Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 86 Uvod Mamografija je metoda izbora za zgodnje odkriva- nje raka dojke, zato je treba imeti v mamogafskem timu strokovno izobraženo osebje. Vse klinično osebje, ki dela v presejalnem programu, mora ime- ti osnovno znanje o načelih presejanja, diagnosti- ke in zdravljenja raka dojke. Udeležiti se mora iz- obraževanja, ki ima tako akademske kot klinične vsebine v priznanem izobraževalnem centru. Ker sta pomembna multidisciplinarni pristop in komu- nikacija med strokovnjaki različnih strok, mora biti tudi izobraževanje multidisciplinarno (1). Nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev pri presejanju v programu DORA Veronika Kutnar Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, Ljubljana Povzetek Mamografija je metoda izbora za zgodnje odkrivanje raka dojke, zato je treba imeti v mamograf- skem timu strokovno izobražen kader. Za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik v programu DORA se 1- do 2-krat na leto oceni mamograme vseh diplomiranih radioloških inženirjev (DRI), ki delajo v tem programu, pri tem pa mora vsak doseči vsaj 75 % slik prve stopnje in največ 3 % slik tretje stopnje. Vsi ocenjeni mamogrami so v letnem statističnem pregledu izbrani naključno. Poznamo več meril za ocenjevanje slik. V Sloveniji imamo obrazec ocenjevanja, ki je kombinacija meril PGMI (Anglija) in Dokustufen (Nemčija) ter naših večletnih izkušenj. S sprotnim izobraževanjem in rednim nadziranjem kakovosti dela diplomiranih radioloških inženir- jev je mogoče zagotoviti kakovost mamografskih slik, s tem pa tudi boljšo obravnavo preiskovank. Ključne besede: mamografija, merila ocenjevanja mamogramov, nadzor kakovosti, PGMI, DORA Slika 1. Odličen CC posnetek. Pravilni položaj dojke (pozicioniranje) na obeh standardnih posnetkih (projekcijah), od zgoraj navzdol in poševno polstranski, omogoča največji možen pregled tkiva dojke in najboljše odkrivanje raka dojke (2). Za doseganje visokokakovostnih mamogramov se 1- do 2-krat letno izvaja nadzor kakovosti mamografskih slik. Vsak diplomirani radi- ološki inženir (DRI), ki dela v programu DORA, mora doseči vsaj 75 % slik prve stopnje in največ 3 % slik tretje stopnje. Oceni se 30 sklopov mamogramov (1 sklop mamogramov vsebuje 4 mamografske slike oz. 4 mamograme) za enega DRI, vsi ocenjeni mamogrami pa so v letnem statističnem pregledu Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 87 naključno izbrani. Standardna mamografija je se- stavljena iz štirih mamogramov, in sicer: • dva mamograma od zgoraj navzdol (cranio-ca- udalno oz. CC-projekciji) in • dva poševna polstranska mamograma (medio- lateral oblique oz. MLO-projekciji). Merila, ki jih morajo izpolnjevati DRI Pomembno je, da je na mamografski sliki vidna cela dojka oz. čim več tkiva dojke. Nadzor kakovosti mamografskih slik temelji na evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik in na- ših izkušenj. Za zagotavljanje kakovosti mamografskih slik v programu DORA 1- do 2-krat letno ocenjujemo mamograme vseh DRI, ki delajo v tem programu.. Vsi ocenjeni mamogrami so v letnem statističnem pregledu naključno izbrani. Pri DRI, ki se uvajajo, oziroma pri DRI, ki so dlje časa odsotni (npr.: poro- dniške, bolniške), se ocenjujejo vsi mamogrami v določenem časovnem obdobju. S takim načinom dela sproti odkrivamo značilne napake pri pozicio- niranju in jih lahko sproti odpravljamo. Zato je po- membno, da mamograme ocenjujemo sproti, vsaj enkrat tedensko (3). Merila za ocenjevanje mamografskih slik Poznamo več meril za ocenjevanje slik, najbolj zna- ni pa so: • PGMI (Perfect, Good, Moderate, Inadequate): uporaba v Angliji, • EAR (Exelent, Acceptable, Repeat): uporaba v Av- straliji, • Dokustufen 1, 2, 3 (Stopnje 1, 2, 3): uporaba v Nemčiji. V Sloveniji imamo svoj sistem za ocenjevanje, ki združuje merila PGMI in Dokustufen. Dopolnili smo ga z nekaj dodatnimi merili, ki smo jih določili iz na- ših večletnih izkušenj saj v omenjenih merilih niso dovolj natančno opredeljena. Tako kot se tehnika pozicioniranja izboljšuje, se izpopolnjujejo in do- polnjujejo tudi merila. Stopnja 1 pomeni odlične (P – perfect) in dobre (G – good) slike. Odlične slike so vse tiste, ki so brez napak, slika je simetrična in dojka je na njih v celoti prikazana (Slika 1). Dobre slike so vse tiste, ki imajo manjše napake (npr. manjše gube, ki ne zakrivajo diagnostično pomembnih delov dojke, manjša asimetrija slik…) oziroma manjka manjši del dojke (npr. medialni ali lateralni). Stopnja 2 pomeni zmerne (M – moderate) slike. To so vse tiste slike, ki imajo večje napake – npr.: izrazi- te kožne gube, bradavica ni v profilu, večja asimetri- ja (1–4 cm), inframamarna guba (IMF) ni razpeta itd. Stopnja 3 pomeni neustrezne oziroma pomanj- kljive (I – inadequate) slike. To so vse tiste slike, ki niso zadostne za dobro diagnozo. Značilne napake so: večji del medialnega ali lateralnega parenhima manjka, nezadostna dolžina prsne mišice, prsna mišica pri MLO-projekciji je le robno prikazana, sla- ba kompresija, izrazite kožne gube globoko v pa- renhimu itd. (Slika 2). Iz ocenjevanja mamogramov v programu DORA so izključeni (oziroma se jih označi pod anatomi- jo) vsi mamogrami preiskovanke, pri katerih zaradi anatomskih vzrokov ni možno narediti slike prve ali druge stopnje in je to vpisano v anamnestični obrazec DORA (invalidski vozički, bolezni, poškod- be, anatomija dojke/prsnega koša). Potek ocenjevanja vseh DRI v programu DORA Pri nadzoru kakovosti dela vseh zaposlenih DRI v programu DORA naključno izberemo 30 sklopov mamogramov oz. manj v primeru bolniške/poro- dniške odsotnosti. Ne ocenjujejo se tisti sklopi, pri kateri so zapisani objektivni tehtni razlogi za slabšo sliko (npr. poškodba rame, bolečine v hrbtenici, sla- bo pokretna – bergle, vozički...). Skupna povprečna ocena pozicioniranja mora biti nad 75 % slik prve stopnje. Po naših izkušnjah smo dodali pogoj, da mora vsak DRI imeti nad 75 % tudi vsako projekcijo Slika 2. Primer 3. stopnje – robno prikazana prsna mišica. 4 Slika 2. Primer 3. stopnje – robno prikazana prsna mišica. Iz ocenjevanja mamogramov v programu DORA so izključeni (oziroma se jih označi pod anatomijo) vsi mamogrami preiskovanke, pri katerih zaradi anatomskih vzrokov ni možno narediti slike prve ali druge stopnje in je to vpisano v anamnestični obrazec DORA (invalidski vozički, bolezni, poškodbe, anatomija dojke/prsnega koša). Potek ocenjevanja vseh DRI v programu DORA Pri nadzoru kakovosti dela vseh zaposlenih DRI v programu DORA naključno izberemo 30 sklopov mamogramov oz. manj v primeru bolniške/porodniške odsotnosti. Ne ocenjujejo se tisti sklopi, pri kateri so zapisani objektivni tehtni razlogi za slabšo sliko (npr. poškodba rame, bolečine v hrbtenici, slabo pokretna – bergle,vozički...). Skupna povprečna ocena pozicioniranja mora biti nad 75% slik prve stopnje. Po naših izkušnjah smo dodali pogoj, da mora vsak DRI imeti nad 75% tudi vsako projekcijo posamezno (CC in MLO), kajti velikokrat se je zgodilo, da so bili odstotki MLO-projekcije bistveno slabši od CC-projekcije, vendar pa do tega ne bi smelo prihajati, kajti obe projekciji sta enako pomembni. Nadzor kakovosti dela oz. pregled rezultatov se zaradi velikega obsega dela (število delujočih DRI) izvaja različno, in sicer: Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 88 posamezno (CC in MLO), kajti velikokrat se je zgodi- lo, da so bili odstotki MLO-projekcije bistveno slab- ši od CC-projekcije, vendar pa do tega ne bi smelo prihajati, kajti obe projekciji sta enako pomembni. Nadzor kakovosti dela oz. pregled rezultatov se zaradi velikega obsega dela (število delujočih DRI) izvaja različno, in sicer: • 1-krat letno (mesec september) za tiste DRI, ki so pri dveh zaporednih pregledih rezultatov dose- gli oceno 85 % ali več slik prve stopnje, pregle- danih posamezno za CC in MLO projekcijo. • 2-krat letno (mesec marec in september) za tiste DRI, ki so pri dveh zaporednih pregledih dosegli oceno manj kot 85 % slik prve stopnje, pregle- danih posamezno za CC in MLO-projekcijo. Večkrat letno je ocenjevanje le pri določenem DRI v primeru slabega vmesnega rezultata, ki ga poda odgovorni radiolog – takrat sledi ocena slik za ob- dobje 5 delovnih dni. Nadzor kakovosti dela diplomiranih inženirjev radiologije Po končanem ocenjevalnem obdobju se odgovorni DRI DORA za nadzor kakovosti (NK) najprej sestane osebno z vsakim ocenjevanim DRI, ki ni dosegel 75 % skupno ali pri posamezni projekciji, mu pojasni rezultate, komentira oceno in pogostejše napake. Pogovoriti se mora v obdobju 14 dni po razglasitvi rezultatov ocenjevanja. V obdobju enega meseca po razglasitvi rezultatov pa se sestane odgovorni DRI DORA za NK še z ostalimi DRI. V primeru, da DRI ne doseže ocene pozicioniranja nad 75 %, sledi: • 1–2 dni slika z odgovornim DRI DORA za NK. o Nadaljuje s samostojnim slikanjem (skupaj 10 delovnih dni). • Ponovna ocena slik (20 sklopov mamogramov) iz tega obdobja. o Povprečna ocena nad 75 % – nadaljuje s sli- kanjem. – Ponovna ocena slik v naslednjem oce- njevalnem obdobju. o Povprečna ocena pod 75 % – pogovor z nadrejenimi (odgovorni radiolog in vodja DRI). – DRI slika dodatno še 5 delovnih dni. • Ponovna ocena slik (15 sklopov mamogramov) iz tega obdobja. o Povprečna ocena nad 75 % – nadaljuje s sli- kanjem. – Ponovna ocena slik v naslednjem oce- njevalnem obdobju. o Povprečna ocena pod 75 % - uradno opozo- rilo – pričetek postopka za prekinitev dela v programu DORA. O vseh rezultatih ocenjevanja in nadaljnjih po- stopkih se sproti obvesti vodjo programa DORA in odgovornega radiologa za kakovost. Njim se po- šlje tudi vse grafe in tabele, narejene v programu Microsoft Excel, z vsemi opisi napak za vsakega DRI posebej. V programu DORA za redni nadzor kakovosti skr- bita dva DRI. Poglavitne naloge DRI zadolženih za nadzor kakovosti mamografskih slik so: • sprotno spremljanje in izvajanje nadzora kako- vosti mamografskih slik, • ocenjevanje mamogramov, • reševanje problemov in iskanje rešitev, • pregled ponovljenih slik, presoja razloga pono- vitve, • redno izobraževanje – usposabljanje osebja (4). Rezultati in razprava Zadnji statistični pregled je bil narejen septembra 2015 za obdobje od oktobra 2014 do septembra 2015, vanj pa so bili vključeni vsi DRI, ki delajo v programu DORA. V tej skupini je bilo 24 od 28 DRI, ki so zaposleni na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL), 8 od 8 DRI iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, 6 od 6 DRI iz Zdravstvenega doma Maribor in 6 od 6 DRI iz Zdravstvenega doma Ljubljana – Center, torej je bilo skupno ocenjenih 44 DRI od skupno 48 DRI. Od vseh DRI, ki delajo v programu DORA, so izvzeti ti- sti, ki so bili dlje časa odsotni zaradi porodniškega ali daljšega bolniškega staleža. Za vsakega inženirja je bilo naključno izbranih 30 sklopov mamogramov, kar pomeni, da je bilo sku- paj ocenjenih 1.320 sklopov. Ker je standardna mamografija sestavljena iz štirih mamogramov, to pomeni končno ocenjenih 5.280 mamogramov. Slika 3 prikazuje skupne rezultate ocene mamo- gramov 24 DRI, ki so zaposleni na OIL v programu DORA, ocenjenih po merilih, opisanih v poglavju Merila za ocenjevanja ocenjevanje mamografskih slik. Sliki 4 in 5 prikazujeta rezultate posameznih DRI za vsako projekcijo posamezno. Iz tega lahko vidimo, da ima večina DRI slabše rezultate pri MLO-projek- ciji. Na sliki 6 so prikazane napake pri pozicioniranju v CC-projekciji. Kot je razvidno iz grafa, so najpogo- Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 89 7 Slika 3. Delež skupnih rezultatov glede na kakovost ocene slik za 24 DRI, ki delajo v programu DORA na OIL. Sliki 4 in 5 prikazujeta rezultate posameznih DRI za vsako projekcijo posamezno. Iz tega lahko vidimo, da ima večina DRI slabše rezultate pri MLO-projekciji. Slika 4. Rezultati kakovosti mamogramov pri CC-projekciji 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Inženirji 3.stopnja 2.stopnja 1.stopnja 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 DRI OI Ljubljana stejše napake, ki jih napravimo DRI: manjkajoč me- dialni del dojke, asimetričnost CC mamogramov, zvrnjena prsna bradavica, ipd. Že iz Slik 4 in 5 lahko vidimo, da so MLO-projekcije zahtevnejše od CC, torej naredimo pri polstranskih projekcijah več napak. Slika 7 prikazuje, katere na- pake naredimo najpogosteje pri MLO-projekciji. Največkrat so težave s prisotnostjo gube v infra- mamarnem delu dojke oziroma s prikazom le-tega, prikazom prsne bradavice v profilu, nezadosten kot prsne mišice, manjkajoč bazalni del dojke, ipd. Dober DRI mora narediti 97 % slik prve in druge stopnje, ki so diagnostično uporabne, največ 3 % slik pa lahko ponovi (slike tretje stopnje) (2). Z nad- zorom kakovosti sproti odkrivamo značilne napake 7 Slika 3. Delež skupnih rezultatov glede na kakovost ocene slik za 24 DRI, ki delajo v programu DORA na OIL. Sliki 4 in 5 prikazujeta rezultate posameznih DRI za vsako projekcijo posamezno. Iz tega lahko vidimo, da ima večina DRI slabše rezultate pri MLO-projekciji. Slika 4. Rezultati kakovosti mamogramov pri CC-projekciji 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Inženirji 3.stopnja 2.stopnja 1.stopnja 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 DRI OI Ljubljana Slika 3. Delež skupnih rezultatov glede na kakovost ocene slik za 24 DRI, ki delajo v programu DORA na OIL. Slika 4. Rezultati kakovosti mamogramov pri CC-projekciji. Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 90 8 Slika 5. Rezultati kakovosti mamogramov pri MLO-projekciji. Na sliki 6 so prikazane napake pri pozicioniranju v CC-projekciji. Kot je razvidno iz grafa, so najpogostejše napake, ki jih napravimo DRI:manjkajoč medialni del dojke, asimetričnost CC mamogramov, zvrnjena prsna bradavica, ipd. 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 DRI OI Ljubljana PNL 9% MED 41% LAT 4% GUBA 2% MAMILA 12% ASIM 20% AG 1% PONOVITEV 6% NAPAKA DRI 5% 8 Slika 5. Rezultati kakovosti mamogramov pri MLO-projekciji. Na sliki 6 so prikazane napake pri pozicioniranju v CC-projekciji. Kot je razvidno iz grafa, so najpogostejše napake, ki jih napravimo DRI:manjkajoč medialni del dojke, asimetričnost CC mamogramov, zvrnjena prsna bradavica, ipd. 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00% 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 DRI OI Ljubljana PNL 9% MED 41% LAT 4% GUBA 2% MAMILA 12% ASIM 20% AG 1% PONOVITEV 6% NAPAKA DRI 5% Slika 5. Rezultati kakovosti mamogramov pri MLO-projekciji. Slika 6. Najpogostejše napake pri CC-projekciji z razloženimi kraticami. PNL – pectoral nipple line (linija med prsno mišico in bradavico); MED – manjka medialni del dojke; LAT – manjka lateralni del dojke; ASIM – asimetrija; AG – zračni jašek. 9 Slika 6. Najpogostejše napake pri CC-projekciji z razloženimi kraticami. PNL –pectoral nipple line (linija med prsno mišico in bradavico); MED – manjka medialni del dojke; LAT – manjka lateralni del dojke; ASIM – asimetrija; AG – zračni jašek. Že iz Slik 4 in 5 lahko vidimo, da so MLO-projekcije zahtevnejše od CC, torej naredimo pri polstranskih projekcijah več napak. Slika 7 prikazuje, katere napake naredimo najpogosteje pri MLO-projekciji. Največkrat so težave s prisotnostjo gube v inframamarnem delu dojke oziroma s prikazom le-tega, prikazom prsne bradavice v profilu, nezadosten kot prsne mišice, manjkajoč bazalni del dojke, ipd. Slika 7.Najpogostejše napake pri MLO-projekciji z razloženimi kraticami. PM-D –nezadostna dolžina prsne mišice; PM-KOT – nezadosten kot prsne mišice; IMF – neprikazan inframamarni predel; IMF-G – inframamarna guba, ASIM – asimetrija; G-P – guba v pazduhi; Z – zavoj– konec dojke; B – bazalni del dojke manjka. Dober DRI mora narediti 97% slikprve in druge stopnje, ki so diagnostično uporabne, največ 3% slik pa lahko ponovi (slike tretjestopnje) (2). Z nadzorom kakovosti sproti odkrivamo značilnenapake DRI pri pozicioniranju in jih tako lahko sproti odpravimo.Slika 8prikazuje PM-D 4% PM-KOT 17% MAMILA 20% IMF 8% IMF - G 24% ASIM 4% G-P 6% Z 1% B 13% NAPAKA DRI 3% Slika 7. Najpogostejše napake pri MLO-projekciji z razloženimi kraticami. PM-D – nezadostna dolžina prsne mišice; PM-KOT – nezadosten kot prsne mišice; IMF – neprikazan inframamarni predel; IMF-G – inframamarna guba, ASIM – asimetrija; G-P – guba v pazduhi; Z – zavoj – konec dojke; B – bazalni del dojke manjka. DRI pri pozicioniranju in jih tako lahko sproti od- pravimo. Slika 8 prikazuje skupno povprečno oce- no DRI po posameznih ustanovah, ki že delajo v programu DORA. Tako lahko z nadzorom kakovosti tudi preverjamo in spremljamo samo nihanje kako- vosti slikanja po posameznih ustanovah, ki slikajo v programu DORA. Zaključek Kakovost dela radioloških inženirjev zagotavljamo s sprotnim izobraževanjem in spremljanjem rezul- tatov njihovega dela. Vse to je pomembno za kako- vostnejšo obravnavo preiskovank (5). Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 91 Nadzor kakovosti mamografskih slik je pomemben predvsem za vsakega posameznega DRI, saj le tako lahko odkrije svoje najpogostejše napake in jih sam ali pa s pomočjo odgovornega DRI za nadzor kakovosti odpravi. Z rednimi pregledi lahko spre- mljamo, ali se kakovost veča ali manjša in pravoča- sno ukrepamo. Diplomirani radiološki inženir, odgovoren za kako- vost, pa s sprotnim spremljanjem dela svojih sode- lavcev zagotavlja sprotno reševanje problemov in iskanje rešitev. Literatura 1. Krajc M, Primic Žakelj M, Maučec Zakotnik J. Povzetek evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti prese- janja in diagnostike raka dojke. ISIS. 2006; 6: 48–54. 2. Perry N, Broeders M, de Wolf C, Törnberg S, Holland R, von Karsa L. European guidelines for quality as- 10 skupno povprečno oceno DRI po posameznih ustanovah, ki že delajo v programu DORA. Tako lahko z nadzorom kakovosti tudi preverjamo in spremljamo samo nihanje kakovosti slikanja po posameznih ustanovah, ki slikajo v programu DORA. Slika 8. Delež DRI po kakovosti dela v 4 različnih ustanovah, ki delujejo v programu DORA v štirih časovnih obdobjih. Zaključek Kakovost dela radioloških inženirjev zagotavljamo s sprotnim izobraževanjem in spremljanjem rezultatov njihovega dela. Vse to je pomembno za kakovostnejšo obravnavo preiskovank (5). Nadzor kakovosti mamografskih slik je pomemben predvsem za vsakega posameznega DRI,saj le tako lahko odkrije svoje najpogostejše napake in jih sam ali pa s pomočjo odgovornega DRI za nadzor kakovosti odpravi. Z rednimi pregledi lahko spremljamo, ali se kakovost veča ali manjša in pravočasno ukrepamo. Diplomirani radiološki inženir, odgovoren za kakovost, pa s sprotnim spremljanjem dela svojih sodelavcevzagotavlja sprotno reševanje problemov in iskanje rešitev. Literatura 1. Krajc M, Primic Žakelj M, Maučec Zakotnik J. Povzetek evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja in diagnostike raka dojke. ISIS. 2006; 6: 48–54. 2. Perry N, Broeders M, de Wolf C, Törnberg S, Holland R, von Karsa L. European guidelines for quality assurance in breast cancer screening and diagnosis. Fourth edition. European Commission. Luxembourg, Office for Official Publications of the European Communities, 2006 (ISBN 92-79-01258- 4): 167–80. 60% 65% 70% 75% 80% 85% 90% 95% 100% 1 2 3 4 september 2013–marec 2014 april 2014–september 2014 oktober 2014–marec 2015 oktober 2014–september 2015 Slika 8. Delež DRI po kakovosti dela v 4 različnih ustanovah, ki delujejo v programu DORA v štirih časovnih obdobjih. surance in breast cancer screening and diagnosis. Fourth edition. European Commission. Luxembo- urg, Office for Official Publications of the European Communities, 2006 (ISBN 92-79-01258-4): 167–80. 3. Nemanič P . Mamografija: Pozicioniranje in kontrola kakovosti mamografskih slik. In: Završnik J, ed. Sim- pozij bolezni dojk; 2014 april 3. – 5.; Maribor, Slo- venija. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca; 2014. 4. NHS Cancer Screening Programmes. Quality assu- rance guidelines for mammography including radi- ographic quality control. National quality assurance coordinating group for radiography. NHSBSP Publi- cation No 63. Sheffield, UK. 2006: 6–14, 40–3. 5. Moreira C, Svoboda K, Poulos A, Taylor R, Page A, Ric- kard M. Comparison of the validity and reliability of two image classification systems for the assessment of mammogram quality. J Med Screen. 2005; 12: 38–42. Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 92 PNL – pectoral nipple line (linija med prsno mišico in bradavico); PM – pectoral muscle (prsna mišica); IMF – inframammary fold (inframamarna guba); CC – cranio-caudal (posnetek od zgoraj navzdol); MLO – medio- lateral oblique (poševni polstranski posnetek). Priloga 1: Merila za oceno kakovosti mamografskih slik v Sloveniji z razloženimi kraticami 12 Priloga 2: PGMI merila (Anglija) Priloga 3: Kriteriji Dokustufe (Nemčija) Priloga 2: PGMI merila (Anglija) Zbornik predavanj, 6. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2015 93 12 Priloga 2: PGMI merila (Anglija) Priloga 3: Kriteriji Dokustufe (Nemčija) Priloga 3: Kriteriji Dokustufe (Nemčija)