Spori okrog cen moJre galice Galica je važno sredstvo v kmetijstvu. Z njeno raztopino se najuapešneje zatirajo razne bolezni, predvsem peronospora na vinski trti in škrlup v sadovnjakih. Radi važnostl gallce pri zatiranju rastlinskih bolezni vse države skrbe za dovoljne količtne tega za kmetijstvo važnega sredstva ln za primerno ceno, kajti kmetijstvo kot najmanj donosna panoga ne prenese visokih cen galice. Naša država je rešila vprašanje modre galice s pogodbo, sklenjeno 5. aprila 1930 z domačo tovarno »Zorka«. Ta pogodba poteče meseca junija letošnjega leta. Pri tovarni »Zorka« je udeležen izkljufcno tujl kapital. Centrala tovarne je pred tremi letl bila prenešena Iz Subotice v Beograd. S pogodbo se je naša država obvezala, da bo od 1. junija 1930 do 30. jun.ja 1940 zacarinila uvoz modre galice iz drugih držav za 12 zlatih dinarjev (168 navadnih dinarjev) za 100 kg. V zameno za to pa se je tovarna »Zorka« obvezala, da ne bo prodajala gaJice draže kot je cena angleške galice, računajoč pri tem stroške prevoza iz Anglije k nam. Prav tako se je tovarna obvezala, da bo proizvajala kakovostno dobro (98—99%) modro galico, in to toliko, kolikor je država potrebuje. V pogodbi je izrecno poudarjeno, da se ceni ne sme prira. uiiatl carina na tujo galico. Toda že od leta 1931. dalje naše kmetljske organizacije, preko katerlh _e kmetljstvo oskrbuje z modro galico, opažajo, da se gornja pogodba izvaja na Skodo naSega kmetijstva. Našl kmetje so namesto enega stalno plačevaJi dva stroškovnlka prevoza, ki jim ga je poleg atalne cene galice tovarna zaraCunavala. Tovarna je a pogodbo ogTomno pridobila, saj porabi naše kmetijstvo letno okrog 1000 vagonov galice, s .imer je tovama povečala svoj dobiček na letnih 18 milijonov dinarjev. Naša tovarna torej na leto zaaluži okrog 18 milijonov dinarjev ve_ kot pa tovarne na Angleškem, ki proizvajajo isto količino galice. Ker je delavstvo prl naa slabše placano kot v Angliji, je ta dobiček še ve.ji na ra.un delavstva. Toda kljub temu ao Angleži postavili svojo galioo v bolgarske črnomorske luke po 5.40—5.60 din kg. NaSa galica bi pa radi vseh ugodnosti, ki jih tovarne galice pri naa uživajo, morala biti še cenejša. Preaenetljivo je torej, da so naše tovarne modre galice zalitevale, da ae jim odobri za letošnje leto cena po 8 din kg, nato ao te zahteve znižale na 7.50 din. Medtem je vlada uvrstila modro galico v aeznam predmetov, ki apadajo pod kontrolo cen, nakar je spor o cenah modre galice rešil odbor za kontrolo cen. Ta je za letošnje leto določil najvišjo ceno nnodri galici, ki znaša 6.68 din kg franko vagon tovarna. Proti tej odločbi ao se pa pritožile kmetijak. organizacije, češ da je tudi ta cena parevisoka. Primerjajo. cene angleški galici in naši, bi lahko blla naša gallca po 5.90 din 1 kg, kajtl po ti ceni bl Jo nam dobavili tudi Angleži, čeprav jih prevoz stane z davki in carino vred okrog 1.90—2 din prl 1 kg. Tovarna »Zorka« bi pa že po pogodbi z državo, katera je za letošnje leto še v veljavi, morala prodajati modro galioo po istl ceni kot bi jo nam dobavill Angleži. Na podlagl teh dejatev so zadružne organlzacije zahtevale, da se oena modri galici še zniža. Videti je pa, da a to zahtevo ne bo nič, kajtl ban banovine Hrvatske je na temelju člena 6. uredbe o nadzorstvu cen odločil, koliko se amejo za Hirvatsko ra.unati stroški in zaalužek pri prodaji galice na drobno, pri čemer Je vzel za podlago najvišjo določeno ceno modri galici, to je 6.68 din kg. Po odločbi bana banovine Hrvatske smejo trgovci računati za stroške in davke najve. 0.12 din pri 1 kg, zaslužiti pa smejo pri prodaji od 100 ali več kilogramov le 30 par pri kg, pri prodaji od 1 do 100 kg pa najve. 50 par pri 1 kg. Tako bo stala kmete galica na Hrvatskem 7.10—7.30 din kg. Prlbllžno iato ceno bo imela galica potemtaiceni tudi pri naa.