foitnina plačana v gotovini
Leto LXV., št. 284
Ljubljana, četrtek & decembra loji
Cena Din L-
lanaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ud praznike. — Inserati do 80 petit * 0133 2-—1 do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN OPRAVNKTVO LJUBLJANA, fvnafljsv* ulica it. A
Telefon St. 3122, 3123, &L2*. 3125 tn 3126
PODBD2N ICB:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 10C
NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. Št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — « -Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351.
Nedogledne posledice včerajšnjega sklepa
francoskega parlamenta
Nemci triumSirajo in proglašujejo vse mednarodne pogodbe za neveljavne — Herriot odklanja sodelovanje v novi vladi
fariz. 15. decembra. Ostavka Herriotove ▼lade ie sedaj v ospredju ne samo zanimanja francoske, marveč vse svetovne javnosti. Dogodki včerajšnjega dne ?o zgodovinsko važni, ker se jo prvir zsiodilo. da je Francija odklonila točno izpolnjevanje sklenjene pogodbe. Z največjo napetostjo se zaradi tega pričakuje, kakšne bodo posledice. Dokler i>a ni rešena vladna kriza, ni mogoče reči, kako >e bodo dogodki razvijali dalje.
Predsednik  republike  ie včeraj vrv; dan
je Francija tudi v*e druge države, zlasti pa Nemčijo odvezala moralične dolžnosti spoštovanja pogodb.
8e bolj jasno pišeta »Lokalanzeiger« in »Borsenkurier«. »Lokalanzeiger« pravi, da Francija, ki se je celih deset let neprestano sklicevala na svetost mednarodnih po. godb, ni bila niti najmanj upravičena odklanjati plačilo, ker ima polne kleti zlata,
sprejemal  posamezne državnike  in  politike 1 odvzetega premaganim državam in p°leg
in se z niinii posvetoval. Davi se je gšvsrilo, da je predhodnik ponudil -sestavo nove vlade zopet Herriotii. ki pa je to ponudbo odklonil in izjavil, da sploh nnfe sodelovati v bodoči vladi Skušali so pa pregovoriti, naj hi prevzel zunanje ministrstva, kar pa je Herriot prav tako odklonil. Kor pa je položaj skrajno resen, si vsi merodajni krogi prizadevajo, da bi se kriza vlade čimprej rešila. Kot najre?-nej>j kandidat za BM«istrska_ ca predsednika se označuje sedanji vejai minister Paul Bancenr, poleg njega pa prihajajo v poštev se Chaotemps, senator Stecj; in Daladi»«r. Vsekakor računajo v političnih krogih s tem. da bo še danes popoldne enemu iznifl njib poverjen mandal za sestavo vlade.
Xova vlada se bo bržkone naslanjala na isto večino, kakor Herriotova. to ie na radikalne socialiste, računajoč pri tem na dobrohotno podporo zmerne levice in zmerne desnice. Prizadevanja gotovih krogov za sestavo koncentracijske vlade ali vlade levi,-irskega kartela nimajo nobenega izgleda na uspeh.
Komentarji £ra&£csk£ga tiska
Pariz, 15. decembra Pariški listi obširno razpravljajo o položavj- nastalem po de* misij; Herriotova vlade Herriot ov organ »Ere Nouvelle« poudarja te/koče. ki čakajo vsako novo vlado V prvi vrsti si bo moraal nova v'ada iskati zadostne parla-■aentarne večiie, "dprt je problem vojnih dolgov, na dnevn<"m redu je vprašanje varnosti in razorožitve in nad vsem te»n je še brem^ novega proračuna Rad:kalna »La Rpr>ubl:que« piše o posledicah odklonitve decernberskega plačila n poudarja, da jc Francija s t»rn 'zgubila pravico, sklicevati se v bodoče na nedotakljivost mednarodnih pogodb. Ako bo Nemčija sledila francoskemu v/igledu. ji ne ho smel n^bč- zameriti.
Pogajanja z Ameriko prekinjena
Pariz. 15. decembra. »Petit Parisien« poroča iz W*shragtOfia, da je s:noci fran* coski po-s^nik po naročilu -svoje vlade izročil amecidkema aonenjenra ministru noto, v kateri ga oirieSča o demisiji vlade in sporoča« da nma več pooblastila voditi nadaljnja pogajanja ^n razgovore glede plačila vojnih dolgov, ker vrsi samo še tekoče poide.
London rezerviran
London, 15. decembra Angleški tisk se zaenkrat omejuje na suhoparno objavo poročil iz Pariza. V vladnih krogih pa so zaradi takega razvoja dogodkov v Franciji dokaj vznemrjeni 'n čakajo na sestavo nove vla-de. da b- tal<oj pričeli ra/.govore o na-daljni  akc:ji v zadevi  vojnih dolgov
V Nemčiji triumfirajo
Berlin, 15. decembra. Ves nemški tisk trinrafira in prikazuje glasovanje v francoskem parlamentu kot največji uspeh, kar jih je doživela Nemčija od sklenitve premirja pa v*e do danes. Francoski par. tament je napravil Nemčiji največjo uslugo, ko je sklenil, da Francija ne plača de. cembrskega obroka svojih dolgov v Ameriki.
»Vossische Zeitung« poudarja, da noben dogodek v mednarodni politiki ni bil tako v prilog Nemčiji, kakor ta. Cela generacija nemških državnikov, politikov in učenjakov celih deset let ni mogla doseči tega, kar je 405 francoskih poslancev izvršilo v 15 minutah: popolno uničenje, popolno anu>-Branje moralne osnove versajske mirovne pogodbe, če je Francija sklenila, da ne plača svojih pogodbenih obveznosti Ame. riki, je s tem pogasila vso svetost In nedotakljivost po godb, na katere se je doslej vedno sklicevala In kar je tvorilo najmočnejše orožje francoske diplomacije, s tem
tega vzdržuje najbolj gigantsko vojsko in mornarico na svetu, će taka država lahko odreče izvrševanje Svojih obveznosti, kdo naj potem še prisili obubožano Nemčijo, da bi še nadalje plačevala? »Borsenzei-tang« poudarja, da je francoski parlament vrgel s prestola dosedanjo francosko boginjo nedotakljivosti pogodb in s tem priznal tudi Nemčiji pravico, da ustavi vsa nada'jnja plačila.
VVashington, 15. decembra. AA. Wa-shingtonsko vlado je sila iznenadil sklep francoskega parlamenta, da Francija 15. decembra ne plača dogovorjenega obroka vojnega dolga.
Ker sta poleg tega tudi Belgija in Poljska odklonili plačilo, ostaneta samo A.a-gilija In Italija, ki bosta plačali sedanji obrok. Toda ftaHffa je že izjavila, da želi še pred junijem nove preureditve
Časopisje v splošnem hvali Veliko Britanijo, ki bo danes plačala. V Washingto-nn pa je angleško ravnanje Izzvalo čuvstvo globokesa spoštovanja do Velike Britani e. ki je v tako hudih okoliščinah ostala zvesta idealom, na katerih počiva or?an ziiana družba, p!šc* »VVashington Herald Tribune . Zdi se, <ia bo Bela hiša v najkrajšem ča?u nastonHa v dolgovnem vprašanju, to'la ukreni predsednika so zaenkrat še ta.rni.
I
Lausannski sklepi propadli ?
Ker Jih Francija do konca decembra ne bo ratificirala, bodo v Lausanni sklenjeni sporazumi izgubili veljavnost
Žoneva, 15. decembra. Vest o ostavki Herriotove vlade je -zzvala v ženevskih krogih veliko vznemirjenje ne samo zaradi tega, ker se je pri glasovanju v francoskem parlamentu pokazal hud razkol med Ameriko in Evropo, temveč še bolj zaradi nevarnosti, da bi mogli ti dogodki nepovoljno vplivati na nadaljnji razvoj razorožitvene konference, ki je po tako trudapolnem delu po večmesečnem zastoju zopet prišla z mrtve točke in je bila na najlepši poti, da vsaj deloma uspešno zaključi prvi del svojega zasedanja.
Še večje vznemirjenje, kakor vse to, pa vzbuja bojazen, da bodo spričo tega razdora propadli svoječasni lausannski sklepi, s katerimi so bile ukinjene reparacije, kar bi vrglo Evropo v nov, še hujši gospodarski in politični kaos. Kakršen je položaj sedaj, ni nikakega upanja, da bi francoski parlament ratificiral lausannske sklepe, kar bi se moralo
zgoditi najkasneje do 31. decembra. Lausannska pogodba namreč izrecno določa, da jo morajo do konca leta ratificirati Francija, Italija in Anglija, v nasprotnem primeru pa je pogodba neveljavna. Malo verjetno je, da bi se rok za ratifikacijo podaljšal. Pa tudi če bi se to zgodilo, ni računati s tem, da bi Francija ratificirala lausannsko pogodbo prej, predno ne bo prišlo do sporazuma glede ureditve vojnih dolgov v Ameriki. Položaj pa je tak, da se Hoo-ver, čigar funkcijska doba .v par mesecih poteče, noče vezati, novi predsednik Boosevelt pa predčasno tudi noče prevzeti odgovornosti. Vsekakor pa izražajo v ženevskih krogih upanje, da bo naposled vendarle zmagala obojestranska uvidevnost ter da bo Amerika spričo položaja Evrope pristala na tako ureditev vojnih dolgov, ki bo v skladu s splošnim finančnim in gospodarskim položajem.
Socialna akcija vlade
Zakon o naknadnih in izrednih kreditih za javna dela, podporo brezposelnih in pasivnih krajev — Za kritje teh izdatkov se uvedejo izredne doklade in povišajo
nekatere takse
Beograd. 15. decembra. Finančni minister je predložil Narodni skupščini zakoniki predlo« o naknadnih kreditih v višini 147 milijonov. Večji del teh kreditov je namenjen za podporo pasivnih pokrajin, za omiljenje brezposelnosti potom javnih del in za podporo siromašnega prebivalstva potom ustanavljanja javnih kuhinj. Drugi glavni del teh kreditov je določen za pokojnine državnim vpokojencem. V teku leta so bili bivši kronski vpokojenci večinoma prevedeni na dinarske, vsled česar je potrebščina v tem poglavju proračuna narasla. Tretji glavni del teh kreditov je namenjen za izpolnitev učnega osobja na srednjih šolah v smislu svoječasnega sklepa Narodnega predstavništva, manjši krediti pa so določeni za posamezne resore za posle, izvirajoče iz novo sprejetih zakonov.
Za kritje teh izrednih izdatkov predvideva zakonski načrt uvedbo izredne progresivne doklade na neposredne davke z izjemo davka na poslovni promet v višini 1 do 4 odstotke ter povišanje taks po naslednjih postavkah taksne tarife:
Povišane takse
Izpremene se naslednje taksne tarife:
1. DrugI odstavek 5. točke 6. člena, zakona o taksah se I z premeni tako, da se taksna oprostitev pri dedičinah v prvem kolenu sorodstva, ki velja doaedaj za dediči ne v vrednosti do 150.000 r>:n, zniža na vrednost 50.000 Din.
2. Za vse pismene ali protokolarne opo-zoritve. vloge In prošnje, na oblastva razen onih, ki so obremenjene s posebno večjo takso, se poviša taksa od 5 na 7.50 Din. Isto velja tudi za vse vrste proženj
zakonih v administrativnih in sodnih poslih.
3. Za vse priloge prošnjam, vlogam, tožbam in pritožbam, se povita taksa od 2 na
4 Din.
4. Taksa za vsa izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih osebnih lastnostih, razmerah, sposobnosti, itd. se povila od 20 na 25 Din.
5. Za izdajo u veren j, itd. se poviša takse od 20 na 25 Din.
6. Za pritožbe zoper odločbe nižjega administrativnega državnega ali avtonomnega oblastva, namenjene višjemu oblastva, se poviša taksa od 20 na 25 Din.
7. Tarifna postavka 52 se rzpremeni In se glasi: Za pritožbe (tožbe) državnemu svetu aH upravnemu sodišču proti odlokom vseh administrativnih oblastev znaša ta«_ aa 1 odstotek vrednost; spornega predmeta. Ta taksa pri pritožbah na državni svet ne more Wtl manjša od 200 Din in pri upravnem sodišču ne manjša od 100 Din. če je predmet spora neocenljiv, se placa za tožbe pri državnem svetn 400, pri upravnem sodišču pa 200 Din.
8. Za. prošnjo, s katero se zahteva izvršitev sodbe ali odločbe, se poviša taksa od
5 na 7.50 Din.
9. Za pritožbo »oper razsodbo ali odločbo oblastva glede kazenskih prestopkov po tarifni postavki 83, se poviša taksa ed 20 na 25 Din.
10 Za pritožbe zoper obsodbe zaradi prestopkov po tarifni p os taki 86 se poviša taksa od 20 na 26 Din.
11. Taksa po tarifni postavki 96 se poviša v točkah 4 In 6, to je za raerenje o trajanju učne dobe In za uveraaje o pomočniških spričevalih od 20 na Din.
12. Taksa po tarifni postavk] 90-c zrn prošnje in dovolitev prireditve tombole ali srečo lova se poviša od 25 na 50 Din.
— CENJENE INSERENTE opozarjamo, da izide sobotna številka »Slovenskega Naroda44 že v petek popoldne, ker bo v soboto praznik. V soboto list ne izide.
rinsko prijavo), po tarifni številki 205 (za carinsko deklaracijo), po tarifni postavki 207 (za ustne deklaracije) se poviša >d 5 do 7.50 Din in po tarifni postavki 206 za vsak vložek deklaracije od 2.50 na 4 Din.
14. Talosa po tarifni postavki 211 (za prošnjo in dovolitev naknadne priložitve dokumentov deklaracij-i) se poviša od 25 na 35 Din.
15. Taksa po tarifni postavki 212 (za potrdila o zdravstven osti blaga) se poviša od 20 na 25 Din. po tarifni postavki 221 (za carine prost uvoz selitvinega pohištva iz inozemstva) od 25 na 35 Din, po tarifni postavki 222 (za vloge, s katerimi se zahteva povračilo vplačanih pristojbin) od 5 na 7.50 Din. do tarifni postavki 224. točka a) (za izdajo carinskega uverenja) od 20 na 25 Din, po tarifni postavki 226 (za potrdilo cariosikeca urada o kakovosti blaga za nadaljnji vzorec) od 20 na 25 Din. Po ta-
rifni postavki 227 (za pritožbe zoper potr dila carinskega urada) od 30 na 50 Din ii za pritožbe zoper obsodbe po zakoniti omeniercih v tarifni postavki 229. od 50 n: 100 Din.
16. Za odloke obrtnih, borznih in sličm'1 razsodišč se računa taksa v višini 1 od stotka vrednosti sporn-esa predmeta, v ko likor ni predvidena več.la taksa. Ta taks: se mora plačati v naprej in se v primeri pnrnvnave ne vrne.
Zakon o izrednih in naknadnih kreditil vsebuje tudi nekatere druge važne določb« Najvažnejša med njimi je določba, da s podaljša pobiranje gostaščine, ki bi moral prenehati s 1. januarjem 1933, še do 1. ja nuarja 1935, da se na ta način olajša finan ciranje občinskih proračunov V isti na men je tudi črtana določba trošarinsketj zakona o maksimiranju občinskih trošarii za mestne in podeželske občine.
Občni zbor Muzejskega društva
Društvo marljivo deluje in je doseglo tudi v preteklem poslovnem
letu lepe uspehe
kacije« poudarjajoč, da Muzejsko društv zamenjuje svoje publikacije s 150 uličnim znanstvenimi organizaoiijami (i-zdajanje h storiSne akcije Muzejskega društva »Glae nik« in prirodoslovne sekcije ^PriTodoslo^ na razprava«). Poudarjal je. da se je kai toteka uredba, z reklamacijami pa izpopo; nili stari zastanki. Muzejska društvo ie site pilo v 9tik 7. nekat?rimi novimi organih cijami. kakor tudi v zamenjavo del. z dn gimi. ki se pa že leto in leta m>so od//va in ne pošiljajo evoiilh znanstvpnrh del. je p opustilo vsako korespondenco in zamen j* v o.
Blagajniško poročilo je podala ga. Me-1 ta Pivec-Stele. tajniško poročilo je p<a odsornosrti prof Kapusa preči tal ©em r>rec sednik Tainisiko poročilo se v glavnem uj( ma s preds^dn'škim. Za preglednike je pc ročal notar M a te i Hafner, dočim je bil poročilo drugega pregledmka župnika Vi hovnika prečitamo. Oba pregledmika st predlagala odboru absobrtorij s pohvafa kar ie bilo soglasno sprejeto
Sledrle so volitve. Predlagani sta b* dve listi, ena prof. Kranjčeva« druga pro Koširjeva. Izvoljena je bila lista dr Koši ja, in sicer: dr. Munda. dr. Staudache prof. Hadižn, kustos Fran Kos, dT. Ljudev Kušar, inž. Sbrizaj, prof. Rupel. uafv. pro dr. Milko Kos« unrv. prof. dir. Baldurn Sari: dr. Mal. prof. dr Žontar in dr. Zwitter, p< leg tega pa še na podlagi pravil 6 odborn konr za hisrtorično in 6 za prirodoslovno ael cijo. — Odbor se bo konstituiral na pr hodnji seji.
Pri   slučajnostih   se   je raapraiv'Vjialo raznih aktualnih zadevah in sprejet je b predlog, da naj se e&Jlfce prihodmji občrc zbor   vsaj   do  prve polovice prihodnjeg lota.
Ljubljana, 15. decembra. Včeraj ob 16 če je vršil v knjižnici Narodnega muzeja občni zbor Muzejnkega društva za Slovenijo, ki je b:\ razmeroma prav dobro obiskan Zborovanje je otvori] predsednik prof. Andre'ka. ki je toplo pozdravil navzoče« s pieteto eipoovnjal v preteklem letu umrlih članov in prešel na dnevni red Med najpomembnejšimi deli je v prv vrsti treba ceneniti izdajo biografije zaslužnega zgodovinarja ljubljanskega mesta pok. Ivana Vrbovca, ki jo je napisal zgodo-vina** župnik Ivfln Vrhovni:. Izrazil je p-osebo zahva.lo mestnemu ncčel-stvu. ki je pokazalo izredno imevanje in je votiralo posebna sredstva, da jc delo moglo v tisk Vrhovnikov* biografiji bo priključen seznam vseh del pokojnega Vr-hovca Na pobudo predse;J»vka prof. An-drejke je mestno naČelstvo obljubilo, da prihodnje leto postavi v avlo rnagistratnega poslopja, ki bo lepo obnovljecia v rene* sančnem slogu po načrtih prof Plečnika, hermo z-godovinarja Vrbovca Avla bo po Plečnikovih načrtih preurejena v nekak panteon zaslužnih naših mož. Po sklepu odbora in mišljen ni prof Plečnika pa spominska plošča na Vrhovčevi rojsitni hiši na Poljanski cest: ne bo vzidana, ker je hiša neprimerna in stoji itak izven regulacijskega načrta.
Predsednik je dalje poročal, da so tudi že za6igurana sredstva za i-zdajo zgodovine mesta Kranja iz zapuščine pokojnega zgodovinarja dekana Koblerja, ki jo urejuje prof dr. 2ootar v Kranju. Za to delo so deloma zbrana privatna sredstva, deloma pa bo podprla to akcijo mestna občina v Kranju.
KnjtžTiičar dr. Rajko Ložar je poroeal v glavnem o zamenjavi inozemske znanstvene korespondence za znanstvene publi-
Umetnostno zgodovinsko društvo
Ljubljana, 15. decembra. Snoči se je vršil v dvorani hotela Union dobro obiskani občni zbor Umetnostnega zgodovinskega druStva, ki je bil obenem zđnrzen s skioptienkm predavanjem o najstarejši ljubljanski umetnosti. Menda se je prvič v Ljubtfani zgodilo, da »o gledalci lahko videli nazorno pred seboj na platna razvoj umetnosti v LJubljani od najstarejših časov pa do leta 1800 te to t arhitektonskem, kiparskem m slikarskem pogledu. 2e slike same so bile nad vse zanimive, fotografski posnetki so bili ▼ vsakem pogledu brezhibni, predavatelj dr. Štele pa je s svojim živJm pripovedovanjem žel zasluženo odobravanje zosJušal-cev.
Po preda v and u je predsednik msg. Ste-ska otvoril zborovanje ter podal splošen pregled društvenega delovanja. Sledilo je zanimivo poročilo tajnika Antona Stupice, H katerega posnemamo, da ima društvo okoli 300 članov. V poslovnem letu je Umetnostno zgodovinsko društvo priredilo več poučnih izletov v mestu samem In v okolici. Udeleženci so si osledaH znamenite freske in druge spomenike Iz naše umetnostne zgodovine, tako znamenite razvaline na Goričanah, Presko, kapelo t škofovem grada, dalje notranjost cerkev Device Marije v Polju, sv. Urba nad Dobru n jami, Mengeš, zlasti zanimivo pa je bilo odkritje starih fresk. V Ljubljani so se vršili ogledi   stolnice, semeniške
Jakoba, sv. Florijana, Grubarjeve kapel oe v irantovi hiši m znamenite hiše št. na Žabiaku. Prav zanimivi so bili tud oeledi uršniinske, križanske, trnovske i šeotpeterske cerkve ter krakovske kap« lice z najstarejšim reliefom Matere Boi je. Oglede, oziroma rzlete, sta vodila mss Steaka in dr. Štete.
Blagajniško poročilo izkazuje 1900 D i imetka, ki izvira večinoma Iz prispevno raznih oblasti in darov društev. Pri nab ranju teh prispevkov se je zlasti neumoi no udej8tvovala ga. dr. Majaronova Pr volitvah je bil soglasno izvoljen stari od bor, ki se bo konstituiraj na prvi seji.
H koncu so zborovalcl z velikim zadc voljstvom sprejeli vest, da se je ravnatelj stvo velesejma odločilo, da bo na svoj prihodnji razstavi drugo leto razstavil, tudi modele najznamenitejših cerkva Sloveniji ter se je v ta namen obrnilo n Umetnostno zgodovinsko društvo, da ns pravi tozadevne načrte in odloči, kater cerkve bi prišle za modeliranje v poštev
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2317.07 _ 2323.42 Berlin 1369.58 — 1380.38, Bruselj 798.02 * 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85. Londoj 1S9.08 — 190.68,  New  York   ček 5741.5
do 5769.86, Pariz 224.88 —  226__, Prag;
170.67 — 171.53. Trst 294.24 - 296.64.
INOZEMSKE BORZE Curih:   Pariz 2059, London. 17.09, Ne> York 520.06, Bruselj 72, Milan 26.59, Madri, 42-35,   Amsterdam   209.06,   Berlin 123.7S Sofija &76, Psasa 1&40L ¥acša*a 5840. Bu
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 15. decembra 1932
„Preporod" pred proslavo
20 letnice
Kako proslavi „Preporod"
l|ek rro}
v soboto, nedeljo in jubilej
Ljubljana, 15. decembra. O pro»l*T.i Preporodovera jubileja ▼ dneh 14. de 18. t. m. smo na tem mestu te z daljšimi članki opozoril; javnost in tudi prtobellj podroben spored prireditev. Ker se prične proslava Je z jutrišnjo slavnostno akademijo, ponovno objavljamo važnejše podatke fn natančen program. Pokroviteljstvo je prevzel ban g. dr. Ma-ruš*,c, častno predsedstvo jn častni damski k om: te
Jubilejni  zbornik  jo že  izšel    v lični opremi. Obsega 72 strani in stane 15 Din. Prodajo je prevzela Zvezna knolgarna, še-'enburgova  ulfca.  lahko  se ga  dobi tudi v  društvenem    lokalu     NaroČila, bodisi osebna ali pismena, naj se naslavljajo na: »Preporod« (Napredni dijašKi dom, Toma-nova 3). Telefon št. 29-74, je iz prijaznosti  dovolilo JNAD Jadran.  Vsebino zbornika  bomo podrobno jav-iii  v  nedeljo IS. t. m. Opozarjamo, da  smo izdali zbornik le  v omejeni  naklatli.  Ker je publikacija vsebinsko zelo pestra in zanimiva, saj sodelujejo  mnogi  odlični,  še  živeči Prepo-rodovcl iz prvih let pokreta, jo najtopleje priporočamo  vsem  našim  prijateljem, narodnim   ju   kulturnim  društvom  in sploh vsej javnost:. Mnoga naročila, k: smo jih že đoseda.j prejeli, nam pričajo, da je zanimanje  za  zbornik   kakor  tudi  za proslavo samu zelo živahno. Tudi pr: aka.le-mij-;  se  bo   prodaja)  zborniK   pri posebni blagajni    pri   vbodu,  na  kar še posebej opozarjamo, člani in članice aktivne e li-nk-e }Preporoda< in Starešinske organizacije ga  lahko dobe    le v    Preporodu pri službujočem odborniku. Prav tam morajo dvignit: tud: vstopnice za akademijo, ker je za članstvo določeno, da jih kupi le v pretprodaji.  V petek opoldne   je zadnji rok za nabavo članskih vstopnic, vsi ostali jih bodo morali kupiti pri večerni blagajni  ali   v   Matični   knjigarni (Kongresni Trs;i,  ki  je  prevzela   tudi  prodajo ostal'h vstopnic.   P.   n.  javnost    naprošamo. da pravočasno    dvigne    vstopnice, da se izogne navalu pri večerni blagajni. To želimo tudi zato, da ne bo zvečer v petek pred  pričetkom slavnostne akademije nepotrebnega   nereda    Oficijelni   sprejem je od tričetrt na 20 do četrt na 21.
Spored se prične točno ob en četrt na 21 ki prosimo že sedaj naovljudnejše. naj ne bo preveč zamudnikov, da se ne bo motil spored. Radio Ljubljana bo oddajal koncertni del sporeda, kjer sodelujejo znani konserva ter isti, večinoma člani Preporoda. Orkester šteje 40 moč? in je pomnožen tudi s člani orkestra kr. opere v Ljubljani. Od sodelujočih konservatoristov omemjamo nadarjeno pevko Majdo Lovse-tovo. ki bo poleg Cveta Šviglja gotovo osvojila simpatije publike s svojim zvočnim sopranom. Troš Prevoršek,   ki Ima
kot vijollnlst prav tako te znano Ime. je naštudiral za to priliko povsem nove točke. Glasbenike bo v prvj vrsti zanimalo, da se izvajajo na Preporodov! slavnostni akademiji prvič popolnoma nova dela mladih konservatoristov, ki osebno sodelujejo. Tako bo vodil kons. D. iebre orke. ster, ki bo pod njegovo taktirko Izvajal »Sulto v 4 stavklhc. Iz prijaznosti sodelujejo. Tako bo vodil kons. D. zebre orke-iz absolviranih akademikov, od katerih &-o bil? mnogi tudi člani Preporoda. Zapeli bodo več narodnih in umetnih pesmi.
Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Bufet bo dobro založen in bodo cenj. posetnikj tudi v tem pogledu prišli na račun. V soboto 17. t. m., na dan rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I., bo ob 2. uri popoldne v kinu Dvor akademska predstava filma >Tr^glavske strminec. Vsi posetniki, tudi člani Preporoda poleg akademikov so vdjudno vabljeni. Vstopnina minimalna: 4 Din za osebo.
18. decembra ob 10. url dopoldne bo v Trgovskem domu (Gregorčičeva ulica) slavnostni občni zbor. Predstavniki civilnih, vojaških in drugih oblasti so vljudno vabljeni. Akademskim, srednješolskim in ostalim sorodnim društvom smo že razposlali posebna vabila In jih naprošamo še posebej, da se gotovo udeleže občnega zbora po svojjih zastopnikih. Po občnem zboru se odpeljemo z avtobusi na pokopa. Ivšče k Sv. Križu, kjer bomo počastili spomin velikega borca za Preporod o vske ideje pok. Iv. Endlicherja. Na grob bomo položili venec, pevski zbor bo predvidoma zapel nekaj žalostrnk.
Vabila za proslavo so razposlana. Na mnoge reklamacije, ki jih prejemamo, bomo takoj ugodili, če pa bi se v skrajnem slučaju primerila pri obilici dela še kaka pomota, najvlju&nejše prosimo vse prizadete, naj nam oproste in nau se kljub temu udeleže proslave. Na tovariše in tova-rišk-e, bivše člane In članice Preporoda, predvsem na vse še živeče Preporodovce iz prvih let pokreta pa naslavljamo poseben apel, odnosno željo: zadnje dni smo prejeli več osebnih, pa tudi nekaj pismenih pritožb, češ, da smo pozabili nanje in da jih niti ne vabimo. Vse Preporodovce, ki jih res nismo vabili tovariško, prosimo, da nam oproste. Nismo sami krivi tega. Ponovno smo že povedali, da so žal arhivi nekaterih let precej pomanjkljivi, iz prvih let pokreta pa imamo na žalost še manj zapiskov. Tako nikakor nismo mogli zbrati dovoljno število naslovov ?n podatkov in kljub dobri volji nismo mogli osebno vabiti vseh. Upamo, da nas bodo vsi ti razumeli in da bodo ne glede na take momente prihiteli tovariško v našo sredo. Brez izjeme vsi in vse so prijateljsko vabljeni. Preporod.
Delavstvo slavi Cankarja
»Svoboda« m »Zarja« sta sttoči dostojno počastili Cankarjev spomin
Ljubljana,  15. decembra.
Dandanes prav za prav vsi slavimo Cankarja, podobno kot pravi rek, da vsak po svoje boga hvali. To pač dokazuje, kakšno (frontno duhovno dediščino nam je zapustil Cankar, s katero se hočejo nekateri okoristiti materijalno. Naše delavstvo je pa proslavilo obletnico smrti Cankarja prisrčno, da si začutil, kako ga ljubi. Drugi menda ne proslavljajo Cankarjevih obletnic. Cankarjev večer, ki sta ga uvrstili delav. telov. in kult. zveza »Svoboda« in del. glasb, društvo »i£arja« med delavske prosvetne večere, je bil po sporedu zelo bogat in lep ter res dostojna počastitev (Cankarjevega spomina. Dvorana Delavske zbornice je bila zopet pretesna.
S slavnostno koračnico je otvorila godba »Zarje« prireditev, potem je pa še odigrala venček slovenskih narodnih pesmi. Cankarju je posvetil prigodno pesem pesnik Čulkovski. Žal je bilo težko presaditi kvaliteto pesmi, ker je moral napovedanega, zadržanega recitatorjs nadomestiti drugi, nepripravljen.
O Cankarju je govoril prof. B. Teply, književnik iz Maribora. Prof. Teplv je živahen in simpatičen, zaradi svojega dela za delavstvo pa priljubljen med delavci. S predavanjem je pa tudi dokazal, da se zna približati delavcem: ni premleval papirnate učenosti, povsem stvarno, a toplo je očrt al Cankarja kot borca in pisatelja delavskega razreda.
Koncertni del prireditve je bil zopet bogat kot navadno na teh prireditvah, vendar pa ni trpela kvaliteta na račun kvantitete. Dve pesmi je zapel konservatorist g. A. Drmota. član opere. . pri klavirju ga je spremljala gdč. B. Saplja. Značilno je. da se vsi sodelujoči na delavskih večerih udej-stvujejo z nekim posebnim ognjem in ljubeznijo m poslušalci jih zato tudi nagrade z res prisrčnim priznanjem. Obiskovalci teh večerov niso rezervirani, s toplimi čustvi uživajo pesem in glasbo, zato jim pa tudi ne pride na misel, da bi kazal' inteligenco z zdehanjem in blaziranostjo.
S posebnim veseljem so poslušalci pozdravili mešani pevski zbor, ki ga tvorijo gojenci učiteljišča. Vesela dekleta, ki obetajo postati dobre učiteljice in že resni učiteljišeniki so vzeli tudi petje povsem resno in se pevovodja g. prof. I RepovS lahko ponaša s tem zborom. Ne vem. ali imajo na drugih naših šolah tudi zbore, ki bi lahko nastopali na koncertih, nedvomno pa prednjači šolskim pevskim zborom ta zbor. Pozna se mu idealizem, ki je tako značilen za učiteljstvo. Zapeli so Ferjanči-čevo »Tone sotece« in Pavčičevo »Jezdec«. Kasto skrbno študirajo petje, se js pozna k)
zlasti po izbrušenosti detajlov. Ljudje niso pustili z odra mladih pevcev, morali so še dodati eno narodno.
Recitator je nastopil še dvakrat; recitiral je Cankarjeve pesmi iz »Erotike«. Teh pesmi ljudje ne poznajo v splošnem, pač !>o zaslugi škofa, ki je sežgal »Erotiko«. V pesmih, ki smo jih slišali, se očituje Cankarjev sarkastični ton. liričnega vzdihovanja ni v njih, pa tudi ne ničesar »pohujšlji-vega«. Verzi teko gladko, samo recitatorju niso povsem . . .
V dvospe\Tu sta zapeli konservatoristki š. Korenčanova in V. Rudolfova, spremljal ju je pri klavirju g. R. Gallatia. Peli sta skladno in s sigurnostjo.
H koncu je še zapel moški zbor pevskega društva Krakovo-Trnovo. Zboru se pozna, da ga vodi izvrsten pevovodja prof. A. Grobming. Ljudje bi še radi poslušali, čeprav je bilo že pozno. Pevci, ki pojo nazadnje, navadno ne ogrejejo občinstva, ker je že utrujeno, ta zbor pa nas ni zadovoljil zato. ker ni hotel več dodati . . .
Pasaža pri palačah PZ prehodna
Ljubljana, 15. decembra.
Pasaža med Aleksandrovo cesto in Gajevo ulico, ki drži skozi Viktorijo;: :n palačo PZ in ki je vzbujala mnogo pozornosti, ko so jo napovedali, je zdaj že prehodna, a še nima pravega pomena. V drugi polovici, v palači PZ, še ni asfaltiran tlak. vendar sta pa že tudi tam otvorjena dva manjša iokala, trgovina s sadjem _n trafika. Ljudje se bodo posluževali pasaže bolj šehe tedaj, ko bo urejena Gajeva ulica in ko bodo ob tej ulici zgrajene palače na tako zvanem Dukičevem bloku. Zdaj se pasaže poslužujejo stanovalci palače PZ, drugi pešci pa še ne mnogo. Promenade ni v nji. pozneje bo pa najbrž v pasaži kar tesno, ko se je bodo posluževali tudi sprehajalci.
Pasaža bo pa nedvomno vedno privlačna zaradi modernih trgovskih lokalov, ki vabiiJo že zdaj uspešno kupce, kuncem se bodo priljubili zlasti zato, ker so v zatišju. Ljudje raje kupujejo v miru, na širokih velemestnih cestah pa stopajo v velike trgovine nekoliko ženirano. To psihološko dejstvo so najprej izrabiLi Američana, ki so začeli o t v ar j a ti lokale v podzemlju na postajališčih podzemne železnice. Nekateri vedo tudi povedati, da ljudje raje zahajajo tudi v gostoljubne lokale, ki niso tako na očeh. Ljudje so pač srar m oži ji v: . .. Takšnega lokala pa ni v pasaži, razen skritega vhoda iz nje v »Daj-dam*:. Sicer pa imamo v pasaža trgoviae
z najrazličnejšim blagom, od tehničnih izdelkov do cvetlic. Nekaj lokalov je še v drugi polovici prašnih, zato bodo pozneje trgovine po vrstah blaga se pestrejše.
Ker se pa oko as more ustavljati sa mo na Izložbah, dopolnjuje lepoto pasate njena arhitektonska dovršenost. Stene so obložene z naravnim kamnom, kar vzbuja vtis soUduosti in razkošja. Razsvetljava v drugI polovici bo Indirektna, žarnice bodo montirane v oblastih, vazam podobnih asstavkih. Svetloba se bo razpršila ob stropu, da oko ne bo nikjer zadelo na bleščečo luč. Popolna lepota pasaže se nam pa odkrije sele, ko bodo končana v nji vsa dela.
Glej!
med dnevnimi vestmi pod naslovom: Za odrasle!
K predavan]« podžupana prof. Jarca
Ljubljana, 15. decembra.
Na V. rednptn družabnem sestanku »Krke« pri Mrktiču bo predaval prof. Jarc o Do4e.ij5»ri in o No^em mestu pred 50 leti. Predavanje bo zanimivo zato. ker ga bodo pojasnjevale številne skioptrične slike m pa, ker bo tz predavanj* razvidno, da 6e je Dolenjska v primeri z drugimi pokrajinami kaj skromno razvijala.
G. podaujpa.n je razdelil svoje predavanje v več kratkih odstavkov in jtim dal te=»le naslove: L Kako so potovali Ljubljančani s posto v Novo me#*to: 2 Lice Novega mesta; 3. Skromno življenje malega mesta; 4. Gospodarska kriza Novega mesta in Dolenjske; 5. Narodna in politična zavest; 6. Družabno in društveno življenje; 7. Novomeška ljudska šola in gimnazija; 8. Ivan Krajec in Dolejske novice; 9. Spominu Ivana Vrhovca.
Predavanje bo tedaj izredno zanimivo. Zanimalo bo vsakega Dolenjca, posebno ker bo Lahko gledal znamenite osebnosti na platnu. Med drugimi bomo videli tudi moža Primčeve Julije, ki je -pokopana na šmi* helskem pokopališču. Predavatelj je že dobil povabijo, ds bo imel isto predavanje v Novem mestu.
Kakor smo zvedeli, pripravlja društvo »Krka« že 6edaj za spomlad več izletov na Dolemisko« s katerimi hoče znova opozoriti na lepote Dolenjske. Tako je na pobudo »Krke« sklenil Avtomobilski klub kraljevine Jugos-lavije, sekcija Ljubljana, da priredi od maja meseca dalje velik krožni avtomobilski izlet na Dolenjsko m po možnosti tudi v Belo Krajino. Podrobnosti bosta še izdelala odbora Avtomobilskega khi* ba in društva »Kake«.
Iz Trebnjega
— Opozorilo naročnikom. Vsi cenjen-i naročniki, ki so v predvčerajšnji številki našega lista prejeli položnico % označbo vKndigac, naj se teh položnic poshižijo samo za naročltev knjige »Prokletstvo ljn-beznic. ki rzWe v ponatisu v dveh delih in staneta oba dela skupaj samo 30 Din. Za poravnavo naročnine pa se. poslužite položnic z označbo >Naročnina<. Vse one naročnike, ki so še v zaostanku za naročnino, prosimo, da isto te dni zanesljivo poravnajo, sicer Jim bo uprava po 20. decembru list brezpogojno ustavila; one pa, ki imajo naročnlmo že poravnano, prosimo, da odstopijo prejete položnice svojim prijateljem in znancem, ki bi se na list naročili. Naročila za knd-fcgo »Prokletstvo ljubezni« sprejema za Trebnje tudi Nan-de Srpan.
_ izobesite zastave. Hiani posestniki so naproeeni, da izobesijo na kraljev rojstni dan v soboto 17. t. m. zastave. Uradna in šolska maša bo v farni cerkvi r Trebnjem ob 8. uri zjutraj.
_ Palčki je naslov božične igre v treh
slikah, ki Jo priredi v nedeljo popoldne v »Prosvetnem domu« tukajšnja šolska mladina. Začetek ob 15. uri popoldne.
_ Občina razglasa. Direkcija državnih železnic namerava podaljšati klančino na železniški postaji v Trebnjem. Na njeno prošnjo se razpisuje o tem politični obhod v zveai z razlastitveno razpravo za delno razlastitev zemljišč onih posestnikov, katerih parcele so potrebne za gornji namen. Komisijska razprava bo v četrtek 39. t. m. s sestankom komisija ob pol 10. uri dopoldne na železniški postaji Trebnje. Seznam prizadetih zemljišč in načrti so od dneva objave tega razglasa v občini Trebnje pa do dne 28. t. m. razgrnjeni pri občinskem uradu, kjer jih morejo udeleženci vpogleda ti. Do dne 27. decembra lahko vloži vsak udeleženec pri sre-skem načelstvu ustmeni ali pismeni ugovor zoper nameravano gradnjo in zahtevano razlastitev; najkasneje pa se morajo taki ugovori prijaviti ustmeno ali pismeno vodji razprave do njenega zaključka. Poznejši ugovori ne bodo upoštevam.
_ Nagrade za precspljeno šmarnico. V svrho uspešnejšega zatiranja šmarnice bo tudi letos banska uprava v Ljubljani dajala podpore v ta namen, in sicer onim iz dobrih vinorodnih okolišev, ki so šmarnico precepiK po 30 par za vssfs precep-l$en šmarnični trs, onim iz dobrih vinorodnih okolišev, ki šmarnico izkrčijo in prinesejo tozadevna uradna potrdila Županstva, po 1 cepljen trs žlahtnih sort za vsak izkrcen trs šmarnice in končno onim Is nevin orodnih krajev pa po 1 drevo za vsakih 100 trsov izkrčene šmarnice. Podrobnejša pojasnila je dobiti pri sreskem kmetijskem referentu na srezu samem ali pa ob priliki službenega obhoda aLi predavanja in pa pri pristojnih županstvih. Prošnjo je vlagati takoj!
— Južno vreme, ki je nastopilo, je pobralo se to malo snega, ki je pred dnevi zapadel. Smučarji nezadovoljno godrnjajo in čakajo nestrpno, da vremena smuki bodo s« zjasnila.
Otvoritev „teatra" v Kamniku
Narodna čitalnica otvori v soboto letošnfo sezono
Ljubljana, 15. decembra.
Dram. odsek Nar. čitalnice je letos sicer nekoliko kasen, zato^pa pripravljajo tem vestnejc prvo igro v tej sezoni, ki jo bodo Kamničani gledali v soboto in nedeljo. »Revna kot cerkvena miš«, je čisto ljubka zadeva, ki so jo v Ljubljani prav efektno zaigrali, naši vrli Šentjakobčani, tako izvrstno, da jc še sedaj vsem gledalcem v živem spominu — igrala je ta komad za Šentjakobčani tudi naša drama — videli pa smo tudi »cerkveno miško« v kinu kot zvočni film. Prisrčna vsebina igrice bo gotovo navdušila vse gledalec.
Mlado dekle, strojepiska Susi Sachs (Rezi Čižmekova) je brez službe in išče zaposlenja, pride v banko, kjer ji uspe, da dobi mesto strojepiske, kasneje postane osebna tajnica bančnega magnata barona Ulricha (Johi Golob). Vse delo ji gre srečno od rok. tako. da kaže, da je dosegla svoj cilj. — Ko se zaljubi vanjo baron — sledi potovanje v Pariz—uspešni zaključek bančnih transakcij — zadnja noč v Parizu
— beg in srečen konec — baron in Susi postaneta par . . .
Tako približno se zadeva odigra. Zasedba vlog je v dobrih rokah. Baronovega sina igra Piki, grofa Thalheima Klemenčič Jo-ško. Oliv Frav Marta Erjavčeva, Schiirzla Bervar, direktorja Krek, slugo Kvapila pa Golob Ivan. Režira g. Stane Vedlin, ki pravi, da je z zasedbo in podajanjem zadovoljen — krono nosi seveda — Čižmekova. In ni čuda! Vloga je kakor pisana zanjo.
Osem ur, včasih tudi več na dan, se vrti v pisarni, stroji ropočejo. svinčnik hiti po papirju, stenogrami se množe — tempo — tempo! In če sedaj na odru pokaže isto, potem je skoro gotovo, da bo uspela in podala srčkano Susi prepričevalno in dovršeno.
Pa ne samo to, da ona igra z dušo in veseljem kot morebiti nikdo izmed diletantov. Ob tej priliki praznujeta Čižmekova in Golob Johi mal jubilej. Čižmekova: 25 iger
— 60 nastop. Golob 30 iger — 75 nastop. Kdor je deloval kdaj med m z diletanti,
Zasačeni vlomilci
Domžale.  15. decembra.
Sinoči so zasačili v stanovanju trgovca Franca Vidalija drznega tatu, ki 6e je pritihotapil v stanovanje, pobral, kar se je dalo in se prav kar odpravlja*! s svojim plenom, ko je vstopil v spalnico trgovec Viđali. S samokresom je vlomilca ustrahoval in ga s pomočjo domaČih zvezal ter pozval orožnike« ki so 6<poznali v vlomilcu Jožefa Zakrajška, doms iz Ravnika pri Blokah. Pri njem so našli 50 Dim, ki jih je izmaknil VidatiijevT trgovefci vajenki Berti Flapjančičevi, balo razne obleke in več drugih stvari. Vlomilec je priznal, da si je že proj vse dobro ogledal in izkoristiti priliko, ko so bili domači vsi zaposleni v gostilni in kuhinji. Sezul si je čevlje, da bi jo mogel tiho in neopaženo odkuriti. Orožniki so ga izročili sodišču v Kamniku.
Domžalčani im okoličani so 6e že delj časa pritoževali, da jim ndedo izmika ne samo kokoši in domače zaoce, temveč tudi poljske prideEke s polja in iz kleti, zadnje dni pa je bilo celo prijavljenih več vlomov v stanovanja. Tako je bil med drugimi iwršen v torek ponoči večji vlom pri posestniku Luzbiju v Prelogu pri Domžalah. Vlomilci so izrezali vrata pri ldjiučavnici in na ta način vdrli v hišo. Spravili so se nad jedrno shrambo, kjer so se dobro založili. Odnesli so pet posod masti v skupni teži 32 kg ter razne druge malenkosti. Orožni* štvo v Domžalah, ki je bilo obveščeno o vlomu, je takoj začelo zasledovati storilce n jih je že naslednjega dne spravilo za zapah. Včeraj so namreč aretirali kot storKca Franca Hribarja iz PodSmnbega pri Domžalah in Franca Haceta rz Zaboršta. Na Hribarjevom stanovanju so izvršili hišno preiskavo ?n našli pri tem celo zalogo ukradenih stvari. I*dala ga je velika količina masti, dasi sam ne redi nobenih svinj. Ugotovili so. da je ukradeno mast še ponoči pretopil in spravil v svojo posodo« ukradeno posodo pa je zmetal v Bistrico, ki teče blizu njegove hiše in kjer so jo naslednjega dne našli. Našli so tudi kolo, za katero je Hribar priznal, da ga je ukradel vztpred neke trgovine v Mostah pri Komendi. Kolo, ki je še dobro ohrnnjeno. je Hribar črno prepleskal Našli so tudi večjo količino čebule m krompirja. Hribar je priznal, da je vse to nakradel v jeseni po polju, največ na njivi mlinarja Bertc«iclja. Nekaj čebule je tudi prodal. Hace mu je pri tatvinah po* magal in dobil svoj delež. Oba tatinska tovariša so orožniki po zas-Ušanju izročih sodišču na Brdu.
Nova grobova
Šele 22 let stara je včeraj položila svoje življenje na oltar ma* terinstva gospa Nada, »oproga znanega književnika prof. dr. Antona Slodnjaka v Ljubljani. Pokojna je bila hčerka starozna-ne Cundrove družine pri »Ruskem carju« pred Jezico, kjer pokojno objokujejo še njena sivolasa mati. sestra Helena rn brata Milan in Stanko- neutolažljiv je pa vdovec, ki mu je najboljša družica zapustila tri male punčke. Pogreb bo jutri ob 16. iz rojstne hiše v Mali vasi 16. na pokopališče v Sto-žreah. — V Alesevčevi ulici 14 fe pa dav premmuđa znana babica Marija JegH*, rojena Jereb, ki jc zapustila dve o možen i hčerki. Pokojnima blag epoaiin. sorodstvu pa iskreno sožalje! .
/ve, kaj to pomeni, to so žrtve, ki jih gledalec nikdar ne ve in ne more oceniti.
Mislim, da je bilo baš pred šestimi leti, ko smo pisali Kamnik — z mladimi igralci, med temi sta bila i čižmekova i Golob na prenovljenem odru Čitaln'ce — orati kulturno ledino.
Prva vlogii ji je bila v »Vgrabi?enih Sa-ninkah« — sobaricu — trema — trema — videlo pa se je že tedaj, da bo šlo . . . Kmalu za tem so sledile glavne vloge: Pegica, Scampolo. Osma žena. Favn (Aleksandra), Vrag (Zidana Mici). Zupan Stilmond-ski (hčerka). Peterčkove poslednje sanje (Fetrček), »Kukuli«, Sestrična iz Varšave (Lucija) in tako dalje! Bila je celo stara potovka v »Razvalini življenja« — in prav izvrstna!
Pa Golob! Naš ljubimce — poslednje čase je presedlal h karakternim vlogam V vseh igrah, ki sem jih naštel je igral vloge ljubimcev, mladih in starih ... V kratkem bo tudi rcžiral prvo igro! Kot dober plesni učitelj je pa poskrbel še za posebnost: bančni boyj bodo ljubki girli, ki bodo plesali kar tri plese . . .
Videl sem jih pri delu — to vam je veselja in volje.
Šest. ljubkih punčk, kostimiranih v bove, sami koderčki, nam bo zaplesalo in poživilo večer, na katerega se žc dolgo pripravljajo. Sodeloval bo del salonskega orkestra.
Po vseh pripravah sodeč bo lep večer, vsi sodelujoči zaslužijo soglasno pohvalo, mlada diletanta, ki igrata tudi glavni vlogi pa naj vztraja na ne baš ravni poti še nadalje z zavestjo, da delata za narodovo dobro, za stvar, ki je lepa, večno lepa, ki pa zahteva tudi številnih žrtev na eni strani, na drugi pa podpore javnosti. Zato: vsi v Čitalnico! Naj imajo naši vrli diletanti, ki so se toliko in toliko večerov pa tudi noči trudili, da podajo javnosti eim zaokro-ženejšo igro tudi moralno vzpodbudo od javnosti v obliki — razprodane dvorane!
O prireditvi bom še poročal.
R. Kos.
v dvo-iSokoLa
KOLEDAR
Danes: Četrtek 15. decembra, katoličani: Valerija, Kristina, Svetana, pravoslavni 2. decembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Mat i tu: Seržant X.
KinQ Ideal:  Valčkov čar.
Kino dvor:  Triglavske srtrmine.
TKD Atena, predavanje ob 18-15 rani Delavske zbornice.
Lutkovni    teater Ljubljanskega »Črni ženin: ob 20. v Narodnem domu.
Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva predavanje dr. Valterja Bohinca ob *20. v dvorani Delavske zbornice.
Društvo >Tabor< izredni občni zbor ob 20. v hotelu TivoH.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4 in Kamor« Miklošičeva oesta 20.
Trnovčani in Kr&kovčaai! V soboto 17. t. m. vas obiščejo nabiralci darov za božićnico revnim otrokom, ki jo priredi socialni odsek krajevne org. JRKD za Kra-kovo in Trnovo. Ker bo božićnica izključno le za domače reveže, vas prosimo, da ne odganjate požrtvovalnih nabiralcev praznih rok.
Četniki. V soboto, dne 17. t. m. ob 16.30 uri popoldne zbor pred restavracijo »Zvezda«. Udeležimo povonke v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Vsi in točno!
4?«#»ocf sita
*n reseta
Naravnost nebeško imenitno je, če si član kulturne družbe. Z največjo žlico lahko hlastaš po kulturnih dobrinah; ne le, da se ti duša lahko na\'žije gramofonske glasbe, temveč lahko obiskuješ tudi koncertne prireditve, ki so na tako visoki umetniški stopnji, da ti jih ni treba razumeti, lahko dokumentiraš s\'ojo kulturno zavest kjerkoli, v gledališču ali tramvaju, lahko si natakneš cilinder in bele rokavice s posebno upravičenostjo, lahko razpravljaš o vseh kulturnih problemih, ne izvzem-ši plesa, lahko posedaš po kavarnah in barih cele dni in noči in nihče ti ne more braniti, če si privoščiš tudi od časa do časa »kulturni« škandalček.
Barbarizem pa je prištevati h kulturnim dobrinam in dolžnostim razne dajatve, da niti ne omenjamo raznih nabiralnih akcij. O tem res ni vredno govoriti. Dovolj je vendar drugih kulturnih dobrin, saj se lahko izkažeš neprimerno bolj, ko sklepaS pobratimstvo z vinskimi sobrati. ko pomagaš reševati vinogradniško in splošno krizo za zaprtiui vrati in za dobro zastrtimi okni. To je višek kulturnih dobrini
Toda zdaj se obeta članom kulturne družbe, da se bodo lahko poslužili še imenitne jše predprav'tce; na predavanjih se bodo lahko naučili bon-tona ter se nasrkali srčne omike tako. da bodo nedvomno poslej nosili kar po dva cilindra, enega vrh drugega Baje se bodo smeli te predpravice poslužiti tudi delavci, kar je eminentnega pomena Nedvomno bodo postali tako omikani, da jim ne bo treba več niti delati (jesti jim pa ni treba že dolgo), kajti omikanim ljudem navadno ni treba delati
Nekdo je trdit, da smo najbolj kulturni, kar mora biti že res, saj si bomo zdaj lahko kar kupili oliko in omiko; morda bo kmalu kdo začel prodafati le neskisane možgane?/ To bi bilo v naših razmerah izredno kal^ turno, olikano in omikano.
...
8tev. 284
»SLOVENSKI NAROD«, dne 15. decembra 1&32
Stran 3.
ivdN nozuniN
Danes premiera!
veliki filmski umetnik v svojem TRUDE MOLLO
prvem govorečem filmu     PETER VOSS
SERŽANT X
F*ilm globoke ljubezni, razočaranega srca
In krute usode. Kot dopolnilo prekrasen TJfin film: Sola baleta in nov T*fa zvočni tednik. Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 uri.
Film divnih, očarljivih posnetkov in velenapete nepozabne vsebine!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Dnevne vesti
— Notarska vest. Notar na razpoloženju v Laškem dr. Franc Prislan je 8. t. m. prenehal in naslednjega dne pričel poslovati istotam kot novopostavljeni notar.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: posestnikov sin v Hotizi Matjaž Ritlop, viničar v Gradi-ščah Jakob Emer^H", Martin Hriberšek z Rorl-nega vrha, posestnik v Sm-olincih Jožof KaučiO, posestnik v Erjavcih Anton Lovr ret\ posestnik na Tratah Jožef Baumai, posestnikov s-in v Pernici Janez Greifo-ner, posestnik v Berkovcih Jožef v^aln-Sček. delavec v Dezeni Jože Boršt iPoršt), delavec v Stroćji vasi Martin Belec, delavec v Vrholah Jakob Kacjan, posestnikov s.:n v Bučečovcih Alojz Hof-man, zidar pri Sv. Miklavžu Jožef Pren-zel, posestnik v Skakovclh Emerik Diin-dek, posestnik v Svetijicih Rudolf Po!a-nec, posestnik v Krajini Janez Piivar, delavec v Pobrežju Pavel Bohak, Maksimilijan Hab.it z Janževskega vrha, posestnik ▼ Puževoih M!hael Vukan, čevljar v Mariboru Ivan Dvoršak, viničar v Hrastju Mihael Kaiser, delavec v Rošpohu Ivan Lorbek Žagar v Mežici, Jakob Mlinšek vi-ničar v Vrhovem dolu, Anton Krebs kovač r;a Muti, Alojz Hamik delavec v L'.mbu-šu. Anton šauperl zidar v Slivinici, Janez Babic delavec v Vršniku, Fran šintler Žagar v Rudečem bregu, Ferdinand Jelen viničar v Vršniku, Alojz Marko delavec v C.nžatu, Franc Kušer kočar v Vasi IT, Matevž Kunčnik delavec v Brezulah, Janez Rodcšek viničar v Melju, Franc Fr.is delavec v Lehnu, Štefan Stepišnik delavec v Podbrežju p. M., Ivan Rošker delavec v Mariboru, Franc Selinšek kamnosek v Lehnu, Jurij Kotni'k, viničar v Pivoli, Janez Potočn.k viničar v Grušovi, Vid Je-nuš viničar v Gor. Slatinskem dolu, Avguštin Lorbek, posestnik v Ojstrici, Peter Grubelnik viničar v Hrencih, Franc Nerat in drvar v Slivnici Frainc Rečnik. Vse je pobrala svetovna vojna.
— Razid društva. Društvo Ljudska knjižnica v Motniku se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo, premoženje pa izročilo sokolski četi v Motniku.
— Ra.zp>ana zdravniška »lužtK*. Bolniška blag-ajna TPBD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika specijalista za ušesne, nosne in vratne bolezni v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 30. novembra je bilo v dravski banovimi 63 primerov tlfuznih bolezni, 16 griže. 7S škrlatinke. 9 ošpic, 350 dav:-ce (smrtnih 14). 62 dnšljivega kašlja, 30 šena. 17 otrpnenja tilnika, 6 otročnične vročice ^smrten 1), 2 nalezljivega vnetja možeanov, 1 krčevite odrevenelosti in 1 vraničnega prisada.
_ Medicinski letopis. Načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za socialno potiliko in narodno zdravje izda v začetku prihodnjega leta publikacijo pod imenom Medicinski letopis kraljevine Jugoslavije za 1. 1933«. Knjiga bo tiskana v latinici.
— Filatelistieen sestanek sklicuje »KoUek-tor« za soboto ob 17. v posebno sobo restavracije pri >Otonu< v Skofji Loki. Edini slovenski filatelistični list >Kolektor« stopa namreč že v svoje 10. leto in je zbral ogromno zbiralcev z vsega sveta okrog sebe. Predvsem namreč posreduje zamenjavo znamk med slovenskimi filatelisti in zbiralci v daljnih deželah. Sestanka se udeleže posebno gorenjski zbiralci, pridejo pa tudi lz Ljubljane in drugih krajev, da se pogovore o urejanju in vsebini svojega glasila, o raznib filatelističnih zadevah, o naših znamkah in o eventualnem o snovanju društva oziroma zveze itd-
_ K dopisu Dobova na narodni praznik.
Ker je v dopisu >Dobova na narodni praznik« menda namenoma izpuščeno ime tukajšnjega tajnika JRKD, ki je v svojem obširnem 20voru orisal pomen in delo stranke do danes, prisrčno pozdravil složen nastop vseh dobovskih društev in h koncu izrazil željo, da bi ta sloga ostala trajna, priobčuje-mo danes, da je ta tajnik JRKD tukajšnji Šolski upravitelj g. Kokot Ljudevit
_ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1200 komadov ročajev za pile. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubliani  interesentom  na vpogled.
_ Vreme   Vremenska  napoved pravi.
da bo oblačno in megleno vreme Tudi včeraj je bilo vreme po vseh krajih naše države pusto. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 15, v Splitu 14, v Ljubljani. Beogradu m Sarajeva 6, v Mariboru 5. v Zagrebu 4 stopinje Davi je kazal barometer v Ljubljani 77«J5, temperatura je znašala 2 stopinji.
1. Brezposelnim božično
!
— Dve nesreči. Inženjer Jože Turba iz Ljubljane je včeraj doma v Kolodvorski ulice št 4 padel po stopnicah in si zlomil desno roko. — Posestnikov sin Jernej Ocepek iz Stranskega vrha, je včeraj doma padel in si zlomil desno nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
— Ženo prodal za liter žganja. Pred osije-škim sodiščem se je zagovarja' včeraj cigan Sava MiJo&evič, ki je kupil od cigana Marka Nikoliča za liter žganja prilež-n:c.> Milevo. Kupčiji je sledil krvav zločin, zaraai katerega je bil cigan obsojen na 5 !e» *ežke ječ-e.
— Samomor orožnika. V Subotici se je v torek zvečer ustre'!' orožniški kaplar Miloš Randjelović. V ?mrt <ra je pognala neozdravljiva bolezen.
— Pijanec zgorel v *obi. S21etni kmet Ivan Klaraer v Koprivnici se je vrnil v torek zvečer pijan domov in legel k počitku Zjutraj so ga pa našli mrtvega. Truplo je bilo vse obžgano. deloma zoglenelo. Starer je prevrnil zvečer zakurjeno železno pečico in tako je nastal v izbi požar, ki se je pa omejil samo na pohištvo.
— Zagonetka okrog smrti Alojza POiu-nn, garderoberja zagrebške kavarne »Asto-ria<?, se vedno bolj zapleta. Preiskava je dognala, da je spremljal Požuna v Remete neznan mladenič v usnjenem suknjiču. Požun je imel s seboj hranilno knjižico, giasečo se na 51.000 Din, naložendh v P raste d ioni. Hranilna knjižica je brez sledu izginila.
— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trafikah, trgovinah in pisarni. Beethovnova ulica št. 2. Kupujte družbene razglednice, ker s tem podpirate družbo, domače    umetnike in domačo obrt.
Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, '&t&i Je v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omoT nost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« greneice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Liiiblfane
—lj Kraljev rojstni dan. V soboto 17. t. m. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državna praznik. V proslavo tega praznika se bo na ta dan ob 10. uri darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifi kalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli se bo vršila svečana služba božja ob 9. uri, v evangeljski cerkvi pa oh 10. uri. Istega dne sprejema gospod ban dravske banovine od pol 12. ure naprej v banski palači (Bleiweisova cesta 10) pokloni t ve in čestitke. V šolah se pouk ne bo vršil in državni uradi ne bodo poslovali.
—lj Zaplankani sv. Janez. Patrona trnovske fare je pričelo zebsti in Krakovčani in Trnovci trde, da se je že dolgo nad u šljivo držal, ker se je prehladil na mrzlem prepihu iz GradašČice. Zato so g pa te dni zaplan-kali s colaricami. Vedno zabavljivi njegovi župljani so namreč mnenja, da bi kobilic in puščavske pripeke vajeni mož ne izdržal težke trnovske zime češ da je le napol odet v svoj plašč iz kameli ne dlake. Kako dekorativno deluje njegova hišica na mostu, si je pa lahko predočiti, če se spomnite na lesene kolibice ob kmečkih gnojiščih. Kakor pri spomeniku kralja Petra pred rotovzem, se namreč rudi v Trnovem boje. da aomač' podpeški kamen ne bi izdržal zmrzljavi. kar pa menda ne drži. saj n. pr. pri portal-nih figurah Delavske zbornice vidimo, da temu kamnu tudi zimska vlaga prav nič ne škoduje. Malo riskantno je sicer pri kraljevem spomeniku, ki je sestavljen iz več kosov, da ne bi jela vlaga pronicati v te stike, prav nobene nevarnosti pa ni pri sv. Janezu, ki ni niti poliran, zato naj pa to stranišču podobno kolibo z mosta čim prej vrže jo v vodo. Celo v severni Nemčiji, kjer so pozimi mnogo hujše prilike, kakor pri nas. stoje po parkih in javnih trgih po več sto let stari kipi brez zabojev tudi pozimi, Čepiav so iz mnogo elabšega peš čenča kot je naš po d pešk i kamen.
—lj Kri j« dal za hčer. Kolikor daleč slovi po svetu naša kranjska klobasa tako daleč je znano tudi ime našega popularnega občinskega svetovalca Miroslava. 2e dolgo ni bil več tako smehljajoč, kakir »rejsnje mesece, zakaj hirala mu je njegova 221etna hčerka Julka Zdravniki in specialisti #o jo preteka val i ter skrbnemu očetu naavetovali transfuzijo krvi. ki bi eotovo pomagala hčerki proti malokrvnosti Premožni mol bi bil lahko dobil človeka, ki bi bil njegovi hčerki
a. Ro*i£fia aka*ei*Wa v ***** mi, ponedeljek 19» XII*
odstopil nekaj   krvi,   vendar ;e pa nasvet
zdravnika ogorčeno odklonil fn dal nad liter krvi za zdravje svoje ljubljene hčerke. Pet četrt ure je trajala trasfuzija in i»daj se plemeniti oče zopet smehlja, ker se smehlja tudi njegova Julka, ki j\ je rešilo zdravje dobro očetovo srce. V
—lj Dela pad trantastjemAVčeraj so te začeli izpodkopavati srednji opornik starega mostu, da ga bodo pod betonirali. Zdaj jo žeto nezanesljivo vreme, Čeprav je zlezel barometer izredno visoko, zato je to delo precej tvegano, kajti, če naraste voda nekoliko nad normalo, morajo odpreti zapornico v Trnovem. Da pa ne bo ob takšni priliki voda iz* podkopavala opornika,, ga bodo najbrž zavarovali z ragatno steno. Meščani se zopet zbirajo na mostovih, da se poceni zabavajo kot so se lani pri gradnji tromostja.
—lj Zanimivo predavanje, Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice tretje poljudnoznanstveno predavanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva, na katerem bo govoril g. prof. dr. Valter Bohi cer o ^Obličju matere zemlje-. Pokazal nam bo, kako delujejo voda, led in veter na oblike zemeljskega površja, na katere imajo upliv tudi vulkani. Predavanje bo spremljalo 50 skiop-tičnih slik. To zanimivo predavanje našega priznanega geografa bo zadnje v tekočem letu. V januarju bo sekcija nadaljevala s svojimi poljudnoznanstvenimi prireditvami in se nam obetajo še prav zanimiva predavanja. Sekcija vabi na predavanje g. prof.. Bohinca, kakor tudi na svoja nadaljnja predavanja, na čim številnejšo udeležbo. Vstopnina običajna-
Z NAJMODERNEJŠIMI APARATI OPREMLJENI ZOBNI ATELJE
dentista BAN BORISA
se nahaja odslej — ZGORNJA ŠIŠKA, CELOVŠKA CESTA 75 I.
Tramvajska postaja: mitnica (v hiši gostilne »Pri kmetu«). — Telefon 23-75. Postaja MITNICA Postaja
Ordinira od 9.—1. In od JL—Y27. zvečer. Na željo tudi izven navedenega časa.
—lj Ljubljanski Sokol priredi tudi letos najmlajšim pripradnikom sokolske organizacije, svoji deci božićnico na Štefanovo 26. t-m. ob 16. v društveni telovadnici v Narodnem domu. Poleg božične igre, ki jo bodo uprizorili lutkarji, namerava društvo pripraviti svojim malčkom tudi skromno veseije s primerno obdaritvijo. Te plemenite namere, bi seveda društvo s svojimi skromnimi sredstvi, ne moglo doseči; zato se obrača do svojega članstva z nujno prošnjo za prispevke v kakršnikoli obliki. V ta uamen bodo v prihodnjih dneh obiskali člane in prijatelje društva, društveni zaupniki in zaupnice z nabiralnimi polarni, potrjenimi od društvene uprave. Prosimo, da ne smatrate teh obiskov za nadlogo, temveč izpolnjujoč sokolske in človeške dolžnosti, radevolje podprete to našo plemenito namero. Malčki in starši vam bodo za to hvaležni. Uprava-
—lj Koncert »Gratlke«. Med glasbenimi društvi, ki so pokazala zadnje čase znaten napredek, je nedvomno prva »Grafika«. V tem društvu so glasbeno nadarjeni grafični delavci, ki svoj prosti čas po težavnem dnevnem — pa tudi nočnem — delu uporabljajo za dvig svoje umske, umetniške in čuvstvene izobrazbe. Njihovo glasbeno društvo je doseglo že lepe uspehe in lepa priznanja. Dne 31. decembra priredi »Grafika ^vokaJmi koncert v PUharmonicni dvorani. Nastopili bodo pevci, koncert pa se prične s produkcijo orkestralne »Grafike«. Orkester »Grafike« bo s tem nastopom proslavil obletnico svoje ustanovitve. Ustanovljen ie bil namreč lani dne 12. decembra. Dosedaj je že večkrat nastopil na raznih prireditvah in dosegel vedno laskavo priznanje. Znan je tudi iz svojih ponovnih nastopov v radiu. Ob svoji obletnici nastopi orkester zopet v radnu, in sicer drevi ob 20. Njegov koncert bo prenašan tudi v Beograd in v Zagreb. Vokalnega zbora »Grafike«, ki bo imel koncert 21 decembra, ni treba še posebej hvaliti. Pozna ga vsa naša kulturna javnost, sijajne uspehe pa je imel tudi že v tujini, tako na lanski turneji Po Češkoslovaškem in na koncertu na Dunaju. Naše občinstvo bo vedelo ceniti kulturna stremljenja naših grafikov ter bo gotovo obiskalo njihov koncert v znatnem številu. Vstopnice po 15« 10 »n 9 Din se dobe v prednrodaji v knjigarni Matice.
—lj 20 let Preporoda. Jutri zvečer ob 20. se bo vršila v veliki dvorani Uniona slavnostna akademija v proslavo 201etnice in kraljevega rojstnega dne. Spored akademije izvajajo: Majda Lovše, Uroš Prevoršek, Cveto Švigelj, France Kovic; pri klavirju dr. švara, Samo Lovše in Demetrij Zebre, ki vodi tudi društveni pomnoženi orkester v katerem sodelujejo iz prijaznosti tudi konser-votoristi. Po sporedu se bo vršil ples v vaeh prostorih Uniona Igral bo pomnoženi Ronny-jazz. Vstopnice so od 10 do 30 Din in se dobe v predprodaji v Matični knjigarni. Reklamacije vabil: Preporod. Tomanova 3. Vsi vljudno vabljeni.
—lj Jug. akademska snnčarska organizacija. Seja odbornikov in poverjenikov bo danes ob 18. na tehniki v elektrotehniški ri-salnici. Ker bo ta seja zadnja pred božičnimi počitnicami, se je morajo vei poverjeniki in odborniki udeležiti. Odbor.
—lj Vabijo se prijatelji šaha v soboto zvečer na razgovor glede zimskega turnirja v restavracijo »Pri Katrici« Pod Rožnikom.
681-n
•lj Mesnice in mesarske stojnic* bodo v soboto 17. decembra t 1. odprte samo do 10. dopoldne, drugače pa ves dan zaprte. O iem se obvešča občinstvo, da se pravočasno preskrbi z mesom
—lj Prodaja iivljeajskih potrebščin na kraljev rojstni dan v soboto 17. t m. Občinstvo se opozarja, da se bodo prodajale življenjske potrebščine na ljubljanskem živilskem trgu v soboto 17. t. m le do 10. zjutraj latotako smejo biti mesnice po mesta odprte le do omenjene ure.
S. Za*ct*k
m mh
—lj Klab esperantistov v Ljubljani vabi esperautiste kakor tudi ostalo javnost k vsakoletni tradicionalni proslavi Zamenho-fovega rojstva, ki se bo vršila v soboto 17. t m. ob 20. v hotelu >MetropoU- Na sporedu je skioptičho predavanje, deklamacije, recitacije in druge zanimivosti. Vstopnine ni!
—lj Ponovitev Bachovega >Boiienega oratorija. Narodno želez, glasb, društvo >SIoga« ponovi v nedeljo 18. t- m. popoldne ob 15.30 v cerkvi Sv. Petra Božični oratorij, za soii. zbor in orkester, ki ga je izvajalo pred razprodano dvorano v Union u v ponedeljek 12. t» m. Posebnost tega ponovnega predvajanja bo sodelovanje novih orgel, ki bodo namesto klavirja in harmonija spremljale ta veličastni oratorij in s tem še bolj po veliča le to ve-ledelo. Cene za to ponovitev so izredno nizke, vstopnice se dobe pri Matični knjigarni in v trgovini g. Podboja pri cerkvi Sv. Petra.
—lj Krajevna organisaeija JRKD za poljanski okraj ima družabni sestanek v peiek 16. t. m. ob 8. zvečer pri Turku v Streliški ulici 22. Vrši se tudi kegljanje v prid božične podporne akcije. Dobrodošli vsi.
—lj Francoski institut v Ljubljani opozarja vse prijatelje francoskega jezika na zanimivo prireditev, ki bo v torek 20. t m. zvečer v dramskem gledališču. Društveni člani bodo igrali Maeterlinckovo delce: Le sel de la vie v slovenskem jeziku, nato za znano Mussetjevo komedijo: Le Chandelier v francoščini. Cene sedežem bodo globoko znižane. Vabimo vse, ki se zanimajo za francoski jezik, da se udeleže zanimivega večera. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
—lj Kje najdemo svetovalca v stiski? V zadregi se nahaja človek pogosto kadar ne ve kako bi se pravilno kretal, Mučno mu jo in tedaj zavida onega, ki z elegantno gesto premosti vsako neljubo zagato. Takrat se mu porodi želja biti njemu enak in biti tudi svoboden v kretanju. V takih slučajih bi rad vedel kako naj se pravilno obnaša, da ne bo v posmeh drugim. O tem nam bo šarmantno in izvrstno predaval prof. Sest, ki je strokovnjak in bo svetovalec vsem onim, ki ga bodo prišli poslušat v četrtek 15. t m. ob 18*/« v dvorano Delavske zbornice. Za prispevek 3 Din bomo slišali predavanje ~0 lepem vedenju v družbi in življenju« in se obogatili z vsem, kar mora posedovati dandanes vsak človek v visoki meri, da je kes življenjskim prilikam. 682-n
—lj Uprava ljubljanske   Sokolske tupe
poziva vse članstvo in naraščaj vseh ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleže slavnostnega pohoda ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Zbirališče ob 17- pred Mestnim domom v civilu z znakom,
—lj Sreski odbor JRKD za mesto Ljubljana poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži manifestacijskega obhoda 17. t. m. v proslavo kraljevega rojstnega dne. Zbirališče ob 17. na Krekovem trgu.. Članstvo koraka za vojaško godbo.
—lj >Kongres 1821 v Ljubljani« se vrši 5. in 6. januarja 1933 v Sokol^kem domu na Taboru. Priprave so v polnem teku; sodelovalo bo okoli 130 oseb iz raznih družb in stanov. Nastopile bodo osebe, ki so navedene v zgodovinskem romanu dr- Tavčarja *Izza kongresa<. Videli bomo n. pr. ruskega carja Aleksandra s sijajnim spremstvom, sicilij-skega kralja Ferdinanda, cesarja Franca, kardinala Spino kot zastopnika papeške države, številne dostojanstvenike, kueze in grofe v slavnostnih uniformah. Prireditev se bo vršila v največjem obsegu in bo ena najsijaj-nejših v zadnji dobi. »Dobrodelna akademija« bo nudila občinstvu mnogo razvedrila in bo bkratu dobrodelna veselica, ker se bo porabil čisti dobiček za nujne pomoči potrebne brezposelne reveže v Ljubljani.
—lj Podpirajte >Pomoino akcijo«! Povodom sodnih in izvensodnih poravnav, veselic, svadb, godov itd. je obn^j, da se zbirajo denarni prispevki v razne dobrodelne na. mene! V sedanji izredni gospodarski krizi je pa najbolj potrebno, da se olajšuje beda revežem in brezposelnim družinam, ki so takorekoč brez vsega! P. n. občinstvo vljudno naprošamo, da se ob takih prilikah spomni na te reveže in nakloni denarne zneske t Pomožni akciji: v Mestnem domu II. nadstr.
—lj »Dva človeka«. Riehard Vossov roman v filmu. Od jutri bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice prekrasno filmsko delo, ki je že 6vojčas ob premieri, ko smo videli ta film pod naslovom »Ljubezen in zaobljubam, vzbudilo splošno pozornost in pohvalo Ljubezen dveh mladih src, ki ju loči zaobljuba matere, ki je namenila svojemu sinu duhovniški stan. Sin, ki je po materini smrti izpolnil njeno poslednjo voljo, je vstopil v samostan, strt in skrušen ter iskal v molitvi utehe in pozabljenja. Ganljiva in izredno lepa je vsebina tega filmskega dela, v katerem bomo videli v glavnih vlogah lepo Charlotto Susa in kot mladega me-niha Gustava Froh'icha. Predstave se bodo vršile jutri ob 14.30, v soboto in nedeljo pa ob 11. dop. v kinu Matici. Ogled filma naj-topleje priporočamo.
—lj Šentjakobsko gledališče v Mestnem domu otvori svojo letošnjo sezijo z Linhartovo veseloigro »Matiček ae ženi: v soboto 17. dec. ob 20.15- Pri predstavi sodeluje celokupni ansambel. Vstopnice se dobe v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici.
_lj Za odrasle igra komedijo »Črni Ženin« lutkovni teater Ljubljanskega Sokola danes 15. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu, galerijska dvorana, vhod z Bleiweisove ceste. Gostuje gdč Mariella Mlekuš. Sedeži 10. 8, 5 in 3 Din. 683-n
_lj Mlad bel foksterierč^k s kupiranim
repkom in s tujo znamko je že štiri dni v gostih v Švabičevi ul. 15 vrata 28. Dolgčas psičku sicer ni, ker je postal najboljši prijatelj sinku Matku, vendar si pa želi pravega doma
—lj Pevski tbsr Glasbene Matice. Drevi ob 20. vaja mešanega zbora.
,   ,----1-mm-1——
4. Vstopnice: Matična knjigarna
—lj Aretacija. Policijska stražnica v Šiški je napravila danes racijo v svojem okraju in aretirala brezposelnega 221etnega delavca Jožeta II.. ki je nedavno svojemu tovarišu ukradel 900 Din vredno obleko. Policija je tatu izročila sodišču.
—lj Srajce bele modne in športne, puloverje, naramnice, kravate in žepne robce, ima najceneje tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8.
—lj Esperantisti! Nocojšnji sestanek bo v Kongresni kavarni.
—lj Sofina seja gl. odbora danes r>ri Levu zaradi nepredvidenih zadržkov odpa ie.
Film
Triglavske
STRMINE
KINO DVOR
SAMO Si. NEKAJ ,1.
Predstave danes ob 4., 7. In 9. nri. Rezervirajte pravočasno vstopnice! Telefon 2730
Iz Celja
_c Zaključek letošnjih prvenstveuin »nogometnih tekem bo v nedeljo 18- t. m.. V seriji nogometnih tekem za drugorazredno prvenstvo bosta nastopila v nedeljo ob 14. na Glaziji kot zadnji par SSK Celje in SK Jugoslavija. Tekmo, ki bo najbi-ž precej napeta, bo sodil g. Janežič iz Celja.
—c 17. december v Celju. Mestno načel-stvo v Celju razglaša: Dne 17. decembra se bo praznoval rojstni dan Nj. VeL kralja Aleksandra na slovesen način kot državni praznik. Vsi hišni posestniki se opozarjajo* da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena *<£amo z državnimi zastavami.
—C Mestno parno in kadno kopališče v Ipavčevi ulici bo 22-, 23. in 24. t. m. zaradi praznikov odprto ves dan.
—C Bankovec za 100 Din je bil najden te dni v neki trgovini na Kralja Petra cesti. Lastnik ga dobi pri predstojništvu mestne policije.
Iz Kamnika
— Skioptično predavanje v francoskem jeziku bo v četrtek zvečer ob 8. v dvorani gasilnega doma v Kamniku. Predaval bo lektor na ljubljanski univerzi g. Jeau Lacroix o francoskih katedralah. Ker bodo predavanje spremljale krasne skioptične slike, bo gotovo zanimalo tudi one, ki niso vešči Francoščine.
— Danes meni. jutri tebi. Smrt nikomur ne prizanese. Dane« si je izbrala tvojega prijatelja, jutri bo morda vrsta na tobi. Vsak smrtni slučaj v krogu tvojih prijateljev te pretrese in opomni, da bo to enkrat tudi tvoja usoda, šteješ si v sveto dolžnost, da evojo-ga mrtvega prijatelja spremiš na zadnji poti z globokim sočustvovanjem do vseh, ki so ga ljubili. Če si zaposlen v podjetju ali uradu, ti bo še tako zakrknjen ali strog šef brez nadaljnjega dovolil, nikoli se še ni pripetilo, da bi šef odrekel svojim podrejenim dopust za pol ure pogreba, saj vsak prav rad nadomesti zamujeni čas ob drugi priliki. Zadnje čase pa se je pripetilo več primerov, da se v nekaterih uradih ravno pevcem -Lire« ni dovolilo, da bi se udeležili pogreba. Ker do zdaj kaj takega pri nas še nismo doživeli, ^e to naravno pri meščanih vzbudilo veliko nevoljo in vsi obžalujejo, da se na neicate-rih straneh kaže tako javna nenaklonjenost našemu najstarejšem upevskemu društvu.
— Pogreb Fajdigove mame. V soboto zvečer je zadeta od kapi nenadoma preminula gospa Terezija Fajdiga, gostilničarka v znani gostilni pri Fajdigi na Šutni. Blago j>okoj-nieOf ki je bila vneta podpornica številnih društev in vdova soustanovitelja in dolgoletnega zaslužnega načelnika kamniškega gasilnega društva, je spremila na zadnji poti v j>onedeljek i>opoldne poleg velikega števila občinstva tudi četa gasilcev in >Lirac, ki je pela žalostinke. Po dobri materi in skrbni gospodinji žalujejo dve hčeri in pet 9inov, ki so vsi ugledni kamniški meščani, med njimi je France predsednik našega prvega pevskega društva >Liret. Žalujočim naše iskreno sožatje!
Iz Litije
— O zgodovini Litije bo predaval jutri zvečer ob 20. učitelj g. Zupančič. Dotaknil se bo tudi pisane zgodovine ostalega Zasavja. Predavanja, ki se vrše pod okriljem ljudske univerze na litijski osnovni šoli, so dostopna brez vstopnine.
— Sokolsko gledališče, V nedeljo zvečer ob 20. otvorijo naši igralci sezono na novem odru v predilniški dvorani na Stavbah. Vpri-zorili bodo Finžgarjevega »Divjega lovca<-Nove kulise je izdelal naš rojak, gledališki slikar g. Luce Magolič.
— Smuški odsek SPD Zagorje priredi na Sv. Planini v božičnih praznikih od 25. t. m. do 1. I. 1933 smučarski tečaj na priznano najlepšem smuškem terenu v Zasavju. Celodnevna oskrba s tečno hrano, zajtrkom, kosilom in večerjo brez pijačo, prenočnina v zakurjeni sobi bo le 28 Din Prijave sprejema do 22. t. m Lavoslav Mrnub. Zagorje o/S. Prijavnina 20 Din Tečaj bo vodil pc JZSS priznani učitelj. Smuk!
— Znamenje težke krize. Prišel je k nam kmetic, ki mu je pošel ves denar in je pripeljal s seboj kravo, težko 400 kg Ponujal jo je v nakup, pa se je možak le težko odločil do prodaje, ker mu ie dal zanjo neki mesar le 700 Din.
Pri zdravniku.
— Ali  vas pogosto prime?
— Vsakih 10 minut gospod doktor.
— Kako dolgo pa trajajo bolečine?
— Približno pol ure vsakokrat.
5« Globoko znižane dramske
»SLOVENSKI N ARO D«, dne M. decembra 19»
r.
(Prekletstvo
In bila je vsa obupana pri nusb. da ga je bila že našla, da ga je imela liri sebi, v svojem naročju, pa ga je neusmiljena usoda drugič iztrgala njeni ljubezni... morda za vedno...
2rek>, kamor se je pogreznila, ne vrne drugič svoje žrtve. Vsi so mislili tako. Tudi Paul Vernier, čeprav mu je bil dečesk simpatičen, se je pridružil končno splošnemu mnenju in bil je prepričan, da se je deček vrnil k po-teimsltemn življenju, ki ga je bila za bip iztrgala iz njega poboljševamica.
Toda Helena se je kljub vsemu upi* rala temu strašnemu razočaranj. Saj je So za ndenega otroka.
Življenje, ki je bil vanj pabnjeti, vendar ni mogto docela pokvariti njegovega srca.
In če je deček tndi pokvarjen, bi ga njena ljubezen kmalu spravila nazaj na pravo pot. Skrbna materina roka bi odvračala od njega vse zk>.
Toda gorje!... ubogo dete!... Kje neki je zdaj?
Take misli so rojite Heleni po gia-▼4, ko je vstopila kom orni ca.
— Gospod Paul Vernier je prišel, — je dejala že na pragu, — in rad bi govoril z milostivo.
— Recite mu, naj vstopi, — je odgovorila Helena.
Poset tega zvestega prijatelja ji je bfl vedno dobrodošel; toda to pot ga je sprejela še s posebnim veseljem.
Bila je prepričana, da bo pregnal njen strah, da jo bo pomiril ter ii pojasnil, zakaj Robert in Carmen talko dolgo molčita.
Vstopil je in Helena je biJa presenečena, videč ga tako bledega in razburjenega.
— Kaj vam pa je, prijatelj? — je vzkliknila prestrašeno. — Se je vam kaj zgodilo?
Brž k> je pomiril. Poskusil je celo izvabiti ji smehljaj na ustne.
— Kai še, nič hudega ni, — je odgovoril. — Nasprotno, prinašam vam novico, ki sicer res ni zanesljiva, pa vas vendar lahko privede vsaj do cilja ...
— O mojem sinu?
— O MiKSku ... da ... morda.
— O, prosim vas. dragi prijatefj, govorite razločne je, ne mučite me!
— Nič točnejšega vam ne morem povedati... Ne vem ... toda včeraj sem srečal v neki hiši moža, ki mi je oravil, da se je zavzel pred štirinajstimi dnevi za zapuščenega dečka in ga vzel k sebi; vse kaže. da gre za dečka, ki ga iščete.
— Pojdiva brž, prijatelj! Požnriva se tja! — je vzkliknila Helena vsa jz sebe. — Ah, bože moj... A zdaj je že zelo pozno.
— Kje pa stanuje?
— V Courbevoie, — je odgovoril Paul
— No torej. Ura v cerkvenem zvonim je baš odbila sedem. V poldrugi uri sva pa s kočijo tam. Za obisk še ne bo prepozno.
— It res... toda
— No kai?
— Kaj če sem se zmotil?... Kaj če naju čaka novo razočaranje?
— Nič za to... Vse moram vedeti, vse poskusiti, da zopet najdem svojega sina ... Pojdite, prijatelj, pojdite brž po voznika... Jaz se pa ta čas pripravim na pot... Ah, le urno, le urno!... Pomislite, da sva izgubila takole že dobrih pet minut.
— Pa naj bo, če že hočete, — je dejal PauJ. — Že grem.
Odšel je, Helena je pa ostala sama vsa razburjena in nestrpna, kakor vedno, kadar je odkrila novo sled za svojim nesrečnim otrokom.
Niti na misel ji ni prišlo, da se bo zdel njen izlet zdaj na noč ljudem čuden tem bolj. ker jo bo spremljal mladenič, ki o njem vsi vedo, da je v njo do ušes zaljubljen; ljudem se bo zdelo to nesramno izzivanje.
Toda Helena je mislila samo na svojega sinčka, ki ea bo končno morda res zopet našla.
Milček!
Ko se je Paul vrnil s kočajo, je Helena brž sedla v njo; srce ji je močno utripalo in od nestrpnega pričakovanja se je vsa tresla.
Voznik je zaprl vratca staromodne kočije, zlezel na kozla in prijel za vajeti. Ta čas je pa morala Helena poslušati strupene opazke eksekutorjeve žene, ki se je peljala na izprehod z gospo notarjevo.
— Le poglejte to grdobo... čeprav je tisti tako zvana polkovnik trdil, da je njen svak... vendar je omožena... zakonska žena brez moža... ki se potika po cele noči s svojim ljubčkom.
Samo po sebi je bilo že razumljivo, da mora Helena mirno prenesti vsako ponižanje.
Toda čudno, ta nesramna žalitev namestu da bi ranila njeno srce, se ji je zdela nasprotno dokaz, da je to zadnja izkušnja, ki k> mora prestati: zadnja zaušnica, udarec iz usmiljenja, ki ji ga je zadala usoda.
— Ste povedali vozniku, kam naj naju odpelje? — je vprašala Paula, spominjajoč se, da pred odhodom ni ničesar naročal vozniku,
— Da! — je odgovoril Paul hitro. Voznik je pognal   skozi gozd pri
Montmorencv in mimo slikovitih krajev Saint Gratien in Enghien, ki ju je Helena dobro poznala, saj je bila nekoč tu z Ram onom; sledile so zapuščene in siromašne vasi, ki jih je videla samo v svitu kočijaževih luča
Sicer pa Helena ni več gledala na cesto, ker je bila preveč zatopljena v svoje misli.
— Toda, — je vprašala naenkrat Paula, — kje je pa našel tisti gospod otroka, ki se je zavzel zanj?
Kako bo čez 40 milijonov let
L jndje m preseli}o na Venero — Dan na zemlji bo dolg
30 nafiti <lni
Profesor univerze v Cambridgeu J. S. Haldan prorokuje človeštvu zanimivo bodočnost. Po evo jih učen jaških potih je prišel do zaključka, da bodo živeli ljudje na zemlji še 40 milijonov let, potem se pa preselijo vsi s prtljago vred na Venero. Učeni Anglež podpira svojo fantastično trditev s tolikimi znanstvenimi argumenti, da bi mu človek skoraj verjeL
Cez pet milijonov let doseže človeštvo tako popolnost, da si večje sploh misliti ne moremo. 2e čez 3000 let bo tehnika na tako visoki stopnji, da bodo uresničene tudi najdrznejše sanje človeka nase dobe. čez 5000 let bodo ljudje lahko delali, kar se jim bo zahotelo. Moralni razvoj pa ne pojde tako naglo, kakor tehnični. Haldan meni, da bo trajalo najmanj še štiri milijone let, predno bo človeštvo vseskozi moralno. (»Veselih vinogradov« ne bo še tako kmalu konec, kaj ne, gospodje moralisti!)
čez pet milijonov let nastane na svetu strašen prevrat. Takrat bo večinoma že izčrpana toplotna energija, ki jo pošilja solnce zemlji in ki je glavni vir vsega življenja na našem planetu, Ljudje bodo prisiljeni zbirati se na manjših celinah in umetno ogrevati svoja bivališča. V drugih delih sveta bo že vladala strašna zima, večni sneg in led bo pokrival velika prostranstva.
Pridobivanje toplote bo vedno težje, zato bo vedno bolj ogrožena tehnična kultura in s tem tudi življenje vobče. V strahu za svojo bodočnost pride človeštvo končno na misel, zapustiti nego-
stoljubno zemljo m preseliti se na drugo nebesno telo z ugodnejšimi življenjskimi pogoji. Najprej poskusijo ljudje naseliti luno kot najbližje nebesno telo. Na luno pošljejo dve ekspediciji, toda obe se bosta ponesrečili. Čez 17 milijonov let se bo zemlja že tako počasi vrtela okrog svoje osi, da bo dan doJg 30 naših dni. Tudi to bo vplivalo na ljudi, da se jim bo zahotelo na druga nebesna telesa in napenjali bodo vse sile, da bi dosegli ta cilj. Nad 200 poskusov napravi človeštvo priti na Venero, kjer je atmosfera približno taka, kakor na naši zemlji
Končno se bo ta načrt posrečil, toda zopet bo minilo približno milijon let, predno se ljudje navadijo življenja na novem nebesnem telesu. Tako nastane novo človeško pokolenje, ki se bo močno razlikovalo po telesu in življenjskih funkcijah od nas. Kako velika bo ta razlika, si zdaj niti v najnujnejši fantaziji ne moremo misliti.
Učenjaki niso dobri proroki. Slavni francoski filozof Comte je trdil, da se ne bo nikoli posrečilo ugotoviti, iz česa so stavljene zvezde. Toda že dve leti pozneje je položil Kirchhoff temelje analize svetlobe in km a hi so učenjaki odkrili zanesljiv način, kako ugotoviti, iz kakšnih snovi so sestavljene zvezde. Haldan sicer piraokuje, da se bo človeštvo preselilo na Venero, ne pove pa, ali bo ostal ta planet tak, kakršen je zdaj in da-li bo imela Venera čez 40 milijonov let ugodnejše pogoje za or-ganično življenje od zemlje.
Nosečo ljubico ustrelil
V soboto se je odigrala v Novi Bani na Češkoslovaškem pretresljiva ljubavna tragedija. 21-letni kmečki fant Štefan Poinišer je imel ljubavno razmerje s 17-letno sosedovo hčerko Ano Sipiku-lovo. V soboto popoldne je prišel k ši-pikulovim, kjer je Ana baš sedela za kolovratom. Po kratkem pogovoru je začelo dekle fantu očitati, da je zakrivil njeno sramoto, češ, da je zanosilo. Vprašala ga je, kaj misli storiti. Fant se je pa razjezil, potegnil iz žepa revolver in ustrelil nosečo ljubico v glavo, potem je pa hotel pobegniti. Videč, da je dekle nepremično obsedelo, se je pa vrnil in ji hotel pognati še eno kroglo v glavo, pa je revolver odpovedal.
Šele tedaj se je dekle zgrudilo, nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer je čez dve uri umrlo. Fanta so orožniki aretirali in izročili sodišču. Nedvomno se je na umor noseče ljubice pripravljal, kajti pred 14 dnevi je lomil od brata revolver, in sicer z očetovim dovoljenjem; seveda pa ni nihče slutil, kaj namerava z njim. Dekle je bilo v šestem mesecu nosečnosti. Fant pa Še vedno zanika, da bi imel z njo ljubavno razmerje in trdi, da jo je hotel ustreliti,
ker mu je nameravala naprtiti očetovstvo.
Zagoneten umor
Znameniti ameriški raziskovalec kapitan Waiker Wanderwell je bil te dni na zagoneten način v pristanišču Long Beach na svoji luksuzni jahti »Carma« umorjen. Skrivnostni neznanec ga je ustrelil v kajuta v tilnik, ko se je sklanjal nad zemljevidom, priprav" bajoč načrt velikega potovanja okrog sveta. Policija je zadržala posadko jahte, obstoječo iz osmih žensk in iz sedmih moških. Ko so pa ugotovili, da ni nihče Izmed njih streljal, so vse izpustili.
Sled za morilcem utegne pokazati izpoved usnorjenčeve žene. V Los An-gelesu se je nekoč pojavil mož, ki se je bfl Wanderwell z njim spri med voz' njo ob južnoameriški obali. Šlo je baje za denaT. Del posadke je brl v času umora v kinu, del pa na ladji. Štirje so igrali karte, ko se je pojavil neznanec in jfti vprašal, kako bi mogel priti do kapitanove kabine. V naslednjem hipu je počil strel. Ko so prihiteli mornarja v kapitanovo kajuto, je bil kapitan že mrtev, skrivnostnega napadalca pa m* bifto nikjer.
Preteklost ameriškega raziskovalca je zanimiva. Mož je bil poljskega rodu in pisal se je prvotno Valerijan Tieczyn-ski. V zadnjih 10 letih je prepotoval 55 tisoč m$j. Med vojno je bil kot nemški vohun interniran v kaznilnici v Atlanti. Po vojni je začel potovati po svetu in izdelovati filme. Leta 1929. je vzbudil pozornost s svogim potovanjem z avtomobilom, njegova žena se je odpeljala s filmsko operaterko skozi Afriko v eni smeri, on pa iz Londona preko Evrope in Azije v drugi.
Iz Novega mesta
— Slavnostni koncert, ki ga priredi tukajšnja meščanska šola na predvečer kraljevega rojstnega dne, to je jutri zve-čer, v velik; šolski telovadni dvorani, ;e izbran ter predstavlja svojevrstno posebnost, čuli bomo, kot smo že poročali, same stare dolenjske popevke, zdatf že toliko kot nepoznane. Strokovna učitelja na zavodu, gdč. Olga Andrejčačeva in g. Karel Strbek, sta Jih rešila pozabljenja. Spored obsega poleg slavnostnega govora m državne himne ter kratke deklamacije, še 17 pevskih točk. Na državni praznik ponove podjetni pevci svoj koncert na šolati proslavi. Te se udeleže vse šole, ki so pod skupno streho, to sta deška in dekliška osnovna ter meščanska šola. V nedeljo 18. t. m. pobite naši pevčki s svojimi pesmicami še t Črnomelj. Ves čisti dobiček je nam endem dijaški kuhinji. Naj ne bo nikogar, ki bi as ne hotel naslajati nad starim:  našimi popevkami!
— Poskušal zažgati. Bridko se občuti nadloga brezposelnosti tudd že pri nas. Osobito se pritožujejo ljudje na robu mest* in po bližnji okolici. Med potrebne reveže se je seveda pomešalo mnogo izkoriščevalcev. In taki znajo biti najbolj nadležni in tadi nesramni PredalnoCnjjm je te v mraku prosti nekd mlad brezposeln** a* prenočišče pri Kastelčev* v Bršljkm. Niso ga sprejeli, ker ni bilo kam. Mož pa •a je Se dolgo sukal okoli hiae. Ponoči iole so ga pogreftili. Včeraj je ob zoni že prišel gospodar na dvorišče in presenečen sapasll tujca pod svojim kozolcem. Mož je zakuril pod latami. Kup papirja ae je še poznal, ko je s njim podkurll, pomagal ai Je * drobnjavo, kasneje pa je naložil cela polena. Da bi bil prišel Kastellc malo kasneje, pa bj mu »gorel kozolec Spodnje late so ae že vžgale. Urno Je prlsKočil in udušil ogenj, mladi ooiigaleo pa je med tem zbežal če« polje. Težko je zdaj povsod, na deželi pa Še celo.
— Šolska ves*. Za preglednika osnovnih šol xa sres Novo mesto je % odlokom ministrstva proevete Imenovan g. Pran Zagorec, ki že dve leti prav uspešno in pohvalno vodi šolstvo v novomeškem s rezu. Odlični šolnik je tudi župni prosvetar tukajšnde sokolske župe.
— Strešni žlebovi po našem mestu mnogokje puščajo, kar se prav neprijetno občuti sedaj, ko južno vreme taja sneg na strehah. Ob najlepšem somčnem vremenu bi skoraj bilo potrebno iti osobito po Ljubljanski cesti s razpetim dežnikom, ra nedostatak kaj kvari ugled naše metropole v tujih očeh. In madhna škoda se lažje popravi kot velika. In ceneje. Zato ne odlašajte:
GOSTILNA aPRI FAJMOŠTRU'
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 5 toči izborna vina:
v gostilni namlrno Din 8.- čez ulico 7«-„     n     rizling     »i l&r   n n n     tt     črno »
99 99 CViček 99
99     99     mozler     * 14.'
10.-
99 99 99
99 99 99
10.'
io.-
OREHOVA JEDERCA, brinje in fige nudi najceneje SEVER & KOMP., LJUBLJANA. 4689
moko
kupite najceneje le pri
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin DOMŽALE
OfaBiu. IfsH j
mm     .  ■       - — ,§,-|
Od prevelike žalosti potrt naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja žena, naša mamica ozir. hčerka in sestra, gospa
Nada Slodnfak
roj. Cunder
danes dne 14. t m. ob 6. uri popoldne po hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 16. decembra 1932 ob 4. pop. iz rojstne hiše, Mala vas štev. 16 (Ježica\ na pokopališče Sv. Jurja v Stožicah.
Ljubljana. 14. decembra 1932.
Dr. Anton Sfodnfak, profesor v Ljubljani, otroci in oetaH sorodniU.
<A£a1i og1asi<
ZIVAU
JAZBEČARJE
tri mesece stare, proda ga. Urši č, Maribor, Frančiškanska ulica št. 8/H. 4694
NBHMftN
NOVA HMA z vrtom naprodaj za 38.000 dinare*. — Brod pri št. Vidu 29.
4631
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone, radlo-aparete. »sLAGEB«,
Aleksandrova c 4.
(prehod > Vik t orla« palače)
NAMIZNA JABOLKA (kisla   in   sladka) najfinejše vrste, razpošilja v zabojih od 25 kg naprej: Franc Leskovšek, trgovec, Mozirje. 4665
prirodan Ia, bosilj-kovac, bagremovac — 5 kg: 80.— dinara — franko uz povuku, nudi pčelarstvo A. Mn-Novt Sad, Vodnikova 8.
4699
MOBLLUE!
____ lepa maatvna obednica,
turška garnitura, knjig« kakor nova, starinska omara, pripravna darila — vse čisto — ugodno proda: Tome, Trdinova unca "B/L 4698
Zalo
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra e, 14
72/T
MRTVAAKE KRSTE ~ vseh vrst, oblik in velikosti po najnižim cenah ima vedno v zalogi Anton Zakrajšek, mizar, Srobotnlk pri Velikih La-
4685
UEFE JASEL43E
kipi is žgane gline, kompletna aH posamezne pastirčke, ovčica, hlevčke — dobite letos: LJob-Sv. Petra eesta štev. 8, 4626
BRIVCI!
Brilantin in kolonske vode — nudi po zalo ntrlrih cenah — DROGERIJA
HAFNER
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 44 (v Mahkotovi hiši)
4695
Lepa
jabolka
po a.— Din kg nudi „Gospodarska zveza44 v Ljubljani
PRIJATELJ GOSPODINJE
priltedi na kurivu 40   60 %
pospeši kuhanje za SO %
zviša toploto za 75%
Ta patentirani štedunl obroč je mogoče namestiti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo Din 170.— do Din 250.—. Ako rabite pojasnila, aH če al ga želite nabaviti, s« zgiastte takoj pri
JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta Z
Obdan. I^aMJMk.
FOTO-APARAT »Volendac
popolnoma nov, velikost 3X4, jakost opt. 1:3.5, poceni prodam. Ogleda ae od 2.—5. ure: Rožna dolina, Cesta VTH/2.
4675
SVEZA JAJCA komad po Din 1.20 nudi veletrgovina Suppanz, Pristava.
4693
PECI NA ZAGOVLNO razproda večjo zalogo po zelo znižani ceni tudi na obroke ter 8 dnevno poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec. 4692
Tužnim srcem naznanjamo prežakatoo vest, da je naša iskreno ljubljena mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Jeglič
roj. Jereb,
babica
dne 15. t m. po kratkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti, mirno preminula.
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 16. decembra 1932 ob K4. popoldne iz hiše žalosti, AJeševčeva ulica 14, na nokopališče k Sv. Krizu.
V Ljubljani, dne 15. doc. 1032.
Mtnkm VaVjavec, Marija Jamni*, hčeri. Ivana Jeraša, sestra, in ostalo sorodstvo.
— aa upravo ta tnzcratni del lista: Oton CHUstoC * Val t L$at*paX