ŠTEVILKA LE rOLII, VI. JUNIJ ?o?o CENA 1.80 EUR Zgornjesavirijski zdravstveni dom Nazarje Poslovanje zelo zaznamuje epidemija covid-ig STRAN 6 Županja Ana Rebernik; »Slavnostna seja bo, a v okrnjenem obsegu« STRAN 10 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 1Z tel. 02 345 0126, 03 752 07 08 KVALITETNO m ugodno ■ dlmnjlunVrh storrtsv info:051 665 840 d':mrii!í;H'rWo.5ítvmj;¡@gmail com ulka Ivanke Uranjek Sa. Žalec S pomočjo 8SH Hišnih aparatov Nazarje do igrišča v Mozirskem gaju -- MINI MARKETINS do.o. Sira™.;? BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi C Ime meseca Zgornje Savinjske doline Tcrfniksavin|skrit0vic£ n h -mh .■■ .... . . ........ lic n ilJnjSecaZgOinji Savinjsta.1 vtljic. Ob kodfcu boste med vsctnJ ItneiiJ (nestca irah itibraike i&rtilHmeleta Z|-i.....e Savlhiskndi i=ine 2020. Kandldutl ¿j ime mesoi;i inuja 2020 >u i;;' abotednetn ^ 111 l- : 11 rftdrj pritmkttv): Ivan Pavlič. a Spodit ji!i JVjbii:/ i i: prejet zlato priznanje[n i .ijm.v ln h 2 i /gfit ti. -..ivir.jsh' iclodec, ki .M i'- j ji Ltj L-1 ,l nh oddal nadi enju •==i l • na !{;■■'■:. a ob S;ivkji Vdoilnose je pl h nil IV. ir. imc III vzljubil nafiospecialiteto., tako il it se je ji1 lotil fodelnvati. h1 rj rt:ni mni j<.* svetoval prijatelj, Janez Ki liter jt Ji rektor podjetja HilUei ki htia ;i i Ljubnem n!> Savinji in je specializirano za r/iiti ivohiš :i: objektov po men ...i;-. Letos obeležujejo IUL!(LSVL !ot i-.I uilanoviLve; Lmsko letu je bilo ita npiii ¿Hn uspejo. -■ j.;i s< i pnesr^li načrte vanj obset jiiodaje i!i i racije. Prodali in tudi izvedli so Sčijveije število hiš do s«t.v. Največji delež izvoza jim ie več le! pnn:i"iiit;i ll.nl;p t:l ivjf.1 |elku Ta j usek :..[■Diiijej^.Crailnje '/.<. IIkimotiioril.isiikcijc vc/.il; D i u5twa Uiiokojcnctv Coni ji Gi^d Spominčica Olga ti ziralc- so deset razstav ob prazniku o Liano, v ijilei iji fiteld pa te razstavljala samostojno. Zadnji dve leti vsak novorojenih v občim m d mgje.dob "i 11' ne i kvaiknne cBpsi ke. Za svoja ročna deh je pr&jda o rtffikai umetnostne obrrl, jitkii Ztijšck Iz Moziijaje ic od otroških doi naglušen nad spustom i ii vsem kar j.-.- z. i j rta povcz.n». Danes in:.i v : ubiji telov.ulnk t■ v kateri potekajo vodene skupinske ■■ idbeln zasebni tretiingj ™ posameznike, j pol ■ i i<- točk» i hi In doijj.i ir. pol" J O vir. Med prispelimi glasovnicami i* prej J n|egn kroga je bii ireb naklonjen ) ivit'tu Telovniku, Zgornji l>ol fi". Gor ti j t Grad. Nagrajenec prevzame praktično nagrado v tajniitvu Savinjskih novic najkasneje do pfTk,ir Zf> junija izpolniti?1 spodnjo i>=. povitim m fo (Ti lovka, I ¡j. junija 20 2 H, pošljite nn n.istiiv: Savtrijiki1 njivice vuilii kki cesta 1, 333U Mozirje, Meti pravočasno prispelimi glasovnicami bomo izžrebali dobitnika praktične ruagraile. Za ime meseca maja 2020 glasujem za 3 Maje ime in priimek; Mej nastov; Te i./GSM: 2 Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020 Iz vsebine: Temo tedna Državni zbor potrdil tretji protikoronski paket....................................... Mortino Breznik, Hišo Roduho »Turizem doživljam kot živo stvar, ki jo je potrebno občutiti«......................... Tretja stran Sošo regijo Upad izbrisov samostojnih podjetnikov . Ljubno ob Sovinji Jubilejni, 60. Flosarski bal bo potekal malo drugače................................ Preživetje v divjini Matko in Podbregar preizkušala svojo vzdržljivost v ekstremnih razmerah.......... . 13 ,. 19 Trogično prometno nesrečo V Radmirju cesta vzela dve življenji................22 Že veste, kje boste unovčili vaš turistični bon? Po nekajtedenskem čakanju je napovedani ukrep za ponovno oživitev slovenskega turizma v obliki vavčerjev oziroma vrednostnih bonov za vse prebivalce Slovenije tik pred tem, da zaživi v praksi. Vlada je sprejela uredbo, v kateri je določila vse pomembne podrobnosti izvedbe tega ukrepa in tudi časovni okvir, ki se začne 19. junija in traja do konca letošnjega leta. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek turistične bone smatra kot popolnoma nov koncept državne pomoči, »ki ni subvencija, da preži-viš krizo, ampak spodbuda, da v krizi delaš, čeprav na manjših obratih.« Ukrep je po mnenju ministra demokratičen, saj upravičenci lahko sami izbiramo destinacijo, kjer bomo bon vnovčili. Bone bomo »prejeli« vsi, ki smo imeli 13. marca 2020 v Sloveniji stalno prebivališče - polnoletni 200 evrov, mladoletni 50 evrov. Bone bo mogoče uporabiti za plačilo prenočitve ali prenočitve z zajtrkom v nastanitvenih obratih, ki so imeli dovoljenje za obratovanje 13. marca. Upravičenec bo moral na dan prihoda ponudnika obvestiti, da bo bon unovčil, ponudnik pa bo nato informacijo vnesel v informacijski sistem finančne uprave, kjer se bo zmanjšalo dobroimetje upravičenca in izvedlo plačilo ponudniku. Nadzor bo izvajal tržni inšpektorat. Kdor bona ne bo unovčil do 31. decembra letošnjega leta, denarnega nadomestila ne bo prejel. Ob tem velja opozoriti na to, da ponudniku bona ni treba sprejeti, zato je smiselno že pri povpraševa- nju pri ponudniku preveriti, ali sprejema bone, da se kasneje ne bi zataknilo pri plačilu. Ob prijavi bo potrebno izpolnili obrazec o unov-čitvi bona. Zakon določa, da ob plačilu storitve z bonom ponudnik za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot bi jo ob plačilu z drugimi plačilnimi sredstvi. Bona ne bo treba v celoti unovčiti pri enem ponudniku, ampak ga bomo lahko delili. Receptor bo imel vpogled v trenutno stanje vsakega bona. Ko nas bo prijavil, bo v sistemu rezerviral predvidena sredstva za plačilo storitve, zato bona ne bo mogoče zlorabiti na način, da bi nekdo sočasno v drugem objektu poskušal unovčiti bon. Bon bo treba unovčiti najpozneje ob odjavi iz namestitve. Turistični aranžma bo mogoče rezervirati prek agencije ali rezervacijskega sistema, vendar bo treba storitev, če bomo želeli unovčiti bon, plačati neposredno pri ponudniku storitev. Bon bo mogoče prenesti na nekoga drugega (enkrat in v celotni vrednosti), in sicer med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena. Že veste, kje boste unovčili vaš turistični bon? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 4 8 11 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 24, 12. junij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 24 12. junij 2020 3 Tema tedna, Anketa DRŽAVNI ZBOR POTRDIL TRETJI PROTIKORONSKI PAKET Za ohranitev delovnih mest, zagon v turizmu si obetajo z vrednostnimi boni Državni zbor je v petek, 29. maja, potrdil tretji paket protikoronskih ukrepov, vrednih milijardo evrov. Na 11-urni izredni seji so z 51 glasovi za in 8 proti sprejeli zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic pandemije. Glavni cilj je ohraniti čim več delovnih mest s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa in podaljšanjem čakanja na delo. K oživitvi turistične panoge pa bo država pripomogla z izdajo vre- dnostnih bonov. Zagon gospodarstva po pandemiji naj bi spodbudila tudi odprava ovir pri izvedbi večjih investicij. Poslanci so podprli še zakon o poroštvu Slovenije v instrumentu Sure, kjer bodo članicam Evropske unije na voljo posojila za zaščito trga dela po pandemiji. SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA POLNEGA DELOVNEGA ČASA Tretji protikoronski paket so Iz podjetja KLS Ljubno so sporočili: »Tržne razmere v avtomobilski industriji po svetu so še vedno zelo zaostrene, ker prodaja v primerjavi z lanskim letom zelo zaostaja. Velik padec prodaje beležijo vsi veliki globalni trgi. Vzpodbudni podatki o prodaji pa prihajajo iz Kitajske, kjer se prodaja oživlja. KLS zato še vedno posluje v zmanjšanem obsegu, kot ga narekujejo znižana naročila. S ciljem, da ohranimo delovna mesta našim sodelavcem, načrtujemo, da bomo v naslednjih mesecih koristili ukrepe čakanja na delo in skrajšanega časa.« označili kot logično nadaljevanje prvega in drugega svežnja. Med drugim vsebuje ukrep o delnem subvencioniranju skrajšanega polnega delovnega časa. Delodajalec lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemož-nosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov odredi delo s skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur tedensko). Delodajalec lahko s strani Zavoda RS za zaposlovanje uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 20 do 5 ur tedensko. Ukrep velja od 1. junija do 31. decembra 2020. POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE ZA ČAS ČAKANJA NA DELO Za mesec dni, do konca junija, se podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo. V nasprotju s prvotnimi načrti vlade bodo na predlog koalicije do subvencioniranja čakanja na delo tudi v juniju upravi- Z 51 glasovi za in 8 proti so sprejeli zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic pandemije. čeni vsi delodajalci, ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva. Izjema pri ukrepu so proračunski uporabniki, večje finančne družbe in predstavništva tujih organizacij. Delodajalci morajo za uveljavitev pravice do povračila dela izplačanega nadomestila plače pri zavodu za zaposlovanje vložiti vlogo za izplačilo, in sicer v osmih dneh od napotitve, najkasneje pa C> Naša anketa So turistični boni dobrodošla pomoč za zmanjševanje krize v turizmu? Bernarda Čeplak Poznič, Mozirje Koliko bodo boni koristni in koliko ne, bi se dalo razpravljati. A vsaka stvar, ki je »podarjena« od države, je vedno malo čudna. Prav gotovo bomo to kmalu občutili, seveda v negativni smeri, v pozitivni prav gotovo ne. Prav tako se mi zdi, da se bodo storitve podražile, kar pomeni, da bomo morali več doplačati. Glede na možnost koriščenja bonov smo se doma pogovarjali, da jih bomo izkoristili in se mogoče podali v Bovec, Bohinj. David Žunter, Nizka Boni so dobrodošla pomoč tako tistim, ki ponujajo turistične storitve, kot ljudem, ki jih bodo koristili. A ne verjamem, da bo kaj brezplačno. Pri tem bo verjetno imela največjo korist država, saj bo potrebno odvesti vse dajatve. Tudi sam bom z družino obiskal takšno turistično de-stinacijo v Sloveniji. A se mi zdi nesmiselno, da so bone prejeli tudi tisti mali otroci, ki že itak imajo storitve, če spijo s starši, brezplačne. Marija Drobež, Ter Letos bomo dopustovali doma v kakšnem kmečkem turizmu ali kampu. Če bomo dobili bone, jih bomo z veseljem izkoristili. Kako bo s strani držav, bomo še videli, upam le, da ne bo prišlo do kakšnih kompenzacij. Sicer tudi sami nudimo spanje na senu in imamo možnost postavitve šotora. Rezervirano imamo že celo sezono in do zdaj nihče ni omenjal bonov. Jih pa bomo tudi vzeli, Miro Brezovnik, Šmartno ob Dreti Boni so koristni in z njimi bomo lahko obiskovali in odkrili lepote naših krajev, ki so vredni ogleda. Imamo toliko naravnih lepot in biserov, da bo lahko vsak našel nekaj zase. To je tudi priložnost, da si finančno šibkejše družine privoščijo kratek oddih v naši lepi deželi. To vzemimo kot pozitivni izziv za druženje z najbližjimi in prijatelji. Marija Napotnik, Ljubno ob Savinji Boni se mi zdijo zelo zavajajoči. Veliko vprašanje je, ali jih bomo lahko sploh koristili. Sicer so zelo dobrodošli, a veliko si ponudniki turističnih destinacij ne bodo mogli ravno pomagati. Letos bom dopustovala v Sloveniji, ali bo to morje ali kak kmečki turizem, še ne vem, s tem bom tudi jaz pripomogla k zmanjševanju izgube v turizmu. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Tema tedna, Aktualno do 30. junija 2020. Ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev lahko delodajalci oba ukrepa koristijo hkrati. TURISTIČNI BONI ZA VSE PREBIVALCE SLOVENIJE Vsem prebivalcem Slovenije zakon namenja turistične bone, ki jih bo mogoče izkoristiti za plačilo nočitve oziroma nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v državi. Polnoletni bodo prejeli bone v višini 200 evrov, otroci v višini 50 evrov, unovčljivi so do konca leta. Boni bodo prenosljivi med ožjimi sorodniki, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oziroma zunajzakonskimi partner- ji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Ob tem v državnem zboru opozarjajo, da je zloraba bonov z dvigovanjem cen turističnih storitev nesprejemljiva. INTERVENTNI ZAKON ZA ZAGON INVESTICIJ Poslanci so sprejeli tudi zakon, s katerim bo vlada določila nabor pomembnih investicij ter zagotovila, da s čim hitrejšim pričetkom izvaja- nja pomagajo zagnati gospodarstvo. Cilj je odprava birokratskih omejitev in spodbuda, da se začnejo investicije čim prej izvajati, saj bodo zaradi učinka, ki ga ima gradbeništvo na celotno gospodarstvo, prispevale k okrevanju panoge, ki se ji po napovedih obeta občutna recesija. Zakon ministrstvu za okolje in prostor nalaga imenovanje koordinacijske skupine, ki bo usklajevala in pospeševala postopke pridobivanja dovoljenj. Skupina bo investicije glede na stopnjo pripravljenosti in zagotovitev virov financiranja razvrstila v tri prioritetne liste. Iz vrst opozicije pa prihaja opozorilo na ustavno sporno rahljanje gradbenih in okoljskih predpisov. Milijardo evrov so vredni ukrepi v tretjem protikoronskem paketu. EVROPSKA POSOJILA ZA ZAŠČITO TRGA DELA Poslanci so kljub nekaterim pomislekom, da mehanizem predvideva posojila, ne nepovratnih sredstev, podprli zakon o poroštvu Slovenije v instrumentu Sure. V mehanizmu bo članicam Evropske unije na voljo 100 milijard evrov posojil za zaščito trga dela zaradi pandemije novega koronavirusa. Barbara Rozoničnik Vsem prebivalcem Slovenije zakon namenja turistične bone, ki jih bo mogoče izkoristiti za plačilo nočitve oziroma nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v državi. (Foto: Igor Solar) MINISTER CIGLER KRALJ NA OBISKU V SAVINJSKI REGIJI Zagotovitev dodatnih kapacitet po domskem varstvu Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v petek, 5. junija, obiskal Savinjsko regijo. S tem je pričel serijo obiskov, na katerih se bo seznanjal z delom inštitucij, ki sodijo pod pristojnosti ministrstva. Tokrat je obiskal Zavod za zaposlovanje, enoto Velenje, Center za socialno delo Savinjsko-Šaleš-ka, enoto Velenje, domove za starejše v Savinjsko-šaleški regiji in Inšpektorat RS za delo, območno enoto Celje. KORIŠČENJE UKREPOV ZA TRG DELA Glavna tema obiska so bili ukrepi za trg dela, kako se v praksi izvajajo in kako jih delodajal- Minister Janez Cigler Kralj je med drugim obiskal Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška. (Foto: osebni arhiv) ci koristijo. Minister se je seznanil čevanje transferjev in solidarno-tudi s stanjem v domovih za sta- stnih dodatkov, s katerimi poma-rejše, na centru za socialno de- gajo ranljivim skupinam. lo pa preveril, kako poteka izpla- Ministrstvo bo predvidoma ko- nec junija objavilo javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše za 1.100 mest. Ključni cilj je zagotovitev dodatnih kapacitet zaradi povečanih potreb po domskem varstvu. Glede ravnanja ob morebitnih novih okužbah s koronavirusom v domovih za starejše je minister povedal, da trenutno na ministrstvu deluje skupina, ki analizira obdobje epidemije, zbira izkušnje in primere dobre prakse. Omenjena skupina bo svoje delo zaključila s pripravo protokola in usmeritev za ravnanje v domovih za starejše za morebitni drugi val epidemije. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 5 Aktualno JAVNI ZAVOD ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Poslovanje zelo zaznamuje epidemija covid-19 Na seji sveta ustanoviteljic Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Nazarje so se v torek, 2. junija, v Jakijevi hiši v Nazarjah zbrali županji in župani zgornjesavinjskih občin z v. d. direktorice zdravstvenega doma Boženo Herzog. Beseda je tekla o poslovanju zdravstvenega doma v lanskem letu, o podaljšanju izvajanja nujne medicinske pomoči s strani velenjskega zdravstvenega doma, posledicah epidemije covid-19 in o načrtih za letošnje leto. LANSKO LETO POZITIVNI Herzogova je povedala, da so bili v preteklem letu prihodki nad odhodki višji za 112 tisoč evrov. Brez plačila treh občin, ki so v lanskem letu pok- Županji in župani so prepričani, da so končno deležni točnih informacij. V. d. direktorice Božena Herzog si želi slišati mnenja pacientov o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu glede njihovih storitev. rile svoj delež izgube, bi bil rezultat negativen za dobrih deset tisočakov. Kumulativna izguba zdravstvenega doma se je tako zmanjšala na 788 tisoč evrov. Letošnje leto bo po mnenju Herzogove težje, saj bodo nekaterim zaposlenim izplačane razlike v plačah, za kar je bil dogovor sklenjen v lanskem letu, plačilo pa zapade v letošnjem. Glede izvajanja sanacijskega programa je povedala, da je bila večina ukrepov izvedenih oziroma se izvajajo. NEGATIVNI VPLIV EPIDEMIJE Letošnje leto bo zaznamovala epidemija co-vid-19, saj se zaradi nje pričakuje letni izpad prihodkov za 10-20 odstotkov. V času epidemije je od 14-tih dejavnosti v zdravstvenem domu delovalo le šest, še te pod posebnimi pogoji. Za zaposlene, ki dela niso mogli opravljati, saj je tako V ZADNJEM OBDOBJU OKUŽBE S COVID-19 NA JESENICAH Odkrivanja novih okužb omejena na posamezna območja V nedeljo, 7 junija, so opravili 211 testiranj na okužbo z novim koronavirusom. Nihče ni bil pozitiven, na ta dan tudi ni bilo novih smrti obolelih s covidom-19. V bolnišnični oskrbi je bilo pet bolnikov, nihče od njih ni bil na intenzivni negi. Doslej so iz bolnišnic odpustili 293 ljudi, poprej okuženih z novim koronavirusom. Skupno so doslej v Sloveniji potrdili 1.485 primerov okužbe, s covidom-19 je umrlo 109 ljudi. V preteklem tednu je bilo največ, in sicer pet potrjenih okužb v enem dnevu na Jesenicah. V Zgornji Savinjski dolini ostajamo pri enajstih potrjenih okužbah. Število mrtvih zaradi bolezni covid-19 po sve- tu je že več kot 415 tisoč, zbolelo je več kot sedem milijonov ljudi. Medtem ko se Evropa počasi odpira, je vse več obolelih v državah južne Amerike, Aziji in Afriki. Razveseljiva novica prihaja z Nove Zelandije, kjer že 14 dni niso opazili novih okužb, zato bi se lahko država prihodnji teden razglasila za območje brez virusa. Zadnjo domačo okužbo so potrdili 29. aprila, po mnenju zdravstvenih delavcev pa lahko državo za »očiščeno« virusa razglasijo 28 dni po koncu karantene zadnjega okuženega. Ta datum bo nastopil 15. junija. Štefka Sem določila vlada, in so bili na čakanju, še niso prejeli nobenih sredstev. V tem obdobju je bilo za deset tisoč evrov dodatnih stroškov zaradi storitev in nabave zaščitne opreme. Trenutno pomeni velik strošek zagon zobozdravstvenih ambulant in ortodontije, saj vsaka ambulanta potrebuje dnevno več kompletov zaščitne opreme, izvedba programa pa je zelo okrnjena, je povedala Herzogova. POTREBNA BO STRATEGIJA ZDRAVSTVA Izvajanje nujne medicinske pomoči bo po dogovoru izvajal Zdravstveni dom Velenje še do konca avgusta. V tem času pričakujejo srečanje na zdravstvenem ministrstvu in dogovor o tem, kako naprej. Za 10.000 evrov dodatnih stroškov je nastalo zaradi storitev in nabave zaščitne opreme v obdobju epidemije. Beseda je tekla tudi o dolgoročni strategiji zdravstva v Zgornji Savinjski dolini, ki je trenutno ni. Tej temi se bo posvetil tudi svet Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Herzogova je še dodala, da si želi slišati mnenja uporabnikov, pacientov o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu glede storitev v nazarskem zdravstvenem domu. Le tako bo lahko vplivala na višjo kvaliteto storitev in večje zadovoljstvo uporabnikov. Dejala je tudi, da je treba zdravstvene dejavnosti pripeljati bližje ljudem in ne obratno. V razpravo so se vključevali županji in župani s konkretnimi vprašanji in komentarji. Med njimi je zavel pozitiven veter, prepričani so namreč, da so končno deležni točnih informacij. Tekst in foto: Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Zdravstvo, Politika, Gospodarstvo OBISK ZOBOZDRAVNIKA PO EPIDEMIJI COVID-19 Ambulante delujejo z velikimi varnostnimi ukrepi Sredi marca je zdravstveni sistem v velikem obsegu zastal zaradi ukrepov za obvladovanje širjenja novega koronavirusa. Zaprtje zobozdravstvenih ambulant je porušilo sistem naročanja v zobozdravstvu. Po dveh mesecih so ambulante zopet zaživele, a z velikimi varnostnimi ukrepi pred okužbo s covid-19. VAROVANJE PRED OKUŽBO Zaposleni v zobozdravstveni ambulanti morajo pri obravnavi domnevno zdravih bolnikov uporabljati zaščitno opremo, med drugim masko FFP2/N95, vizir, ki sega v področje vratu ali zaščitna očala, pokrivalo oziroma plašč z dolgimi rokavi, pokrivalo za lase in ušesa ter rokavice. Za vsakega bolnika si mora osebje v zobozdravstveni ordinaciji nadeti nov komplet osebne zaščitne opreme. TOČNOST JE POMEMBNA Glede na smernice, ki so jih pripravili strokovnjaki, v zobozdravstvenih ambulantah sprejemajo samo naročene bolnike, ki se morajo držati ure, ob kateri so naročeni. V čakalnico pacienti vstopajo z zaščitno masko na obrazu, pred vstopom si morajo razkužiti roke. Tudi nujni bolniki ne morejo kar vkorakati k zobozdravniku, am- V nazarski zobni ambulanti sta zobozdravnica in njena asistentka opremljeni, kot zahtevajo pravila za varno delo s pacienti. pak bodo morali prej poklicati ali poslati elektronsko sporočilo. Če bodo zdravi, jih bodo v ambulanti sprejeli v roku 24 ur. ZA VSAKIM PACIENTOM ZRAČENJE Po oceni zbornice bo en zobozdravnik na izmeno, ta traja 6,5 ure, lahko obravnaval deset primerov. Glede na smernice morajo ambulanto po vsaki obravnavi bolnika za deset minut prezračiti. Osebje mora po vsaki obravnavi temeljito razkužiti celotno ordinacijo in zamenjati osebno zaščitno opremo. Štefka Sem Zobozdravniška dejavnost je najbolj tvegana pri širjenju okužbe s covid-19, saj se pri posegih ustvarjajo aerosoli, ki se sproščajo v prostor in tam kar dolg čas tudi ostanejo. Zobozdravniki se soočajo z veliko nevarnostjo okužbe, saj posegajo v usta, ki so s slino pravi bazen za koronavirus. Potrebna je zelo temeljita in dodatna zaščita tako pacienta kot zobozdravnika in drugega osebja. HITRA CESTA 3. RAZVOJNE OSI Pritožba zavrnjena, ponovno odprta informacijska pisarna DARS je marca pridobil gradbeno dovoljenje za pričetek del na priključku Gaberke hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec. Zoper dovoljenje je Združenje ROVO vložilo tožbo, ki jo je sodišče zavrnilo. Dela in postopki na tem odseku hitre ceste 3. razvojne osi, izvedbi katere je naklonjen tudi minister za okolje in prostor mag. Andrej Viz-jak, se nadaljujejo. Ponovno je v Velenju odprta tudi informacijska pisarna, kjer se občani lahko pozanimajo o poteku projekta. MINISTER PODPIRA GRADNJO Novomeško združenje ROVO je zadnji možni dan pritožbenega roka na sodišče vložilo tožbo zaradi domnevnih nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja za pričetek del na izvedbi hitre ceste 3. razvojne osi Velenje-Slovenj Gradec na priključku Gaberke. Sodišče je tožbo zavrglo, ker združenje ni stranka v postopku. Morda bo ovir pri izgradnji sedaj manj zaradi spremembe zakonodaje, ki zvišuje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Na temo 3. razvojne osi se je minister Vizjak, ki upa na čimprejšnji začetek gradnje, nedavno srečal s predstavniki koroške Mladinske iniciative za 3. razvojno os. Ob tem je dejal, da so njihove zahteve povsem upravičene. ZAŽELENA VNAPREJŠNJA VPRAŠANJA DARS je z namenom informiranja zainteresirane javnosti skupaj z občinami ob severnem delu trase 3. razvojne osi vzpostavil informacijsko pisarno. Pisarna v prostorih Mestne občine Velenje je namenjena predvsem občanom ob trasi, da ti lahko dobijo zanesljive in MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU strokovne informacije o izvajanju projekta. Pisarna je bila med epidemijo zaprta, ponovno so jo odprli v sredo, 3. junija. Za občane bo odprta vsako prvo sredo v mesecu od 13. do 14. ure, zaradi učinkovitejšega dela pa priporočajo vnaprejšnje posredovanje vprašanj. Marija Lebar Usoda letošnjega MOS-a še negotova V družbi Celjski sejem še vedno ne vedo, ali bodo lahko izpeljali tradicionalni jesenski sejem MOS. Odgovor na to, ali sejem bo ali ne, pričakujejo od ministrstva za zdravje in ministrstva za notranje zadeve, ki se o zadevi še nista poenotili. PRIČAKUJEJO ODGOVOR MINISTRSTEV 2e maja so iz Celjskega sejma na gospodarsko ministrstvo naslovili poziv, naj ukrepa, da sejemska dejavnost pri nas ne bo povsem zamrla. Obstaja dilema, ali bodo tovrstne prireditve, na katerih se srečuje več tisoč ljudi, dovoljene. V Celjskem sejmu odgovor obeh pristojnih ministrstev pričakujejo v kratkem, saj priprava tako obsežnega dogajanja zahteva veliko časa. RAČUNAJO NA MADŽARSKE RAZSTAVLJAVCE S 1. junijem so na delo poklicali vse zaposlene, ki so bili vse dotlej na čakanju, saj upajo, da sejem vendarle bo. Po besedah izvršnega direktorja Roberta Otorepca pa precej drugačen, kot smo jih bili vajeni. Pričakujejo manj razstavljavcev, zlasti iz tujine. Računajo na madžarske razstavljavce, saj bo tokratna država partnerica, ki jo še posebej izpostavijo, prav Madžarska. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 7 Intervju HISA RADUHA V STAREM JEDRU LUC Martina Breznik: »Turizem doživljam kot živo stvar, ki jo je potrebno občutiti« Hiša Raduha, ki se nahaja v starem jedru Luč, je poznana po vrhunskih kulinaričnih razvajanjih, ki jim svojstven pečat daje preplet tradicije in sodobnega pridiha. Gostilna je svoja vrata prvim gostom odprla že daljnega leta 1875, kuharska mojstrica Martina Breznik pa je že četrta generacija kuharic, ki iz roda v rod predajajo kuharske veščine oplemenitene z ljubeznijo do domačega in naravnega. Poleg širokega nabora jedi za razvajanje še tako prefinjenih brbončic je družina Breznik Hišo Raduha nadgradila z arhitekturno dovršenimi nastanitvenimi enotami (kozolec, stara štala ...), ki ob reki Savinji gostom nudijo celostno petzvezdično doživetje. Leta predanega dela, truda in drznosti so obrodila sadove in privabljajo tudi najbolj zahtevne goste od blizu in predvsem od daleč. A letošnja pomlad je vse utečeno v hipu postavila na glavo. Panoga je zaradi pandemije novega koronavirusa med bolj prizadetimi, zaradi omejitev, previdnosti in strahu pa bo najbrž trajalo še kar nekaj časa, da bomo ponovno potovali in letovali kot v preteklih letih. - Kako ste v Hiši Raduha doživljali obdobje pandemije, ki je sovpadalo s pričetkom turistične sezone in dodobra poseglo v vse pore naših življenj? Sicer je bilo to ravno obdobje, ko bi se pričela sezona in smo morali čas preživljati drugače, kot smo vajeni oziroma smo načrtovali. Kljub hipni spremembi nismo bili črnogledi, saj rav- »Zdi se mi, da je nepravično, da so boni porazdeljeni samo na prenočitvene kapacitete. Kaj pa se bo zgodilo na kulturnem področju (glasbene ustanove, galerije, gastronomija ...), saj vse to spada pod našo prepoznavnost?« no mir in tišina največ pripomoreta k razvijanju novih idej. Posvetili smo se vrtu in stiku z naravo. Bilo je preprosto umirjeno. Tudi naši gostje so se nam javljali preko različnih kanalov z veliko razumevanja in spodbudnimi besedami, ki so nam dale dodatno motivacijo za nadaljeva- Kulinarična mojstrica Martina Breznik iz Hiše Raduha gostom ponujajo vrhunska kulinarična razvajanja s svojstvenim prepletom tradicije in sodobnega pridiha. nje naše skupne zgodbe, ter sporočali, da se veselijo ponovnega obiska. - Omenili ste razvijanje novih idej. Kaj konkretno ste imeli v mislih? V zadnjih letih je naša celotna družina zelo veliko časa, energije in sredstev vložili v prenovo objektov. Zatišje ob nedavni pandemiji pa je na nek način prišlo tudi prav in pri- Martina Breznik je zatišje ob pandemiji izkoristila tudi za snovanje novih okusov. neslo določene spremembe ter več časa za razmislek. V veliki meri sem ga izkoristila za stik z naravo, delo na vrtu, predvsem pa sem se posvetila temu kar imam najraje, kulina-riki. Predelala sem veliko literature, snovala nove okuse, v sodelovanju s priznanim lokal- nim rokodelcem pa razvijava prav poseben lesen krožnik. - Država je z ukrepi vsaj deloma omilila kratkoročne negativne učinke. V kolikšni meri računate na njeno pomoč? Razmišljam na splošno za celotno državo, da bo skupaj potrebno poiskati dolgotrajne rešitve. Turizem je zelo občutljiva panoga, ki lahko hitro pade, ampak se tudi najhitreje pobere. Moramo se zavedati, da turizem ni samostojna panoga, ampak je povezovalna in vezana na veliko drugih dejavnosti, ki so odvisne od turizma. Naša dolina je žal slabo »Menim, da je pri ustvarjanju destinacije in potem pri okrevanju po krizi bolj kot državni denar pomembna pomoč, povezovanje in sodelovanje znotraj domače destinacije.« prepoznavna kot turistična destinacija. Posamezniki se bodo sicer hitro pobrali, vendar bi za celostno podobo morali bolj stopiti skupaj, torej bo potrebno še veliko sodelovanja. Menim, da je pri ustvarjanju destinacije in potem pri okrevanju po krizi bolj kot državni denar pomembna pomoč, povezovanje in sodelovanje znotraj domače destinacije. - Novost, ki sodi med ukrepe za spodbujanje domačega turizma, so tudi turistični boni. Kaj menite o takšnem pristopu? 8 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Intervju i Mislim, da je za Slovenijo edina prihodnost kulturni turizem, ki temelji na naši identiteti, saj je samo naša in tako edinstvena. Zdi se mi, da je nepravično, da so boni porazdeljeni samo na prenočitvene kapacitete. Kaj pa se bo zgodilo »Pri petzvezdičnemu turizmu gre za celostno doživetje, v katerem se prepletajo narava, hrana, kultura, arhitektura in tradicija. Vse to lahko gostje najdejo v naši hiši in drugje v Sloveniji.« na kulturnem področju (glasbene ustanove, galerije, gastronomija ...), saj vse to spada pod našo prepoznavnost? - V preteklosti ste računali predvsem na tuje goste. Jih bodo domači lahko nadomestili? Domači gostje lahko delno nadomestijo tuje, nikakor pa ne v tolikšni meri, kot bi si želeli sami. Slovenski gostje lahko pripomorejo k temu, da se turizem zažene, vsekakor pa nam brez tujih gostov ne bo uspelo rešiti sezone. Ko govori- »V zadnjih desetih letih smo v hišo in naše nastanitve veliko vlagali, zato bi bilo zdaj nesmiselno spuščati cene.« mo o petzvezdičnemu turizmu v Sloveniji, je gotovo, da pri nas ni takšne kupne moči, kot je v tujini, vseeno pa že imamo rezervacije in povpraševanja slovenskih gostov, tako da se vseeno veselimo sezone. Se bodo pa tudi tuji gostje začeli vsak čas vračati. - Kako se boste poskušali približati slovenskemu gostu? Morda tudi s prilagoditvijo cen? Ne, cen ne bomo prilagajali, ker tudi kvalitete naših storitev ne bomo nižali. Čeprav se naše cene marsikomu zdijo visoke, so v primerjavi s povprečnimi cenami hotelov v glavnih evropskih turističnih mestih nižje. Tudi z restavracijo je tako. V zadnjih desetih letih smo v hišo in naše nastanitve veliko vlaga- »Predelala sem veliko literature, snovala nove okuse, v sodelovanju s priznanim lokalnim rokodelcem pa razvijava prav poseben lesen krožnik.« li, zato bi bilo zdaj nesmiselno spuščati cene. Vsaka generacija v naši družini se je morala prilagajati družbenim in ekonomskim spremembam. - Tudi Slovenci smo vse več potovali v oddaljene kraje sveta in tam iskali sprostitev ter oddih, ki včasih to nista bila. Se strinjate, da smo ob tem pozabili na lepote, ki jih skriva Slovenija? Veseli me, da ljudje počasi vedno bolj cenijo lokalno, domače, pristno, individualno, sodobno in povezano z naravo. Pri petzvezdičnemu turizmu gre za celostno doživetje, v katerem se prepletajo narava, hrana, kultura, arhitektura in tradicija. Vse to lahko gostje najdejo v naši hiši in drugje v Sloveniji. Za pobeg od vsakdanjega sveta in skrbi ni več potrebno daleč. Upam, da se bo ta zavest pri ljudeh, sploh pri Slovencih, še bolj okrepila. - Korona kriza gor ali dol, še vedno ste hiša, ki ponuja prvovrstno dopustniško izkušnjo, lokalno obarvano, pristno, individualno, sodobno in povezano z naravo. Kaj je vaše glavno sporočilo gostom? Ponujamo celotno doživetje, zato želimo, da gostje to prepoznajo in se nam prepustijo, saj lahko le na tak način v polnosti doživijo Hišo Ra- mislim na občinske predstavnike, ponudnike in ostale turistične delavce celotne doline. Tako se ustvarja destinacija, proizvodi, viša bruto družbeni produkt in ohranja naša identiteta in z njo višja dodana vrednost celotne doline. »Mislim, da je za Slovenijo edina prihodnost kulturni turizem, ki temelji na naši identiteti, saj je samo naša in tako edinstvena.« - Leta 2004 so vas razglasili za najboljšo kuharico, agencija Spirit vam je podelila nagrado sejalec 2013 za ustvarjalne in ino-vativne dosežke v slovenskem turizmu, vaša terina iz postrvi je pred leti osvojila naslov za najboljšo jed v Sloveniji. To je le nekaj priznanj, ki ste jih prejeli in zagotovo imajo svojo težo. Pa vendarle, je zadovoljen gost, ki se rad vrača, le največje priznanje? Absolutno. Priznanja so sicer plod trdega dela, ampak so le papir. Jaz turizem doživljam kot živo stvar, ki jo je potrebno občutiti. Hiša Raduha je poznana po vrhunskih kulinaričnih razvajanjih. duha in našo zgodbo. Pri nas uživajo ljudje, ki nimajo zavor in so dojemljivi za občutke - vonja, okusa, vida, sluha, tipa ... - Luče svojo turistično podobo gradijo tudi na zgodbah iz preteklosti, na primer žene iz Luč so bogat ulov iz Savinje v koših nosile na prodaj vse do Ljubljane. Tudi med vašimi gosti so ribiči z vsega sveta, na krožnikih pa postrvi na različne načine. Se lokalni ponudniki dovolj zavedajo potenciala tradicije v povezavi s čudovito naravo, ki sama po sebi ni dovolj? To vprašanje bi moralo imeti obratno pot. Marsikateri ponudnik se tega zaveda, vendar se ustavi pri nadaljnji poti, morda birokratsko, morda finančno. Mislim, da je najpomembnejša stvar sodelovanje ter povezovanje in dokler ne bomo vsi »sedeli za isto mizo«, tega ne bo. S tem In gost, ki pride k nam, doživi pristen stik z nami in okolico, okusi naš trud, ki ga damo v jedi, ter občuti domačnost in kreativnost v prostoru, ki smo ga skupaj ustvarili. V turizmu je »Tudi naši gostje so se nam javljali preko različnih kanalov z veliko razumevanja in spodbudnimi besedami, ki so nam dale dodatno motivacijo za nadaljevanje naše skupne zgodbe, ter sporočali, da se veselijo ponovnega obiska.« pomembno, da se ga živi, da se ljudem osebno posvetimo in jim damo občutek domačnosti ter da to vidijo tudi preko našega načina življenja in razmišljanja. Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 9 Intervju ANA REBERNIK, ŽUPANJA OBČINE REČICA OB SAVINJI Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo, a v okrnjenem obsegu Županja Ana Rebernik: »Potrebujemo predvsem priliv mladih družin in moramo jim omogočiti prostor ter topel sprejem.« Občina Rečica ob Savinji svoj praznik obeležuje 17. junija. Običajno v tem času potekajo še zadnje priprave na slavnostno sejo s podelitvijo priznanj zaslužnim občanom ter ostale spremljajoče dogodke. Letošnja omejitev zbiranja zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z novim ko-ronavirusom pa je marsikje prekrižala načrte, poskrbela za odpoved dogodkov ali pa se le-ti izvajajo v prilagojeni obliki. Ob aktualnem rahljanju preventivnih ukrepov so se na Občini Rečica ob Savinji odločili, da bodo slavnostno sejo vendarle izvedli, a v okrnjenem obsegu in ob strogem upoštevanju navodil NIJZ. - Kako boste letos obeležili občinski praznik glede na aktualne razmere v obdobju po korona krizi? V danih razmerah je bilo težko načrtovati prireditve, saj se navodila hitro spreminjajo. Epidemija je preklicana, obstajajo pa še določene omejitve. Občane vedno znova spodbujam, da navodila upoštevajo v največji možni meri. Glede na to, da v naši občini do sedaj ni bilo odkrite okužbe z novim koronavirusom, lahko rečem, da smo bili uspešni, hkrati pa želim, da tako tudi ostane. Svečana seja ob občinskem prazniku bo potekala kot običajno 17. junija, a v nekoliko zmanjšanem obsegu. Na slovesnost bomo povabili le občinske nagrajence in njihove spremljevalce, predsednike društev, člane občinskih odborov in občinske svetnike. - Pri izvajanju ukrepov ob nedavni epidemiji ste bili uspešni tudi zaradi prizadevnosti posameznih občanov in članov humanitarnih organizacij. Na občinski spletni strani smo občane dosledno seznanjali z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa. Svoje poslanstvo so opravili tudi svetniki, številni občani in člani humanitarnih organizacij, ki so nudili podporo starejšim in ostalim pomoči potrebnim. Vsem sem neizmerno hvaležna. V naši občini ni bilo evidentirane okužbe, kar nakazuje, da so občani pokazali veliko mero odgovornosti in ozaveščenosti, za kar jim gre velika zahvala. - Kaj menite, kakšne posledice utegne imeti korona kriza za slovensko gospodarstvo? Čaka nas težko obdobje, posledice v gospodarstvu je skoraj nemogoče napovedati. Veliko denarja je pogoltnila korona epidemija in dolg nas bo zagotovo še precej časa težil. Pa tudi dejstvo, da »korona ples« morda še ni zaključen, nas ne navdaja s posebnim optimizmom. - Katere investicije in projekte še načrtuje za letošnje leto? Pred kratkim smo s strani ministrstva za okolje in prostor prejeli pogodbo za sanacijo plazu Homec. Dela bodo predvidoma zaključena avgusta. Zeleno luč smo prejeli tudi za sanacijo dela cestišča proti Kotam. V občinskem proračunu imamo predvidena sredstva za avtobusno postajo in pločnik v Spodnji Rečici. Ta investicija naj bi bila dokončana pozno jeseni. Razpis za izbiro koncesionarja za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in investicijskega vzdrževanja občinskih javnih cest je v tretji, zaključni fazi. Območna razvojna agencija SAŠA je izvedla projekt kolesarske povezave, v okviru katerega naj bi v občini označili kolesarske poti. Skupaj s še petimi občinami naše doline smo preko programa LAS vložili dokumente za pridobitev sredstev za Prostofer, projekt namenjen starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Če bomo uspešni pri pridobivanju sredstev na razpisu, bo morda letos ugledala luč tudi posodobitev trga z amfiteatrom. V ognju je še nekaj drugih investicij, o katerih pa je preuran-jeno govoriti, saj so postopki dolgi in zahtevni. - Ob občinskem prazniku se na Rečici spominjate leta 1899, ko je bilo ustanovljeno kmetijsko društvo in podelitve trških pravic leta 1585. Kako se občinski praznik danes navezuje na ta dva dogodka? Vsekakor je bila za kraj Rečica ob Savinji ključna podelitev trških pravic daljnega leta 1585. V okolju, kjer so se ljudje ukvarjali predvsem s kmetijstvom, je bil ta korak silno obetaven, saj je potem v kraju zaživelo tudi trgovanje. Za to se lahko zahvalimo osmemu ljubljanskemu škofu Janezu Tavčarju, ki je imel na Rečici dvorec in zato močno spodbujal napredek v kraju. V spomin na podelitev trških pravic vsako leto priredimo Lenartov sejem. Prav tako ima za kraj velik pomen ustanovitev prvega Kmetijskega društva na Rečici leta 1899, ko so kmetje začutili potrebo po povezovanju. Ni naključje, da sta bili v začetku 20. stoletja na Rečici ustanovljeni tudi prva kmečka hranilnica in splavarska zadruga. Zal pa je naslednica, kasnejša ZKZ Mozirje, šla v stečaj. - Združenje izdelovalcev zgornjesavinj-skega želodca je nedavno na Rečici izvedlo jubilejno 30. ocenjevanje. Velik uspeh so poželi rečiški izdelovalci želodca, vsa tri zlata priznanja so ostala doma. Ste ponosni na domače mojstre suhomesnatih izdelkov? Uspeh naših izdelovalcev suhomesnate spe-cialitete je vreden vseh pohval in čestitk. Prav tako veljajo čestitke združenju, ki vsako leto organizira ocenjevanje pod budnim očesom komisije ter skrbi, da se ohranja tradicija, doma in na tujem pa širi prepoznavnost zgornjesavinj-ske kulinarične posebnosti. - Za konec morda še kakšna misel, sporočilo? Vsem občankam in občanom bi rada izrekla iskrene čestitke ob občinskem prazniku z željo, da bi se ozirali po velikih dejanjih in upih, ki so jih polagali naši predniki v razvoj kraja, v našo občino. Bili so pionirji z vizijo razvoja, njim v čast praznujemo. Želim, da bi stopili skupaj in načrtovali razvoj, ki bo hvale vreden za naše zanamce, naše potomce. Potrebujemo predvsem priliv mladih družin in moramo jim omogočiti prostor ter topel sprejem. S starajočim se prebivalstvom in skromno kupno močjo žal ne bo napredka. Že zgubljamo in ne dovolite, da izgubimo še več! Srčno upam na vaše razumevanje in pomoč. In, kot vedno, z vami in za vas! Barbara Rozoničnik 10 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Gospodarstvo, Oglasi SASA REGIJA Upad izbrisov samostojnih podjetnikov V negotovih postkorona časih najnovejši podatki iz baze Ajpes kažejo, da število izbrisov espejev v Saša regiji upada. Dobra novica je podkrepljena tudi z relativno ugodno napovedjo krčenja gospodarske dejavnosti na nacionalnem nivoju. BDP LETOS MANJŠI ZA 6,5 ODSTOTKA Ustavitev javnega življenja kot posledica epidemije novega koronavirusa je vplivala na upad gospodarske dejavnosti. Ta se je odrazila tako, da so številna podjetja nehala poslovati oziroma opravljati dejavnost. V tem času je vlada sprejela tri svežnje ukrepov za blažitev posledic epidemije. Vse skupaj je pozitivno vplivalo na slovensko gospodarsko klimo. O tem priča tudi napoved Banke Slovenije, ki je napovedala, da naj bi se BDP le- tos znižal za 6,5 odstotka, kar je manj, kot je napoved upada BDP na celotnem evrskem območju. Z optimizmom lahko zremo tudi v podatke o izbrisih samostojnih podjetnikov. ŠTEVILO IZBRISOV ESPEJEV UPADA Marca so na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) zabeležili rekordno število izbrisov samostojnih podjetnikov na nacionalni ravni. Število s. p.-jev, ki so bili prisiljeni prenehati opravljati dejavnost, se je znižalo aprila. V mesecu maju se je trend nižanja nadaljeval in dosegel število 1.072, kar je za slabih 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani (933). SPODBUDNI PODATKI ZA NAŠO REGIJO Tudi podatki za Saša regijo o izbrisih gospodarskih družb na dan 5. junija, ki jih je posre- dovala vodja velenjske izpostave Ajpesa Tanja Žnidarko, so spodbudni in kažejo, da se število izbrisov niža. Marca so zabeležili 48 izbrisov, aprila 33, maja pa 30. Spodbudno je število vpisov v register, teh je bilo maja 23. V istem obdobju lani je bilo 24 izbrisov in 26 vpisov. Se bolj spodbuden je podatek, da je število izbrisov gospodarskih družb v letošnjem maju (3) nižje kot lani (5). Pregled izbrisov po dejavnostih pokaže, da je še vedno največ izbrisov na področju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, in sicer deset. Tej dejavnosti sledi trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, kjer se je za prenehanje odločilo šest podjetnikov. Roman Mežnar PREMOGOVNIK VELENJE Marka Mavca zamenjal novi začasni direktor Janez Rošer Nadzorni svet Premogovnika Velenje je 29. maja na redni seji z mesta generalnega direktorja družbe odpoklical Marka Mavca, ki po osmih mesecih vodenja družbe predčasno končuje svoj mandat. Za začasnega generalnega direktorja so imenovali dosedanjega vodjo priprave dela v rudniku Janeza Rošerja. MAVCU PREDČASNO PRENEHAL MANDAT Kot so sporočili iz Premogovnika Velenje, je bil Mavec s položaja razrešen skladno z določili akta o ustanovitvi in pogodbo o zaposlitvi. Odpoklican je bil nekrivdno, razlogi za prenehanje mandata pa so slabi rezultati poslovanja, odsotnost vizije za njihovo izboljšanje, slaba komunikacija ter razhajanja v pogledih na nadaljnje delovanje premogovnika. ROŠER DOKTOR ZNANOSTI S PODROČJA GEOTEHNOLOGIJE Novi začasni direktor Janez Rošer je doktor znanosti s področja geotehnologije. Od leta 2011 je zunanji sodelavec za področje rudarsko-geo-detskih merjenj na Soli za strojništvo, geotehniko in okolje na Šolskem centru Velenje. Od leta 2018 je tudi docent na oddelku za geotehnologi-jo, rudarstvo in okolje na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. V Premogovniku Velenje je zaposlen od leta 2010. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 11 Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi NOVO OTROŠKO IGRIŠČE V MOZIRSKEM GAJU S pomočjo BSH Hišnih aparatov Nazarje do velike pridobitve Za Mozirskim gajem je že 42. pomlad. Vse od ustanovitve je del njega tudi otroško igrišče. Kljub obnovam in vzdrževanju ga je načel zob časa. Od prve junijske sobote je ponovno varen, saj so stara igrala nadomestili z novimi. PROŠNJA ZA POMOČ Darko Bele, predsednik Ekološko hortikultur-nega društva, ki skrbi za Mozirski gaj, se je pred novim letom obrnil na družbo BSH Hišni aparati Nazarje in direktorja Boštjana Gorjupa ter Matija Petrina s prošnjo, da bi jim to uspešno in največje zgornjesavinjsko podjetje priskočilo na pomoč pri gradnji novega otroškega igrišča. Zalogaja, vrednega okoli 30.000 evrov, sami ne bi zmogli. DONIRALI 15 TISOČAKOV 50 let delovanja na lokaciji v Nazarjah bo podjetje BSH Hišni aparati obeležilo na različne načine. Odločili so se, da mednje prištejejo donacijo v višini 15 tisočakov Mozirskemu gaju. Stekli so pogovori z družbo Svet igral in naročilo motoričnega otroškega igrišča oziroma lesenih igral. Urejena je bila okolica in podlaga za postavitev, v začetku junija so igrala montirali. 1,6 milijona ljudi je do sedaj obiskalo Gaj, od tega okoli 320 tisoč otrok. Slovesna otvoritev je bila na prvo junijsko soboto. Darko Bele je izpostavil dejstvo, da je otroško igrišče velika dodana vrednost parka. Za pozdravne besede je poskrbel tudi podžupan občine Mozirje Jože Jelen. DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE Matija Petrin je na dogodku povedal: »Lokacija našega podjetja je le streljaj oddaljena od Mozirskega gaja. Delimo si to prelepo naravo in tudi usodo Zgornje Savinjske doline. V času delovanja družbe na tej lokaciji in Mozirskega gaja se je narava večkrat poigrala z nami, ampak smo vedno našli dober in pravi izhod iz različnih situacij. Naša firma praznuje 50 let delovanja na tem mestu in kot največje podjetje v dolini imamo tudi družbeno odgovornost na visokem nivoju. Zavedamo se, da so ljudje, ki delajo v podjetju, naša največja vrednota. Seveda so tu tudi njihovi družinski člani, predvsem otroci, ki so naša prihodnost. Zaradi tega smo se z veseljem odzvali na željo po prenovi tega otroškega igrišča in podprli to, kot tudi že nekatere druge ideje, ki so zrasle v tem prelepem okolju.« Njegovim besedam je pritrdil tudi Boštjan Gorjup. Slednjima se je Mozirski gaj za dona-cijo zahvalil s podelitvijo najvišjega prizna- Novo igrišče so s prerezom traku predali najmlajšim obiskovalcem parka v uporabo (z leve) Boštjan Gorjup, Matija Petrin, Darko Bele, Jože Jelen in Gregor Pustovrh. nja, ki ga park podeljuje, zlatega priznanja mozirski tulipan. DIREKTORJA POSKRBELA ZA MONTAŽO ZADNJEGA IGRALA Petrin in Gorjup sta nato poskrbela za montažo in preizkus gugalnice. Preverila sta tudi tehnično brezhibnost ostalih igral in dala dovoljenje, da se novo otroško igrišče odpre za najmlajše. Skupaj z Jelenom, Beletom in lastnikom družbe Svet igral Gregorjem Pustovrhom sta nato prerezala trak, ki je zapiral vhod na igrišče. Najmlajši obiskovalci dogodka so se z veseljem zapodili med igrala, ki bodo v park gotovo zvabila še prenekatero mlado družino. BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V GAJU DOSLEJ OKOLI 3.500 OBISKOVALCEV V dobrem mesecu, odkar je Gaj zopet odprt za obiskovalce, ga je obiskalo okoli 3.500 obiskovalcev. V primerljivem času lani jih je bilo 15.000. Darko Bele je dejal, da je največji izpad zavoljo novega koronavirusa pri obisku skupin, ki jih letos pač ni. Za obisk je bilo prijavljenih 45 avtobusov šolskih otrok, prav tako mnoge druge skupine, ki bi prišle z avtobusi. Ta segment je seveda letos odpadel. Razveseljuje pa dejstvo, da je trenutni obisk na nivoju izpred leta dni, kar kaže, da se ljudje počasi vračajo v park, čeprav bolj kot posamezniki, ne organizirane večje skupine. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Leto bodo zaznamovali z novimi aparati Prihodnji mesec prihaja na trg Cookit, pametni kuhinjski robot iz nazarskega podjetja BSH Hišni aparati. Najprej ga bodo umestili v Nemčijo, Avstrijo in Švico. To je največji projekt v dose- danji zgodovini lokacije v Nazarjah, pa tudi samega BSH-ja. Poleg tega bodo letos dali na trg še blender in kuhinjski pripomoček MUM4. ŠS, foto: BSH Pametni kuhinjski robot Cookit je največji projekt nazarskega podjetja BSH Hišni aparati. 12 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Organizacije, Iz občin OČIŠČEVALNA AKCIJA NA RECICI OB SAVINJI Pobrali manj odpadkov kot v preteklosti V občini Rečica ob Savinji so v soboto, 30. maja, pripravili očiščevalno akcijo. Z njo so organizatorji, člani tamkajšnjega turističnega društva, poskušali ozaveščati udeležence o pomenu narave in čistega okolja. Nameravali so urediti dve manjši odlagališči, ki sta se pojavili, vendar sta bili in tista ob Savinji in tista ob hmeljišču že sanirani. Udeleženci so se zato podali ob potoku Rečica ter okoliških cestah, kjer so pobirali smeti in razpršene od- padke. Glede na to, da je bila očiščevalna akcija zaradi epidemije izvedena relativno pozno, so nabrali bistveno manj odpadkov, saj sta bregova potoka precej zaraščena. V »ŽABJEKIH« UTRDILI OGRAJE OKROG MLAK Na zaključni točki v Blatah so pokosili jaso ob »žabjekih«, utrdili ograje okoli mlak in nasploh uredili prizorišče, ki v zadnjem času privablja vse več pohodnikov. Po besedah predsednice društva Urške Selišnik so ugotovili, da se ob sprehajalnih poteh in potokih ter cestah najde veliko manj odpadkov kot v preteklosti. Nasploh območje celotnih Blat ni pretirano nastlano z odpadki, čeprav so bili gozdovi v neposredni bližini Rečice ob Savinji v času karantene priljubljena točka številnih sprehajalcev. Tekst in foto: Marija Šukalo Na zaključni točki v Blatah so udeleženci očiščevalne akcije pokosili in uredili prireditveno prizorišče. DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Tradicionalno srečanje upokojencev letos odpade Na enem od srečanj predsednic in predsednikov društev upokojencev Zgornje Savinjske doline je bilo dogovorjeno, da bodo še pred poletjem organizirali tradicionalno srečanje svojih članov. Na tem sestanku je bil za koordinatorja srečanja določen Jakob Presečnik, sicer član odbora Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje, kamor se povezujejo tudi naša društva. Presečnik je nedavno vodstva društev upokojencev v posebnem dopisu obvestil, da je omenjena prireditev odpovedana. OBČINSKI SVET SOLČAVA ODPOVED SREČANJA Srečanje naj bi bilo v Gornjem Gradu. Presečnik je v dopisu zapisal: »Dogovoril sem se tako z gor-njegrajskim društvom kot tudi z gornjegrajskim županom, da srečanje organiziramo v času prireditve Zeliščarski festival predvidoma 20. junija. Situacija z virusno okužbo covid 19 in previdnostni ukrepi, ki še vedno veljajo, pa so nas prisilili k odpovedi tega srečanja, s čimer bomo največ prispevali k zaščiti najbolj ogrožene skupine prebivalcev naše doline. Občina zvišala subvenci e za pitno in odpadno vod o Na junijsko sejo občinskega sveta je solčavska županja Katarina Prelesnik uvrstila sprejemanje elaboratov za oskrbo s pitno vodo in za odvajanje in čiščenje odpadne vode. V občini je izvajalec te javne službe občinski režijski obrat. Podrobneje je elaborata na seji predstavil računovodja Rudi Jezernik. Pregled stroškov obeh dejavnosti za lansko leto je pokazal, da so se ti v primerjavi z letom 2018 povi- šali in slediti bi moral dvig cen. Vendar so svetniki sprejeli sklep, da se poveča subvencijo občine za obe javni službi v taki višini, da se cena za uporabnike v letu 2020 glede na lansko leto ne bo spremenila. S pitno vodo se v okviru javne službe v občini oskrbuje 292 prebivalcev, odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo pa izvajajo za 71 stavb oziroma za 190 prebivalcev. Marija Lebar JESENSKI TERMIN SE NE ZDI SMISELN Naj poudarim tudi to, da občine večino javnih prireditev z množično udeležbo za letos odpovedujejo, tudi Občina Gornji Grad, zato je odpoved našega srečanja usklajena tudi z Društvom upokojencev Gornji LJUBNO OB SAVINJI Grad in z županom Antonom Špe-hom.« Presečnik je mnenja, da srečanja jeseni ni smiselno organizirati. Društva upokojencev naj medsebojno sodelovanje med člani krepijo s srečanji v manjšem obsegu, vsako društvo po svoji presoji, je še dodal. Marija Lebar Jubilejni, 60. Flosarski bal bo potekal malo drugače Letos bodo konec julija in v začetku avgusta na Ljubnem ob Savinji že šestdeseto leto zapored pripravili Flosarski bal. Vsebina tega bo nekoliko okrnjena zaradi ukrepov proti koronavirusu. Ob jubileju bodo izdali knjigo, ki bo v sliki in besedi predstavila bogato dogajanje v minulih šestih desetletjih bala. Avtorica je domačinka Karolina Kalan. ŠTEVILOM GLEDALCEV BO OMEJENO Kot je povedal župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, bal ne bo minil brez udiranja flosa in brez flosarskega krsta, vendar bodo to dogajanje izvedli z omejenim številom gledalcev, vse posneli in predvajali v video obliki, saj večjih druženj na prireditvenem prostoru v Vrbju ne predvidevajo. OKREPLJENA LOKALNA KULINARIČNA PONUDBA »Zvrstili se bodo tudi manjši kulturni dogodki, ki bodo udeležencem zagotavljali ustrezno medsebojno razdaljo. Se bolj bo okrepljena lokalna kulinarična ponudba, kar občina z zadovoljstvom podpira, saj je dolgotrajno zaprtje gostincem in turističnim ponudnikom povzročilo znaten izpad dohodka,« je pojasnil župan Nara-ločnik. Glede slavnostne seje občinskega sveta in podelitve priznanj je dejal, da predvidevajo izvedbo praznovanja občinskega praznika v okviru omejitev, za katere upa, da se bodo v poletnem času še dodatno sprostile. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 13 Gospodarstvo, Oglasi VELENJE Plostiko Skozo letos virtuolno odprlo svojo vroto V podjetju Plastika Skaza v Velenju že nekaj let zapored pripravljajo dan odprtih vrat, ki je letos, zaradi trenutne situacije, potekal virtu-alno. Za izvedbo dogodka so izbrali 5. junij, ko obeležujemo svetovni dan okolja. To dejanje je tesno povezano s poslanstvom podjetja, o čemer je bilo med dogodkom veliko govora. Rdeča nit celotnega dogajanja je bila okoljevarstvena naravnanost podjetja in spodbuda dogodku povedal nekaj o njihovih največjih trgih, najbolj prepoznavnih izdelkih in skrbi za okolje, drugi pa se je v živo oglasil kar iz proizvodnje in z gledalci delil, kaj in kako proizvajajo še poleg tistega, po čemer jih končni kupci najbolje poznamo. Izdelujejo namreč stole in druge izdelke s pohištvenega področja za Ikeo ter druge izdelke za večja podjetja z elektro in medicinskega področja. Ob koncu javljanja v živo prek Facebooka so vodilni v podjetju Plastika Skaza posadili dva okrasna javorja. ljudi - tako zaposlenih pri Skazi kot kupcev - k spremembi njihovih navad v takšne, ki odgovorno skrbijo za naš planet. Zgovorno je dejstvo, da so vsi Skazini izdelki iz recikliranih ali bio osnovanih materialov. SPODBUJAJO LJUDI K SKRBI ZA OKOLJE Ob svojem prihodu je sledilce javljanja v živo na Facebooku nagovorila lastnica podjetja Tanja Ska-za, ki je povedala, da je eden od njihovih ciljev tudi to, da spodbujajo ljudi k ozaveščanju o naravi in skrbi za okolje. »Vsako dobro podjetje tvori organizacijska kultura. To pomeni, da se zaposleni poistovetijo z vrednotami podjetja in živijo njegovo poslanstvo,« je še dodala. DIREKTORJA PREDSTAVILA PODJETJE V lanskem letu sta vodenje podjetja prevzela dva direktorja, Nizozemec Albertus Johannes Stege-man in dr. Robert Agnič. Prvi je na Vodja raziskav in inovacij dr. Branka Viltužnik ter direktor Albertus Johannes Stegeman sta povedala, da inovativnost usmerjajo v rešitve, prijazne do ljudi, skupnosti in narave. vi prehoda v krožno gospodarstvo. PO NOVEM PRISOTNI TUDI NA AMAZONU Največje uspehe s prodajo svojih izdelkov imajo v severnem delu Evrope, predvsem v Švedski, Nizozemski in na Norveškem. Po novem so prisotni tudi na Amazonu, ki jim je odprl vrata v svetovni trg. Na koncu so Skazini sodelavci s skupnimi močmi posadili dve drevesi, v počastitev svetovnega dneva okolja in v dokaz, da resnično živijo in spoštujejo vrednote svojega podjetja. Tekst in foto: Nastasja Kotnik PROMOCIJA NJIHOVEGA NAJBOLJ PREPOZNAVNEGA PRODUKTA Vzajemno z dogodkom je potekala promocija Bokashi Organka, njihovega najbolj prepoznavnega produkta, ki so ga nedavno pričeli izdelovati v dveh novih barvah. Med gledalci javljanja v živo so po koncu dogodka izžrebali nekoga, ki so mu podarili dva Bokashi Or-ganka. PODPISALI EVROPSKI PAKT ZA PLASTIKO Marca letos je v Bruslju 15 držav in 66 organizacij iz vse Evrope, med njimi tudi Plastika Skaza, podpisalo Evropski pakt za plastiko, ki je namenjen dodatni spodbudi in aktivnostim za zmanjšanje, ponovno rabo ter predelavo plastičnih izdelkov in embalaže za enkratno uporabo. S povabilom k podpisu so bili prepoznani kot eno vodilnih podjetij na tem področju in pomemben partner pri pospešit- 14 Savinjske novice št. 24, 12. junij 0202 Ljudje in dogodki LIDIJA SLATINSEK IZ RADMIRJA Ustvarjanje ji pomeni užitek in sprostitev od vsakodnevnega ustaljenega ritma Lidija Slatinšek je po rodu Celjanka, ki je vrsto let živela in delala v Velenju. Po upokojitvi se je preselila v Radmirje. V letih službovanja ji čas ni dopuščal, da bi se ukvarjala s kakšnim hobijem, metaliziran sukanec,« je o svojih začetkih spregovorila Slatinškova. »Nakit je pravzaprav nekaj specifičnega. Ne moreš ga delati kar tako, imeti moraš ideje, nav- Lidija Slatinšek svoje izdelke že vrsto let predstavi tudi na Lenartovem sejmu na Rečici ob Savinji. (Foto: Marija Sukalo) saj je kot komercialistka veliko potovala po bivši Jugoslaviji in tujini. Ko se je invalidsko upokojila, si je čas pričela krajšati z ustvarjanjem. Tako danes kvačka, kleklja, izdeluje vizitke, albume in nakit iz različnih materialov. PREPLETANJA NITI NA PUNKLJU SE JE NAUČILA V KROŽKU KLEKLJANJA »Po invalidski upokojitvi sem včlanila v An-dragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje in se priključila krožku kleklja- dih in predvsem voljo. Seveda je pomembno, kakšen nakit izdeluješ. Sama kose nakita tudi kvačkam ali šivam iz različnih perlic. VSAK IZDELEK ZAHTEVA SVOJ ČAS Poudarila je, da vsak izdelek zahteva svojo tehniko in drugačen način izdelave, svoj čas, odvisno od materiala. Nekateri so bolj, drugi manj zahtevni, nekatere delaš raje, druge malo manj. Po spletu okoliščin je pred časom našla inter-netni ustvarjalni forum Otok zakladov. To je fo- Uhani so klekljani iz kovinske niti. NAVDUŠILE SO JO S KVAČKANJEM BOMBAŽA »Na teh srečanjih se vedno nekaj dogaja, vedno je kaj novega, vedno se nekaj dela in nauči. Na enem od takih srečanj so članice izdelovale hobotnice za nedonošenčke, ki so jih pošiljale v različne porodnišnice širom Slovenije. To me je zelo navdušilo in sem tudi sama poprije-la za bombaž in kvačko ter izdelala nekaj hobotnic,« je nadaljevala o svojem ustvarjanju ročno-delka, ki jo je omenjeno toliko pritegnilo, da se je lotila še kvačkanja copatkov, kapic in igrač. Tako so nastale muce, kužki, opice, ježki, miške, želvice ter številne druge živalce in risani junaki. Vse igračke so iz 100-odstotnega bombaža in polnila, pralne na 30 stopinj, vsi dodatki, predvsem »učke«, pa so varni za otroke. Danes ji ustvarjanje pomeni užitek in sprostitev od vsakodnevnega ustaljenega ritma. Od V zadnjem času pod rokami Slatinškove nastajajo kvačkane živalce. (Foto: osebni arhiv) nja. Da bi znala prepletati nitke po punklju, je bila moja dolgoletna tiha želja. V desetletju in pol sem se tako izpopolnila v različnih tehnikah klekljanja. Od vsega pa sedaj najraje izdelu- Moderni obeski so primerno darilo za različne priložnosti. rum, kjer se družijo ustvarjalke »vseh sort«. Na druženjih z »otočankami« se je od njih naučila novih spretnosti izdelovanja nakita, »papirčka-nja«, slikanja na svilo in še marsičesa, sama pa jem nakit iz različnih materialov, a najljubši mi je jim je posredovala znanje klekljanja. (Foto: osebni arhiv) njenega razpoloženja je odvisno, česa se loti. Idej ji ne zmanjka. Ker rada raziskuje, verjame, da ji bo čas namenil tudi izražanje v drugačnih materialih in tehnikah. Marija Šukalo Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 15 Kultura KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Lani obeležili dve desetletji delovanja V Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal so svoje aktivnosti v letošnjem letu pričeli z otvoritvijo razstave del in odprtim ateljejem v okviru meseca kulture ter izobraževalnimi delavnicami z akademskim slikarjem Denisom Senegač-nikom, vendar so morali slednje prekiniti zaradi epidemije novega koronavirusa. Takrat zaradi omenjenega niso uspeli postaviti razstave Blanke Božič v društvenih prostorih in Irene Remic v Solčavi. Ostalo je nedorečeno tudi sodelovanje na tematskih razstavah v sklopu Zlate palete, ki jih pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije. TEDENSKA SREČANJA, IZOBRAŽEVANJA, NATEČAJI Zgornjesavinjski likovni ustvarjalci so se v preteklem letu družili Ob jubileju društva so odprli na tedenskih srečanjih, se izobraževali v različnih delavnicah in ex tem-porih ter sodelovali na številnih natečajih. Likovna dela članov društva so bila na ogled v Gornjem Gradu pod naslovom Spomini. V rečiški občini, kjer je sedež društva, so se predstavili na razstavah Naših dvaj- razstavo članov Naših 20. set in Lenartova prepletanja. Na samostojnih razstavah so likovna dela na ogled postavile Irena Remic, Darinka Marolt in Blanka Božič. Septembra so obiskali Grožnjan in spoznavali staro mesto ter nabirali izkušnje od likovnikov, ki so tam ustvarjali. NA RAZPIS ZLATE PALETE DELA POSLALO 10 AVTORJEV Ponovno so sodelovali v projektu Zlate palete. Deset avtorjev je na razpis poslalo več kot dvajset svojih del. Na eno od tematskih razstav se je uvrstila Blanka Božič, ki je prejela certifikat kakovosti in dve priznanji. Njihova dela so poznana tudi v širšem prostoru. Opaziti jih je bilo moč na ex temporih Piran in Ptuj, festivalu keramike v Krškem ter na mednarodnih festivalih akvarela Castra Ajdovščina, v Švici in Albaniji. Lani so v društvu obeležili tudi dve desetletji delovanja. Za svoje dolgoletno uspešno delo so prejeli županovo priznanje in srebrno jubilejno priznanje JSKD OE Mozirje. Tekst in foto: Marija Šukalo ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-SMIHEL Članom bralnega kluba na voljo tudi manjša knjižnica Od leta 2012 se med oktobrom in junijem srečujejo člani bralnega kluba Župnijske Karitas Mozirje-Šmihel. Na srečanjih razpravljajo o izbranih knjigah, ki ji izbere Andreja Gumzej, vodja bralnega kluba in članica Karitas. Slednja je letošnjo pomlad pričela urejati manjšo knjižnico Karitas Mozirje, kjer so mesto našle knjige Celjske Mohorjeve družbe, predvsem leposlovje za odrasle, otroke in mladino. MINI KNJIŽNICA BO NAMENJENA VSEM »V mini knjižnico Karitas Mozir-je-Šmihel so vabljeni vsi, ki čutijo veselje do življenja in se prepoznajo v Slomškovih besedah, s katerimi spodbuja k pozornemu branju: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarja izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili.« Seveda brez izposojevalni-ne,« je dejala urejevalka knjižnice Andreja Gumzej. V programu Župnijske Karitas Mozirje-Šmihel potekata dve bralni spodbudi, Slomškovo bralno priznanje za odrasle in Mohorjev- Andreja Gumzej: »Beremo zvrstno in žanrsko raznolika dela domačih in tujih avtorjev.« (Foto: osebni arhiv) ka. Po besedah Gumzejeve je poslanstvo Karitas pomoč človeku v stiski tako v podeljevanju materialne pomoči kot nudenje duhovne opore. Pri tem je najlepši možni način ravno knjiga. BRALNI KLUB DELUJE ŽE SKORAJ DESETLETJE Knjižnice so se zelo razveselili člani bralnega kluba župnijske karitas. Bralci se srečujejo od okto- bra do junija vsak prvi torek v mesecu ob 20. uri. V letošnji bralni sezoni se dobivajo v spominski sobi dr. Romana Lesnike. Jedro kluba je pet bralcev, izobražencev različnih strok. »Na začetku bralne sezone naredim seznam knjig, seveda pa lahko bralec izbere knjigo po lastni presoji. Doma jo vsak zase prebere, se poglablja vanjo, po želji vodi dnevnik branja. Na srečanju nato preberemo odlomek, izmenjamo vtise in se razgovorimo o aktualnem pro- blemu, vezanem na prebrano. Beremo zvrstno in žanrsko raznolika dela domačih in tujih avtorjev, od klasičnih do sodobnih in aktualnih. Na letošnjem seznamu so na primer romana Pavleta Zidarja Sveti Pavel in češke pisateljice Mornštajnove Ha-na, pričevanja, »zgodbe za veselje, zaupanje in pogum« Gregorja Čuši-na, Karla Gržana ... Poseben dogodek je skupen ogled predstave ali obisk koncerta,« je o poteku srečanj povedala Gumzejeva. Primož Vajdl Podarjene knjige se počasi selijo na police mini knjižnice Karitas Mozirje-Šmihel. (Foto: Andreja Gumzej) 16 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Ljudje in dogodki PLESALCI, PUSTNAKI IN LOVCI NAVALILI V SPODNJO REČICO Drago Poličnik zdaj še v vlogi 70-letnika »Rodil sem se v Solčavi, no, prinesla me je štorklja. Kot voda Savinja teče, me je s časom prineslo dolvodno do Gornjega Grada in Mozirja, kjer sem končal osnovno šolo. Po poklicnem šolanju za elektrikarja v Šolskem centru Velenje sem odkril srečo in prišel k pameti šele v poznih, resnih letih. Vmes sem služil domovini Jugoslaviji v osrčju Srbije, v Nišu, kjer sem spoznal ljubezen do rojstne Zgornje Savinjske doline in prave domovine Slovenije,« nam je na njegovem domu v Spodnji Rečici na predvečer okrogle obletnice - 70 let od rojstva - povedal Drago Poličnik. FUNKCIJE SE KAR LEPIJO NANJ Bil je podžupan prejšnjega mandata v občini Rečica ob Savinji. Kar 33 let je že član Lovske družine Mozirje in po treh desetletjih na ugledni funkciji dosmrtni župan Pusta Mozirskega. ŽENA SKORAJ OMEDLELA Poličniku so v torek, 26. maja, prišli ofirat njegovi soplesalci iz »medgen« plesne šole. Za tem je prišla še močna zasedba pustne druščine. Nekateri so se pripeljali z elektro biciklom, drugi z ekskluzivno kamp prikolico z že zagreto gim »štromarskim« materialom. Inštalacije so sinhronizirali s tistimi iz Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju, za katere že vsa leta skrbi dežurni, penzionirani elektro-inštalater, slavlje-nec Drago. ZRAVEN SO SE NAGNETLI ŠE LOVCI Ko je bilo videti, da bo po posnetku gasilske slike pustnakov najhujše že mimo, so v lovski rog zatrobili jagri LD Mozirje in po vlcersko postavili lovsko prežo z dobrim razgledom na bližnji sosedov travnik. Pustni prijatelji in člani Pusta Mozirskega z Dragom Poličnikom (stoji za lutko) v času spoznanja, da mu je odbilo 70 let. Člani Lovske družine Mozirje so Poličniku postavili prežo. NENAVADNA AGRESIVNOST DIVJEGA PETELINA punco iz pustnega bordela - žena Cveta je skoraj omedlela. Začasno pustno upravo so opremili z velikim kandelabrom in dvoriščno svetilko, pustno zastavo, elektro inštalacijami in dru- V Podveži petelin napadel gozdarja Lučan Anton Kladnik je gozdar, zaposlen v nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. V času epidemije se je kot tudi sicer večkrat podal na sprehod v Podvežo, kjer je naletel na petelina, ki ga je zelo agresivno napadel. »Obkljuval me je in skakal vame, kar ni naravno. Predvidevam, da se mu je zmešalo. V vsej svoji karieri, odkar opazujem tovrstno divjad, se mi ni zgodilo kaj podobnega,« je povedal Klad-nik, prepričan, da bi bilo potrebno ugotoviti, kaj se je z živaljo dogajalo oziroma če ima mogoče kakšno bolezen. Rešitev vidi v tem, da bi ga bilo potrebno ujeti in odnesti k veterinarju. Marija Šukalo, foto: osebni arhiv V'', ifvA Sefcje/3 19 » i i G % . . Kv- vlSi \ . T*/M ™ t1 ? tw . w... m. ^ : "-.i ; -t > ii M* " x . I_K_ - i Anton Kladnik je uspel ujeti divjega petelina v objektiv, ko ga je ta napadel. PRIŠLI KAR NA LASTNO POVABILO V pričakovanju dobrot iz piskrov in rangelj zapečenih pustnakov Jožeta Vodeba - Pepi-ja in šefa pustne kulinarike Andreja Parašuha - Džede se je pisana družba zbrala pod vodo-tesnim napuščem in se posvetila dobrodošlici Kar 33 let je že član Lovske družine Mozirje in po treh desetletjih na ugledni funkciji dosmrtni župan Pusta Mozirskega. ter gostitelju, ki si bo zapomnil, kaj se zgodi vsakemu članu pustne ali lovske družbe, ki ne povabi na fešto. Pač pridejo sami in počakajo na primerno postrežbo, saj je to zdaj v duhu porabe turističnih koronavirusnih bonov. »A, po 70 dneh spet pridejo, in to na moje stroške,« nam je potrdil okrogli jubilant Drago Poličnik, ki se še ne zaveda, kaj mu prinaša četrto življenjsko obdobje. Same stroške namreč. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 17 Organizacije, Čestitke SPOMINSKA SLOVESNOST NA OKRESLJU Pred 23 leti se je zgodila tragična nesreča gorskih reševalcev Gorski reševalci so se minulo soboto s spominsko slovesnostjo na Okrešlju spomnili petih gorskih reševalcev, ki so pred 23 leti izgubili življenje med usposabljanjem na Turski gori. To je bila najhujša nesreča slovenskih gorskih reševalcev v 108-letni zgodovini obstoja Gorske reševalne službe (GRS). UMRLI MED USPOSABLJANJEM Gorski reševalci Mitja Brajnik, Jani Kokalj, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž so 10. junija 1997 umrli med usposabljanjem, ko so dvigali reševalca in ponesrečenca v reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter. V GRS so ob obletnici tragedije spomnili, da se Utrinek s spominske slovesnosti na Okrešlju (Foto: VH, PZS) je takrat marsikateremu njihove- Gorski reševalci so aprila 1998 mu članu po nesreči porajalo vpra- ustanovili Sklad Okrešelj, ki nudi fi-šanje, ali odnehati ali vztrajati. nančno podporo otrokom reševal- cev, ki so se smrtno ponesrečili pri delu. Omenjena nesreča je pomenila tudi povod za prenovo tehnike gorskega reševanja, predvsem z vidika zagotavljanja večje varnosti ponesrečencev in reševalcev. GORSKI REŠEVALCI POMAGAJO, KER JE TO NJIHOVO POSLANSTVO Velja poudariti, da so gorski reševalci prostovoljci, ki za svoje delo ne prejemajo plačila. Pomagajo, ker je to njihovo poslanstvo in način življenja. Spomin na gorske reševalce, ki so pri svojem delu izgubili življenje, naj bo obenem tudi opomin vsem, da se v gore podamo le ustrezno pripravljeni in opremljeni. Nastasja Kotnik PLANINSKO DRUSTVO NAZARJE Podelili priznanja rekreativcem in najbolj aktivnim članom Konec lanskega leta se je zaključila 15. akcija Planinskega društva Nazarje Kolesar - pohodnik. Skupno je bilo opravljenih kar 4.188 vzponov do društvene koče Far-bance, približno 500 več kot lani. Pohodniki so opravili 3.496 vzponov, kolesarji pa so do koče priko-lesarili 692-krat. VESELI POZITIVNIH ŠTEVILK Z rahljanjem ukrepov sprejetih v času epidemije so v društvu sklenili, da podelijo priznanja najboljšim tekmovalcem. O rezultatih same akcije smo podrobneje poročali v 4. številki Savinjskih novic. Sedaj že bivši predse- Častni zlati znak Planinske zveze Slovenije za 2019 je iz rok bivšega predsednika društva Marjana Ostruha (levo) prejel Milan Matko. dnik društva Marjan Ostruh je ob podelitvi poudaril, da so v društvu veseli pozitivnih številk, še najbolj pa je razveseljiv podatek, da se sodelovanje otrok v akciji spet povečuje. ZLATI ČASTNI ZNAK ZVEZE MILANU MATKU Hkrati so na srečanje povabili prejemnike znakov in priznanj Planinske zveze Slovenije zaslužnim nazarskim planincev za leto 2019. Zlati častni znak je prejel Milan Matko, aktiven član društva že vse od njegove ustanovitve. Tekst in foto: Tatiana Golob Prizadevni pohodniki in kolesarji se razveselijo tudi lepih nagrad (z desne): Zora Štrucl, Joco Poznič, Pavla Planovšek in Zalka Grudnik. 18 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Ljudje in dogodki, Kultura ATLETSKA ZVEZA SLOVENIJE Mihalinčeva bo branila naziv najboljše slovenske sprinterke Atletska zveza Slovenije bo v sodelovanju z organizatorji največjih mitingov v državi organizirala Mednarodno atletsko ligo Telekom Slovenije, a bo brez mednarodne udeležbe. Lanskoletna zmagovalka lige Maja Mihalinec bo ponovno poskušala ubraniti naslov najboljše slovenske sprinterke. Mozir-janka pa bo izpustila otvoritveno tekmovanje sredi junija v Slovenski Bistrici. TRENIRA ZA SVOJE REZULTATE IN NAPREDEK Njen nastop je onemogočila zdravstvena težava. »Zaradi teka po pesku in drugih prilagajanj vadbe v času pandemije novega koronavirusa sem imela težave s te- tivo, ki so se preselile še na kolk. Pričakujem, da bom lahko glede na vse najprej tekmovala konec ju- nija. Grozno sem bila razočarana po odpovedi letošnjega evropskega prvenstva v Parizu,« je o svo- Maja Mihalinec v Slovenski Bistrici ne bo nastopila zaradi zdravstvenih težav. jih težavah spregovorila Mihaliče-va, ki si želi, da bi v drugi polovici avgusta in septembra tekmovala tudi na močnejših mitingih v tujini. LANSKA SEZONA NAJBOLJŠA V NJENI KARIERI Članica ljubljanskega Atletskega društva Mass je imela lani najboljšo sezono v svoji karieri. Marca je na evropskem prvenstvu v Glasgowu na 60 metrov osvojila šesto mesto, na junijskih evropskih igrah v Minsku je bila na 100 metrov prav tako šesta, na svetovnem prvenstvu v Dohi pa je na 200 metrov tekla osebni rekord, 22,78 sekunde, in si z njim pritekla normo za olimpijske igre. Tekst in foto: Marija Šukalo PREŽIVETJE V DIVJINI NA PLANET TV Matko in Podbregar preizkušala svojo vzdržljivost v ekstremnih razmerah V oddaji Preživetje v divjini na Planet TV sta svojo vzdržljivost preizkusila Aleš Matko iz Radmirja in Uroš Podbregar z Otoka. Prijatelja sta se odpravila na ekstremno preizkušnjo v slovensko divjino. Slednja naj bi bila po mnenju snovalcev oddaje povsod, kjer ni telefona, signala, udobja in vode. Ob izzivih inštruktorja preživetja v divjini Braneta T. Červeka sta udeleženca v Rakovem Škocjanu premikala svoje psihofizične meje in dokazala, da znata preživeti v ekstre-mnih razmerah. PREJELA CERTIFIKAT Inštruktor Červek je ocenil, da sta se bila v enem dnevu in eni noči sposobna spopasti tako z divjo naravo kot s svojo divjo nravjo. Imela sta odločnost, voljo in pogum. Prav tako sta se naučila uporabiti starodavne veščine preživetja. Zato sta prejela tudi certifikat za opravljeno preizkušnjo preživetja v divjini. MED PLAVANJEM STA SE JIMA POTOPILI BAKLI Inštruktor jima je zastavil zelo zahteven izziv. Matko in Podbregar sta morala bosa hoditi po gozdu, Aleš Matko (levo) in Uroš Podbregar sta premikala svoje psihofizične meje in dokazala, da znata preživeti v ekstremnih razmerah ter prejela certifikat za opravljeno preizkušnjo preživetja v divjini. se spustiti po 20-metrskem previsu ter premagati kar nekaj ovir na poti skozi zahteven jamski sistem. Povedala sta, da je bilo najtežje, ko jima pri plavanju skozi jamo v čevlje vdrla voda in sta se jima skoraj hkrati potopili bakli. Tako sta ostala brez ognja in v premočenih oblačilih. Ko sta prišla na drugo stran, sta poskušala zanetiti ogenj, a brez uspeha. Zato sta se znašla po svoje in nabrala večjo količino slame ter se zakopala vanjo. Tako sta postala prva tekmovalca, ki sta mirno prespala noč. FIZIČNA PRIPRAVLJENOST NI BILA VPRAŠLJIVA Ob premagovanju ovir in nalog njuna fizična pripravljenost ni bila vprašljiva. To prijatelja, ki sta se pred leti spoznala v službi, pridobivata s hojo v hribe. Aleš dela tudi na kmetiji, v prostem času pa izdeluje različne predmete iz lesa. Uroš se podaja tudi na številne maratone, pleza po feratah in kolesari. Njegov hobi je varjenje orodij in izdelkov iz kovine. Skupaj sta opravila kar nekaj podvigov. Pred tremi leti sta za božič v enem dnevu prišla na Triglav in nazaj. Podala sta se tudi peš iz Gornjega Grada do Obale. Na sodelovanje v oddaji sta se prijavila, ker sta želela na lastni koži preizkusiti, kako daleč lahko gresta in ali se lahko v najtežjih trenutkih stoodstotno zaneseta drug na drugega. Ob tem sta ugotovila, da sta oba zelo »zategla«, njuno prijateljstvo pa je neomajno. PRED ODDAJO TEHNIK PREŽIVETJA NISTA POZNALA Pred oddajo veliko tehnik preživetja nista poznala. Aleš je nekajkrat prespal v spalki in šotoru ter na senu. Bivaka ni nikoli izdelal, tudi ognja ni znal zanetiti brez sodobnih pripomočkov. Nič kaj bolj podkovan v znanju o tehnikah preživetja ni bil niti Uroš. Z 12-letnim sinom sta ob raziskovanju gozda ob domači hiši uspela postaviti le bivak. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 19 Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi »MINI« DAN ZA SAVINJO NA RECICI OB SAVINJI Na delavnicah spoznavali pomen pitne vode Občina Rečica ob Savinji je v sodelovanju s tamkajšnjim Društvom prijateljev mladine in drugimi izvajalci pripravila »mini« Dan za Savinjo v okviru projekta Zegnan studenec. V atriju osnovne šole so učenci prve triade v petek, 29. maja, na delavnicah spoznavali pomen pitne čali ljudi o pomembnosti vodnih virov na zavarovanih območjih. POSKUSI IN USTVARJANJE POŽELI VELIKO ZANIMANJA Osnovnošolci so z zanimanjem sodelovali pri poskusih z vodo. Ugotavljali so, kako se ta čisti preko različnih filtrov, kako je mogoče ledene kocke ob pomoči soli in vrvice dvigniti, ustvarjali na temo vode iz različnih materialov in prebrali kak odlomek iz pravljic z vodno tematiko. Tekst in foto: Marija Šukalo Direktorica občinske uprave Majda Potočnik (desno) je predstavila projekt Trajnostno zagotavljanje endogenih virov - Žegnan studenec. vode in lončke iz biomateriala. Pripravili so poskuse z vodo, se družili ob knjigah in ustvarjali v delavnicah. IZVIR POTOKA REČICA - NARAVNA VREDNOTA DRŽAVNEGA POMENA Projekt Trajnostno zagotavljanje endogenih virov - Zegnan studenec je predstavila direktorica občinske uprave Majda Potočnik. Poudarila je, da je izvir potoka Rečica, Zupnekovo žrelo, naravna vrednota državnega pomena in je bil v preteklosti zajetje za oskrbo s pitno vodo v re-čiški občini. Osnovnošolci so se s poskusi seznanjali z lastnostmi vode. Izvir potoka Rečica, Župnekovo žrelo, je naravna vrednota državnega pomena in je bil v preteklosti zajetje za oskrbo s pitno vodo v rečiški občini. Ko je prišlo do onesnaženja, po predvidevanjih zaradi večje količine gnojnice, so tega opustili. Sedaj Rečičani uporabljajo zajetje Le-tošč. Zupnekovo žrelo bi lahko bilo po besedah Potočnikove rezervni vir pitne vode, zato ga v projektu raziskujejo. UGOTOVITVE BODO PREDSTAVILI NA DELAVNICAH Ugotavljajo mikrobiološko in kemično sliko vode. Izvedli so tudi poizkus sledenja vira od izvira do izliva. Izsledki poizkusa še niso znani, ker je bil izveden ravno v času epidemije novega koronavirusa. Do kakšnih ugotovitev so v projektu prišli, bodo javnosti predstavili na delavnicah. S tem bodo na inovativen način ozaveš- V ustvarjalni delavnici so nastali različni izdelki na temo vode. ZGORNJE POBREŽJE v Štorklje so si vzele čas za počitek in malico Na Zgornjih Pobrežjih se je v torek, 9. junija, mudila jata štorkelj. Na ptice nas je opozorila Terezija Gostečnik - Blažiceva, ki je iz bližnje hiše opazovala dogajanje na polju. Po njenih besedah je tako veliko število živali na enem mestu redkost, so si pa po obnašanju sodeč, vzele čas za počitek in iskanje hrane na Blažicevih travnikih. Marija Šukalo S \ * 1 J * i \ i Tako veliko število štorkelj skupaj je redkost. (Foto: Marija Šukalo) 20 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Šport, Kronika, Pisma bralcev MARATON SAVINJA 2020 Zaradi ukrepov glede preprečevanja širjenja novega koronavirusa se je ožji pripravljalni odbor Maratona Savinja odločil, da letos teka po ustaljenem redu ne bo. Tekačem bo omogočena virtualna različica, ki zna na traso teka privabiti kar nekaj teka željnih. REDNA OBVESTILA PREKO SPLETA Ob začetku epidemije so se 18. marca preko spletne aplikacije sestali člani ožjega odbora maratona. Odločili so se, da kljub nastalim razmeram nadaljujejo s pripravami na tek, saj se lahko po- Letos tekači na progo virtualno ložaj v času do predvidenega datuma izvedbe bistveno spremeni. Ob upoštevanju ukrepov, predvsem samoizolacije, je organizacijska ekipa na čelu z vodstvom Športnega društva TEAM skrbela za redne objave na družbenih omrežjih. MARATON SAMO VIRTUALNO Sredi maja je postalo jasno, da maratona v predvideni obliki in obsegu ne bo možno organizirati. Odbor je sklenil, da je predvideni datum za izvedbo naslednjega Maratona Savinja 13. junij 2021. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • NESREČA S SMRTNIM IZIDOM Radmirje: 3. junija ob 16.34 je v Radmirju prišlo do trčenja med osebnim in tovornim vozilom. Voznik osebnega avtomobila je iz smeri Radmirja zavijal levo proti Ljubnemu ob Savinji, pri tem pa spregledal tovorno vozilo, ki je pripeljalo iz smeri Ljub-nega. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so kraj zavarovali, odklopili akumulatorja, s tehničnim posegom iz vozila izvlekli trupli umrlih oseb, nudili pomoč policiji, reševalcem nujne medicinske pomoči in pogrebni službi ter posuli vozišče z vpojnimi sredstvi in ga očistili. V prometni nesreči sta dve osebi izgubili življenje. • KOLESAR PADEL PO CESTIŠČU Loke pri Mozirju: 4. junija so bili policisti PP Mozirje obveščeni o prometni nesreči v Lokah pri Mozirju. Med vožnjo po lokalni cesti se je 17-letnemu kolesarju snela veriga, zaradi česar je zapeljal v desno, trčil v pločnik in padel. Pri tem je dobil hudo telesno poškodbo. V bolnišnico je bil odpeljan na zdravljenje. • PADCU BOTROVALA NEPRILAGOJENA HITROST Podolševa: 7. junija je voznik motornega kolesa pri vožnji po panoramski cesti v Podolševi po klancu navzdol v levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad motorjem in padel. Pri tem je utrpel hudo telesno poškodbo. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. Vozniku bo izdan plačilni nalog in podano poročilo na pristojno državno tožilstvo. POOSTREN NADZOR CESTNEGA PROMETA Prvi dan junija so policisti na celotnem območju Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor cestnega prometa, s poudarkom na vožnji voznikov enoslednih vozil in njihovi hitrosti. Zaradi prekoračene hitrosti so ukrepali zoper 117 voznikov. Kontrolirali so 36 voznikov motornih koles in koles z motorji ter zaznali 14 kršitev. Dva motorista sta vozila pod vplivom alkohola. V nadzoru so zaznali tudi šest kršitev kolesarjev. Eden je kolesaril pod vplivom alkohola. Organizatorji so se odločili, da bo letošnji maraton potekal malce drugače. Domače in tekače iz okolice so povabili, da med 12. in 14. junijem odtečejo tek na izbrani razdalji kar na originalni trasi. Tekači od drugod lahko tečejo kjerkoli drugje, pogoj pa je, da vsakdo odteče izbrano razdaljo 6, 11 ali 21 ki- lometrov in svojo dejavnost zabeleži z eno izmed aplikacij za merjenje aktivnosti. Vse tekaške aktivnosti bodo zbrane na spletni strani prireditve. Ljubitelji teka bodo tako povezani vsaj virtualno, če že v skupini, običajno veliki okoli 500 oseb, ne morejo biti. Benjamin Kanjir NOGOMETNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI Igrišče na Forštu ne sameva več V maju so s treningi ponovno začeli člani ljubenskega nogometnega kluba. Pet otroških kategorij in člani so po daljši prepovedi druženja z veseljem začeli obiskovati treninge in se pripravljati na tekme. Občasno bodo trenirali tudi ve- terani Ljubnega, kajti ob 90-letni-ci kluba bodo prav ti prvi odigrali tekmo. V klubu so se tudi razveselili nove pridobitve, in sicer enega velikega in dveh srednjih prenosnih golov. ŠS, foto: arhiv kluba Stare kovinske gole so nadomestili novi, prenosni. Umetnost sobivanja Na poti po naši prelepi Zadrečki dolini razpeto med občino Nazarje ter občino Gornji Grad dostikrat opazujem prelepo naravo. Imam privilegij, da si lahko sama razporejam dnevne obveznosti, ki vključujejo sprehode v eni ali drugi občini. Vedno znova me preseneti kako so ljudje čedalje bolj pripravljeni vložiti svoj čas, delo in denar, da polepšajo sebi in drugim svojo okolico. Primer dobre prakse: Gornji Grad, naselje Prod. kjer so Mrkuši in Pavlni (domača imena) z dovoljenjem g. Čas uredili zanemarjeno ne obdelano zemljo, v prelepo cvetočo brežino, ki je paša za oči in čebele ter velik doprinos k urejeni okolici in kraju. Vedno in povsod pa se najdejo posamezniki, ki s svojim odnosom in dejanji povzročajo škodo tako na tuji kot javni lastnini izvajajo nasilje nad prosto živečimi živalmi ter k takim dejanjem celo spodbujajo svoje otroke. Od nas samih pa je odvisno kaj in koga bomo podpirali ter v kakem okolju bomo živeli. Lep pozdrav. Zdenka Zakrajšek vodja Zasebnega zavoda Stanislava Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 21 Kronika, Zahvale, Oglasi TRAGIČNA PROMETNA NESREČA V RADMIRJU Cesta vzela dve življenji V Radmirju, na križišču z regionalno cesto, je v sredo, 3. junija, ob 16.34 močno počilo. 54-letni oče je z osebnim vozilom iz službe v Gornjem Gradu na Ljubno ob Savinji peljal 23-letno hčerko. V križišču je med zavijanjem levo proti Ljubne-mu spregledal tovorno vozilo, ki ga je iz smeri Ljubnega vozil 27-letni voznik. Osebno vozilo se je pri tem zagozdilo pod tovorno, obe vozili skupaj pa sta obstali šele na travniku ob cesti. Pri tem sta ugasnili življenji v osebnem vozilu. Zvok siren reševalnih, gasilskih in policijskih vozil je raztrgal ozračje mirnega in toplega sredinega popoldneva. V marsikoga se je naselila zla slutnja takrat še neznanega dogodka, ki je botroval prižganim sirenam. Vsakdo, ki jih je slišal, se je spraševal, kaj hudega se je pripetilo, da je na cesti toliko omenjenih vozil. Novica o prometni nesreči se je hitro razširila. VOZNIKU TOVORNJAKA NESREČE NI USPELO PREPREČITI Tistega popoldneva je 54-letni Martin Podkrižnik iz službe v centru starejših v Gornjem Gradu peljal na Ljubno svojo hčerko, 23-le-tno Tamaro Podkrižnik. Ugotovitve policistov kažejo, da je v križišču v Radmirju spregledal tovorno vo- V Radmirju je prišlo do trčenja med tovornim in osebnim vozilom, v katerem sta umrli dve osebi. (Foto: PGD Nazarje) zilo, naloženo z zemljo, ki ga je iz lu. Življenj jima ni bilo mogoče re- smeri Ljubnega pravilno pripeljal 27-letni voznik. Ta se je Martinovemu vozilu sicer izmikal, a mu nesreče ni uspelo preprečiti. Vozili sta trčili, tovornjak pa je osebni avtomobil znamke Volksvagen tiščal pred sabo, dokler se nista ustavila na travniku ob reki Savinji. Voznik tovornjaka je najprej poklical na pomoč, nato pa pričel z reševanjem. Na mestu nesreče so bili hitro reševalci in policisti, a jim do ukleščenih oseb ni uspelo priti. Na pomoč je nato prihitelo deset prostovoljnih gasilcev iz Nazarij, ki so iz zverižene pločevine potegnili obe osebi v osebnem avtomobi- šiti, saj sta umrli na kraju nesreče. Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje je ob tem zapisala, da sta to druga in tretja smrtna žrtev letos na cestah te policijske uprave. Lani v tem času je na naših cestah življenje izgubilo enajst oseb. Na občini Ljubno pravijo, da so se že pred časom dogovorili za sestanek na direkciji za ceste, ki ga bodo opravili v tem tednu. Občina je, čeprav je to domena direkcije, na svoje stroške naročila projekt izdelave krožišča na mestu, kjer se je zgodila tragična nesreča. Projektno dokumentacijo, ki je vredna okoli 25 tisočakov, so posredovali na direkcijo in menijo da bodo na tem srečanju informacije o morebitnih rokih investicije. Direktor občinske uprave Ra-denko Tešanovic je povedal, da domačini sicer to križišče v Radmirju dobro poznajo in upoštevajo omejitve hitrosti, ki so na tem delu. Zavoljo tega pred to že kar nekaj časa na tem mestu ni bilo prometnih nesreč. Tudi ob dejstvu, da je ob tem križišču, na drugi strani mosta preko Savinje, še odcep proti Juva-nju, kjer je prav tako potrebna velika previdnost. Benjamin Kanjir Na družbenem omrežju Tik Tok je stekla dobrodelna akcija za zbiranje sredstev v pomoč družini Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. Prostovoljne prispevke zbirajo na TRR: SI56 0237 4203 2315 557. Pogrebna služba - cvetličarna ># -MORAMA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿06 GSM: 041 672 115 Awvy.morftna.jJ E-mail: info(Simarai>a.ji www.morana.M E-mail: irtfû(SimararTa.îi Aleksander Stebtovnik s ^ . ?Jarj¿lje I1u, Örösrmw Ni res, daje odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini! TAMARI V SLOVO! Vsako slovo od življenja je težko in dokončno ..., a za vsako osebo ostajajo ljudje, ki jo bodo nosili v srcu, ljudje, ki bi jo še vedno imeli radi ob sebi ... Sodelavci Centra starejših Gornji Grad 22 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Zahvale Vse življenje si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni in ostala je praznina, ki boli! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, pradedka Franca IRNARJA 4. 11. 1933 - 27. 5. 2020 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, za darovane sv. maše in sveče. Zahvaljujemo se monsinjorju Vratanarju za opravljeno sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem PGD Radmirje. Žalujoči vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob smrti drage tašče, babice in prababice Ane PLANOVŠEK 20. 4. 1928 - 28. 5. 2020 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svete maše in ostale darove. Iskrena hvala g. župniku Andreju Pollaku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. V SPOMIN Leopold ŠKOTNIK -Poldi 7. 11. 1932 - 13. 6. 2019 Vedno si v srcu z nami, vedno smo v snu s teboj. Hvala za lepe spomine. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegova družina i ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, dedija Frančiška PEČOVNIKA 3. 10. 1933 - 29. 5. 2020 se iskreno zahvaljujemo patronažnima sestrama Veri in Ani za nesebično pomoč v času njegove bolezni, zdravnici in medicinskem osebju ambulante Luče in dežurni službi Mozirje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše, sveče, cvetje ter nam izrekali sožalje. Iskrena hvala župniku Vikiju Košcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Morana, lokalni cvetličarki, praporščakom, pevcem in govornici Valeriji Robnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če svečko na grobu tvojem upihnil bo veter, v naših srcih je nikdar ne bo. Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 23 TUDI ŽABAM SČISTILI KRAKE IN GOLŠE Kdor hoče iti na čistilno akcijo in bi rad imel malo dela, naj gre v rečiško občino. Tam tako zanikrno malo smetijo, da si morajo za delo poleg pobiranja smeti umisliti »varvanje« otrok, košnjo, grablja-nje in pometanje trave. Da je čistilna akcija sploh uspela, so kar sami prinesti nekaj smeti s sabo. Zraven so turistični delavci »zrihta-li« ograjo in uredili vse potrebno, da je njihov prireditveni prostor v Čisteh, pardon, Blatah, tipi-topi. A smo omenili, da so tudi žabam sčistili krake in golše, da sedaj vse veselo regljajo kot politiki v našem parlamentu? DRAGO SPET S PRVO Na večer ofiranja na domačiji Poličnikovih v Spodnji Rečici, kjer se je zbrala lepa druščina zgornjesavinjskih legend, se je pojavila tudi skrivnostna dama, do razkritja pokrita kot sultanove ljubice, tudi 70-letniku Dragu Poličniku uganka. A, ko ni niti v tretje uganil, kdo je skrivnostna lepotica, mu je ceremonier Pusta Mozirskega Robert Klemenak le dovolil, da odstrne tančico, izpod katere se je prikazala ... (Drago je bil skoraj ob sapo) ... prva pustna princesa Angelika Atelšek, »zlata« dama iz Zlatarne Celje oziroma z Brezja pri Mozirju. To je bil praznik za slavljenca, saj se je takoj razširila govorica: »Drago je spet sprvo!« 24 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Križanka, Informacije Najbolj iskane knjige v Knjižnici Mozirje ODRASLI: Ohler, Norman: Popolna omama : droge v tretjem rajhu, Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Rooney, Sally: Normalni ljudje, Young, Samantha: Zamolčane stvari, Molière, Jean B. P.: Tartuffe, Christie, Agatha: Nema priča, Vojnovic, Goran: Jugoslavija, moja dežela, Jackson, Sophie: Prepovedana ljubezen, Juvan, Vesna: Rdeča zarja, Rogelja, Nataša: Trinajsti mesec, Kay, Adam: Tole bo bolelo : skrivni dnevnik mladega zdravnika, Makarovič, Svetlana: Luci-ferka. MLADINA: Äbalos, Rafael: Grimpov : nevidna pot, Doyle, Arthur: Sherlock Holmes, Pustolovske zgodbe, Loupy, Christophe: Daj mi poljubček, Gripe, Maria: Hrošč leti v somraku, Suhodolčan, Primož: Živalske novice : 24 kur v mreži, Pullman, Philip: Severni sij, Defoe, Daniel: Robinson Crusoe, Nicholson, William: Ognjeni veter. 3, Ognjena pesem, Banscherus, Jürgen: Modri vrtiljak, Funke, Cornelia: Kri iz črnila, Carle, Eric: Godrnjava pikapolonica, Higson, Charles: Krvava Vročica : smrt je nalezljiva. StgvjrčeV: A M i R AN TI aioije v Indijskem Meanu od totedagaskaija; GfLAN - pukiij.lil V "JI 14-1 SahN£y - hranlsfci pesflik in polili« (Jose): Reši lev prejšnje kriianke (vodoravno]: RAZISKAVA, ELASTOMER, AEK, ORAČA, GNOM. 1JDAV, MACLAINE. SEMO, NVDULT, MAČEHA; NONA SIR, UDRT1KA, VE M A. Pl, S A, AR DEM. OJDIR AM A, LEOENA SVEČA, KONJEREJEC. ATAL. AVERY, SAKO, RENO KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 25. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 25 p Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 12. junij ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Odprtje razstav Expresionizem - članov društva GAL in akvarelov Blanke Božič - Moja pot Sobota, 13. junij ob 14.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet med zaselki KS Nazarje Nedelja, 14. junij ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Harmonikarska revija učencev Primoža Zvira Torek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka 16. junij ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditacija z Milanom Zemljičem Sreda, 17. junij ob 17.00. OS Rečica ob Savinji Slavnostna seja Občinskega sveta Rečica ob Savinji s podelitvijo občinskih priznanj ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Mesnate prašiče od 100 do 130 kg, z možnostjo dostave prodam; gsm 041/561-893. Telico sivko, v devetem mesecu brejosti, in koštruna - mrkača prodam; gsm 041/239-017. Prodam telico ciko; gsm 041/986071. Prodam bika, starega 3 mesece, pasme čb/ls, vajen paše; gsm 041/510-409. ŽIVALI - KUPIM ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Kupim krave ali telice za zakol, prodamo prašiče nad 100 kg; gsm 031/832-520. Kupim sivo-rjavo teličko, staro mesec dni; gsm 031/774-520. Kupim bikca ali teličko do 10 dni stare; 041/825-896. Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam same explorer 4.105 model 2017, 2.000 ur, prednji nakladač MX, kot nov. Cena 35.900 eur; gsm 031/493-660. Kosilnico bsc, 127 greben, visoka kolesa, bencinski motor, prodam za 650 eur; gsm 031/554-500. Prodam lita platišča 16 col, 5x112 et 45 z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et 43, oboje so originalne; gsm 040/684-238. Prodam cisterno za vodo 1.000 l; gsm 041/983-465. Prodam domača jajca; gsm 041/867-854. Ugodno prodam železna, pogonska, dodatna, kolesa za multikultivator muta; gsm 070/446-168. Prodam seno v kockah; gsm 041/793-578. VOZILA - PRODAM Prodam dobro ohranjen peugeot 307, srebrne barve, l. 2006, 1,6 bencin, registriran do 4/2021, prevoženih 172.000 km, redno servisiran in čiščen, v njem se ni kadilo. Vreden ogleda; gsm 040/548-022. Prodam mercedes vito 122 cdi, avtomatik, 5 sedežev, l. 2014, 190.000 km, redno servisiran; gsm 040/684-238. Prodam golf 2d, l. 1989, oldtimer, cena po dogovoru; gsm 041/723126. NEPREMIČNINE Prodam telečje meso; 070/228-293. gsm Prodam gozd v Smartnem ob Dreti; gsm 041/504-105. OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naš poštni nabiralniki (pri vhodu v upravni center). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo 26 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 Oglasi Kako pridobivati klice in obiske strank s pomočjo Googla? Če želite več obiskov in klicev strank, poskrbite za Google my business profil vašega podjetja. Živimo v digitalni dobi, ko so nam informacije na voljo kjer koli in kadar koli. Mobilne naprave so postale glavni vir informacij. Vedno jih imate pri roki in ste povezani s spletom. Kar 92 odstotkov uporabnikov spleta v Sloveniji dostopa na splet prek mobilnih naprav, ki omogočajo iskanje, vezano na lokacijo. Glavna značilnost lokalnega iskanja je, da prinaša klice in obiske strank oziroma klike na telefon in navigacijo. Google je vedno bolj priljubljen iskalnik za lokalno iskanje. Ste vedeli, da je 53 odstotkov vseh iskanj na Googlu lokalnih? To pomeni, da je iskanje vezano na lokacijo oziroma bližino. Pri takšnem iskanju Google velikokrat prikazuje »Google my business - GMB« profile podjetij, na katere klikne 73 odstotkov strank. 82 odstotkov strank pri lokalnem iskanju nima v mislih točno določenega podjetja. Ker so informacije pri GMB profilih strukturi-rane, je vedno več klikov nanje in vedno manj na spletne strani. To pa zato, ker stranke hitro najdejo kontaktno številko, delovni čas ali kliknejo navigacijo do vas. Zato je to priložnost, da najdejo GMB profil vašega podjetja. GMB je izkaznica podjetja, ki se prikazuje na Google iskalniku in Google zemljevidih. Prikaz je odvisen od več dejavnikov: 1. Relevantnost oziroma iskanja 2. Lokacije oziroma bližine 3. GMB ocen, GMB kategorije, klikov na GMB ... 4. Konsistentnosti vpisov podjetja v digitalnih platformah Google pri prikazovanju profilov GMB rajši prikaže podjetja, katerih enake vpise najde v drugih, za Google kredibilnih bazah. Takšno vpisovanje od vas zahteva dodatna znanja in veliko časa. Predstavljajte si, koliko časa bi porabili za vpis v 10 različnih baz z različnimi vnosi. V Sloveniji je na voljo edinstvena rešitev, ki poskrbi za vpise in izboljša GMB prikaze in klike. Gre za Pirsov Razširjen vpis. Vpis podatkov podjetja se izve- de na enem mestu prek spletne platforme. Podatki pa se samodejno sinhronizirajo v ostale baze, navigacije, aplikacije, imenike . Rešitev uporablja že več kot 1 milijon podjetij po celem svetu. Tudi veliko slovenskih podjetij je z vpisno platformo povečalo prikaze in klike GMB profilov - https://www. razsirjen-vpis.si/#reference. Če želite vpisati podjetje v različne digitalne platforme in s tem izboljšati prikaze in klike na GMB profil svojega podjetja, obiščite www.razsirjen-vpis.si. S samo 1 potezo lahko poskrbite za učinkovit digitalni lokalni marketing za pridobivanje klicev in obiskov strank. Vaše stranke so na spletu in mobilnikih IJk+ ill l^tw Sli«! Na www.razsirjen-vpis.si brezplačno preverite, kje in kako vas najdejo. vseh iskanj na Googlu je lokalnih 82% prikazov GMB profilov je brez iskanja točno določenega podjetja - discovery search Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020 27 IMATE BRAZGOTINO? DOTIK HARMONIJ ri ii r a ¡k i p o l i £ n i k BRAZGOTINE so trajni spornim na koži, za katerimi se Lahko skriva veliko težav, ki p s jih običajno sami ne povezujemo z brazgotino. Zaradi drugačne zgradbe brazgotine vplivajo na zmanjšan pretok krvj. limfe. zmanjšan ali blokiran pretok energije in moteno prevodnost živčevja. Posledice tega p a se kažejo kol različne težive bolečine. zmanjšana gibljivost sklepov, zmanjšana moč mišic, mravljinčenje, srbečica, pekač občutek, nizka samDpodoba, depresija, strah, jeza. Vse le težave se lahko sedaj 1 rajno zmanjšajo aLi odpravijo s povsem naravne in nežno MSTR tehniko, pri kateri se uporahLj^i I« roke. Z natančnimi in usmerjenimi gibi prstov se pomaga telesu sprostiti prenapeta kolagenska vlakna Učinki so vidni že po prvi obravnavi ne glede na starost brazgotine. Brazgotine se ne da izbrisati, lahko pa se ji pomaga, da postane manj opazna., bolj mehka in ne povzroča več težav. Bojana, 07