esoeso
esoeso
esoes0
esoeso
esoeso esoeso
eso eso esoeso
PIZZERWA »CIGLER«
SoSt.nl T*.:«*«*-»6
vclenje, 31. oktobra 1990 številka 42, cena 9 dinarjev
KAKO POSLUJE GORENJE PROCESNA OPREMA?
»Moram reči, da ne dobro, vendar imamo pripravljen konkreten program sanacije, ki temelji na treh sidrih,« pravi direktor Peter Pe-trovič. STRAN ,

PESTRA DEJAVNOST
— Ne samo za člane, bodoče študente, bruce in brucke, ampak tudi za vse ostale pripravlja Šaleški študentski klub vrsto športno-rekreativnih ter kulturnih akcij.
STRAN 5
KDO BO VODJA KNJIŽNICE V KULTURNEM CENTRU IVANA NAPOTNIKA?
Vprašanje, ki ta čas razvnema ne samo zaposlene v tem centru, ampak tudi Velenjčane. Novi bi moral delo nastopiti jutri, pa ga bo?
STRAN 7
Rudarji dobili poračun
Zaposleni na Rudniku lignita Velenje so pred tednom dni le dobili izplačan poračun, ki je bil tudi razlog za dve krajši prekinitvi dela pred štirinajstimi dnevi: dinarski poračun v višini 20 odstotkov septembrske plače in bone v vrednosti 1800 dinarjev. Za bone so se odločili tudi zato, ker je sindikat ocenil, da nekateri delavci že živijo na robu eksistenčnega minimuma, in da je vsako izplačilo boljše, kot nikakršno.
Obe krajši protestni ustavitvi dela na velenjskem rudniku
in štiri dni dolga stavka njihovih stanovskih kolegov iz rudnikov rjavega premoga Slovenije sta bila dogodka, ki sta Sekretariat za energetiko napeljala v ponovno pretresanje možnosti za dvig osebnih dohodkov slovenskim rudarjem. Rezultat: še pred podpisom panožne kolektivne pogodbe za premogovništvo uveljavitev v njej opredeljene sindikalne zahteve, po katerih morajo biti plače rudarjev v Rudniku rjavega premoga Slovenije za 47 odstotkov, v Rudniku lignita Velenje pa za 63 odstotkov
višji od poprečnih osebnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu.
Ta dogajanja pa ne pomenijo samo udejanjen poračun pred tednom dni, obenem pomenijo najbrž tudi za okrog 30 odstotkov višjo osnovo oktobrskih plač.
Sicer pa na velenjskem rudniku, v vodstvu ocenjujejo, da bo treba to povišanje osebnih dohodkov >zavarovati< z uvedbo dodatnih varčevalnih ukrepov, da bodo lahko, kot pravijo >zvozili< s ceno 7 DEM na giga Joul.	(mkp)
Kongres prinesel novo ime
Demokratična prenova Slovenije
Velenjsko stranko ZKS-SDP so na kongresu v Novi gorici zastopali Srečko Meh, Drago Seme in Drago Blagus. Domov so se vrnili zadovoljni, saj so, kot pravi Srečko Meh, dobili na kongresu osnovo na kateri bodo gradili občinsko organizacijo.
»Kongres se je začel kot kongres stranke ZKS-SDP, končal pa kot kongres demokratične prenove Slovenije. Videl sem ga kot dogovor ljudi, ki smo bili pripravljeni kritično in ostro postaviti posamezna različna mnenja in smo znali z demokratično
razpravo najti tiste rešitve, ki bi bile po našem mnenju v tem trenutku pfh-merne za vse. Četudi se posamezniki nismo strinjali z vsem — imenom, posameznimi resolucijami, mislim, da je bila dosežena tista stopnja soglasja, ki omogoča nadaljnje delo,« je strnil svoje vtise Srečko Meh.
Posebej se mu je zdelo pomembno, da so napravili obračun s preteklostjo, saj so z deklaracijo jasno povedali, kaj mislijo o preteklosti, o krivdi, ki jo nosijo. Obrnili so se v sedanjost, kjer jih čakajo ta-
ko danes kot jutri, pomembne naloge.
»Naša stranka je levo usmerjena. V njej imajo prostor vsi, ki želijo pomagati, da bomo težave prebrodili tako, da bo čim več ljudi videlo cilj v demokratični, socialni družbi. Predvsem pa v družbi, kjer bo vladal mir in medsebojno zaupanje,« je poudaril Srečko Meh in pridal, da čakajo občinsko stranko demokratične prenove pomembne naloge. Zastavili jih bodo na programsko volilni konferenci, ki jo bodo imeli predvidoma novembra.
(mz)
Varstvo pred požari
Medobčinska vaja na Črnivcu
V pravkar sklenjenem mesecu požarne varnosti so gasilci občine Mozirje opravili veliko aktivnosti. Lep prispevek na področju preventivnega delovanja so bila predavanja po šolah s prikazom opreme, po vsej dolini so pregledovali gasilne aparate, ocenjevanje društev bodo sklenili v teh dneh, opravili
pa so tudi vaje po vseh sektorjih mozirske občine. Seveda to niso vse aktivnosti, »uradno« pa so mesec varstva pred požarom sklenili v soboto popoldne.
Na prelazu Črnivec so namreč pripravili skupno vajo z občinsko gasilsko zvezo Kamnik. Z njo so želeli preveriti operativno sposobnost
in tehnično usposobljenost na terenih, ki so zelo oddaljena od najbližjih gasilskih društev, poleg tega pa jim primanjkuje vode, zlasti za primer gašenja požara. V hudem nalivu in gosti megli se je vaje udeležilo 150 gasilcev, sodelovalo pa je pet društev s področja mozirske občine in štiri iz kamniške. Poleg orodnih vozil in gasilskih cistern so na vaji sodelovali tudi kmetje s svojimi cisternami, ki so ustrezno opremljene za kmetijska dela, za prevoze pitne vode ob morebitni suši in tudi za gašenje požarov. Da so z obeh strani kljub obupnemu vremenu posredovali hitro, ne kaže dvomiti, bilo je sicer nekaj pomanjkljivosti, ki so jih in jih še bodo ocenili, prav tako pa bodo v prihodnjih dneh v mozirski občini napravili podrobno oceno vseh opravljenih aktivnosti.
ÜP)
Petstoti obrtnik v Velenju
»Dimnikarstvo je časten poklic«
V	občini Velenje je pričel z zasebno dejavnostjo petstoti obrtnik. To je Bojan Pečnik, ki je odprl dimnikarsko obrt. Sicer je bilo v občini Velenje do 25. oktobra izdanih 73 obrtnih dovoljenj, od tega 13 za opravljanje gostinske dejavnosti, 15 pa za trgovino na drobno.
V	ponedeljek je 500-te-ga obrtnika Bojana Pečni-ka in predstavnika obrtnega združenja Velenje sprejel tudi predsednik velenjske skupščine Pankrac Semečnik. Ob tej priložnosti je med drugim dejal: »Moram priznati, da nisem vedel, da se je število zasebnih obrtnikov tako naglo dvignilo na to okroglo številko, kar je seveda zelo razveseljivo. Tudi s takšnimi, za nekatere majhnimi premiki, stopamo v Evropo. Posebej me veseli, da se je nekdo odločil tudi za tak poklic,
ki je bil do nedavnega »umazan« in nečasten. Menim, da je vsako delo še kako častno in pomembno, le pravilno ga moramo spoštovati in ceniti.«
V nadaljevanju sprejema so predstavniki obrtnega združenja poslali tu-
di nekaj konkretnih številk o stanju zasebne dejavnosti pri nas. Opozorili so tudi na dejstvo, da imamo prav v Velenju vse in-frastrukturne in prostorske možnosti za odpiranje tovrstne dejavnosti.
B. Mugerle
31. oktober — mednarodni dan varčevanja
31. oktober je danes, mednarodni dan varčevanja. Pravzaprav je ves mesec oktober pri nas posvečen varčevanju. V ta mesec so bankirji stopili optimistično, polni lepih načr-
j nama
. v Telefonski nakup v Nam»
85JJ00
vati ugodnosti, ki so jih nudile svojim varčevalcem, omejujejo ali pa celo povsem ukinjajo kredite — seveda začasno, upajmo, da le za kratek čas.
Škoda, ki je nastala je velika. Zanjo niso krive banke, še manj varčevalci. Ti imajo pravico delati s svojim denarjem kar hoče-
jo. Pravico se imajo bati zanj. In najbrž bo preteklo kar precej časa, da bodo na bankah spet vrste, tiste, ki jih bomo vsi bolj veseli — ko bodo varčevalci izpolnjevali formularje, ki pomenijo, da se bančne blagajne polnijo.
(mz)
tov. Ugotavljali so namreč, da je zaupanje v varčevanje na-rastlo. To zaupanje pa na žalost ni odvisno samo od bank, ampak tudi od političnega dogajanja. In le malo se zamaje , na političnem področju, že se močno zamaje zaupanje v banke. Tudi zadnje dni je bilo tako.
Varčevalci so se prestrašili in trumoma hodili v banke, dvigovali vse, devizne in dinarske prihranke in vse to nosili v »nogavice«. Kakršnokoli prigovarjanje je bilo ob tem odveč, povsem nesmiselno, saj so bile vse informacije le podžig ognja. Panika, ki je nastala (in delno še traja) je omajala likvidnostno sposobnost bank. z njo pa tudi gospodarstva. Banke so zato prisiljene omeje-
Spominske svečanosti
Že včeraj je bilo v velenjski občini nekaj komemo-rativnih svečanosti ob spomenikih NOB in žrtev fašističnega nasilja. Danes bodo slovesnosti ob 15.30 na pokopališču Podkraj, ob 16.15 pri spomeniku talcev v Starem Velenju in ob 17. uri na pokopališču v Šmartnem pri Velenju. Ob 16. uri bo slovesnost tudi pri spomeniku v Skalah.
! _ 1	
Ste v stiski?	Pokličite 853-369
Vsako sredo, od 7. novembra dalje, lahko otroci in odrasli, ki ste v stiski, pokličete med 18. in 20. uro telefonsko številko 853 369. S strokovnjakom se boste lahko pogovorili o težavah, dvomih, stiskah, dobili pa boste tudi informacije in pomoč. Anonimnost je zagotovljena.
Novice
Zelena luč za rekonstrukcijo Kidričeve ceste
(tp) Velenje — Po tolikšnih obravnavah in razpravah o rekonstrukciji Kidričeve ceste od križišča s Tomšičevo in Efenkovo cesto do Kajuhove ceste so delegati vseh treh zborov občinskega parlamenta pridjali piko na i. Na zasedanju, prejšnji teden, so namreč sprejeli predlagane rešitve.
Kot smo med drugim slišali, je za začetek obnovitvenih del, še v tem letu, zaradi zamude prepozno. Kako se bosta odprave te črne prometne točke investitorja — Vekos, tozd Komunalna oskrba, za ureditev toplovodnega omrežja pa Velenjski Toplovod — lotila prihodnje leto, pa je odvisno od napovedanih sprememb na tem področju ozironfa od virov financiranja za reševanje komunalnih zadev.
Težave z deponijo pepela
(Velenje) Na upravi za varstvo okolja in urejanje prostora Skupščine občine Velenje je bil 24. 10. sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti, ki mejijo na ugrezninsko področje, torej na odkopno polje RLV. Tema sestanka je bila posvečena problemom, ki nastajajo zaradi hitrega naraščanja deponije pepela na tem prostoru. Problemi ki tarejo prebivalce teh krajevnih skupnosti pa so zelo kompleksni, saj jih ne muči samo pepelov prah, ampak tudi premogov, vibracije, hrup in drugo. Zato bodo na upravi pripravili predlog za komisijo, ki jo bo imenoval IS SO Velenje. Ta komisija naj bi pripravila predloge ustreznih potez, ki jih morata izvesti IS in SO za razrešitev teh perečih problemov. V komisiji se bodo soočali argumenti ogrožencev, onesnaževalcevin neodvisnih strokovnjakov. Očitno bo predlog za imenovanje te komisije eden prvih aktov, ki jih bo dobil na mizo novi IS.
Svet občin še brez ene članice
(tp) Velenje — Svet občin celjskega območja je od prejšnjega torka še brez ene članice, skupščine občine Velenje.
Leta 1975 je bil imenovan svet ustanovljen kot skupni organ samoupravljanja občin celjskega območja z usmerjevalno, usklajevalno in posvetovalno vlogo ter vlogo pobudnika za reševanje vprašanj skupnega pomena v celjski regiji. S spremembami tako na gospodarskem kot družbenopolitičnem področju je izgubil ve£jno pristojnosti in je tako 36.120,00 dinarjev (podatek je za letošnji maj), kolikor je namenila za njegovo delovanje naša občina, le strošek več.
Pobudo za ukinitev sveta občin celjskega območja je dal izvršni svet skupščine občine Laško. Tako pa so se poleg delegatov velenjskega parlamenta odločili že v Šentjurju in samem Celju. Sodelovanje med občinami bo ostajalo tudi v prihodnje, vendar po potrebi in na osnovi drugačne oblike dela.
CEPLJENJE PROTI GRIPI
V Zdravstvenem centru Velenje — TOZD Splošno zdravstvo Velenje bomo tudi letos izvajali cepljenje proti gripi. Cepljenje je neobvezno, priporočamo pa, da se za cepljenje odloči čimveč ljudi. Zlasti priporočamo cepljenje starejšim občanom, srčnim in pljučnim bolnikom, diabetikom in vsem, ki bi jih zaradi drugih zdravstvenih razlogov gripa še posebej prizadela. Cepimo z mrtvim cepivom dvakrat z razmakom tri do štiri tedne. Stroški cepljenja znašajo 170 din (dvakratno cepljenje) in jih poravnajo občani neposredno ob cepljenju.
Cepljenje je organizirano v Zdravstvenem domu v Velenju, v splošni ambulanti IV. vsak dan od 8. do 12. ure, razen sobot, nedelj in praznikov. Zaključili pa ga bomo predvidoma 31. decembra.
Preimenovanje Kardeljevega trga v Rudarski trg?
(tp) Velenje — V občini smo dokaj hitro izpeljali pobudo Zelenih Velenja o preimenovanju Titovega Velenja v Velenje. Sedaj pa so podali pobudo o preimenovanju Kardeljevega trga v Rudarski trg?
Če je interes širšega kroga občanov takšen, potem menda to ne predstavlja posebnega problema, čeprav naj bi se pri tem držali pravila hiti počasi, torej trezno.
Zeleni Velenja še vedno brez prostorov
Čeprav so Zeleni Velenja že aprila oziroma maja naslovili na nekaj naslovov vlogo za dodelitev prostora, kjer bi lahko »uradovali« za svoje člane in druge občane, so še vedno brez njih.
Pobuda o rešitvi tega vprašanja je na zasedanju družbenopolitičnega zbora, prejšnji teden, prišla do pravih ušes. In če je temu res tako, potem se lahko nadejajo, da bodo kmalu našli streho nad glavo.
/ '
■I E iÜ
Uporabnikom KRS Velenje
Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da labko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-961 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih io dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273.
■
EMONA EKSPBES
Nevarna razmerja
Piše: Vinko Vasle
Ne verjamem, da nova slovenska oblast ve kaj počenja, ko je dovolila, da so se bivši komunisti zbrali na svojem kongresu v Novi Gorici. Pa še blizu meje. Zgodovina nas namreč uči, da so komunisti bili vedno najmočnejši, ko so se sestajali v majhnem številu po zakotnih krajih. Če jim uspe še to, da jih oblast proglasi za nelegalno partijo, bomo kmalu spet v komunizmu. Tega si pa nihče več ne želi — zlasti ne tisti, ki bi morali iz Demosovih strank znova nazaj med komuniste, kjer so nekoč že bili. In jim je bilo sila hudo, tako zelo, da so komajda čakali kakšno novo stranko, v katero so pobegnili dva dni pred zmago, ali — za vsak primer — kakšen dan po njej. Danes imajo zasluge za narod, kar je z vidika revolucije popolnoma normalno.
Še najbolj všeč so mi kolegi Zeleni, ki so zelo načelni! Zdaj, ko so na oblasti, so spoznali, da je bolje biti opozicija, ker lahko postavljaš vsemogoče zahteve, pa te nihče ne more držati za jezik. Ker pa so žal oblast.
so se odločili, da bodo spremenili taktiko in se zdaj ukvarjajo z denacionalizacijo, s popravljanjem zgodovinskih krivic in z demilitarizacijo, kar so pomembni ekološki boji. Ko namreč ne bo več zgodovinskih krivic in ko bomo oaza miru brez vojske, bo to samodejno vplivalo na primer na šoštanjsko termoelektrarno oziroma na njen žveplov dioksid. Od sramu bo namreč nehala svinjati bližnjo in daljnjo okolico, pa tudi kmetje iz Zavodenj bodo dobili pravično odškodnino za crknjene gozdove. Trenutno namreč neodvisno sodišče ne ve, kaj bi storilo, zeleni pa tudi nimajo časa^ tekati za sodno pravico, ki so jo nekdaj tako spodbujali. Ker so na oblasti, bi jim kdo še znal očitati, da pritiskajo na sodišča. In zato ne pritiskajo.
Ko je znamenita radikal-ka in pornozvezda Ciccioli-na obiskala slovenski parlament, ni bila deležna nobenih pomembnejših pritiskov. Kaj se je pa dogajalo za zaprtimi vrati parlamentarnih liderjev, pa nihče natanko ne ve. Vem samo to, da so bili vsi v parlamentu razočarani, ker gospodična ni pokazala, kaj je to gola resnica, s katero imajo poslanci večkrat težave. So pa bili zaradi nje očitno precej vznemirjeni in jih je moral
gospod predsednik Bučar kar ostro pokarati, da so se malo zbrali in izvolili novega javnega tožilca. Ni jim pa uspelo sprejeti novega zakona o RTV, ki bo takšen, da bo pravičen! Če so doslej televizijci slikali gospoda Peterleta trikrat za en TV dnevnik, ga bodo zdaj pač petkrat, bivši komunisti pa bodo morali plačati EPP, če bodo hoteli, da bo na ekranih nastopil njihov Ciril in še to v tretjem dnevniku. Če se bo lepo obnašal, če ne, bo prisiljen nastopati na teletekstu.
Gospoda Pučnika so nam hoteli vreči z oblasti, pa se je izkazalo, da gre za albansko-špijonsko zaroto, ker kontrarevolucionar Pla-hutnik sploh ni Plahutnik, ampak je Mehmedi. Uspelo mi je izbrskati, da Jože Školč ni to, za kar se prodaja, ampak je Jusuf Scolski, ker je v porodnišnici nekoč prišlo do tragične zamenjave. Tudi Mile Šetinc ni sin znanega očeta, ampak je Miljenko Ščetinovič (mehki č) srbskega rodu. In še bi lahko našteval. Zdaj sem v strahu, da bi nekoč nekomu uspelo ugotoviti, kdo sem v resnici — kajti, glede na predlagani zakon o državljanstvu, se bom zahvaljujoč svojim nesramnim prednikom, moral iz Slovenije izseliti...
Amnezija
Prejšnji torek so novinarji žalostni zapuščali prostore velenjske skupščine. Nič se ni zgodilo. No ja; predsednika IS so odstopili, formalna potrditev te odločitve nikomur ni delala preglavic in zdaj se kolo obrača na novo. Kdo bo koga in kdo bo s kom? Najbrž tako zanimivih »koalicij«, kot so se sklepale za rušenju vlade, pri iskanju novega mandatarja bržkone ne bomo doživeli. Danes, ko boste ta spis brali bo pa itak že vse znano; maske bodo padle, karte bodo na mizi mandatar, ki bo najbrž postal predsednik bo lahko počel vse, le o reorganizaciji občinskih upravnih organov ne bo smel nikomur niti pisniti! Občinski aparat je huda stvar. Se ga je bati. Kako je že rekla na eni prvih skupščinskih zasedanj delegatka upravnih organov? »Čimprej pridite, gospod predsednik!« Pa so se odahnili, da ga sploh ni bilo. Kaj mislite! Prepovedal jim je kaditi!
Najbrž vsi mislijo, da je ta epizoda že za nami, kar pa nas je zelenih v velenjskem parlamentu pa le mislimo da bo zaključek šele sledil. Navkljub temu, da zdaj vsi na veliko prebirajo statut in poslovnik, jim to najbrž ne bo kaj prida pomagalo, kajti patroni, ki so bili iz velenjske skupščine postre-ljani v prazno, so že odleteli. To, da smo se osmešili (bolj pred zgodovino, kot pred vesoljno Slovenijo), je še najmanj boleče. Nerodno je, da v ključnih
trenutkih konstituiranja slovenske države izgledamo veliko bolj zmedeno, kot smo pa res. No, če je bil to namen, potem smo stoodstotno dosegli cilj. Pa nikar si ne delajmo utvar; nobena regijska komisija in nikakeršno sondiranje terena nam ne bo bolj koristilo, kot pa da bi hitro in ostro opravili z birokratskim aparatom, ki še vedno rdeče žarči iz velenjske občine. Zdi se, da je to spodneslo predsednika IS. Plesal je samo eno poletje, bi rekli, toda orkester je tako obupno razglašen, da je z nežno taktirko težko kaj narediti.
Radio Slovenija je ob enih tistega dne v Velenju poročal le dve stvari. Obvestil je Slovence, da smo na velenjskem v brezvlad-ju in pa da tukaj že ne maramo NSRAO.
Ne morem se iznebiti čudnega občutka, da je javna predstavitev prve faze študije o iskanju lokacije za odlagališče NSRAO nekaterim krogom prišla kot naročena, da lahko brez veliko tveganja skujejo nekaj političnih pik. Pri tem je abotno da predvsem predstavniki socialistov valjajo po ustih spomin na protestni shod leta 1987. Dobro se spominjam napetosti večer pred shodom, ki je vladala v gostilni pri Kolavterju v Topolšici, kjer so (smo?) bili zbrani predstavniki organizatorjev protestnega shoda. Pri tem je treba vedeti, da je bil shod organiziran in izpeljan po zaslugi ljudi iz Zavodenj, ki so se takrat trdno odločili in spoznali, da ni druge, kakor traktorska zasedba Velenja. Stiska teh ljudi je bila takrat tako velika, da jih ne bi ustavil
nihče pa je zato res malo h«Eno, da se s hodom postavljajo ljudje, ki so v takratni socialistični zvezi dali »zeleno luč« za shod šele v tistem trenutku, ko so spoznali, da Zavodča-nov preprosto ni mogoče več ustaviti. Danes se vsi trkajo po prsih in seveda ne priznajo, da so takrat pokleknili in da je takrat ljudstvo slavilo dvojno zmago! Blokirali so vse aktivnosti za izgradnjo odlagališča v Velenjskem grabnu. Poleg tega so s svojo odločnostjo preprečili vladajočim politikom vsakeršno mišmašenje in mečkanje za zaprtimi vrati. Celo predsednik SO mag. Drago Šulek je takrat, ko socialisti še niso razmišljali o uveljavljanju instituta odstopa, obljubil množici, da ne bo popustil nikomur, tudi če bo moral odstopiti in mu je treba za to dejanje še danes priznati korajžo.
Takrat so se socialisti na vse kriplje trudili, da bi shod, ki ga pač niso mogli preprečiti na koncu koncev le preobrnili tako, da bo vso težo dali na NS RAO. Nekako naj ne bi kaj preveč brskali po umazaniji Šaleške doline. Izgleda, da jim je pa to le uspelo. Nekako se je laže boriti proti fiktivnim mlinom na veter, kot pa proti svinjariji, od katere v Šaleški dolini v velikem številu živimo. (In njbrž tudi umiramo!)
Danes je situacija za las podobna tisti izpred let. Vsi ženejo paniko okrog javno razgrnjene študije (hvalabogu, da jo imamo, tako vsaj vemo, kaj misli »stroka«), oči pa si zatiskajo pred gnojem te doline! Nihče si ne upa dre-
Jedrski odpadki
Pismo
Lojzetu
Peterletu
Pred štirinajstimi dnevi je predsednik skupščine občine Velenje gospodu Lojzetu Peterletu naslovil naslednje pismo.
Dolžni smo vas opozoriti na odločitve Skupščine občine Velenje, ki so bile sprejete dne 22. 11. 1988.
Skupščina občine Velenje se je ob obravnavi odgovora Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije na delegatsko vprašanje v zvezi s postopkom izbora lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov nedvoumno opredelila, da pod nobenim pogojem ne bo dala soglasja za lokacijo odlaglaišča na ozemlju naše občine ali blizu občinskih meja.
Zaradi katastrofalnega ekološkega stanja v občini, ki je predvsem posledica intenzivnega rudarjenja in proizvodnje električne energije, je vodstvo preteklega mandata republiške skupščine in izvršnega sveta dalo na sestanku dne 8. novembra 1987 zagotovila, da območja občine Velenje ni mogoče več dodatno ekološko obremenjevati.
Zato nas je še toliko bolj vznemirila novica, da ozemlje občine Velenje še vedno sodi med najperspektivnejše lokacije za odlagališča radioaktivnih odpadkov. Se dodatno nas vznemirja dejstvo, da leži možna lokacija odlagališča v pomembnem kmetijskem in gozdarskem predelu občine, ki je še ekološko najmanj prizadet.
Zahtevamo in prosimo, da preprečite na ozemlju občine Velenje nadaljnje raziskave v tej smeri, ki vznemirjajo občane, saj analize kažejo, da je zaradi vseslovenskega interesa občina že ekološko tako onesnažena, da brez katastrofalnih posledic za ljudi, živali in rastje dodatna ekološka obremenitev ne več možna. S spoštovanjem.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Pankrac SEMEČNIK
gniti v »osir«, razen Za-vodčanov, ki bodo zagotovo zahtevali znižanje proizvodnje v TEŠ ob koncu leta 1992, če ne bodo dimni plini iz TEŠ razžveplje-ni za 90 odstotkov. Ni se bati tega, da bi se zopet pripeljali s traktorji v Velenje. Bati se je skoraj ev-forično razpoloženih energetikov ob zaostrovanju zalivske krize in podražitvah nafte, bati se je veselih napovedi o pokur-jeni deponiji premoga do marca 1991 in bati se je rumene smrti, ki bo to zimo zopet smodila gozdove po obronkih Šaleške doline. Če bo ta proces enkrat zaključen, se ne bo treba nikomur več vprašati, kam bomo z ljudmi. To vprašanje imajo namreč danes vsi demagogi v ustih, ko ugotavljamo, da takšne proizvodnje energije, kot jo imamo danes, ta dolina ne prenaša! Takrat bodo ravno ti ljudje, za katere nas danes tako »skrbi«, sami odšli! Zato moramo biti radikalni pri kidanju gnoja iz pretesoti. Pa naj bo to ideološki, ali ekološki. Oboje je usodnega pomena za prihodnost Šaleške doline.
Peter Rezman

Izvršni svet SO Mozirje
Več za vodo in odvoz smeti
Na nedavni seji so se člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje uvodoma dogovorili, da bodo v najkrajšem času pripravili in sprejeli odlok o poslovnem času,saj je sedanji glede na veliko število novih prodajaln in drugih poslovalnic, krepko preživel. Pomembna točka je bil predlog ustanovitve javnega podjetja za področje komunale, ki mu bodo priključili še cestno in stanovanjsko gospodarstvo, saj tri javna podjetja gotovo niso smotrna.
Za občane je razumljivo zelo pomembna vest, da bo treba poslej za vo-darino in odvoz smeti plačevati 15 odstotkov več, člani izvršnega sveta pa so obravnavali tudi delovanje inšpekcijskih služb, kar je v mozirski občini gotovo šibka točka. Težav pri delu inšpektorjev je veliko. Med nje sodi naj-
prej neustrezna zakonodaja, problem so inšpektorji za več občin in s tem povezane prehude obremenitve, zaradi vsega tega pa so inšpektorji doslej delovali več ali manj preventivno in v skladu s trenutnimi pristojnostmi.
Dogovorili so se tudi za čimprejšnjo ustanovitev delniške družbe za področje turizma, ki naj bi skrbela za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini, za njeno predstavljanje na turističnem trgu in prodajo zmogljivosti. Tudi zaradi dejstva, daje elektrogospodarstvo v zadnjem času za takšne gradnje pokazalo veliko več razumevanja, zato je izvršni svet sklenil, da je treba čimprej opredeliti vse možnosti za gradnjo teh objektov po vsej dolini; nosilec naloge je komunalno podjetje.
(jp)
Zbori SO Mozirje
»Savinjske novice« po novem
V nadaljevanju (zaradi časovne stiske) prekinjene seje so zbori skupščine občine Mozirje obravnavali še nekaj pomembnih zadev. Med drugim so spregovorili o bodočem delovanju in izhajanju občinskega glasila »Savinjske novice«. Ustanoviteljstvo je prevzela občinska skupščina, zanje bo poslej skrbel 9-članski programski svet, ki ga bo imenovala skupščina na prihodnjem zasedanju, poleg tega bodo imenovali še 3-članski redakcijski odbor, katerega član bo tudi redno zaposlen urednik. Pomembna novost je, da bodo Savinjske novice z novim letom prešle na naročnino, doslej jih je namreč brezplačno vsak mesec dobivalo vsako gospodinjstvo. Sredstva za izhajanje bodo zagotovili iz proračuna, naročnine, oglasov, razpisov, reklam in podobno.
Poslanci so obravnavali še program dela izvršnega sveta, osnutek odloka o tržnem redu in tržnicah v mozirski občini; ko so se seznanili z informacijo o doslej zbranih zahtevah za vrnitev premoženja so dali pobudo za ustanovitev komisije za denacionalizacijo, pa tudi pobudo za komisijo za raziskavo povojnih zločinov v Zgornji Savinjski dolini.
Spodbuden je podatek, da obvoznico v Mozirju pospešeno gradijo in bodo promet nanjo preusmerili že konec novembra, dokončno pa bo zgrajena in urejena spomladi.
Op)
Rečica ob Savinji
Krajani bodo osemletko gradili sami
Štirinajst dni nazaj so zbori skupščine občine Mozirje zaradi obsežnega dnevnega reda in časovne stiske prekinili skupno zasedanje, ki so ga nadaljevali teden dni kasneje. Že na prvem delu so se soočili s tremi izjemno pomembnimi zadevami, med drugim tudi z dokončno odločitvijo krajevne skupnosti Rečica ob Savinji glede gradnje popolne osemletke v tem kraju. Ozadje tega problema (tudi že političnega) je več ali manj jasno. Rečičani so na prvem zasedanju dobili podporo (moralno)
večine delegatov, ki pa so
_
v eni sapi poudarjali, da sredstev ni, da po nujnem odločanju o razbremenitvah gospodarstva ne morejo glasovati za (morebitne) nove prispevke in podobno. Sklep skupščine je bil, da naj izvršni svet in svet krajevne skupnosti uskladita predračunsko vrednost in opredelita možne vire sredstev. V nadaljevanju seje je sledilo presenečenje: krajevna skupnost Rečica ob Savinji je namreč posredovala sklep, da bo popolno osemletko gradila sama in za to prevzema vso odgovornost.
jP
Gorenje Procesna oprema
Bodo sidra dovolj močna?
Gorenje Procesna oprema, s 542 zaposlenimi, je ena od osemnajstih podjetij v okviru Koncema Gorenje — v njej je Koncem udeležen z 32,6 odstotki sredstev. Je firma, ki se že nekaj časa spopada s precej težavnim finančnim položajem, delavci v njej vidijo rešitev za obstoj, oživitev proizvodnje in razvoj v statusni spremembi — v ustanavljanju malih podjetij v mešani lastnini po posameznih ključnih proizvodnih programih.
Tega, da njihovo poslovanje ni dobro, ne skrivajo v vodstvu firme. Direktor Peter Petrovič je potrdil, da so že ob polletju izkazali relativno visoko izgubo — 24 in pol milijonov dinarjev (se pa skoraj v celoti prekriva z zadolženostjo) vendar bo v devetih mesecih ta izguba, kot vse kaže še višja. V Procesni opremi so pripravili konkreten program sanacije, ki temelji, kot pravi Petrovič na treh >sidrih.<
»Prvo sidro je povečanje obsega realizacije, kar pomeni intenzivno delo na terenu, iskanje novih partnerjev, novih kupcev in intenzivno delo na področju izterjave pri dolžnikih. Vendar tu kaj veliko uspeha ni, preprosto zato, ker danes nihče nima denarja. Ni ga znotraj sistema in ni ga zunaj. Drugo sidro je kapitalizacija podje-
tja. Mi smo pri tem računali na 5 milijonov dinarske protivrednosti za premagovanje teh problemov, ki naj bi jih

■tp*1**

Peter Petrovič: »Tako kot smo si povedali drugo, smo si povedali tudi, kako je s presežki.« (foto: B. M.)
preko bank odobrila republiška vlada, vendar nismo dobili nič. Tretje sidro so osebni dohodki,« pravi Peter Petrovič.
Njihovi osebni dohodki so v celotnem prihodku visoki kar 55 odstotkov, zato vsaka sprememba pri osebnih dohodkih precej pomeni. »Z delavci smo se sporazumeli, priznam pa, da ne čisto enostavno in elegantno, da osebne dohodke držimo na nivoju, ki nam ga dopušča mesečna realizacija, ta pa je bolj nizka. Pri zadnjem izplačilu osebnih dohodkov smo te lahko malo popravili na bolje,« razlaga Petrovič. Ni pa bilo to možno narediti v septembru za delo v avgustu, ko so se v podjetju pojavili tudi pogovori v zvezi z zaupanjem delavcev v vodstvo podjetja.
Sicer pa pravijo v Gorenju Procesna oprema, da ta čas tudi v Koncernu, toleri-rajo izgubo na dogovorjenem nivoju, jo pa seveda morajo v naslednjem letu, nekako do poletja pokriti.
Veliko velenjskih podjetij se ta čas srečuje s presežki delavcev. Ponekod delaio to javno in jasno, drugje jih še skrivajo, kako je v Proce-
sni opremi? Petrovič pravi: »Tako kot smo si povedali vse ostale stvari, smo si povedali tudi, kako je s presežki. Med 5 in 7 odstotki naših delavcev se gibljejo. Čeprav je s tem tudi tako — trenutno imamo nekaj več dela in na nekaterih področjih delamo notranje razporeditve. S tem problemom, presežkov, smo se obrnili tudi na Zavod za zaposlovanje in dobili nekaj dobrih napotkov in tako kot še ponekod v Velenju, tudi mi delamo ta čas na elaboratu o presežkih. Sicer pa dolgoročno gledano, presežkov ne bo oziroma se bodo pojavile na tehnično-admini-strativnih delih, kar pa bi se dalo razrešiti s prekvalifikacijami.«
Trenutne vrzeli v proizvodnji pa razrešujejo s čakanjem doma. V septembru so imeli na takšnem čakanju skupino 27 delavcev, trenutno jih je 17, ki ta čas prejemajo 80 odstotni osebni dohodek. Za skupino delavcev iz Procesne opreme pa so za dva meseca dogovorili delo v Malih gospodinjskih aparatih v Nazarjah.
M. Krstič-Planinc
Družbene dejavnosti
Oprostitev plačila prispevkov za novozaposlene
Zaradi morebitnih presežkov na področju družbenih dejavnosti in preliva slednjih v repub.liško blagajno, sta sekretariat za družbene dejavnosti in ekonomske zadeve delegatom vseh treh zborov občinske skupščine na zasedanju, prejšnji teden, predložila v obravnavo spremembe in dopolnitve odloka o prispevnih stopnjah za skupne družbene potrebe v občini v letu 1990. Pri tem pravzaprav za bistvene spremembe ni šlo, ampak le za korekcijo prispevne stopnje za otroško varstvo, kjer se je nabralo nekaj viška denarja ter izobraževanja, ki beleži 5 milijonov dinarjev primanjkljaja.
Predlagana notranja prerazporeditev sredstev pri de-
legatih ni bila sporna, precej bolj gradivo, ki po njihovem mnenju ni bilo pripravljeno tako, da bi lahko tvorno razpravljali. Manjka pa mu tudi besedilo, ki govori o posledicah in kdo jih bo pokrival. Gradivo bosta morala torej predlagatelja do naslednje seje skupščine dopolniti z zahtevanimi podatki, zaposleni pa bomo od 10. novembra do konca decembra letos iz osebnega dohodka prispevali za otroško varstvo 0,26 odstotkov, za izobraževanje 5,86, kulturo 0,70, telesno kulturo 0,88, socialno skrbstvo 0,42 ter za zdravstvo 0,98 odstotkov. Prispevek iz dobička in prispevek iz dohodka za raziskovanje pa znaša 0,08. Skupna zbirna
prispevna stopnja za družbene dejavnosti je torej 9,10 odstotkov. V primerjavi z republiškim poprečjem za letošnjih osem mesecev je velenjska občina na 19. mestu, s sedaj veljavno zbirno prispevno stopnjo pa se uvršča na 22. oziroma 23. mesto v republiki.
Bolj kot prej omenjen predlog je delegate »zaposlila« sprememba 4. člena odloka o prispevnih stopnjah za skupne družbene potrebe v občini. Z njo sta se hotela predlagatelja na nek način vključiti v razreševanje težav na področju zaposlovanja oziroma prispevati svoj delež k zmanjšanju števila brezposelnih. Z nekaterimi popravki so delegati predlagatelje-
ma ugodili. Tako bodo podjetja in obratovalnice obrtnih dejavnosti od 1. novembra do konca tega leta oproščeni plačila prispevkov za vsakega novozaposlenega delavca za dobo enega leta, če ga bodo zaposlili za nedoločen delovni čas, če je to za delavca prva zaposlitev, in če so s tem povečali število zaposlenih.
Oprostitev plačila občinskih prispevkov iz osebnega dohodka za novozaposlene predstavlja 9,1 odstotek vseh prispevkov in davkov, na takšen način pa naj bi pomagali prebroditi življenjske stiske približno 27 odstotkom brezposelnih v občini ali 360 občanom, predvsem mladim.
Oktober — mesec varstva pred požari
V Velenju tudi strokovni posvet
V mesecu varstva pred požari se je tudi letos v velenjski občini zvrstilo več aktivnosti, ki so jih izvedla gasilska društva v Šaleški dolini z enim samim namenom — da občane opozorijo in posvarijo, da rdeči petelin vse prevečkrat pustoši po naših domovih in uničuje naše dobrine, predvsem pa s tem kako se proti temu boriti. K temu je treba dodati, da je sestavni in osnovni del varstva pred požari preventiva, ki jo lahko izvajamo preko izobraževanja in zlasti z osveščanjem ljudi.
Delavska univerza Velenje je skupaj z društvom varnostnih inženirjev in tehnikov ter občinsko gasilsko zvezo preteklo sredo organizirala strokovno posvetovanje o varstvu pred požari v gasilskem domu v Velenju. Posvetova-
nja so se udeležili odgovorni za požarno varnost in vodilni funkcionarji gasilskih organizacij, sodilo pa je v sklop prireditev v mesecu varstva pred požari. Na omenjenem
posvetovanju so se udeleženci najprej seznanili s stanjem požarne varnosti v Sloveniji in v Velenju, o gasilskih intervencijah in preventivnih aktivnostih v naši občini.
Spregovorili so tudi o izvajanju pravilnika o organiziranosti požarnega varstva in o delu pooblaščenih oseb za požarno varnost. Beseda je tekla tudi o pripravi in novostih zakona o varstvu pred požari in gasilstvu. Na kraju so se vsi udeleženci s praktičnim prikazom seznanili z delovanjem gasilske lestve in tehničnim gasilskim vozilom.
Posvetovanje je bilo vsekakor uspešno, zlasti zanimiva je bila razlaga republiške inšpektorice požarne varnosti Milade Fabjan, ki je med udeleženci vzbudila veliko zanimanja. Med drugim je povedala, da je stanje požarne varnosti v Sloveniji vse prej kot dobro in da na to vpliva tudi zdajšnja gospodarska situacija. Velika škoda je, da se je posveta udeležilo tako malo odgovornih in vodilnih oseb s področja požarne varnosti.	„ (bm)
SKOZI TEDEN
REKLI SO ...
IVAN ATELŠEK O POŠTI.
O tem sem že postavil poslansko vprašanje. Sposobnost in organiziranost poštnih podjetij je nemogoča. Živijo v svojem samozadovoljstvu in se ne ozirajo na to, ali so ljudje zadovoljni ali ne. To je po mojem občutku najbolj apatična druščina v družbi, ki lahko dela vse, kar ji pade na pamet. Nimajo niti tega interesa, da bi hitreje stopali naprej, pa čeprav so za to ljudje voljni denar zbirati sami. Velenje je pri tem katastrofa. Od tu se ne da nikamor, ne po cesti, ne po ... S temi 300 milijoni dolarjev izvoza, poslušajte, pa taka telefonija. Tako je tudi razvoj podjetij nemogoč. Si vi znate predstavljati firmo brez telefona, brez faksa? Pa še nekaj je. Prepričan sem, da so pošto v Velenju oropali, kljub lepim besedam — racionalizacija. Kakšna racionalizacija, če pa imamo eno veliko zgradbo, pa prazno, brez moderne telefonske centrale? Čemu to služi? V modernem svetu dela vsak tako, da pripelje najprej stroj, pa če tudi v slabo zgradbo, potem pa na tem stroju zasluži zanjo. Mi pa delamo ravno nasprotno.« (mkp)
MAR RES NI VEC LESA?
(jp) NAZARJE — Nazarskega gozdnega gospodarstva kaj kmalu v sedanji obliki ne bo več. Med razloge sodi tudi zakon o začasni prepovedi sečnje v družbenih gozdovih, ki je sprožil množično prepričanje, da zakon o gozdovih ne velja več in da je promet z lesom sproščen brez vseh obveznosti. Težave so seveda neznanske (in bodo še hujše), podatki pa tudi dovolj zgovorni. V maju so na GG še dosegli 6.415 kubičnih metrov blagovne proizvodnje lesa, v juniju 3.190, juliju 2.395, avgustu 1.727, septembru 2.017 in pred koncem oktobra le še 747 kubičnih metrov lesa, če odpadkom lahko tako rečemo. S tem je močno ogrožena nazarska lesna industrija, z avstrijskim lesom si trajno ne more pomagati, posnetek njenega skladišča pa je dovolj zgovoren, (foto: jp)
inn
V BUTIK, NE V TRGOVINO
SLOVENIJA — Lepa obleka je luksuz, ki so si ga še ne tako davno v butikih privoščili kupci z globljim žepom. Pa to ne velja več. Oblačila so namreč danes cenejša v butikih, kot v blagovnicah, pa čeprav jih v butikih šivajo sami. V blagovnicah se cene industrijskih izdelkov ogromno zvišajo zaradi najrazličnejših dodatnih stroškov; na njihovi podlagi pa si trgovci prisvajajo takšen ali celo večji delež kot proizvajalci.
DEVIZNA LAKOTA KOPNI
Kot kaže se je devizna lakota med občani vendarle pomirila, ali pa je morda zmanjkalo dinarjev za nakup deviz. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje si je močno prizadevala, da bi imeli vedno na voljo dovolj veliko količino tujega denarja. Tako je tudi sedaj, ko imajo vsak dan na voljo 1,5 milijona dinarjev deviz. S temi sredstvi v glavnem pokrivajo potrebe, se pa kakšen dan dogodi, da deviz zmanjka.
Seveda pa veljajo še naprej omejitve dviga deviz. Prodajajo jih samo svojim varčevalcem in to v višini 300 DEM dnevno. Toliko lahko varčevalci tudi dvignejo iz svojega deviznega računa. Še vedno pa lahko devize kupujejo v neomejenih količinah, če jih takoj položijo na svoj devizni račun. Teh deviz ne morejo dvigniti prej kot v 30 dneh. (mz)
OBRESTI VSAK MESEC
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje bo po novem obračunavala obresti imetnikom tekočih računov vsak mesec. Novica je razveseljiva, ali pa tudi ne! Tisti varčevalci, ki so v oktobru v celoti koristili limit (dovoljeno prekoračitev) namreč lahko pridejo s pripisom obresti v nedovoljeno negativno stanje.
O pripisu obresti bodo imetniki tekočih računov obveščeni s prvim izpiskom v novembru. Za ostale hranilne vloge bodo obresti pripisovali tako kot doslej, (mz)
PROVIZIJA TUDI NA POŠTI
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje priporoča imetnikom tekočih računov, da svoje bančne posle opravljajo na njenih enotah. Doslej so lahko s čeki in hranilnimi knjižicami dvigovali gotovino, ne da bi plačali za to provizijo. Tako pa bo kot kaže le še do novega leta. Potem bodo pošte verjetno uvedle provizijo, (mz)
Avtoprevozništvo in servisi
Za vse mora biti dela dovolj
Z reorganizacijo nekdanjega Rudarsko elektroenergetskega kombinata so postali samostojni tudi Avtoprevozništvo in servisi. Reorganizirati se je bilo treba hitro, sprejeti nove samoupravne akte, pripravljajo pa tudi že kolektivne pogodbe. Zaradi zakonskih zapletov teh še niso sprejeli, popravili pa so nagrajevanje po delu. Prednost dajejo kvaliteti in količini opravljenega dela.
Novo vodstvo je pripravilo tudi vrsto notranjih organizacijskih sprememb. Nabavili so računalniško opremo in posodobili delo. Več pozornosti namenjajo marketinškemu delovanju. To je seveda nujno, saj so zdaj vse bolj odvisni od trga in manj od energetike.
Zahtevam trga se prilagajajo tudi z delovnim časom. Preko poletja so delali od 8. do 16. ure, zdaj od 7. do 15. Z novim delovnim časom so tudi precej prihranili, kar okoli 7 odstotkov mase sredstev za osebne dohodke. Število nadur so zmanjšali z 12 na 5 odstotkov, po novem pa jih sploh ne bodo več imeli.
S takšno prerazporeditvijo delovnega časa rešujejo tudi višek delovne sile. Približno 15 odstotkov delavcev imajo preveč, vendar zaenkrat, po besedah v. d. direktorja Jakoba Ho-leška o odpuščanju ne razmišljajo. Njihova usmeritev je: zagotoviti dovolj dela za vse.
Del viška delovne sile so pravzaprav že razrešili. 7. delavcem so delo zagotovili z ukinitvijo nadur, 9. pa s tem, ko so prešli na štirideseturni delovni tednik. Preostanku pa bodo, kot že rečeno, skušali najti dodatno delo, predvsem vidijo možnosti, ko se bodo registrirali za opravljanje nizkih gradenj. Skupno, ocenjujejo, imajo v tem delovnem okolju 30 delavcev preveč.
Avtoprevozništvo in servisi imajo sicer dolgoletno tradicijo, a vendar so v zadnjih mesecih preživljali precejšnje težave. Doslej močno oprti na energetiko, so'se morali postaviti na lastne noge. Polletje so sklenili rdeče obarvani, izguba jih je spremljala še ob devetmesečju, do konca leta pa bodo, po ocenah, že izplavali iz nje. Bolj kot to jih pestijo likvidnostni problemi, ki so preplavili naše celotno gospodarstvo. Še zlasti pa se z njimi otepajo tista podjetja, ki opravljajo uslužnostno dejavnost drugim — ti pa računov ne poravnavajo.
Dejavnost APS je zelo raznolika. Zato še vedno razmišljajo o tem, da bi se morda preoblikovali v dve podjetji.
V svoji sestavi imajo avtobusne prevoze, lahke in težke kamione, osebna vozila s katerimi opravljajo rent a car in taxi službo, pa stroje težke mehanizacije, s katerimi delajo zaenkrat predvsem na deponiji premoga in pepela, primerni pa so seveda tudi za opravljanje nizkih gradenj.
Velike zmogljivosti imajo tudi v obeh servisih. Eden, zanimiv tudi za občane, je namenjen servisiranju osebnih vozil. Pooblaščeni so za Zastavo in Fiat, kmalu bodo za Ford, opravljajo pa seveda tudi splošna servisna dela za ostala vozila. Imajo tudi servis za vzdrževanje tovornih vozil, avtobusov, težke mehanizacije, kmetijskih strojev in mehanizacije, delavnico za ličarska dela, avtopralnico in objekt za tehnične preglede.
Objekt za tehnične preglede je precej »buril duhove«, saj je APS plačeval visoke anuitete, ki pa so bile ob reorganizaciji v celoti pokrite, tako da z njimi niso več obremenjeni. Zaenkrat opravljajo te preglede sicer še z delavci Avto Celje, to pa bo le tako dolgo, dokler njihovi serviserji ne naredijo potrebnih izpitov.
APS dobro sodeluje z Avtom Celje. Ti imajo pri njih skladišče rezervnih delov, ki ga lahko koristijo njihovi servisi, za Avto Celje opravljajo skladiščenje, servisiranje novih in rabljenih vozil.
Da bi bila ponudba res popolna, bi radi v sodelovanju s kakšno firmo, ki se ukvarja s prodajo vozil, uredili ob servisih še avtosalon. Verjetno bodo ustanovili kakšno novo mešano firmo. Seveda pa še vedno razmišljajo tudi o svojem preoblikovanju v dve podjetji, prvega za prevozništvo in težko mehanizacijo in drugega za serviserstvo in tehnične preglede.
Mira Zakošek
«HHHM


BODO AVTOMOBILI CENEJŠI?
.
LJUBLJANA — Zvezni izvršni svet vseh "obljub vsekakor ni izpolnil kar se tiče uvoza avtomobilov. Nekaj korakov je sicer napravil, še nekaj pa jih lahko pričakujemo. Gre za prenehanje plačevanja obdavčitve plačevanja carine, ugodnejše davčne razrede, nižje zvezne in republiške dajatve, za carino v skladu z GATT itd.
Nazarje
i--------------
I »RR« — računalniške rešitve
I I I I I I I I I
Uspeli na »Interbiro informatika« v Zagrebu
Med mnogimi zasebnimi podjetji, je v začetku tega leta zaživela tudi firma »RR«, ki jo vodi Boris Bezlaj. Z računalniškimi rešitvami se ukvarja skupaj s približno 20 zunanji-
mi sodelavci. Na letošnjem mednarodnem sejmu »Interbiro Informatika« v Zagrebu z rekordno mednarodno in domačo udeležbo, pa so se že izkazali.
A RIX sistem 90 likih sistemov
miniračunalnik z. zmogljivostjo ve-
Uvrstili so se namreč v majhno skupino, ki jih je strokovna komisija nagradila. Priznanje si je »prislužil« njihov večprocesni sistem ARIX system 90.
Firma »RR« se ukvarja z uvozom računalnikov in računalniške opreme, s prenosom aplikacij in seveda računalniškimi obdelavami. Trenutno pripravljajo dva referenčna projekta za republiški sekretariat za pravosodje in upravo, sodelujejo pa tudi z republiškim sekretariatom za statistiko.
So uradni distributer ARIXa v Jugoslaviji. Njegovo prodajo želijo pospešiti, zato ustanavljajo novo mednarodno firmo — skupaj z jugoslovansko in avstrijsko. Sistem ARIX so prikazali na sejmu Intergrafika in dobili zanj priznanje. Po besedah direktorja »RR« Bo-
risa Bezlaja odlikuje ta sistem sodobna računalniška arhitektura, prednost pa je v tem, da omogoča hkratno delovanje več procesorjev, kar pravzaprav pomeni, da ima ta miniračunalnik zmogljivosti velikih sistemov.
Te dni bo pripravila firma »RR« promocijo novega računalniškega sistema v sodelovanju z velenjsko gospodarsko zbornico Za vsa podjetja. Firma »RR« pa se na prodajo temeljito pripravlja in sicer tako, da bodo kupcem zagotavljali izjemno ugodne servisne pogoje, usposobili se bodo, da bodo napake odpravili v nekaj urah. Na novem sistemu pa seveda razvijajo številne programe, tako da bodo poleg računalniške opreme ponujali tudi te.
(mz)
Bencinski servis v Nazarjah je sicer prenovljen, načrtujejo pa večje zmogljivosti
menjujejo z mozirsko Pe-trolovo črpalko, je dela torej več kot dovolj. V poletnih mesecih so pričeli točiti tudi neosvinčen bencin, za katerega je tudi dovolj povpraševanja. V dolini je trenutno kakšnih 30 vozil, ki potrebujejo takšen bencin, tudi novi avtomobili, ki jih domačini kupujejo, so opremljeni s katalizatorji, prodaja pa je seveda skokovito narasla v poletnih mesecih, saj je bilo gostov iz tujine s primerno opremljenimi avtomobili več kot dovolj.
Zanimanje za neosvinčen bencin torej narašča,
trošnikom gorilnega olja. Na bencinskem servisu iščejo rešitev, pri tem pa jih ovira premajhna zmogljivost vkopanih cistern, saj bi z večjimi lahko nabavljali večje količine raznih goriv in s tem prihranili pri prevoznih stroških. Naprave na servisu so sedaj obnovili, radi pa bi zamenjali tudi rezervoarje, kar bo vsekakor velik, vendar upravičen zalogaj. Neosvinčenega bencina mesečno prodajo okrog 5.000 litrov, super bencina okrog 80.000 litrov, plinskega olja pa preko 120.000 litrov, (j. p.)
Neosvinčen bencin ja, gorilno olje ne
Bencinski servis v Nazarjah deluje že kakšnih 30 let, se pravi, da je najstarejši v dolini. Zaradi nenehne rasti števila motornih vozil in ob dejstvu, da so Nazarje vendarle industrijsko središče Zgornje Savinjske doline, je obremenjenost te črpalke seveda velika. Za štiri zaposlene, ki delajo v dveh izmenah, dežurstva ob nedeljah in praznikih pa iz-
zaradi tega pa so v Nazarjah ukinili prodajo gorilnega olja. Tudi zaradi dejstva, da so imeli velike težave z oskrbovanjem, kar si seveda lahko privošči Petrol, kot monopolist. Nazarska črpalka namreč ni Petrolova, ampak z njo upravlja mozirska Savinja. Petrolova neposlov-nost povzroča dodatne težave, saj bi v Nazarjah radi ustregli številnim po-

Ukrepi za pospešitev odpiranja novih delovnih mest
Na področju gospodarjenja in zaposlovanja je v občini stanje zelo kritično. Število razpisanih potreb po delavcih je vedno manjše, povečuje se število presežnih delavcev in drastično narašča brezposelnost.
Tabelarični prikaz stanja v občini — oktober 1990 in 1989
Obdobje	Število zaposl.	Brezposelni vsi stečajniki		Relativna brezposelnost	Štev. , razp. potreb
1989 1990	24.709 23.913	718 1.285	9 208	2,9 5,4	1.171 757
indeks 1990/89	96,7	178,9	2311	—	64,6
Zmanjšan obseg zaposlovanja predvsem v družbenem sektorju (v zasebnem sektorju se je število delovnih mest povečalo v enem letu za 5 %) in na drugi strani povečanje brezposelnosti pomeni, da v občini močno primanjkuje delovnih mest. To dokazuje tudi upad števila razpisanih potrèb po delavcih — za dobro tretjino.
Število iskalcev zaposlitve strmo narašča. Na seznamih brezposelnih oseb se vse pogosteje pojavljajo stečajniki in ostali presežni delavci in mladi, ki iščejo prvo zaposlitev.
Zaradi skrajno omejenih možnosti zaposlovanja bi bili nujni ukrepi, ki bi spodbudili odpiranje delovnih mest in zmanjšali brezposelnost.
Že v prejšnjih poglavjih o aktivni politiki zaposlovanja so bile opisane pravice in možnosti brezdelnih — presežni delavci, pripravniki in ostali socialno ogroženi sloji prebivalstva.
Zaposlovanje uravnava v razvitih deželah trg dela, ki je uveljavljen že nekaj desetletij. Na trg dela, ki prvenstveno deluje kot regulator razvoja, alokacije in uporabe delovne sile posegajo država, sindikati in delodajalci. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja si razvite države prizadevajo, da izboljšajo delovanje trga dela in da odpravijo njegov stranski produkt
— brezposelnost.
»
Ker je v tujini trg delovne sile uveljavljen že toliko časa, bi se pri nas lahko zgledovali po tistih ukrepih, ki so najuspešneje zajezili brezposelnost in oživili povpraševanje po delovni sili. Ti ukrepi so:
—	Finančne spodbude za odpiranje novih delovnih mest: natečaj za .pridobitev novih delovnih mest, finančna in strokovna pomoč pri ustanavljanju inkubatorjev — t. i. valilnice novih podjetij.
—	Krediti: ugodni'bančni in nebančni (podjetniški) krediti za nakup delovnih mest. Smotrna bi bila ustanovitev finančnega sklada, za katerega jamči družbenopolitična skupnost. Sklad bi dodeljeval čimbolj ugodne kredite za odpiranje delovnih mest in začetek tržno naravnane dejavnosti in s tem pomagali predvsem mladim podjetnikom, obrtnikom, ki imajo sicer zadosti poguma in zagona, so pa brez finančnih sredstev.
—	Davčne olajšave: zniževanje davkov na dohodek in profit predvsem v primeru, da podjetje, delodajalec zaposli brezposelne osebe, ki so poklicno profilirani tako, da omogočajo opravljanje izrazito deficitarne delavnosti, dejavnosti, ki prinašajo profit, bodisi na domačem ali tujem trgu.
—	Znižanje prispevkov: Delodajalcem je možno znižati prispevke za obsežnejše odpiranje novih delovnih mest. Pri zaposlovanju invalidov so pri nas določene olajšave pri plačevanju prispevkov. Z občinskimi odloki bi naj znižali prispevke za dodatno zaposlovanje v prednostnih dejavnostih.
—	Javna dela: V tujini se razvijajo javna dela, ki občasno zmanjšujejo brezposelnost in nezaposlenim omogočajo določen zaslužek. Dejstvo je, da v tujini takšna dela niso posebej priljubljena, saj ne prinašajo velikega zaslužka, so samo občasna in enostavna ter navadno težavnostna.
—	Kreiranje novih delovnih mest: V tujini (ZDA) so na osnovi sprejetega posebnega intervencijskega zakona o zaposlovanju pospešili odpiranje delovnih' mest, zaradi česar so močno zmanjšali brezposelnost.
—	Sprostitev delovnih mest: Delavci, ki kakorkoli izpolnjujejo pogoje za upokojitev imajo možnost prenehati z delovnim razmerjem.
—	Skrajšanje delovnega časa, omejevanje nadurnega dela: Ti ukrepi sicer ne sprostijo delovnih mest, večinoma povečajo inflacijo, kar pa pri nas ni smiselno.
Skratka ustvariti bo potrebno pogoje za vse tiste prebivalce, ki imajo voljo, pogum in znanje, da samostojno in hkrati s pomočjo družbe rešujejo svoj problem brezposelnosti.
Za uspešno delovanje ukrepov naj bodo odgovorni družbenopolitična skupnost, zavodi za zaposlovanje in republika. Potrebna bodo precejšnja finančna sredstva in dosti znanja ter pripravljenosti, da bomo postopoma realizirali zastavljene cilje aktivne politike zaposlovanja.
Delavska enotnost
—	Se bo slovensko gospodarstvo privatiziralo po vzgledu TRENDA?
—	Kaj hočejo in kaj so dosegli delavci Blejske Vezenine?
—	Rudarji v revirjih so vznemirili tudi vlado.
—	Ta pa je končno prišla v javnost z osnutkom splošne kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti.
O tem in drugih vprašanjih, ki tarejo delavce v Sloveniji preberite v Delavski enotnosti, ki je že pri vašem prodajalcu časopisov.
Komandant TO Velenje Jože Prislan:
»Občani so nas bodrili in podprli naše odločitve«
Od letošnjega maja dalje je bilo v sredstvih javnega obveščanja o teritorialni obrambi napisanega mnogo več kot v preteklosti. Spomnimo se, da je veliko prahu dvignilo premeščanje orožja iz skladišč JLA. Kot vemo, so se mnogi temu uprli, ob tem pa zagotovili dodatno fizično varovanje. Pred kratkim se je nad TO zgrnil še en temen oblak z zasedbo pripadnikov JLA v bivšo stavbo republiškega štaba TO v Ljubljani. Vsi ti dogodki so med ljudmi povzročili različne komentarje in ugibanja.
Vse to in trenutna situacija v Jugoslaviji je občinskim štabom narekovalo nekoliko drugačno organizacijo in obliko dela, vendar z vestjo in ciljem, da se spoštuje koncept SLO in DS. V občini Velenje so teritorialci zaradi znanih dogodkov morali večkrat odstopiti od zakonodaje, da bi tako ohranili status in pridobitve TO v naši občini.
Podrobneje o teh dogodkih, zlasti o varovanju orožja v občini Velenje je tekel pogovor s komandantom občinskega štaba TO Jožetom Pri-
slanom. »Kot nam je znano, se je naša organizacija enotno uprla odločitvi, da se prenese oborožitev iz skladišča TO v skladišče JLA. Ta naša, menim da edina pravilna odločitev, je imela za posledico, da so naši pripadniki iz rezervne sestave in tudi mi, ki smo na štabu redno zaposleni, morali od maja pa do danes redno dežurati in stra-žiti skladišče oborožitve. Ni potrebno posebej poudarjati, da je dodatna budnost z varovanjem precej povečala tudi materialne stroške. Navsezadnje so se morali pripadni-
ki marsičemu odpovedati, kajti njihova odgovornost do vojaške dolžnosti ni bila majhna in nepomembna.«
Ali je bilo varovanje v Velenju res potrebno?
»Menim, da je bilo straže-nje orožja od maja do danes nepotrebno, morali pa smo ga izvajati kljub dobri tehnični zaščiti po nalogu generala Hočevarja. Zaradi pritiska na našo organizacijo je zavarovanje objektov TO postalo nujno, saj ne želimo, da bi nas kdo presenetil, kot se je to zgodilo v Ljubljani. Nasa dejanja, za katera smo se soglasno odločili na občinskem štabu TO Velenje, so naletela med občani na veliko odobravanje, kar znova potrjuje, da smo ravnali prav. Velja še omeniti, da s pripadniki, ki so varovali skladišče orožja, nismo imeli nobenih težav.
Vsi so se disciplinirano in pravočasno odzvali vpoklicu.«
Z novim letom se predvideva korenita sprememba na področju obrambe in zaščite. Kaj to pomeni?
»Na tem področju lahko zanesljivo pričakujemo korenite spremembe. Možne so tri variante obrambe in zaščite. Kakšna bo sprejeta je odvisno od političnih dogovorov in statusa v Jugoslaviji. V Velenju smo pripravljeni na katerokoli od možnih variant, tudi za demilitarizirano Slovenijo smo. Predno pa pride do teh sprememb, pa moramo nadaljevati z delom premišljeno, ščititi interese Republike Slovenije in izvrševati ukaze slovenskega predsedstva in komandanta TO Slovenije Janeza Slaparja.«	B. Mugerle
Bruci in brucke, bodoči študentje ali pa člani ŠŠK-ja
Rad bi malo naložu o ŠŠK-ju, čeprav vem, da vam že od prej nalagamo. No, pa brez heca.
Mislim, da se o ŠŠK-ju sliši predvsem, kako je bilo na akademskem plesu, kakšen žur je bil za brucovanje, da se je na morju v Puli zabavalo v neskončnost, ali pa smo na taborjenju v Ribnem postavljali rekorde v športu, pri pitju, golfu, jahanju, v zraku, na zemlji, frnikolanju, mini-golfu, kajakaštvu, košarki, odbojki in ne vem v koliko stvareh še! Pa na vaše in na naše veselje to še ni vse. Kdo se ne bi spomnil piknika na Rožniku ali pa obiska ljubljanskih študentov v Mariboru in bicikl rallya? Ja, ja veliko je bilo takšnih akcij.
Da si ne bi mislili, da počnemo samo stvari, ob katerih uživamo samo mi, vam povem, da »laufa« tudi kultura, šport, časopis (znana RIT), razstave, koncerti, video in avdio. Torej vsak, ki si vzame malo časa, se lahko vključi v ŠŠK-jevsko populacijo oziroma v akcije, ki jih delamo ne samo zase, ampak tudi za vas.
Pa da ne bi jokali slučajno, da študirate v Mariboru, prosim. Tam imamo svoj prostor na Tirševi. Mislim, da se da kaj narediti iz tega, ne! V Ljubljani pa je tako vsaj 3-krat do 4-krat letno mega žur na Pokopališki 9. In končno so tudi vrli študentje spoznali, da je pogoj, da prideš na takšen žur, nič drugega kot liter vina v roki. Pa ni potrebno, da si ne vem kakšen prijatelj gostitelja. Počasi vam bo moralo postati jas-sno, da smo ista populacija oziroma študentje, ni da žur je žur, pa če me poznaš ali pa he. Ni hudič, da ne bi našel nekoga, s katerim bi lahko podebatiral, pil ali pa počel še kaj drugega celo noč, kdaj pa kdaj še naslednji dan. In razložite si že enkrat vendar, da brez tega, da pridete nekajkrat pogledat, kako stvar teče in kakšno je tako življenje študenta, tako dolgo boste strmeli predse in poslušali zgodbice, kako so se vaši kolegi zabavali, čeprav veste, da bi se lahko tudi vi zraven.
Torej ŠŠK vam omogoča, da brez naporov, stresov ali neprijetnega počutja (saj vas
lahko pride 5, 10, 20) zaživite z njim, kolikor je z njim zaživelo že 30 generacij. Torej, da se priključite v zgodovino študentskega gibanja v Šaleški dolini, ki je bilo tudi eno prvih v Sloveniji. Verjetno veste, koliko znanih in uglednih ljudi izhaja iz našega kluba. To vam zagotavlja, da je vedno prioriteta vsakega študenta njegov študij, in da so te stvari le vzporedne s študijem.
ŠŠK šteje v tem trenutku preko 150 prijavljenih članov, študentov, ki najdejo kakšen interes, da delujejo v ŠŠK-ju, ki pa ni socialna organizacija za študente, ampak organizacija znotraj katere se študentje sami organizirajo, samoiniciativno za področja kot so: vodstvo, upravljanje Placa, sodelovanje v občinski ligi, košarka, odbojka, pisanje ali urednikovanje RIT-i, pripravljanje akcij, program za akademski ples, brucovanja, snemanja glasbe, dela z računalnikom in še in še je takšnih stvari. Torej bruci, brucke, študentje, študentke, vsi ki bi si želeli delati v ŠŠK-ju ali pa samo opa-
zovati, kaj in kako počnejo študentje kolegi znotraj ŠŠK-ja, pridite v Plač (poleg Sti-skarne) sami, s prijatelji oziroma prijateljicami (da vam ne bo neprijetno, ko bo 10 parov oči starih bajt »buljilo« v vas), vsak petek ob 19. uri, ko ima ŠŠK sestanek ali pa petek in soboto zvečer, ko se v Placu odvija bolj zabavni del nočnega življenja. Tu smo mi, ŠŠK.
Vsi, ki ste zamudili vsesplošen kostanjev piknik pred Placem (organizirala ga je mlada ekipa ŠŠK-ja — Strniša, Mitja, Vač, Dejč v sodelovanju z Zajčicami iz gimnazije) vam sporočamo, da se pripravlja brucovanje, ki bo predvidoma 17. novembra v Delavskem klubu. Članske izkaznice, ki prinesejo 50 odstotkov popusta na študentskih prireditvah (brucovanje, akademski ples, novoletni ples, izlet na morje, v Rib-no,...), boste lahko dobili v Placu, teden dni pred bruco-vanjem. S seboj obvezno prinesite sliko in index!
JINX
Kino klub Gorenje
Utrinki z Republiške revije amaterskega filma
Preteklo soboto je v Dupljah pri Kranju potekala Republiška revija amaterskega filma, ki jo je v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije priredil Kino klub Duplje ob svoji petnajstletnici. Pomen prireditve je toliko večji, ker je po dolgem času spet združila klube, ki se ukvarjajo z ljubiteljskim filmom, korak naprej pa je bila video ponudba amaterskih stvaritev.
V dvoletnem pregledu ljubiteljskega filmskega in video ustvarjanja je sodeloval tudi Kino klub »Gorenje«, ki zlasti v zadnjem letu spet beleži niz uspehov in dela z večjim zagonom svoji dvajsetletnici naproti.
ki bo prihodnje leto. »Gorenjča-ni« so se predstavili s' šestimi izdelki. V video tehniki sta blestela Tomo Čonkaš in Marijan Močiv-nik z video filmom »Benetke v času karnevala«, v katerem sta z izrednim, skoraj profesionalnim mojstrstvom združila video posnetke s kamero in umetniške diapozitive, ob spremljavi dobro izbrane baročne glasbe. S filmi so se predstavili Milan Marič, s filmom »Na robu«, Boris Potrč s filmoma »Božanska komedija« in »Fan« ter Boris Salobir s filmoma »Dnevi pričakovanja« in »Jutro«.
Ob pregledu vseh filmov, revija ni bila tekmovalnega značaja,
je bilo opazno, da je še vedno Kino klub »Gorenje« eden vodilnih klubov tako po kvaliteti kot v številu posnetih filmov. Po: sebno pozornost je pritegnila video projekcija na veliko platno, kar video tehniko izjemno povzdigne in jo približa fenomenu projekcije klasičnega filma.
Po končanem ogledu filmov je bila okrogla miza, ki jo je vodil Peter Milovanovič Jarh. Òb stalni problematiki, ki tare praktično vse klube, to je zbiranje denarja, je tekla beseda večinoma o vlogi amaterskega filma, video filmov in kino klubov nasploh v porajajočih se lokalnih televizijah, kamor kljub nesporni kvaliteti in
predvsem filmskem znanju, ne morejo prodreti. Lokalne TV postaje največkrat nevede (ali pa • ne) zanemarjajo velike izkušnje, dokumentarni filmski fond in strokovno pomoč Kino klubov.
Na koncu je bil sprejet sklep, da se Kino klubu »Gorenje« zaupa organizacija in izvedba naslednjega Repubiškega festivala amaterskega filma in video filma, ki bo prihodnje leto jeseni, ob dvajsetletnici Kino kluba »Gorenje«. Kino klub »Gorenje« je odprt vsak četrtek zvečer v Domu kulture, za vse ki jih zanima film, video in dia.
Boris Salobir
Drobnoprodajne cene sadja in zelenjave (ta teden v državnih trgovinah)
	čebula	zelje	korenček	paradižnik	fižol	grozdje	krompir	jabolka paprika
BEOGRAD	10,10	12,00	18,00	20,00	_	20,00	8 00	16,00 20,00
NOVI SAD	10,10	7,50	20,00	7,00	37,00-41,00	22,00	8,00	8,00-15,00 23,00
SKOPJE	10,00	10,00	15,00	18,00	60,00	20,00	10,00	18,00 18,00
SARAJEVO	16,00	10,00	16,00	—	54,00	25,00	7,00	14,00 12,00-20,00
ZAGREB	14,00	14,00	15,00	30.00	60,00	20,00-25,00	8,00	10,00-20,00 25,00-30,00
LJUBLJANA	16,10	9,90	16,10	18,30	55,60-76,80	33,00	8,80	14,90 29,90
VELENJE:								
Nama	18,10	9,90	- 22,40	18,30	69,60	33,00	6,00	15,00 -
			(uvoz)					
Era	9,90	9,90	22,90	29,30	65,00	33,00	5,60	12,50 -
			(uvoz)	(uvoz)	(sivček)		(dezire)	
6,20 (igor)
Prehrana otrok v šoli
Preprečujmo najhujše, dokler je še čas!
Mimo sta dva meseca novega šolskega leta, s tem pa skrbi staršev in učiteljev za uspešno končanje slednjega še ni konec. Med tistimi vprašanji, ki povzročajo kar nekaj sivih las, je tudi prehrana otrok v šoli. Skrb je upravičena, saj so izkušnje iz preteklih let kaj slabe, o posledicah pa mnogi v tem času še ne razmišljajo.
Poudarjanje pomena prehrane za odraščujočega otroka od 7. do 15. leta starosti, privzgojitev prehrambenih navad je najbrž odveč. Redno biološko zdravstveno neoporečno prehrano jim v trenutnih razmerah lahko nudijo le malokateri starši in zato so šole z organizirano kuhinjo res pravi naslov za reševanje tovrstnih zadev.
Če je razveseljivo dejstvo, da malicajo vsi učenci osnovnih šol naše občine, izjeme so le tisti, ki imajo predpisane zdravstvene omejitve, pa je toliko manj podatek o številu abonentov za kosila. To vprašanje postaja aktualnejše vedno bolj in bolj pravzaprav od ukinitve celodnevne osnovne šole dalje. 60 odstotkov učencev (od 6000 otrok jih je
takrat kosilo v šoli od 3800 do 4000) je dokaz za to, da so
starši in tudi širša družba v zlatih časih razcveta osnovne šole razumeli potrebo po še enem toplem obroku za otroka, poleg malice seveda. Z ukinitvijo coša je razumevanje nekoliko splahnelo, v šolskem letu 1988/89 pa je restriktivni ukrep v izobraževa-
nju naredil svoje. Zaradi krčenja programov so morali namreč starši plačati tudi polovico režijskih stroškov — polovico osebnega dohodka kuharic. Posledice: od 60 odstotkov vseh učencev v naši občini v letu 1984 jih je lani v šoli kosilo le še 41 odstotkov. V tem šolskem letu se upadanje nadaljuje. Komaj 39 odstotkov učencev ima poleg malice zagotovljen tudi glavni dnevni obrok. »Naš cilj na področju prehrane učencev v šoli je: glede na zaposlitveno in socialno strukturo prebivalcev naše občine ter ob sedanji organizaciji dela in življenja večine družin bi morali zagotavljati kosilo vsaj 60 odstotkom šolarjev. Dve leti nazaj smo se ponašali z najbolje urejeno prehrano zanje v Sloveniji. Prej omenjeni podatki nam sedaj ne morejo biti v ponos in dovolj zgovorno pričajo, kako se oddaljujemo od zastavljenega cilja. Navajanje da bo v novih ekonomskih pogojih večje število mater pustilo
(izgubilo) delo ter tako ostalo doma in skrbelo za prehrano otrok, je rahlo sprenevedanje, zakrivanje oči pred pravo podobo življenja v družinah, kjer starši ne bodo imeli službe. Takrat bodo res imeli čas za pripravo kosil, ne bodo pa imeli denarja, niti volje za to, da o zdravi prehrani raje ne izgubljamo besed,« poudarja pomočnik ravnatelja velenjskega VIZ-a Dušan Dolinar.
Za dosego marsikaterega cilja, torej tudi tistega na področju prehrane otrok v šoli, je potreben denar. Tega pa ni. Niti toliko ga ne zmoremo zbrati v občini, kolikor znaša 15 bruto osebnih dohodkov kuharskega osebja. Koga okarati, pravzaprav ne vemo: tistega, ki je pred približno dvema letoma subvencijo za prehrano otrok »spremenil« v denar na roko staršem; družbe, ki je tako revna, da ne zmore pokriti omenjenega števila bruto osebnih dohodkov, da bi bile lahko cene kosil precej nižje; tiste starše, ki pridobljeno pomoč uporabljajo tudi za druge namene, . ..? Danes je na primer za obrok malice treba odšteti 7 dinarjev (samo za stroške živil), kosilo za učenca od 1. do 4. razreda velja 15,29 din, od 5. do 8. razreda pa 19,10
din. Mimogrede pa naj zapišemo še to, da obroke šolske prehrane sestavljajo po 10 različnih jedilnikih, predpiše pa jih Centralni zavod za napredek gospodinjstva Ljubljana.
Z zapiranjem vrat osnovne šole se ta problematika ne neha. Nadaljuje se z vstopom v srednjo šolo. Čeprav so »usluge« šolskih kuhinj namenjene predvsem učencem osnovnih šol, so ugodili tudi marsikateremu srednješolcu, ki je ohranil pridobljene prehrambene navade. Toda, tudi pri teh je polna ekonomska cena naredila svoje. Do drugačnih dogovorov glede tega pa zaenkrat še ni prišlo.
Ob koncu tega zapisa tole: treba je po svoje sicer razumeti starše, saj jih večina komaj stika konec s koncem, prav tako tudi druge, ki v tej verigi sodelujejo. Toda, če se bomo prav vsi zavedali, da se bodo učinki »šparanja« pri prehrani naših otrok pokazali čez nekaj let pri precej večjih izdatkih za zdravstvo, potem najbrž o tovrstnih težavah ne bi pisali. Zato, preprečujmo najhujše, dokler je še čas.
(tap)
Oris zgodovine osnovnega šolstva v Šaleški dolini do prve svetovne vojne
Pričujoči sestavek je nastal pred približno dvemi leti na pobudo Centra srednjih šol in sicer za potrebe jubilejnega zbornika, ki je izšel ob trideset letnici obstoja Centra. Za objavo v tedniku Naš čas je tekst nekoliko spremenjen in prilagojen za potrebe objave v časniku, vsebinsko pa je tekst ostal bolj ali manj nespremenjen, saj se od zaključka dela na tem tekstu nisem več podrobneje in sistematično ukvarjal z obravnavano problematiko. Skrbni bralec bo opazil, da je ostalo še mnogo neodgovorjenih vprašanj in nerešenih problemov, ki še vedno čakajo na odgovor, predvsem pa bo marsikdo pogrešal nadaljevanje tudi v »starojugoslovanko« in povojno dobo. Vse te praznine pa bodo, kot kaže morali zapolniti drugi, saj sem se sam posvetil starejši zgodovini, kjer so praznine še mnogo večje, ali bolje, kjer razen praznin ni skoraj ničesar. Zato naj bo objava tega sestavka v Našem času tudi poziv drugim k nadaljevanju in izpopol-njevnaju tega teksta.
SLEDOVI ŠOLSTVA V SREDNJEM VEKU
Šolstvo v Šaleški dolini ima že štiristoletne korenine, saj se Velenje omenja kot kraj, kjer so svojo šolo organizirali že protestanti. Gotovo pa je, da poznajo neko obliko izobraževanja že tudi starejša obdobja. Izobraževanje je v svojih neformalnih oblikah staro toliko kot človeštvo. Žal nam viri ne povedo ničesar o načinih prenosa znanja iz generacije na generacijo v preteklosti in lahko sklepamo o uspešnosti tega načina le s preučevanjem ponavljajočih se oblik gradnje, obdelovanja, po nastanku in razširjenosti obrti ipd.
V srednjem veku so poznali v naših krajih župnijske, mestne, samostanske in stolne šole. Za Šale-
ško dolino nimamo ohranjenih nobenih podatkov o obstoju kakšne župnijske šole, ki bi jo v dolini še najverjetneje pričakovali. Najbližje samostanske šole so nastale v 13. stolejtu v samostanu v Gornjem gradu in v 14. stoletju v Celju pri frančiškanih. Ali so obiskovali katero teh šol tudi učenci iz naše doline, je težko govoriti. Znan pa nam je vsaj en študent iz naših krajev, ki je postal pomemben tudi za širšo zgodovino. To je bil sin lastnikov šaleškega gradu Se-briaških, Ahacij Sebriaški, ki je konec 15. stoletja nadaljeval šolanje na dunajski univerzi in na univerzi v Padovi ter postal kasneje tudi tržaški škof. Toda ta osamljeni primer sina fevdalca, torej predstavnika priviligiranega sloja, ki mu je bil študij dosegljiv tudi finančno, nam ne more ničesar povedati o razširjenosti izobraževanja v naši dolini. Verjetno sistematičnejšega izobraževanja ni bilo.
ŠOLSTVO V ČASU PROTESTANTOMA
Prvi poskus uvajanja osnovnega šolstva v naših krajih pa je, tako kot tudi širše v Sloveniji, vezan na prizadevanja protestantov. Šaleška dolina je bila eno od središč protestan-tizma na Štajerskem, saj se kot sledbeniki Luthra omenjajo skoraj vsi graš-čaki iz Šaleke doline že v vizitacijskem protokolu iz leta 1528. V tem protokolu lahko beremo, da so bili vneti protestanti velenjski graščak Franc Lichtenberger, graščakinja na Forhteneku pl. Altenhau-ser, Jurij Trebniški, lastnik graščine Švarcenštajn v Šentilju, ter tudi šoštanj-ski sodnik Andrej Khin-de, kateri »je prepovedal k opravilu hoditi«. Gospa pl. Altenhauser je imela na svojem gradu tudi pre-dikanta Jurija Veršeca, poročnega meniha, ki je
bil znan razširjevalec nove vere na Štajerskem. Predikanta je imel na svojem gradu tudi Franc Lichtenberger, za Jurija Trebniškega pa pravi ta isti protokol, da ima na svojem gradu razuzdanega meniha. Kot protestanti se pozneje omenjajo tudi lastnik Turna Krištof Herič, novi lastnik gradu Velenje, Boltežar Wagen, ter nekateri velenjski in šoštanjski tržani.
Novi nauk so, kot vidimo, sprejeli predvsem plemiči, manj ljudstvo. Ker
pa je bilo na področju Šaleške doline toliko gradov kot v redko kateri drugi dolini, ni čudno, če je tudi protestantizem doživel tako veliko podporo ravno na tem področju. Ker je bila ena prvih nalog, ki so si jo zadali protestanti, izobrazba »navadnih ljudi«, da bi laho sami začeli brati in sami spoznavati sveto pismo, so že zelo zgodaj začeli ustanavljati osnovne šole. Kljub stalni negotovosti, ki je spremljala usodo protestantov, so uspeli organizirati svoje šolstvo v mnogih krajih na Slovenskem. Med kraji, v katerih so ustanovili svojo osnovno šolo, je bilo tudi Velenje. Žal pa nam zaenkrat še niso znani oziroma dostopni viri, ki bi nam ustvarili jasno sliko o usodi in karakterju šole v Velenju.
Prvič lahko zasledimo omembo učitelja v Velenju v poročilu g. Urbana Luk-nerja, vikarja v Škalah, iz leta 1574. V njem pravi: »Imajo šolnika (schulmei-ster) in so mu dali mizo, kateri tudi pred in po pridigi poje.« Fraza, da so mu dali mizo, verjetno pomeni, da je imel svoj prostor za poučevanje. Dejstvo, da se je preživljal tudi kot komi pevec in verjetno organist, pa je precej običajno za podeželske šolnike v tem in tudi, kot bomo videli, kasnejšem času. Kje je imel svoj prostor za poučevanje, nam ta kratka omemba o šolniku ne pove. Domne-
vati pa smemo, da mu je prostor odstopil velenjski graščak, naj si bodi na samem gradu ali v kateri od hiš v trgu, saj je s tem šola dobila bolj zasebni značaj in tako bila bolj prikrita in manj izpostavljena preganjanju uradne cerkve. Te vrste prikrivanje je sodilo kar v običajno prakso protestantov. Ničesar tudi ne vemo o učitelju, njegovi predizobrazbi in uspešnosti v pedagoškem delu. Nekaj nam mogoče pove le uporaba izraza schul-meister, s katerim so označevali običajno pomožne, vaške učitelje.
Mogoče pa nam o značaju te šole kaj pove tudi pripomba škalskega vikarja v istem poročilu, ko pravi za protestantskega predikanta in vse njegove sled-benike v Velenju, da so bili le nemškega jezika vični in da so se v nemškem jeziku tudi vobče sporazumevali. Če upoštevamo naravnanost protestantov, da poučujejo in pridigajo v jeziku dežele, nadalje nujno pristranost poročanja katoliškega vikarja ter zelo verjetno relativno nizko predizobrazbo »schulmeistra«, je zelo verjetno, da je pouk potekal v slovenskem jeziku in da lahko povsem upravičeno govorimo o zametkih pravega slovenskega osnovnega šolstva. Da pa pripomba škalskega vikarja le ni bila povsem brez soli, nas prepričuje dejstvo, da so ga leta 1573 zamenjali z drugim, Andrejem Borosom, ki je bil slovenskega rodu in je pridigal v slovenščini.
Druga omemba protestantskega učitelja v Velenju je nekoliko starejša. Leta 1611 je namreč poročal Mihael Stich, coopera-tor v Škalah, na sinodi v Gornjem Gradu: »Heretiki, ki so tu, so plemiči. Govori se, da je prišel k plemiču Sauerju (takratnemu lastniku velenjskega gradu, ki ga je leta 1603 kupil od Krištofa Heriča — op. avt.) predikant. Imajo heretične knjige in berejo skupaj s plemiči v
nemškem jeziku. Plemiška družina ne pusti priti uradnemu katoliškemu župniku. Učitelj (pedago-gus), ki je doma iz Šoštanja, biva pri Sauerju . . .« Ta omemba učitelja v Velenju je torej že iz časa, ko je protestantizem v Šaleški dolini doživel glavni udarec, od katerega se ni več opomogel: izgubo cerr kve Matere Božje v Velenju, ki jo je katoliški cerkvi vrnil leta 1600 ljubljanski škof Tomaž Hren.
Da protestantizem v . tem času že upada, nam * pove samo poročilo, saj vidimo, da je delovanje predikanta in tudi učitelja vezano izključno na plemiško družino. To nam potrjuje tudi pripomba, da berejo v nemškem jeziku. Za nas bolj zanimivo je dejstvo, da se omenja učitelj (pedagogus, torej ne schulmeister), ki je doma iz Šoštanja. To nam posredno tudi govori, da je moralo biti pedagoško delo protestantov uspešnejše, kot se zdi po dose-daj najdenih poročilih, saj bi drugače ne mogel nekdo — verjetno nepleme-nitega rodu, ker bi v nasprotnem primeru omenjali v poročilu tudi njegov rod, če že ne ime, pridobiti zadosti visoko izobrazbo za pridobitev naziva pedagogus. Žal pa zaenkrat še ne znamo odgovoriti na vprašanje, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nehala delovati slovenska osnovna šola.
Iz tega časa se nam zdi vredno omeniti še eno šolo,
ki je sicer nastala zunaj meja naše doline. To je šola, ki se je razvila ob novozgrajeni in kasneje, v času najostrejše protire-formacije, povsem razdejani protestantski molilni-ci v Golčah pri Žalcu. To cerkev in šolo ob njej omenjamo, ker so bili glavni iniciatorji in tudi fi-nancerji njene izgradnje ravno plemiči iz naše doline: Boltežar Wagen iz Velenja, Jurij Trebniški iz Švarcenštajna in Krištof Herič iz Turna. Upravičeno lahko torej domneva-
mo, da so šolo v Golčah obiskovali tudi nekateri učenci iz naših krajev. V Golčah pa je nekaj časa delal tudi višji predikant Ivan Doljanski, ki je bil pred tem nekaj časa na gradu Švarcenštajn pri Juriju Seifridu Trebniškem in na čigar gradu je bil zbirni center za razpečevanje Dalmatinove Biblije za Štajersko. Ivana Do-ljanskega pa srečamo tudi v Velenju in nekaterih drugih sosednjih krajih.
Za šolo v Golčah, vir iz leta 1593 posebej omenja, da so otroci dobivali pouk tudi v slovenščini in da je bilo med 250 požganimi knjigami več slovenskih. Tudi tu je brez dvoma vidna predvsem velika vloga Jurija Trebniškega, ki je imel med vsemi naštetimi največji vpliv, saj je bil v tem času svetovalec in namestnik nadvojvode Karla na Štajerskem, ter pooblaščenec deželnega sveta.
Do sredine 17. stoletja je bila reformacija v Šaleški dolini zatrta in z njo vred je izginilo tudi nastajajoče šolstvo. Že v začetku protireformacijskega čiščenja naših krajev so bili protestantski učitelji označeni kot »pravi povzročitelji razkola in razprtij«, nastajajoča osnovna šola pa je bila obravnavana kot eden glavnih motečih elementov za uspešno in pravilno vzgojo ljudstva. Žato je bila tudi osnovna tendenca pro-tireformacijskih ukrepov — osnovno šolo odpraviti, ne pa zamenjati lute-ranskega učitelja s katoliškim. Očitno je, da so se nosilci protireformacije v Notranji Avstriji — se-kovski škof Martin Brenner, lavantinski škof Jurij Strobans in ljubljanski škof Tomaž Hren na čelu z deželnim knezom — bolj zanimali za protestantske kot katoliške šole. Tako je skoraj za dvesto let izginilo šolstvo iz Šaleške doline. (dalje)
PIŠE:
TONE RAVNIKAR
naè čas stran 7
—«fc ulil I
Bistvo Gorenjeve filozofije je tudi kultura v najširšem pomenu besede. Zato ni slučajno, da obeležuje Gorenje svojo 40. letnico z več kulturnimi manifestacijami. Bilo je pokrovitelj Mednarodne poletne violinske šole profesorja Igorja Ozima v Velenju in slovesnosti ob odkritju skulpture pesnika Guilla-ma Apollinairia, delo francoskega kiparja Ossipa Zadkina, v Slovenj Gradcu.
V ponedeljek pa je bila v Narodni galeriji v Ljubljani slovesnost, na. kateri so predstavniki Koncema Gorenje izročili v varstvo in last Narodne galerije dragoceno sliko Franca Kavčiča Dekle reši Aristomena iz ječe, olje na platnu, 71 x 94,8 cm. Isti večer so v ljubljanski Mestni galeriji predstavili likovno zbirko Gorenja.
Še to: Kavčičevo sliko je na dražbi v Avstriji, 6. decembra lani odkupila Narodna galerija (dr. Ksenija Rozman) s sredstvi, ki sta jih prispevala koncem Gorenje (dve tretjini) in Kulturna skupnost Slovenije (ena tretjina). Izklicna cena je bila 150 tisoč šilingov, končna pa 300 tisoč.
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je . .
31. OKTOBRA
Leta 1958
se je v teh dneh uresničevala »želja Velenjčanov, da bi uredili cesto od postajne restavracije do železniške postaje«. Cesto so čistili in širili, posipali z gramozom, spomladi pa naj bi jo še tlakovali z granitnimi kockami. V tem času so sicer Velenjčani v glavnem še vedno hodili po blatnih ali prašnih cestah.
Večer, leto XIV, št. 254, Maribor 31. 10. 1958, str. 4; Leta 1959
je Delo poročalo, da je občinski ljudski odbor Šoštanj v zadnjih dveh letih namenil 20 milijonov dinarjev za negospodarske investicije. Večino denarja so porabili za investicije v zdravstvo in šole.
Delo, leto I, št. 181, Ljubljana 31. oktobra 1958, str. 6; Leta 1969
je na današnji dan (bil je petek) izšel Šaleški rudar, kjer je bilo mogoče prebrati, da bodo na jutrišnji dan šole in ZZB NOV pripravile komemoracije na pokopališčih v Pesju, v Škalah, v Velenju pri spomeniku talcev in na pokopališču v Velenju. V Šoštanju je bila komemoracija pri spomeniku na Trgu svobode in pri partizanski grobnici na pokopališču.
V istem časopisu je bil objavljen obširnejši nekrolog Marici Trobej, dolgoletni šoštanjski učiteljici. Trobejeva je bila rojena leta 1890 v Šentilju, kjer je bil njen oče Alojz učitelj. Leta 1906 seje družina preselila v Šoštanj, kjer je šest let kasneje tudi Marica dobila svojo prvo službo, učiteljice ročnih del. Učiteljski poklic je bil pri Trobejih družinska tradicija, saj sta se mu posvetila poleg očeta Alojza še Maričin brat Jože in mlajša sestra Cilka, ki je tudi službovala v Šoštanju. Marica Trobej je bila od leta 1912 dalje tudi duša šoštanjskega kulturnega življenja. V nekrologu navajajo, daje pri šoštanjskem Sokolu delovala v kulturno-prosvetnem oddelku, nastopala v gledaliških predstavah, režirala predstave za odrasle in otroke itd. O dogajanju v Šoštanju je Trobejeva, že pred II. svetovno vojno in po njej, napisala številne članke v različne časopise. Koje v Šoštanju v tridesetih letih učiteljeval Martin Mencej mu je Marica Trobej pomagala pri iskanju gradiva in pisanju različnih strokovnih razprav, ki so bile marsikdaj prave sociološke analize razmer, v katerih so živeli šoštanjski šolarji. Marica Trobej in Martin Mencej sta podpisana tudi kot soavtorja oz. zapisovalca »ljudskega blaga« iz okolice Šoštanja, ki je bilo objavljeno v različnih knjigah Vinka Moederndorferja, od tam pa je gradivo našlojjot še v številne druge objave v slovenski etnološki literaturi. Zal za originalnim gradivom, ki sta ga zbrala Trobejeva in Mencej ni sledu, in so se ohranili le objavljeni odlomki. Med vojno je Marica izgubila službo in ostala v Šoštanju brez vsake podpore, vendar, je kljub temu podpirala partizansko gibanje. Iz tega časa je izjemno pomemben njen dnevnik, ki ga je pisala ves čas okupacije. Leta 1948 seje Marica Trobej upokojila, vendar je vse do smrti oktobra 1969 ostala aktivna v kulturnem življenju Šoštanja.
Šaleški rudar, leto, V, št. 19, Velenje 31. 10. 1969. str. 1 in 4;
Pripravil Jože Hudales
Vse o lepotah
Savinjske
O krajini ob Savinji in Dreti so v preteklosti pisali številni ugledni pisci. Zlasti njen gorski svet je bil deležen veliko pozornosti, o njem so pisali Fran Kocbek, Johannes Frischauf, Branko Žemljic, Tine Orel in mnogi drugi.
Zadnji vodnik o dolini je napisal Aleksander Videčnik, natisnjen je bil v 10.000 izvodih in je kmalu v celoti pošel. Za tem vodnikom (in tudi sicer) je nastala dokajšnja praznina na področju podobnih publikacij, ki jih dolina še kako potrebuje.
Za zapolnitev te vrzeli se v zadnjem času trudi podjetje EP-SI s sedežem v Trbovljah. Pred nedavnim je izšel turistični informator, ki je lep prispevek k boljšemu turističnemu obveščanju, vendar v EPSI-ju razmišljajo in delajo naprej. Kaj kmalu bo namreč natiskana monografija o Zgornji Savinjski dolini. Že sedaj je jasno, da bo to izredno prikupna in predvsem bogata knjiga, saj so avtorji pred dnevi že pokazali njeno zrcalo. Razveseljivo je, da bodo v tej knjigi fotografske umetnine prvega razreda, če smemo tako napisati. Vsakemu, ki ima rad to dolino, bo knjiga v veliko veselje. Pretežno so to fotografije, ki jih doslej še nismo videli in tudi zaradi njih bo knjiga pomenila trajno vrednost v vsakem domu. Tudi ostala oprema uvršča monografijo v sam vrh tovrstnih del. Tekst bo preveden tudi v angleški in neiHv-ški jezik, pripravili pa so ga dr. Anton Žunter, ki je poskrbel za uvodni del, dr. Anton Ramovš za korake v nastajanju doline, zgodovinske in narodopisne zanimivosti predstavlja Aleksander Videčnik, avtor besed in čudovitih slik o živalskem svetu je Jože Svetličič, prof. dr. Ljerka Godici pa predstavlja bogato rastlinstvo doline. Podjetje EPSI (Trbovlje, Novi dom 26) v novembru še sprejema prednaročila po ugodni ceni in z možnostjo plačila v dveh obrokih.
UP)
Biblioteke so kot lekarne: mnogo strupa, malo zdravil
Po Kulturnem centru Ivana Napotnika, zdaj pa tudi po Velenju in še kje, že nekaj časa dviga prah iskanje in imenovanje vodje knjižnice za ta center. Če na kratko povzamemo: na razpis za vodjo knjižnice objavljen v Našem času in Delu seje prijavilo devet kandidatov, šest od njih je izpolnjevalo pogoje, trije so po razgovorih prišli v ožji izbor. S strani komisije je bil za vodjo knjižnice imenovan Ljubiša Savovič — na zboru delavcev so bile proti knjižničarke, ena od prijavljenih — Kordeževa iz Ljubljane, za katero so se zavzemale knjižničarke, pa se je do danes na odločitev komisije pritožila že drugič.
Knjižničarke očitajo ravnatelju Vladu Vrbiču samovoljo, ker naj bi mimo njih odločal o tem, kdo ta vodja bo. Če bi Savovič vedel, v kakšne peri-petije se v Kulturnem centru s svojo pojavo spušča, se na to mesto ne bi nikoli prijavil. To je dejstvo. Sicer pa kdo bi se?
Za začetek Vlado Vrbič, ravnatelj Kulturnega centra: »Res sem vodjo knjižnice iskal v Velenju približno dva meseca. Želel sem pač najboljšega človeka. In mislim, da za to mesto Savovič je. Knjižnica vse bolj postaja modern informacijski center, kjer se dobijo informacije, če jih ni, pa vsaj napotilo, kje naj se iščejo, čeprav seveda leposlovna funkcija knjižnic še ostaja.«
V razpisu za to mesto so bili zahtevani pogoji skladni s pravilnikom: 3 leta delovnih izkušenj, obvladanje računalništva, znanje dveh tujih jezikov. »Savovič je imel od vseh prijavljenih daleč najboljše pogoje, tudi dodatne. In ne samo, da obvlada računalništvo, obvlada tudi informatiko in ima nesporne organizacijske sposobnosti,« pravi ravnatelj Vrbič. • • • Je lahko vodja knjižnice >Neslovenec< s Prešernovo nagrado recimo?
Vmes se je v knjižnici v Velenju in tudi zunaj nje dogajalo veliko. Recimo: nekatere iz knjižnice je resno skrbelo, če je vodja knjižnice sploh lahko >Neslovenec<. O groza, in s tem strokovnim vprašanjem so se napotili kar na NUK, kjer so baje dobili odgovor, da je to čisto njihova stvar. Proti pričakovanju absolutne prepovedi ni bilo.
Ljubiša Savovič na to pravi: »Jaz sem Črnogorec, kaj pomeni >Neslove-nec< pa ne vem. Več življenja sem preživel v Sloveniji
kot kje drugje, sem pa ponosen na svoje črnogorsko poreklo. Ali sem kot tak lahko vodja knjižnice alf ne, ne vem. Vem pa, da sem kot >Neslovenec< dobil v 2. letniku fakultete štipendijo časopisa Delo na podlagi testov iz slovenskega jezika, vem tudi, da sem imel na fakulteti iz slovenske stilistike oceno deset, da sem več let študija pisal za Delo članke, za katere je redaktor običajno rekel, da z njimi nima veliko dela. Pa še to, če koga še zanima — sem eden redkih >Neslovencev<, ki je dobil Prešernovo nagrado za diplomsko delo na FSPN-ju.«
Morda pa koga zanima še tole: Savovič je bil tudi glavni in odgovorni urednik in celo lektor časopisa Glas Saturnusa, nagrajenega — takrat — za naj-
boljše tovarniško glasilo v Ljubljani.
• • • Je bil že sploh kdaj v knjižnici?
»Potem je prišla zahteva predsednica zbora (Špele Marin, op. pisca), da je treba z zadevo na zbor. Ni pa to potrebno, o tem lahko komisija odloča sama. Seveda sem bil na tem zboru, kjer smo tudi glasovali, (niso pa kandidata tudi izglasovali), ampak kot že rečeno, sklep komisije je povsem zakonit. Veliko govora je bila tudi okoli tega, ali je kandidat Ljubiša Savovič član te knjižnice ali ne. Sam tega ne vem. Bi se seveda vprašal, če je v njej sploh literatura zanj. Kakorkoli, danes (četrtek, 25. oktobra, op. avtorja) sem podpisal sklep, da Ljubišo Savoviča sprejmemo v delovno razmerje kot vodjo knjižnice,« ostaja pri svojem ravnatelj.
Kaj pa Savovič, je član knjižnice ali ne? »Ja, tudi to so baje rekle, da me ne poznajo, ker nisem nikoli pri njih. Niso pa me vprašale, koliko knjižnic v Sloveniji obiskujem in v kolikih sem član. Imam pač svoje kriterije, in če sem aboniran drugje, to še ne
more biti razlog. Mimogrede — član petih slovenskih knjižnic sem. Ob tempa upam samo, da me bodo velenjski planinci pustili na Raduho, čeprav sem član Planinske matice Ljubljana.«
99t Savovič se je odločil — NE proti njihovi volji
Formalno pravno je vse urejeno tako, da bi lahko kot vodja knjižnice Savovič danes pričel delati. Ampak verjetno ni. Ker je na pogovoru v Kulturnem centru pred tednom dni rekel, da v knjižnico ne gre proti volji tistih, ki so tam zaposleni. »Delal bi rad v sodelovanju z njimi, ne pa ... Zato me tudi formalno — pravni vidik te zadeve ne zanima. Nepošteno pa je, da me na te >mučke< ni nihče opozoril.«
To je to. Zakaj pa Savovič ne piše, po poklicu je konec koncev diplomiran novinar? »Leta 1981 sem zaradi pritiskov, da pišem drugače kot je, odvrgel pero in rekel, da svoje odločitve ne spreminjam — nisem je spremenil v prejšnji totalitarni družbi in ne spreminjam je zdaj, ko je obrekovaška.« Mimogrede — nekje je bilo rečeno, da je za službo prosil pri nas. Preverjali smo, ampak tega podatka ni nihče registriral, ne pisno ne ustno. # • • Imaš pač iluzijo o vodji knjižnice, ne?
Vsekakor smo hoteli za mnenje o zadevi, >Neslo-venec pa vodja knjižnice<, vprašati tudi Spelo Marin, ki je predsednica zbora delavcev v Kulturnem centru, a je žal ob koncu prejšnjega tedna nismo uspeli dobiti. Zato smo se o zadevi pogovarjali z Bernardo Lukanc, začasno vodjo te knjižnice. V telefonskem pogovoru je povedala, da so knjižničarke v tej zadevi preprosto vztrajale pri strokovnosti. »Želele smo človeka iz naše stroke — knjižničarja in smo zato tudi terjale ponoven razpis. Nismo pa proti Savoviču kot človeku. On nam je tudi zelo lepo povedal: če ne bomo vsi zanj, ga sem ne bo. Jaz sem na začetku rekla: raje enega iz našega konca, čeprav tudi jaz nisem domačinka. Imaš pač iluzijo o vodji knjižnice in takega potem iščeš,« pravi Lukančeva.
Kako se bo zapletena stvar razpletla je težko napovedati, vsekakor jo bomo spremljali. Ni mi pa jasno, zakaj je Premontral razmišljal: Biblioteke so kot lekarne: mnogo strupa malo zdravil?
Milena Krstič-Planinc
Filmi v Mislinji
Mislinjčani so v Kulturnem domu Mislinja končali z montažo videoprojektorja in so tako v teh dneh postali bogatejši za izvir, ki bo potešil željo vseh, ki so željni filma.
Z nakupom videoprojektorja sledijo razvoju na področju filmske umetnosti, več kot to pa je zadovoljstvo, da po daljšem premoru prekinjajo molk, na filmskem platnu se bodo v prihodnjih dneh zopet vrteli filmi.
Filmske predstave bodo ob petkih in sobotah ob 19.30, v nedeljo popoldne pa ob 17.30.
V nedeljo dopoldne ob 10.30 bodo predstave za otroke.
Pri Ločanovih v Topolšici
»Trud je danes že pozabljen«
Kadarkoli smo v zadnjem času s predstavniki Grine temeljne organizacije kooperantov Šoštanj spregovorili o kmetih, ki bi jih bilo vredno obiskati, so nas opozorili na Ločanove v Topolšici. Razlogov za to je bilo več. Najtehtnejši pa naložba, prva »naseljena« v zadnjih dveh letih na področju kmetijstva v občini.
Na desni nova hiša, na levi strani sodoben hlev, kjer so pod isto streho dva koritasta silosa, »shramba« za spravilo sena, zbiralnica mleka, prostor za mlekovod, 40 ležišč za krave, trije telečnjaki,... Naselili ga bodo v tem mesecu, če bo vse po sreči, pravita gospodar Ivan in gospodinja Štefka. Zaenkrat ga bodo napolnili za malo več kot polovico. »Živine bi imeli še veliko več kot je imamo sedaj, pa njiv nimamo dovolj. Čeprav smo v preteklih letih buldožirali, poskušali zravnati površine, so te še vedno v bregih. S stroji jih lahko obdelujemo, polj pa tam ne moremo narediti.«
O tem, koliko je vredna naložba, nismo govorili. Več o tem, kako jim je uspelo uresničiti željo in
potrebo v treh letih. Pomoč zadruge, pospeševalcev, ugodni krediti, skromna nepovratna sredstva (bila so bolj za spodbudo), dobri sosedi, ki so ob večjih delih pomagali samo za »hvala«. Svojega,
o razvoju kmetijstva so pri Ločanovih doma pravzaprav že od takrat, ko se je Ivan po končani osnovni šoli odločil, da bo prevzel skrb za 10 hektarjev veliko kmetijo. In ko so prišle k hiši še pridne
Ločanori v sodobnem hlevu, ki ga bodo napolnili vtem mesecu
levjega deleža pri tem pa Štefka, Ivan, njegova mama in stric raje ne omenjajo. »Z dobro voljo, slogo, z roko v roki smo delali, pa je kar šlo. Veliko truda je že bilo potrebnega, napor pa je danes pozabljen.«
Napredna razmišljanja
Štefkine roke, je Ivanova in mamina želja po usmeritvi proizvodnje postala toliko lažje uresničljiva. Kruh si danes Ločanovi »služijo« s proizvodnjo mleka. 115 tisoč litrov so ga Mlekarni oddali lani, letos od devet do deset tisoč litrov na mesec. Če bo
vse tako kot so načrtovali, bo letošnji »pridelek« še obilnejši.
Posebnih načrtov v zvezi s kmetijo v prihodnje nimajo. Radi bi sedaj uredili še malo okolico, 24 glavi čredi pridali 20 telic, počasi bo treba razmišljati o zamenjavi zastarelih strojev,... »Vztrajali bomo pri tem, kjer smo začeli. Za kmeta je lena volja značilna. Ob zdravju in tolikšnem razumevanju pri hiši bo tudi to prišlo na vrsto«, so zatrjevali kar vsi v en glas.
Če za koga, potem za Ločanove veljajo refreni pesmi ansambla Štirje Kovači: gremo na paure, tam kjer je veselje,... Kajti, po Ivanovih in Štef-kinih besedah je kmetova-ti lepo, če človek raste z zemljo in jo ljubi. Ob dobri letini in prirastku v hlevu mu res ni težko delati skoraj dvanajst ur na dan, ob nedeljah, praznikih. Upata samo, da jima volje ne bodo »pobrale« razmere v kmetijstvu, in da pričakujoča inflacija ne bo izničila prizadevanj in trenutno koli-kortoliko ugodnih cenovnih razmerij.	T. P.
Mislinja
Elektrarna kmalu nared
O mali vodni elektrarni na reki Mislinji katera stoji, ko se začne cesta vzpenjati proti Mislinjskemu jarku smo že nekoliko pisali pred časom. Delno zato, ker se je njena gradnja kar malce preveč zavlekla pa tudi zato ker je to prva takšna elektrarna v Mislinji (razen če ne štejemo vseh tistih, ki so vodno moč reke Mislinje koristno uporabljale že v stari Jugoslaviji). Elektrarna, ki bo začela obratovati predvidoma konec letošnjega leta bo imela moč
300 kW. Glavni investitor del je Elektro Celje. Vsaka takšna dodatna elektrarna je zelo pozitivna stvar, seveda če stroški ne presegajo načrtovanega okvirja, nekoliko manj prijetna pa je za ribji ži-velj (zlasti postrvi) in številne ribiče v tem delu reke Mislinje, ki kaže še vso idiliko in neonesnaženost. Z obratovanjem elektrarne bo tako več ali manj pretrgana pot rib, ki bi želele potovati proti toku. Vsi strokovnjaki, ki so sodelovali pri tem projektu, bi se
morali zamisliti tudi nad nadaljnjo usodo ribjega življa in ne imeti v mislih le prepo-trebno energijo. S trpkostjo pa bomo kasneje ugotavljali kako nespametno smo ravnali, ko nismo vnesli v projekt vsaj nekaj najosnovnejših naravnih zakonov. In tiste številne brzice, pa številni slapi in tolmuni in značilno žubo-renje z zeleno barvo — vse to bo lahko še samo spomin na nekdanjo reko Mislinjo.
Silvo Jaš
Bolniki multiple skleroze v Termah Topolšica
Jahanje konja - sprostitev mišic in dobro počutje
Med tista zelo aktivna društva, ki s svojim delom posebej izstopajo in posvečajo svojim članom dodatno skrb in pozornost, zagotovo sodi tudi društvo mul-tipleskleroze. Društvo ve-lenjsko-koroške regije na primer vsako pomlad, obolele za to neozdravljivo boleznijo, pošlje na zdravljenje v Terme Topolšica. Stroške terapije krije društvo s 45, Terme Topolšica
s 30 in bolniki le s 25 odstotki celotne vsote. Terapija poteka po zdravniškem programu. Poleg plavanja v bazenu so pred dvema letoma dodatno uvedli terapijo z jahanjem na konju brez sedla. Tovrstna sprostitev mišic — hipote-rapija, je pri nas novost in je to edini primer v Slveni-ji. Pred leti je to novost k nam prinesla zdravnica, ki se je pred tem mudila v
Ivo Petrovič in žena Ivanka takole pomagata bolnikom na konja
Ameriki. Bolnik se pri tej terapiji, natančneje jahanju konja brez sedla, počuti mnogo bolj sproščenega kot sicer. Pozitivno na bolnika delujeta predvsem toplota in znoj konja, ker pa jaha brez sedla je aktiven ves organizem, zlasti je pomembno držanje ravnotežja, ki bolnikom dela sicer največ preglavic.
Pretekli teden je bilo v zdravilišču Topolšica dvajset bolnikov multiple skleroze iz raznih slovenskih krajev. Vsi so bili navdušeni nad lepotami Topolšice, zlasti pa so pohvalili odnos in pozornost osebja tamkajšnjega zdravilišča. Seveda so vsi zatrjevali, da je jahanje konja nepopisno doživetje. Jože Tavčar iz Škofje Loke, obenem tudi predsednik društva multipleskleroze, je povedal: »Tri tedne sem tukaj v Topolšici, dobro se počutim in kraj mi je všeč. Fizioterapija poteka lepo in strokovno, kar
je za nas zelo pomembno. Vaje so različne, zajemajo pa fizične in psihične metode zdravljenja. Najbolj smo veseli nove in dodatne oblike sprostitve mišic, to je jahanje konja. Toplota konja je za nas nekaj posebnega, sprošča in se ne da opisati. Veseli smo, da se lahko te novosti udeležimo prav v Topolšici. Vsak od nas si iskreno želi vsaj nekoliko izboljšati zdravje, zato radi pridemo v zdravilišče.«
Ob koncu dodajmo, da je konj, s katerim jahajo bolniki multipleskleroze last Iva Petroviča. Sam ga tudi vodi na povodcu in pomaga bolnikom na konja. Ob tem mu pridno pomaga žena Ivanka. S tem koristnim delom se je Petrovič pričel ukvarjati na prošnjo prejšnjega predsednika društva multipleskleroze velenjsko-koroške regije Franca Go-lobineka.
B. Mugerle
Na prostoru pred ljubljansko Namo — Veleblagovnico Velenje je bil pred dnevi kostanjev piknik. To prireditev so v Nami prvič organizirali lani.
Kljub slabemu vremenu se je na ploščadi pred veleblagovnico v središču mesta zbralo precej ljudi, ki so poskusili novi jabolčnik in dišeče zapečene kostanje. Kakšno zanimanje je bilo med udeleženci piknika za te dobrote, pove tudi podatek, da so ga spekli v petek dopoldan več kot dvesto kilogramov, in da so nanj čakali v vrsti.
B. M.
Narava se igra
Letošnja jesen je rekordna po marsičem. Tudi po obiskih v našem	uredništvu. Ogromno občanov nam prinaša rekordno velike pridelke.
Zares presenetljiv je tale dežnik. Bilo ga je za dobro južino, uporaben pa bi bil tudi za obrambo pred dežjem.
Tudi tale pesa, 7,7 kg tehta, je vredna pozornosti. Zrastla je na vrtu družine Flogie v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. V njihovem vrtu so
sel Jože Veternik, nabral pa na drevesu Marije Vrhovnik v Lokovi-ci je vreden pozornosti. Kostanj je namreč zacvetel. To pa ni edino čudo tega drevesa. Tudi bogato je obrodilo to leto. Plodovi so bili mnogoštevilni, tudi deset in več ježic je bilo zraščenih skupaj.
Narava se čudno poigrava. Nekateri menijo, da je za to krivo vse bolj onesnaženo ozračje-
imeli tudi sicer letos rekordne pridelke.
Tudi šopek, ki ga je v naše uredništvo prine-
■B
Moj sadni vrt
HnMNHMHMMHHHHHHHHHMMl
Čas je za sajenje v vrtu
Ker smo v našem sadnem vrtu omejeni s prostorom, ki smo ga namenili za saditev jablan, se moramo pravilno odločiti, katere in koliko jablan bomo posadili. Predlagam, da bi sadili samo šibko rastoče podlage, saj bomo hitreje prišli do rodnosti. Najprimernejša podlaga je M 9, ki pa seveda vedno rabi oporo. Od sort bi potrebovali vse od zgodnjih do poznih za skladiščenje čez zimo. Ko se bomo odločali o izbiri sort.
bomo upoštevali, da zgodnjih sort rabimo manj in več zimskih. Zato bi bilo prav, da imamo zgodnja drevesa le štiri ali pet, srednjih tri in pet do sedem zimskih. To je minimum, da en član štiričlanske družine lahko poje vsak dan eno jabolko.
Od zgodnjih bi po vrsti predlagal naslednje sorte: beličnik, discovery in summered; od srednje poznih: alkmene, akane ter elstar; od poznih pa red jonathan, zlasti deli-
šes, gloster, mutsu, jona-gold, melrose in idared.
Če se bomo odločali za sajenje je prav povedati, da je veliko bolje saditi jeseni, seveda če bo jesen še ugodna in ne bo pričelo prehitro zmrzovati, da ne bodo korenine zmrznile. V vsakem slučaju pa se za nakup sadik odločite jeseni, saj je takrat v naših drevesnicah ves sadni izbor. Pri nakupu sadik bodite pozorni, da bodo samo prvovrstne, to pomeni, da bodo imele dobro ra-
zraščene korenine ter da bodo imele že vsaj nekaj predčasnih vej, ker boste tako hitreje prišli do rodnosti. Kupujte samo sadike, ki so opremljene z etiketo proizvajalca, ki vam jamči, da ste res kupili kar ste hoteli in se vam doma pri saditvi ne bodo pomešale.
Ker vas vse več sprašuje, kje se sadike lahko dobijo, vam bom naštel naše najboljše proizvajalce sadik, ki imajo tudi organizirano prodajo: Hmezad Mirosan, ABC Pomurka-tozd Panonka iz Murske Sobote, Kmetijski zavod Maribor in Kmetijski zavod iz Nove Gorice.
Matjaž Jenšterle
Kratke
misli
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
1
I
I i
I
I
I
I
I
I
I
Srečanje z Joškom Kogojem
Pravi Tolminec v osrčju Savinjske
Nasproti cerkvice sv. Miklavža v Rastkah, nedaleč od Ljubnega, stoji skromna hiša, v kateri stanujeta zakonca Kogoj. Že priimek sam po sebi zveni za tukajšnji kraj nekoliko drugače, nekam »tuje«. Upravičeno, bi lahko zapisali, saj je Joško Kogoj zadnji od skupine gozdnih delavcev s Tolminskega, ki so v Zgornji Savinjski dolini po drugi svetovni vojni gradili gozdne žičnice.
Joško Kogoj je danes star 81 let. Rodil se je na kmetiji na Tolminskem, pri hiši je bilo veliko otrok in je moral kmalu s trebuhom za kruhom v obsežne trnovske gozdove, v katerih so italijanske državne družbe izkoriščale naše naravno bogastvo. Kaj kmalu se je pridružil graditeljem gozdnih žičnic. Leta 1942 so italijanske oblasti večino Slovencev s tega področja pognale na jug Italije, kjer so v delovnih bataljonih gradili ceste. Po zlomu takratne Italije se je vrnil domov, žal pa je pred tem zbolel za malarijo, ki ga je
še dolgo mučila in mu grenila življenje.
Po priključitvi njegovih domačih krajev k Jugoslaviji je znova pričel delati v gozdovih kot žičničar. Tako so leta 1948 v Tolminu celotni skupini žičničarjev pri tamkajšnji gozdni upravi naročili, da se premaknejo v Zgornjo Savinjsko dolino. Seveda je te kraje spoznal prvič, vseeno pa je z domačini kaj kmalu našel skupni jezik, pa še kaj drugega. Trdo so delali in leta 1949 na Teru zgradili prvo žičnico in še isto leto eno v Koprivni na Koroškem. Tudi v Tržiču so delali medtem, leta 1950 pa so se vrnili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so zlasti na področju Rastk postavili veliko manjših in večjih žičnic.
Leta 1953 se je skupina razšla, naneslo pa je tako, da je Joško Kogoj v teh krajih našel svojo življenjsko družico in ostal v dolini Ljubnice, sedaj seveda upokojeni žičničar pri GG Nazarje.
Res zanimiva življenjska pot, in kot pravi Joško

Joško Kogoj, klena tolminska grča sredi Savinjske doline

Kogoj, polna lepih in trdih doživetij. Vse življenje je delal v gozdovih, veliko se je namučil v strminah slovenskih gozdov, danes pa veselo pripoveduje, da bi vse to spet delal, če bi bil še enkrat mlad. V Rastkah mu je lepo, saj ga okoliški gozdovi in hribi spominjajo na njegovo Tolminsko.	J. P.
Moramo biti optimisti; če smo se že dotakniti dna krize, je malo možnosti, da pademo še niže.
0 0 0
Ko se je vsedet v fotelj, je škripalo drugim, ko je njemu zaškripalo, je bilo treba marsikaj — podmazati.
0 0 0
/Ve živi se od besed, obljub, zraka . .. Toda zakaj mi potem pri plači prodajajo — meglo.
0 0 0
Primanjkljaji nekatere pošljejo na vratarnico, tehnološki viški mnoge — direktno na ulico.
0 0 0
Izgube so zrušile iluzije, mnogi stolčki pa še čvrsto — stojijo.
0 0 0
Boljše je, da jaz njemu držim stran, kot da on meni — obrne list.
0 0 0
Ni napredek poslovne tehnologije, če se luknjam v bilanci pridružijo še luknje na — pasu.
0 0 0
Pravijo — od direktorja do čistilke rsem enako pri plači, tudi minimalni dohodek. Kaj pa — metla?
P. S.
Naši prometni nesmisli
Umiritev prometa v naselju Gorica
V predhodnem prispevku v rubriki Naši prometni nesmisli, smo osvetlili problem neustreznega prometnega režima na Cesti Vrnjačke Banje, ki povezuje glavno cesto med križiščem Šaleške ceste in Ceste Veljka Vlahoviča pri tunelu ter križiščem s cesto proti Celju pri hiši Čujež. Tokrat želimo nakazati možne rešitve, ki so že bile nakazane, a do realizacije ni prišlo.
Kozmetični primer slabe, točneje, nestrokovne prometne rešitve je križišče na tej cesti, na prevoju, kjer se cesta odcepi na cesto V., VI. in naprej v breg, proti novemu naselju Gorica Jug. Tu je dal postavljalec prometnih znakov odločbo za prednost cesti v breg, torej tja, kjer se zaključujejo ostale ceste kot slepe ulice. Utemeljitev je menda v strmini tega priključka, ki da je pozimi zelo spolzek. Kaj naj potem rečejo vsi stanovalci Ceste na Vrtače ... in mnogih drugih cestnih odsekov, ki so v času sneženja in poledice nevarni.
Odpraviti je potrebno to napako in odpreti prednost
cesti Vrnjačke Banje v tem križišču, saj znaka ne upošteva skoraj nihče, to pa pomeni, da je nevarnost za hude prometne nezgode skozi vse leto.
Projekt ureditve prometa, ki ga je izdelal Projektivni biro Velenje že pred nekaj leti, je predvideval dograditev pločnikov in kolesarske steze ob cesti Vrnjačke Banje.
Zgrajena ni bila, ker nekateri »lastniki« zemljišč ob tej prometnici niso hoteli odstopiti ožjega pasu zemljišča (ki sicer pripada cesti in jim je bilo dano v najem za določen čas). Zato pa so do roba ceste zasadili žive meje, grmičevje, ki cesto občasno dela še ožjo. Realizirati je potrebno ta projekt, varnost se bo povečala, kolesarjem in pešcem pa bo omogočeno gibanje.
Naslednji ukrep je prepoved prometa za avtobuse (zdaj je le za tovorna motorna vozila), omejeno hitrost 40 km/h pa kategorično kontrolirati z radarjem. Fizična zapora in
enosmerni promet (takšne eksperimente smo že počeli), bi se najbrž ne obnesla.
Za vse rešitve prometa bi naj veljalo zdaj in v bodoče, da se naj (tudi na področju občine Velenje) pripravljajo kot celovita študija, da se naj izpeljejo strokovno in da naj
pristojni občinski in republiški organi »obvladujejo« lo-kalistične interese (podiranje ovir, zapor in znakov). To priložnost ima slednjič tudi naša nova vlada, ki bo skrbela za promet in prometno varnost.
Jože Miklavc
Umiritev prometa (upočasnitev hitrosti vožnje) je takojšnja rešitev... ki pa žal ne zanima voznikov.
Optome-	B^-lS
ter	H'
RUDARJEV TRG
Zeleni so se odločili, da odločno pospravijo z realsocia-lističnimi imeni. Za Titom je na vrsti Kardelj. Na predzadnji skupščini so namreč dali pobudo, da se Kardeljev trg preimenuje v Rudarjev trg. Ne da bi imeli kaj proti rudarjem, ampak očitno tudi Zeleni ne morejo iz realsocialistične kože. Glede na proizvodnjo v občini Velenje namreč lahko pričakujemo, da bodo naslednje trge in ulice poimenovali recimo: ulica delavcev za tekočim trakom, trg varilcev, ulica občinske administracije in podobno.
JABOLKA NISO SAMO ZDRAVA
Ali so sindikalisti (da o direktorju ne govorimo) zaslužili, da jih delavci obmetavajo z jabolki« (Informacije rudnika 17. oktobra)?
— Ne, niso, sploh, če so bila jabolka kupljena preko sindikata.
LAŽJE DO »LIPE« KOT DO DEM IN DIN
Stopite v banko, po avstrijske šiline ali nemške marke (dinarjev tako nimate več) pa ste seveda razočarani. Niti lastnega prihranka vam ne morejo dati, čeprav je bilo sveto, da svoj denar, čeprav v stabilni valuti, lahko dvignete kadarkoli. Iz zaupnih virov pa vam lahko sporočimo, daje vse lažje priti do našega novega, nacionalnega denarja, lipe. V dokaz vam en primerek ponovno predstavljamo. Že res, da so nekatere lipe natisnjene tudi v zasebnih tiskarnah, toda verjemite, da imajo tudi te tiskarne dobro monetarno podlago. Lipe pa uradni tečaj do dinarja, ki le malo zaostaja za DEM.
ODLOK O KOMUNALNEM REDU
Bralci Uradnega vestnika Skupščine občine Velenje so seznanjeni, da smo pred dvema mesecema dobili nov odlok o komunalnem redu v občini Velenje. Najbrž pa ne vedo, da ga bo ena izmed prvih skupščin že popravljala, dopolnjevala. Kdaj ga bomo začeli uporabljati, izvajati, nam ni uspelo izvedeti.
KOMUNALNI NADZORNIKI »NEKOČ IN DANES«
Da smo imeli nekoč, ko je raslo Novo Velenje, posebno službo, može zelene postave, ki so varovali naše zelenice, bolj redka parkirišča ter malo pazili na čistočo, pomnijo le starejši Velenjčani. Da pa imamo zdaj v odloku o komunalnem redu spet določeno, da se vpelje služba komunalnega nadzora, pa spet vedo le redki. Kdaj bo služba zaživela, je vprašanje. Najbrž mora zaživeti pred tem izvršni svet novega, »prenovljenega« mandata, nato pa bo kar bo. Upamo da tudi ta, učinkovita služba!
O, KAKO BI TULILA
Mesec varstva pred požari je gotovo namenjen preventivi, preverjanju usposobljenosti in ugotavljanju pomanjkljivosti. Če več ne, eno slabost smo gotovo našli. Na Ljubnem ob Savinji sirena ne deluje že leto dni in pol. Res so jo vmes dali dvakrat popraviti in obakrat je le za kratek čas žalostno zatulila. Obupana nad svojo usodo sedaj leži nema in zmečkana tam nekje na tleh. Nova stane 145.000 dinarjev, denarja pa nikjer. Ljuben-ski gasilci so se želeli tudi zadolžiti, za polovico tega zneska bi si upali, pa pri vseh naporih niso naleteli na razumevanje ostalih dejavnikov, saj vendarle sirena ne služi le za njihove namene. Nabiralna akcija je vprašljiva, saj so v zadnjih letih s prispevki krajanov in z ogromno prostovoljnega dela veliko pridobili, pa vseeno še rabijo novo vozilo. Sicer pa je veliko vprašanje, če so ob vsem prostovoljnem delu pri opravljanju svojega poslanstva res dolžni kupiti sireno.
Dvojni spored - dvojna zmaga
VELENJE :MLINOTEST 30:27 (15:15)
VELENJE: Lakič, MisaJjevič 4, Topič 2, Zidar 7, Katič 1, Oder 5, Fa-le, Hudej 10, Petek, Delie 1, Memič, Hrast.
ŠRK VELENJE :BORAC (Zagreb) 27:24 (15:13)
ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater, Krejan 2, Ramšak, Terglav, Plaskan 4, Požun 6, Rozman 4, Vrečar 3, Voglar 3, Šerbec 5, Vajdl.
Velenjčanke so se v slovenskem derbiju sestale z igralkami Mlinotesta. Gostje so prišle v Velenje še kot neporažena ekipa v tem prvenstvu in gotovo s tihim upanjem, da bodo to ostale tudi po srečanju v Rdeči dvorani. Večji del prvega polčasa so bile na dobri poti, da uresničijo svojo željo. Igrale so bolje, celo nekajkrat vodile s tremi zadetki. Ob koncu prvega dela igre pa so precej popustile, obenem pa domače igralke zaigrale bolje in izenačile. Tudi v nadaljevanju je bila slika podobna igri zadnjih trenutkov prvega dela. Domače so bile za boljše, gostje pa so na trenutke igrale zelo zmedeno. Sicer so v prvi polovici drugega polčasa še enkrat izenačile (20:20), vendar poraza niso mogle preprečiti. Ajdovke so igrale v obrambi zelo ostro in si za to »prislužile« kar osem sedemme-trovk. Ob tem je mlada Hudeje-va dosegla svojstven rekord, saj je vseh osemkrat zadela.
Po četrtem kolu so velenjska dekleta s polovičnim izkupičkom možnih točk (4) na četrtem mestu.
XXX V večerni tekmi je ŠRK Velenje gostil novinca Borca iz Zagreba. Gostje so tekmo začeli zelo odločno in bili na začetku boljši. Gledalci smo imeli občutek, da so jih domači kar nekoliko preveč spoštovali na izgled telesno močnejše in višje goste. Seveda pa so Velenjčani znani po svoji žilavosti in hitrosti in ob odmoru so imeli že dva zadetka prednosti. Tudi v drugem polčasu so domači igrali dobro in zelo požrtvovalno. Na levem krilu je bil neustavljiv Požun, nadvse borben je bil mladi Rozman, v vratih pa je tudi tokrat bil odličen kapetan Vajdl. Sploh je treba pohvaliti za izredno borbenost vse igralce, še zlasti zaradi dejstva, da jih je tokrat igralo samo sedem.	(vos)
• Rokometašice Velenja bodo tudi v petem kolu gostiteljice. Na željo igralk Burje bodo prvo tekmo igrale kot gostiteljice. Srečanje bo v petek, 2. novembra, ob 18. uri v Rdeči dvorani.
9 Ekipa ŠRK Velenje pa bo gostovala pri Usnjarju-
Slab prvi, odličen drugi polčas
(TRBOVLJE) 93:80
V soboto v Rdeči dvorani
Finale slovenske karate lige
V soboto popoldne bodo člani šoštanjske karate sekcije v Rdeči dvorani organizatorji finala slovenske karate lige za člane. Nastopilo bo 6 najboljših slovenskih klubov, pripravljajo srečelov, modno revijo, predstavitev veščin karateja, v zabavnem programu bo sodelovala miss Slovenije, pa Bogdan Barovič z oddajo Zdravo in podobno
Tekmovanje bodo pričeli ob 16. uri.
Boljši od sosedov
Strelski šport
Šempeter—Topolšica 1:3
TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jorončič, Medved, Kugonič, Žigon, Britovšek, Stakne, Čop.
Odbojkarji Topolšice so na gostovanju v Šempetru v sosedskem derbiju zanesljivo premagali domačine s 3:1 (II, —6, 10, 5). Bili so veliko boljši od nerazpoloženih gostiteljev in se s tremi zmagami prebili na četrto mesto. V 5. kolu bodo doma gostili drugouvrščeno ekipo Bleda, ki je v dosedanjih štirih kolih zabeležila štiri zmage.
V 2. kolu republiške strelske lige — vzhod so velenjski strelci gostovali v Semiču in premagali domačo Iskro s 1.438:1.428 krogi. Z obema zmagama so strelci Mroža na prvem mestu razpredelnice, v naslednjem kolu pa bodo gostili strelce iz Maribora.
(fž)
Občinsko ekipno prvenstvo v kegljanju
ZTKO občine Velenje razpisuje občinsko ekipno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske ekipe. Nastopile bodo lahko ekipe delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, ustanov in drugih skupin občanov, prvenstvo bo 5., 6., 7., in 8. novembra v Šoštanju, razpored nastopov bo objavljen naknadno.
Težka, a zaslužena zmaga Stuant Show je razočaral
ELEKTRA—RUDAR (35:35)
ELEKTRA: Lipnik, Mrzel 2, Leskovšek 4, Pečovnik 2, Pašič, Dumbuya 2, Mlinšek 11, Pipan 32, Kitak 10, Brešer, Plešej 12, Tomic 17,.
V tretjem kolu slovenske košarkarske lige so igralci Elektre gostovali v Ljubljani in po slabi igri izgubili z ekipo Mavrica —Ilirija s 116:103 (62:42).
Košarkarji šoštanjske Elektre oziroma njihov trener Janko Buko-vič pa so vseeno zadovoljni z dosedanjim zbirom točk, ne glede na porazu 3. kolo, saj so doslej kar trikrat zmagali in so trenutno na >ret-jem mestu s sedmimi točkami, v vodstvu pa je Koper z osmimi, na drugem pa Comet s sedmimi.
Zmago proti Rudarju so Šoštanjčani dosegli šele po zelo dobri igri v drugem polčasu. V prvem so igrali slabo, žoga nikakor ni hotela v koš, zato je bilo srečanje izenačeno, kar kaže tudi izid prvega dela. V drugem so zaigrali kot prerojeni, umirili so svoje roke in celo vodili že z 19 točkami razlike. Na koncu so nekoliko popustili, a vseeno dosegli visoko zmago.
Naslednje kolo bo za Elektro gotovo najtežje v letošnjem prvenstvu. Gostovali bodo v Kopru pri najresnejšem kandidatu za naslov.
V nedeljo veliki derbi ob jezeru
ŽIVILA NAKLO :RUDAR 1:2 (0:2)
RUDAR: Canič, Polovšak, Skrbinek, Doler, Golač, Oblak, Cvikl, Pranjič, Javornik, Brdžanovič, Goršek (Kostanjšek).
STRELCI: 0:1 - Cvikl (6), 0:2 — Doler (36), 1:2 - Bohinc (52).
Nogometaši Rudarja nadaljujejo dobre igre in z iepo bero točk, »smolo« imajo le v tem, da Slovan, ki jim na lestvici beži le za točko, ne napravi spodrsljaja. In prav s Slovanom se bodo velenjski nogometaši v nedeljo srečali na igrišču ob Jezeru. Srečanje med vodilnima ekipama se bo pričelo ob 14. uri, predtekma mladincev pa ob 12. uri. Derbi najuspešnejših ekip slovenske lige torej, ki si bo gotovo zaslužil večjo pozornost in seveda pomoč domačih navijačev.
V nedeljo so Velenjčani gostovali v Naklem. Že v prvem polčasu so povedli z 2:0 nato pa zaigrali previdneje. Kljub navidezni premoči je domačinom uspelo le ublažiti poraz.
Novoletni nogometni turnir
KMN Titovo Velenje tudi letos organizira tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo potekal od 29. novembra (četrtek) do 1. decembra (sobota) 1990. Potekal bo v Rdeči dvorani v Velenju na igrišču dimenzij 43 x 25 m, s petmetrskimi goli in s petimi igralci v polju. Igralni čas bo 2 x 15 in 2 x 20 minut, ekipe bodo 1. in 2. kolo igrale v enem dnevu, končnico pa zadnji dan turnirja. Organizator pripravlja lepe denarne nagrade za štiri najboljše ekipe (30 tisoč, 15 tisoč, 7 tisoč in 3 tisoč din), póleg tega bodo tudi posebej nagrajeni najboljši vratar, strelec in igralec.
Prijavnino v višini 2.500,00 din je potrebno s položnico poravnati do vključno 10. novembra 1990 na žiro račun številka: 52800-678-57385. Prav tako morajo ekipe do 10. novembra poslati kopijo potrdila o vplačilu in naslov vodje ekipe z eventuelnimi željami na sedež kluba: Klub malega nogometa Titovo Velenje, Šmarška 24/a, 63320 Velenje. Ekip, katere ne bodo poslale potrdil, organizator ne bo upošteval v žrebu, ki bo potekal 19. novembra 1990 ob 16. uri na sedežu kluba (nad Karaka barom).
O času igranja 1. kola bodo ekipe pisno obveščene. Obstaja možnost, da bo zmagovalec tega turnirja nastopil na mednarodnem TV turnirju meseca januarja. Informacije: Aljaž (063 855 231 dopoldan in 857 171 popoldan) ter Golob (853 321, int. 523 dopoldan).
- .	Zdravko Golob
PALOMA BRANIK II-TOPOLŠICA KAJUH 1:3
TOPOLŠICA KAJUH: J. in N. Stevančevič, Türk, I. in M. Hojak, Goltnik, Čelofiga, Kavnik, Pirtovšek, Hasanovič.
Tudi igralke Topolšice-Kajuha so v četrtem kolu tretjič zmagale in so sedaj na 3. mestu v slovenski ligi. V Mariboru so bile boljše od gostiteljic s 3:1 (—10, 13, 11, 14). Kot kaže rezultat je bil boj izenačen, prevladala pa je bolj organizirana igra gostij, povezana z dobrim servisom in učinkovitejšim napadom. V naslednjem kolu se bodo srečale z zadnjeuvrščeno ekipo Partizana iz Kamnice.
Pred dnevi je Velenjčane vznemirjala ulična reklama avtomobilskega mini cirkusa STUANT SHOW. Ponujali so srhljive prizore vožnje z »litle foot« in »big foot«. Zato je predvsem mladina kar drla proti pomožnemu igrišču, kjer se je dogodil šov. Dva dni je deževno vreme motilo kaskaderje, v edinem nemotenem nastopu pa se izvajalci niso odločili izvesti celoten program. Kljub temu ni oporekati drznih nastopov avtomobilskih in motorističnih dirkačev, ki so prikazali spretnosti in drznost. Zato se ni čuditi, če bo po našem mestu še naprej nekoliko divjih manevrov, ki so se jih občudovalci navzeli. Ob zaključku prireditve je strašni »Big foot« zmečkal štiri stare avtomobile, nekatere je to pretreslo do kosti, nekateri pa so bili razočarani, saj ni tekla kri.
Tekst in slika: Jože Miklavc
Zlahka z zadnjimi
PARTIZAN KAMNICA-LJUBNO 0:3
Ljubenke so zmagale tudi v četrtem kolu in so sedaj na drugem mestu, le zaradi malenkost slabše razlike v nizih od vodilnega Kopra. V Kamnici so domačega Partizana premagale gladko s 3:0 (7, 11, 1 ), drugih podatkov s tekme pa žal nismo dobili. V prihodnjem kolu bodo v goste sprejele ekipo Krima, ki je trenutno na 4. mestu na lestvici.

Karate
Šoštanjčani in A. Brod
republiški prvaki
Na republiškem mladinskem prvenstvu v karateju so se šoštanjski karateisti znova zelo izkazali. Najprej so v ka-teh ekipno osvojili bronasto kolajno, v polsrednji kategoriji v borbah med posamezniki je naslov prvaka osvojil Brod, ki je bil uspešnješi od klubskega tovariša Hadžiča, v poltežki kategoriji je Nara-ločnik zasedel tretje mesto, prav tako pa so bili šoštanjski mladinci najboljši ekipno v borbenem delu tekmovanja in tako klubu priborili že šesti republiški naslov v letošnji sezoni. Ob tem velja povedati, da je letos v najnižjih kategorijah nastopilo malo tekmovalcev.
Smučarski klub Velenje
Alpska šola smučanja
Smučarski klub Velenje bo v prihodnji zimski sezoni pripravil alpsko šolo smučanja z osnovnim namenom, da bi v svoje vrste privabil nov rod smučarskih tekmovalcev. S pomočjo strokovnjakov bodo skušali otrokom posredovati kar največ podatkov in znanja o osnovni in specialni motoriki, predvsem pa si želijo, da bi otrokom omogočili normalen biopsi-hosocialni razvoj v zdravo osebnost. Prvi del šole bo zajemal osnovno telesno pripravo v telovadnici, drugi delo na snegu, oba pa bosta trajala pribižno 14 dni. Klub vabi vse starše, ki se zanimajo za to, da se udeležijo sestanka, ki bo 6. novembra ob 18. uri v prostorih osnovne šole Veljka Vlahovica.
DEŽURSTVA
Občudovanja vredna je bila vožnja z avtomobili po dveh kolesih

IN KOLO JE ŠLO PO GOBE! (foto: jp)
KMN Titovo Velenje °bčina Velenie med osmimi
V tekmovanju občinskih prvakov za slovenski pokal sta velenjska predstavnika dosegla polovičen uspeh. Med osem najboljših ekip, ki bodo tekmovanje nadaljevale spomladi, se je uvrstil KMN Titovo Velenje 2 zmagama nad ekipo Brezno (4:2, 7:3), Mušketirji pa so izpadli z ekipo Goldhorn iz Laškega (3:7, 1:5).
Z G.
V Zdravstvenem domu Velenje:
*
Zdravniki:
Četrtek, I. novembra — dr. Zupančič in dr. Lazar
Petek, 2. novembra — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Pirtovšek in dr. Renko
•v w
Soboto, 3. novembra in nedeljo, 4. novembra — dnevni dr. Rus, nočni dr. Rus in dr. Stupar
Ponedeljek, 5. novembra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. D. Vrabič, dr. Menih
Zobozdravstvo:
V	četrtek, I. novembra — dr. Romana Lah
V	nedeljo, 4. novembra — dr. Vlasta Štrbenk
Od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Na Veterinarski postaji: Šoštanj:
Od 2. novembra do 9. novembra — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, telefon: 857-875.
Mozirje:
Do 4. novembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubi-ja, telefon: 831-219.
Od 5. novembra do 11. novembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar. Ljubno, telefon: 841-769.
Strel Šerbca
Republika Slovenija
prebivalcem moje dežele
Republika Slovenija razpisuje obveznice v apoenih po: 100 DEM, 500 DEM, 1.000 DEM, 5.000 DEM, 10.000 DEM, plačljive v dinarjih.
Obrestujejo se po 8% obrestni meri letno na konformni način, od vključno 1. julija 1990 naprej.
Obveznice lahko kupite v enotah Ljubljanske banke.
Obveznice se glasijo na prinosnika. Obresti, obračunane od vključno
1. julija 1990 do vključno 30. junija 1993, se pripišejo nominalnemu znesku, na katerega se glasi obveznica. Pravice iz obveznic se izplačujejo v dinarjih v desetih polletnih obrokih po srednjem tečaju na dan dospelosti. Prvi obrok dospe v plačilo 30. junija 1993.
Obveznica Republike Slovenije
nudi:
•	Najbolj varno naložbo, saj za ^zplačilo obveznosti iz obveznic jamči Republika Slovenija.
•	Možnost, da lahko varčevalec obveznico proda Ljubljanski banki kadarkoli.
•	Naložbo dinarjev, izraženo v vrednosti deviz. To je kot devizno varčevanje, neodvisno od domače inflacije.
Fiksno obrestno mero, ki je višja od tiste za navadno devizno varčevanje in se med varčevanjem ne bo spremenila.
Možnost, da obveznico lahko prodate, podarite, zastavite ali z njo koga nagradite.
Oprostitev plačila davka od skupnega dohodka občanov, česar drugo varčevanje ne nudi. 5 tem se
vrednost vaše naložbe še poveča.
In ne nazadnje: z nakupom obveznic boste veliko prispevali k večji gospodarski samostojnosti in uspešnosti Slovenije. Ta mora na svoji poti v Evropo in svet preurediti gospodarstvo in
svojim prebivalcem zagotoviti produktivna delovna mesta. Zdaj res lahko vsakdo naredi nekaj za svojo deželo, zase, za svoje otroke in vnuke.
Pooblaščena banka: LJUBLJANSKA BANKA
Obveznica Republike Slovenije -zame in za mojo deželo
Demokratični forum Slovenije
Zavedamo se, da naša organizacija v javnosti ni poznana. Del zaslug, da je temu tako, imajo »zasluge« tudi novinarji, ki so bili vabljeni na našo konferenco v Ljubljani, pa jih razen novinarke »Dela« ni bilo. Dejstvo je, da za novinarje nismo zanimivi, predvsem iz razloga, ker ne sodelujemo v vladi oziroma parlamentu, tako na republiški, kot na občinskih ravneh. Ustanovitev Demokratičnega foruma sega le nekaj mesecev nazaj, ko so bile volitve že izvedene.
V javnosti se pojavljajo tudi popačene izjave, ki so zasluge »gospodov«, ki ne prenesejo dejstva, da nekdo razmišlja drugače kot oni sami (stara šola).
Zaradi vseh teh težav, ki nas že na samem začetku delovanja močno ovirajo, smo se v klubu DF Velenje odločili, da naše programske temelje predstavimo tudi vsem v občini Velenje, ki so za naš občinski klub najzanimivejše.
Demokratični forum Slovenije je organizacija in gibanje za boljše življenje. Privrženi smo liberalizmu, socialni demokraciji in socializmu. Ne gre nam za fundamentali-stične ideologije. Zanimajo nas konkretna razvojna vprašanja. Predvsem pa je DFS samostojen. S stranko demokratične prenove ga združuje reformni program »Za evropsko kakovost življenja« in prizadevanja za svobodnejšo in pravičnejšo družbo.
Zavzemamo se predvsem za:
MIR IN VARNOST LJUDI!
Nič, prav nič, ne more biti pomembnejše od tega, da brez strahu, svobodno in varno ustvarjamo in uživamo življenje. Smo za mirno rešitev jugoslovanske krize in za demilitarizirano Slovenijo.
ZELENO DEŽELO!
Razvoj mora upoštevati naravo kot enakopraven razvojni dejavnik. Projekt eko-logizacije Slovenije naj bo prednosten.
CIVILNO DRUŽBO!
Vsemoč politične države in oblasti je nesprejemljiva. Nam ne pride na pamet, da bi mirno gledali, kako država požira samostojnost in neodvisnost javnih kriterijev ter ustanov civilne družbe. Zahtevamo tudi višje kriterije
spoštovanja človekovih pravic, kontrolo oblasti, dosledno ločitev cerkve od države.
SOCIALNO DRŽAVO!
Slovenija naj bo pravna in socialna država. Država mora poskrbeti, da bomo imeli ljudje čimbolj enakopravne pogoje za razvijanje svojih sposobnosti in ustvarjanja visoke življenjske ravni. Država mora načrtno in celovito pomagati invalidom, bolnim, nezaposlenim, revnejšim in vsem za delo nezmožnim. Če želimo dati deprivilegiranim še več pomoči, hkrati pa nočemo pretirano povečati davkov, je jasno, da mora država postati cenejša.
RAZVITO GOSPODARSTVO!
Svobodna gospodarska ustvarjalnost in delo so zasnovani na priznanju trga, samoupravljanja in sodobni vlogi države. Zavzemamo se za takšno pravno ureditev lastninske pravice, ki bo zagotavljala enakopravnost vseh oblik lastnine ter opre-deljvala njihove nosilce, njihove pravice in odgovornosti. V sodobnem svetu lastnina ne more biti absolutna: omejujejo jo njena družbena narava in funkcije, ki iz nje izvirajo.
Sprejeti je potrebno takšne ukrepe, ki bodo spodbujali pritok tujega kapitala v republiko Slovenijo in hkrati zagotovili primerno udeležbo slovenskega kapitala v mešanih podjetjih. Smo za zakon o obdavčitvi premoženja po modelu razvitih zahodnih držav, vključujoč davčno policijo in kaznovalno politiko.
Pomemben poudarek dajemo tudi kmetijstvu, ki ga moramo usposobiti za produktivnost na evropski ravni z vsemi vzpodbudami, ki so jih kmetje deležni v Evropi. Bančna politika naj ima kmeta za partnerja.
EVROPSKO BODOČNOST SLOVENIJE!
Slovenija mora postati enakopraven partner združene Evrope. Državne meje v Evropi naj bodo čimbolj neopazne. Naš cilj je prestop meje z osebno izkaznico.
REGIONALIZEM!
Nasprotujemo procesom centralizacije Slovenije. Prepričani smo, da moramo uve-
IQ
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SPREMEMBA PRIPISA OBRESTI PRI TEKOČIH RAČUNIH
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. obvešča imetnike tekočih računov, da bo od 1. oktobra dalje mesečno pripisovala obresti na sredstva na tekočem računu. O višini pripisanih obresti za mesec oktober bodo imetniki seznanjeni s prvim rednim izpiskom v mesecu novembru. V izpisku bodo posebej navedene obresti na pozitivno stanje in obresti na dovoljeno in nedovoljeno negativno stanje. Ob koncu meseca se izvrši kompenzacija med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja na tekočem računu. Za tako dobljeni znesek obresti se poveča oziroma zmanjša stanje sredstev na tekočem računu na koncu meseca. Čeki, ki prispejo na vnovčenje po končanem mesečnem obračunu, se z ustrezno valuto upoštevajo pri obračunu in pripisu v naslednjem mesecu.
Banka posebej opozarja tiste imetnike tekočih računov, ki v mesecu oktobru koristijo limit — dovoljeno prekoračitev stanja na tekočem računu, da le-tega ne izkoristijo v celoti, ker se lahko zgodi, da po pripisu obresti postane tekoči račun negativen zaradi pripisa obračunanih negativnih obresti.
Z mesečnim obračunom in pripisom obresti vam banka zagotavlja boljši in spretnejši pregled nad poslovanjem s sredstvi na vašem tekočem računu, s tem pa tudi možnost za racionalnejše ravnanje z denarjem.
ljaviti pravico in možnost do avtonomnega razvoja regij.
VPLIVNE SINDIKATE!
Delavke in delavci bodo poslej vse bolj podvrženi tržni logiki, konkurenci in samovolji delodajalcev. Sindikati, kot pomemben segment ekonomske demokracije, morajo postati enakopraven pogajalec z zastopniki kapitala.
VIŠJO IZOBRAZBENO
RAVEN!
Podpiramo oblikovanje nacionalnih programov izobraževanja na vseh stopnjah. Šolski sistem in njegovo Financiranje ter štipendijska politika morajo omogočiti šolanje vsem glede na njihove zmožnosti in ne glede na njihovo materialno stanje in socialno provenienco.
KULTURNI PLURALIZEM!
Slovenski kulturni prostor naj bo odprt za evropska in
svetovna civilizacijska dogajanja. Uveljavlja naj se poklicna, alternativna, mladinska, študentska in ljubiteljska kultura.
To so torej naše temeljne programske usmeritve, ki pa so še vedno v fazi dopolnjevanja. Seveda smo se tudi jasno opredelili, katerim usmeritvam bomo dali prednost, (o prednostih prihodnjič).
V Velenju deluje klub DFS, ki je že opozoril na določene probleme tako v občini kot republiki. Zavedamo se, da je nerešenih problemov veliko. Zato vabimo v svoje vrste vse, ki spoštujejo pravico do drugačnega razmišljanja in so pripravljeni na strpen in demokratičen pogovor, ne glede na to, kako so strankarsko opredelje-
Klub DFS Velenje zanj BOJAN KONTIČ
Protest
V imenu prebivalcev občine Velenje protestirajo proti možnosti lokacije jedrskega odlagališča v naši občini ali njeni bližini.
Protestiramo, ker se v naši bližini še vedno išče možnost odlaganja RAO, čeprav smo že pred tremi leti dovolj odločno povedali svojo odločitev, da ne bomo dopustili našega okolja prizadeti še z jedrskimi odpadki.
Ogorčeni smo, da se skuša protestni shod 1987. leta izničiti in prihajati pred nas ponovno z enakimi predlogi-
Nihče nima pravice od nas zahtevati še večjih žrtev za razvoj Slovenije, kot so bile že darovane: zdrav zrak, čista voda in plodna zemlja. Torej vse tisto, kar je potrebno za preživetje človeka, smo mi že žrtvovali in še žrtvujemo za udobje drugih ljudi.
Zato ne bomo nikoli dovolili bližine jedrskega odlagališča, ker je naše okolje že preobremenjeno. tudi z radioaktivnimi sevanji zaradi pepela iz TEŠ. Preko desettisoč otrok in mladine preživlja svoje otroštvo v tej dolini. Ne bomo dovolili, da bi postali tujci kot izgnanci iz uničene doline. Dolžni smo jim ohraniti vsaj dom in dolino.
P.S.: Protest pošiljamo iz občnega zbora Šaleškega ekološkega društva. Protestu se pridružujejo vsi člani društva ter drugi udeleženci zbora.
Ob rob članku Kako smo vpisovali abonmaje...
V članku me pisec imenuje »zasebna posredovalnica v Gorenju«, ker je dobil tako informacijo o moji dejavnosti. Urednika ne krivim v nobenem pogledu.
Informant iz Kulturnega centri, ker ni podpisan, ga ne imenujem z imenom, pozna mojo kulturno dejavnost že vsaj 10 let in točno ve, da sem eden od amaterskih kulturnih animatorjev v Gorenju in sva v preteklosti ogromno sodelovala. Torej je pomota izključena in formulacija zlonamerna. Če se informatorju že zdi potrebno, da me blati v časopisu, naj bo toliko pošten in to opravi s polnim imenom. Na svojo dejavnost kulturnega animatorja sem
neskromno ponosna, saj delam že dolgo in sorazmerno uspešno. Pred leti se je dejavnost odvijala preko Kulturnega centra, plačevanje pa preko Gorenja (odtegovanje od OD). Ko ta varianta ni bila več možna, smo finančno plat opravljali sami, kar je pomenilo osebno hoditi na KC. Zato smo se tisti, ki delamo v zgradbi SOZD, ali v bližini, odločili za direktno delo preko poslovalnice KOMPAS GORENJE, ki je v hiši. Z začetkom kulturnih obiskov Dunaja se je formirala skupinica ljudi, mi ji pravimo »naša barka«, ki je dokaj redno obiskovala vse predstave. Iz tega je nastala tudi ideja o Dunajskem
r1 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
. ,	Trgovsko podjetje p. o.
ÌS&Ì "Savinjski magazin Žatee"
Slandrov trg 35 - 63310 Žalec
Najugodnejši kreditni pogoji ta trenutek!!!
—	tekstil
—	pohištvo
—	akustika
—	bela tehnika
—	mali gospodinjski aparati in kolesa
na POTROŠNIŠKO POSOJILO na 6 MESECEV BREZ POLOGA
Gradbeni material na potrošniško posojilo na 6 mesecev z 20 % pologom. Informacije: Prodajalne SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC
1 I I
M I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
J
abonmaju, pa ne pri nas v Gorenju, da ne bo zamere. Ves ta čas sem delala kot kulturni animator za Gorenje UVOZ, kasneje Oskrbo in zanje delam še vedno — amatersko, BREZPLAČNO!! To je moj hobby in vsak nov član je moje osebno zadovoljstvo, da se ljubezen do kulture širi.
Ob vpisovanju v Dunajski abonma sem imela hude pomisleke, ali naj ostanemo direktno pri Kompasu, kot smo bili vsa leta, ker se mi kot Ve-lenjčanki ni zdelo prav, da se ne bi vključili v KC. Pogovarjala sem se z njihovim predstavnikom tudi o tej dilemi in zagotovil mi je, da je povsem vseeno, kje se prijavimo, ne morem pa se znebiti občutka, daje bilo zaželjeno, da ostanemo tam, kjer smo. Sodelovanje preko Kompasa Gor&ije je vsa leta teklo brezhibno, hitro, v zadovoljstvo ljudi. Če se takemu delu
reče »zasebna posredovalnica v Gorenju«, potem se sprašujem, kako bi se reklo tistim, ki so za svoje kulturno delo plačani. Ta napad name je čisto navadna packarija, nevredna človeka, katerega kulturno delo sem in še vedno cenim. V moje privatne posle potem verjetno šteje tudi 81 abonmajev, prijavljenih v lanski sezoni in 65 letos, ki sem jih prijavila pri KC. Formulacija moje dejavnosti je žaljiva, izpodkopava moj moralni ugled lahko pa ima tudi hude materialne posledice. Katera firma bo še nudila delo človeku, ki med delovnim časom opravlja posle svoje privatne posredovalnice, kar izzveni iz članka. Pričakujem opravičilo informatorja iz KC, s podpisom, predvsem pa ne v smislu »zgodila se nam je napaka«. Zame je s tem časopisnega obračunavanja konec.
Angelca Čas
MmìBaby
... TRGOVINA, ki vsaki materi olepša in olajša nakup...
OTROCI!
Skupaj s starši pridite k nam, obiščite nas v prodajalni
MINI BABY!
Kje? Na Starem trgu 11 v Velenju!
Zakaj? Ker vam ponujamo:
—	vse za ugodno mestno ali terensko vožnjo (vozičke, stajice, hojice ...)
—	vse pripomočke za »S suho ritko« in »kulturo pitja« (dude, stekleničke, otroško kozmetiko, konfekcijo, povijalne mize ...)
Kdaj?
vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure in vsako
soboto od 8. do 13. ure!
V »MINI BABY« blago mnogih priznanih proizvajalcev
iz tujine po ugodnih cenah!!
Republiški zavod za zaposlovanje — enota Velenje
Na razpolago so naslednja delovna mesta
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. NČ ROK IZK. DČ P.
OD
ŠT. DEL.
Občina Dravograd
Sestavljeno podjetje Merx Turis. gost. podjetje Košenjak
ekonomski tehnik ali ekonomist
vodja računovodstva
NČ
08
8.500
PETEK
SOBOTA
NEDELJA I PONEDELJEK
TOREK
1. november I 2. november I 3. november ■ 4. november | 5. november | 6. november
TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1
mrmn
TV SLOVENIJA 1
8.30 Video strani
8.40 Berta Golob: Besedne igranje, lutkovna predstava za otroke
9.05 Šolska TV: Oddaja za učitelje 9.20 Pustolovšina slikarstvo: Črta,
barva, svetloba, 4/13 9.55 Muzzy, angleščina za najmlajše, 7/20 10.10 Zakon v Los Angelesu, 22. del
ameriške nanizanke 11.00 Dan vseh svetih, prenos koncerta z Dunaja 12.50 Video strani 15.00 Video strani
15.10 Muzzy, angleščina za najmlajše, 7/20, ponovitev 15.25 Žarišče, ponovitev 15.55 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 17.05 Oddaja za učitelje — šolska TV
17.20 Pustolovščina slikarstvo,
4/13, ponovitev 17.55 Teleski 90: Pripravimo se na
smučanje 18.20 Poezija keramike 18.45 H. Ch. Andersen: Mati 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 4/0
21.00 Tednik 22.00 Tv dnevnik 3 22.25 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 0/13, Max Headroom, ameriška nanizanka, 8/14 23.40 Video strani
TV SLOVENIJA 2
18.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Pešec, nemški film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Slovenija: Peti letni čas, 6., zadnji del dokumentarne oddaje. 20.25 Plesni nokturno: Tristan in Izolda, plešeta Andreja Hriberšek in Tomaž Rode. 20.40 Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/5. 21.30 Ex libris 22.20 Večerni gost: Pogovor z Vladimirjem Ovco.
HTV 1
8.10 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Operacija Barbarosa, naniznaka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda program Plus. 10.50 Poročila. 16.55 Operacija Barbarosa, nanizanka za otroke. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. W.45 Dokumentarni spored iz ekolo-gije. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Zelena ura, zabavno-ekološka oddaja. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Program Plus, nočni spored. 0.40 Poročila.
HTV 2
18.50 Tv koledar. 17.00 Celovečerni film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dogodek. jugoslovanski film. 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava. 21.45 Resna glasba.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Rififi v Amsterdamu, italijanski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Garfield, začetek risane serije, 1982. 14.30 Kuhajte, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. H. Hooker, serija. 21.00 Ljubezen med tatovi, ameriška kriminalna komedija, 1987 (Audrey Hepburn, Robert Wagner). 22.35 Poročila. 22.45 Peklenski krog strahu, serija. 23.35 Zgodovina filma. 23.50 Koncert. 0.20 Posteljna šepetanja. 0.35 T. J. Hooker, Donovitev.
8.50 8.00
9.25
9.50
10.40
11.35 14.55 15.05
15.30 17.00 17.05 18.05
18.40
19.05 19.30 19.59 20.20
21.20
22.10 22.30
0.45
RTL PLUS
7.35 Pravljice. 8.00 Na Amazonki, angleški otroški film, 1977. 9.35 Snežna kraljica, ameriška pravljica, 1986. 11.00 Bitka za Hellas, italijansko-fran-coski zgodovinski film, 1959. 12.30 Munsterjevi. 13.00 Daktari. 13.55 Šampion, ameriški film, 1979. 16.05 Alarm v San Franciscu, ameriški pustolovski film, 1970. 17.45 Grad ob Vrbskem jezeru, serija. 17.55 Umor je njen hobby. 18.45 Poročila. 20.15 Sem , s fantom, francoska komedija, 1984. 22.05 Time Guardian, ameriški znanstvenofantastični film, 1987. 23.45 Obračun v San Franciscu, italijanska kriminalka 1975. 1.25 Kapitan Power.
EHHZn
8.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Umetnostno drsanje. 11.00 Moto šport. 11.30 Formula 3.12.00 Tenis, Pariz Open, Bercy. 10.00 Moto novice. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, Pariz Open. 22.30 Nogomet. 0.00 Tenis, Bercy.
Video strani
Delfin Flipper, 12. del ameriške nanizanke za otroke Slovenija: Peti letni čas, 6., zadnji del dokumentarne serije
Pogum za tveganje: Pionirji sodobne kirurgije, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/5 L. G. Buchheim: Podmornica, nemška nadaljevanka, 2/6 Video strani Video strani
Slovenija: Peti letni čas, ponovitev 6., zadnjega dela dokumentarne oddaje Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Gradovi: Kdo je živel na gradovih, ponovitev, 8/13 Hov!, angleška nanizanka, 6/11 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna
Nebu naproti, ameriška dokumentarna serija, 6/12 Zakon v Los Angelesu,a meriška nanizanka, 25/41 Tv dnevnik 3
Sova: Družinske vezi, ame-riška nanizanka, 9/22, Stvor, ameriški film Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — studio Maribor: Tele M. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka, ponovitev. 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert z Dunaja ob dnevu vseh svetih, ponovitev. 23.00 Skupščinska kronika. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.20 Poročila. 9.25 Tv koledar. 9.35 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Šolski spored (do 14.30). 14.35 Poročila. 14.40 Ponovitev nočnega sporeda program Plus. 16.50 Poročila. 16.55 Izobraževalna oddaja. 17.25 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Taxi, filmska nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pulaski, filmska nanizanka. 20.55 Zabavno-glasbena oddaja. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Program Plus, nočni spored. 01.15 Poročila. 01.12 Ekstra program Plus.
HTV 2
17.20 Tv koledar. 17.30 Neekini doživljaji, ameriški film. 18.40 Iz sveta znanosti. 18.55 Znaki Zodiaka:Devica. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Mixer »M« — poročila za poškodovane s sluhom. 20.11 Nicole Hewith: Breme in Branko Romitovič: Metamorphosis, dokumentarni, film. 21.25 Izgubljena pripadnost, filmska nanizanka.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki, serija. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče, 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral (Leif Erickson). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija (Charlene Fenn). 17.35 Test. 17.50 Družina Ad-dams. 18.15 Mini Max, satira. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije anglečki za Charlija. 21.00 Videti Benetke in dedovati. . ., ameriška komedija, 1966 (Rex Harrison, Susan Hay-ward). 23.15 Poročila. 23.25 Uradno nasilje, francoska kriminalka, 1982 (Claude Brasseur, Michel Aumont).
L.
az
8.20 Video strani 8.30 Nemščina, 19. lekcija 9.00 Muzzy, angleščina za najmlajše, 6/20 9.15 Radovedni taček: Opica 9.30 Lonček, kuhaj: Biskvitna rula-da
9.45 ZBIS: P. Voranc: Levi devžej 10.00 Čebelica Maja: Maja in ličinka v dežju
10.20 Zgodbe iz školjke, 31. oddaja 10.50 Večerni gost: Pogovor z Vladimirjem Ovco 11.35 Oči kritike
12.15 Omizje: NOB ali državljanska vojna na Slovenskem 14.15 Karavana zapravljivčkov: Ptuj, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 7/8 14.50 Ciklus filmov Walta Disneys: Opičji stric, ameriški mladinski film
16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Športni dogodek 18.35 Londonski doki, dokumentarna oddaja, ponovitev 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Križkraž, Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 9/25, Max Headroom, ameriška nanizanka, 9/14, Prebeg Simasa Kudirke, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Danes skupaj, oddaja HTV. 19.00 Alo, alo, angleška nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.15 Filmske uspešnice. Zandyjeva nevesta, ameriški film. 21.45 Tv nastop Zorana Giorgijeva, zabavno-glasbena oddaja. 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
9.25 Tv koledar. 9.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 10.00 Izbor iz šolskega sporeda. 12.30 Rezerviran čas. 14.30 Izziv za Lassia, ameriški film 15.45 Operne zgodbe: Andrea Cheni-er 16.10 Dopolnilo. 17.00 Poročila. 17.05 Sedmi čut. 17.15 Neveste, drama. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Častni konzul, angleški film. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Športna sobota. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Program Plus, nočni spored 01.00 Poročila. 01.05 Ekstra program Plus.
HTV 2
13.10 Tv koledar. 13.20 Ponovitev nočnega sporeda program Plus. 15.30 Danes skupaj. 16.00 Periskop, oddaja za mlade. 17.00 Športni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Poročila. 21.50 Tv feljton.
SATELITSKA TV
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.01 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springlfieldova zgodba. 14.45 Tv kuhinja. 15.40 Poročila, 15.55 Oče Murphy. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 Boragora, serija. 20.15 Boj proti mafiji. 21.05 Loterija. 21.15 Nevidni tretji, ameriška kriminalka, 1959. 23.35 Poročila. 23.50 Brzostrelka, ameriški vestem, 1972. 1.20 Smrtonosni sindrom, nemško-jugoslovanska grozljivka, 1971. 2.45 Naš admiral je ženska, ameriški film, 1950. 4.05 Živ ali mrtev, madžarski film, 1979. 5.20 Kapitan Po-, wer.
6.00 Sky World Review. 6.30 Poslovni raport. 7.00 Za otroke, 9.30 Eurobics. 10.00 Rokomet. 11.00 Kolesarstvo. 12.00 Tenis, Paris Open, prenos. 19.00 Tedenski pregled. 20.00 Tenis, Paris Open. 23.00 Formula ena v Avstraliji. 23.30 Trax. 0.30 Formula ena na Japonskem,
SUPER CHANNEL ■ SUPERCHANNE^B^SESLSHftBBSL
7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice in vreme. 20.00 American Empire, ameriški film (Preston Poster). 21.30 Evropa, reportaža. 22.00 Novice. 22.15 Zadnjič v Parizu, ameriški fitm: 0.15 Novice.' "
7.00 Daybreak. 8.30 TBA 9.10 Mix 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.30 To Date, šov. 21.15 Face On, novi šov spored. 22.00 Poročila. 22.15 Spin. 23.15 Koncert. 0.25 Novice.
8.15 Video strani 8.25 Otroška matineja 9.20 Hov!, angleška nanizanka, 6/11
9.45 Gradovi: Kdo je živel na gradovih, ponovitev, 8/13 10.15 Zgodba o Hollywoodu, angleška dokumentarna serija, 4/10 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja,
ponovitev 11.30 Videomeh, 37. oddaja 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenjska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, 2/10 12.50 Video strani 13.05 Ona f on, ponovitev 14.35 S. Bareja: Alternative 4,
poljska nadaljevanka, 1/9 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Gospodična Mary, argentinski film 18.45 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Dnevnik 2
20.05 B. Miklavc — T. Stilgic: Moj premalo slavni stric, drama TV S 21.10 Zdravo 22.30 Tv dnevnik 3 22.50 Sova: Doktor Doogie How-ser, ameriška nanizanka, 10/13, Max Headroom, ameriška nanizanka, 10/14 0.05 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.00 Športno popoldne. 18.00 Da nebi bolelo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veselje do lepe oblike, nemška izobraževalna oddaja (1/4). 20.45 Atlantik, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/3. 21.50 Športni pregled.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Benetke videti in dedovati . .., ameriška komedija. 12.40 Kremenčkovi, Veter, Čar gora, Kuhajte. 14.40 Pesem ene noči, nemški film, 1932. 15.50 Dvoboji stoletja. 16.20 Znanost. 16.30 Video. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Oddaja s Frankom 20.00 Stingary (Nick Mancuso). 21.00 Jake in McCabe. 22.05 Goreča postelja, ameriška družinska drama, 1984 (Farrah Fawcett). 23.45 Tiger iz New Yorka, ameriška kriminalka, 1955 (Irene Kane)
RTL PLUS
7.35 Tammy. 8.00 Za otroke. 10.15 Gadget. 10.45 Promet. 11.00 Otto je nosorog, danski otroški film. 12.35 Heman. 13.00 V deželi Saurijev. 13.25 Ring Raiders. 13.50 C. O. P. S. 14.15 Želvice. 14.40 Ragazzi. 15.25 Daktari. 16.20 High Mountain Rangers. 17.15 Inside Bunte. 17.45 Sledge Hammer. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet 19.30 Avto. 20.15 Do brodošel v krvavem mestu, angleško-kanadski znanstveno-fantastični film, 1976. 22.00 Oall-As. 23.00 Krčmarica je še boljša, nemško-avstrijski film, 1970. 0.35 Prosim, prosim, eno žensko, kanadski film, 1970, nato ponovitev istega filma.
HTV 1
9.30 Poročila. 9.35 Ponovitev otroškega programa, 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Resna glasba. 13.00 Filmska nanizanka za otroka. 14.00 Poročila, 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.05 Tuji poljudnoznanstveni film. 17.00 Celovečerni film. 18.45 Evoxi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 i. Brešan — V. Bulajič: dnator, dramska nanizanka. 21.00 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 športni pregled. 2.20 Poročila v angleščini. 22.25 Program Plus, nočni spored 0.35 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte, Videoteka, 10.00 Sport. 10.30 Potovanja. 11.00 Pesem za eno noč, nemški film, 1932. 12.15 Dvoboji stoletja. 12.45 Kremenčkovi. 14.00 Prosti čas. 14.10 Ljudje in živali. 14.24 Hokej: Hedos München—Kolner EC. 17.10 Primer za profesorja Chasea, pilotska zgodba k novi seriji, 1983. 18.45 Poročila. 19.10 Detektiv-stvo s čarovnijo, nova serija. 20.00 Veliki Apač, ameriški vestem, 1954 (Burt Lancaster) 21.35 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Modrijanka, italijanski film, 1979 (Isabella Rossellini), 1.00 Hawk, ponovitev. 1.50 Tenis, Stockholm. Sao Paolo.
m
EUROSPORT
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. B.00 Za otroke. 10.00 Magazin za deskarje. 10.30 Formula ena v Avstraliji. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled 13.30 Športno popoldne: umetnostno drsanje iz ZDA, tenis, Paris Open. formula ena, pregled. 19.45 Jadranje. 20.15 Wrestling. 21.45 Boks, 22.45 Formula ena v Avstraliji. 23.15 Tenis, Paris Open. 3.15 Formula ena v Avstraliji. 3.45 Prenos formule ena v Avstraliji.
7.00 Mix 15.00 Bad Man's River, ameriški film (Gina Lollobrigida, James Mason). 17.00 Video moda. 17.30 Eurochart. 18.00 Ultra šport. 19.50 Vreme. 20.00 Kapitan Power. 21.00 Duke, ameriški film (Lena Home). 22.25 Cona somraka. 23.35 Neprivezani duh, ameriška grozljivka.
8.50 9.00
9.15
9.40 10.00
10.30
11.15 15.25 15.35 17.00 17.05 18.30
18.45
19.10 19.30 20.05
21.45 22.35 22.55
0.10
Video strani
Miti in legende islamskih ljudstev, 7/13
Mačkon in njegov trop: Roparji diamanta Da ne bi bolelo S poletnega festivala Renu Bassi v plesih iz Indije Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, ponovitev Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 2 Zdravo, ponovitev Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Slon Čebelica Maja: Maja in kresni-ček, 10/18 Risanka Tv dnevnik 2
D. Jovanovič: Zid — jezero, predstava SNG Ljubljana
Osmi dan Tv dnevnik 3
Sova: Alfred Hitchock vam predstavlja, ameriška nanizanka, 10/16, Max Headroom, ameriška nanizanka, 11/14
Video strani
EZEECmü
8.50 Video strani 9.00 Zgodbe iz školjke, 32. oddaja 9.30 Šolska TV — Človekovo telo, 4/12
10.00 Boj za obstanek: Dolina pod
morjem, 10/12 10.25 Nemščina, 21/26 10.55 Sedma steza, oddaja o športu 11.15 Osmi dan 12.00 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Nemščina, ponovitev 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Šolska TV, ponovitev 18.05 Lonček kuhaj: Jetrna pašteta 18.15 Pogledi: Znamenja na Slovenskem 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik
20.05 Nekoč v Lisboni, portugalska nanizanka, 1/4 21.00 Love me tender — Tribute
to: Elvis Presley,1. del 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 Sova — Dekameron, slovenska nanizanka, čb, 10/14, Max Headroom, ameriška nanizanka, 12/14 23.35 Video strani
TV SLOVENIJA 2 MTV SLOVENIJA 2
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Kavarna Slatina, zabavnoglasbena oddaja. 21.45 Ekološka bela krizantema, dokumentarna oddaja, 1/3. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
8.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Otroški spored. 10.00 Šolski spored (do 14.25), 14.30 Poročila, 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program Plus. 16.45 Poročila. 16.55 šolski spored, 18.25 Številke in črke. 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Tv drama 21.00 Zunanjepolitična oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Program Plus, nočni spored. 0.00 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Veliki Apač, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Horoskop, Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. serija. 21.00 Igra. stavek, zmaga, ameriški film, 1986 (Vanessa Redgrave). 22.45 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Pogled nazaj, angleški film, 1959 (Ciaire Bloom), 1.15 Traper John M. D., ponovitev.
6.00 V deželi Saurirjev, Yogi. 8.00 Za otroke. 9.30 Pim, Pam, nemški film o živalih. 11.00 Tednik. 12.35 Sledge Hammer. 13.00 Ultraman. 13.30 Ga-laktika, serija. 15.10 Ples. 16.15 Nebraska, ameriška komedija, 1965. 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Nekdo ga vedno lomi, nemško-avstrijska komedija, 1971. 21.50 Spiegel TV, 22.25 Prime Time. 22.45 Tutti Frutti. 23.45 Kriminalistične zgodbe. 0.35 Pulaski, serija. 1.20 Ultraman, serija.
8.00 Za otroke. 10.00 Magazin za deskarje. 10.30 Moto šport. 11.00 World Jet Ski Tour. 12.30 Boks. 13.30 Športno popoldne: Formula ena v Avstraliji, tenis, Paris Open, Jadranje. 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet. 22.00 Formula ena v Avstraliji. 0.00 Tenis.
SUPER CHANNEL
7.00 Mix 11.00 Euroshart 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica, magazin. 19.30 Video moda 20.00 Spin 21.00 Elvis, ameriški film.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano. 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.50 Cena moči. 15.40 Poročila. 15.55 Potnika v času. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila. 19.15 A-te-ma, serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Prijateljsko prepričevanje, ameriški film, 1956. 23.10 Poročila. 23.20 Kulturni magazin. 23.50 Playboy Late Night. 0.45 Wrestling. 1.20 Kapitan Power,
E!
nr
PRO 7
6.35 Peyton Place, Divje živali, Do konca sveta, Tom in Jerry, Charlie Chan, Bill Cosby, Patrolni čoln. 11.35 Genevieve, angleška komedija, 1953 (Dinah Sheridan). 13.15 Divje življenje, 14.10 Najdenček, ameriška komedija, 1939 (Ginger Rogers). 15.35 Vse vas bo vzel hudič, ameriški vestem, 1958 (George Montgomery). 16.45 Riptide. 17.50 Ko so dinozavri vladali na zemlji, angleški fantazijski film, 1970 (Victoria Vetri). 19.40 Bil! Cosby. 20.10 Srečanje z neznancem, ameriška komedija, 1987 (Kim Basinger, Bruce Willis). 22.05 Ceste San Francisca. 23.05 Madame, serija. 23.30 Vroče mačke, angleški film, 1966 (Richard Johnson, Elke Sommer).
6.00 Sky World Review. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax. 12.00 Umetnostno drsanje iz ZDA, 13.00 Eurobics. 13.30 Tenis, Pariz Open. 15.30 Formula ena v Avstraliji. 17.30 Nogomet. 19.30 Novice. 20.00 Dokumentarec. 21.00 Snukerji. 22.00 Boks. 23.00 Ameriški nogomet. 0.00 Novice. 0.30 Texas Aor Races.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak 9.00 Poročila 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Unesco. 21.00 Perspektive. 21.30 Fokus. 22.15 Unesco. 22.45 Perspektive.
PRO 7
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 16.40 Svet športa, oddaja HTV. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2, Koper. 19.00 Naša pesem. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Gradovi: Grajski gospodje, 9/13. 21.05 Umetniški večer: Ingmar Berg man, švedski dokumentarni film — do 22.50.
HTV 1
9.15 Poročila. 19.20 Tv koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program Plus 16.45 Poročila, 16.55 Šolski spored. 18.25 Številke in črke, kviz, 18.45 Znanost. 18.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Celovečerni film. 21.05 Kontaktni magazin. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23.00 Nočni spored program Plus. 0.10 Ooročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Igra. stavek, zmaga, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Ladja ljubezni. Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Prav dne ribe. 21.00 Londonska pošast, ameriška kriminalna komedija, 1987. 22.40 Poročila. 22.50 Spiegel TV. 23.20 V-zunajzemeljski.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva II.IOTv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgidba. 14.50 Cena slave. 15.40 Poročila. 15.55 Buck Rogers. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara. 18.45 Poročila. 19.15 Knjight Rider. 20.15 Grdi Američan, ameriški film, 1962. 22.20 Explosiv, politični magazin. 23.15 Poročila. 23.25 Sedmi križ, ameriški film, 1944.
Emnzm
6.00 Sky World. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Ritimična gimnastika. 10.30 Moto šport. 11.30 World Jet Ski Tour. 12.00 Boks, 13.00 Eurobics. 13.30 Tenis, London, Goran Ivaniše-vič, prenos. 17.30 Ameriški nogomet. 18.30 Deskanje. 19.00 Španski goli. 20.00 Tenis, London, prenos. 22.00 Wrestling, 23.00 Formula ena v Avstraliji. 0.00 Novice. 0.30 Tenis.
Ennsmna
6.00 Ljubezen, laži, Kimba, Potepuh, Perry Mason, Shiloh ranč, Bitje srca, Družinske vezi, Barney Miller, Hardcastle in McCormick. 12.25 Ko so dinozavri vladali Zemlji, angleški film. 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.40 Potepuh. 15.55 Richmond Hill. 16.45 Vicky, nova serijska komedija, 1985 (Tiffany Brissette). 17.10 Murphy Brown. 17.45 Velika dolina. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.10 Ponoči in v megli, angleški film. 1978 (Michael York, Jenny Agut-ter) 22.00 Kitajska plaža, 23.00 Nekdo mora verjeti, ameriški vestem, 1958 (John Dehner), 0.45 Kabaret in satira.
7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.10 Mix. 16.00 Hotline 17.00 In the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp, stari klipi. 20.00 Ultra šport: deskanje. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje.
PRO 7
5.55 Ljubezn, laži, Kimba, Tom in Jerry, Potepuh, Richmond Hill, Shiloh ranč, Velika dolina, Vicky, Murphy Brown. 11.30 Hardcastle in McCormick. 12.00 Ponoči in v megli, angleški film 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.30 Potepuh. 15.55 Tarzan. 16.45 Vicki. 17.45 Simon Templar (lan Ogil-vy). 18.40 Tom in Jerry, 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.10 Naročilo za umor, ameriška kriminalka, 1966 (John Gielgud) 21.50 Mannix. 22.50 Heavy Metal, ameriški risani film, 1981. 0.30 Kitajska plaža, 1.15 Nekdo mora verjeti, ameriški vestem.
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani 9.00 Živ žav
9.50 B. Miklavc — T. Stiglio: Moj premalo slavni stric, Drama TVS
10.50 Nekoč v Lizboni, portugalska
nadaljevanka, 1/4 11.45 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Atlantik, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/3 17.55 Po sledeh napredka 18.30 ZBIS: Japonska pravljica: Pahljača mladosti 18.45 Dan v Milanu 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Obraz proti
obrazu, ivedski film 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Rock kompas 23.10 Sova: Alf, ameriika nanizanka, 10/24, Max Head-room, ameriika nanizanka, 13/14, Zgodba o Hollywo-odu, angleika dokumentarna serija, 6/10 1.15 Video strani
GasmnuES
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.40 Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik, 2/10. 18.00 Po brezkončnosti sveta, potopisna reportaža, 1/4. 18.30 Mostovi. 19.00 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda 22.00 Svet poroča.
HTV 1
9.20 Poročila. 9.25 Tv koledar 9.35 Otroška oddaja. 10.00 Šolski spored (do 14.25). 14.30 Poročila. 14.35 Ponovitev nočnega sporeda program Plus. 16.45 Poročila. 16.55 Šolski spored. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Potopis 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Program Plus, nočni spored. 1.20 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 9.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Londonska pošast, angleški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Veter, Zdravje. 14.40 Ladja ljubezni, Naslednji, prosim. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod, serija. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Naše malo gledališče. 22.40 Poročila. 22.50 Formicula, ameriški znanstveno-fanta-stični film, 1954. 0.20 Mike Hammer, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.00 Dva. 11.10 Tv butik. 11.35 Tvegano! 12.05 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara, 426 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1112 nadaljevanje. 14.50 Cena slave. 15.40 Poročila. 15.55 Chips. 18.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Santa Barbara, ponovitev. 18.45 Poročila.19.10 Grad od Vrbskem jezeru, serija (Roy Black). 20.15 Gottschalk, osebni šov. 21.15 Delo na črno. 22.10 Stern TV. 22.45 Poročila. 22.55 Lump na visoki šoli, ameriški film, 1983. 0.40 Angel varuh, serija.
DUNAJSKI ABONMA Sobota, 24. nov. — nedelja 25. nov.
Giacomo Puccini: LA BOHEME
Obisk v dunajski državni operi
Možnost plačila v treh čekih Sobota, 1. dee.
Johann Strauss: NETOPIR,
opereta
Obisk v dunajski Volksoperi Sobota, 8. dee.
Koncert adventnih pesmi. Obisk v koncertni hiši Hugo Wolf v Lipnici. V tem velikem štajerskem adventnem prepevanju bosta sodelovala tudi Heidelinde Weiss in Alfred Böhm.
Sobota, 22. dee.
Andrew Lloyd Webber: FANTOM OPERE, musical Obisk v Raimund Theater na Dunaju
Prednost imajo abonenti dunajskega abonmaja. Zaradi velikega zanimanja prosimo, da pohitite s prijavami.
f	'razn	ik YS<	ih s	vetr	likov
ni »Di		in mi	X «1 rtvil	h«	'«C jljij
EUROSPORT
6.00 Sky World 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Darts, London. 10.30 Formula ena v Avstraliji. 12.30 Raft Racing. 13.00 Eurobics. 13.30 Tenis, London, prenos. 17.30 Konjeništvo. 18.30 Svetovni šport. 19.30 Novice. 20.00 Tenis, London, prenos. 22.00 Boks. 23.00 Nogomet. 0.00 Novice. 0.30 Golf, Benson Hedges Trophy, Valencia, Španija. 1.30 Tenis, London.
SUPER CHANNEL
7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.10 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Žrebanje. 20.30 Reportaže. 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.15 Reportaže. 22.45 Pogled v Azijo. 23.15 Ruska enajstica.
V	Dioklecijanovem času so kristjani kot pripadniki Cerkve verujoči v Boga dolgo živeli v ilegali. Zaradi prepovedi javnega delovanja, so kljub vsemu upali pokazati svojo pripadnost, tako da je število mučencev zelo narast-lo. Zaradi mučeniške smrti, jih je Cerkev proglašala za svetnike, toliko jih je bilo, da jih Cerkev ni mogla več poimensko imenovati. Vsi niso mogli dobiti svojega godov-nega dne, zato pa so dobili skupni praznik »Vsi sveti«.
V	9. stoletju je bil določen za ta praznik, 1. november, čisto iz praktičnih razlogov. Romarji, ki so v množicah romali v Rim, 13. maja, niso imeli dovolj hrane v tem letnem času, jesen pa je znana po obilnih sadovih. Sprva so tudi v vzhodni Cerkvi, že v 4. stoletju, praznovali praznik vseh svetih mučencev spomladi, v povezavi v Veliko nočjo.
Na ta dan se zlasti spominjamo vseh tistih izvoljenih, katerih svetosti nihče ni po-
znal in prepoznal. Spominjamo se, ne toliko tistih, ki se jih Cerkev posamično spominja v letu svetnikov, temveč vseh neimenovanih. Nedvomno bo nekoč jasno, da med vsemi razglašenimi svetniki obstaja množica takšnih, ki so po svetosti še neprimerno večji od tistih že razglašenih. Po vsebini je praznik vesel praznik, zato duhovnik obleče tudi. bel masni plašč; bela barva je barva veselja. To je godovni dan naših dragih, umrlih v Gospodu, tistih, ki že gledajo božjo slavo, obenem pa se spominjamo tistih, ki te slave še niso dosegli.
Spomin vseh vernih rajnih — 2. november
Že od nekdaj je Cerkev svojim rajnim izkazovala spoštovanje. Gre za spoštovanje telesu, ki je bilo posvečeno z zakramenti. Iz te spoštljivosti do rajnih se je polagoma razvilo češčenje mučencev in svetnikov. Češčenje svetnikov je nekako zakrilo versko spoštljivost do vsakega človeka, vendar do-
cela nikoli. Danes se svojih rajnih spominja, 1. novembra, vsa zahodna Evropa, tudi Slovenija in Hrvatska, medtem ko ostale jugoslovanske republike ne. Povsem naravno je, da smo užaloščeni ob smrti naših svojcev; smrt je kljub vsemu le smrt, pred katero se še narava zgrozi, čeprav kristjani verjamemo, da je ločitev od rajnih le začasna. Bolje je, da na človeški način prebolimo bolečino, kakor pa, da postanemo čustveno otopeli. Morda je ravno praznik »vseh rajnih« priložnost, ki zdravi tudi nas.
In ko bomo stali ob grobovih naših pokojnih, naj ne bo med nami tekmovalnega duha, jaz imam lepši šopek kri-zantem, moj soj luči sveč je bolj svetleč od tvojega, temveč tih spomin nanje, ki govori: »Tudi Ti prideš za menoj, morda že danes.« Kaj nam bo pomagalo takrat, šopek gotovo ne.
Anton Lovrec Topolšica
ZDRAVO!!!
Vse bolj se bližamo koncu letošnjega leta in to je čas, ko bo potrebno sestaviti razne glasbene lestvice, najbolj priljubljenih melodij v letu 1990. Zato vas že danes pozivam k sodelovanju: sodelujte tudi vi s svojimi predlogi in jih pošiljajte na naslov RADIO VELENJE-Glasbeni kotiček, Foitova 10, VELENJE. Letos bom izjemoma sestavil dve različni lestvici in sicer, prva bo lestvica klasične pop glasbe, druga pa lestvica house glasbe. Sicer pa vas bom o vsem tem podrobneje obveščal v oddajah naše lestvice, ki so na sporedu vsak ponedeljek.
Tako, sedaj pa skočimo še k današnjim novostim . . . YO .. . Ne boste verjeli pa je vendarle res. WHITNEY HOUSTON je po dolgih dveh letih izdala novo veliko ploščo, ki se imenuje I'm your baby tonight. Izšla pa je tudi prva istoimenska single plošča in če je album tako dober kot prva
uspešnica potem je to res krasna zadeva . .. YO .. . Januarja bo v Braziliji zanimiv festival, ki se
bo imenoval ROCK IN RIO, še bolj zanimiva pa je zasedba, ki bo nastopila na samem festivalu.
Ta je naslednja: GUNS'N'RO-SES, BILLY IDOL, INXS, GEORGE MICHAEL in A-HA. Ja, dobra godba se nam obeta upam pa da bo pripravljen kakšen TV prenos ali vsaj posnetek. Se strinjate!?? .. . YO . .. Skupina SOUL II SOUL je zavrnila govorice, ki pravijo, da bodo odnehali z nastopi v živo. Predstavnik skupine, ki je določen za stik z javnostjo je izjavil, da je skupina izčrpana po naporni svetovni turneji, da pa vendarle pripravljajo nekaj nastopov v živo tudi v naslednjem letu. Torej treba bo malo potrpeti pa jih morda vidimo celo pri nas . . . YO .. . M. C. HAMMER je izdal 55-minutni video »HAMMER TIME«, ki vsebuje poleg intervjujev tudi dobro glasbo .. . YO ... Za konec si preberite še nekaj novih malih plošč, ki jih boste prav gotovo kmalu zagledali na lestvicah: DAVE STEWART - SPIRITUAL COWBOYS/Love shi-nes/CLIF RICHARD/From a distance NEW KIDS ON THE BLOCK/Let's try it again/JON BON JOVI/Miracle/ itd ... To je za danes vse, bodite še naprej naši prijatelji in nas obiščite v DJ SERVICU/tel. 855-191/ LEP POZDRAV!!!
SOLL 11 SOLL
PRO 7
6.05 Ljubezen, laž. Kimba, Tom in Jerry, Potepuh, Tarzan, Shiloh ranč, Simon Templar. Vicky, Alice. 11.40 Hardcastle in McCormick. 12.30 Naročilo za umor, ameriška kriminalka. 14.00 Shiloh ranč. 15.10 Kimba. 15.30 Potepuh, serija. 15.55 Naša hiša. 16.45 Vicki. 17.10 Harryjeve sodbe. 17.45 Kimba, beli lev. 18.40 Tom in Jerry. 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.10 Novi moški, ki ljubi ženske, španska komedija, 1987 (Antonio Resine). 22.00 FBI. 23.00 Banditi z Rio Grande, nemški vestem, 1965 (Harald Leipnitz). 0.35 Mannix. 1.25 Heavy Metal.
(ß (0 ü
(0 (D C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ CAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 9,00 din, mesečna naročnina 46,00 din, trimesečna naročnina 99^00 din, polletna naročnina 199,00 din, trimesečna naročnina za tujino 170,00 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482."
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 2. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 4. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali takšna vaša vprašanja na katera sami niste uspeli dobiti odgovorov — telefon 855 963) ; 12.30 Konec opoldanskega javljanja: 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 5. NOVEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 7. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Nasveti vrti-čkarjem.
I 1 K 1 t I N I O 1 I m
OBČINA VELENJE
REDNI KINO VELENJE
Petek, 2. 11. ob 18. in 20. uri KRI NI VODA - amer., kriminalka. V gl. vi.: Jeffrey Fahey Petek, 2. 11. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 3., 4. U. ob 18. in 20. uri JEKLENE MAGNOLIJE — ameriška melodrama. V gl. vi.: Sally Fields
Julia Roberts (PRETTY WOMANI
Ponedeljek, 5. 11. ob 18. uri DINAMITSKI FANTJE - hongkonški kung fu. V gl. vi.: Lo Lieh
Torek, 6. 11. ob 18. in 20. uri ŠTUDENTKA — francoski, mlad. ljubez. komedija. V gl. vi.: Sophie Marceau. Tretje nadaljevanje filmov ČAS PRVE LJUBEZNI in PO PRVI LJUBEZNI!
Sreda, 7. 11. ob 18. in 20. uri
DOBRO JUTRO VIETNAM - ameriški, drama. V gl. vi.: Robin Williams (DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV)
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 5. 11. ,MALI FILMSKI MARATON
ob 16. uri MIŠEK - VELIKI DETEKTIV - amer. risanka (80 minut)
ob 18. uri ŠTUDENTKA — francoski, mlad. ljubez. komedija. V gl. vi.: Sophie Marceau
Študentka je nadaljevanje zelo priljubljenih filmov ČAS PRVE LJUBEZNI in PO PRVI LJUBEZNI. V tretjem filmu je mala Vicky Ž6 študentkci
ob 20. uri VIHARNI VRH (WUTHERING HEIGTS) - amer. melodrama. Režija: William Wyler
Vlogi: Laurence Olivier, Merle Oberon ZA ABONMA IN IZVEN (CIKLUS KINOTEKE) Romantična zgodba o tragični ljubezni! Film je črno-bel in traja 96 minut!
Film je črno-bel in traja 96 minut!
ob 22. uri DOBRO JUTRO VIETNAM (GOOD MORNING VIETNAM) — amer. drama. Režija: Barry Levinson (DEŽEVNI ČLOVEK) Vlogi: Robin Williams (Društvo mrtvih pesnikov) Forest Whi-taker
V Saigonu leta 65 radio voditelj vodi jutranji program za ameriške vojake, emitira pa rock glasbo z zelo modernimi najavami kar navduši vojake, razbesni pa vodilne.
OTROCI, NAMESTO V NEDELJO SI LAHKO MATINEJO OGLEDATE V PONEDELJEK ob 16. URI!
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Petek, 2. 11. ob 22. uri Nedelja, 4. 11. ob 22. uri
DEISY OSVAJA DALLAS - ameriški, trda erotika. Sobota, 3. 11. ob 22. uri Ponedeljek, 5. 11. ob 20. uri
SKRIVNOSTNI DNEVNIK SILVIE BENEDICT - amer. trda erotika. (VIDEO) KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 4. 11. ob 18. uri
DOBRO JUTRO VIETNAM — ameriška drama. Ponedeljek, 5. 11. ob 18. uri JEKLENE MAGNOLIJE — ameriški, drama. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 2. 11. ob 20. uri DOBRO JUTRO VIETNAM - ameriški. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
OBČINA MOZIRJE
KINO »DOM« MOZIRJE
1. II. 90. — MILAGRO, ameriška drama 3. in 4. 11. 90 - CARSTVO SONCA, ameriška komedija 8. 11. 90. - SVILA, SATEN, SEKS, ameriški erotični 31. 10. 90. - NITI VIDI, NITI SLIŠI, ameriška kriminalka 3. in 4. 11. 90. 007 DIH SMRTI, ameriški pustolovski 7. 11. 90. - DETEKTIV IN DAMA, ameriška grozljivka KINO »LJUBNO«
3. in 4. II. 90. - ALIENS OSMI POTNIK, ameriški znanstvenofantastični
JTUtiL
Tel. št.: 853 451 __855 45CL
ars
NOVO TROINPOLSOBNO STANOVANJE, v Mariboru, zamenjam za podobno v Velenju. © 850-686.
PEČ FERROTERM, staro leto dni in Golf, letnik 1982 za rezervne dele, termoakumulacijsko peč in kiperbusch, prodam. © 882-789.
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIM šiviljo. Sonja Bezo-všek, Gornji grad 38.
ZASTAVA 750 SC, letnik 1979, registrirana do 6/91, prodam za 7500 din. © 850-842..
IZREDNO UGODNO PRODAM LES ZA DRVA.
© 856-828.
SKORAJ NOVO ŽENSKO KONFEKCIJO, št. 38-42 (zimski plašč — vijolični, krila, bluze kostimi), zelo ugodno prodam. © 856-779 popoldan.
ZAMENJAM GARSONJERO V VELENJU na lepi sončni legi z balkonom za večje stanovanje. Šifra »Zamenjava garsonjere«.
ŠKODO 100, prodam za rezervne dele. © 831-290. AVTO 126 P, letnik 1988,' prodam. © 882-785.
126 P, letnik 1988, prodam. © 882-785.
PETROL
TOE CELJE
obvešča, da bo na bencinskem servisu na Celjski cesti v Velenju začasno prekinjeno poslovanje zaradi nujnih sanacijskih in obnovitvenih del, in sicer od 5. do predvidoma 18. novembra.
Cenjene stranke prosijo za razumevanje!
ZASTAVA 101 GTL, letnik 1983, prodam. Ogled mogoč vsak dan od 16. ure dalje na naslovu Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41.
ZASTAVA 128, skala 55, december 1988, garažiran, prodam za 8.800 DEM ali protivrednost. © 858-457.

Zasebna trgovina »PRIMA«
Partizanska 65, Velenje
(Pesje)
Tel.: 857-319
ŠIROKA PONUDBA:
0 uvoženega in domačega metrskega blaga 0 domače in uvožene volne 0 modnih dodatkov. . .
UGODNOSTI OB VEČJIH NAKUPIH!
Priporoča se PRIMA!
PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorica—Gorenje. Zdenka Jukič, Efenkova 61, Velenje.
ŠIVALNI STROJ BATA v omarici, prodam. © 855-534.
GORENJSKI BARVNI TV, prodam za 250 DEM in novo klubsko mizo s temnim steklom 55 x 110 cm za 1.000 din. © 856-769.
LOKAL NA KARDELJEVEM TRGU, 60 m2 do III. faze, prodam. © 855-829 od 7. do 8. ure.
KIOSK PRI MOSTU (pommes-frites), prodam. © 855-829, od 7. do 8. ure.
GRADBENO PARCELO V PI-REŠICI 2100 m2, prodam. V račun vzamem manjši avto. © 851-548.
ZAMENJAM GARSONJERO V ŠALEKU, za večje stanovanje. © 852-651 od 16. do 21. ure.
TELICO BREJO, simentalko, prodam. Alojz Friškovec, Škale 30, Velenje.
GLASBENI STOLP, na daljinsko, nov, ugodno prodam. © 851-560.
JUGO GV 55, letnik 1989/2, ugodno prodam. © 856-254 po 16. uri.
LADA 1300 Caravan letnik februar 1988, prodam. Čas, Jenkova 17, Velenje, ©dopoldan 854-881, popoldne 858-015 od sobote dalje.
VW 1300, letnik 1971, registriran do oktobra 1991, obnovljen, prodam. © 857-913.
KUPIM 30 kom rabljenih salo-nitk. © 882-836.
MLADA TRIČLANSKA DRUŽINA išče v najem stanovanje ali privat sobo v Velenju ali okolici. © 855-657.
Gisiro £
SPALNICO UGODNO DAM. © 856-042.
PRO-
AVTO SPAČEK, letnik 1977, v voznem stanju, registriran do 3/91, prodam. © 857-194.
IŠČEM SOBO © 858-056.
NATAKARICO ALI NATAKARJA ZAPOSLIM. Stojan Markelj, Spodnja Rečica 63, ©063-831.823.
POTOPNO ČRPALKO, nerabljeno, priklop za Samaro, moško kolo Sprint in Tomos avto-matic, ugodno prodam. © 851-299.
PARCELO,	VELIKOSTI
1600 m2, z zgrajeno delavnico 12 x 9 x 3,7 m, prodam. Elektrika in voda do objekta. © 854-970
ZASTAVO scala 55, staro 6 mesecev, prodam. © 063-831-712, po 15. uri.
TAM STANDARD 40.000 ccal, letnik 1985, prodam. © 882-216, vsak dan.
AVTO 126 P, letnik 1982, v celoti ali po delih prodam. Topolšica 199 A.

PODJETNIKI, TRGOVCI IN TISTI, KI RAZMIŠLJATE O ZASEBNEM PODJETJU
Kaj morate vedeti o finančno materialnem poslovanju zasebnega podjetja in trgovine
boste izvedeli na seminarju, ki ga organizira podjetje Instor iz Velenja
Seminar bo potekal,
v petek, 16. 11. 1990, od 16.00 do 21.00 ure in soboto, 17. 11. 1990, od 8.00 do 13.00 ure na Delavski univerzi v Velenju
TEME:
—	vodenje poslovnih knjig
—	finančno poslovanje
—	prometni davek
—	materialno poslovanje
—	uporaba osebnega računalnika v poslovanju
—	primerjava med poslovanjem v podjetju in obrtjo
Teme bodo posredovali strokovnjaki iz prakse in Službe družbenega knjigovodstva. Obravnavani bodo praktični primeri poslovanja, aktualni predpisi, udeleženci pa bodo prejeli tudi pismeno gradivo. Udeležnina za seminar znaša 900,00 din. Pismene prijave pošljite na naslov: Instor, d.o.o., Efenkova 61, Velenje, udeležnino pa vplačajte na račun št. 52800-601-22363 ter na seminarju predložite potrjeni izvod plačilnega naloga. Število udeležencev je omejeno na 35 oseb, v primeru večjega interesa bo seminar ponovljen teden kasneje.
Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš...
ZA.HVALA
V žalostnem jesenskem dnevu smo se ob velikem spremstvu sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, znancev in vseh, ki ste ga imeli radi, poslovili od našega dragega
Ivana Stergar ja
iz Gaberk pri Šoštanju
Vsi, ki ste ob slovesu s svojo prisotnostjo, darovanim cvetjem ter svečami in čutnimi poslovilnimi govori počastili njegov spomin, ste pripomogli, da smo najhujše trenutke lažje prestali. Vsem, prav vsem, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI!
«namo
Namin kotiček
TA TEDEN ZA VAS V NAMI: Na oddelku posode:
Češki krožniki porcelan garnitura	673,80 din
V tekstilnem diskontu:
—	otroške majice, dolg rokav
od 10. do 16. leta samo 44,20 din
—	srajce flanela od 157,50 do 222,70 din
Na oddelku športa:
—	trenirke s kapuco	520,60 din
—	trenirke poliamid	808,30 din
—	trenirke otroške poliamid	696,00 din
NOVO! NOVO! Smučarski čevlji SALOMON
(uvoz Francija) od 1.038,70 din dalje
Na oddelku nogavic:
—	ženske in otroške kratke nogavice —
bombaž le	11,40 din
—	ženske hulahopke	14,90 din
—	ženske bombažne hlačne nogavice
v modnih barvah	125,00 din
Na oddelku kozmetike:
—	kompleti senc za ličenje od
—	uvožene šminke
—	uvoženi laki za nohte
—	okrasne broške in rože
137,40 do 206,00 din 21,30 din 26,30 din od 42,70 do 78,60 din
Na oddelku moške konfekcije:
—	srajce uvožene iz Anglije 308,00 din do 364,00 din
—	moške spodnje hlače (uvoz Turčija)
3 kom le	106,80 din
—	lepa izbira moških usnjenih jaken
Na oddelku ženske konfekcije:
—	hlače za bodoče mamice od 674,80 do 809.80 din Ponovno ste vabljeni k nakupu nove pošiljke ekskluzivne kolekcije LEONA!
FOTOKOPIRAMO
Naš čas,
»	Foitova 10
4 tIhna
JAKOPEC JOŽE, Velenje, Kosovelova 16, tel.: 063/855-075
DAIHATSU
JAPONSKA
FEROZO EL-LL. BENZIN
JPY cca 1.506,500,—
CHARADE G101 LS
TURBO DIESEL JPY 1.038.700 -
APLAVZ X BENCIN
JPY 1.215.000,— k ceni je treba prišteti še ca. 90 c SERVIS V HIŠI
CHARADE G 100 TS
BENCIN JPY 835.000 — dajatev
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, tam zopet skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so lepi in bridki spomini. . .
V SPOMIN
Boleč je spomin na 29. 10. 1987, ko je prezgodaj ugasnilo tvoje premlado življenje, polno upov in nad
• V
Saša Verbič
Vedno bolj trpko je spoznanje, da se nikoli več ne boš vrnila v naš dom. Ni več tvojega vedrega smeha, ostaja samo žalost in neminljiva bolečina. Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in
prižigate svečke.
Žalujoči: mami, ati in sestra Vera z družino.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete
Frančiške Čvan
iz Rečice ob Paki
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Marjanu Brunšku za vso pomoč, č. gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste darovali za spominske maše.
Žalujoči: sestra Mici Jelen in nečakinja Marjana z družino
Osnovnošolci pri velenjskem županu
Poskrbimo za varno pot v šolo in domov
Petkov sprejem, ki ga je za učence osnovnih šol Velenja in Šoštanja (predstavnikov iz Šmartnega ob Paki in z OŠ 14. divizije ni bilo), je bil načrtovan že v tednu prometne varnosti v velenjski občini, vendar je bil zaradi objektivnih razlogov preložen. Ob osnovnošolcih in njihovih mentorjih sta se sprejema udeležila še sekretar sekretariata za družbene de-javnsoti Slavko Hozjan in član SPV Jože Miklavc. Učenci so predsedniku skupščine Pankracu Se-mečniku podrobno opisali »varno pot v šolo in domov«, predvsem seveda koliko in kakšnih pasti jih čaka na tej poti.
Nekateri učenci so cestno problematiko opisali zares temeljito in celo izdelali prometne karte in makete. Poglejmo po šolah. OŠ Antona Aškerca: izdelali so prometno-var-nostni načrt šole, opisali med drugim črne točke na poti v šolo, opisali varno pot, vzgojo in varnost učencev, obveščanje staršev o prometni varnosti in njihovo vzgojno funkcijo, povezovanje s postajo milice in podobno; OŠ Mihe
Pintarja-Toleda: naredili so preglednik nevarnih mest na vseh cestah po katerih hodijo v šolo in domov. Največkrat so omenili preveliko hitrost vožnje, nepreglednost, prostor pred šolo je nezavarovan, ni pločnika, živa meja preprečuje preglednost; OŠ Karla Destovni-ka-Kajuha: nevaren prehod čez železniško progo, nevarna hoja ob progi, med šolo in cesto je le majhna ograja, nevarne opuščene stopnice, ki vodijo do ceste, nujno bi na
cesti potrebovali svetlobni znak, ki bi voznike opozarjal na bližino šole; OŠ Gustava Šiliha: za Vodnikovo cesto predlagajo zaporo, razen za dostavo, najbolj otroke ogrožajo vozniki, ki vozijo do CSS, saj ta cesta tudi ni razsvetljena; v Kavčah ni avtobusnega postajališča, zato so otroci kar na cesti; na promenadi mimo zdravstvenega doma ne bi smeli voziti motoristi; pri nekaterih blokih (Standard) ni igrišča, zato se otroci igrajo na parkirnem prostoru;
v Paki je nujna ureditev prehoda za pešce od avtobusne postaje do šole; za Tomšičevo in Jenkovo cesto predlagajo semafor; po vsem Velenju je premalo kolesarskih stez; OŠ Bratov Mravljakov: pri Živkoviču ni prehoda za pešce, ponekod ni pločnikov, predlagajo prepoved prometa za avtobuse in tovornjak'e na ulici Vrnjačke Banje, spremembo dvosmernega prometa na isti ulici v enosmernega, postavitev znaka »šola — otroci na cesti«.
Še in še bi lahko naštevali predloge za izboljšanje varnosti in odpravo cestnih pasti, ki so jih učenci v petek posredovali županu. Ta jim je obljubil, da bo to problematiko prenesel naprej na ustrezne dejavnike in službe. Vsi skupaj si lahko želimo le, da bi se vsaj nekaj od naštetega res uresničilo, saj gre za naše otroke. Na sprejemu smo žal pogrešali odgovorne za ureditev prometa v občini Velenje, saj bi bili prav ti najbolj poklicani, da bi prisluhnili mladim.
B. Mugerle
Turistično društvo Šmartno ob Paki
Stari običaji
Člani letos ustanovljenega turističnega društva iz Šmartnega ob Paki so v okviren delovni program za letos zapisali med drugim ohranjanje starih običajev in navad. Med slednje gotovo sodijo šege ob spreminjanju mošta v vino — za Martinovo.
Pod pokroviteljstvom Vina iz Šmartnega ob Paki, turistične agencije Dober dan iz Šempetra in kulturnega centra bodo tako prihodnji petek, soboto in nedeljo prvič obeležili
ta dogodek na nekoliko drugačen način. Iz pestrega programa, ki ga pripravljajo za to priložnost, naj omenimo morda le strokovno posvetovanje o vinu v petek, 9. novembra, sejem domače obrti dan kasneje, nastope znanih kulturnikov in pevcev zabavne glasbe, odprta vrata Vina Šmartno, izbor miss Martina, praznovanje pa bodo sklenili v nedeljo, in sicer s koncertom Ljubljanskega okteta v tamkajšnji cerkvi.
T. P.
Vrbovec v novi podobi
Ob žalostnem dejstvu, da nazarskega Gozdnega gospodarstva praktično ni več, je vsaj za oči prijeten pogled na obnovljen grad Vrbovec, v katerem imajo gozdarji sedež. Zelo lepa je nova zunanjost, še lepše obnovljeno grajsko dvorišče. Vsa dela sicer še niso sklenjena, v sedanjih razmerah pa bi vendarle kazalo razmišljati kako vso to lepoto najpametneje izkoristiti, da ne bo škoda še večja.	(foto: jp)
MILIČNIKI SO ZAPISALI
zalotili so ga
V Erini Tržnici si je 27. oktobra okoli 13. ure nabral B. M. za okoli 300 din prehrambenih izdelkov, ki jih je skušal odnesti mimo blagajne. Ni mu uspelo.
vozil brez vozniškega
Velenjski miličniki so 27. oktobra na Stantetovi v Velenju ustavili voznika Jožeta J. Vozil je pod vplivom alkohola in odvzeli so mu vozniško dovoljenje. V isti noči pa so še enkrat naleteli nanj — prepovedi vožnje ni upošteval, zato so ga odpeljali s seboj na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztrez-nitve.
dve leti odnašal material
Delavcem Postaje milice Velenje je uspelo pred dnevi odkriti D. C. ki je osumljen, da je dve leti odnašal različen material in rezervne dele iz šoštanjskih termoelektrarn. Po sedaj zbranih podatkih naj bi oškodoval TEŠ za več kot 6 tisoč dinarjev.
vse več izdaj nekritih čekov
Izdaja čeka brez kritja je kaznivo dejanje. Velenjski miličniki dobivajo vse več tovrstnih prijav, ki jih seveda odstopajo javnemu tožilcu.
uprl se je miličnikom
Vinko B. je prišel 24. oktobra nekaj po 20. uri v stanovanje svoje bivše žene Sunčice B. kamor je vstopil brez njenega dovoljenja. Ta je skupaj z otrokom zbežala in se vrnila v spremstvu miličnika. Vendar pa Vinko ni upošteval miličniko-ve zahteve, da zapusti stanovanje, zagrozil je, da se bo zabodel, kasneje pa se je zaletel v stekleno šipo in se hudo porezal. Napadel je tudi miličnika, tako da je moral ta zaprositi za dodatno pomoč. Okrepljena ekipa ga je vendarle umirila, a ga morala odpeljati k zdravniku.
nekdo iztočil nafto
Preko sobote in nedelje je doslej še neznani storilec iztočil okoli 250 litrov nafte iz buldožerja APS parkiranega v Družmirju.
več vlomov v stanovanja
Na našem območju se je kot kaže pojavila organizirana skupina, ki vlamlja v stanovanja. Več vlomov so zabeležili zadnje dni na žalskem, mozirskem in velenjskem področju. Med drugim je nekdo med 10. in 12. uro 25. oktobra odnesel Mirani! Š. večjo vsoto denarja. Gotovina pa je izginila tudi iz stanovanj Jožeta K. in Nade H. Njej so nepridipravi odnesli tudi videore-korder.
zaletel se je v drog
Na Koroški cesti v Šoštanju se je 27. oktobra malo pred 22. uro zaletel v drog obcestne svetilke petindvajsetletni Jože Stropnik. Pri tem se je lažje telesno poškodoval njegov sopotnik Silvo Vačun.
kršili so javni red in mir
Miličniki morajo vse pogosteje posredovati v mnogih gostinskih lokalih, ko gostje popijejo preveč, potem pa so pretirano dobre volje in postanejo nezaželeni.
Sadik K. je prišel 21. oktobra ob 17. uri v bife Tinka že v »rožcah« in natakarica mu alkohola ni postregla. Pa se ji je hotel maščevati, kar je dosegel je razbil. Pomirili pa so ga šele miličniki. 24. oktobra so morali miličniki v bife Dren v Skale. Mirko M. je bil hudo poškodovan, pretepla pa naj bi ga Miran Z. ter Drago in Peter V.
28. oktobra sta se stepla pred gostilno Malus v Šmartnem ob Paki okoli 19. ure Refki A. in Zoran P. Tudi tu ni šlo brez posredovanja miličnikov. Malo kasneje so morali še v Šentilj, kjer sta se v gostilni Pirh pretepala Štefan N. in Stnako T.
Sodniku za prekrške so miličniki napisali tudi prijavo zoper Karla L., ki je kršil javni red in mir v KSC v Velenju in natakarico Biserko P. Predolgo mu je stregla alkohol.
s kolesom pred avto
Osemletni Jure Zaje se je vozil 22. oktobra malo po 14. uri s kolesom po Kajuhovi cesti v Velenju. Ko je pripeljal v križišče v bližini Kajuhove 6, ni ustavil in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila triintridesetletnemu Vojku Arliču. Ta je močno zavrl, a otroka vseeno zbil po cestišču. Lažje telesno se je poškodoval.
Krajevna skupnost Gorenje
Voda do gospodinjstev prihodnjo pomlad
Želja in potreba po zdravi in pitni vodi je bila za krajane dela Skornega, ki sodi pod krajevno skupnost Gorenje, preveč močna in pravzaprav ni dopuščala omahovanja glasovati na letošnjem referendumu za ali proti, se lotiti obsežne naložbe v ne-rožnatih časih ali ne. Vgriznili so v kislo jabolko, saj so bile težave z oskrbo v preteklih letih, sploh pa v tem, preveč prisotne. Če bo vse po sreči, bo spomladi prihodnje leto tudi v 43 gospodinjstvih Skornega do vodovodnih pip pritekla pitna voda.
Akcija je stekla tako kot se za takšne »priložnosti« spodobi. S 14 tisoč dinarji, kolikor so jih prispevala gospodinjstva, s skromno pomočjo krajevne skupnosti so nakupili potreben material, položili cevi do prvega črpališča, pripravili vse potrebno za izgradnjo zbiralnikov. Preostala dela bodo opravili takoj ko bodo lahko.
Naložba je po predračunu vredna milijardo 300 tisoč dinarjev. Vire prihodka so razdelili takole: nekaj krajevne skupnosti, sredstva samoprispevka, občinski sklad za komunalno dejavnost, levji delež pa bodo nosila gospodinjstva. 25 tisoč dinarjev bo moralo primakniti vsako, pa še 150 udarniških ur bo vsak uporabnik moral opraviti. »Trasa je dokaj zahtevna. Še bolj bi bila, če bi vodo do pip v gospodinjstvih »pripeljali« iz Florjana tako kot smo prvotno načrtovali. Tako pa se bodo naša gospodinjstva sedaj priključila na vodovod Šmartno ob Paki —Paška vas—Go-
renje,« poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje Franc Štefančič.
Zalogaj ob zvrhani meri dobre volje in slogi ne bo prehud in vsi napori, ki jih bo zahtevala ta izgradnja v gorenjskem delu Skornega, bodo pomladi prihodnje leto gotovo pozabljeni.
Krajevna skupnost Gorenje bo od takrat dalje v občini le ena tistih, ki se bo lahko ponašala z rešenimi vprašanji glede oskrbe z zdravo pitno vodo. Med nerešenimi potrebami pa ostajajo še nekatere referendumske naloge. V tem trenutku je ob vodovodu aktualna razširitev telefonskega omrežja. Tako kot v krajevnih skupnostih Letuš in Šmartno ob Paki so tudi tu krajani za to pridobitev že zbrali nekaj denarja. Obsežnejših del se bodo lotili v začetku leta 1991. V teh dneh pa naj bi se izrekli še o eni zadevi — o izgradnji plinovoda.
T. P.
Gorenje
Obisk delegacije RTV Sichuan
Med večdnevnim obiskom v Sloveniji se je delegacija Radiotelevizije Sichuan, ene od kitajskih provinc, mudila tudi v Gorenju.
Gostje, ki jih je vodil Lui Zigui, predsednik RTV Sichuan, so si ogledali proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah in proizvodnjo pralnih strojev v Velenju, obiskali pa so tudi raz-stavnoprodajna centra Gorenje Commerce v Nazarjih in Velenju. Predstavniki Gorenje MGA Nazarje in Gorenja Gospodinjski aparati Velenje so gostom predstavili obe podjetji, pri čemer so posebej poudarili njihovo vključenost v mednarodno blagovno menjavo. Delegacijo RTV Sichuan je med obiskom v Gorenju pozdravil tudi podpredsednik poslovodnega
odbora koncema Andrej Kr-žič.
Omeniti velja, da je začelo Gorenje sodelovanje s Kitajsko na gospodarskem področju leta 1982. Leto dni zatem je bila podpisana pogodba o postavitvi tovarne hladilnikov v Nanxiju, leta 1985 pa je tovarna že začela obratovati. Istega leta je Gorenje pripravilo v Chengduju razstavo »GORENJE BUSINESS DAYS«, sicer pa ima ob leta 1988 naprej ta velenjski koncern v Chengduju stalno razstavo, ki jo je pripravilo s sodelovanjem s kor-poracijo Xinguang. In še to: vrednost skupne blagovne menjave Gorenja s kitajskimi partnerji presega 10 milijonov dolarjev.
(an)
»Prenovljeno« Mozirje
Središče Mozirja dobiva novo podobo. Pospešeno obnavljajo zunanjost lepih starih stavb, vse več je najrazličnejših oblik trgovske in drugačneponudbe, spreminja pa se tudi bližnja okolica trga. To seveda velja za gradnjo obvoznice^ki na eni in drugi strani Mozirja spreminja njegovo podobo. Se zlasti z nazarske strani kjer pospešeno gradijo mostove in druge spremljajoče objekte ter urejajo okolico. Pravijo, da bo obvoznica v celoti nared pomladi, sicer pa bodo promet nanjo preusmerili še letos.
(foto: jp)
Učenci so županu zelo nazorno prikazali težave na cesti