podarske
?
obrtniške
narodn
Lshajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
r
Ljubljani v sredo 29. novembra 1871.
Obseg: Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske soie v Ipavi
Imena gospodarjev na Kanjskem , ki so
letos za konje přejeli darila (premije)
Kako in kedaj se ima po ognji, povodnji in toči storj
škoda nazna-
niti zarad odpusta davkov nologija za matematiko.
Poročilo o XXIII. skup
Potreba politične zavednosti pri Slovencih
Termi
Klic kranjskemu narodu iz Štajarskega
Matičinega odbora 2. nov. 1871. (Konec.)
Koliko smo že ministerstev imeli v Avstriji?
Dopisi
Novičar
Gospodarske stvari.
Ena najvažnejših nalog prihodnje vino
Sadje
tukaj imamo veči del
presno (frišno)
m
sadjerejske šole
Ipavi.
v mislih — spada dandanašnji med najvažnejše povžitne pridelke, da! ono je národno-gospodarske pomenljivosti ;
kajti ono se je človeštvu tako
priljubilo, da bi, ako
bi
imeli to izgubiti, po pravici se o veliki izgubi tožilo.
listu
Povod k sledečemu sestavku daia mi sledeča v 41. Največemu bogatinu, kakor tudi manj premožnemu
v	_____	1	i	I f	•	v.	•	t	m	la.	m	m
Novic" navedena opazka :

„Boz. Ztg." piše
da
A.1MJ f VV^VIXIU	O	*^1, ) A^WJLVVi tuui UUUUJ |/X VJLliUiiU^UiU^
da! celó največemu siromaku, je to ali to sadje tako
še nikoli se ni toliko grozdja iz južnega Tirola* izvozilo priljubljeno, da vedno komaj pričakuje časa, kteremu
kakor letos, kajti dan na dan se ga je po 300—400 „sadni čas" pravimo. Se vé da je okus enega in druzega jako različen, in potem tudi poželenje.
Da bi se ta Čas lože dočakal, izmislil si je člověk
400
centov po železnici odpeljalo — in to skozi 6 tednov".
Walz, eden med najbolj slovečimi nemškimi kmetij-skimi pisatelji, spisal je pred malo leti izvrstno knjigo,
sredstva, s kterimi si sadni vžitek deloma tudi na tisti
ki nosi naslov „kmetijsko opraviteljstvo" (Landwirth- časrazširi, v kterem se le malo ali celó nič presnega
scbaftliche Betriebslehre).
nJeJ
se
nabaja sledeči
sadja
ne
nabaja.
Sladkoustni bogatin si omišluje v ta
stavek: „Hitra in taka komunikacija, ki je dober namen različno sè sladkorjem vkuhano in v stekla kup, razširja posamesna pridelovalna okrožja velicih spravljeno sadje ali kompote. Revniši, s prostejšo hrano
povživalnih krajev
mest*
i
zadovoljni člověk si posuši Češplje, breskve
Kdo bode nad resnico teh besed dvomil? Gotovo
, delà si sadne soke, ali
f
češnje
)
nihče! Vzemimo Dunaj
glavno mesto naše države, če-
hruške, jabelka
videl" itd. Vse to pa se ne zadostuje, kajti ne naj-
po česko „po-
gar splošni povžitek se sme že velikansk imenovati, boljši kompot, ne najboljše sremske suhe češplje niso
Pred malo leti
ko še železnic bilo ni
je
bilo
pn-
v stanu presnega sadja popolnoma nadomestiti
delovalno okrožje večih najpotrebniših povžitnih pridelkov in izdelkov jako ozko. Mleko, maslo, presno (frišno)
del
se
Je
šio
se
dalje
kar
stanu storiti.
; zatega je pa le najveća gospoda v
aotijV/j	CD A JU	AU	Y \jiuCA	v
bolj severnih krajih namreč tam, kjer
sadje
y
zelenjad itd., vse to je dohajalo mestu izključ- je brezsadni čas veliko daljši kakor v južnih
>
si
je
ljivo iz najbliže okolice. Od daleč vse to privaževati	visoka gospôda izmislila zgodnje sadje še celó v stek-
po navadnih cestah ni bilo mogoče, ker prvič so to	lenih hišah pridelovati. Tako je znano, da ima pruski
reči, ktere dolge in počasne vožnje ne prestanejo ; in	kralj Viljelm blizo Berolina skoro za srednji vinograd
drugič bi se to tudi izplaealo ne bilo. Kaj pa danda-	zadosti velik prostor pod šipami, pod kterimi se naj-
\ > Pri:
deluje; in skoro bi se smelo trditi, da pruski kralj dobi zrelo grozdje popred na mizo, kakor naš cesar.
ne več dežele same — spodnje-avstrijske — marveč Odstavljeni francoski cesar Napoleon si je dal tudi v razteguje se v sosednje dežele, da! tudi v bolj odda- Verzelu iz enacega namena skoro en cel hrib pod sipe
našnji? — dandanes, ko je tako rekoč vse križem s žlahnejse in najzgodnejše sadje, posebno grozdje
železnicami prepreženo, najdemo to pridelovalno okrožje jako jako razširjeno. Ono več ne obseza okolice, tudi
lj ene , o^ uciu v uuc ui umu ui ack v. /jcicaui\jo, , • ucijm-
trejša in najcenejša komunikacija, dovažva mleko iz
še celó v one druzih držav. Železnica
najhi-
djati. Na Angleškem ima skoro vsaka bogata hiša svojo stekleno hišo nalašč zato, da se v njej zgodnje grozdje
jako oddaljenih pust in majarij, maslo dohaja iz zgor- prideluje, in znano je, da se je leta 1845. ravno na njega Štajarja in Tirola, presno sadje iz cele države, Angleškem v eni taki stekleni hiši grozdna plesnoba
da! še celó iz Italije, Francije itd. ravno tako tudi go-	(oidium Tuceri) v prvič prikazala, od kodér se je potová zelenjad.	tem po vseh južnih in deloma tudi severnih vinskih de-
Walz-ove beaede so toraj popolnoma resnične,	želah razširila, ter tako grozno grozdno ali trtno bolezen in veljajo se vé da ne
za
Dunaj, tem več za celi
svet.
vzročila.
Ne bilo bi odveč razsirjenje vseh predelovalnih in
To so res lepe naprave
y
al, kakor rečeno, le mo-
izdelovalnih okrogov natančnejše opazovati, kajti razvi- nopol najvećih bogatinov
y
kajti
so v stanu v pro-
dělo bi se, kake velike spremembe da izvirajo iz tega v gospodarskem, kakor tudi v kupčijskem obziru
ven-
storih, s steklom obdanih, z vélikimi stroški umetno južno podnebje vzdržavati; za vse druge je to brez ko-
tukaj
risti in pomena. Al imel je čas priti, in ta
je ze
dar tega nimamo v mislih; mi hočemo le eno samo pridelovalno okrožje in svojo razširjitev v pretres vzeti, da je vžitek zgodnjega sadja tudi^ manj premožnemu
in taje ono sadja. Vse drugo nas za zdaj nič ne severnjaku mogoč, in to s pomočjojaajcenejše in naj
briga.
hitrejše komunikacije
železnice.
Žele
zrnca je
imela
jug
s severom z vezati, in tako južnim sadjerejcem čisto
n
dno kupčij
v
oddalj
severne kraj
od

preti
kar se je v resnici tudi zgodilo Al v več deželah niso tega našli, česar so iskali
Janez Dolinar iz Kozarij
Stefan Habé iz Goš pri Vipavi
Za 3 in 4 letne breje kobile

in sío0r v dvojném obziru ne: prvič ne gledé
_ _ A.	^ ^	_ __ Z M	J «A mm	m X oâl /\ rl A mm	/I	Oé ^ m a «m
bxoji

še manj pa drugič gledé zadost
m
Adolf Obreza iz Cerknice . Andrej vLavrenčič iz Postoj ne
ž
Jaka Čuden
iz Dragomera
e veljá to o vseh južnih deželah, veljá še posebno o naših avstrijskih, in prav najbolj pa v naši slovenski
Gašper Sabec iz Hruševja Friderik Vičič iz Postoj ne
domovini — o lovanje žlahnega sj slišati, kar „Boz. Ztg
pavski dol
)
ktera ima za pride
«
piše
grozdja iz južnega Tirola izvozilo kakor letos ) J .cximvu Lviwouia 1 a luujviuu
dan na dan se ga je po 300—400 centov po železnici France Vrtačič iz Pristave
jboljše podnebje. Lepo je , da še nikoli se ni toliko
kaj ti
Mokronogu.
Za kobile se žrebeti:
Anton Kržišnik iz Mokronoga
odpeljalo in to skozi
tednov

slišati, da iz ipavske doline se
al kako je pa to Jože Okorn iz Most ga ni razen tistega, France Zagorec iz Dolenjega Vrhpolja
0xi00.ui, VI« XIA X ^ c »	«V
ki so ga Gaberci in Budanjci na rokah ali pa z oslici France Rodič iz Dolenje vasi
v
Ljublj
in
drug
toliko kakor nič) celi čas čisto nič izvozilo?
mesta in trge izvozili (kar France GregoriČ iz Krákega
žalostěn glas je to
Za
m
letne breje kobile
In
Ip
kaj
se ga ni nič izvozilo?
Zato
ne
y
ker
dandanes za zadostno pridelovanježlahneg
zgodnjega grozdja (to veljá tudi o vsem druzem sadji) nič storili niso, vkljub temu, da se je v tej zadevi že dosti pisalo in govorilo. Spominjam samo na nepozab-Ijivega ranjega Matija Vrtovca in njegovo „vinorejo"
Jernej Barbarič iz Cadrež Jaka Stroj in iz Zabrdja . Anton Smola iz Grma Jože Okorn iz Most . .
(glej stran 19)
Drag
mi
ijaki
verjemite mi
y
da se to še ne
more kupčijska
djereja imenovati, ako
zasadí sèm ter
tjè kdo kako avguštanino trto k hiši za latnik ali pa v
ograd, ali pa, da
vrže
koščic ljenja
ograd, da
dobi
kdo drug nekoliko breskovih
iz njih brez poznej šega cep debla malopridni divji sad noseča; ali ako si
v vrtu ali pa v
gradu kako hruško, marelico itd
cepí. To ni vse nič, in prav čisto nič. Dokler ne bo drugače, tudi redne sadne kup čije pričakovati ne mo
Jože Martinčič iz Mokrega polja . •
Kranji.
Za kobile se Žrebeti
Simen Jereb iz Spodnjega Brnika . Janez Malenšek iz Broda Primož Oblak iz Smlednika Nace Rozman iz Ljubnega . . • France Staré iz Spodnjega Brnika France Molj iz Vogelj .... Blaž Kepic iz Cerkelj ....
Za
m
remo, ktera bi
naši
dolini vsako leto prav lahko več tisoč goldinarjev donašala. Ali znabiti nam Ipavcem
gré že tako dobro, da boljših dohodkov ne potrebu jemo? Jaz sam
Ipavec, bi
na to odločno odgovoril, da
ne, in tako gotovo tudi vsak drug z menoj
(Dalje prihodnjič.)
Peter Teran iz Vrbe . France Cajhen iz Depalje vasi France Rems iz Katine . . Matevž Gogala iz Vrbe . . Jože Dežman iz Lesec . . Jože Grašič iz Golnika . .
letne breje kobile
Imena gospodarjev na Kranjskem
9
ki so letos za konje přejeli dařila (premije).
Prvikrat letos so se delile premije na
namreč v Postoj
krajih
y
11
Anton Urbanec iz Zadrage . .
Za žrebeta:
Martin Hočevar iz Spodnjega Brnika Gašper Novak iz Hrastja . . . . France Molj iz Vogelj.....
18
ptembra in v Kranj
ptembra, v Mokronogu Janez Dovar iz Vrbe
10
25
m
26
ptembra
lila jih je deželna komisija za konjsko rejo, ki
na
pripelj
De
gledé
cekina
v
yy
tt 99 99 9)
yy
it 99
99 9t 99
99 99 99 99 99
99 99
99 99 91 99 9t
99 99
99 99 99
99 »
99 99
99 99 99
živino tù in tam za potrebno spoznala
nektero večo premijo razdeliti na dvoje premij
Predstavljenih je bilo
v Postoj ni 15 kobil sè žrebeti in 16 brejih kobil
9
Jože Drnovec iz Okroglega.....
Podporo za domaće žrebce pincgavskega plemena so dobili
France Rems iz Krtině Jože Vovk iz Vrbe
20
20
99 99
9
V
kobil
kronogu 21 kobil sè žrebeti in 20 brejih
?
Narodno - gospodarske stvari
v Kranji 32 kobil se žrebeti, 30 brejih kobil,
23 žrebet in 3 potrjeni domači žrebci
Darila
v
k i n i h in
bernih
(poleg daril za kobile) so dobili
tinj ah
Kako in kedaj se ima po
1	i	9	Vu	m
• •
ognji
*
toči
storjena
škoda
povodnji in
Po stoj ni.
Za kobile se sesavnimi Žrebeti
naznaniti davkov.
zarad
odpusta
Stefan Petkovšek iz Bevk Jože Bernhard iz Ljubljane Anton Grašic iz Ljubljane Jože Jankovič iz Kozarij Miha Novak iz Razór
cekinov
Anton Krašovic iz Dolenje vasi pri Cerknici
yy
99
99
99 99
Razglas c. k. dvorne kamre od 25. listopada 1843., št. 28843, veleva, da zarad odpusta cesarskih davkov mora po ognji, povodnji in toči storjeno škodo poškod-
iz njune srede
vani
»«m oc»jlli, ako jih je pa več, p» u v a iz. uju
izbrana poškodvanca dotični gosposki naznaniti naznanilo je postavlj
pa
as za
kod
na
dalj
dni
13 dni
9
za
kod
o ognji naj dalj povodnji in toči pa naj
Gosp. dr. Bleiweis.
pregovor je že prišla
Ta čas mora tedej naznanilo že pri cesarski go-
sposki (okrajnem glavarstvu) biti.
Zgodilo se pa je v novejšem času, da so omenjene	wcm,	u«m »»omu oo cv uhyiw, m
škode ali županije same ali pa drugi, ki jih niso zadele,	nam je padla z ministerske mize? Tedaj je zgubljena
beseda: v Avstriji je dandanes vse mogoče. Kaj pa po
tem
če pridejo časi, ki nam vzemo še to mrvico
ki
>
naznanjali gosposki, zatega del je c. k. finančno vodstvo	vsa zaloga šolskih knjig. Stroške za knjigi brez slik
8. dné listopada t. 1. pod štev. 12709 vsem gosposkam	te bi deželni odbor lahko zagovarjal, stroški za knjigi
ukazalo, se na tanko po zgorej omenjenem razglasu	s slikami pa so ogromni
vsled pravilnih naznanil škode zarad od-
ravnati in pusta davkov pregledovati.
čupani!	1A4 111 «V» MA uv	V V/ JULI VUJ V U«	JL HtUW , ViVilVÍW* «vv. JjV »« - w f	v»* J UMVHUWU4 M. WUUU UM
razglas. Ako poškodvanci s svojimi omenjenimi na- bi se sestavil in mu předložil; knjigi naj na svetio pri
zapomnite
si
Gosp. dr. Razlag. Dežela naj šolske knjige pod-pira; deželni odbor naj odgovornost vzame na svoje dobro omenjeni rame, deželni zbor gotovo pritrdi; natančni račun naj
znanili pridejo do
Vas, naredite zapis
njihovih naznanil
dete s slikami; slike lahko plača Matica, če tudi knjigi
koro-
in od njih podpisanega pošljite potem nemudoma v ta ne bodete precej sedaj služili šolam štajarskih namen okrajnemu glavarstvu, da o pravém času tje
ških
?
goriŠkih, tržaških, isterskih Slovencev, ki so tudi
pride, in se nikomur škoda ne zgodi.	zlagali Matičino premoženje, vendar jim tudi bodete na
Ker je pa županijam naloženo, enake prigodke korist, ker tudi oni prej ali pozneje pridejo do národ-okrajnemu glavarstvu naznanjati, naj županija to vselej nih srednjih šol, za ktere bi zadostoval natis v 1000
pose bej imajo svojo
}
stori pot, in una
kajti naznanila o davknih zadevah odtiskih.
služijo pa za drugo porabo.
za politično gosposko namenjena
Znanstvene stvari.
Gosp. dr. Vončina. Omenjeni knjigi ste nujni, Matica sama jih ne zmore, ako hoče svojim udom še kaj druzega dati, Schoedlerjevo knjigo prirode in slovenski atlant nadaljevati; toraj ni druge poti
y
nego
da
Poročilo
o XXIII. skupščini Matičinega odbora
2. novembra 1871.
(Konec.)
Gosp. dr. Costa. Po vsem, kar smo slišali in
se obrnemo do dežele, od ktere zahteva čast, da pod-pira šolske knjige ; ako pa dežela ne bi hotela ali mogla, zvedeli bomo kmalu, potem pa naj se jih loti Matica; kaj bodo porekli nasprotniki, ako na svetio
ne spravimo prvih knjig; če doneski, ki jih smemo po-
rabiti za 1872.
>
ne zadostujejo, naj se ta stvar pred-
loži občnemu zboru, da potrebe prepričamo družbenike,
vemo
}
"f*	v v " » w * v » uvtu ,	.u -----------------7 — r------x —r------- ---------
treba je šolskim knjigam založnika. Pravi za- ki bodo přivolili, da se kaj vzame iz glavnice.
ložnik morala bi država biti, kakor je bila drugim narodom. Toda tega se sedaj ne moremo nadjati. Za
veliki
Knjigi naj se izdaste s slikami, če so stroški tudi
se toraj Matičin odbor naj prej obrne do
naj
državo gré deželi dolžnost skrbeti za više izobraževanje deželnega zbora s prošnjo, da dežela prevzame založ-
iš udstva. Ko bi se bila sprava po
osnovi dovršila, de-
ništvo ali vsaj podpira izdajo
7
m se
potem
)
ako
želo bi zadelo bilo vse šolstvo. vzela založništva šolskih knjig;
Zakaj
to je
ne
bi
ona pre-
deželni odbor odbije, v ta namen skliče občni zbor.
J°
>
dokler se ne
Gosp. dr. Bleiweis. Gosp. dr. Vončina je ape-
jaz vprašam, ktera dežela je
lirai na čast dežele
toda
spremené razmere, edina pot, po kteri pridemo tudi do drugih šolskih knjig. Saj dežela ne bi darovala nov- kaj tacega storila? Matica, ki je za izdavanje knjig,
cev
?
ampak jih le posodila, ker se jej bode vračalo
naj
skrbi
i
da kmalu dobimo knjigi.
Gosp. Solar: Mi smo prvi tako srečni, ki smo
posojilo iz skupila založenih šolskih knjig. Pri tem poslu bi morda imela kaj zgube, ali ta zguba bila bi doživeli, da se je materni naš jezik kot učni jezik le na videz, kajti dobiček, ki bode narodu izviral iz vpeljal v naše srednje šole. Nikdar ne bodimo malo-
slovenskih srednjih šol
y
za
Ce
Matica le to stori, da na svetio spravi šolske knjige,
ktere se že toliko let po- marni, ampak pospešujmo z vsemi svojimi močmi.
ganjamo, visoko preseže zgubo v denarji.
Gosp. dr. Bleiweis odvrne, da to je res lep predlog, več je storila, nego so nameravali in se nadjali oni, ki
ako se deželni zaklad ne bizbiraliz davkovskih doklad so zíagali novce. Slike Pokornijevega živalstva in rast
in bi dežela naša bila bogata; vrh tega, kdo bo hotel pre- linstva so tako lepe, da bodo jako všeč ne le učencem,
vzeti odgovornost za zgubo, ki bi zadela deželo? tudi ampak Matičarjem; vsi bodo hvaležni Matici, ustregle
bodo vsemu narodu in zadostile zahtevam današnjega
Ako manjka novcev in doneskov , ki jih odbor
i
ne vemo, koliki bodo stroški, koliko bi kazalo zgube; jaz bi bil tudi tega mnenja, ako bi dežela bila bogata
časa.
in bi znani bili stroški; toda natančnih številknimamo, sme porabiti
)
naj
se privzame iz glavnice. Deželni
iz kterih bi se to moglo preračuniti.
odbor ali zbor bode imel še dokaj priložnosti, skrbeti
Gosp. dr. Costa. Tudi jaz sem si svest odgovor- za druge šolske knjige, ki jih bode treba. Da se pa nosti deželnega odbornika; ali zdi se mi, da deželni Matici zlajšajo stroški, naj gg. prestavljalca nekoliko odbor lahko odgovornost prevzame v deželnem zboru, znižata nagrado in se sestaví poseben odsek, ki bode v
Ako hoćemo zidati poslopje, treba novci pa niso zgubljeni ali darovani
nam je novcev;
iivT vi	liiov £j6tlulJt'UA Ali uai u vaui y âlïipâk oauiu u«-	' w vumviu»»vt
loženi in nosijo obresti. Tako bi tudi deželni odbor stovoljnih doneskov.
samo na-
ta namen nabiral prostovoljne darove.
Več odbornikov je govorilo zoper nabiranje pro-
naložil nekoliko deželnega premoženja, če tudi ne na
visoke obresti

premoženje
vendar ostane deželi. Sila je pred želni odbor gotovo pritrdi koristnemu ravnanju
knjige in skupilo
durmi, prihodnji
pa de-Stro-
Ker se dalje nikdo več ne oglasi za besedo, veli dr. Costa, naj bi kdo stavil nasvete o omenjenih dveh
knjigab.
Gosp. dr. Bleiweis poprime besedo in stavi na-
škov se vé da na tanko danes še ne vé deželni odbor, slednja nasveta:
to je res, toda za šolske knjige vendar le lahko odloči nekakov znesek, na pr. 10.000 gold. ; za toliko denarja se na dan spravi mnogo knjig, ktere bodo sproti vra-
čale nekoliko tega posojila in tako bode moč dalje delati. Konečno morda kaj zgubi dežela, toda mnogo ne,	v**.	— — —--« potem pa, ko se drugi založniki poprimejo založništva, Za-nj glasujejo skoro da vsi odborniki.
Naj Matičin odbor izreče : ali spozná omenjeni knjigi za primerni, da ju za 1872. leto dá tudi
družbenik om?
naj odbor sklene, da ju Matica izdá za 1872. Gosp. dr. Costa dá na glasovanje prvi nasvet.
deželni zbor zbriše ta dolg.
Gosp. dr. Costa dá glasovati o drugem pred
*
logu.
Za-nj glasujejo gg
Dr. Bleiweis
3. Kandrna]
S ovan
f
Marn
9
dr. Papež

Jeran
f
}
Praprotnik
>
Solar
Tušek, 10. Vávrů, 11. Vilhar
kJUVau, kj. uuiai , iv. A	,	T a,lu)	.
12. dr. Zupanec ; zoper ta nasvet glasujejo gg
>
in 1.
Lésar
Gosp. dr. Razlag v imenu odseka za Matičino tiskarnico poroča, da se odsek še ni odločil za nobea nasvet, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki
mu je moc staviti svoje na
morajo rešeni
biti, predno
dr. Razlag, 4. dr. Voncina svete. Ti pomisliki so: ali ima po sedanjih Matičinih
m
dr. Pogačar
dr. Costa. — Predlog toraj po 15. §. Mat. pravil pravilih odbor pravico, en del Matičine glavnice vložiti
, ker §. 17. Mat. pravil pravi
obveljá z dvema tretjinama glasov nazočib odbornikov. v imenovano obrtstvo
Ňa to g. Lésar vpraša:
v koliko odtiskih naj se tiskate knjigi?
Marn nasvetuje 2500 odtiskov.
Gosp.
)f
Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne
je po zakonu treba sirotinskemu imetku".
In če
Gosp. Lésar odbor nima te pravice, treba bi bilo prenarediti pravila.
dokaže, da je to število premajhno, ako nočemo, Ali tu nastane vprašanje: kdo smé v tem obziru pre
%	«	ti	• «	w^ 1 1 • 1	I	• #	#	11	1 • i •	• 1	r\	A	V	•	1 wr •	t	«•
da kmalu ne zmanjka šolskih knjig

in
predlaga
narediti pravila? — Po vico, prenarediti pravila;
ima občni zbor pra
po
19.
pa imajo samo
3000 odtiskov. (Odbor pritrdi Lésarjevemu nasvetu).
Kdo naj s Tempskijem, Mercijem in pisateljema ustanovniki (ki so zložili glavnico),	»n..*,«*«», ▼
sklene pogodbo? (Odbor za pogajanje pooblasti odsek kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se
obrne društveni imetek, ako bi nehalo društvo ; odbor
pravico 8kleniti, ▼
za izdavanje knjig) ;
ako bi stroški imeli preseči 4000 gold., kaj potem ? (Odbor izreče : naj se ne sklene pogodba, ampak skliče odborová skupšcina, da izreče, kaj je storiti) ;
pa
zbor.
tedaj
9
ako ne bi več bilo mogoče, sklicati véliki
Te pomislike
pravi gosp. dr. Razlag
v
imenu odsekovem danes objavlja, ne da bi o njih že
ali naj se Matica do deželnega odbora obrne s danes sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, prošnjo, da bi dežela Matico podpírala pri tem gg. odborniki premišljujejo omenjene pomislike,
podvzetji? (Odbor pritrdi);
ali naj se ustanovi odsek za pobiranje prostovolj-
nih doneskov v ta namen? (Odbor zanikuje.)
da
ki se
jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini.
7
4
Ko nikdo več ne želi besedé, gosp. prvosednik ob uri zvečer sklene skupščino.
4.
Posamesnih odbornikov nasvetje
Matematićna terminologija
Sostavil prof. Ivan Tušek.
, V' (Dalje.)
D.
Dreieckige Zahl
trikotno število.
Elliptisch
eliptičen, pakrožen.
Decimale
desetinka.
Dreikantig
trirob, a
y
O.
Decimalbruch — desetinski drob (úlomek).

>>
punkt stelle
desetinska pika. desetinsko mesto.
Dritte stetige Proportionale
novitna razmérnica.
tretja sta-
Endlicher Decimalbruch
tinski ulomek ali drob.
konečni dese
Definiren
označiti, oznamiti.
Definition — definicija, označba, oznamba.
Durchgangspunkt Durchmesser Durchschnitt
prehodišče.
premér. prerez.
Endpunkt
Enneagon Entgegengesetz Entrepreneur
konečná pika.
eneagon
protiven, nasproten. dobivec vložka.
Decadische Zahl
število, d. broj.
desetno (dekadično)
Durchschnittslinie — črta presečnica, pre- Erhaben
vzbokel.
reznica.
Decadisches Zahlensystetn
vilna sostava.
desetna šte-
Durchschnittspunkt D ur chschnittsr echnung
i • v 1 • v v
knzalisce.
Erhôhungsfàhige Elemente — povišni prvki.
v
v
poprečni račun
Decagon
dekagon.
Demonstration Diagonale Diameter Differenz
Dimension
dokazovanje.
E.
Erzeugungslinie Excentrisch Excentricitat Exponent
črta stvornica.
diagonala.
premér.
razlika, razbota.
izméra.
Eben — raven. Ebene — raván. Ebene Geometrie Eck
merstvo v ravnini.
Diophantische Gleichung
enačba. Directer Beweis
ogel.
diofantična Eckig
oglj at.
Faktor,
Fallende Reihe
Fallendes Verháltniss
izsreden. izsrednost.
eksponent, kazalo.
F.
činitelj , faktor, storivec.
padaj oca vrsta.
upadna primera.
Discontinuirlich Discontiren
neposredni dokaz, presléden.
Echter Bruch — pravi ulomek, pravi drob
Eigenschaft
lastnost, svojstvo.
Einer
Disconto
Discrete Grosse — preslédna
locena veličina. Discussion (der Gleichung)
vanje, presojevanje.
diskontovati, odbitkovati. Einerlei
Einfach
vit
edinica. isti.
Figur
Flach Fláche
lik, podoba, obraz, ploščat, raven, ploskev, ploha.
odbitek.
Fláchenmass Flâchenraum
prost, enoter, enostaven, eno- Fláchenwinkel
količina, raz
ogub
ploskevna mera. površina, plóskevni kot.
Einfache Gleichung
pretreso- Eingeschriebe
Figur
Folge
Folgesatz
posledica.
izvodek.
sani obra^
prosta enačba.
vpisani lik, vpi- Forderungssatz — zahtevek.
Divergent Dividend
Dividende Dividiren Division -
odmičen.
dividend, deljenec. dividenda, razdelek. deliti, razštevati. delitev, razštevanje.
Eingliedriger Ausdruck Einheit •
Einnamig
enočlenik
enota.
Formel
Formell verschieden
formula, oblika, obrazec.
po obliki raz ličen
enoimen, a, o.
Einrichten den Bruch
Frageglied Function
vprasalni člen. funcija, zamenka.
vložek.
Divisionszeichen
znamenje
delitve, de
Funfeck
litevno znamenje
Einsatz (mise)
- Einspringender Winkel — vpahnjeni kot. Fusspunkt Element — člen, prvek (pri kombinacijah)
vravnanje droba. Fundamentalformel — temeljna, formula.
peterokotnik, peterokot.
• v v
petíšče, nožišče.
Divisor Dodekaeder
Dodekagon Dreieck
divizor, delitelj , razštevalec. Elementar-Geometrie
Eliminations - Methode
početno merstvo
dodekaeder. dodekagon. trikot, trikotnik.
način iztreblje- Gegebene Zahl
vanja
Ellipse
elipsa, pakrog.
Gegenuberliegende Stiicke
kosovi.
a.
dano število, d. broj.
nasprotni
protikot.
Gegenwinkel Gem einer Bruch Gemeinschaftliches Mass
rilo.
Grleichheit
enakost.
navaden drob.
Gleichheitszeichen
enačnik,
Gleichwinklig
enakokoten
Glied
člen, ud.
vkupno me- Gleichmassig
Gleichnamig
istoméren, enakoméren. Goniometrie
goniometrija, kotomerstvo
Gemischte Linie Gemischte Zahl
Generirender Halbkreis
krog. Geodásie Geometrie Geometrisch Geometrischer Ort
mesana crta. mešano število.
Gleichseitig Gleichschenklig
istoimen, a, o, enakoimen. enakostran, a, o.
enakokrak , a, o.
Goniometrische Linie
kotomérna črta
Grosse
količina.
tvoreči polo- Gleichung
geodezija, geometrija, merstvo. geometrijski.
merstveno mesto. Geometrisches Verhaltniss — geometrijska
primera.
Gerad gebrochene Linie — naravno st uklju-
čena
ali prelomljena črta.
Gerad gerade Zahl Gerade proportionirt
dvosodo število.
vpravno razme-
ren, lično razmeren.
Gerade Zahl
sodo število, sodi broj.
Gesellschaftsrechnung
Gestreckter Winkel
družni racun. sproženi ali steg-
njeni
kot.
enak.
Gleich Gleichartig Gleichgerichtet
istovrstén.
iste méri.

n
n
11
n
n

n
u
li
li
li
li
enačba. ansetzen gemischte enačba. analytische
Grosse 1. Dimension
mére (raztege).
količina
ene iz-
enačbo postaviti. Grossenlehre
nauk o količinah.
mešana, nečista Grôsster Kreis
Grundoperation razstavna (ana- Grundsatz (Axiom)
najveći krog.
temeljni
račun.
i
aksiom, načelo
i
litična) enačba.
samonasebna resnica.
einfache hohere numerische
enačba. Littéral
enovita enačba.
viša
enačba.
brojna, številna
Gutgewicht
razmerina.
H.
pismenska enačba
reme unreine
enačba. bestimmte unbestimmte kubische synthetische
čista enačba.
Halbbegrenzt Halbkreis
polomejen.
polokrog.
nečista, mešana
Halbkugel — polutka, polobla, polokrogla
Halbmesser
poloměr.
določna enačba.
nedolocna en. kubična enačba.
sintetična, so-
stavna enačba.
Harmonische Theilung
delba.
Heptagon — heptagon. Heterogen — raznovrstan Hexagon — heksagon.
soglasna raz-
Gleichvielfach
enako mnogokraten.
(Dalje prih.)
Politične stvari.
neutrudljivo! Kdor koli imaš priliko, imej tudi resno voljo,
Zopet imamo voliti poslance v deželni zbor
na Kranjskem
pojdi okrog volilcev, govori, prepri
Kdor
moreš. Stvar naša je pravična, narod nas je bister
čuj!
imaš znance, piši jim, če govoriti ne
mux cot uivai xiaoa jc jjj. a> v xvju.cn , uaiuu uao j h/iolci,
hitro sprevidi, kaj je prav in dobro, in za kaj da zdaj
À1 rok ne smemo križem držati . besede ne va
gré! Al rok ne smemo križem držati, besede ne va-Kako je do tega prišlo, da imamo na Kranjskem rovati, da nemškutar in sovražnik z zvijačo volilca ne
«opet voliti za deželni zbor, in kedaj so volitve, po-vemo na drugem mestu našega lista. Tukaj se obrnemo le do Vas, možje, ki boste volili, in do Vas, prijatelji
prevarita.
novi
naši
vsakem okraji naj se poseben odbor usta-
"--J---J - 7------- *-----7-------7 r---J----J- ilv VI, ki v roko vzame izpeljavo volitve, skupno
ki boste volilce podpírali v tem, da bodo volitve	delo je izdatnejše delo. Ta odbor naj skrbi, da ne bo
aopet tako srečne in častne, kakor so bile zadnjikrat.	noben kraj zapuščen in nepodučen, da so volilni možje
Te volitve bodo za nas bolj odločivne, kakor so	samostojni, neustrašljivi in pravi naši možje. Nihče
bile vse prejšnje. Ne samo sramota za nas bi bilo, ako	naj se delu ne odteguje. Vsak naj bo delaven
bi zmagali tujci in prijatelji tujcev, sovražniki	kakor da bi na samo niegovem delu slonel dober izid!
W ti 1	wil	- • • 1 il 1 i	1 é	•	\y 1	<1	J W
Ako bomo ravnali tako, bode zmaga naša, kar daj
>
naših domačih svetinj, bila
bi tudi neizmerna škoda za
našo prihodnost. Cas hiti naprej, v Avstriji in Evropi Bog in junaško delo!
řeči strahovito hitro zoré; kamor pogledamo
*
Tako
povsod se mo-
je nezadovoljnost, povsod kipi in hrumí. ramo vprašati: kaj bo v příhodnosti z nam i. Tu-jec nas bode v gospodarstvo dobil popolnoma, ako se ne pripravljamo, ako se na vso moc ne branimo!
Rako se vesti na dan volitve.
Ker so volitve po kmetih že 12. dne prihodnj ega
, dan pred sv. Lucijo, v trgih in mestih
meseca, to je
Narodni slovenski poslanci so naša glavna	pa 14. dne prihodnjega meseca,
^ramba! Da se izvolijo zopet narodni slovenski po-	še dvakrat pridejo pred volitvijo, tedaj treba, da brž
-slanci, da nemškutarstvo in njegov liberalizem na vrh	danes možem, ki bodo one dni prišli poslance volit,
ne pride: v to si moramo prizadevati z všemi močmi,	in pa rodoljube, ki te možé podučujejo, ponovimo poduk
^^	^^	______fm.	~	trn	a	m	«	▲	Êk	^	•
koj danes, da
in „Novice" komaj le
y
z vsem pogumom in z vso mogočo delavnostjo. kako se imajo pri volitvah vesti
Že so volitve razpisane. Toraj moramo se brž brž ga bodo imeli pri rokah ob pravem času. organizirati, moramo delati in resno agitirati začeti
Vsak volilec, kedar pojde poslance volit
> naj
Hi IH^^l I	HRB	^HHj H jm Ako
ěez našo deželo prepregli in lovili v svoje zanjke naše je po kakem naključji zgubil, naj se oglasi pred volit-ljudstvo. Te mreže nam je od važno povsod trgati.
vigauiauau ^ muiauiu uciau lu xt-ouu agiuioibi ba^ii,	■»•♦ »	TW**»VW ,	r J	^^~~~~-
kajti gotovo je, da bodo protivniki naši svoje mreže vzame svojo i z kaz nic o (legitimacijo) seboj.
Volili se bodo najprej, kakor postava veleva
i
vo-
vijo pri c. k. okrajni gospóski, ktera jo je izdalo drugo.
lilni možje. Ti morajo poštenjaki biti, morajo pr-
Vsak volilec mora sam volit priti, in ne sme
votnim volilcem prej obljubiti, da volijo
narod- koga druzega namesti sebe pošiljati.
nega kandidata. Da se bo pa to zgodilo, treba je, da
Od tega so vendar s pogledom na §. 13 a) in
vsak izobražen in podučen rodoljub, — voa^, ^umui «w^***^«. .v,*^.^*^«, — — — ~ ------
je blagor domovine svet, precej začne delati in volitvenika za mesta in trge zunaj Ljubljane in za de-
podučevati. Pustimo ves prepir, ves razloček sta- želo ti-le izjemki:
vsak
komur deželnega volitvenika in na
4.
in 6. občinskega
nov
, različna stališča: domoljubi bodimo !	iui«JW ťi«»iw	^ , — — —------------—
Zdaj gre za našega naroda prihodnost; resen nega davka plačujejo, volijo po svojih postavnih
pa imajo pravico
a) Nesamostojni ljudje, ki voliti, to je, ki dotični znesek direkt
je čas, zato bodi
naše
delo tudi resno in možato in zaštopnikih, tedaj pod jerobstvom in podskrbstvom
Btoječi po svojih jerobih in skrbnikih. Imé jerobovp in upamo reči, da bodo, če vlada pri odločni opoziciji skrbnikovo se postavi tudi v glasovni imenik.
samostojne ženske morajo same volit priti;
Tudi
za-
kranjskih poslan
razpiše neposrednje volitve v dr
konskim ženam je dopusčeno, da lahko volijo po ostali
svojih možéh.
žavni zbor, z većine svojim narodnim poslancem zvěsti
Za skupščine (korporacije)
dru-
štva in družbe volijo tišti, ki jih po postavi zasto-
Paj
ali pa tišti, ktere ti zastopniki pooblastijo. Ako Potreba politične zavednosti pri Slovencih

je kdo od več korporacij ali društcv zastopnik, sme toliko glasov oddati, kolikor korporacij ali dru-štev namestuje. Pooblastil pa ne sme nihče več, ko eno samo sprejeti. Imé zastopnikovo in pooblašČen-čevo pride v glasovni imenik in pooblastilo se zapisniku predloži.
Ako je kdo zastopnik od kake korporacije, na pr.
cerkve itd., pa ima ob enem tudi še sam svoje poda
Po
snujmo politična društva!
Iz Gorenskega 23. nov. — Narodnjaci
j
že nam žugajo, nas z nova na
se nekoliko oddihnili
stěno pritisniti. Kdor bere dunajsko" „Presse" pošto
trdil.
komaj smo
Tages
in druge take liste, bode mi to popolnoma pri
^*~	——---- --- ■ ~ j ~
sebno posestvo, od kterega toliko davka plačuje
poslednj
-----~ '""v iiuiv, vuuu JLui lu pu^vJiuuLua pi i"
Upajmo pa, da so ta žuganja naših nasprotnikov
vendar lahko nam postanejo nevarna

ima volilno pravico, ali sme dva glasova oddatiV
naši
misli ni dvombe, da sme. Kdo voli za cerkve in ubožne kase, ako to-
^	J--7	. -	» V	U M UA	VUVMHUJ V/	Al V T Mil li /
kajti v obupanji se moči natezajo, zedinjajo in zvik-
šujejo, skušajo se (dokaz so nam prejsnje volitve) tudi
zvijače.
Toraj pozor! na vse strani, nikar ne dremljimo
lisičj
JVao voli za ueruve iii u u uz. ne ivas c;	iu-	. 7---j r---- -	« v* , umui	uiuluijiluu,
liko davka plačujejo, kar ga je treba za volilno pra- utrjujmo se mi sami in pripravljajmo orožje, s kterim
vico?
Tišti
i
ki jih po postavi zastopa, to je
y
cerk-
bodemo nasprotnike vrgli, ako nas zopet poklič
na
veni predstojnik (župnik ali fajmošter) ali kogar on za to pooblasti.
Ali imajo tište korporacije (cerkve itd.), ki imajo državne ali deželne obli ga ci je, od kterih s tem plačujejo davek, da se jim 21%, dotično 10% od kupona
boj
v
lit
Kakovo orožje pa si napravimo?
zavednosti
Orožj
uma m
Ljudstvu pojasnujmo, kako da
utrguje , volilno pravico , če plačujejo
y
kar
je za-nj o
e vsak hip druga
ministerstvo; odkrivajmo mu namene naših nasprotnikov, pa tudi to, kaj hočejo doseči z vsakoletnim razpuščan-
mm	-mm	^ m. -m	_	_	_ _	A*
treba? Mi mislimo
9
da
f
ker postava ta odbitek od
jem
jim neljubih deželnih zb
in z
vsak
kupona izrekoma davek in sicer davek od prill o dk a imenuje.
Da pa ta pravica obveljá, je neobhodno potreba, da je korporacija med občinske volilce (v volilski imenik) vpisana. Ako se to do zdaj še ni zgodilo, naj se ta vpis pri županstvu, kteremu korporacija podpada,
danjim beganjem ljudi po novih volitvah, ktere jemljó
čas pa tudi mnogo mnogo denarja zavolj dolgih in te-
žavnih potov na krivično odločene volitvene kraje.
Kedar bode ljudstvo to umelo in razvidelo, ne bose nič več, nikdar ne
da
popra-
brž z ah te va (reklamira), in potem skrbi,
vek pride tudi v volilski imenik, ki se napravi
> gré
jimo imajo bister dom
um, pa stanoviten značaj
bomo propali, kajti Slovenci
oni živé za Boga,
in cesarja, za resnico in pravico, nikakor pa ne za neverni in krivični liberalizem.
za deželne volitve. Ako županstvo vpis odreče pritožba do c. k. okrajnega glavarstva.
Reklamacija naj se brž ko brž zgodi, pred volitvijo deželnega poslanca dožene.
čaj
Dozdaj pa je naše ljudstvo v politiki še zeló otro-, sploh se namreč še ni privadilo ustavne vlade ter
da se Je ne P0V8°d pregledalo. Kako tedaj bi bilo mogoče v prav kratkem času vsaj volilcem najpotrebniše
m
To
vaši
, dragi domorodci, priporočamo vaši pazljivosti skrbi.
polit
resnice razložiti in pojasniti, kajti politika je
Klic kranjskemu narodu iz Stajarskega.
Pod naslovom: ,,ali bo kaj ali ne?" pojdada ,Slovenski Gospodar" iz Maribora med drugim našemu kranjskemu narodu sledeče želje na srce:
dandanes jako nevarna in skušal bi kak vsemogočen paša narodnjakom zopet tak nov eksempel štatuirati?
Evo vam, dragi prabratimi ! pomoč brez nevarnosti,
pa gotovo in zdatno ,,v političnih društvih".
Moč političnih društev nam kaže
Tirolsko, Gornj
Avstrijsko in gornje Štajarsko, ker zlasti v slednjih dveh deželah je popred liberalizem popolno gospodovai
Ker se nadjamo, da stopijo slovenski državni	in se bahato košatil. Toraj naj ustanovi vsaka župa-
poslanci, kteri so 400.000 štirskih Slovencev edina	nija ali veča fara tako društvo, pa sem vam porok, da
podpora, krepko na noge ter po vzajemnem postopanju	bode bistro naše ljudstvo v.kratkem času se zavedalo
z vsemi federalisti pospešijo konec državnega zbora,	političnih svojih dolžnosti ter jih tudi spolnovalo, da se
y
zato se obračamo do Vas, premili rojaki na Kranjskem:
nam ne bo nikdar več treba bati volitev, celó nepo naj vas navduši ozir na nas, štajarske Slo- srednjih ne v državni zbor, ako bi nam utegnila pre vence, ki si sami pomagati ne moremo; naj cartana nemčurija ž njimi kteri pot postreči
Vas navduši ozir na koroške Slovence
>
kte-
rim sedanja ustava vse jemlje, kar je narodu
Domorodci! za politično omiko, brez ktere se ne
more
jbolja ustavna vlada nikdar dobro izpeljati
potreb a, da živi; naj Vas posebno navduši Slovencem ,,politična društ sorodni nam narod češki, ki se že toliko let
)
se
brez
tako potrebna
so
da
jih v političnih zadevah ne more nič stalnega voj skuje za svoje, pa tudi za pravice nas in gotovega dognati. Samo člověk, politično razumen
vseh! Ce Vaši poslanci ž njimi enako delajo, bo to
ima
kalo stanovitnosti, ter se ne dá zapeljati in
češkim bratom v tolažbo in pomoč, ter bo zmaga toliko pregovoriti od vsacega sladkuna in lisjaka, pa tudi ne preje in gotoveje prišla.
brez njih pa ne. Nasprotovati ministerstvu, ki ima vsak
Cehi pa zmagamo tudi mi, prestrašiti in ugnati po žuganji in pretenji boljarjev in
>
vedó
}
ako
da imajo ljudstvo za sabo, da bodo toraj
hip druge možé na čelu, zamorejo poslanci
zdajic; polit
huj
nevedneži pa se ne znajo braniti, oma
m
pogosto
naj
vlada tudi dva- trikrat
ijke tekó
goli
iz nevednosti
protniku v
)
kem
društ
razse-
vselej sopet voljeni,	_______ ______
zaporedoma deželni zbor razpusti. Taka je na Ceskem in zato je nasprotje česko tako stanovitno in odločno. jati in pospešiti, toraj se gibljimo, tekajmo in delajmo
Na kolikor mi kranjske Slovence poznamo
Slovencem je potrebna politična zavednost, v krat-jo zamorejo samo „polit
y
se
snujmo taka društva, kujmo orožje, dokler je čas
>
>
kdor
Toraj
se
sreče.
noga z društvi političnimi!
en pot: Pozor na vse strani!
Na
začne prepozno delati, ne bo do časa dodělal in kriv tudi Malni planinski eldorado, kamor poleti gospôda
bo po svoji počasnosti in vnemarnosti té ali une ne- prav rada zahaja, ker Andrejček jih zmiraj z dobro
~~ ~	..... pivo, ribami in raki pogosti. Zakaj tedaj se večina
Planincev tako trmoglavo obnaša zoper popravo tako potrebne reči? To ni znamenje lepe zastopnosti in Iju« bezni med občani, temuč kaže disharmanijo, ker Ma-lenčani so skladni del trga in nosijo vsa bremena
*
Koliko smo že ministerstev
imeli
Avstriji ?
Dunajski časnik „Vaterland" je unidan sestavil
skup
s Planino. Predlog gosp. D
~ ——.v» ,, » —------ ------------« *	guo^. jLfora, naj se most
imenik vseh ministrov avstrijskih od 13. marca 1848. na stroške vse občine napravi, je žalibog padel in
y
leta ailjen.
ko je Metternich vsled prekucije odstopiti bil pri- zopet bo precej vode poteklo, predno se ta mostna za
Vseh ministrov je v teh 23 letih blizo 83 bilo
)
na
deva reši. lnem
tanko jih je prav těžko sešteti, ker je marsikter po Da bi večkrat minister bil, nekteri pa tako kratko časa
jih skoro šteti ni.
da
tem številu tudi niso ogerski mi-
Protest manj šine zoper ta sklep se je odboru předložil, s tehtnimi vzroki podprt. k nekoliko soldov k tej občno koristni reči daroval, nikogar ne bi zadelo hudo; devet posest-
k
---" o----v t w u	v, »
mih pa vendar ne more stroškov trpeti
nÍ8tri od 17. februarija 1867., ko se je Ogrom posebno, Družbeno življenje je tukaj nekako dolgočasno
čisto samostalno ministerstvo dovolilo.	se brzo zasuknilo na veselo, ako bi vladala lep
}
pa bi slož—
D«mvowtiuv tu.u.uvviuv.v	»	^	ť/wouftuuu ÍÍa, VGOCAU, <*rvu Ui Vlttuaič* ICJJtl OlUZ*
Dvanajstkrat so se v tem času ministerstva nost in skupnost in ne bi se gledalo na male žrtve
Ministerstvo, kteremu je načelnik
Mi-
celó premenila.
bil Pillersdorf (15. marca do 8. julija 1848).
nisterstvo Doblhof-Bacho vo (17. julija do
1848).
novo (22. nov. 1848. do 21. avgusta 1859).
Naš „Sokol" dremlje predolgo zimsko se kmalu izbudil
okt.
nesla
da
Zadnj
spanje
naj bi
se
u iyuuiuui-jj«vuu » v V***	uu	xi vso a a«, ua od aaspala čitaluiuč* 16 upet U&l
3. Ministerstvo Schwarzenberg-Stadio- skrajni čas je, da se kaj stori o tej reči
čas se je tudi govorica raz-
zopet oživlj
Mini- Planini vendar
sterstvo Rechbergovo
(21.
precej
aprila 1860).
avgusta 1859. do 12. vrlih domoljubov, pa še čitalnice nimajo
Zares , vsaj je v množica inteligentnih mož in
Ministerstvo Goluhovski-Schmer- dar tako lahko imeli
9
ki bi
jo ven
Zato na noge možaki, ki imate
in vsi drugi, ki morete z duševními močmi
lin gov o (20. oktobra 1860. do 4. februarija 1861). velj
6. Ministerstvo Raine rjevo^ (4. februarija do_27. ju- pripomoći, da čitalnica postane pribežališče v dolgo
nija 1865). — - - — 1865. do
JLW V« * Ul v * J v 9 V \	^r*	-J^ ^ v — w »	^/Jl	LU v/ VI y
Ministerstvo Belkredijevo (27. julija časni zimi!
februarija 1867).
Auerspergovo (30. dec. 1867. do 26. sept
Ministerstvo Carlos
1868.
V	•	m	X
Iz Postoj ne 24. listopada. (Citalnicna beseda) pre
teklo nedeljo, napravljena po dolgem prestanku
AJtuviuj/uxgv » VF ^VV.	-WW..	"-f" —www VWCkW UVUVlJUj UH^l d T1JV11C« ^/U UUi^ÇUi Ul&otauau , OV? je
Za nekaj časa Taaffe). 9. Ministerstvo H a s n e r j e v o jako dobro sprinesla. Predstavljal se je igrokaz „Poglavje
(1. februarija do 4. aprila 1870). 10. Ministerstvo Po-
tockijevo (12. aprila 1870. do
februarija 1871).
II. in III." Vsi naši diletantj
izvršili; zadovoljnost je tedej bila splo
svojo
alogo dobro Med igralci
11. Ministerstvo Hohenwartovo (6. februarija do 30. zapazili smo to pot dve, prav dobri novi moči. Naj bi oktobra 1871). 12. Ministerstvo današnje Adolf Au- se igrokazi pogostoma ponavljali; —přivábili bi gotovo
erspergo vo.
več novih članov s časom čitalnici
Dopisi.
Iz Planine 17. nov. (Kon.)
nom
Iz Loke 24. nov.
, da so za žup
Cast in hvala našim mestj nam volili gosp. Moharj
možá poštenega skozi in skozi, za blagor našega mesta Ta raztrgan most skrbnega in ki ima srce sploh za narod naš slovenski
vsacemu, kdor je čez-nj
šel
Res
je bil prava nadloga
moremo Boga hvaliti, da se v tem času ni nobena veča nesreča pripetila, kakor ta, da je včasih kako živinče
m njegove pravice
Slava
skozi mostnice nogo si pomolilo in bi
tako lahko tudi zlomilo. Pop
jo
bilo ravno
Kamnika
m.
Danes smo na
mosta se je pa tudi
pokopališče spremili truplo gosp. Janeza Pod-
zastran tega odlašala, ker je knez Hasperški, kteri je mogel servitut temu mostu opravljati, hipoma les za popravo mostu odrekel, kterega je poprej leta in leta brez ugovora dajal. In tako je most že leto in dan tak, da je vsak na prvi mah sprevidel, da gospodarja nima in da je predmet kake pravde, kajti niti knez niti Malenčani niti Planinčani ga niso popraviti in vzdržati
rekarja, posestnika
trgovca tukaj šnjega
sicer
več časa bolehen
m. nepri-
čakovano hitro umri. Gospodje kupčijskega stanů
nesli
čitalnice mestjanov
mu svetili; gospodje pěvci tukajšne
mu nadgrobnico
zunaj prisedših prijateljev
Velika množica
med
temi tudi več gospodov
Ljubljane
hoteli. Most se med konkurenčne naprave
ploh
ne more
čast skazalo obče spoštovanemu rajnkemu.
zadnjo
Kdor
prištevati; bil je na stroške občine planinske naprav
in njenim prebi válcem tudi naj več koristi donaša Vsaki, kdor ima v Malnih opravek
kar ,	^	w	,
dosti korakov in tudi podplatov. V Malne vozi vse, kar
mož tolike poštenosti
tako iskrenega ro-
i
mora čez ta most
doljubja kakor naš Podrekar, onemu ostane sten spomin na vse čase. Bode mu zemljica lahka !
f
mu
9
ognivši se daljnega druzega mosta, prihrani
Novomesto
nov.
mestni odbor
ima les za žage ali pa žita za mlenje; poleg tega se vozi dni postavil lep spominek pravega avstrijskega
Čez in noui na iraviuiie umaraj iuusta m v uii^uji guau,	givi«
vrh tega postane pa most neposrednja vez med Planino in pogumno potegoval za p
hodina travnike unkraj mosta in v bližnj
gozd
tem
da je grofu Hohenwart
>
ki
je tako modro narodov v Av-
in z vasmi na vzbodno-južno stran planinskega okraj

strij
podělil častno mestjanst
Slava mu
Svo
kedar jeseni celo Planinsko ravnino voda se cesta mimo grad^ več tednov pod vodo skrij
} y
tedaj tukaj
pa
čestitamo , da so p 0 d r 1
jim sobratom v Kranj meščanstvo Beustu, ki ga je nameravala koterij
nem
oe ueoia miuiu	veo tcuuuv puu vuuu oivnjc, tutvaj	u. ,	j~ —------_ " „----j— ----
pa zarad više lege cesta še dolgo suha ostane. Sicer pa so čurska, podkurjena po ljubljanskih tujcih. Kamo si za-
*
Ker gosp. pisatelj, pisaje ta sestavek,
ni še
vedel, da
bredel Kranj
Iz Ljubljane
Kranjski dežel
bor j
so nam volitve že pred d u r m i, se ve, da za te volitve ni ted aj »pci raapuDižou, ^aaui	^ "&u
mogoče osnovana imeti društva; al v duhu teh družeb naj tega vriska „Tagblatt" veselja, kajti na to on z vsemi
druzimi nemčurskimi judovskimi časniki že delà cele
pet
pušč
kakor nekteri drugi. Zarad
zdaj brž delà vsak rodoljub.
Vred.
k vatre
y
kar Hohenwartovo ministerstvo ni
Dr
B lei w
hotelo storiti, storilo je sedanje. Tagblattovci so proskribirali nas deželni zbor za „nepostaven". Res „kunštni"
eis, družbin tajnik, je poročal o poročilih in predlogih podružnic. Prvo, o čemur je po-
ročal
>
so
«
ustavoverci! Lani je ravno ta zbor bil
je bil popis posebne slabe let
v
ven", letos
yuu j i u i u o jim je „nepostaven • v^omi jv> ouai^i tuoj^^ui y	jc
letos meseca septembra in cesar je potrdil že eno potem dr. Bleiw
u\
«,« fiUUI wtx „posta- DLliOJVCJ
Cesar ga je sklical teškem
o k raj
bi
striškem, senožeškem, planinskem, novomeškem in ra-
postavo, ki jo je ta zbor osnoval
je taka bila, da lakota žuga. Stavil je
čurjem
) ))
illegal
u
r------— — —	predloge: naj občni zbor sklene,
a vendar je nem- da se c. kr, deželna vlada prosi, da brž v teh okrajih
zato, ker so v manjščini. Po novih dá ustanoviti komisije, ki pozvedujejo revščino in nad-
volitvah se nadjajo sreče za sebe; al mitrdno zaupamo na naše volilce, da spet bodo kakor [en mož stali za svoje poslance, ker po skušnjah več let so prepričani
loge zarad živeža čez zimo in pa pomladanskeg
se-
mena
i
v
OYUJC ^UDiaiii/C , XVci |sis orkuoujau vcu ibv ou |/i^txuaui, v Ljubljauu ua lau&u , ivčtj ili ivaivi
da le národni možje delajo za narod naš pod starodav- naj skrbi potem za pomoč revežem
•	••	1	"1	• 'št XT v	"lil	i w	i	•	•«
te okrajne komisije naj poročajo glavni komisij
na tanko
kaj
m
kako
Je
7
za vero, dom, cesarja
nim svojim geslom : „ sam dobro vé odgovor dati „Tagblattu"
Naš narod vlada zaukaže
u« ^v/uiuu igvg^ui j dalj^ u oj uc^ciud
da se pri tacih gospodarjih usta vij o
in ta komisija
naj deželna
7
kaj
7
so om
dosihmal s tor i li: on dobro vé, da oni so bili, ki so predsednik s prožili prošnjo do presvitlega cesarja za vsakoletni odpis gruntnega davka; ta prošnja se je tudi vsaj ne-
eksekucije, in da se odpišejo davki
bljubi
y
da bode storil kar koli
Gosp. deželni
mogoče
Za
c.
(Dal. prih.)
koliko vslišala; narodni poslanci se neprestano pote-zajo za ravnopravnost našega jezika, da bi se ljudstvo
je
gozdnega nadzornika na Kranjskem
voljen gosp. Lud. Dim
(Citalnična prva beseda) v nedelj
se
izvršila
ne mučilo po kancelijah s tujim jezikom; narodni na občno zadovoljnost. Prihodnjič kaj več o njej
poslanci so odbili brezversko nadzorstvo ljudskih šol in	_
skrbijo za dobre šole; narodni poslanci so odpravili
najdenišnico in s to odpravo deželi prihranijo vsako leto na tavžente goldinarjev; národni možje so sklenili
Novičar
lz Dunaja.
domaćih in ptujib dežel.
velicimi težavami je novi mi
letos postavo, da bi županije imele oblast prepovedati, nisterski predsednik knez Adolf Auersperg, nekdaj da se ne ženi vsak potepuh in berač; národni možje voják major, spravil novo ministerstvo skupaj, med se potegujejo za več druzih dobrot naši deželi, ktere kterim se nahajajo mnogi možje, ki so včasih že mi
zvěsti sinovi so. To vé naš narod dobro, in se ne bo dal oslepiti po volkovih, ki bodo spet zdaj v ovčjih
nistri bili: baron Lasser je minister notranjih oprav, Dr. Stremayer nauka, dr. Glaser pravosodja, dr.
9
kožuhih se plazili okoli voiilcev. — Po naših mislih	Ban h an s kupčijstva, vitez Chlumetzky kmetijstva
naj ostanejo vsi nasi poslanci kakor so dozdaj	dr. Unger brez odloćnega opravilstva, baron Holz-
bili v vsacem okraji; zdaj ni čas, tù ali tam druzega	gethan ostane začasno minister financ. Minister deželne izbirati. Prihodnje „Novice" bodo v tem smislu prinesle
oklic.
Pa
V
ze
------brambe pl. S eho 11 je odstopil, —	^
zdaj brž naj se povsod delà na to, da pl. Gr o h ois ki minister poljski in tudi Poljak grof
odstopil je pa tudi
se povsod voli prejšnji poslanec. Na kmetih bodo Wodicki ni hotel převzetí ministerstva
volitve poslancev 12. dné prihodnjega meseca, v trgih
po
takem
je tedaj vendar malo upanja, da Pol jaki pridejo v in m es tih 14. dné, veliki posestniki volijo 15. dec. državni zbor dunajski, ki se ima menda že pred
Deželni zbor je sklican že na 18. decembra.
Včeraj smo videli veliko „ustavovercev" iz de-
mreže delat, kako bi
žele v Ljubljani. Menda so prišli po deželi lovili naše ljudi v svoje zanjke. Zato pozor
2
t
(Iz obenega zbora družbe kmetijske)
7
ki
22. dne t. m., poročamo sledeče.
Je
bil
Zbralo se je 69 druž- dober.
božičem začeti.
Da bi novo ministerstvo preživelo veliko mesecev
ni tedaj po takem upanja. Grof Hohenwart je neki
prav dobre volje na Dunaji, ker vidi, da ga bodo spet
kmalu iskali temveč, ker mu je presvitli cesar prav
benikov, med njimi mnogo predstojnikov podružnic	— Razpuščeni so deželni zbori v gornji Av
kmetijskih in pa skušenih čbelorejcev iz Kranjskega in atriji, na Kranjskem, Moravském, v Vorarl
- —f ^ w^viwv^t^ v ~	w w w «M	J	O	KJ V JL A J X) UW	J. W Ai J W " V U
Sumper iz Koroškega, kajti v tem zboru se je bergu in v Bukovini.
imelo razsoditi, kteri panj je za naše navadne čbelo-rejce najbolji.	• .
Družbe predsednik gosp. pl. Wurzbach je prijazno pozdravil zbor z ogovorom, v kterem se je spo-
obilih in važnih
V
banaške 7 fl. 30.
minjal neugodne letošnje letine
opravil, ki jih ima družba zdaj, ko jej je od minister- 3~i.Yo stva izročena razdelitev državne podpore za mnoge raz- ovsa i fl. 80l! — Kromp
Z it na cena
v Ljubljani 25. novembra 1871.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 80.
tursice 4 fl. 50.
soraice
ječmena 3 fl. 20
2 fl.
prosa 3 fl. 40.
4 fl. 60. I ■ ajde 3 fl. 40.
rži
delke kmetijstva, — mnogih potrebščin, ki jih družba ima in da zato je treba, da predstojniki podružnic ne
zanemarjajo pobiranja letnih doneskov od druž-benih udov. Omenil je slavostnega počastenja sr. M.
Zitna cena
v Kranji 27. novembra 1871.
Pregel-na in g. A. Brus-a s zlatim križem za zasluge, in pa med letom umrlih udov. Naposled je pozdravil gospode, ki so bili zastopniki vnanjih kmetijskih družeb.	, i;
Sporočilo v odborovém delovanji leta 1871. se ni bralo letos, ker je natisnjeno se podalo v slovenskem in nemškem jeziku vsacemu družbeniku.
Blagajnik g. Pregl je naznanil zboru račun pre-
7
tajnika adjunkt, pa družbeni inventář, čegar vrednost je cenjena na 33.028 gold.
96.
Vagán pšenice 6 fl. 75.
v '
rzi
4 fl. 70.
ječmena 3 fl.
ovsa 2 fl.
sorsice 5 fl.
4 fl. 50.
krompirja 2 fl.
ajde 3 fl. 60.
prosa
fižola 5 fl. 76.
Kursi na Dunaji 28. novembra
5% metaliki 57 fl. 65 kr.
Narodno posojilo 67 fl. 50 kr.
Ažijo srebra 116 fl. 50 kr Napo'leondori 9 fl. 31 kr.
Loterijne srećke:
teklega leta in proračun za prihodnje leto, g. Brus
v Gradcu na Dunaji
18. nov. 1871:
68. 81. 34.
29. 8.
5. 73
Prihodnje sreckanje v Gradcu in na Dunaji 2. decembra
Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in záložník: Jožef Blaznik v Ljubljani.