Kaj cvetice pravijo?Za 4 otročje glasove postavil Fr. Sr. Adamič. Ko pride prezgodaj vročina al' mraz, Nam zvene, upade cveteči obraz, Nani kinali zaklene pomladni we vert, Jeseu že pripelje nemilo nam nmeit. Mladenči, deklice so ravno tako, In kakor cvetice v nevarnosti z'lo. Zapelje se kmali niladiusko serce, In lica cveteče zbledijo, zvene. Zatoraj inladina, ti rožnika cvet, Le čuj, da ne spači hudobni te svet! Ponižnost in čistost naj v skerbi ti bo, ln cvetje bo tvoje cvetelo v nebo! Opomba. Kjer učenci le samo enoglasno pojo, tam naj učitelj pregtavi napev v As-dur. Zakaj nekteri inhijsi nčitelji zaostajajo? To je vprašanje, ktero se večkrat ponavlja in ktero bi si vsak mladi učitelj lahko sam odgovoril. Kdo neki zaderžuje mladega učitelja, da zaostaja? Mladi učitelj se zaderžuje naj pred sam; drugič niu radi nastavljajo zapreke stareji učitelji; tretjič pa ga zaderžuje tudi vsaka domača nezadovoljnost. Xe bo tedaj od več, če omenimo nekaj, kar se večkrat pripeti. — Mladeneč, poln živpga duha, si rad risa veselo prihodnost, ter si stavi zlate gore po zraku. Stopivši na prag djanskega življenja, pa zagleda vse drugo polje, kakoršnpga si je pred domišljeval. Kdor se rad hvali in samo plačila pričakuje za svoje delo, rau je tolikanj težje, ko vidi, da mu je svet nehvaležen in sirov do njega, kar se učitelju večkrat prigodi. Ali ga mari to ne stori nezadovoljnega? Drugič se učitelj pregreši, če sam sebe preveč čisla. Večkrat vidimo mladenče, ki prenapeto mislijo, da Bog ve, kaj vse znajo in vejo, in sla- bejega sobrata čez raino gledajo. Gotovo bi nihče ne storil tega, če bi sara sebe bolj poznal. Spoznati bi mogel, da to hi njpgova zasluga, če ga je Bog kaj bolje obdaroval in mu podelil priložnost, da se je kaj več učil, in da je bolje izrejen, kakor raarsikdo njegovih sobratov. Taka napuhnjena misel je učitelju zelo nevarna. Marsikdo, ki niisli, da veliko ali vse ve, je že daleč zaostal za svojimi bolj prostimi sobrati, zato, ker si ni prizadeval, da bi se bil dalje izobraževal. Rekli smo, da mlademu učilelju nastavljajo zaprpke tudi stareji učitelji. To je res. Mnogo je učiteljev, kteri še preveč Ijubijo staro kopito in vse bolj novo zaničujejo. Ce pride mladi učitelj starejemu poniagat in je vnet za novo metodo, ni tpdaj čudno, da se s starejim ne vjpmata in vsak na svojo stran vlečeta. Žalostno je, če starpji učitelj vedno mlajšpmu jamo koplje in vsako naj manjo stvarico povekšuje in razširja. Xaj pred in naj raji se stareji in mlajši učitelji sprimejo zavoljo cerkvene godbe. Ce mladi učitelj še ne razume naravno toliko muzike kakor stareji, ga stareji precej zaničuje, in ravno to mu je orožje, da ga tudi pri občinstvu pripravlja ob vpljavo. Xe more se tajiti, da so nekteri nilajši učitelji manj izurjeni v godbi od starejib; toda to je naravna reč. Povsod, posebno pa pri godbi, seje treba mnogo mnogo vaditi, če hoče kdo kaj znati. Pa tudi to je resnično, da marsikteri stareji učitelji navadno radi govore: ^Dosti sem skusil svoje leta; naj si skušajo tudi mladi!" Tako misleč pa stareji učitelj ralademu vedno več žolča priJija. Kaj vsega človek ne sliši, če je v družbi starejih in niladih učiteljev. Starpji učitelji terdijo svojo, mladi svojo,— in najveckrat so uni in ti krivi razpertij, ki izhajajo iz takih puhlih domišljij. — Tudi vsaka doniača nezadovoljnost rada razdeva serce nadepolnega mladpnča. Kdor ne gre v šolo z veselim in zadovoljnim sercem, se muneljubi, da bi kaj prida delal in se trudil. — Pred vsem naj bo tedaj mladi učitelj pohleven. Xikar naj se ne ponaša s tpm, da kaj zna in ve. Kdor misli, da veliko zna in ve, je svoj suženj. Komu bi ne prišle na misel bespde velikega modrijana Sokrata, namreč: ,,Vem, da nič ne žnam". — Umnost 1p takrat kaj velja, kadar je poldevna. XTi lepšega pri mladem človeku, če je pohleven; to stori, da ga vse spoštuje in ljubi, in pripelje posebno mladega učitelja na naj boljšo stopnjo njegovega imenitnega namena. J. Eržen. 11* Andante molto. I. Sopran. II. Sopran. I. Alt. II. Alt. m -mmmmmm Na (ra-ti ze - le-ni cve - ti-ce cve - to, Nas ^ N "7~p~ ,h mmmmmžmm. -±±±4. s =9^9 va-bi-jo k se-bi, ve - li - jo ta - ko: Smo čver-ste in inla-de in V~7~ -j—is—r-~f h—^T i i ~":FT~'j~'J" FT~ pi - sa - ne vse; AV cve-tje to na-še v ne - var-no-sti P^ r n • j™3 3 n |  Al' cve-tje to ~T1 na-se vne - var- no-sti je.