starejših odraslih s (Dent idr., 2019). Telesna dejavnost je povezana sarkopenijo. Zmerno intenzivna telesna dejavnost z zmanjšanim tveganjem za umrljivost, nastanek se je izvajala dvakrat na teden v zdravstvenem nekaterih kroničnih bolezni, pojav kognitivnih in centru in do štirikrat na teden doma. Rezultati funkcionalnih motenj ter institucionalizacijo (Casas kažejo zmanjšanje incidence gibalne oviranosti Herrero idr., 2015). Večkomponentni program (Bernabei idr., 2022). Vivifrail (www.vivifrail.com), ki temelji na nizu vaj, ki omogočajo individualno prilagoditev vadbe jakosti Že predhodno omenjena raziskava DO-HEALTH mišic rok in nog, izboljšanje gibljivosti, ravnotežja (Gagesch idr., 2023) poroča o pozitivnih učinkih in koordinacije, z namenom preprečevanja padcev kombinacije vadbe na domu ter prehranskih in povečevanja aerobne vzdržljivosti, se je izkazal dodatkov vitamina D in marine omega-3s. V za varnega in učinkovitega pri preprečevanju obdobju 36 mesecev se je tveganje za pred-krhkost upada kognitivnih sposobnosti pri hospitaliziranih v eksperimentalni skupini značilno zmanjšalo (RO pred-krhkih in krhkih starejših odraslih (Martínez- 0.61 [95% IZ 0.38-0.98; p=0.04). Velil a idr., 2019). Multikomponentna vadba, sestavljena iz vaj na Liao in sodelavci (2019) v svoji raziskavi navajajo, stolu, vadbe za mišično jakost in ravnotežje, ki se da večja mišična masa po dodajanju beljakovin izvaja 3-krat na teden, 24 tednov, se je izkazala kot in redni telesni vadbi pomembno prispeva k učinkovito sredstvo za zmanjševanje krhkosti in 264 prehoda v stanje pred-krhkost. Skladno s tem so multikomponentno vadbo, katere glavni element se izboljšali tudi rezultati gibalnih testov, predvsem predstavljajo vaje za mišično jakost in ravnotežje, ravnotežja (Sadjapong idr., 2020). vadbo pa izvajamo vsaj 8 tednov ali več, po 3-krat na teden (Bernabei idr., 2022; R. Chen idr., 2020; Raziskave kažejo, da lahko podobne učinke v Chittrakul idr., 2020; Dun idr., 2022; Gagesch izboljšanju gibalnih sposobnosti in spremembi idr., 2023; Hsieh idr., 2019; Sadjapong idr., 2020; stanja iz krhkega v pred-krhkega dosežemo z Sánchez-Sánchez idr., 2022). Tabela 1: Pregled vključenih člankov, značilnosti gibalnih intervencij in uporabljenih merilnih orodij za določanje pred-krhkosti in krhkosti Instrument Avtor, Vzorec za določanje Trajanje in leto (N; starost: pred-krhkosti pogostost Vsebina Stopnjevanje Ocenjevanje izdaje Naslov leta ± SD) ali krhkosti intervencije intervencije intervencije intenzivnosti Gibalni testi Chittrakul Multi-System starost: 69,1 ± 3,6 Fried’s Frailty 12 tednov Multi-system Povečanje / Tveganje za idr., 2020 Physical Exercise Phenotype 3x/teden Physical Exercise intenzivnosti padce (PPA): Intervention for N = 72 po 60 min (MPE): vsake 4 tedne, Fall Prevention enako za vse – test vida and Quality of Life eksperimentalna – propriocepcija (Melbourne in Pre-Frail Older skupina: 36 Edge test) Adults: A – mišična jakost kontrolna Randomized – test skupina: 36 – reakcijski čas Control ed Trial propriocepcije – ravnotežje – izomerična maksimalna hotena kontrakcija iztegovalk kolena sede – rekacijski čas – roka – premikanje ravnotežja med stojo Sadjapong Multicomponent starost: 77,8 ± 7,2 Fried’s Frailty 24 tednov Kombinirana vadba Povečevanje 12 – 13 Borg RPE – stisk roke z idr., 2020 Exercise Program Phenotype 3x/teden pod nadzorom intenzivnosti (rate of perceived dinamometrom Reduces Frailty N = 64 po 60 min (prvih 12 tednov) vsake 4 tedne, exertion) and Inflammatory in doma (drugih vadba za mišično – ravnotežje (Berg Biomarkers and eksperimentalna 12 tednov): jakost na podlagi Balance Scale) Improves Physical skupina: 32 1RM (repetition Performance in – vadba sede – vstani pojdi test kontrolna maximum) Community- na stolu (TUG) skupina: 32 Dwel ing – 6 min test hoje - Older Adults: – vadba proti VO2max A Randomized uporu z Control ed Trial elastikami – ravnotežje Lai idr., Effects of lower limb starost: 65,3 ± Doseganje diag- 12 tednov Vadba za jakost Ves čas enako 11 – 13 Borg RPE – jakost 2021 resistance exercise 13,4 nostičnih kriterijev 3x/teden mišic nog število serij, (rate of perceived kvadricepsa on muscle strength, za pred-krhkost po 30 min ponovitev in exertion) (Convenient physical fitness, and N = 60 po Fried in sod. – odmik noge intenzivnost Digital Muscle metabolism in (2004) (Fried idr., Strength pre-frail elderly eksperimentalna 2004) – zanoženje Measuring patients: a skupina: 30 – upogib kolena Instrument) randomized kontrolna v zanoženju control ed trial – 6 min test hoje skupina: 30 – izteg kolena – 30 s test med sedom vstajanja s stola nastolu – vstani pojdi test – dvigi na prste (TUG) stoje Rodrigues Original starost: 79 ± 9,8 Fried Frailty Index 8 tednov Program vadbe individualno / – hitrost koraka idr., 2022 quantitative 2x/teden MoveStrong stopnjevana, (test hoje na research - N = 44 po 60 min funkcionalne vaje ko je lahko 10 m) Encouraging za mišično jakost udeleženec older adults with naredil več kot – stisk roke z pre-frailty – sestopanje 8 ponovitev. dinamometrom and frailty to in stopanje “MoveStrong”: na objekt – 30 s test vstajanja an analysis s stola of secondary – izteg z rokami – dinamično outcomes for a – počep ravnotežje pilot randomized (test stopanja control ed trial – poteg v kvadratu) – potisk – beleženje telesne aktivnosti v tednu 265 Instrument Avtor, Vzorec za določanje Trajanje in leto (N; starost: pred-krhkosti pogostost Vsebina Stopnjevanje Ocenjevanje izdaje Naslov leta ± SD) ali krhkosti intervencije intervencije intervencije intenzivnosti Gibalni testi Gagesch Effects of Vitamin D, starost: 79 ± 9,8 Fried physical frail- 3 leta Nenadzorovana / / – stisk roke z idr., 2023 Omega-3 Fatty Acids ty phenotype 3x/teden samostojna vadba dinamometrom and a Home Exercise N = 2175 po 30 min doma Program on – hitrost koraka Prevention of (Short Physical Pre-Frailty in Performance Older Adults: Battery) The DO-HEALTH Randomized Clinical Trial Dun idr., Effectiveness of starost: 72 12 tednov Večkomponentni 3 stopnje Na podlagi srčne- Baterija Senior fitnes 2022 a multicomponent 3x/teden program vadbe: intenzivnosti ga utripa test: exercise program to N = 48 po 46 min reverse pre-frailty – koordinacija in community- eksperimentalna dwel ing Chinese skupina: 24 – gibljivost older adults: a kontrolna – ravnotežje randomised skupina: 24 control ed trial – vaje proti uporu (elastika) Effects of elastic starost: 72 Fried frailty phe- 8 tednov Vadba z elastikami: / / – stisk roke z R. Chen band exercise on notype 3x/teden po 45 - dinamometrom idr., 2020 the frailty states N = 70 60 min – poteg in pre-frail elderly – hitrost hoje people eksperimentalna – potisk skupina: 35 – telesna aktivnsot – dvig roke kontrolna v vzročenje skupina: 35 – dvig noge s pokrčenim kolenom v stoji – izteg kolena v sedu na stolu – zanoženje – dvigi na prste – stoja na eni nogi Sánchez- Effects of a 12-week starost: 84,1 ± 4,8 Fried frailty 12 tednov Večkomponentni stopnjevano lahko naredijo Short physical Sánchez Vivifrail exercise phenotype 3x/teden vadba program Vivifrail vsaka 2 tedna največ 30 oziroma performance idr., 2022 program on intrinsic N = 188 + sprehod 5x/ v domačem okolju: 20 ponovitev battery: capacity among frail teden posamezne vaje cognitively impaired eksperimentalna – mišična jakost – hitrost hoje community-dwel ing skupina: 94 older adults: – ravnotežje – vstajanje s stola kontrolna secondary analysis skupina: 94 – gibljivost – ravnotežje of a multicentre randomised – sprehod 5x/ clinical trial teden Sanchis Randomized starost: 80 Fried score 12 tednov + / / / / idr., 2021 Comparison samostojno of Exercise N = 150 nadaljevanje Intervention Versus doma Usual Care in Older eksperimentalna Adult Patients skupina: 73 with Frailty After kontrolna Acute Myocardial skupina: 77 Infarction Osuka idr., Adherence, safety starost: Kriteriji za 12 tednov Večkomponentni 5 stopenj inten- / Mobilnost: modified 2022 and potential določanje 1-4-krat/dan program zivnosti short physical effectiveness of N = 58 krhkosti in po 3-5 min (Tradicionalni performance a home-based pred-krhkosti japonski vadbeni battery: Radio-Taiso exercise eksperimentalna po Japanese program; program in older skupina: Cardiovascular Radio-Taiso) – hitrost koraka adults with frailty: kontrolna sku- Health Study A pilot randomized – dolžina koraka pina: control ed trial – vstani pojdi test (TUG) – doseg sede na stolu – izometrična jakost ekstenzorjev kolena 266 Blaga telesna dejavnost ne zaustavi razvoja 4 RAZPRAVA krhkosti, zmerna telesna dejavnost zmanjša napredovanje krhkosti pri določenih starostnih skupinah (posebej v starosti 65 let in več), medtem Krhkost je stanje visokega tveganja za neugodne ko intenzivna telesna dejavnost pomembno zdravstvene izide. Po večini je povezana s starostjo zmanjša krivuljo razvoja krhkosti starejših odraslih in ni zanemarljivo redka, vendar ni nujna posledica oseb (Strojnik idr., 2018). Z različnimi načini vadbe staranja. Prepoznati krhkost in pred-krhkost je se lahko mišična moč in sila izboljšata. Pomembna relativno enostavno, še bolj pomembno pa je, da ju je predvsem obremenitev oz. intenzivnost vadbe, lahko preprečimo in upočasnimo (Fried idr., 2001). ki je izražena v % največjega bremena, ki ga lahko Da bi posameznika prepoznali pravočasno in s dvignemo enkrat. tem preprečili krhkost, je potrebno sistematično preverjati dejavnike tveganja za nastanek krhkosti Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2017 (Gobbens idr., 2010). Prepoznavanje krhkosti izdala priporočila za preprečevanje telesne in pred-krhkosti je naloga primarnega nivoja krhkosti, ki predvidevajo naslednje korake (WHO, zdravstva in vključuje tudi socialno in psihološko 2017): obravnavo posameznika, njegov življenjski slog, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni (Fried – Primarno primarna preventiva: ocena upada idr., 2001). telesne zmogljivosti za oblikovanje celovitega načrta oskrbe; Ustrezna presejalna orodja za odkrivanje krhkosti – Primarna preventiva: spodbujanje in vključevanje vključujejo samooceno stanja preiskovanca, kakovostnega prehranjevanja in izvedba telesne ocenjevanje izvajanja dejavnosti ali kombinacijo vadbe; obojega. Za boljše prepoznavanje zmožnih starejših odraslih oseb, ki živijo v skupnosti in jim – Sekundarna preventiva: zdravstvena oskrba v primeru prisotne bolezni ali upada telesne grozi negativni zdravstveni izid zaradi krhkosti, zmogljivosti (npr. hipertenzija, diabetes, KOPB in je bil oblikovan vprašalnik FiND (Cesari idr., demenca). 2014). Vprašalnik sledi več-dimenzionalnemu konstruktu splošno sprejetega fenotipa krhkosti Rogers in sodelavci (2017) in Binder in sodelavci (Fried idr., 2001). Hkrati vključuje tudi poseben (2005) v svojih študijah dokazujejo, da telesna del za ugotavljanje prisotnosti oziroma odsotnosti dejavnost ne samo zavre, temveč tudi prepreči ali gibalne oviranosti, ki je zgodnja faza procesa izniči posledice krhkosti (Binder idr., 2005; Rogers nastajanja manj-zmožnosti oziroma nezmožnosti idr., 2017). Zato bi moralo biti presejanje starejših (Fielding idr., 2011; Hardy idr., 2011). odraslih prioriteta, še posebno na primarnem nivoju zdravstva, kjer je največja možnost stika Po pregledu literature lahko zaključimo, da pri posameznika z zdravstvenim sistemom (Cesari ocenjevanju krhkosti ne razpolagamo z zlatim idr., 2015; Strojnik idr., 2018). standardom. V praksi se strokovnjaki odločajo za uporabo vprašalnikov, ki so najprimernejši Glede na predhodno ugotovljena stanja in deficite, glede na specifiko kliničnega okolja in glede ki so izraz telesne krhkosti, je edino smiselno, da merskih značilnosti posameznih vprašalnikov. Če intervencije za preprečevanje in obvladovanje primerjamo merske značilnosti FiND vprašalnika krhkosti primarno naslavljajo ravno slednje. z drugimi vprašalniki za prepoznavo krhkosti, so Večina vadbenih programov je vključevala vaje za te merske značilnosti različno izražene. Friedov izboljšanje mišične jakosti, gibljivosti, ravnotežja in vprašalnik o krhkosti (Fried idr., 2001) ima zelo vzdržljivosti. dobro napovedno veljavnost za negativne zdravstvene izide in predstavlja učinkovito presejalno orodje za odkrivanje rizičnih starejših odraslih. Rolfson in sodelavci (2006) so tudi pri Edmonton lestvici krhkosti potrdili veljavnost, 267 dobro zanesljivost in sprejemljivo notranjo minut (Osuka idr., 2023). Študija, ki je udeležence skladnost vprašalnika. Pomembna značilnost tega spremljala 3 leta, je pokazala, da se je po končani vprašalnika je, da vključuje tudi vidik družbene nadzorovani vadbi in po nadaljevanju doma stanje podpore. Raiche in sodelavci (2008) so razvili krhkosti vrnilo na raven, ki je primerljiva s tisto na vprašalnik PRISMA-7, ki je veljavno, občutljivo in samem začetku (Gagesch idr., 2023). specifično merilno orodje za prepoznavo krhkih starejših odraslih (R. Hebert idr., 2008). Vprašalnik Redna telesna aktivnost, še posebej vadba, je kratek in enostaven in se lahko uporablja pri skozi vsa življenjska obdobja zagotavlja visok prepoznavi zmerne do hujše stopnje nezmožnosti nivo gibalnih sposobnosti v starosti in zmanjšuje posameznikov z večjim funkcijskim upadom. verjetnost nastanka krhkosti. Kljub temu nikoli ni Gobbens in sodelavci (2010) so Tilburg indeks prepozno začeti z vadbo, saj bo slednja, tudi če se krhkosti ocenili kot test z dobro zanesljivostjo, z njo začne šele v starosti, prispevala k izboljšanju prav tako pa tudi dobro napovedno veljavnostjo gibalnih sposobnosti, zavrla ali celo obrnila trend na področju kakovosti življenja, ki vključuje nastajanja krhkosti. telesne, psihološke in družbene dejavnike, kot tudi možne negativne zdravstvene izide. Omenili Gibalna neaktivnost je vedno bolj prisotna in bi še Indeks krhkosti za starejše odrasle, ki so ga postaja vodilni dejavnik umrljivosti (I. M. Lee idr., razvili Tocchi in sodelavci (2014) in se uporablja 2012). Pri starejših ljudeh, kjer so daljša obdobja za ugotavljanje krhkosti tako v raziskovanju kot v gibalne neaktivnosti pogostejša, pa skupno klinični praksi. Tudi ta merski inštrument izkazuje s samim staranjem slednja povzroča še večji dobro veljavnost in zanesljivost. Vprašalnik se v upad fizioloških in kognitivnih funkcij ter izgubo integralni obliki uporablja za določanje stopnje samostojnosti in kakovosti življenja. Zaradi teh krhkosti, s posameznimi postavkami vprašalnika epidemioloških skrbi je izjemnega pomena razvijati pa se lahko ugotavlja tveganje za razvoj krhkosti. ustrezne intervencijske programe, s katerimi bi se zoperstavili neizogibnim učinkom staranja in Večdimenzionalni pristop ugotavljanja in reševanja gibalne neaktivnosti, predvsem s poudarkom na krhkosti, ki zajema tako telesno krhkost kot ohranjanju mišične mase. kognitivne in psihosocialne elemente je koristen za doseganje pomembnih in trajnih izboljšav Telesno dejavnost in vadbo je mogoče izvajati na tem področju. Uspeh obvladovanja krhkosti doma v stanovanju, naravi, zunanjih vadbenih v skupnosti predstavlja povezano timsko delo parkih, dnevnih centrih, domovih za starejše osebe, med zdravstvenimi delavci (vključno s socialnimi fitnes centrih, športnih društvih, skoraj povsod. V delavci, dietetiki, fizioterapevti, kineziologi) in širšo organiziranih okoljih (centrih in društvih) običajno mrežo družbenih skupnosti, nevladnih organizacij. obstajajo vadbeni programi in usposobljene osebe Skupaj z zavzetostjo in sodelovanjem starejših za njihovo izvajanje. Bistveno slabši so pogoji za odraslih posameznikov in družine si starejši odrasli vadbo doma, saj praviloma ni na voljo posebne lahko omogočijo dolgo in kakovostno samostojno vadbene opreme in programov, niti strokovnjakov življenje v svojem okolju (C. Y. Chen idr., 2018). za vadbo. Tudi v naravi se praviloma znajde vsak po svoje, malo več usmeritve dajo zunanji vadbeni Povzetek vključenih študij v pregled literature parki s svojimi vadbenimi postajami (žal je veliko kaže, da so bili največkrat uporabljeni neustreznih), še posebej če so dodane table večkomponentni vadbeni programi. Vsi vadbeni z opisom obremenitev (število ponovitev, čas programi so vključevali vaje za mišično jakost, vadbe, intenzivnost …). Zato je potrebno pripraviti druga najpogostejša komponenta so bile vaje ustrezne vadbene programe in jih narediti za ravnotežje (v 5 primerih). Programi so trajali dostopne. Ključni so programi za moč (mišično najmanj 8 tednov ali dlje, do 3 leta. Pogostost maso, kosti), vzdržljivost (srce, pljuča, spomin, izvajanja je bila 3-krat na teden, v eni študiji 1- depresija) in ravnotežje (padci), prilagojeni krhkim do 4-krat na dan. V tem primeru je bilo trajanje osebam (Strojnik, 2017). programa 3-5 minut, v drugih primerih pa 30-60 268 5 ZAKLJUČEK FINANCER Lee in sodelavci (2017) priporočajo, da se že na Priprava prispevka izhaja iz projekta Integracija primarnem nivoju zdravstva izvajajo ukrepi, kot geriatrične oskrbe starejših, katerega sofinancirajo je test hitrosti hoje in ugotavljanje moči prijema Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in (L. Lee idr., 2017). V Sloveniji so se z izboljšanjem Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se dostopnosti in razvojem novih pristopov v izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega preventivnem zdravstvu ustanovili Center za področja: Zdravstvo in socialna varnost, krepitev zdravja (CKZ). Fizioterapevtska obravnava komponente 1: Zdravstvo (C4 K1), naložbe: Krepitev starejših odraslih se izvaja že vrsto let. Z izboljšavo kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje zdravstvenega sistema in oskrbe se povprečna kakovosti oskrbe, projekt: Integracija geriatrične starost prebivalstva viša, zato se predvideva, da se oskrbe starejših. Pogledi in mnenja avtoric so bo tudi število krhkih starejših odraslih postopno njuna lastna in nujno ne odražajo stališč EU ali EK. zviševalo. Zaradi dinamične narave krhkosti je Niti EU niti EK zanje ne moreta biti odgovorni. smiselno izvajati preventivne in rehabilitacijske ukrepe (Strojnik idr., 2018). Zaradi velike razširjenosti krhkosti in posledično slabih izidov, bi moralo biti zgodnje odkrivanje prednostna naloga, predvsem na primarnem nivoju zdravstva in med ljudmi, ki živijo v skupnostih, domovih starejših občanov. Zgodnje odkrivanje krhkosti bi pomagalo izboljšati oskrbo starejših odraslih in bi zmanjšalo tveganje za napredovanje pred-krhkosti v krhkost. Za odkrivanje krhkosti pa je potrebna smotrna izbira ustreznega orodja. Vprašalnik FiND omogoča dobro in pravilno prepoznavanje krhkih starejših oseb brez invalidnosti, ki živijo v skupnosti. To presejalno orodje lahko predstavlja priložnost za širjenje ozaveščenosti o krhkosti in invalidnosti ter podporo posebnim preventivnim ukrepom. Redna, večkomponentna telesna dejavnost, ki temelji na vadbi mišične jakosti, ravnotežja in koordinaciji je učinkovito orodje za obvladovanje in zmanjševanje krhkosti pri starejših odraslih. Podpora aktivnemu in zdravemu staranju je pomembna tako za izboljšanje kakovosti življenja prebivalstva kot tudi za zmanjšanje pritiska na zdravstvene sisteme. Izziv družbe ni zgolj podaljševanje pričakovane življenjske dobe, ampak zdrava in samostojna starost. Strategije za preprečevanje šibkosti morajo vključevati dejavnike življenjskega sloga/vedenja, pravilno prehrano in ohranjanje kognitivnega zdravja. 269 LITERATURA Cadore, E. L., Casas-Herrero, A., Zambom-Ferraresi, F., Idoate, F., Mil or, N., Gómez, M., Rodriguez- Mañas, L. in Izquierdo, M. (2014). Multicomponent Aguayo, G. A., Donneau, A. F., Vail ant, M. T., Schritz, A., exercises including muscle power training enhance Franco, O. H., Stranges, S., Malisoux, L., Guil aume, muscle mass, power output, and functional M. in Witte, D. R. (2017). Agreement Between 35 outcomes in institutionalized frail nonagenarians. Published Frailty Scores in the General Population . Age (Dordrecht, Netherlands), 36(2), 773–785. American Journal of Epidemiology, 186(4), 420– https://doi.org/10.1007/s11357-013-9586-z 434. https://doi.org/10.1093/aje/kwx061 Casas Herrero, Á., Cadore, E. L., Martínez Velil a, N. Apóstolo, J., Cooke, R., Bobrowicz-Campos, E., in Izquierdo Redin, M. (2015). Physical exercise in Santana, S., Marcucci, M., Cano, A., Vollenbroek- the frail elderly: an update. Revista Espanola de Hutten, M., Germini, F., D’Avanzo, B., Gwyther, H. Geriatria y Gerontologia, 50(2), 74–81. https://doi. in Holland, C. (2018). Effectiveness of interventions org/10.1016/j.regg.2014.07.003 to prevent pre-frailty and frailty progression in older adults: a systematic review. JBI Database of Cesari, M., Demougeot, L., Boccalon, H., Guyonnet, S., Systematic Reviews and Implementation Reports, Abel an Van Kan, G., Vel as, B., & Andrieu, S. (2014). 16(1), 140–232. https://doi.org/10.11124/JBISRIR- A self-reported screening tool for detecting 2017-003382 community-dwel ing older persons with frailty syndrome in the absence of mobility disability: the Bernabei, R., Landi, F., Calvani, R., Cesari, M., Del FiND questionnaire. PloS One, 9(7). Signore, S., Anker, S. D., Bejuit, R., Bordes, P., Cherubini, A., Cruz-Jentoft, A. J., Di Bari, M., Cesari, M., Vel as, B., Hsu, F. C., Newman, A. B., Doss, Friede, T., Ayestarán, C. G., Goyeau, H., Jónsson, H., King, A. C., Manini, T. M., Church, T., Gil , T. M., P. V., Kashiwa, M., Lattanzio, F., Maggio, M., Mil er, M. E., & Pahor, M. (2015). A physical activity Mariotti, L., … Marzetti, E. (2022). Multicomponent intervention to treat the frailty syndrome in older intervention to prevent mobility disability in frail persons - Results from the LIFE-P study. Journals older adults: randomised controlled trial (SPRINTT of Gerontology - Series A Biological Sciences and project). British medical journal, 377. Medical Sciences, 70(2), 216–222. Binder, E. F., Yarasheski, K. E., Steger-May, K., Sinacore, Chen, C. Y., Gan, P. in How, C. H. (2018). Approach D. R., Brown, M., Schechtman, K. B. in Holloszy, J. to frailty in the elderly in primary care and the O. (2005). Effects of progressive resistance training community . Singapore Medical Journal, 59(5), 240– on body composition in frail older adults: results 245. https://doi.org/10.11622/smedj.2018052 of a randomized, controlled trial. The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Chen, R., Wu, Q., Wang, D., Li, Z., Liu, H., Liu, G., Cui, Y. Medical Sciences, 60(11), 1425–1431. https://doi. in Song, L. (2020). Effects of elastic band exercise org/10.1093/gerona/60.11.1425 on the frailty states in pre-frail elderly people. Physiotherapy Theory and Practice, 36(9), 1000– Bliss, J. (2006). What do informal carers need from 1008. https://doi.org/10.1080/09593985.2018.15 district nursing services? British Journal of 48673 Community Nursing, 11(6), 251–256. Chittrakul, J., Siviroj, P., Sungkarat, S. in Sapbamrer, Bunt, S., Steverink, N., Olthof, J., van der Schans, C. P., R. (2020). Multi-System Physical Exercise in Hobbelen, J. S. M. (2017). Social frailty in older Intervention for Fall Prevention and Quality of Life adults: a scoping review. European Journal of in Pre-Frail Older Adults: A Randomized Controlled Ageing, 14(3), 323–334. https://doi.org/10.1007/ Trial. International Journal of Environmental s10433-017-0414-7 Research and Public Health, 17(9), 3102. https:// doi.org/10.3390/ijerph17093102 Buta, B. J., Walston, J. D., Godino, J. G., Park, M., Kalyani, R. R., Xue, Q. L., Bandeen-Roche, K. in Varadhan, R. Collard, R. M., Boter, H., Schoevers, R. A. in Oude (2016). Frailty assessment instruments: Systematic Voshaar, R. C. (2012). Prevalence of frailty in characterization of the uses and contexts of highly- community-dwel ing older persons: a systematic cited instruments. Ageing Research Reviews, 26, review. Journal of the American Geriatrics Society, 53–61. https://doi.org/10.1016/j.arr.2015.12.003 60(8), 1487–1492. https://doi.org/10.1111/j.1532- 5415.2012.04054.x 270 Dent, E., Morley, J. E., Cruz-Jentoft, A. J., Woodhouse, Fried, L. P., Tangen, C. M., Walston, J., Newman, A. L., Rodríguez-Mañas, L., Fried, L. P., Woo, J., B., Hirsch, C., Gottdiener, J., Seeman, T., Tracy, R., Aprahamian, I., Sanford, A., Lundy, J., Landi, F., Kop, W. J., Burke, G. in McBurnie, M. A. (2001). Beilby, J., Martin, F. C., Bauer, J. M., Ferrucci, L., Frailty in older adults: evidence for a phenotype. Merchant, R. A., Dong, B., Arai, H., Hoogendijk, The Journals of Gerontology. Series A, Biological E. O., … Vel as, B. (2019). Physical Frailty: ICFSR Sciences and Medical Sciences, 56(3), M146–M156. International Clinical Practice Guidelines for https://doi.org/10.1093/gerona/56.3.m146 Identification and Management. The Journal of Nutrition, Health & Aging, 23(9), 771–787. https:// Gabrijelčič Blenkuš, M. (2016). Preprečevanje in doi.org/10.1007/s12603-019-1273-z obvladovanje krhkosti. V M. Gabrijelčič Blenkuš (ur.), Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (str. Dun, Y., Hu, P., Ripley-Gonzalez, J. W., Zhou, N., Li, H., 3–10). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zhang, W., Chen, M., Zheng, Q., Cui, N., Wu, S. in Liu, S. (2022). Effectiveness of a multicomponent Gabrijelčič Blenkuš, M. (ur.). (2017). Pespektive: exercise program to reverse pre-frailty in Krhkost. Javno zdravje, 1(1), 92–123. https://nijz. community-dwel ing Chinese older adults: a si/wp-content/uploads/2022/11/gabrijelcic_ randomised controlled trial. Age and Ageing, 51(3). blenkus_et_al._jz_01-11.pdf https://doi.org/10.1093/ageing/afac026 Gagesch, M., Chocano-Bedoya, P. O., Abderhalden, L. Fielding, R. A., Rejeski, W. J., Blair, S., Church, T., A., Freystaetter, G., Sadlon, A., Kanis, J. A., Kressig, Espeland, M. A., Gil , T. M., Guralnik, J. M., Hsu, F. C., R. W., Guyonnet, S., DaSilva, J. A. P., Felsenberg, D., Katula, J., King, A. C., Kritchevsky, S. B., McDermott, Rizzoli, R., Blauth, M., Orav, E. J., Egli, A. in Bischoff- M. M., Mil er, M. E., Nayfield, S., Newman, A. Ferrari, H. A. (2022). Prevalence of Physical Frailty: B., Wil iamson, J. D., Bonds, D., Romashkan, Results from the DO-HEALTH Study. The Journal S., Hadley, E., … LIFE Research Group. (2011). The of Frailty & Aging, 11(1), 18–25. https://doi.org/ Lifestyle Interventions and Independence for 10.14283/jfa.2021.18 Elders Study: design and methods. The Journals Gagesch, M., Wieczorek, M., Vel as, B., Kressig, R. W., of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Rizzoli, R., Kanis, J., Wil ett, W. C., Egli, A., Lang, W., Medical Sciences, 66(11), 1226–1237. https://doi. Orav, E. J. in Bischoff-Ferrari, H. A. (2023). Effects org/10.1093/gerona/glr123 of Vitamin D, Omega-3 Fatty Acids and a Home Foreman, K. J., Marquez, N., Dolgert, A., Fukutaki, Exercise Program on Prevention of Pre-Frailty in K., Ful man, N., McGaughey, M., Pletcher, M. A., Older Adults: The DO-HEALTH Randomized Clinical Smith, A. E., Tang, K., Yuan, C. W., Brown, J. C., Trial. The Journal of Frailty & Aging, 12(1), 71–77. Friedman, J., He, J., Heuton, K. R., Holmberg, M., https://doi.org/10.14283/jfa.2022.48 Patel, D. J., Reidy, P., Carter, A., Cercy, K., … Murray, Garcia-Garcia, F. J., Gutierrez Avila, G., Alfaro-Acha, A., C. J. L. (2018). Forecasting life expectancy, years of Amor Andres, M. S., De La Torre Lanza, M. D. L. life lost, and al -cause and cause-specific mortality A., Escribano Aparicio, M. V., Humanes Aparicio, for 250 causes of death: reference and alternative S., Larrion Zugasti, J. L., Gomez-Serranil o Reus, scenarios for 2016–40 for 195 countries and M., Rodriguez-Artalejo, F. in Rodriguez-Manas, L. territories. The Lancet, 392(10159), 2052–2090. (2011). The prevalence of frailty syndrome in an https://doi.org/10.1016/S0140-6736(18)31694-5 older population from Spain. The Toledo Study for Fried, L. P., Ferrucci, L., Darer, J., Wil iamson, J. D. in Healthy Aging. The Journal of Nutrition, Health & Anderson, G. (2004). Untangling the concepts of Aging, 15(10), 852–856. https://doi.org/10.1007/ disability, frailty, and comorbidity: implications s12603-011-0075-8 for improved targeting and care . The Journals Gil , T. M., Gahbauer, E. A., Han, L. in Al ore, H. G. of Gerontology. Series A, Biological Sciences and (2010). Trajectories of Disability in the Last Year Medical Sciences, 59(3), 255–263. https://doi.org/ of Life. The New England Journal of Medicine, 10.1093/gerona/59.3.m255 362(13), 1173–1180. https://doi.org/10.1056/ NEJMoa0909087 271 Gobbens, R. J. J., van Assen, M. A. L. M., Luijkx, K. Kehler, D. S., Ferguson, T., Stammers, A. N., Bohm, C., G., Wijnen-Sponselee, M. T., & Schols, J. M. G. A. Arora, R. C., Duhamel, T. A. in Tangri, N. (2017). (2010). The Tilburg Frailty Indicator: psychometric Prevalence of frailty in Canadians 18-79 years old properties. Journal of the American Medical in the Canadian Health Measures Survey. BMC Directors Association, 11(5), 344–355. https://doi. Geriatrics, 17(1), 28. https://doi.org/10.1186/ org/10.1016/j.jamda.2009.11.003 s12877-017-0423-6 Hardy, S. E., Kang, Y., Studenski, S. A. in Degenholtz, Kramer, A. F., Colcombe, S. J., McAuley, E., Scalf, H. B. (2011). Ability to walk 1/4 mile predicts P. E. in Erickson, K. I. (2005). Fitness, aging subsequent disability, mortality, and health care and neurocognitive function. Neurobiology of costs. Journal of General Internal Medicine, 26(2), Aging, 26(1), 124–127. https://doi.org/10.1016/j. 130–135. https://doi.org/10.1007/s11606-010- neurobiolaging.2005.09.009 1543-2 Lai, X., Bo, L., Zhu, H., Chen, B., Wu, Z., Du, H. in Huo, X. Hebert, J., Tourigny, A., & Raiche, M. (ur). (2008). Case- (2021). Effects of lower limb resistance exercise on Finding of Older Persons withModerate to Severe muscle strength, physical fitness, and metabolism Disabilities bymeans of PRISMA-7 Questionnaire: A in pre-frail elderly patients: a randomized Presentation of the Instrument,Its Implementation, controlled trial. BMC Geriatrics, 21(1), 447. https:// and Its Use. V Integration of services for disabled doi.org/10.1186/s12877-021-02386-5 people: research leading to action (str. 435–450). National Library of Canada. Landi, F., Abbatecola, A. M., Provinciali, M., Corsonel o, A., Bustacchini, S., Manigrasso, L., Cherubini, Hebert, R., Carrier, R. in Bilodeau, A. (1988). The A., Bernabei, R. in Lattanzio, F. (2010). Moving Functional Autonomy Measurement System against frailty: does physical activity matter? (SMAF): description and validation of an instrument Biogerontology, 11(5), 537–545. https://doi.org/ for the measurement of handicaps. Age and 10.1007/s10522-010-9296-1 Ageing, 17(5), 293–302. https://doi.org/10.1093/ ageing/17.5.293 Lee, I. M., Shiroma, E. J., Lobelo, F., Puska, P., Blair, S. N., Katzmarzyk, P. T. in Lancet Physical Activity Hebert, J., Tourigny, A. in Raiche, M. (ur.). (2008). Case- Series Working Group (2012). Effect of physical Finding of Older Persons withModerate to Severe inactivity on major non-communicable diseases Disabilities bymeans of PRISMA-7 Questionnaire: A worldwide: an analysis of burden of disease Presentation of the Instrument,Its Implementation, and life expectancy. Lancet (London, England), and Its Use. In Integration of services for disabled 380(9838), 219–229. https://doi.org/10.1016/ people: research leading to action (str. 435–450). S0140-6736(12)61031-9 National Library of Canada. Lee, L., Patel, T., Costa, A., Bryce, E., Hil ier, L. M., Hoogendijk, E. O., Afilalo, J., Ensrud, K. E., Kowal, P., Slonim, K., Hunter, S. W., Heckman, G. in Molnar, Onder, G., & Fried, L. P. (2019). Frailty: implications F. (2017). Screening for frailty in primary care: for clinical practice and public health. Lancet Accuracy of gait speed and hand-grip strength. (London, England), 394(10206), 1365–1375. Canadian Family Physician, 63(1), e51–e57. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)31786-6 Levec, T. in Jakovljević, M. (2020). Performance-Based Hsieh, T. J., Su, S. C., Chen, C. W., Kang, Y. W., Hu, M. H., Screening Tools for Physical Frailty in Community Hsu, L. L., Wu, S. Y., Chen, L., Chang, H. Y., Chuang, Settings. V Frailty in the Elderly - Understanding S. Y., Pan, W. H. in Hsu, C. C. (2019). Individualized and Managing Complexity. IntechOpen. home-based exercise and nutrition interventions improve frailty in older adults: a randomized Liao, C. De, Chen, H. C., Huang, S. W. in Liou, T. H. controlled trial. The International Journal of (2019). The Role of Muscle Mass Gain Following Behavioral Nutrition and Physical Activity, 16(1), Protein Supplementation Plus Exercise Therapy in 119. https://doi.org/10.1186/s12966-019-0855-9 Older Adults with Sarcopenia and Frailty Risks: A Systematic Review and Meta-Regression Analysis Jazbar, J., Pišek, Š., Locatel i, I. in Kos, M. (2021). of Randomized Trials. Nutrients, 11(8), 1713. Prevalence and incidence of frailty among https://doi.org/10.3390/nu11081713 community-dwel ing older adults in Slovenia. Zdravstveno Varstvo, 60(3), 190–198. https://doi. org/10.2478/sjph-2021-0027 272 Martínez-Velilla, N., Casas-Herrero, A., Zambom- Rodrigues, I. B., Wagler, J. B., Kel er, H., Thabane, Ferraresi, F., Sáez De Asteasu, M. L., Lucia, A., L., Weston, Z. J., Straus, S. E., Papaioannou, A., Galbete, A., García-Baztán, A., Alonso-Renedo, Mourtzakis, M., Milligan, J., Isaranuwatchai, W., J., González-Glaría, B., Gonzalo-Lázaro, M., Loong, D., Jain, R., Funnel , L., Cheung, A. M., Apezteguía Iráizoz, I., Gutiérrez-Valencia, M., Brien, S., Ashe, M. C. in Giangregorio, L. M. (2022). Rodríguez-Mañas, L. in Izquierdo, M. (2019). Effect Original quantitative research - Encouraging older of Exercise Intervention on Functional Decline in adults with pre-frailty and frailty to “MoveStrong”: Very Elderly Patients During Acute Hospitalization: an analysis of secondary outcomes for a pilot A Randomized Clinical Trial. JAMA Internal randomized controlled trial. Health Promotion and Medicine, 179(1), 28–36. https://doi.org/10.1001/ Chronic Disease Prevention in Canada, 42(6), 238- jamainternmed.2018.4869 251. https://doi.org/10.24095/hpcdp.42.6.02 Morley, J. E., Vel as, B., Abel an van Kan, G., Anker, S. Rogers, N. T., Marshal , A., Roberts, C. H., Demakakos, D., Bauer, J. M., Bernabei, R., Cesari, M., Chumlea, P., Steptoe, A. in Scholes, S. (2017). Physical activity W. C., Doehner, W., Evans, J., Fried, L. P., Guralnik, and trajectories of frailty among older adults: J. M., Katz, P. R., Malmstrom, T. K., McCarter, R. Evidence from the English Longitudinal Study of J., Gutierrez Robledo, L. M., Rockwood, K., von Ageing. PloS One, 12(2), e0170878. Haehling, S., Vandewoude, M. F. in Walston, J. (2013). Frailty consensus: A call to action. Journal Rolfson, D. B., Majumdar, S. R., Tsuyuki, R. T., Tahir, A. of the American Medical Directors Association, in Rockwood, K. (2006). Validity and reliability of 14(6), 392–397. https://doi.org/10.1016/j.jamda. the Edmonton Frail Scale. Age and Ageing, 35(5), 2013.03.022 526–529. https://doi.org/10.1093/ageing/afl041 Nelson, M. E., Rejeski, W. J., Blair, S. N., Duncan, P. W., Sadjapong, U., Yodkeeree, S., Sungkarat, S. in Siviroj, Judge, J. O., King, A. C., Macera, C. A. in Castaneda- P. (2020). Multicomponent Exercise Program Sceppa, C. (2007). Physical activity and public Reduces Frailty and Inflammatory Biomarkers and health in older adults: recommendation from Improves Physical Performance in Community- the American College of Sports Medicine and the Dwel ing Older Adults: A Randomized Controlled American Heart Association. Medicine and Science Trial. International Journal of Environmental in Sports and Exercise, 39(8), 1435–1445. https:// Research and Public Health, 17(11), 3760. https:// doi.org/10.1249/mss.0b013e3180616aa2 doi.org/10.3390/ijerph17113760 Osuka, Y., Sasai, H., Kojima, N., Sugie, M., Motokawa, Salobir, N. (2021). Slovenski prevod, zanesljivost K., Maruo, K., Ono, R., Aoyama, T., Inoue, S. in in veljavnost Vprašalnika o krhkih zmožnih Kim, H. (2023). Adherence, safety and potential posameznikih [Magistrsko delo]. Univerza v effectiveness of a home-based Radio-Taiso Ljubljani, Zdravstvena fakulteta. https://repozitorij. exercise program in older adults with frailty: A uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127382 pilot randomized controlled trial. Geriatrics & Sánchez-Sánchez, J. L., de Souto Barreto, P., Antón- Gerontology International, 23(1), 32–37. Rodrigo, I., Ramón-Espinoza, F., Marín-Epelde, I., Rockwood, K. in Mitnitski, A. (2007). Frailty in relation Sánchez-Latorre, M., Moral-Cuesta, D. in Casas- to the accumulation of deficits. The Journals of Herrero, Á. (2022). Effects of a 12-week Vivifrail Gerontology. Series A, Biological Sciences and exercise program on intrinsic capacity among Medical Sciences, 62(7), 722–727. https://doi.org/ frail cognitively impaired community-dwelling 10.1093/gerona/62.7.722 older adults: secondary analysis of a multicentre randomised clinical trial. Age and Ageing, 51(12), 1–10. Schuurmans, H., Steverink, N., Lindenberg, S., Frieswijk, N. in Slaets, J. P. J. (2004). Old or frail: what tel s us more? The Journals of Gerontology. Series A, Biological Sciences and Medical Sciences, 59(9), M962–M965. https://doi.org/10.1093/gerona/59. 9.m962 273 Steverink, N., Slaets, J., Schuurmans, H. in Lis, M. (2001). Veninšek, G. in Gabrovec, B. (2018). Predlog modela Measuring frailty: Developing and testing the GFI za obravnavo krhkih posameznikov v Sloveniji. V 2. (Groningen frailty indicator). The Gerontologist, Znanstvena Konferenca z Mednarodno Udeležbo, 41, 236-237. Obvladovanje Krhkosti Danes Za Jutri 2018 (str. 26–36). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Strojnik, V. (2017). Krhkost in telesna vadba. Javno zdravje, 1(1), 103. https://nijz.si/wp-content/ Vetrano, D. L., Palmer, K., Marengoni, A., Marzetti, E., uploads/2022/11/gabrijelcic_blenkus_et_al._ Lattanzio, F., Rol er-Wirnsberger, R., Samaniego, jz_01-11.pdf L. L., Rodríguez-Mañas, L., Bernabei, R., Onder, G. in Joint Action ADVANTAGE WP4 Group. (2019). Strojnik, V., Jakovljević, M. in Gabrovec, B. (2018). Frailty and Multimorbidity: A Systematic Review Vloga kineziologije in fizioterapije pri obravnavi and Meta-analysis. The Journals of Gerontology. krhkosti. V 2. znanstvena konferenca z mednarodno Series A, Biological Sciences and Medical Sciences, udeležbo Obvladovanje krhkosti danes za jutri 2018 74(5), 659–666. https://doi.org/10.1093/gerona/ (str. 65–81). Nacionalni inštitut za javno zdravje. gly110 Statistični urad Republike Slovenije. (2023). Število Walston, J., Buta, B. in Xue, Q. L. (2018). Frailty Screening in sestava prebivalstva. https://www.stat.si/ and Interventions: Considerations for Clinical statweb/Field/Index/17/104 Practice . Clinics in Geriatric Medicine, 34(1), 25– Statistični urad Republike Slovenije. (2020 ). Projekcije 38. https://doi.org/10.1016/j.cger.2017.09.004 prebivalstva EUROPOP2019 za Slovenijo. https:// Walston, J. D. in Bandeen-Roche, K. (2015). Frailty: a www.stat.si/statweb/News/Index/8917 tale of two concepts. BMC Medicine, 13(1), 185. Teo, N., Gao, Q., Nyunt, M. S. Z., Wee, S. L. in Ng, T. https://doi.org/10.1186/s12916-015-0420-6 P. (2017). Social Frailty and Functional Disability: World Health Organization. (2015). World report on Findings From the Singapore Longitudinal ageing and health. https://apps.who.int/iris/ Ageing Studies. Journal of the American Medical handle/10665/186463 Directors Association, 18(7), 637.e13-637.e19. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2017.04.015 World Health Organization. (2017). Integrated care for older people (ICOPE): guidelines on community- Teo, N., Yeo, P. S., Gao, Q., Nyunt, M. S. Z., Foo, J. J., level interventions to manage declines in intrinsic Wee, S. L. in Ng, T. P. (2019). A bio-psycho-social capacity: evidence profile: cognitive impairment. approach for frailty amongst Singaporean Chinese https://apps.who.int/iris/handle/10665/342246 community-dwel ing older adults-evidence from the Singapore Longitudinal Aging Study. BMC Zerbo Šporin, D. (2017). Krhkost z vidika fizične Geriatrics, 19(1), 350. https://doi.org/10.1186/ antropologije. Javno zdravje, 1(1), 94. https://nijz. s12877-019-1367-9 si/wp-content/uploads/2022/11/gabrijelcic_ blenkus_et_al._jz_01-11.pdf Tocchi, C., Dixon, J., Naylor, M., Jeon, S. in McCorkle, R. (2014). Development of a frailty measure for older adults: the frailty index for elders. Journal of Nursing Measurement, 22(2), 223–240. https:// doi.org/10.1891/1061-3749.22.2.223 Turner, G., Clegg, A., British Geriatrics Society, Age UK in Royal College of General Practioners. (2014). Best practice guidelines for the management of frailty: a British Geriatrics Society, Age UK and Royal College of General Practitioners report. Age and Ageing, 43(6), 744–747. https://doi. org/10.1093/ageing/afu138 274 mag. Simona Mušič, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje ANALIZA PREHRANSKIH ANALYSIS OF ZNAČILNOSTI STAREJŠIH NUTRITIONAL - SISTEMATIČNI PREGLED CHARACTERISTICS OF THE LITERATURE ELDERLY - SYSTEMATIC LITERATURE REVIEW Povzetek Številne države opažajo daljšo življenjsko Abstract dobo, a hkrati fizično in duševno poslabšanje posameznika. Uravnotežena prehrana, kjer je Many countries perceive longer life expectancy, pomemben predvsem povečan vnos beljakovin but at the same time physical and mental (skupaj z ustrezno telesno dejavnostjo), in deterioration of the individual. A balanced diet, zadosten vnos tekočine sta temeljnega pomena za where an increased intake of protein (together dobro zdravje, saj pozitivno vplivata na izboljšano with appropriate physical activity) is important, imunost, bolje delujoča čutila (tj. vid, okus in vonj), and sufficient fluid intake are fundamental to good boljšo mobilnost ter sposobnost vzdrževanja health, as they have a positive effect on improved homeostaze posameznika oz. geriatrične immunity, better functioning senses (i.e. sight, populacije. Mediteranska dieta (ki vsebuje ribe, taste and smel ), better mobility and the ability to zelenjavo, oljčno olje) kot način prehranjevanja maintain homeostasis of the individual or geriatric je še vedno najbolj priporočljiv režim prehrane population. The Mediterranean diet (containing tudi med starejšimi odraslimi. Prehranski fish, vegetables, olive oil) as a way of eating is still dodatki in/ali hranila, ki lahko pozitivno vplivajo the most recommended diet even among older na zdravje posameznika, pa večinoma ostajajo adults. Dietary supplements and/or nutrients that slabo razumljeni. Pojavlja se potreba po novejših can have a positive effect on an individual’s health, raziskavah o prehranskih intervencijah z namenom however, remain largely poorly understood. There izboljšanja zdravja pri geriatrični populaciji. is a need for more recent research on nutritional interventions to improve health in the geriatric Ključne besede: prehrana geriatrične populacije, population. starostniki, pomanjkanje beljakovin, mediteranska dieta Keywords: geriatic nutrition, elderly, protein deficiency, Mediterranean diet 275 1 UVOD Združenega kraljestva, prav tako kažejo na ugodne učinke pri uživanju uravnotežene prehrane pri Število starejših odraslih narašča, demografsko starejših odraslih (Lochlainn idr., 2021). staranje populacije se kaže tako v evropskem Vloga makroelementov, še posebej beljakovin, kakor tudi v svetovnem merilu. Glede na podatke je pri starejših odraslih z vidika vpliva na zdravje Svetovne zdravstvene organizacije, je v Evropi precejšnja. Oslabljena sinteza mišičnih beljakovin že več kot 20 milijonov starejših odraslih, ki so in neustrezna dušikova bilanca kot odgovor na izpostavljeni tveganju podhranjenosti, kar je porabo telesnih beljakovin pri starejših odraslih, eden od dejavnikov za pojav krhkosti, zato je, nakazuje potrebo po povečanju vnosa beljakovin tudi na področju prehrane, potrebno pozornost (1,2 g/TM/dan), tako za vzdrževanje mišične mase posvetiti tej starostni skupini. Pri starejših odraslih kakor tudi mišične moči. je zaželena stabilna telesna masa ali njeno rahlo povečanje, saj študije kažejo, da povečana telesna Kot prehranski dodatek pri starejših odraslih se masa prispeva k nižji umrljivosti v starosti 65 let priporoča vitamin D, saj nekatere raziskave kažejo, (Flegal idr., 2013). Pomemben javnozdravstveni da je pomanjkanje vitamina D eden od dejavnikov, izziv je anoreksija staranja, ki je neodvisni faktor za ki so bili prepoznani za razvoj sarkopenije, kamor razvoj bolezni in umrljivosti pri starejših odraslih sodijo tudi: premajhen vnos beljakovin, hormonsko (Roy idr., 2016), in privede do nenamerne izgube neravnovesje, gibalna neaktivnost (posledična telesne mase. S staranjem izgubljamo mišično atrofija povzroča zmanjšano sintezo beljakovin, kar maso in pridobivamo maščobno tkivo. Namerna vodi izgube mišične mase), ipd. (Yang idr., 2020). izguba telesne mase pri starejših ženskah, ki Pred uvedbo vitamina D je potrebno vsebnost le- imajo prekomerno telesno maso, poveča tveganje tega pri posamezniku najprej preveriti; v primeru, za izgubo kostne mase ter zlom kolka. Starejše da je nivo 25-OH vitamina D pod 30 nmol/; in ga ženske, ki v poznejših letih izgubijo težo, imajo predpisati individualno. povečano stopnjo izgube kolčne kosti in dvakrat večje tveganje za poznejši zlom kolka, ne glede Pomembno vlogo ima tudi mineralna snov kalcij, na trenutno težo ali namen hujšanja (Ensrud idr., ki skupaj z vitaminom D zmanjšuje možnost upada 2003). Moški s konstantno normalno telesno maso kostne mase. Omeniti je potrebno še esencialno imajo boljšo življenjsko prognozo v poznejšem aminokislino levcin, ki sodeluje pri sintezi telesnih življenjskem obdobju kot moški, ki imajo stalno beljakovin (Olaniyan idr., 2021). prekomerno telesno maso ali pa so prekomerno telesno maso pridobili v poznejšem življenjskem Poleg izgube okusa se pri geriatrični populaciji obdobju. Raziskave podpirajo stališče, da je zdrav pojavlja tudi dehidracija, ki močno vpliva na življenjski slog, vključno z nadzorom telesne mase, kvaliteto življenja (Beck idr., 2021). potrebno vzdrževati vse življenje (Rosenberg idr., Namen pričujoče raziskave je pregled in analizira 2018). znanstvenih prispevkov na področju prehrane Vse več literature povezuje razlike v kakovosti geriatrične populacije v zadnjih petih letih. prehrane s tveganjem krhkosti pri starejših odraslih. Čeprav v študijah obstajajo razlike v pristopih pri opredeljevanju prehranjevalnih vzorcev znotraj populacijskih skupin, so splošne ugotovitve raziskav ustrezne prehrane večinoma podobne (višje uživanje sadja, zelenjave in polnozrnatih živil, manjši vnos visoko procesiranih živil) in posledično povezane z manjšim tveganjem za zdravstvene težave. Novejše prospektivne kohortne študije kakovosti prehrane iz ZDA in 276 2 METODE Potek pregleda literature je predstavljen tabelarično (Tabela 1 in Tabela 2), uporabljena pa je Za analizo znanstvenih člankov je bila uporabljena PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic opisna, deskriptivna raziskovalna metoda. Reviews and Meta-Analysis) metodologija (Page Izveden je bil sistematičen pregled literature, ki idr., 2021), shematsko predstavljena na Sliki 1. omogoča pridobivanje podatkov iz različnih virov Vključeni so izvirni znanstveni članki zadnjih petih in zagotavlja celostno razumevanje predmeta let, v celoti dostopni v angleškem in slovenskem raziskave. Iskanje literature je potekalo v januarju jeziku, za oba spola, ki so ugotavljali vpliv različnih 2023 in februarju 2023 v mednarodnih podatkovnih dejavnikov prehrane geriatrične populacije in vpliv bazah PubMed ter Web of Science. Uporabili smo izobraževanja o prehrani za strokovno javnost naslednje iskalne nize: (geriatric OR elderl* OR (zdravstveno osebje) in svojce. Članki, ki omenjajo older adult* OR older person* AND energy intake prehrano in izobraževanje samo posredno, so OR nutrition OR vitamin D OR protein deficiency* izločeni iz analize. V pregled nismo vključili sive AND nutrition course), ki smo jih iskali v naslovu, literature. ključnih besedah in povzetkih pregledanih člankov. Pri pregledu člankov smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije (Tabela 1). Tabela 1: Vključitveni in izključitveni kriteriji (prirejeno po Cilar idr., 2021) Kriterij Vključitveni kriteriji Izključitveni kriteriji Jezik člankov Objava v angleškem in/ali slovenskem jeziku. Objave v ostalih jezikih. Čas objav Objavljeno v časovnem obdobju od 2018 do 2023. Objavljeno pred 2018. Tema raziskovanja Prehrana geriatrične populacije, prehranske Prehrana geriatrične populacije, prehranske zahteve geriatrične populacije usposabljanje zahteve v paliativi. strokovnega kadra in svojcev. Populacija Starejši odrasli. Otroci, mladostniki, mlajši odrasli. Dostopnost Polni dostop do članka. Nepopolni dostop (npr. do povzetka). Vrsta raziskav Kvalitativni in kvantitativni raziskovalni znanstveni Monografija, meta analiza, pisma urednikom, članek, mednarodni dokumenti, sistematični raziskava z neustrezno metodologijo, mnenja pregledi z veljavno in zanesljivo metodologijo. avtorjev, posterji, intervjuji. Dostop do Iskalni nizi v naslovu, ključnih besedah in povzetku. Iskalnih nizov ni najti v povzetku, naslovu, iskalnih nizov ključnih besedah. 277 Tabela 2: Iskalna tabela Število zadetkov Število Število z upoštevanjem izbranih Ključne besede zadetkov vključitvenih kriterijev člankov geriatric OR elderl* OR older adult* OR older person* PubMed AND energy intake OR nutrition OR vitamin D OR 888 69 5 protein deficienc* Web of geriatric OR elderl* OR older adult* OR older person* Science AND energy intake OR nutrition OR vitamin D OR 500 194 15 protein deficienc* Skupno 1388 290 20 Slika 1: Rezultat pregleda literature po metodologiji PRISMA (prirejeno po Blenkuš, 2019) Objave v bazi PubMed, glede na ujemanje Objave v bazi WeB of Science, glede na ujemanje iskalnih besednih nizov (n = 888) iskalnih besednih nizov (n=500 ) ijaac ntifikIde Zadetki po pregledu podvojenih objav (n=874) Zadetki po pregledu podvojenih objav (n=497) Število objav po pregledu naslovov (n =69) Število objav po pregledu naslovov (n =77) gled Pre Število objav po pregledu povzetka (n=5) Število objav po pregledu povzetka (n=15) čitev Število objav, vključenih v končno analizo (n =20) Vklju 278 3 REZULTATI Po izključitvi duplikatov, pregledu naslovov ter povzetkov in upoštevanju vključitvenih kriterijev je bilo za končno analizo izbranih 20 člankov. Kakovost člankov je bila ovrednotena glede na raziskave (randomizirane in nerandomizirane kontrolne raziskave, kohortne raziskave). V tabeli 3 so navedeni avtorji člankov, vzorec raziskave, namen in ugotovitve raziskave. Identificirane so štiri ključne tematske kategorije (Tabela 4). Tabela 3: Rezultati pregledanih študij Avtor, Raziskovalni Število država, leto pristop/vzorec študij Namen raziskave Ugotovitve raziskave Dewansingh Sistematični 36 vključenih Oceniti učinkovitost mlečnih Dodajanje beljakovin in vitamina idr., 2018 pregled študij beljakovin na prehransko stanje in D v večini raziskav ni ni pokazala literature, telesno pripravljenost pri starejših statistično značilne pomembnosti. meta-analiza Udeleženci, odraslih. Učinek vitamina D se je povečal, stari ≥ 55 let ko so bili odmerki vitamina D med 400 in 1000 IE. Khor idr., Sistematični 13 študij Oceniti učinkovitost prehranske Pri zmanjšanju krhkosti je pomembno, 2022 pregled intervencije pri zmanjševanju da je prehranska intervencija literature krhkosti, vključno s podhranjenostjo, povezana z ostalimi intervencijami sarkopenijo in funkcionalno (telesna vadba, duševno zdravje, zmožnostjo med starejšimi ipd). Dodajanje beljakovin je običajno odraslimi. učinkovito le pri podhranjenih starejših odraslih. Rezultati glede dodajanja mikrohranil niso prepričljivi. De Rui idr., Pregled Ni podatka Ovrednotiti vnos beljakovin in Vnos visokokakovostnih beljakovin 2019 literature mikrohranil za zmanjševanje ima pomembno vlogo pri zmanjšanju osteosarkopenjije izgube mišično skeletne funkcije, zato mora biti zagotovljen pri starejših odraslih, rezultati glede zmanjšanja pojava osteosarkopenije so nejasni. Uravnotežena prehrana je najboljši način za ublažitev pojava osteosarkopenije. Murphy in Narativna Poudariti pomen ustrezne prehrane Telesna vadba in ustrezna prehrana Roche, 2018 študija pri starejših odraslih z vidika vpliva sta temelj zdravega staranja. prehrana na ohranitev mišične mase lahko pozitivno vpliva na mišično maso in funkcijo, tako samostojno kot v kombinaciji z vadbo. Olaniyan idr., Pregledni članek Preučitev vloge beljakovin pri Raziskava se osredotoča na vlogo 2021 ohranjanju mišične mase in beljakovin in esencialnih aminokislin pomembnost vnosa esencialnih pri ohranjanju mišične mase. Levcin je aminokislin in beljakovin za sintezo najbolj raziskana aminokislina (močan mišičnih beljakovin. stimulator). Zaradi nezadostnih podatkov je malo znanega o vlogi drugih esencialnih aminokislin. 279 Avtor, Raziskovalni Število država, leto pristop/vzorec študij Namen raziskave Ugotovitve raziskave van Sistematični Vključenih Raziskati ali imajo prehranske O geriatrični populaciji, ki je na Wijngaarden pregled 13 študij intervencije vpliv pri izboljšanju rehabilitaciji, je na voljo le omejeno idr., 2020 literature prehranskega in funkcionalnega število študij s prehranskimi statusa pri starostnikih. intervencijami in rezultati. Študije, ki so vključevale vnos oralnih prehranskih dodatkov, beljakovin in albumina, so izboljšale njihovo prehransko stanje. Castro idr., Scoping review Vključenih Opredeliti, opisati in povzeti Starejši odrasli, ki živijo v domovih 2021 15 študij ugotovitve študij, ki so analizirale starejših in imajo visoko tveganje za starejše odrasle, ki živijo v podhranjenost, upoštevajo splošna domovih starejših, glede njihovih prehranska javnozdravstvena prehranskih potreb in tveganja glede priporočila, a ne poznajo različnih podhranjenosti. prehranskih priporočil za njihovo starostno skupino. Nazri idr., Sistematični Vključenih Ugotoviti razširjenost podhranjenosti Med starejšimi odraslimi z nizkim SES 2021 pregled 17 študij in slabe kakovosti prehrane in s tem prevladuje slaba prehranjenost in literature povezanih dejavnikov tveganja pri slaba kakovost prehrane. Za to skupino starejših odraslih z nizkim socialno- je pomembno vzpostaviti s prehrano ekonomskim statusom. povezane programe in intervencijske študije za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja. Walton idr., Sistematični Vključenih Proučiti, ali se je prehranski vnos Dostava obrokov na dom je geriatrični 2020 pregled 13 študij pri starejših odraslih izboljšal, ko so populaciji zagotovila povečanje literature na dom prejemali obroke družbene energijskega vnosa, beljakovin prehrane. ter mikrohranil ( kalcij, vitamin A, vitamini B kompleksa, vitamin D, cink, magnezij), s čimer se zmanjša tveganje za podhranjenost. Rossato idr., Narativni Vključenih Ovrednotiti trenutne dokaze glede Opazovalne študije ne kažejo 2020 pregled 18 študij vnosa oz. dodajanja omega3 pomembnih povezav med vnosom maščobnih kislin ter njihovega vpliva -omega3 maščobnih kislin in mišično na mišično/pusto maso in telesno maso. Tako je klinični pomen povezave funkcionalnost pri mlajših in starejših med vnosom u-3 in delovanjem mišic odraslih. vprašljiv. Damanti idr., Pregledni članek Preučiti vlogo beljakovin in Posamezniki s sarkopenijo naj zaužijejo 2019 drugih ključnih hranil, samih ali v 1–1,2 g beljakovin/kg telesne mase/ kombinaciji s telesno vadbo, na dan, z visoko vsebnostjo esencialnih mišične parametre starejših odraslih. aminokislin: levcina prednostno 2–3 ure po vadbi, da se poveča anabolični učinek. van Dronkelaar Sistematični Vključenih Oceniti vlogo kalcija, železa, Minerali so pomembna hranila za idr., 2018 pregled 10 študij magnezija, fosforja, kalija, selena, preprečevanje in/ali zdravljenje literature natrija in cinka glede vpliva na sarkopenije. Največ raziskav je (starejši mišično maso, mišično moč in narejenih na magneziju, selenu in od 65 let) telesno zmogljivost pri starejših kalciju. Za razjasnitev koristi vnosa odraslih. mineralov pri zdravljenju sarkopenije je potrebnih več randomiziranih kontroliranih študij. 280 Avtor, Raziskovalni Število država, leto pristop/vzorec študij Namen raziskave Ugotovitve raziskave Hou idr., Sistematični Vključenih Ugotoviti ali kombinacija Dodajanje beljakovin v kombinaciji 2019 pregled 21 študij beljakovinskih dodatkov in vadbe z vadbo moči je bolj učinkovito pri literature in moči vodi do povečanja mišične povečanju mišične mase in moči pri meta analiza mase, moči in funkcije pri starejših. starejših. Sossen idr., Sistematični Vključenih Preveriti učinek oralnih prehranskih Obogateni jedilniki (OPD) v domovih za 2021 pregled 16 študij dopolnil (OPD) glede vnosa energije starejše občane lahko znatno povečajo literature, meta in beljakovin pri stanovalcih, ki vnos energije in beljakovin v primerjavi analiza živijo v domovih za starejše, v s standardnimi jedilniki. Potrebne primerjavi s standardnim jedilnikom so nadaljnje raziskave s posebnim glede spremembe telesne mase, poudarkom na oceni učinka na telesno prehranskega statusa, stroškovne maso, prehransko stanje in stroškovne učinkovitosti in koristi za starejše. učinkovitosti posega. Camargo idr., Sistematični Vključenih Analizirati raziskave, ki preučujejo Dodane sirotkine beljakovine pozitivno 2020 pregled 35 študij korelacijo med sirotkinimi delujejo na zdravje starejše populacije. literature beljakovinami pri starejših odraslih Najdene so tudi študije., katerih ter njihovo telesno zmogljivostjo in rezultati dodajanja nimajo učinka kliničnimi rezultati. glede na kontrolno skupino. Bonaccio idr., Kohortna študija n=5200 Oceniti povezavo med uživanjem Uživanje mediteranske diete je 2018 in meta analiza mediteranske diete in umrljivostjo povezano z višjim preživetjem pri Starejši pri starejši populaciji-kohortna velikem vzorcu starejših. Ugotovitve od 65 let študija (sredozemsko prebivalstvo, prospektivne kohortne študije močno med letoma 2005 in 2010). ter podpirajo prehranjevanje po načelih izvesti metaanalizo razpoložljivih mediteranske diete glede vpliva na kohortnih študij, za ocenitev dolgoživost. povezave med uživanjem mediteranske diete in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov. Shannon idr., Kohortna n= 60.298 Predvideva se, da uživanje Upoštevanje sredozemske diete je 2023 študija udeležencev sredozemske diete zmanjšuje bilo povezano z manjšim tveganjem za tveganja za pojav demence. Trenutni demenco, neodvisno od genetskega dokazi niso prepričljivi in običajno tveganja. izhajajo iz majhne kohorte z omejenimi primeri demence. Prokopidis idr., Sistematični Vključenih Raziskati vpliv dodajanja vitamina D Dodajanje vitamina D (do 6 mesecev) 2022 pregled 23 študij na indekse sarkopenije pri starejših ni izboljšalo indeksa sarkopenije pri literature, odraslih, ki živijo v skupnosti. starejših odraslih, ki živijo v skupnosti. meta analiza Beck idr., Narativna Vključenih Preveriti, ali so novi dokazi glede Dehidracija pri starejših odraslih 2021 študija 18 študij hidracije pri starejših odraslih je precejšen problem. Potrebno je skladni/neskladni s priporočili upoštevati individualne potrebe ESPEN in ugotoviti preostale vrzeli starejših odraslih z majhnim vnosom pri raziskavah o vlogi nizkega vnosa tekočine in povečati ozaveščenost hidracije pri starejših odraslih o razširjenosti in resnosti dehidracije pri negovalnem osebju v domovih za ostarele in bolnišnicah ter v domačem okolju. Giannos idr., Sistematični Vključenih Raziskati učinke srednje verižnih Dodatek srednje verižnih trigliceridov 2022 pregled 6 študij maščobmnih kislin (MCT) na funkcijo lahko izboljša delovni spomin pri literature spomina pri starejših odraslih brez nedementnih starejših odraslih. kognitivnih motenj Ti učinki so lahko izrazitejši pri posameznikih z nižjimi izhodiščnimi rezultati zaradi kratkoročnega in dolgotrajnega uživanja dodatkov. 281 Tabela 4: Kode po kategorijah člankov Kategorija Koda Avtorji Potrebe po Beljakovinski dodatki ter redna telesna vadba so imeli Liao idr., 2018 beljakovinah večje učinke na pusto telesno maso, oprijem rok in moč nog v primerjavi s kontrolno skupino, ki je vključevala le Murphy in Roche, 2018 telesno vadbo. Dewansingh idr., 2018 Dodajanje beljakovin je pozitivno vplivalo na povišanje puste telesne mase, pri določenih raziskavah je bila razlika Khor idr., 2022 opazna le pri predkrhkih in podhranjenih starejših odraslih. Hou idr., 2019 Dodane sirotkine beljakovine pozitivno delujejo na zdravje starejše populacije. Najdene so tudi študije., katerih van Wijngaarden idr., 2020 rezultati dodajanja nimajo učinka glede na kontrolno skupino. Camargo idr., 2020 Dodajanje sirotikinih beljakovin in amonikislin, tudi po Damanti idr., 2019) vadbi (in pri sarokopeniji). Optimalna je kombinacija različnih virov beljakovin. Olaniyan idr., 2021 Vnos maščobnih Ni ugotovljenih povezav med vnosom omega3 maščobnih Rossato idr., 2020 kislin kislin in povečanjem puste mišične mase. Dodajanje srednje verižnih maščobnih kislin (MCT) povezano z boljšimi kognitivnimi sposobnostmi, zlasti glede delovnega spomina pri nedementnih starejših odraslih. Dodajanje Dodatki magnezija izboljšajo učinkovitost pri starejših van Dronkelaar idr., 2018 mikroelementov odraslih in vplivajo na pusto mišično maso in presnovo. Učinek magnezija na telesno zmogljivost je bil bolj očiten pri osebah z vnosom magnezija s hrano kot s prehranskimi dopolnili. Povezave med dodajanjem kalcija in sarkopenijo so bile Prokopidis idr., 2022 protislovne. Absorbcija kalcija iz prehrane je odvisna od prisotnosti vitamina D. Ravni hidroksivitamina D so bile znatno nižje pri starejših s sarkopenijo. Vpliv dodajanja vitamina D na zmanjšanje tveganja za Khor idr., 2022 sarkopenijo je zanemarljiv. Različne oblike Starejši odrasli, ki živijo v domovih starejših in imajo visoko Castro idr., 2021 bivanja in tveganje za podhranjenost, poznajo splošna prehranska prehranjenost javnozdravstvena priporočila, a ne poznajo specifičnih prehranskih priporočil. Starejši odrasli z nizkim socialno-ekonomskim statusom Nazri idr., 2021 so večinoma slabo prehranjeni in uživajo slabšo kakovost prehrane. Dostava obrokov na dom je geriatrični populaciji Walton idr., 2020 zagotovila povečanje energijskega vnosa, beljakovin ter mikrohranil ( kalcij, vitamin A, vitamini B kompleksa, vitamin D, cink, magnezij). Obogateni jedilniki (OPD) v domovih za starejše občane Sossen idr., 2021 lahko znatno povečajo vnos energije in beljakovin v primerjavi s standardnimi jedilniki. 282 4 RAZPRAVA da je učinek dodajanja vitamina D je opazen, ko so bili dodani odmerki vitamina D med 400 in 1000 IE Poudarek pri načrtovanju prehrane za geriatrično dnevno. Splošno znano pa je, se vitamin D dodaja populacijo je potrebno dati ustreznemu vnosu osebam, ki imajo nivo 25-OH vitamina D pod energije, ki pri starostnikih ne sme biti nižji od 30nmol/l. Pomembno vlogo ima tudi mineralna 105 kJ (25kcal)/kg telesne mase dnevno, saj snov kalcij, ki skupaj z vitaminom D zmanjšuje je nižji dnevni energijski vnos lahko povod za možnost upada kostne mase. Vitamin D sodeluje nastanek krhkosti. Energijske potrebe se tekom pri absorpciji kalcija in fosforja iz prebavil. let zmanjšujejo zaradi zmanjšanega osnovnega (bazalnega metabolizma) ter zmanjšanja telesne 5 ZAKLJUČEK aktivnosti. Težave, ki jih prinaša to življenjsko obdobje, vplivajo tudi na prehranjevanje. Povečuje se izguba mišičnega tkiva in kostne mase, zato je Prehrana starejšega odraslega naj bo, tako kot potrebno poskrbeti za dovolj vnosa beljakovin. prehrana ostalih starostnih populacij, redna (z ustreznim številom dnevnih obrokov), pestra V novejših študijah se beljakovinski dodatki in uravnotežena. Vsebuje naj ustrezno količino (vključno z aminokislinami in obogatenimi dnevnega vnosa energije (20 % nižji energijski beljakovinskimi dodatki) kombinirajo s telesno vnos kot pri mlajših odraslih), beljakovin in vadbo, saj povečujejo mišično maso (Murphy mikroelementov. Na ta način naj bi se upočasnjevali in Roche, 2018). Uveljavljena meja za dodajanje procesi staranja in se zmanjševala možnost pojava beljakovin je najmanj 0,8kg/kg telesne mase krhkosti in sarkopenije. Starajoče se telo zaradi posameznika, posamezniki s sarkopenijo naj geriatričnih sprememb napačno razbere signale zaužijejo 1–1,2 g beljakovin z visoko vsebnostjo sitosti, pri čemer igra glavno vlogo inzulinska esencialnih aminokislin (10-15 g) in levcina (vsaj rezistenca. Nujna je kombinacija uravnotežene 3 g) na kg telesne mase/dan. V novejši študiji so prehrane, zadostne telesne dejavnosti, spanja opazovali vnos ≥20 g beljakovin na dan in opazili in duševnega zdravja. saj telesna nedejavnost še povišanje puste telesne mase pri preiskovancih. hitreje vodi v izgubo mišične mase ter slabšanje Določene raziskave pa niso dokazale učinka pri ravnotežja in koordinacije. dodajanju beljakovin in vitamina D v prehrano starejše odrasle osebe. V novejših študijah se Beljakovine so bistvena hranilna snov pri preiskuje tudi vnos esencialnih aminokislin (najbolj prehranjevanju starostnika. Zdravi starostniki naj preučevan je levcin) in pa sirotkinih beljakovin. bi v povprečju dnevno zaužili 1,0–1,2 g beljakovin/ kg/telesne mase, akutno ali kronično bolni pa 1,2- Maščobe so za starostnika nujne z vidika obogatitve 1,5g beljakovin/kg telesne mase). Beljakovinsko hrane, poteka biokemijskih procesov, ipd. novejše živilo naj bi bilo del vsakega dnevnega obroka. Kot štduije vkjlučujejo raziskovanje vpliva omega prehranski dodatki pri zmanjševanju pojavljanja 2 maščobnih kislin in mišično maso, a rezultati krhkosti se priporočajo tudi vitamin D (v primeru, zaenkrat niso prepričljivi, izvajajo pa se tudi da je nivo 25-OH vitamina D pod 30 nmol/), raziskave na srednje verižnih maščobnih kislinah, pomembno vlogo ima tudi mineralna snov kalcij, zlasti v povezavi s kognitivnimi sposobnostmi ki skupaj z vitaminom D zmanjšuje možnost upada geriatrične populacije. kostne mase, nenazadnje omenimo še esencialno aminokislino levcin, ki sodeluje pri sintezi Ob staranju se zmanjša tudi možnost absrobcije beljakovin. hranil iz živil, predvsem je poudarek na spremljanju mikrohranil (vitamin B6, B12, vitamin Tako starejše kakor tudi novejše študije še vedno D in mineralna snov cink). Pomanjkanje vitamina poudarjajo, da je mediteranska dieta (ki vsebuje D sovpada s slabšo telesno dejavnostjo na svežem ribe, zelenjavo, oljčno olje) še vedno najbolj zraku. V zadnjem času je bilo veliko raziskav priporočljiv režim prehrane tudi med starejšimi (tudi zaradi epidemiloških razmer) usmerjenih v odraslimi. proučevanje vitamina D. Novejše raziskave kažejo, 283 FINANCER LITERATURA Priprava prispevka izhaja iz projekta Integracija Beck, A. M., Seemer, J., Knudsen, A. W. in Munk, T. geriatrične oskrbe starejših, katerega sofinancirata (2021). Narrative Review of Low-Intake Dehydration Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in in Older Adults. Nutrients, 13(9). https://doi.org/ Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se 10.3390/NU13093142 izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega Bonaccio, M., Di Castelnuovo, A., Costanzo, S., Gial uisi, področja: Zdravstvo in socialna varnost, A., Persichil o, M., Cerletti, C., Donati, M. B., De komponente 1: Zdravstvo (C4 K1), naložbe: Krepitev Gaetano, G. in Iacoviel o, L. (2018). Mediterranean kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje diet and mortality in the elderly: a prospective kakovosti oskrbe, projekt: Integracija geriatrične cohort study and a meta-analysis. The British oskrbe starejših. Pogledi in mnenja avtorjev so Journal of Nutrition, 120(8), 841–854. https://doi. njuna lastna in nujno ne odražajo stališč EU ali EK. org/10.1017/S0007114518002179 Niti EU niti EK zanje ne moreta biti odgovorni. Božić, S. (2022). Telerehabilitacija v času COVID-19 = Telerehabilitation during the COVID-19 epidemic. V B. Gabrovec, I. Eržen, A. Skaza, M. Fafangel, M. Vrdelja, in Š. Selak (ur.), Javno zdravje in COVID-19 2022: zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov (str. 96–102). Nacionalni inštitut za javno zdravje. Camargo, L. da R., Doneda, D., in Oliveira, V. R. (2020). Whey protein ingestion in elderly diet and the association with physical, performance and clinical outcomes. Experimental Gerontology, 137. https:// doi.org/10.1016/J.EXGER.2020.110936 Castro, P. D., Reynolds, C. M., Kennel y, S., Geraghty, A. A., Finnigan, K., McCul agh, L., Gibney, E. R., Perrotta, C., in Corish, C. A. (2021). An investigation of community-dwel ing older adults’ opinions about their nutritional needs and risk of malnutrition; a scoping review. Clinical Nutrition (Edinburgh, Scotland), 40(5), 2936–2945. https:// doi.org/10.1016/J.CLNU.2020.12.024 Cilar, L., Kegl, B., Pajnkihar, M., Stričević, J., Varda, N. M. in Klanjšek, P. (2021). Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti. Obzornik Zdravstvene Nege, 55(3), 195–206. https://doi.org/ 10.14528/SNR.2021.55.3.3072 Damanti, S., Azzolino, D., Roncaglione, C., Arosio, B., Rossi, P. in Cesari, M. (2019). Efficacy of Nutritional Interventions as Stand-Alone or Synergistic Treatments with Exercise for the Management of Sarcopenia. Nutrients, 11(9). https://doi.org/ 10.3390/NU11091991 De Moraes, M. B., Avgerinou, C., Fukushima, F. B. in Vidal, E. I. O. (2021). Nutritional interventions for the management of frailty in older adults: systematic review and meta-analysis of randomized clinical trials. Nutrition Reviews, 79(8), 889–913. https:// doi.org/10.1093/NUTRIT/NUAA101 284 De Rui, M., Inelmen, E. M., Pigozzo, S., Trevisan, C., Liao, C. De, Lee, P. H., Hsiao, D. J., Huang, S. W., Tsauo, Manzato, E. in Sergi, G. (2019). Dietary strategies J. Y., Chen, H. C. in Liou, T. H. (2018). Effects for mitigating osteosarcopenia in older adults: a of Protein Supplementation Combined with narrative review. Aging Clinical and Experimental Exercise Intervention on Frailty Indices, Body Research, 31(7), 897–903. https://doi.org/10.1007/ Composition, and Physical Function in Frail Older S40520-019-01130-9/METRICS Adults. Nutrients, 10(12). https://doi.org/10.3390/ NU10121916 Dewansingh, P., Melse-Boonstra, A., Krijnen, W. P., van der Schans, C. P., Jager-Wittenaar, H. in van den Lochlainn, M. N., Cox, N. J., Wilson, T., Hayhoe, R. P. Heuvel, E. G. H. M. (2018). Supplemental protein G., Ramsay, S. E., Granic, A., Isanejad, M., Roberts, from dairy products increases body weight and H. C., Wilson, D., Welch, C., Hurst, C., Atkins, J. L., vitamin D improves physical performance in older Mendonça, N., Horner, K., Tuttiett, E. R., Morgan, Y., adults: a systematic review and meta-analysis. Heslop, P., Wil iams, E. A., Steves, C. J., … Robinson, Nutrition Research (New York, N.Y.), 49, 1–22. S. (2021). Nutrition and Frailty: Opportunities https://doi.org/10.1016/J.NUTRES.2017.08.004 for Prevention and Treatment. Nutrients, 13(7). https://doi.org/10.3390/NU13072349 Flegal, K. M., Kit, B. K., Orpana, H. in Graubard, B. I. (2013). Association of Al -Cause Mortality With Murphy, C. H. in Roche, H. M. (2018). Nutrition and Overweight and Obesity Using Standard Body physical activity countermeasures for sarcopenia: Mass Index Categories: A Systematic Review and Time to get personal? Nutrition Bul etin, 43(4), Meta-analysis. JAMA, 309(1), 71. https://doi. 374–387. https://doi.org/10.1111/NBU.12351 org/10.1001/JAMA.2012.113905 Nazri, N. S., Vanoh, D. in Leng, S. K. (2021). Malnutrition, Giannos, P., Prokopidis, K., Lidoriki, I., Triantafyllidis, low diet quality and its risk factors among older K. K., Kechagias, K. S., Celoch, K., Candow, D. G., adults with low socio-economic status: A scoping Ostojic, S. M. in Forbes, S. C. (2022). Medium- review. Nutrition Research Reviews, 34(1), 107–116. chain triglycerides may improve memory in non- https://doi.org/10.1017/S0954422420000189 demented older adults: a systematic review of randomized controlled trials. BMC Geriatrics, Olaniyan, E. T., O’Hal oran, F. in McCarthy, A. L. (2021). 22(1), 817. https://doi.org/10.1186/S12877-022- Dietary protein considerations for muscle protein 03521-6 synthesis and muscle mass preservation in older adults. Nutrition Research Reviews, 34(1), 147–157. Hou, L., Lei, Y., Li, X., Huo, C., Jia, X., Yang, J., Xu, https://doi.org/10.1017/S0954422420000219 R. in Wang, X. M. (2019). Effect of Protein Supplementation Combined with Resistance Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, Training on Muscle Mass, Strength and Function I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., in the Elderly: A Systematic Review and Meta- Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., Chou, R., Analysis. The Journal of Nutrition, Health in Aging, Glanvil e, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., 23(5), 451–458. https://doi.org/10.1007/S12603- Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. W., Mayo-Wilson, E., 019-1181-2 McDonald, S., … Moher, D. (2021). The PRISMA 2020 statement: an updated guideline for Khor, P. Y., Vearing, R. M. in Charlton, K. E. (2022). reporting systematic reviews. Systematic Reviews, The effectiveness of nutrition interventions in 10(1), 1–11. https://doi.org/10.1186/S13643-021- improving frailty and its associated constructs 01626-4/FIGURES/1 related to malnutrition and functional decline among community-dwel ing older adults: A Prokopidis, K., Giannos, P., Katsikas Triantafyllidis, K., systematic review. Journal of Human Nutrition Kechagias, K. S., Mesinovic, J., Witard, O. C. in Scott, and Dietetics : The Official Journal of the British D. (2022). Effect of vitamin D monotherapy on Dietetic Association, 35(3), 566–582. https://doi. indices of sarcopenia in community-dwel ing older org/10.1111/JHN.12943 adults: a systematic review and meta-analysis. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, 13(3), 1642–1652. https://doi.org/10.1002/JCSM.12976 285 Rosenberg, A., Ngandu, T., Rusanen, M., Antikainen, van Wijngaarden, J. P., Wojzischke, J., van den Berg, R., Bäckman, L., Havulinna, S., Hänninen, C., Cetinyurek-Yavuz, A., Diekmann, R., Luiking, T., Laatikainen, T., Lehtisalo, J., Levälahti, E., Y. C. in Bauer, J. M. (2020). Effects of Nutritional Lindström, J., Paajanen, T., Peltonen, M., Interventions on Nutritional and Functional Soininen, H., Stigsdotter-Neely, A., Strandberg, T., Outcomes in Geriatric Rehabilitation Patients: A Tuomilehto, J., Solomon, A. in Kivipelto, M. (2018). Systematic Review and Meta-Analysis. Journal Multidomain lifestyle intervention benefits a large of the American Medical Directors Association, elderly population at risk for cognitive decline and 21(9), 1207-1215.e9. https://doi.org/10.1016/J. dementia regardless of baseline characteristics: JAMDA.2020.04.012 The FINGER trial. Alzheimer‘s & dementia : the journal of the Alzheimer‘s Association, 14(3), 263– Walton, K., do Rosario, V. A., Pettingil , H., Cassimatis, 270. https://doi.org/10.1016/j.jalz.2017.09.006 E. in Charlton, K. (2020). The impact of home- delivered meal services on the nutritional intake Rossato, L. T., Schoenfeld, B. J. in de Oliveira, E. P. of community living older adults: a systematic (2020). Is there sufficient evidence to supplement literature review. Journal of Human Nutrition and omega-3 fatty acids to increase muscle mass Dietetics : The Official Journal of the British Dietetic and strength in young and older adults? Clinical Association, 33(1), 38–47. https://doi.org/10.1111/ Nutrition, 39(1), 23–32. https://doi.org/10.1016/j. JHN.12690 clnu.2019.01.001 Yang, A., Lv, Q., Chen, F., Wang, Y., Liu, Y., Shi, W., Roy, M., Gaudreau, P. in Payette, H. (2016). A scoping Liu, Y. in Wang, D. (2020). The effect of vitamin review of anorexia of aging correlates and their D on sarcopenia depends on the level of physical relevance to population health interventions. activity in older adults. Journal of Cachexia, Appetite, 105, 688–699. https://doi.org/10.1016/J. Sarcopenia and Muscle, 11(3), 678-689 https://doi. APPET.2016.06.037 org/10.1002/jcsm.12545 Shannon, O. M., Ranson, J. M., Gregory, S., Macpherson, H., Milte, C., Lentjes, M., Mul igan, A., McEvoy, C., Griffiths, A., Matu, J., Hil , T. R., Adamson, A., Siervo, M., Minihane, A. M., Muniz- Tererra, G., Ritchie, C., Mathers, J. C., Llewel yn, D. J. in Stevenson, E. (2023). Mediterranean diet adherence is associated with lower dementia risk, independent of genetic predisposition: findings from the UK Biobank prospective cohort study. BMC Medicine, 21(1), 81. https://doi.org/10.1186/ s12916-023-02772-3 Sossen, L., Bonham, M. in Porter, J. (2021). Can fortified, nutrient-dense and enriched foods and drink-based nutrition interventions increase energy and protein intake in residential aged care residents? A systematic review with meta-analyses. International Journal of Nursing Studies, 124. https://doi.org/10.1016/J.IJNURSTU.2021.104088 van Dronkelaar, C., van Velzen, A., Abdelrazek, M., van der Steen, A., Weijs, P. J. M. in Tieland, M. (2018). Minerals and Sarcopenia; The Role of Calcium, Iron, Magnesium, Phosphorus, Potassium, Selenium, Sodium, and Zinc on Muscle Mass, Muscle Strength, and Physical Performance in Older Adults: A Systematic Review. Journal of the American Medical Directors Association, 19(1), 6-11.e3. https://doi.org/10.1016/J.JAMDA. 2017.05.026 286 Slađana Božič Zdravstveni dom Ljubljana Center ZDRAVO STARANJE IN TELESNA AKTIVNOST PO PREBOLELEM COVID-19 Povzetek nerandomizirane raziskave, posamične prospektivne/kohortne raziskave, mnenja TEORETIČNA IZHODIŠČA: Telesna aktivnost je strokovnjakov, poročila primerov. Pričajoča ključna za zdravje in dobro počutje starejših ljudi. raziskava vključuje 5 randomiziranih kontroliranih Telesna aktivnost je povezana s funkcionalnimi raziskav, eno sekundarno analizo presečnih sposobnostmi, vključno z mobilnostjo in in kohortnih raziskav in eno nerandomizirano neodvisnostjo pri opravljanju dnevnih aktivnostih, klinično raziskavo. Rezultati so pokazali 3 tematske zlasti pri starejših ljudeh. Telesna aktivnost lahko kategorije: 1) »Učinki telesne aktivnosti na zdravo tudi zmanjša vpliv COVID-19 na starejše ljudi, saj staranje«, 2) »Učinki COVID-19 na telesno aktivnost je dokazano, da redna telesna aktivnost izboljša starostnikov«, 3) »Učinki vodenih programov imunski odziv. Namen znanstvenega prispevka telesne aktivnosti na aktivno staranje«. je raziskati vpliv telesne aktivnosti na opravljanje RAZPRAVA: Pregled literature potrjuje, da, dnevnih aktivnosti pri starejši populaciji, ki je je telesna aktivnost pri starejši populaciji, ki prebolela COVID-19. je prebolela COVID-19 pozitivno vplivala na METODA: Izbrana je bila metoda pregleda opravljanje dnevnih aktivnosti. Dokazano je, da literature v mednarodnih podatkovnih bazah telesna aktivnost starejših podaljšuje njihovo PubMed, Google Scholar in Emerald. Uporabljene samostojnost v domačem in lokalnem okolju. so bile ključne besede v angleščini:«physical Telesna aktivnost pozitivno vpliva na dvig activity”, ”active aging”, ”physiotherapy after odpornosti organizma, kar zmanjša možnost COVID-19«. Pri iskanju ustreznih člankov sem okužbe. Razumevanje tega mehanizma je lahko v nekaterih podatkovnih bazah ključne besede ključnega pomena za ohranjanje zdravstvenega povezala z Boolovim operatorjem AND (sl. IN) stanja starejših. in/ali OR (sl. ALI). V pregled literature so bile Ključne besede: telesna aktivnost, aktivno vključene znanstvene raziskave dostopne v staranje, telesna aktivnost po prebolelem polnem besedilu, objavljene od januarja 2020 do COVID-19 maja 2023. Skupno število člankov je bilo 18826. V klinično analizo je bilo uvrščenih 7 člankov. Za prikaz pregleda podatkov baz je bila uporabljena metoda PRISMA. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo kvalitativne tematske analize. REZULTATI: Članki so ovrednoteni glede na njihovo kakovost, po zgledu avtorjev PolitinBeck (2018), ki dokaze razvrščata v več nivojev, ki si sledijo od najvišjega do najnižjega: posamične randomizirane kontrolirane raziskave, posamične 287 HEALTHY AGING AND PHYSICAL ACTIVITY AFTER RECOVERING COVID-19 Abstract pandemic on the physical activity of the elderly“, 3) „Effects of guided programs on active aging”. THEORETICAL BACKGROUND: Physical activity is key to the health and wel -being of older people. DISCUSSION: A review of the literature confirms Physical activity, including exercise, is associated that physical activity in the elderly population that with functional abilities, including mobility and has recovered from COVID-19 has a positive effect independence in daily activities, especial y in on the performance of daily activities. It is proven older people. Physical activity may also reduce the that physical activity of the elderly prolongs their impact of COVID-19 on older people, as regular independence in the home and local environment. physical activity has been shown to improve the Physical activity has a positive effect on increasing immune response. The purpose of the scientific the body‘s resistance, which reduces the strength paper is to investigate the impact of physical of the infection. Understanding this mechanism activity on the management of daily activities in may be critical to maintaining the health status of an elderly population that has recovered from older adults. COVID-19. Keywords: physical activity, active aging, physical METHOD: The literature review method in the activity after COVID-19 international databases PubMed, Google Scholar and Emerald were chosen. Keywords in English were used: “physical activity”,” active ageing”, “physiotherapy after COVID-19”. The ful -text scientific research published from January 2020 to May 2023 was included in the literature review. The total number of articles was 18826. 7 articles were included in the clinical analysis. The PRISMA method was used to display an overview of the database data. The col ected data were analyzed using the method of qualitative thematic analysis. RESULTS: The articles are evaluated according to their quality, fol owing the example of Polit in Beck (2018), who classify the evidence into several levels, ranging from highest to lowest: individual randomized control ed trials, individual non-randomized trials, individual prospective / cohort studies, expert opinions, case reports. The ongoing research includes reports and expert opinions. The results showed 3 thematic categories: 1) „Effects of physical activity on healthy aging“, 2) „ The effects of the COVID-19 288 1 UVOD slabo duševno zdravje sta označena kot „škodljivi učinki“ ukrepov fizične in socialne izolacije v boju Starejše osebe so bile opredeljene kot ranljiva proti širjenju COVID-19. Za starost je pogosto populacija glede na izbruh virusa značilen pojav kompleksnih zdravstvenih težav, ki SARS-CoV-2. Starejši odrasli s kognitivno šibkostjo so nagnjeni vplivajo na zdravje in dobro počutje. Nizka raven k telesnemu, kognitivnemu in psihosocialnemu telesne aktivnosti pomembno prispeva k slabemu upadu. Pandemijo COVID-19 je Svetovna telesnemu in duševnemu zdravju starejših. zdravstvena organizacija (WHO) marca 2020 Ohranjanje ustrezne ravni telesne aktivnosti razglasila za globalno pandemijo zaradi hitrega lahko zmanjša tveganje za zdravstvene težave pri širjenja po vsem svetu. Dokazi kažejo, da so starejših (Levinger idr., 2022). starejši ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, z že obstoječimi boleznimi (sladkorna bolezen, 2 METODE hipertenzija, kardiovaskularne bolezni in cerebrovaskularne bolezni) bolj nagnjeni k okužbam. Ranljivost starejših vodi do stanj, ki Uporabljena je bila metoda pregleda literature. zahteva sprejem na enoto intenzivne nege in posledično terjajo višjo stopnjo umrljivosti. V 2.1 Metode pregleda Evropi je bilo 95 % smrtnih primerov zaradi Uporabljena je bila metoda kvalitativne vsebinske COVID-19 med osebami, starimi 60 let in več. analize. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah Večina umrlih je imela vsaj eno kronično bolezen PubMed in Gooogle Scholar. Jezik iskanja je bila (Murukesu idr., 2022). angleščina. Ključne besede so bile: »physical activity”, ”active ageing”, “physiotherapy Znano je, da so starejši običajno manj aktivni kot after COVID-19”«. Iskani so bili članki s polnim mlajša populacija in so bolj izpostavljeni slabim besedilom, ki so bili časovno omejeni od januarja zdravstvenim izidom. Telesna neaktivnost in 2020 do maja 2023. Slika 1: Rezultat pregleda literature po metodologiji PRISMA Elektronski viri raziskovalni člankov v polnem besedilu Ostali viri v polnem besedilu (n=5081) (n=13745) Število virov v polnem besedilu (n=18826) Izključenih (n=18786) Število virov v primernih za natančno analizo (n=40) Izključenih (n=33) Število virov primernih za končno analizo (n=7) 289 2.2 Rezultati pregleda razvrščata v več nivojev, ki si sledijo od najvišjega do Skupno je bilo najdenih 18826 virov. Najprej najnižjega: posamične randomizirane kontrolirane so bili pregledani naslovi in izvlečki člankov. Za raziskave, posamične nerandomizirane raziskave, natančnejšo analizo je bilo izbranih 40 člankov. Na posamične prospektivne/kohortne raziskave, podlagi vključitvenih kriterijev je bilo ugotovljeno, mnenja strokovnjakov, poročila primerov. Pričajoča da je za končno analizo primernih 7 člankov. raziskava vključuje 5 randomiziranih kontroliranih Strategija izbora člankov je prikazana s PRISMA raziskav, eno sekundarno analizo presečnih diagramom (Preffered Reporting Items for in kohortnih raziskav in eno nerandomizirano Systematic Review and Meta-Analysis) (Moher klinično raziskavo. idr., 2009) (Slika 1). 2.3 Ocena kakovosti pregleda in opis 3 REZULTATI obdelave podatkov V tabeli 1 so navedeni avtorji člankov, raziskovalni Članki so ovrednoteni glede na njihovo kakovost, pristop in opis namena raziskave ter ugotovitve po zgledu avtorjev Polit in Beck (2018), ki dokaze raziskave za članke, ki so bili izbrani za končno analizo. Tabela 1: Tabelični prikaz rezultatov pregleda literature Avtor(ji), Raziskovalni država, leto pristop /Vzorec Namen raziskave Ugotovitve raziskave Cordes Randomizirana Študija bo zagotovila informacije o Predvidevamo počasnejše upadanje fizičnega idr., 2020, kontrolirana učinkovitosti večkomponentnega programa in kognitivnega delovanja ter psihosocialnega Nemčija raziskava vadbe v domovih za starejše. Rezultati počutja oslabelih in v primerjavi s kontrolno raziskave bodo prispevali k opredelitvi skupino. večkomponentnih vaj, ki se posebej osredotočajo na kognitivno-motorične Preventivne intervencije telesne dejavnosti bi pristope pri vzdrževanju duševnega in lahko ohranile z zdravjem povezano kakovost fizičnega delovanja. Poleg tega bo pripomogla življenja stanovalcev domov za starejše, k spodbujanju starejših k dejavnemu saj zmanjšanje temelji predvsem na izgubi vključevanju v družbeno življenje. Ugotovitve fizične aktivnosti starejših. Predlagamo, da bi bodo vodile do priporočil za intervencije za oskrbovanci domov za starejše s hudo telesno promocijo zdravja za oslabele stanovalce in kognitivno okvaro lahko imeli koristi od domov za ostarele. sodelovanja v intervencijah telesne aktivnosti zaradi njihovega nizkega funkcionalnega stanja na začetku in višje fiziološke prilagoditve na progresivno intenzivnost treninga. Cordes Randomizirana Namen te študije je bil ugotoviti učinke Z večkomponentno vadbo na stolu je bilo idr., 2021, kontrolirana 16-tedenske večkomponentne vadbe na stolu mogoče izboljšati motorične funkcije (moč Nemčija raziskava na motorične funkcije, kognicijo in dobro ročnega prijema, ravnotežje pri sedenju, počutje stanovalcev domov za starejše, ki ne klinično ročno spretnost), kognicijo (kognitivni morejo hoditi. status, delovni spomin) in psihosocialne vire (simptomi depresije) pri stanovalcih domov za starejše. ki ne morejo hoditi. Poleg tega so ostali psihološki dejavniki, kot so zadovoljstvo z življenjem ter fizično in duševno dobro počutje ostali stabilni. 290 Avtor(ji), Raziskovalni država, leto pristop /Vzorec Namen raziskave Ugotovitve raziskave Levinger Nerandomizirana ENJOY MAP for HEALTH je kvazi- Pričakuje se, da bo projekt povzročil znatno idr., 2022, klinična eksperimentalni projekt, ki vključuje spremembo fizičnega zunanjega okolja Avstralija raziskava namestitev specializirane opreme za vadbo skupnosti, pri čemer se bodo starejši in drugi starejših. Za izpolnjevanje ciljev študije člani skupnosti lahko vključili v programe varne bo v celotnem projektu na vsaki lokaciji telesne in socialne dejavnosti, se več družili in uporabljenih več metodologij (predvidoma s tem izboljšali splošno dobro počutje starejši 18-mesečni postopek na vsaki lokaciji), da ljudje. se oceni vpliv prenove lokacije in namestitve opreme na obiskovanje parka ter fizično To je še posebej pomembno v luči aktivnost in sodelovanje starejših. To pričakovanega okrevanja po pandemiji bo vključevalo neposredna opazovanja COVID-19, saj so zelene površine in zunanji uporabnikov parka, prestrežene ankete na prostori dobro prepoznavni po svojem pomenu kraju samem z uporabniki parka, spletno za dobro počutje in zdravje prebivalstva. platformo za spremljanje dostopa (z uporabo spletne aplikacije, ENJOY-ME-APP‘) in pregled programa telesne dejavnosti, ki ga ponujajo sodelujoči partnerji in/ali ustrezni lokalni ponudniki zdravja/prostega časa. Murukesu Randomizirana Namen te študije je primerjati vzorce Udeleženci intervencijske skupine WE-RISE idr., 2022, kontrolirana telesne dejavnosti, psihološko dobro so bili bolj fizično aktivni, funkcionalno Malezija raziskava počutje in strategije obvladovanja starejših neodvisni in so imeli višjo samozaznavo s kognitivno šibkostjo v preskušanju »WE- socialno-psihološke blaginje v zvezi s smiselnim RISE« (intervencija proti nadzoru) v obdobju življenjem in občutkom spoštovanja; medtem pandemije COVID-19. Ta študija je vključevala ko sta se obe skupini v času pandemije 42 starejših odraslih, starih 60 let in več, COVID-19 zanašali na pozitivne strategije ki živijo v skupnosti, s kognitivno šibkostjo, obvladovanja. Ti rezultati kažejo, da je bistveno stratificiranih v intervencijsko skupino (n = zagotoviti, da starejši ljudje s kognitivno 21) in kontrolno skupino (n = 21), ki prejemajo šibkostjo ostanejo fizično aktivni in ohranijo intervencijo na več področjih oziroma svoje psihosocialno dobro počutje, da bodo kompletno nego in oskrbo. bolj odporni pri preprečevanju nadaljnjega upada med krizo, kot je bila pandemija COVID-19. Oliveira idr., Sekundarna Oceniti razpoložljive dokaze v zvezi s stopnjo Družbena izolacija in spremembe življenjskega 2021, Brazil analiza telesne aktivnosti starejših med pandemijo sloga, ki jih je izzvala pandemija COVID-19, so presečnih COVID-19. Študija je sistematični pregled, negativno vplivale na raven telesne aktivnosti in kohortnih kjer so bile uporabljene baze podatkov starejših. Stopnja telesne aktivnosti starejše raziskav Embase, Pubmed, Cochrane, Web of Science populacije se je v času karantene zaradi in Scopus. Za merjenje kakovosti študije je COVID-19 po vsem svetu zmanjšala. Strategije bilka uporabljena lestvica New Castle-Ottawa za ohranjanje telesne kondicije je treba Quality Assessment. spodbujati s telesnimi vajami, ki ustrezajo potrebam starejših v trenutnem scenariju pandemije, da bi ohranili in izboljšali zdravje te populacije. Tou idr., Randomizirana Oceniti učinkovitost in izvajanje Študija je pokazala, da je bil program 2021, kontrolirana 12-tedenskega programa funkcionalnega funkcionalnega treninga povezan z izboljšanjem Kitajska raziskava treninga vadbe proti uporu za starejše odrasle telesne funkcije pri udeležencih v primerjavi s slabo mišično močjo. z vadbenimi dejavnostmi, ki so jih ponujali lokalni centri za aktivnosti za starejše bolj učinkovit. Pozitivni rezultati izvajanja kažejo, da je program obetaven za prevajanje širše skupnosti. Yamanda Randomizirana Raziskati vpliv pandemije COVID-19 na telesno Ugotovitve kažejo, da je pri starejših odraslih, idr., 2021, kontrolirana aktivnost in incidenco šibkosti med starejšimi ki živijo sami in so socialno neaktivni, večja Japonska raziskava odraslimi, ki pred pandemijo COVID-19 niso verjetnost, da bodo doživeli incidentno šibkost/ bili slabotni. invalidnost zaradi zmanjšane telesne aktivnosti med pandemijo. Razumevanje tega mehanizma je lahko ključnega pomena za ohranjanje zdravstvenega stanja starejših odraslih. Vir: lastna raziskava 2023 291 Identificirane so tri ključne tematske kategorije (Tabela 2). Tabela 2: Razporeditev kod po kategorijah KATEGORIJA KOD AVTORJI Učinki telesne Z večkomponentno vadbo na stolu je bilo mogoče izboljšati Cordes idr., 2021, Nemčija. aktivnosti na zdravo motorične funkcije (moč ročnega prijema, ravnotežje pri sedenju, staranje klinično ročno spretnost), kognicijo (kognitivni status, delovni spomin) in psihosocialne vire (simptomi depresije) pri stanovalcih Levinger idr., 2022, Avstralija. domov za starejše, ki ne morejo hoditi. Projekt ENJOY MAP for HEALTH bo povzročil znatno spremembo fizičnega zunanjega okolja skupnosti, pri čemer se bodo starejši in drugi člani Tou idr., 2021, Kitajska. skupnosti lahko vključili v programe varne telesne in socialne dejavnosti, se več družili in s tem izboljšali splošno dobro počutje starejši ljudje. Programi funkcionalnega treninga povezani z izboljšanjem telesne funkcije pri udeležencih v primerjavi z vadbenimi dejavnostmi, ki so jih ponujali lokalni centri za aktivnosti za starejše bolj učinkoviti. Učinki COVID-19 na Udeleženci intervencijske skupine WE-RISE so bili bolj fizično Murukesu idr., 2022, Malezija. telesno aktivnost aktivni, funkcionalno neodvisni in so imeli višjo samozaznavo starostnikov socialno-psihološke blaginje v zvezi s smiselnim življenjem in občutkom spoštovanja; medtem ko sta se obe skupini v Oliveira idr., 2021, Brazil. času pandemije COVID-19 zanašali na pozitivne strategije obvladovanja. Ti rezultati kažejo, da je bistveno zagotoviti, da starejši ljudje s kognitivno šibkostjo ostanejo fizično aktivni Yamanda idr., 2021, Japonska. in ohranijo svoje psihosocialno dobro počutje, da bodo bolj odporni pri preprečevanju nadaljnjega upada med krizo, kot je bila pandemija COVID-19. Stopnja telesne aktivnosti starejše populacije se je v času karantene zaradi COVID-19 po vsem svetu zmanjšala. Strategije za ohranjanje telesne kondicije je treba spodbujati s telesnimi vajami, ki ustrezajo potrebam starejših v trenutnem scenariju pandemije, da bi ohranili in izboljšali zdravje te populacije. Starejši odrasli, ki živijo sami in so socialno neaktivni, imajo večjo verjetnost, da bodo doživeli incidentno šibkost/invalidnost zaradi zmanjšane telesne aktivnosti med pandemijo. Razumevanje tega mehanizma je lahko ključnega pomena za ohranjanje zdravstvenega stanja starejših odraslih. Učinki vodenih Preventivne intervencije telesne dejavnosti bi lahko ohranile Cordes idr., 2020, Nemčija. programov telesne z zdravjem povezano kakovost življenja stanovalcev domov aktivnosti na za starejše, saj zmanjšanje temelji predvsem na izgubi fizične aktivno staranje aktivnosti starejših. Vir: Lastna raziskava 2023 292 4 RAZPRAVA 5 ZAKLJUČEK Pregled literature povzema dokaze o učinkih Samostojno življenje in socialna neaktivnost sta telesne aktivnosti in učinkih pandemije COVID-19 reprezentativna dejavnika socialnih omejitev na telesno aktivnost starejših, ter na učinke pri starejših odraslih. Po prvem valu pandemije vodenih programov na aktivno staranje starejših. COVID-19 je sledil še drugi in tretji val, ki sta Ugotovljeno je, da z večkomponentno vadbo na omejila življenje ljudi na zemlji. Za starejše je stolu je bilo mogoče izboljšati motorične funkcije pogosto značilna multimorbidnost in odvisnost od (moč ročnega prijema, ravnotežje pri sedenju, vsakodnevnih življenjskih dejavnosti. klinično ročno spretnost), kognicijo (kognitivni status, delovni spomin) in psihosocialne vire Proces staranja lahko privede do slabšega (simptomi depresije) pri stanovalcih domov za imunskega sistema, pojavijo se lahko srčno- starejše, ki ne morejo hoditi (Cordes idr., 2021). žilna obolenja, presnovne motnje in še mnogo Znano je, da so programi funkcionalnega treninga drugih. Zaradi tega je potrebno vzeti v obzir povezani z izboljšanjem telesne funkcije pri apliciranje ustrezne telesne aktivnosti, ki bo udeležencih v primerjavi z vadbenimi dejavnostmi, primerna za posameznika glede na njegove ki so jih ponujali lokalni centri za aktivnosti za zdravstvene zmožnosti ter tveganja. Posledice starejše bolj učinkoviti (Tou idr., 2021). telesne neaktivnosti v starostni dobi so lahko povezane z zmanjšanjem mišične mase, zaradi Ugotovljeno je, da so učinki pandemije COVID-19 na česar lahko postanejo starejši odrasli gibalno telesno aktivnost starostnikov bistveno zmanjšale ovirani in dovzetnejši za padce. Prav tako je njihove kognitivne in telesne zmogljivosti. Študije večja dovzetnost za različna obolenja, kar vodi v dokazujejo, da je bistveno zagotoviti, da starejši zmanjšano funkcioniranje starejšega odraslega ljudje s kognitivno šibkostjo ostanejo fizično in posledično manjšo samostojnost ter zmožnost aktivni in ohranijo svoje psihosocialno dobro opravljanja dnevnih aktivnosti. počutje, da bodo bolj odporni pri preprečevanju nadaljnjega upada med krizo, kot je bila pandemija Rezultati pregleda literature potrjujejo, da je COVID-19 (Murukesu idr., 2022). Strategije za telesna aktivnost ključna glede vidikov mobilnosti ohranjanje telesne aktivnosti je treba spodbujati in vključitev vadbenih intervencij pri starejših. s telesnimi vajami, ki ustrezajo potrebam starejših Posledično pa so programi za preprečevanje v trenutnem scenariju pandemije, da bi ohranili in nadaljnjega upada funkcionalne zmogljivosti izboljšali zdravje te populacije (Oliveira idr., 2021). in ohranjanje neodvisnosti pri vsakodnevnih Ugotovitve kažejo, da je pri starejših odraslih, življenjskih dejavnostih za boljše fizično in duševno ki živijo sami in so socialno neaktivni, večja počutje starejših ključni za ohranjanje njihove verjetnost, da bodo doživeli incidentno šibkost/ samostojnosti. invalidnost zaradi zmanjšane telesne aktivnosti med pandemijo (Yamanda idr., 2021). Učinki vodenih programov telesne aktivnosti na aktivno staranje bi s preventivnimi intervencijami telesne aktivnosti lahko ohranile z zdravjem povezano kakovost življenja stanovalcev domov za starejše, saj zmanjšanje temelji predvsem na izgubi fizične aktivnosti starejših (Cordes, idr., 2020). 293 LITERATURA Polit, D. F. in Beck, C. T. (2018). Essentials of Nursing Research: Appraising Evidence for Nursing Practice (9. izd.). Philadelphia: Lippincott, Williams & Cordes, T., Bischoff, L. L., Schoene, D., Schott, N., Wilkins. Voelcker-Rehage, C., Meixner, C., Appel es, L. M., Bebenek, M., Berwinkel, A., Hildebrand, C., Said, C. M., Batchelor, F. in Duque, G. (2022). The Jöllenbeck, T., Johnen, B., Kemmler, W., Klotzbier, Impact of the COVID-19 Pandemic on Physical T., Korbus, H., Rudisch, J., Vogt, L., Weigelt, Activity, Function, and Quality of Life. Clinics in M., Wittelsberger, R., … Wollesen, B. (2019). A geriatric medicine, 38(3), 519–531. https://doi. multicomponent exercise intervention to improve org/10.1016/j.cger.2022.04.003 physical functioning, cognition and psychosocial wel -being in elderly nursing home residents: a Tou, N. X., Wee, S. L., Seah, W. T., Ng, D. H. M., Pang, B. study protocol of a randomized controlled trial in W. J., Lau, L. K. in Ng, T. P. (2021). Effectiveness of the PROCARE (prevention and occupational health Community-Delivered Functional Power Training in long-term care) project. BMC geriatrics, 19(1), Program for Frail and Pre-frail Community- 369. https://doi.org/10.1186/s12877-019-1386-6 Dwel ing Older Adults: a Randomized Controlled Study. Prevention science: the official journal of the Cordes, T., Zwingmann, K., Rudisch, J., Voelcker- Society for Prevention Research, 22(8), 1048–1059. Rehage, C. in Wollesen, B. (2021). Multicomponent https://doi.org/10.1007/s11121-021-01221-y exercise to improve motor functions, cognition and wel -being for nursing home residents who Yamada, M., Kimura, Y., Ishiyama, D., Otobe, Y., Suzuki, are unable to walk - A randomized controlled trial. M., Koyama, S., Kikuchi, T., Kusumi, H. in Arai, H. Experimental gerontology, 153, 111484. https:// (2021). The Influence of the COVID-19 Pandemic doi.org/10.1016/j.exger.2021.111484 on Physical Activity and New Incidence of Frailty among Initial y Non-Frail Older Adults in Japan: A Levinger, P., Dunn, J., Abfalter, E., Dow, B., Batchelor, Fol ow-Up Online Survey. The journal of nutrition, F., Garratt, S., Diamond, N. T. in Hil , K. D. (2022). health & aging, 25(6), 751–756. https://doi.org/ The ENJOY MAP for HEALTH: Exercise interveNtion 10.1007/s12603-021-1634-2 outdoor proJect in the cOmmunitY for older people-More Active People for HEALTHier communities: a study protocol. BMC public health, 22(1), 1027. https://doi.org/10.1186/s12889-022- 13335-1 Murukesu, R. R., Singh, D. K. A., Shahar, S., & Subramaniam, P. (2021). Physical Activity Patterns, Psychosocial Wel -Being and Coping Strategies Among Older Persons with Cognitive Frailty of the „WE-RISE“ Trial Throughout the COVID-19 Movement Control Order. Clinical interventions in aging, 16, 415–429. https://doi.org/10.2147/CIA. S290851 Oliveira, M. R., Sudati, I. P., Konzen, V. M., de Campos, A. C., Wibelinger, L. M., Correa, C., Miguel, F. M., Silva, R. N. in Borghi-Silva, A. (2022). Covid-19 and the impact on the physical activity level of elderly people: A systematic review. Experimental gerontology, 159, 111675. https:// doi.org/10.1016/j.exger.2021.111675 294 izr. prof. dr. Boštjan Kerbler1, izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast2, mag. Ajda Šeme1 1 Urbanistični inštitut Republike Slovenije 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede PRILAGOJENOST STANOVANJSKEGA URBANEGA OKOLJA ZA ZDRAVO STAROST Povzetek sprehodom. Rezultati raziskave so pokazali, da so ključni izzivi, s katerimi se starejši v svojih urbanih Zadnjih nekaj desetletij v Evropi spremljamo okoljih srečujejo, povezani z odsotnostjo dvigal v naraščanje deleža starejše populacije in hkrati stanovanjskih stavbah, fizične ovire v zunanjem vedno večje število starejših, ki živijo v mestih. prostoru, pomanjkanje storitev in odsotnost Zaradi prepletanja omenjenih trendov je treba organiziranih oblik druženja. Na podlagi ugotovitev posebno pozornost posvetiti zdravemu staranju raziskave smo pripravili smernice in priporočila za v urbanih okoljih, na kar s svojimi strategijami prilagoditev stanovanjskega urbanega okolja za in poročili opozarja tudi Svetovna zdravstvena zdravo staranje, kar je v članku predstavljeno v organizacija. Zdravo staranje označuje izjemno zaključku. pomemben proces, v katerem ljudje kljub neprestanim fizičnim in duševnim spremembam Ključne besede: urbano okolje, stanovanjske ohranjajo svojo samostojnost ter visoko kakovost soseske, starejši ljudje, fizične ovire, socialni stiki življenja v svojih domačih okoljih. Grajeno urbano okolje, ki podpira zdravo staranje, je prilagojeno tako da, starejšim omogoča opravljanje osnovnih dnevnih dejavnosti v bližini njihovih domov. Takšno okolje hkrati spodbuja ohranjanje fizičnega in duševnega zdravja, saj starejšim omogoča, da storitve in aktivnosti opravljajo peš in s tem hkrati tudi povečajo možnosti za socialne stike. V raziskavi, katere izsledke predstavljamo v članku, nas je zato zanimalo, ali je v Sloveniji urbano okolje prilagojeno za zdravo staranje. Pri tem smo se osredotočili na zunanje stanovanjsko okolje oziroma javni prostor ob večstanovanjskih stavbah in soseskah. Glavna uporabljena metoda za izvedbo raziskave je bilo anketiranje. Z namenom pridobitve poglobljenega vpogleda v socialni kontekst udeležencev raziskave, interpretacije družbenih pojavov, ki izhajajo iz njihovih stališč in njihovega razumevanja prostora, smo uporabili še metodi fokusnih skupin in intervjuja med 295 ADAPTABILITY OF THE RESIDENTIAL URBAN ENVIRONMENT FOR HEALTHY AGING Abstract residential urban environment to promote healthy aging. These guidelines and recommendations are In the last few decades, we have been witnessing presented in the conclusion of the article. an increase in the proportion of the elderly population in Europe, as well as a growing number Keywords: urban environment, residential of older adults living in cities. Due to the interplay neighborhoods, elderly, physical barriers, social of these trends, special attention needs to be contacts given to healthy aging in urban environments, as emphasized by the World Health Organization through its strategies and reports. Healthy aging signifies an incredibly important process in which people, despite ongoing physical and mental changes, maintain their independence and high quality of life in their home environments. The built urban environment that supports healthy aging is adapted to enable older adults to carry out activities of daily living in proximity to their residences. Such an environment simultaneously promotes physical and mental wel -being by al owing older adults to provide services and activities on foot and increasing opportunities for social interaction. Therefore, our research aimed to examine whether the urban environment in Slovenia is adapted for healthy aging. We focused specifical y on the external residential environment, including public spaces surrounding multi-dwel ing units and neighborhoods. The primary research method used was surveying. To gain a deeper understanding of the social context of the research participants, and interpret social phenomena arising from their perspectives and understanding of space, we also utilized focus groups and walking interviews. The research results revealed key chal enges faced by older adults in their urban environments, including the absence of elevators in residential buildings, physical barriers in outdoor spaces, a lack of services, and the absence of organized social activities. Based on the research findings, we have developed guidelines and recommendations for adapting the 296 1 UVOD dejavnosti, vzdrževanje socialnih stikov in vpletenost v dejavnosti, ki prinašajo izpolnitev in Trend staranja prebivalstva v Evropi spremljamo občutek smisla (Rowe in Kahn, 1997). Očitki, ki že nekaj desetletij. V začetku leta 2023 je znašal jih je bila teorija kasneje deležna, so predvsem, delež Evropejcev, starejših od 65 let, 21,1 da ne upošteva razvojnih vidikov staranja, ki se odstotka, kar pomeni porast za 0,3 odstotne nanašajo na spremembe in izzive, s katerimi se točke samo v enem letu in za 3,1 odstotne točke v posamezniki soočajo med procesom življenja. zadnjih desetih letih (European Commission, b. d.). Kasnejše raziskave v veliki meri izpostavljajo Poleg splošnega staranja prebivalstva se povečuje pomen zgodnjih izkušenj v otroštvu in njihovih tudi delež starejših, ki živijo v urbanem okolju. V dolgoročnih posledic na procese staranja (Cho primerjavi s starejšimi, ki živijo na podeželju, ta idr., 2015), predvsem vpliv splošnega življenjskega delež v Sloveniji postopoma narašča že od leta zadovoljstva ter samoocene zdravstvenega stanja 1980. V letu 2023 je že več kot polovica (51,6 (Litwin, 2005). odstotka) Slovencev starejših od 60 let živela v S staranjem prebivalstva in načini, kako poskrbeti, mestih (World Health Organization [WHO], b. da bo posameznik čim dalj časa živel izpolnjujoče d.). Ker se torej staranje prebivalstva ne umirja in kakovostno življenje, pa se ne ukvarjajo samo in ker vedno več starejših živi v urbanem okolju, raziskovalci, ki skrbijo za razvoj teorije in predlogov je pomembno, da se kot družba zavedamo, da za izboljšave, ampak tudi odločevalci, ki skrbijo za lahko le ustrezna prilagojenost urbanega okolja oblikovanje politik na državni in evropski ravni blagodejno vpliva na zdravje starejših meščanov. ter s tem za prenos spoznanj o zdravem staranju To je pomembno, saj se namreč z zdravo starostjo v vsakdanje življenje. V tem okviru so pomembni zmanjšuje breme javnih zdravstvenih in socialnih različni dokumenti Svetovne zdravstvene sistemov, kar doprinaša k širši družbeni blaginji. organizacije (ang. World Health Organization, Zdravo staranje (tudi uspešno staranje, ang. WHO), predvsem Globalna strategija in akcijski successful ageing) se nanaša na proces staranja, načrt o staranju in zdravju, z vizijo sveta, v pri katerem ohranjamo dobro fizično in duševno katerem lahko vsak živi dolgo in zdravo življenje. zdravje ter splošno dobro počutje v starosti. Zdravo Da je grajeno okolje izrednega pomena za zdravo staranje pomeni, da ljudje kljub spremembam, še staranje, je izpostavljeno v drugem strateškem vedno doživljajo pozitivne izkušnje ob aktivnostih, cilju omenjene strategije, ki poudarja pomen ki so jih vedno radi počeli. Ne gre samo za odsotnost razvoja starosti prijaznega okolja (ang. age-friendly bolezni, ampak je pomembna splošna kakovost environment) (WHO, 2017). življenja in sposobnost čim daljšega samostojnega Okolje je torej pomemben dejavnik v procesu bivanja (Peel idr., 2004). Osnovo teorijo zdravega zdravega staranja. Če okolje deluje spodbudno staranja sta leta 1997 postavila John Rowe in in ljudi podpira na način, da lahko ti kljub Robert Kahn. Njuna teorija predpostavlja tri spremenjenim zmogljivostim še naprej izvajajo komponente uspešnega staranja, ki še danes služijo aktivnosti, ki so jih počeli pred spremembo, kot izhodišče nadaljnjih raziskav. Prva komponenta in v čim dlje ostajajo samostojni, govorimo o je dobro fizično zdravje, ki pomeni obvladovanje starosti prijaznem okolju. Svetovna zdravstvena kroničnih bolezni in čim večjo odsotnost različnih organizacija je zaradi pomena okolja za zdravo oviranosti. Avtorja teorije pri tem izpostavljata, da starost sprožila pobudo Starosti prijazna mesta je za doseganje dobrega fizičnega zdravja ključna (ang. age-friendly cities). Gre za multidisciplinarni redna telesna aktivnost. Druga komponenta se pristop k reševanju problematike staranja v navezuje na kognitivno delovanje, predvsem urbanih okoljih, saj vključuje pobuda ukrepe ohranjanje duševnega zdravja z vključevanjem na področju zadovoljevanja osnovnih potreb, v intelektualno stimulativne aktivnosti. Tretja storitev, mobilnosti, vseživljenjskega učenja komponenta pa je aktivno vključevanje v družbo, in različnih načinov spodbujanja sodelovanja zmožnost za vključevanje v družabne in skupnostne starejših ljudi v družbi. Skupni cilj vseh ukrepov 297 je, spodbujanje samostojnosti starejših v mestnih V celoti je anketo izpolnila 601 oseba, ki živi okoljih. Samostojnost je bila večkrat prepoznana v urbanem okolju. Podatki so bili analizirani s kot temeljna sestavina blaginje starejših in ima pomočjo programa SPSS. Analiza je pokazala, močan vpliv na njihovo dostojanstvo in integriteto da je anketo izpolnilo 60 odstotkov žensk. Več (WHO, 2017). Kot je bilo že izpostavljeno, pa so kot polovica anketirancev (55,6 odstotka) je starejši lahko samostojni le, če so zdravi. imela zaključeno srednjo šolo, 41,1 odstotka ima višjo izobrazbo, preostali pa so navedli, da V raziskavi, katere izsledke predstavljamo v članku, imajo dokončano ali nedokončano osnovno nas je zato zanimalo, ali je v Sloveniji urbano šolo. V povprečju so bili stari 67,7 let, kar 87,2 okolje prilagojeno za zdravo staranje. Pri tem smo odstotka pa jih živi samih ali v dvočlanskem se osredotočili na zunanje stanovanjsko okolje gospodinjstvu. Svoje zdravje 46,9 odstotka oziroma javni prostor ob večstanovanjskih stavbah udeležencev anketiranja ocenjuje kot zadovoljivo, in soseskah. V stanovanjskih soseskah je namreč 43,8 odstotka kot dobro in 9,3 odstotka kot slabo. javni prostor nepogrešljivo območje za stanovalce, Več kot polovica udeležencev (56,7 odstotka) namenjeno za sprostitev in komunikacijo s sosedi pravi, da se ne srečujejo z nobeno oviranostjo in in drugimi (Sendi, 2007). Je osnovni »material« preostalih 43,3 odstotka udeležencev se srečujejo skupnosti ter podaljšek intimnega osebnega z oviranostjo pri vsakodnevnih opravilih. prostora in kot tak pogoj za socialno in družbeno dimenzijo bivanja (Dešman, 2008). Javni prostor Čeprav je bila anketa obširnejša, predstavljamo večstanovanjskih sosesk lahko zato ob ustrezni v tem prispevku le podatke o ureditvi javnega urejenosti omogoča zdravo in aktivno staranje prostora v večstanovanjskih soseskah, o njegovih stanovalcem teh sosesk. Na podlagi ugotovitev pomanjkljivostih in ovirah, s katerimi se srečujejo raziskave smo pripravili smernice in priporočila stanovalci, ter podatke o uporabi javnega prostora za prilagoditev stanovanjskega urbanega okolja in aktivnostih, ki jih stanovalci v njem najpogosteje za zdravo staranje, kar je v članku predstavljeno izvajajo. V nekaterih primerih so kot dodatno v zaključku. pojasnilo rezultatov v članku prikazani tudi podatki o zadovoljstvu. Z namenom pridobitve poglobljenega vpogleda v socialni kontekst 2 METODE udeležencev raziskave in interpretacije družbenih pojavov, ki izhajajo iz stališč udeležencev smo Glavna uporabljena metoda za izvedbo raziskave skladno s priporočili strokovnjakov (Barbour in je bilo anketiranje. Zbiranje podatkov je potekalo Kitzinger, 1999; Klemenčič in Hlebec, 2007; Sim med 16. in 27. novembrom 2022 z metodo in Waterfield, 2019) podatke anketiranja poglobili računalniško podprtega spletnega anketiranja v tudi z kvalitativno metodo. Slednja zaobjema okviru spletnega panela. Na anketo so odgovarjale metodo fokusnih skupin, ki so bile izvedene med osebe starejše od 60 let, ki živijo v večstanovanjskih starejšimi stanovalci večstanovanjskih sosesk po stavbah v urbanem okolju. Izhodišče za pripravo različnih mestih v Sloveniji. Nadalje, za dodatno anketnega vprašalnika sta predstavljala dva poglobitev razumevanja, kako starejši dojemajo uveljavljena koncepta. Prvi koncept je popisni list zunanji urbani stanovanjski prostor, smo v okviru oblikovalskih značilnosti sosesk, ki je orodje za kvalitativnega metodološkega pristopa poleg določanje ustreznosti grajenega okolja v soseskah fokusnih skupin uporabili še metodo intervjuja med za kakovostno staranje v lokalnem okolju (Burton sprehodom (ang. walking interview), med katerim idr., 2011). Kot drugo izhodišče za pripravo ankete so nas stanovalci vodili čez svojo stanovanjsko pa je služil Andersenov behavioristični model, ki za sosesko in pri tem opozorili na dobro urejene in ugotavljanje dostopnosti in razvitosti podpornih slabo urejene sestavine javnega prostora soseske. storitev poudarja različne skupine dejavnikov, kot Te smo evidentirali s fotografiranjem. V članek so so dispozicijski dejavniki, posredujoči dejavniki in zato vključene izbrane fotografije s teh sprehodov. potrebe ter želje starejših ljudi (Andersen, 1995; Andersen in Newman, 2005). 298 3 REZULTATI Ustrezno urejen zunanji prostor starejšim omogoča opravljanje različnih dejavnosti, ki Ker je ena od ključnih prilagoditev stanovanjskega krepijo njihovo fizično zdravje, povečujejo urbanega okolja za starejše dostopnost stanovanj, možnosti za socialno vključenost in spodbujajo nas je v raziskavi najprej zanimalo, v katerem ohranjanje njihove samostojnosti (Kerbler idr., nadstropju stanovanjskega bloka udeleženci 2021). V raziskavi smo navedli nekaj aktivnosti, raziskave živijo in ali so njihova stanovanja ki podpirajo aktivno staranje in preverili, kako dostopna z dvigalom. Od vseh odgovorov, jih je pogosto jih anketiranci izvajajo. Rezultati so večina (82,4 odstotka) označila, da živijo v pritličju pokazali, da največ anketirancev (skoraj tri ali v prvih štirih nadstropjih. Zelo visok delež četrtine) v svojih stanovanjskih soseskah redno starejših torej živi v stanovanjskih blokih s štirimi nakupuje (glej preglednico 1). Aktivnost z visoko nadstropji. Gre za tipološko najpogostejšo obliko udeležbo med anketiranci je tudi sprehajanje, saj večstanovanjske gradnje v obdobju po 2. svetovni se jih več kot dve tretjini sprehaja tedensko ali celo vojni. Za omenjeni stavbni tip je značilno, da vanje vsakodnevno. Tudi tistih, ki se sprejajajo občasno, niso vgrajevali dvigal in tudi pritličje je običajno je skoraj petina. Sprehajanje je torej priljubljena dvignjeno vsaj za nekaj stopnic. To potrjuje tudi naša aktivnost starejših, ki jo izvajajo, tudi če v svojem raziskava, saj je več kot dve tretjini (67,3 odstotka) stanovanjskem urbanem okolju zaznavajo ovire anketirancev, ki živijo v stanovanjih do vključno (več kot dve tretjini tistih, ki zaznavajo ovire, se četrtega nadstropja povedalo, da v stanovanjski vseeno tedensko ali skoraj vsakodnevno sprehaja). stavbi nimajo dvigala. Pri anketirancih, ki živijo od Tretja najpogostejša aktivnost, ki jo starejši izvajajo petega nadstropja naprej, je delež tistih, ki dvigala v svojih stanovanjskih soseskah, je druženje, v bloku nimajo, zelo nizek (3,8 odstotka). vendar je udeležba glede na prejšnje dve aktivnosti izrazito nižja – le 40 % anketirancev namreč pravi, da se v svoji stanovanjski soseski pogosto ali zelo pogosto družijo. Preglednica 1: Pogostost izvajanja izbranih aktivnostih med starejšimi stanovalci v javnem prostoru večstanovanjskih sosesk (v odstotnih deležih) Zelo redko Občasno Zelo pogosto (nekajkrat na (nekajkrat na Pogosto (skoraj Nikoli leto) mesec) (tedensko) vsakodnevno) Sprehajanje 4,7 8,3 16,8 33,9 36,3 Kolesarjenje 41,6 18,1 15,3 15,5 9,5 Druženje, pogovarjanje 7,8 18 34,3 28,3 11,6 Posedanje 23,5 31,9 26,5 13,6 4,5 Sprehajanje psa ali druge domače živali 76,4 7,2 4,3 2,3 9,8 Čuvanje vnukov na igriščih 47,8 19 20 11 2,3 Nakupovanje 3,7 4 19,3 54,2 18,8 299 Pri ocenjevanju trditev vezanih na bivanje in srečanj za starejše. Več kot polovica anketirancev medsebojne odnose v soseski, je približno (53,1%) je namreč odgovorila, da se s stanovalci tretjina anketirancev izrazila nevtralno stališče iz sosesk najpogosteje družijo pred vhodom v do vsake postavljene trditve, kar kaže na njihovo blok. V zadnjem sklopu zastavljenih trditev smo neopredeljenost do vprašanega (preglednica anketirance spraševali, s kom preživljajo največ 2). Največ anketirancev se strinja s trditvijo, da časa zunaj. Tudi iz teh odgovorov je razvidno, v zunanjem prostoru soseske ni nobenih ovir, da so starejši zunaj pogosto sami (40,8 odstotka ki bi oteževale dostop oziroma gibanje. Kljub vprašanih). Največje odstopanje smo zabeležili visokemu odstotku strinjanja in neopredeljenih, pri odgovoru, da čas zunaj preživljajo z drugimi pa skoraj petina vprašanih stanovalcev v javnem prijatelji ali znanci, ki ne živijo v soseski, saj se je s prostoru sosesk občutijo oziroma opazijo trditvijo strinjala skoraj polovica anketirancev. ovire, ki jim zmanjšujejo možnosti za uporabo prostora in vključevanje v različne aktivnosti. Ker je bistvo dostopnosti, da je prostor enako dostopen vsakemu posamezniku, ne glede na njegove zmanjšane zmožnosti, in ker je delež tistih, ki se soočajo z ovirami previsok, je treba to spoznanje nujno upoštevati pri določitvi smernic za oblikovanje zunanjih urbanih okolij na način, da je starejšim omogočeno polno udejstvovanje v družbi. Druga trditev, s katero se strinja skoraj polovica anketirancev, je povezana s storitvami. V soseskah so po njihovem mnenju na voljo storitve, ki jim omogočajo samostojno življenje v starosti, vendar pa je tudi v tem primeru visok delež (30 odstotkov) tistih, ki se s trditvijo ne strinjajo. To nam je še dodatno potrdila izvedba fokusnih skupin, pri kateri so starejši pogosto navedli, da v njihovem okolju manjka nekatere osnovne storitve, ki bi jo potrebovali za večjo samostojnost. Višji delež nestrinjanja kot strinjanja, so anketiranci izrazili pri tretji trditvi, ki se nanaša na organizirane oblike druženja v soseskah. Kar 41,8 odstotka anketirancev se namreč ne strinja s trditvijo, da so v njihovih soseskah na voljo takšne oblike druženja. Tudi pri ostalih trditvah v tem sklopu, ki se navezujejo na vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih stikov, je opazen visok odstotek nestrinjanja, kar je prav tako zaskrbljujoče. Kar tretjina vprašanih, tj. največ med vsemi ocenjenim trditvami, se namreč ne strinja, da si stanovalci v soseski med seboj pomagajo. Enak delež se tudi ne strinja s trditvijo, da se družijo na prostem v soseski. Pri obeh trditvah je tudi največ takšnih, ki so bili neodločeni. Zanimivo je tudi spoznanje, da se relativno malo (le dobra četrtina) starejših stanovalcev z drugimi druži na klopeh in rekreacijskih površinah. Je pa naša raziskava potrdila izreden pomen naključnih 300 Preglednica 2: Stališča starejših stanovalcev do bivanja in medosebnih odnosih v večstanovanjskih soseskah (v odstotnih deležih) sploh se ne se ne se se zelo strinjam strinjam niti – niti strinjam strinjam v zunanjem prostoru soseske ni nobenih ovir, ki bi oteževale dostop oziroma gibanje (npr. korita za rože na pešpoteh, nelegalna 6,2 13,6 26,8 47,1 6,3 ograditev javnih prostorov ob pritličnih stanovanjih itd.). storitve, ki so na voljo v soseski, omogočajo samostojno življenje v starosti tudi v primeru slabšega zdravja ali slabše mobilnosti. 9,2 19,8 29,8 37,9 3,3 v soseski so na voljo organizirane oblike druženja in udejstvovanja (npr. v društvih, krožkih). 19,8 22 27,8 27,1 3,3 stanovalci v soseski si pri različnih opravkih pomagamo med seboj (npr. prevozu, nakupovanju). 14,1 17,3 37,3 28,6 2,7 s stanovalci iz soseske se družim na prostem v soseski. 14,8 18,6 35,3 28,6 2,7 S stanovalci iz soseske se običajno družim … … na klopeh. 16,3 19,3 35,8 26,1 2,5 … na rekreacijskih površinah. 17,6 19,3 34,8 26,1 2,2 … v bližjem baru/gostilni. 25,1 25,6 28,5 19,3 1,5 … pred vhodom v blok. 9 11 28 46,8 5,3 … ob trgovini. 13,6 17,6 35,8 31,6 1,3 Čas zunaj v soseski običajno preživljam … … sam 9,2 18,6 31,3 34,1 6,8 … s stanovalci mojega bloka. 15,3 17,6 35,9 27,1 4 … s stanovalci iz drugih blokov v soseski. 17,8 22,1 35,8 22 2,3 … z drugimi prijatelji ali znanci, ki ne živijo v soseski. 10,8 15,3 27,3 41,3 5,3 … s sorodniki, ki živijo v isti soseski. 31,9 24,3 23,8 17,3 2,7 … s sorodniki, ki ne živijo v soseski. 19,5 19,1 28,6 28,8 4 4 RAZPRAVA večstanovanjskem objektu vpliva na upad pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti (ang. activities Kot so pokazali rezultati raziskave, ima visok of daily living) pri starejših, ki nimajo oviranosti. Po delež starejših možnost dostopa do svojih treh letih so s sodelujočimi ponovno stopili v stik stanovanj le po stopnicah. V japonski študiji so in ugotovili, da je bil upad samostojnosti oziroma raziskovalci ugotavljali, ali odsotnost dvigala v upad pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti 301 manjši pri starejših, ki so živeli v prvem ali višjem Druga intervjuvanka iz fokusne skupine izvedene nadstropju in niso imeli dvigala, kot pri tistih, ki so na Planini, je v splošnem zadovoljna z življenjem imeli na razpolago dvigalo ali so živeli v pritličju. Še v svojem okolju, vendar vidi odsotnost dvigala kot enkrat je treba poudariti, da se omenjena študija veliko pomanjkljivost: omejuje samo na starejše, ki oviranosti nimajo. Rezultat avtorji delno pojasnjujejo s tem, da s hojo po stopnicah starejši ohranijo vsaj nekaj dnevno priporočene fizične aktivnosti (Tomioka idr., »Ja, jaz bi tudi imela same pohvale, 2018). Fizična aktivnost je sicer ključna za zdravo tko da … 48 let smo že tukaj, okolica je staranje, vendar je pomembno, da imajo ljudje urejena, sosedje smo, se razumemo, izbiro, ali želijo svojo dnevno aktivnost izpolniti s edino res kar je težava je tko, da sem v hojo po stopnicah ali na drugačen način. Glede na nizkem bloku, tronadstopno, nimamo statistične podatke ima namreč kar 46 odstotkov starejših od 60 let vsaj eno oviranost (WHO, 2011). dvigala. […]« Tudi podatki, ki smo jih pridobili z našo raziskavo, (Oseba 5, ženska, soseska Planina I ali II , Kranj) se rezultatu zelo približajo, in sicer beležimo 43,3 odstotka udeležencev, ki imajo vsaj eno oviranost. V skoraj polovici primerov gre za oteženo gibanje. Za te ljudi, pa predstavljajo stopnice ob odsotnosti Kot ugotavljajo Yue idr. (2022) dojemajo mehanskih višinskih premostiteljev, eno od glavnih starejši stanovanje kot bolj kakovostno, če ima ovir pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti in stanovanjska stavba dvigalo in prisotnost dvigala vključevanju v družbo (WHO, 2011). Intervjuvanka tudi pozitivno vpliva na njihovo duševno zdravje. iz večstanovanjske soseske Planina v Kranju je Ugotovitev ponazarja tudi naslednja izjava izpostavila: intervjuvanca iz fokusne skupine v Velenju: »[…] Potem bi rekla da me moti pri »[…]Ogromno se je takrat, pred telih stavbah, k so ble zgrajene recimo mnogimi leti se je delalo lifti v vseh po letu 75 do določenega obdobja so stanovanjskih, brez liftov. Pripravli so, večstanovanjske stavbe, ki nimajo sicer zdej se končuje, še dve zgradbi dvigalov. […] Ker zdaj, če starejša nimajo, pa bo cela Gorica mela lift. oseba težko hodi v tretje ali četrto To je en velek uspeh, velek napredek nadstropje, ne, in je potem enostavno v tem da so stanovalci dobili, tako zaprta med štiri stene, nima nikamor upokojenci pa to, za njih je tole, tele več za it, ne. Vse to vpliva na naše lifti v blokih, to je znači ena kvaliteta okolje, na naše druženje, na naše življenja, ki se ti dvigne. […]« zdravje, zaprtost.« (Oseba GO_1, moški, 70 let, soseska Gorica, (Oseba 2, ženska, soseska Planina I ali II , Kranj) Velenje) 302 Slika 1: Večstanovanjske stavbe P+4 so po večini brez dvigal (soseska S-31, Maribor) Opomba: foto: Ženja Brezovar Aktivno staranje je pogosto izpostavljeno kot Enak delež se jih enako pogosto sprehaja, tudi če eden glavnih ključev za doseganje zdrave starosti. se soočajo z oviranostmi. Intervjuvanka iz fokusne Gre za proces krepitve kakovosti življenja starejših skupine izvedene na Fužinah pravi: v procesu staranja (WHO, 2002). Starejši, ki živijo v okoljih, ki s svojim oblikovanjem, organizacijo in opremljenostjo podpirajo priložnosti za aktiven življenjski slog, bodo verjetneje več hodili in bili »Ja, Fužinci so zlo radi zuni. Tko, k greš posledično tudi bolj zdravi (Sugiyama in Ward kr vidiš, ljudje so zlo veliko zuni, se Thompson, 2007; Takano idr., 2002). Raziskava, ki sprehajajo, uporabljajo od šahiranja, je bila osredotočena na vlogo odprtih prostorov balinanja, sprehajanja […]«. v urbanih soseskah in izvedena na primeru šestih ljubljanskih sosesk, prav tako potrjuje, da so ljudje (Oseba F8, ženska, 67 let, soseska Fužine, (vseh starosti) aktivnejši v okoljih, kjer imajo Ljubljana) možnosti za zunanje aktivnosti (Lestan idr., 2014). Kot je pokazala naša raziskava, je med vsemi oblikami zunanjih aktivnosti sprehajanje ena od Starejšim je pomembna tudi bližina gozda in bolj priljubljenih med starejšimi v slovenskem zelenih površin v urbanem okolju. Intervjuvanka iz urbanem prostoru. Več kot dve tretjini anketirancev soseske S-31, v Mariboru pravi: se namreč sprehaja tedensko ali vsakodnevno. 303 »[…] Mi imamo srečo na koncu V Kranju, v soseski Planina I , stanovalci koncev Pobrežanarji, jaz pravim nam celo opažajo porast sprehajalcev: Pobrežanarji, ne glede na to, kje smo, »[…] Je pa ogromna [soseska], ne, mamo Stražun in to nam je, mislim in je videti vse več starejših ljudi na vsaj meni in verjetno veliko nam, dalo sprehajalnih potkah, […]«. pljuča, da lahko gremo ven, da se (Oseba P2_1, ženska, 63 let, soseska Planina II, lahko sprehodimo. […]« Kranj) (Oseba S-31_2, ženska, 65 let, soseska S-31, Maribor) Slika 2: Velika parkovna površina v osrednjem delu soseske Javornik na Ravnah na Koroškem Opomba: foto: Ženja Brezovar Če želimo, da je zunanji prostor stanovanjska okolja redno pojavljajo v povezavi z aktivnim urbanega okolja spodbuden za sprehajanje in življenjskim slogom starejših. To so dobra uporabo, mora biti oblikovan brez grajenih ovir. povezanost cest in ulic, široka ponudba storitev, Čeprav so percepcije starejših glede grajenega ustrezna infrastruktura in dostopnost do zelenih okolja različne, se nekatere sestavine urbanega površin (Day, 2008; Portegijs idr., 2023). Kar 65,7 304 odstotka anketirancev naše raziskave v svojih »[…] Zamenjane so tudi luči, urbanih okoljih zaznavajo ovire, ki jim otežujejo razsvetljava, se pravi, da je skoz bolj gibanje. Pogosto se nanašajo na infrastrukturne urejena, ne, ker smo imeli svetilke pomanjkljivosti prostora, kot so, na primer, stopnice, ob katerih ni klančine (z ustreznim take, da če bi en mičken bl porinu, naklonom), ter neravne in slabo vzdrževane bi padl na koga, ne, in to se je začelo površine, ki jim otežujejo uporabo pripomočkov odvijati pred kratkim […].« za hojo. Vendar pa stanovalci, ki že dolgo časa (Oseba 2, ženska, soseska Planina I ali II , Kranj) živijo v soseski, v nekaterih primerih opažajo tudi izboljšave v prostoru. Intervjuvanca iz fokusnih skupin iz soseske Planina v Kranju pravita: Kljub nekaterim izboljšavam stanovalci večine sosesk poročajo, da so potrebni nadaljnji posegi v prostor, da bo ta postopoma starejšim res dostopen: »Sej to tut te dovozi na pločnike, tudi za invalide. Prej so bili robniki, ane, pa nis mogu zapelat, zdej pa lhka normalno »Jest bi reku v naši krajevni skupnosti pelješ, to so zdaj uredili, so.« je kar, je res, na infrastrukturi imamo (Oseba P2_3, moški, 72 let, soseska Planina II, še dela nekaj nardit.« Kranj) (Oseba GO_1, moški, 70 let, soseska Gorica, Velenje) Slika 3: Poškodovana pešpot v soseski Greenwich v Mariboru Opomba: foto: Ženja Brezovar 305 Slika 4: Urejana klančina za gibalno ovirane pred vhodom v večstanovanjsko stavbo v soseski Gorica v Velenju Opomba: foto: Ženja Brezovar Poleg grajenega okolja brez ovir pa morajo biti »Klopce so definitivno, za tiste ki se zunanji prostori, ki spodbujajo aktiven življenjski težko usedajo, prenizke. Jest sm na to slog starejših tudi ustrezno opremljeni. Za starejše opozarjala že na mestu, na Titovem v urbanem okolju so pomembni prostori za sedenje in počitek. Strokovnjaki (Day, 2008; Valdemarsson trgu da bi bilo potrebno ljudem, ki idr., 2005) opozarjajo, da si želijo starejši umestitve imajo težave za usest se in za ustat, več udobnih klopi v urbana okolja. Odsotnost da bi prou posebej malce prilagodil in primernih klopi je splošna težava, ki ne poslabšuje uredil to.« samo sprehajalnih navad starejših, ampak jim (Oseba GO_8, ženska, 61 let, soseska Gorica, onemogoča tudi posedanje zunaj na svežem zraku. Velenje) Navedene ugotovitve ponovno potrjujejo tudi rezultati naše raziskave, saj je povprečna ocena zadovoljstva z umestitvijo klopi v stanovanjski urbani prostor le 3,46. Na več fokusnih skupinah so opozorili na različno problematiko vezano na klopi, na primer, da so prenizke, iz neustreznih materialov, nimajo naslonjal, so poškodovane in predvsem v vseh soseskah opozarjajo, da jih je premalo. 306 »[…] všeč mi je [soseska], pogrešam »[Klopi so] brez naslonjala pa samo pa, tako kot sem prej povedala, še ena taka okrogla, bom rekla, deblo. kakšno klop, zato ker se soseska stara. To je za otroke, ki se tam igrajo […] nekatere [starejše] celo vidim, da košarko, pa se spočijejo pet minut, to posedajo na avtobusni postaji, zato, ni za sedeti, za starejše.« ker tam ni v bližini kakšna klop.« (Oseba P2_1, ženska, 63 let, soseska Planina II, (Oseba P2_1, ženska, 63 let, soseska Planina II, Kranj) Kranj) »[…] Pogrešam pa klopce, pogrešam »Sam je mrzlo tist, rostfrej. Je mrzu. klopce v naselju. Recimo v našem Ni v redu.« naselju, ne. Ni klopi, da bi se človk (Oseba P2_3, moški, 72 let, soseska Planina II, lahko vsedu recimo, da bi se lahko Kranj) mal podružu, da bi lahko malo poklepetavl zunaj s svojimi sokrajani oziroma ljudmi, ki živijo tam.« »Ja to je. Lahko bi jih bilo več.« (Oseba S-31_2, ženska, 65 let, soseska S-31, (Oseba J 1, ženska, 74 let, soseska Javornik, Maribor) Ravne na Koroškem) Slika 5: Poškodovana in ugreznjena klop v soseski Ruski car v Ljubljani Opomba: foto: Ženja Brezovar 307 Kot nazorno ponazori predhodna izjava, so za Na podlagi izvedene raziskave, je v povezavi s starejše ljudi klopi pomembne tudi za druženje. socialnimi stiki starejših zaskrbljujoč izredno visok Dojemanje stanovanjskega okolja kot zelenega odstotek (60,1 odstotka) stanovalcev, ki se v soseski in ustrezno opremljenega, spodbuja družbene nikoli ne družijo in ne pogovarjajo. To potrjujejo stike med starejšimi v njihovem stanovanjskem tudi izjave sodelujočih na fokusnih skupinah, ki okolju, če so zelene površine dobro vzdrževane in druženje pogrešajo in pogosto izpostavljajo, da se starejši na njih počutijo varne (Kemperman in se je dinamika druženja spremenila med in po Timmermans, 2014). Ustrezno prilagojen prostor epidemiji Covida-19. vzbuja pri starejših večji interes za sprehajanje, kar ima za posledico, da ga uporablja več ljudi. S tem se poveča verjetnost, da bodo srečali prijatelje ali znance. Tudi samo naključno srečevanje v »No, zdaj družili smo se, zdaj pa skos zunanjem prostoru, daje starejšim večji občutek manj, ker družba tista k je bla na povezanosti in podpore v soseski (Day, 2008). začetku, je razpala.« (Oseba 6, moški, soseska Planina I, Kranj) »Če hočeš koga srečat morš it [iz stanovanja].« »[…] Je pa največji problem druženje, (Oseba F8, ženska, 67 let, soseska Fužine, ne. Včasih smo se družili, recimo iz Ljubljana) našega bloka mejimo, blok meji na mlekarno, vmes je pa velika zelenica, smo imeli včasih klopi pa peskovnik Raziskovalci, ki so bili v svojih raziskavah pa recimo kostanje smo pekli, družli osredotočeni na pomen zelenih prostorov za smo se, ne. Tega več ni, mislim več ali druženje starejših, izpostavljajo potrebo po širši obravnavi javnih prostorov za spodbujanje socialnih manj je vse vsahnilo bi temu rekla, ne, stikov med starejšimi (Dines idr., 2006). Naša tak da. .«. raziskava je pokazala, da se največ anketirancev (Oseba G1, ženska, 69 let, soseska Greenwich, druži s sosedi ob vhodu v stanovanjski blok (52,1 Maribor) odstotka) in ob trgovini (32,9 odstotka). Raziskava s tem prispeva nov pogled na to, katere stične točke v javnem prostoru so za starejše ljudi pomembne »[…], ampak zgleda, da tale situacija, in jim je potrebno posvetiti pozornost. ki je zdele v Sloveniji in nasploh, zaradi korone in vsega, nekako vpliva tudi na ljudi, da so bolj postali zapečkarji, »[…] Ko greš iz trgovine, če srečaš da ne rečem drugo kot to, ane. Težko nekoga, pa tut če ga ne tok zlo spraviš nekoga ven, da bi se družil, poznaš, tut rečeš par besed. Al pa se da bi šel kam, da bi nekaj zase nardil, nasmeješ, se pozdravimo.« nekaj športnih aktivnosti al pa kako (Oseba F3, ženska, 67 let, soseska Fužine, drugače.« Ljubljana) (Oseba S-31_2, ženska, 65 let, soseska S-31, Maribor) S starostjo se zmanjšuje tudi krog ljudi, s katerimi se starejši družijo. 308 »[…] Mi pač smo že tok starejši da »Ja najbolj pomemben, res za tako niti nimamo takega velkega kroga druženje, mislim za prostor je pa prjatlov. No jest za sebe govorim.« program. Prostor že lahko naredijo, (Oseba GO_4, ženska, 73 let, soseska Gorica, program.« Velenje) (Oseba J_2, moški, soseska Javornik, Ravne na Koroškem) Starejši po različnih koncih Slovenije v svojih okoljih pogrešajo v soseski prostor za druženje, ki ima na Udeleženci raziskave, so izrazili tudi nizko voljo tudi organiziran program, kot so, na primer, zadovoljstvo (povprečna ocena je 3,21) v zvezi z medgeneracijski centri, dnevni centri itd. informiranostjo o dogajanju v soseski. »V parku se zlo srečujejo, saj se je »[…] Jest osebno več nism niti res velik starejših, manjka pa, saj seznanjena žal ker ne hodim tako pravim, dnevni center aktivnosti Velenje, prej sem vse vedla kaj se krvavo manjka, res, mislm za tkole dogaja, za vse. Zej pa ne vem niti v velko sosesko, za tko velk becirk, ker krajevni skupnosti, če bi blo tko kot si do Zaloga ni nič vmes, ne. Sam, sedm Breda rekla, da bi tu se dobili, potem jih je v Ljubljani, no.« bi js zvedla.« (Oseba RC_1, ženska, 70 let, soseska Ruski car, (Oseba GO_2a, ženska, 70 let, soseska Gorica, Ljubljana) Velenje) Slika 6: Oglasna tabla z informacijami četrtne skupnosti je v soseski Javornik na Ravnah na Koroškem postavljena ob trgovini Opomba: foto: Nataša Balant 309 Kot primer dobre prakse glede organiziranja 5 ZAKLJUČEK aktivnosti lahko izpostavimo Fužine, kjer je več stanovalcev izrazilo zadovoljstvo nad izvedbo in Izsledki raziskave, ki so predstavljeni v članku, ponudbo aktivnosti za starejše. so pokazali, da se starejši v slovenskih mestih pri uporabi zunanjega stanovanjskega prostora srečujejo s podobnimi izzivi kot njihovi vrstniki po »Za stran starejših ljudi tako, da vsem svetu. Rezultati raziskave so namreč pokazali, imamo Dom starejši občanov v tej da starejši ljudje po večini aktivno uporabljajo soseski in Center dnevnih aktivnosti zunanji prostor v večstanovanjskih soseskah, Fužine, kjer je več kot 30 aktivnosti za vendar pa so pri tem opozorili na pomanjkljivosti v njem, predvsem na njegovo dostopnost, ljudi naše starosti. To pomeni, da ko opremljenost in vzdrževanost ter možnost greš v penzijo, da lahko tam najdeš druženja v njem. Na podlagi ugotovitev raziskave nek svoj interes. Je cenovno dosegljivo smo zato pripravili smernice in priporočila za za vse, občina subvencionira te prilagoditev stanovanjskega urbanega okolja za aktivnosti in je prijavljenih več kot zdravo staranje. Smernice temeljijo na načelih 700 ljudi, kar je zlo veliko. Ti tečaji so vključevanja, varnosti in dostopnosti in izhajajo obenem tudi iz nekaterih priporočil Svetovne polni, vse aktivnosti se izvajajo, kar zdravstvene organizacije (glej: WHO, 2007) za je zelo dobro. Prvič, zato, da starejši oblikovanje starosti prijaznih urbanih okolij. lahko najdejo svoj interes. Drugič, da preživljajo kvalitetno svoj prosti Ker se je v raziskavi izkazalo, da se starejši soočajo z oviranostmi, mora biti javni urbani prostor čas in tretjič, se tudi prevajajo okolju stanovanjskih sosesk brez grajenih ovir kot so življenja v domu.« stopnice, pločniki morajo biti pri prehodih znižani (Oseba F3, ženska, 67 let, soseska Fužine, na nivo cestišča, pohodne površine morajo biti Ljubljana) ravne in nepoškodovane, na dostopnih poteh ne sme biti ovir, kot so korita za rože itd. Urejene morajo biti tudi ustrezne klančine, za potrebe uporabnikov pripomočkov za hojo ali vozičkov morajo biti poti dovolj široke, parkirišča morajo biti urejena za gibalno ovirane, obstajati pa mora tudi možnost brezplačnega prevoza na krajših razdaljah v soseskah, ki starejšim omogočijo dostop do storitev, za katere se je v raziskavi prav tako pokazalo, da jih je v soseskah premalo. Ponoči mora biti javni prostor sosesk dobro osvetljen, da se zagotovi ustrezna varnost, in da ga lahko starejši pogosteje uporabljajo tudi v hladnejši polovici leta, ko so svetli deli dneva krajši. Vzpostavitev stanovanjskega urbanega okolja brez grajenih ovir je še toliko bolj pomembna, ker se starejši, kot kaže, na primer raziskava Kerblerja idr. (2021), na njih postopoma navadijo in pričnejo zaradi njih spreminjati svoje življenjske navade, predvsem pričnejo vse redkeje uporabljati prostor zunaj svojega stanovanja, če pa ga že uporabljajo, se omejijo le na dele, ki so za njih dostopni. To pa ima vpliv na kakovost bivanja njihovega bivanja in zdravje. 310 Posebno skrb je treba nameniti prostoru med Izjemnega pomena je tudi informiranje starejših večstanovanjskimi objekti, saj je osnovni prostor stanovalcev, ki mora biti v času pospešene za druženje starejših. Oblikovan mora biti tako, digitalizacije prilagojeno za starejše ljudi. To da spodbujajo naključna srečanja stanovalcev pomeni, da je treba poleg informacij dostopnih na in drugih uporabnikov prostora, še posebej, ker spletnih straneh in družbenih omrežjih, starejše se je izkazalo, da za precejšen delež starejših, to informirati tudi z obvestili na dostopnih oglasnih predstavlja glavno obliko socialnih stikov, zato deskah, na katerih morajo biti berljiva obvestila o jih je treba k temu namensko spodbuditi. To dogodkih v soseski. Pri tem je treba poskrbeti, da pomeni, da morajo biti omogočeni odprti pogledi se obvestila redno posodabljajo. in prostori za ustavljanje in počitek. Prostor mora biti senčen, da se zavaruje pred poletno pripeko, Raziskava je še razkrila, da se starejši ljudje zavedajo in z dovolj ustreznimi klopmi, to pomeni, da naj pomena vključenosti v načrtovanje prostora svojih bodo iz materialov, ki so odporni na temperaturne sosesk, vendar jih je treba k temu spodbuditi in spremembe, imajo naj naslonjala, primerna naj bo najti načine, da bo njihova participacija večja. višina sedišča itd. V ta prostor se naj umesti mize Predvsem jim je treba dati možnost, da lahko s primerne za igre (npr. šah, namizni tenis itd.). svojimi idejami, željami in potrebami prispevajo k spremembam v njihovih soseskah. Pri tem morajo Kot je pokazala raziskava, so sprehodi zelo biti slišani, na kar opozarjajo tudi sami. priljubljena rekreacija starejših, zato morajo biti v večstanovanjskih soseskah sprehajalne poti in zelene površine urejene ter redno vzdrževane. »Ne more nekdo na občini nekaj V to se lahko vključi tudi starejše. Za še dodatno nardit, če ne ve kakšna je potreba. spodbujanje aktivnosti starejših se naj v javni prostor vključijo tudi fitnes naprave z nizko Ne more men mlad človek rečt kako obremenitvijo, ki omogočajo raztezanje in vaje za potrebo mam kot starejši občan. krepitev mišic. Lahko to povemo samo mi, ki smo starejši in to lahko gre pa tako kot Eno od najpomembnejših priporočil pa je, da ste rekla preko društva upokojencev, je treba javnemu prostoru v večstanovanjskih soseskah dati organizirano vodeno vsebino, s preko skupnosti v kateri živim. Ker katero bi pritegnili k sodelovanju tako starejše, jest vedno pravim ne morem bit sam kot tudi druge stanovalce ter s tem omogočili men dobro pa vsem ostalim slabo, na medsebojno druženje in povezovanje. Pri izvajanju moj račun. Moremo se prilagajat, če vsebin mora biti omogočeno, da so udeleženci živimo v skupnosti, tako da imamo zaščiteni pred vremenskimi vplivi (pripeka, dež, približno vsi. Vseh ne moreš zadovolit, mraz itd.) Pri pripravi in izvedbi vsebin naj sodelujejo tudi starejši stanovalci. K sodelovanju bi bilo treba večino pa lahko. Jest mislem da gre redno vabiti predvsem tiste, ki se v zunanjem od spodej navzgor. Iz skupnosti do prostoru redkeje zadržujejo, še posebej če je vzrok lokalne skupnosti, ki ima denar, naš za to odsotnost dvigal v večstanovanjskih stavbah. denar. Tega se moremo zavedati, S tem bi se načrtno spodbujalo večjo aktivnost to je naš dnar, s katerimi potem predvsem tistih starejših, ki so bolj izpostavljeni zadovoljujejo tudi naše potrebe.« socialni izključenosti zaradi neprilagojenosti grajenega okolja v svojih soseskah. (Oseba GO_8, ženska, 61 let, soseska Gorica, Velenje) 311 »Mi [starejši], ki imamo malo več ZAHVALA časa pa volje, pač nekako se trudimo za to sosesko, ampak morala bi nam Članek temelji na raziskavi, ki je bila izvedena v veliko bolj pomagati občina, veliko okviru projekta z naslovom Javni prostor za potrebe bolj sodelovati krajevna skupnost, starejših v velikih večstanovanjskih soseskah v občina, komunala, nas spraševati za Sloveniji (J5-2568), ki ga financira Javna agencija za mnenje, tako kot je to, zato sem jaz znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). vesela tega vašega projekta, da malo mi povemo kaj, kako vidimo to stvar, tako ja.« (Oseba P2_1, ženska, 63 let, soseska Planina II, Kranj) Pomembna ugotovitev raziskave je, da se največ ljudi druži ob vhodih v stavbe in ob trgovinah, v katerih pogosto nakupujejo. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti prilagoditvi in opremljenosti teh delov zunanjega javnega prostora, da bi se lahko starejši na njih zadržali čim več časa in bili v stiku z drugimi. Na primer v njihovi bližini bi bilo treba namestiti klopi in jih ustrezno zaščititi pred vremenskimi vplivi. Predvsem ti prostori bi morali postati prostori za informiranje starejših. Ob njih bi bilo treba zato namestiti table za informiranje o dogajanjih v soseski. Glede na to, da se je izkazalo, da se starejši stanovalci pogosteje družijo s svojimi prijatelji in znanci, ki niso iz soseske, kot pa s sostanovalci, bi lahko ustrezno urejeni prostori pred vhodi v stavbe postali »zunanji prostori za obiske«. Predlagane smernice in priporočila za prilagoditev javnih prostorov v večstanovanjskih urbanih okolij so splošne. Vsaka večstanovanjska soseska pa ima tudi svoje posebnosti, ki jih je načrtovanju in izvedbi prilagoditev javnega prostora teh sosesk treba upoštevati. Še posebej pa želje in potrebe njihovih starejših stanovalcev. Le tako bo v njih vsem omogočeno zdravo, aktivno in dostojno staranje. 312 LITERATURA Kerbler, B., Filipovič Hrast, M. in Sendi, R. (2021). Bivanje v starosti. Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Andersen, R. (1995). Revisiting the Behavioral Model and Access to Medical Care: Does it Matter? Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine Journal of Health and Social Behavior, 36(1), 1. kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti https://doi.org/10.2307/2137284 izobraževanja. Andragoški center Slovenije. http:// poki.acs.si/documents/N-49-3.pdf Andersen, R. in Newman, J. F. (2005). Societal and Individual Determinants of Medical Care Utilization Lestan, K., Eržen, I. in Golobič, M. (2014). The Role in the United States: Societal and Individual of Open Space in Urban Neighbourhoods for Determinants of Medical Care Utilization. Milbank Health-Related Lifestyle. International Journal Quarterly, 83(4). https://doi.org/10.1111/j.1468- of Environmental Research and Public Health, 0009.2005.00428.x 11(6), 6547–6570. https://doi.org/10.3390/ijerph 110606547 Barbour, R. in Kitzinger, J. (1999). Developing Focus Group Research. SAGE Publications Ltd. https:// Litwin, H. (2005). Correlates of Successful Aging: Are doi.org/10.4135/9781849208857 They Universal? The International Journal of Aging and Human Development, 61(4), 313–333. https:// Burton, E. J., Mitchel , L. in Stride, C. B. (2011). Good doi.org/10.2190/DUGV-AQPU-PT28-B8D7 places for ageing in place: Development of objective built environment measures for investigating links Peel, N., Bartlett, H. in McClure, R. (2004). Healthy ageing: with older people’s wel being. BMC Public Health, How is it defined and measured? Australasian 11(1), 839. https://doi.org/10.1186/1471-2458-11- Journal on Ageing, 23(3), 115–119. https://doi. 839 org/10.1111/j.1741-6612.2004.00035.x Cho, J., Martin, P., Poon, L. W. in Georgia Centenarian Portegijs, E., Lee, C. in Zhu, X. (2023). Activity-friendly Study (2015). Successful aging and subjective wel - environments for active aging: The physical, being among oldest-old adults. The Gerontologist, social, and technology environments. Frontiers in 55(1), 132–143. https://doi.org/10.1093/geront/ Public Health, 10, 1–5. https://doi.org/10.3389/ gnu074 fpubh.2022.1080148 Day, R. (2008). Local environments and older Rowe, J. W. in Kahn, R. L. (1997). Successful Aging. people’s health: Dimensions from a comparative The Gerontologist, 37(4), 433–440. https://doi. qualitative study in Scotland. Health & Place, org/10.1093/geront/37.4.433 14(2), 299–312. https://doi.org/10.1016/j.health place.2007.07.001 Sendi, R. (2007). Izboljševanje javnih prostorov. V R. van Kempen (ur.), Regeneracija velikih stanovanjskih Dešman, M. (2008). Javni prostor. Arhitektov Bilten, sosesk v Evropi: Priročnik za boljšo prakso (str. 115– 38(177/178), 1-3. 125). Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Dines, N., Cattel , V., Gesler, W. in Curtis, S. (2006). Sim, J. in Waterfield, J. (2019). Focus group Public spaces, social relations and wel -being in methodology: Some ethical chal enges. Quality & East London. The Policy Press. https://www.jrf. Quantity, 53(6), 3003–3022. https://doi.org/10. org.uk/file/37153/download?token=bOI9dFZr&fil 1007/s11135-019-00914-5 etype=full-report Sugiyama, T. in Ward Thompson, C. (2007). Older people’s European Commission. (b. d.). Population structure health, outdoor activity and supportiveness of and ageing. https://ec.europa.eu/eurostat/ neighbourhood environments. Landscape and statistics-explained/index.php?title=Population_ Urban Planning, 83(2–3), 168–175. https://doi. structure_and_ageing org/10.1016/j.landurbplan.2007.04.002 Kemperman, A. in Timmermans, H. (2014). Green Takano, T., Nakamura, K. in Watanabe, M. (2002). Urban spaces in the direct living environment and social residential environments and senior citizens’ contacts of the aging population. Landscape longevity in megacity areas: The importance of and Urban Planning, 129, 44–54. https://doi. walkable green spaces. Journal of Epidemiology & org/10.1016/j.landurbplan.2014.05.003 Community Health, 56(12), 913–918. https://doi. org/10.1136/jech.56.12.913 313 Tomioka, K., Kurumatani, N. in Hosoi, H. (2018). Association between stairs in the home and instrumental activities of daily living among community-dwel ing older adults. BMC Geriatrics, 18(1), 132. https://doi.org/10.1186/s12877-018- 0830-3 Valdemarsson, M., Jernryd, E. in Iwarsson, S. (2005). Preferences and frequencies of visits to public facilities in old age—A pilot study in a Swedish town center. Archives of Gerontology and Geriatrics, 40(1), 15–28. https://doi.org/10.1016/j. archger.2004.05.010 World Health Organization. (b. d.). Percentage of older people aged 60 or over living in rural and urban areas. https://www.who.int/data/maternal- newborn-child-adolescent-ageing/indicator- explorer-new/mca/percentage-of-older-people- aged-60-or-over-living-in-rural-and-urban-areas World Health Organization. (2002). Active ageing: A policy framework. World Health Organization. https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/ 10665/67215/WHO_NMH_NPH_02.8.pdf? sequence=1&isAllowed=y World Health Organization. (2007). Global age- friendly cities: A guide. World Health Organization. h t t p s : //a p p s .w h o . i n t / i r i s / b i t s t r e a m / handle/10665/43755/9789241547307_eng. pdf?sequence=1&isAl owed=y World Health Organization. (2011). World report on disability. World Health Organization. (2017). Global strategy and action plan on ageing and health. World Health Organization. https://apps.who.int/iris/ handle/10665/329960 Yue, Y., Yang, D., Owen, N. in Van Dyck, D. (2022). The built environment and mental health among older adults in Dalian: The mediating role of perceived environmental attributes. Social Science & Medicine, 311, 115333. https://doi.org/10.1016/j. socscimed.2022.115333 314 ZNANSTVENI POVZETEK 315 dr. Živa Lavriša, dr. Hristo Hristov, prof. dr. Igor Pravst Inštitut za nutricionistiko VNOS HRANIL V POPULACIJI STANOVALCEV DOMOV STAREJŠIH OBČANOV: REZULTATI RAZISKAVE NUTRICARE Povzetek Dodatno pozornost bi bilo potrebno nameniti vsebnosti maščob v obrokih stanovalcev DSO ter Starejši odrasli, ki prebivajo v Domovih starejših vključevanju več kompleksnih ogljikovih hidratov v občanov (DSO), so še posebej ranljiva skupina dnevno prehrano, še posebej prehranskih vlaknin. v smislu prehranske preskrbljenosti. V raziskavi Nutricare smo ocenili povprečne običajne Ključne besede: starejši odrasli, dom starejših hranilne vnose (HV) na vzorcu 317 udeležencev, občanov, vnos hranil, hranilni vnos, hranila starih 65-101 let, iz 20 slovenskih DSO, ki so poročali dva 24-urna priklica jedilnika prejšnjega dne in vprašalnik o pogostosti uživanja hrane. Nad- in pod-poročevalci so bili izključeni z Goldbergovo metodo, običajni dnevni HV pa je bil izračunan z Multiple Source metodo. HV smo primerjali z ESPEN smernicami (Volkert idr., 2022) in nacionalnimi Referenčnimi vrednostmi za vnos hranil (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2020). Povprečni dnevni energijski vnos (EV) je znašal 2177 kcal; 57 % udeležencev ni dosegalo priporočenega dnevnega EV 30 kcal/kg telesne mase (TM). Povprečni dnevni vnos beljakovin je znašal 1,1 g/kg TM; 92 % udeležencev je imelo dnevni vnos maščob višji od 30 % dnevnega EV, 98 % pa je zaužilo več kot 10 % dnevnega EV iz sladkorja. Povprečni dnevni vnos prehranskih vlaknin je znašal 19,8 g na dan; 88 % udeležencev je zaužilo manj kot 25 g prehranskih vlaknin dnevno, kolikor je minimalno priporočeno za normalno odvajanje. Prehranske strategije za prebivalce DSO bi se morale usmeriti v zagotavljanje zadostnega dnevnega EV z ustreznim vnosom beljakovin ob upoštevanju zdravstvenega stanja posameznikov. 316 NUTRIENT INTAKES IN LITERATURA SLOVENIAN POPULATION Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Referenčne OF NURSING HOME vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. https:// www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ RESIDENTS: RESULTS referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf OF NUTRICARE STUDY Volkert, D., Beck, A. M., Cederholm, T., Cruz-Jentoft, A., Hooper, L., Kiesswetter, E., Maggio, M., Raynaud-Simon, A., Sieber, C., Sobotka, L., van Asselt, D., Wirth, R. in Bischoff, S. C. (2022). Abstract ESPEN practical guideline: Clinical nutrition and hydration in geriatrics. Clinical nutrition (Edinburgh, Scotland), 41(4), 958–989. https://doi. Elderly, living in nursing homes (NH) are particularly org/10.1016/j.clnu.2022.01.024 vulnerable in terms of nutrition. The Nutricare study assessed mean usual daily nutrient intake (NI) on a sample of 317 participants, aged 65-101 years, from 20 NH across Slovenia who reported two 24h dietary recal s and food frequency questionnaire. Mis-reporters were excluded by Goldberg cut-off method and usual daily NI were determined by Multiple Source Method. NI were compared to ESPEN guidelines (Volkert idr., 2022) and national reference values (NIJZ, 2020). Daily energy intake (EI) was 2,177 kcal. 57% of participants did not meet recommended daily EI 30 kcal/kg body mass (BM). Daily protein intake was 1.1 g/kg BM. 92% of participants had daily fat intake above 30% of EI and 98% consumed more than 10% of daily EI from sugar. Daily dietary fibre intake was 19.8 g. 88% of participants consumed less than 25 g dietary fibre daily, required for normal laxation. Dietary strategies for NH residents should focus on providing adequate daily EI with appropriate protein intake considering individuals’ health status. Additional attention should be paid to fat content of meals and including more complex carbohydrates to the daily diet, particularly dietary fibre. Keywords: elderly, nursing home, nutrient intake, dietary intake, nutrients 317 STROKOVNI POVZETKI 318 Tjaša Knific, Martina Horvat, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje INTEGRACIJA GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH - SKUPNOSTNI PRISTOP K PREPREČEVANJU PADCEV STAREJŠIH SLOVENCEV Povzetek delavcev za najpogostejšimi geriatričnimi sindromi, kot so padci. Na projektu bo razvit enoten nabor UVOD: Potrebe po zdravstvenih storitvah v Sloveniji orodij za sistematično prepoznavanje in odkrivanje naraščajo s staranjem prebivalstva. Pogostejši padcev. Dodatno bomo usposobili obstoječe so multimorbidni bolniki s povečano potrebo po zdravstvene, socialne delavce in laično javnost za rehabilitaciji in paliativni oskrbi (Organisation for uporabo novih digitalnih orodij, ki bodo obravnavo Economic Co-operation and Development [OECD] približala slehernemu uporabniku. in European Observatory, 2019). Poleg povečane obolevnosti s starostjo narašča tudi pojavnost RAZPRAVA: Ob zaključku projekta bo izvedena padcev pri starejših (World Health Organisation evalvacija uporabljenih metod usposabljanj, [WHO], 2021). Umrljivost starejših zaradi padcev izdelanih digitalnih orodij, predlaganih kliničnih je v Sloveniji 2,5- krat večja kot v državah EU poti in poti pacienta. Na podlagi zaključkov (Rok Simon, 2020). Vzpostavitev skupnostnega projekta bomo predlagali sistemske spremembe pristopa k zdravju je eden od učinkovitih načinov na področju preprečevanja padcev doma živečih za reševanje ranljivosti starejše populacije starejših, s katerimi se bo preventivna obravnava (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2018). približala pacientovemu domu. METODE: Projekt Integracija geriatrične oskrbe ZAKLJUČEK: Projekt bo z načrtovanimi aktivnostmi starejših uresničuje obstoječo zavezo Dekadi prispeval k enakopravnemu dostopu starejših do staranja SZO in Resoluciji o nacionalnem planu kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, ter zdravstvenega varstva 2016 – 2025 »Skupaj za prispeval k deinstitucionalizaciji starejših. družbo zdravja«. Ključne besede: geriatrična oskrba, padci, REZULTATI: Do sistemske ureditve celostne skupnostni pristop, aktivno staranje geriatrične oskrbe v slovenskem zdravstvenem sistemu in v drugih relevantnih okoljih ter do vzpostavitve integriranega podiplomskega izobraževanja s področja geriatrije, je zaradi navedenih potreb potrebno čimprej začeti izobraževati širši nabor zdravstvenih in socialnih 319 INTEGRATED GERIATRIC CARE - A COMMUNITY APPROACH TO PREVENTING FALLS OF ELDERLY SLOVENIAN Abstract DISCUSSION: At the end of the project, an evaluation of the used training methods, the INTRODUCTION: The need for health services developed digital tools, the proposed clinical in Slovenia is increasing with the aging of the pathways and patient pathways will be carried population. Multimorbid patients with an increased out. Based on the conclusions of the project, we need for rehabilitation and pal iative care are will propose systemic changes in the field of fall more common (OECD and European Observatory, prevention for the home living elderly, which will 2019). In addition to increased morbidity, the bring preventive treatment closer to the patient’s incidence of fal s in the elderly also increases with home. age (WHO, 2021). The mortality of the elderly due to fal s is 2.5 times higher in Slovenia than in other CONCLUSION: With the planned activities, the EU countries (Rok Simon, 2020). Establishing a project will contribute to equal access, quality and community approach to health is one of the most safety of health services, and will contribute to effective ways to address the vulnerability of the the deinstitutionalization of the elderly. elderly population (NIJZ, 2018). Keywords: geriatric care, fal s, community METHODS: Project Integration of geriatric care of approach, active aging the elderly realizes the existing commitment to the WHO Decade of healthy aging and the Resolution on the Slovenian national Health Care Plan 2016- 2025 “Together for a Health Society”. RESULTS: Until the systemic arrangement of integrated geriatric care in the Slovenian health system and in other relevant environments and the establishment of integrated postgraduate education in the field of geriatrics, due to the above needs, it is necessary to start training a wider range of health and social workers for the most common geriatric syndromes, such as fal s, as soon as possible. The project will develop a uniform set of tools for the systematic identification and detection of fal s. We will additional y train existing health and social workers and the lay public in the use of new digital tools that will bring treatment closer to all patients. 320 LITERATURA Organisation for Economic Co-operation and Development in European Observatory on Health Systems and Policies. (2019). State of Health in the EU. Paris, OECD Publishing. Pahor, M. (ur.). (2018). Zdrava skupnost. Priročnik za razvoj skupnostnega pristopa k zdravju. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp- content/uploads/2022/07/prirocnik_zdrava_ skupnost_low_res_0.pdf Rok Simon, M. (2020). Padci starejših odraslih- naraščajoči problem javnega zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. World Health Organisation. (2021). Step safely: strategies for preventing and managing falls across the life-course. 321 Monika Robnik Levart, Andreja Mezinec, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Nacionalni inštitut za javno zdravje JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V MEDSEKTORSKIH POLITIKAH NA PODROČJU AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI Povzetek 2023 je bilo pripravljeno osmo skupno poročilo aktivnosti na področju staranja v letu 2022. UVOD: Staranje je presečna in povezovalna tema Nacionalni nivo skrbi predvsem za koordinacijo številnih delovnih področij Nacionalnega inštituta aktivnosti in povezovanjem ter vključevanjem za javno zdravje (NIJZ). Slednji s svojimi aktivnostmi različnih deležnikov na nacionalni ravni, predvsem krepi raziskovanje, povezovanje in ozaveščanje medsektorsko in multidisciplinarno. Vključuje se o pomenu in razumevanju področja staranja in tudi v razprave o področju AZS mednarodno. demografskih sprememb znotraj NIJZ-ja in širše. Ključno je medsektorsko in multidisciplinarno ZAKLJUČEK: OE NIJZ bodo še naprej nadaljevale povezovanje, sodelovanje ter vključevanje svoje aktivnosti na vzdrževanju in povezovanju različnih deležnikov. mreže regijskih deležnikov, ki delujejo na področju staranja na regijskih in lokalnih ravneh. METODE: V izvajanju prenosa metodologije Na nacionalnem nivoju se bodo začrtane AZS aktivnega in zdravega staranja (AZS) na regionalno aktivnosti in naloge redno nadaljevale. raven je bilo v letih 2015 in 2016 vključenih vseh devet območnih enot (OE). Te so vzpostavile Ključne besede: javnozdravstveni pristopi in vzdržujejo mreže z deležniki, ki delujejo na v medsektorskih politikah, aktivno in zdravo področju staranja ne regijskih in lokalnih ravneh. staranje, sodelovanje, poročilo aktivnosti na OE z nacionalnim nivojem sodelujejo na sestankih področju staranja in si medsebojno prenašajo informacije. Predvsem na nacionalnem nivoju NIJZ sodeluje tudi širše, z vključevanjem relevantnih sektorjev. Prav tako je NIJZ sam prepoznan kot pomemben deležnik na področju AZS nacionalno in mednarodno. REZULTATI: NIJZ je v okviru rednega programa z nacionalne ravni uspešno prenesel metodologijo dela z deležniki na področju staranja na regionalno raven. Devet OE pod okriljem nacionalne ravni že osem let podaja pomen področju AZS. V letu 322 PUBLIC HEALTH APPROACHES IN INTERSECTORAL POLICIES IN THE FIELD OF ACTIVE AND HEALTHY AGING IN SLOVENIA Abstract CONCLUSION: OE NIJZ will continue their activities on maintaining and connecting the network of INTRODUCTION: Aging is a cross-cutting and regional stakeholders working in the field of aging unifying topic of many work areas of the National at the regional and local levels. At the national Institute of Public Health (NIJZ). With its activities, level, the planned AZS activities and tasks will the latter strengthens research, integration and continue regularly. awareness of the importance and understanding of the field of aging and demographic changes Keywords: public health approaches in within NIJZ and beyond. Cross-sectoral and intersectoral policies, active and healthy ageing, multidisciplinary integration, cooperation and the col aboration, report on activities in the field inclusion of various stakeholders is crucial. of aging METHODS: In 2015 and 2016, al nine regional units (OE) were involved in the implementation of the transfer of the methodology of active and healthy aging (AZS) to the regional level. These have established and maintain stakeholder networks in the field of aging at regional and local levels. OEs with the national level participate in meetings and exchange information with each other. Above al , at the national level, NIJZ also cooperates widely, with the inclusion of relevant sectors. NIJZ itself is also recognized as an important stakeholder in the field, national y and international y. RESULTS: Within the framework of the regular program, NIJZ successful y transferred the methodology of working with stakeholders in the field from the national level to the regional level. Nine OEs under the national level have been giving importance to the field of AZS for eight years. In 2023, the eighth report on activities in the field of AZS in 2022 was prepared. The national level takes care of the coordination of activities and the inclusion of various stakeholders at the national level, especial y cross-sectoral and multidisciplinary. It also participates in discussions on the field international y. 323 Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Nacionalni inštitut za javno zdravje OBELEŽITEV EVROPSKEGA DNE MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI KOT NAPOVENIK AKCIJE “POKLONI ČAS POLEPŠAJ DAN” Povzetek ZAKLJUČEK: V reševanje izzivov, ki se dogajajo okoli nas, na področju AZS morajo biti vključene UVOD: Slovenija se, tako kot druge evropske vse generacije. NIJZ je v sklopu skupine (JZvMSP) države, sooča z intenzivnim staranjem prebivalstva. skupaj s partnerji pripravil najavo akcije »Pokloni Spreminjajo se tudi deleži posameznih generacij, čas polepšaj dan«, ki se bo prvič izvedla 1 oktobra, kar vse bolj spreminja razmerja in odnose med na mednarodni dan starejših. Namen akcije njimi. Omenjene spremembe so postale izrazitejše je vzpodbuditi povezovanje generacij s tremi med pandemijo covid-19. Vsaka generacija ima in izhodišči: (1) Medsektorskem povezovanju v mora v družbi imeti svoje pravo mesto. Le vse posamezni lokalni skupnosti (2) Medgeneracijsko generacije skupaj pa lahko prispevajo k napredku sodelovanje, povezovanje različnih generacij (3) in dostojnemu življenju za vse. Kulturni pridih v katerem je v ospredju knjiga. METODE: V izvajanje izvedbe obeležitve Ključne besede: medgeneracijska solidarnost, evropskega dne medgeneracijske solidarnosti javnozdravstveni pristopi v medsektorskih (EDMS) je bilo vključenih 11 partnerjev, ki jih je politikah, aktivno in zdravo staranje, akcija NIJZ prepoznal kot podpornike akcije, z vsemi pokloni čas polepšaj dan devetimi območnimi enotami. Znotraj NIJZ je komunikacija potekala s pomočjo sodelavcev, ki pokrivajo področje Javno zdravje v medsektorskih politikah (JZvMSP) na teme staranja, programa Slovenske mreže Zdravih šol in Zdravje v vrtcu ter programa Zdrava mesta. Vsi vključeni imajo vzpostavljene mreže z deležniki, ki delujejo na predhodno omenjenih področjih na vseh ravneh. REZULTATI: NIJZ je v okviru skupine JZvMSP na teme staranja pripravil skupaj s partnerji obeležitev 29. aprila EDMS. Slednja je obeležena v obliki spletne novice. Aktivnost je bila predstavljena tudi v uradu predsednice RS Nataše Pirc Musar. 324 CELEBRATION OF THE EUROPEAN DAY OF INTERGENERATION SOLIDARITY AS AN ANNOUNCEMENT OF CAMPAIGN “POKLONI ČAS POLEPŠAJ DAN” Abstract CONCLUSION: All generations shuld be involved in solving the chal enges that are happening INTRODUCTION: Slovenia, like other European around us in the field of AZS. NIJZ, as part of the countries, is facing an intensive aging of the group, together with its partners, prepared the population. The shares between generations announcement of the campaign „Pokloni čas, are also changing, which is increasingly changing polepšaj dan“, which will be held for the first the relationships between them. The mentioned time on 1st October 2023, the International Day changes became more pronounced during the of the Elderly. The purpose of the campaign is to covid-19 pandemic. Each generation should have encourage the connection of generations with: (1) its place in society. Only all generations together Cross-sector connection in each local community can contribute to progress and a decent life for al . (2) Intergenerational cooperation and (3) a cultural aspect in which the book is in the foreground. METHODS: 11 partners recognized by NIJZ as supporters of the campaign were involved in Keywords: public health approaches in the implementation of the European Day of intersectoral policies, active and healthy ageing, Intergenerational Solidarity (EDMS), with all nine intergenerational solidarity, campaign ˝Pokloni regional units. Within NIJZ, communication took čas, polepšaj dan˝ place with the help of col eagues who cover the the topics of aging, the Slovenian Network of Healthy Schools and Kindergarten programs, and the Healthy Cities program. All those involved have established networks with stakeholders that work in the areas at all levels. RESULTS: On 29th April 2023, NIJZ prepared together with its partners a commemoration on EDMS. Therefore, online news has been prepared. The activity was also presented in the office of the President of the Republic of Slovenia Nataša Pirc Musar. 325 ZDRAV A S V T S VEN VE I N PO P D O A D T A K T I K IN I N N I F N O F R O M R A M T A I T KA A V ZDRAV A S V T S VEN VE E N M E SI S ST S EM T U EM ZNANSTVENA PRISPEVKA 327 mag. Živa Rant1, Jure Janet1, Hajdi Kosednar1, doc. dr. Dalibor Stanimirović2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo ZNAČILNOSTI IN DINAMIKA UPORABE KLJUČNIH REŠITEV EZDRAVJA V ČASU PANDEMIJE COVID-19 IN OBDOBJU PO NJEJ Povzetek podpora za uporabnike rešitev eZdravja znatno narasla, še posebej v letu 2021. Visok delež Celovita digitalna preobrazba je ena izmed uporabe digitalnih rešitev dokazuje, da je NIJZ v temeljnih sprememb, ki naj bi pripomogle k zadnjih letih uspel v zadostni meri uskladiti želje in uspešnejšemu spopadanju slovenskega zdravstva interese večine deležnikov znotraj zdravstvenega s številnimi izzivi. Digitalne rešitve eZdravja v sistema ter doseči konsenz okrog funkcionalnosti Sloveniji so v času epidemije covid-19 dosegle in vsebine rešitev eZdravja. skokovit razvoj. V prispevku predstavljamo analizo funkcionalnosti in uporabe Portala za paciente Ključne besede: eZdravje, Portal za paciente zVEM, Centralnega registra podatkov o pacientu zVEM, Centralni register podatkov o pacientu, in storitve Pomoč in podpora za uporabnike Pomoč in podpora za uporabnike, digitalna rešitev eZdravja. Z metodologijo študije primera preobrazba zdravstva smo želeli ugotoviti, kako je epidemija covid-19 vplivala na njihov razvoj in uporabo. Analiza je bila izvedena na podlagi različnih virov ter dejanskih statističnih podatkov o uporabi rešitev eZdravja. Zaradi večje verodostojnosti in konsistentnosti raziskovalnih ugotovitev so bili v raziskavo vključeni še strokovnjaki z NIJZ, ki upravljajo z rešitvami eZdravja na nacionalni ravni. Rezultati raziskave so pokazali, da sta največji preskok doživeli rešitvi Portal za paciente zVEM in Centralni register podatkov o pacientu. Njuna uporaba in število dokumentov sta v letih 2020 in 2021 narasli za nekajkrat, predvsem zaradi možnosti izpisa rezultatov testiranj in cepljenj proti covid-19 ter Evropskega digitalnega kovidnega potrdila. Zaradi hitrosti uvajanja novih digitalnih rešitev in novih dokumentov, je tudi uporaba storitve Pomoč in 328 CHARACTERISTICS AND DYNAMICS OF THE USE OF KEY EHEALTH SOLUTIONS DURING THE COVID-19 PANDEMIC AND THE PERIOD AFTER Abstract Keywords: eHealth, Patient Portal zVEM, Central Registry of Patient Data, Service Desk, The comprehensive digital transformation is digital transformation of healthcare one of the fundamental changes that should help the Slovenian healthcare system to cope more successful y with many chal enges. Digital eHealth solutions in Slovenia have achieved rapid development during the COVID-19 epidemic. In this paper, we present an analysis of the functionality and use of the zVEM Patient Portal, the Central Registry of Patient Data, and the Service Desk for eHealth solutions. Using the case study research methodology, we wanted to find out how the COVID-19 pandemic affected their development and use. The analysis was carried out on the basis of various sources and actual statistical data on the use of eHealth solutions. Due to greater credibility and consistency of research findings, experts from the NIJZ, who manage eHealth solutions at the national level, were also included in the research. The results of the research showed that the zVEM Patient Portal and the Central Registry of Patient Data experienced the greatest leap. Their use and the number of documents increased several times in 2020 and 2021, mainly due to the possibility of printing the results of tests and vaccinations against COVID-19 and the European digital covid certificate. Due to the rapid introduction of new digital solutions and new documents, the use of the Service Desk for eHealth solutions has also grown significantly, especial y in 2021. The high uptake of digital solutions demonstrates that the NIJZ has been able to sufficiently align the wishes and interests of most stakeholders within the healthcare system and to build consensus around the functionality and content of eHealth solutions in recent years. 329 1 UVOD narediti na novo. Posebno sta se razvili rešitvi Portal za paciente zVEM in Centralni register Učinkovita in celovita digitalna preobrazba podatkov o pacientu (CRPP). Njuna uporaba se je slovenskega zdravstvenega sistema je ena izmed povečala za več kot desetkrat. Pojavile so se velike temeljnih sprememb, ki naj bi pripomogle k težave pri uporabi teh rešitev, saj se je pokazalo, uspešnejšemu spopadanju s številnimi izzivi, da je digitalna pismenost tako zdravstvenih ki se nahajajo pred slovenskim zdravstvom. delavcev, kot tudi pacientov, zelo slaba. Da bi Izkušnje razvitih držav kažejo (Arcury idr., 2020; bila uporaba novih rešitev sploh mogoča, smo Bokolo, 2021), da imajo uspešno izvedeni projekti okrepili delovanje svetovalcev v Centru za pomoč digitalizacije zdravstva izjemno velik strateški uporabnikom, ki zagotavljajo storitev Pomoč in pomen za nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema, podpora za uporabnike rešitev eZdravja. kažejo pa tudi širše implikacije v smeri povečanja V prispevku bomo podrobneje predstavili opis družbene blaginje in gospodarske rasti (European Portala za paciente zVEM, CRPP in rešitve Pomoč Commission, 2018). in podpora za uporabnike rešitev eZdravja, analizo Slovenija ima glede na druge države zdravstveno njihovega razvoja, funkcionalnosti in podatke o informatiko dobro razvito, saj Evropska komisija uporabi. v okviru raziskave Digital Economy and Society Index Report 2019 (DESI, 2019) uvršča Slovenijo na 2 METODE šesto mesto na področju eZdravja v EU. To kažejo tudi najvišje nagrade v Sloveniji, ki smo jih prejeli za rešitve: eRecept nagrado Informacijska jagoda V prispevku predstavljamo analizo funkcionalnosti za najboljši dosežek na področju informacijske in uporabe Portala za paciente zVEM, CRPP in družbe leta 2017, zVEM nagrado za tekoče dosežke rešitve Pomoč in podpora za uporabnike rešitev na področju informacijske družbe za leto 2022, za eZdravja. Z raziskavo smo želeli odgovoriti na mobilno aplikacijo zVEM eNagrado za leto 2022. vprašanje, kako je epidemija covid-19 vplivala na razvoj in uporabo teh rešitev. Gre za primer Projekt digitalizacije slovenskega zdravstva agilnega razvoja rešitev, ki so se pospešeno (eZdravje), ki sledi nacionalnim in evropskim razvijale v času covida-19, kar kaže na to, da je usmeritvam, je bil eden ključnih dolgoročnih ciljev bila epidemija s tega vidika posebna priložnost za javnega sektorja v Sloveniji. Upravljanje digitalnih razvoj. Dodali smo še analizo podatkov v letu po rešitev, ki so nastale v sklopu projekta eZdravje, epidemiji. Za raziskavo smo uporabili metodologijo je konec leta 2015 prevzel Nacionalni inštitut za študije primera (Kljajić, 2021; Yin, 2018), ki je javno zdravje (NIJZ). Do takrat je projekt eZdravje vključevala poglobljeno študijo področja in njeno vodilo Ministrstvo za zdravje, velik delež zagonskih kritično analizo. Analiza je bila izvedena na podlagi sredstev pa je bil zagotovljen iz Evropskega pregleda literature s tega področja (W. L. Lee socialnega sklada. Digitalne rešitve eZdravja v idr., 2022), projektne dokumentacije in tehničnih Sloveniji so v času epidemije covid-19 dosegle specifikacij rešitev zVEM, CRPP in Pomoč in nesluten razvoj. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, podpora za uporabnike eZdravja, na podlagi da je informatika v zdravstvu v zadnjih treh letih opazovanj, izkušenj ter strokovnega mnenja napredovala toliko, kot bi v običajnih razmerah v strokovnjakov na NIJZ, ki upravljajo z rešitvami desetih letih. Ogromen napredek je opazen tudi pri eZdravja, in dejanskih statističnih podatkov o rešitvah eZdravja v Sloveniji. Pri tem pa leti 2020 in uporabi iz administratorskega modula rešitev 2021 močno izstopata. Razmere zaradi epidemije (Nacionalni inštitut za javno zdravje [NIJZ], 2021). covid-19 so zahtevale, da je bilo potrebno vse nadgradnje razviti v čim krajšem času. Za nekatere rešitve smo lahko uporabili že obstoječe rešitve s prilagoditvami, nekatere rešitve je bilo potrebno 330 Analiza funkcionalnosti in uporabe spletnega in do storitev eZdravja preko ene vstopne točke. portala zVEM in CRPP, v smislu pregleda literature Dostopen je na spletni strani https://zvem. s tega področja ter projektne dokumentacije in ezdrav.si/ (NIJZ, 2023). Po prijavi lahko uporabnik tehničnih specifikacij spletnega portala zVEM in pregleduje svoje podatke in podatke svojih otrok CRPP, je bila izvedena v prvi polovici leta 2021. do petnajstega leta starosti. Pregleduje podatke Strukturirani razgovori s strokovnjaki NIJZ in o receptih, izdanih zdravilih, napotnice, naročila pridobitev statističnih podatkov iz poslovnih in na zdravstvene storitve, izvide, odpustna pisma, administratorskih modulov pa so bili izvedeni povzetek podatkov o pacientu. V epidemiji so v obdobju od junija do decembra 2021 in v prvi bili posebej pomembi podatki o rezultatih testov polovici 2023 (za leto 2022). Analiza za rešitev covid-19 in izpis Evropskega digitalnega kovidnega Pomoč in podpora za uporabnike eZdravja potrdila (EU DCP). Prvi izpis digitalnega potrdila je bila izvedena v prvi polovici leta 2022. o cepljenju na osnovi podatkov cepiteljev je bil Strukturirani razgovori s strokovnjaki NIJZ in možen že 19. 3. 2021, izpis EU DCP 24. 6. 2021. pridobitev statističnih podatkov iz poslovnih in Od 13. 7. 2021 je na voljo aplikacija zVEM tudi na administratorskih modulov pa so bili izvedeni mobilnih telefonih, aplikacija za preverjanje EU v obdobju od aprila do julija 2022 in v prvi DCP za mobilne naprave pa od 5. 8. 2021 (Rant polovici 2023. Sinteza ugotovitev iz literature, idr., 2022). uporabniških funkcionalnosti, statističnih poročil ter stališč strokovnjakov z NIJZ in Centra za Izvajalci zdravstvene dejavnosti (IZD) pošiljajo pomoč uporabnikom rešitev eZdravja omogoča izvide, odpustna pisma in podatke za povzetek oblikovanje verodostojnih in na preverljivih podatkov o pacientu (PPoP). Iz zbirk podatkov podatkih temelječih zaključkov glede izpostavljenih v okviru eZdravja se polnijo podatki o receptih raziskovalnih ciljev. (eRecept), napotnicah, naročilih (eNaročanje) in cepljenjih (eRCO). Podatki o zavarovanjih se prenašajo iz zbirk ZZZS-ja. Demografski podatki 3 REZULTATI se prenašajo iz Registra pacientov in prostorskih enot (RPPE), ki se ažurira iz Centralnega registra 3.1 Portal za paciente zVEM prebivalcev (CRP) in Geodetske uprave RS. Pacient sam prispeva izjave volje in se lahko naroča na Največji razvoj v zadnjih dveh letih je doživela cepljenje (slika 1). rešitev Portal za paciente zVEM – zdravje vse na enem mestu (Stanimirović, 2021). Portal zVEM je osrednje stičišče rešitev eZdravja za paciente in je z vidika pacienta pomemben mejnik v zgodovini slovenskega zdravstva. Z vidika pacienta je razvoj in vzpostavitev Portala za paciente zVEM zagotovo ena izmed večjih pridobitev v zadnjih desetletjih. Tehnično je bila rešitev vzpostavljena ob zaključku projekta eZdravje novembra 2015. Polna uporaba z možnostjo registracije je bila zagotovljena v začetku leta 2017 (Rant idr., 2018). V času epidemije covid-19 je doživel ogromen razvoj in je prevzel pomembno vlogo ozaveščanja prebivalcev. Dostop do vseh funkcionalnosti je možen preko sistema SI-PASS s kvalificiranim digitalnim potrdilom ali smsPASS-om. Portal zVEM uporabnikom omogoča varen in zanesljiv dostop do njihovih podatkov v zbirkah eZdravja 331 Slika 1: Prikaz podatkov v Portalu za paciente zVEM Vse te podatke lahko pacient sam vidi preko 3.3 Podatki o uporabi Portala portala zVEM, njegov lečeči zdravnik pa v svojem za paciente zVEM informacijskem sistemu. Tako pacientom ni več potrebno prenašati izvidov med različnimi izvajalci Portal za paciente zVEM se je začel pospešeno zdravstvene dejavnosti. Posebej pomembno je, uporabljati v začetku leta 2017, zelo velik skok da imajo vse te zbirke enolični identifikator, ZZZS je uporaba dosegla v letih 2020 in še posebej številko, kar omogoča povezljivost podatkov. 2021 z možnostjo izpisa rezultatov testiranj in cepljenj proti covid-19 in Evropskega digitalnega 3.2 zVEM plus - portal zVEM za izvajalce kovidnega potrdila. Decembra 2020 smo začeli zdravstvene dejavnosti na portalu objavljati mikrobiološke izvide iz CRPP, ki vključujejo tudi rezultate hitrih in PCR testov Zaradi velikih potreb za hitro ukrepanje smo na covid-19. S tem se je začela hitra rast števila portal za paciente nadgradili z različico za izvajalce uporabnikov na portalu. Število registriranih zdravstvene dejavnosti (IZD). Ta omogoča zajem uporabnikov je več let ostajalo na relativno nizki podatkov in njihovo obdelavo, oddajo poročil, ravni, dokler ni postal portal pomembno orodje za ki jih morajo pošiljati IZD za tiste IZD, ki za to ne pridobivanje dokumentov v povezavi z zdravjem uporabljajo svojega informacijskega sistema. S in covid-19. Pomembno povečanje je zaslediti z tem smo zagotovili izdajanje EU DCP v lekarnah, na možnostjo izpisa EU DCP junija 2021 in z aplikacijo cepilnih mestih in pri drugih IZD, naročanje oseb na zVEM za pametne telefone avgusta 2021 (slika 2). cepljenje protu covid-19, pregledovanje čakalnih V letu 2021 se je število registriranih uporabnikov seznamov na cepljenje, vnašanje rezultatov portala zVEM povečalo več kot devetkrat in je covid-19 testov, pregledovanje seznamov konec leta 2021 doseglo 409.900. V letu 2022 testiranih na covid-19, in druge aktivnosti IZD. število registriranih uporabnikov še vedno narašča, Možnosti se neprestano dodajajo. Konec leta vendar precej počasneje (slika 2). 2021 ga je uporabljalo že 101.581 uporabnikov, maja 2023 pa 102.180. 332 Slika 2: Naraščanje števila registriranih uporabnikov Portala za paciente zVEM po letih 500.000 455.229 450.000 409.900 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 44.296 50.000 24.025 35.820 29 10.412 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Tudi število edinstvenih obiskov na portalu zVEM certifikatih o cepljenju proti covid-19, še posebno je v letu 2021 eksponentno naraslo, konec leta pa možnosti izpisa EU DCP julija 2021. Velik obisk v doseglo 23.975.212 in je skoraj 13-krat tolikšen primerjavi z letom 2020 beležimo tudi v letu 2022, kot v letu 2020. Eksponentna rast je posledica čeprav se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za predvsem uvedbe potrdil o testiranjih in tretjino (slika 3). Slika 3: Število edinstvenih obiskov Portala za paciente zVEM po letih 30.000.000 25.000.000 23.975.212 20.000.000 15.458.382 15.000.000 10.000.000 5.000.000 1.883.854 669 262.012 548.512 768.255 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 3.4 Centralni register podatkov o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega o pacientu (CRPP) varstva (ZZPPZ), 2001). Dostopanje do podatkov v CRPP določa Pravilnik o pooblastilih za obdelavo Podatki, ki se prikazujejo preko portala zVEM, se podatkov v Centralnem registru podatkov o berejo iz CRPP. CRPP je v tem času najkompleksnejši pacientih (Ministrstvo za zdravje, 2021). javni informacijski sistem v Sloveniji. CRPP je zbirka podatkov eZdravja o pacientih s stalnim CRPP sestavljajo Register pacientov in prostorskih ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. enot (RPPE), zdravstveni dokumenti in povzetek Podatki v CRPP se obdelujejo zato, da se izvajalcem podatkov o pacientu PPoP (angl. Patient Summary, omogoči dostop do podatkov, izmenjava podatkov slika 1). Demografski podatki v RPPE se polnijo za izvajanje zdravstvene oskrbe in mrliško iz Centralnega registra prebivalcev (CRP) in pregledne službe ter z namenom ažuriranja Geodetske uprave RS. podatkov zdravstvene dokumentacije (»Zakon 333 3.5 Podatki o uporabi CRPP Pošiljanje podatkov v CRPP je obvezno po Zakonu Podatki o številu dokumentov v CRPP kažejo na o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega velik skok leta 2020 in nadaljnjo eksponentno varstva (»ZZPPZ«, 2001). Izvajalci zdravstvene rast v letu 2021. Konec leta 2021 je število dejavnosti so po ZZPPZ obvezni uporabniki CRPP. dokumentov v CRPP doseglo 129.010.388. Hitra Podatke pošiljajo vsi javni zdravstveni zavodi. rast se je nadaljevala tudi v letu 2022, ko je število Podatke pošiljajo tudi koncesionarji in zasebniki dokumentov preseglo 182.000.000 (slika 4). brez koncesije. Slika 4: Število dokumentov v CRPP po letih 200.000.000 182.173.650 150.000.000 129.010.388 100.000.000 53.294.237 50.000.000 15.201.309 9.411.132 3.180.704 6.436.900 0 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 3.6 Storitev Pomoč in podpora za Splošna podpora vsem uporabnikom rešitev uporabnike rešitev eZdravja eZdravja je namenjena zdravstvenim delavcem, administrativnemu osebju, informatikom, Storitev Pomoč in podpora za uporabnike rešitev ponudnikom programskih rešitev, pacientom in eZdravja je bila zamišljena že v prvih strateških vsem drugim uporabnikom rešitev eZdravja, ki dokumentih na področju eZdravja. Od prenosa želijo prijaviti motnje v delovanju, potrebujejo eZdravja na NIJZ konec leta 2015 postaja njena pomoč ali zahtevajo informacije v zvezi z vloga vse večja. Še posebej se je to izkazalo delovanjem rešitev eZdravja. Podpora pri priklopu v času epidemije covid-19, ko običajni načini v zNET izvaja pomoč izvajalcem zdravstvene usposabljanja uporabnikov in reševanja zahtevkov dejavnosti pri postopku vključitve v varno niso bili mogoči, razvoj informacijskih rešitev zdravstveno omrežje zNET. Storitev elektronskega eZdravja pa je naredil izrazit preskok. naročanja na zdravstvene storitve pomaga Center za pomoč uporabnikom zagotavlja pomoč pacientom pri elektronskem naročanju (Rant idr., za skoraj trideset rešitev eZdravja. Ima tri osnovne 2023). naloge: Uporabniki dostopajo do pomoči preko spletnega – splošna podpora vsem uporabnikom rešitev obrazca na spletni strani, preko sporočil po eZdravja, elektronski pošti ali s telefonskim klicem za vse – podpora pri priklopu v zNET, rešitve eZdravja, za pomoč pri e-naročanju in za zNET. Na spletni strani https://podpora.ezdrav. – elektronsko naročanje na zdravstvene storitve. si/pogosta-vprasanja/ so objavljeni odgovori na pogosto zastavljena vprašanja. V času epidemije covid-19 je bila storitev razširjena s podporo za vrsto novih informacijskih rešitev. 334 Podporo izvaja stalna in izkušena ekipa svetovalcev, 3.7 Podatki o uporabi Pomoči in podpore ki je specializirana za različna področja in rešitve za uporabnike rešitev eZdravja eZdravja. Svetovalci se neprestano izobražujejo – splošno in za posamezne rešitve, in se udeležujejo Podatki iz administrativnega modula kažejo, da je predavanj, usposabljanj in delavnic. Posnetki so uporaba pomoči uporabnikom v času epidemije na voljo tudi za ponoven ogled in usposabljanje covid-19 močno narasla, kasneje se je zmanjšala, novih sodelavcev. Center za pomoč uporabnikom vendar ostala še vedno dvakrat tolikšna kot pred gradi bazo znanja, vzdržuje dokumentacijo in skrbi epidemijo (slika 5). Še posebej je uporaba narasla za odgovore na pogosto zastavljena vprašanja in od maja do julija 2021 (slika 6). na spletni strani objavlja obvestila, povezana z delovanjem rešitev eZdravja, in vzdržuje semafor o delovanju rešitev. Slika 5: Podatki o uporabi pomoči uporabnikom rešitev eZdravja po letih 400.000 350.000 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 Število dogodkov Sprejeti klici Porabljen čas v minutah 2020 2021 2022 Slika 6: Podatki o uporabi pomoči uporabnikom rešitev eZdravja po mesecih v letu 2021 25.000 55.000,00 20.000 20.000,00 15.000 25.000,00 10.000 15.000,00 5.000 5.000,00 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 080 72 99 število dogodkov število sprejetih klicev pogovor + administracija porabljen čas v minutah Največji delež pri pomoči uporabnikom v letu 2021 je zahtevala pomoč pri uporabi Portala za paciente zVEM (tabela 1). 335 Tabela 1: Deleži zahtevkov v letu 2021 glede na rešitev Rešitev Delež Portal za paciente zVEM 69,06 zNET 12,50 ostalo 5,49 CRPP 5,08 eNaročanje 4,80 Register cepljenj eRCO 1,27 Varnostna shema 1,06 eRecept 0,32 IPPO 0,15 Teleradiologija 0,12 eTriaža 0,07 Telekap 0,05 Pomoč pri naročanju je najbolj narasla maja 2021, po prvem valu epidemije covid-19 (slika 7). Slika 7: Podatki o uporabi pomoči za e-naročanje v 2021 120.000 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec število sprejetih klicev porabljen čas v minutah 336 4 RAZPRAVA obrata oziroma spremenjenih primarnih ciljev uporabe zdravstvenih informacijskih sistemov Svetovna zdravstvena organizacija je v seriji v zadnjih letih, ki jim slovenska zdravstvena pomembnih raziskav (The world health report), informatika ni ažurno sledila. Zdravstveni ki so poleg ostalih dejavnikov, preučevale tudi informacijski sistemi so se namreč v tem času vpliv projektov eZdravja po svetu, prepoznala preusmerili z ozkega področja spremljanja digitalizacijo zdravstvenih sistemov kot ključni predvsem administrativnih vidikov poslovanja dejavnik za izboljšanje stanja na področju na celovito spremljanje delovanja zdravstvenega svetovnega zdravstva (World Health Organisation sistema, ki poleg administrativnih vključuje tudi [WHO], 2016). V svojem poročilu iz leta 2016 je spremljanje kliničnih in upravljavskih vidikov Svetovna zdravstvena organizacija neposredno poslovanja (Karahanna idr., 2019; Singh idr., 2020). povezala uporabo digitalnih orodij in izboljšave Na drugi strani je treba opozoriti, da obstoječi v zdravstvenem menedžmentu ter izpostavila, zdravstveni informacijski sistemi na različnih da je največja ovira učinkovitejšemu razvoju področjih ponujajo številne uporabne podatke in zdravstvenih sistemov prav pomanjkanje funkcionalnosti, ki z vidika oblikovanja ustreznih, informacijske podpore. Raziskave torej potrjujejo, z dokazi podprtih ukrepov in politik, ostajajo da imajo zdravstveni informacijski sistemi pogosto neizkoriščene. nedvomno velik potencial, kljub temu pa se v praksi Rezultati raziskave so pokazali, da je imela izgradnja zdravstvenih informacijskih sistemov epidemija covid-19 velik vpliv na razvoj in uporabo ter zbiranje, urejanje, analiza in predstavitev Portala za paciente zVEM in CRPP ter storitve zdravstvenih podatkov srečujejo z velikimi težavami Pomoč in podpora za uporabnike rešitev eZdravja. (Katehakis, 2018; Kumar idr., 2018; Wildenbos idr., 2017). Zbrani podatki so zaradi svoje netočnosti, Med epidemijo covid-19 je uporaba rešitev eZdravja zastarelosti in nepovezanosti s prednostnimi skokovito narasla in se na nekaterih območjih nalogami in funkcijami zdravstvenih delavcev povečala za več kot desetkrat (Doraiswamy idr., pogosto neuporabni in ne zagotavljajo podpore 2020). Zaradi naraščajočih potreb uporabnikov in za kakovostno zdravstveno obravnavo pacientov zahtev zdravstvenega sistema (potrebe pacientov, in odločanje zdravstvenega menedžmenta potrebe javnega zdravja, potrebe izvajalcev (Turner idr., 2019; WHO, 2016). Z drugimi zdravstvene dejavnosti, potrebe zdravstvene besedami, zdravstveni informacijski sistemi politike) so bile nadgrajene številne obstoječe so pogosto podatkovno namesto operativno funkcije in razvite številne nove rešitve. Vse to usmerjeni. V času, ko se zdravstveni sistemi je predstavljalo velik pritisk na premajhno število soočajo s čezmejnimi epidemiološkimi grožnjami zaposlenih in skromne finančne vire. Slednji in vse večjimi zahtevami uporabnikov, istočasno izzivi bodo pomembno vplivali tudi na prihodnje pa so sredstva za njihovo delovanje vse bolj delovanja rešitev eZdravja, saj nadgradnje in omejena, postaja potreba po večji učinkovitosti razvoj novih rešitev zahtevajo tako začetne vse pomembnejša. Raziskave (Mitropoulos, investicijske finančne vire kot tudi dolgoročne 2021; Roder-DeWan, 2020) namreč navajajo, da finančne vire za vzdrževanje obstoječih digitalnih se kakovost posameznih zdravstvenih storitev rešitev. V zadnjem obdobju postaja kadrovski porazgubi, če se tovrstne storitve opravljajo primanjkljaj vse bolj pereča težava, ki bo poleg znotraj neučinkovitega zdravstvenega sistema. višjih finančnih sredstev zahtevala tudi bolj sistemske ukrepe na področju izobraževanja in Čeprav obstoječi zdravstveni informacijski sistemi usposabljanja posameznikov, ki bodo v prihodnjih v Sloveniji sorazmerno dobro pokrivajo poslovanje letih zagotavljali delovanje sistemov eZdravja. zdravstvenih zavodov, pa je njihov prispevek na Epidemija covid-19 je nazorno pokazala pomen področju zagotavljanja uporabnih kliničnih ter digitalizacije za slovensko zdravstvo, saj lahko z vso upravljavskih podatkov in informacij še vedno odgovornostjo trdimo, da bi brez uporabe sistema relativno omejen. Slednje je posledica vsebinskega eZdravje posamezni segmenti zdravstvenega 337 sistema dobesedno zastali (S. M. Lee in D. Lee, 5 ZAKLJUČEK 2021), velik del zdravstvenega sistema pa bi bil resno ohromljen in omejen v delovanju. Največjo škodo bi v takšni situaciji utrpeli pacienti (Guitton, Učinkovit odziv rešitev eZdravja na zahtevne 2021; Turer idr., 2021). epidemiološke razmere in ogromno rast uporabe rešitev eZdravja je pokazal, da ima Slovenija Ugotovitve izčrpne analize na področju uporabe dobro razvito, zanesljivo in skalabilno nacionalno obravnavanih, pa tudi drugih rešitev eZdravja, so infrastrukturo eZdravja. Učinkovitost in spodbudne, saj kažejo na to, da se digitalne rešitve prilagodljivost infrastrukture eZdravja v Sloveniji vse bolj uveljavljajo v vsakdanjem delovanju je bila v veliki meri dosežena zaradi prizadevanj in slovenskega zdravstva, kar je bilo v epidemioloških vlaganj v preteklih letih, na podlagi katerih so bili razmerah nepogrešljivo (Sust idr., 2020). Za vzpostavljeni osrednji gradniki eZdravja. Ti osrednji ohranitev spodbudnega razvojnega trenda ter gradniki, vključno s CRPP, Portalom za paciente še učinkovitejše uporabe sistema eZdravje v zVEM in Centrom za pomoč uporabnikom, prihodnje bi bilo potrebno na področju slovenskega predstavljajo ključne nacionalne platforme, ki so zdravstva udejanjiti nekaj prednostnih nalog: omogočile uspešno spopadanje z naraščajočimi in vse bolj raznolikimi zahtevami uporabnikov rešitev – zagotoviti dodatne vire (materialne in kadrovske) eZdravja, ki smo jim bili priča v obdobju pandemije za vzdrževanje in razvoj centralnih nacionalnih covid-19, pa tudi v današnjem času po pandemiji. sistemov eZdravja ter digitalizacijo poslovanja Centraliziran pristop k izgradnji nacionalne izvajalcev zdravstvene dejavnosti; arhitekture eZdravja se je v Sloveniji že večkrat – izboljšanje kakovosti delovanja sistemov eZdravja izkazal za zelo uporabnega, saj omogoča dober ter njihovo celovito vzdrževanje in nadgrajevanje nadzor, hitre prilagoditve in vključevanje novih v skladu z ugotovljenimi potrebami in zahtevami komponent ter celovit dostop do relevantnih zakonodaje; podatkov, zbranih na nacionalni ravni. – zagotoviti boljše sodelovanje med ključnimi deležniki na področju eZdravja in oblikovati Izkušnje zadnjih let kažejo, da rešitve eZdravja za mehanizme in telesa za reševanje vsebinskih oz. uspešen razvoj in učinkovito uporabo zahtevajo strokovno-medicinskih vprašanj; tehnološko napredno nacionalno infrastrukturo, – spodbujanje vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov, k popolnem in doslednem pošiljanju vseh pregledno obdelavo zdravstvenih podatkov z dokumentov in podatkov v CRPP (z namenom upoštevanjem načel varovanja podatkov ter oblikovanja in zagotavljanja vseh prednosti zadostno financiranje in ustrezen pravni okvir. elektronskega zdravstvenega kartona); Omenjeni predpogoji so nepogrešljivi, ne le za – spodbujanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev učinkovito uvedbo novih digitalnih rešitev na k pošiljanju natančnih podatkov o čakalnih dobah nacionalni ravni, ampak tudi za široko sprejetje v centralni sistem eNaročanja in vzpostavitev in uporabo že obstoječih rešitev eZdravja. Visok Infotočk za naročanje pacientov; delež uporabe CRPP, portala zVEM, Centra za – promocija rešitev eZdravja in priložnosti, ki jih pomoč uporabnikom, eNaročanja, eRecepta in ponujajo digitalne rešitve v slovenskem zdravstvu. drugih digitalnih rešitev dokazuje, da je NIJZ v zadnjih letih uspel v zadostni meri uskladiti želje in interese večine deležnikov znotraj zdravstvenega sistema ter doseči konsenz okrog funkcionalnosti in vsebine rešitev eZdravja. 338 LITERATURA Kumar, M., Gotz, D., Nutley, T. in Smith, J. B. (2018). Research gaps in routine health information system design barriers to data quality and use in Arcury, T. A., Sandberg, J. C., Melius, K. P., Quandt, S. low-and middle-income countries: A literature A., Leng, X., Latulipe, C., Mil er, D. P., Jr, Smith, D. review. The International journal of health A. in Bertoni, A. G. (2020). Older Adult Internet planning and management, 33(1), e1-e9. https:// Use and eHealth Literacy. Journal of applied doi.org/10.1002/hpm.2447 gerontology : the official journal of the Southern Gerontological Society, 39(2), 141–150. https://doi. Lee, S. M. in Lee, D. (2021). Opportunities and org/10.1177/0733464818807468 chal enges for contactless healthcare services in the post-COVID-19 Era. Technological Forecasting Bokolo A. J. (2021). Application of telemedicine and and Social Change, 167, 120712. https://doi.org/ eHealth technology for clinical services in response 10.1016/j.techfore.2021.120712 to COVID19 pandemic. Health and technology, 11(2), 359-366. https://doi.org/10.1007/s12553- Lee, W. L., Lim, Z. J., Tang, L. Y., Yahya, N. A., Varathan, 020-00516-4 K. D. in Ludin, S. M. (2022). Patients‘ technology readiness and eHealth literacy: implications Doraiswamy, S., Abraham, A., Mamtani, R. in Cheema, for adoption and deployment of eHealth in the S. (2020). Use of Telehealth During the COVID-19 COVID-19 era and beyond. Computers, Informatics, Pandemic: Scoping Review. Journal of medical Nursing, 40(4), 244-250. https://doi.org/10.1097/ Internet research, 22(12), e24087. https://doi.org/ CIN.0000000000000854 10.2196/24087 Ministrstvo za zdravje (2021). Pravilnik o pooblastilih European Commission. (2018). Communication from za obdelavo podatkov v Centralnem registru the Commission to the European Parliament, podatkov o pacientih ( Uradni list RS, št. 51/16 in the European Council, the Council, the European 95/21) Economic and Social Committee and the Committee of the Regions on enabling the digital Mitropoulos, P. (2021). Production and quality transformation of health and care in the Digital performance of healthcare services in EU countries Single Market; empowering citizens and building during the economic crisis. Operational Research, a healthier society.SWD (2018) 126 final. Brussels 21(2), 857-873. https://doi.org/10.1007/s12351- 019-00483-3 European Commission. (2019). Digital Economy and Society Index Report 2019; Digital Public Services. Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021). Rešitve https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/ eZdravja. https://www.ezdrav.si/ desi Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Portal Guitton, M. J. (2021). Something good out of something zVEM. https://zvem.ezdrav.si/ bad: eHealth and telemedicine in the Post-COVID era. Computers in Human Behavior, 123, 106882. Rant, Ž., Stanimirović, D., Tepej Jočić, L., Žlender, https://doi.org/10.1016/j.chb.2021.106882 A., Gaspari, I., Božič, D., Indihar, S., Beštek, M., Simeunovič, B., Vrečko, A., Matetić, V. in Zidarn, J. Karahanna, E., Chen, A., Liu, Q. B. in Serrano, C. (2019). (2018). Rešitve e-Zdravja. V I. Eržen, J. Gašperšič, F. Capitalizing on health information technology Košir, T. Marčun, M. Paulin, B. Pečar, D. Perhavec, to enable digital advantage in US hospitals. MIS M. Premik, Ž. Rant, D. Rudel in M. Zevnik (ur.), 30 Quarterly, 43(1), 113-140. let Slovenskega društva za medicinsko informatiko : publikacija ob 30-letnici Slovenskega društva za Katehakis, D. G. (2018). Electronic medical record medicinsko informatiko (str. 184–190). Slovensko implementation chal enges for the national health društvo za medicinsko informatiko. system in Greece. International Journal of Reliable and Quality E-Healthcare, 7(1), 16-30. Kljajić Borštnar, M. (2021 ). Raziskovanje informacijskih sistemov. Fakulteta za organizacijske vede. 339 Rant, Ž., Stanimirović, D. in Janet, J. (2022). Razvoj Turer, R. W., DesRoches, C. M., Salmi, L., Helmer, T. portala zVEM in Centralnega registra podatkov in Rosenbloom, S. T. (2021). Patient Perceptions o pacientu. V P. Šprajc, D. Maletič, N. Pavlović, of Receiving COVID-19 Test Results via an Online I. Podbregar, A. Škraba, D. Tomić, U. Vincenzo in Patient Portal: An Open Results Survey. Applied A. Žnidaršič (ur.), 41. mednarodna konferenca O Clinical Informatics, 12(4), 954-959. https://doi. razvoju organizacisjkih znanosti – Izzivi družbe za org/10.1055/s-0041-1736221 priložnosti organizacij (str. 873–884). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10. Wildenbos, G. A., Peute, L. in Jaspers, M. (2017). 18690/um.fov.3.2022 Facilitators and barriers of electronic health record patient portal adoption by older adults: a Rant, Ž., Kosednar, H. in Stanimirović, D. (2023). Vloga literature study. Studies in health technology and in pomen Centra za pomoč uporabnikom rešitev informatics, 235, 308-312. eZdravja v slovenskem zdravstvu. Informatica Medica Slovenica, 27(1-2), 14–19. https://ims.mf. World Health Organization. (2016). Global difusion uni-lj.si/ims_archive/27/IMS-2022-1-2_2.pdf of eHealth: making universal health coverage achievable: report of the third global survey on Roder-DeWan, S. (2020). Health system quality in eHealth. the time of COVID-19. The Lancet Global Health, 8(6), e738-e739. https://doi.org/10.1016/S2214- Yin, R. K. (2018). Case study research and applications: 109X(20)30223-0 design and methods (6. izd). SAGE Publications, Inc. Singh, R. P., Javaid, M., Haleem, A., Vaishya, R. in Bahl, S. (2020). Significance of Health Information Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega Technology (HIT) in context to COVID-19 pandemic: varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. 65/00, Potential roles and challenges. Journal of Industrial 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – Integration and Management, 5(4), 427-440. ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, https://doi.org/10.1142/S2424862220500232 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O) Sust,P. P., Solans, O., Fajardo, J. C., Medina Peralta, M., Rodenas, P., Gabaldà, J., Garcia Eroles, L., Comel a, A., Velasco Muñoz, C., Sal ent Ribes, J., Roma Monfa, R. in Piera-Jimenez, J. (2020). Turning the crisis into an opportunity: digital health strategies deployed during the COVID-19 outbreak. JMIR public health and surveil ance, 6(2), e19106. https://doi.org/10.2196/19106 Stanimirović, D. (2021). eHealth Patient Portal - becoming an indispensable public health tool in the time of Covid-19. V J. Mantas (ur.), Public Health and Informatics : the future of co-created eHealth : 31st Medical Informatics in Europe Conference (MIE 2021) (str. 880–884). European Federation for Medical Informatics in IOS Press. Turner, K., Hong, Y. R., Yadav, S., Huo, J., Mainous, A. G. (2019). Patient portal utilization: before and after stage 2 electronic health record meaningful use. Journal of the American Medical Informatics Association, 26(10), 960-967. https://doi.org/10. 1093/jamia/ocz030 340 doc. dr. Helena Kovačič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede SISTEMSKI VIDIKI SYSTEMIC ASPECTS OF PODATKOV O ZDRAVJU HEALTH DATA IN THE PRI DELU WORPLACE Povzetek Abstract V prispevku razpravljamo o sistemskih vidikih In this paper we discuss the systemic aspects of podatkov o zdravju pri delu. Pri analizi smo occupational safety and health data (OHS). In the uporabili dvostopenjski pristop, ki združuje analysis we used a two-stage approach combining podatke o pojavnosti dogodkov, ki negativno data on the occurrence of events negatively vplivajo na zdravje pri delu in podatke o upravljanju affecting occupational health and data on the sistema varnosti in zdravja pri delu, predvsem management of the OHS system, from the point z vidika spremljanja varnosti in zdravja pri delu. of view of monitoring occupational safety and Naša analiza kaže, da je slovenski sistem zbiranja health. Our analysis shows that the Slovenian podatkov o zdravju delavcev odvisen od poročanja system for col ecting data on workers’ health delodajalcev in ne od strokovnjakov, ki so zadolženi depends on employers’ reporting rather than za spremljaje zdravja delavcev. Sistem varnosti in on experts responsible for monitoring workers’ zdravja pri delu v večji meri zasleduje skladnost health. The OSH system is largely in line with legal s pravnimi normativi kot pa redno spremljanje standards and not with regular OSH monitoring. varnosti in zdravja pri delu. V zaključku predlagamo In conclusion, we propose the introduction of uvedbo sistemskih ukrepov, ki bi povezale različne systemic measures that would bring together the akterje na področju varnosti in zdravja in ponovno different actors in the field of safety and health vključile medicino dela v zdravstveni sistem. and reintegrate occupational medicine into the health system. Ključne besede: medicina dela, zdravje pri delu, varnost pri delu, podatki o zdravju, Slovenija Keywords: occupational medicine, occupational health, occupational safety, health data, Slovenia 341 1 UVOD Procesni pristop, po drugi strani, temelji na vodilnih kazalnikih, ki dajejo informacije o ukrepih Zdravje delavcev je pomembno javnozdravstveno ali aktivnostih za varnost in zdravje pri delu ter vprašanje, zlasti zaradi negativnega vpliva dela na organizacijam omogočajo prepoznavanje tveganj, zdravje delavcev in staranja delovno aktivnega preden se incident zgodi (Sinelnikov idr., 2015). prebivalstva. Vprašanje varnosti in zdravja pri Primeri takih kazalnikov so število delovnih mest, delu pridobiva vse večje zanimanje oblikovalcev na katerih je bila izvedena ali posodobljena ocena politike in raziskovalcev v evropskih državah. tveganja, odstotek zaposlenih, usposobljenih za Evropska komisija je nedavno v svojem strateškem varnost in zdravje pri delu idr. Cilj prispevka je okviru za zdravje in varnost pri delu (European celovita obravnava sistema zbiranja in spremljanja Commission, 2021) kot glavno prednostno nalogo podatkov o varnosti in zdravju v Sloveniji z za doseganje varnosti in zdravja pri delu opredelila združitvijo obeh pristopov (rezultati in proces) pri preprečevanje. Učinkovito preprečevanje vidi analizi podatkov. kot orodje za zmanjšanje poklicnih nesreč in bolezni. Preprečevanje mišično-skeletnih motenj, 2 METODE povezanih z delom, ostaja glavna skrb na ravni EU. Ključni in temeljni del vsake strategije Naš metodološki pristop združuje dve ravni preprečevanja je jasno razumevanje števila podatkov o varnosti in zdravju pri delu. Izhajamo nesreč in bolezni, njihove resnosti, vzrokov ter iz predpostavke, da lahko s tovrstnim pristopom delovnih mest in panog, v katerih se pojavljajo. To pripomoremo k boljšemu razumevanju področja pomeni, da je dobro delujoč in učinkovit sistem zbiranja in spremljanja podatkov o varnosti in za poročanje o nesrečah in boleznih predpogoj zdravju pri delu. Na individualni ravni smo analizirali za ustrezne ukrepe za varnost in zdravje pri delu podatke o zdravstvenem stanju delavcev. Na ravni na nacionalni ravni. Tovrstne informacije so še podjetij smo analizirali postopek spremljanja posebej potrebne za nastajajoče poklicne bolezni varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega, smo in druge nevarnosti za zdravje pri delu, kjer lahko v analizo vključili tako objektivne podatke, ki hitro ozaveščanje, preiskave in odzivanje rešijo so običajna kategorija kazalnikov zdravja, kot življenja. tudi subjektivne ocene zdravja, ki temeljijo na lastnih izkušnjah posameznikov, saj ti dve skupini V prispevku proučujemo vprašanje razpoložljivosti kazalnikov pogosto ne sovpadata (Ule in Kurdija, podatkov na področju varnosti in zdravja pri 2013). delu v Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da je kakovost podatkov odvisna predvsem od pristopa Za analizo zdravstvenega stanja delavcev v k merjenju in spremljanju podatkov. Merjenje in Sloveniji smo opravili sistematičen pregled spremljanje podatkov o varnosti in zdravju pri podatkov. Uporabili smo tri ključne vire podatkov: delu lahko služi različnim namenom, bodisi za (1) elektronske baze podatkov (Mednarodna poročanje zunanjim organom, kot je npr. izvajalec organizacija dela - ILO, Statistični urad Evropske zdravstvenega zavarovanja ali inšpektorat za delo, unije - Eurostat, Nacionalni inštitut za javno ali delodajalcu za lastno uporabo pri načrtovanju zdravje - NIJZ, Zavod za pokojninsko in invalidsko preventivnih ukrepov. V literaturi o varnosti in zavarovanje Slovenije - ZPIZ) z uporabo naslednjih zdravju pri delu se pojavljata dva glavna pristopa ključnih besed: “zdravje” in “delovno mesto” ali k merjenju in spremljanju podatkov. Pristop, “delo”. Za vključitev v analizo so morali podatki ki temelji na rezultatih, se običajno opira na izpolnjevati merilo razpoložljivosti in možnosti podatke o rezultatih ali zaostajajoče kazalnike ukrepanja; (2) članki iz elektronskih baz podatkov uspešnosti, kot so npr. pogostost poklicnih nesreč (SAGE Journals, EBSCOhost, ScienceDirect, Scopus) in bolezni, odsotnost zaradi nesreč ali bolezni, z uporabo naslednjih ključnih besed: “zdravje” in število skorajšnjih nesreč itd. Ti ukrepi zagotavljajo “delovno mesto” in “Slovenija”. Kriterij za vključitev povratne informacije o nezgodah, ki so se zgodile. analize je bila raziskava (izvirna ali sekundarna) o 342 zdravju pri delu v angleščini ali slovenščini; in (3) povečalo in je leta 2020 doseglo največ primerov podatki o različnih vidikih dela (Evropska agencija (17.621) (NIJZ, 2022). Ti podatki temeljijo na za varnost in zdravje pri delu - EU-OSHA, Evropska prijavljenih poškodbah in vključujejo primere, ko fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih so delavci zaradi okužbe s COVID-19 vzeli bolniško pogojev - Eurofound). Analizirali smo podatke iz odsotnost ali imeli stik pri delu z osebo z okužbo šeste raziskave EWCS (Eurofound, 2017), kjer so s COVID-19. Če primerjamo te podatke s podatki delavci poročali o svojem zdravstvenem stanju. Na o nesrečah pri delu, ki je eden osrednjih kazalcev ravni organizacij smo izvedli sistematičen pregled sistema za varnost in zdravje pri delu, vidimo, podatkov o spremljanju znotraj sistema varnosti in da se je skupno število prijavljenih nesreč, razen zdravja pri delu v Sloveniji. Analizirali smo podatke primerov zaradi COVID-19, povečalo do leta 2019 o različnih vidikih delovnega okolja v Sloveniji (EU- in se nato v letu epidemije 2020 zmanjšalo. Glavni OSHA, Eurofound, Inšpektorat RS za delo - IRSD), razlog za to zmanjšanje je lahko znižanje skupnega podatke iz šeste raziskave EWCS (Eurofound, števila poškodb zaradi začasnih odpuščanj in 2017) in podatke o tveganjih v delovnem okolju povečanja deleža dela na daljavo. V Tabeli 1 so (EU-OSHA, 2019). prikazani podatki na področju varnosti in zdravja pri delu za Slovenijo in posamezne države EU (ILO, 2023). Slovenija se od izbranih držav uvršča med 3 REZULTATI spodnjo polovico držav po številu poškodb pri delu in številu poškodb pri delu s smrtnim izidom 3.1 Statistični podatki in v zgornjo polovico glede števila inšpektorjev in opravljenih inšpekcijskih pregledov na inšpektorja Na ravni delavcev beležimo tri sklope statističnih na leto. Ob tem je potrebno opozoriti, da statistika podatkov. Prvi sklop obsega nezgode pri delu s zajema število vseh inšpektorjev za delo in ne smrtnim izidom in nezgode pri delu, zaradi katerih izključno inšpektorjev, ki delujejo na področju so delavci nezmožni za delo več kot tri delovne dni, varnosti in zdravja pri delu. Tudi podatki za kolektivne nezgode, nevarne pojave in ugotovljene posamezne države se zbirajo iz različnih virov, poklicne bolezni. Podatke zbira Inšpektorat RS za kar lahko prispeva k težji primerljivosti podatkov delo na podlagi prijave s strani delodajalcev. Od med državami. Poleg tega, statistični podatki leta 2022 lahko do teh podatkov dostopata tudi o poškodbah pri delu in o poklicnih boleznih ne Zavod za zdravstveno zavarovanje RS in Nacionalni zajemajo nujno vseh kategorij delavcev, kot so inštitut za javno zdravje. Med letoma 2014 in 2021 npr. kmetje in zaposleni v malih in srednje velikih se je skupno število poškodb na delovnem mestu podjetjih (MSP). Tabela 1: Kazalniki varnosti in zdravja pri delu za posamezne države EU po ILO Število poškodb Število poškodb pri Število opravljenih pri delu na delu s smrtnim izidom Število inšpektorjev inšpekcijskih pregledov Država 100.000 delavcev na 100.000 delavcev na 10.000 zaposlenih na inšpektorja na leto Leto 2020 2018 Finska 4.025 0,7 1,3 74 Francija 2.931 2,5 0,8 60 Portugalska 2.260 2,7 0,7 126 Slovenija 1.868 1,9 0,9 170 Nemčija 1.505 0,7 1,4 120 Avstrija 1.417 2,4 0,7 194 Švedska 689 0,8 0,5 91 343 Drugi sklop podatkov predstavljajo zdravstvena zdravje na podlagi zdravstvenih spričeval, ki jih spričevala, ki jih izdajo zdravniki medicine dela izdajo izvajalci zdravstvenih storitev. Podatki v okviru zdravstvenih pregledov delavcev. o bolniških dneh, razen v primeru poškodb na Delodajalci v Sloveniji so dolžni zaposlenim nuditi delovnem mestu, ne razkrivajo, kolikšen delež preventivne zdravstvene preglede, pri čemer odsotnosti zaradi bolezni je posledica dela ali se vrsta, obseg, vsebina in obdobja dogovorijo s delovnega okolja. Poškodbe na delovnem mestu zdravnikom. V Sloveniji približno 150 zdravnikov so sicer najpogostejše med mladimi moškimi medicine dela opravlja svoje storitve v javnem v starostni skupini 20 – 44 in so četrti razlog za ali zasebnem sektorju. Leta 2020 so zdravniki odsotnost med starejšimi moškimi, starimi več kot medicine dela opravili 236.874 predhodnih, rednih 65 let. Poškodbe pri delu so tudi tretji najpogostejši in posebnih zdravstvenih pregledov delavcev, kar vzrok nezmožnosti (2,8%), po bolezni (90,4%) in predstavlja več kot 21% vseh pregledov na ravni poškodbah zunaj dela (5,4%), ki jim sledijo poklicne primarnega zdravstvenega varstva (NIJZ, 2022). bolezni (0,1%) (Zavod za pokojninsko in invalidsko Zdravniki medicine dela nudijo tudi storitve v zavarovanje [ZPIZ], 2022). prostorih delodajalca, na primer ocenjevanje posebnih zdravstvenih zahtev. Na tem mestu je 3.2 Subjektivne ocene zdravja delavcev potrebno izpostaviti, da imajo zdravniki medicine Slovenska raziskava javnega mnenja izvaja najbolj dela po trenutni zakonodaji le svetovalno vlogo, dosleden niz raziskav, ki odražajo subjektivne brez pravice, da ukrepajo v primeru kršitve ocene zdravja in zdravstvenega varstva na delodajalca. Če sumijo na znake poklicne bolezni reprezentativnem vzorcu odraslega slovenskega ali invalidnosti, povezanih z delom, morajo za prebivalstva. Te raziskave kažejo na pomembne nadaljnje preiskave, ki bi lahko potrdile njihov razlike v subjektivnih ocenah zdravja moških obstoj, pridobiti dovoljenje delodajalca. Poklicne in žensk v Sloveniji, s še večjimi razlikami med bolezni so dolžni prijaviti tudi delodajalci sami različnimi socialno-ekonomskimi kategorijami in, če obstaja sum na poklicno bolezen, delavca ženskega prebivalstva. Ocena zdravja je bistveno napotiti k specialistu medicine dela na nadaljnji nižja med ženskami na spodnjem koncu lestvice pregled. Po 20 letih ima delavec po novih predpisih izobraževanja in dohodka. Ženske tudi dosledno o poklicnih boleznih (Pravilnik o poklicnih boleznih, poročajo o več simptomih stresa kot moški, in ta 2023) pravico zahtevati pregled poklicne bolezni vrzel se s časom povečuje (Malnar in Hafner-Fink, pri Kliničnem inštitutu za poklicno, prometno in 2013). športno medicino, kjer stroške krije delavčevo zavarovanje. Statistični podatki o poklicnih V Sloveniji se raziskave o zdravstvenem stanju boleznih v Sloveniji razkrivajo primere priznanih delavcev osredotočajo predvsem na posamezne poklicnih bolezni. Leta 2020 je inšpektorat za sektorje, kjer naj bi bili zdravstveni kazalniki, delo prejel poročila o treh primerih poklicnih kot sta odsotnost zaradi bolezni in stres na bolezni (IRSD, 2021). Nizko število prijavljenih delovnem mestu, višji. Ti sektorji so predvsem poklicnih bolezni kaže, da dejanska pojavnost zdravstveno varstvo (Dobnik idr., 2018; Lorber idr., poklicnih bolezni ni znana. Z ustreznim sistemom 2020; Škerjanc in Fikfak, 2020; Tabaj idr., 2015), odkrivanja, preverjanja in registracije bi lahko javna uprava (Buzeti, 2022) in delovna mesta letno odkrili približno 290 primerov poklicnih na prostem (Pogačar idr., 2019). Raziskave, ki bolezni (Dodič Fikfak in Črnivec, 2009). Statistična proučujejo prisotnost stresa na delovnem mestu primerjava poklicnih bolezni na evropski ravni ni v zdravstvenem sektorju uporabljajo različne možna zaradi razlik v pravnih sistemih in postopkih merske lestvice, kot so lestvica psihološkega za priznavanje poklicnih bolezni v posameznih počutja (Lorber idr., 2020), Holms-Rahe Stress državah EU (Eurostat, 2022). Inventory (Škerjanc in Fikfak, 2020), vprašalnik o pritiskih na delovnem mestu (Tabaj idr., 2015) Tretji sklop podatkov so podatki o bolniški in lestvica stresa v zdravstveni negi (Dobnik idr., odsotnosti zaradi bolezni, poškodb in drugih 2018). Rezultati kažejo na različne vire stresa za vzrokov, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno različne zdravstvene delavce, kot so psihosocialni 344 dejavniki tveganja pri delu za zdravstvene delavce družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pole v medicinskem centru (Škerjanc in Fikfak, 2020), tega izobražuje delavce in delodajalce o standardih obseg dela in administrativnih nalog za delavce in tveganjih za varnost in zdravje pri delu. Vsak od na področju poklicne rehabilitacije (Tabaj idr., 31 inšpektorjev, ki delajo na področju varnosti in 2015) in zadovoljstvo z delovnim mestom, in (ne) zdravja, je zadolžen za spremljanje več kot 7000 možnost prostega dne za oskrbovalce v slovenskih delodajalcev (IRSD, 2021). bolnišnicah (Dobnik idr., 2018). Odsotnost zaradi bolezni je v javni upravi povezana z vodenjem Podatki iz inšpekcijskih pregledov dela kažejo, da (Buzeti, 2022) in vročinskim stresom na delovnem delodajalci v Sloveniji pogosto kršijo predpise o mestu za delavce na prostem (Pogačar idr., 2019), varnosti in zdravju pri delu, kot so npr. obvezni kar vpliva na njihovo produktivnost in počutje. zdravstveni pregledi, čeprav to zakon zahteva. Leta 2020 so kršitve zdravja pri delu predstavljale več Moški in ženske v Sloveniji poročajo o podobnih kot 13% vseh kršitev, ki so jih odkrili zdravstveni stopnjah delovne intenzivnosti, vendar se skupini in varnostni inšpektorji (IRSD, 2021). Večina teh razlikujeta v tem, kako intenzivnost dela vpliva na kršitev je bila posledica pomanjkanja preventivnih njihovo zdravje. V Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je zdravstvenih pregledov in neizvajanja nalog, ki jih razmerje med delovno intenzivnostjo in zdravjem po zakonu (»Zakon o varnosti in zdravju pri delu delavcev negativno povezano zlasti z zdravjem (ZVZD-1)«, 2011) izvajajo strokovnjaki za zdravje žensk (Čehovin Zajc in Hafner, 2020). Slovenci, pri delu. Leta 2020 so varnostni in zdravstveni ki delajo v intenzivnih delovnih okoljih, imajo inšpektorji opravili 7.016 inšpekcijskih pregledov statistično značilno slabše zdravje, kar dokazujejo in odkrili 10.189 kršitev (IRSD, 2021). subjektivne ocene zdravja, fizične bolečine, in težave pri delu in doma, ki jih povzročajo V Sloveniji se zagotavljanje pisnih ocen tveganja zdravstvene težave (Kohont in Čehovin Zajc, 2019). dobro izvaja (EU-OSHA, 2019). Če pa podrobneje Delovni pogoji, kot sta intenzivnost dela in delovni pogledamo kršitve, pa ugotovimo, da so ocene pritisk, prav tako močno vplivajo na konflikt med tveganja hkrati tudi predmet največjega deleža delom in družino (Kanjuo-Mrčela in Ignjatović, kršitev, predvsem zaradi neustrezne vsebine, 2013). To je v skladu z ugotovitvami drugih študij, identifikacije tveganja in revizije in predstavljajo ki temeljijo na subjektivnih elementih zadovoljstva skoraj 25% vseh 10.189 kršitev (IRSD, 2021). Poleg (Boye, 2009). Na počutje moških ure plačanega tega je sodelovanje zaposlenih pri ocenjevanju dela in gospodinjskih opravil ne vplivajo, medtem tveganja v Sloveniji izjemno nizko. Prav tako ko se počutje žensk z urami plačanega dela v slovenskih podjetjih ni rednega spremljanja izboljšuje in s povečanjem gospodinjskega dela področja varnosti in zdravju pri delu v okviru zmanjšuje. delovnih skupin, ki je bistven element za varno in zdravo delovno okolje. Slovenija na tem 3.2 Spremljanje varnosti in zdravja mestu zaostaja za državami z močnejšo tradicijo pri delu vključevanja zaposlenih, kot je npr. Švedska (EU- OSHA, 2019). V Sloveniji so neustrezna oprema, V Sloveniji sta za področje varnosti in zdravja pri slabo vzdrževanje in nepravilna uporaba opreme delu odgovorna tako Ministrstvo za delo, družino, pogosti vzroki poškodb na delovnem mestu, ki jih socialne zadeve in enake možnosti kot Ministrstvo ugotovijo inšpektorji (IRSD, 2021). za zdravje. Glavni organ v Sloveniji, ki spremlja varnost in zdravje pri delu, je Inšpektorat RS za V primeru nezgod pri delu morajo strokovnjaki delo (IRSD). Spremlja izvajanje predpisov o varnosti za varstvo pri delu spremljati razmere in njihove in zdravju, nudi svetovalne storitve in si prizadeva vzroke. Ta storitev vključuje poročila in predlagane izboljšati znanje delodajalcev in delavcev. IRSD ukrepe za delodajalca. Kljub temu je ta dodatna spremlja uvajanje in izvrševanje ukrepov na storitev na voljo samo na zahtevo delodajalca in je področju varnosti in zdravja pri delu s strani odvisna od tega, ali je delodajalec zanjo pripravljen delodajalcev in o tem poroča Ministrstvu za delo, plačati. V Sloveniji ima približno 250 organizacij 345 dovoljenje za opravljanje profesionalnih storitev. 5 ZAKLJUČEK Podobno kot zdravniki medicine dela so tudi strokovnjaki za varstvo pri delu neodvisni od delodajalca in so v glavnem zadolženi za svetovanje Številne priložnosti za izboljšanje varnosti in zdravja delodajalcu glede delovne opreme in delovnega v delovnem okolju ostajajo odvisne od interesov okolja, redno pregledovanje nevarnosti delovnega delodajalcev. Naša analiza podatkov je pokazala, okolja ter inšpekcijske preglede in testiranje da se delodajalci v Sloveniji bolj osredotočajo delovne opreme ter usposabljanje zaposlenih o na skladnost s pravnimi normativi kot na redno varnih delovnih praksah. spremljanje varnosti in zdravja pri delu. Inšpekcijski pregledi zato ostajajo najpomembnejši pokazatelj uspešnosti na področju varnosti in zdravja pri 4 RAZPRAVA delu. IRSD je edini a pomemben nadzorni organ v slovenskem sistemu za varnost in zdravje pri delu, ki delodajalce lahko spremlja in hkrati Naša analiza je pokazala, da sistem spremljanja ustrezno ukrepa. Vendar inšpektorat letno opravi varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji temelji na le omejeno število inšpekcijskih pregledov in velik podatkih, ki jih zagotavljajo predvsem splošni delež delovnih okolij (69% v letu 2018) ni bilo sploh zdravniki, v določeni meri delodajalci, med nikoli pregledano (Krištofelc, 2022). Preprečevanje tem ko imajo zdravniki medicine dela pri tem bi moralo postati prioriteta delodajalcev v močno omejeno vlogo. Oba zdravstvena poklica, Sloveniji. Eden od možnih načinov, kako okrepiti splošne medicine in medicine dela, opravljata vlogo preventive vidimo v sistemskih ukrepih, ki bi svojo dejavnost vzporedno. Poleg tega, podatke združili različne zainteresirane strani na področju o poklicnih nesrečah in boleznih poročajo varnosti in zdravja pri delu in vrnili medicino dela delodajalci in so zato tovrstni podatki odvisni od nazaj v zdravstveni sistem. Prvi vidik, ki bi morali odločitve delodajalcev, da poškodbe prijavijo biti izpolnjen, in na katerega opozarjajo tudi na in da opozorijo delavce, kadar obstaja sum na IRSD, je ustrezna vsebina in identifikacija tveganj, poklicno bolezen. Iz tega razloga je lahko nivo ki so opredeljena v ocenah tveganja. Na tem pojavnosti posledica omejenega poročanja in ne mestu bi morali okrepiti vlogo izvajalcev medicine odsotnosti same nevarnosti na delovnem mestu. dela, kot strokovnjakov za preprečevanje vplivov Uporaba sedanjega podatkovnega sistema o dela na zdravje delavcev, in zagotoviti njihovo bolniški odsotnosti, izidih poškodb in poklicnih aktivno prisotnost v delovnem okolju. Drugi vidik boleznih lahko deluje kot ovira za izboljšanje je izvajanje obdobnih zdravstvenih pregledov sistema varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji. na način, da vsebina storitev ustreza primerno Pomanjkanje celovitega poročanja o zdravstvenih pripravljenim ocenam tveganj. Tretji vidik je težavah, povezanih z delom, otežuje določitev zbiranje in analiza podatkov, ki jih pridobijo prispevka poškodb in bolezni, povezanih z delom, izvajalci medicine dela pri izvajanju obdobnih k splošni stopnji bolezni in invalidnosti. pregledov. Ti podatki so edinstveni vir informacij o zdravstvenem stanju delavcev, ki trenutno ostaja neizkoriščen. Četrti vidik je premostitev obstoječe odvisnosti od financiranja delodajalcev, ki imajo močno tendenco k omejevanju stroškov. Interesi delodajalcev ogrožajo integriteto strokovnjakov, ki opravljajo svojo primarno nalogo, to je spremljanje delovnih pogojev in ukrepanje na področju zdravja delavcev. 346 LITERATURA Kanjuo-Mrčela, A. in Ignjatović, M. (2013). Women, work and health . Zdravstveno varstvo, 52(2), 137–147. Boye, K. (2009). Relatively Different? How do Gender Differences in Wel -Being Depend on Paid and Kohont, A. in Čehovin Zajc, J. (2019). Relationship Unpaid Work in Europe? Social Indicators Research, between high work intensity, organisational 93(3), 509–525. performance and workers‘ health. Teorija in praksa, 56(4), 1189–1203. Buzeti, J. (2022). The Connection between Leader Behaviour and Employee Sickness Absence in Krištofelc, S. (2022). Izkušnje IRSD v zvezi z varnim in Public Administration. International Journal of zdravim delom starejših delavcev. https://projekt- Organizational Analysis, 30 (7), 1–19. https://doi. polet.si/gradivo/ org/10.1108/IJOA-09-2020-2425 Lorber, M., Treven, S. in Mumel, D. (2020). Wel -being Čehovin Zajc, J. in Hafner, A. (2020). Gender Differences and Satisfaction of Nurses in Slovenian Hospitals: in Employee Health in Slovenia. Družboslovne A Cross-sectional Study. Zdravstveno varstvo, razprave, 36(93), 87–107. 59(3), 180–188. https://doi.org/10.2478/sjph-2020- 0023 Dobnik, M., Maletič, M. in Skela-Savič, B. (2018). Work-related Stress Factors in Nurses at Slovenian Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2020). Zdravstveni Hospitals – A Cross-sectional Study. Zdravstveno statistični letopis Slovenije 2020. https://www. Varstvo, 57(4), 192–200. https://doi.org/10.2478/ nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni- sjph-2018-0024 letopis-2020 Dodič Fikfak, M. in Črnivec, R. (ur.). (2009). Verifikacija Pogačar, T., Žnidaršič, Z., Kajfež Bogataj, L., Flouris, poklicnih bolezni v Republiki Sloveniji. Univerzitetni A. D., Poulianiti, K. in Črepinšek, Z. (2019). Heat klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za Waves Occurrence and Outdoor Workers‘ medicino dela, prometa in športa. Self-assessment of Heat Stress in Slovenia and Greece. International Journal of Environmental European Foundation for the Improvement of Living Research and Public Health, 16(4), 597. https://doi. and Working Conditions (Eurofound). (2017). Sixth org/10.3390/ijerph16040597 European Working Conditions Survey - Overview report. Dublin: Eurofound. Pravilnik o poklicnih boleznih. (2023). Uradni list RS, št. 25/2023. https://www.uradni-list.si/glasilo- European Agency for Safety and Health at Work. uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0456?sop= (2019). Third European Survey of Enterprises on 2023-01-0456 New and Emerging Risks. Bilbao: EU-OSHA Sinelnikov, S., Inouye, J. in Kerper S. (2015). Using European Commission. (2021). Strategic Framework Leading Indicators to Measure Occupational Health on Health and Safety at Work (2021–2027). and Safety Performance. Safety Science, 72, 240– https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/ 248. https://doi.org/10.1016/j.ssci.2014.09.010 PDF/?uri=CELEX:52021DC0323&from=EN Škerjanc, A. in Fikfak. M. D. (2020). Sickness Presence Eurostat. (2022). European Occupational Diseases among Health Care Professionals: A Cross Statistics (EODS). https://ec.europa.eu/eurostat/ Sectional Study of Health Care Professionals in web/experimental-statistics/european- Slovenia. International Journal of Environmental occupational-diseases-statistics Research and Public Health, 17(1), 367. https://doi. Inšpektorat Republike Slovenije za delo. (2021). org/10.3390/ijerph17010367 Poročilo o delu inšpektorata RS za delo za leto 2020. International Labour Organization. (2023). Statistics on safety and health at work. https://ilostat.ilo.org/ topics/safety-and-health-at-work/ 347 Tabaj, A., Pastirk, S., Bitenc, Č. in Masten, R. (2015). Work-Related Stress, Burnout, Compassion, and Work Satisfaction of Professional Workers in Vocational Rehabilitation. Rehabilitation Counseling Bulletin, 58(2), 113–123. https://doi. org/10.1177/0034355214537383 Ule, M. in Kurdija, S. (2013). Self-rated Health among Women and Their Assessment of the Health Care System . Zdravstveno Varstvo, 52(2), 87–98. https:// doi.org/10.2478/sjph-2013-0011 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). (2011). Uradni list RS, št. 43/2011. https://www.uradni- list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2011-01- 2039?sop=2011-01-2039 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2022). LETNO POROČILO 2021. Zerbo Šporin, D., Kozinc, Ž., Prijon, T. in Šarabon, N. (2021). The Prevalence and Severity of Sick Leave Due to Low Back Disorders among Workers in Slovenia: Analysis of National Data across Gender, Age and Classification of Economic Activities. International journal of environmental research and public health, 19(1), 131. https://doi.org/10.3390/ ijerph19010131 348 ZNANSTVENI POVZETEK 349 Teja Oblak1, prim. Tatjana Kofol Bric2, dr. Tina Žagar1, Nika Bric1, Mojca Birk1, Sonja Tomšič1, Metka Zaletel2, Ana Mihor1, Katarina Lokar1, prof. dr. Vesna Zadnik 1 Onkološki inštitut Ljubljana 2 Nacionalni inštitut za javno zdravje KAKOVOST PODATKOV O VZROKIH SMRTI ZARADI RAKA V OBDOBJU 2001– 2018 V SLOVENIJI Povzetek ZAKLJUČEK: Podatki o vzrokih smrti zaradi raka so dobre kakovosti. Priložnosti v izboljšanju so pri UVOD: Vzroki smrti so ključni zdravstveni podatki, zdravniškem poročilu o smrti in v multidisciplinarni analiza umrljivosti pa izhodišče za načrtovanje validaciji. Izzivi so zaključenost Zbirke umrlih ter javnozdravstvenih intervencij. Cilj je bil analizirati časovni zamik v registraciji raka. kakovost podatkov o vzrokih smrti zaradi raka v letih 2001-2018 v Sloveniji. Študija je bila izvedena v sklopu projekta ″Ocena potreb, prepoznava kriterijev in izdelava modela METODE: Preučili smo kohorto odraslih (≥ 18 organizacije onkološke paliativne oskrbe na let) z običajnim prebivališčem v Sloveniji, ki so v nacionalni ravni″ (ARRS št. V3-2239). letih 2001-2018 umrli zaradi raka (C00-D48). Vir podatkov sta bila Zbirka podatkov o umrlih osebah Ključne besede: kakovost, zdravstveni podatki, NIJZ in Register raka RS. Analizirali smo pravilno rak, vzrok smrti razvrščanje osnovnega vzroka smrti z diagnozo raka po tri (3m), štirimestni (4m) kodi in lokaciji. Povezane dejavnike smo analizirali z multivariatno logistično regresijo v SPSS 29.0. REZULTATI: Kohorta je vključevala 100.940 umrlih bolnikov (56.409/55,9 % moških, povprečna starost ob smrti 71,1 let, SD ±12,2) z večinoma malignimi raki (99%). Najpogostejše lokacije ob diagnozi so bila prebavila (31,4 %) in dihala (20,1 %). Več kot polovica (65,4 %) je imela ob diagnozi razširjen ali razsejan stadij, 60,9 % je umrlo v bolnišnici. Pravilna razvrstitev vzrokov smrti je bila 90,1 % po lokaciji, 81,6 % po 3m in 47,9 % po 4m. Povezovala se je s krajšim časom od diagnoze do smrti (RO=0,93- 0,99) in kasnejšim letom smrti (RO=1,01-1,02); s starostjo ob smrti (RO=0,99-1,02), z razširjenim (RO=0,69-1,85) ter in situ (RO=0,02-0,07) stadijem in neznanim mestom smrti (RO=0,04-0,14); pri 4m (RO=1,08) še s smrtjo v bolnici, pri 3m pa z moškim spolom (RO=1,06) (p<0,001). 350 QUALITY OF DATA ON CAUSES OF CANCER DEATHS DURING 2001– 2018 IN SLOVENIA Abstract CONCLUSION: Data on CoD in cancer are of good quality. Opportunities for improvement exist in INTRODUCTION: Worldwide, causes of death death notification and multidisciplinary validation. (CoD) represent important health data, while Challenges include completeness of CoD database public health measures are based on mortality and time delay in cancer registration. analyses. Our aim was to analyse the quality of data on causes of cancer death in the period 2001- This study was part of the „Needs Assessment, 2018 in Slovenia. Criteria Identification, and Development of a Model for the Organization of Pal iative Cancer METHODS: A cohort of adults (age ≥ 18 years) with Care at the National Level project“ (ARRS nb. V3- usual residence in Slovenia who died from cancer 2239). (C00-D48) in the period 2001-2018 was analyzed. Data sources were the NIPH Mortality Database Keywords: quality, health data, cancer, cause and the Slovenian Cancer Registry. Correct of death classification of underlying CoD was analyzed by comparison with incidence diagnosis by 3- (3m), 4-digit code (4m), and by site. Predictor variables were analyzed by multivariate logistic regression in SPSS 29.0. RESULTS: Cohort consisted of 100 940 deceased individuals (56 409/55.9% men, mean age at death 71.1±12.2 years) who died mainly from malignant cancers (99%). Most common sites at diagnosis were gastrointestinal tract (31.4%) & respiratory system (20.1%). More than half (65.4%) were diagnosed at advanced stage, 60.9% of patients died in the hospital. Correct classification was 90.1% by site, 81.6% by 3m and 47.9% by 4m. Correct classification was associated with shorter time from diagnosis to death (OR=0.93-0.99) & later year of death (OR=1.01-1.02); with age at death (OR=0.99-1.02), regional (OR=0.69-1.85) & in situ stage (RO=0.02-0.07) & unknown place of death (RO=0.04-0.14) (p<0,001); by 4m with in- hospital death (RO=1.08) & male sex (RO=1.06) by 3m (p<0,001). 351 STROKOVNA POVZETKA 352 Metka Zaletel, Tina Zupanič, Edita Rozina Nacionalni inštitut za javno zdravje PODATKI O VZROKIH SMRTI – IZZIVI IN RAZVOJ PO PANDEMIJI COVID-19 Povzetek bolj kakovostni ter bolj ažurni podatki o umrljivosti nudijo z vidika javnega zdravja in z vidika delovanja Informacije o umrljivosti in vzrokih smrti so in kakovosti sistema zdravstvenega varstva. temeljni podatki v javnem zdravju in s svojimi dolgimi časovnimi vrstami predstavljajo najbolj Ključne besede: vzroki smrti, mrliški preglednik, usklajene in primerljive podatke med državami. kakovost podatkov, digitalizacija Do začetka pandemije covid-19 so vse države in tudi mednarodne organizacije objavljale podatke enkrat letno v Sloveniji 9 mesecev po zaključku referenčnega obdobja, mednarodne organizacije pa celo dve leti po referenčnem obdobju. Pandemija covid-19 je s tem, ko so zdravstvene informacije stopile v ospredje, pokazala tudi nujnost hitrejšega oziroma sprotnega objavljanja kakovostnih podatkov o umrljivosti. Podatki so bili namreč ključni pri sprejemanju ukrepov v povezavi s pandemijo. Podatke o vzrokih smrti beležijo mrliški pregledniki na terenu in v bolnišnicah na obrazcu, Zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti, poročanje pa trenutno še vedno poteka na papirju. S ciljem bolj ažurnega zbiranja in objavljanja podatkov o vzrokih smrti je NIJZ konec leta 2020 pristopil k digitalizaciji celotnega sistema zbiranja podatkov o vzrokih smrti, hkrati pa je bila potrebna tudi reorganizacija celotnega procesa, saj je za bolj kakovostne končne podatke potrebno omogočiti tudi vpogled mrliškim preglednikom v medicinsko dokumentacijo umrle osebe ter vzpostaviti povezavo z matičnim registrom smrti. V sam proces so poleg NIJZ vključeni še Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Inštitut za sodno medicino, Zdravniška zbornica Slovenije. V prispevku bodo predstavljeni izzivi hitrejšega in bolj kakovostnega poročanja o vzrokih smrti, prednosti, ki jih prenovljen proces mrliško pregledne službe omogoča, ter možnosti, ki jih 353 CAUSES OF DEATH DATA COLLECTION - CHALLENGES AND DEVELOPMENTS AFTER COVID-19 PANDEMIC Abstract Keywords: causes of death, coroner, data quality, digitalisation Data on mortality and causes of death is fundamental public health data and with its long time series represents the most harmonised and comparable public health indicators between countries. Until the start of the covid-19 pandemic, al countries and international organisations published data yearly, in Slovenia 9 months after the end of the reference period, and in international organisations up to two years after the reference period. The covid-19 pandemic, by bringing health information to the forefront, also demonstrated the need for faster or real-time publication of quality mortality data. This data was crucial for taking action on the pandemic. Causes- of-death data are recorded by coroners on the medical certificate of cause of death form, but reporting is currently still done on paper. With the aim of faster data col ection and dissemination, the NIJZ has at the end of 2020 started with the digitalisation process with the assumption that the whole process, had to be reorganised. To col ect data of higher quality, it is also necessary, to al ow the coroners to review the medical records of the deceased person and to establish a link with the civil registry of deaths. In addition to the NIJZ, the Ministry of Health, the Ministry of the Interior, the Institute of Forensic Medicine and the Medical Chamber of Slovenia are also involved in the process. The paper will present the chal enges of improved reporting of causes of death, the benefits of the renewed process of coroners’ work and the opportunities that better quality and more up-to-date mortality data offer in terms of public health, the functioning and quality of the health care system. 354 prim. Alenka Hafner, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, mag. Darja Zupan, Ana Primožič Nacionalni inštitut za javno zdravje ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH Povzetek ZAKLJUČEK: Poznavanje zdravja v lokalni skupnosti je temelj družbene skrbi za zdravje ter osnova UVOD: Zdravje je ključno za dobrobit vsake lokalne za načrtovanje ukrepov za njegovo varovanje, skupnosti in bi moralo biti vključeno v vse lokalne ohranjanje in krepitev ter zmanjševanje neenakosti politike. med prebivalci. METODE: Vir podatkov o zdravju je portal Zdravje Ključne besede: zdravje v občini, Gorenjska, v občini, ki ga pripravlja NIJZ od leta 2016 dalje. V kazalniki, trend njem so vsako leto predstavljeni ključni kazalniki zdravja za vse slovenske občine. V publikaciji je za vseh 18 gorenjskih občin prikazano stanje posameznih kazalnikov glede na slovensko in regijsko povprečje iz objave 2022 ter njihovo gibanje. Za vsako občino je dodana infografika, ki izpostavlja kazalnike, po katerih je posamezna občina boljša oziroma slabša od slovenskega povprečja, ter kazalnike z ugodnimi in neugodnimi trendi. REZULTATI: Gorenjske občine se v izdaji Zdravje v občini 2022 od slovenskega povprečja statistično pomembno razlikujejo v osmih (Gorje, Jezersko) do 22 (Gorenja vas - Poljane, Jesenice) od 37 kazalnikov. Ugodnejše stanje kot v Slovenji beležijo za od tri (ena občina) do devet kazalnikov (štiri občine), slabše za od enega (tri občine) do 11 (ena občina). Neugoden trend je pri kazalnikih, po katerih posamezne občine sicer ne odstopajo od slovenskega povprečja, prisoten v treh občinah za en kazalnik, v sedmih občinah za dva kazalnika, v eni občini za tri kazalnike in v eni občini za šest kazalnikov. Na osnovi kazalnikov, ki kažejo na slabše stanje kot v Sloveniji, in tistih, ki kažejo neugoden trend, so izpostavljene tudi priložnosti vsake občine za ukrepanje. 355 HEALTH IN MUNCIPALITIES OF GORENJSKA REGION Abstract CONCLUSION: Familiarity with data showing the health of the population in the local community is INTRODUCTION: Health is important to the wel - the basis of social concern for health and the basis being of any local community and should be for planning health promotion measures, as well included in all local policies. as reducing inequality among residents. METHODS: The source of data on health is the Keywords: Health in the municipality, Gorenjska Health in the Municipality portal, which has been region, indicators, trend prepared by NIPH since 2016. It presents key health indicators for al Slovenian municipalities every year. The publication shows the state of indicators for all 18 municipalities of Gorenjska region in relation to the Slovenian and regional average from the 2022 edition, as well as their trends. An infographic has been added for each municipality, highlighting the indicators according to which each municipality is better or worse than the Slovenian average, as well as indicators with favorable and unfavorable trends. RESULTS: In Health in the Municipality 2022 municipalities of Gorenjska region differ statistical y significantly from the Slovenian average in eight (Gorje, Jezersko) and 22 (Gorenja vas - Poljane, Jesenice) out of 37 indicators. A more favorable situation than in Slovenia is recorded for three (one municipality) to nine indicators (four municipalities), worse for one (three municipalities) to 11 (one municipality). An unfavorable trend in indicators for which individual municipalities do not deviate from the Slovenian average is present in three municipalities for one indicator, in seven municipalities for two indicators, in one municipality for three indicators and in one municipality for six indicators. On the basis of indicators that show a worse situation than in Slovenia, and those that show an unfavorable trend, opportunities for each municipality to take action are also highlighted. 356 ZDRAV A S V T S VEN VE I N SI S ST S E T M E ZNANSTVENI PRISPEVEK 358 Marko Štanta, pridr. prof. dr. Marko Vudrag Nacionalni inštitut za javno zdravje OVIRE PRI OBSTACLES IN PUBLIC INTERVENCIJAH JAVNEGA HEALTH INTERVENTIONS ZDRAVJA ZA DOSEGANJE TO ACHIEVE HEALTH ENAKOSTI V ZDRAVJU EQUITY FOR THE INVALIDOV: PREGLED DISABLED: A LITERATURE LITERATURE REVIEW Povzetek Abstact Kar pogosto se domneva, da so javnozdravstvene The effectiveness of public health interventions in intervencije v splošni populaciji enako učinkovite the general population is often assumed to extend tudi v populaciji invalidov. Vendar pa nekateri to individuals with disabilities. However, limited dokazi odpirajo vprašanja, če obstajajo tudi ovire, evidence raises the question of which obstacles ki preprečujejo večjo vključenost intervencij in prevent greater inclusivity of interventions and doseganje enakopravnosti v zdravju. Za obravnavo achievement of health equity. To address this tega problema smo izvedli sistematičen pregled issue, we conducted a systematic review of strokovne in znanstvene literature, ki obravnava professional and scientific literature, examining javnozdravstvene intervencije, invalidnost, public health interventions, disability, health pravičnost v zdravju in vključenost. Naša merila equity, and inclusion. Our inclusion criteria were za vključitev so bili raziskovalni članki v angleškem English-language research articles, accessible in jeziku, dostopni v celotnem besedilu, ki razpravljajo full text, discussing public health interventions. o intervencijah javnega zdravja. Kriteriji za Exclusion criteria were articles that did not cover izključitev so bili članki, ki niso obravnavali invalidne the disabled population. We limited our search to populacije. Naše iskanje smo omejili na članke, articles published between 2015 and 2023. This objavljene med letoma 2015 in 2023. Ta pregled review leads us to conclude that the evidence- nas vodi do zaključka, da paradigma medicine, ki based medicine paradigm may not adequately temelji na dokazih, morda le ne povsem ustrezno address disability-related inequities in public obravnava neenakosti v javnem zdravju, povezane health. Prioritizing methodological certainty risks z invalidnostjo. Dajanje prednosti metodološki excluding individuals with disabilities from the gotovosti tvega izključitev posameznikov s evidence base, thereby impeding the development posebnimi potrebami iz baze dokazov, kar ovira of effective public health interventions. Closing razvoj učinkovitih javnozdravstvenih intervencij. gaps and changing existing policies and regulations Odpravljanje vrzeli ter spreminjanje obstoječih for disability inclusion requires comprehensive politik in predpisov za vključevanje invalidov and high-quality data. zahteva celovite in visokokakovostne podatke. Keywords: disability, public health interventions, Ključne besede: invalidnost, intervencije javnega health equity, inclusion zdravja, enakost v zdravju, inkluzija 359 se pojavljajo v intervencijah javnega zdravja za 1 UVOD invalide. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije Raziskovalno vprašanje smo formirali po PICOT (v nadaljevanju SZO) je 135 milijonov invalidov, modelu (Melnyk in Fineout-Overholt, 2011). Ko kar predstavlja približno 14% populacije. Število razdelamo PICOT pridemo do: postopno narašča zaradi staranja prebivalstva in – P javnozdravstvene intervencije zaradi povečanja razširjenosti nenalezljivih bolezni (World Health Organisation [WHO], 2022a). – I ovire za invalide Podatki kažejo, da imajo invalidi slabše zdravstvene – C Primerjalnik: -- rezultate, vključno s stopnjo umrljivosti, ki je dva – O Rezultat: enakopravnost v zdravju. do trikrat višja kot pri ostalem prebivalstvu (WHO, 2022b). SZO je kot odgovor na obstoječe stanje Raziskovalno vprašanje: leta 2021 sprejela resolucijo WHA74.8 o najvišjem Katere ovire imajo intervencije javnega zdravja dosegljivem standardu zdravja za invalide in pri doseganju enakosti v zdravju invalidov? določila potrebo po ukrepanju za odpravo ovir za dostop in uporabo pravočasnih, ustreznih in kakovostnih zdravstvenih storitev za invalide. 2 METODE Septembra 2022 je bil sprejet Evropski okvir SZO ukrepov za doseganje najvišjega dosegljivega Deklaracija OZN o pravicah invalidov v 1. členu standarda zdravja za invalide 2022–2030 s tremi pod pojmom »disability« razume najširšo paleto ključnimi cilji (WHO, 2022b): oviranosti in jih opredeljuje kot dolgotrajne (a) pravičnost: vse intervencije in strategije uporabljajo telesne, duševne, intelektualne ali senzorične nediskriminatoren pristop, ki je prilagojen okvare, ki lahko omejujejo, da bi prizadeti enako kot invalidom, vključno s tistimi, ki so prikrajšani; drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. V ta (b) osredotočenost na ljudi: oblikovanje, upravljanje namen je SZO pripravila Mednarodno klasifikacijo in izvajanje strategij, programov in pobud oviranosti in zmanjšanih zmožnosti (WHO, 2010) zdravstvenega varstva mora biti oblikovano glede za prepoznavanje vrst in ravni oviranosti, da bi na potrebe invalidov in na njej temeljile ustrezne politike za ustvarjanje (c) zbiranje podatkov: zanesljivi podatki, razčlenjeni enakih možnosti (v spremljevalnem dokumentu po invalidnosti, se uporabljajo za spremljanje in ICF, Towards a Common Language for Functioning, vrednotenje, spodbujanje odgovornosti, odločanje Disability and Health - ICF. Who, Gland , 2002). in spreminjanje zdravstvene politike. Pravni red Republike Slovenije loči med invalidi Pogosto se domneva, da so javnozdravstvene in osebami z oviranostmi/posebnimi potrebami intervencije, ki so učinkovite pri splošni populaciji, posameznika ("Zakon o socialnem vključevanju učinkovite tudi pri invalidih. Vendar so ti dokazi invalidov (ZSVI)", 2019; "Zakon o zaposlitveni omejeni (Berghs idr., 2016). Ne vemo, ali in kako so rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)", javnozdravstvene intervencije dosegle populacijo 2004). Posledično imamo v zakonodaji invalidov, niti koliko so učinkovite, vemo le, da imajo opredeljeno, da je invalid pridobljeni status in invalidi slabše zdravstvene rezultate (Abualghaib ne dejansko stanje posameznika, kar pomeni, idr., 2019). V kolikor javnozdravstvene intervencije da v nasprotju s prakso na Zahodu oseba z niso dovolj inkluzivne, ne zmanjšujejo neenakosti oviranostmi avtomatično nima potrebnih pravic, v zdravju invalidov. Zato nas zanima, katere ovire če si ne pridobi statusa invalida. Zato je za potrebe preprečujejo večjo inkluzivnost intervencij in s pregleda literature invalid opredeljen kot »Person tem doseganje večje enakosti v zdravju. with Disabilities«. Namen pregleda literature je ugotoviti, katere Izvedli smo pregled domače in tuje znanstvene in ovire preprečujejo inkluzivnost javnozdravstvenih strokovne literature, indeksirane v mednarodnih intervencij pri doseganju večje enakosti v zdravju bazah podatkov z deskriptivno raziskovalno za invalide. Cilj je pridobiti podatke, katere ovire metodo. 360 Literaturo smo iskali v marcu 2023 v treh korakih. PubMed in DOAJ, kjer smo iskanje omejili na Najprej smo iskali v katalogu - bibliografski literaturo v angleškem jeziku. Zaradi sorazmerno bazi podatkov COBIB.SI s ključnimi besedami majhnega števila zadetkov smo iskanje razširili invalidnost, intervencije javnega zdravja, enakost na sivo literaturo na Karolinska Institutet, WHO v zdravju in inkluzija. Zaradi specifične teme in John Hopkins University. Uporabili smo ključne raziskovanje nismo omejili samo na strokovne besede »disability«, »public health interventions«, članke ali publikacije, a kljub temu ustreznih »health equity«, »inclusion«. Ker gre pri ključni zadetkov ni bilo. Zato smo v drugem koraku besedi »disability« za splošen pojem, smo iskanje razširili raziskovanje na sivo literaturo (publikacije po zgledu SZO v Svetovnem poročilu o enakosti v NIJZ, publikacije ministrstev in na Pravno- zdravju za invalide (WHO, 2022a) razširili tudi na informacijski sistem Republike Slovenije), kjer smo sinonime za »disability« ter jih povezali z Boolovim našli 3 zadetke. V naslednjem koraku smo iskali operatorjem AND in OR. Skupaj smo dobili 25 v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane, dodatnih ključnih besed v angleščini: CINAHL, ProQuest, Springer, WILEY, PEDro, – »Blindness« – »mental disability*« – »Mental y Ill Person*« – »Deafness« – »sensory disability*« – »Person* With Hearing – »people with disability*« – »disabled person*« Impairment*« – »disabled people« – »Intel ectual Disability*« – »Visual y Impaired Person*« – »person* with disability*« – »developmental disability*« – »Learning Disability*« – »disabled person*« – »Amputee*« – »Hearing Loss« – »physical impairment*« – »Disabled Child*« – »Dementia« or »Intel ectual Disability*« – »psychosocial disability*« – »Person* with Mental – »Schizophrenia*« – »physical disability*« Disability*« Vključitveni kriteriji so bili angleški znanstveni ali 3 REZULTATI raziskovalni članki z recenzijami, dostopni v polnem besedilu, v katerem so bile omenjene intervencije javnega zdravja. Merilo za izključitev je bilo, da ne Najdena besedila so skupaj s ključnimi besedami zajemajo populacije invalidov. Obdobje objave je in številom zadetkov prikazani v Tabeli 1. bilo omejeno od leta 2015 do leta 2023 z izjemo Cochrane baze, kjer smo obdobje razširili do 2010. Za zmanjšanje pristranskosti v procesu iskanja smo uporabili pristop z oblikovanjem raziskovalnega vprašanja po PICOT modelu, po PRISMA protokolu pa ocenjevali identificirane dokumente, ali se nedvoumno in izrecno nanašajo na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ker smo pregledovali le dokumente v angleškem in slovenskem jeziku, je možno, da smo iz pregleda izpustili druge relevantne dokumente. Dodali smo tudi dokument iz baze Cochrane, ki a´ priori ne sledi protokolu, kar lahko vpliva na pristranskost. Z vključitvijo sive literature smo skušali zmanjšati pristranskost, vključno z raziskovalnimi (neobjavljenimi akademskimi) in organizacijskimi poročili. 361 Tabela 1: Prikaz podatkovnih baz in število raziskav PODATKOVNA BAZA KLJUČNE BESEDE ŠTEVILO ZADETKOV UPORABLJENI ČLANKI COBIB.SI invalidnost, intervencije javnega 41 0 zdravja, enakost v zdravju, inkluzija PubMed 25 kombinacij ključnih besed* 128 2 PEDro 25 kombinacij ključnih besed* 0 0 CINAHL 25 kombinacij ključnih besed* 6 1 ProQuest 25 kombinacij ključnih besed* 78 1 WILEY 25 kombinacij ključnih besed* 6 2 DOAJ 25 kombinacij ključnih besed* 0 0 Springer 25 kombinacij ključnih besed* 47 2 Cochrane disability, public health 1 1 interventions, health equity, inclusion. SKUPAJ 301 10 Opomba: * Kombinacije so opisane v poglavju 3.1. Skupno smo našli 301 zadetkov, proces izbire člankov je prikazan s pomočjo PRISMA (Page, 2021) diagrama (Slika 1). Slika 1: Diagram poteka PRISMA vključitve literature v sistematični pregled ijaac Članki registrirani v: Bazah (n =8 ) Zadetkov (n = 301) ntifikIde Članki po odstranitvi podvojitev: (n = 215) Izločeni članki: (n = 86) gled Pregledani naslovi in izvlečki: (n = 215) Izločeni članki: Pre – Ni invalidnost(n = 81) – Ni JZ intervencija (n = 72) Članki ocenjeni za primernost: (n = 10) – Ni inkluzije in enakosti v zdravju (n = 53) t Vključene raziskave in besedila: (n = 10) Siva literatura: SZO (n=2) Zakonodaja (n = 2) Vključenos 362 3.1 Ocena kakovosti pregleda dokazov (Tabela 2). Vključili smo šest pregledov Na žalost je bilo zelo malo uporabnih zadetkov, zato literature, eno presečno kvantitativno raziskavo, smo upoštevali, da vsi dokazi niso enako veljavni – en kvazi-eksperiment ter dve meta-analizi. V vemo pa, da so nekatere raziskave bolj veljavne in bazi Cochrane smo našli eno samo meta-analizo, smo jih zato skušali ovrednotiti z hierarhijo dokazov datirano v leto 2010, ki pa je zelo koristna zaradi po Polit in Beck (2018). Izbrani članki so po avtorjih pregleda metod merjenja neenakosti v zdravju Polit in Beck (2018) razdeljeni glede na hierarhijo v objavljenih sistematičnih pregledih, četudi ne naslavlja neposredno populacije invalidov. Tabela 4: Hierarhija dokazov po Polit in Beck (2018) Avtor Leto Dizajn raziskave Moč dokaza Berghs, Atkin, Hatton idr. 2019 pregled literature in obstoječih raziskav 7 Berghs, Atkin, Graham idr. 2016 pregled literature 7 Wingo in Rimmer 2018 pregled literature 7 Welch idr. 2010 pregled sistematičnih raziskav 1 Park idr. 2021 nerandomizirana prospektivna intervencijska raziskava 3 Atkin idr. 2023 pregled literature 7 Abualghaib idr. 2019 pregled literature in baz podatkov v VB 7 O‘Mara-Eves idr. 2015 pregled raziskav 1 Shariq idr. 2023 pregled literature in raziskav 7 Zuurmond idr. 2019 presečna raziskava 6 Vir: Polit in Beck, 2018 363 3.2 Sinteza spoznanj pregleda literature Tabela 5: Tabelarični prikaz rezultatov Raziskovalno Odvisne, Avtor, leto, Namen/cilj vprašanje ali Dizajn neodvisne Velikost Instrument država raziskave hipoteza raziskave spremenljivke vzorca raziskave Ključne ugotovitve Berghs, Atkin, preučiti so randomizirani pregled N: randomizirani / pregled Na dokazih temelječa medicinska Hatton idr. ustreznost kontrolni dizajni literature in kontrolni dizajni literature paradigma, ki poudarja (2019) na dokazih za raziskovanje obstoječih O: neenakosti pri randomizirana kontrolirana podprte javnega zdravja raziskav invalidih preskušanja, ne zadostuje za medicine za invalidov obravnavo neenakosti, povezanih javno zdravje vključevali z invalidnostjo v raziskavah javnega invalidov neenakosti in zdravja. Prispevek poudarja potrebo invalide po konceptualizaciji družbenih determinant zdravja, ki ocenjuje, kako intervencije javnega zdravja vodijo k večji enakosti in zagotavljajo pravice do zdravja in dobrega počutja za invalide. Berghs, Atkin, poiskati kako paradigme pregled N: paradigme / pregled V raziskavah javnega zdravja Graham idr. povezavo javnega zdravja literature javnega zdravja literature je bilo omejeno ukvarjanje s (2016) med teorijami upoštevajo O: teorije teorijami in modeli invalidnosti. invalidnosti in teorijami invalidnosti Meritve rezultatov so bile paradigmami invalidnosti pogosto neobčutljive na izkušnje z javnega invalidnostjo. Predlaga spodbujanje zdravja bolj etičnih in na dokazih temelječih raziskav javnega zdravja, ki so metodološko robustne, hkrati pa občutljive na izkušnje invalidnosti. Wingo in opis stanja kako izvajalci pregled / / pregled Obstaja potreba po boljšem Rimmer javnega zdravja literature literature ravnovesju med reaktivno in (2018) upoštevajo vnaprejšnjo oskrbo za izboljšanje invalidnost zdravja invalidov in preprečevanje/ obvladovanje sekundarnih stanj. Prispevek poudarja tudi pomen promocije zdravja in opolnomočenja v tej populaciji. Welch idr. pregled raziskati pregled / 48814 meta analiza Obstaja potreba po izboljšanju (2010) metodologije katere metode sistematičnih raziskav konceptualne jasnosti o definiciji sistematičnih raziskav pravičnosti v zdravju, potreba po raziskav opisu dovolj podrobnih analitičnih uporabljajo pristopov (vključno z analizami avtorji pri podskupin) in preglednem poročanju merjenju o presojah, da se v sistematičnih neenakosti v pregledih lahko oceni in poroča zdravju o učinkih na pravičnost v zdravju. Park idr. ovrednotiti kako nerandomi- N: 187 v kvazi Študija je pokazala, da je bil (2021) povezavo med večkomponentni zirana vzorcu eksperiment večkomponentni intervencijski intervencijskim intervencijski prospektivna večkomponentni in 196 v program povezan s počasnejšim programom in program vpliva intervencij- intervencijski kontrolni napredovanjem invalidnosti pri invalidnostjo na napredovanje ska raziskava program skupini socialno-ekonomsko ranljivih pri socialno- invalidnosti O:napredovanje starejših odraslih. Vendar se je ekonomsko pri socialno- invalidnosti razlika med intervencijsko in ranljivih ekonomsko kontrolno skupino sčasoma starejših ranljivih starejših zmanjšala, kar nakazuje, da bosta odraslih odraslih morda potrebna ponovna ocena in intervencija. Študija je imela tudi nekaj omejitev, vključno z relativno visoko stopnjo osipa in pomanjkanjem randomizacije. 364 Raziskovalno Odvisne, Avtor, leto, Namen/cilj vprašanje ali Dizajn neodvisne Velikost Instrument država raziskave hipoteza raziskave spremenljivke vzorca raziskave Ključne ugotovitve Atkin idr. ugotoviti ali kako kazalnik pregled N: kazalnik let / pregled Javno zdravje je povezano s (2023) kazalnik let let kvalitetnega literature kvalitetnega literature socialnimi determinantami zdravja kvalitetnega življenja pokaže življenja in težko zajame invalidnost, ki je življenja učinkovitost personalizirano tveganje za zdravje. pokaže intervencije O: učinkovitost Z dajanjem prednosti metodološki učinkovitost pri invalidnosti intervencije pri gotovosti na dokazih podprte prakse intervencije invalidnosti pred verodostojnostjo osebnih pri pričevanj z izkušnjo invalidnosti, so invalidnosti invalidi izključeni iz baze dokazov na katerih temeljijo javnozdravstvene intervencije. Abualghaib opis stanja kakšno je stanje pregled / / pregled Prispevek ugotavlja, da so kakovostni idr. (2019) pri zbiranju literature literature in in celoviti podatki o invalidnosti podatkov o in baz baz bistveni za doseganje vključevanja zdravju invalidov podatkov invalidov. Trdi, da je na voljo v VB vedno več podatkov o invalidnosti, vendar so pogosto nizke kakovosti, neprimerljivi in niso celoviti. Prispevek poudarja, da lahko podatki o invalidnosti podpirajo oblikovalce politik pri odpravljanju vrzeli in spreminjanju obstoječih politik in predpisov, da bi zagotovili vključevanje invalidnosti. O‘Mara-Eves ugotoviti kako učinkovito pregled N: 9467 meta - analiza Prispevek zaključuje, da imajo idr. (2015) učinkovitost je vključevanje raziskav javnozdravstvene raziskav intervencije s skupnostnim skupnostnega skupnostnega intervencije pristopom pozitiven vpliv na vrsto pristopa pristopa v javno za prikrajšane zdravstvenih in psihosocialnih v javne zdravstvenih skupine rezultatov v različnih pogojih. zdravstvenih intervencijah za Intervencije so bile učinkovite pri intervencijah invalide O: skupnostni povečanju opolnomočenja, pri za invalide pristop odpravljanju zdravstvenih posledic, samoučinkovitosti in pri socialni podpori. Shariq idr. pregledati in kaj so ovire in pregled / 56 pregled Tako ovire kot spodbude so pri (2013) opisati ovire spodbude za literature in raziskav literature vključevanju invalidov v klinične in spodbude vključevanje raziskav preiskave zelo specifični glede na za invalidov vrsto in kontekst invalidnosti. Da vključevanje v klinične bi izboljšali vključevanje, bi morala invalidov raziskave zasnova študije dati prednost v klinične načelom sooblikovanja in temeljiti na raziskave oceni potreb preučevane populacije. Izvajanje teh priporočil pomeni izboljšanje vključujočih praks v raziskavah kliničnih preskušanj, ki služijo za ustvarjanje dobro zaokrožene in celovite baze dokazov. Zuumond idr. ugotoviti kaj vpliva pri presečna N: invalidi 61 semi- namensko Za izboljšanje dostopa do (2019) socio- odločanju raziskava struktu- vzorčenje zdravstvene oskrbe za invalide je ekonomske invalidov O: zdravstvene rirani potreben večplasten in kontekstualen dejavnike na iskanje storitve intervjuji odziv. Študija poudarja pomen pri odločanju zdravstvenih z invalidi razumevanja realnosti življenja ljudi invalidov storitev in 30 pri obravnavanju pravice invalidov na iskanje s stroko- do dostopa do najvišjega standarda zdravstvenih vnjaki zdravstvenega varstva. Interakcija storitev okoljskih in osebnih dejavnikov z okvaro ter njihove ravni sodelovanja in vključenosti v skupnosti prispevajo k odločitvam o uporabi storitev. 365 Sinteza rezultatov, ki smo jih zbrali iz različnih 2021). To potrjujejo tudi priporočila SZO (2022), ki virov, kaže na velike ovire pri doseganju enakosti v navajajo, da je potrebno: zdravju invalidov in da intervencije javnega zdravja niso dovolj prilagojene potrebam invalidov. – vključiti enakost zdravja za invalide v vse ukrepe v Pogosto se domneva, da so javnozdravstvene zdravstvu; intervencije, ki so učinkovite pri splošni populaciji, – opolnomočiti invalide in jih vključiti v sodelovanje enako učinkovite pri invalidih. Vendar so dokazi za pri izvajanju ukrepov v zdravstvu in to omejeni. Meritve so pogosto neobčutljive na – spremljati ter ocenjevati, v kolikšni meri ukrepi v izkušnje z invalidnostjo (Berghs idr., 2016). zdravstvu vodijo h pravičnosti v zdravju. Javno zdravje je povezano s socialnimi V ta namen so v Cochrane skupini razširili PRISMA determinantami zdravja in težko zajame diagram v PRISMA-E 2012 skupaj s kontrolnim invalidnost (Atkin idr., 2023). Na dokazih temelječa seznamom , ki pomaga prepoznati, izluščiti in medicinska paradigma, ki poudarja randomizirana sintetizirati dokaze o pravičnosti v sistematičnih kontrolirana preskušanja, ne zadostuje za pregledih (Welch idr., 2012). obravnavo neenakosti, povezanih z invalidnostjo v raziskavah javnega zdravja (Berghs idr., 2019). Z dajanjem prednosti metodološki gotovosti na 4 RAZPRAVA dokazih podprte prakse pred verodostojnostjo pričevanj oseb z izkušnjo invalidnosti, so invalidi Intervencije javnega zdravja niso dovolj prilagojene izključeni iz baze dokazov, na katerih temeljijo potrebam invalidov (Berghs idr., 2016). Da bi javnozdravstvene intervencije (Atkin idr., 2023). izboljšali vključevanje, bi morala zasnova študij dati Kakovostni in celoviti podatki o invalidnosti pa prednost načelom sooblikovanja in temeljiti na oceni so bistveni za doseganje vključevanja invalidov. potreb preučevane populacije (Shariq idr., 2013). Podpirajo oblikovalce politik pri odpravljanju vrzeli V Sloveniji Mednarodna klasifikacija oviranosti in pri spreminjanju obstoječih politik in predpisov za vključevanje invalidov (Abualghaib idr., 2023). Da in zmanjšanih zmožnosti (ICF- International bi izboljšali vključevanje, bi morala zasnova študij Classification of Functioning, Disability and Health; dati prednost načelom sooblikovanja in temeljiti WHO, 2010) ni implementirana. Ključni dokument na oceni potreb preučevane populacije. Izvajanje za presojo oviranosti in zmanjšane zmožnosti, ki bi teh priporočil pomeni izboljšanje vključujočih ga morali splošno uporabljati v zdravstvu (WHO, praks v raziskavah kliničnih preskušanj, ki služijo 2010) WHODAS 2.0 (WHO Disability Assessment za ustvarjanje dobro zaokrožene in celovite baze Schedule 2.0) sploh ni preveden v slovenščino. dokazov (Shariq idr., 2013). Posledično nimamo dobrega pregleda potreb invalidov in oseb z oviranostmi, niti števila, niti Obstaja potreba po izboljšanju konceptualne približne ocene, koliko sredstev je potrebnih za jasnosti o definiciji pravičnosti v zdravju, o najnujnejše ukrepe za odstranjevanje vsaj najhujših družbenih determinantah zdravja, potreba po opisu ovir na državni ravni. Zaključek vsega naštetega dovolj podrobnih analitičnih pristopov (vključno z je, da v Sloveniji Evropski okvir za ukrepanje SZO analizami podskupin) in po preglednem poročanju za doseganje najvišjega dosegljivega standarda o presojah, da se v sistematičnih pregledih lahko zdravja za invalide 2022-2030 (WHO, 2022b) ni v oceni in poroča o učinkih na pravičnost v zdravju celoti izvedljiv po kriterijih, ki jih opredeljuje SZO. (Berghs idr., 2019; Welch idr., 2022). To zahteva razumevanje težav invalidov in vključenost v Kakovostni in celoviti podatki o invalidnosti so skupnost (Zuurmond idr., 2019). Zato imajo bistveni za doseganje vključevanja invalidov intervencije s skupnostnim pristopom pozitiven (Abualghaib idr., 2023). NIJZ zbira podatke o vpliv na celo vrsto zdravstvenih in psihosocialnih zdravju in zdravstvenem varstvu glede na pravne rezultatov. So učinkovite pri opolnomočenju in podlage, ki so zajete v Zakonu o zbirkah podatkov pri krepitvi zdravja (O‘Mara idr., 2015; Park idr., o zdravstvenem varstvu (Uradni list RS, št. 366 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – 5 ZAKLJUČEK ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O, v nadaljevanju: Za večjo inkluzivnost intervencij in s tem ZZPPZ). V teh pravnih podlagah invalidi in otroci doseganje večje enakosti v zdravju bo potrebno s posebnimi potrebami niso posebej izpostavljeni. ne le zbiranje podatkov ampak tudi razvijanje analitičnih pristopov kako oceniti učinke na Podatke o manj zmožnosti zbiramo v skladu z enakopravnost v zdravju invalidov (Welch idr., evropskimi uredbami v nekaterih nacionalnih 2022). To pa zahteva vključevanje enakosti zdravja raziskavah (npr. European Health Interview Survey za invalide v vse ukrepe v zdravstvu in sodelovanje - EHIS). NIJZ v skladu z resolucijo Skupaj za družbo invalidov pri izvajanju teh ukrepov (WHO, 2022a). zdravja 2018-2025 redno pripravlja poročila o Pri tem je bistveno, da se prilagodimo omejitvam neenakosti v zdravju, kjer pa zaradi pomanjkanja posameznika in ne obratno. Do podobnih zaključkov podatkov, žal, populacija invalidov in oseb z so prišli tudi avtorji publikacije Neenakosti v oviranostmi še ni bila ustrezno obravnavana. zdravju – izziv prihodnosti v medsektorskem Več tovrstnih podatkov zbirajo nekatere druge povezovanju v svojih priporočilih za delovanje v institucije v Sloveniji (npr. SURS, ZPIZ, IER), ki pa so prihodnje (NIJZ, 2021b) in v Cochrane skupini za večinoma usmerjene v socialo in ne v zdravstvo. razvoj PRISMA pristopa (Welch idr., 2012). Posledično pristopi za vključevanje oviranih in invalidnih oseb v javnozdravstvene intervencijske programe temeljijo na osveščanju v medijih, preko dogodkov, gradiv, izobraževanj ipd in na dopolnjevanju inkluzivnega pisnega in zvočnega gradiva v digitalni obliki za senzorne invalide (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost [MDDSZ], 2021). Ker zaradi pomanjkanja podatkov ne poznamo potreb invalidov, javnozdravstvene intervencije ne vključujejo invalidov in ukrepi ter priporočila ne upoštevajo njihovih specifik in niso prilagojeni njihovim zmanjšanim zmožnostim. Na to opozarja tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) v Poročilu Akcijski program za invalide 2020 (MDDSZ, 2020) in poziva h upoštevanju posebnih potreb, ki izhajajo iz različnih vrst invalidnosti. Situacijo omili skupnostni pristop, ki omogoča pridobitev sprotnih informacij na terenu in ima pozitiven vpliv na javnozdravstvene intervencijske rezultate (NIJZ, 2021a). 367 LITERATURA Park, C. M., Oh, G., Lee, H., Jung, H. W., Lee, E., Jang, I. Y. in Kim, D. H. (2021). A Multicomponent Intervention and Long-term Disability in Older Abualghaib, O., Groce, N., Simeu, N., Carew, M. T. in Adults: A Non-Randomized Prospective Study. Mont, D. (2019). Making Visible the Invisible: Why Journal of the American Geriatrics Society, 69(3), Disability-Disaggregated Data is Vital to “Leave 669–677. https://doi.org/10.1111/jgs.16926 No-One Behind”. Sustainability, 11(11), 3091. https://doi.org/10.3390/su11113091 Naidoo, J. in Wil s, J. (2016). Health Promotion. Elsevier London Atkin, K., Berghs M. in Chattoo S. (2023). Representing disabling experiences: Rethinking quality of life Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021a). Dosežki when evaluating public. health interventions. v javnem zdravju v Sloveniji. https://nijz.si/wp- Politics & Policy, 51(1), 41–58. https://doi.org/10. content/uploads/2022/07/e-publikacija_dosezki_ 1111/polp.12515 javno_zdravje.pdf Berghs, M., Atkin K., Graham H. M., Hatton, C. in Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2021b). Neenakosti Thomas, C. (2016). Implications for public health v zdravju: izziv prihodnosti v medsektorskem research of models and theories of disability :a povezovanju. https://www.nijz.si/sites/www.nijz. scoping study and evidence synthesis. Public si/files/publikacije-datoteke/neenakosti_e_ Health Research, 4(8). https://doi.org/10.3310/ verzija.pdf phr04080 O‘Mara-Eves, A., Brunton, G., Oliver, S., Kavanagh, J., Berghs, M., Atkin, K., Hatton, C. in Thomas, C. (2019). Jamal, F. in Thomas, J. (2015). The effectiveness Rights to social determinants of flourishing? A of community engagement in public health paradigm for disability and public health research interventions for disadvantaged groups: a meta- and policy. BMC Public Health, 19. https://doi.org/ analysis. BMC public health, 15, 129. https://doi. 10.1186/s12889-019-7334-8 org/10.1186/s12889-015-1352-y Cieza, A., Sabariego, C., Bickenbach, J. in Chatterji, S. Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, (2018). Rethinking Disability. BMC Medicine, 16. I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., https://doi.org/10.1186/s12916-017-1002-6 Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., Chou, R., Glanvil e, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., International Classification of Functioning, Disability Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. W., Mayo-Wilson, E., and Health. (29. 6. 2023). WHO-FIC Maintenance McDonald, S., McGuinness, L. A., … Moher, D. Platform. https://icd.who.int/dev11/l-icf/en (2021). The PRISMA 2020 statement: an updated Lollar, D. J., Horner-Johnson, W. in Froehlich-Grobe, guideline for reporting systematic reviews. BMJ K. (ur.). (2021). Public Health Perspectives on (Clinical research ed.), 372, n71. https://doi.org/ Disability - Science,social justice, ethics and beyond 10.1136/bmj.n71 (2. izd.). SpringerLink. Polit, F. D. in Beck, T. C. (2018). Study Guide for Essentials Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve of Nursing Research (9. izd.). Wolters Kluwer. in enake možnosti. (2020). Poročilo Akcijski Welch, V., Dewidar, O., Tanjong Ghogomu, E., program za invalide 2020. https://www.gov.si/ Abdisalam, S., Al Ameer, A., Barbeau, V. I., Brand, assets/ministrstva/MDDSZ/Invalidi/API-2014- K., Kebedom, K., Benkhalti, M., Kristjansson, E., 2021/2020_Priloga_porocilo_API.pdf Madani, M. T., Antequera Martín, A. M., Mathew, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in C. M., McGowan, J., McLeod, W., Park, H. A., enake možnosti. (2021). Poročilo Akcijski program Petkovic, J., Riddle, A., Tugwel , P., Petticrew, M., … za invalide 2021. https://www.gov.si/assets/ Wel s, G. A. (2022). How effects on health equity are ministrstva/MDDSZ/Invalidi/API-2014-2021/ assessed in systematic reviews of interventions. Porocilo_Akcijski_program_invalidi_2021.docx The Cochrane Database of Systematic 1(1), MR000028. https://doi.org/10.1002/14651858. Melnyk, B. M. in Fineout-Overholt, E. (2011). Evidence- MR000028.pub3 Based Practice in Nursing & Healthcare: A Guide to Best Practice. Lippincott Williams & Wilkins. 368 Wingo B. C. in Rimmer J. H. (2018). Emerging Trends in Health Promotion for People with Disabilities. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(4), 742. https://doi.org/10. 3390/ijerph15040742 World Health Organization. (2010). Measuring Health and Disability: Manual for WHO Disability Assessment Schedule (WHODAS 2.0). https://apps. who.int/iris/rest/bitstreams/52276/retrieve World Health Organization. (2022b). WHO European framework for action to achieve the highest attainable standard of health for persons with disabilities 2022–2030. World Health Organization. Regional Office for Europe. World Health Organization. (2022a). Global report on health equity for persons with disabilities. Geneva: World Health Organization. World Health Organization. (2023). Regional consultation on the draft WHO global report on disability inclusion in the health sector. Eastern Mediterranean Health Journal, 29(3), 224–225. 5. https://doi.org/10.26719/2023.29.03.224 Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). (2010). Uradni list RS, št. 94/10, 50/14 in 32/17. http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4342 Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI). (2019). Uradni list RS, št. 30/18, 196/21 – ZDOsk in 206/21 – ZDUPŠOP. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO7808 Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). (2004). Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2, 98/14 in 18/21. http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO3841 Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O). http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419, dostop 19. 3. 2023 369 STROKOVNI PRISPEVEK 370 Sabina Sedlak, Sandra Simonović, doc. Marjetka Jelenc Nacionalni inštitut za javno zdravje POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO BREME PRVIH KURATIVNIH OBISKOV ZARADI BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA NA PRIMARNI RAVNI V SLOVENIJI Povzetek skeletnega sistema in vezivnega tkiva na primarni ravni in celotno ekonomsko breme je v letu 2020 Nova koronavirusna infekcijska bolezen covid-2019 v primerjavi z predhodnimi leti, močno padlo, kar je povzročila globalne javnozdravstvene izredne lahko pripišemo manjšemu številu obiskov pri razmere zaradi neprekuženosti ljudi in hitrega družinskih zdravnikih zaradi slabše dostopnega prenosa virusa. Obolevnost zaradi okužbe je terjala zdravstvenega sistema oz. njegovega okrnjenega veliko življenj. Zaprtje javnega življenja, ki je bil delovanja. Če se dostopnost do zdravniške oskrbe eden izmed ukrepov za preprečitev širjenja okužbe zmanjša, se kakovost življenja oseb z boleznimi s SARS-CoV-2, je negativno vplivalo na mišično- mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva skeletno zdravje prebivalstva, kar je razvidno poslabša. Posledica tega pa je, da se stroški, iz znanstvene literature. V obdobju karantene ki bremenijo zdravstveni sistem navidezno je bilo v primerjavi z obdobjem pred karanteno zmanjšajo, kar je velika nevarnost pri analiziranju opaženo znatno povečanje bolečine med splošno in proučevanju bolezni. populacijo. Mišično-skeletna bolečina, ki je navadno kratkotrajna, se lahko ob odsotnosti Ključne besede: mišično-skeletne bolezni, ustreznega ukrepanja razvije v dolgoročno težavo pandemija covid-19, prvi kurativni obiski, in predstavlja breme. V naši raziskavi je breme primarna raven, ekonomsko breme prvih kurativnih obiskov na primarni ravni zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v obdobju 2016-2020, v povprečju, znašalo 4.825.664 EUR letno, kar predstavlja 6,6 % med vsemi neposrednimi izračunanimi stroški. Stroški prvih kurativnih obiskov zaradi bolezni mišično- 371 THE CONSEQUENCES OF THE COVID-19 PANDEMIC ON THE ECONOMIC BURDEN OF THE FIRST CURATIVE VISITS DUE TO THE MUSCULOSKELETAL AND CONNECTIVE TISSUE DISEASES AT THE PRIMARY LEVEL IN SLOVENIA Abstract a consequence, the costs borne by the health system are seemingly reduced, which is a major The new coronavirus infectious disease COVID-2019 risk in analysing and studying diseases. has caused a global public health emergency due to human uninfection and rapid transmission of the Keywords: musculoskeletal diseases, COVID-19 virus. The morbidity of the infection has claimed pandemic, first curative visits, primary level, many lives. The closure of public life, which was economic burden one of the measures taken to prevent the spread of SARS-CoV-2 infection, had a negative impact on the musculoskeletal health of the population, as evidenced in the scientific literature. During the quarantine period, a significant increase in pain was observed in the general population compared to the pre-quarantine period. Musculoskeletal pain, which is usual y short-lived, can develop into a long-term problem and burden in the absence of appropriate intervention. In our study, the burden of first curative visits at primary level for musculoskeletal and connective tissue disorders during the period 2016-2020 averaged €4,825,664 per year, representing 6.6% of all direct costs calculated. The cost of the first curative visits for musculoskeletal and connective tissue disorders at primary level and the overall economic burden fall sharply in 2020 compared to previous years, which can be attributed to fewer visits to family doctors due to a less accessible or less functioning health system. If access to medical care is reduced, the quality of life of people with musculoskeletal and connective tissue diseases deteriorates. As 372 1 UVOD iz znanstvene literature. V obdobju karantene je bilo v primerjavi z obdobjem pred karanteno Povzročitelj nove koronavirusne infekcijske opaženo znatno povečanje bolečine med splošno bolezni, ki se je pojavila leta 2019 (angl. populacijo. Mišično-skeletna bolečina, ki je coronavirus infectious disease, covid-19), je novi navadno kratkotrajna, se lahko ob odsotnosti koronavirus SARS-CoV-2. Bolezen je zelo hitro ustreznega ukrepanja razvije v dolgoročno težavo povzročila globalne javnozdravstvene težave in predstavlja breme (Ahmed idr., 2021). Zaradi zaradi neprekuženosti ljudi in hitrega prenosa pandemije so tako zdravi posamezniki kot bolniki virusa. Najpogostejši simptomi in znaki okužbe po vsem svetu nenadoma postali nedejavni, kar je z virusom SARS-CoV-2 so vročina, kašelj, slabo vodilo v razvoj več vrst bolezni (Ahmed idr., 2021). počutje s hudo splošno oslabelostjo, izguba vonja Tudi sama okužba z virusom SARS-CoV-2 lahko in okusa ter glavobol (Harlander idr., 2020; Zhu povzroči vrsto mišično-skeletnih simptomov, kot idr., 2020). Obolevnost zaradi okužbe je terjala so artralgije, mialgije, nevropatije/miopatije, kar veliko življenj (Batel ino in Vozel, 2020). Med je razvidno iz znanstvene literature. Dokazano bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega je tudi, da imajo terapevtiki, ki se uporabljajo pri tkiva uvrščamo več kot 150 različnih bolezni zdravljenju bolnikov s covid-19, mišično-skeletne oz. stanj, ki prizadanejo organizem. Značilne so učinke (Hasan idr., 2021). bolezni mišic, kosti, sklepov, pripadajočih tkiv, npr. sklepnih ovojnic, vezi in kit. Najpogostejša Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv mišično skeletna obolenja so poškodbe, zlomi, je imela pandemija covid-19 na ekonomsko breme povezani s krhkostjo kosti, bolečine v vratu, hrbtu, prvih kurativnih obiskov zaradi bolezni mišično- osteoartritis ter sistemska vnetna stanja, kot je skeletnega sistema in vezivnega tkiva na primarni npr. revmatoidni artritis. Navadno jih spremlja ravni, v obdobju 2016-2020, v Sloveniji, saj je bolečina, pogosto kronična, omejena mobilnost, dostopnost do primarne ravni oz. družinskega ki zmanjšuje funkcionalnost in sposobnost za delo zdravnika prvi pokazatelj odzivnosti zdravstvenega ter socialno življenje (World Health Organization sistema. [WHO], 2018). Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva se lahko razvijejo v katerikoli Če se dostopnost do zdravniške oskrbe zmanjša starosti, najpogosteje pa se pojavljajo od obdobja se tudi kakovost življenja oseb zaradi mišično- adolescence naprej (WHO, 2018). Z naraščanjem skeletnih bolezni in vezivnega tkiva zmanjša. števila starejših in z naraščanjem debelosti se Posledica tega pa je, da se stroški, ki bremenijo bo vpliv bolezni mišično-skeletnega sistema zdravstveni sistem navidezno zmanjšajo, kar in vezivnega tkiva na posameznika in družbo predstavlja veliko nevarnost pri analiziranju in zagotovo povečeval (Kofol Bric, 2010, 2012; Lewis proučevanju bolezni. idr., 2019). Razvoj bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva je precej odvisen od dejavnikov tveganja. Razen bioloških, kot sta spol 2 METODE in starost ter genetskih, na razvoj bolezni vplivajo številni dejavniki, povezani z načinom življenja, 2.1.Metodologija izračuna bremena npr. pomanjkanje gibanja, povečana telesna teža, bolezni slabše prehranske navade, kajenje, poškodbe (EUMUSC, 2021; GOV.UK, 2021; Lewis idr., 2019; Raziskave izračuna bremena vključujejo neposredne WHO, 2021). stroške (izdatki, potrebni za zdravljenje bolezni), posredne stroške bolezni (vrednost, ki jo družba Zaprtje javnega življenja, ki je bil eden izmed izgubi zaradi bolezni) in tudi neopredmetene ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s stroške (angl. intangible costs). Ocenjeni SARS-CoV-2, je negativno vplivalo na mišično- ekonomski stroški bolezni mišično-skeletnega skeletno zdravje prebivalstva, kar je razvidno sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji temeljijo na 373 izračunu neposrednih stroškov, ki so povezani z Preglednica 1: Nabor diagnoz upoštevanih pri izračunu zdravljenjem in izračunu posrednih stroškov, ki so povezani z izgubljeno produktivnostjo, ko je oseba GLAVNE DIAGNOZE zaradi bolezni odsotna z dela ter z izgubljenim (osnovni vzroki) MKB-10 prihodnjim zaslužkom oz. izgubljenim dohodkom M16 Artroza kolka (koksartroza) zaradi prezgodnje upokojitve. Ocenjeni ekonomski stroški prvih kurativnih obiskov zaradi bolezni M17 Artroza kolena (gonartroza) mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva pa so del neposrednih stroškov in so pomembni Druge motnje sklepa, ki niso pokazatelj odzivnosti zdravstvenega sistema, saj M25 uvrščene drugje se nekdo, ki ima mišično-skeletna obolenja zaradi M54 Bolečina v hrbtu (dorzalgija) bolečin najprej obrne na družinskega zdravnika, kar v času pandemije ni bilo mogoče oz. je bilo M75 Okvare (lezije) rame omejeno. Druge motnje mehkega tkiva, 2.1.2 Definicija neposrednih stroškov M79 ki niso uvrščene drugje Neposredni stroški vključujejo vrednost blaga Vir: MKB-10, 2005 in storitev, za katere je bilo izvedeno plačilo, in viri, uporabljeni za diagnostiko, zdravljenje, 2.3 Metodologija zbiranja podatkov nego, rehabilitacijo, povezano z zdravljenjem ambulantnih storitev zaradi bolezni ter izbrani nemedicinski izdatki (prilagoditev mišično-skeletnega sistema in vezivnega domačemu okolju, poklicna rehabilitacija, tkiva na primarni ravni urejanje zavarovanja ipd.) (Toth, 2004); izdatke za bolnišnično zdravljenje, zunajbolnišnične Podatke za izračun stroškov smo pridobili iz zdravstvene storitve, nego doma, patronažne podatkovnih zbirk NIJZ. Izračun ocene stroškov storitve, delo zdravnikov in drugih zdravstvenih na osnovi zbirk NIJZ je možen le za prve kurativne delavcev, rehabilitacijo (tudi stroške protetičnega obiske pri osebnem zdravniku, ne pa tudi za materiala, pripomočkov za hojo ipd.), ki pomagajo ponovne obiske. Prve kurativne obiske v splošni premagovati manj zmožnost zaradi bolezni (Toth, ambulanti smo ovrednotili s ceno ZZZS. Stroške 2004); administrativne stroške zavarovalnic, ki ambulantnih storitev na primarni ravni smo ocenili pokrivajo te izdatke. s pomočjo podatkov o številu obiskov iz zbirke o zunajbolnišnični zdravstveni statistiki (ZUBSTAT) 2.2 Nabor diagnoz pri izračunu ter povprečne cene pregleda za prvi kurativni ekonomskega bremena obisk v splošni ambulanti z vključeno glavarino. Storitve zdravstvene službe, kot so prvi kurativni 2.4 Viri podatkov obiski na primarni ravni, so za bolezni mišično- NIJZ vodi zbirke podatkov v skladu z Zakonom o skeletnega sistema in vezivnega tkiva izračunane zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva po diagnozah po MKB 10-klasifikaciji ( Mednarodna (ZZPPZ, UL 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 problemov za statistične namene MKB 10: deseta – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, revizija [MKB-10], 2005). 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-10), poleg tega pa ima vlogo pooblaščenega izvajalca v sistemu državne statistike, kjer obdeluje in objavlja podatke na podlagi Zakona o državni statistiki (UL št. 45/1995 in 9/2001). Kot vir podatkov za prve kurativne obiske v tej analizi je bila uporabljena 374 Zbirka podatkov o zunajbolnišničnih obravnavah 3 REZULTATI (NIJZ2). V okviru te zbirke NIJZ zbira podatke o obiskih, napotitvah, diagnozah, kadrih in urah v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu. Ključni Celotno ocenjeno ekonomsko breme šestih omejitvi te zbirke sta, da so podatki zbrani na izbranih diagnoz bolezni mišično-skeletnega agregirani ravni, torej identifikacija bolnika ni sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji se v obdobju mogoča ter, da je beleženje diagnoz izvaja le ob 2016-2020 giblje, v povprečju, okoli 195 milijonov prvem obisku za določeno boleznijo v tekočem EUR letno oz. 5,1% vseh izdatkov za zdravstvo in letu. To pomeni, da niso zabeleženi nadaljnji predstavlja 0,4% bruto domačega proizvoda v tem kontrolni obiski v istem koledarskem letu, čeprav obdobju. jih je oseba z boleznijo mišično-skeletnega sistema Stroški prvih kurativnih obiskov na primarni ravni, in vezivnega tkiva opravila. Zbirko NIJZ2 pripravljajo zaradi šestih izbranih diagnoz bolezni mišično- vsi izvajalci zdravstvenega varstva na primarni in skeletnega sistema in vezivnega tkiva so v obdobju sekundarni ravni, vključeni so tako javni zavodi 2016-2020, v povprečju, znašali 4.825.664 kot zasebniki (koncesionarji in samoplačniške EUR letno, kar predstavlja 6,6 % med vsemi ambulante). neposrednimi izračunanimi stroški v povprečju za obdobje 2016-2020. Na sliki 1 vidimo, da so se stroški prvih kurativnih obiskov v letu 2020 zmanjšali v primerjavi z predhodnimi leti. Slika 1: Ekonomsko breme prvih kurativnih obiskov na primarni ravni, po letih, v obdobju 2016-2020, za Slovenijo 6 5,4 4,9 5,1 5 4,5 4,3 4 UR 3 ilijon E V m 2 1 0 2016 2017 2018 2019 2020 Vir: NIJZ, 2020 Predvidevamo, da ker se je dostopnost do Nasprotno, kakovost življenja teh oseb se je še zdravniške oskrbe na primarni ravni zaradi poslabšala in šele v prihodnosti bomo ugotavljali, pandemije zmanjšala, se je zmanjšalo tudi število kaj vse je obdobje pandemije pustilo za seboj. obiskov na primarni ravni, kar vodi tudi v nižje ocenjene stroške prvih kurativnih obiskov na primarni ravni. Pri interpretaciji podatkov pa moramo paziti na dejstvo, da to ne pomeni, da je oseb, ki imajo težave in trpijo za boleznimi mišično- skeletnega sistema in vezivnega tkiva manj. 375 4 RAZPRAVA bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva naraščajoč javnozdravstveni problem smo Rezultati pričujoče raziskave, katere namen je bil z raziskavo, kjer smo prikazali ekonomsko breme ugotoviti vpliv pandemije covid-19 na ekonomsko prvih kurativnih obiskov na primarni ravni v breme prvih kurativnih obiskov na primarni obdobju med letoma 2016 in 2020, ko je nastopila ravni, v Sloveniji, v obdobju 2016-2020, zaradi pandemija covid-19, prikazali, da je potrebna bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega previdnost pri interpretaciji podatkov v tem tkiva, so pokazali, da je breme prvih kurativnih obdobju, saj se stroški, ki bremenijo zdravstveni obiskov na primarni ravni zaradi bolezni mišično- sistem zaradi okrnjenega delovanja zdravstvenega skeletnega sistema in vezivnega tkiva v obdobju sistema le navidezno zmanjšajo. 2016-2020 predstavljalo 6,6 % vseh neposrednih Glede na možnost pojavnosti novih epidemij v izračunanih stroškov. Stroški prvih kurativnih prihodnosti je vsekakor nujno iskati rešitve glede obiskov na primarni ravni in celotno ekonomsko dostopnosti do zdravnika in ustreznih zdravil za breme proučevane skupine bolezni je v letu 2020, bolnike z boleznimi mišično-skeletnega sistema v primerjavi z predhodnimi leti, močno padlo. in vezivnega tkiva ter druge bolnike. Rešitev Stroški prvih kurativnih obiskov na primarni ravni zagotovo predstavljajo virtualni obiski zdravnika. so v primerjavi z letom 2019 padli za 1,1 milijona V državah, kjer so tovrstne obiske uvedli že pred EUR. Padec je zelo verjetno posledica manjšega izbruhom pandemije, npr. v Združenem kraljestvu, števila obiskov pri družinskih zdravnikih zaradi na Norveškem in Švedskem so med pandemijo slabše dostopnega zdravstvenega sistema med opazili povečano število virtualnih obiskov pri pandemijo oz. njegovega okrnjenega delovanja. zdravniku. Na primarni ravni je bil v tem času Začasna odsotnost z dela pa se je v primerjavi s upad števila osebnih obiskov pri zdravniku globalni predhodnim letom, v letu 2020 povišala, in sicer pojav, kar je pokazala Mednarodna raziskava za 1,7 milijona EUR, kar je pokazala raziskava INTRePID (angl.: International comparative study o ekonomskih posledicah bolezni mišično- by the International Consortium of Primary Care skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji Big Data) (Tu idr., 2022). v obdobju 2016-2020, ki je bila izvedena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Sedlak idr., 2023). 5 ZAKLJUČEK Dostopnost do primarne ravni oz. družinskega zdravnika je namreč prvi pokazatelj odzivnosti Raziskava je pokazala, da se je pojav pandemije zdravstvenega sistema. Obdobje pandemije covid-19 odrazil na zmanjšanem številu prvih covida-19 in drugih ukrepov za zajezitev širjenja kurativnih obiskov na primarni ravni, prav tako virusa SARS-CoV-2 je negativno vplivalo na bolezni so se vsi ostali ekonomski stroški v letu 2020 mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. glede na predhodna leta zmanjšali, razen začasne Zaradi pomanjkanja gibanja, sedečega načina odsotnosti z dela, ki se je močno povišala. Gre za življenja, slabših prehranskih navad, povečane posledico pandemije, ki je poslabšala dostopnost telesne teže in predvsem zaradi omejenega do zdravstvenega sistema in s tem močno dostopa do primarnega nivoja zdravstvenega poslabšala kvaliteto življenja oseb z boleznimi varstva in diagnostike, se je kakovost življenja oseb z mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva. boleznimi mišično-skeletnega sistema in vezivnega Tako bo potrebno škodo, ki jo je povzročila tkiva poslabšala. Selke Krulichová celo navaja, da pandemija, z ukrepi na najvišji ravni, čim hitreje so se v Sloveniji pacienti v času pandemije očitno popraviti. izogibali obisku zdravnika (Selke Krulichová idr., 2022). Vse navedeno je povzročilo nove bolezni, že obstoječe pa le še poglobilo in poslabšalo (Ahmed idr., 2021). Glede na dejstvo, da predstavljajo 376 LITERATURA Lewis, R., Gómez Álvarez, C. B., Rayman, M., Lanham- New, S., Woolf, A. in Mobasheri, A. (2019). Strategies for optimising musculoskeletal health Ahmed, S., Akter, R., Jahirul Islam, H., Abdul Muthalib, in the 21st century. BMC musculoskeletal disorders, A. in Akter Sadia, A. (2021). Impact of lockdown on 20(1), 164. https://doi.org/10.1186/s12891-019- musculoskeletal health due to COVID-19 outbreak 2510-7 in Bangladesh: A cross sectional survey study. Heliyon, 7(6), e07335. https://doi.org/10.1016/j. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih heliyon.2021.e07335 zdravstvenih problemov za statistične namene MKB 10: deseta revizija. (2005). Ljubljana: Inštitut Battelino, S. in Vozel, D. (2020). Prilagoditve za varovanje zdravja Republike Slovenije avdiovestibulološke in otokirurške obravnave med epidemijo covida-19. Zdravniški vestnik, Sedlak, S., Simonović, S., Zaletel, M., Jelenc, M. in Sambt, 89(11/12), 692–701. https://doi.org/10.6016/Zdrav J. (2023). Ekonomske posledice bolezni mišično- Vestn.3119 skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji v obdobju 2016-2020. https://nijz.si/wp-content/ EUMUSC.NET. (2021). Driving musculoskeletal health uploads/2023/01/Porocilo_BMSVT_2020.pdf for Europe. http://www.eumusc.net/about_ background.cfm Selke Krulichová, I., Selke, G. W., Bennie, M., Hajiebrahimi, M., Nyberg, F., Fürst, J., Garuolienė, GOV.UK. (2021). Musculoskeletal Health: applying all K., Poluzzi, E., Slabý, J., Yahni, C. Z., Altini, M., Fantini, our health. https://www.gov.uk/government/ M. P., Kočí, V., McTaggart, S., Pontes, C., Reno, C., publications/musculoskeletal-health-applying-all- Rosa, S., Pedrola, M. T., Udovič, M. in Wettermark, our-health B. (2022). Comparison of drug prescribing before Hasan, L. K., Deadwiler, B., Haratian, A., Bolia, I. K., and during the COVID-19 pandemic: A cross- Weber, A. E. in Petrigliano, F. A. (2021). Effects national European study. Pharmacoepidemiology of COVID-19 on the Musculoskeletal System: and drug safety, 31(10), 1046-1055. https://doi. Clinitian‘s Guide. Orthopedic research and reviews, org/10.1002/pds.5509 13, 141-150. https://doi.org/10.2147/ORR.S321884 Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih Harlander, M., Tomažič, J., Turel, M. in Jereb, M. zdravstvenih problemov za statistične namene (2020). Covid-19: ubijalec s »tiho hipoksemijo«. MKB 10: deseta revizija. (2005). Ljubljana: Inštitut Zdravniški vestnik, 89(11/12), 640–647. https:// za varovanje zdravja Republike Slovenije. doi.org/10.6016/ZdravVestn.3100 Toth, M. (2004). Ekonomika v zdravstvu. Ljubljana. Kofol Bric, T. (2010). Skeletno-mišične bolezni. V: A. Tu, K., Sarkadi Kristiansson, R., Gronsbel , J., de Lusignan, Hočevar Grom, J. Trdič, M. Gabrijelčič Blenkuš, T. S., Flottorp, S., Goh, L. H., Hal inan, C. M., Hoang, Kofol Bric, P. Truden Dobrin, T. Albreht (ur.) idr., U., Kang, S. Y., Kim, Y. S., Li, Z., Ling, Z. J., Manski- Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje Nankervis, J. A., Ng, A. P. P., Pace, W. D., Wensaas, K. zdravja Republike Slovenije. A., Wong, W. C., Stephenson, E. in INTRePID. (2022). Kofol Bric, T. (2012). Kostno-mišične težave. V: J. Changes in primary care visits arising from the Maučec Zakotnik, S. Tomšič, T. Kofol Bric, A. COVID-19 pandemic: an international comparative Korošec, L. Zaletel-Kragelj (ur.), Zdravje in vedenjski study by the International Consortium of Primary slog prebivalcev Slovenije - Trendi v raziskavah Care Big Data Researchers (INTRePID). BMJ CINDI 2001 – 2004 – 2008 (str. 267-285). Ljubljana: Open, 12(5), e059130. https://doi.org/10.1136/ Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. bmjopen-2021-059130 World Health Organization. (2018). Definition and general considerations. https://www.whocc.no/ ddd/definition_and_general_considera/ 377 World Health Organization. (14. 7. 2022). Musculoskeletal conditions. https://www.who.int/ news-room/fact-sheets/detail/musculoskeletal- conditions Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). (2000). Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ in 18/23 – ZDU-1O. http://pisrs.si/Pis. web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419 Zhu, J., Ji, P., Pang, J., Zhong, Z., Li, H., He, C., Zhang, J. in Zhao, C. (2020). Clinical characteristics of 3062 COVID-19 patients: A metaanalysis. Journal of medical virology, 92(10), 1902–1914. https://doi. org/10.1002/jmv.25884 378 ZNANSTVENA POVZETKA 379 Lidija Zorman1, izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič2, Nataša Kreft1, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak1,3 1 Splošna bolnišnica Murska Sobota, 2 Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje ODNOS IZVAJALCEV REZULTATI: Odzivnost izvajalcev zdravstvene nege je bila 59,5 % (N=528). V času anketiranja se je v ZDRAVSTVENE NEGE Pomurju ob delu formalno izobraževalo 13,5 % NA PRIMARNI IN izvajalcev zdravstvene nege. Izpostavljene ovire za nadaljevanje formalnega izobraževanja so bile SEKUNDARNI RAVNI osebni (23,8 %) in finančni (11,5 %) razlogi ter prezaposlenost na delovnem mestu (11,8 %). Tri ZDRAVSTVENEGA četrtine jih je menilo, da bi možnost formalnega izobraževanja v zdravstveni negi v Pomurju na VARSTVA V reden način vplivala na njihovo odločitev glede nadaljevanja formalnega izobraževanja. Precej POMURSKI REGIJI bolj so se izvajalci zdravstvene nege udeleževali neformalnega izobraževanja (78,6 %). Pri DO VSEŽIVLJENJSKEGA izobraževanju na daljavo so izpostavili slabše IZOBRAŽEVANJA pridobivanje praktičnega znanja (79,5 %). RAZPRAVA: Pridobitev dovoljenja za izvajanje študija zdravstvene nege v Pomurju na reden način Povzetek je ključnega pomena za prihodnost pomurskih izvajalcev zdravstvene nege. Izpostavljeni problemi, UVOD: Vseživljenjsko izobraževanje izvajalcev ki slabšajo njihov odnos do vseživljenjskega zdravstvene nege doprinese k zagotavljanju izobraževanja so pomanjkanje časa in kadra kakovostne in varne obravnave pacientov. Raziskali v zdravstveni negi ter preobremenjenost. Pri smo odnos izvajalcev zdravstvene nege na primarni njihovem izobraževanju na daljavo je izpostavljen in sekundarni ravni zdravstvenega varstva v problem pridobivanje praktičnega znanja. Odnos Pomurju do vseživljenjskega izobraževanja, s zdravstvenih ustanov do nadaljevanja formalnega poudarkom na glavnih motivacijskih dejavnikih in izobraževanja izvajalcev zdravstvene nege v ključnih ovirah tako do formalnega in neformalnega Pomurju je dober. izobraževanja, kot tudi do izobraževanja na daljavo. Ključne besede: vseživljenjsko izobraževanje, METODE: V maju in juniju 2022 smo zvedli formalno izobraževanje, neformalno presečno epidemiološko raziskavo med izvajalci izobraževanje, zdravstvena nega, pomurska regija zdravstvene nege na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva v pomurski regiji. Na primarni ravni zdravstvenega varstva smo vključili izvajalce zdravstvene nege iz štirih zdravstvenih domov, na sekundarni ravni pa izvajalce zdravstvene nege zaposlene v Splošni bolnišnici Murska Sobota. 380 ATTITUDE OF NURSING CARE PROVIDERS AT THE PRIMARY AND SECONDARY LEVELS OF HEALTH CARE TO LIFELONG EDUCATION Abstract DISCUSSION: Obtaining licence to carry out nursing studies in Pomurje on a regular basis is crucial for INTRODUCTION: Lifelong education of nursing the future of Pomurje nursing care providers. care providers contributes to ensuring high- We note that the problems which worsen their quality and safe treatment of patients. We attitude towards lifelong education are as fol ows: investigated the attitude of nursing care providers lack of time and staff in nursing, overload. In their at the primary and secondary level of health care distance education, the problem of acquiring in Pomurje towards lifelong education. Our aim practical knowledge is highlighted. The attitude was to investigate the main motivational factors of medical institutions towards the continuation and key barriers to both, formal and non-formal of formal education of nursing care providers in education, as well as to distance education. Pomurje is good. METHODS: In May and June 2022, we conducted Keywords: lifelong learning, formal education, a cross-sectional epidemiological survey among non-formal education, nursing care, Pomurje nursing care providers at the primary and region secondary level of health care in the Pomurje region. At the primary level of health care, we included nursing care providers from four health centres, and at the secondary level, nursing care providers employed at the General Hospital Murska Sobota. RESULTS: The response rate of nursing care providers was 59,5% (N=528). At the time of the survey, 13,5% nursing care providers in Pomurje received formal on-the-job training. The highlighted barriers were personal (23,8%) and financial (11,5%) reasons, as well as overwork at workplace (11,8%). Three quarters of them thought that the possibility of formal education in nursing care in Pomurje would influence their decision regarding the continuation of formal education on a regular basis. Nursing care providers took part in non-formal education much more (78,6%). In the case of distance education, they highlighted the poorer acquisition of practical knowledge (79,5%). 381 Eva Murko, Marcel Kralj, Mircha Poldrugovac, Nina Ropret, Metka Zaletel Nacionalni inštitut za javno zdravje POVEZAVA MED IZKUŠNJAMI PACIENTOV V SPECIALISTIČNIH ABMULANTAH V SLOVENIJI TER ZNAČILNOSTMI PACIENTOV Povzetek REZULTATI: Nacionalna raziskava je bila izvedena jeseni 2022. Skupno je bilo prejetih 10.533 veljavno OZADJE: Namen presečne študije je bil izmeriti izpolnjenih vprašalnikov iz 210 specialističnih izkušnje odraslih pacientov v specialističnih ambulant. 82,4 % anketiranih bolnikov je ambulantah na področjih nevrologije in zdravstveno obravnavo ocenilo z oceno 9 ali 10, nevrokirurgije, kardiologije, oftalmologije, povprečna ocena je bila 9,34. Na osnovi preteklih ginekologije in porodništva, ortopedije in raziskave ocenjujemo grobo stopnjo odziva med onkologije z radioterapijo. Medicinska sestra je 30 in 35 %. po koncu obravnave vsakega pacienta povabila k sodelovanju v raziskavi ter mu izročila vabilo ZAKLJUČKI: Z ozirom na sedanjo metodologijo z vprašalnikom ter kuverto z vnaprej plačano in stopnjo odziva je vprašljiva ekstrapolacija poštnino. rezultatov na splošno populacijo. V bodoče bi bilo potrebno paciente vzorčiti preko sistema METODE: V raziskavi je bil uporabljen mešani način e-naročanja, jim pošiljati vprašalnike na dom, izvedbe (tj. papirnati vprašalnik in spletna anketa), vključno z opomniki, ter na ta način zagotoviti višjo upoštevani so bili različni vidiki zdravstvene stopnjo odziva. oskrbe, kot so čakalna doba do obiska, sprejem, čakalni čas v čakalnici, delo zdravnika, delo Ključne besede: pacienti, izkušnje, specialistična medicinske sestre, zasebnost, informacije ambulanta, stopnja odziva o pacientovih pravicah in seznanjenost z nadaljevanjem zdravljenja. Uporabljeni vprašalnik je bil nedavno razvit na podlagi pregleda literature in fokusnih skupin s pacienti, bil je tudi psihometrično testiran. V okviru raziskave so pacienti na lestvici od 0 do 10 ocenili splošno oskrbo v specialistični ambulanti. 382 THE ASSOCIATON BETWEEN PATIENT EXPERIENCES IN OUTPATIENT CARE AND THEIR CHARACTERISTICS IN SLOVENIA Abstract CONCLUSIONS: It is questionable to extrapolate the results to the general population, given the BACKGROUND: The aim of the cross-sectional current methodology and response rate. In the study was to measure adult patients’ experiences future, patients should be sampled via e-referral in the outpatient specialist medical settings in the system, questionnaires should be sent to their fields of neurology and neurosurgery, cardiology, homes, including reminders, and in this way a ophthalmology, gynaecology and obstetrics, higher response rate should be ensured. orthopaedics and oncology with radiotherapy. After the end of the treatment, the nurse invited Keywords: patients, experience, specialist clinic, each patient to participate in the study and gave response rate them an invitation with a questionnaire and an envelope with pre-paid postage. METHODS: The survey used mixed mode design (i.e. paper questionnaire and online survey), took into account various aspects of healthcare such as waiting period to the visit, admission, waiting time in the waiting room, physician work, nurse work, privacy, patient rights information, and familiarity with continuation of treatment. The questionnaire used was recently developed on the basis of a literature review and focus groups with patients, and was also psychometrical y tested. As part of the study, patients evaluated overall care at a specialist outpatient clinic on a scale of 0 to 10. RESULTS: The national survey was conducted in autumn 2022. A total of 10. 533 valid completed questionnaires from 210 specialist outpatient clinics were received. 82,4% of the surveyed patients rated the medical treatment with a score of 9 or 10 with the average rating 9,34. Based on previous surveys, we estimate a rough response rate of between 30 and 35%. 383 STVARNO KAZALO Covid-19 14, 15, 16, 17, 18, 21, 22, 23, 28, 29, 30, 31, 36, 41, 45, 49, 50, 51, 52, 54, 55, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 80, 82, 85, 87, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 98, 99, 100, 102, 103, 105, 107, A 109, 110, 117, 120, 121, 122, 123, 124, 129, 131, Akcija pokloni čas polepšaj dan 324 132, 133, 134, 137, 139, 143, 147, 149, 153, 155, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 175, 181, 206, 216, Aktivno in zdravo staranje 322, 324 232, 240, 246, 287, 289, 291, 292, 293, 308, 324, 328, 330, 331, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, Alkohol 159, 165, 187, 218, 246 343, 353, 371, 373, 376 Analiza potreb 41 Č Antibiotiki 137, 139, 140, 141, 142 Čebelarjenje 202 B Čezmejno tveganje za nalezljive bolezni 145 Barva kože 204 D Biološki in/ali kemični 236, 238 Debelost otrok 222 Biomedicinski model 13, 14, 15, 17 Definirani dnevni odmerek 137, 139, 140, 141 Biomonitoring 228 Dejavniki tveganja 15, 17, 31, 36, 173, 187, 197, 202, 206, 228, 252, 254, 255, 261, 267, 280, 345, Biopsihosocialni model 13, 14, 17 373 Bolnišnična obravnava 45 Depresija 30, 32, 34, 43, 123, 268, 290, 292, 293 Bolnišnično oskrbni dnevi 137 Digitalizacija 22, 129, 133,134, 252, 311, 330, 337, 338, 353 Breme raka 173 Digitalna preobrazba zdravstva 328 Brezdomne osebe 216 Dioksini 220 C Diseminacija 50, 242 Celotna stopnja rodnosti 171 Dolgotrajni covid 14, 153, 156, 160 Center za krizno upravljanje 244 Dom starejših občanov 21, 158, 254, 268, 269, Centralni register podatkov o pacientu 328, 330, 280, 281, 282, 310, 316 333 Dostopnost zdrave hrane 222 Cepiva 22, 49, 51, 54, 70, 80, 82, 109, 114, 115, 117, 155, 156, 158, 161 Družba blaginje 13, 297, 330 Cepljenje 51, 54, 55, 62, 69, 70, 80, 82, 103, 107, Družbena omrežja 49, 50, 51, 52, 54, 55, 59, 61, 109, 110, 112, 114, 115, 117, 118, 153, 155, 156, 62, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 125, 311 157, 158, 187, 331 Državni program 175 Cepljenje proti covidu-19 15, 51, 54, 55, 80, 82, 103, 153, 156, 157, 158, 161, 328, 332, 333 Duševne stiske 36, 41 Duševno zdravje 15, 16, 17, 23, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 37, 41, 45, 51, 55, 121, 125, 126, 153, 155, 156, 159, 161, 213, 216, 252, 253, 260, 279, 283, 289, 295, 297, 302 Duševno zdravje pri delu 41 384 E I Ekonomsko breme 371, 373, 375, 376 Infekcijske bolezni 109, 139, 232,373 Elektronski sistemi za dovajanje nikotina 210 Infodemija 15, 49, 51, 55, 59, 62, 67 Enakost v zdravju 359, 360, 361, 362, 366, 367 Inkluzija 359, 361, 362 EORTC vprašalnik 165 Interes odraslih za zdravstvene vsebine 213 Epidemija covid-19 15, 16, 21, 22, 28, 30, 31, 36, Intervencije javnega zdravja 30, 82, 350, 359, 41, 63, 80, 85, 87, 96, 99, 100, 105, 107, 109, 110, 360, 361, 362, 364, 365, 366, 367 124, 129, 131, 132, 133, 134, 137, 139, 143, 147, 175, 181, 216, 232, 246, 308, 328, 330, 331, 334, Invalidnost 256, 263, 269, 291, 292, 293, 344, 335, 336, 337 346, 359, 360, 361, 362, 364, 365, 366, 367 Epidemiologija 105, 112, 114, 173 Iskanje stikov 91, 92, 93, 95, 96 Epidemiološko poizvedovanje 91, 92, 93, 115, Izbruhi 30, 61, 62, 92, 95, 98, 99, 100, 101, 102, 116, 117 103, 112, 115, 116, 117, 118, 146, 148, 289, 376 eZdravje 328, 330, 331, 337, 338 Izčrpanost 14, 49, 51, 52, 54, 55, 70, 155, 161, 260 F J Facebook 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 64, 65, 80 Javne bolnišnice 168 FiND vprašalnik 259, 263, 267, 269 Javno zdravje 14, 17, 18, 23, 25, 29, 30, 45, 51, 52, 54, 59, 63, 64, 65, 66, 69, 71, 91, 92, 93, 98, 99, Fizične ovire 295 107, 115, 120, 126, 139, 145, 146, 147, 148, 149, 153, 155, 156, 171, 190, 196, 197, 240, 242, 244, Formalno izobraževanje 380 250, 252, 260, 322, 324, 330, 337, 342, 343, 344, 353, 359, 360, 361, 362, 364, 365, 366, 376 G Javnozdravstvena tveganja 240, 244, 246, Geriatrična oskrba 250, 252, 255, 256, 269, 284, 319 Javnozdravstveni pristopi v medsektorskih politikah 324 Gorenjska 261, 355 Jedilna sol 224 H K Hepatitis A 112, 114, 115, 116, 117, 118 Kakovost podatkov 342, 350, 353 Higienski ukrepi 102, 114, 232 Kakovost spanja 120, 121, 122, 124, 125 Hipersenzitivnost 202 Kakovostna hrana 222 Hospitalizacija 99, 114, 116, 170, 256, 264 Kampanja Nepopustljivo srce 87 Hranila 187, 188, 196, 224, 275, 280, 283, 316 Kardiovaskularne bolezni 185, 261, 289 Hranilna vrednost 224 Kazalniki 18, 30, 64, 85, 123, 143, 156, 173, 177, Hranilni vnos 316 187, 188, 196, 238, 253, 254, 263, 342, 343, 344, 355, 365 Klopni meningoencefalitis 105, 107, 108, 109, 110 385 Komuniciranje 22, 23, 29, 50, 51, 52, 54, 55, 59, O 69, 71, 80, 85, 87, 133, 168, 242, 244, 255 Obolevnost 16, 21, 170, 254 Kožekrilci 202 Obravnava na primarni ravni 45, 170 Kožni rak 203 Obvladovanje raka 173, 175 Kritičnost do zdravstvenih informacij 213 Ocena tveganja 208, 242, 342 Krizno upravljanje 62, 244 Odnosi z javnostmi 85 M Okoljska izpostavljenost 228 Medgeneracijska solidarnost 324 Onkološka epidemiologija 173 Medicina dela 341, 344, 346 Oralno zdravje 250, 254 Mediteranska dieta 188 (mediteranske Otroci 29, 31, 99, 100, 102, 114, 116, 117, 121, prehrane), 275, 283 122, 125, 181, 210, 222, 224, 228 Mednarodni zdravstveni pravilnik 240 P Medsektorsko sodelovanje 17, 87, 236, 238 Pacienti 253, 376, 382 Mišično-skeletne bolezni 371 Padci 268, 319, Mladostniki 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 99, 115, 120, 121, 122, 124, 125, 126, 210, 224, Pandemija covid 19 45 230, Pandemija in sindemija SARS-CoV-2 13 Mlajši odrasli 82 Participativno narativno raziskovanje 41 Množični dogodki 92, 246 Pitje 18 Morska hrana 220 Podatki o zdravju 341 Motnje hranjenja 31, 34, 45 Podnebne spremembe 179 Mrliški preglednik 353 Polifarmacija 250, 252, 253 Multimorbidnost 250, 252, 253, 254, 260, 293 Poliklorirani bifenili 220 N Pomanjkanje beljakovin 275 Nacionalna kontaktna točka 240 Pomanjkanje vitamina D 204 Nadzor kakovosti 177 Pomembno javnozdravstveno tveganje 244, 246 Nataliteta 171 Pomoč in podpora za uporabnike 328, 330, 331, 334, 337 Natrij 226 Pomurska regija 87, 380 Neformalno izobraževanje 213, 380 Poročilo aktivnosti na področju staranja 322 Nikotin 210 Portal za paciente zVEM 328, 330, 331, 332 Nosečnost 129, 131, 218 Povečano/zmanjšano število smrti 179 Nutrivigilanca 208 Prehrana 122, 185, 187, 283 386 Prehrana geriatrične populacije 275 Starejši ljudje 254, 289, 291, 292, 293, 295, 310, 311 Prehranska dopolnila 206, 208 Starostniki 275, 283 Prehranska vlaknina 226 Svinec 228 Prehranske maščobe 224 Prehranski sladkor 224 T Presejalni programi 85, 173, 177 Telesna aktivnost po prebolelem COVID-19 287, 298 Prijavljeni primeri 105, 112 Telesna krhkost 259, 260, 261 Primarno zdravstveno varstvo 129 Teorije zarot 59, 61, 62, 67, 69, 70 Pripravljenost in odzivanje 147, 236, 244, 246 Teroristični napadi 236, 238, 242 Profesionalna etika 168 Težave v duševnem zdravju 153, 156, 159, 161 Profesionalni klicni center 21, 91, 92 Tobačni izdelki 210 Programske smernice 171 U Promocija zdravja 14, 120, 129 Ultravijolični žarki 204 Prvi kurativni obiski 371, 374 Umrljivost 16, 18, 21, 45, 99, 177, 179, 188, 254, R 255, 264, 268, 276, 289, 319, 350, 353, 360 Rak dojke 85, 165, 177 Uporaba drog 216 Razlogi za in proti cepljenju 80 Urbano okolje 295, 298 Register raka 173, 175, 350 UV sevanje 230 Ribe 181, 220, 275, 283 V S Varnost pri delu 341, 342 Sladkor 226 Viri informacij 59, 61, 67 Sladkorna bolezen 185, 190, 192, 195, 196, 197 Viri informiranja 80 Socialni stiki 295 Viri opore 28 Specialistična ambulanta 382 Vitamin D 206, 276, 280, 283 Spletni panel 82 Vključenost 49, 51, 52, 53, 54, 55 Spletno svetovanje 28, 34, 36, 37 Vnos hranil 316 Spodbujanje zaščite pred soncem pri otrocih 230 Vročinski valovi 179 Spolne manjšine 168 Vrtec 181 Srčno popuščanje 43, 87 Vseživljenjsko izobraževanje 80 Stanovanjske soseske 295, 298, 299, 310 Vstopna mesta v državo-letališče 145 387 Vzgojno-izobraževalni zavodi 98, 99, 100, 101 Vzroki smrti 350, 353 Z Z zdravjem povezana kakovost življenja 43 Zadovoljstvo z življenjem 43 Zadržanost do cepljenja 51, 82 Zaupanje 80 Zdrav način življenja 165 Zdravila za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb 137, 139, 140 Zdravje otrok 224 Zdravje pri delu 341, 342, 343, 345, 346, Zdravje v občini 355 Zdravstvena nega 250, 256, 380 Zdravstvena politika 23 Zdravstveni podatki 350 Zdravstveno komuniciranje 55, 168 Zgodnja celostna rehabilitacija 165 Zmanjševanje škode 216 Ž Ženske – 170, 171, 177, 191, 208, 276, 344, 345 Življenjski slog – 120, 153, 155, 159, 161, 181, 253, 267, 276, 303, 306 388 SUBJECT INDEX Children’s health 225 Climate change 180 A Collaboration 237, 239, 323 Active and healthy ageing 323, 325 Communication 50, 60, 81, 86, 88, 169, 176, Adolescent 29, 46, 121, 211, 225, 231 178, 239, 243, 245, 325 Adult interest in health content 214 Community approach 182, 320 Alcohol drinking 219 Conspiracy theories 60 Antibacterials for systemic use 138 Contact tracing 91 Antibiotics 138 Coroner 354 Awareness 88, 207, 209, 219, 229, 231, 239, 323 COVID-19 24, 29, 42, 46, 50, 60, 81, 83, 86, 88, 91, 99, 106, 121, 130, 138, 154, 176, 182, 207, 217, 233, 241, 247, 288, 325, 329, 354, 372 B COVID-19 pandemic 42, 46, 50, 60, 81, 86, 91, Bed-days 138 106, 121, 138, 154, 241, 288, 325, 329, 354, 372 Beekeeping 203 COVID-19 vaccination 81, 83, 154 Biological and/or chemical 237, 239, 243 Crisis management 86, 245 Biomedical model 13 Critical attitude toward health information 214 Biomonitoring 229 Cross-border risk of infectious diseases 145 Biopsychosocial model 13 Cross-sectoral collaboration 237, 239 Breast cancer 86, 166, 176, 178 D C Data quality 354 Campaign ˝Pokloni čas, polepšaj dan˝ 325 Defined daily dose 138 Cancer 86, 166, 174, 176, 178, 231, 351 Depression 44 Cancer burden 174 Diabetes mel itus 186 Cancer control 174, 176 Diet 186, 223, 225, 275, 317 Cancer epidemiology 174 Dietary fats 225 Cancer registry 174, 176, 351 Dietary fiber 227 Cardiovascular diseases 186 Dietary intake 205, 207, 317 Cause of death 46, 180, 251, 351, 354 Dietary sodium chloride 225 Central registry of patient data 329 Dietary sugar 225 Childhood obesity 223 Dietary supplements 207, 275 Children 29, 88, 121, 172, 182, 211, 219, 225, Digital transformation of healthcare 329 229, 231 Digitalisation 354 389 Dioxins 221 G Disability 359, 361 Geriatic nutrition 275 Dissemination 243, 354 Geriatric care 251, 320 Diversity 169, 243 Gestation 130 Drug use 217, 247 Gorenjska region 356 Guidelines 130, 178, 231, 243, 247, 296, 317 E Early comprehensive rehabilitation 166 H Eating disorders 46 Harm reduction 217 Economic burden 372 Health communication 169 eHealth 329 Health data 174, 341, 351, 354 Elderly 88, 251, 275, 288, 296, 317, 320, 325 Health equity 359 Electronic nicotine delivery systems 211 Health in the municipality 356 Emergency operations centre 245 Health policy 24, 223 Engagemenet 50 Health promotion 13, 42, 121, 130, 182, 356 Environmental exposure 229 Health-related quality of life 44 EORTC questionnaire 166 Healthy food availability 223 Epidemics 29, 88, 99, 106, 130, 138, 176, 182, Healthy lifestyle 166, 182, 214 217,233, 247, 329 Heart failure 44, 88 Epidemiological investigation 91 Heatwaves 180 Epidemiology 106, 113, 174 Hepatitis A 113 Exhaustion 50 Homeless people 217 Experience 29, 44, 145, 174, 227, 383 Hospital treatment 46, 138 F Hospitalisation 170 Facebook 50, 81 Hygiene measures 233 Falls 170, 320 Hymenoptera 203 FiND questionnaire 259 Hypersensitivity 203 First curative visits 372 Fishes 221 Food qualities 223 Food supplements 209 Formal education 381 390 I N Important public health risk 245 National focal point 241 Inclusion 323, 359 National program 176 Increased/decreased number of deaths 180 Needs assessment 42 Indicators 86, 174, 178, 239, 354, 356 Nicotine 211 Infections 83, 86, 91, 99, 106, 113, 138, 145, Non-failing Heart campaign 88 154, 217, 233, 251, 288, 372 Non-formal education 381 Infectious diseases 113, 145, 146, 233 Nursing care 381 Infodemic 50, 60 Nursing home 317 Information sources 60, 81, 214 Nutrient intake 317 Intergenerational solidarity 325 Nutrients 317 International health regulations 241, 243 Nutrition value 225 Intervention studies 229 Nutrivigilance 09 K O Kindergarten 182, 325 Occupational health 341 L Occupational medicine 341 Lead 229 Occupational safety 341 Lifelong learning 381 Older adults 259 Lifestyle 154 Online counsel ing 29 Live births per 1,000 population 172 Online survey panel 83 Long COVID 154 Oral health 251 M Outbreaks 99 Mass gathering 247 P Mediterranean diet 275 Pandemic and sandemic SARS-CoV-2 13 Mental distress 42 Participatory narrative research 42 Mental health 24, 29, 154 Patient portal zVEM 329 Mental health disorders 154 Patients 383 Mortality 6, 180, 354 Physical activity 130, 288 Morbidity 170 Physical activity after COVID-19 288 Multimorbidity 251 Physical barriers 296 Musculoskeletal diseases 372 391 Physical frailty 259 S Points of entry into the country – airport 145 Satisfaction with life 44 Polychlorinated biphenyls 221 School settings 99 Polypharmacy 251 Screening programmes 86, 174, 178 Pomurje region 381 Seafood 221 Pregnancy 130, 219 Service desk - 329 Preparedness and response 237, 239, 243, 245, Sexual and gender minorities 169 247 Skin cancer 231 Primary healthcare 130 Skin pigmentation 205 Professional call centre 91 Sleep quality 121 Professional ethics 169 Social contacts 296 Promoting sun protection among children 231 Social media 50 Promotion of Health 130 Sodium 227 Protein deficiency 275 Sources of support 29 Public health approaches in intersectoral policies 323, 325 Specialist clinic 383 Public health interventions 359 Sugar 227 Public health threats 241 Surveillance 99 Public hospitals 169 Sustainable development goals 223 Public relations 86 T Q Terrorist attacks 237, 239, 243 Quality control 178 Tick-borne encephalitis 106 Tobacco products 211 R Total fertility rate 172 Reasons for and against vaccination 81 Trust 81 Reformulation 225, 227 Report on activities in the field of aging 323 U Reported cases 106, 113 UV radiation 231 Residential neighborhoods 296 Ultraviolet rays 205 Risk assessment 209 Urban environment 296 Risk factors 174 392 V Vaccination 113 Vaccination hesitancy 83 Vaccines 81 Vitamin D 205, 207, 231 Vitamin D deficiency 205, 207 W Welbeing society 13 Women 86, 170 Workplace mental health 42 Y Young adults 83 Youth 83 393 This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 research and innovation programme under grant agreement No 101018317 Document Outline PROMOCIJA ZDRAVJA IN NENALEZLJIVE BOLEZNI: KAJ SMO SE NAUČILI NA PRIMERU SARS-COV-2 prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič, Neda Hudopisk, Sanja Vrbovšek COVID-19: EPIDEMIOLOŠKI POBEG IZ TEORIJE V PRAKSO Mario Fafangel, prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza STRATEGIJA JAVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI Matej Vinko O KAPLJICAH OPTIMIZMA V IZREDNEM ČASU – SPLETNE OPORE #TOSEMJAZ MED ODRAŠČANJEM Ksenija Lekić1, prim. Nuša Konec Juričič1, Klara Pinter1, Petra Tratnjek1, Domen Kralj1, doc. dr. Marjan Cugmas2 DUŠEVNE STISKE NA DELOVNEM MESTU - ANALIZA POTREB Z METODO MIKROZGODB dr. Ditka Vidmar, dr. Tatjana Novak Šubara Z ZDRAVJEM POVEZANA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN NEKATERI VIDIKI DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI OSEBAH S TVEGANJEM ZA RAZVOJ SRČNEGA POPUŠČANJA Klaudija Cimbola1, prof. dr. Mitja Lainščak1,2, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak1,3 VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA PODROČJE MOTENJ HRANJENJA PUBLIC ENGAGEMENT ON FACEBOOK THROUGH DIFFERENT PERIOD OF THE COVID-19 PANDEMIC POVEZANOST MED NAGNJENOSTJO K TEORIJAM ZAROTIN POGOSTOSTJO UPORABE RAZLIČNIH VIROV INFORMACIJ O COVIDU-19 Janina Žagar, dr. Mitja Vrdelja, Maruša Rehberger POVEZANOST VZORCEV INFORMIRANJA Z VEDENJEM IN STALIŠČI GLEDE COVIDA-19 ASSOCIATION OF INFORMATION ACQUISITION WITH BEHAVIOR AND ATTITUDES REGARDING COVID-19 DEJAVNIKI ZADRŽANOSTI DO CEPLJENJA PROTI COVIDU-19 MED MLADIMI IN MLAJŠIMI ODRASLIMI V SLOVENIJI doc. dr. Sara Atanasova, prof. dr. Tanja Kamin, asist. dr. Nina Perger POMEN KOMUNICIRANJA PRI OHRANJANJU UDELEŽBE V DRŽAVNEM PRESEJALNEM PROGRAMU ZA RAKA DOJK DORA MED EPIDEMIJO COVIDA-19 Vesna Škrbec, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Mateja Kurir Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, Kristijana Hertl PROGRAM OZAVEŠČANJA IN OPOLNOMOČENJA O SRČNEM POPUŠČANJU V POMURJU KOT PRIMER DOBRE PRAKSE MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA NA PODROČJU PROMOCIJE ZDRAVJA Peter Beznec1, Ana Šabjan1, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak2,3 1 Center za zdravje in razvoj Murska Sobota2 Splošna bolnišnica Murska Sobota3 Nacionalni inštitut za javno zdravje VZPOSTAVITEV PRVEGA PROFESIONALNEGA KLICNEGA CENTRA ZA ISKANJE STIKOV COVID-19, SLOVENIJA, OKTOBER 2021 – FEBRUAR 2022 IMPLEMENTATION OF THE FIRST PROFESSIONAL CALL CENTRE FOR COVID-19 CONTACT TRACING, SLOVENIA, OCTOBER 2021 – FEBRUARY 2022 Sanja Vuzem, asist. Mario Fafangel, doc. dr. Branko Gabrovec SPREMLJANJE RAZVOJA EPIDEMIOLOŠKE SITUACIJE V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH V SLOVENIJI PO POJAVU IZBRUHA OKUŽBE S SARS-COV-2 asist. An Galičič, Jan Rožanec, mag. Eva Grilc, asist. Mario Fafangel VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA EPIDEMIOLOGIJO KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI IMPACT OF THE COVID-19 EPIDEMIC ON THE EPIDEMIOLOGY OF TICK- BORNE ENCEPHALITIS IN THE LJUBLJANA HEALTH REGION HEPATITIS A V LJUBLJANSKI ZDRAVSTVENI REGIJI V LETU 2022: EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE IN PREGLED UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA OKUŽBE Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović KAKOVOST SPANJA MED SLOVENSKIMI MLADOSTNIKI V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 Anja Strmšek, Marjeta Peperko, Brigita Zupančič-Tisovec, doc. dr. Helena Jeriček Klanšček, prim. Nuša Konec Juričič, mag. Tina Zupanič, Janja Slapnik OBRAVNAVE ZA NOSEČNICE NA PODROČJU TELESNE DEJAVNOSTI V CENTRIH ZA KREPITEV ZDRAVJA MED EPIDEMIJO COVID 19 Urša Božnar1, Andrea Backović Juričan1,2 1 Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin2 Nacionalni inštitut za javno zdravje VPLIV EPIDEMIJE COVIDA-19 NA PREDPISOVANJE ANTIBIOTIKOV V SLOVENIJI doc. dr. Tatja Kostnapfel1, Zoran Simonovič1, Špela Vidovič1, Martina Juder Kogler1, Aleš Korošec1, Uroš Glavan1, dr. Mojca Serdt1, doc. dr. Maja Šubelj1, prof. dr. Milan Čižman2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja SODELOVANJE LETALIŠČA JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA IN NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE PRI OBVLADOVANJU NALEZLJIVIH BOLEZNI COOPERATION BETWEEN JOŽE PUČNIK AIRPORT AND THE NATIONAL INSTITUTE OF PUBLIC HEALTH IN THE CONTROL OF INFECTIOUS DISEASES doc. dr. Irena Grmek Košnik1,2, Boris Možek3, Nuška Čakš Jager1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano3 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana RAZISKAVA SI-PANDA – VPOGLED V NEKATERA VEDENJA SLOVENCEV V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19, POSLEDICE PANDEMIJE IN ODZIVI NANJO Ada Hočevar Grom, Marina Šinko, Darja Lavtar, Maruša Rehberger, Ema Ahačič UGODEN VPLIV ZGODNJE INTEGRIRANE REHABILITACIJE NA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA PRI BOLNICAH Z RAKOM DOJKE asist. prof. dr. Lorna Zaletel Zadravec1, asist. dr. Vesna Homar2, dr. Tina Žagar1, izr. prof. dr. Vedran Hadžić3, prof. dr. Nikola Bešić1, dr. Mateja Kurir Borovčić1 1 Onkološki inštitut Ljubljana2 Zdravstveni dom Vrhnika3 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport OBRAVNAVA SPOLNIH MANJŠIN V ZDRAVSTVENEM VARSTVU V SLOVENIJI prof. dr. Mojca Ramšak OBOLEVNOST ŽENSK V SLOVENIJI 2017-19 FEMALE MORBIDITY IN SLOVENIA 2017-19 Eva Štromajer, prim. dr. Mateja Rok Simon RODNOST V SLOVENIJI V ZADNJIH PETDESETIH LETIH Barbara Mihevc Ponikvar SLOVENSKI RAZISKOVALNI PROGRAM ZA CELOSTNO OBRAVNAVO RAKA SLORApro prof. dr. Vesna Zadnik1, doc. dr. Andreja Kukec2 1 Onkološki inštitut Ljubljana2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta POMEN STRATEŠKIH NAČRTOV V ČASU IZREDNIH RAZMER – PRIMER DRŽAVNEGA PROGRAMA OBVLADOVANJA RAKA Sonja Tomšič, Katarina Plantosar, Amela Duratović Konjević, Janez Žgajnar, Branko Zakotnik, Vesna Zadnik 15 LET KAKOVOSTI PROGRAMA DORA Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Mateja Kurir Borovčić, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl POVEZANOST MED VROČINSKIMI VALOVI IN ŠTEVILOM SMRTI PO DIAGNOZAH, STAROSTNIH SKUPINAH IN SPOLU ZA UPRAVNO ENOTO LJUBLJANA OD LETA 2013 DO 2020 Katarina Bitenc1, Ana Hojs1, Majda Pohar1, Anže Medved2, Simona Perčič1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Agencija Republike Slovenije za okolje ZDRAVJE V VRTCU Nives Letnar Žbogar EMPIRIČNA VELJAVNOST MODELA (NE)NEZDRAVEGA PREHRANJEVANJA – POVEZAVE MED MODELOM IN IZBRANIMI S PREHRANO POVEZANIMIZDRAVSTVENIMI IZIDI Aljaž Brlek, doc. dr. Matej Gregorič JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOP V PODPORO DIAGNOSTICIRANJU SISTEMSKIH ALERGIJSKIH REAKCIJ MED ČEBELARJI asist. Tanja Carli1,2, prof. dr. Mitja Košnik2,3, prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj1,2, prof. dr. Genc Burazeri4,5, doc. dr. Andreja Kukec1,2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta3 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik4 Univerza v Maastrichtu, šola CAPHRI (Care and Public Health Research Institute)5 Medicinska fakulteta, Tira DEJAVNIKI POVEZANI S SEZONSKIMI SPREMEMBAMI PRESKRBLJENOSTI Z VITAMINOM D PRI ODRASLIH: REZULTATI RAZISKAVE NUTRI-D izr. prof. dr. Katja Žmitek1,2, Maša Hribar2, prof. dr. Igor Pravst2 1 VIST – Fakulteta za aplikativne vede2 Inštitut za nutricionistiko UŽIVANJE PREHRANSKIH DOPOLNIL Z VITAMINOM D V ČASU PANDEMIJE COVID-19 Maša Hribar1,2, izr. prof. dr. Katja Žmitek1,3, prof. dr. Igor Pravst 1,2,3 1 Inštitut za nutricionistko2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta3 VIST–Fakulteta za aplikativne vede NUTRIVIGILANCA – SPREMLJANJE NEŽELENIH DOGODKOV, POVEZANIH S HRANO doc. dr. Urška Blaznik UPORABA OGREVANIH TOBAČNIH IZDELKOV, ELEKTRONSKIH CIGARET NIKOTINSKIH VREČK IN BREZDIMNIH TOBAČNIH IZDELKOV V SLOVENIJI Helena Koprivnikar, mag. Tina Zupanič, Maruša Rehberger, Darja Lavtar, Ada Hočevar Grom, dr. Jerneja Farkaš Lainščak INTERES UPORABNIKOV IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV LJUDSKIH UNIVERZ ZA VSEBINE S PODROČJA ZDRAVJA TER KRITIČNOST DO RAZLIČNIH VIROV ZDRAVSTVENIH INFORAMCIJ dr. Tanja Rupnik Vec1, dr. Tamara Štemberger Kolnik2 1 Andragoški center Slovenije2 Fakulteta za zdravstvene vede v Celju ZMANJŠEVANJE ŠKODE – UČINKOVIT ODZIV NA POTREBE ZASVOJENIH IN BREZDOMNIH OSEB V OBDOBJU EPIDEMIJE dr. Ines Kvaternik, Živa Žerjal ZA NAJBOLJŠI ZAČETEK – PRI ALKOHOLU IN NOSEČNOSTI ŠTEJE VSAK TRENUTEK mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. Maja Roškar VERJETNOSTNA OCENA DOLGODOBNE IZPOSTAVLJENOSTI PREBIVALCEV SLOVENIJE DIOKSINOM IN dpPCB ZARADI UŽIVANJA RIB IN DRUGE MORSKE HRANE Stanislava Kirinčič JAVNO NAROČANJE ŽIVIL V JAVNIH ZAVODIH - PILOTNI EU PRISTOP SKUPNEGA UKREPA Best-ReMaP Neža Fras, Petra Ožbolt, Monika Robnik Levart, Lea Raztresen, Polona Kamenšek, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš PREOBLIKOVANJE ŽIVIL - VSEBNOSTI HRANIL V PETIH KATEGORIJAH ŽIVIL NA TRGU V SLOVENIJI, PROJEKT SKUPNEGA UKREPANJA BEST-REMAP Lea Raztresen, Polona Kamenšek, doc. dr. Urška Blaznik, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič MNOŽIČNO ZBIRANJE PODATKOV O SESTAVI PREDPAKIRANIH ŽIVIL: REZULTATI SPREMLJANJA SPREMEMB OD LETA 2011 prof. dr. Igor Pravst1, prof. dr. Barbara Koroušić Seljak2, doc. dr. Anita Kušar1, Maša Hribar1 1 Inštitut za nutricionistiko 2 Institut »Jožef Stefan« PROGRAM UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OKOLJA V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI – REZULTATI IN IZZIVI PRIHODNOSTI Neda Hudopisk, Tara Ledinek UV SEVANJE - AKTIVNOSTI NIJZ ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V LETU 2022/2023 prim. mag. Simona Uršič, Nataša Šimac, Maja Martinčič, Dejan Bahč, Vladimira Lampič OSNOVNI HIGIENSKI UKREPI KOT TEMELJ JAVNEGA ZDRAVJA V OBDOBJU COVIDA prim. mag. Simona Uršič, Majda Pohar, Nina Pirnat, Bonia Miljavac, Simona Perčič, Irena Veninsek Perpar, Marusa Rehberger, Darja Lavtar, Ana Hojs A JOINT ACTION TERROR EUROPEAN MAPPING OF STRUCTURES FOR CROSS-SECTORAL COLLABORATION BETWEEN HEALTH, SECURITY AND CIVIL PROTECTION IN THE PREPAREDNESS AND RESPONSE TO BIOLOGICAL/CHEMICAL TERROR ATTACKS “X-TREME VISION” TEORETIČNA VAJA (TTX) EVROPSKEGA PROJEKTA SKUPNEGA UKREPANJA TERROR O MEDSEKTORSKEM SODELOVANJU MED ZDRAVSTVENIM IN VARNOSTNIM SEKTORJEM TER CIVILNO ZAŠČITO PRI PRIPRAVLJENOSTI IN ODZIVU NA BIOLOŠKE/KEMIČNE TERORISTIČNE NAPADE (MADRID, JU “X-TREME VISION” A JOINT ACTION TERROR EUROPEAN TABLE-TOP EXERCISE (TTX) ON CROSS-SECTORAL COLLABORATION BETWEEN HEALTH, SECURITY AND CIVIL PROTECTION IN THE PREPAREDNESS AND RESPONSE TO BIOLOGICAL/CHEMICAL TERROR ATTACKS (MADRID, JUNE 2023)” IMPLEMENTACIJA MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA V SLOVENIJI Nuška Čakš Jager DISEMINACIJA PROJEKTA SKUPNEGA UKREPANJA TERROR Urška Kolar VLOGA IN POSLANSTVO OPERATIVNEGA CENTRA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE ZA KRIZNO UPRAVLJANJE Klemen Petek1, Kevin Pelicon1,2, Ivana Krajnc1,2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Univerzitetni klinični center Ljubljana PROAKTIVNI PRISTOP NIJZ K PREPREČEVANJU JAVNOZDRAVSTVENIH TVEGANJ NA MNOŽIČNIH DOGODKIH V SLOVENIJI Jan Rožanec, asist. An Galičič Nacionalni inštitut za javno zdravje OBRAVNAVA STAREJŠIH - AKTIVNOSTI IN NALOGE V OKVIRU PROJEKTA »INTEGRACIJA GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH« doc. dr. Tatja Kostnapfel1, Gregor Veninšek1,2, dr. Tanja Selič Kurinčič1,3, izr. prof. dr. Mateja Lorber4, Sebastjan Ašenberger1, Martina Horvat1, doc. dr. Branko Gabrovec1, dr. Stella Sekulić1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Center za geriatrično medicino3 Splošna bolnišnica Celje4 Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE TELESNE KRHKOSTI (PREGLED LITERATURE) MANAGING AND PREVENTING PHYSICAL FRAILTY (NARRATIVE REVIEW) dr. Suzana Pustivšek, Nina Salobir ANALIZA PREHRANSKIH ZNAČILNOSTI STAREJŠIH - SISTEMATIČNI PREGLED LITERATURE ANALYSIS OF NUTRITIONAL CHARACTERISTICS OF THE ELDERLY - SYSTEMATIC LITERATURE REVIEW mag. Simona Mušič, doc. dr. Branko Gabrovec ZDRAVO STARANJE IN TELESNA AKTIVNOST PO PREBOLELEM COVID-19 Slađana Božič PRILAGOJENOST STANOVANJSKEGA URBANEGA OKOLJA ZA ZDRAVO STAROST izr. prof. dr. Boštjan Kerbler1, izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast2, mag. Ajda Šeme1 1 Urbanistični inštitut Republike Slovenije2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede VNOS HRANIL V POPULACIJI STANOVALCEV DOMOV STAREJŠIH OBČANOV: REZULTATI RAZISKAVE NUTRICARE dr. Živa Lavriša, dr. Hristo Hristov, dr. Igor Pravst INTEGRACIJA GERIATRIČNE OSKRBE STAREJŠIH - SKUPNOSTNI PRISTOP K PREPREČEVANJU PADCEV STAREJŠIH SLOVENCEV Tjaša Knific, Martina Horvat, doc. dr. Branko Gabrovec Nacionalni inštitut za javno zdravje JAVNOZDRAVSTVENI PRISTOPI V MEDSEKTORSKIH POLITIKAH NA PODROČJU AKTIVNEGA IN ZDRAVEGA STARANJA V SLOVENIJI Monika Robnik Levart, Andreja Mezinec, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš OBELEŽITEV EVROPSKEGA DNE MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI KOT NAPOVENIK AKCIJE “POKLONI ČAS POLEPŠAJ DAN” Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš Nacionalni inštitut za javno zdravje ZNAČILNOSTI IN DINAMIKA UPORABE KLJUČNIH REŠITEV EZDRAVJA V ČASU PANDEMIJE COVID-19 IN OBDOBJU PO NJEJ mag. Živa Rant1, Jure Janet1, Hajdi Kosednar1, doc. dr. Dalibor Stanimirović2 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo SISTEMSKI VIDIKI PODATKOV O ZDRAVJU PRI DELU SYSTEMIC ASPECTS OF HEALTH DATA IN THE WORPLACE doc. dr. Helena Kovačič KAKOVOST PODATKOV O VZROKIH SMRTI ZARADI RAKA V OBDOBJU 2001–2018 V SLOVENIJI Teja Oblak1, prim. Tatjana Kofol Bric2, dr. Tina Žagar1, Nika Bric1, Mojca Birk1, Sonja Tomšič1, Metka Zaletel2, Ana Mihor1, Katarina Lokar1, prof. dr. Vesna Zadnik PODATKI O VZROKIH SMRTI – IZZIVI IN RAZVOJ PO PANDEMIJI COVID-19 Metka Zaletel, Tina Zupanič, Edita Rozina ZDRAVJE V GORENJSKIH OBČINAH prim. Alenka Hafner, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, mag. Darja Zupan, Ana Primožič OVIRE PRI INTERVENCIJAH JAVNEGA ZDRAVJA ZA DOSEGANJE ENAKOSTI V ZDRAVJU INVALIDOV: PREGLED LITERATURE OBSTACLES IN PUBLIC HEALTH INTERVENTIONS TO ACHIEVE HEALTH EQUITY FOR THE DISABLED: A LITERATURE REVIEW Marko Štanta, pridr. prof. dr. Marko Vudrag POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO BREME PRVIH KURATIVNIH OBISKOV ZARADI BOLEZNI MIŠIČNO SKELETNEGA SISTEMA IN VEZIVNEGA TKIVA NA PRIMARNI RAVNI V SLOVENIJI Sabina Sedlak, Sandra Simonović, Marjetka Jelenc ODNOS IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE NA PRIMARNI IN SEKUNDARNI RAVNI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V POMURSKI REGIJI DO VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA Lidija Zorman1, izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič2, Nataša Kreft1, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak1,3 1 Splošna bolnišnica Murska Sobota, 2 Alma Mater Europaea – Evropski center Maribor, 3 Nacionalni inštitut za javno zdravje POVEZAVA MED IZKUŠNJAMI PACIENTOV V SPECIALISTIČNIH ABMULANTAH V SLOVENIJI TER ZNAČILNOSTMI PACIENTOV Eva Murko, Marcel Kralj, Mircha Poldrugovac, Nina Ropret, Metka Zaletel Nacionalni inštitut za javno zdravje