Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/41 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V1-1086 Naslov projekta Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje Vodja projekta 19260 Aleš Mlakar Naziv težišča v okviru CRP 5.10.01 Vzpostavitev monitoringa učinkovitosti celovitih presoj vplivov na okolje za doseganje okoljskih ciljev in vzpostavitev meril vrednotenja in vrednotenja stroškov in koristi, ter razvoj metodologije za področje prebivalstva in zdravja Obseg raziskovalnih ur 2404 Cenovni razred B Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 106 Institut "Jožef Stefan" 2112 Inštitut za neionizirna sevanja 2647 AQUARIUS ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 1 NARAVOSLOVJE 1.08 Varstvo okolja Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 1.05 - Veda 1 Naravoslovne vede - Področje 1.05 Vede o zemlji in okolju 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Naslov Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana 2. Naziv Ministrstvo za zdravje Naslov Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO Praksa celovite presoje vplivov na okolje (nadalje CPVO) je ocenjena na osnovi meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja, ki se nanaša na vsebinski del ocenjevanja, in uspešnosti postopka CPVO, ki se nanaša na upravni postopek v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Ugotovitve delavnic, ankete med deležniki v postopku CPVO ter analize okoljskih poročil in postopkov CPVO kažejo, da ti temeljijo na normativnem/rezervatnem varstvu z določanjem omilitvenih ukrepov, zelo redko pa prispevajo k oblikovanju celostnih in inovativnih rešitev. Poudarek in domet varstva okolja so večinoma zahteve za spoštovanje pravnega reda, manj pa upoštevanje principa ALARA. Tako učinkovitost strateškega ocenjevanja kot uspešnost postopka CpVO sta na splošno ocenjena kot pomanjkljiva do zadovoljiva. Strateško ocenjevanje je le v nekaterih primerih uspelo preseči institut verifikacijskega postopka, potrdila o okoljski sprejemljivosti, ter postalo optimizacijsko opravilo, katerega namen je načrtovati posege na način, da ti v čim manjši možni meri razvrednotijo okolje. Strateško ocenjevanje je še vedno povezano z nerazumevanjem namena tovrstnega ocenjevanja, številnimi konfliktnimi situacijami, postopkovnimi, časovnimi in stroškovnimi zapleti, nezmožnostjo uresničevanja legitimnih razvojnih interesov ter okoljsko neustreznimi prostorskimi rešitvami. Posebna pozornost je namenjena presoji vplivov na človekovo zdravje. Predlagan je nov koncept ocenjevanja vplivov na zdravje v okviru strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, ki presega tradicionalni koncept ocenjevanja tveganj okoljskih projektov na zdravje. Ključne spremembe se nanašajo na ocenjevanje vplivov na zdravje že na ravni sektorskih planov, proučevanje vplivov na duševno in socialno, ne le na telesno zdravje, proučevanje priložnosti, ne le nevarnosti za zdravje in aktivno vključevanje deležnikov. Del raziskave se nanaša na analizo stroškov in koristi (CBA) za postopek CPVO - razvoj in preizkus metode CBA na dveh primerih. Opredeljeni in ocenjeni so direktni in indirektni stroški oz. koristi. Opozorjeno je na razlike med stroški in koristmi, ki jih prinaša ocenjevani načrt, ter stroški in koristmi, ki jih prinaša postopek CPVO. Ugotovljen je majhen prispevek postopka CPVO k varstvu okolja. Rezultat raziskave so predlogi za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti strateškega ocenjevanja, uporabni tako v praksi kot pri predlagani prenovi pravnega okvira. Predlogi se nanašajo na (a) stvaren prehod na strateško raven ocenjevanja, (b) preoblikovanje ocenjevanja v optimizacijsko opravilo in v (c) celovit proces, smiselno vpet v sistem obravnave vplivov na družbo, gospodarstvo in okolje/prostor, (d) projektni pristop, izobraževanje in spodbujanje dobre prakse ter (e) zagotavljanje integritete izdelovalcev OP in drugih udeležencev v postopku. Raziskava v zaključku nakazuje 4 ravni/koncepte prenove sistema celovitega ocenjevanja oz. CPVO, ki zahtevajo različen obseg sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov. ANG Purpose of the project is to set a criteria system for evaluate Strategic Environmental Assessment (SEA) practice and obtain an estimate of what has Slovenia achieved so far, how the SEA process has contributed to the achievement of goals of environmental protection and what were the efficiency, costs and benefits of its practicing. The criteria system relate to substantive efficiency and procedural effectiveness of SEA. Several methods for analyzing use and effectiveness were used - survey among representative participates in SEA process, review of representative environmental reports and series of interviews and workshops with participants in SEA process. Substantive efficiency and procedural effectiveness of SEA are both find out as satisfying to deficient. SEA in some cases exceeds a verification procedure, and becomes an optimization activity, which aims to a plan modification/change in a way that it causes the least impact to the environment. On the other hand, the practice of SEA is still without health impact assessment and is associated with misunderstanding of the purpose of SEA, with a number of conflict situations, including procedural complications resulting in extended time and costs, inability of implementation of legitimate developmental interests and environmentally inappropriate solutions. SEA is based on normative protection with determining of mitigation measures and contributes to integrated and innovative solutions very rarely. Range of protection is mostly limited to respect of legal order, less consideration of principle of ALARA. Special attention is devoted to Health Impact Assessment. A new concept of HIA in SEA is suggested. Key changes refer to early assessment on level of sectoral plans, investigating of influences on mental and social, not only on physical health, investigating of opportunities, not only of risks for health and active participating of stakeholders. Part of research refers to the Costs-Benefits Analysis (CBA) of SEA process - to development and to test of procedure of CBA on two cases. Direct and indirect costs and benefits are assessed, as well as costs and benefits that assessed plan and that procedure of SEA is bringing to. It is found out that contribution of SEA procedure to the protection of environment was small. Results of project are propositions for SEA to be more effective. SEA should deal with strategic level, be an optimization activity, part of policy, program and plan preparation process, part of comprehensive process dealing with impacts on society, economy and environment. Project approach, education, good practice and integrity of SEA process stakeholders should be stimulated. At the end four levels/concepts of legal framework modifications are proposed. S.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 1 MERILA UČINKOVITOSTI STRATESKEGA OCENJEVANJA IN USPESNOSTI POSTOPKA CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE Izoblikovan je sistem meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja (nadalje SO) in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje (nadalje CPVO). Pojem "učinkovitost strateškega ocenjevanja" se nanaša na vsebinski del ocenjevanja. To se šteje za učinkovito, če: - informacije pridobljene v procesu SO prispevajo k sprejemanju odločitev, - so napovedi vplivov točne, - predlagani omilitveni ukrepi prispevajo k uresničevanju ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Učinkovitost SO se prvenstveno meri pri izdelovalcu okoljskega poročila (nadalje OP) oz. na OP. Pojem "uspešnost postopka CPVO" se nanaša na upravni postopek SO v skladu z ZVO. Postopek se šteje za uspešen, če sta uresničeni temeljni predpostavki SO: - izbira celovito gledano in hkrati okoljsko najboljše možne rešitve, - izboljšanje presojanih politik, programov in planov (nadalje PPP), predvsem v smislu uresničevanja ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Uspešnost postopka CPVO se prvenstveno meri pri izdelovalcu PPP oz. na PPP. 2 ANALIZA UPORABE TER UČINKOVITOSTI STRATEŠKEGA OCENJEVANJA IN USPEŠNOSTI CPVO Ugotovitve iz ankete ter analiza OP in postopkov CPVO kažejo, da ti temeljijo na normativnem/rezervatnem varstvu z določanjem omilitvenih ukrepov, zelo redko pa prispevajo k oblikovanju celostnih in inovativnih rešitev. Poudarek in domet varstva okolja so večinoma zahteve za spoštovanje pravnega reda, manj pa upoštevanje principa ALARA. Tako učinkovitost SO kot uspešnost postopka CPVO je na splošno ocenjena kot pomanjkljiva do zadovoljiva. Zaskrbljujoče je predvsem, pri teh vsebinah sta uspešnost in/ali učinkovitost ocenjeni kot pomanjkljivi do neprimerni: - ne upošteva se načela čim večjega varstva okolja in vzdržnosti, - več zakonskih določil ni ustreznih, - poudarek je na obravnavi posameznih okoljskih sestavin, brez sinteznih tolmačenj in brez upoštevanja gospodarskih in družbenih vidikov (interesov); - izdelovalci OP malo prispevajo k izboljšanju planov, - delovanje nekaterih deležnikov je ocenjeno kot slabo, - vsebinjenja se ne izvajajo ali ne dosegajo namena, - ocenjevanje vplivov je osredotočeno na stanje, manj na potenciale, - ocenjevanje vplivov na zdravje se praktično ne izvaja. Kot pozitivno je moč izpostaviti: - dvig pomena varstva okolja, - sodelovanje med deležniki in demokratizacijo postopka, - v primerjavi z začetki izvajanja presoj zgodnejše vključevanje izdelovalcev OP v pripravo planov, - rezultati SO so v nekaj primerih prispevali k tehničnemu in vsebinskemu izboljšanju planov, ni pa to utečena praksa - je še vedno zgolj imperativ, o katerem razmišljajo redki načrtovalci in izdelovalci OP, uprava pa izjemoma in le na neposredno pobudo -vprašanja. Eno ključnih vprašanj raziskave se nanaša na razlike v postopkih in vsebinah ocenjevanja po uvedbi postopka CPVO na podlagi SEA Direktive. Žal je bila zavržena dobra praksa, ki se je začela graditi v 70-tih letih. CPVO se je izoblikovala kot verifikacijski postopek in ne kot optimizacijsko opravilo. Ob nekaterih zagotovo pozitivnih vplivih na sprejemanje odločitev, izpostaviti je moč: - pogostejše zavračanje okoljsko nesprejemljivih alternativ oz. škodljivih rešitev in doseganje boljših rešitev, - preglednejšo predstavitev okoljskih vplivov deležnikom kot osnove za odločanje, vključno javnostim, - boljšo kontrolo nad plani na občinski ravni, je prišlo do povečanega obsega dela, posledično časa in denarja. V okviru raziskave se je izkazalo, da je iz dostopne dokumentacije še najteže ugotoviti bistvo - kakšen je bil dejanski prispevek OP oz. CPVO k tehničnemu in/ali vsebinskemu izboljšanju plana, čeprav je iz sodelovanj v posameznih projektih in na podlagi intervjujev z deležniki jasno, da izboljšave v okviru priprave planov, tudi pomembne, so. OP imajo verifikacijski značaj, se nanašajo na končno/usklajeno obliko plana in zelo redko popišejo (vse) izboljšave, ki jih je prinesla izdelava OP. Prav tako te izboljšave niso jasno razvidne iz spisov postopka. Eno temeljnih priporočil raziskave se nanaša na preoblikovanje OP iz obsežnega, z opisom stanja obremenjenega dokumenta, v dokument, katere bistvo je pregled izboljšav plana oz. dokazilo, da je bila dosežena najboljša možna rešitev, OP pa naj bi obsegal tudi oceno uspešnosti in učinkovitosti. Rezultat raziskave so predlogi za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti, uporabni tako v praksi, kot pri predlagani prenovi pravnega okvira (analiza kaže, da je za izboljšanje nujna sprememba ZVO, podzakonskih predpisov, SEA Direktive). Vsebino predlogov je moč zaokrožiti v naslednje ukrepe: a) Stvaren prehod na strateško raven ocenjevanja: predmet SO morajo postati politike ter alternative na hierarhično najvišjih načrtovalskih ravneh. b) Preoblikovanje SO v optimizacijsko opravilo: namen ocenjevanja mora biti izboljšava plana na način, da bo ta povzročil čim manjše vplive na okolje, SO mora tudi v upravnem smislu postati del postopka priprave plana. Za to je treba vpeljati načine in ukrepe, da se načrtovalci ustrezno pripravijo in usposobijo, da bodo lahko vsebinsko (in postopkovno) delovali kot "naročniki" SO, tudi s pripravo povezanih projektnih nalog, ki bodo odsevale potrebe določenega načrtovanja oz. plana. c) SO kot celovit proces: SO vplivov na okolje mora biti smiselno vpeto v celovit sistem obravnave vplivov na družbo, gospodarstvo in okolje/prostor. d) Projektni pristop, izobraževanje in spodbujanje dobre prakse predvsem z naslednjimi aktivnostmi: ustvarjanje kompetentnih, interno trdnih in uglašenih delovnih timov, aktivna vloga načrtovalcev v postopku povezovanja načrtovanja in SO, revidiranje projektnih nalog, ko za to nastopi potreba, obvezna in (po potrebi) ponavljajoča se vsebinjenja, revidiranje OP v smislu učinkovitosti ocenjevanja in uporabnosti pri načrtovanju, povečan obseg sodelovanja z/med nosilci urejanja prostora s predlogi in priporočili za izdelavo OP, program rednega strokovnega izobraževanja. e) Zagotavljanje integritete izdelovalcev OP oz. omejevanje vplivov posamičnih interesov (kapitala, politike, brezkompromisnega varstva) na ocenjevanje. Raziskava v zaključku nakazuje 4 ravni/koncepte prenove sistema SO oz. CPVO, ki zahtevajo različen obseg sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov (možen je tudi prenos posameznih predlaganih sprememb med koncepti): a) Izboljšanje dobre prakse znotraj obstoječega postopka CPVO, brez spremembe pravnega okvira, obsega: - pripravo priporočil in/ali obveznih navodil ministrstva, - izvedbo rednih izobraževanj. b) Izboljšanje postopka CPVO z manjšimi/nujnimi spremembami pravnega okvira (ZVO, Pravilnika) pomeni: - ohranjanje obstoječega koncepta celovitega presojanja, postopek ostaja znotraj okvira ZVO, CPVO se ohranja kot avtonomen postopek, okolje se presoja znotraj okoljskih sestavin, ki jih opredeljuje SEA Direktiva; - spremembo t.i. presoje na 1. stopnji - ločitev od instituta PVO objektov in dvig ravni strateškosti presoje, - formalizacijo nekaterih priporočil (npr. obveznega vsebinjenja, ki vključuje soočenje NUP, potrjevanja projektnih nalog, recenzije); - racionalizacijo nekaterih upravnih postopkov (npr. smernice vključujejo mnenje o verjetnosti vpliva), - prenovo lestvice ocen vplivov (ločitev velikosti ocene od pogoja omilitvenih ukrepov), c) Združitev postopka CPVO s postopkom priprave PPP pomeni: - konceptualno spremembo, preoblikovanje sedanjega celovitega presojanja v optimizacijsko opravilo, ki zahteva spremembo več predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja, smiselno pa ostaja znotraj SEA Direktive, poleg gornjih sprememb obsega: - zaokroženo obravnavo prostorskih in okoljskih vsebin; - dodatno racionalizacijo gradiv in upravnih postopkov (npr. študija variant se šteje za OP), - prenovo instituta opredelitve sprejemljivosti vplivov plana (uvede se nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet); d) Nov/drugačen sistem strateškega ocenjevanja: gre za miselni preboj v dosedanji praksi tovrstnega ocenjevanja v Sloveniji in pomeni: - obravnavo razvojnih pobud (ciljev, vizij, strategij, politik, planov in programov) na najvišjih strateških ravneh na osnovi ocene potreb; naročanje SOVO načeloma izvajajo vlada RS in občinski sveti/regionalne agencije z neposredno oddajo del; - celovito obravnavo okolja (vključuje tudi gospodarske in družbene sestavine -vzdržnostmi koncept); - optimizacija se izvaja skupaj z načrtovanjem, po potrebi v več ponovitvah in fazah; - sprejemljivost izvedbe razvojnih pobud se ne ocenjuje/določa v okviru SOVO; potrjevanje izvedbe načrtov izvaja nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet; - redno pregledovanje koristnosti SOVO in skladnost s pravnim redom EU. 3 PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOV ZDRAVJE Na osnovi pregleda sodobnih stališč stroke javnega zdravja in Svetovne zdravstvene organizacije, stališč slovenskih strokovnjakov in tujih praks presoje vplivov na zdravje v ocenjevanju vplivov na okolje so bile analizirane možnosti kakovostne nadgradnje sistema presoje vplivov na zdravje ljudi v sistemu CPVO. Pripravljen je predlog modela, ki bi bil strokovno-etično korekten in hkrati izvedljiv v slovenskih razmerah. Že izhodiščna analiza prakse v Sloveniji, opravljena na vzorcu obstoječih OP, je pokazala, da se presoja vplivov na človekovo zdravje praktično ne izvaja, temveč so v okoljskih poročilih praviloma ocenjene le z zdravjem povezane fizikalne, kemijske in mikrobiološke okoljske sestavine (zrak, vode, tla, hrup, EMS), tim. determinante zdravja. Predlagan je nov koncept ocenjevanja vplivov na zdravje v okviru strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (HIA v SEA), ki presega tradicionalni koncept ocenjevanja tveganj okoljskih projektov na zdravje (RA v EIA). Ključne spremembe so: - vplive na zdravje se vsebinsko ocenjuje in formalno presoja že na ravni sektorskih PPP; - podrobneje se proučuje vplive okolja na duševno in socialno, ne le na telesno zdravje: od bimedicinskega se preide na biopsihosocialni model zdravja; - med okoljskimi vplivi se proučuje tudi priložnosti, ne le nevarnosti za zdravje: proučuje se procese salutogeneze in patogeneze; - ocenjevanje vplivov na zdravje ni več le predmet strokovnega proučevanja, temveč nujno vključuje tudi deležnike: zainteresirano javnost in odločevalce. Rezultat raziskave je predlog postopka/modela za strateško ocenjevanje vplivov na zdravje s strokovnimi utemeljitvami. Model bo uporaben pri izboljšanju prakse in vzpostavitvi/prenovi pravnega okvira presoje vplivov na zdravje. Predlog postopkov/model obsega opis: - vrednot in načel izvajanja presoje vplivov dejavnikov okolja na zdravje, - vloge ministrstva ali drugega pristojnega telesa v postopkih, - nujnih elementov vsakega procesa presoje, - splošne sheme poteka procesov. Poročilo vključuje: - priporočila za oblikovanje presojevalske skupine, - krajši opis posameznih faz procesa presoje vplivov na zdravje (presejanje, vsebinjenje, ocenjevanje, priprava poročila, kontrola kakovosti), - primere predlogov zdravstvenih ciljev za namene upravnega postopka, - priporočene metode dela, - priporočena merila in kazalnike, - priporočila za komuniciranje z deležniki in upravljanje s tveganji. 4 VREDNOTENJE STROŠKOV IN KORISTI Analiza stroškov in koristi za postopek CPVO je bila metodološke narave. Šlo je za razvoj in preizkus metode CBA na dveh primerih postopka CPVO: Državnega prostorskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica in Strateškega prostorskega načrta za Mestno občino Ljubljana. Za oba primera so bili ocenjeni direktni in indirektni stroški ter direktne in indirektne koristi; v prvem primeru so bile ugotovljeni višji stroški kot koristi, v drugem pa obratno. Pristop k CbA za CPVO sicer sledi standardni metodi okoljske CBA, pri čemer je treba dosledno izvesti dvoje: a) razlikovati med stroški in koristmi, ki naj bi jih prinesel ocenjevani načrt ter stroški in koristmi, ki jih bo prinesel postopek CPVO, b) ugotoviti prispevke postopka CPVO k varstvu okolja (razlika med stanjem kakovosti okolja, če se postopek CPVO izvede ali ne). 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Izvedba projekta je sledila programu dela: a) Merila za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti CPVO so opredeljena in preverjena/uporabljena pri izvedbi ostalih sklopov projekta. b) Analiza uporabe ter učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti CPVO je izvedena. Na podlagi sistema meril učinkovitosti oz. uspešnosti so bile marca 2011 izvedene delavnice za udeležence v postopku CPVO, julija 2011 je bila izvedena anketa med udeleženci v postopku CPVO, avgusta 2011 analiza OP in spisov postopka CPVO. Ugotovitve so bile sproti predstavljene predstavnikom Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Izoblikovana so priporočila za izboljšanje prakse. c) Izhodišča ocenjevanja/presoje vplivov izvedbe planov na človekovo zdravje so opredeljena. 6. in 7.12. 2011 je bila v sodelovanju z IVZ izvedena delavnica o strateški presoji vplivov PPP na zdravje, namenjena strokovnjakom s področja javnega zdravja in drugim poznavalcem področja. Predstavljen je bil koncept strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje, možno sodelovanje deležnikov ter teze za predlog modela za strateško ocenjevanje vplivov na zdravje. Praktični del delavnice je bil oblikovan v smislu testiranja izhodiščnih tez predlaganega modela. Spomladi l. 2012 je bila izvedena anketa med strokovnjaki s področja javnega zdravja o stališčih v zvezi s predlaganim modelom, kompetencami stroke javnega zdravja ter sistemskimi vidiki CPVO. Izoblikovan je model za ocenjevanje/presojo vplivov na človekovo zdravje s predlogi za izboljšanje prakse. d) Pristop in okvir meril vrednotenja stroškov in koristi CPVO je izoblikovan. Izvedeno je testno ocenjevanje stroškov in koristi na dveh primerih. e) Sistem spremljanja učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti CPVO je izoblikovan v zaključku projekta. Ugotovitve analize potrjujejo izhodiščno hipotezo, da je v nekaterih primerih strateško ocenjevanje uspelo preseči institut verifikacijskega postopka, potrdila o okoljski sprejemljivosti, ter postalo optimizacijsko opravilo, katerega glavni cilj je načrtovati posege na način, da ti v čim manjši možni meri razvrednotijo okolje, operativni pa prispevati k iskanju in izboru najboljše alternative. Ti primeri so redki oz. niso vsakdanja praksa. Potrjeno je bilo, da je strateško ocenjevanje še vedno povezano z nerazumevanjem namena ocenjevanja, številnimi konfliktnimi situacijami, postopkovnimi, časovnimi in stroškovnimi zapleti, nezmožnostjo uresničevanja legitimnih razvojnih interesov ter okoljsko neustreznimi prostorskimi rešitvami. Ocenjeno je, da so zastavljeni cilji projekta v celoti uresničeni. Izpostavljamo: - da gre za prvi celovit pregled dosedanje prakse strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, - predloge ukrepov za izboljšanje učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti postopka CPVO; - predlog postopka/modela za strateško ocenjevanje vplivov na človekovo zdravje; - oblikovanje metode vrednotenja stroškov in koristi CPVO in prvo testno ocenjevanje za izbrana primera. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Sprememb programa raziskovalnega projekta ni bilo. V času po zaključku javnega razpisa je prišlo do dveh sprememb, ki so vplivale na sestavo projektne skupine oz. na sklenitev medsebojnega dogovora o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju tega projekta v l. 2011. Prof. dr. Branko Kontic je bil v predlogu raziskovalnega projekta naveden kot raziskovalec delno zaposlen na Univerzi v Novi Gorici. Po zaključku javnega razpisa je delovno razmerje na Univerzi v Novi Gorici prekinil in se polno zaposlil na Institutu "Jožef Stefan", prav tako na projektu sodelujoči raziskovalni organizaciji. Ker je prof. dr. Kontic pomemben član projektne skupine smo predlagali, da se prvotno namenjena sredstva za njegovo delo v okviru Univerze v Novi Gorici preusmerijo na Institut "Jožef Stefan" in tako zagotovi njegovo polno nadaljnje sodelovanje na projektu. Mag. Bojanka Štern na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana opravlja specializacijo s področja javnega zdravja. Po zaključku javnega razpisa se je izkazalo, da pri projektu zaradi delovnih obveznosti ne more sodelovati v službenem času. Ker je mag. Šternova pomembna članica projektne skupine in je že v začetni fazi projekta pomembno prispevala k pripravi enega ključnih sklopov projekta, zasnovi presoje vplivov na človekovo zdravje, smo predlagali, da delo opravi v svojem prostem času, stroške njenega dela pa krijemo iz materialnih stroškov projekta in tako zagotavljamo njeno nadaljnje sodelovanje na projektu. V skladu z gornjima predlogoma, posredovanima v začetku l. 2011 Javni agencija za raziskovalno dejavnost RS, je Dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju skupnega projekta v l. 2011 in v l. 2012 sklenjen med Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto, kot izvajalcem in soizvajalci Aquarius ekološki inženiring d.o.o., Institut "Jožef Stefan" in Inštitut za neionizirna sevanja. Vsebinsko delo na projektu poteka nemoteno, v skladu s programom in terminskim planom. S.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 258795008 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Načrtovanje objektov in naprav brezžičnih sistemov ANG Wireless Systems Planning Opis SLO V monografiji so podana izhodišča za umeščanje objektov in naprav brezžičnih sistemov v prostor, za njihovo oblikovanje in določitev v prostorskih aktih, tako da se zagotovi smotrna raba prostora, vidna kakovost prostora in čim manjša obremenitev z elektromagnetnim sevanjem. Vsebine, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje, so neposredno povezane s presojo vplivov planov na človekovo zdravje. ANG The monograph provides starting points for locating facilities of wireless systems, for their design and determination in spatial planning documents, so as to ensure efficient land use, the visual quality and to minimize the impacts of electromagnetic radiation. Issues of electromagnetic radiation are directly related to Health Impact Assessment. Objavljeno v Projekt Forum EMS;Biotehniška fakulteta; 2011; III, 119 str.; Avtorji / Authors: Gajšek Peter, Mlakar Aleš, Šenica Tomaž, Valič Blaž Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 25198887 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Stališče glede rabe SEA Direktive za dovoljevanje planov in programov ANG A viewpoint on the approval context of strategic environmental assessments Opis SLO Članek - stališče (a viewpoint) obravnava prevladujoči pristop ter prakso izvajanja SEA Direktive kot orodja za potrjevanje in dovoljevanje (verifikacijo) PPP v EU. V okviru kritik takšne prakse avtorja prikažeta na primeru načrtovanja terminalov UZP v Tržaškem zalivu in povezanih nesoglasij med Italijo in Slovenijo, kako je vsebinsko neustrezna. Predlagata, da EK pozove članice EU, da prenehajo s takšnim izvajanjem SEA, dokler se ne pripravijo ustrezne spremembe Direktive. ANG The article covers the inadequacies of the approval context of SEA. A viewpoint is provided on the main deficiencies of such praxis. Authors finally propose that the EC should consider a clear recommendation to Member States to cease performing SEA in the approval/permitting context until proper amendments to the SEA Directive are made and implemented. Objavljeno v Elsevier, etc.; Environmental impact assessment review; 2011; Vol. 32, no. 1; str. 151-155; Impact Factor: 2.596;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.439; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Kontic Branko, Kontic Davor Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 2406339 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Načrtovanje trajnostnega razvoja v državah v tranziciji ANG Planning for sustainable transition Opis SLO Ena od poglavitnih nalog študije ranljivosti je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Predstavljena je študija ranljivosti Kantona Sarajevo, kot orodje za preverjanje skladnosti prostorskega načrta z okoljevarstvenimi cilji, torej kot podlaga za strateško ocenjevanje vplivov na okolje v skladu z Direktivo SEA. ANG One of main tasks of vulnerability study is providing knowledge and warning in-advance about excessive developmental impacts. Vulnerability Study of Sarajevo Canton is presented as a tool for verifying the compliance of the plan with environmental objectives, therefore as basis for strategic environmental assessment in accordance with SEA Directive. Objavljeno v Zveza geodetov Slovenije; Geodetski vestnik; 2011; Letn. 55, št. 1; str. 87-102; Impact Factor: 0.212;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.233; Avtorji / Authors: Golobič Mojca, Cof Alenka, Mujkic Sabina Tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 6640761 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Celovit pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije ANG Identification of potential areas for installing wind turbines: Expert research for National Energy Program (period 2010-2030) Opis SLO Namen strokovne podlage je opredeliti potencialna območja za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW na območju celotne Slovenije. Upoštevani so razvojni kriterij, zadostna povprečna hitrost vetra, in varstveni kriteriji, ki izhajajo iz omejitev na varstvenih, zavarovanih in ogroženih območjih. Podana je preliminarna okoljska ocena sprejemljivosti lokacij že evidentiranih lokacij. Strokovna podlaga je primer zgodnje vključitve strateškega ocenjevanja vplivov na okolje v pripravo plana, ki je v raziskovalnem projektu izpostavljen kot eden ključnih ukrepov izboljšanja prakse. ANG The purpose of expert research is to identify potential areas for installing wind turbines with a capacity of over 10 MW in the whole territory of Slovenia. Development criteria, sufficient average wind speed, and protection criterion, resulting from the protected and endangered areas, are taken into account. Part of expert research is a preliminary environmental assessment of sites already recorded by different investors. Research is an example of early strategic environmental assessment as part of plan preparation, what is considered as on of the key issues of improving the SEA process. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Aquarius d.o.o. Ljubljana;RS, Ministrstvo za gospodarstvo; 2011; 25 f., [7 f. pril.]; Avtorji / Authors: Mlakar Aleš, Cigoj Nika, Šot Pavlovič Leonida, Trnovšek Lea, Žerdin Martin, Podgornik Aleš, Staničic Damir, Urbančič Andreja Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija 2. COBISS ID 6961529 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uporaba in učinkovitost CPVO v Sloveniji ANG The use and effectivenes of SEA in Slovenia Opis SLO Prispevek predstavlja analizo uporabe in učinkovitosti celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v Sloveniji - izhodišča ugotavljanja učinkovitosti CPVO, sistem meril za oceno vsebinske učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti upravnega postopka, oceno o tem, kaj je Sloveniji prineslo dosedanje izvajanje CPVO, kako je proces prispeval k ciljem varstva okolja, probleme, ki so še prisotni in možnosti za izboljšanje procesa CPVO. ANG The paper presents the starting points of determining the effectiveness of Strategic Environmental Assessment (SEA) in Slovenia, a system of criteria for assessing the effectiveness of strategic assessment content and successfulness of administrative procedure, the current results and the possibilities for improving the process of SEA. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v International Association for Impact Assessment; Making an impact?; 2011; str. 12; Avtorji / Authors: Mlakar Aleš, Kontic Branko, Žerdin Martin, Cof Alenka, Trnovšek Lea, Cigoj Nika Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 6961785 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Analiza ranljivosti kot orodje za strateško ocenjevanje vplivov na okolje ANG Vulnerability analysis as a tool for SEA Opis SLO V prispevku je prikazana analiza ranljivosti, ki je poleg strateških presoj vplivov na okolje, eno od pomembnih pristopov varstva okolja. Analiza ranljivosti kot metoda, uporabna v strateških presojah vplivov na okolje, ki jih opredeljuje Direktiva 2001/42/ES, je prikazana na vzorčnem primeru strateške presoje vplivov na okolje za prostorski načrt občine Ig. ANG Paper presents vulnerability analysis as one of the valuable approaches that along with strategic environmental assessments presents a key tool for environmental protection. Vulnerability analysis as a method applicable in SEA as required by Directive 2001/42/EC is presented in a case study of SEA for Spatial Plan of the Municipality Ig. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v International Association for Impact Assessment; Making an impact?; 2011; str. 35; Avtorji / Authors: Cof Alenka, Penko Seidl Nadja Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 7272825 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Nacionalni energetski program (obdobje 2010 - 2030) ANG Environmental report for National Energy Program Opis SLO V okoljskem poročilu so opredeljeni, opisani in ovrednoteni vplivi izvedbe Nacionalnega energetskega programa na okolje. Definirano je stanje okolja, opredeljeni so relevantni okoljski cilji, kazalniki ter način upoštevanja ciljev pri pripravi programa. Osnovo za opredelitev relevantnih okoljskih ciljev predstavljajo nacionalni in evropski strateški dokumenti s področja okolja, smiselno pa tudi nekatera priporočila raziskovalnega projekta. The environmental report identifies, describes and evaluates environmental impacts of implementation of the National Energy Program. Report includes state of the environment, relevant environmental objectives, indicators and ANG description of how objectives were taken into account in the preparation of the program. Basis for identifying the relevant environmental objectives are national and European strategic documents in the field of environmental protection as well as some of the recommendations of the research project. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Aquarius d.o.o. Ljubljana;RS, Ministrstvo za gospodarstvo; 2011; 291 f., 15 f. pril.; Avtorji / Authors: Žerdin Martin, Tavzes Radovan, Mlakar Aleš, Šot Pavlovič Leonida, Cigoj Nika, Trnovšek Lea, Vrabič Katja, Vrbajnščak Mojca, Jerman Barbara, Bregar Urška Tipologija 2.13 Elaborat, predštudija, študija lO.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 (1) Sodelovanje pri pripravi pravnih predpisov: Aleš Mlakar je sodeloval pri pripravi Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta. Rezultati projekta se odražajo v določilih, ki se nanašajo na pripravo pobude (upoštevanje okoljskih izhodišč) ter študijo variant (ocenjevanje vplivov, metode sinteznega vrednotenja). (2) Predavanje v tujini in uporaba metodoloških izhodišč v praksi: Aleš Mlakar je v okviru predavanja The preparation of the suitability assessment as part of ICZM Plan and Strategy of Montenegro (Ministarstvo održivog razvoja i turizma, Podgorica, Črna gora, 21.12.2011) ter pri zasnovi izvedbe tega projekta izpostavil pomen in načine objektivizacije ocene okoljske sprejemljivosti, ki je tudi v projektu izpostavljena kot eden od ukrepov izboljšanja prakse. (3) Sodelovanje na delavnici Capacity Building on Environment and Health - Developing a national training concept (IVZ RS, WHO European Centre for Environment and Health (Ljubljana, 18./19.6.2012): Bojanka Štern je v okviru predavanja Presentation of targeted research project "The use and effectiveness of SEA and HIA" predstavila problematiko in možnosti razvoja presoje vplivov na človekovo zdravje v Sloveniji. (4) Poudariti je treba učinke delavnic in drugih oblik komunikacije z naročnikom, znotraj projektne skupine, z drugimi raziskovalci, študenti, sodelavci, poslovnimi partnerji: - boljše razumevanje strateškega in drugega ocenjevanja vplivov na okolje, ocenjevanja z vidika vzdržnosti, ocenjevanja vplivov na zdravje; - pravilna in natančna uporaba pojmov pri ocenjevanju; - razumevanje potreb različnih udeležencev v formalnih postopkih ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje; - razumevanje težav, ki so prisotne v formalnih postopkih ocenjevanja (vseh formalnih udeležencev) kot ene od osnov za njihovo reševanje; - nasploh večanje in širjenje znanja o strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in zdravje ter okoljskih CBA (cost-benefit analizah). 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO 1. PODROČJE JAVNEGA ZDRAVJA Rezultati projekta so prikazali sistemske javno-zdravstvene zmogljivosti za izvajanje HIA v SEA v Sloveniji ter nujne sistemske in strokovne pogoje za novo, kakovostno višjo razvojno raven teh procesov in postopkov. Če se odločevalci na osnovi argumentov, pridobljenih s tem CRP, odločijo, da pristopijo k sistemskim spremembam, bo sistem presoje vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju oblikovan na povsem novih temeljih. Z vključitvijo stroke javnega zdravja, katere pomemben segment dela je raziskovanje, se bodo spontano vzpostavili bistveno boljši pogoji za razvoj raziskovanja vplivov dejavnikov okolja na zdravje. V stroki javnega zdravja je namreč izobrazbena struktura visoka, raziskovalna tradicija pa dokaj močna. Drug pomemben razvojni element, ki se bo odrazil tudi v znanosti, bodo redne evalvacije procesov HIA v SEA, ki bodo potekale ob upoštevanju protokolov, ki jih priporoča ta CRP. Vsaka metodološko korektno izvedena evalvacija bo lahko k znanosti prispevala svoj del novih spoznanj. Ob dosledni, strokovno korektni uporabi evalvacijskih postopkov HIA v SEA v slovenski sistemski praksi bodo informacije pridobljene na znanstveno trdni osnovi. Z zadostnim prizadevanjem za njihovo objavo bomo dosegli, da bo slovenska znanost lahko pomembno prispevala k svetovnim znanstvenim spoznanjem. Sklenemo lahko, da so rezultati tega CRP prvi, vendar nujni sistemski korak k vzpostavitvi novega in rednega raziskovanja področja HIA v SEA v Sloveniji. 2. PODROČJE VREDNOTENJA STROŠKOV IN KORISTI CBA za CPVO sodi na široko področje znanosti o okolju. Raziskovalno in postopkovno jo lahko umestimo med upravno-administrativne dejavnosti, ki obravnavajo okoljske politike, vrednotenje okolja in odločanje. Gre za prvo tovrstno analizo pri nas in eno redkih v svetu. Doslej so se okoljske CBA nanašale na razvojne projekte in povezane okoljevarstvene ukrepe, ne pa na upravne postopke in politike. V zadnjem obdobju, tudi zaradi družbene krize, pa so začele prevladovati zahteve po utemeljevanju koristnosti tudi upravno-administrativnega dela oz. postopkov. Čeprav vrednotenje samo po sebi ni znanstveno-raziskovalno delo, pa procesi dojemanja vrednosti koreninijo v značilnostih entitet, ki jih vrednotimo. Razumevanje in praksa, da varujemo tisto, kar je vredno/dragoceno/koristno, implicira poznavanje lastnosti entitet; to pa je rezultat raziskovanja. Kar zadeva koristnost okolja in ocenjevanje, je zveza s CBA direktna in trdna. Družbene spremembe na področju razumevanja in vrednotenja okolja v zadnjih dveh desetletjih so prinesle celovito gledanje na ravnanje sedanjih generacij z okoljem. Vpeljan je bil koncept vzdržnosti, ki poudarja odgovornost tudi do prihodnjih generacij. Raziskave na tem področju so doživele razcvet, dodaten zagon je prispevala skrb zaradi možnih in pričakovanih podnebnih sprememb. Poudarja se iskanje pristopov za prilagajanje podnebnih spremembam, vendar ne katerihkoli. Od državnih vodstev se pričakuje, da so ti pristopi in politike utemeljene ter zanesljive v zagotavljanju ciljev. Kot orodje za preverjanje ustreznosti politik se uvajajo različne CBA. Na sistematičen, ponovljiv oz. preverljiv način je treba pokazati, da varstvene politike in postopki pomenijo najboljši izbor izmed razpoložljivih in izvedljivih. CBA pridobivajo pomen ne samo v kontekstu ekonomskega odločanja, ampak se razširjajo tudi na tista področja obravnav, ki zadevajo najpomembnejša okoljska vprašanja: varstvo, upravljanje, kakovosti, okolje in zdravje, okoljska etika. Raziskovanje na področju okoljskih CBA v vseh oblikah, še posebej upravno-administrativnih, se bo okrepilo in spremljalo družbeno občutljivost do razvojnih vprašanj v vse bolj sistematičnih formah. Družba bo skozi okoljske CBA utrla pot za preverjanje politik ravnanja z okoljem - temu bo v prihodnosti tudi namenjala čedalje več sredstev, kar bo hkrati omogočalo širjenje in intenziviranje raziskovanja na tem integralnem in zahtevnem znanstvenem področju. ANG 1. FIELD OF PUBLIC HEALTH Results of the project showed systemic public health capacity for execution of HIA within SEA in Slovenia and necessary systemic and professional conditions for new, quality higher developmental level of these processes. If decision-makers on base of evidences gained with this project decide to accept systemic changes, the system of HIA within SEA will be formed on completely new foundations. The inclusion of the field of public health, which important segment is a research, will spontaneously establish elementarily better conditions for development of research on a field of HIA. Other important developmental element that will be reflected also in science, are regular evaluations of processes of HIA within SEA. Every methodologically decently versed evaluation can contributed to science with new cognitions. Information gained over consistent, professionally decent use of evaluating procedures of HIA within SEA will have scientifically solid base. With sufficient aspirations for their announcement will be Slovene science able to contribute to science on international level. We can decide, that results of this project are the first, however urgent systemic step to the establishment of new and regular research of field of HIA within SEA in Slovenia. 2. FIELD OF COSTS-BENEFITS ANALYSIS CBA for SEA is part of wide field of environmental science. It can be considered as managing-administrative activity that deals with environmental policies, evaluation of environment and decision making. It is the first such analysis in Slovenia and one of rare on international level. So far environmental CBA has referred to developmental projects and environmental protection measures, and not to administrative procedures and policies. But in last period, also because of a social crisis, demands for establishing useful managing administrative work and procedures have been increased. Evaluation itself is not a scientifically-research work, but the processes of cognition of values are based in features of entities, that are assessed. Understanding and practicing, that we protect what is worthy/valuable/useful, implicate knowledge about characteristics of entities; and that is a result of research work. Association between usefulness of environment and assessment and CBA is direct and solid. Social changes in the field of understanding and evaluation of environment within last two decades brought comprehensive unedrstanding of treatment of present generations with the environment. Concept of sustainability, that is emphasizing responsibility to future generations, was introduced. Researches on this field increased, contributed with possible and expected climate changes. Looking for different approaches for adapting to climatic changes is emphasized, however not any. State administrations are expected, that these approaches and policies are founded and be reliable in ensuring of goals. As the tool for verification of compliance of policies different CBA are introduced. It must be point out in systematic, repeatable and authenticable way that protective policies and procedures are the best selection of available and of feasible options. CBA are not important only in context of economic decision making. CBA expends on to important environmental questions: protection, managing, qualities, environment and health, environmental ethics. Research on field of environmental CBA in all forms, in particular managing-administrative, will grow and monitor social sensitivity to developmental questions in increasingly systematic forms. Through environmental CBA society will pave the way for verification of policies of treatment with environment - and also assign increasingly more funds, that will allow spreading and intensification of research on this integral and demanding scientific field. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO 1. ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEJŠEGA VARSTVA OKOLJA IN UDEJANJANJE VZDRŽNEGA RAZVOJA Predlagana priporočila so usmerjena v preoblikovanje strateškega ocenjevanja v optimizacijsko opravilo, katerega namen je izboljšava politike, programa ali plana na način, da bo ta povzročil čim manjše vplive na okolje. Trezno opredeljevanje/ocenjevanje pravih potreb in zgodnje/tvorno iskanje in izbiranje celovito gledano in hkrati okoljsko najboljših možnih rešitev je temeljnega pomena za učinkovito razreševanje naraščajočih konfliktov interesov v prostoru in stvarno udejanjanje zavez vzdržnega razvoja. 2. RACIONALIZACIJA POSTOPKOV/GRADIV - ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR Predlagana optimizacija/racionalizacija postopkov in gradiv pomeni prispevek k odpravi administrativnih ovir in učinkovitejšemu/hitrejšemu umeščanju prostorskih ureditev v prostor, posledično k večji ekonomski učinkovitosti investicij. 3. PODROČJE JAVNEGA ZDRAVJA Začetna analiza stanja je pokazala, da smo na področju ocenjevanja vplivov dejavnikov okolja na zdravje v Sloveniji nekako »obtičali« na ravni ocenjevanja vplivov na biološke, kemijske in fizikalne dejavnike tveganj za zdravje, na tim. determinante zdravja. Strokovni javno-zdravstveni razvoj v svetu je to stanje že zdavnaj presegel; politično-organizacijske prakse v zvezi z dejansko uporabo celostnega ocenjevanja vplivov okolja na zdravje pa so v svetu različne in odvisne od mnogih dejavnikov, predvsem od tega, kako visoko na lestvici državnih prioritet vlade posameznih držav postavljajo zdravje in koliko je v tej smeri prodorna nacionalna stroka javnega zdravja. V okviru naloge so bili pregledani strokovni argumenti, metode in kazalniki, ki jih je mednarodna znanost do danes že opredelila, to je t.i. "mednarodni referenčni okvir" predmetnega CRP. Preverjeno je bilo, kaj o potrebi po vzpostavitvi novega, razvojno višjega sistema menijo domači strokovnjaki javnega zdravja in drugi poznavalci CPVO; kakšna naj bo podoba tega sistema v svojih ključnih razsežnostih, procesih in prvinah. Na tej osnovi je bil zgrajen "nacionalni referenčni okvir" CRP. Tretji vidik je tim. "izvedljivostni (feasibility) referenčni okvir", ki vzpostavlja uvid v nujne pogoje za dosego razvojnega preboja na področju prakse HIA v SEA v Sloveniji. Na osnovi analize stanja je bilo ocenjeno, katere so nujne sistemske spremembe, če želimo razvojni preboj v slovenski praksi dejansko tudi doseči. CRP transparentno kaže smer, v katero naj Slovenija vstopi, če želi področja okoljskih politik, programov in planov razvijati tako, da bo to v korist zdravja, kakovosti življenja in dobrega počutja slovenskega prebivalstva. Za dosego tega cilja - da se torej znanstvena in strokovna spoznanja uveljavijo tudi v praksi - pa je potrebno spoznanja CRP sprejeti in spremeniti tudi sistemsko ureditev tako, da bodo zagotovljeni pogoji za uveljavitev nujnih sprememb. 4. PODROČJE OCENJEVANJA VPLIVOV NA OKOLJE Slovenija je bila v 70-ih letih prejšnjega stoletja ena vodilnih držav (pionirka) na področju ocenjevanja vplivov na okolje. S pravno formalizacijo teh aktivnosti (EU in domači pravni red) je to vlogo izgubila, saj se ni dobro znašla v ločenem, dezintegriranem obravnavanju okoljskih in razvojnih vprašanj. Šele v zadnih letih, ko je postalo ustvarjalno varstvo okolja (za razliko od konservatorskega) eden glavnih kazalnikov družbenega razvoja, se Slovenija ponovno prebija v ospredje na tem področju. V tem smislu je treba gledati tudi miselno-prebojne predloge za strateško ocenjevanje vplivov na okolje in zdravje v tem projektu. Slovenija bo razvojno napredovala, če bo uveljavljala optimizacijsko načrtovanje in varstvo, ki upošteva princip ALARA, nazadovala pa, če se bo oklepala zgolj normativizma in dovoljevalskih konceptov. ANG 1. ENSURING OF MORE EFFICIENT PROTECTION OF ENVIRONMENT AND IMPLEMENTATION OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT Suggested references are guided to the modification of strategic assessment to optimization task, which intention is the improvement of policy, program or plan in manner that it will cause as low as possible impacts on the environment. Soberly determining/assessment of right needs and early/creatively search and choosing comprehensive and at the same time environmentally best possible solutions is of basic importance for efficient discharging of incremental conflicts of interests in the environment and material implementation of bonds of sustainable development. 2. RATIONALISATION OF PROCEDURES/REPORTS - ABOLITION OF ADMINISTRATIVE BARRIERS Suggested optimization/rationalization of procedures and of reports means contribution to abolition of administrative barriers and to more efficient/quicker placing of development projects, consequentially to larger economic efficiency of investments. 3. FIELD OF PUBLIC HEALT The initial analysis of recent condition indicated that HIA sort of get stuck on a level of assessment of impact on biological, chemical and physical factors of hazards for health, on so-called determinants of health. Professional public-health development within world has overcome that level long time ago. Politically-organizational practices of HIA in world are different and depend upon many factors, above all from how governments of individual states are positioning health on the chart of state priorities and how much is penetrating national field of public health in this direction. Professional evidences, procedures and indicators were checked in frame of project, to establish so-called "international referential frame". Survey among in-country specialists of public health and other specialists was preformed - in order to discover key dimensions, procedures and component parts of HIA. On this base "national referential frame" was built. Third point of view was so-called "feasibility referential frame", that point out conditions for achievement of developmental breakthrough on field of practice of HIA within SEA in Slovenia. Urgent systemic changes were defined to actually achieve developmental breakthrough. Project shows direction Slovenia should enter, if we want policies, programs and plans to have positive contribution to health, quality of life and wellness of Slovene population. For achievement of this goal - that scientific and professional findings assert also in practice - is necessary to accept those findings and to change a legal framework. 4. FIELD OF ASSESSMENT OF IMPACT ON THE ENVIRONMENT In 1970s Slovenia was one of the management states (pioneers) on a field of assessment of impacts on environment. With legal formalization of these activities (EU and in-country legal order) this role was lost, having problems with separated, dezintergraded system of treating environmental and developmental questions. Only within last years, when creative protection of the environment becomes one of the main indicators of social development, a step forward is being made again. In this sense also mentally-breakthrough template for strategic assessment of impact on environment and health within this project should be understood. Slovenia will make progress developmentally, if optimization planning and protection will take place, which considers principle of ALARA, and backslid, if only normative and verification concepts will stay in mind. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Interes je izražen pri vseh deležnikih v procesu SO - nosilcih urejanja prostora, izdelovalcih in naročnikih OP in PPP, občinah, službah javnega zdravja. Interes je izrazilo gospodarstvo (GEN energija, Istrabenz Plini d.o.o., Helios d.d.), ki želi upoštevati predloge na področju načrtovanja energetskih in industrijskih nevarnih dejavnosti. Obravnave naj bi bile raziskovalne narave. URSJV izraža interes o vključevanju varnostnih zahtev v strateško načrtovalsko fazo za jedrske objekte. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:14 Zadevna znanstvena spoznanja so že vključena v delo in rezultate projekta iNTeg-Risk, http://www.integrisk.eu-vri.eu/Publications.aspx? ss=35&lan=230&tab=996&itm=2202&pag = 1269, pogodba št. CP-IP 213345-2, glej tudi objave (Safetypedia) pod naslovom Conferences and proceedings št. 14 in 19. V pripravi je več člankov za objavo v mednarodnih revijah na temo CBA za postopke ocenjevanja vplivov na okolje. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Glavni rezultat je spreminjanje miselnosti, razumevanja in rabe strateškega ocenjevanja. Namesto dosedanjega poudarjenega dovoljevalskega koncepta se prehaja na optimizacijskega, z načrtovanjem povezanega integralnega razvojnega premišljanja/utemeljevanja. Za najnovejše sedanje in pričakovane izzive in tehnologije, za katere tveganja niti še ne poznamo (glej mednarodni projekt iNTeg-Risk, http://www.integrisk.eu-vri.eu/) koncepta dovoljevanja niti ni mogoče uporabiti. Partnerji na projektu so te vidike že sprejeli in jih potrdili v obliki poročila B. Kontic, D. Kontic, K. 0ien, A. Jovanovic, M. Löscher "Guideline on Environment Issues of Emerging risks (early consideration of environmental aspects in planning process for new technologies / new production systems)" D.2.6.5.1, August 2012. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: ' Univerza v Ljubljani, Biotehniška Aleš Mlakar fakulteta ŽIG Kraj in datum: Ljubljana |8.10.2012" Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/41 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 40-EF-E7-C0-87-3F-07-F9-FA-19-6B-42-35-84-63-D0-44-2B-92-6C Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za krajinsko arhitekturo v sodelovanju z Institut "Jožef Stefan" Aquarius ekološki inženiring d.o.o. Inštitut za neionizirna sevanja Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Zaključno poročilo Naročniki Izvajalec v sodelovanju z Šifra projekta Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Tivolska 30, 1000 Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska 48, 1000 Ljubljana Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Institut "Jožef Stefan" Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana Aquarius ekološki inženiring d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana Inštitut za neionizirna sevanja Pohorskega bataljona 215, 1000 Ljubljana V1-1086 Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Pripravili Vodja projekta Dekan Nika Cigoj, univ.dipl.inž.kraj.arh. Alenka Cof, univ.dipl.inž.kraj.arh. dr. Urška Dermol, univ.dipl.ekologinja doc.dr. Peter Gajšek, univ.dipl.inž.elek. prof.dr. Branko Kontic, univ.dipl.inž.kem.teh. dr. Davor Kontic, univ.dipl.inž.kraj.arh. doc.dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh. dr. Andrej Osterc, univ.dipl.inž.živ.teh. mag. Bojanka Štern, dr.med. Lea Trnovšek, univ.dipl.biol. mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol. doc.dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh. prof.dr. Mihael Jožef Toman Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Vodilni zvezek Izhodišča in ključne ugotovitve projekta Vsebina raziskovalnega projekta Vodilni zvezek Izhodišča in ključne ugotovitve projekta Vsebina raziskovalnega projekta 1 Uvod_ 2 Povzetek ugotovitev projekta 2.1 Merila učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti postopka CPVO_4 2.2 Analiza uporabe ter učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti CPVO_4 2.3 Presoja vplivov na človekov zdravje_7 2.4 Vrednotenje stroškov in koristi_8 3 Zaključek: Možnosti prenove sistema strateškega ocenjevanja oz. celovite presoje vplivov na okolje_10 3.1 Izboljšanje dobre prakse znotraj obstoječega postopka CPVO in zakonskega okvira_10 3.2 Izboljšanje postopka CPVO z manjšimi/nujnimi spremembami pravnega okvira_10 3.3 Združitev postopka CPVO s postopkom priprave PPP_11 3.4 Nov/drugačen sistem strateškega ocenjevanja_12 4 Viri in literatura_18 1. sklop Sistem meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje 1 Uvod_ 2 Pregled prakse in izhodišč analize učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje_ 2.1 Praksa strateškega ocenjevanja v Sloveniji_2 2.2 Praksa strateškega ocenjevanja v Evropi_3 2.3 Izhodišča OECD_5 2.4 Druge prakse in izhodišča_6 3 Merila učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje_13 1 4 1 2 4 Izhodišča izvedbe analize uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje_16 4.1 Anketa_16 4.2 Pregled okoljskih poročil_17 2. sklop Analiza uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje 0 Uvodno pojasnilo 1 Udeleženci v postopku strateškega ocenjevanja 1.1 Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP_1 1.2 Delovanje naročnika / investitorja PPP_4 1.3 Delovanje inženirja priprave PPP / OP_6 1.4 Delovanje izdelovalca PPP_8 1.5 Delovanje izdelovalca OP_11 1.6 Delovanje sektorja za CPVO _14 1.7 Delovanje nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje, ki sodeluje v postopku CPVO_17 1.8 Delovanje splošne in strokovne javnosti_20 2 Okvir strateškega ocenjevanja_24 2.1 Preventivno okoljevarstveno delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP_24 2.2 Zakonodajni okvir_28 2.3 Odločanje o uvedbi postopka CPVO_32 2.4 Vsebinjenje_35 2.5 Projektna naloga_39 2.6 Obravnava sestavin okolja_41 2.7 Struktura okoljskega poročila_45 2.8 Informacije / podatki potrebni za pripravo okoljskega poročila_48 3 Vsebine okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja_51 3.1 Opredelitev problema in namena presoje_51 3.2 Zakonska in druga izhodišča _52 3.3 Okoljski cilji plana_53 3.4 Kazalniki okolja_58 3.5 Opis stanja okolja_63 3.6 Merila vrednotenja _65 3.7 Metoda vrednotenja vplivov plana _66 3.8 Vplivi plana_68 3.9 Ocena vplivov plana_73 3.10 Omilitveni ukrepi_78 3.11 Spremljanje stanja okolja_80 3.12 Uspešnost postopka ocenjevanja_84 3.13 Priporočila in usmeritve_85 1 2 4 Alternativne rešitve_87 4.1 Obravnava alternativ_87 4.2 Značilnosti alternativ_92 4.3 Primerjava alternativ_98 4.4 Izbira alternativ_101 5 Sodelovanje udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja 109 5.1 Koordinacija procesa ocenjevanja_109 5.2 Sodelovanje med izdelovalcem OP in PPP_111 5.3 Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami _116 5.4 Sodelovanje z javnostmi_119 5.5 Vpliv politike_124 5.6 Vpliv investitorjev_126 6 Ustreznost okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja/politike, programa, plana_129 6.1 Postopek priprave PPP_130 6.2 Postopek strateškega ocenjevanja_131 6.3 Rezultat presoje_134 6.4 Revizija / recenzija_136 6.5 Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila_139 6.6 Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana_144 6.7 Negotovosti ocenjevanja_145 7 Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe PPP na varovana območja narave_149 7.1 Varovana območja narave_130 8 Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na PPP_151 8.1 Sprejemanje odločitev_151 8.2 Priprava PPP _154 8.3 Doseganje okoljskih koristi_157 8.4 Izboljšanje PPP_159 8.5 Usklajevanje interesov v prostoru_167 8.6 Zavrnitev PPP_169 8.7 Prevlada javne koristi v povezavi s presojo vplivov na varovana območja_171 8.8 Odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom_173 8.9 Spremljanje stanja okolja_176 8.10 Koristnost okoljske presoje_178 9 Časovni okvir presoje_182 9.1 Časovni okvir izdelave_182 10 Izobraževanje, stanovsko združevanje in pooblastila_185 10.1 Izobraževanje_185 10.2 Priporočila_187 10.3 Pooblastila za izdelavo okoljskih poročil_187 3. sklop Stroški in koristi celovite presoje vplivov na okolje 0 Povzetek_3 1 Uvod_5 1.1 Izhodišče, kontekst in obseg analize stroškov in koristi za postopek CPVO_5 1.2 Splošno o pristopu in metodi_5 1.3 Organizacija poročila _6 2 Ugotovitve analiz stroškov in koristi za postopke po direktivi SEA_7 3 Metoda ocenjevanja stroškov in koristi za postopek CPVO_10 3.1 Uvodni poudarki_10 3.1.1 Osnovna definicija in namen ocenjevanja stroškov in koristi _10 3.1.2 Ocenjevanje smotrnosti evropske okoljske politike s CBA_11 3.1.3 Zgodovina ocenjevanja stroškov in koristi _11 3.1.4 Okoljska CBA_12 3.2 Metoda CBA za postopek CPVO_13 4 Opis izbranih primerov CPVO_19 4.1 Celovita presoja vplivov na okolje za državni prostorski načrt za izgradnjo obvoznice Škofljica_19 4.2 Celovita presoja vplivov na okolje za Strateški prostorski načrt MO Ljubljana_29 5 Rezultati_43 5.1 Vrednosti faktorjev za monetarno vrednotenje potovalnega časa, onesnaženja, hrupa in zdravja_43 5.2 CBA za CPVO za DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica_44 5.3 CBA za CPVO za SPN MOL_53 6 Razprava_58 7 Zaključek_61 8 Viri in reference_67 Priloga 1: Podporni vprašalnik za določitev stroškov in koristi v okviru CBA za CPVO_71 Priloga 2: Podrobnejši prikaz I. in II. stopnje postopka CPVO za DPN za obvoznico Škofljica _____75 Priloga 3: Izhodiščne alternativne trase obvoznice Škofljica_78 Priloga 4: Optimizirane trase 1A in 2A_80 Priloga 5: Kategorije stroškov in koristi pri CPVO za DPN za obvoznico Škofljica_82 4. sklop Zasnova sistema spremljanja učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti CPVO 1 Uvod_1 2 Pregled meril_2 5. sklop Zasnova presoje vplivov na zdravje Analiza stanja in priporočila za presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje v Sloveniji 1 Uvod_ 2 Politična in pravna izhodišča presoje vplivov na zdravje _ 2.1 Pogodba o Evropski uniji _5 2.2 Amsterdamska pogodba _5 2.3 Politični okvir szo zdravje za vse v 21. stoletju _5 2.4 Gothenburška listina _6 2.5 Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta _6 2.6 Kijevski protokol_6 2.7 Parmska deklaracija o okolju in zdravju_7 2.8 Resolucija zn o sreči in blaginji _7 2.10 Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku izvedbe presoje vplivov plana na okolje _9 2.11 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju_9 2.12 Zakon o zdravstveni dejavnosti _10 2.13 Druga področna zakonodaja_10 3 Strokovna izhodišča ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja_11 3.1 Zdravje ________________________________________________________________ 11 3.2 Človekove potrebe, kakovost življenja in sreča _11 3.3 Salutogeneza in patogeneza _13 3.4 Osebne determinante zdravja _14 3.5 Okoljske determinante zdravja_15 3.6 Socialno-ekonomske in etnične determinante zdravja_16 3.7 Relacije med okoljskimi in osebnimi determinantami ter zdravjem in boleznijo_16 4 Vrste ocenjevanja/presoje vplivov na okolje in zdravje _17 4.1 Ocenjevanje vplivov projektov na okolje (EIA)_17 4.2 Strateško ocenjevanje vplivov na okolje (SEA) _18 3 5 5 Presoja vplivov na zdravje_21 5.1 Koncept HIA_21 5.1 Institucionalizacija HIA v svetu_21 5.2 Vrednote HIA_22 5.3 Interdisciplinarnost v izvajanju HIA _22 5.4 Oblikovanje presojevalske skupine _23 5.5 Vrste hia glede na obseg_24 5.6 Faze procesa HIA _24 5.6.1 Presejanje_24 5.6.2 Vsebinjenje _25 5.6.3 Ocenjevanje _26 5.6.4 Opredelitev izhodiščnega stanja - profiliranje _27 5.6.5 Poročanje _27 5.6.6 Komuniciranje in upravljanje s tveganji_28 5.6.7 Odločanje _28 5.6.8 Kontrola kakovosti_28 5.6.9 HIA procesni diagram _29 5.7 Posebni vidiki HIA _30 5.7.1 Sodelovalno ocenjevanje _30 5.7.2 Objektivna in subjektivna merila in kazalniki_31 5.7.3 Uveljavljeni institucionalni kazalniki vplivov okolja na zdravje_33 5.7.4 Ocena tveganja v HIA_39 5.8 Priporočila razvitih držav za izvajanje HIA_44 5.9 Stališča SZO o pomenu formalnih postopkov presoje_46 6 Anketa o stališčih za izvajanje HIA v SEA in njenega upravnega postopka v Sloveniji _48 6.1 Pomen oblikovanja nacionalnega referenčnega okvirja_48 6.2 Ciljne skupine_48 6.3 Potek anketiranja_49 6.4 Ključne ugotovitve _49 7 Priporočila HIA v SEA za Slovenijo_57 7.2 Vrednote in načela za izvajanje HIA v SEA v strokovno-upravnih postopkih (CPVO)_57 7.2 Tipi planov _58 7.3 Primeri zdravstvenih ciljev_61 7.4 Upravljanje procesov 7.5 Opomniki za presejanje in vsebinjenje_63 7.5.1 Opomniki za ocenjevanje dejavnikov tveganja_64 7.5.2 Opomniki za opredeljevanje vplivov na determinante zdravja _65 7.5.3 Opomniki za opredelitev ranljivih skupin in okolij, kjer se koncentrirajo_66 7.6 Ugotavljanje izhodiščnih stanj _66 7.7 Sestava presojevalske strokovne skupine_70 7.8 Priprava poročila _71 Sklep_72 8 Priloge_75 Priloga 1: Primer ocenjevanje vplivov okolja na psihosocialno zdravje_76 Priloga 2: Rezultati ankete _80 Priloga 3: Anketni vprašalnik namenjen skupini »zaposleni strokovnjaki v javnih zavodih, ki se ukvarjajo s presojo vplivov dejavnikov okolja na zdravje in zaposleni strokovnjaki na katedri za javno zdravje MF« _195 Priloga 4: Anketni vprašalnik namenjen skupini »obiskovalci delavnice«_208 Priloga 5: Anketni vprašalnik namenjen skupini »direktorji ali strokovni direktorji zavodov, ki izvajajo dejavnost javnega zdravja (IVZ RS in ZZV-ji)«_219 9 Literatura in viri 233 Priloga 1: Pregled meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Priloga 2: Rezultati ankete Priloga 3: Pregled okoljskih poročil (OP) in postopkov celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) 1 Uvod Institut celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) je bil na podlagi Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (v nadaljevanju: Direktiva) v naš pravni red uveden z Zakonom o varstvu okolja l. 2004. Izvajanje CpVO je v marsičem spremenilo postopke priprave planov, programov, načrtov ter prostorskih in drugih aktov, katerih izvedba lahko pomembno vpliva na okolje. Pričakovanja so bila, da bodo postopki CPVO prispevali k varstvu okolja in uresničevanju načel vzdržnega razvoja, vendar se ob uvedbi CPVO ni vzpostavil sistem, ki bi preverjal oz. spremljal doseganje teh pričakovanj oziroma ciljev. Celovite ocene dejanske učinkovitosti oziroma stroškov in koristi dosedanjih CPVO do izdelave tega raziskovalnega projekta ni bilo na voljo. Obstajale so le bolj ali manj potrjene, pol-sistematične in pol-utemeljene (intuitivne) ocene o uspešnosti oz. učinkovitosti CPVO glede doseganja okoljskih ciljev. Namen projekta je podati nedvoumno oceno o tem, kaj je Sloveniji prineslo dosedanje izvajanje CPVO, katere pomanjkljivosti in problemi so še prisotni in kako uspešnost CPVO izboljšati oziroma sploh zagotoviti. V ta namen je razvit sistem meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, ki se nanaša na vsebinski del ocenjevanja, in uspešnosti postopka CPVO, ki se nanaša na upravni postopek v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Sistem meril je izoblikovan na osnovi teoretičnih izhodišč, dokumentov Evropske unije oz. mednarodnih obveznosti, t.i. dobre prakse držav članic Evropske unije in mednarodnih priporočil, upoštevajoč značilnosti politik, programov in planov (v nadaljevanju: PPP). Praksa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje je analizira na osnovi delavnic, razgovorov in ankete med deležniki v postopku CPVO ter analize okoljskih poročil in postopkov CPVO. Ugotovitve kažejo, da postopki temeljijo na normativnem/rezervatnem varstvu z določanjem omilitvenih ukrepov, zelo redko pa prispevajo k oblikovanju celostnih in inovativnih rešitev. Poudarek in domet varstva okolja so večinoma zahteve za spoštovanje pravnega reda, manj pa upoštevanje principa ALARA. Tako učinkovitost strateškega ocenjevanja kot uspešnost postopka CPVO sta na splošno ocenjena kot pomanjkljiva do zadovoljiva. Strateško ocenjevanje je le v nekaterih primerih uspelo preseči institut verifikacijskega postopka, potrdila o okoljski sprejemljivosti, ter postalo optimizacijsko opravilo, katerega namen je načrtovati posege na način, da ti v čim manjši možni meri razvrednotijo okolje. Strateško ocenjevanje je še vedno povezano z nerazumevanjem namena tovrstnega ocenjevanja, številnimi konfliktnimi situacijami, postopkovnimi, časovnimi in stroškovnimi zapleti, nezmožnostjo uresničevanja legitimnih razvojnih interesov ter okoljsko neustreznimi prostorskimi rešitvami. Posebna pozornost je namenjena presoji vplivov na človekovo zdravje. Predlagan je nov koncept ocenjevanja vplivov na zdravje v okviru strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, ki presega tradicionalni koncept ocenjevanja tveganj okoljskih projektov na zdravje. Ključne spremembe se nanašajo na ocenjevanje vplivov na zdravje že na ravni sektorskih planov, proučevanje vplivov na duševno in socialno, ne le na telesno zdravje, proučevanje priložnosti, ne le nevarnosti za zdravje in aktivno vključevanje deležnikov. Del raziskave se nanaša na analizo stroškov in koristi (CBA) za postopek CPVO - razvoj in preizkus metode CBA na dveh primerih. Opredeljeni in ocenjeni so direktni in indirektni stroški oz. koristi. Opozorjeno je na razlike med stroški in koristmi, ki jih prinaša ocenjevani načrt, ter stroški in koristmi, ki jih prinaša postopek CPVO. Ugotovljen je majhen prispevek postopka CPVO k varstvu okolja. Rezultat raziskave so predlogi za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti strateškega ocenjevanja, uporabni tako v praksi kot pri predlagani prenovi pravnega okvira. Predlogi se nanašajo na: (a) stvaren prehod na strateško raven ocenjevanja, (b) preoblikovanje ocenjevanja v optimizacijsko opravilo in v (c) celovit proces, smiselno vpet v sistem obravnave vplivov na družbo, gospodarstvo in okolje/prostor, (d) projektni pristop, izobraževanje in spodbujanje dobre prakse ter (e) zagotavljanje integritete izdelovalcev OP in drugih udeležencev v postopku. Raziskava v zaključku nakazuje 4 ravni/koncepte prenove sistema celovitega ocenjevanja oz. CPVO, ki zahtevajo različen obseg sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov. Slovenija je bila v 70-ih letih prejšnjega stoletja ena vodilnih držav (pionirka) na področju ocenjevanja vplivov na okolje. S pravno formalizacijo teh aktivnosti (eU in domači pravni red) je to vlogo izgubila, saj se ni dobro znašla v ločenem, dezintegriranem obravnavanju okoljskih in razvojnih vprašanj. Šele v zadnih letih, ko je postalo ustvarjalno varstvo okolja (za razliko od konservatorskega) eden glavnih kazalnikov družbenega razvoja, se Slovenija ponovno prebija v ospredje na tem področju. V tem smislu je treba gledati tudi miselno-prebojne predloge za strateško ocenjevanje vplivov na okolje in zdravje v tem projektu. Slovenija bo razvojno napredovala, če bo uveljavljala optimizacijsko načrtovanje in varstvo, ki upošteva princip ALARA, nazadovala pa, če se bo oklepala zgolj normativizma in dovoljevalskih konceptov. Struktura poročila Poročilo je urejeno v naslednje zaokrožene sklope: Vodilni zvezek: Izhodišča in ključne ugotovitve raziskave 1. sklop: Sistem meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje 2. sklop: Analiza uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje 3. sklop: Vrednotenje stroškov in koristi CPVO 4. sklop: Zasnova sistema spremljanja učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti CPVO 5. sklop: Zasnova presoje vplivov na zdravje Priloga 1: Pregled meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Priloga 2: Rezultati ankete Priloga 3: Rezultati pregleda okoljskih poročil Uporabljeni pojmi V gradivu je v izogib mešanju pojmov za splošno opredelitev obravnavanega raziskovalnega področja uporabljen pojem "strateško ocenjevanje vplivov na okolje" (v nadaljevanju tudi: strateško ocenjevanje), pojem "celovita presoja vplivov na okolje" oziroma kratico CPVO pa uporabljena za upravni postopek po Zakonu o varstvu okolja. Ključni pojmi uporabljeni v gradivu imajo naslednji pomen: - Politika, program, plan (v nadaljevanju: PPP) povzroča spremembe v okolju in je predmet ocenjevanja vplivov na okolje, vključno z vplivi na človekovo zdravje. PPP so lahko razvojni programi posameznih resorjev (energetski program, program razvoja podeželja ipd.), občinski prostorski načrti (določajo strategijo prostorskega razvoja, namensko rabo prostora - prostorske izvedbene pogoje na območju celotne občine) ter drugi prostorski načrti - občinski podrobni prostorski načrti (podrobneje določajo posamezne ureditve, npr. prometne, energetske objekte, stanovanjske soseske, gospodarska središča itd.). - Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je proces ocenjevanja politik, programov in planov na najvišjih načrtovalskih ravneh, katerega namen je prispevati k odločanju o potrebnosti nadaljnjega, podrobnejšega ocenjevanja, k odločanju o smiselnosti obravnavanih politik, programov in planov, iskanju najboljše alternative ter nasploh izboljšanju zamisli ter predlaganih rešitev. Temelji na načelih vzdržnega razvoja. - Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) je strokovni in upravni postopek, predpisan v Zakonu o varstvu okolja, podrobneje pa v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. - Presoja vplivov na zdravje v celoviti presoji vplivov na okolje (PVZ v CPvO) je skovanka za potrebe tega projekta. Pomeni tisti del upravnega postopka CPVO, ki se ukvarja z vplivi na človekovo zdravje. - Presoja vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje (angl. HIA v SEA) je etično-strokovni koncept s pripadajočo metodologijo. Pomeni interdisciplinarni in partnerski proces ocenjevanja pozitivnih in negativnih vplivov politik, programov, planov na zdravje prebivalstva in specifičnih (posebej ranljivih) skupin prebivalstva. Namen presoje je optimizacija PPP in v zvezi s tem zaščita in krepitev zdravja in kakovosti življenja prebivalstva. Bistven element koncepta je upoštevaje načela participacije/soodločanja deležnikov. - Okoljsko poročilo (v nadaljevanju: OP) predpisuje Zakon o varstvu okolja, podrobneje pa Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. 2 Povzetek ugotovitev projekta 2.1 Merila učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Izoblikovan je sistem meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja strateškega ocenjevanja in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO). Pojem "učinkovitost strateškega ocenjevanja" se nanaša na vsebinski del ocenjevanja. To se šteje za učinkovito, če: - informacije pridobljene v procesu strateškega ocenjevanja prispevajo k sprejemanju odločitev, - so napovedi vplivov točne, - predlagani omilitveni ukrepi prispevajo k uresničevanju ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Učinkovitost strateškega ocenjevanja se prvenstveno meri pri izdelovalcu okoljskega poročila (v nadaljevanju: OP) oz. na OP. Pojem "uspešnost postopka CPVO" se nanaša na upravni postopek strateškega ocenjevanja v skladu z ZVO-1. Postopek se šteje za uspešen, če sta uresničeni temeljni predpostavki strateškega ocenjevanja: - izbira celovito gledano in hkrati okoljsko najboljše možne rešitve, - izboljšanje presojanih politik, programov in planov (v nadaljevanju PPP), predvsem v smislu uresničevanja ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Uspešnost postopka CPVO se prvenstveno meri pri izdelovalcu PPP oz. na PPP. 2.2 Analiza uporabe ter učinkovitosti strateškega ocenjevanja in uspešnosti CPVO Ugotovitve iz ankete ter analiza OP in postopkov CPVO kažejo, da ti temeljijo na normativnem/rezervatnem varstvu z določanjem omilitvenih ukrepov, zelo redko pa prispevajo k oblikovanju celostnih in inovativnih rešitev. Poudarek in domet varstva okolja so večinoma zahteve za spoštovanje pravnega reda, manj pa upoštevanje principa ALARA. Tako učinkovitost strateškega ocenjevanja kot uspešnost postopka CPVO je na splošno ocenjena kot pomanjkljiva do zadovoljiva. Zaskrbljujoče je predvsem, pri teh vsebinah sta uspešnost in/ali učinkovitost ocenjeni kot pomanjkljivi do neprimerni: - ne upošteva se načela čim večjega varstva okolja in vzdržnosti, - nekatera zakonska določila niso ustrezna, - poudarek je na obravnavi posameznih okoljskih sestavin, brez sinteznih tolmačenj in brez upoštevanja gospodarskih in družbenih vidikov (interesov); - izdelovalci OP malo prispevajo k izboljšanju planov, - delovanje nekaterih deležnikov je ocenjeno kot slabo, - vsebinjenja se ne izvajajo ali ne dosegajo namena, - ocenjevanje vplivov je osredotočeno na stanje, manj na potenciale, - ocenjevanje vplivov na zdravje se praktično ne izvaja. Kot pozitivno je moč izpostaviti: - dvig pomena varstva okolja, - sodelovanje med deležniki in demokratizacijo postopka, - v primerjavi z začetki izvajanja presoj zgodnejše vključevanje izdelovalcev OP v pripravo planov, - rezultati strateškega ocenjevanja so v nekaj primerih prispevali k tehničnemu in vsebinskemu izboljšanju planov, ni pa to utečena praksa - je še vedno zgolj imperativ, o katerem razmišljajo redki načrtovalci in izdelovalci OP, uprava pa izjemoma in le na neposredno pobudo - vprašanja. Eno ključnih vprašanj raziskave se nanaša na razlike v postopkih in vsebinah ocenjevanja po uvedbi postopka CpVO na podlagi SEA Direktive. Žal je bila zavržena dobra praksa, ki se je začela graditi v 70-tih letih. CPVO se je izoblikovala kot verifikacijski postopek in ne kot optimizacijsko opravilo. Ob nekaterih zagotovo pozitivnih vplivih na sprejemanje odločitev, izpostaviti je moč: - pogostejše zavračanje okoljsko nesprejemljivih alternativ oz. škodljivih rešitev in doseganje boljših rešitev, - preglednejšo predstavitev okoljskih vplivov deležnikom kot osnove za odločanje, vključno javnostim, - boljšo kontrolo nad plani na občinski ravni, je prišlo do povečanega obsega dela, posledično časa in denarja. V okviru raziskave se je izkazalo, da je iz dostopne dokumentacije še najteže ugotoviti bistvo - kakšen je bil dejanski prispevek OP oz. CpVO k tehničnemu in/ali vsebinskemu izboljšanju plana, čeprav je iz sodelovanj v posameznih projektih in na podlagi intervjujev z deležniki jasno, da izboljšave v okviru priprave planov, tudi pomembne, so. OP imajo verifikacijski značaj, se nanašajo na končno/usklajeno obliko plana in zelo redko popišejo (vse) izboljšave, ki jih je prinesla izdelava OP. Prav tako te izboljšave niso jasno razvidne iz spisov postopka. Eno temeljnih priporočil raziskave se nanaša na preoblikovanje OP iz obsežnega, z opisom stanja obremenjenega dokumenta, v dokument, katere bistvo je pregled izboljšav plana oz. dokazilo, da je bila dosežena najboljša možna rešitev, OP pa naj bi obsegal tudi oceno uspešnosti in učinkovitosti. Rezultat raziskave so predlogi za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti, uporabni tako v praksi, kot pri predlagani prenovi pravnega okvira (analiza kaže, da je za izboljšanje nujna sprememba ZVO, podzakonskih predpisov, SEA Direktive). Predlagana priporočila so usmerjena v preoblikovanje strateškega ocenjevanja v optimizacijsko opravilo, katerega namen je izboljšava politike, programa ali plana na način, da bo ta povzročil čim manjše vplive na okolje. Trezno opredeljevanje/ocenjevanje pravih potreb in zgodnje/tvorno iskanje in izbiranje celovito gledano in hkrati okoljsko najboljših možnih rešitev je temeljnega pomena za učinkovito razreševanje naraščajočih konfliktov interesov v prostoru in stvarno udejanjanje zavez vzdržnega razvoja. Predlagana optimizacija/racionalizacija postopkov in gradiv pomeni tudi prispevek k odpravi administrativnih ovir in učinkovitejšemu/hitrejšemu umeščanju prostorskih ureditev v prostor, posledično k večji ekonomski učinkovitosti investicij. Vsebino predlogov je moč zaokrožiti v naslednje ukrepe: a) Stvaren prehod na strateško raven ocenjevanja: predmet strateškega ocenjevanja morajo postati politike ter alternative na hierarhično najvišjih načrtovalskih ravneh. b) Preoblikovanje strateškega ocenjevanja v optimizacijsko opravilo: namen ocenjevanja mora biti izboljšava plana na način, da bo ta povzročil čim manjše vplive na okolje, strateško ocenjevanje mora tudi v upravnem smislu postati del postopka priprave plana. Za to je treba vpeljati načine in ukrepe, da se načrtovalci ustrezno pripravijo in usposobijo, da bodo lahko vsebinsko (in postopkovno) delovali kot "naročniki" strateškega ocenjevanja, tudi s pripravo povezanih projektnih nalog, ki bodo odsevale potrebe določenega načrtovanja oz. plana. c) Strateško ocenjevanje kot celovit proces: strateško ocenjevanje vplivov na okolje mora biti smiselno vpeto v celovit sistem obravnave vplivov na družbo, gospodarstvo in okolje/prostor. d) Projektni pristop, izobraževanje in spodbujanje dobre prakse predvsem z naslednjimi aktivnostmi: ustvarjanje kompetentnih, interno trdnih in uglašenih delovnih timov, aktivna vloga načrtovalcev v postopku povezovanja načrtovanja in SO, revidiranje projektnih nalog, ko za to nastopi potreba, obvezna in (po potrebi) ponavljajoča se vsebinjenja, revidiranje OP v smislu učinkovitosti ocenjevanja in uporabnosti pri načrtovanju, povečan obseg sodelovanja z/med nosilci urejanja prostora s predlogi in priporočili za izdelavo OP, program rednega strokovnega izobraževanja. e) Zagotavljanje integritete izdelovalcev OP oz. omejevanje vplivov posamičnih interesov (kapitala, politike, brezkompromisnega varstva) na ocenjevanje. Na podlagi analize so oblikovane 4 ravni/koncepti prenove sistema strateškega ocenjevanja oz. CPVO, ki zahtevajo različen obseg sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov (možen je tudi prenos posameznih predlaganih sprememb med koncepti): a) Izboljšanje dobre prakse znotraj obstoječega postopka CPVO, brez spremembe pravnega okvira, obsega: - pripravo priporočil in/ali obveznih navodil ministrstva, - izvedbo rednih izobraževanj. b) Izboljšanje postopka CPVO z manjšimi/nujnimi spremembami pravnega okvira (ZVO, Pravilnika) pomeni: - ohranjanje obstoječega koncepta celovitega presojanja, postopek ostaja znotraj okvira ZVO, CPVO se ohranja kot avtonomen postopek, okolje se presoja znotraj okoljskih sestavin, ki jih opredeljuje SEA Direktiva, - spremembo t.i. presoje na 1. stopnji - ločitev od instituta PVO objektov in dvig ravni strateškosti presoje, - formalizacijo nekaterih priporočil (npr. obveznega vsebinjenja, ki vključuje soočenje NUP, potrjevanja projektnih nalog, recenzije); - racionalizacijo nekaterih upravnih postopkov (npr. smernice vključujejo mnenje o verjetnosti vpliva), - prenovo lestvice ocen vplivov (ločitev velikosti ocene od pogoja omilitvenih ukrepov). c) Združitev postopka CPVO s postopkom priprave PPP pomeni: - konceptualno spremembo, preoblikovanje sedanjega celovitega presojanja v optimizacijsko opravilo, ki zahteva spremembo več predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja, smiselno pa ostaja znotraj SEA Direktive, poleg gornjih sprememb obsega: - zaokroženo obravnavo prostorskih in okoljskih vsebin; - dodatno racionalizacijo gradiv in upravnih postopkov (npr. študija variant se šteje za OP), - prenovo instituta opredelitve sprejemljivosti vplivov plana (uvede se nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet). d) Nov/drugačen sistem strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (SOVO): gre za miselni preboj v dosedanji praksi tovrstnega ocenjevanja v Sloveniji in pomeni: - obravnavo razvojnih pobud (ciljev, vizij, strategij, politik, planov in programov) na najvišjih strateških ravneh na osnovi ocene potreb; naročanje SOVO načeloma izvajajo vlada RS in občinski sveti/regionalne agencije z neposredno oddajo del; - celovito obravnavo okolja (vključuje tudi gospodarske in družbene sestavine -vzdržnostmi koncept); - optimizacija se izvaja skupaj z načrtovanjem, po potrebi v več ponovitvah in fazah; - sprejemljivost izvedbe razvojnih pobud se ne ocenjuje/določa v okviru SOVO; potrjevanje izvedbe načrtov izvaja nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet; - redno pregledovanje koristnosti SOvO in skladnost s pravnim redom EU. Koncepti so podrobneje predstavljeni v poglavju 3 tega sklopa. 2.3 Presoja vplivov na človekov zdravje Na osnovi pregleda sodobnih stališč stroke javnega zdravja in Svetovne zdravstvene organizacije, stališč slovenskih strokovnjakov in tujih praks presoje vplivov na zdravje v ocenjevanju vplivov na okolje so bile analizirane možnosti kakovostne nadgradnje sistema presoje vplivov na zdravje ljudi v sistemu CPVO. Pripravljen je predlog modela, ki bi bil strokovno-etično korekten in hkrati izvedljiv v slovenskih razmerah. Že izhodiščna analiza prakse v Sloveniji, opravljena na vzorcu obstoječih OP, je pokazala, da se presoja vplivov na človekovo zdravje praktično ne izvaja, temveč so v okoljskih poročilih praviloma ocenjene le z zdravjem povezane fizikalne, kemijske in mikrobiološke okoljske sestavine (zrak, vode, tla, hrup, EMS), tim. determinante zdravja. Strokovni javno-zdravstveni razvoj v svetu je to stanje že zdavnaj presegel; politično-organizacijske prakse v zvezi z dejansko uporabo celostnega ocenjevanja vplivov okolja na zdravje pa so v svetu različne in odvisne od mnogih dejavnikov, predvsem od tega, kako visoko na lestvici državnih prioritet vlade posameznih držav postavljajo zdravje in koliko je v tej smeri prodorna nacionalna stroka javnega zdravja. V okviru naloge so bili pregledani strokovni argumenti, metode in kazalniki, ki jih je mednarodna znanost do danes že opredelila, to je t.i. "mednarodni referenčni okvir" predmetnega CRP. Preverjeno je bilo, kaj o potrebi po vzpostavitvi novega, razvojno višjega sistema menijo domači strokovnjaki javnega zdravja in drugi poznavalci CPVO; kakšna naj bo podoba tega sistema v svojih ključnih razsežnostih, procesih in prvinah. Na tej osnovi je bil zgrajen "nacionalni referenčni okvir" CRP. Tretji vidik je tim. "izvedljivostni (feasibility) referenčni okvir", ki vzpostavlja uvid v nujne pogoje za dosego razvojnega preboja na področju prakse HIA v SEA v Sloveniji. Na osnovi analize stanja je bilo ocenjeno, katere so nujne sistemske spremembe, če želimo razvojni preboj v slovenski praksi dejansko tudi doseči. Predlagan je nov koncept ocenjevanja vplivov na zdravje v okviru strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (HIA v SEA), ki presega tradicionalni koncept ocenjevanja tveganj okoljskih projektov na zdravje (RA v EIA). Ključne spremembe so: - vplive na zdravje se vsebinsko ocenjuje in formalno presoja že na ravni sektorskih PPP; - podrobneje se proučuje vplive okolja na duševno in socialno, ne le na telesno zdravje: od bimedicinskega se preide na biopsihosocialni model zdravja; - med okoljskimi vplivi se proučuje tudi priložnosti, ne le nevarnosti za zdravje: proučuje se procese salutogeneze in patogeneze; - ocenjevanje vplivov na zdravje ni več le predmet strokovnega proučevanja, temveč nujno vključuje tudi deležnike: zainteresirano javnost in odločevalce. Rezultat raziskave je predlog postopka/modela za strateško ocenjevanje vplivov na zdravje s strokovnimi utemeljitvami. Model bo uporaben pri izboljšanju prakse in vzpostavitvi/prenovi pravnega okvira presoje vplivov na zdravje. Predlog postopkov/model obsega opis: - vrednot in načel izvajanja presoje vplivov dejavnikov okolja na zdravje, - vloge ministrstva ali drugega pristojnega telesa v postopkih, - nujnih elementov vsakega procesa presoje, - splošne sheme poteka procesov. Poročilo vključuje: - priporočila za oblikovanje presojevalske skupine, - krajši opis posameznih faz procesa presoje vplivov na zdravje (presejanje, vsebinjenje, ocenjevanje, priprava poročila, kontrola kakovosti), - primere predlogov zdravstvenih ciljev za namene upravnega postopka, - priporočene metode dela, - priporočena merila in kazalnike, - priporočila za komuniciranje z deležniki in upravljanje s tveganji. CRP transparentno kaže smer, v katero naj Slovenija vstopi, če želi področja okoljskih politik, programov in planov razvijati tako, da bo to v korist zdravja, kakovosti življenja in dobrega počutja slovenskega prebivalstva. Za dosego tega cilja - da se torej znanstvena in strokovna spoznanja uveljavijo tudi v praksi - pa je potrebno spoznanja CRP sprejeti in spremeniti tudi sistemsko ureditev tako, da bodo zagotovljeni pogoji za uveljavitev nujnih sprememb. 2.4 Vrednotenje stroškov in koristi Analiza stroškov in koristi za postopek CPVO je metodološke narave. Gre za razvoj in preizkus metode CBA na dveh primerih postopka CPVO: Državnega prostorskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica in Strateškega prostorskega načrta za Mestno občino Ljubljana. Za oba primera so bili ocenjeni direktni in indirektni stroški ter direktne in indirektne koristi; v prvem primeru so bile ugotovljeni višji stroški kot koristi, v drugem pa obratno. Pristop k CBA za CPVO sicer sledi standardni metodi okoljske CBA, pri čemer je treba dosledno izvesti dvoje: a) razlikovati med stroški in koristmi, ki naj bi jih prinesel ocenjevani načrt ter stroški in koristmi, ki jih bo prinesel postopek CPvO, b) ugotoviti prispevke postopka CPVO k varstvu okolja (razlika med stanjem kakovosti okolja, če se postopek CPVO izvede ali ne). CBA za CPVO sodi na široko področje znanosti o okolju. Raziskovalno in postopkovno jo lahko umestimo med upravno-administrativne dejavnosti, ki obravnavajo okoljske politike, vrednotenje okolja in odločanje. Gre za prvo tovrstno analizo pri nas in eno redkih v svetu. Doslej so se okoljske CBA nanašale na razvojne projekte in povezane okoljevarstvene ukrepe, ne pa na upravne postopke in politike. V zadnjem obdobju, tudi zaradi družbene krize, pa so začele prevladovati zahteve po utemeljevanju koristnosti tudi upravno-administrativnega dela oz. postopkov. Čeprav vrednotenje samo po sebi ni znanstveno-raziskovalno delo, pa procesi dojemanja vrednosti koreninijo v značilnostih entitet, ki jih vrednotimo. Razumevanje in praksa, da varujemo tisto, kar je vredno/dragoceno/koristno, implicira poznavanje lastnosti entitet; to pa je rezultat raziskovanja. Kar zadeva koristnost okolja in ocenjevanje je zveza s CBA direktna in trdna. Družbene spremembe na področju razumevanja in vrednotenja okolja v zadnjih dveh desetletjih so prinesle celovito gledanje na ravnanje sedanjih generacij z okoljem. Vpeljan je bil koncept vzdržnosti, ki poudarja odgovornost tudi do prihodnjih generacij. Raziskave na tem področju so doživele razcvet, dodaten zagon je prispevala skrb zaradi možnih in pričakovanih podnebnih sprememb. Poudarja se iskanje pristopov za prilagajanje podnebnih spremembam, vendar ne katerihkoli. Od državnih vodstev se pričakuje, da so ti pristopi in politike utemeljene ter zanesljive v zagotavljanju ciljev. Kot orodje za preverjanje ustreznosti politik se uvajajo različne CBA. Na sistematičen, ponovljiv oz. preverljiv način je treba pokazati, da varstvene politike in postopki pomenijo najboljši izbor izmed razpoložljivih in izvedljivih. CBA dobivajo ne samo na pomenu v kontekstu ekonomskega odločanja, ampak se razširjajo tudi na tista področja obravnav, ki zadevajo najpomembnejša okoljska vprašanja: varstvo, upravljanje, kakovosti, okolje in zdravje, okoljska etika. Raziskovanje na področju okoljskih CBA v vseh oblikah, še posebej upravno-administrativnih, se bo okrepilo in spremljalo družbeno občutljivost do razvojnih vprašanj v vse bolj sistematičnih formah. Družba bo skozi okoljske CBA utrla pot za preverjanje politik ravnanja z okoljem - za to bo v prihodnosti tudi namenjala čedalje več sredstev, kar bo hkrati omogočalo širjenje in intenziviranje raziskovanja na tem integralnem in zahtevnem znanstvenem področju. 3 Zaključek: Možnosti prenove sistema strateškega ocenjevanja oz. celovite presoje vplivov na okolje Kot zaključek raziskave so opredeljene 4 možne ravni/koncepti prenove sistema strateškega ocenjevanja oz. CPVO. Koncepti zahtevajo različen obseg prizadevanj pristojnih služb, njihove reorganizacije, sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov v procesu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Vsak od predlaganih konceptov ima določene slabosti in prednosti. Možna je tudi kombinacija/prenos posameznih predlaganih sprememb oz. izboljšav sistema po konceptih (predvsem med konceptoma 1 in 2). 3.1 Izboljšanje dobre prakse znotraj obstoječega postopka CPvO in zakonskega okvira Koncept temelji na nujnem prizadevanju za vzpostavitev dobre prakse, ki je potrebna v vsakem primeru, tudi brez spremembe pravnega okvira, in obsega: - pripravo priporočil in/ali obveznih navodil pristojnega ministrstva (predvsem v delu, ki se nanaša na ocenjevanje, ugotavljanje kumulativnih in sinergijskih vplivov, omilitvene ukrepe), - izvedbo rednih dodatnih strokovnih izobraževanj za vse deležnike v procesu CPVO. Odsotnost priporočil (izjema je področje varstva kulturne dediščine), poznajo jih vse resne države z uveljavljenim sistemom strateškega ocenjevanja, je eden glavnih razlogov za številna nerazumevanja, raznolika tolmačenja, slabo prakso nasploh. Prednosti koncepta so: - koncept nima prednosti, to, da se zakonski okvir ne spreminja, ni moč opredeliti kot prednost. Slabosti koncepta: - koncept ne rešuje ključnih sistemskih problemov. 3.2 Izboljšanje postopka CPVO z manjšimi/nujnimi spremembami pravnega okvira Koncept, poleg ukrepov za vzpostavitev dobre prakse iz prvega koncepta, predpostavlja manjše/nujne spremembe pravnega okvira - Zakona o varstvu okolja in Uredbe o okoljskem poročilu. Ohrani se obstoječ koncept strateškega presojanja, torej: - postopek ostaja znotraj okvira ZVO, CPVO se ohranja kot avtonomen upravni postopek, - okolje se presoja znotraj okoljskih sestavin, ki jih opredeljuje SEA Direktiva. Spremembe pravnega okvira obsegajo formalizacijo nekaterih priporočil iz tega projekta: - obvezno vsebinjenje, ki vključuje soočenje NUP, - potrjevanje projektnih nalog, - ponovno uvedbo recenzije, - racionalizacijo nekaterih upravnih postopkov (npr. smernice NUP vključujejo mnenje o verjetnosti vpliva), prenovo lestvice ocen vplivov (ključna je ločitev velikosti ocene od pogoja omilitvenih ukrepov) z izhodišči za razvrščanje v posamezne razrede, transparentno beleženje izboljšav PPP, ki so bile opravljena na podlagi OP oz. CPVO. 3.3 Združitev postopka CPVO s postopkom priprave PPP Združitev postopka CPVO s postopkom priprave PPP pomeni konceptualno spremembo strateškega ocenjevanja, preoblikovanje sedanjega celovitega presojanja v optimizacijsko opravilo, ki zahteva spremembo več predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja, smiselno pa ostaja znotraj SEA Direktive. Koncept vzpodbuja/predpisuje strateško ocenjevanje vplivov na okolje kot kontinuirano načrtovalsko opravilo v vseh korakih priprave PPP, vendar ohranja formalni postopek odločanja o sprejemljivosti vplivov plana. Slika 1: Koncept strateškega ocenjevanja Koncept, poleg ukrepov in sprememb iz prvih dveh konceptov, predpostavlja: - za prostorske akte (ti predstavljajo trenutno 90% PPP, ki so podvrženi CpVO) se ukine CPVO kot samostojni upravni postopek, postopek se polno integrira v postopek priprave prostorskega akta po predpisih s področja urejanja prostora; - CPVO kot samostojni postopek po ZVO se ohrani za ostale PPP (programe, politike); - sektor za CPVO prevzame koordinacijsko in diskrecijsko vlogo vključevanja vsebin varstva okolja v prostorske akte; - sodelovanje nosilcev urejanja prostora poteka preko sistema smernic in mnenj k prostorskemu aktu; - spremeni se postopek pregledovanja (screening) oz. t.i. presoje na 1. stopnji -odločanje o uvedbi postopka CPVO se loči od logike/predpisov, ki se nanašajo na PVO in dvigne raven strateškosti presoje - operacionalizira se (postaviti pragove) Uredbo merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje na način, da se jo uporablja kot trenutno Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ob tem je treba zagotoviti ustrezen diskrecijski mehanizem, ki bo zagotavljal, da bodo postopkom CPVO podvrženi PPP, ki so dejansko strateške narave in le kadar je to smiselno; - zagotovi se zaokroženo obravnavo prostorskih in okoljskih vsebin; - dodatno se racionalizira gradiva in upravne postopke - npr. študija variant se šteje za OP (torej ne izdela ločnega gradiva), podobno kot se za študijo variant šteje predinvesticijska zasnova po predpisih s področja javnih financ; - prenovi se institut opredelitve sprejemljivosti vplivov plana - uvede se nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet (s funkcijo sodišča/arbitra); - ocenjevanje vplivov na zdravje ljudi se formalizira v skladu s predlaganim konceptom, ki presega tradicionalni koncept ocenjevanja tveganj okoljskih projektov na zdravje (RA v EIA) - (1)vplive na zdravje se vsebinsko ocenjuje in formalno presoja že na ravni sektorskih PPP, (2) podrobneje se proučuje vplive okolja na duševno in socialno, ne le na telesno zdravje, (3) med okoljskimi vplivi se proučuje tudi priložnosti, ne le nevarnosti za zdravje, (4) ocenjevanje vplivov na zdravje ni več le predmet strokovnega proučevanja, temveč nujno vključuje tudi deležnike: zainteresirano javnost in odločevalce. Prednosti koncepta so: - poenostavijo se upravni postopki, - uveljavi se strateško ocenjevanja kot optimizacijsko opravilo, - pristojnost odločanja o sprejemljivosti vplivov plana se prenesejo na neodvisen organ. Slabosti koncepta: - koncept pomeni dodatno obremenitev in izobraženost pripravljavca PPP, kar je lahko problem predvsem v manjših kadrovsko podhranjenih občinah; - okolje v ožjem pomenu besede (zrak, tla, vode, narave) izgubi določeno avtonomnost in posledično pomen, lahko prihaja do prevlade drugih vidikov. 3.4 Nov/drugačen sistem strateškega ocenjevanja Predlog se opira na pozitivne izkušnje dosedanjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (SOvO) integriranega z razvojnim/prostorskim načrtovanjem v svetu in pri nas, vključujoč tudi rezultate pričujoče CBA. Slika 2 prikazuje razpon možnosti obsega in globine strateških obravnav ter možna razmerja z ocenjevanjem vzdržnosti. Takšno ocenjevanje ne izzvzema razprav in soočanja pogledov o razvojnih vizijah, strategijah, politikah, saj je le na ta način mogoče pričakovati želeno soglasje o poteh za izpolnitev družbeno-razvojnih ciljev. Slika 2: Možen obseg in globina strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (prirejeno po Therivel, 2005) a) Strateško ocenjevanje vplivov razvojnih politik na okolje Pojme "vizija", "strategija", "politika" SSKJ opisuje/definira takole: - politika je urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna, razvojna^politika^" - strategija je skupek "^postopkov, načinov za dosego kakega cilja^" - vizija je predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar (v prihodnosti) bila^" (npr. prihodnja razvojna raven ali politika, s katero naj bi to raven dosegli) Hierarhijo in razmerja med temi pojmi lahko postavimo na osnovi tolmačenj, ki so navedena v Strategiji razvoja Slovenije (UMAR, 2005): ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, zdravstvena, kulturna, okoljska, politična in pravna razmerja (poudaril B. Kontic). Kot taka predstavlja strategijo trajnostnega razvoja. Dolgoročni cilj Slovenije je trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev, za kar moramo v naslednjih desetih letih preseči povprečno gospodarsko razvitost EU ter zmanjšati tveganja na področju socialne varnosti in okolja. V razviti sodobni družbi je proizvodnja in razdelitev bogastva povezana s porazdelitvijo tveganj, ki so prav tako gospodarska, socialna, okoljska, politična in kulturna. Zato samo široko zasnovana strategija lahko ponudi odgovore na dejstva sodobne globalizacije, na katera mora Slovenija odgovarjati s potezami, ki upoštevajo posebnosti njenega položaja in tako prispevajo tudi k razvoju nacionalne identitete. Slovenija želi v okviru EU in širše utrditi svoj mednarodni položaj in uveljaviti dolgoročne kulturne, politične in gospodarske interese. Pri tem njene razvojne prioritete in posamezni ukrepi odražajo tudi globalne strateške usmeritve Lizbonske strategije^ ^doseči potrebno stopnjo družbenega soglasja o temeljni razvojni viziji (poudaril B. Kontic) in strateških usmeritvah in s tem okrepiti politično zavezo za uresničevanje strategije s pomočjo razvojnih prioritet, akcijskih načrtov, merljivih ciljev, ukrepov ter z opredelitvijo odgovornih nosilcev^ ^Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik (poudaril B. Kontic). Področne, sektorske in regijske strategije razvoja, nacionalni programi in drugi razvojni dokumenti morajo biti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami, hkrati pa morajo biti usklajeni tudi z drugimi dokumenti, ki so namenjeni doseganju istih ali podobnih ciljev. SRS kot krovni strateški razvojni dokument upošteva usmeritve že sprejetih razvojnih dokumentov, jih povezuje v koherentno celoto in usklajuje z razvojnimi cilji države kot celote. Izvajanje razvojne funkcije države preko koordinacije področnih politik in uporabe ustreznih finančnih instrumentov bo podrobneje razdelano v Državnem razvojnem programu (DRP). DRP je predviden kot način za prevedbo strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne programe in projekte. DRP je treba oblikovati tako, da bo zajemal celovito razvojno politiko države, ki bo po vsebini (prioritetah) usklajena s SRS, glede financiranja pa z državnim proračunom in z realnimi možnostmi države za pridobivanje sredstev iz drugih virov^" Hierarhija je naslednja: interesi>cilji>vizija>strategija>politika>plani>programi>projekti O ocenjevanju razvojnih politik: Strateško ocenjevanje razvojnih politik je stalna praksa pri nas in drugod po svetu. Vlade in vodilni v gospodarstvu neprestano proučujejo možnosti razvoja in se prilagajajo razmeram ter družbenim potrebam. Pri tem so poudarjeni ekonomski vidiki, stroški in koristi, financiranje, dolgoročnost. V zadnjem času se presojajo tudi družbene koristi oziroma blaginja in s tem povezani cilji. Tisto, kar pri dosedanjem ocenjevanju ni pregledno, je ocenjevanje z okoljskega vidika (dosedanji primeri integralnega ocenjevanja vzdržnosti so nejasni in nepopolni, nepregledna je raba rezultatov pri odločanju), Besedni zvezi "doseganje trajnostnega razvoja" in "varstvo okolja, narave in kulturne dediščine" sta sicer stalnici v tovrstnih besedilih, žal pa nista operativni oziroma učinkoviti v smislu dokazljivega utemeljevanja ustreznosti politik. Naknadno pravno-formalno dokazovanje legalnosti izvajanja politik (potrjevanje projektov, programov, planov) - pri nas sta to postopka PvO in CPVO s spremljajočim okoljevarstvenim pravnim redom v obliki zakonov, uredb, pravilnikov - pa nista sistema za optimizacijo politik v fazi nastajanja. Tako ostajamo brez odgovorov na vprašanja, ali je določena razvojna politika res najboljša za doseganje postavljenih ciljev, katere so alternative, katere dele prostora/okolja bo treba nameniti izvedbi politike, katero varstvo bomo uveljavljali pri izvedbi politike in s katerimi stroški/ekonomskimi odpovedmi itd. bomo dosegli cilje. Zato predlagamo, da se strateško ocenjevanje vplivov razvojnih politik na okolje v prihodnosti izvaja skladno s prikazi d) in e) na sliki Error! Reference source not found., predhodno pa bi morala vsakič biti opravljena ustrezna analiza/ocena potreb in ciljev v zvezi s konkretno politiko. Oceno potreb bi bilo treba ponoviti po določenem časovnem zamiku, bodisi kot preverbo nadaljevanja aktualne razvojne usmeritve, bodisi kot utemeljitev njene spremembe - potreba po pripravi nove (novelirane) razvojne politike. Rezultati tovrstnega ocenjevanja bi se morali ustrezno in pravočasno odraziti v celotni hierarhiji načrtovanja. Naj ob tem spomnimo na izhodiščni argument za ocenjevanje razvojnih politik z vidika varstva okolja: vsak razvoj neogibno rabi določen fizičen prostor za svojo uveljavitev. Ni vseeno, katerega uporabimo za konkreten razvoj in v kolikšnem obsegu. Tudi ni vseeno, ali in kje se bo določen razvoj uspešneje ekonomsko in družbeno uveljavil ter bo povzročil najmanj škod. Hotenja/interesi po premišljenem (racionalnem) ravnanju se lahko torej izpolnjujejo le, če družba posveča kontinuiran napor za vsakokratno preiskovanje možnih poti za doseganje ciljev. Sestavina tega preiskovanja so tudi strateške ocene vplivov na okolje, ki obsegajo tudi ocene vplivov na zdravje! Predlog organizacije prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje je podana spodaj. b) Organizacija prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje v Sloveniji Utemeljitev Strateškega ocenjevaja vplivov na okolje v Sloveniji nimamo. Enačenje postopka CPVO in strateškega ocenjevanja ni ustrezno. To sta filozofsko, organizacijsko in tudi po namenu povsem različni stvari. Medtem ko gre pri postopku CPVO predvsem za preverjanje izjav pripravljavca/investitirja izvedbe plana ali programa o tem, ali bo in kako bo izpolnjeval pravni red na področju okolja pri predlagani izvedbi plana ali programa - organizacijsko je to dovoljevalski proces, gre pri strateškem ocenjevanju za prispevke k optimizaciji politike, plana, programa v postopku načrtovanja - organizacisjko je strateško ocenjevanje integrirano z načrtovanjem. Pričujoča CBA je tudi pokazala, da gre pri postopkih CPVO predvsem za nepotrebne direktne in indirektne stroške ter nizke posredne koristi, pri čemer bi se dalo slednje doseči tudi drugače (brez postopkov CPVO). Na ravni razvitosti Slovenije in zavesti o koristnosti varstva okolja je zato ustrezneje, da se poudarijo prizadevanja za prakso/uveljavitev splošno zaželenega strateškega ocenjevanja, ki bo pomagalo načrtovalcem ustvarjati čim boljše rešitve, namesto da se še naprej s prisilo in dovoljevalsko naravnanimi postopki ustvarja strah pred neučinkovitimi/nepotrebnimi postopki CPVO (ti v praksi prinašajo predvsem nejevoljo, zamude pri izvedbi razvojnih predlogov, različne omejitve in stroške, spore med uporabniki prostora, ter nasploh delujejo razvojno zaviralno). Zaradi navedenega je smiselno postopke CPVO ukiniti, strateško ocenjevanje pa vzpodbujati ter integrirati z razvojnim in prostorskim načrtovanjem! Ravni (faze), sosledje, ključni elementi, glavni udeleženci ter pravni red v zvezi s strateškim ocenjevanjem Strateško ocenjevanje naj se začne sočasno z ustrezno oceno/utemeljitvijo potreb po določenem razvoju in opredelitvijo načinov, kako doseči postavljene cilje. Načini/poti za doseganje ciljev so alternative politik, planov, programov. Ločiti je treba tri strateške ravni, ki bi se izvajale zaporedno (navedeni so glavni nosilci/zainteresirani za takšno izvajanje): • Prva (najvišja) raven: Gre za prispevek k celostni strateški oceni vladne vizije, strategije, politike za izpolnitev razvojnih ciljev. Lahko gre tudi za sektorsko razvojno politiko, npr. kmetijsko, gospodarsko, okoljevarstveno. V ozadju oziroma izhodišču je interes po celoviti blaginji prebivalcev Slovenije. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje (SOVO) pomaga zbrati argumente za to raven razprav in premišljanj ter predstavlja del ali prvo oceno vzdržnosti - skladno s sliko Error! Reference source not found. d) in e). Glede na vsebino in aktualnost razvojnih vprašanj ter ostrino dilem, se lahko specifične tematske obravnave obdelajo prednostno in poglobljeno ter postavijo zahteve po dodatnih analizah alternativnih poti za dosego ciljev. • Druga (optimizacijska) raven; ima dve pod-ravni: (1) Prostorska optimizacija; namenjena je iskanju najboljšega prostora za izvedbo vizije, strategije, politike. Iz dosedanje prakse pri varovalnem prostorskem načrtovanju in strateškem ocenjevanju vplivov na okolje lahko to raven pojmujemo kot analiza ustreznosti prostora (tudi študija ranljivosti prostora). Če sočasno ne optimiziramo tudi tehnološkega dela prevladujejo analize z vidika prostorskih danosti - analiza prostorskih razvojnih možnosti in omejitev. (2) Tehnološka optimizacija; gre za primerjavo tehnologij v okoljevarstvenem in prostorskem kontekstu. Skupaj z rezultati prostorske optimizacije se išče najboljša mesta za ustrezne/prednostne tehnologije, s katerimi želimo izvesti vizijo, strategijo, politiko, ki je bila izbrana/potrjena na prvi ravni strateškega ocenjevanja. • Tretja (strateško-izvedbena) raven: Gre za izdelavo smernic za prihodnje konkretne projektne rešitve. Podlaga so rezultati druge ravni (optimizacije) za izkazano najboljšo lokacijo in najboljšo tehnologijo (slednja je lahko v tej fazi še vedno generična). Vsebina smernic so lahko alternativni omilitveni ukrepi, predlog vsebine CBA ali CEA kot dodatne opore za izbor med alternativami, usmeritve za specifične obravnave v podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), kot so ocene tveganja/ogroženosti zaradi izrednih dogodkov itd. Te se dorečejo v konkretnem projektu upoštevajoč razpoložljive BAT in njihovo ustreznost za izbrano lokacijo. Pomembno je sosledje ocen: v prvi fazi ne moremo pričakovati odgovorov, ki jih lahko dajeta le druga ali tretja faza/raven! Poudarki v posameznih fazah morajo biti sistematični. Zadnja raven vključuje CBA ali CEA, lahko oboje. Vendar se lahko del teh ocen pojavi že pri oceni potreb, ko premišljamo/presojamo ali določena strategija/politika dejansko lahko izpolni cilje oziroma potrebe in s kakšnimi stroški ter odpovedmi. Elementi SOVO (vse ravni) • Izhodiščni interes, politika in nosilci; Ekonomsko-razvojni svet (ERS) kot operativno in posvetovalno vladno telo bi moralo skrbeti za to, da so pravočasno na voljo rezultati ocene potreb in SOVO na prvi (najvišji) ravni. Obravnave bi potekale kontinuirano, to je vsebinsko in časovno usklajeno z obravnavo ključnih razvojnih vprašanj na rednih sejah vlade. Za koordinacijo (naročanje) SOVO bi skrbel ERS. • Integracija s planiranjem^ Slovenija ni edina država, ki nima/ne izvaja ustreznega, integriranega strateškega načrtovanja. Podobno je pred leti ugotovila vlada oziroma parlament Združenega Kraljestva in je leta 2008 sprejela Zakon o načrtovanju kot tretji steber strategije za doseganje napredka in kakovostnega življenja vseh (prva dva stebra sta Zakon o klimatskih spremembah in Zakon o energetiki). Podobno so pristopile druge razvite države (nekatere že pred UK) in uvedle ocenjevanje potreb, vzdržnosti in strateške ocene vplivov na okolje kot povezan načrtovalsko-ocenjevalni sistem, ki zagotavlja ustvarjanje najboljših razvojnih rešitev. Pri tem ne gre za sistem dovoljevanja, pač pa optimizacijo na podlagi eksplicitne odgovornosti vlad in drugih pristojnih za izbiro najboljše izmed razpoložljivih, izvedljivih alternativ. Načrtovanje in ocenjevanje na strateški ravni morata torej biti integrirana. • Ocena potreb; gre za preverbo aktualnosti ter smotrnosti kvalitativnih in kvantitativnih ciljev, ki jih naj bi dosegli z razvojno politiko. • Alternative; morajo biti obravnavane v celotni hierarhiji načrtovanja, od najvišje (ocena potreb) do najnižje (projekt) ravni. Osredotočenje je na premisleku o tem, katero alternativo izbrati, ker nabolj izpolnjuje cilje. Gre za zahtevno iterativno vprašanje -implicira primerjalno oceno alternativ in kontinuiran proces utemeljevanja. Primerjavo alternative je treba uveljaviti v slovenski načrtovalsko optimizacijski praksi. • Sprejemljivost; pojem se je uveljavil in utrdil skozi administrativno-upraven način varstva okolja. Prisoten je tudi v dovoljevalskem konceptu CPVO. Glede na to, da je koncept sprejemljivosti sporen (omenili smo že, da zaradi formalnega ocenjevanja sprejemljivosti planov in programov postopki CPVO povzročajo zamude pri izvedbi razvojnih predlogov, različne omejitve in stroške, spore med uporabniki prostora, ter nasploh delujejo razvojno zaviralno) bi ga nadomestiti s konceptom, ki išče odgovore na vprašanja, kaj je strateško ocenjevanje prispevalo k načrtovanju, kako se je načrt zaradi prispevkov strateškega ocenjevanja izboljšal, katere alternative so bile opuščene in zakaj (niso izvedljive, so drage ali so z vidika vplivov na javno zdravje neutemeljene itd.). Vsekakor je treba prenehati s prakso, da se v postopkih CPVO "podeljuje" sprejemljivost plana ali programa, ker bo pri izvedbi plana/programa spoštovan pravni red na področju varstva okolja (ta naj bi bil spoštovan tudi če postopka CPVO ne bi bilo!). Udeleženci: na najvišji ravni vlada - ERS, ki za vsak primer politike (strategije) naredi projektno nalogo za strateško ocenjevanje. Na ravni optimizacije (druga in tretja faza ocenjevanja) so načrtovalci tisti, ki izkazujejo potrebe po strateški oceni, določajo poudarke in obseg, predvsem pa postavljajo konkretna vprašanja, na katera naj SOVO odgovori. To niso izključno okoljevarstvena vprašanja, pač pa širša načrtovalska, npr. kaj v okviru določenega načrtovanja je boljša/slabša rešitev z vidika javnega zdravja, ali na kaj je treba v danem prostoru paziti, da izvedba politike, plana programa ne naredi nepotrebne in nepovratne škode v okolju. Načrtovalci lahko tudi povedo, koliko sredstev se nameni SOVO za iskanje odgovorov na postavljena vprašanja ali koliko se lahko investira v ukrepe varstva (CBA, CEA). Spoštovanje pravnega reda EU (SEA Direktiva):: Direktiva ni natančno predpisala, kako naj se ocenjevanje izvaja, poudarila pa je, da je smiselno dovolj zgodaj ugotoviti, kaj bi določena izvedba plana/programa lahko pomenila za okolje in iz tega izpeljati optimizacijo oziroma popravke plana/programa. Uredba o CPVO ni ustrezno prenesla/uveljavila teh smernic Direktive. Z ukinitvijo postopkov CPVO in uveljavitvijo strateškega ocenjevanja, kot ga predlagamo tukaj, bi se skladnost z Direktivo, še posebej ko bo ta dopolnjena z zahtevami po integraciji načrtovanja in strateškega ocenjevanja, v celoti dosegla. Pri tem poudarjamo upoštevanje namena in ciljev strateškega ocenjevanja (angleško "fit for purpose"). Izbira strateškega ocenjevalca: Izbiranje strateškega ocenjevalca z javnim razpisom ni ustrezen način. Zaupanje v ocenjevalce (kredibilnost) bi slonelo na njihovih preteklih prispevkih k načrtovanju, praktičnih odzivih na potrebe/vprašanja načrtovalcev ter pomoči, ki so/bi jo nudili vladi in načrtovalcem, utemeljitvah predlogov, ki so jih dajali pri dosedanjem izboljševanju politik, planov, programov. Glede na to, da ocenjevanja sprejemljivosti politik, planov programov ne bi bilo več, bi odpadlo vsakršno izsiljevanje ocenjevalcev s strani naročnikov ocen, kot smo jim bili priča doslej. Naročanje ocenjevanja bi potekalo s strani vlade (ERS) in načrtovalcev, odvisno od strateške ravni ocenjevanja z jasnim ciljem prispevanja k ustvarjanju čim boljših politik, planov, programov, tudi projektov; takšen način bi motiviral in vzdrževal izključno dobre in učinkovite strokovne ekipe, naročniki pa bi, upoštevajoč načrtovalsko koristnost strateškega ocenjevanja, zagotavljali racionalnost sistema. Ključne reference za izbiro strateškega ocenjevalca bi bili dosjeji (spisi) o preteklih strateških ocenah PPP (te bi vodili ERS in načrtovalci - pripravljavci oziroma izdelovalci planov/programov). Reden pregled koristnosti SOVO: Da bi ohranili visoko kakovost, učinkovitost in koristnost SOVO bi uvedli sistem pregledov (angleško "audit") podobno kot se izvajajo na drugih področjih. Vzorci za tovrstna ocenjevanja že obstajajo, npr. "Generic SEA Quality Review Methodology - Proposal to OECD DAC Task Team on SEA". 4 Viri in literatura Splošno Bina O. 2001. Strategic environmental assessment of transport coridors. Lessons learned comparing the methods of five Member States. London, European Commission, DG Environment, Environmental Resources Management: 103 str. Chechile R.A. 1991. Introduction to environmental decision making. V: Environmental decision making. A multidisciplinary perspective. Chechile R.A., Carlisle S. (eds.). New York, Van Nostrand Reinhold: 1-14 Directive 2001/42/EC of the European Parliament and of the Council of 27 June 2001 on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment. Official Journal L 197, 21/07/2001 P. 0030 - 0037 Fiorino D.J. 1995. Making environmental policy. Berkeley, University of California Press: 269 str. Implementation of Directive 2001/42 on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment. 2003. Luxembourg, European Commission, Office for Official Publications of the European Communities: 63 str. Marušič J. 1993. Optimizacijski postopki kot sredstvo za vključevanje varovalnih presoj v celokupno in z okoljem skladno prostorsko načrtovanje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Katedra za krajinsko arhitekturo: 86 str. Marušič J. 1994. Strokovne podlage za izdelavo predpisa o podrobnejši vsebini in metodologiji za izdelavo študije za celovito presojo vplivov na okolje. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Inštitut za krajinsko arhitekturo: 50 str. Marušič J. 1999. Okoljevarstvene presoje v okviru prostorskega načrtovanja na ravni občin. Serija zvezkov pripravljenih v okviru projekta ONIX, podprojekta Geoinformacijska podpora okoljskim vidikom planiranja na ravni občine. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geoinformacijski center RS Mejač Ž. 1997. Zahteve varstva okolja v prostorskem planiranju na strateški ravni. Primerjava različnih metod. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 108 str. Presoja vplivov na okolje kot načrtovalsko orodje za varstvo okolja. 1997. Zbornik 4. letnega strokovnega srečanja Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Ljubljana, 1997. Koblar J. (ur.). Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije: 101 str. The Canadian Environmental Assessment Act. Reference Guide on Physical and Cultural Heritage Resources. 1996. Canadian Environmental Assessment Agency: 32 str. The strategic environmental assessment directive. Guidance for planning authorities. Practical guidance on applying European Directive 2001/42/EC "on the assessment of the effects of certain plans and programmes on the environment" to land use and spatial plans in England. 2003. London, Office of the Deputy Prime Minister: 66 str. Wood C. 1995 Environmental impact assessment. A comparative review. Harlow, Longman Scientific & Technical: 337 str. Final report on "The Relationship between the EIA and SEA Directives project". http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/final_report_0508.pdf Sadler B., Verheem R., 1996. Strategic Environmental Assessment: Status, Challenges and Future Directions. Ministry of Housing, Spatial Planning and the Environment, The Netherlands, and the International Study of Effectiveness of Environmental Assessment. Therivel R., Partidario M.R., 1996. The Practice of Strategic Environmental Assessment. Earthscan, London Manual on Strategic Environmental Assessment of Transport Infrastructure Plans, 1999, European Commission, DGVII Transport The Strategic Environmental Assessment Directive: Guidance for Planning Authorities, Practical guidance on applying European Directive 2001/42/EC "on the assessment of the effects of certain plansand programmes on the environment" to land use and spatial plans in England, 2003, Office of the Deputy Prime Minister, London Guidelines for the Assessment of Indirect and Cumulative Impacts as well as Impact Interactions, 1999, EC DG XIEnvironment, Nuclear Safety & Civil Protection Cooper L.M., 2004. Guidelines for Cumulative Effects Assessment in SEA of Plans Environmental, Policy and Management Group, Department of Environmental Science and Technology, Imperial College London Učinkovitost ter analiza stroškov in koristi strateškega ocenjevanja Report from the Commission on the application and effectiveness of the Directive on Strategic Environmental Assessment (Directive 2001/42/EC), COM/2009/469. lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0469:EN:NOT Study concerning the application and effectiveness of the SEA Directive http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/study0309.pdf Emmelin L. (ed.) 2006. Effective Environmental Assessment Tools - critical reflections on concepts and practice. Research Report No 2006:03. Report No 1 from the MiStprogramme. Blekinge Institute of Technology Persson Ä., Nilsson M. 2007. Towards a framework for SEA follow-up: Theoretical issues and lessons from policy evaluation; V: Journal of Environmental Assessment Policy and Management Vol. 9, No. 4 (December 2007) pp. 473-496. Imerial College Press Izvajanje strateškega ocenjevanja vplivov na okolje v tujini Regulations and guidance implementing the SEA Directive in the UK. http://www.levett-therivel.co.uk/ Strategic Environmental Assessment for Transport Plans and Programmes, Department for Transport Transport Analysis Guidance (TAG), April 2009. http://www.dft.gov.uk/ A Practical Guide to the Strategic Environmental Assessment Directive, Good practice and guidance, Legislation and policy, August 2006. http://www.communities.gov.uk/publications/planningandbuilding/practicalguidesea Strategic Environmental Assessment Tool Kit, Scottish Executive, September 2006. http://www.scotland.gov.uk/Publications/2006/09/13104943/45 The Environmental Assessment of Plans and Programmes Regulations (Northern Ireland) 2004. http://www.ni-environment.gov.uk/land-home/sea-natural.htm Strategic Environmental Assessment (SEA) in Germany - Case Study Regional Planning, International Workshop On Environmental Impact Assessment, 116 Teply Vrch, Slovakia, 2003. http://www.sazp.sk/eia/zbornik/pdf/04%20Hoppenstedt.pdf Sadler B, Dalal-Clayton B. 2010. Generic SEA Quality Review Methodology, Revised Draft, Proposal to OECD DAC Task Team on SEA, Canadian International Development Agency (CIDA). Lee N. Colley R. Bonde J. Simpson J. 1999. Reviewing the quality of environmental statements and environmental appraisals. EIA Centre Department of Planning and Landscape University of Manchester, Manchester. Hickie D., Wade M. 1998. Development of guidelines for improving the effectiveness of environmental assessment. Environmental impact assessment review, 18: 267-287. Barker A., Wood C. 1999. An evaluation of EIA system performance in eight EU countries. Environmental impact assessment review, 19: 387-404. Hilding-Rydevik T. 2001. EIA, large development projects and decision-making in the Nordic countries. Nordregio Report, 6, Stockholm. Sadler B. June 1996. Environmental assessment in a changing world: Evaluating Practice to Improve Performance. Final report. Smith S. Richardson J. McNab A. Wilson S. 2010. Towards a more efficient and effective use of Strategic Environmental Assessment and Sustainability Appraisal in spatial planning, Final report. Department for Communities and Local Government: London. Cashmore M., Gwilliam R., Morgan R., Cobb D. Bond A. 2004. The interminable issue of effectiveness: substantive purposes, outcomes and research challenges in the advancement of environmental impact assessment theory. Impact Assessment and Project Appraisal, volume 22, number 4: 295-310. Chaker A., El-Fadl K., Chamas L., Hatjian B. 2004. A review of strategic environmental assessment in 12 selected countries. Ministry of Environment, Beirut, Lebanon. Environmental Impact Assessment Review, 26 (2006): 15 - 56. Roshrio Partidsirio M. 1996. Strategic environmental assessment: key issues emerging from recent practice. Environmental impact assessment review, 16: pages 31-55. Study concerning the report on the application and effectiveness of the EIA Directive, Final report, June 2009. COWI A/S, Denmark. Sheate W., Eales R, Vaizgelaite I. 2010. Appraisals of Sustainability and the New National Policy Statements: Opportunities Missed and Challenges to Come?, Final Report to RSPB and WWF. Collingwood Environmental Planning, London. Haddock M. May 2010. Environmental Assessment in British Columbia: Draft for Discussion Purposes. Environmental Law Centre, University of Victoria. Schmidt M., Albrecht E. 2010. Confirming SEA Definitional Concept: Assessing the Extent to which SEA and Environmental Integration can be Evaluated Quantitatively and Behaves Systematically. Master of Science Vincent Onyango. Sadler B. 2005. Strategic Environmental Assessment at the Policy Level Recent Progress, Current Status and Future Prospects. Ministry of the environment, Czech Republic. Assessment of effectiveness of environmental impact assessment (EIA) system in Georgia. 2004. Caucasus Environmental NGO Network, Netherlands Commission for Impact Assessment. Morrison-Saunders A. 1996. Auditing the effectiveness of EA with respect to ongoing environmental management performance. In: M. do Rosario Partidario (Ed.), IAIA '96 Improving Environmental Assessment Effectiveness: Research, Practice and Training, 16th Annual Meeting, June 17-23, 1996, Centrol Escolar Turistico e Hoteleiro, Estoril, Portugal. Conference Proceedings Volume 1, International Association for Impact Assessment: 317-322. Theophilou V. 2007. Effectiveness of Strategic Environmental Assessment: The application of Directive 2001/42/EC to the 2007-2013 EU Structural Funds programmes. School of Environmental Sciences, University of East Anglia, Norwich. Good practice guidance on applying strategic environmental assessment (SEA) in development co-operation. 2006. DAC Network on Environment and Development Cooperation. Retief F. 2007. Quality and effectiveness of strategic environmental assessment (SEA) as a tool for water management within the South African context. School of Environmental Sciences and Development, North West University, Potchefstroom, South Africa. Izvajanje strateškega ocenjevanja vplivov na okolje v Sloveniji Kontic, Branko. Strategic environmental assessment in Slovenia : summary on methodological topics. V: Dusik, Jiri (ur.). Proceedings of International Workshop on Public Participation and Health Aspects in Strategic Environmental Assessment : convened to support the developing of the Un/ECE Protocol on Strategic Environmental Assessment to the Espoo Convention : November 23-24, 2000, Szentende, Hungary. Szentendre: The Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe, 2001, str. 127-134. Kontic, Branko, Marušič, Janez, Ogrin, Dušan, Golobič, Mojca, Uršej, Špela, Jankovič, Liljana, Hudoklin, Jelka, Simič, Suzana, Kontic, Davor, Rakovec, Jože, Polič, Marko, Kos, Drago. Celovito presojanje vplivov na okolje: rezultati CRP Konkurenčnost Slovenije 2001-2006: študija ranljivosti prostora in celovita presoja vplivov na okolje za hitro železnico v Sloveniji in Regionalni razvojni program statistične regije Goriška 2002-2006. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2005. 64 str., ilustr. ISBN 961-6303-68-6. Kavaš, Damjan, Majcen, Boris, Stanovnik, Peter, Stropnik, Nada, Bevc, Milena, Koren, Matej, Run, Pieter L. J. M. van, Bouwmeester, Jaap, Kontic, Branko, Štern, Bojanka, Glas, Miroslav, Gulič, Andrej, Bučar, Maja, Čok, Mitja, Kavčič, Stane. Ex-ante evaluation of the single programming document of the Republic of Slovenia 2004-2006. Ljubljana: Institute for Economic Research; Leiden: Research voor Beleid International; Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2003. 170 str., graf. prikazi. ISBN 961-6022-74-1. Kontic, Branko, Marušič, Janez, Kos, Drago, Rakovec, Jože, Polič, Marko, Veselič, Miran, Štular, Andreja, Vudrag, Marko, Petrovič, Aleš, Mehikic, Darko, Uršič, Andrej, Kovačevic, Marko, Filipič, Metka, Trebše, Polonca, Marega, Milena, Koblar, Jasna, Vučer, Igor. Okoljski vidik v okviru DRP 2001-2006 (elementi strateške presoje): presoja vplivov državnega razvojnega programa 2001-2006 na okolje in zdravje, (SpvO-DRP). 2001; [s.l.]: [s.n.]. Kontic, Branko, Gerbec, Marko, Kontic, Davor. Izredni dogodki v načrtovani tovarni F-4 v Nafti Petrochem d.o.o., (IJS delovno poročilo, 10161). 2009. Kontic, Branko, Kontic, Davor. Strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije, Strateška ocena vplivov na okolje: zaključno poročilo za ključno aktivnost št. 5 na temo SPVO, (IJS delovno poročilo, 10288). 2009. Kontic, Branko. Gli aspetti ambientali delle decisioni e dei piani strategici nei trasporti : il caso della Slovenia : Convegno Quali ferrovie a Nord Est, Le proposte del WWF, 24 ottobre 2009, Trieste, Italia. 2009. Kontic, Branko, Kontic, Davor, Uršej, Špela. How complementary and how competitive are concepts of SEA and DPSIR?, A demonstration on Idricat's WP3. V: Horvat, Milena (ur.), Ogrinc, Nives (ur.), Faganeli, Jadran (ur.), Kotnik, Jože (ur.). Mercury as a global pollutant : [presented at 7th International Conference on Mercury as a Global Pollutant, 27 June - 2 July, 2004, Ljubljana, Slovenia], (RMZ - Materials and geoenvironment, Vol. 51, no. 1-3, 2004, Letn. 51, št. 1-3, 2004). Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta: Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, zv. 1, str. 646-650. Mlakar A., Hudoklin, J. 2010. Načrtovanje, upravljanje in varstvo krajine v Sloveniji. V: Mesec krajinske arhitekture: Prihodnost slovenske krajine, www.zaps.si Problematika prebivalcev in zdravja v okoljskih poročilih in postopku celovite presoje vplivov na okolje: Delavnica. Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za zdravje. http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/celovita_presoja_vplivov_ na_okolje). Cimolini, M., Kraljic, I., Matjašec, D., Mlakar, A., Mohorič, R., Ostanek, P., Rozman, B. Č., in Prijon, A. 2009. Anketa o delovanju Zbornice za arhitekturo in prostor. Dostopno na: http://www.arhiforum.si/ (sneto 28. 9. 2009). Ocenjevanje vplivov na človekovo zdravje Draft Guidance on Health in Strategic Environmental Assessment, Consultation Document, marec 2007. http://www.sea-info.net/content/sectors.asp?pid=220 Strategic Environmental Assessment and health - Briefing paper for the Scottish HIA Network with input from Margaret Douglas, Martin Higgins and Sheila Beck, 2005. http://www.healthscotland.com/uploads/documents/SEA%20guidance%20190106.pdf Health impact assessment as part of strategic environmental assessment, World Health Organization. November 2001. http://www.euro.who.int/document/e74634.pdf Guidelines for Economic Evaluation of Environmental Health Planning ang Investment. Department of Health and Ageing and enHealth Council. http://enhealth.nphp.gov.au/ Povzeto s spletne strani 2.2.2009. A Planning Framework for Public Health Practice.National Public Health Partnership. http://enhealth.nphp.gov.au/. Povzeto s spletne strani 4.5.2009. Tan-Torres T et al. (ed.). WHO Guide to Cost Effectiveness Analysis. Worlh Health Organization. Geneva, 2003. Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE 1. sklop Sistem meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Vsebina 1 Uvod 2 Pregled prakse in izhodišč analize učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje_ 2.1 Praksa strateškega ocenjevanja v Sloveniji_2 2.2 Praksa strateškega ocenjevanja v Evropi_3 2.3 Izhodišča OECD_5 2.4 Druge prakse in izhodišča_6 3 Merila učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje_13 4 Izhodišča izvedbe analize uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje_16 4.1 Anketa_16 4.2 Pregled okoljskih poročil _17 2 1 Uvod Praksa celovite presoje vplivov na okolje (nadalje CPVO) je ocenjena na osnovi meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja, ki se nanaša na vsebinski del ocenjevanja, in uspešnosti postopka CPVO, ki se nanaša na upravni postopek v skladu z Zakonom o varstvu okolja. V ta namen je bil uvodoma pripravljen pregled prakse in izhodišč analize učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Pregled ciljev, meril in kazalnikov učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka CPVO je podan v prilogi 1. 2 Pregled prakse in izhodišč analize učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje 2.1 Praksa strateškega ocenjevanja v Sloveniji Celovite analize prakse strateškega ocenjevanja, izdelave okoljskih poročil za CPVO ter ocene učinkovitosti dosedanjih CPVO v Sloveniji, do izdelave tega projekta ni bilo na voljo. Opravljena je bila le analiza obravnave krajine v študijah variant in okoljskih poročilih za CPVO (Hudoklin in Mlakar, 2010). Izkazalo se je, da so okoljska poročila praviloma vezana na študije variant, kar sledi enemu ključnih teoretičnih izhodišč strateškega ocenjevanja, to je, da se varstvene zahteve v presojah vplivov na okolje lahko uveljavijo samo preko izbire alternative, ki je za okolje najmanj škodljiva (Marušič, 1993). Ključne ugotovitve analize so: - vrsta okoljskih poročil, ki krajine sploh ne obravnavajo (tako v okviru priprave aktov za infrastrukturne objekte, kot v okviru OPN), kar je v nasprotju z določili Direktive, pogosta je združena obdelava krajine s kulturno dediščino; - problematična je obravnavana zgolj formalno varovanih območij (dediščinskih krajin), ne pa vseh krajin kot to zahteva Evropska krajinska konvencija; - pogosti so zgolj opisi stanja, ni lastnih prepoznav značilnosti in vrednostnih analiz, opisi so praviloma splošni, presoje se ne ukvarjajo s posameznimi za obravnavano območje značilnimi krajinskimi prvinami, tudi omilitveni ukrepi so praviloma splošni, osredotočeni na sanacijo po izvedbi plana; - presoje so praviloma osredotočene na presojo vplivov plana na obstoječe značilnost krajine, presoje vplivov plana na razvoj krajine so zelo redke, tudi cilji so praviloma osredotočeni na ohranjanje (značilnosti, pestrosti, prepoznavnosti). Analiza prakse je pokazala, da je priprava OP učinkovitejša v primerih, ko pripravo vodi referenčna inženirska organizacija z izgrajenim sistemom okoljskih izhodišč in notranjo revizijo. Ugotovljeno je bilo, da je CPVO dober institut varstva okolja, ki pa se ga premalo izkorišča in ne izvaja povsem ustrezno. Ključni problem je, da krajina ni predmet zanimanja varstvenih ministrstev (razen dediščinskih krajin v pristojnosti Ministrstva za kulturo) in zato presoja bistveno premalo učinkovita. Sorazmerno dober vpogled v prakso priprave presoj vplivov na človekovo zdravje je omogočila Delavnica z naslovom Problematika prebivalcev in zdravja v okoljskih poročilih in postopku celovite presoje vplivov na okolje, ki je v sodelovanju Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za zdravje potekala aprila 2010 na Ministrstvu za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/celo vita_presoja_vplivov_na_okolje/delavnica_problematika_prebivalcev_in_zdravja_v_okoljskih _porocilih_in_postopku_celovite_presoje_vplivov_na_okolje/). Namen delavnice je bil izboljšati vsebine s področja prebivalstva in zdravja v okoljskih poročilih in postopku celovite presoje vplivov na okolje. Diskusija je pokazala, da imajo izdelovalci okoljskih poročil različne strokovne poglede na pripravo posameznih vsebin, prihaja pa tudi do zelo različnih razlag zakonskih predpisov. Iz zaključkov je moč povzeti, da so za uspešno presojo vplivov planov na zdravje ljudi najpomembnejše vsebine določitve pomembnih vplivov na zdravje ljudi (vsebinjenje - scoping), določitev ustreznih kazalcev stanja zdravja ljudi in opredelitev ter upoštevanje konfliktnih območij v prostoru. 2.2 Praksa strateškega ocenjevanja v Evropi Prva resnejša ocena učinkovitosti strateškega ocenjevanja v državah Evropske unije je podana v: - Poročilu Komisije v zvezi z uporabo in učinkovitostjo Direktive: Report from the Commission on the application and effectiveness of the Directive on Strategic Environmental Assessment (Directive 2001/42/EC), COM/2009/469, 2009, lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0469:EN:NOT) oz. - študiji, ki se je nanašala na uporabo in učinkovitost "strateške ocenitve vplivov" (angl. Strategic Environmental Assessment; v nadaljevanju: SEA): Study concerning the report on the application and effectiveness of the SEA Directive (2001/42/EC): Final report, European Commission, DG ENV, Cowi, 2009, http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/study0309.pdf). Ključne ugotovitve študije, smiselno veljajo tudi za Slovenijo, so: - Večina držav članic kot pozitiven prispevek Direktive ocenjuje izboljšano organizacijo in strukturo celotnega postopka načrtovanja. Formalne zahteve glede posvetovanja/sodelovanja z okoljskimi organi so povečale preglednost postopkov načrtovanja. - Direktiva je v mnogih primerih spremenila vsebino načrtov in programov. Glede tega se izkušnje posameznih držav razlikujejo. Na splošno se ocenjuje, da Direktiva ni spremenila glavnih ciljev; spremenili so se nekateri cilji financiranja, ureditve in merila. Na ravni največjih nacionalnih načrtov so ugotovitve strateškega ocenjvanja imele velik vpliv na vsebino načrtov tudi glede izbora drugih možnosti vključitve posameznih priporočil. - Večina držav članic ocenjuje, da se je vsebina načrtov in programov postopno spreminjala zaradi ponavljajočega procesa strateškega ocenevanja. ki se izvaja hkrati s pripravo načrtov in programov. Kot primer izpostavljajo omilitvene ukrepe; skozi proces strateškega ocenjevanja so se dragi omilitveni ukrepi, ki so bili sprejeti prej, pogosto izkazali kot odvečni. K temu naj bi prispevalo predvsem zgodnje vključevanje okoljskih vidikov v načrte in programe. - Strateško ocenjevanje naj bi prispevalo k sistematični in strukturirani obravnavi okoljskih problemov v načrtovalnih procesih ter k boljši vključitvi okoljskih vidikov v zgodnji fazi procesa. - Strateško ocenjevanje zagotavlja boljše in usklajene postopke načrtovanja. - Strateško ocenjevanje prispeva k preglednim in participativnim procesom odločanja (posvetovanje z organi in javnostjo ter njihovo informiranje). Ugotovitve poročila kažejo, da se strateško ocenjevanje v državah članicah šele začenja uporabljati in da so potrebne dodatne izkušnje preden se odloči ali je treba Direktivo spremeniti in kako naj se to izvede. Države članice dajejo prednost stabilnosti v zakonodajnih zahtevah, tako da se sistemi in postopki strateškega ocenjevanja ustalijo in omogočijo vzpostavitev preverjenih načinov rabe strateškega ocenjevanja za izboljšanje procesa načrtovanja. Odnos med pričakovanji od strateškega ocenjevanja kot orodja, njegove verjetne učinkovitosti in vključevanja v obstoječi sistem planiranja se razlikujejo v odvisnosti od obstoječega sistema planiranja. V številnih deželah je bila razvita metodologija za implementacijo strateškega ocenjevanja v planersko prakso, posledično so se pojavila velika pričakovanja samega strateškega ocenjevanja; kljub temu je opaziti pomanjkanje sistematičnega vrednotenja in empiričnih raziskav o dejanski učinkovitosti strateškega ocenjevanja. Izpostavljamo dva značilna in raznolika primera implementacije Direktive: (1) Na Švedskem so ambicije po povezavi planiranja rabe zemljišč z okoljskimi vidiki stare že 35 let. Pravna obveza po presoji vplivov kot obvezni sestavini občinskih planov je bila uzakonjena z Zakonom o planiranju in graditvi objektov (Planning and building act - PBA) v letu 1997. Po PBA mora presoja vsebovati presojo okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov. Zakon določa tudi, da morajo podrobni plani, za katere je verjetno, da bodo imeli znatne vplive na okolje, imeti izdelano EIA in/ali SEA, vpliv plana na okolje pa morajo biti jasno predstavljeni in na voljo javnosti v postopkih njihovega vključevanja v proces planiranja. Pravne zahteve Evropske direktive 97/11/EC so prinesle nekatere spremembe v Švedskem okoljskem zakonu (Swedish Environmental Code) in tudi nekaj sprememb v Zakonu o planiranju in gradnji objektov. Spremembe so stopile v veljavo l. 2004 in zahtevale temeljito revizijo tako planske, kot tudi okoljske zakonodaje: nov pravilnik o okoljski presoji (2005) ter smernice za uporabo zahtev iz direktive v planski zakonodaji (2006). Zahteve Direktive so sicer vpeljane v okoljsko zakonodajo, vendar jim nekateri (Emmelin in Lerman, 2005) očitajo pomanjkanje jasnih ciljev v odnosu do Direktive, kot tudi nejasnost pri vpeljavi terminologije, ki jo predpisuje Direktiva. Zgoraj omenjena avtorja »pomanjkljivo« implementacijo Direktive v švedsko zakonodajo vidita tudi kot posledico poklicnega boja med prostorskimi planerji in izdelovalci okoljskih presoj. (2) V Veliki Britaniji je bila Direktiva implementirana s Predpisi o SEA za Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko - vsi dokumenti so stopili v veljavo 20.7.2004. Implementacija Direktive se je postavila nasproti več kot 10-letnim izkušnjam t.i. Sustainability Appraisal (v nadaljevanju: SA) - ocene vzdržnosti. Sam pristop k SA je bil dejansko širši od pristopa k SEA, saj vsebuje tako presojo družbenih in gospodarskih, kot tudi okoljskih vplivov razvojnih planov. Dober primer, kako je na implementacijo SEA vplivala SA so Smernice planskim oblastem za upoštevanje Direktive pri rabi prostora in prostorskih planih v Angliji, objavljene septembra 2005. Te smernice priporočajo, da se osnovo za izvajanje SEA postavi glede na izkušnje iz SA. Podobno je pri reformi planskega sistema. Prekrivanje obeh dokumentov je osvetljeno tudi v Smernicah za SA za regionalne prostorske strategije in lokalne razvojne dokumente -te so namenjene svetovanju regionalnim planskim telesom (uradom) in lokalnim uradom, zadolženim za planiranje, kako naj izvedejo SA za revizije regionalnih planskih strategij ter lokalnih razvojnih dokumentov, obenem pa prinašajo informacije, ki uporabnikom pomagajo izpolniti zahteve Direktive. Povzeto po Jonesu (2005), implementacija Direktive poteka »v kompleksni in dinamični situaciji, ki vključuje štiri različne, a povezane dimenzije.« To so: (1) sama Direktiva, (2) reforma sistema planiranja rabe zemljišč, (3) obstoj administracije, ki je odgovorna za planiranje in za okolje, (4) dediščino, znanje in izkušnje okoljskih in vzdržnostnih/trajnostnih presoj razvojnih planov. Odnos med temi dejavniki predstavlja osnovo za analizo vpeljave SEA v prakso. Če poskušamo poudariti glavne razlike pri implementaciji Direktive v zakonodajo in prakso med Švedsko in Anglijo, [ahko izpostavimo: - minimalistični pristop Švedske k spreminjanju nacionalne zakonodaje, - poskus nadaljnjega razvoja orodij, v plansko prakso vpeljanih že z Sa v Angliji. Tak pragmatičen pristop je v popolnem nasprotju s prakso urejanja prostora in varstva okolja v Sloveniji, za katero je značilno nenehno radikalno spreminjanje zakonodaje, zavračanje uveljavljenih metod in terminologije ter posledično nestabilno delovno okolje, kar bistveno zmanjšuje učinkovitost prakse in povečuje neracionalno porabo proračunskih sredstev (Cimolini et al, 2009). 2.3 Izhodišča OECD Izhodišča OECD so povzeta po dokumentu: - Sadler B., Dalal-Clayton B. Generic SEA Quality Review Methodology, Revised Draft, Proposal to OECD DAC Task Team on SEA, Canadian International Development Agency (CIDA), april 2010. Poročilo predloga CIDA o razvoju in preizkusu splošne metodologije za pregled in ocenitev kakovosti presoj, ki ga je odobrila DAC SEA delovna skupina na srečanju v Parizu oktobra 2008, predstavlja eno ključnih izhodišč za opredelitev meril za oceno učinkovitosti strateškega ocenjevanja. Metodologija za pregled presoj izhaja iz načel in elementov dobre prakse, ki jih zasledujejo smernice OECD DAC. Namen take metodologije je izboljšati prakso presoj in procesov njihovega izvajanja na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti in šibkosti obstoječe prakse. Predloga vsebuje vrsto meril in vprašanj za splošen pregled kakovosti presoj. Obseg in struktura metodologije je osredotočena na tri ključne lastnosti presoj, in sicer, da so te: - narejene popolnoma v skladu z zahtevami, - ustrezajo namenu in so relevantne za potrebe sprejemanja odločitev ter - da so učinkovite pri doseganju pozitivnih koristi za okolje in dobrih rezultatov. Pri vrednotenju kakovosti presoj je poudarjen sistematičen pristop, ki se odraža v seznamu vprašanj, ki so opredeljena kot pokazatelji uspeha presoj. Skozi predlagan pristop vrednotenja presoj se preverja ali je presoja predlagala bolj vzdržne alternative in ali je presoja privedla do bolj vzdržnega oblikovanja PPP in njihove izvedbe. Ta dva glavna vidika vrednotenja opredeljujeta presoje glede na: - zagotavljanje dobre kakovosti - kot sinonim za kvalitetno presojo, ki jo je moč oceniti v skladu s ključnimi opredeljenimi načeli prek seznama vprašanj. Najpomembnejša za ugotavljanje kakovosti je predstavitev in kakovost informacij o upoštevanju alternativ in presoje vplivov na okolje; - doseganje dobrih rezultatov - kot sinonim za doseganje pozitivnih rezultatov, ki povečujejo učinkovitost razvojne pomoči in prepoznajo razvoj kot kompleksen proces. Seznam vprašanj za ocenitev presoj je podan v svojem poglavju. Metoda je zasnovana preko preverjanja poročila presoje in procesa presoje. Ne pregleduje se ozadja in konteksta v katerem je presoja nastala. Obravnavana so tri splošna izhodišča: - skladnost z ustreznimi postopki; - tehnični vidiki kakovosti; - vidik koristi in kakovosti. Uporabljena je bila črkovna štiri stopenjska lestvica ocenjevana od "temeljne napake in pomanjkljivosti" do " nezadostna podlaga za presojo" in kot najvišja ocena "odlično - vzor za nadaljnje presoje". 2.4 Druge prakse in izhodišča a) PROJEKT (IMP)3 V zvezi z analizo učinkovitosti strateškega ocenjevanja je treba izpostaviti evropski ciljni raziskovalni projekt (IMP)3 (6. okvirni program): IMProving the IMPlementation of Environmental IMPact Assessment. Čeprav se je (IMP)3 osredotočal na analizo in možne izboljšave izvajanja ocen vplivov na okolje predvsem na področjih vplivov na človekovo zdravje, ocene tveganja in projekte, ki jih pokriva direktiva EIA, so bile opravljene analize tudi za strateške ocene vplivov na okolje in povezave med SEA in EIA. Pomembna ugotovitev je, da članice EU različno izvajajo tako SEA kot EIA in da je malokatera zadovoljna z učinki, ki jih ocenjevanje daje. Predlagane so številne izboljšave na več ravneh; za potrebe zadevnega CRP upoštevamo predvsem priporočila na področju politik ocenjevanja vplivov na okolje. Podrobnosti so dosegljive na spletni strani http://www.umweltbundesamt.at/en/umweltschutz/ uvpsupemas/uvpoesterreich1/schwerpunkte/imp3/. b) DELO RIKI THERIVEL Pomembno je tudi delo Riki Therivel, svetovno znane in angažirane strokovnjakinje na področju strateških ocen vplivov na okolje, ki se ukvarja s področjem izvajanja SEA ter ocen vplivov na naravo skladno z Direktivo o habitatih (t.i. "appropriate asessment" - AA; http://www.levett-therivel.co.uk:80/SEArec08.htm). Dobra praksa se nanaša na predvsem na: - fazo vsebinjenja, - uporabo alternativ, - metode presoje, - prezentacijo ugotovitev, - povezav z nastajanjem presojanih planov in - vključevanjem v proces odločanja. c) Lee N., Colley R., Bonde J., Simpson J. (1999) REVIEWING THE QUALITY OF ENVIRONMENTAL STATEMENTS AND ENVIRONMENTAL APPRAISALS. EIA Centre Department of Planning and Landscape University of Manchester, Manchester Dokument podaja razvoj in način uporabe določil za pregled presoj opredeljenih glede na različne avtorje. Študija je razdeljena na tri sklope: 1. Pregled metod in ugotovitev: podan je pregled in način uporabe metod za pregled presoj. 2. Pregled okoljskega poročila: povzete so različne ugotovitve iz prakse okoljskih presoj v Angliji in drugod. Povzete so ugotovitve različnih avtorjev v zvezi z uporabo drugih metod za preglede presoj. 3. Pregled presoj: podana je predstavitev ene izmed uveljavljenih metod pregleda EA za ocenjevanje kakovosti presoj razvojnih projektov. Metoda za pregled presoj je bila pripravljena predvsem kot pomoč pri ocenjevanju kakovosti okoljskih poročil. Namenjena je predvsem za uporabo osebju lokalnih skupnosti in drugih pristojnih organov, investitorjem, svetovalcem in raziskovalcem, ki sodelujejo v procesu okoljskih presoj. Sklop za pregled presoj je bil sprva pripravljen ob upoštevanju pregleda kakovosti predlaganih merilih v času nastanka dokumenta (predvsem Ross, 1987; Elkin in Smith, 1988, Tomlinson, 1989). Pozneje je bil spremenjen glede na izkušnje, vendar ostaja bolj ali manj v svoji izvirni obliki (Lee in Colley, 1992). Sestavljen je iz treh delov: - nasveti za pregledovalca (tj. potrebne osnovne informacije in navodila za uporabo meril za pregled); - seznam meril za uporabo v pregledu posamezne presoje; - zbirni list za popis ugotovitev. Merila za pregled morajo, v kolikor je to mogoče, biti oz. morajo zagotavljati: - jasna in nedvoumna; - taka, da zagotavljajo razumno skladno in objektivno izvajanje analiz presoj; - zasledovati morajo svoj namen, ki mora biti drugačen od namenov drugih meril; - vsako merilo je treba obravnavati dovolj pomembno, da lahko vsak enakovredno vpliva na končno oceno kakovosti presoj; - število meril mora biti čim manjše oz. tako veliko, da so zajete vse teme, ki so bistvenega pomena glede na značilnosti posameznih praks EIA; - uporabna pregledovalcem, za katere ni nujno, da imajo strokovna okoljska znanja, temveč so seznanjeni z ustreznimi EIA predpisi, imajo osnovno razumevanje metodologije presoje vplivov na okolje in trenutnih mnenj o dobri praksi presojr vplivov na okolje ter imajo široko znanje o okoljskih vprašanjih. Da bi olajšali njihovo uporabo, so merila hierarhično razvrščena. Pregledovalec začne pregled na najnižji ravni, to je osnova piramide, ki vsebuje preprosta merila v zvezi s posebnimi nalogami in postopki. Od ocen se postopoma premika navzgor, z ene stopnje na drugo, pri tem pa uporabi bolj kompleksna merila za širše naloge in postopke v procesu, dokler ne dobi skupne ocene presoje. Uporabljena je šest stopenjska besedna lestvica ocenjevanja od "dobro opravljeno" do "zelo nezadovoljivo". Dodano je še merilo "neuporabno" za merila, ki jim ni moč določiti ocene. Predvideva se, da lahko pri obsežnosti presoje okoli 50 strani, pregledovalec konča pregled presoje v približno treh urah. Vsako presojo morata neodvisno pregledati dva pregledovalca. č) Hickie D., Wade M. (1998) DEVELOPMENT OF GUIDELINES FOR IMPROVING THE EFFECTIVENESS OF ENVIRONMENTAL ASSESSMENT. Environmental impact assessment review, 18: pages 267-287 Članek preko pregleda presoj opredeljuje smernice za izboljšanje učinkovitosti presoje vplivov. Izbran je bil reprezentativen vzorec 14-tih presoj protipoplavnih projektov. Vzorec zajema večje in manjše projekte vezane na urban ali ruralen prostor. The Institute of Environmental Assessment predlaga dva neodvisna pregleda vsake presoje, da se zagotovi nepristranskost. V izvedeni analizi so bili izbrani trije pregledovalci za primer, da kadar pride do pristranskosti enega pregledovalca, ga mnenji drugi dveh uravnotežita. Pregledovalci so bili specialist EA, ekolog in novinar. Metodologija pregleda poročil temelji na 14-tih glavnih temah, ki skupaj obsegajo 174 posameznih meril. Lestvica ocenjevanja je šest stopenjska in gradira od "zelo slabo" do "odlično". Nabor podatkov, pridobljenih na podlagi zastavljenih vprašanj, je bil računalniško obdelan. Subjektivno pripisana ocena je bila pretvorjena v številčni indeks šibkosti. Glavne teme pregleda so bile: - projekt - območje in lokalno okolje - obstoječe stanje - posvetovanje vplivi napovedovanje vplivov, obseg, in pomen alternative omilitveni ukrepi povečanje dela spremljanje EA/ES postavitev in predstavitev poudarek dokumenta ključna vprašanja EA/ES vtis celote EA/ES d) Barker A., Wood C. (1999) AN EVALUATION OF EIA SYSTEM PERFORMANCE IN EIGHT EU COUNTRIES. Environmental impact assessment review, 19: pages 387404 Znotraj raziskave je bilo pregledanih 8 EIA poročil iz Belgije, Danske Grčije, Irske in Portugalske, 24 EIA poročil iz Nemčije, Španije in Anglije, skupaj 112 EIA poročil. Polovico teh poročil je bilo dokončanih v l. 1990 in l. 1991, polovico pa med l. 1994 in l. 1996. Ugotavljale so se splošne razlike in kakovost med tema dvema obdobjema. Raziskava je bila izvedena v treh fazah: - izbor in pregled kakovosti poročil presoje vplivov na okolje za projekte v osmih državah članicah EU; - izvedba podrobnejše študije primerov sprememb v treh državah članicah EU preko manjšega vzorca poročil; - pregled učinkov nedavnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti postopka presoje vplivov na okolje. Uporabljena metodologija za pregled poročil je bila povzeta po metodi pregledovalcev Lee in Colley (1992). Pristop temelji na uporabi hierarhije podrobnih meril pregleda in je bil testiran s pari različnih pregledovalcev v različnih državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da je bil dosežen znaten napredek pri deležu zadovoljivega poročila o presoji vplivov na okolje v Nemčiji, na Irskem, Portugalskem, v Španiji in Angliji v zadnjih nekaj letih. Na podlagi pregleda vzorca so poročila o presoji vplivov na okolje najvišje kakovosti v Nemčiji. Na splošno je postopek presoje vplivov na okolje v veliki meri vplival na spremembe v ocenitvi projektov. V praksi presoj vplivov je opaziti vse več priporočil, ki temeljijo na raziskavah, ki lahko povečajo kakovost poročil presoj vplivov na okolje in s tem stopnjo spremembe projektov. Opazna je krepitev obravnave alternativ (zagotovitev zgodnje obravnave sprememb), krepitev pregleda (za zagotovitev, da se presodijo vsi pomembni projekti), krepitev predpisov za posvetovanje in sodelovanje javnosti (povečati število predlaganih sprememb) ter predstavitev strateške presoje vplivov na okolje (zagotovitev, da so vplivi na okolje obravnavani že zelo zgodaj v postopku priprave PPP). Navedeni so naslednji pomembni ukrepi za izboljšanje sistema presoj vplivov na okolje: - sprejetje formalnih zahtev določanja obsega zahtev za vzpodbujanje zgodnjega prepoznavanja sprememb; - vzpostavitev sistema formalnega preverjanja kakovosti poročil o presoji vplivov na okolje za zagotovitev doslednosti pri upoštevanja podanih ukrepov in ostalih sprememb; - vzpostavitev sistema spremljanjem in revizije ukrepov za zagotavljanje doslednega izvajanja sprememb; - izvedba raziskav o različnih vidikih postopka presoje vplivov na okolje. e) Hilding-Rydevik T. (2001) EIA, LARGE DEVELOPMENT PROJECTS AND DECISIONMAKING IN THE NORDIC COUNTRIES. Stockholm, Nordregio Report 2001: 6. Podani so izvlečki analize vloge presoje vplivov na okolje v procesu načrtovanja in sprejemanja odločitev v okviru petih velikih razvojnih projektov nordijskih držav. Ugotovljeni so bili številni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost postopka presoje vplivov na okolje. Rezultati petih analizirani primerov presoj, skupaj z, v dokumentu predstavljeno Sager-jevo analizo in rezultati mednarodne študije vrednotenja, izkazujejo potrebo po nadaljnjem razumevanju odnosa med presojo vplivov na okolje in procesom odločanja ter celovitim postopkom načrtovanja, predvsem v okviru velikih razvojnih projektov. Razvoj meril uspešnosti v okviru te povezave je treba šteti kot zelo pomembne za raziskave in razvojna vprašanja, ki bodo zagotavljala temelje za nadaljnji razvoj procesov presoje vplivov na okolje. Skozi obravnavane primere so bili ugotovljeni prvi dejavniki, ki vplivajo na povezavo med presojo vplivov in odločanjem.Pri pregledu presoj so bili zasledovani naslednji parametri: Presoja se šteje za učinkovito če: - so informacije, pridobljene pri presoji vplivov na okolje, prispevale k končni odločitvi; - so bile napovedi o učinkovitosti ukrepov za obvladovanje vplivov točne; - so bili predlagani omilitveni ukrepi povod za odobritev PPP. Učinkovitost presoje se šteje za zadovoljivo če: - so EIA odločitve pravočasne glede na gospodarske in druge dejavnike, ki določajo odločitve o projektu; - se stroški za izvedbo presoje vplivov na okolje in upravljanje z njimi med izvajanjem projekta lahko določijo in so razumni. Merila pravičnosti so izpolnjena, če: - imajo vse zainteresirane strani enake možnosti vplivanja na odločitve; - imajo ljudje, ki so neposredno prizadeti od PPP enak dostop do odškodnine. f) Sadler B. (1996) ENVIRONMENTAL ASSESSMENT IN A CHANGING WORLD: EVALUATING PRACTICE TO IMPROVE PERFORMANCE, FINAL REPORT Študija vsebuje okvir, ugotovitve, sklepe in priporočila mednarodne raziskave učinkovitosti presoj vplivov na okolje. Študija je ukvarja tako strateškim ocenjevanjem vplivov na okolje, kot s presojo vplivov na okolje. Kljub starejšemu datumu so ugotovitve še vedno aktualne. Študija je razdeljena na naslednja poglavja: 1. Presoja vplivov na okolje v spreminjajočem se svetu: Študija odgovarja na vprašanje ali presoja vplivov na okolje lahko ostane ustrezno in učinkovito orodje tudi v 21. stoletju ter ali lahko odgovarja na zahteve spreminjajočega se sveta. Študija se je osredotočila na štiri teme: - temelji presoje vplivov s poudarkom na vodilnih vrednotah in načelih; - nove razsežnosti v presoji vplivov s poudarkom na uporabi vzdržnih konceptov, strateške presoje vplivov na okolje ter kumulativnih in vplivov velikega merila; - procesa krepitve, ki se osredotoča na odnos presoje vplivov do odločanja; - večanje zmogljivosti s poudarkom na potrebah držav v razvoju. 2. Presoja vplivov na okolje v prihodnosti: Študija izpostavlja, da se je v zadnjih letih sprejetje sistema presoje vplivov močno razširilo. Opredeliti je moč tri ključne izzive sodobne prakse presoje vplivov: - uporaba orodja presoje vplivov za zagotavljanje vzdržnosti in zagotovitev smernic za širše procese odločanja; - zagotavljanje praktične uporabe integriranega procesa presoje vplivov zlasti glede na omejitve sredstev javnega sektorja in pomanjkanje soglasja glede trajnostnih merilih in - kvaliteten nadzor nad presojo vplivov. 3. Koncept učinkovitosti: Predlagane so štiri potrebne sestavine za učinkovito uporabo EA: - primeren čas za začetek ocenjevanja - možnosti za razvoj primernih alternativ; - jasni in natančni napotki v obliki pravilnika ali smernic; - kakovostne informacije in - dobra komunikaciji med odločevalci v procesu presoje. 4. Pogled izdelovalcev in naročnikov: Podano je celovito razumevanje EA izdelovalcev in naročnikov. Preko anket je bilo ugotovljeno, da večina anketirancev meni, da je: - EA zmerno ali zelo uspešna pri iskanju ustreznih ukrepov za ublažitev negativnih posledic PPP in v zagotavljajo jasnih informacij in odločajo o morebitnih posledicah predlogov PPP; - sedanja praksa ni bila uspešna oziroma je bila le deloma uspešna pri napovedovanju in pri določanju pomembnih preostale vplivov ter svetovanju o alternativah; - EA je učni proces, zagotavlja pomembne koristi pri obveščanju nosilcev odločanja, kot je spodbujanje večje ozaveščenosti o okoljskih in socialnih vprašanj, nadgradnjo strokovnih sposobnosti in spodbuja sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev. 5. Štiri prednostne naloge za nadaljnjo krepitev procesa: Takojšnji in stroškovno učinkoviti ukrepi, ki bi lahko pomagali izboljšati proces na štirih ključnih področjih, so: - določanje obsega, - vrednotenje pomena, - pregled poročil presoj ter - spremljanje in nadaljnje ukrepanje. Smernice dobre prakse so določene za vsako od teh faz postopka EIA. 6. Zadnji dosežki: Opredeljena je dobra praksa o uporabi SEA. 7. Naslednji korak: presoja vplivov na okolje za zagotavljanje vzdržnega razvoja: Izpostavljeno je, da uporaba EA kot način zagotovitve vzdržnega (in ne zmanjševanja vpliva) mehanizma lahko zahteva prilagoditve EIA in SEA. 8. Od tam do sem: Vloga EA v spreminjajočem svetu: Opozorjeno je, da je svet v katerem trenutno deluje EA precej drugačen od tistega v katerem je EA proces nastal. Izziv predstavlja izboljšati položaj EA kot vzdržni mehanizem za 21. stoletje. Takojšnje učinkovite možnosti za krepitev EA študija vidi v: - določanju standardov za kakovost storitev EA, na primer preko mednarodnih smernic in načel; - nadgradnjo EIA postopkov in dejavnosti, predvsem za izboljšanje nadzora kakovosti ter upoštevanje kumulativnih učinkov; - uporabi SEA kot sestavnega dela odločanja skozi razvj praktičnih napotkov; - uporabi SEA kot vzdržnostnega instrumenta preko pilotnih projektov. g) Smith S., Richardson J., McNab A., Wilson S., (2010) TOWARDS A MORE EFFICIENT AND EFFECTIVE USE OF STRATEGIC ENVIRONMENTAL ASSESSMENT AND SUSTAINABILITY APPRAISAL IN SPATIAL PLANNING, FINAL REPORT. Department for Communities and Local Government: London Poročilo določa ugotovitve raziskav in navaja priporočila za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti s katerimi se SEA in SA vključuje v prostorsko načrtovanje. Cilji projekta so: - pomaga izboljšati učinkovitost uporabe SA / SEA procesov; - oceniti učinkovitosti SA / SEA pri vplivanju na izzid načrtov in na večje vključevanje javnosti; - izboljšali skladnosti v metodologiji in pristopu preko razvijanja skupnih osnovnnih informacij, izbora primerov dobre prakse in poudarjanja sinergij ter metod povezovanja z drugimi zahtevanimi oblikami ocenjevanja; - obvešča vse spremembe navodil organa pristojnega za lokalne skupnost (Department for Communities and Local Government). Zasledovana so tri ključna vprašanja: - se SA / SEA izvaja na učinkovit način? - Kako učinkovit je SA / SEA? - Kako učinkovite so gospodarski, okoljski in socialni vidiki v primerjavi ali v nasprotju s SA / SEA? Poročila podaja ugotovitve preko: - pregleda literature; - intervjujev udeležencev (načrtovalcev, zastopnikov zasebnega sektorja in drugih udeležencev kot so strokovna združenja in nevladne organizacije); - pregleda primerov presoj (analiziranih je bilo 15 primerov presoj za pregled praktične uporabe SA/SEA v prostorskem načrtovanju); - izvedbe delavnic. Obravnavane so bila naslednje teme: - splošna izhodišča; - vsebinjenje in vhodni podatki; - alternative; - ocenjevanje in poročanje; - posvetovanje; - uspešnost; - učinkovitost. h) Cashmore M., Gwilliam R., Morgan R., Cobb D. Bond A. (2004) THE INTERMINABLE ISSUE OF EFFECTIVENESS: SUBSTANTIVE PURPOSES, OUTCOMES AND RESEARCH CHALLENGES IN THE ADVANCEMENT OF, ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT THEORY. Impact Assessment and Project Appraisal, volume 22, number 4, pages 295-310 Vprašanje učinkovitosti je bila poglavitni tema raziskav na področju presoje vplivov na okolje, odkar je bila ta sprejeta kot odločitveno orodje. Kljub temu pa so raziskave osredotočene pretežno na definicijah učinkovitosti, in zelo malo je znanega o stopnji, do katere presoje vplivov na okolje uresničujejo bistvene namene. Poleg tega je ugotovljeno, da se je odločitveno orodje presoje vplivov razlagalo na različne načine, delno zaradi raznolikost znanstvenih disciplin, obsega presoje vplivov na okolje in spreminjajočo se naravo odnosa človek - okolje. Članek analizira raziskovalne študije, ki so bile osredotočene na analizo vsebinskih rezultatov presoje vplivov na okolje in v njih poskuša prepoznati teorijo, prakso in končno uspešnost, ne da bi sodil o praksi odločitvenih orodij. Analiza študij rezultatov presoj vplivov na okolje, kaže, da je njihova vloga pri odobritvah in oblikovanju odločitev omejena, predvsem zaradi njihove pasivne integracije v procese odločanja. Koliko presoje vplivov na okolje pripomorejo k vzdržnemu razvoj je v veliki meri neznano. Velikokrat se navaja, da imajo presoje običajno zmeren vpliv na odločitve o odobritvah in oblikovanju odločitev. Kar pa ne pomeni, da so presoje vplivov na okolje neučinkovite. 3 Merila učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Merila učinkovitosti so izoblikovana na osnovi teoretičnih izhodišč strateškega ocenjevanja, dokumentov Evropske unije oz. mednarodnih obveznosti, t.i. dobre prakse držav članic Evropske unije, različnih priporočil, npr. OECD, ter preliminarnega pregleda javno dosegljivih okoljskih poročila za CPvO. Merila upoštevajo značilnosti različnih politik, programov in planov. Merila so osredotočena na dosedanjo prakso, na osnovi rezultatov analize pa so pripravljena tudi merila za spremljanje stanja strateškega ocenjevanja, upoštevajoč predlagan sistem (1) strateškega ocenjevanja oz. (2) izboljšave postopka CPVO. Predlog sistema merila je bil delavniško preverjen s strokovnjaki po področjih, ki se vključujejo v strateško ocenjevanje (predstavniki nosilcev urejanja prostora in izdelovalci okoljskih poročil za CPVO). Merila so opredeljena na osnovi naslednjih izhodišč: 1. Učinkovitost strateškega ocenjevanja / uspešnost postopka celovite presoje vplivov na okolje Pojem učinkovitost strateškega ocenjevanja se nanaša na vsebinski del strateškega ocenjevanja. Strateško ocenjevanje se šteje za učinkovito, če: - informacije pridobljene v procesu strateškega ocenjevanja prispevajo k sprejemanju odločitev, - so napovedi vplivov točne, - predlagani omilitveni ukrepi prispevajo k uresničevanju ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Učinkovitost strateškega ocenjevanja se prvenstveno meri pri izdelovalcu okoljskega poročila oz. na okoljskem poročilu. Pojem uspešnost postopka celovite presoje vplivov na okolje se nanaša na upravni postopek strateškega ocenjevanja. Postopek se šteje za uspešen, če sta uresničeni temeljni predpostavki strateškega ocenjevanja: - izbira celovito gledano in hkrati okoljsko najboljše možne rešitve, - izboljšanje presojanih politik, programov in planov, predvsem v smislu uresničevanja ciljev varstva okolja in vzdržnega razvoja. Uspešnost postopka celovite presoje vplivov na okolje se prvenstveno meri pri izdelovalcu politike, programa ali plana oz. na politiki, programu ali planu. 2. Sklopi ocenjevanja merila (glej prilogo 1) imajo v osnovi dvojni značaj. Z (1) merili, ki opredeljujejo izhodišča strateškega ocenjevanja (vhodne spremenljivke) še ni moč ponazoriti učinkovitosti oz. uspešnosti, kažejo pa na tiste okoliščine strateškega ocenjevanja oz. postopka CPVO, od katerih je odvisna kasnejša učinkovitost strateške ocene oz. učinkovitost CpVO. Analiza prakse s pomočjo teh meril in izoblikovanje predlogov za izboljšanje prakse je ključnega pomena, saj je možno učinkovitost oz. uspešnost povečati le s povečanjem kakovosti in razumevanja izhodišč strateškega ocenjevanja. Ta merila se nanašajo na: - udeležence v postopku strateškega ocenjevanja, - okvir strateškega ocenjevanja, - vsebine okoljskega poročila, - sodelovanje udeležencev v postopku ocenjevanja. (2) Merila, ki opredeljujejo rezultate strateškega ocenjevanja oz. postopka CPVO (izhodne spremenljivke) so merila, na podlagi katerih je moč oceniti dejansko učinkovitost oz. uspešnost. Ta merila se nanašajo na: - alternativne rešitve, - ustreznost okoljskega poročila in PPP, - vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na PPP, - časovni okvir presoje, - stroškovni okvir presoje. V preglednici v prilogi 1 je informativno prikazan tudi sklop "izobraževanje na področju strateškega ocenjevanja", ki ni opredeljen v smislu ugotavljanja učinkovitosti oz. uspešnosti, temveč je osnova za oblikovanje kasnejših anketnih vprašanj. 3. Sosledje "cilj - merilo - kazalnik" Osnova za opredelitev meril so cilji, ki jih želimo doseči na področju strateškega ocenjevanja, predvsem v smislu povečanja kakovosti in učinkovitosti tega ocenjevanja ter uspešnosti z ocenjevanjem povezanih upravnih postopkov. Cilj je nekaj čemur sledimo, si prizadevamo uresničiti. Praksa, za katero se izkaže, da v večji meri zagotavlja uresničevanje teh ciljev, je opredeljena kot bolj učinkovita oz. uspešna. Merila služijo kot osnova za oceno učinkovitosti oz. uspešnosti glede na zastavljene cilje. Merilo je značilnost oz. entiteta znotraj posameznega sklopa, ki je predmet ocene (obdelave), nekaj za čimer stoji nek podatek kot kvantitativno ali kvalitativno ocenjen kazalnik, s katerim lahko ocenimo velikost, stopnjo in/ali pomen značilnosti, ki prispeva k učinkovitosti oz. uspešnosti. S kazalniki se znotraj posameznih meril ugotavlja, v kolikšni meri uresničujemo zastavljene cilje. Kazalnik lahko enačimo s podatkom, bodisi številčnim, bodisi izraženim s smerjo odklona (povečanje, zmanjšanje) ali neko drugo vrednostno značilnostjo. Kazalnik je osnova za ugotavljanje odklona od cilja oz. ugotavljanje stopnje doseganja (uresničevanja) cilja. 4. Razredi kakovosti / učinkovitosti oz. uspešnosti Za potrebe analize s pomočjo kazalnikov je izoblikovan sistem pomožnih vprašanj (glej prilogo 3), ki omogočajo enoznačno analizo okoljskih poročil oz. postopkov CPVO po posameznih kazalnikih. Kakovost izhodišč strateškega ocenjevanja ter stopnjo učinkovitosti strateškega ocenjevanja oz. uspešnosti CPVO se ocenjuje s štiristopenjsko lestvico: V - vzorno Z - zadovoljivo P - pomanjkljivo N - neprimerno Ocenjeno je, da bi bila lestvica z manj razredov preveč robustna, lestvica z več razredi pa bi otežila pripisovanje razredov zaradi premajhnega intervala med njimi. Razredi so opremljeni s kriteriji, ki omogočajo transparentno ocenjevanje. Pri nekaterih kazalnikih je dodana tudi ocena "X" - v teh primerih kazalnika na osnovi dostopnih gradiv ni bilo možno oceniti, dodan je komentar. Pregled ciljev, meril in kazalnikov učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka CPVO je podan v Prilogi 1. 4 Izhodišča izvedbe analize uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Praksa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje je bila analizirana v več korakih: - izvedena je bila anketa med deležniki v procesu strateškega ocenjevanja; - analizirana so bila okoljska poročila in spisi postopkov CPVO; - 17.3.2011 je bila izveden 1. del delavnice "Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje". Na delavnico so bili povabljeni vsi udeleženci v postopku CpVO. Namen delavnice je bil seznanitev z namenom raziskave ter predlogom meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje. 31.3.2011 je bil izveden 2. del delavnice, ločeno za predstavnike ministrstev in organizacij vpetih v postopke CPVO in izdelovalce okoljskih poročil. Namen delavnic je bila obravnava pisnih pripomb na predlog meril, uskladitev meril z udeleženci delavnic ter evidenca ključne problematike v postopkih CPVO, katerim naj se v nadaljevanju projekta nameni posebno pozornost; - opravljena je bila serija razgovorov z deležniki v postopku CPVO (izdelovalci okoljskih poročil, predstavniki nosilcev urejanja prostora, predstavniki koordinatorja priprave državnih prostorskih načrtov, predstavniki inženiringa priprave planov in okoljskih poročil, zaposlenimi v Sektorju za CPVO). 4.1 Anketa V mesecu juliju 2011 je bila izvedena anketa med deležniki v procesu strateškega ocenjevanja. Anketa je bila namenjena: 1. Predstavnikom institucij, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja: - zaposlenim na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, - zaposlenim v občinskih upravah, oddelkih pristojnih za urejanje prostora in/ali varstvo okolja ter - predstavnikom ostalih pripravljavcev, naročnikov in/ali investitorjev planov, za katera se izvaja CPVO. 2. Zaposlenim v podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v okviru procesa strateškega ocenjevanja: - inženirjem priprave planov in okoljskih poročil, - izdelovalcem okoljskih poročil in - izdelovalcem planov. 3. Predstavnikom institucij, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja: - zaposlenim na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za okolje ter - zaposlenim pri nosilcih urejanja prostora in Ministrstvu za zdravje, ki sodelujejo v postopku CPVO. Vprašanja so se nanašala na: 1. Profil anketiranca 2. Udeležence v postopku strateškega ocenjevanja 3. Okvir strateškega ocenjevanja 4. Vsebine okoljskega poročila, vključno z dodatkom za varovana območja 5. Alternativne rešitve 6. Sodelovanje udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja 7. Ustreznost okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja in ustreznost politike, programa, plana 8. Presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe PPP na varovana območja narave 9. Ocenjevanje vplivov na človekovo zdravje 10. Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na PPP 11. Časovni okvir strateškega ocenjevanja 12. Stroškovni okvir strateškega ocenjevanja 13. Izboljšanje prakse strateškega ocenjevanja 14. Skupno oceno prakse strateškega ocenjevanja Ugotovitve iz ankete so neposredno uporabljene pri pripravi Analize uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje (Sklop 2). Izvedba, anketni vprašalnik in rezultati ankete so podrobneje predstavljeni v Prilogi 2. 4.2 Pregled okoljskih poročil V mesecu avgustu 2011 je bila izvedena analiza okoljskih poročil in spisov postopka CPVO. Analiziranih je bilo 25 okoljskih poročil hierarhično različnih planov iz različnih področij. V analizo je bilo vključenih 8 okoljskih poročil državnih prostorskih načrtov, 4 okoljska poročila občinskih prostorskih načrtov, 8 okoljskih poročil občinskih podrobnih prostorskih načrtov, 1 okoljsko poročilo za plan in 4 okoljska poročila za programe. Analiza je bila izvedena na podlagi vnaprej pripravljenega vprašalnika. Le-ta je obsegal 6 tematskih sklopov, ki se nanašajo na delovanje udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja, okvir strateškega ocenjevanja, alternativne rešitve, vsebine okoljskega poročila in dodatka na varovana območja, na ustreznost okoljskega poročila ter na oceno vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na politike, programe in plane. Vprašalnik je bil opremljen z merili za ocenjevanje, s čimer je bilo podrobneje opredeljeno kdaj je določen del procesa strateškega ocenjevanja, določen korak v okviru postopka CPvO ali določena vsebina okoljskega poročila ocenjena kot vzorno, zadovoljivo, pomanjkljivo ali neprimerno. V primeru, da odgovorov na posamezno vprašanje iz okoljskega poročila in priložene dokumentacije o postopku CPVO ni bilo mogoče razbrati, je bilo zavedeno, da iz pregleda okoljskega poročila in poročila o postopku CPVO le-tega ni mogoče ugotoviti. Analiza okoljskih poročil in postopkov CPVO je pokazala, da so ti zagotovo imeli določene pozitivne učinke za okolje, vendar pa so le-ti omejeni predvsem na določanje omilitvenih in izravnalnih ukrepov, zelo redko pa so prispevali k oblikovanju celostnih in inovativnih rešitev. Okoljska poročila so glede kakovosti zelo raznolika; posamezna okoljska poročila so pripravljena celovito, natančno in pregledno, posamezna so manj celovita ter manj natančna in je bilo potrebnih kar nekaj popravkov, da so obravnavane vsebine dosegle zadovoljivo raven. Iz okoljskih poročil in dokumentacije o postopku CPVO je zelo redko mogoče razbrati kako je potekalo sodelovanje med udeleženci v postopku, katere vsebine in vprašanja so bila izpostavljena že v začetni fazi priprave politike, programa, plana in strateškega ocenjevanja. Zelo redko so opredeljene tudi negotovosti pri ocenjevanju. Okoljska poročila so večinoma pripravljena na formalističen način. Posamezne vsebine obravnavane v okoljskih poročilih so zelo raznoliko obdelane. Opisi obstoječega stanja v okolju so večinoma zelo obsežni, medtem ko je analitični in sintezni del poročil veliko skromnejši, včasih tudi pomanjkljiv ali nejasen. Najpogosteje navedene spremembe ali izboljšave politike, programa, plana so omilitveni ukrepi, s katerimi naj bi stanje po posegu sanirali in povrnili v obstoječe stanje. Sprememb, ki bi optimizirale obravnavani plan ali prispevale k izboljšanju obstoječega stanja okolja, okoljska poročila večinoma ne podajajo. Ugotovitve iz pregleda so neposredno uporabljene pri pripravi Analize uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje (Sklop 2). Izvedba, vprašalnk in rezultati pregleda so podrobneje predstavljeni v Prilogi 3. Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE 2. sklop Analiza uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Vsebina 2. sklopa 0 Uvodno pojasnilo 1 Udeleženci v postopku strateškega ocenjevanja. 1.1 Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP _1 1.2 Delovanje naročnika / investitorja PPP_4 1.3 Delovanje inženirja priprave PPP / OP_6 1.4 Delovanje izdelovalca PPP_8 1.5 Delovanje izdelovalca OP_11 1.6 Delovanje sektorja za CPVO _14 1.7 Delovanje nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje, ki sodeluje v postopku CPVO_17 1.8 Delovanje splošne in strokovne javnosti_20 2 Okvir strateškega ocenjevanja_24 2.1 Preventivno okoljevarstveno delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP_24 2.2 Zakonodajni okvir_28 2.3 Odločanje o uvedbi postopka CPVO _32 2.4 Vsebinjenje_35 2.5 Projektna naloga_39 2.6 Obravnava sestavin okolja_41 2.7 Struktura okoljskega poročila_45 2.8 Informacije / podatki potrebni za pripravo okoljskega poročila_48 3 Vsebine okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja_51 3.1 Opredelitev problema in namena presoje_51 3.2 Zakonska in druga izhodišča_52 3.3 Okoljski cilji plana_53 3.4 Kazalniki okolja_58 3.5 Opis stanja okolja_63 3.6 Merila vrednotenja _65 3.7 Metoda vrednotenja vplivov plana _66 3.8 Vplivi plana_68 3.9 Ocena vplivov plana_73 3.10 Omilitveni ukrepi_78 3.11 Spremljanje stanja okolja_80 3.12 Uspešnost postopka ocenjevanja_84 3.13 Priporočila in usmeritve_85 4 Alternativne rešitve_87 4.1 Obravnava alternativ_87 4.2 Značilnosti alternativ_92 4.3 Primerjava alternativ_98 4.4 Izbira alternativ 101 2 5 Sodelovanje udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja 109 5.1 Koordinacija procesa ocenjevanja_109 5.2 Sodelovanje med izdelovalcem OP in PPP_111 5.3 Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami _116 5.4 Sodelovanje z javnostmi_119 5.5 Vpliv politike_124 5.6 Vpliv investitorjev_126 6 Ustreznost okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja/politike, programa, plana_129 6.1 Postopek priprave PPP_130 6.2 Postopek strateškega ocenjevanja_131 6.3 Rezultat presoje_134 6.4 Revizija / recenzija_136 6.5 Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila_139 6.6 Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana_144 6.7 Negotovosti ocenjevanja_145 7 Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe PPP na varovana območja narave_149 7.1 Varovana območja narave_130 8 Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na PPP_151 8.1 Sprejemanje odločitev_151 8.2 Priprava PPP _154 8.3 Doseganje okoljskih koristi_157 8.4 Izboljšanje PPP_159 8.5 Usklajevanje interesov v prostoru_167 8.6 Zavrnitev PPP_169 8.7 Prevlada javne koristi v povezavi s presojo vplivov na varovana območja_171 8.8 Odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom_173 8.9 Spremljanje stanja okolja_176 8.10 Koristnost okoljske presoje_178 9 Časovni okvir presoje_182 9.1 Časovni okvir izdelave_182 10 Izobraževanje, stanovsko združevanje in pooblastila_185 10.1 Izobraževanje_185 10.2 Priporočila_187 10.3 Pooblastila za izdelavo okoljskih poročil_187 0 Uvodno pojasnilo Uporabe in učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje je analizira po merilih učinkovitosti in uspešnosti, na osnovi ugotovitev delovnih sestankov skupine, delavnic, razgovorov in ankete med deležniki v postopku CPVO ter analize okoljskih poročil in postopkov CPVO (glej podrobnosti v sklopu 1). Teme/merila so obravnavane na naslednji način: a) Uvodoma so opredeljeni cilji vezani na obravnavano merilo. b) Sledi preglednica s kazalniki, ocenami in kriteriji za opredelitev ocene. Oznake pomenijo naslednjo oceno - razrede učinkovitosti oz. uspešnosti: - V - vzorno, - Z - zadovoljivo, - P - pomanjkljivo, - N - neprimerno, Obarvan je razred, s katero je ocenjen posamezen kazalnik. Zapis kriterija v obarvanem polju predstavlja nekakšen povzetek ugotovitve za obravnavani kazalnik. V nekaterih primerih, ko se praksa izkazuje kot zelo raznolika, in bi bila povprečna ocena zavajajoča in/ali nesmiselna, je podana dvojna ocena. Pri nekaterih kazalnikih je dodana tudi ocena "X" - v teh primerih kazalnika na osnovi dostopnih gradiv ni bilo možno oceniti, dodan je komentar. c) V izhodiščih so podane ključne teoretične in/ali zakonske osnove, ki služijo razumevanju tem/kazalnikov in hkrati utemeljujejo izoblikovane cilje in podana priporočila. d) V ugotovitvah so zapisana spoznanja, dodani so grafični prikazi rezultatov ankete. Ugotovitve se nanašajo na posamezne kazalnike ali skupino kazalnikov, odvisno od kompleksnosti merila in značilnosti ugotovljenega. e) V priporočilih so podani predlogi za izboljšanja stanja merila, za boljšo učinkovitost oz. uspešnost, vključno s predlogi sprememb pravnega okvira. Posamezna priporočila se podvajajo, predvsem kompleksnejša, saj veljajo za več tem/kazalnikov. 1 Udeleženci v procesu strateškega ocenjevanja 1.1 Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP Cilj Povečanje razumevanja namena strateškega ocenjevanja in pripravljenosti upoštevati rezultate s strani pripravljavcev (koordinatorjev) PPP Kazalniki Ocena 1.1.1 Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP-izkazovanje pozitivnega ali odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja 1.1.2 Število in vsebina vprašanj glede vplivov na okolje, ki jih je postavil pripravljavec PPP, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja V Pripravljavci/koordinatorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki z inovativnimi predlogi v veliki meri prispeva k izboljšanju PPP, hkrati prispeva tudi k povečanju legitimnosti PPP._ Z Pripravljavci/koordinatorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki deloma prispeva k izboljšanju pPp in povečanju legitimnosti PPP._ P Pripravljavci/koordinatorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot obvezni formalni postopek za potrditev PpP._ N Pripravljavci/koordinatorji PPP razumejo strateško ocenjevanje zgolj kot obvezni formalni postopek za potrditev PPP, ki pomeni oviro pri pripravi PPP. V Pripravljavci PPP vedno pripravljajo v celoti jasen in pregleden nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja. Vsebine in vprašanja se nanašajo na obravnavani PPP._ Z Pripravljavci PPP pogosto pripravljajo jasen nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja. Vsebine in vprašanja se večinoma nanašajo na obravnavani PPP._ P Pripravljavci PPP pripravljajo splošen nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu načrtovanja._ N Pripravljavci PPP ne izpostavljajo vsebin ali vprašanj za obravnavo v procesu ocenjevanja. 1.1.3 Razlaga predvidene rabe rezultatov ocenjevanja v posameznih fazah priprave PPP V Pripravljavci PPP vedno podajajo jasno in nedvoumno razlago uporabe rezultatov ocenjevanja v postopku PPP._ Z Pripravljavci PPP pogosto podajajo razlago uporabe rezultatov ocenjevanja v postopku priprave PPP._ P Pripravljavci PPP podajajo nejasne in dvoumne razlage uporabe rezultatov ocenjevanja v postopku priprave PPP._ N Pripravljavci PPP ne podajajo nobenih razlag o uporabi rezultatov ocenjevanja v postopku priprave PPP oziroma so le-te zelo nejasne in dvoumne._ Izhodišča Po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007) je pripravljavec PPP (če gre za prostorski akt) državni organ ali organ lokalne skupnosti, ki je odgovoren za pripravo PPP. Ta (pravna, moralna) odgovornost nalaga pripravljavcu poznavanje in upoštevanje vseh zahtev, ki jih za pripravo PPP (npr. načrtovanje predvidene prostorske ureditve) določajo veljavni predpisi in dobra praksa. Ugotovitve Analiza kaže, da so mnogi pripravljavci PPP le deloma seznanjeni s postopkom celovite presoje ter posledično z njenim namenom in ciljem. Še posebej je to opaziti v okviru prostorskega planiranja na občinski ravni (ob pripravi OPN in OPPN), kar se v praksi kaže predvsem v tem, da pripravljavci mnogokrat nimajo jasno postavljenih okoljskih meril oz. vprašanj, na katere bi postopek strateške ocene moral odgovoriti. Iz tega je možno sklepati, pa tudi izkušnje kažejo na to, da je postopek CPVO za nekatere pripravljavce še vedno le del formalnega postopka, ki ga je, v želji za pridobitvijo potrditve plana, potrebno izpeljati, ali še bolje, kateremu se je smiselno izogniti. Navedeno je posledično tudi vzrok k strmenju za čim manjšimi stroški priprave okoljskega poročila, kar je pogosto povezano z izbiro manj usposobljenega izdelovalca okoljskega poročila, ki s čimmanj ukrepi poseže v plan. Pripravljavci PPP imajo do procesa strateškega ocenjevanja različen odnos. Anketiranci imajo o delovanju pripravljavcev PPP precej deljena mnenja. Slaba polovica jih meni, da pripravljavci PPP večinoma izkazujejo pozitiven odnos do procesa strateškega ocenjevanja, tretjina jih meni, da so pripravljavci PPP večinoma neopredeljeni, ker rezultati zanje nimajo nobene uporabne vrednosti in proces strateškega ocenjevanja razumejo zgolj kot zakonsko obvezo, medtem ko petina anketirancev opaža, da so pripravljavci PPP pogosto negativno naravnani do procesa strateškega ocenjevanja, ker le-ta podaljšuje časovni in povečuje finančni okvir izdelave PPP. Pozitivno naravnanost pripravljavcev PPP do procesa strateškega ocenjevanja anketiranci pripisujejo predvsem dejstvu, da naj bi pripravljavci PPP v tem prepoznali povečanje možnosti za sprejemljivost PPP v lokalni ali širši družbeni skupnosti. Manjši delež anketirancev meni, da pozitivna naravnanost pripravljavcev PPP izhaja iz prepričanja, da proces strateškega ocenjevanja prispeva k vsebinski in kakovostni nadgradnji PPP oziroma prepoznavanju večje pravne varnosti PPP. pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai miožnost večje pravne varnosti PPP pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznäi možnost vsebinske in kakovostne nadgradnje PPP pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost povečanja sprejemljivosti PPP v lokalni in/ali širši družbeni skupnosti neopredeljeni do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da rezultati za njih nimajo nobene uporabne vrednosti in/ali so ga razumeli zgolj kot zakonsko obvezo negativno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da proces podaljšuje časovni in povečuje finančni okvir priprave ter izvedbe PPP in/ali so se mu skušali izogniti 15 20 odgovori v % Slika 1: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje, kako bi na splošno ocenili odnos pripravljavcev PPP (MOP1 in ostalih ministrstev, občin) do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Odnos pripravljavcev PPP se v praksi jasno odraža pri upoštevanju strateških (okoljskih) ciljev. Ena od večjih pomanjkljivosti izvajanja strateških ocen vplivov na okolje je, da se pripravljavci PPP v izhodiščnih dokumentih (projektni nalogi, uvodnih poglavjih PPP) sklicujejo na obvezo doseganja okoljskih ciljev, ki so sprejeti v strateških državnih dokumentih (npr. v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 ipd.), vendar teh ciljev ne uresničujejo tudi stvarno v postopku priprave plana. Celovito gledano, bi bilo logično okoljske cilje s hierarhično višje načrtovalske ravni integrirati v vse strokovne podlage (npr. posamezne podlage za pripravo DPN - prometno-ekonomski elaborat, gradbeno-tehnični elaborat, razvoj no-prostorski elaborat). V skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) postopek okoljske presoje obsega le vidik okolja, ostali vidiki pa v praksi niso vrednoteni v vrednostnem sistemu, ki bi strmeli k doseganju okoljskih ciljev višje načrtovalske ravni. Dosedanja praksa delovanja pripravljavcev PPP kaže, da ti ne pripravijo nabora vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu strateškega ocenjevanja. S pregledom OP in spisov o postopku CPVO dejansko ni bilo mogoče ugotoviti ali pripravljavci PPP sploh izpostavijo določene ključne vsebine, saj le-te niso nikjer formalno zavedene. Lahko torej le sklepamo, 1 MOP - Ministrstvo za okolje in prostor. Anketa je bila izvedena pred aktualnim preoblikovanjem ministrstev. da pripravljavci PPP ne pripravijo nabora vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja ali so le-te izpostavljene v neformalnih pogovorih z izdelovalci PPP in OP in niso nikjer zabeležene. V vsakem primeru je nabor ključnih vsebin in vprašanj zelo pomemben korak v procesu ocenjevanja zato bi jih bilo treba jasno izpostaviti in seveda tudi ustrezno zapisati že na samem začetku procesa ocenjevanja. Iz vzorca pregledanih OP tudi ni bilo mogoče razbrati, ali je pripravljavec PPP podal razlago pričakovane uporabe rezultatov ocenjevanja. V 44% pregledanih OP ni bilo mogoče ugotoviti ali je pripravljavec PPP dejansko upošteval okoljska izhodišča in izhodišča vzdržnega razvoja, v 44% je pripravljavec PPP upošteval zgolj splošna okoljska izhodišča in izhodišča vzdržnega razvoja in samo v 3% pregledanih OP so bila upoštevana vsa relevantna okoljska izhodišča kakor tudi izhodišča vzdržnega razvoja. Priporočila Ministrstvo, pristojno za strateško ocenjevanje vplivov na okolje2, mora zagotavljati izobraževanja in/ali vsakoletna srečevanja pripravljavcev PPP (predvsem na občinski ravni) o pomenu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in komunikaciji/koordinaciji različnih deležnikov v procesu priprave ppp/op. Pripravljavci PPP naj prevzemajo aktivno vlogo v procesu strateškega ocenjevanja. Preko tega procesa naj vzpostavljajo in/ali razčlenjujejo svojo okoljsko doktrino/politiko in jo prenašajo v svoj družbeno politični profil. Pripravljavci PPP (oziroma koordinator priprave DPN) naj oblikujejo set vprašanj glede vplivov na okolje, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja vplivov. Pripravljavci PPP (oziroma koordinator priprave DPN) naj opredelijo, kako bodo rezultati ocenjevanja uporabljeni v posameznih fazah priprave PPP. 1.2 Delovanje naročnika / investitorja PPP Cilj Povečanje razumevanja namena strateškega ocenjevanja in pripravljenosti upoštevati rezultate s strani naročnikov / investitorjev PPP Kazalnik Ocena 1.2.1 Delovanje naročnika / investitorja PPP -izkazovanje pozitivnega ali V Naročniki/investitorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki z inovativnimi predlogi zelo pogosto prispeva k izboljšanju PPP in povečanju legitimnosti PPP. Z Naročniki/investitorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki pogosto prispeva k izboljšanju PPP in k povečanju legitimnosti PPP. odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja P Naročniki/investitorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot obvezni formalni postopek za potrditev PPP. N Naročniki/investitorji PPP razumejo strateško ocenjevanje kot zgolj obvezni formalni postopek za potrditev PPP, ki pomeni oviro pri pripravi PPP. Izhodišča Naročnik oziroma investitor PPP je lahko ministrstvo, lokalna skupnost, drug upravni organ, gospodarska družba ali ustanova, ki zagotovi finančna sredstva za izdelavo PPP ter finančna sredstva za izvedbo rešitev, ki so predmet PPP. Tudi v sodelovanju s stanovskimi zbornicami. 2 Ugotovitve V praksi so zelo pogoste situacije, ko je investitor/naročnik projekta ali plana hkrati tudi naročnik okoljskega poročila. Kljub opredeljenim okoljskim ciljem vsakega PPP je pri umeščanju dejavnosti oziroma posegov v prostor večini naročnikov/investitorjev PPP v ospredju predvsem osnovni ekonomski interes, torej doseganje najugodnejšega razmerja med načrtovano investicijo in kapitalskim donosom. Odnos med naročnikom/investitorjem PPP in izdelovalcem OP je tako že v osnovi antagonističen. Izdelovalec OP, kot »presojevalec« PPP, oziroma tisti, ki ocenjuje kakovostni in količinski obseg vplivov PPP na okolje ter predlaga spremembe in okoljske izboljšave v obliki omilitvenih ukrepov, neposredno posega v pričakovane ekonomske učinke investicije (PPP). Izdelovalec OP se pogosto znajde v nezavidljivem položaju, ko naročnik/investitor pričakuje ali celo zahteva zanj ugoden rezultat. Naročnik/investitor PPP, ki se hkrati pojavlja tudi v vlogi naročnika OP, je v bistveno ugodnejšem položaju kot izdelovalec OP. V primeru, da naročnik ni zadovoljen z rezultatom, ker naj bi izdelovalec OP po njegovem mnenju preveč posegel v ekonomske učinke plana, lahko razmerje ali pogodbo razmeroma preprosto in običajno tudi brez kakršnih koli posledic enostransko prekine. To pravico si s pogodbo vnaprej zagotovi, izdelovalec OP pa, še zlasti v primerih javnega naročanja, nima praktično nobene možnosti vplivati na vsebino pogodbe in je z njo bolj ali manj zavezan k sodelovanju. Pritiski naročnika/investitorja PPP, ki je hkrati tudi naročnik Op, na izdelovalca OP so zelo različni od posredovanja netočnih ali prirejenih podatkov o PPP, kritik da poročilo ni primerno zahtev, da se pri ocenjevanju upošteva podatke, ocene in mnenja, ki so zanj ugodnejša nalaganja dodatnega in neplačanega dela izdelovalcem OP, do zavestnega opuščanja posameznih omilitvenih ukrepov ali zamud s plačili. Na delavnici je bilo posebej izpostavljeno, da v sedanji praksi »naročnik določa pravila igre«. pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai miožnost večje pravne varnosti PPP pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost vsebinske in kakovostne nadgradnje PPP pozitivno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost povečanja sprejemljivosti PPP v lokalni in/ali širši družbeni skupnosti neopredeljeni do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da rezultati za njh nimajo nobene uporabne vrednosti in/ali so ga razumeli zgolj kot zakonsko obvezo negativno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da proces podaljšuje časovni in povečuje finančni okvir priprave ter izvedbe PPP in/ali so se mu skušali izogniti 10 15 20 odgovori v % 25 30 35 Slika 2: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje, kako bi na splošno ocenili odnos naročnikov/investitorjev PPP do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Naročniki/investitorji PPP postopek CPVO nemalokrat razumejo predvsem kot formalnost, ki jo morajo izpolniti za hitrejšo potrditev PPP. Ta skupina naročnikov/investitorjev PPP ima do OP in izdelovalca OP praviloma odklonilno stališče in se za naročilo OP odločijo šele v zadnji fazi izdelave PPP. Pri tem pogosto izbirajo manj usposobljene izdelovalce OP, ki pri izdelavi poročila težijo zgolj k zadostitvi minimalnih zakonodajnih zahtev, pri čemer so tudi stroški izdelave OP razmeroma majhni. Naročniki so razmeroma pogosto negativno naravnani do 0 5 procesa strateškega ocenjevanja, predvsem zato, ker le-ta podaljšuje časovni in povečuje finančni okvir priprave in izvedbe PPP. Precejšen je tudi delež naročnikov/investitorjev PPP, ki so do procesa strateškega ocenjevanja neopredeljeni. Postopek CPVO razumejo kot zakonsko obvezo, sami rezultati ocenjevanja pa zanje nimajo uporabne vrednosti. Delovanje naročnikov/investitorjev je na splošno zato ocenjeno kot pomanjkljivo (P). Nekoliko bolj pozitivno stališče do postopka CPVO izkazujejo naročniki/investitorji državnih prostorskih načrtov. Pozitivno stališče naročnikov do procesa strateškega ocenjevanja anketiranci pripisujejo predvsem prepoznanju večje sprejemljivosti PPP v lokalni ali širši družbeni skupnosti, nekoliko manj pa prepoznanju vsebinske in kakovostne nadgradnje PPP ter večji pravni varnosti PPP. Priporočila Ministrstvo, pristojno za strateško ocenjevanje vplivov na okolje, mora zagotavljati izobraževanja in/ali vsakoletna srečevanja naročnikov/investitorjev (predvsem naročnikov PPP/OP na občinski ravni) o pomenu/prednostih strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Obvezno naj postane vključevanje pogodbenih določil, ki bi zagotavljala večjo mero neodvisnosti izdelovalca OP, naročniku pa naložila pogodbeno kazen, če te neodvisnosti presojevalcu ne bi bil pripravljen zagotoviti. • Eden od ukrepov preprečevanja nadrejenega položaja investitorja/naročnika oz. zagotavljanja neodvisnosti izdelovanja OP je oblikovanje sistema naročanja OP, ki bi izdelovalca OP razbremenil neposrednega pogodbenega odnosa z investitorjem. Na ministrstvu, pristojnem za področje strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, se vzdržuje sklad sredstev za izdelavo OP, v katerega vlagajo investitorji oz. naročniki PPP/OP. Izdelovalca OP izbere pristojno ministrstvo (po vnaprej znanem postopku).3 Na ta način se zagotavlja izbiranje usposobljenih izdelovalcev OP in pregled nad cenami in kakovostjo storitev. 1.3 Delovanje inženirja priprave PPP / OP Cilj Aktiven inženiring priprave PPP / OP Kazalnika Ocena 1.3.1 Sodelovanje inženirja priprave V Inženiril priprave PPP/OP zelo pogosto vodijo pripravo PPP/OP PPP/OP Z Inženirji priprave PPP/OP pogosto vodijo pripravo PPP/OP. P Inženirji priprave PPP/OP redko vodijo pripravo PPP/OP. N Inženirji priprave PPP/OP zelo redko vodijo pripravo PPP/OP. 132 Delovanje inženirja priprave v Inženirji priprave PPP/OP učinkovito usklajujejo posamezne faze v procesu priprave PPP / OP b t PPP/OP. Sprotno vodijo in usmerjajo aktivno sodelovanje ter usklajevanje izhodišč PPP / ^ OP - Sp0S0bn0St ^ med ključnimi udeleženci v postopku._ usklajevanja izhodišč priprave Z Inženirji priprave PPP/OP usklajujejo posamezne faze v procesu priprave PPP/OP. PPP in CPVO Večinoma sprotno vodijo in usmerjajo sodelovanje ter usklajevanje izhodišč med _ključnimi udeleženci v postopku. Inženirji priprave PPP/OP pomanjkljivo usmerjajo sodelovanje ter usklajevanje izhodišč med ključnimi udeleženci v postopku._ Inženirji priprave PPP/OP slabo usmerjajo sodelovanje ter usklajevanje izhodišč med ključnimi udeleženci v postopku._ 3 Prakso takšne "razbremenitve" odvisnosti izdelovalca okoljske presoje smo poznali v 90-letih prejšnjega stoletja - naročnik prostorskih aktov državnega pomena in okoljskih presoj ni bil investitor, temveč MOP kot pripravljavec akta. P N Izhodišča Naloga inženirja priprave PPP/OP je učinkovito usklajevanje posameznih faz priprave PPP in OP med ključnimi deležniki v procesu priprave PPP. Naloge inženirja so svetovanje naročniku in pripravljavcu PPP, koordinacija aktivnosti med izdelovalcem PPP in izdelovalcem OP, koordinacija med deležniki in NUP, koordinacija aktivnosti z obveščanjem javnosti, priprava poročil o ključnih dogodkih v procesu ter nadzor nad izvajanjem dogovorjenih rokov. Poleg omenjenih aktivnosti usposobljeni inženir lahko prevzame tudi vlogo mediatorja v procesu usklajevanja interesov. Ugotovitve Sodelovanje inženirja priprave PPP/OP v procesu strateškega ocenjevanja in v postopkih CPVO v slovenski praksi še ni docela uveljavljeno. Po ocenah anketirancev naj bi inženir sodeloval le v dobri tretjini postopkov. Podobne rezultate kažejo tudi izsledki analize OP, kjer je ta odstotek še nekoliko manjši. V dosedanji praksi je inženir pogosteje vključen le v postopke priprave državnih prostorskih načrtov. V posameznih primerih pripravo državnega prostorskega akta vodi oziroma spremlja več inženirjev, in sicer posebej za plan in posebej za okoljsko poročilo. Vsak od njih obvladuje svoje področje in ga korektno zastopa, na ravni medsebojne komunikacije pa je sodelovanje premalo razvito. Priprava OPN in OPPN največkrat poteka brez prisotnosti ali sodelovanja inženirja, kar je najverjetneje tudi eden od vzrokov, da so postopki sprejemanja teh planov pogosto dolgotrajni. Anketiranci sodelovanje inženirja priprave PPP/OP, v postopkih, kjer je sodeloval, ocenjujejo razmeroma pozitivno. Inženir naj bi zelo pogosto tvorno prispeval k uskladitvi izhodišč priprave PPP in OP, opazen pa je tudi njegov prispevek k večji učinkovitosti dela. sodelovali v postopku priprave PPP in OP tvorno prSpevali k uskaditvi izhodišč priprave PPP in OP prispevali k učinkovitosti dela ,5 1 15,3 7 5 ,8 ,8 29,8 7 1 10,5 A-1-1- 4- 33,9 ;3.3 0 5 10 15 20 25 30 35 40 odgovori v % ■ 1 - nikoli "2 -3 "4 -5 - vedno Slika 3: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje kako pogosto je pri strateškem ocenjevanju sodeloval inženir priprave PPP/OP in kako bi ocenili njegovo delovanje Splošno prepričanje, ki ga potrjujejo tudi ocene anketirancev je, da je proces priprave PPP/OP bistveno učinkovitejši v primerih, ko pripravo vodi referenčna inženirska organizacija z izgrajenim sistemom okoljskih izhodišč. Praksa, ki se izvaja, je zato ocenjena kot zadovoljiva (Z). Priporočila • V postopek priprave PPP naj se vključi usposobljenega inženirja, ki skrbi za koordinacijo posameznih delovnih faz in uspešno komunikacijo med deležniki. Inženir PPP/OP je strokovno visoko usposobljena in etično kredibilna oseba, ki zagotavlja enakopravno vlogo vsem deležnikom v procesu in spodbuja aktivno vlogo sodelovanja javnosti. • Prakso vključevanja inženirja naj se vzpodbuja predvsem na ravni priprave občinskih aktov (zaradi kadrovske podhranjenosti v lokalnih skupnostih in večje verjetnosti angažiranja manj usposobljenih izdelovalcev PPP/OP). 1.4 Delovanje izdelovalca PPP Cilj Razvoj in izbiranje usposobljenih izdelovalcev PPP, ki so zmožni rezultate ocenjevanja vplivov na okolje vsebinsko vključiti v PPP Kazalniki Ocena 1.4.1 Delovanje izdelovalca PPP -izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja V Izdelovalci PPP vedno razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki z inovativnimi predlogi prispeva k izboljšanju PPP in povečanju legitimnosti PPP. Z Izdelovalci PPP razumejo strateško ocenjevanje kot proces, ki pogosto prispeva k izboljšanju PPP in povečanju legitimnosti PPP. P Izdelovalci PPP razumejo strateško ocenjevanje kot obvezni formalni postopek za potrditev PPP. N Izdelovalci PPP razumejo strateško ocenjevanje kot zgolj obvezni formalni postopek za potrditev PPP, ki pomeni oviro pri pripravi PPP. 1.4.2 Nabor vprašanj izdelovalca PPP, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja V Izdelovalci PPP vedno pripravijo zelo jasen in pregleden nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja. Vsebine in vprašanja se nanašajo na obravnavani PPP. Z Izdelovalci PPP pogosto pripravijo jasen nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja. Vsebine in vprašanja se večinoma nanašajo na obravnavani PPP. P Izdelovalci PPP pripravijo splošen nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu načrtovanja. N Izdelovalci PPP ne izpostavijo nobenih vsebin in/ali vprašanj za obravnavo v procesu ocenjevanja. 1.4.3 Usposobljenost in sposobnost izdelovalca PPP vključiti rezultate CPVO v PPP V Izdelovalci PPP vedno rezultate ocenjevanja dosledno in v celoti vključijo v PPP; postopki priprave PPP in OP potekajo vzporedno, ugotovitve ocenjevanja se sprotno in sočasno vključujejo v PPP. Z Izdelovalci PPP pogosto rezultate ocenjevanja v veliki meri vključijo v PPP; postopki priprave PPP in OP potekajo vzporedno, ugotovitve se sprotno in sočasno vključujejo v PPP. P Izdelovalci PPP le deloma uspejo rezultate ocenjevanja vključiti v PPP; postopki priprave PPP in OP potekajo vzporedno le v končni fazi postopka. N Izdelovalci PPP ne uspejo rezultatov ocenjevanja vključiti v PPP. Ocenjevanje in izdelava OP poteka neodvisno od priprave PPP. 1.4.4 Načrt vključitve rezultatov procesa strateškega ocenjevanja v PPP V Načrti vključevanja rezultatov ocenjevanja iz OP v PPP so vedno pripravljeni. Načrti celovito, jasno in pregledno prikazujejo naloge udeležencev, način sodelovanja in vključevanja rezultatov, ključne korake in dogodke; omogočajo sledljivost in preglednost postopkov._ Z Načrti vključevanja rezultatov ocenjevanja iz OP v PPP so pogosto pripravljeni. Načrti prikazujejo osnovne naloge udeležencev, način sodelovanja in vključevanja rezultatov, ključne korake in dogodke; omogočajo sledljivost in preglednost postopka._ P Načrti vključevanja rezultatov ocenjevanja iz OP v PPP so pripravljeni pomanjkljivo ali redko. Naloge udeležencev, način sodelovanja in vključevanja rezultatov so pogosto prikazani nejasno in nepregledno._ N Načrti vključevanja rezultatov ocenjevanja iz OP v PPP niso pripravljeni._ Izhodišča Prostor je okvir za družbeno, kulturno, ekonomsko in ekološko delovanje. Je osnovni pogoj za kakovostno življenje posameznika in družbe. Prostor je tudi končna in omejena dobrina, zato je s prostorom treba ravnati načrtno, razumno in skrbno. Za ustrezen in usklajen prostorski razvoj ni dovolj le poznavanje prostorskih sistemov, pač pa tudi prepoznavanje in razumevanje povezav med posameznimi sistemi. Razvoj družbe zahteva nenehno poseganje v prostor, s čimer narašča število konfliktov posameznih interesov v prostoru. Vsaka generacija seveda mora imeti možnost, da skozi prostor spregovori o sama sebi, ga ureja na način, ki odseva njen čas, vendar je pri tem pomembno, da ohranja vitalne koncepte in se spoštljivo obnaša do narave kot vrednote same po sebi, do prostora kot skupka človekovih odnosov, konteksta prostora in lokalne drugačnosti v odnosu do preteklosti in prispevkov preteklih generacij pri ustvarjanju prostora. Usmerjanje razvoja mora izhajati tako iz razvojnih izhodišč kakor tudi iz varovalnih vzgibov. Pri tem je ključna vloga prostorskega načrtovanja, ki s pomočjo svojih metod in orodij zagotavlja usklajevanje interesov v prostoru. Za prostorskega načrtovalca je poznavanje prostora in njegove povezovalne vloge osnova za njegovo delovanje, ki mora težiti k nenehnemu iskanju in ustvarjanju boljših rešitev. Prostorski načrtovalec, izdelovalec PPP, je zato ključni deležnik v procesu priprave PPP in nosi odgovornost za usklajevanje interesov ter optimizacijo dejavnosti v prostoru. Prostorski načrtovalec, na nek način opravlja vlogo mediatorja, kjer s svojim strokovnim znanjem in etično kredibilnostjo prispeva k zbliževanju nasprotnih interesov in oblikovanju kompromisa med različnimi vrednotami glede na dane okoljske, socialne in ekonomske razmere. Ugotovitve Pri strateškem prostorskem načrtovanju morajo biti okoljski vidiki že vključeni v načrtovalski proces, hkrati pa tudi povezani s socialnimi in ekonomski vidiki razvoja. Integralen strateški prostorski načrt je lahko ustrezno pripravljen le v povezujočem procesu, ki razkriva konflikte ali nasprotja in ustvarja forum za izmenjavo različnih pogledov in mnenj. Najpomembnejši pogoj je vzpostavitev in vodenje načrtovalskega procesa, na način, da je omogočeno odprto povezovanje različnih interesov in vključevanje najširše javnosti. To je mogoče s sistematičnim delom in vključevanjem okoljskih ciljev že v najzgodnejši fazi načrtovalskega postopka. Za zagotavljanje preglednosti postopka mora izdelovalec PPP podati nabor vsebin ali vprašanj, na katera mora strateško ocenjevanje pripraviti odgovore, za sistematičen potek dela pa je neogibna tudi priprava načrta vključevanja rezultatov OP v PPP. Izdelovalci PPP so se v praksi izkazali kot razmeroma pripravljeni na sodelovanje, razpravo in izmenjavo informacij, nekoliko manj pa naj bi bili pripravljeni na iskanje boljših rešitev in vključevanje rezultatov OP v PPP. Izdelovalci PPP naj bi le srednje pogosto izkazovali pozitiven odnos do strateškega ocenjevanja. Tudi glede na njihovo splošno delovanje so se le srednje pogosto izkazali kot etični, verodostojni in učinkoviti. Zelo redko so podali nabor vsebin ali vprašanj, na katera mora odgovoriti proces strateškega ocenjevanja. Tudi priprava načrta vključevanja rezultatov OP v PPP je v dosedanji praksi redkost, slaba petina anketirancev odgovarja, da se s takšnim načrtom niso nikoli srečali, 34% pa, da zelo redko. Tudi izsledki analize OP kažejo podobne rezultate. Nabora vsebin ali vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja in naj bi jih izpostavil izdelovalec PPP, v OP ni mogoče zaslediti oziroma te vsebine niso nikjer zabeležene. To na eni strani lahko pomeni, da izdelovalec PPP iz različnih razlogov, nabora ključnih vsebin ali vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja, sploh ni pripravil ali pa so bile te vsebine podane v neformalni komunikaciji med izdelovalcem PPP in izdelovalcem OP. Tudi načrta, ki bi prikazoval ali pojasnjeval vključevanje rezultatov OP v PPP ni bilo mogoče zaslediti v nobenem od pregledanih dokumentov v analizi OP. bili pripravljeni na sodelovanje, razpravo in izmenjavo informacij z izdelovalcem OP bili pripravljeni vključiti rezultate OP v PPP, iskati boljše rešitve se izkazali kot etični, verodostojni in u činkoviti izkazovali pozitiven odnos do strateškega ocenjevanja bili usposobljeni in sposobni vključiti rezultate OP vPPP in ga izboljšati podai nabor vsebin/vprašanj, na katera mora odgovoriti proces strateškega ocenjevanja pripravili načrt vključevanja rezultatovOP v PPP 1 1 1 1 1 1 1 1 3, 71 3, 68 3,45 3,37 3 ,28 2 73 3 1 1 1 1 1 1 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečjaodgovorov Slika 4: Povprečja odgovorov na vprašanje, kako bi na splošno ocenili delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja (delovanje izdelovalcev PPP se je ocenjevalo na lestvici od 1-nikoli do 5-vedno) Analiza OP kaže, da se v praksi srečujemo s PPP in OP različnih kakovosti. Na podlagi pregleda spisov o postopku CPVO, OP in PPP je mogoče ugotoviti, da so v slabi tretjini primerov izdelovalci PPP rezultate OP vzorno vključili v izdelavo PPP, v slabi tretjini primerov so bili rezultati vključeni še zadovoljivo, medtem ko je v dobri tretjini primerov vključevanje rezultatov OP v PPP pomanjkljivo. Ali je izdelovalec vključil rezultate ocenjevanja iz OP v PPP? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 5: Delovanje izdelovalca PPP pri vključevanju rezultatov ocenjevanja iz OP v PPP (analiza OP) Kot enega ključnih elementov za učinkovitost postopka CPVO in uspešnost PPP so udeleženci delavnice »Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje« (MOP, 31.03.2011) izpostavili sodelovanje med izdelovalci PPP in izdelovalci OP. Poudarili so pomembnost integracije ter sočasno pripravo PPP in ocenjevanja vplivov na okolje. Postopek CPVO ne more biti razumljen kot samostojen postopek, katerega rezultat je potrdilo o okoljski sprejemljivosti, temveč kot optimizacijski postopek z izpeljavo izhodišč za sprejem odločitev. X 0 5 Izkazuje se, da so izdelovalci PPP glede načina delovanja in usposobljenosti in sposobnosti zelo raznoliki in da bi bila skupna ocena zavajajoča - praksa je ocenjena v razponu od pomanjkljive (P) do zadovoljive (Z). Priporočila • Izdelovalec PPP naj zagotavlja dobro prakso z izbiro strokovno usposobljene in interdisciplinarne delovne skupine. • Izdelovalec PPP naj pripravi nabor vsebin in vprašanj, ki jih je treba razrešiti v procesu strateškega ocenjevanja. Izdelovalca OP naj vključi že v začetno fazo priprave PPP, v soočanje ciljev PPP in okoljskih ciljev, z namenom oblikovanja enotnih ciljev PPP, ki sledijo načelom vzdržnega razvoja. • Izdelovalec PPP mora zagotavljati, da priprava PPP in postopek strateškega ocenjevanja potekata sočasno. Treba se je zavedati, da je strateško ocenjevanje vplivov na okolje v svojem bistvu načrtovalsko opravilo in ne verifikacijsko orodje. • Ministrstvo, pristojno za strateško ocenjevanje vplivov na okolje, naj (v sodelovanju s stanovskimi zbornicami) zagotavlja izobraževanje izdelovalcev PPP z organizacijo konferenc, seminarjev in delavnic, z namenom identifikacije ključnih problemov in izmenjave izkušenj dobre prakse, vključno glede komunikacije/usklajevanja med deležniki v procesu priprave PPP/OP. 1.5 Delovanje izdelovalca OP Cilj Razvoj in izbiranje usposobljenih strokovnjakov s posameznih, v okoljskem poročilu, obravnavanih področij Kazalniki Ocena 1.5.1 Interdisciplinarnost delovne skupine V Skupine izdelovalcev OP so vedno sestavljene interdisciplinarno, v procesu sodelujejo strokovnjaki iz različnih strokovnih področij._ Z Skupine izdelovalcev OP so pogosto sestavljene interdisciplinarno, v procesu sodelujejo strokovnjaki iz različnih strokovnih področij._ P Skupine izdelovalcev OP so redko sestavljene interdisciplinarno.._ N Skupine izdelovalcev OP so zelo redko sestavljene interdisciplinarno-. 1.5.2 Usposobljenost, kredibilnost in učinkovitost delovne skupine - konkretne delovne izkušnje na področju ocenjevanja vplivov na okolje ter razumevanje potreb in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah V Delovne skupine izdelovalcev OP vedno natančno razumejo potrebe in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah. Strokovnjaki imajo vse relevantne in potrebne izkušnje na področju ocenjevanja vplivov na okolje._ Z Delovne skupine izdelovalcev OP pogosto razumejo potrebe in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah. Strokovnjaki imajo vse potrebne izkušnje na področju ocenjevanja vplivov na okolje._ P Delovne skupine izdelovalcev OP le deloma razumejo potrebe in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah. Strokovnjaki imajo razmeroma malo izkušenj na področju ocenjevanja vplivov na okolje._ N Delovne skupine izdelovalcev OP ne razumejo potreb in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah. Strokovnjaki nimajo ustreznih izkušenj na področju ocenjevanja vplivov na okolje. 1.5.3 Etičnost delovne skupine V Delovne skupine izdelovalcev OP vedno upoštevajo etične norme._ Z Delovne skupine izdelovalcev OP pogosto upoštevajo etične norme._ P Delovne skupine izdelovalcev OP redko upoštevajo etične norme._ N Delovne skupine izdelovalcev OP zelo redko upoštevajo etične norme._ X Etičnosti delovnih skupin na podlagi dostopnih gradiv in uporabljenih metod v raziskavi in ni bilo mogoče oceniti._ Izhodišča Izdelovalec OP je lahko gospodarska družba, druga ustanova ali posameznik, ki po naročilu izdela okoljsko poročilo za CPVO. Izdelovalec OP ima, podobno kot izdelovalec PPP, ključno vlogo v procesu prostorskega načrtovanja in strateškega ocenjevanja. Strateško ocenjevanje je proces, ki zahteva strokovno usposobljene, etično kredibilne in angažirane strokovnjake. Izdelovalec OP mora biti sposoben celovitega pogleda na okolje saj je okolje integralna kategorija. Vplivov na okolje ni mogoče razgraditi na posamezne ločene vplive, ampak jih je treba obravnavati strateško povezano. Takšno obravnavanje okolja in vplivov na okolje zahteva od izdelovalca OP razumevanje razvoja in delovanja procesov v okolju, razumevanje nastanka in širjenja vplivov, natančno poznavanje razmer v prostoru, zmožnost vzročno posledičnega razmišljanja in oblikovanja jasnih sintetičnih ugotovitev. Izhodišče je vselej opredelitev dejanskega problema v danem prostoru, nanj naravnano zbiranje informacij o prostoru, o naravnih in družbenih procesih, o kulturnih vrednotah in vrednotah o preteklosti, o posebnostih prostora in možnih načinih reševanja obravnavanega problema. Izdelovalec OP mora biti sposoben razumeti in soočati varovalne zahteve z razvojnimi pobudami ter na podlagi informacij in vedenja o prostoru oblikovati, presoditi in primerjati možne rešitve. Ugotovitve Na splošno je dosedanja praksa izdelovalcev OP ocenjena kot povprečna. Izdelovalci OP so večinoma pripravljeni na sodelovanje in razpravo z vsemi udeleženci v procesu priprave PPP in OP, izkazali so se kot etični, verodostojni in učinkoviti. Kaže, da se večina izdelovalcev OP zaveda pomembnosti celovite obravnave in v proces ocenjevanja vključuje strokovnjake različnih strokovnih področij. Vsaj pri zahtevnejših PPP naj bi izdelovalci OP pogosto uspeli sestaviti in zagotoviti delovanje interdisciplinarne, strokovne in učinkovite delovne skupine, ki je razumela potrebe in koristi strateškega ocenjevanja. Tudi na podlagi analize OP je mogoče sklepati, da so izdelovalci OP v večini primerov svoje delovne skupine sestavljali interdisciplinarno. V 80% primerov pregledanih OP so izdelovalci OP v delovno skupino vključili strokovnjake iz različnih področij in le 16% je takšnih, kjer izdelovalec OP ni sestavil interdisciplinarne skupine. bili pripravljeni na sodelovanje in razpravo z vsemi udeleženci v postopku priprave PPP in OP ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ se izkazali kot etični, verodostojni in učinkoviti 3,6 pri zahtevnejših PPP zagotavljali interdisciplinarnost delovne skupina 3,6' identificirai ključne vsebine glede na obravnavani PP^ 3,55 bili za obravnavo konkretnega PPP ustrezno usposobljeni 3,53 podai ustrezne in razumljive informacije o vplivih PPP na okolja 3,52 jasno prikazal metodo ocenjevanja in vplive ocenjevali pregledna 3,45 podai ustrezne omilitvene ukrepe za ohranjanje kakovosti v prostora | 3,42 aktivno sodelovali že pri iskanju rešitev v PPP, ki v najmanjši možni meri vplivajo n^ . 3 .2 okolja '3,42 enakovredno obravnavali vse sestavine okolja na katere je obravnavani PP^ 3 29 pomembno vplival ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ 3, prispevali k izboljšanju obravnavanega PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov Slika 6: Delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 4,08 2 4 4,5 5 Izdelovalci OP so srednje pogosto uspeli identificirati ključne vsebine glede na obravnavani PPP in bili za obravnavo konkretnega PPP ustrezno usposobljeni. Tudi glede podajanja ustreznih in razumljivih informacij o vplivih PPP na okolje so se izdelovalci OP večinoma izkazali kot povprečni. Izdelovalci OP so se izkazali kot razmeroma jasni pri prikazovanju metod ocenjevanja, vplive na okolje so ocenjevali na pregleden način, podajali so ustrezne omilitvene ukrepe za ohranjanje kakovosti v prostoru, pogosto so bili pripravljeni aktivno sodelovati pri iskanju rešitev, ki v najmanjši možni meri vplivajo na okolje. Po drugi strani pa odgovori anketirancev kažejo, da delovanje izdelovalcev OP ni vedno povsem dosledno, saj naj bi le srednje pogosto enakovredno in natančno obravnavali sestavine okolja, na katere obravnavani PPP pomembno vpliva. Prav tako so anketiranci kritični do izdelovalcev OP glede izpolnjevanja njihove ključne vloge, to je prispevanje k izboljšanju PPP. Problem je, da izdelovalci OP po ocenah anketirancev le redko z inovativnimi predlogi in rešitvami prispevajo k izboljšanju obravnavanega PPP (povprečna ocena odgovorov 2,90). Dejansko se v praksi srečujemo z okoljskimi poročili zelo različnih kakovosti, kar potrjujejo tako odgovori anketirancev kakor tudi ugotovitve analize OP. Da se pri svojem delu neredko srečujejo s pomanjkljivimi in neustrezno izdelanimi OP, so na delavnici opozorili tudi NUP. Slabo ali neustrezno izdelana poročila je v prvi vrsti mogoče pripisati nestrokovnosti in nekompetentnosti posameznih izdelovalcev OP. V praksi se z izdelovanjem OP namreč ukvarja zelo širok spekter strokovnih profilov, ki so za takšno nalogo zelo različno usposobljeni. Z izdelavo OP se praktično lahko ukvarja kdorkoli, saj zahteve za strokovno usposobljenost ali kompetentnost izdelovalcev OP niso nikjer določene. Izdelovanje OP je v takšnih pogojih razumljeno zgolj kot tržna dejavnost, kjer v prvi vrsti veljajo pravila trga in konkurenčnosti. Kakovost storitev je tesno povezana s ponudbeno ceno, pri čemer slabši izdelovalci pogosto znižujejo ceno ponudbe, s tem pa so za naročnika, vsaj kratkoročno, ustreznejša izbira. Zniževanje cen posledično pomeni zniževanje kvalitete izvedenega dela, kar se kaže v pomanjkljivih, nenatančnih in slabo pripravljenih poročilih. Na trgu se pojavlja veliko število izdelovalcev OP, katerih strokovna usposobljenost in etična kredibilnost nista podprti z referencami. Pomanjkljivost dosedanjega sistema je tudi, da se ne beleži primerov dobre in slabe prakse, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati bolj in manj usposobljene strokovnjake in izdelovalce OP. Baza primerov dobre in slabe prakse bi na eni strani spodbujala izdelovalce, da pripravljajo kakovostna poročila, na drugi pa bi naročnikom omogočala izbiro med kakovostnimi in kredibilnimi izdelovalci OP. Eden od vzrokov za slabša ali neustrezno izdelana okoljska poročila je tudi pomanjkanje izobraževanj in usposabljanj na področju strateškega ocenjevanja v Sloveniji. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je zelo kompleksna naloga, ki zahteva visoko usposobljene in kredibilne strokovnjake. Za oblikovanje dobre prakse na področju strateškega ocenjevanja je potreben kritičen pogled in permanentno izobraževanje. Sedanji sistem strateškega ocenjevanja postavlja izdelovalca OP v razmeroma težak in nezavidljiv položaj. Po eni strani se od njega pričakuje visoka strokovnost, neodvisnost in etična kredibilnost, po drugi pa je kot subjekt na trgu povsem odvisen od volje in moči naročnika. Naročnik OP od izdelovalca OP pričakuje zanj ugoden rezultat s čim manjšimi stroški. Izdelovalec OP se tako nemalokrat znajde v neenakovrednem položaju, saj zaradi strokovnih in etičnih izhodišč ne more zadostiti pričakovanj in zahtev naročnika, s tem pa tvega izgubo pogodbe in dela v prihodnosti. Podobno kot pri izdelovalcih PPP se izkazuje, da so izdelovalci OP glede usposobljenosti, kredibilnosti in učinkovitosti zelo raznoliki in da bi bila skupna ocena zavajajoča - praksa je zato ocenjena v razponu od pomanjkljive (P) do zadovoljive (Z). Etičnosti delovnih skupin na podlagi dostopnih gradiv in uporabljenih metod v raziskavi in ni bilo mogoče objektivno oceniti. Priporočila • Z zakonskimi predpisi - licenciranjem - se zagotavlja ustrezna strokovna usposobljenost izdelovalcev Op. Opredeli se zahtevana izobrazba, potrebne reference in delovne izkušnje ter strokovni izpit. Sistem licenciranja naj se veže na program dodatnega strokovnega izobraževanja.4 • Z zakonskimi predpisi - formalizacijo dejavnosti (strateškega) ocenjevanja vplivov na okolje in pogojev za njeno izvajanje5 - se zagotovi neodvisnost izdelovalcev OP. Dolžnost izdelovalca OP je, da enakovredno in transparentno obravnava vse relevantne vplive PPP na okolje, kritično opozori na pomanjkljivosti in probleme ter predlaga rešitve in izboljšave. Pri tem mora biti vzpostavljeno takšno pravno okolje, da je omogočeno neodvisno delovanje izdelovalcev OP. Izdelovalec OP naj zagotavlja dobro prakso z izbiro strokovne in interdisciplinarne delovne skupine. Zagotoviti mora enakovredno in transparentno obravnavo vseh sestavin okolja, rezultate pa prikazati pregledno,v obliki in na način, da jih je mogoče vključiti v PPP. Vzpostavi se baza primerov dobre in slabe prakse, na podlagi katere se vodi referenčni seznam strokovnih in etično kredibilnih izdelovalcev OP. Ministrstvo, pristojno za strateško ocenjevanje vplivov na okolje, naj (v sodelovanju s stanovskimi zbornicami) zagotavlja izobraževanje izdelovalcev OP z organizacijo predavanj, konferenc, seminarjev in delavnic, z namenom identifikacije ključnih problemov in izmenjave izkušenj dobre prakse, vključno glede komunikacije/usklajevanja med deležniki v procesu priprave PPP/OP. 1.6 Delovanje sektorja za CPVO Cilj Aktivna vloga sektorja za CPVO pri pripravi PPP in OP Kazalniki Ocena 1.6.1 Delovanje sektorja za CPVO - V Sektor za CPVO ustrezno upošteva različne ravni in oblike presoje. Strateško ocenjevanje se vedno izvaja za dokumente strateške narave. razumevanje potreb, koristi Z Sektor za CPVO smiselno upošteva različne ravni in oblike presoje. Strateško in operativne vloge _ocenjevanje se večinoma izvaja za dokumente strateške narave._ strateškega ocenjevanja na p Sektor za CPVO premalo upošteva različne ravni in oblike presoje. Strateško različnih ravneh in v različnih ocenievanie se pogosto izvaia tudi za dokumente, ki niso strateške narave. Sektor za CPVO ne upošteva različnih ravni in oblik presoje. Strateško ocenjevanje se oblikah zelo pogosto izvaja za dokumente, ki niso strateške narave, medtem ko se za _pomembne dokumente strateške narave le-to ne izvaja._ 162 Preverjanje okvirne V Sektor za CPVO vedno ustrezno in nepristransko izvaja preverjanje okvirne vsebinske .. (ne)ustreznosti vlog. Njegove ugotovitve temeljijo na preglednih in objektivnih vsebinske (nejustreznosti izhodiščih. Vsebinsko bistveno prispeva k boljšim rešitvam OP/PPP._ vlog Z Sektor za CPVO večinoma ustrezno in nepristransko izvaja preverjanje okvirne vsebinske (ne)ustreznosti vlog. Njegove ugotovitve večinoma temeljijo na preglednih in objektivnih izhodiščih. Vsebinsko prispeva k boljšim rešitvam OP/PPP. Sektor za CPVO v posameznih primerih manj ustrezno in pristransko izvaja preverjanje okvirne vsebinske (ne)ustreznosti vlog. Njegove ugotovitve niso povsem razumljive in podprte z objektivnimi izhodišči. Vsebinsko le malo prispeva k rešitvam OP/PPP._ Sektor za CPVO neustrezno in pristransko izvaja preverjanje okvirne vsebinske (ne)ustreznosti vlog. Njegove ugotovitve niso razumljive in ne temeljijo na objektivnih izhodiščih. Vsebinsko ne prispeva k rešitvam OP/PPP. 16 3 Način ra7lage in vodenja__V Sektor za CPVO vedno ustrezno podaja razlage in usmeritve za delo ter pregledno 4 Glej tudi poglavje 11. Izobraževanje na področju presoje 5 Podobno kot naj bi se z zakonom uredila arhitekturna in inženirska dejavnost. P N odločitvenega postopka vodi odločitveni postopek. Z Sektor za CPVO pogosto ustrezno podaja razlage in usmeritve za delo ter pregledno vodi odločitveni postopek._ P Sektor za CPVO podaja manj jasne razlage in usmeritve za delo; odločitvene postopke vodi manj pregledno._ N Sektor za CPVO podaja nejasne razlage in usmeritve za delo; odločitvene postopke vodi nepregledno. 1.6.4 Učinkovitost spremljanja povezovanja PPP in procesa strateškega ocenjevanja V Sektor za CPVO vedno učinkovito in pregledno spremlja proces priprave PPP in OP. Deluje odzivno, podaja ustrezne razlage in usmeritve za delo. Sektor za CPVO večinoma učinkovito in pregledno spremlja proces priprave PPP in OP. Deluje odzivno, podaja ustrezne razlage in usmeritve za delo._ Sektor za CPVO proces priprave PPP in OP spremlja pomanjkljivo. Deluje manj odzivno, razlage in usmeritve za delo podaja z zamudo._ Sektor za CPVO proces priprave PPP in OP spremlja zelo pomanjkljivo. Je neodziven, razlage in usmeritve za delo podaja z veliko zamudo oziroma jih sploh ne podaja. Izhodišča Sektor za CPVO je ključni deležnik v administrativnem delu postopka strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Delovanje sektorja je pomembno za celotno družbeno skupnost, saj je njegova dolžnost in primarna naloga izvrševanje javnega interesa na področju varstva okolja. Za učinkovito in uspešno izpolnjevanje te naloge je potrebna aktivna vloga sektorja skozi celoten načrtovalski postopek. Ugotovitve Anketiranci so v svojih odgovorih razmeroma kritični do delovanja Sektorja za CPVO. Pri tem je treba izpostaviti, da ne gre toliko za kritiko zaposlenih v sektorju, temveč predvsem za kritiko sistema (pristojnosti), v katerega je vpeto delovanje sektorja. pregledno vodl odbčitveni postopek razumel potrebe, koristi in operativno vlogo strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah podajal ustrezne razlage in usmeritve za delo bil odziven, spoštoval roke aktivno usmeijal postopke CPVO in izdelave OP vsebinsko prispeval k boljšim rešitvam v OP/PPP učinkovito reševal nastae probleme spremljal in uspešno povezoval procesa priprave PPP in OP prispeval k razreševanju neskladnosti/nesmisov zakonskih in drugh izhodišč 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povrečja odgovorov 4 4,5 5 Slika 7: Delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) Dosedanje delovanje sektorja na splošno ocenjujejo kot zadovoljivo do povprečno. Sektor za CPVO je sicer srednje pogosto uspel voditi postopke na pregleden način, nekoliko manj pa naj bi se izkazal pri razumevanju potreb, koristi in operativne vlogo strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah. Posledično je tudi redkeje podajal ustrezne razlage in usmeritve za delo. Anketiranci so kritični tudi do odzivnosti in spoštovanja rokov s strani sektorja. Pogrešajo aktivnejšo vlogo sektorja, v praksi naj bi sektor razmeroma redko uspel aktivno usmerjati postopke CPVO in priprave OP. Z P N Sektor se z vsebino presoj le redko ukvarja, v prvi vrsti je osredotočen predvsem na postopek in izpolnjevanje vseh formalnih zahtev. V dosedanji praksi je, po mnenju anketirancev, sektor le redko prispeval vsebinske izboljšave k rešitvam v OP ali PPP. Sektor v sedanji praksi ima ključno vlogo v administrativnem delu postopka, v prvi vrsti torej skrbi za uspešno vodenje postopka CPVO. Anketiranci menijo, da svoje naloge ne izpolnjuje ustrezno, saj naj bi nastale probleme redkeje reševal na učinkovit način. Kritični so tudi do načina spremljanja in povezovanja procesa priprave PPP in OP. Vloga sektorja kot javnopravne organizacije je tudi opozarjanje na pomanjkljivosti, ki izhajajo iz zakonskih ali drugih formalnih izhodišč. Sektor je do sedaj le redko prispeval k razreševanju neskladnosti ali nesmislov, ki izhajajo iz zakonskih ali drugih izhodišč. Je tudi malo odziven in aktiven pri reševanju problematike negativnih mnenj in usklajevanju interesov z nosilci urejanja prostora. Priporočila Sektor za CPVO naj zavzame aktivnejšo vlogo v postopku CPVO, začenši s preliminarno preveritvijo popolnosti in ustreznosti vloge oziroma OP. Sektor za CPVO naj zavzame aktivnejšo vlogo pri vodenju postopka CPVO. Sektor naj usmerja postopek CpVO in izdelavo OP z natančnimi in vsebini PPP naravnanimi usmeritvami. Sektor za CPVO naj zavzame aktivnejšo vlogo pri povezovanju procesa priprave PPP in OP, tudi z določanjem najustreznejše oblike in načina komunikacije med pripravljavci PPP, izdelovalci OP in varstvenimi resorji. V primeru identifikacije specifičnih in sistemskih problemov, naj sektor razišče možne rešitve in jih predstavi zainteresiranim deležnikom. Sektor za CPVO naj zavzema kritičen odnos do mnenj varstvenih ministrstev, zavrača nesmiselne/neupravičene zahteve/stališča. Sektor za CPVO naj že pred izdajo odločbe o CPVO izvede koordinacijski sestanek med pripravljavci PPP, izdelovalci OP in nosilci urejanja prostora, varstvenimi resorji. V primeru, da se izkaže, da soglasja med varstvenimi resorji ne bo mogoče doseči, naj sektor za CPVO plan zavrne, postopek CPVO pa se prekine. Sektor za CPVO naj pri pripravi kompleksnejših PPP/OP (za DPN, program ali politiko) organizira koordinacijski sestanek vseh deležnikov, na katerem se predstavi PPP in OP. Predstavitve naj bodo jasne, predstavi se namen, cilje, merila in rezultate obravnave alternativ ali rešitev. Deležniki imajo možnost seznanitve z različnimi razvojnimi in varstvenimi zahtevami in možnost neposrednega soočanja stališč ter predlaganja rešitev. Sektor za CPVO naj aktivno rešuje neskladnosti/nesmisle zakonskih in drugih izhodišč - s pripravo predlogov in sprememb predpisov, obveznimi razlagami, priporočili, vodenjem zbirke precedenčnih primerov. 1.7 Delovanje nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje, ki sodeluje v postopku CPVO Cilj Tvorno sodelovanje predstavnikov nosilcev urejanja prostora (NUP) Jasna opredelitev vlog deležnikov v postopku CPVO Kazalniki Ocena 1.7.1 Delovanje predstavnikov nosilcev urejanja prostora (mnenjedajalcev) -tolmačenje ciljev varstva okolja, zdravja, vzdržnega razvoja V NUP vedno ustrezno tolmačijo cilje varstva okolja, zdravja in vzdržnega razvoja; izdajajo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem. Delovanje NUP vedno temelji na preglednih in objektivnih izhodiščih. Z NUP pogosto ustrezno tolmačijo cilje varstva okolja, zdravja in vzdržnega razvoja; izdajajo smernice, ki so večinoma naravnane na obravnavani problem. Delovanje NUP pogosto temelji na preglednih in objektivnih izhodiščih. P NUP pomanjkljivo tolmačijo cilje varstva okolja, zdravja in vzdržnega razvoja; izdajajo splošne smernice, ki so le malo naravnane na obravnavani problem. NUP delujejo na osnovi malo preglednih in zato manj objektivnih izhodišč. N NUP pogosto pomanjkljivo tolmačijo cilje varstva okolja, zdravja in vzdržnega razvoja; izdajajo zelo splošne smernice, ki so le malo naravnane na obravnavani problem. NUP delujejo na osnovi nepreglednih in zato neobjektivnih izhodišč, zelo samovoljno. 1.7.2 Vključevanje nosilcev urejanja prostora v posamezne faze priprave PPP in OP V NUP zelo pogosto aktivno sodelujejo pri pripravi posameznih faz OP in PPP, delujejo kooperativno, pripravljeni so na sodelovanje, iskanje rešitev in usklajevanje interesov. Z NUP pogosto aktivno sodelujejo pri pripravi posameznih faz OP in PPP, delujejo razmeroma kooperativno, večinoma so pripravljeni na sodelovanje, iskanje rešitev in usklajevanje interesov. P NUP redko sodelujejo pri pripravi posameznih faz OP in PPP, delujejo nekooperativno, redkeje so pripravljeni na sodelovanje, iskanje rešitev in usklajevanje interesov. N NUP pri pripravi posameznih faz OP in PPP ne sodelujejo, delujejo nekooperativno, niso pripravljeni na sodelovanje, iskanje rešitev in usklajevanje interesov. 1.7.3 Dvojna vloga nosilcev urejanja prostora - vpetost nosilcev urejanja prostora v proces priprave PPP in v proces ocenjevanja V Delovanje NUP je vedno transparentno, korektno in objektivno. NUP v procesu priprave PPP/OP delujejo le v vlogi pripravljavca smernic in informacij ali le v procesu ocenjevanja. Z Delovanje NUP je pogosto transparentno, korektno in objektivno. NUP v procesu priprave PPP/OP delujejo le v vlogi pripravljavca smernic in informacij ali le v procesu ocenjevanja. P Delovanje NUP je pogosto vprašljivo z vidika objektivnosti; NUP v procesu priprave PPP/OP delujejo v vlogi pripravljavca smernic in informacij, hkrati pa delujejo tudi kot strokovni svetovalci v procesu ocenjevanja. N Delovanje NUP je zelo pogosto netransparentno, nekorektno in neobjektivno; NUP se v procesu priprave PPP/OP pojavljajo v več različnih vlogah, na eni strani delujejo v vlogi pripravljavca smernic v procesu priprave PPP, na drugi, v procesu ocenjevanja. Delovanje v obeh vlogah postavlja pod vprašaj objektivnost v procesu ocenjevanja. Izhodišča Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/2007). Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor loči državne nosilce urejanja prostora in lokalne nosilce urejanja prostora. Državni nosilci urejanja prostora so ministrstva. Zakon dovoljuje, da v primeru, da je s področnimi predpisi določeno, naloge ali pristojnosti nosilca urejanja prostora ne opravlja ministrstvo, temveč organ v njegovi sestavi, javni zavod ali kakšen drug organ ali organizacija. Državni nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave načrta s splošnimi in posebnimi smernicami, podatki in strokovnimi podlagami s svojega delovnega področja, ki jih zagotavljajo tudi v aktivni digitalni obliki, če s tako obliko razpolagajo, z usmeritvami in podatki iz lastnih strateških načrtov ter z mnenji in morebitnimi pogoji za podrobnejše načrtovanje ali projektnimi pogoji. Vse te dokumente, potrebne za pripravo načrta, so dolžni zagotoviti brezplačno. Državni nosilci urejanja prostora morajo v postopku priprave načrta aktivno sodelovati v vseh fazah postopka. Na predlog koordinatorja morajo pripraviti stališča in predloge glede možnih rešitev načrtovanih ureditev s svojega delovnega področja. Državni nosilci urejanja prostora so skupaj s pobudnikom, koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta. Delovanje nosilcev urejanja prostora naj bi bilo transparentno, korektno in objektivno, prav tako naj bi bili ti sposobni tolmačiti cilje varstva okolja, zdravja in vzdržnega razvoja. Zaradi pojava dvojne vloge nekaterih nosilcev v postopku CPVO, je vidik objektivnosti vprašljiv. Ugotovitve Anketiranci so do nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje, ki sodeluje v postopku CPVO, precej kritični, očitne so razlike v ocenah. razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP delovalo na osnovi preglednih in objektivnih izhodišč bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke 2,46 J_I_^_L 3,5 3,35 2,58 I r 3,11 J_I_^_I_L 3,62 2,6 2,23 I I I i2,57i ~l-T 3,5 J_I_^_I 2,36 2,27,183 I I I I 2,44 2,51 2,48 2,36 J_I_^_ 2,3 2,81 .....2,9 2,14 I I I 3,62 3,5 ,28 1,95 T—r "T -I-1- I I I I3,55| ■ Ministrstvo za kulturo ■ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ■ Zavod RS za varstvo narave ■ ARSO - Urad za opravljanje z vodami Ministrstvo za zdravje 0 0,5 1 1,5 2,5 3 3,5 4 4,5 5 Slika 8: Ocena delovanja nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO - povprečja odgovorov na lestvici od 1 do 5 ocena 1=sploh se ne strinjam; 5=popolnoma se strinjam Med nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopkih CPVO, anketiranci najbolj pozitivno ocenjujejo delovanje Ministrstva za kulturo6 in Zavoda RS za varstvo narave - njuno delovanje je moč oceniti kot zadovoljivo (Z). Ministrstvo za kulturo je, po mnenju anketirancev, večinoma ustrezno tolmačilo varstvene cilje, izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem in posredovalo natančne in uporabne informacije. Anketiranci ocenjujejo, da so predstavniki Ministrstva za kulturo pogosto delovali kooperativno, pripravljeni so bili na sodelovanje, iskanje rešitev, na utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov. Ministrstvo za kulturo je delovalo na osnovi preglednih in objektivnih izhodišč, srednje pogosto pa je tudi sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP. Tudi delovanje Zavoda RS za varstvo narave anketiranci ocenjujejo kot pozitivno. Zavod je pogosto odziven, spoštuje roke ter izdaja ustrezne smernice. Varstvene cilje, po mnenju anketirancev, ustrezno tolmači, poleg tega se je pogosto izkazal za kooperativnega, pripravljen je na sodelovanje, iskanje rešitev ter usklajevanje interesov. Manj zadovoljni so anketiranci z delovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano7, Urada za opravljanje z vodami na ARSO in z delovanjem Ministrstva za zdravje - njihovo delovanje je moč oceniti kot pomanjkljivo (P). Omenjeni naj bi le redko razumeli namen strateškega ocenjevanja in vsebine Op ter redko ustrezno tolmačili varstvene cilje. Tudi pri posredovanju smernic in informacij anketiranci navajajo, da omenjeni, le redko izdajajo 6 V času izvedbe ankete, sedaj Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v postopku CPVO pristojno za kulturno dediščino). 7 V času izvedbe ankete, sedaj Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v postopku CPVO pristojno za kmetijstvo in kmetijska zemljišča). 76 3, 8 7 8 smernice naravnane na obravnavani problem ali posredujejo natančne in uporabne podatke. So manj kooperativni in redko pripravljeni na sodelovanje, iskanje rešitev ali usklajevanje interesov. Specifično je predvsem delovanje Ministrstva za zdravje. Izkazuje se, da je ocenjevanje vplivov na zdravje tudi sicer zelo problematično tako vsebinsko, kot glede sodelovanja med deležniki, prihaja do številnih konfliktov, vprašljivih usmerjanj prakse in strokovnih nesoglasij. Ministrstvo za zdravje je v postopku CPVO dejansko le posrednik, po pooblastilu v postopku sodelujeta Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja (v večjem delu postopkov; v nadaljevanju ZZV) in Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju IVZ), tako da se kritične ocene dejansko nanašajo tudi na njuno delovanje. Velik problem tega sodelovanje je, da je predvsem ZZV na trgu prisoten kot izdelovalec OP, s čimer prihaja v navzkrižje interesov, posledično je vprašljiva objektivnost presoje. Ugovor, da je navzkrižje interesov odpravljeno s tem, da v primeru, da pri izdelavi OP sodeluje ZZV, oceno ustreznosti OP poda IVZ, ne vzdrži nobene resne razprave. Slabo ocenjeno delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je deloma objektivna posledica številnih in težko rešljivih konfliktov povezanih s poseganjem na kmetijska zemljišča. Ne glede na to ostaja zelo problematična nekooperativnost in majhna pripravljenost na sodelovanje, iskanje rešitev in predvsem usklajevanje interesov. Priporočila Sektor za CPVO naj odločneje usmerja (poenoti) in usklajuje delovanje NUP in Ministrstva za zdravje NUP naj se aktivneje vključujejo v pripravo posameznih faz OP/PPP. Delujejo naj na osnovi vnaprej opredeljenih, preglednih in objektivnih izhodišč. Večja pozornost naj se nameni iskanju rešitev, utemeljeni razpravi ter predvsem usklajevanju interesov v prostoru. Ministrstvo za zdravje naj prevzame aktivno vlogo nosilca urejanja prostora, pristojnega za zdravje ljudi. Zapisni naj bodo konkretni, tvorni, zgolj ponavljanje zapisov iz mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov je nesmiselno. Odpraviti je treba dvojno (in hkrati monopolno) vlogo ZZV Maribor. Ministrstvo za zdravje naj se kadrovsko okrepi in samostojno sodeluje v postopkih CPVO. Druga možnost je vključevanje tudi ostalih zavodov za zdravstveno varstvo - po principu, da v postopku CPVO sodeluje tisti zavod, ki deluje na območju PPP. Siceršnje vsebinske in komunikacijske konflikte povezane z delovanjem Ministrstva za zdravje oz. presojo vplivov na zdravje je treba odpraviti s prenovo presoje na zdravje ljudi - glej poseben sklop tega projekta. Osnova za izdelavo smernic mora biti javno dostopna baza podatkov (ažurna, uporabna, natančna), smernice naj bodo konkretne, naravnane na obravnavan problem. V primeru, da baza podatkov ne zadostuje za presojo, je potrebno v smernicah natančno opredeliti in pojasniti nadaljnje dodatne strokovne podlage oz. raziskave. Ministrstvo, pristojno za strateško ocenjevanje vplivov na okolje, naj zagotavlja izobraževanje NUP z organizacijo konferenc, seminarjev in delavnic, z namenom identifikacije ključnih problemov in izmenjave izkušenj dobre prakse, vključno glede komunikacije/usklajevanja med deležniki v procesu priprave ppp/op. 1.8 Delovanje splošne in strokovne javnosti Cilj Aktivna in tvorna vloga javnosti pri pripravi PPP in vrednostnih ocenah v okviru procesa ocenjevanja Kazalniki Ocena 1.8.1 Delovanje javnosti - izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja V Javnost razume strateško ocenjevanje kot proces, ki zelo pogosto prispeva k aktivnemu vključevanju širše javnosti v pripravo PPP ter izboljšanju PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami._ Z Javnost razume strateško ocenjevanje kot proces, ki pogosto prispeva k aktivnemu vključevanju širše javnosti v pripravo PPP ter izboljšanju PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami._ P Javnost razume strateško ocenjevanje kot proces, ki redko prispeva k vključevanju širše javnosti v pripravo PPP in redko prispeva k izboljšanju PPP s predlogi in rešitvami. Javnost meni, da je strateško ocenjevanje predvsem obvezni formalni postopek za potrditev PPP._ N Javnost razume strateško ocenjevanje kot proces, ki zelo redko prispeva k vključevanju širše javnosti v pripravo PPP in zelo redko prispeva k izboljšanju PPP s predlogi in rešitvami. Javnost meni, da je strateško ocenjevanje zgolj še en obvezni formalni postopek za lažjo potrditev ppp._ X Delovanja javnosti na podlagi dostopnih gradiv ni moč objektivno oceniti. 1.8.2 Evidenca kritik CPVO ter pobud za spremembe / izboljšave CPVO V Pripombe javnosti in pobude za spremembe/izboljšave postopka CPVO so natančno in pregledno zabeležene v obliki pregledne evidence kritik._ Z Pripombe javnosti in pobude za spremembe/izboljšave postopka CPVO so smiselno zabeležene v obliki večinoma pregledne evidence kritik._ P Pripombe javnosti in pobude za spremembe/izboljšave postopka CPVO so pomanjkljivo zabeležene, evidenca kritik je manj pregledna._ N Pripombe javnosti in pobude za spremembe/izboljšave postopka CPVO se ne beležijo, evidenca kritik CPVO ne obstaja. 1.8.3 Zadovoljstvo javnosti glede delovanja naročnika, izdelovalca PPP, koordinatorja v procesu ocenjevanja do vključevanja javnosti V Javnost je zelo pogosto pozitivno naravnana do delovanja naročnikov/izdelovalcev PPP /koordinatorjev v procesu ocenjevanja._ Z Javnost je pogosto pozitivno naravnana do delovanja naročnikov/izdelovalcev PPP/koordinatorjev v procesu ocenjevanja._ P Javnost je z delovanjem naročnikov/izdelovalcev PPP/koordinatorjev v procesu ocenjevanja pogosto nezadovoljna._ N Javnost je z delovanjem naročnikov/izdelovalcev PPP/koordinatorjev v procesu ocenjevanja zelo pogosto nezadovoljna. X Zadovoljstva javnosti glede delovanja naročnikov/izdelovalcev PPP/koordinatorjev na podlagi dostopnih gradiv ni moč objektivno oceniti. 1.8.4 Zadovoljstvo javnosti z rezultatom strateškega ocenjevanja V Javnost je bila z rezultati strateškega ocenjevanja zelo pogosto natančno seznanjena; rezultate ocenjevanja vidi kot dodano vrednost za izboljšanje PPP._ Z Javnost je bila z rezultati strateškega ocenjevanja pogosto seznanjena; rezultate ocenjevanja vidi kot ustrezne predloge za izboljšanje PPP._ P Javnost je bila z rezultati strateškega ocenjevanja redkeje natančno seznanjena; rezultate ocenjevanja razume zgolj kot omilitvene ukrepe, ki opravičujejo izvedbo PPP. N Javnost z rezultati strateškega ocenjevanja pogosto ni bila seznanjena; rezultate ocenjevanja razume zgolj kot formalno zadostitev za izvedbo PPP._ X Zadovoljstva javnosti z rezultati strateškega ocenjevanja na podlagi dostopnih gradiv ni moč objektivno oceniti. 1.8.5 Evidenca pripomb javnosti na plan in OP V Pripombe javnosti na PPP/OP so zelo pogosto natančno in pregledno zapisane ter dostopne vsem udeležencem v postopku priprave PPP/OP._ Z Pripombe javnosti na PPP/OP so pogosto natančno in pregledno zapisane ter dostopne vsem udeležencem v postopku priprave PPP/OP._ P Pripombe javnosti na PPP/OP so se redko zapisovale, zapisi so pogosto nepregledni in težje dostopni udeležencem v postopku priprave PPP/OP._ N Pripombe javnosti na PPP/OP so bile zelo redko zapisane zapisane, zapisi so nepregledni in niso dostopni udeležencem v postopku priprave PPP/OP._ Izhodišča Eden od namenov postopka strateške presoje je aktivno vključevanje javnost že v samem začetku postopka ter posledično izboljšanje PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami, ki bi bile v prid širšim s PPP prizadetim družbenim skupinam. Spoštljiv pristop do mnenja prizadetega je nujen, če želimo doseči konstruktivno sodelovanje s prizadeto javnostjo. Ugotovitve Strateško ocenjevanje je proces v kateremu se v aktivno sodelovanje pritegne tudi zainteresirano javnost. Veljaven postopek strateške presoje ne omogoča tovrstnega vključevanja javnosti v začetnih fazah priprave PPP, temveč je javnost v postopek vključena, ko so idejne rešitve deloma že izoblikovane in večje spremembe niso več smotrne, zato je skoraj prisiljena v vlogo "uničevalnega kritika". Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002 (8/2003 popr.) je predvideval vključenost lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter druge organizirane javnosti že na začetku s prostorskimi konferencami, na kateri pa širša javnosti ni imela možnosti podajanja pripomb in prispevati k oblikovanju variant. Veljavni Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/2007,108/2009, 57/2012) je tovrstne prostorske konference8 ukinil. Iz gradiv, ki so bili na voljo v času trajanja tega raziskovalnega projekta, ni mogoče objektivno ugotoviti stališča javnosti do strateškega ocenjevanja in ali je javnost zadovoljna z načinom delovanja udeležencev pri pripravi PPP in OP ter rezultati strateškega ocenjevanja.9 Izkušnje (predvsem ob umeščanju cestne in energetska infrastrukture, vodnogospodarskih posegov) kažejo, da tovrstni plani pritegnejo velik odziv javnosti in številne kritike tako glede prepoznega vključevanja javnosti v postopek, do predlaganih rešitev in njihovih vplivov na okolje, pa tudi do ocen zapisanih v OP (predvsem, da so ocene premile, "naročene", netransparentne). vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno ' razpravo ter na usklajevanje interesov imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidjo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev delujejo na osnovi medjske popularnosti podajajo nepopolne in subjektivne informacije imajo odklonilen odnosdo postopka CPVO, vidjo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP pripravljene so na soddovanje, utemdjeno razpravo ter usklajevanje interesov zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi podajajo informacije, ki prispevajo k zboljšanju PPP/OP zagovarjajo javni interes in pomembno prepevajo k vključevanju javnega interesa vpostopekCPVO in izdelavo Op delujejo kot gospodarski subekti s komercialnimi interesi 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 frekvenca odgovorov v % Slika 9: Delovanje nevladnih organizacij (frekvenca odgovorov) 8 To prostorsko konferenco ne gre mešati s prostorsko konferenco po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, Uradni list RS, št. 80/2010 (106/2010 popr.), 57/2012). 9 V ta namen bi bilo treba opraviti tudi javno mnenjsko raziskavo, ki pa v skladu s projektno nalogo ni bila predvidena. Anketiranci iz vrst izdelovalcev PPP in OP, naročnikov ali investitorjev PPP/OP, pripravljavcev PPP, NUP ter predstavnikov sektorja za CPVO so sicer precej kritični do delovanja nevladnih organizacij. Samo 15% anketirancev ocenjuje, da imajo nevladne organizacije pozitiven odnos do postopka CPVO, ki ga razumejo kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev. Slaba petina anketirancev meni, da nevladne organizacije delujejo nekooperativno in vztrajajo na lastnih prepričanjih pri čemer tudi niso pripravljene na utemeljeno razpravo ali usklajevanje interesov. Nevladne organizacije naj bi, po oceni anketirancev, delovale predvsem na osnovi medijske popularnosti medtem, ko neredko podajajo nepopolne ali subjektivne informacije. Podobno so anketiranci kritični tudi do delovanja civilnih iniciativ. Ugotavljajo, da civilne iniciative v svojem delovanju zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi, pri čemer podajajo tudi nepopolne ali subjektivne informacije ter vztrajajo na lastnih prepričanjih medtem ko so nepripravljene na kakršnokoli utemeljeno razpravo ali usklajevanje interesov. Pogosto delujejo na osnovi medijske popularnosti redkeje pa so pripravljene na utemeljeno razpravo in soočenje stališč. zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi podajajo nepopolne in subjektivne informacije vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov delujejo na osnovi medjske popularnosti imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidjo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidijo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev zagovarjajo javni interes in pomembno prispevajo k vključevanju javnega interesa v postopek CPVO in izdelavo OP pripravljene so na sodelovanje, utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov podajajo informacije, ki prispevajo k izboljšanju PPP/OP delujejo kot gospodarski subjekti s komercialnimi interesi 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 frekvenca odgovorov v % Slika 10: Delovanje civilnih iniciativ (frekvenca odgovorov) Izkušnje tudi kažejo, da so predstavniki civilnih iniciativ in nevladnih organizacij na javnih razpravah in delavnicah bolj strokovno pripravljeni na razpravo kot laični posamezniki. Na javnih obravnavah (razgrnitvah) se vse pripombe javnosti sicer natančno beležijo, predstavniki naročnika, izdelovalca Op/PPP pa do njih zavzamejo stališče. V času priprave stališč se preverijo tudi s strani javnosti sugerirane rešitve. Stališča do pripomb so javno dostopna na spletni strani ministrstva. Enotna evidenca pripomb javnosti in pobud za spremembe/izboljšave postopka CPVO ne obstaja. 0 Priporočila • Upoštevajo naj se siceršnja priporočila v zvezi z delovanjem/sodelovanjem javnosti (glej npr. Strokovna priporočila za sodelovanje javnosti pri strateških presojah vplivov na okolje, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo; Priročnik za načrtovanje, vodenje in vrednotenje procesov sodelovanja javnosti, Ministrstvo za javno upravo, Republika Slovenija, 2008; Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, 2002). • Delovanje in zadovoljstvo javnosti naj se preveri s posebnim raziskovalnim projektom (javnomnenjsko raziskavo), najbolje v postopku priprave več referenčnih OP/PPP. • Sistematično naj se vodi evidenca kritik CPVO ter pobud za spremembe/izboljšave CPVO. 2 Okvir strateškega ocenjevanja 2.1 Preventivno okoljevarstveno delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP Cilj Zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, zato da se spodbuja vzdržni razvoj Kazalniki Ocena 2.1.1 Obravnava družbenih in gospodarskih vidikov -potrebnost PPP V Potrebnost priprave PPP je zelo pogosto prikazana jasno, natančno in argumentirano; obravnavani so tako gospodarski kot družbeni vidiki. Z Potrebnost priprave PPP je pogosto prikazana jasno; natančno in argumentirano; obravnavani so tako gospodarski kot družbeni vidiki. P Potrebnost priprave PPP je pogosto prikazana pomanjkljivo; družbeni in gospodarski vidiki so obravnavani manj natančno in argumentirano, zato tudi manj jasno. N Potrebnost priprave PPP je zelo pogosto prikazana pomanjkljivo ali neprimerno; družbeni in gospodarski vidiki niso obravnavani ali so obravnavani zelo nenatančno ali neargumentirano in zato tudi nejasno. 2.1.2 Jasnost prikaza razvojnih ciljev PPP V Razvojni cilji PPP so zelo pogosto prikazani natančno, jasno in pregledno. Z Razvojni cilji PPP so pogosto prikazani natančno, jasno in pregledno. P Razvojni cilji PPP so pogosto prikazani pomanjkljivo; posamezni razvojni cilji niso jasno opisani, nabor ciljev je manj pregleden. N Razvojni cilji PPP so zelo pogosto prikazani pomanjkljivo ali pa sploh niso prikazani; razvojni cilji niso jasno opisani, nabor ciljev je nepregleden. 2.1.3 Optimizacijski postopki upoštevanja družbenih, V V procesu priprave PPP so zelo pogosto uporabljeni optimizacijski postopki na podlagi katerih so bili enakovredno upoštevani okoljski, družbeni in gospodarski vidiki. Rešitve so zelo pogosto podane v alternativah. gospodarskih in okoljskih vidikov - obstoj alternativ Z V procesu priprave PPP so pogosto uporabljeni optimizacijski postopki na podlagi katerih so bili enakovredno upoštevani okoljski, družbeni in gospodarski vidiki. Rešitve so pogosto podane v alternativah. P Rešitve so pogosto oblikovane na podlagi upoštevanja zgolj ozkih interesov investitorja ali posameznih družbenih skupin. Rešitve so redko podane v alternativah. N Rešitve so zelo pogosto oblikovane na podlagi upoštevanja zgolj ozkih interesov investitorja ali posameznih družbenih skupin. Rešitve so zelo redko podane v alternativah. 2.1.4 Integriran postopek izdelave PPP in CPVO oziroma V Proces priprave PPP in postopek CPVO oziroma strateško ocenjevanje zelo pogosto poteka vzporedno in sočasno; rezultati ocenjevanja in OP se skozi celoten proces vključujejo v pripravo PPP in pomembno prispevajo k nadgradnji rešitev. strateškega ocenjevanja Z Proces priprave PPP in postopek CPVO oziroma strateško ocenjevanje pogosto poteka vzporedno in sočasno; rezultati ocenjevanja in OP se skozi celoten proces vključujejo v pripravo PPP in dopolnjujejo rešitve. P Proces priprave PPP in postopek CPVO oziroma strateško ocenjevanje redko poteka vzporedno in sočasno; rezultati ocenjevanja in OP so v PPP vključeni šele v zaključni fazi priprave PPP. N Proces priprave PPP in postopek CPVO oziroma strateško ocenjevanje pogosto potekata neodvisno drug od drugega; rezultati ocenjevanja in OP v pripravo PPP niso vključeni. Izhodišča Vedno večje ločevanje "urejanja prostora" in "varstva" (okolja, narave, dediščine), ki se kaže v vedno večji avtonomnosti mehanizmov, miselnosti, organizacijske strukture in aktov obeh "področij" je zelo zaskrbljujoče in terja nekakšno razrešitev odnosa med urejanjem prostora in varstvom okolja. Kakšne so razlike med postopkom urejanja prostora in postopkom varstva okolja, kako zagotoviti (vsebinsko, časovno, metodološko, postopkovno) dopolnjevanje obeh postopkov oziroma posameznih dokumentov in kakšen je inštrumentarij obeh postopkov, so nekatera od tistih vprašanj, ki se ob tem odpirajo in so predmet preučevanja, poučevanja ter prenašanja v pravni okvir. Vendar vprašanje odnosa bolj kot iz razčiščevanja pristojnosti oziroma opredeljevanja definicij izhaja iz razmišljanja o doseganju rezultata, skladnega tako s temeljnimi cilji urejanja prostora kot cilji varstva okolja. Izhaja iz predstave o optimalni ureditvi tega področja - povezavi vseh prizadevanj v enoten sistem - varstveno načrtovanje. Temelji na predpostavki, da se varstvo okolja dejansko najbolj udejanja preko urejanja prostora - z ustreznim lociranjem dejavnosti se praviloma zmanjšuje tudi vpliv na okolje, zaradi česar mora biti postopek varstva okolja vključen v postopek urejanja prostora. Hkrati upošteva, da je varstvo okolja dinamičen proces, ki se nenehno, na različnih ravneh, z različno natančnostjo, pa tudi z različnimi terminološkimi opredelitvami, vključuje v načrtovalski postopek. Takšno varstvo okolja je ustvarjalno, opira se na široko znanje o fizičnih in družbenih značilnostih, ki je skupaj z znanjem oblikovanja prostora zagotovilo za učinkovito razreševanje zadreg povezanih z rabo prostora in varstvom okolja - ustrezno uskladitev usklajevanja varovalnih in razvojnih interesov v prostoru. Izhaja iz dveh osnovnih principov ukvarjanja s prihodnostjo - bolj kot iz standardizacije, ravnanja na osnovi vnaprej postavljenih rešitev, pravil oziroma normativov, iz optimizacije, iskanja čim boljših rešitev. Osnova takšnega delovanja mora biti načrtovalska analiza. Takšna analiza ni le zbiranje in členjenje informacij (opis stanja), temveč iskanje možnosti razrešitve problema, zbir odgovorov na vprašanja, povezana z uresničevanjem obravnavane prostorske ureditve. Izrazito je usmerjena v zbiranje tistih informacij, ki dejansko služijo oblikovanju prostorskih rešitev in (strateške) ocene z njimi povezanih vplivov na okolje. Varstveno načrtovanje, njegov neodtujljivi del je strateško ocenjevanje vplivov na okolje, presega običajno pasivno vlogo varstva okolja in ozko varstvo posameznih delov okolja na osnovi sektorskih predpisov. Varstveno načrtovanje je celovito. Ne izhaja le iz informacij o že varovanih območjih, temveč preko vrednotenja prostora zagotavlja informacije z vrednostnim razponom. Tako oblikovana informacija omogoča večji manevrski prostor argumentiranega tehtanja odločitev oziroma usklajevanja, pa tudi vključevanja varstva v celotnem območju obravnavanem znotraj procesa prostorskega načrtovanja, saj na ta način lahko ohranjamo tudi prostorske prvine, ki niso formalno varovane, a so vendar pomembne značilnosti prostora. V ospredje je postavljen način razmišljanja v alternativah. Navezuje se na eno temeljnih predpostavk uspešnosti okoljevarstvenega delovanja - da se varstvene zahteve najbolj učinkovito uveljavijo preko izbire alternative, ki je za okolje najmanj škodljiva. Zato je za uspešnost presoje okoljske sprejemljivosti prostorske ureditve odločilnega pomena, da je predlog posega podan v alternativah. Negotovost o sprejemljivosti določenega posega v družbi je moč preseči le, če vemo, da drugih oziroma boljših možnosti uresničitve tega posega ni na voljo. Primerjalna študija je zato pomembna metoda varstvenega načrtovanja. V skladu z gornjim so prizadevanja stroke nenehno usmerjena v razvoj strateškega ocenjevanja kot optimizacijskega opravila, katerega namen je izboljšava obravnavane politike, programa ali plana na način, da bo ta povzročil čim manjše negativne vplive na okolje. Bistvo tega opravila je zagotavljanje informacij, ki prispevajo k sprejemanju odločitev, trezno opredeljevanje/ocenjevanje pravih potreb, točno napovedovanje vplivov na okolje, tvorno iskanje in izbiranje celovitih in hkrati okoljsko najboljših možnih rešitev ter podajanje omilitvenih ukrepov, ki naj prispevajo k uresničevanju ciljev varstva okolja - kot osnova učinkovitega razreševanja naraščajočih interesnih navzkrižij v prostoru in stvarno udejanjanje zavez vzdržnega razvoja. Ta je postavljen v ospredje celotnega razmišljanja - kot pravi Marušič (2011) - pomeni razvoj okolja, ki bo vzdržalo razvoj, pri katerem se samoomejujemo in med možnostmi za prihodnost izberemo tisto, ki je za ohranjanje okolja in hkrati za zadovoljevanje potreb najbolj obetavna. Ugotovitve Anketiranci na splošno med ključne probleme priprave PPP in strateškega ocenjevanja uvrščajo probleme kot so: - nejasno in/ali neutemeljeno predstavljena potrebnost priprave PPP, - nedorečenost razvojnih ciljev PPP, - njihovo nerazumljivo podajanje, - neupoštevanje relevantnih družbenih, gospodarskih in okoljskih ciljev pri pripravi PPP/OP ter - nepovezanost izdelave PPP in OP. PREVENTIVNO OKOLJEVARSTVENO DELOVANJE IN VZDRŽEN RAZVOJ PRI PRIPRAVI PPP IN OP E "iB CL s? i* pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO iS oi^ :> CT jii^ii pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO 1= nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP lU naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0% 10% 2 -3 20% ■ 4 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit in/ali redek problem "2 "3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 11: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo preventivnega okoljevarstvenega delovanja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP in OP po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) Nosilci urejanja prostora kot pogost problem omenjajo nejasno ali neutemeljeno prikazano potrebnost priprave PPP in nepovezanost izdelave PPP in OP. Izdelovalci OP kot omembe vreden problem izpostavljajo nedorečenost razvojnih ciljev PPP, ki so pogosto brez razlag ali ustreznih utemeljitev in s tem povezano tudi neupoštevanje relevantnih družbenih, gospodarskih in okoljskih ciljev pri pripravi PPP/OP. Podobno kot nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku CPVO, tudi izdelovalci OP pogosto opažajo, da izdelava PPP in OP poteka neodvisno drug od drugega. Da je nepovezanost izdelave PPP in OP, v sedanji praksi, pogost ali izrazit problem izpostavljajo tudi izdelovalci PPP. Ključen problem je, da vzdržen razvoj pri pripravi PPP praviloma ostaja na deklarativni ravni, redki pa so prenosi v stvarnost - v same rešitve PPP. Najbolj dvolični so PPP na področju: - urejanja prostora - namesto v prenovo degradiranih in nezadostno izkoriščenih urbanih območij, vključno v energetsko prenovo, t.i. brownfield, so usmerjeni v gradnjo na površinah primarne rabe prostora, t.i. greenfield, v neracionalno, prostorsko in energetsko potratno urbanizacijo, neutemeljeno s stvarnimi potrebami (najbolj očiten primer so obrtne in trgovske cone); - energetike - kjer se vzdržnost/trajnost deklarira s (v resnici precej počasnim in v nekaterih primerih prav tako okoljsko/prostorsko problematičnim) prehodom na izrabo obnovljivih/alternativnih virov, PPP pa so usmerjeni v nadaljnjo intenzifikacijo energetske izrabe in posledično obremenjevanje teh virov. Priporočila • Potrebnost priprave naj bo prikazana jasno, natančno/konkretno in argumentirano. Obravnavani naj bodo tako gospodarski, kot družbeni vidiki. PPP, katerih potrebnost je prikazana le na splošno, pomanjkljivo, neargumentirano, naj se dosledno zavrača že na samem začetku postopka. • PPP mora jasno opredeliti razvojne cilje. Cilji morajo biti jasni in dovolj natančni, ne smejo dopuščati preveč različnih razlag. Vsem morajo biti razumljivi na podoben način. Cilji morajo biti merljivi, tako da jih je mogoče kvantificirati oziroma izraziti v kombinaciji opisnih in številčnih meril. Biti morajo sprejemljivi za vse tiste, ki sprejemajo odgovornost za njihovo uresničevanje. Čeprav morajo biti cilji zastavljeni dovolj ambiciozno, morajo hkrati biti dovolj realni, da jih je mogoče uresničiti v določenem časovnem okviru (IAG, 2006). • V okviru priprave in strateških ocen politik in programov bi bilo koristno in smotrno obravnavati tri vidike - okoljskega, družbenega in gospodarskega - saj ti narekujejo širšo usmeritev celotne družbe in so neposredno povezani z vzdržnim razvojem na nacionalni ravni (glej tudi poglavje 8). Ker je to raven, s katero se začrta dolgoročne strateške cilje, je toliko bolj pomembno, da se obravnava vseh vidikov izvede na ravni alternativ. Sprejemljiva in potrjena alternativa mora biti zadovoljivo sprejemljiva iz vseh treh vidikov, njen izbor pa podprt s tehtnimi strokovnimi argumenti. • Koncept celovite obravnave PPP z varstvenega, prostorskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ugotavljanja družbene sprejemljivosti, ki se je uveljavil pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, naj se razširi (zakonsko, kot dobra praksa) na občinsko raven načrtovanja. • Prizadevati se je treba za strateško načrtovanje (in posledično strateško ocenjevanje vplivov) na hierarhično višjih ravneh. Za preseganje paradigme parcialnega reševanja lokalnih razvojnih problemov je ključnega pomena vzpostavitev regionalne ravni načrtovanja. Na tej oz. na občinski ravni je potrebno izdelovati ustrezne strokovne podlage (strateškega) gospodarskega in družbenega razvoja (npr. strategijo turizma, strategijo gospodarskega razvoja, prometno strategijo, kmetijsko strategijo ipd.), upoštevajoč koncept vzdržnosti in ugotovitve prenašati v PPP. • Priprava PPP in OP naj bo čim bolj povezana in predvsem sočasna. Strateško ocenjevanje je način vključevanja okoljskih vidikov v (prostorsko) načrtovanje, je torej optimizacijski postopek varstva okolja (in ne verifikacija okoljske sprejemljivosti PPP). • Vzdržen razvoj naj bo postavljen v ospredje celotnega razmišljanja. Prisluhne naj se pobudam kot je "zeleni razvojni preboj" (Tretji člen, Umanotera, www.tretjiclen.si). 2.2 Zakonodajni okvir Cilj Izboljšanje zakonodajnega okvira strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Kazalniki Ocena 221 Obstoj zakonskih določil V Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so podana na jasen in nedvoumen način. Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so večinoma podana na jasen in nedvoumen način._ Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so pomanjkljiva, posamezna zakonska določila dopuščajo dvoumne razlage, zato so manj jasna._ Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so neprimerna, zakonska določila dopuščajo dvoumne razlage, zato so manj jasna, otežujejo postopke in učinkovitost dela. 2 2 2 Ustreznost zakonskih določil V Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so v celoti ustrezna in prispevajo k ' ' _oblikovanju najboljših možnih rešitev. Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so večinoma ustrezna in prispevajo k oblikovanju dobrih rešitev._ Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so manj ustrezna, so toga in otežujejo oblikovanje dobrih rešitev._ Zakonska določila, ki opredeljujejo pripravo PPP/OP so neustrezna, so zelo toga in onemogočajo oblikovanje dobrih rešitev. 2.2.3 Medsebojna skladnost V Zakonska določila, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in varstva okolja so zakonskih določil med seboj v celoti skladna. Zakonska določila, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in varstva okolja so med seboj večinoma skladna._ Zakonska določila, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in varstva okolja so v posameznih točkah neskladna, zato prihaja do različnega razumevanja zakonskih določil in posledično različnih razlag._ Zakonska določila, ki urejajo področje prostorskega načrtovanja in varstva okolja so med seboj neskladna, zato pogosto prihaja do različnega razumevanja zakonskih določil in posledično različnih razlag in konfliktov._ Izhodišča Za Slovenijo je značilno nenehno radikalno spreminjanje zakonodaje, zavračanje uveljavljenih metod in terminologije ter posledično nestabilno delovno okolje, kar bistveno zmanjšuje učinkovitost prakse in povečuje neracionalno porabo proračunskih sredstev. Zanimivo je, da so vsebine, ki jih danes Evropska unija poskuša vnesti v urejanje prostora in varstvo okolja (npr. družbeno, integralno planiranje, trikotnik prostor/okolje - družba -gospodarstvo) že bile vpete v našo zakonodajo z Zakonom o urejanju prostora iz. l. 1984 (!). Spreminjanje prostorske zakonodaje, po njej je pripravljena večina PPP, ki se presoja v postopkih CpVO, praviloma ne prinaša bistvenih izboljšav, pogosto pa je celo škodljivo. Niti po sprejemu Zakona u urejanju prostora (ZUreP-1) l. 2003, niti po sprejemu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) l. 2007 in niti po sprejemu Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) l. 2010 se ni bistveno izboljšala kakovost prostorskih aktov in kakovost prostorskih rešitev, prav tako pa se ni, čeprav je to običajno ključni razlog sprejemanja novega zakona, poenostavil postopek in skrajšal čas priprave prostorskih aktov. Žal je bila zavržena tudi dobra praksa presojanja vplivov na okolje, ki se je začela graditi že v 70-tih letih1, kmalu po prvi uveljavitvi zakonske zahteve po presojah vplivov na okolje v ZDA -v Zakonu o okoljski politiki (NEPA - National environmental policy act) l. 1970, ter se polno uveljavila/razvila v drugi polovici 90-tih let v okviru načrtovanja prometne infrastrukture državnega pomena. T.i. SEA direktiva (European SEA Directive 2001/42/EC) je bila v slovenski pravni red implementirana z Zakonom o varstvu okolja iz l. 2004 oz. z Uredbo o 1 Ocena možnih lokacij za rafinerijo nafte v okolici Ljubljane s stališča varstva okolje, Peterlin S. in sod., Zavod RS Slovenije za spomeniško varstvo, 1972; Analiza in valorizacija načrtovanih tras avtocest na območju Ljubljana - Kranj, Ogrin D. in sod., Biotehniška fakulteta, 1974. Z P N Z P N Z P N okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Priprava zakona oz. uredbe je bila deležna številnih nasprotovanj in predlogov strokovne javnosti, ki pa je bila v svojem prizadevanju žal precej neuspešna. Nenehno ukvarjanje s predpisi in preverjanje skladnosti z njimi odvrača pozornost od bistva -ukvarjanja z dobrimi rešitvami. Drži, da je slab zakonodajni okvir velika ovira pri delu, toda treba se je zavedati, da je tudi v pomanjkljivem zakonodajnem okviru moč uporabljati ustrezne metode strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, poiskati dobre okoljske/prostorske rešitve in ustrezno komunicirati z deležniki v postopkih ter da tudi dober zakonodajni okvir ni zagotovilo za dobre rešitve in majhne vplive na okolje. Ugotovitve Splošno prepričanje stroke je, da so slabi predpisi na področju urejanja prostora in varstva okolja velik problem (Cimolini et al, 2009, Odgovorno do prostora, 2012, www.zaps.si). Ob sočasno vedno bolj avtonomnih sektorskih predpisih področji nezadržno izgubljata tudi svoj krovni značaj. ZAKONODAJNI OKVIR T« ■ ■ CO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP CD izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO cn cu TÄ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik nn/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP ^^ CT c^ .CD II JE > o sektor za CPVO pripravljavec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO _CJ -- CD ^D -1= C2 O naročnik nn/ali investitor PPP in OP f3 _ ^ ■>5 JS o ^ .c^ ^ si IS i? E izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO L-u. nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit in/ali redek problem "2 3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 12: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo zakonodajnega okvira po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) Aktualna smer in aroganten način (brez sodelovanja strokovne javnosti in resne javne razprave) spreminjanja zakonodaje (npr. 29. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki dopušča širitve območij stavbnih zemljišč brez spremembe planskega akta - OPN) obeta zakonske rešitve, ki bodo skupaj s splošno nizko prostorsko/okoljsko kulturo povzročile nove neustrezne prostorske rešitve in degradacije v okolju (neracionalno rabo najboljših kmetijskih zemljišč, posege v naravna ohranjena območja, drago komunalno opremljanje), hkrati pa predstavlja veliko nevarnost za razvoj demokracije in korupcijsko tveganje. Tudi anketiranci prepoznavajo neustrezen/pomanjkljiv zakonodajni okvir kot enega ključnih problemov strateškega ocenjevanja. Pripravljavci PPP, izdelovalci PPP in izdelovalci OP soglašajo, da so možnosti za usklajevanje med posameznimi interesi zaradi prenormiranih sektorskih zakonskih predpisov zelo pogosto zmanjšane. Pripravljavci PPP in nosilci urejanja prostora kot izrazit problem izpostavljajo dvoumna in nejasna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, določila ki jih je mogoče različno interpretirati, kar pogosto vodi v različne konflikte. Naročniki in investitorji PPP/OP, pripravljavci PPP ter nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v CPVO so prepričani, da prav medsebojno neskladna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, prepogosto vodijo do številnih nerazumevanj in nepotrebnih zapletov. Sektor za CpVO odstopa od ostalih anketirancev, je do zakonodajnega okvira manj kritičen. ne, spremembe pravnega reda niso potrebne da, potrebne so manjše spremembe, zadošča posodobtev Uredbe o okoljskem poročilu v okviru veljavnih določil Zakona o varstvu okolja (npr. glede razredov vpliva, sosledja posameznih faz, jasnejše opredelitve kumulativnih in ostalih posrednih vplivov ter n da, potrebne so večje spremembe, potrebna je posodobitev Zakona o varstvu okolja, Uredbe o okoljskem poročilu ter posameznih predpisov s področja priprave PPP v okviru določil Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (npr. gled da, potrebne so velike spremembe, potrebna je posodobitev Direktive in ustrezna prilagoditev sbvenskega pravnega reda (npr. glede namena strateškega ocenjevanja, hierarhije strateškega ocenjevanja, jasnejše opredelitve vzdržnosti, močnejše integracije na 15 20 odgovoriv% Slika 13: Ali so na področju strateškega ocenjevanja potrebne spremembe pravnega reda (frekvence odgovorov) Anketiranci ugotavljajo, da so spremembe na področju strateškega ocenjevanja resnično potrebne; dobrih 88% vprašanih jih namreč meni, da je temu tako. Glede načina in obsega sprememb pa so mnenja vprašanih nekoliko deljena. Slaba četrtina anketirancev meni, da so potrebne zgolj manjše spremembe in da bi zadoščala posodobitev Uredbe o okoljskem poročilu, torej v okviru veljavnih določil Zakona o varstvu okolja. V tem primeru je treba posodobiti sosledja posameznih faz, jasneje opredeliti kumulativne in ostale posredne vplive na okolje ter jih poenotiti z ostalimi predpisi, potrebna je jasnejša opredelitev razredov in lestvice vplivov ipd.). Večina anketirancev, tretjina vseh vprašanih, ocenjuje, da so potrebne večje spremembe, to pomeni spremembe in posodobitev Zakona o varstvu okolja, Uredbe o okoljskem poročilu ter posameznih predpisov s področja priprave PPP v okviru določil Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Spremembe so prvenstveno potrebne glede načina vodenja postopka, odločanja o potrebnosti CPVO ipd. Tretja skupina anketirancev ocenjuje da so potrebne velike in korenite spremembe, ki obsegajo tako posodobitev Direktive kot tudi ustrezno prilagoditev slovenskega pravnega reda. Spremembe v tem kontekstu se nanašajo na namen strateškega ocenjevanja, hierarhičnost strateškega ocenjevanja, jasnejše opredelitve vzdržnosti ter predvsem na močnejšo integracijo načrtovanja in strarteškega ocenjevanja. S trditvijo, da so potrebne velike in korenite spremembe pravnega reda na področju strateškega ocenjevanja soglaša 30% anketirancev. ,3 0 5 10 25 30 35 Temeljno vprašanje v okviru razmisleka o spremembah zakonodajnega okvira je primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja. Anketiranci večinoma soglašajo, da je strateško ocenjevanje treba urediti z upravnim postopkom in le 30% jih meni, da je strateško ocenjevanje lahko dovolj učinkovito že samo z vsebinskim vključevanjem v proces izdelave PPP. Skupina anketirancev, ki sicer soglaša z upravnim postopkom pa se razlikuje v stališčih, kakšen naj ta upravni postopek bo. Polovica vseh anketirancev meni, da je postopek presoje smiselno vključiti v upravni postopek priprave PPP, npr. v postopek priprave prostorskih aktov na osnovi predpisov s področja urejanja prostora, medtem ko 20% anketirancev zagovarja samostojen upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje na osnovi predpisov s področja varstva okolja. samostojni upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje na osnovi predpisov s pod^očja varstva okolja postopek presoje vplivov smiselno vključen v upravni postopek priprave PPP, npr. postopek priprave prostorskih aktov na osnovi predpisov s področja urejanja prostora n upravni postopek ni potreben, strateško ocenjevanje je lahko dovolj učinkovito že z vsebinskim vključevanjem v proces izdelave PPP, dovolj je sklic na Direktivo o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter naš pravni red 20 30 40 odgovori v % 50 60 Slika 14: Primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja Priporočila • Problema neustreznega zakonodajnega okvira se je možno/treba lotiti na dva načina - (1) z dolgoročnimi, sistemskimi rešitvami ter (2) s kratkoročnimi rešitvami, nujnimi posegi v veljavne zakone in podzakonske akte. V vsakem primeru je treba: - pripraviti temeljito analizo veljavne zakonodaje, - zasnovati zakonodajo na način, da bo jasna hierarhija med zakoni ter bodo ti medsebojno vsebinsko in terminološko usklajeni, predvsem pa usmerjeni v kvalitetno urejanje prostora in varstva okolja, - zasnovati zakonodajo na način, da bo urejanje prostora in varstvo okolja tvorilo smiselno celoto in okvir za sektorske predpise, - zasnovati zakonodajo na način, da ne bo izhajala iz ciljev dnevne politike, temveč ciljev oblikovanja stabilnega, družbeno usklajenega zakonodajnega okvira, - zakonske rešitve preveriti s testnimi primeri, - pri pripravi voditi široko javno/strokovno razpravo. • Predmetna raziskava se na neustrezno zakonodajo odziva z oblikovanjem 4 ravni/konceptov prenove sistema strateškega ocenjevanja oz. CPVO, ki zahtevajo različen obseg sprememb pravnega okvira in miselnega toka deležnikov (možen je tudi prenos posameznih predlaganih sprememb med koncepti): a) Izboljšanje dobre prakse znotraj obstoječega postopka CPVO, brez spremembe pravnega okvira, obsega: - pripravo priporočil in/ali obveznih navodil ministrstva, - izvedbo rednih izobraževanj. b) Izboljšanje postopka CPVO z manjšimi/nujnimi spremembami pravnega okvira (ZVO, Pravilnika) pomeni: - ohranjanje obstoječega koncepta celovitega presojanja, postopek ostaja znotraj okvira ZVO, CPVO se ohranja kot avtonomen postopek, okolje se presoja znotraj okoljskih sestavin, ki jih opredeljuje SEA Direktiva, - spremembo t.i. presoje na 1. stopnji - ločitev od instituta PVO objektov in dvig ravni strateškosti presoje, - formalizacijo nekaterih priporočil (npr. obveznega vsebinjenja, ki vključuje soočenje NUP, potrjevanja projektnih nalog, recenzije); - racionalizacijo nekaterih upravnih postopkov (npr. smernice vključujejo mnenje o verjetnosti vpliva), - prenovo lestvice ocen vplivov (ločitev velikosti ocene od pogoja omilitvenih ukrepov). c) Združitev postopka CPvO s postopkom priprave PPP pomeni: - konceptualno spremembo, preoblikovanje sedanjega celovitega presojanja v optimizacijsko opravilo, ki zahteva spremembo več predpisov s področja urejanja prostora in varstva okolja, smiselno pa ostaja znotraj SEA Direktive, poleg gornjih sprememb obsega: - zaokroženo obravnavo prostorskih in okoljskih vsebin; - dodatno racionalizacijo gradiv in upravnih postopkov (npr. študija variant se šteje za OP), - prenovo instituta opredelitve sprejemljivosti vplivov plana (uvede se nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet). d) Nov/drugačen sistem strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (SOVO): gre za miselni preboj v dosedanji praksi tovrstnega ocenjevanja v Sloveniji in pomeni: - obravnavo razvojnih pobud (ciljev, vizij, strategij, politik, planov in programov) na najvišjih strateških ravneh na osnovi ocene potreb; naročanje SOVO načeloma izvajajo vlada RS in občinski sveti/regionalne agencije z neposredno oddajo del; - celovito obravnavo okolja (vključuje tudi gospodarske in družbene sestavine -vzdržnostni koncept); - optimizacija se izvaja skupaj z načrtovanjem, po potrebi v več ponovitvah in fazah; - sprejemljivost izvedbe razvojnih pobud se ne ocenjuje/določa v okviru SOVO; potrjevanje izvedbe načrtov izvaja nepristranski, zaupanja vreden strokovni svet; - redno pregledovanje koristnosti SOvO in skladnost s pravnim redom EU. Koncepti so podrobneje predstavljeni v poglavju 3 vodilnega sklopa. 2.3 Odločanje o uvedbi postopka CPVO Cilja Presojanje strateških planov Uvedba formalnega postopka le, kadar je to smiselno Kazalnik Ocena 2.3.1 Ustreznost odločanja o V Način odločanja o uvedbi postopka CPVO in nabor planov, ki se jih presoja, uvedbi postopka CPVO _ie povsem iasen in nedvoumen. Način odločanja o uvedbi postopka CPVO in nabor planov, ki se jih presoja, je smiseln._ P Način odločanje o uvedbi postopka CPVO je pomanjkljiv in dvoumen, presoja se izvaja tudi takrat, ko ni smiselna, vrsta planov, predvsem strateških, pa presoji ni podvržena._ N Način odločanje o uvedbi postopka CPVO in nabor planov, ki se jih presoja, je nejasen in dvoumen._ Izhodišča Odločanje o uvedbi postopka CPVO temelji na t.i. pregledovanju planov (angl. screening). Faza ima zelo velik pomen, saj odločitev o (ne)izvedbi postopka presoje ključno vpliva na postopkovni, časovni, stroškovni in metodološki okvir priprave PPP. Odločanje o uvedbi postopka CPVO v osnovi lahko poteka na dva načina: - po principu standardizacije - na osnovi vnaprej postavljenih pravil, praviloma pragov (v obstoječem sistemu razvrstitve v t.i. PVO objekte) in poseganja v območja, v katerih veljalo posebni varstveni režimi; - po principu optimizacije - na osnovi sprotnega, zdravorazumskega odločanja o smiselnosti presoje (na osnovi treznega razmisleka o vsebini PPP in pričakovanih vplivih na okolje ter koristnosti presoje). Dilema standardizacije in optimizacije je v prostorskem načrtovanju in varstvu okolja vseprisotna in se lahko nanaša tako na načrtovalne postopke, cilje, prostorske rešitve in odločitve v posameznih fazah postopka. Marušič (2005) pravi, da je sožitje normativov in optimizacijskih postopkov odvisno od restriktivnosti normativov in od prostora, ki je dan za dogovarjanje. Izpostavlja prednosti in pomanjkljivosti obeh načinov delovanja. V primerjavi z optimizacijo so prednosti standardizacije v enostavnosti uporabe in zmožnostih nadzora, pomanjkljivosti pa predvsem neprilagojenost enkratnosti prostora in specifičnosti načrtovane prostorske ureditve. Standardizacija ustreza načinu dela uprave, hkrati pa kompleksen sistem standardov prenaša na upravo zelo velike pristojnosti, kar postavlja pod vprašaj demokratičnost odločanja v zadevah urejanja prostora (in varstva okolja), ob zavedanju, da je lahko že proces določanja standardov nedemokratičen.2 Ugotovitve Večina anketirancev meni, da sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno in da bi izhodišče o uvedbi postopka CPVO moral biti postopek t.i. screeninga (pregledovanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP. Anketiranci so kritični tudi do metodologije opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja in menijo da bi jo bilo treba prenoviti. Preglednica 1: Mnenje anketirancev o ustreznosti postopka CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihovo pomembnost za okolje (frekvenca odgovorov) Ustreznost postopka CPVO na I. stopnji: % odgovorov sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno, izhodišče o uvedbi postopka CPVO bi moral biti postopek t.i. screeninga (presejanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP 24,06 Uredbo o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je treba vsebinsko dopolniti, jasneje opredeliti metodo in merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP 21,8 sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, vendar bi bilo treba prenoviti Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009), vključno s prilogami 15,79 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) metodologije opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, ne določa ustrezno in bi ga bilo treba prenoviti 12,03 2 Ali preračunljiv - spomnimo se spreminjanj Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, npr. površine golf igrišča. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja 8,27 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, vendar ni povsem skladen z ostalimi predpisi 6,77 sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, prav tako so ustrezna določila Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009 6,02 Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je ustrezno izhodišče za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP 5,26 Praksa kaže, da na podlagi sedanjega principa prihaja do številnih anomalij. Presoje se na eni strani izvajajo za plane, ki so daleč od tega, da bi bili strateški (npr. za OPPN za 3 (tri) stanovanjske hiše v Sp. Polskavi) ali plane, v katerih je možno vsebine varstva okolja (narave, kulturne dediščine) učinkovito rešiti v postopku priprave PPP, preko sistema smernic, projektnih pogojev in uskladitve prostorskih rešitev (npr. vprašanja zagotavljanja poplavne varnosti, upoštevanja varovanih vrednost objektov/območij kulturne dediščine). Po drugi strani pa princip ne zajame hierarhično najvišjih planov - politik. Priporočila • Uvedba postopka zaradi samega postopka je precejšen nesmisel. Uvedba postopka CPVO je smiselna, ko je ocenjeno, da lahko postopek prispeva: - k izbiri oz. odločanju o celovito gledano in hkrati okoljsko najboljši možni rešitvi, - izboljšanju presojanega PPP. • Odločanje o uvedbi postopka CPVO je treba ločiti od logike/predpisov, ki se nanašajo na PVO - (1) operacionalizirati (postaviti pragove) bi bilo smiselno Uredbo merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje ali vsaj (2) prenoviti Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Ob tem je treba zagotoviti ustrezen diskrecijski mehanizem, ki bo zagotavljal, da bodo postopkom CPVO podvrženi PPP, ki so dejansko strateške narave in le kadar je to smiselno (glej predlog korakov v nadaljevanju). • Uvedba postopka je smiselna za: - hierarhično najvišje (strateške) plane, ključno je zajeti politike; - plane, ki imajo prostorsko komponento, kjer je preko procesa strateškega ocenjevanja smiselna/omogočena prostorska optimizacija - iskanje najboljšega položaja načrtovane ureditve v prostoru; - kompleksne plane, ki vplivajo na večino/več okoljskih sestavin in imajo širšo gospodarsko in družbeno razsežnost (strateške prostorske akte, razvojne programe). • Uvedba postopka ni smiselna za: - plane, ki so po svoji naravi že projektni, kjer je v procesu presojanja vplivov na okolje smiselna/omogočena (le) tehnološka optimizacija - iskanje najboljše tehnologije izvedbe/obratovanja na opredeljenem prostoru; - plane, kjer je vprašanja varstva okolja (narave, kulturne dediščine) možno učinkovito rešiti v postopku priprave PPP - preko sistema smernic nosilcev urejanja prostora, projektnih pogojev in uskladitve prostorskih/projektnih rešitev, še posebno v primerih, ko gre za omejeno, na eno okoljsko sestavino vezano problematiko oz. zahtevo enega nosilca urejanja prostora (npr. zagotavljanje poplavne varnosti); - plane, ki zajemajo manjše spremembe in dopolnitve in so bili v svoji osnovni izvedbi že podvrženi CPVO. Pozitivni vplivi plana ne smejo predstavljati odpustek pri odločanju o uvedbi postopka CPVO za plane, ki hkrati prinašajo pomembne vplive na okolje. Odločanje o uvedbi postopka CPVO naj poteka kot kombinacija principa standardizacije in optimizacije, po naslednjih korakih/vprašanjih: (1) Ali plan obsega oziroma bi lahko obsegal posege, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje po Uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (ali po ločenem predpisu, ki bi določal posege/plane, za katere je treba izvesti CpVO)? Če je odgovor "da", se za mnenje povpraša NUP, nakar sledi vprašanje št. 2. Če je odgovor "ne", sledi vprašanje št. 4. (2) Ali je plan kompleksen (in po pregledu izrazi potrebo po uvedbi postopka CPVO več NUP)? Če je odgovor "da", se postopek CPVO uvede, če je odgovor "ne", sledi vprašanje št. 3. (3) Ali je možno potencialne vplive na okolje ustrezno omejiti/optimizirati v postopku priprave plana (s primernimi projektnimi pogoji)? Če je odgovor "da", se postopek CPVO ne uvede, če je odgovor "ne", se postopek CPVO uvede. (4) Ali je uvedba postopka CPVO potrebna zaradi drugih razlogov, zlasti zaradi možnih kumulativnih vplivov (z že potrjenimi ali predvidenimi plani)? Če je odgovor "da", se postopek CPVO uvede, če je odgovor "ne", se postopek CPVO ne uvede. Fazo odločanja o postopku CPVO je treba smiselno povezati z fazo vsebinjenja (glej v nadaljevanju). 2.4 Vsebinjenje Cilj Tvorno vsebinjenje Kazalniki Ocena 2.4.1 Izvajanje vsebinjenj V Vsebinjenja se zelo pogostoizvajajo. Z Vsebinjenja se pogosto izvajajo. P Vsebinjenja se redko izvajajo. N Vsebinjenja se praktično ne izvajajo. 2.4.2 Usposobljenost pripravljavca vsebinjenja V Vsebinjenja se zelo pogosto izvajajo celovito in natančno. V vsebinjenja so vključeni vsi relevantni udeleženci v postopku priprave PPP/OP._ Z Vsebinjenja se pogosto izvajajo celovito in natančno. V vsebinjenja so vključeni vsi relevantni udeleženci v postopku priprave PPP/OP._ P Vsebinjenja so pogosto izvedena na pomanjkljiv način. V vsebinjenja so vključeni zgolj strokovnjaki, ki sodelujejo v postopku priprave PPP/OP (izdelovalci PPP in OP)._ N Vsebinjenja so zelo pogosto izvedena na pomanjkljiv način ali sploh niso izvedena. V vsebinjenja so vključene zgolj ozke skupine strokovnjakov. 2.4.3 Ustreznost načrta vsebinjenja V Načrt vsebinjenja je zelo pogosto na natančen in pregleden način opredelil ključne korake v postopku; ustrezno so opisane vse relevantne vsebine, ključni udeleženci in deležniki v postopku._ Z Načrt vsebinjenja je pogosto na natančen in pregleden način opredelil ključne korake v postopku; ustrezno so opisane relevantne vsebine, ključni udeleženci in deležniki v postopku._ P Načrt vsebinjenja je pogosto manj natančno in pregledno opredelil korake v postopku; opisane so le splošne vsebine in posamezni udeleženci v postopku._ N Načrt vsebinjenja pogosto ni bil pripravljen ali je bil pripravljen zelo pomanjkljivo in nepregledno. 2.4.4 Vključenost nosilcev urejanja prostora v vsebinjenje V NUP so zelo pogosto aktivno vključeni v postopek vsebinjenja. Z NUP so pogosto aktivno vključeni v postopek vsebinjenja. P NUP so le redko aktivno vključeni v postopek vsebinjenja. N NUP v postopek vsebinjenja praviloma niso vključeni. 2.4.5 Uspešnost opravljenega vsebinjena V Vsebinjenja so zelo pogosto uspešno opravljena in ključno prispevajo k učinkovitosti ocenjevanja._ Z Vsebinjenja so pogosto uspešno opravljena in prispevajo k učinkovitosti ocenjevanja. P Vsebinjenja so redko uspešno opravljena; kot ključne vsebine za obravnavo so izbrane sestavine okolja, določene v uredbi_ N Vsebinjenja so pogosto opravljena manj uspešno; kot ključne vsebine za obravnavo so izbrane le posamezne sestavine okolja, določene v uredbi._ 2.4.6 Potrditev projektne naloge v procesu vsebinjenja V Projektna naloga je zelo pogosto potrjena v okviru procesa vsebinjenja. Z Projektna naloga je pogosto potrjena v okviru procesa vsebinjenja. P Projektna naloga je redko potrjena v okviru procesa vsebinjenja. N Projektna naloga je pripravljena in potrjena neodvisno od procesa vsebinjenja. 2.4.7 Obseg in način upoštevanja predlogov v fazi vsebinjenja V V fazi vsebinjenja so zelo pogosto v celoti jasno in natančno upoštevani vsi relevantni predlogi. Z V fazi vsebinjenja so pogosto zelo jasno in natančno upoštevani vsi relevantni predlogi. P V fazi vsebinjenja so predlogi redko upoštevani jasno in natančno. N V fazi vsebinjenja so predlogi zelo redko ali sploh ne upoštevani Izhodišča Vsebinjenje (angl. scoping) pomeni določitev okvira in načina priprave okoljskega poročila. Namen vsebinjenja je opredeliti (Manual ..., 1999): - cilje in kazalnike, - vplive, ki naj bodo obravnavani, - alternative, - povezave z drugimi postopki presoje, - pristop k presoji (zbiranje podatkov, pripravo strokovnih podlag, metod ugotavljanja vplivov, ...) ter - utemeljiti, zakaj posameznih vsebine v postopku ni smiselno obravnavati. Vsebinjenje je ključnega pomena za uspešno oceno vplivov in izvedbo učinkovitega postopka presoje: - pripomore k ustvarjanju celovite predstave o obravnavanem problemu, - predoči pričakovanja deležnikov v postopku, vključno s pričakovanji javnosti, - omogoča določitev ključnih vprašanj, ki se naj jim nameni posebno pozornost in hkrati prepreči zbiranje nekoristnih informacij, - z zgodnjo komunikacijo med deležniki, predvsem javnostmi, omogoča tvorno vodenje postopkov, - lahko pripomore k odkrivanju alternativ. Ugotovitve Vsebinjenje je eno najbolj problematičnih faz naše prakse strateškega ocenjevanja, saj se ta, kljub mnogim prepoznanim koristim, praktično ne izvajajo in praviloma ne dosegajo svojega namena. Ali je načrt vsebinjenja prikazan jasno in pregledno? (analiza OP; N=25) 1 I zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno X 3 ■ T T 6 8 10 število primerov 12 14 16 Slika 15: Prikaz in predstavitev vsebinjenja (ocena X pomeni, da na podlagi pregleda OP in dokumentacije o postopku CPVO ni bilo mogoče ugotoviti ali je bil načrt vsebinjenja prikazan, ker podatkov o vsebinjenju v dokumentaciji ni). 2 5 15 VSEBINJENJE pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ,S5 ^^^ . 2 ää ^ ra JS ^^ £= J^ ži S -i^ - pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP Si C5 izdelovalca PPP nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP (D CU TD ig izdelovalca PPP nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO (F : d) S C^ o pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP sektor za CPVO S? CD _Jä_ nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO I^Ji (P 0) ^ O pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP ^^^ S > (D Ojž o ro ^ It E pripravljavec PPP sg <5 ij o c^o-;^ <5 T^ ^^ <5 s^ SŠ > Si !2 isji JS ^^ § 55 S3. J2 CD o ro CD to naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP i? "5 sektor za CPVO nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 1 - sploh ni izrazit in/ali redek problem ■ 2 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 18: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo obravnave sestavin okolja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) V povezavi z vsebino OP je v praksi opaziti, da se v okoljskih poročilih s strani NUP zahteva presoja vplivov PPP na določene vsebine, ki za obravnavani PPP ni smiselna oz. bi jo bilo potrebno urediti oz. zagotoviti na višji ravni načrtovanja. Pogost primer je presoja z vidika poplavne varnosti, čeprav je že v večini primerov cilj presojanega PPP »zagotovitev povečane poplavne varnosti«. Že sam cilj jasno izkazuje, da se mora predvideti takšne rešitve, da bo ta cilj dosežen. Posledično se ta cilj dokazuje še z izdelavo študije v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). S pregledom OP in spisov o postopku CPVO ni bilo mogoče ugotoviti ali pripravljavci PPP izpostavijo določene vsebine, ki so zanje bolj pomembne, saj te vsebine niso nikjer formalno zavedene. Dosedanja praksa delovanja pripravljavcev in izdelovalcev PPP kaže na to, da je v večini primerov faza vsebinjenja izpuščena in da ni bilo pripravljenega nabora vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu strateškega ocenjevanja. Lahko sklepamo, da so te vsebine izpostavljene na neformalen način z izdelovalci PPP in OP. Prav tako se ugotavlja, da se nivo obdelave posameznih vsebin prilagaja zahtevam NUP. Iz pregleda OP izhaja, da so pogosto obravnavane vsebine, ker tako predvideva Uredba, vendar PPP na njih nima stvarnega vpliva in samo obremenjujejo dokument OP. to na bo del čim bolj enotnega procesa strateškega ocenjevanja vplivov PPP na gospodarstvo, družbo in okolje/prostor (t. i. prostorsko kohszijo), torej na okolje v njegovem najširšem pomenu obravnava naj se sestavine okolja, ki jih določa Direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, torej v skladu z dosedanjo pra (D Ji sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO oi pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP -S ^ i 5B .i^ (D ^^ i iS i izdelovalec PPP sektor za CPVO -j^ <» nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP .a :^ ^ šS 5S CD o ro ^^ S! <5 "(3 o a. ^ naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec PPP SB 2 sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO cu t^ EE J^ š^iD Si J^ H i! H ■ H d) ^ T^ <5 " ^ ^ ^ ^ Si ^ S? o o ^ O- ^— O O pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP I I I 7,7 I I _L 14,3 9,5 14,3 14,3 I I 19 7,7 7 9,5 9,5 14,3 14,3 7,7 4,8 9,5 'I I I T T 57f 4219 11,1 I I I I_! 77 T^ 4,84,^ 23,8 -j-14,3 I I 11,1 T2 2 T 7,^ =15,4- 4,8 9,5 I I I I I 11,1 4,8 9,5 3D: 11,1 42, 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit n/ali redek problem "2 3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 24: Pogostost in izrazitost posameznih problemov v okviru informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) 9 Domnevo potrjujejo mnenja anketirancev, ki se zelo pogosto soočajo s pomanjkanjem ali nedostopnostjo podatkov o stanju okolja, ki bi morali biti sestavni del vnaprejšnjih okoljskih izhodišč. Zelo pogosto morajo zato sami poskrbeti za izdelavo dodatnih strokovnih podlag, da zagotovijo zadostno poznavanje stanja obravnavanega okolja. Anketiranci opozarjajo, da podatki, potrebni za strateško ocenjevanje, pogosto niso dosegljivi iz javno dostopnih podatkovnih baz, dosegljivi podatki iz teh baz pa so po drugi strani pogosto vsebinsko ali prostorsko, ali celo oboje, netočni oziroma zastareli. Anketiranci med drugim opozarjajo, da se v praksi pogosto ne upošteva dejstva, da se strateško ocenjevanje izvaja na podlagi obstoječih podatkov, saj nosilci urejanja prostora neredko zahtevajo izdelavo dodatnih strokovnih podlag. Poleg tega anketiranci še navajajo, da so strokovne podlage podane s strani nosilcev urejanja prostora pogosto neustrezne in ne omogočajo celovitega vpogleda v stanje obravnavanega okolja. Probleme povezane s pridobivanjem informacij in podatkov za potrebe strateškega ocenjevanja pogosteje opazijo izdelovalci PPP, izdelovalci OP, pa tudi pripravljavci PPP ter nenazadnje naročniki in investitorji. Priporočila • M KO mora v sodelovanju z nosilci urejanja prostora mora aktivno pristopiti k zagotavljanju relevantnih informacij. • Nosilci urejanja prostora morajo zagotoviti posodabljanje podatkovnih baz v zadovoljivih časovnih obdobjih, da bi te baze lahko predstavljale ustrezno referenco in ne bi bilo potrebno vsakokratno preverjanje ustreznosti posameznega podatka pri upravljavcih teh baz. • M KO mora v sodelovanju z nosilci urejanja prostora je pripraviti popis in pregled ustreznosti vseh podatkov, ki se ponavadi uporabljajo v okviru izdelave Op. • MKO mora v sodelovanju z nosilci urejanja prostora doseči dogovor, katere informacije predstavljajo osnovno izhodišče za izdelavo OP in kdo jih zagotovi. S čimer bi predpisovanje dodatnih strokovnih podlag postalo bolj izjema kot pravilo. 3 Vsebine okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja 3.1 Opredelitev problema in namena presoje Cilj Jasno opredeljen problem, ki ga ocenjevanje obravnava in namen / cilji procesa ocenjevanja Kazalniki Ocena 3.1.1 Ustreznost opredelitve problema in namena presoje - CPVO V Problem, namen in izhodišča postopka CPVO so zelo pogosto ustrezno opredeljeni; celovito, pregledno in razumljivo opisani._ Z Problem, namen in izhodišča postopka CPVO so pogosto ustrezno opredeljeni; celovito, pregledno in razumljivo opisani._ P Problem, namen in izhodišča postopka CPVO so redko ustrezno opredeljeni; opredelitve so splošne, pomanjkljive, manj pregledne, posledično tudi manj razumljive. N Problem, namen in izhodišča postopka CPVO so pogosto neustrezno opredeljeni; opredelitve so zelo splošne, pomanjkljive, nepregledne in nerazumljive. 3.1.2 Uporaba CPVO za izbor najboljše alternative in izboljšanje PPP V CPVO je zelo pogosto prispevala k izboru najboljše alternative in izboljšanju PPP. Z CPVO je pogosto prispevala k izboru najboljše alternative in izboljšanju PPP. P CPVO je le redko prispevala k izboru najboljše alternative in izboljšanju PPP. N CPVO je zelo redko prispevala k izboru najboljše alternative in izboljšanju PPP. 3.1.3 Izpolnjevanje načela vzdržnega razvoja V Načela vzdržnega razvoja so bila zelo pogosto v celoti izpolnjena. Z Načela vzdržnega razvoja so bila pogosto v celoti izpolnjena. P Načela vzdržnega razvoja so bila le redko v celoti izpolnjena. N Načela vzdržnega razvoja so bila zelo redko v celoti izpolnjena. Ugotovitve Izkušnje kažejo, da sta problem in namen presoje v okoljskih poročilih večinoma ustrezno in razumljivo opredeljeni, vendar včasih nekoliko nepregledno predstavljeni. Navedeno so z odgovori podprli tudi anketiranci, saj so ocenili, da sta problem in namen presoje srednje pogosto ustrezno predstavljena. Podobno smo ugotovili tudi pri pregledu okoljskih poročil, kjer je bila predstavitev problema v več kot 40 % pregledanih poročil ocenjena kot zadovoljivo, v nekaj več kot 30 % primerov pa celo kot vzorno. Okoljskih poročil, ki bi imela to poglavje neprimerno predstavljeno, v pregledanem vzorcu ni bilo. Ali so problem, namen in izhodišča postopka CPVO opisani in pojasnjeni jasno in pregledno? Ali je obrazložen tudi kontekst postopkaCPVO glede na pripravo PPP? (analiza OP; N=25) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 8 zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 6 H H H 0 2 4 6 8 10 12 število primerov Slika 25: Prikaz in predstavitev problema, namena in izhodišč postopka CPVO Raziskave v ostalih državah članicah potrjujejo, da izvedba postopka CPVO pripomore k vključitvi okoljskih vidikov in pripravo bolj trajnostno naravnanih PPP (Poročilo komisije 2009:9). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so PPP, ki se jih presoja v postopku CPVO navadno postavljeni zelo togo in ne omogočajo večjih sprememb. Presoja se velikokrat začne pozno 11 kar še dodatno onemogoča spremembe PPP. Navedeno je večkrat vzrok, da je v okviru postopka CPVO predlaganih le malo izboljšav PPP. Ne glede na to, pa je s pomočjo postopka CPVO v večini primerov izbrana ena izmed dobrih alternativ, načela vzdržnega razvoja pa so večinoma izpolnjena. Spremembe in optimizacije PPP, ki so bile narejene tekom postopka CPVO, je bilo iz pregledanih Okoljskih poročil težko razbrati. Do podobnih ugotovitev so prišle tudi druge članice EU (Poročilo komisije 2009:8). Za izboljšanje preglednosti Okoljskih poročil in lažje spremljanje učinkov CPVO postopkov bi bilo treba v Okoljska poročila sistematično zapisovati podatke o spremembah PPP, ki so nastale tekom postopka CPVO. Priporočila • V OP naj bo jasno opredeljen problem, ki ga ocenjevanje obravnava in namen/cilji procesa ocenjevanja. • OP je treba opremiti s časovnim sledenjem in beleženjem oblikovanja PPP, pri čemer je treba upoštevati vse udeležence v postopku priprave PPP (naročnik/investitor, izdelovalec PPP, NUP, različne javnosti in izdelovalec OP. 3.2 Zakonska in druga izhodišča Cilj Upoštevanje relevantnih zakonskih in drugih izhodišč Kazalniki Ocena 321 Ustreznost navedbe V Ključna in relevantna zakonska in druga izhodišča so zelo pogosto ustrezno navedena; navedbe so natančne in ažurne. zakonskih in drugih izhodišč Ključna in relevantna zakonska in druga izhodišča so pogosto ustrezno navedena; navedbe so natančne in ažurne._ Ključna in relevantna zakonska in druga izhodišča so le redko ustrezno navedena; navedbe so manj natančne in manj ažurne._ Ključna in relevantna zakonska in druga izhodišča so zelo redko ustrezno navedena; navedbe so pomanjkljive, nenatančne in neažurne. 322 Upoštevanje zakonskih v Ključna in relevantna zakonska izhodišča so zelo pogosto dosledno in v celoti izhodišč upoštevana Z Ključna in relevantna zakonska izhodišča so pogosto dosledno in v celoti upoštevana. P Ključna in relevantna zakonska izhodišča so le redko dosledno in v celoti upoštevana. N Ključna in relevantna zakonska izhodišča so zelo redko dosledno in v celoti upoštevana._ Izhodišča Namen zakonodaje je, da vzpostavi splošne standarde vedenja za ljudi, organizacije in upravne organe ter da omogoča odločanje v konkretnih situacijah. Krovni zakoni, ki urejajo postopek CPVO so: - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 41/04-ZVO-1, 20/06-ZVO-1A, 39/06-ZVO-1-UPB1, 70/08-ZVO-1B, 108/09-ZVO-1C, 48/12-ZVO-1D, 57/12-ZVO-1E); - Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2); - Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Ugotovitve Rezultati ankete so pokazali, da je upoštevanje zakonskih in drugih izhodišč, poleg predstavitve problema, eden izmed najmanj problematičnih vsebin okoljskega poročila. Navedeno smo potrdili tudi s pregledom okoljskih poročil. Zapis predpisov je bil v večini pregledanih okoljskih poročil natančen in ažuren, napake zaradi navedbe neažurne zakonodaje so se pojavljale predvsem zaradi dolgotrajnosti postopkov sprejemanja PPP. Z P N Navedba ustreznih zakonodajnih predpisov sicer ne predstavlja večjega problema, relativno velik problem pa predstavlja različno tolmačenje istih zakonskih aktov pri različnih udeležencih v postopkih. V praksi je že večkrat prišlo do nejasnosti glede različnih razlag istih zakonov, kjer se deležniki niso mogli sporazumeti o pomenu, kar je posledično pomenilo podaljšanje postopkov in posledično povečanje stroškov projekta. Za razreševanje podobnih problemov bi morala biti na voljo posebna služba, ki bi na ta vprašanja urgentno odgovarjala. Ali so navedeni vsi relevantni predpisi, ki podpirajo izdelavo OP? Je navedba predpisov natančna in ažurna? (analiza OP; N=25) 1 1 1 1 1 vzorno 6 - zadovoljivo 14 pomanjkljivo 5 H neprimerno 0 2 4 6 8 10 12 14 16 število primerov Slika 26: Prikaz in predstavitev relevantnih predpisov, ki podpirajo izdelavo OP Priporočila • V primeru nejasnosti pri tolmačenju zakonov, bi morala biti na voljo posebna služba, ki bi na ta vprašanja urgentno odgovarjala. 3.3 Okoljski cilji plana Cilj Jasni okoljski cilji Kazalniki Ocena 3.3.1 Ustreznost izbire in jasnost opredelitve okoljskih ciljev V Okoljski cilji so zelo pogosto v celoti ustrezno izbrani; opredelitve ciljev so natančne in jasne. Izbrani okoljski cilji se dosledno nanašajo na obravnavano problematiko PPP in upoštevanje prostorskih značilnosti. Z Okoljski cilji so pogosto v celoti ustrezno izbrani; opredelitve ciljev so natančne in jasne. Izbrani okoljski cilji se dosledno nanašajo na obravnavano problematiko PPP in upoštevanje prostorskih značilnosti. P Okoljski cilji so le redko ustrezno izbrani; opredelitve ciljev so manj natančne in jasne. Izbrani okoljski cilji se le deloma nanašajo na obravnavano problematiko PPP in na upoštevanje prostorskih značilnosti. N Okoljski cilji so zelo redko ustrezno izbrani; opredelitve ciljev so nenatančne in nejasne. Izbrani okoljski cilji so zelo splošni in se malo nanašajo na obravnavano problematiko PPP in na upoštevanje prostorskih značilnosti. 3.3.2 Jasnost / nedvoumnost / kvantifikacija ciljev vzdržnega razvoja V Cilji vzdržnega razvoja so zelo pogosto v celoti jasni in nedvoumni, kjer je mogoče in smiselno so prikazani tudi kvantitativno. Z Cilji vzdržnega razvoja so pogosto v celoti jasni in nedvoumni, kjer je mogoče in smiselno so prikazani tudi kvantitativno. P Cilji vzdržnega razvoja so le redko jasni in nedvoumni, zelo redko so prikazani kvantitativno, kljub temu da bi bili takšni prikazi mogoči in smiselni. Cilji vzdržnega razvoja so pogosto splošni in manj natančni ter dopuščajo možnost različnih interpretacij. N Cilji vzdržnega razvoja so zelo redko jasni in nedvoumni, zelo redko so prikazani kvantitativno, kljub temu da bi bili takšni prikazi mogoči in smiselni. Cilji vzdržnega razvoja so zelo pogosto splošni in manj natančni ter dopuščajo možnost različnih interpretacij. Izhodišča V 2. členu Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) je zapisano, da so okoljski cilji plana okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju oziroma področju plana. V 4. členu iste uredbe je navedeno, da se okoljski cilji plana v okoljskem poročilu opredelijo glede na značilnosti plana, ki vključujejo zlasti območje in vsebino plana. Na podlagi okoljskih ciljev plana se ugotavljanje pomembnih vplivov plana in njihovo vrednotenje izvede z uporabo ustreznih meril vrednotenja vplivov plana in ustrezne metodologije. Ugotovitve Ne glede na to, da je opredelitev pravih okoljskih ciljev ključnega pomena za dobro presojo, anketiranci ugotavljajo, da so bili okoljski cilji ustrezno izbrani srednje pogosto. Pri pregledu okoljskih poročil smo ugotovili, da se večina ključnih okoljskih ciljev v poročilih nanaša na obravnavani problem ter ustreza značilnostim prostora. Relativno pogosta pa so tudi okoljska poročila, kjer so okoljski cilji splošni in se le deloma navezujejo na obravnavani problem, cilji pa so le redko opredeljeni kvantitativno. Ali se izbrani okoljski cilji nanašajo na obravnavani problem PPP ter ustrezajo značilnostim obravnavanega prostora? Ali je jasno in pregledno prikazano kako oz. na podlagičesa so bili okoljski cilji določeni? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 1 9 ■ 10 15 število primerov 20 25 Slika 27: Prikaz in predstavitev izbranih okoljskih ciljev Ali so okoljski cilji PPP opredeljeni natančno, jasno in pregledno? Ali so okoljski cilji, kjer je to smiselno in mogoče, opredeljeni tudi kvantitativno?(analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprmerno 9 ■ 10 15 število primerov 20 Slika 28: Način prikaza izbranih okoljskih ciljev 0 5 11 0 5 Priporočila • Večja pozornost naj se nameni natančni, jasni in pregledni opredelitvi okoljskih ciljev in kvantitativni opredelitvi ciljev, kjer je to smiselno in mogoče. Cilj Ustrezna usmeritev okoljskih ciljev glede na stanje okolja, obravnavan problem in zagotavljanje okoljskih koristi Kazalniki Ocena 3 3 3 Usmerjenost okoljskih ciljev V Okoljski cilji so zelo pogosto osredotočeni na obravnavani problem in upoštevanje celovitega stanja okolja; usmerjeni so k zagotavljanju okoljskih koristi in vzpostavljanju _boljšega stanja okolja. Okoljski cilji so pogosto osredotočeni na obravnavani problem in upoštevanje celovitega stanja okolja; usmerjeni so k zagotavljanju okoljskih koristi in vzpostavljanju boljšega stanja okolja._ Okoljski cilji so redko osredotočeni na obravnavani problem in upoštevanje celovitega stanja okolja; usmerjeni so le v ohranjanje obstoječih značilnosti okolja in v izogibanje negativnim vplivom._ Okoljski cilji so zelo redko osredotočeni na obravnavani problem in upoštevanje celovitega stanja okolja; usmerjeni so zgolj v izogibanje negativnim vplivom. 3.3.4 Pregled formulacije ciljev in V Okoljski cilji so zelo pogosto natančni, jasni in v celoti povezani s cilji PPP. Okoljski cilji "I. i. -i-i. so zelo pogosto obravnavani v fazi vsebinjenja in na tem mestu tudi usklajeni ter njihove potrditve na potrjeni." ___^_ vsebinjenju z Okoljski cilji so pogosto natančni, jasni in v celoti povezani s cilji PPP. Okoljski cilji so _pogosto obravnavani v fazi vsebinjenja in na tem mestu tudi usklajeni ter potrjeni. P Okoljski cilji so le redko natančni, jasni in povezani s cilji PPP. Okoljski cilji so redko _obravnavani v fazi vsebinjenja in na tem mestu tudi usklajeni ter potrjeni. Okoljski cilji so zelo redko natančni, jasni in povezani s cilji PPP. Okoljski cilji so zelo redko ali sploh niso obravnavani v fazi vsebinjenja, posledično tudi niso usklajeni in potrjeni. 3 3 5 Upoštevanje načel varstva v Okoljski cilji PPP zelo pogosto dosledno upoštevajo načela varstva okolja -' ' povzročanje čim manjše škode v okolju ob najvišji učinkovitosti PPP._ okolja čim manjša škoda v Z Okoljski cilji PPP pogosto dosledno upoštevajo načela varstva okolja - povzročanje okolju ob najvišji čim manjše škode v okolju ob najvišji učinkovitosti PPP._ učinkovitosti PPP p Okoljski cilji PPP le redko dosledno upoštevajo načela varstva okolja - povzročanje _čim manjše škode v okolju ob najvišji učinkovitosti PPP. Okoljski cilji PPP zelo redko upoštevajo načela varstva okolja - cilji PPP so usmerjeni zgolj v zagotavljanje koristi ozkih ali posameznih interesov._ Izhodišča Da morajo cilji PPP upoštevati načelo varstva okolja in vzdržnega razvoja je zahtevano v 1. členu Direktive 2001/42/ES, kjer je naveden cilj direktive, ki pravi, da je treba: »^zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoja«. Ugotovitve Anketiranci so ocenili, da so okoljski cilji pogosto osredotočeni le na ohranjanje obstoječih značilnosti okolja, redkejši pa so primeri okoljskih ciljev, ki so naravnani na izboljšanje kakovosti v okolju. Anketiranci tudi menijo, da so bili okoljski cilji le redko potrjeni v fazi vsebinjenja. Podobne rezultate smo dobili tudi ob pregledu okoljskih poročil. Iz okoljskih poročil je bilo možno razbrati, da so okoljski cilji usmerjeni v ohranjanje obstoječih značilnosti okolja, v večih primerih pa so cilji usmerjeni tudi v vzpostavljanje boljšega stanja. Ugotovili smo tudi, da cilji PPP večinoma upoštevajo načela varstva okolja in vzdržnega razvoja. Iz velike večine pregledanih okoljskih poročil nismo mogli ugotoviti ali so bili okoljski cilji izpostavljeni in potrjeni v fazi vsebinjenja. Izbor pravih okoljskih ciljev je ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne kvalitete okoljskih poročil ter ustreznega rezultata ter izboljšanje PPP. Zaradi tega bi morala biti faza vsebinjenja obvezna in izpostavljena kontroli, ki bi preverjala njeno ustreznost in kakovost. V Z P N N N fazi vsebinjenja bi bilo smiselno navesti tudi cilje in kazalnike, na podlagi katerih bi se določile vsebine, ki so potrebne obravnave. Praksa tudi kaže da so okoljski cilji usmerjeni le v ohranjanje obstoječega stanja, cilji, ki bi bili usmerjeni k izboljšanju stanja in bi pomagali ohranjati potenciale prostora pa so zelo redki. Ali so okoljski cilji usmerjeni v ohranjanje obstoječih značilnosti okolja, v vzpostavljanje boljšega stanja od obstoječega ali so usmerjeni v izogibanje negativnih vplivov? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 9 ■ 10 15 število primerov 20 25 Slika 29: Usmerjenost izbranih okoljskih ciljev Preglednica 2: Značilnosti okoljskih ciljev v pregledanih OP Ali so okoljski cilji povezani s PPP in so bili izpostavljeni in potrjeni v fazi vsebinjenja? F % vzorno Vsi navedeni okoljski cilji so izpostavljeni in potrjeni v fazi vsebinjenja. Okoljski cilji so v celoti jasno povezani s PPP. 3 12,0 zadovoljivo Večina navedenih okoljskih ciljev je izpostavljena in potrjena v fazi vsebinjenja. Ključni okoljski cilji so jasno povezani s PPP. 1 4,0 pomanjkljivo Le del navedenih okoljskih ciljev je izpostavljen in potrjen v fazi vsebinjenja, večina okoljskih ciljev je splošnih. Okoljski cilji so le deloma povezani s PPP. 1 4,0 neprimerno Navedeni okoljski cilji niso bili izpostavljeni ali potrjeni v fazi vsebinjenja, okoljski cilji so zelo splošni. Okoljski cilji so zelo malo ali sploh niso povezani s PPP. 1 4,0 X Iz OP in pregleda poročil o postopku CPVO ni mogoče ugotoviti ali so in kateri okoljski cilji so izpostavljeni in potrjeni v fazi vsebinjenja. 19 76,0 skupaj 25 100,0 Preglednica 3: Upoštevanje načel varstva okolja in vzdržnega razvoja v pregledanih OP Ali PPP upošteva vsa načela varstva okolja? Ali PPP upošteva načela vzdržnega razvoja? F % vzorno Cilji PPP v celoti dosledno upoštevajo načela varstva okolja in vzdržnega razvoja. 1 4,0 zadovoljivo Cilji PPP večinoma dosledno upoštevajo načela varstva okolja in vzdržnega razvoja. 19 76,0 pomanjkljivo Cilji PPP le deloma upoštevajo načela varstva okolja in vzdržnega razvoja. 5 20,0 neprimerno Cilji PPP ne upoštevajo načel varstva okolja in načel vzdržnega razvoja. 0 0,0 skupaj 25 100,0 Priporočila • Okoljski cilji bi se morali določiti že v fazi vsebinjenja. Okoljski cilji bi morali biti osnova za določitev vsebin obravnavanih v presoji. • Izbrane okoljske cilje bi moral potrditi sektor za CPVO. • Cilji bi morali upoštevati in ohranjati tudi raznovrstne potenciale določenega prostora, ne samo obstoječih prostorskih značilnosti. Težiti bi morali k izboljšanju obstoječega stanja. 0 5 Cilj Ustrezno upoštevani okoljski cilji Izboljšava PPP na osnovi ocen v okoljskem poročilu - boljše doseganje okoljskih ciljev Kazalniki Ocena 3.3.6 Način upoštevanja okoljskih ciljev Okoljski cilji so zelo pogosto dosledno vključeni v osnovne cilje PPP. Ustrezno vključevanje okoljskih ciljev v PPP se kaže v oblikovanju alternativnih rešitev in izboljšavi PPP._ Okoljski cilji so pogosto dosledno vključeni v osnovne cilje PPP. Ustrezno vključevanje okoljskih ciljev v PPP se kaže v oblikovanju alternativnih rešitev in izboljšavi PPP. Okoljski cilji so le redko dosledno vključeni v osnovne cilje PPP. Vključevanje okoljskih ciljev v PPP se pogosto odraža le pri oblikovanju omilitvenih ukrepov._ Okoljski cilji so zelo redko vključeni v osnovne cilje PPP. Neupoštevanje okoljskih ciljev pri pripravi PPP se kaže v okoljsko slabših rešitvah._ Ugotovitve Anketiranci so bili mnenja, da so opredeljeni cilji srednje pogosto upoštevani pri pripravi ostalih vsebin OP. Podoben rezultat kaže pregled okoljskih poročil. Ugotovljeno je, da so okoljski cilji večinoma vključeni v osnovne cilje PPP in da se okoljski cilji odražajo v obliki alternativnih rešitev ali v obliki sprememb PPP, ki sledijo ciljem vzdržnega razvoja. Pogosta pa so bila tudi okoljska poročila, ki so imela okoljske cilje le deloma vključene v osnovne cilje PPP, pri pripravi PPP pa so bili upoštevani le splošni okoljski cilji, ki so se večinoma odražali le v obliki omilitvenih ukrepov. Še tako dobro postavljeni cilji ne morejo doseči svojega namena, če v nadaljevanju poročila niso ustrezno obravnavani. V praksi obstajajo okoljska poročila, kjer so okoljski cilji očitno opredeljeni le zato, ker jih protokol zahteva, v nadaljevanju poročila pa se vsebina nanje ne navezuje. Izdelovalcem okoljskih poročil bi bilo potrebno pojasniti, da so okoljski cilji v poročilu zato, da jim pomagajo pri ocenjevanju vplivov PPP in niso »sami sebi namen«. Boljša izobraženost izdelovalcev okoljskih poročil bi lahko prispevala k boljšemu razumevanju posameznih faz postopka CPvO in vsebin okoljskega poročila ter s tem prispevala k boljšemu končnemu rezultatu. Ali so okoljski cilji vključeni v osnovne cilje PPP? Ali so bili pri pripravi PPP upoštevani vsi okoljski cilji? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 10 15 število primerov 20 25 Slika 30: Način upoštevanja okoljskih ciljev v okviru ciljev PPP V Z P N 13 0 5 Na kakšen način se cilji vzdržnega razvoja odražajo v rešitvi PPP? (analiza OP; N=25) 1 vzorno 3 ^M - zadovoljivo pomanjkljivo 10 neprmerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 31: Način upoštevanja ciljev vzdržnega razvoja v rešitvi PPP Priporočila • Cilji plana morajo izhajati iz okoljskih ciljev. • Vsebina okoljskih poročil bi morala biti vezana na okoljske cilje. Iz presoje bi morala biti razvidna povezava med vplivi, omilitvenimi ukrepi in okoljskimi cilji. 3.4 Kazalniki okolja1 Cilj Izbira relevantnih kazalnikov okolja, ki omogočajo ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja Kazalniki Ocena 3.4.1 Ustreznost izbire in prikaza kazalnikov okolja V Izbrani kazalniki okolja so zelo pogosto relevantni za obravnavani PPP in omogočajo docela natančno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani razumljivo in pregledno._ Z Izbrani kazalniki okolja so pogosto relevantni za obravnavani PPP in omogočajo docela natančno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani razumljivo in pregledno._ P Izbrani kazalniki okolja so le redko relevantni za obravnavani PPP in le redko omogočajo ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani manj razumljivo in manj pregledno._ N Izbrani kazalniki okolja so zelo redko relevantni za obravnavani PPP, posledično je oteženo ali onemogočeno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani nerazumljivo in nepregledno. 3.4.2 Ustreznost izbire in prikaza kazalnikov okolja glede na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP V Izbrani kazalniki okolja, ki se nanašajo na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP, so zelo pogosto relevantni za obravnavani PPP, omogočajo docela natančno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani razumljivo in pregledno._ Z Izbrani kazalniki okolja, ki se nanašajo na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP, so pogosto relevantni za obravnavani PPP, omogočajo docela natančno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani razumljivo in pregledno._ V poročilu je uporabljen pojem »kazalniki okolja«, ki je v vsebinskem pomenu širši od sedaj, v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, uveljavljenega pojma »kazalci stanja okolja«. »Kazalci stanja okolja« so po definiciji Uredbe o okoljskem poročilu_(UL RS 73/2005, 2005) podatki o stanju okolja ali njegovih delov o določeni lastnosti ali razvoju pomembnega pojava v okolju, ki so določeni v poročilu o okolju v Republiki Sloveniji, ki je pripravljeno v skladu s predpisi s področja varstva okolja, in drugi javno dostopni kazalci stanja okolja ter drugi kazalci stanja okolja, ki so opredeljeni na podlagi analize okoljskih izhodišč«. Kazalniki okolja v procesu ocenjevanja so opredeljeni kot orodje s pomočjo katerega se napoveduje ali kaže stanje oziroma se nakazuje razvoj nekega pojava ali procesa ter omogočajo odčitavanje sprememb zaradi načrtovanega PPP. 0 5 P Izbrani kazalniki okolja, ki se nanašajo na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP, so le redko relevantni za obravnavani PPP in le redko omogočajo ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani manj razumljivo in manj pregledno. N Izbrani kazalniki okolja, ki se nanašajo na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP, so zelo redko relevantni za obravnavani PPP, posledično je oteženo ali onemogočeno ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja. Izbrani kazalniki so prikazani nerazumljivo in nepregledno. X Podatkov o vsebinah, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP ni bilo mogoče pridobiti, posledično ni mogoče ugotoviti stopnje ustreznosti izbire in prikaza kazalnikov okolja glede na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP. 3.4.3 Prikaz kazalnikov stanja okolja in prikaz kazalnikov sprememb stanja okolja / V Kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb stanja okolja/vpliva na okolje so zelo pogosto prikazani natančno in pregledno. Z Kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb stanja okolja/vpliva na okolje so pogosto prikazani natančno in pregledno. vpliva na okolje P Kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb stanja okolja/vpliva na okolje so le redko prikazani natančno in pregledno. N Kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb stanja okolja/vpliva na okolje so pogosto prikazani pomanjkljivo in nepregledno. 3.4.4 Povezanost kazalnikov s V Izbrani kazalniki so zelo pogosto povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja. sistemom kazalnikov stanja okolja Z Izbrani kazalniki so pogosto povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja. P Izbrani kazalniki so le redko povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja. N Izbrani kazalniki pogosto niso povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja. 3.4.5 Utemeljitev uporabljenih kazalnikov sprememb / vplivov V Kazalniki sprememb stanja okolja/vplivov na okolje so zelo pogosto jasno utemeljeni. Z Kazalniki sprememb stanja okolja/vplivov na okolje so pogosto jasno utemeljeni. P Kazalniki sprememb stanja okolja/vplivov na okolje so le redko jasno utemeljeni. N Kazalniki sprememb stanja okolja/vplivov na okolje zelo pogosto niso jasno utemeljeni. Izhodišča Uporaba okoljskih kazalnikov v procesu ocenjevanja vplivov PPP na različnih hierarhičnih ravneh načrtovanja je postala že docela uveljavljeno orodje (Bockstaller, Girardin, 2003). Ocenjevanje s pomočjo okoljskih kazalnikov pomeni uporabo posebej razvitih merskih orodij za ugotavljanje vplivov PPP na okolje. Namen uporabe kazalnikov je v objektivizaciji ugotavljanja in ocenjevanja vplivov. Kazalniki okolja se v procesu ocenjevanja lahko uporabijo za naslednje naloge (Kontic, 2000): - opis in merjenje stanja okolja, - opis in napoved vplivov, - primerjavo alternativ, - monitoring implementacije PPP v luči doseganja postavljenih okoljskih ciljev. Evropska agencija za okolje (EEA, 2005) kazalnike okolja opredeljuje kot podatke, ki jih je mogoče uporabiti za ponazoritev ali poenostavitev prikaza lastnosti kompleksnih pojavov, za ponazoritev trendov ali razvoja pojava v določenem časovnem obdobju. Kazalniki temeljijo na številčnih podatkih, ki lahko kažejo stanje, določeno lastnost ali razvoj nekega izbranega pojava. Kazalniki so sestavljeni s povezavo istovrstnih ali raznovrstnih podatkov združenih v celoto, na predhodno dogovorjen način, in povezani z okoljskimi cilji. Ameriška agencija za varstvo okolja in njihov geološki zavod poudarjata še eno pomembno lastnost kazalnikov okolja; le-te opredeljujeta kot podatke o merljivih lastnostih pojava ali sistema, ki omogočajo oblikovanje preverljivih in znanstveno potrjenih informacij o okoljski ali ekosistemski kakovosti oziroma ključni smeri razvoja nekega pojava (http://acwi.gov/appendixes/ AppendE.html). Kazalnike okolja najpogosteje enačimo s podatki, ki so lahko izraženi v kvantitativni obliki, kot številčni podatki, ali v kvalitativni obliki, izraženi s smerjo odklona ali neko drugo vrednostno značilnostjo. Kazalniki so lahko razmeroma enostavni ali pa sestavljeni, to je visoko strukturirani in kompleksni. Kazalniki okolja so prvenstveno namenjeni odsevanju sprememb in so osnova za ugotavljanje odklona od zastavljenega cilja oziroma osnova za ugotavljanje stopnje doseganja ali uresničevanja cilja. Kazalnike okolja v procesu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje bi lahko opredelili kot neke vrste merilno orodje, ki ga uporabljamo za opredeljevanje in ocenjevanje vplivov PPP ali za spremljanje stanja z namenom izboljšanja kakovosti posameznih sestavin okolja ali posameznih prostorskih ureditev. Pomembno merilo pri opredeljevanju kazalnikov je, da morajo biti zelo natančno definirani, da omogočajo transparentno primerjavo. Biti morajo merljivi, znanstveno potrjeni in podani v obliki in na način, da prispevajo ustrezne informacije za odločanje (Donnelly in sod., 2007). Za izbiro nekega kazalnika v procesu ocenjevanja morajo le-ti izpolnjevati naslednje pogoje (Kontic, 2000): - veljati morajo za posamezen primer in v splošnem, - predstavljati morajo bistvene vsebine, - odsevati morajo nacionalne/regionalne interese ter lokalna gibanja, - izhajati morajo iz veljavnih načel in postavk, - izhajati morajo tudi iz relativno lahko dostopnih informacij oz. informacij, ki so dostopne za daljše časovno obdobje. Glede na tip informacije, ki jo podajajo v procesu ocenjevanja vplivov PPP na okolje, uporabljamo tri tipe kazalnikov, in sicer: - kazalnike stanja okolja, - kazalnike sprememb na okolje in - kazalnike dejavnosti. Kazalnike stanja okolja v Sloveniji vodi in spremlja Agencija RS za okolje v okviru sistema »Kazalci okolja v Sloveniji«. Predstavljeni so na spletnem portalu in dostopni na naslovu http://kazalci.arso.gov.si. Trenutno je na portalu objavljenih prek 150 kazalnikov, ki so združeni v posamezne tematske sklope. Na portalu je mogoče dostopati do kazalnikov, ki se nanašajo na posamezne okoljske sestavine (npr. vodo, zrak itd.), na okoljsko problematiko (npr. podnebne spremembe, varstvo narave, izgubo biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki) ter vključevanje okoljskih vsebin v oblikovanje sektorskih politik (npr. promet, kmetijstvo, turizem, energetika itd.). »Kazalci okolja v Sloveniji« so pripravljeni na osnovi metodologije EEA, kar omogoča, da so zbrani kazalniki mednarodno primerljivi. Pripravljajo se na podlagi podatkov iz podatkovnih zbirk Agencije Republike Slovenije za okolje, Statističnega urada Republike Slovenije, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Gospodarske zbornice Slovenije idr. »Kazalci okolja v Sloveniji« so sestavni del nacionalnega poročila o okolju v skladu z določbami iz 106. člena Zakona o varstvu okolja in v skladu s pravico javnosti do obveščenosti o stanju okolja in učinkovitosti okoljskih politik. Pomanjkljivost sistema »Kazalcev okolja v Sloveniji« je njihova prvenstvena usmerjenost v opisovanje stanja okolja, kazalnikov, ki bi opisovali spremembe, pa se praktično ne beleži. Zbrani kazalniki se večinoma nanašajo na opisovanje trenutnega stanja ali razvoj določenega pojava v okolju, kot je raven onesnaženosti zraka, vodnih teles in tal, raznovrstnost vrst v posamezni geografski regiji ali razpoložljivost naravnih virov. Ena od ključnih nalog kazalnikov v procesu ocenjevanja je, da pomagajo pri razumevanju zapletenih vzročno posledičnih povezav v okolju in pri ugotavljanju na kakšen način in v kolikšni meri se s posameznim PPP uresničujejo zastavljeni cilji. Pri opredeljevanju kazalnikov in kasnejšem ocenjevanju je treba upoštevati, da je vpliv na okolje odvisen, na eni strani od pričakovanega obsega spremembe okolja in na drugi od spremembe kakovosti okolja (Marušič, 1993). V primeru ugotavljanja obsega spremembe nas zanima kolikšna bi bila pričakovana sprememba. V primeru ugotavljanja spremembe kakovosti ugotavljamo ali bo kakovost potencialno prizadetega območja zmanjšana ali povečana in kakšna bo stopnja zmanjšanja oziroma povečanja obravnavane kakovosti. Z oceno na izbrani lestvici ocenjujemo pomen obsega spremembe in pomen ter stopnjo spremembe kakovosti. Ugotovitve Kazalniki okolja, uporabljeni v procesu ocenjevanja in v okoljskih poročilih, so po mnenju anketirancev razmeroma ustrezno izbrani in povezani z okoljskimi cilji. Dobra tretjina anketirancev meni, da so ustrezno izbrani kazalniki pogosta praksa, slabih 17% jih meni, da je ustrezna izbira kazalnikov celo zelo pogosta praksa. Analiza okoljskih poročil kaže na podobne ugotovitve, ustreznost izbire in prikaza kazalnikov je na zadovoljivi ravni. Izbrani kazalniki okolja so večinoma vezani na konkreten problem in vsebino PPP in izhajajo iz obravnavanega okolja. Kazalniki so pogosto razmeroma jasno prikazani, hkrati pa obstaja tudi kar nekaj primerov, kjer so izbrani kazalniki okolja prikazani manj jasno in manj pregledno. Analiza okoljskih poročil po drugi strani kaže na večje razlike glede ustreznosti izbire in prikaza kazalnikov pri obravnavi posameznih okoljskih sestavin. Kazalniki okolja so pogosteje ustrezno izbrani in prikazani pri obravnavi voda in vodnih virov, zraka, obremenitev s hrupom, sledijo narava in biotska raznovrstnost, varovana območja, EPO in naravne vrednote ter kmetijstvo in kmetijske površine. Sestavine okolja, pri katerih so kazalniki okolja pogosteje ustrezno izbrani, so tiste, katere so razmeroma dobro opisane in vodene tudi v sistemu »Kazalcev stanja okolja«. Manj ustrezen je nabor kazalnikov pri obravnavi zdravja ljudi, bivalnih kakovosti, poselitve, prostočasnih dejavnosti in družbenega okolja. To so sestavine ali področja, ki so v sistemu »Kazalcev okolja v Sloveniji« slabše zastopane ali se jih v okoljskih poročilih na splošno redkeje obravnava. Večina anketirancev je glede uporabnosti sistema »Kazalcev okolja v Sloveniji«, kot osnove za opredelitev kazalnikov okolja v okoljskih poročilih, razmeroma enotnega mnenja, kar 75% jih meni, da »Kazalci okolja v Sloveniji« niso ustrezna osnova za opredelitev kazalnikov okolja v procesu ocenjevanja, ker le-ti niso dovolj praktični (34%), niso vezani na okoljske cilje (26%) ali niso dovolj natančni (15%). Hkrati pa analiza okoljskih poročil opozarja na pomembnost vzpostavitve in delovanja ustreznega sistema kazalnikov okolja, saj so sestavine okolja, ki so v sistemu »Kazalcev okolja v Sloveniji« dobro opisane in vodene, praviloma tudi tiste, ki so v okoljskih poročilih celoviteje obravnavane. da ne, niso dovolj praktični ne, niso dovolj natančni ne, nso vezani na okoljske cilje drugo - so ustrezna osnova, vendar je potrebno kazalnike okolja v posameznem OP prilagoditi vsebini in namenu PPR največkrat^ drugo - so lahko osnova niso pa dovolj, nso za vse vsebine; za posamezna podroqa niso dovolj natančni drugo -ne vem 9,43 15,09 26,(2 1,89 3,77 9,43 33,96 10 15 20 25 odgovori v % 30 35 40 Slika 32: Mnenje anketirancev o ustreznosti sistema »Kazalcev okolja v Sloveniji« kot osnove za opredelitev kazalnikov okolja v OP Razlikovanje med kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/ugotavljanja vplivov je v okoljskih poročilih le srednje pogosto predstavljeno na ustrezen in razumljiv način. To ugotovitev potrjujejo tudi primeri iz prakse. Izdelovalci okoljskih poročil pogosto ne razlikujejo kazalnikov stanja okolja in kazalnikov sprememb/vplivov na okolje. Analiza okoljskih poročil 0 5 razkriva, da je v do sedaj uveljavljeni praksi ocenjevanja vplivov na okolje, zelo veliko pozornosti namenjeno opisovanju stanja okolja. Pri opisovanju stanja okolja se kazalniki stanja okolja izkažejo kot dobra in ustrezna osnova. Vendar pa so rezultati ocenjevanja vplivov PPP na okolje, podani samo na podlagi kazalnikov stanja okolja, pogosto prikazani zgolj kot nabor medsebojno nepovezanih ali slabo povezanih ugotovitev. To pa je še posebej problematično v primeru obravnave kompleksnejših PPP. Kazalniki stanja okolja se izkažejo kot zelo uporabno orodje predvsem pri opisih in analizi obstoječega stanja, za opredeljevanje in ocenjevanje vplivov PPP na okolje pa ne zadostujejo. Uporabljeni kazalniki so bili le srednje pogosto povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja. Analiza okoljskih poročil kaže na nekoliko drugačne rezultate; kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/vplivov na okolje med seboj le pomanjkljivo do zadovoljivo povezani. V desetih primerih pregledanih okoljskih poročil so bili kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/vplivov med seboj večinoma povezani, med ključnimi kazalniki je bila vzpostavljena jasna vzročno posledična povezava. Prav tako v desetih primerih okoljskih poročil so bili kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/vplivov med seboj le deloma povezani, povezave med ključnimi kazalniki pa so bile manj jasne. V dveh primerih pregledanih okoljskih poročil povezav med kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/vplivov na okolje ni bilo mogoče ugotoviti. Med petindvajsetimi primeri pregledanih okoljskih poročil so torej le trije takšni, kjer so bili kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb/ugotavljanja vplivov med seboj jasno povezani in je med njimi obstajala jasna vzročno-posledična povezava. Neupoštevanje razlik med kazalniki stanja okolja in kazalniki sprememb ter neustrezno ali pomanjkljivo povezovanje obeh tipov kazalnikov pogosto vodi do pomanjkljive obravnave vseh relevantnih in ključnih vplivov PPP na okolje. V številnih primerih so vplivi opredeljeni zgolj opisno in podani kot nabor posameznih, medsebojno slabo ali sploh ne povezanih ugotovitev. V procesu strateškega ocenjevanja in pri oblikovanju okoljskih poročil je treba večji poudarek nameniti analitičnim in sinteznim ugotovitvam, pri čemer so lahko v veliko pomoč ustrezno izbrani kazalniki stanja okolja in predvsem kazalniki sprememb/vplivov, urejeni v nek sistem, kjer je zelo jasno opredeljeno, kaj so cilji ocenjevanja, kazalniki pa so glede na te cilje, hierarhično razporejeni. Ali so kazalniki ugotavljanjavplivov in kazalnikiokolja med seboj povezani? Kakšen je odnos med kazalniki stanja okoljain kazalniki ugotavljanja vplivov? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 1 10 0 5 10 15 20 25 število primerov Slika 33: Povezanost kazalnikov sprememb/ugotavljanja vplivov in kazalnikov stanja okolja O ustreznosti utemeljitve uporabljenih kazalnikov tretjina anketirancev meni, da so bili le-ti srednje pogosto utemeljeni na ustrezen način, četrtina jih meni, da so bili kazalniki pogosto utemeljeni na ustrezen način, medtem ko le 12% anketirancev meni, da so bili kazalniki okolja zelo pogosto utemeljeni na ustrezen način. Med obravnavanimi sestavinami okolja so bili kazalniki razmeroma ustrezno utemeljeni pri obravnavi narave in biotske raznovrstnosti, voda in vodnih virov, varovanih območij, EPO in naravnih vrednot, sledijo še zrak, kmetijstvo in kmetijske površine, krajina in kulturna dediščina. Slabše ali pomanjkljivo utemeljeni so kazalniki na področju družbenega okolja, prostočasnih dejavnosti, poselitve, bivalnih kakovosti in zdravja ljudi, to pa so predvsem tiste sestavine okolja, ki so v okoljskih poročilih redkeje obravnavane. Priporočila • Kazalniki naj bodo prilagojeni obravnavanemu problemu. • Pripraviti je smiselno nabor meril in metod za izbiro kazalnikov stanja in kazalnikov sprememb okolja v procesih strateškega ocenjevanja. • Smiselna bi bila vzpostavitev sistema kazalnikov okolja, ki vključuje tako kazalnike stanja kot tudi kazalnike sprememb, ali nadgradnja obstoječega sistema »Kazalci okolja v Sloveniji« z dodatnimi kazalniki, da bo omogočeno strateško in podrobnejše ocenjevanje. 3.5 Opis stanja okolja Cilj Ustrezna raven in obseg vključenih informacij in podatkov v opisu stanja okolja Kazalniki Ocena 3.5.1 Obseg in raven obravnave V Obseg in raven obravnave informacij in podatkov v opisu stanja okolja so zelo pogosto ustrezni hierarhični ravni obravnavanega PPP. informacij in podatkov glede na presojani PPP Z Obseg in raven obravnave informacij in podatkov v opisu stanja okolja so pogosto ustrezni hierarhični ravni obravnavanega PPP. P Obseg in raven obravnave informacij in podatkov v opisu stanja okolja so le redko ustrezni hierarhični ravni obravnavanega PPP. Navedene so tudi informacije, ki niso pomembne in so odvečne ter nepotrebne za razumevanje problematike obravnavanega PPP._ N Obseg in raven obravnave informacij in podatkov v opisu stanja okolja so pogosto neustrezni glede na hierarhično raven obravnave PPP. Ključne informacije, ki so pomembne za razumevanje problematike PPP, niso navedene._ Izhodišča Opis stanja okolja obsega informacije in podatke o stanju okolja, o okoljskih problemih in trendih v okolju tudi v prihodnosti. Na podlagi zbranih informacij in podatkov o stanju okolja se izvede ocenjevanje vplivov na okolje, zato je zelo pomembno, da se opisi stanja okolja prvenstveno navezujejo na okoljske kazalnike. V opisih stanja okolja se poudari tiste vsebine in sestavine okolja, ki so bile opredeljene v procesu vsebinjenja. Natančnost informacij in podatkov za opis stanja okolja je odvisna od hierarhične ravni PPP. Ugotovitve Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (UL RS št. 73/2005) določa, da mora okoljsko poročilo vsebovati opis in oceno pomembnih vidikov stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se plan ne bi izvedel, okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila pomembno prizadeta in navedbo morebitnih okoljskih problemov, ki so pomembni za plan, predvsem tistih, ki so povezani z varovanimi območji in drugimi območji s posebnim pravnim režimom. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (UL RS št. 130/2004) je glede opisa stanja okolja oziroma podatkov še nekoliko določnejši. Pravilnik navaja, da se pri ugotavljanju in ocenjevanju vplivov plana ali posega v naravo na varovana območja uporabljajo: obstoječi, javno dostopni podatki o stanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, podatki o stanju vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter kakovosti struktur in rabe, nujnih za presojo njihovega ugodnega stanja, pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi, ocene učinkov planov ali posegov v naravo na podlagi predložene dokumentacije, pisnih virov, ki so na razpolago, oziroma pridobljeni s terenskimi ogledi in popisi, kvantitativni modeli napovedi, podatki in ocene iz primerljivih primerov že izvedenih presoj sprejemljivosti planov ali posegov v naravo ter strokovna mnenja in ocene. Pravilnik še dodaja, da morajo ugotovitve prednostno izhajati iz »^aktualnih podatkov glede kakovosti struktur habitata vrste ali habitatnega tipa in obstoja rabe prostora ali naravnih dobrin, nujnih za zagotavljanje ugodnega stanja habitata vrste ali habitata tipa.« Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja določa, da morajo biti opisi stanja okolja in narave na varovanih območjih, zelo natančni in podrobni. Natančnost in podrobnost podatkov za opis stanja je, vsaj v kontekstu razumevanja formalnih določil, neodvisna od tipa ali hierarhične ravni obravnavanega PPP. Druga nedoslednost, ki izhaja iz, na eni strani malo natančne opredelitve opisa stanja okolja, kot je navedena v Uredbi o okoljskem _ (UL RS št. 73/2005), in opredelitve opisa stanja okolja, ki zahteva zelo podroben opis stanja okolja in narave na varovanih območjih in je opredeljena s Pravilnikom o presoji _ (UL RS št. 130/2004), je neenakovredna obravnava posameznih sestavin okolja, kot posledica splošnih ter obravnavanemu PPP nenaravnanih opisov stanja okolja. Analiza okoljskih poročil kaže, da so opisi stanja okolja pogosto zelo obsežni in razmeroma natančni, vendar je samo v polovici primerov navedba podatkov vezana na obravnavani problem PPP in obravnavano okolje. V večini primerov gre za zelo splošne opise stanja okolja in samo v polovici primerov so opisi stanja okolja podali ključne informacije in podatke za razumevanje okolja v povezavi s konkretnim PPP. Oceni, da so opisi stanja okolja pogosto preobsežni, malo jedrnati ter da le-ti redko vključujejo tudi vrednostne analize oziroma so povezani s kasnejšim ocenjevanjem vplivov, pritrjuje tudi tretjina anketirancev, udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja. Izdelovalci okoljskih poročil kot vzrok za zelo obsežne opise stanja okolja, med drugim izpostavljajo zahteve NUP po zelo natančnih in podrobnih opisih stanja okolja, ne glede na hierarhično raven in dosegljivost podatkov. Na drugi strani NUP opozarjajo na neustrezne, pomanjkljive in nenatančne opise stanja okolja, navajanje zastarelih informacij, pomanjkljivo podajanje smernic ipd. Opisi stanja okolja v OP so pogosto preobsežni, splošni in premalo osredotočeni na ključne vsebine obravnavanega PPP. Takšni opisi stanja okolja, namesto ustrezne podlage za ocenjevanje, čemur so pravzaprav namenjeni, pomenijo prej oviro za učinkovito ocenjevanje vplivov PPP na okolje (The Scottish Strategic Environmental Assessment Review, 2011). Okoljska poročila pogosto vsebujejo obsežno maso podatkov o stanju okolja, ki pa bistveno ne pripomore pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje. V obsežnih opisih stanja se zakrije samo bistvo okoljskega poročila. Izdelovalci okoljskih poročil niso edini krivci, ki povečujejo »balast« okoljskih poročil, marveč so velikokrat NUP tisti, ki želijo imeti natančno izdelan posnetek stanja okolja na območju PPP. Nekateri si na račun pripravljavca PPP tudi polnijo svoje (oz. državne) baze podatkov. Priporočila • Opis stanja okolja naj bo kratek in jedrnat. • Opis stanja okolja naj bo prilagojen obravnavnemu PPP, upoštevajoč hierarhično raven. Zbiranje informacij in podatkov za opis stanja okolja naj bo osredotočeno na ključne vsebine in vsebine, opredeljene v procesu vsebinjenja. Dolgo in široko opisovanje stanja okoljske sestavine, kjer se v zaključku ugotovi, da "plan na okoljsko sestavino nima vpliva" je popolni nesmisel. Sodelovanje med pripravljavcem PPP, izdelovalcem PPP, izdelovalcem OP in NUP že na začetku izdelave PPP/OP ter ustrezno izvedeno vsebinjenje naj rezultira v vključevanje vseh relevantnih strokovnih podlag v pripravo PPP/OP. Smiselna bi bila vzpostavitev javno dostopne baza podatkov z informacijami o njihovi kakovosti, natančnosti, ažurnosti in uporabnosti glede na različne hierarhične ravni PPP. S priporočili naj se opredeli stopnja opisa obstoječega stanja okolja, ki je potrebna za podajanje ustrezne ocene vplivov PPP. 3.6 Merila vrednotenja Cilj Ustrezna izbira meril vrednotenja, vezanih na problem Kazalniki_Ocena_ 3.6.1 Ustreznost izbire in jasnost V Merila vrednotenja so zelo pogosto vezana na problematiko PPP; merila vrednotenja prikaza meril vrednotenja so stvarna, prikazana so natančno in jasno. Merila vrednotenja so pogosto vezana na problematiko PPP; merila vrednotenja so stvarna, prikazana so natančno in jasno._ Merila vrednotenja so le redko vezana na problematiko PPP, so splošna; merila vrednotenja so manj stvarna, prikazana so manj natančno in jasno._ Merila vrednotenja so zelo redko vezana na problematiko PPP, so splošna; merila vrednotenja pogosto niso stvarna, prikazana so nenatančno in nejasno._ Izhodišča V Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) so merila vrednotenja opredeljena kot stopnja odstopanja od kazalcev stanja okolja, stopnje doseganja varstvenih ciljev in druga merila, ki zagotavljajo ustrezno vrednotenje vplivov plana. Skladno z Uredbo je treba izbrati taka merila vrednotenja in take metode ugotavljanja ter vrednotenja vplivov plana, da so v čim večji meri ugotovljeni vsi pomembni vplivi plana na doseganje okoljskih ciljev in so ugotovljeni vplivi tudi ustrezno ovrednoteni. Ugotovitve Merila vrednotenja so po ocenah anketirancev srednje pogosto ustrezno izbrana in jasno prikazana, pri pregledu okoljskih poročil pa smo prišli do nekoliko drugačnih rezultatov. Ustreznost izbire meril vrednotenja smo pri pregledu poročil ocenjevali po posameznih sestavinah in prišli do sledečih ugotovitev: - najmanj problematične so sestavine okolja: voda in vodni viri, narava in biotska raznovrstnost, varovana območja, EPO in naravne vrednote ter kulturna dediščina, vendar so bila tudi pri teh sestavinah okolja izbrana merila ocenjena kot zadovoljiva v manj kot 50 % pregledanih poročil; - ena izmed najbolj problematičnih sestavin okolja so: zdravje ljudi, obremenitev s hrupom in krajina; - okoljske sestavine kot so npr. bivalne kakovosti, prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija), poselitev, družbeno okolje in tveganja - naravne nesreče so le redko obravnavane. Tudi v raziskavi Komisije evropskih skupnosti (Poročilo komisije 2009) so prišli do ugotovitve, da izbor meril vrednotenja pogosto povzroča probleme. Mnoge države članice EU Z P N namreč poročajo o problemih zaradi odsotnosti standardnega nabora okoljskih in trajnostnih meril za potrebe presoje. Priporočila • S priporočili naj se ustvari nabor splošnih in trajnostnih meril vrednotenja po posameznih tipih PPP, iz katerih bo mogoče izpeljati bolj podrobna in prirejena merila vrednotenja za posamezen PPP. 3.7 Metoda vrednotenja vplivov plana Cilj Uporaba objektiviziranih in problemu prilagojenih metod vrednotenja vplivov plana Kazalniki Ocena 3.7.1 Ustreznost izbora metode vrednotenja vplivov plana V Metoda vrednotenja je zelo pogosto vezana na konkreten problem PPP in omogoča transparentno ocenjevanje in enostavno ponovitev postopka. Z Metoda vrednotenja je pogosto vezana na konkreten problem PPP in omogoča transparentno ocenjevanje in enostavno ponovitev postopka. P Metoda vrednotenja je le redko vezana na konkreten problem PPP, le redko omogoča transparentno ocenjevanje in enostavno ponovitev postopka. N Metoda vrednotenja zelo pogosto ni vezana na konkreten problem PPP in ne omogoča transparentnega ocenjevanja, postopka ni mogoče enostavno ponoviti. 3.7.2 Preglednost, razumljivost, relevantnost vrednostnega sistema V Vrednostni sistem ocenjevanja je zelo pogosto prikazan pregledno in razumljivo. Z Vrednostni sistem ocenjevanja je pogosto prikazan pregledno in razumljivo. P Vrednostni sistem ocenjevanja je le redko prikazan pregledno in razumljivo. N Vrednostni sistem ocenjevanja je pogosto prikazan nepregledno in nerazumljivo. 3.7.3 Povezanost med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter preglednostjo rezultatov (cilji V Povezave med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter rezultati so zelo pogosto stvarne; povezave so prikazane jasno in pregledno. Z Povezave med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter rezultati so pogosto stvarne; povezave so prikazane jasno in pregledno. - vrednotenje - sklep glede doseganja ciljev) P Povezave med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter rezultati so le redko stvarne; povezave so prikazane manj jasno in manj pregledno. N Povezav med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter rezultati pogosto ni; povezave so prikazane nejasno in nepregledno. 3.7.4 Opredelitev negotovosti pri ocenjevanju V Negotovosti in predpostavke pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje so zelo pogosto natančno opisane in jasno argumentirane. Z Negotovosti in predpostavke pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje so pogosto natančno opisane in jasno argumentirane. P Negotovosti in predpostavke pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje so le redko opisane in argumentirane. N Negotovosti in predpostavke pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje niso opisane ali so opisane zelo pomanjkljivo in neargumentirano. Izhodišča Merila vrednotenja morajo biti zasnovana le do takega nivoja, da še omogočajo identifikacijo ključnih vplivov na okolje. Preveč podrobno opredeljena merila lahko otežijo prepoznavo ključnih vplivov, medtem ko se pri merilih, ki so postavljena preveč grobo, lahko zgodi, da podcenimo obseg vpliva. Postavitev ustreznih meril vrednotenja je zato ključnega pomena za izvedbo dobre presoje. Ker je lahko prepoznava ustreznih meril za vrednotenje dokaj težavno je nujno redno izobraževanje okoljskih poročevalcev, da bodo usposobljeni postavljati ustrezna merila, ki bodo ustrezala specifičnemu problemu. Ugotovitve Anketiranci so mnenja, da je metoda vrednotenja srednje pogosto vezana na problem in da srednje pogosto omogoča transparentno ocenjevanje in enostavno ponovitev postopka. Pri pregledu okoljskih poročil je bila kot najbolj ustrezna ocenjena metoda pri sestavini okolja kulturna dediščina, saj je bila večinoma vezana na konkreten problem in je v veliki meri omogočala transparentno ocenjevanje in enostavno ponovitev postopka. Razlog za navedeno je mogoče v tem, da so bila za izdelavo presoj vplivov na to okoljsko sestavino izdelana dokaj podrobna navodila, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine pa nameni veliko časa in energije za izobraževanje deležnikov. Anketiranci so ocenili, da je metoda vrednotenja srednje pogosto pregledna, razumljiva in relevantna. Pregled okoljskih poročil je pokazal, da je metoda vrednotenja manj razumljiva oziroma pomanjkljivo zapisana pri okoljski sestavini zrak, dokaj problematična je tudi sestavina voda in vodni viri. Kot najbolj razumljiva, pregledna in relevantna je bila ocenjena okoljska sestavina kulturna dediščina. Rezultati ankete so sicer pokazali, da naj bi bila metoda vrednotenja srednje pogosto jasno povezana s cilji in rezultati, vendar se je pri pregledu okoljskih poročil izkazalo, da temu ni čisto tako. Kar 14 od 25-tih okoljskih poročil je bilo ocenjenih kot pomanjkljivih. Povezave pogosto ni mogoče razbrati, ali pa je ta povezava nejasna ali pomanjkljiva. Rezultati pregleda okoljskih poročil in odgovori anketirancev kažejo na to, da so negotovosti in predpostavke pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje le redko navedene in opisane. Če želimo, da bo okoljsko poročilo služilo svojemu namenu, mora izboru ustreznih okoljskih ciljev slediti tudi izbor ustrezne metode vrednotenja. Izkušnje kažejo, da je nemogoče predpisati univerzalno metodologijo, ki bi ustrezala vrednotenju vseh PPP. Metoda mora biti prilagojena posameznemu planu tako, da kar najbolje izpostavi potencialne probleme in privede do ustrezne rešitve. Vezana mora biti na okoljske cilje in omogočati nazoren prikaz rezultatov. Metoda vrednotenja bi morala opredeljevati tudi negotovost pri ocenjevanju, kar pa se v praksi le redko izvaja, kot je razvidno tudi iz rezultatov naše raziskave. Ali so povezave med cilji PPP, metodo ocenjevanjain rezultati jasne in pregledno prikazane? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 34: Povezanost med cilji PPP, metodo ocenjevanja in rezultati Priporočila • Uporablja naj se objektivizirane in problemu prilagojenih metod vrednotenja vplivov plana • Metoda vrednotenja mora vsebovati tudi opredelitev negotovosti ocenjevanja. 3 5 14 0 5 3.8 Vplivi plana Cilj Določitev vseh relevantnih vplivov plana na okolje Kazalniki Ocena 3.8.1 Prepoznava vplivov plana V Vplivi PPP na okolje so zelo pogosto obravnavani celovito, natančno in pregledno. Obravnavani so vsi verjetni in relevantni vplivi, pozitivni in negativni._ Z Vplivi PPP na okolje so pogosto obravnavani celovito, natančno in pregledno. Obravnavani so vsi verjetni in relevantni vplivi, pozitivni in negativni._ P Vplivi PPP na okolje so le redko obravnavani celovito, natančno in pregledno. Obravnavani so zgolj posamezni verjetni in relevantni vplivi._ N Vplivi PPP na okolje so obravnavani parcialno, nenatančno in nepregledno. Obravnavani so zgolj posamezni verjetni vplivi. 3.8.2 Preglednost izpeljave vrst in tipov vplivov (vezanih na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja) V Vplivi PPP, vezani na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja, so zelo pogosto prikazani natančno in pregledno._ Z Vplivi PPP, vezani na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja, so pogosto prikazani natančno in pregledno._ P Vplivi PPP, vezani na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja, so le redko prikazani natančno in pregledno._ N Vplivi PPP, vezani na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja, so prikazani nenatančno in nepregledno ali sploh niso prikazani._ - Iz OP in poročila o postopku CPVO ni mogoče ugotoviti katere vsebine in vprašanja je izpostavil pripravljavec PPP in katere vsebine in vprašanja so opredeljeni v procesu vsebinjenja, posledično tudi ni mogoče ugotoviti kako pregledno so izpeljani vplivi PPP vezani na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP. 3 8 3 Upoštevanje načela ALARA v Načelo ALARA je zelo pogosto natančno upoštevano Z Načelo ALARA je pogosto natančno upoštevano. P Načelo ALARA je le redko natančno upoštevano. N Načelo ALARA je zelo redko upoštevano. 3.8.4 Opredelitev pomembnih vplivov V Pomembni vplivi PPP so zelo pogosto natančno opredeljeni in pregledno prikazani. Pomembni vplivi so še posebej skrbno obravnavani._ Z Pomembni vplivi PPP so pogosto natančno opredeljeni in pregledno prikazani. Pomembni vplivi so še posebej skrbno obravnavani._ P Pomembni vplivi PPP so le redko natančno opredeljeni in pregledno prikazani. Pomembnim vplivom je redko namenjena ustrezna pozornost, obravnava vplivov je pomanjkljiva._ N Pomembni vplivi PPP pogosto niso opredeljeni in pregledno prikazani. Pomembnim vplivom ni namenjena ustrezna pozornost, obravnava vplivov je zelo pomanjkljiva. Izhodišča Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) pravi, da je vpliv izvedbe plana je takšno delovanje izvedbe plana na okolje, da se okolje zaradi tega spreminja oziroma naravni procesi v njem potekajo drugače, kot bi sicer. Ugotovitve Anketiranci so v anketi izrazili mnenje, da so relevantni vplivi na okolje razmeroma pogosto ustrezno določeni in opredeljeni. Navedbo je potrdil tudi pregled okoljskih poročil. Pregled okoljskih poročil je pokazal tudi, da je opredelitev relevantnih vplivov pri nekaterih sestavinah okolja bolj problematična kot pri drugih. Kot najbolj problematična se je izkazala sestavina zdravje ljudi, kot najmanj problematične pa npr. obremenitev okolja s hrupom, voda in vodni viri, narava in biotska pestrost,^ Iz velike večine pregledanih okoljskih poročil ni bilo mogoče ugotoviti katere vsebine in vprašanja je izpostavil pripravljavec PPP in ali katere vsebine in vprašanja so bila opredeljena v procesu vsebinjenja. Pregled okoljskih poročil je pokazal, da je bilo načelo ALARA v večini pregledanih poročil le deloma upoštevano. Pri pripravi PPP so se predvsem oblikovale rešitve, ki bodo imele negativne vplive na okolje, vendar se bo s pomočjo omilitvenih ukrepov te vplive saniralo. Pomembni vplivi PPP so bili v pregledanih okoljskih poročilih večinoma natančno opredeljeni, pri obravnavi jim je bila namenjena večja pozornost. Če povzamemo ugotovitve, pridobljene pri pregledu okoljskih poročil in mnenja anketirancev lahko ugotovimo, da postopek CPVO sicer služi svojemu osnovnemu namenu, saj so vsi pomembni vplivi načeloma ustrezno določeni in opredeljeni. Problem pa predstavlja nepreglednost podanih rezultatov ocene vplivov, upoštevanje načela ALARA in pomanjkanje zapisov o vsebinah in vprašanjih, ki jih je izpostavil pripravljavec PPP in ki so bila opredeljena v procesu vsebinjenja. Priporočila • V okoljskih poročilih naj se več pozornosti nameni upoštevanju načela ALARA. Pri pripravi PPP se mora oblikovati inovativne alternativne rešitve, ki bodo dosegale najmanjše negativne vplive na okolje. Podajanje samo omilitvenih ukrepov, ki bodo negativne vplive PPP le zmanjšali, ni dovolj.^ • Vsebina okoljskega poročila mora biti pregledna, jasna in sledljiva. Vsebovati mora opise vseh faz postopka CPVO - tudi vsebinjenja. Cilj Obravnava vplivov plana na obstoječe značilnosti okolja in potenciale Kazalniki Ocena 3 8 5 Usmerjenost presoje (ocene) V Zelo pogosto so obravnavani vplivi PPP na vse relevantne sestavine okolja, tako na obstoječe značilnosti okolja kakor tudi na potenciale. vplivov plana k ohranjanju Z Pogosto so obravnavani vplivi PPP na vse relevantne sestavine okolja, tako na potencialov _obstoječe značilnosti okolja kakor tudi na potenciale._ P Le redko so obravnavani vplivi PPP na vse relevantne sestavine okolja tako na obstoječe značilnosti okolja kakor tudi na potenciale; obravnava vplivov se osredotoča na značilnosti okolja, potenciali pa so redko obravnavani. Zelo redko so obravnavani vplivi PPP na vse relevantne sestavine okolja tako na obstoječe značilnosti okolja kakor tudi na potenciale; obravnava vplivov se osredotoča na značilnosti okolja, potenciali niso obravnavani._ Izhodišča Območja, na katera posegajo PPP, nimajo le lastnosti, ki so razvidne iz obstoječega stanja, pač pa v sebi skrivajo potencial, ki mogoče v času presoje ni viden že na prvi pogled. Tako npr. postavitev poslovne cone na degradiranem območju zato ne pomeni pozitivnega vpliva, pač pa je vpliv še vedno negativen, saj ima območje potencialne možnosti, da postane veliko več kot pa je v obstoječem stanju. Naloga okoljskega poročevalca je, da prepozna tudi skrite potenciale območij obravnave PPP. Ugotovitve Iz odgovorov anketirancev in pregleda okoljskih poročil je možno razbrati, da je obravnava vplivov PPP na ohranjanje potencialov večinoma zapostavljena. Ocenjevanje vplivov PPP se osredotoča predvsem na stanje okolja, potenciali na obravnavanem območju so le redko in pomanjkljivo obravnavani. Navedeno potrjujejo tudi izkušnje iz prakse. N Ali se ocenjevanje osredotoča na stanje okolja ali se ocenjuje tudi vplive PPP na ohranjanje potencialov? (analiza OP; N=25) 1 vzorno 3 ^H zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 35: Ocenjevanje vplivov PPP na ohranjanje potencialov Priporočila V poročilih naj se večja pozornost nameni ohranjanju potencialov in ne samo obstoječega stanja kot je bila predvsem dosedanja praksa. Cilj Ustrezna prepoznava in obravnava različnih vplivov plana - neposrednih, daljinskih, kumulativnih in sinergijskih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, trajnih in začasnih Kazalniki Ocena 3.8.6 Ustreznost prepoznave in obravnave različnih vplivov plana (neposrednih, daljinskih, kumulativnih in sinergijskih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, trajnih in začasnih) in določitev njihovih medsebojnih V Zelo pogosto so natančno opredeljeni in obravnavani vsi relevantni vplivi PPP na okolje. Obravnava vplivov zajema vse ključne tipe vplivov in njihova medsebojna razmerja._ Z Pogosto so natančno opredeljeni in obravnavani vsi relevantni vplivi PPP na okolje. Obravnava vplivov zajema vse ključne tipe vplivov in njihova medsebojna razmerja. P Le redko so opredeljeni in obravnavani vsi relevantni vplivi PPP na okolje. Obravnava vplivov zajema zgolj posamezne tipe vplivov, razmerja med vplivi niso opisana._ N Zelo redko so opredeljeni in obravnavani vsi relevantni vplivi PPP na okolje. Obravnava vplivov se osredotoča na neposredne vplive, medsebojna razmerja med posameznimi tipi vplivov niso opisana. 3.8.7 Pregled vplivov plana v časovnem okviru izvedbe in V Zelo pogosto so vplivi PPP na okolje natančno opredeljeni, tako v časovnem okviru izvedbe in obratovanja PPP kakor tudi v okviru sprememb v obravnavanem in širšem okolju. obratovanja plana ter sprememb v obravnavanem in širšem okolju Z Pogosto so vplivi PPP na okolje natančno opredeljeni, tako v časovnem okviru izvedbe in obratovanja PPP kakor tudi v okviru sprememb v obravnavanem in širšem okolju. P Le redko so vplivi PPP na okolje opredeljeni v časovnem okviru izvedbe in obratovanja PPP in v okviru sprememb v obravnavanem in širšem okolju. Obravnava vplivov se osredotoča na vplive, ki nastanejo v času gradnje v obravnavanem okolju. N Vplivi PPP na okolje niso opredeljeni v časovnem okviru izvedbe in obratovanja PPP niti v okviru sprememb v obravnavanem in širšem okolju. Vplivi so obravnavani zelo splošno. Izhodišča Skladno z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) ima lahko izvedba plana različne vplive na okolje, in sicer neposredne, daljinske, kumulativne in sinergijske: 14 0 5 - Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki na območju plana neposredno vpliva na izbrana merila vrednotenja iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe. Ugotovljeno območje neposrednega vpliva izhaja iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi posega v okolje in iz drugih dejanskih okoliščin. - Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje. - Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje, ki zanemarljivo vpliva na izbrana merila vrednotenja, ima pa skupaj z obstoječimi posegi v okolje ali s posegi, ki so načrtovani ali se izvajajo na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja, ali kadar ima več posameznih za okolje zanemarljivih vplivov istega posega ali več posegov istega plana vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. - Sinergijski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. Kumulativni vpliv pomeni "vpliv, ki je posledica postopne spremembe, ki jih obravnavani plan povzroča skupaj z drugimi preteklimi, sedanjimi ali razumno predvidljivimi dejanji" (Cooper, 2004; Guidelines for the Assessment of Indirect and Cumulative Impacts, 1999). Ti vplivi se lahko obravnavajo npr. s pregledom predlaganih sprememb namenske rabe v kontekstu veljavnega plana oz. obstoječih prostorskih ureditev, vključno z oceno imisij upoštevajoč obstoječe in predvidene vire emisij. Kumulativni vpliv pomeni tudi kombinacijo vplivov več predlaganih posegov (planov). Kumulativni vpliv pomeni npr. skupen vpliv: - več predvidenih infrastrukturnih ureditev, - več manjših predvidenih posegov na širša zavarovana območja predvidenih z več OPN (v območjih različnih lokalnih skupnosti), - posameznih vplivov obravnavanega plana, npr. hrupa, prahu in vidnega vpliva na kakovost bivanja (Sadler in Verheem, 1996; Therivel in Partidario, 1996; Manual on SEA, 1999; Guidance for Planning Authorities, 2003). Te kumulativne vplive se obravnava: - s pregledom predvidenih planov na območju obravnavanega plana; - s pregledom vplivov na širša zavarovana in varovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave, območij varstva pitne vode ter območij dediščinskih kulturnih krajin, ki segajo čez meje obravnavanega plana, npr. občine pri presoji OPN; Kot kumulativne vplive se obravnava tudi posamezni vplive na zdravje ljudi. Sinergijski vplivi so posebna oblika kumulativnih vplivov in nastanejo v primeru, če vplivi več predlaganih posegov oz. planov presegajo vsoto njihovih posameznih vplivov. O njih npr. govorimo, če posamezen poseg vpliva na naravo minimalno, veliko število takšnih posegov pa lahko, zaradi prevelike fragmentacije, celo ogrozi obstoj posamezne živalske ali rastlinske vrste (Manual on SEA, 1999; Guidance for Planning Authorities, 2003). Ugotovitve Različni vplivi plana (neposredni, daljinski, kumulativnih) so bili po mnenju anketirancev načeloma prepoznani in ustrezno obravnavani. S pregledom okoljskih poročil smo mnenje anketirancev potrdili, saj so v okoljskih poročilih navadno sicer navedeni relevantni vplivi, vendar oznaka ali so to neposredni, daljinski,_ velikokrat manjka. Izdelovalci okoljskih poročil kot problem izpostavljajo predvsem ocenjevanje kumulativnih in sinergijskih vplivov. Definicije teh vplivov so zelo dvoumne, njihova razlaga pa je lahko različna. Predvsem pa iz definicij ni jasno, kateri plani so relevantni za oceno kumulativnih in sinergijskih vplivov. Vprašljivo je predvsem to, kakšno časovno obdobje se upošteva pri ocenjevanju vplivov. Problem je tudi pomanjkanje podatkov o planiranih in že sprejetih PPP. Na internetni strani MOP so sicer objavljeni nekateri podatki o državnih prostorskih aktih, ki po so velikokrat neažurni in pomanjkljivi. Podatki o drugih PPP pa niso javno dostopni. Ali so opredeljena medsebojna razmerja vplivov PPP na okolje? So obravnavani tudi vsi vplivi v širšem okolju? Ali so obravnavani vsi vplivi PPP na okolje, tudi kumulativni, sinergijski idr.? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 10 15 število primerov 20 Slika 36: Ustreznost prepoznave in obravnave različnih vplivov PPP Ali so vplivi PPP obravnavani v različnih časovnih okvirih izvedbe in obratovanja plana? Ali so spremembe obravnavane v ožjem in širšem okolju PPP? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 25 - 0 5 10 15 20 25 število primerov Slika 37: Prepoznava relevantnih vplivov PPP v različnih časovnih okvirih Priporočila • Natančneje naj se opredeli, kaj so kumulativni in sinergijski vplivi in kako naj se obravnavajo (glej opredelitve in vire v izhodiščih tega poglavja). • Izdela naj se baza podatkov o planiranih in že sprejetih PPP, ki bo redno ažurirana. 12 9 0 5 Cilj Določitev tveganj za naravne in druge nesreče Kazalniki Ocena 3.8.8 Določitev vplivov plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče Zelo pogosto so natančno obravnavani vplivi PPP na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče._ Pogosto so natančno obravnavani vplivi PPP na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče._ Le redko so obravnavani vplivi PPP na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče._ Vplivi PPP na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče pogosto niso obravnavani._ Izhodišča V 6. členu Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) je navedeno, da mora okoljsko poročilo vsebovati tudi informacije o pomembnih vplivih plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče. Ugotovitve Anketiranci sicer ocenjujejo, da so bila tveganja za naravne in druge nesreče relativno pogosto in ustrezno ocenjena, vendar je pregled okoljskih poročil pokazal, da temu ni tako. V praksi so vplivi plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne in druge nesreče velikokrat izpuščeni ali manj podrobno obravnavani. Skladno z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) morajo biti presojani vsi vplivi, tudi potencialna tveganja za nastanek nevarne ali druge nesreče. Iz okoljskih poročil mora biti zato jasno razvidno, da so bili obravnavani tudi tovrstni vplivi in kakšna je ocena tega vpliva (tudi v primeru, da takega vpliva ne bo). Priporočila • V poročilih naj se vplivom na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne in druge nesreče nameni večja pozornost. 3.9 Ocena vplivov plana Cilj Transparentnost ocen vplivov plana z vrednostnimi opredelitvami Kazalniki Ocena 3.9.1 Način opisa in predstavitve ocene vpliva V Opisi in predstavitve ocen vplivov PPP so zelo pogosto natančni in pregledni. Z Opisi in predstavitve ocen vplivov PPP so pogosto natančni in pregledni. P Opisi in predstavitve ocen vplivov PPP so le redko natančni in pregledni. N Opisi in predstavitve ocen vplivov PPP so zelo pogosto nenatančni in nepregledni. 3.9.2 Preglednost pri opredeljevanju ocen V Opredeljevanje ocen je zelo pogosto pregledno prikazano. Z Opredeljevanje ocen je pogosto pregledno prikazano. P Opredeljevanje ocen je redko prikazano na pregleden način. N Opredeljevanje ocen je zelo pogosto prikazano na nepregleden način. 3.9.3 Ustreznost ocene vpliva -zaupanje v napovedi V Ocene vplivov so zelo pogosto skladne z opredeljenimi merili vrednotenja. Z Ocene vplivov so pogosto skladne z opredeljenimi merili vrednotenja. P Ocene vplivov so redko skladne z opredeljenimi merili vrednotenja. sprememb v okolju zaradi predvidene izvedbe PPP ter (vrednostni) odnos različnih deležnikov do teh sprememb N Ocene vplivov zelo pogosto niso skladne z opredeljenimi merili vrednotenja. V Z P N Izhodišča Vrednotenje vplivov plana je v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) opredeljeno v 11. členu, kjer je zapisano, da se vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih: - razred A: ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv; - razred B: vpliv je nebistven; - razred C: vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov; - razred D: vpliv je bistven; - razred E: vpliv je uničujoč; - razred X: ugotavljanje vpliva ni možno. Ocene od A do C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev plana sprejemljivi, oceni D in E pa, da so vplivi plana nesprejemljivi. Ugotovitve Anketiranci so ocenili, da so bile v Okoljskih poročilih relativno pogosto podane pregledne ocene vplivov. Pri pregledu okoljskih poročil smo prišli do nekoliko drugačnih ugotovitev. Ocene vplivov PPP so glede na rezultat pregleda okoljskih poročil namreč precej razlikujejo po posameznih sestavinah okolja. Ocenimo lahko, da so bili vplivi PPP večinoma jasni in natančni, vendar manj pregledni pri okoljskih sestavinah kot so npr.: narava in biotska pestrost, voda in vodni viri, varovana območja, EPO in naravne vrednote ter podnebne spremembe. Opisi vplivov PPP so manj jasni pri sledečih okoljskih sestavinah: zdravje ljudi, krajina in tla. Čeprav so anketiranci ocenili, da so bile ocene vplivov PPP v večji meri ustrezne, je pregled okoljskih poročil pokazal nekoliko drugačno sliko. Ocenjevanje je bilo ocenjeno kot manj pregledno in težje ponovljivo predvsem pri okoljskih sestavinah kot so tla, voda in vodni viri, narava in biotska pestrost, kulturna dediščina, krajina in zdravje ljudi. Pri ostalih okoljskih sestavinah je bilo ocenjevanje bolj pregledno in lažje ponovljivo. V pregledanih okoljskih poročilih so bile ocene vplivov večinoma skladne z opredeljenimi merili. Povezava med problemom PPP, stanjem okolja, ovrednotenimi vplivi in oceno je bila jasna, vendar nekoliko manj pregledna. Da so ocene vplivov plana ustrezne in vredne zaupanja so ocenili tudi anketiranci. Glede na zgoraj zapisane ugotovitve naše raziskave lahko ugotovimo, da izdelovalcem okoljskih poročil ocenjevanje nekaterih okoljskih sestavin povzroča večje težave, medtem ko z drugimi nimajo večjih problemov. Predlagamo, da se na izobraževanjih večja pozornost nameni ocenjevanju vplivov PPP na okoljske sestavine kot so npr. zdravje ljudi, krajina in tla. V pregledanih poročilih smo pogrešali tudi opredelitev s kakšno gotovostjo je bila ocena PPP podana, čemur bi bilo treba v prihodnosti posvečati več pozornosti. Lestvica velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana iz Uredbe o okoljskem poročilu je verjetno najbolj problematična določba v predpisih s področja strateškega ocenjevanja. Zanimivo je, da je stroka takšni lestvici v času sprejemanja uredbe argumentirano nasprotovala, vendar ji zakonodajalec žal (kot že mnogokrat) ni prisluhnil. da 30 40 odgovori v % Slika 38: Mnenje anketirancev o primernosti lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana (A, B, C, D, E, X) kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu Anketiranci so precej kritični do lestvice vrednotenja vplivov plana, kot je sedaj določena v Uredbi o okoljskem poročilu. Večina anketirancev, dobrih 62% jih namreč meni da lestvica v takšni obliki ni primerna za vrednotenje vplivov PPP v procesu strateškega ocenjevanja. enotna lestvica je potrebna izrazi bi morali jasneje odraziti velikost vpliva znotraj lestvice bi moräa biti opredeljena meja sprejemljivosti vpivov lestvica bi morala vključevati pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov razvrščanje v razrede vplivov bi moräo omogočati lažjo primerjavo alternativ povečati bi bilo treba število razredov zmanjšati bi bilo treba število razredov OP bi se lahko zaključil z razvrstitvijo v razred X (vpliva ni mogoče ocenit) podzakonski predps naj določi pravite za razvrščanje v razrede vplivov namesto opredelitve vpiva se lahko opredeli (cbseg, značilnost) spremembe v okolju 1 1 1 1 1 1 1 1 1 93 7 1 1 1 80 20 20 70,5 29,5 1 1 63,4 1 36,6 68,3 1 31,7 1 1 1 1 86,4 11,^ 88,1 1 1 1 55,6 1 44,' 70,7 1 29,3 1 1 1 1 40,5 59,5 -^-^-^- -^-^-^-^-^- 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% odgovori v % ■ d^ ne Slika 39: Mnenje anketirancev o prenovi lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana A; B, C, D, E, X Anketiranci se skoraj v celoti strinjajo, da je enotna lestvica potrebna in da je trenutno število razredov vplivov ustrezno. Menijo, da bi izrazi morali jasneje odražati velikost vpliva in da je znotraj lestvice potrebno opredeliti meje sprejemljivosti vpliva. Večinoma se tudi strinjajo, da naj podzakonski predpis določi pravila za razvrščanje v razrede vplivov. Razvrščanje v razrede vplivov bi moralo omogočati lažjo primerjavo alternativ. Poleg tega bi morala lestvica vključevati tudi pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov. Mnenja anketirancev so nekoliko manj enotna pri vprašanju ali je pri ocenjevanju vplivov PPP mogoče uporabiti oceno X, to je vpliva ni mogoče oceniti in ali bi namesto opredelitve vpliva zadostovala opredelitev obsega in/ali značilnosti spremembe v okolju. ne Izkušnje potrjujejo mnenja anketirancev, da problem pri vrednotenju vplivov plana predstavljajo tudi ocene, kot jih predpisuje Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Vrednotenje vplivov plana na uresničevanje okoljskih ciljev plana naj bi se ugotavljalo v velikostnih razredih: A (ni vpliva oziroma vpliv je pozitiven), B (vpliv je nebistven), C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov), D (vpliv je bistven), E (vpliv je uničujoč), X (ugotavljanje vpliva ni možno). Praksa je pokazala, da so predpisane kategorije toge in da ne nosijo potrebne informacije. S kategorijo oziroma razredom C so tako ocenjeni vsi plani, ki so jim predpisani omilitveni ukrepi. Pa naj bodo to le manjši ukrepi ali pa tako obsežni kot je npr. generalna sprememba plana. Problem je tudi to, da je plan z upoštevanimi omilitvenimi ukrepi boljši in ima manjše vplive kot originalni plan. Iz ocen, ki so v trenutni rabi, je nemogoče razbrati, katera varianta plana je z upoštevanimi omilitvenimi ukrepi najboljša. Predlagamo, da se lestvico prilagodi tako, da bo že na prvi pogled jasno, katera varianta plana je bila najbolje ocenjena z upoštevanimi ukrepi in brez. Nepotrebni sta dve oznaki za ocenjene nesprejemljivo velike negativne vplive plana (kategoriji D in E). Za oceno nesprejemljivega plana bi bila dovolj zgolj ena kategorija. Dodatno zmedo na tem področju ustvarja tudi neusklajena zakonodaja. Uredba o okoljskem poročilu predvideva kategorijo X, v primeru, da ugotavljanje vpliva ni možno. V dopolnitvi Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list rS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) je ta kategorija izpuščena. Priporočila • Lestvica za vrednotenje vplivov plana naj se spremeni. Predlog je sledeč: razred vpliva oznaka (opcija) sprejemljivost PPP vpliv bo pozitiven + (A) PPP je sprejemljiv vpliva ne bo o (B) vpliv bo majhen - (C) vpliv bo velik -- (D) vpliv bo uničujoč --- (E) PPP ni sprejemljiv vpliva ni mogoče oceniti x (X) ocena PPP ni mogoča Ocene naj se podajo dvakrat, in sicer za PPP: - brez izvedbe omilitvenih ukrepov (oz. brez optimizacije PPP) - z izvedenimi omilitvenimi ukrepi (oz. z optimizacijo PPP) • Lestvice vrednotenja vplivov plana v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje in Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja naj se poenotijo. • V poročilih naj se natančno opredeli s kakšno gotovostjo je bila ocena podana. 3.10 Omilitveni ukrepi Cilj Ustrezni omilitveni ukrepi, vezani na obravnavano okolje in problem Kazalniki Ocena 3.10.1 Ustreznost izbranih ukrepov za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na V Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov PPP na okolje so zelo pogosto smiselni in ustrezno izbrani. Z Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov PPP na okolje so pogosto smiselni in ustrezno izbrani. okolje glede na presojani PPP P Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov PPP na okolje so le redko smiselni in ustrezno izbrani. N Ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov PPP na okolje niso smiselni in so neustrezni. 3.10.2 Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu tehnoloških in V Omilitveni ukrepi so zelo pogosto natančno in jasno utemeljeni v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic. Omilitveni ukrepi so utemeljeni glede pričakovane učinkovitosti, CBA, utemeljitve so tudi kvantitativne. Negotovosti glede delovanja omilitvenih ukrepov so natančno prikazane. organizacijskih različic omilitvenega ukrepa (učinkovitost, CBA, Z Omilitveni ukrepi so pogosto natančno in jasno utemeljeni v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic. Omilitveni ukrepi so utemeljeni glede pričakovane učinkovitosti, CBA, utemeljitve so tudi kvantitativne. Negotovosti glede delovanja omilitvenih ukrepov so natančno prikazane. negotovosti) P Omilitveni ukrepi so le redko utemeljeni v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic. Omilitveni ukrepi so glede pričakovane učinkovitosti in CBA pomanjkljivo in nejasno utemeljeni. Negotovosti glede delovanja omilitvenih ukrepov so prikazane manj natančno. N Omilitveni ukrepi v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic niso utemeljeni. Negotovosti glede delovanja omilitvenih ukrepov niso prikazane. 3.10.3 Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu planskih V Omilitveni ukrepi so zelo pogosto natančno in jasno opredeljeni v kontekstu planskih alternativ. Omilitveni ukrepi na ravni alternativ že vključujejo optimizacijo dejavnosti s ciljem povzročitve čim manjše škode v okolju. alternativ Z Omilitveni ukrepi so pogosto natančno in jasno opredeljeni v kontekstu planskih alternativ. Omilitveni ukrepi na ravni alternativ že vključujejo optimizacijo dejavnosti s ciljem povzročitve čim manjše škode v okolju. P Omilitveni ukrepi so le redko opredeljeni v kontekstu planskih alternativ. Omilitveni ukrepi na ravni alternativ pogosto ne vključujejo optimizacije dejavnosti za zmanjšanje škode v okolju. N Omilitveni ukrepi v kontekstu planskih alternativ niso opredeljeni. Omilitveni ukrepi na ravni alternativ ne vključujejo optimizacije dejavnosti za zmanjšanje škode v okolju. 3.10.4 Vrsta, teža, podrobnost in usmerjenost omilitvenih ukrepov V Omilitveni ukrepi so zelo pogosto inovativni in prispevajo k izboljšanju stanja po vzpostavitvi posega. Omilitveni ukrepi so zelo pogosto opisani ustrezno natančno. Z Omilitveni ukrepi so pogosto inovativni in prispevajo k izboljšanju stanja po vzpostavitvi posega. Omilitveni ukrepi so pogosto opisani ustrezno natančno. P Omilitveni ukrepi so le redko inovativni, večinoma gre za splošne ukrepe, ki so naravnani k sanaciji poškodb in vzpostavitvi stanja pred posegom. Opisi omilitvenih ukrepov so manj natančni. N Omilitveni ukrepi so splošni, naravnani so zgolj na sanacijo poškodb po vzpostavitvi posega. Opisi omilitvenih ukrepov so nenatančni. 3.10.5 Uspešnost izbranega omilitvenega ukrepa V Uspešnost izbranih omilitvenih ukrepov je zelo pogosto pojasnjena ustrezno natančno in argumentirano. Izbrani omilitveni ukrepi so zelo pogosto smiselni in opravičljivi. Z Uspešnost izbranih omilitvenih ukrepov je pogosto pojasnjena ustrezno natančno in argumentirano. Izbrani omilitveni ukrepi so pogosto smiselni in opravičljivi. P Uspešnost izbranih omilitvenih ukrepov je le redko pojasnjena natančno in argumentirano. Izbrani omilitveni ukrepi so le deloma smiselni in opravičljivi. N Uspešnost izbranih omilitvenih ukrepov ni pojasnjena. Izbrani omilitveni ukrepi niso smiselni in niso opravičljivi. Izhodišča V 12. členu Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) je opredeljeno, da se z omilitvenimi ukrepi prepreči, omili ali odpravi negativne vplive plana v taki meri, da postanejo vplivi izvedbe plana za okolje sprejemljivi. Predlagani omilitveni ukrepi morajo skladno z Uredbo vsebovati tudi oceno o ustreznosti in verjetnosti uspešnosti izbranih ukrepov in oceno izvedljivosti. Izvedljivost ukrepov pa se dokazuje z navedbo o tem, kdo bi poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo ta ukrep izveden, časovno opredelitvijo izvedbe omilitvenega ukrepa in navedbo časa spremljanja uspešnosti izvedenega ukrepa. Ugotovitve Anketiranci so ocenili, da so bili predlagani omilitveni ukrepi večinoma uspešni ter konkretni -vezani na obravnavano okolje in problem, vendar je analiza okoljskih poročil pokazala, da to ne drži popolnoma. Poročila namreč vsebujejo predvsem splošne omilitvene ukrepe, ukrepi so prikazani nekoliko nenatančno in manj pregledno. Navedeno drži za vse okoljske sestavine. Večje število omilitvenih ukrepov, usmerjenih na konkreten PPP se pojavlja le pri nekaterih okoljskih sestavinah - izstopata sestavini voda in vodni viri ter narava in biotska raznovrstnost, pri katerih se pogosteje pojavljajo tudi ukrepi, ki so vezani na konkreten PPP. V praksi se izdelovalci okoljskih poročil pri navedbi omilitvenih ukrepov soočajo z večnimi in večimi težavami in nejasnostmi. Izdelovalci okoljskih poročil niso seznanjeni s tem kaj sploh so omilitveni ukrepi in velikokrat med ukrepi navajajo tudi zahteve veljavne zakonodaje. Navedeni omilitveni ukrepi zelo redko prispevajo k izboljšanju zatečenih ali neustreznih stanj v okolju, pač pa so predvsem naravnani samo k zmanjšanju vplivov PPP. Navedeno potrjujejo tudi rezultati ankete. Pogost (in zelo obsežen) problem predstavlja tudi neupoštevanje omilitvenih ukrepov ob izvedbi PPP, kar sicer ni več del postopka CPVO, čeprav v bistvu predstavlja ključen in najpomembnejši del samega postopka. Z namenom zagotavljanja uspešnosti postopka CPVO bi bilo treba povečati inšpekcijski nadzor, ki bi preprečeval kršitve oziroma neupoštevanje v okoljskem poročilo predpisanih zahtev. Ali je opisana in pojasnjena verjetnost uspešnosti izbranih omilitvenih ukrepov? Ali so izbrani omilitveni ukrepi uresničljivi (smiselni in upravičljivi)? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno -f 0 5 10 15 število primerov Slika 40: Prikaz in predstavitev uspešnosti izbranih omilitvenih ukrepov 20 25 Iz rezultatov pregleda okoljskih poročil je razvidno, da so praktično pri vseh sestavinah okolja navedeni skoraj izključno splošni omilitveni ukrepi. Možno je, da spremembe PPP, ki so izhajale iz zahtev okoljskega presojevalca ali drugih deležnikov v poročilu niso zabeležene, pa čeprav so bile v resnici izvedene. Lahko pa da je navedeno posledica poznega vključevanja okoljskega poročevalca v postopek sprejemanja PPP. Praksa kaže, da se postopek CpVO večinoma izvaja pozno, ko je PPP že fiksno določen in večje spremembe niso več možne. 13 5 Priporočila • Natančneje naj se določi nivo podrobnosti, do katerega je potrebno opisati omilitvene ukrepe v sklopu postopka CPVO. • Natančneje naj se določi, kaj sploh so omilitveni ukrepi (npr. ali so zahteve veljavne zakonodaje lahko omilitveni ukrep?). Opredelitev omilitvenih ukrepov: - Ukrepi, ki neposredno izhajajo iz zahtev veljavne zakonodaje naj se ne navajajo kot omilitveni ukrep. Lahko se jih navede v ločenem poglavju, kjer pa mora biti eksplicitno navedeno, da gre le za upoštevanje veljavne zakonodaje. - Zaradi preglednosti naj se splošne omilitvene ukrepe, ki ne pomenijo bistvene spremembe PPP-ja, navaja ločeno od ukrepov, ki pomenijo večjo spremembo PPP. • Poveča naj se inšpekcijski nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov. • V OP morajo biti pregledno in natančno zabeležene vse predlagane spremembe in ukrepi za izboljšanje, ki so jih v procesu priprave PPP izpostavili ali predlagali različni deležniki (naročnik PPP, pripravljavec PPP, izdelovalec PPP, NUP, strokovna in širša javnost, izdelovalec OP). (podoben ukrep ima Alenka v poglavju 8.4) Cilj Določitev realnih in izvedljivih omilitvenih ukrepov Kazalniki Ocena 3.10.6 Izvedljivost načrtovanih v Načrtovani omilitveni ukrepi so zelo pogosto izvedljivi in stroškovno sprejemljivi v časovnem obdobju plana. omilitvenih ukrepov (v Z Načrtovani omilitveni ukrepi so pogosto izvedljivi in stroškovno sprejemljivi v časovnem časovnem obdobju plana in s obdobju plana. sprejemljivimi stroški) p Načrtovani omilitveni ukrepi so le deloma izvedljivi in stroškovno sprejemljivi v časovnem obdobju plana. Načrtovani omilitveni ukrepi pogosto niso izvedljivi in niso stroškovno sprejemljivi v časovnem obdobju plana. 310 7 Preverjanje izvedljivosti V Načrtovani omilitveni ukrepi so zelo pogosto preverjeni in izvedljivi skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. omilitvenih ukrepov skladno s 24. členom Pravilnika o Z Načrtovani omilitveni ukrepi so pogosto preverjeni in izvedljivi skladno s 24. členom presoji sprejemljivosti Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na J r J J varovana območja. Načrtovani omilitveni ukrepi so le redko preverjeni in izvedljivi skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja._ Načrtovani omilitveni ukrepi niso preverjeni in izvedljivi skladno z določbami 24. člena Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja._ Izhodišča Izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov se skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti (in 12. člena Uredbe o okoljskem poročilu) dokazuje z naslednjimi podatki: - navedbo o tem kdo bo poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo omilitveni ukrep izveden, - časovno opredelitev izvedbe plana in omilitvenega ukrepa in - navedbo načina spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa. Ugotovitve Anketiranci so mnenja, da so bili predpisani omilitveni ukrepi načeloma realni in izvedljivi ter da so skladni z zakonodajo. Pregled okoljskih poročil je potrdil navedeno, saj so bili v N P N okoljskih poročilih navedeni omilitveni ukrepi večinoma realno izvedljivi glede na časovno obdobje izvajanja PPP in glede na stroškovni okvir. Navedeni omilitveni v večini pregledanih okoljskih poročil so vsebovali navedbe o izvajalcih omilitveni ukrepov, časovni opredelitvi izvedbe in načinu spremljanja izvedenega omilitvenega ukrepa in so bili tako večinoma skladni s 24. Členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Ne glede na navedeno pa se pojavljajo tudi primeri okoljskih poročil, kjer informacije o tem kdo bo izvajalec ukrepa, kdaj se bo ukrep izvedel in kako se bo spremljala uspešnost ukrepa manjkajo, so splošne ali pomanjkljive. Priporočila • Večjo pozornost je treba nameniti natančnim navedbam o tem kdo je odgovoren za izvajanje omilitvenih ukrepov, kdaj se ukrep izvede in kako se spremlja njegova uspešnost. 3.11 Spremljanje stanja okolja Cilj Vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja stanja okolja v kontekstu pričakovanih sprememb zaradi predvidene izvedbe PPP Kazalniki_Ocena_ 311 1 Ustreznost predvidenih v Opredeljeni način spremljanja stanja okolja je zelo pogosto smiselen in ustrezen za obravnavani PPP. načinov za spremljanje Z Opredeljeni način spremljanja stanja okolja je pogosto smiselen in ustrezen za stanja okolja obravnavani PPP._ Opredeljeni način spremljanja stanja okolja je le redko smiselen in ustrezen za obravnavani PPP._ Opredeljeni način spremljanja stanja okolja pogosto ni smiselen in ni ustrezen za obravnavani PPP. Izhodišča V 23. členu Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) je navedeno, da je v okoljskem poročilu treba navesti tudi način spremljanja izvajanja plana (imenovano tudi monitoring). Navedeni morajo biti podatki o: - obsegu spremljanja izvajanja plana; - kazalcih stanja okolja oziroma drugih merilih vrednotenja, na podlagi katerih se ugotavljajo kratkoročni ali začasni vplivi na okolje v času izvajanja plana in srednjeročni in dolgoročni ter trajni vplivi po izvedbi plana; - nosilcih spremljanja izvajanja plana oziroma - načinih ter rokih poročanja o rezultatih spremljanja izvajanja plana. Spremljanje stanja se izvaja z namenom (Therivel, 2010: 232): - ugotavljanja ali so vplivi res taki, kot so bili predvideni v okviru postopka CPVO; - ugotavljanja ali so bili omilitveni ukrepi v času izvedbe plana v celoti izvedeni Glavni namen spremljanja stanja je odkrivanje morebitnih spregledanih vplivov PPP in njihovo naknadno odpravljanje oziroma zmanjševanje. S spremljanjem stanja izvedenih PPP pa se vzpostavlja tudi baza podatkov, ki bo pripomogla k izboljšanju strateških presoj v prihodnje (Therivel, 2010: 232). P N Ugotovitve Anketiranci so mnenja, da je bil predlagani način spremljanje stanja in sprememb okolja v večini primerov ustrezno opisan. Ne glede na rezultat ankete pa se temu poglavju navadno posveča premalo pozornosti. V približno polovici pregledanih okoljskih poročil je bil sistem za spremljanje okolja opredeljen, jasno opisan, vendar podan nekoliko nepregledno. Veliko pregledanih okoljskih poročil (40 %) pa je imelo spremljanje okolja sicer opredeljeno, vendar je bilo opisano pomanjkljivo, nejasno in slabo pregledno. Iz pregledanih okoljskih poročil je jasno razvidno, da bo temu poglavju v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Priporočila • Večja pozornost naj se nameni vzpostavitvi učinkovitega sistema spremljanja stanja okolja. Cilj Odziv na negotovosti predhodnih ocen - povečanje verodostojnosti ocen in zaupanja vanje Kazalniki Ocena 3.11.2 Časovni okvir spremljanja stanja okolja -obdobje/dinamika V Časovni okvir spremljanja stanja okolja je zelo pogosto opredeljen v skladu z dinamiko pričakovanih sprememb v okolju. Z Časovni okvir spremljanja stanja okolja je pogosto opredeljen v skladu z dinamiko pričakovanih sprememb v okolju. pričakovanih sprememb v okolju P Časovni okvir spremljanja stanja okolja je le redko opredeljen v skladu z dinamiko pričakovanih sprememb v okolju. N Časovni okvir spremljanja stanja okolja pogosto ni opredeljen v skladu z dinamiko pričakovanih sprememb v okolju. Ugotovitve V praksi se prepogosto predpisuje splošne načine spremljanja stanja saj se temu poglavju posveča premalo pozornosti. Obdobje oz. dinamika pričakovanih sprememb bi morala biti v poročilu bolj temeljito obdelana, temu primerno prirejeno pa bi moralo biti tudi spremljanje stanja. Navedeno so potrdili tudi rezultati pregleda okoljskih poročil, saj je bil kar v 60 % pregledanih okoljskih poročilih časovni okvir za spremljanje stanja sicer opredeljen, vendar pa ni bil podprt z argumenti, ali pa so bili navedeni argumenti šibki in neprepričljivi. V večini pregledanih okoljskih poročil je bil časovni okvir spremljanja stanja okolja le deloma opredeljen glede na dinamiko pričakovanih sprememb v okolju. Ali je časovni okvir za spremljanje stanja okolja opredeljen? Ali je časovni okvir spremljanja stanja okolja opredeljen glede na dinamiko pričakovanih sprememb v okolju? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno 1 15 0 5 10 15 število primerov Slika 41: Prikaz in predstavitev časovnega okvira za spremljanje stanja okolja 20 25 Priporočila • V poročilu naj se posveti večja pozornost dinamiki pričakovanih sprememb. Temu primerno naj se priredi tudi predpisano spremljanje stanja. Cilj Zagotovitev zgodnjega/pravočasnega opozarjanja na nepredvidene spremembe v okolju Kazalniki Ocena 3.11.3 Učinkovitost sistema spremljanja stanja okolja -predvideni ukrepi v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot predhodno ocenjeno: posredovanje v primeru večjih sprememb, opustitev spremljanja v primeru manjših-nepomembnih sprememb V Opredeljeni način spremljanja stanja je zelo pogosto zasnovan natančno in skladno z dinamiko pričakovanih sprememb. Sistem spremljanja stanja predvideva tudi ukrepe v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot je bilo predhodno ocenjeno, to je posredovanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremljanja v primeru manjših sprememb._ Z Opredeljeni način spremljanja stanja je pogosto zasnovan natančno in skladno z dinamiko pričakovanih sprememb. Sistem spremljanja stanja predvideva tudi ukrepe v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot je bilo predhodno ocenjeno, to je posredovanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremljanja v primeru manjših sprememb._ P Opredeljeni način spremljanja stanja je le redko zasnovan natančno in skladno z dinamiko pričakovanih sprememb. Sistem spremljanja stanja redko predvideva ukrepe v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot je bilo predhodno ocenjeno, to je posredovanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremljanja v primeru manjših sprememb._ N Opredeljeni način spremljanja stanja pogosto ni zasnovan natančno in skladno z dinamiko pričakovanih sprememb. Sistem spremljanja stanja ne predvideva ukrepov v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot je bilo predhodno ocenjeno._ Izhodišča Glede na to, da je v okoljskem poročilu nemogoče predvideti vse možne poteke dogodkov in vplive, ki bi iz tega sledili, lahko z učinkovitim sistemom spremljanja stanja okolja in predvidenimi ukrepi v primeru pojava drugačnih sprememb, take vplive uspešno odpravimo ali vsaj zmanjšamo. Ugotovitve Ali rezultati spremljanja stanja prispevajo k izboljšanju stanja okolja? Ali so podani ukrepi v primeru nepričakovanih dogodkov in sprememb, ki terjajo drugačno ravnanje? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo 3 - pomanjkljivo neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 42: Učinkovitost sistema spremljanja stanja okolja Anketiranci so ocenili, da so predlagani načini spremljanja stanja redko predvidevali ukrepe v primeru drugačnih sprememb v okolju, kot je bilo predhodno ocenjeno (posredovanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremljanja stanja v primeru manjših in nepotrebnih 14 0 5 sprememb). Mnenje anketirancev podpirajo tudi rezultati pregleda okoljskih poročil, saj je bilo ugotovljeno, da rezultati spremljanja stanja v pregledanih okoljskih poročilih večinoma le malo prispevajo k izboljšanju stanja okolja. Ukrepi, v primeru nepričakovanih dogodkov ali sprememb, ki terjajo drugačno ravnanje so bili sicer opisani, vendar so bili predlagani ukrepi splošni in neodvisni od konkretnega PPP. Priporočila • Spremljanje stanja v okoljskih poročilih naj se navede tako, da bo predvidevalo tudi ukrepe v primeru drugačnih sprememb v okolju, kot je bilo predhodno ocenjeno. Cilj Vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za vzpostavitev sistema spremljanja okolja Kazalniki Ocena 3114 Obstoj zakonske podlage za V Predlagani sistem spremljanja stanja okolja zelo pogosto temelji na obstoječih ' ' _zakonskih podlagah._ vzpostavljanje sistema Z Predlagani sistem spremljanja stanja okolja pogosto temelji na obstoječih zakonskih spremljanja stanja okolja in podlagah. prostora P Predlagani sistem spremljanja stanja okolja le redko temelji na obstoječih zakonskih podlagah. N Predlagani sistem spremljanja stanja okolja ne temelji na obstoječih zakonskih podlagah. 311 5 Navezanost na obstoječe V Predlagani sistem spremljanja stanja okolja je zelo pogosto vezan na obstoječe sisteme spremljanja stanja okolja. sist6me spremljanja stanja Z Predlagani sistem spremljanja stanja okolja je pogosto vezan na obstoječe sisteme okolja _spremljanja stanja okolja. Predlagani sistem spremljanja stanja okolja je le redko vezan na obstoječe sisteme spremljanja stanja okolja._ Predlagani sistem spremljanja stanja okolja pogosto ni vezan na obstoječe sisteme spremljanja stanja okolja._ Izhodišča Spremljanje stanja se v praksi večinoma izvaja na podlagi kazalnikov, s pomočjo katerih je bilo v CPVO postopku opisano obstoječe stanje in opredeljeni pričakovani vplivi PPP (Therivel, 2010: 235). Ugotovitve Obstoječa praksa sistema spremljanja okolja se večinoma opira na spremljanje stanja okolja in prostora, ki je predpisano z zakonodajo, kar so dokazali tudi rezultati pregledanih okoljskih poročil. V nekaj več kot polovica pregledanih okoljskih poročilih je predlagani sistem spremljanja temeljil na zakonskih podlagah, pogosta pa so bila tudi okoljska poročila, ki so le deloma temeljila na zakonskih podlagah (36 %). V večini pregledanih okoljskih poročil je bilo spremljanje stanja večinoma navezano na obstoječe in že utečene postopke ali sisteme, ki pa jih bo deloma še potrebno nadgraditi. Za lažjo primerjavo stanja okolja je pomembno v čim večji možni meri uporabljati že utečene sisteme spremljanja stanja. Le v primeru, da to ni možno je smiselno uvesti nove načine. Priporočila • V največji možni meri naj se uporabljajo obstoječe sisteme spremljanja stanja, ki temeljijo na zakonskih podlagah. P N 3.12 Uspešnost postopka ocenjevanja Cilj Preglednost postopka ocenjevanja, nazoren prikaz potrebnih/možnih izboljšav PPP na podlagi procesa ocenjevanja Kazalniki Ocena 3.12.1 Preglednost postopka presoje - CPVO V Postopek CPVO je zelo pogosto potekal pregledno in ga je mogoče enostavno ponoviti._ Z Postopek CPVO je pogosto potekal pregledno in ga je mogoče enostavno ponoviti. P Postopek CPVO je redko potekal pregledno in ga je težje ponoviti._ N Postopek CPVO je pogosto potekal nepregledno in ga je zelo težko ponoviti. 3.12.2 Število in vrsta zahtev za izboljšave PPP na osnovi CPVO V Na osnovi CPVO so zelo pogosto predlagane številne smiselne in inovativne rešitve za izboljšanje PPP._ Z Na osnovi CPVO so pogosto predlagane številne smiselne in inovativne rešitve za izboljšanje PPP._ P Na osnovi CPVO so predlagane posamezne smiselne rešitve, pogosto v obliki omilitvenih ukrepov._ N Na osnovi CPVO so zelo redko predlagane smiselne rešitve za izboljšanje PPP, pogosto so za izboljšanje PPP podani le splošni omilitveni ukrepi. 3.12.3 Uporaba okoljskih ocen oziroma ugotovitev iz okoljskega poročila pri _izboljševanju PPP V Ocene in ugotovitve iz OP so zelo pogosto vplivale na izboljšanje PPP. Z Ocene in ugotovitve iz OP so pogosto vplivale na izboljšanje PPP. P Ocene in ugotovitve iz OP so le redko vplivale na izboljšanje PPP. N Ocene in ugotovitve iz OP niso vplivale na izboljšanje PPP. Izhodišča Osnovna naloga strateške presoje vplivov na okolje je zaščita okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja s pomočjo vključevanja teh vidikov v PPP (Therivel, 2010:243). Če je bilo v postopku temu zadoščeno, lahko ocenimo, da je bil postopek ocenjevanja uspešen. Ker pa je spremljanje uspešnosti postopkov izjemno težavno, je ključnega pomena, da je postopek CPVO izveden pregledno, posamezne faze postopka pa so pregledno in natančno zabeležene. Ugotovitve Ali je postopek presoje -CPVO potekal pregledno in ga je mogoče razmeroma enostavno ponoviti? Ali so ključne vmesne faze v postopku CPVO jasno in preglednozabeležene? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo 21 pomanjkljivo H neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 43: Preglednost postopka presoje CPVO Anketiranci so ocenili, da je bil postopek ocenjevanja dokaj pogosto pregleden. Njihovo oceno je potrdil tudi pregled okoljskih poročil, ki je pokazal, da je postopek CPVO večinoma potekal jasno in pregledno ter ga je mogoče enostavno ponoviti. Posamezne vmesne in delovne faze postopka so bile razmeroma pregledne in natančno zabeležene. 0 5 Ali so bile na osnovi CPVO podanezahteve za izboljšanje PPP? Koliko in kakšne vrste zahtev za izboljšanje PPP je bilo podanih na osnovi CPVO? (analiza OP; N=25) zadovoljivo pomanjkljivo 1 3 ^ 6 ^^^m neprmerno 0 5 10 15 20 25 število primerov Slika 44: Zahteve za izboljšanje PPP podane na osnovi postopka CPVO Iz pregleda okoljskih poročil izhaja, da je bilo na osnovi CPVO v večini pregledanih poročil predlaganih le nekaj splošnih izboljšav PPP, ki bodo negativne vplive PPP na okolje nekoliko zmanjšale. Ocene in ugotovitve iz OP so pri posameznih ključnih vsebinah vplivale na izboljšanje PPP. Iz navedenega je moč zaključiti, da obstaja še veliko manevrskega prostora za izboljšanje rezultatov postopka CPVO. Ne glede na to, pa je moč trditi, da so strateške presoje vplivov na okolje nesporno pomagale zmanjšati vplive na okolje in spodbujati trajnostni razvoj, kar potrjuje tudi poročilo o uporabi in učinkovitosti Direktive o strateški okoljski presoji (Poročilo komisije 2009:9). Priporočila • Vzpostavi naj se sistematično spremljanje učinkovitosti postopkov CPVO. • OP je treba opremiti s časovnim sledenjem in beleženjem oblikovanja PPP, pri čemer je treba še posebej izpostaviti spremembe PPP, ki so bile narejene na podlagi zahtev, izhajajočih iz strateških presoj vplivov na okolje. 3.13 Priporočila in usmeritve Cilj Nenehno izboljševanje instrumenta strateškega ocenjevanja Kazalniki Ocena 3.13.1 Opredelitev priporočil in usmeritev okoljskega V Na podlagi OP in postopka CPVO so se sproti oblikovala in nadgrajevala jasna priporočila za izboljševanje strateškega ocenjevanja z upoštevanjem načela vzdržnosti in preventive. poročila in CPVO za izboljševanje celostnega strateškega ocenjevanja z Z Na podlagi OP in postopka CPVO so se oblikovala priporočila za izboljševanje strateškega ocenjevanja z upoštevanjem načela vzdržnosti in preventive. P Na podlagi OP in postopka CPVO so se oblikovala posamezna splošna priporočila za izboljševanje strateškega ocenjevanja. upoštevanjem načela vzdržnosti in preventive N Na podlagi OP in postopka CPVO se niso oblikovala nobena priporočila za izboljševanje strateškega ocenjevanja. Izhodišča Ne glede na to, da se je strateška presoja vplivov na okolje v Sloveniji praktično šele začela izvajati, so že razvidni glavni problemi, vidne pa so se tudi že dobre strani postopka. S 11 X sistematičnim beleženjem uspešnosti postopka CPVO, bi bilo možno lažje prepoznati primere dobre prakse, ki bi omogočali lažje in predvsem boljše delo v prihodnosti. Ugotovitve Ali OP podaja priporočilain usmeritve za zmanjševanje vplivov na okolje, za izboljšanje PPP z upoštevanjem načel vzdržnosti in preventive, za izboljšanje sistemskih rešitev? (analiza OP; N=25) vzorno KI zadovoljivo 5 pomanjkljivo neprmerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 45: Opredelitev priporočil in usmeritev OP in postopka CPVO za izboljšanje PPP z upoštevanjem načel vzdržnosti in preventive ali za izboljšanje sistemskih rešitev Anketiranci so zapisali, da okoljska poročila v večjem številu primerov niso podala priporočil za izboljšanje sistema strateškega ocenjevanja. Navedeno potrjujejo tudi rezultati pregleda okoljskih poročil. Ugotovili smo, da okoljska poročila podajajo večinoma splošna priporočila in usmeritve za zmanjšanje vplivov na okolje. Pregledana poročila večinoma niso podajala priporočil za izboljšanje PPP z upoštevanjem načel vzdržnosti in preventive ali za izboljšanje sistemskih rešitev. Izdelovalce okoljskih poročil in tudi druge udeležence v postopku bi bilo potrebno motivirati pri podajanju predlogov za izboljšanje postopkov. Le z zbiranjem mnenj neposredno udeleženih lahko dobimo pregled nad prednostmi in slabostmi postopka CPVO. Priporočila • Za izboljšanje strateškega ocenjevanja naj se organizirajo redni posveti in delavnice, na katerih bodo imeli vsi udeleženci možnost podajanja predlogov. • Vzpostavi naj se sistematično spremljanje učinkovitosti postopkov CPVO. (Priporočilo navedeno že v poglavju 3.12) 13 0 5 4 Alternativne rešitve Oblikovanje alternativ in omogočanje možnosti izbire med njimi je v prvi vrsti pogoj optimizacije procesa odločanja (Chechilee, 1999). Bistvo odločanja je izbiranje med alternativami, pa naj si gre za urejanje prostora, varstvo okolja, ekonomijo ali povsem običajno odločanje v vsakodnevnem življenju. Marušič (1993) pravi, da bi bilo nepravilno opredeliti, da je ena sama ponujena rešitev sprejemljiva, ne da bi vedeli, ali obstajajo tudi druge možnosti uresničitve istega cilja. S primerjavo in izbiro najboljše možne alternative je povečana legitimnost odločitev in zmanjšana negotovost o pravilnosti te odločitve, saj vemo, da boljše rešitve ni. Za uspešnost presoje sprejemljivosti prostorske ureditve je torej odločilnega pomena, da je predlog posega podan v alternativah (variantah, različicah, možnostih, scenarijih). Odločanje na različnih ravneh, od strokovne, politične do širše javne, je pomembno olajšano v primeru različnih ponujenih možnosti. V nasprotnem primeru je iskanje konsenza, ki je lastno postopku priprave planskih dokumentov, osiromašeno na soglasja oziroma nasprotovanja, prilagajanja različnim interesom v prostoru. V prostoru se namreč srečuje vrsta različnih, lahko popolnoma nasprotujočih si interesov (razvojnih, varstvenih, parcialnih interesov različnih skupin v prostoru,...), hkrati pa ima nosilec posega praviloma na voljo več alternativnih možnosti za dosego zastavljenih ciljev, vsaka od njih pa različno ekonomsko in tehnično zahtevnost, vplive na okolje, družbeno sprejemljivost. V procesu opredelitve in analize alternativ je možno ugotoviti, kako so ti interesi lahko upoštevani oziroma katera od alternativ v največji meri ustreza opredeljenim ciljem. 4.1 Obravnava alternativ Cilj Razumevanje uporabe alternativ kot izhodišča okoljskega ocenjevanja Opredeljevanje alternativ (tudi) na hierarhično višjih ravneh Kazalniki Ocena 4.1.1 Obstoj alternativ V Alternativne rešitve se praviloma obravnavajo. Z Alternativne rešitve se obravnavajo le pri nekaterih PPP, so pa podani jasni in argumentirani razlogi, zakaj alternativne rešitve niso obravnavane._ P Alternativne rešitve se obravnavajo le pri nekaterih PPP, razlogi zakaj alternativne rešitve niso obravnavane niso podani ali so nejasni ali neprepričljivi._ N Alternativne rešitve se ne obravnavajo. 4.1.2 Obstoj in ustreznost poročila o predhodni obravnavi alternativ V Poročila o predhodni obravnavi alternativ so vzorno pripravljena; poročila jasno in natančno opisujejo merila, metodo in rezultate predhodne obravnave alternativ._ Z Poročila o predhodni obravnavi alternativ so pripravljena zadovoljivo; poročila razmeroma jasno in natančno opisujejo merila, metodo in rezultate predhodne obravnave alternativ._ P Poročila o predhodni obravnavi alternativ so pripravljena pomanjkljivo; poročila manj jasno in manj natančno opisujejo merila, metodo in rezultate predhodne obravnave alternativ._ N Poročila o predhodni obravnavi alternativ niso pripravljena ali so pripravljena nejasno in nenatančno. 4.1.3 Raven, na kateri so obravnavane alternative V Alternative PPP so obravnavane na vseh za posamezni PPP relevantnih hierarhičnih ravneh._ Z Alternative PPP so obravnavane na višji hierarhični ravni, razlogi zakaj alternative na nižji hierarhični ravni niso obravnavane so podani jasno in natančno opisani._ P Alternative PPP so obravnavane samo na nižji hierarhični ravni, razlogi zakaj alternative na višji ravni niso obravnavane so le deloma pojasnjeni._ N Alternative PPP so obravnavane samo na nižji hierarhični ravni ali sploh niso obravnavane. Razlogi zakaj alternative na višji hierarhični ravni niso obravnavane ali zakaj alternative sploh niso obravnavane niso pojasnjeni._ 4.1.4 Utemeljenost razlogov zakaj V Razlogi zakaj alternative niso bile obravnavane so podani v celoti argumentirano, natančno in jasno. alternative niso bile ' aiiciiiauvc iii^u miic z Razlogi zakaj alternative niso bile obravnavane so podani razmeroma argumentirano, obravnavane _natančno in jasno. Razlogi zakaj alternative niso bile obravnavane so pomanjkljivo pojasnjeni, argumenti so neprepričljivi, manj natančni in manj jasni._ Razlogi zakaj alternative niso bile obravnavane niso podani ali so podani neargumentirano, neprepričljivo in nejasno._ Izhodišča Vprašanje alternativ se navezuje na eno temeljnih predpostavk uspešnosti okoljevarstvenega delovanja v okviru prostorskega načrtovanja, namreč, da se varstvene zahteve v presojah vplivov na okolje lahko uveljavijo samo preko izbire alternative, ki je za okolje najmanj škodljiva (Marušič, 1993:70). Predlagatelj posega običajno lahko uresniči cilje na različne načine, vsak od teh načinov pa ima različne vplive na okolje. Ob identični uresničitvi ciljev je smiselno vedno izbrati tisto alternativo, ki v najmanjši meri vpliva na okolje. Filozof Taylor (1986) postavlja v okviru praktičnih napotkov za etično obnašanje do bioloških organizmov pet načel, ki so uporabna tudi pri presojanju vplivov, hkrati pa pojasnjujemo nujnost obravnave alternativ v postopkih povezanih s poseganjem v okolje: - načelo samoobrambe, - načelo proporcionalnosti, - načelo najmanjšega zla, - načelo porazdeljene pravičnosti in - načelo povrnitve pravičnosti. Po prvem načelu je dovoljeno storiti škodo naravi v samoobrambi. Toda pri tem ni dovoljeno kakršnokoli sredstvo obrambe, temveč samo tisto, ki "napadalcu" povzroči najmanjšo škodo. Taylor (1986:265) to strne v zahtevo: "Na razpolago ne sme biti nobene alternative, za katero bi vedeli, da je enako učinkovita, hkrati pa povzroči manj škode "napadajočemu" organizmu". To načelo je lahko univerzalno tudi v presoji drugih odnosov v prostoru in uporabno tudi tedaj, ko skušamo biocentrični pogled razširiti na naravo kot celoto. Pomeni lahko namreč zahtevo, da ob vsakem našem posegu v okolje razmislimo o možnih alternativah in se vselej odločimo za tisto, ki najmanj spreminja naravo v njeni prvobitnosti. Podobno tudi Taylorjevo načelo najmanjšega zla pravi, da lahko interese človeka do drugih življenjskih oblik lahko uveljavljamo samo tako, da uporabimo alternativo, ki povzroči najmanjše zlo interesom rastlin in živali. Ameriški okoljski zakon (The National Environmental Policy act, 1969) opredeljuje primerjavo alternativ kot bistvo presoje vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje je opisana kot postopek izbiranja za okolje najboljše alternative. Nasprotno Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (2001) alternative obravnava le obrobno. V 9. členu oz. točki (h) Priloge I direktiva nalaga le navedbo razlogov "zakaj je bil sprejeti načrt ali program izbran glede na druge obravnavane primerne možnosti". Ugotovitve Praksa izvajanja celovitih presoj vplivov na okolje kaže, da se ta vsaj glede umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena, dobro navezuje na primerjavo variant. Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov na okolje (Uredba o okoljskem ..., 2005) je, za razliko od evropske regulative, glede vprašanja alternativ nekoliko določnejša. Uredba opredeljuje okoljsko poročilo kot "dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo P N človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša". Vsebinsko gledano so določila povsem skladna z razmišljanjem o alternativah kot okoljevarstvenem optimizacijskem postopku. Operativno gledano pa je tak način razmišljanja pripeljal tudi do neracionalno vodenih postopkov: - zahtev po formalni obravnavi variantnih rešitev tudi ko to ni bilo smiselno, celo z izmišljanjem alternativ ali vsaj primerjavi s t.i. ničelno alternativo, - vsaj v prvih letih prakse do podvajanja/neskladja gradiv, ki so se izdelovala na podlagi predpisov s področja urejanja prostora, npr. 15. člena Prostorskega reda Slovenije (Uredba o prostorskem ..., 2004), ki (je) nalaga(l), da se variante presodijo in medsebojno primerjajo tudi z varstvenega vidika s presojo ustreznosti prostora za ohranjanje narave, varovanje okolja in njegovih delov ter varstvo kulturne dediščine. Uporaba alternativ kot zakonska obveza ima lahko dobre in slabe strani in je ni vedno moč uporabiti kot metodo iskanja dobrih rešitev. Zato je smiselno, da zakonski predpisi v prvi vrsti izpostavljajo analizo - odkrivanje, ali alternative sploh in kakšne obstojajo. Ključnega pomena v takih primerih je tudi ustrezna projektna naloga. Metodološko sporna in nelogična in v smislu želene konsistence okoljskega poročila neprimerna se zdi predvsem formalizirana primerjava predlagane rešitev z ničelno alternativo. Marušič (1993) pravi, da je ničelna alternativa ali možnost, da posega v okolju ne izvedemo, omejena na izjemne primere, kjer je to zares lahko alternativa. Načrtovane prostorske ureditve izhajajo iz potreb družbe. Če so te potrebe verificirane, potem ničelna alternativa ni realna, saj z njo ni mogoče uresničevati ciljev, ki so bili v družbi postavljeni. Zato je tudi v primerih, kjer na videz ničelna alternativa obstaja, v resnici ni (Marušič, 1993:43). Povzemimo primer prometnic, kjer je bilo v zadnjih letih vprašanje alternativ največkrat izpostavljeno. Prometnice družba gradi zaradi izboljševanja prometnih razmer. Če nove prometnice ne bi zgradili (to alternativo bi lahko imenovali kot ničelno alternativo), se bo promet vseeno povečeval, morda manj kot v primeru izgradnje prometnice, ki bi promet stimulirala, pa vendar. Povečanje prometa na obstoječi prometnici pomeni povečanje okoljskih vplivov in zmanjšanje prometne varnosti. Gledano širše to lahko pomeni, da neizgrajena prometnica sploh ne pomeni ničelne alternative, temveč "najslabšo" možno alternativo. Obravnava alternativ alternative so bile zavestno oblikovane predvsem zaradi iskanja rešitve, ki povzroči najmanjše vplive na okolje med alternativami so obstajäe vsebinske razlike morebitna obravnava alernativ v predhodnih fazah načrtovanja je bila ustrezno pojasnjena alternative so ustrezale hierarhični ravni načrtovanja v primeru, da je bila obravnavana le ena rešitev, je bilo to ustrezno utemeljeno tudi z okoljskega vidika I 3,1 3.06 3.07 3,06 33 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 46: Povprečja odgovorov na vprašanje o načinu obravnave alternativnih rešitev v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja (0 - nikoli, 5 - zelo pogosto) Alternativa mora odgovoriti na zastavljen načrtovalno presojevalni problem, drugače sploh ni alternativa. Obravnava ničelne alternative mora biti zato zelo trezna in mora vzeti v zakup tudi sprejem zavestne odločitve o "nič narediti", če se izkaže, da je lahko taka odločitev res optimalna. Pri presoji planov, kjer analiza pokaže, da alternative niso smiselne ali možne, je v okoljskem poročilu bolj smiselno kot "primerjati" podati obrazložitev oz. utemeljitev, zakaj 0 5 alternativnih možnosti ni oziroma podati opis pričakovanega stanja okolja, če do izvedbe plana ne bi prišlo. V anketi je področje obravnave alternativ na splošno ocenjeno kot malo do srednje uspešno. Anketiranci ocenjujejo, da so bile alternative le srednje pogosto oblikovane zaradi iskanja rešitev, ki povzroči najmanjše vplive na okolje. Med alternativami so obstajale manjše vsebinske razlike, poleg tega pa so alternative tudi manjkrat ustrezale hierarhični ravni načrtovanja. V primeru obravnave alternativ v predhodnih fazah načrtovanja, je bilo le-to malokrat do srednje pogosto pojasnjeno na ustrezen način. V primeru, da je bila obravnavana le ena rešitev, je bilo nekje srednje pogosto to utemeljeno tudi z okoljskega vidika. Glede umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena je moč ugotoviti, da se praksa obravnave alternativ ustrezno gradi. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (2012) določa, da pobuda vsebuje "opredelitev idejnih rešitev prostorske ureditve (med drugim) z opisom in obrazložitvijo predlogov izvedljivih variant prostorske ureditve ali utemeljitvijo predloga ene izvedljive rešitve na podlagi analize prednosti in slabosti ali utemeljitvijo, če variante niso smiselne". Opozoriti je treba, da je pobuda (ne glede na precej nerodno poimenovanje) prav zaradi te obveze resno prostorsko načrtovalno opravilo, k njeni pripravi je treba pristopati pripravljen - na podlagi predhodnih študij, analiz, zasnov, razvojnih programov. V fazi njene priprave se ne bi smeli več spraševati ali prostorsko ureditev potrebujemo, temveč kako jo bomo umestili v prostor. Glede obravnave alternativ so možni trije koncepti priprave pobude: - utemeljitev rešitve je smiselna/racionalna v primerih prostorskih ureditev, ko obravnava variant ni možna ali smiselna, ko projektantska preveritev jasno pokaže na (tudi okoljsko) ustrezno rešitev (npr. v primerih prenove/prilagoditve prometnice, dograditve daljnovodov, plinovodov, logične širitve/zaokrožitve naselij); - poenostavljena primerjava variant je smiselna, ko gre za enostavne prostorsko načrtovalne probleme, ki jih je možno rešiti s hitro ekspertno oceno primernosti variant; - nabor variant za študijo variant je smiseln v primerih, ko gre za zahtevne prostorsko načrtovalne probleme, ki jih je treba rešiti s poglobljeno primerjavo variant. Slika 47: Primer koncepta utemeljitve rešitve, ko primerjava variant ni smiselna - vodenje nove trase daljnovoda ob obstoječi trasi. Varstveni vidik Varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti - poseg znotraj ekološko pomembnega območja Dravinjska dolina (Id. št 44100) in območja Nature 20CO Dra/injska dolina (SBOOOOOg,- - deviacije regionalne ceste posegajo v skrajni rob naravne vrednote Dravinja (Id. št 530); - deviacija javne poti posega v skrajni JZrob območja naravne vrednote Licenca - dolina pd. št 1944); - ni posegov v naravno vrednoto Ličenca - dolina Pd. št 1944) - ni posegovvnaravno vrednoto Ličenca - dolina pd. št 1944) Kulturna dediščina - ni evidentiranih enot kulturne dediščine, vpisanih v RKD Vodorarstvena obmoqa - na območju in v neposredni bližini ni vodovarstvenih območij virov pitne vode Poplavna obmoqa - deviacije regionalne ceste se nahajajo znotraj območja redkih in katastrofalnih poplav na levem bregu reke Dra/inje; - objekt podvoza sega v območje redkih in katastrofalnih poplav; - objektnadvozajeizven območja poplav - objektpoc^vozajeizven območja poplav Ocena primernosti - 0 0 Slika 48: Primer poenostavljene primerjava variant - primerjava treh variant izvennivojskega prehoda preko železniške proge. Slika 49: Primer nabora variant - primerjava variant regionalne železniške povezave. Povsem neprimerna pa je glede obravnave alternativ praksa priprave nekaterih drugih PPP ter praksa obravnave alternativ na hierarhično višjih, strateških ravneh. Izpostaviti je treba predvsem: - strateške dele občinskih prostorskih načrtov, kjer zelo redko prihaja do obravnave različnih razvojnih prioritet, smeri razvoja ali urbanističnih konceptov, ki imajo lahko precej različne vplive na okolje in/ali okoljske koristi; - razvojne programe in politike, v katerih se zelo redko obravnava dejanske alternative, različne scenarije, že v osnovi različne možnosti uresničitve določenega razvojnega cilja, npr. glede energetske oskrbe, razvoja naselij, prometne politike ali pravne ureditve in razvojne načrte posameznih področij. Priporočila • Z zakonskimi predpisi se zagotavlja in z dobro prakso vzpodbuja optimizacija procesa odločanja z oblikovanjem alternativ in omogočanjem izbire med njimi. Alternative se uporablja na različnih ravneh postopka priprave PPP, tudi pri oblikovanju ciljev, opredelitvi metod dela in iskanju prostorskih rešitev. Zagotavlja se obravnava alternativ na strateških oz. zgodnejših ravneh načrtovanja, v okviru priprave politik, programov, strateških občinskih dokumentov. Zagotavlja se transparenta poročila o obravnavi alternativ na posameznih ravne oz fazah načrtovanja, poročila naj bodo jasna, opisujejo naj merila, metodo in rezultate obravnave alternativ. V primerih, ko obravnava alternativ ni možna in/ali smiselna, naj se ne vztraja na njihovo obravnavi. Razlogi zakaj alternative niso bile obravnavane naj se podajo argumentirano, natančno in jasno. Opusti naj se zahtevo po obravnavanju ničelne alternative, omeji naj se jo na izjemne primere, kjer je to zares lahko alternativa, torej taka alternativa smiselno odgovarja na zastavljene načrtovalno presojevalni problem. 4.2 Značilnosti alternativ Cilj Obravnava smiselnih in izvedljivih alternativnih rešitev Poznavanje ozadja posameznih alternativnih rešitev, oblikovanje alternativ na osnovi analize, ustvarjalno oblikovanje alternativ Primerljivost alternativnih rešitev Kazalniki Ocena 4.2.1 Obseg alternativnih rešitev V Obravnavane alternativne rešitve vključujejo celotno polje alternativ. V nabor obravnavanih alternativnih rešitev so vključene tudi inovativne izvedljive rešitve. Z Obravnavane alternativne rešitve vključujejo večino obstoječih alternativ, prihaja do optimizacij._ P Nabor obravnavanih alternativnih rešitev je pomanjkljiv, inovativne rešitve so redke, v nadaljnjih korakih načrtovanja prihaja do odkrivanja novih alternativ. N Nabor obravnavanih alternativnih rešitev je neprimeren, niso zajete ključne alternative. 4.2.2 Oblikovanje alternativnih rešitev V Alternativne rešitve so v celoti oblikovane na osnovi predhodnih analiz in/ali spoznanj novih ter sodobnih tehnologij in na osnovi upoštevanja načel vzdržnega razvoja._ Z Alternativne rešitve so večinoma oblikovane na osnovi predhodnih analiz in/ali spoznanj novih ter sodobnih tehnologij in na osnovi upoštevanja načel vzdržnega razvoja._ P Alternativne rešitve so le deloma oblikovane na osnovi predhodnih analiz in/ali z vključevanjem spoznanj novih ter sodobnih tehnologij._ N Alternativne rešitve so oblikovane brez osnovih predhodnih analiz in/ali brez uvajanja novih in sodobnih tehnologij. 4.2.3 Jasnost podanih alternativnih rešitev V Alternativne rešitve so v celoti pripravljene na jasen in pregleden način; opisi so zelo jasni ter vključujejo vse potrebne informacije za nadaljnje ocenjevanje._ Z Alternativne rešitve so večinoma pripravljene na jasen in pregleden način; opisi so jasni ter vključujejo vse potrebne informacije za nadaljnje ocenjevanje._ P Alternativne rešitve so pripravljene na nekoliko nejasen in nepregleden način; opisi so manj jasni, informacije potrebne za nadaljnje ocenjevanje so pomanjkljive. N Alternativne rešitve so pripravljene na nejasen in nepregleden način; opisi so nejasni, informacije potrebne za nadaljnje ocenjevanje so zelo pomanjkljive. 4.2.4 Vsebinske razlike med alternativami in njihova primerljivost V Med alternativnimi rešitvami obstajajo jasne in pomembne vsebinske razlike, ki se nanašajo tako na lokacijo kot tudi na tehnologijo posega._ Z Med alternativnimi rešitvami večinoma obstajajo vsebinske razlike, ki se nanašajo tako na lokacijo kot tudi na tehnologijo posega._ P Med alternativnimi rešitvami obstajajo le manjše vsebinske razlike, ki se nanašajo zgolj na lokacijo ali zgolj na tehnologijo posega._ N Med alternativnimi rešitvami ni vsebinskih razlik oziroma so te razlike zelo majhne. 4.2.5 Izvedljivost alternativnih rešitev V Vse predlagane alternativne rešitve so realne, smiselne in izvedljive. Z Večina predlaganih alternativnih rešitev je realnih, smiselnih in izvedljivih._ P Predlagane alternativne rešitve so le deloma realne, smiselne ali izvedljive. N Predlagane alternativne rešitve ali niso realne ali niso smiselne ali niso izvedljive. Izhodišča Kanadski zakon o presoji vplivov na okolje (The Canadian Environmental Assessment Act, 1992) loči: - "alternative means", kar bi lahko prevedli kot "alternative posega" in - "alternatives to", kar bi lahko prevedli kot "alternative posegu". Alternative posega pomenijo različne možnosti uresničitve v osnovi istega nameravanega posega. Če se alternative nanašajo npr. na cesto, lahko to pomeni različne trase ceste in/ali različne tehnične rešitve. Če se alternative nanašajo npr. na gradnjo hidroelektrarne, lahko to pomeni različne načine zajezitve in/ali različne tipe turbin. Alternative posegu pa pomenijo že v osnovi različne možnosti uresničitve končnega cilja. Če se alternative nanašajo na cesto, bi tovrstne alternative lahko bile gradnja železniške proge ali vzpodbujanje javnega transporta. Če se alternative nanašajo na gradnjo hidroelektrarne, kjer je končni cilj pridobivanje električne energije, potem so te alternative lahko npr. gradnja vetrnih elektrarn, uvoz električne energije, zmanjšanje porabe. Alternative posegu so torej alternative strateških oz. zgodnejših ravni načrtovanja. Razlika med obema tipoma alternativ je pomembna. Marušičevo (1993) opozorilo, da se okoljevarstvene zahteve v proces prostorskega načrtovanja pogosto vključujejo prepozno in je težko oblikovati alternative s pomembnimi razlikami glede vplivov na okolje, žal še vedno velja. Glede na možnosti nadaljnje obravnave je moč ločiti dva tipa alternativ (Spradlin, 2004): - alternative, ki ohranjajo možnost nadaljnjega odločanja znotraj sprejete odločitve - "opcije" in - alternative, ki so po izboru zaprte za nadaljnje odločanje. Pomen te delitve je povezan z osnovnima vprašanjema pri obravnavi alternativ - njihovim številom in hierarhijo. Lyle (1985:162) glede števila alternativ svetuje "dovolj, da so vključene vse obetajoče možnosti, a ne preveč, da ne bodo obvladljive". Ključno je ugotoviti vse možne in realne alternative oziroma biti prepričan, da drugih možnosti uresničitve cilja ni. Najslabša možnost je zato vnaprejšnja določitev števila alternativ, kar se v praksi pogosto dogaja, predvsem v primerih, ko se primerjalne študije izdelujejo kot formalni korak. Pogost pojav je izmišljanje nerealnih alternativ z namenom dokazati, da je želena rešitev res najboljša. Problem velikega števila alternativ je njihova obvladljivost. V takih primerih se izbiranja običajno vrši v več korakih. Toda veliko vprašanje je, ali sprejemanje na dveh ravneh -običajno strateškem (npr. o koridorju infrastrukturnega objekta) in podrobnejšem (npr. o tehničnih rešitvah znotraj opredeljenega koridorja) res vedno vodi v pravilen rezultat. Zagotovo je proces izbiranja alternativ na ta način lažji. Problem je v tem, ker lahko npr. znotraj koridorja, ki je bil opredeljen kot manj primeren, obstoji alternativa, ki je optimizirana do mere, da je njena sprejemljivost izenačena s sprejemljivostjo podrobnejših alternativ znotraj sicer sprejemljivejšega koridorja. Zaradi tega je zelo pomembno vzdrževati miselno povezavo med fazami in ravnmi načrtovanja ali kot pravi Lyle (1985:132) - "pri napredovanju v načrtovalnem postopku je potrebno v mislih ohranjati vse možnosti". Pomembno se je zavedati različnih vrst alternativ. Ločevati je moč: - Alternative z razlikami v posegu (nameri, programu) se nanašajo na to, "kaj" umestiti v določeno območje. Takšno razmišljanje je mogoče v primerih iskanja možnosti aktiviranja nekega območja -prenove, sanacije ali zgolj ekonomskega izkoriščanja razpoložljive lokacije. Drug primer je situacija, ko imamo opraviti z nizom programov, ki jih obravnavamo v večjem območju. Primerjava alternativ se nanaša na vplive in zahteve različnih programov. V idealni situaciji na posamezne lokacije umeščamo programe z najmanjšimi vplivi in hkrati možnostjo za optimalen razvoj tega programa na takšnem območju. - Alternative z razlikami v lokaciji v osnovi istega posega se nanašajo na vprašanje, "kje" umestiti nameravan poseg. Vprašanje lokacije posegov je temeljno vprašanje prostorskega načrtovanja, hkrati pa tudi varstva okolja, izhajajoč iz predpostavke, da se z ustreznim lociranjem dejavnosti praviloma zmanjšuje tudi vpliv na okolje. V smislu varstva okolja to pomeni uveljavljanje okoljevarstvenih zahtev z iskanjem za okolje najmanj obremenjujočega prostorskega položaja. - Alternative z razlikami v načinu rešitev posega na isti lokaciji odgovarjajo na vprašanje, "kako" umestiti poseg na izbrani lokaciji. Tovrstne alternative so smiselne v primerih, ko lokacijske izboljšave niso možne več, možno pa je pristopiti h tehnološkim izboljšavam, spremembam tehnologije oz. izoblikovanju tehnoloških alternativ in/ali prostorsko ureditvenim (oblikovalskim) izboljšavam oz. alternativam. V smislu uveljavljanja okoljevarstvenih zahtev to pomeni njihovo uresničevanje s pomočjo za okolje najmanj obremenjujoče tehnologije obratovanja neke dejavnosti oziroma s pomočjo izvedbe podrobnejših prostorskih ureditev na način, da se omilijo negativni vplivi posega na okolje. - Pri obravnavi alternativ z razlikami v obsegu posega je predmet obravnave "koliko" naj se npr. izkoristi naravna dobrina. Govorimo lahko o: - ničelnih alternativah (o smiselnosti katerih je opozorjeno v prejšnjem poglavju), - varovalnih alternativah, ki predpostavljajo minimalem obseg posega, - razvojnih alternativah, ki predpostavljajo maksimiziranje izrabe naravne dobrine oz. razvoja, - uravnoteženih alternativah, ki predstavljajo uskladitev varovanih in razvojnih ciljev. Primerjava alternativ z različnim obsegom posega se običajno konča z izbiro uravnotežene alternative. Na nek način se udeleženci v postopku izbire uskladijo glede stopnje varstva oz. razvoja. Na ta način so taki primeri metodološko gledano bolj predmet "pogajanj" kot predmet "primerjave alternativ". Ključno pri oblikovanju alternativ je, "kdaj" v načrtovalnem postopku se oblikujejo in "kako". Alternative je moč izoblikovati na več načinov, osnovna pa sta: - kreativni / intuitivni način in - analitični način. Bistvena značilnost prvega način je možnost oblikovanj novih, nekonvencionalnih idej, za katere pa praviloma ni moč obrazložiti njihovega nastanka oz. na osnovi kakšnih ciljev temeljijo. Alternative bi morale biti obrazložene s kriteriji, ki so vodili k njihovemu oblikovanju oziroma podprte z argumenti in razlogi takšnega oblikovanja. Poznavanje ozadja nastanka alternativ je pomembno pri presoji negativnih vplivov in prednosti teh alternativ, kakor tudi primerjava teh alternativ in izbiranje optimalne alternative - tiste, ki upošteva vse interese, kolikor je to mogoče. S takim načinom oblikovanja alternativ je redko moč odkriti vse možne alternative. Proces takšnega oblikovanja mora biti odprt, saj lahko alternative izoblikujejo različne skupine v prostoru - politika, investitorji, državne ali lokalne službe, strokovnjaki, lokalna javnost. Z odprtostjo priprave alternativ se poveča možnost evidentiranja vseh realnih alternativ. V drugem primeru so alternative oblikovanje na osnovi analize - sistematičnega iskanja alternativ, ki lahko poteka tudi na podlagi preteklih izkušenj. Lyle (1985) postavlja uporabo alternativ kot bistvo planskega postopka in ga imenuje "paradigma racionalnega reševanja problemov". OPREDELITEV CIUEV VNAPREJŠNJE OBLIKOVANJE ALTERNATIV i ; ANALIZA ANALIZA ALTERNATIV 4- i OBLIKOVANJE ALTERNATIV PRIMERJANJE ALTERNATIV i PRIMERJANJE ALTERNATIV GLEDE NA URESNIČEVANJE CILJEV ISKANJE CILJEV, KI JIH JE MOČ URESNIČITI Z ALTERNATIVAMI ^ IZBOR ALTERNATIVE, ALI, CE NOBENA NE USTREZA, PONOVNA ANALIZA IZBOR IZPOGAJANE ALTERNATIVE, ČE NI MOGOČE, PONOVNO ISKANJE 4 i URESNIČITEV URESNIČITEV 4- UPRAVLJANJE, OPAZOVANJE UPRAVLJANJE, OPAZOVANJE Slika 50: Paradigma racionalnega reševanja problemov (Lyle, 1985; levo) in "metoda poskušanja" (desno) (povzeto po Mlakar, 2006) Ugotovitve V praksi se pogosto dogaja, da so ti koraki obrnjeni. Posamezne alternative so oblikovanje vnaprej, intuitivno, brez razlage zakaj tako. Rezultat odsotnosti širše opredeljenih ciljev in, kar je v praksi najbolj problematično, predlaganje nekaj alternativ brez analize vseh možnosti, praviloma vodi v naknadno oblikovanje novih in novih alternativ v zaključnih fazah načrtovanja, v času, ko bi morala biti odločitev o optimalni alternativi že sprejeta. Zahteve po dodatnih preveritvah pogosto izhajajo iz zahtev posameznih interesnih skupin v prostoru, praviloma v primerih, ko te skupine niso bile pravočasno vključene v postopek načrtovanja. To se lahko dogaja v nedogled, kar vodi v nekonsistentna gradiva, dodatno porabo časa in finančnih sredstev, praviloma več, kot bi bilo potrebno, če bi primerjava že od samega začetka korektno vodena. Takšna metodo dela ne moremo več imenovati "racionalna", temveč "metoda poskušanja". V primeru, ko ni na razpolago dovolj časa ali finančnih sredstev, so te "dodatne" alternative obravnavane zadržano ali celo niso deležne enakovredne primerjave. Oblikovanje alternativ je povezano z razmišljanjem o prihodnosti in s tem povezanimi negotovostmi. Zgoraj opisana postopka sta povezana z dvema načinoma razmišljanja o prihodnosti. Oba sta lahko legitimna in uspešna pod pogojem, da sta izpeljana dosledno: - prva možnost je oblikovanje prihodnosti na osnovi ciljev, kot alternative sedanjosti, in raziskovanje, po katerem scenariju (alternativi) je moč tako prihodnost doseči; - druga možnost je oblikovanje alternativnih scenarijev in raziskovanje, kakšna bo prihodnost po tem scenariju - primerjava potencialnih vplivov oz. prednosti in/ali ciljev, ki jih je moč uresničiti v primeru posamezne alternative. V obeh primerih obveza uporabe alternativ sama po sebi še ne prinaša zagotovila pridobitve ustrezne končne rešitve. Najbolj pomemben korak je vedno korak iskanja različnih rešitev. Ta mora izhajati tako iz značilnosti prostora, kakor ciljev, ki jih želimo uresničiti. Pomen oblikovanja ali ugotavljanja doseženih ciljev tudi pri uporabi alternativ je najlaže ponazoriti s pregovorom - "če ne veš, kam greš, potem ni pomembno, po kateri poti greš". V okviru analize moramo preučiti celotno polje alternativ. To pomeni, da ne smemo izpustiti nobene ideje, ki lahko prispeva k iskanju končne rešitve - obravnavamo različne programe, širok spekter možnih lokacij in različnih tehnoloških rešitev. Le na ta način se lahko izognemo negotovosti o pravilnosti izbire prostorske ureditve. Oblikovanje alternativ v grobem (lahko) poteka na osnovi naslednjih analitičnih okoljskih/varstvenih izhodišč: 1. Pregled zavarovanih, varovanih in ogroženih območij omogoča prvo in osnovno informacijo o vrednih pojavih v okolju, vendar le tistih, katerih varovanje je pravno predpisano na podlagi posameznih področnih zakonov oziroma izvršilnih predpisov. Poleg tega, da na ta način "izgubljamo" prostorske entitete, ki niso formalno varovane, pa vendar pomembne za ohranjanje značilnosti okolja, predvsem pa s prekrivanjem teh območij še ne dobimo enoznačnega odgovora, kako urejati prostor in varovati okolje v celoti. 2. Korak naprej je priprava t.i. problemskih kart, ki že predstavlja pravo analizo. Načrtovalna analiza namreč ni le zbiranje informacij oz. členjenje informacij (pregled zavarovanih območij). Načrtovalna analiza je že iskanje možnosti (alternativ) razrešitve problema - zbir odgovorov na vprašanja, povezana z uresničevanjem prostorske ureditve oz. razreševanjem prostorskega problema. Žal je priprava stvarni/dobrih problemskih karta redka, saj se pogosto dogaja, da se kot problemska karta označi kar pregled zavarovanih, varovanih in ogroženih območij. Že opredelitev teh območij kot "problemov" (na poti k uresničitvi cilja) je precej nesmiselna. 3. Ko govorimo o analizi kot načinu oblikovanja prostorskih alternativ je treba posebej izpostaviti analize ranljivosti, privlačnosti in ustreznosti prostora. Analiza ranljivosti je postopek, ki omogoča preseganje pasivne vloge varstva okolja, ki je omejena zgolj na izbiro (okoljsko) najboljše od predloženih možnosti, ne da bi vedeli, ali ne obstaja še kakšna možnost poleg tistih, ki so vnaprej podane. Analiza ranljivosti namreč služi že iskanju lokacij oziroma alternativ posega. Na ta način so okoljevarstvene zahteve vključene v poseg že na samem začetku, saj alternativ, ki posegajo v ranljivejša območja ali v območja nedopustnega vpliva sploh ne predpostavimo, razen seveda če izkazujejo izredno privlačnost za sam poseg, pri čemer pristopimo k predočanju varovalnih in razvojnih vidikov v primerjalni študiji variant. Slika 51: Ključna okoljska/varstvena analitična izhodišča za oblikovanje alternativ - pregled zavarovanih, varovanih in ogroženih območij (levo), problemska karta (sredina) in analiza ranljivosti prostora (desno). Značilnosti alternativ izdelovalec OP je sodeloval pri oblikovanju alternativnih reštev alternative so bile zmišljene zaradi obveze primerjave niso bile obravnavane vse možne alternative, v zaključnih fazah je prihajab do novih alternatv vse obravnavane alternative so ble izvedljive vse obravnavane alternative so ble primerljive okoljska izhodišča so bla upoštevana že pri oblikovanju alternativ 78 3,1 3, 3,1 3, 3,1 0,5 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 52: Način obravnave alternativnih rešitev v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja V anketi anketiranci odgovarjajo, da je izdelovalec OP le redko do srednje pogosto sodeloval pri oblikovanju alternativnih rešitev. Glede obravnave alternativ anketiranci ugotavljajo, da so bile le-te malo do srednje pogosto izvedljive in primerljive ali da so bila okoljska izhodišča upoštevana že pri njihovem oblikovanju. Anketiranci opažajo tudi primere, ko vse možne alternative niso bile obravnavane, saj je v zaključnih fazah prihajalo do novih alternativ. Med drugim opažajo, da so se izdelovale alternative tudi zgolj zaradi obvezne primerjave, vendar so ti primeri redkejši. Preglednica 4: Vsebinske razlike med alternativami Ali med alternativnimi rešitvami obstajajo vsebinske razlike? F % vzorno Med alternativnimi rešitvami obstajajo jasne in pomembne vsebinske razlike, ki se nanašajo tako na lokacijo kot tudi na tehnologijo posega. 1 4,0 zadovoljivo Med alternativnimi rešitvami večinoma obstajajo vsebinske razlike, ki se nanašajo tako na lokacijo kot tudi na tehnologijo posega. 2 8,0 pomanjkljivo Med alternativnimi rešitvami obstajajo le manjše vsebinske razlike, ki se nanašajo zgolj na lokacijo ali zgolj na tehnologijo posega. 4 16,0 neprimerno Med alternativnimi rešitvami ni vsebinskih razlik oziroma so te razlike zelo majhne. 2 8,0 alternative niso bile podane 16 64,0 skupaj 25 100,0 Na podlagi pregleda OP je mogoče ugotoviti, da so alternativne rešitve podane v dobri tretjini primerov; najpogosteje sta bili podani po dve alternativni rešitvi. 64% OP je obravnavalo tudi ničelno alternativo. V primeru, da so bile alternativne rešitve podane so bile le-te večinoma natančno opisane in tudi pregledno prikazane. Podane alternativne rešitve so večinoma realne, smiselne in izvedljive. Zelo pogosta pa je praksa, da med alternativnimi rešitvami obstajajo le manjše vsebinske razlike. V večini pregledanih primerov je bila med alternativnimi rešitvami izbrana okoljsko najbolj sprejemljiva. Odločitev za izbiro alternative je razmeroma pogosto zadovoljivo do vzorno utemeljena, le v enem od obravnavanih primerov utemeljitev za izbor rešitve ni bila podana. Priporočila • Obravnava se celotno polje alternativ - nabor alternativ naj na začetku procesa vključuje (1) vse rešitve, postopam in skrbno se ga oži na (2) možne, (3) smiselne in (4) izvedljive variante. • Med alternativnimi rešitvami naj obstajajo jasne in pomembne vsebinske razlike, ki se nanašajo tako na lokacijo kot tudi na tehnologijo posega. Opisi naj bodo zelo jasni, vključujejo naj vse potrebne informacije za nadaljnje ocenjevanje. 8 0 4 5 Alternativne rešitve naj bodo pripravljene na jasen in pregleden način. Posebna pozornost naj se nameni analizi - sistematičnemu odkrivanju alternativ. Hkrati naj bo oblikovanje alternativ kreativno, oblikuje se inovativne rešitve, izven ustaljenih okvirov. Okoljevarstvene zahteve naj se v proces prostorskega načrtovanja vključujejo dovolj zgodaj, tako da je možno oblikovati alternative s pomembnimi razlikami glede vplivov na okolje. 4.3 Primerjava alternativ Cilj Transparentno izvedena primerjava Kazalniki Ocena 4.3.1 Ustreznost okvira primerjave V Primerjave alternativ so izvedene na podlagi jasnih ciljev, meril in kazalnikov ter v celoti pregledno._ Z Primerjave alternativ so izvedene na podlagi razmeroma jasnih ciljev, meril in kazalnikov ter večinoma pregledno._ P Cilji, merila in kazalniki za primerjavo alternativ so manj jasni, primerjave so manj pregledne._ N Cilji, merila in kazalniki za primerjavo alternativ niso podani, primerjave alternativ so nejasne in nepregledne. 4.3.2 Ustreznost primerjave V Primerjava alternativ in ocenjevanje je pregledno in utemeljeno s preverljivimi podatki, pri primerjavi alternativ so v celoti upoštevani vsi (tako pozitivni kot tudi negativni) vplivi._ Z Primerjava alternativ in ocenjevanje je dokaj pregledno in utemeljeno s preverljivimi podatki, pri primerjavi alternativ je upoštevana večina (pozitivnih in negativnih) vplivov. Primerjava alternativ in ocenjevanje je manj pregledno in le redko utemeljeno s preverljivimi podatki, pri primerjavi alternativ niso upoštevani nekateri pomembni vplivi. N Primerjava alternativ in ocenjevanje je nepregledno in ni utemeljeno s preverljivimi podatki, pri primerjavi alternativ ni upoštevanih več pomembnih vplivov. P 4.3.3 Pomen okoljskega vidika primerjave V Vsi vidiki primerjave so dosledno enakovredno upoštevani; v zaključni fazi primerjave je okoljski vidik ključen ali vsaj enakovreden ostalim vidikom primerjave._ Z Vsi vidiki primerjave so večinoma enakovredno upoštevani; v zaključni fazi primerjave je okoljski enakovreden ostalim vidikom primerjave._ P Vidiki primerjave niso upoštevani enakovredno ali uravnoteženo; v zaključni fazi primerjave je okoljski vidik le malo upoštevan._ N Vidiki primerjave niso upoštevani enakovredno in uravnoteženo; v zaključni fazi primerjave je upoštevan zgolj ekonomski in/ali tehnični vidik primerjave._ Izhodišča1 Okoljski/varstvenih vidik primerjave je praviloma eden od vidikov celovite študije variant. Praksa primerjave variant se v vsaj v okviru načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena sistematično gradi 90-let prejšnjega stoletja. V metodološkem smislu je pomemben sprejem Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta (2012), ki je glede na dosedanjo prakso prinesel nekaj pomembnih in pozitivnih sprememb. V zvezi z izvajanjem študij variant je treba izpostaviti: - prilagodljivost strukture študije: možen sistem zaključenih elaboratov z izvlečkom ali zgoščeno gradivo organizirano po poglavjih; - prilagodljivost vsebin obravnave: možno združevanje/razdruževanje vidikov in področij obravnave: - izogibanje podvajanju obravnave vsebin: gradbeno tehnični elaborat ni (več) vidik obravnave, temveč osnova za obravnavo po posameznih vidikih; 1 Za več o izhodiščih Primerjave alternativ glej Ciljni raziskovalni program »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013«: METODOLOGIJA VREDNOTENJA IN MEDSEBOJNE PRIMERJAVE VARIANT V POSTOPKIH PRIPRAVE DRŽAVNIH PROSTORSKIH NAČRTOV, ZAKLJUČNO POROČILO, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana, november 2011. Nalogi sta nastajali sočasno in usklajeno, tako da se glede primerjave alternativ smiselno dopolnjujeta. preglednost in ponovljivost: jasno sosledje "vidik - področja obravnave - cilji - merila kazalniki - vrednostne lestvice"; jasen metodološki okvir: obravnava vsebin, ki jih NI in ki JE možno izraziti denarno; poudarek na sinteznem vrednotenju. Slika 53: Shema študije variant po Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta Pravilnik ohranja koncept zaokrožene obravnave po posameznih področjih, torej tudi zaokroženo obravnavo okoljskega vidika, vendar pušča odprto možnost drugačnega strukturiranja vidikov, npr. v skladu s t.i. ESPON-ovi izhodišči celovite (koherentne) obravnave okolja/prostora, ekonomije in družbe. IDEJNE REŠITVE vsebine, kijih NI možno izraziti denarno j OKOLJE / PROSTOR vsebine, l1! .i^ iS J^ != li ^^^^ ^^ izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 15,4 □ 7,1 .14,3 ^ 125 14,3 14,3 15,4 20 28,6 28,6 4,3 14,3. -+- 10% 20% 30% 40% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli 2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 64: Mnenje anketirancev o sodelovanju med izdelovalcem OP in PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja V okvirih sedanje prakse so možne različne oblike komunikacije in sodelovanja med izdelovalcem PPP in OP, predvsem naslednje: - izdelovalec OP je k sodelovanju povabljen v začetni fazi priprave PPP z namenom, da opredeli nabor strokovnih podlag, ki bi jih potrebovali pri pripravi PPP; - izdelovalec OP je k sodelovanju povabljen po sprejetju Odločbe z namenom neformalnega pregleda delovnega gradiva, osnutka ali dopolnjenega osnutka, da se v nadaljnjih postopkih izogne negativni presoji vplivov PPP; - izdelovalec OP je k sodelovanju povabljen v fazi priprave osnutka ali dopolnjenega osnutka PPP z namenom podajanja usmeritev projektantu. Te usmeritve večinoma vključujejo povzetke zakonsko določenih omejitev, omejitve sektorjev povzete iz smernic in ostale omejitve v prostoru. Na podlagi teh usmeritev izdelovalec PPP poskuša uskladiti PPP in ga nato vrne v ponoven pregled izdelovalcu OP. Takšno dopolnjevanje in popravljanje praviloma traja dlje časa, po ocenah deležnikov v postopku tudi leto ali več; - izdelovalec Op je k sodelovanju povabljen v fazi priprave osnutka z namenom, da pomaga pri usklajevanju zahtev nosilcev urejanja prostora, zahtev občine ali pobud posameznikov z zakonskimi določili. Priporočila • Z zakonskimi predpisi naj se zagotavi zgodnje vključevanje izdelovalcev OP v pripravo PPP. Sodelovanje med pripravljavci PPP in izdelovalci OP naj se prične že v fazi podajanja Pobude za izdelavo PPP. Izdelovalca OP naj se vključi že v začetno fazo priprave PPP, v soočanje ciljev PPP in okoljskih ciljev, z namenom oblikovanja enotnih ciljev PPP, ki sledijo načelom vzdržnega razvoja. • Sektor za CPVO naj prevzame vlogo neodvisnega koordinatorja v postopku CPVO ali določi inženirja, ki bo pregledno in nepristransko vodil postopek in zagotavljal aktivno sodelovanje med udeleženci v postopku. Sektor za CPvO ali t.i. neodvisni koordinator v postopku presoje usklajuje aktivnosti in sodelovanje med vsemi udeleženci v postopku, med pripravljavci PPP, izdelovalci PPP, izdelovalci OP ter nosilci urejanja prostora. Naloge neodvisnega koordinatorja so vezane na spremljanje poteka dela posameznih delovnih faz, zagotavljanje dostopa do informacij, komunikacija z deležniki, vodenje in koordinacija komunikacije med udeleženci v postopku. • Spremembe in predlogi za izboljšanje PPP, ki so nastali na pobudo izdelovalca OP ali z usklajevanji med izdelovalci PPP in izdelovalci OP, naj se sproti beležijo natančno in pregledno. Izdelovalec PPP mora voditi poročilo o pripravi PPP, katero vsebuje vse ključne faze in korake priprave PPP, metode dela, popis in vire uporabljenih podatkov ter strokovnih podlag, predloge, rešitve in informacije, ki jih je pridobil od izdelovalca OP, predloge in pobude deležnikov v postopku priprave PPP, prikaz razvoja idejnih rešitev in predlogov PPP. • Sektor za CPVO ali neodvisni koordinator, ki ga določi sektor, naj preverja in zagotavlja integracijo presoje in priprave PPP. 5.3 Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami Cilj Sodelovanje na osnovi strokovnih argumentov, tvornega usklajevanja interesov in iskanja skupnih rešitev Kazalniki Ocena 5 31 Način sodelovanja z nosilci V Sodelovanje z NUP zelo pogosto temelji na izmenjavi strokovnih argumentov, tvornem _usklajevanju interesov in iskanju najboljših rešitev v procesu priprave PPP/OP._ Z Sodelovanje z NUP pogosto temelji na izmenjavi strokovnih argumentov, tvornem _usklajevanju interesov in iskanju najboljših rešitev v procesu priprave PPP/OP._ P Sodelovanje z NUP le redko temelji na izmenjavi strokovnih argumentov, tvornem usklajevanju interesov in iskanju najboljših rešitev v procesu priprave PPP/OP; _sodelovanje pogosto poteka le v okviru formalnih določb. urejanja prostora Sodelovanje z NUP ne temelji na izmenjavi argumentov, usklajevanju interesov in iskanju rešitev v procesu priprave PPP/OP; NUP v procesu priprave PPP/OP ne sodelujejo, prispevajo le smernice za načrtovanje._ N 5 3 2 Obseg in način posvetovanja v Sodelovanje z institucijami na področju varstva okolja in priprave PPP zelo pogosto ' ' I sodelovania z insfifuciiami _poteka strokovno, tvorno in aktivno skozi celoten postopek priprave PPP/OP._ I boueiovdlljd i lllblliuuijdllll Z Sodelovanje z institucijami na področju varstva okolja in priprave PPP pogosto poteka na področju varstva okolja in strokovno, tvorno in aktivno skozi celoten postopek priprave PPP/OP._ priprave PPP p Sodelovanje z institucijami na področju varstva okolja in priprave PPP le redko poteka strokovno, tvorno in aktivno skozi celoten postopek priprave PPP/OP; sodelovanje _pogosto poteka le v okviru formalnih določb. Institucije na področju varstva okolja in priprave PPP v procesu priprave PPP/OP pogosto ne sodelujejo ali je njihovo sodelovanje minimalno, omejeno zgolj na formalno _posredovanje podatkov._ 53 3 Število izdanih mnenj o V Deležniki v postopku presoje so zelo pogosto pripravili mnenje o izhodiščih presoje. Z Deležniki v postopku presoje so pogosto pripravili mnenje o izhodiščih presoje._ P Deležniki v postopku presoje so le redko pripravili mnenje o izhodiščih presoje._ N Deležniki v postopku presoje zelo pogosto niso pripravili mnenja o izhodiščih presoje. izhodiščih presoje Izhodišča Nosilci urejanja prostora (NUP) so varstveni in drugi nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave PPP sodelujejo, če priprava PPP posega v njihovo področje dela. Delovanje in vlogo nosilcev urejanja prostora določa Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP-A, Ur.l. RS, št. 57/2012), ki nosilcem urejanja prostora namenja pomembno vlogo. NUP so skupaj s pobudnikom, koordinatorjem in investitorjem soodgovorni za pripravo načrta. Nosilci urejanja prostora v postopkih prostorskega načrtovanja sodelujejo s podajanjem smernic in mnenj ter v postopkih usklajevanja interesov. Posamezni nosilci urejanja prostora, ki so hkrati predstavniki posameznih sektorjev, urejanje prostora razumejo razmeroma ozko. Praviloma izhajajo iz varovalnih vzgibov in upravljanja lastnega sektorja ali lastnega vira, ne upoštevajo pa razvojnih izhodišč celotnega prostora. Prav usklajevanje različnih ciljev in izhodišč pa je ključnega pomena za razvoj dejavnosti v prihodnosti. Delovanje sektorjev je večinoma urejeno z zakonskimi določbami ali z direktivami, pri čemer so pristojnosti sektorjev praviloma velike. V postopkih načrtovanja, tudi zaradi velikih pristojnosti, ki jih sektorji imajo, le-ti pogosto niso pripravljeni na usklajevanje interesov. Zakonska določila jim omogočajo, v posameznih primerih pa tudi določajo, strogo varovanje vira in vztrajanje na izključno varstvenih zahtevah. Od posameznikov, ki zastopajo varstvene cilje, je odvisno kako ozko ali široko razumejo varstvo in kako so pripravljeni na sodelovanje in usklajevanje interesov. NUP imajo v postopku priprave PPP zelo pomembno vlogo in so soodgovorni za pripravo PPP. Imajo ključne informacije o stanju in lastnostih vira, ki ga zastopajo in pomembno je, da te informacije na ustrezen način in v ustrezni obliki posredujejo tudi ostalim deležnikom v postopku priprave PPP. Ugotovitve Sodelovanje z NUP je na splošno ocenjeno kot pomanjkljivo. Pri tem je treba opozoriti, da gre za splošno oceno in da ocene posameznih NUP lahko precej variirajo. Anketiranci, predvsem anketiranci iz vrst skupine izdelovalci PPP, so kritični do delovanja NUP in njihovega sodelovanja v postopkih CPVO. NUP imajo temeljne informacije in vedenje o viru ali sektorju, ki ga zastopajo, vendar so njihove smernice za urejanje prostora tako zelo splošne, da redko podajajo ustrezne usmeritve za načrtovanje. Smernice posameznih NUP so neredko tako splošne, da o pomenu in vrednosti virov, območij pomembnih za delovanje in razvoj sektorja povedo zelo malo. Do težav prihaja tudi v kasnejših fazah načrtovanja, ko so na podlagi že usklajenih predlogov podane detajlnejše rešitve. Pri njihovi ponovni preveritvi, v fazi izdaje mnenja, podrobnejše smernice in detajlnejše usmeritve lahko povsem spremenijo že usklajene rešitve. Postopek se povrne v ponovno usklajevanje, s tem pa se bistveno podaljšuje časovni okvir priprave OP in PPP. Poleg zelo splošnih smernic med ključne pomanjkljivosti delovanja NUP, udeleženci v postopkih CPVO uvrščajo nepripravljenost ali nezmožnost NUP za usklajevanje različnih interesov v prostoru. NUP pogosto niso pripravljeni prepoznati vseh učinkov, ki jih predlagani PPP prinaša tudi z drugih vidikov obravnave, npr. družbenih in gospodarskih. SODELOVANJE Z NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 1 - nikoli 2 3 ■ 4 ■ 5 - zelo pogosto 70% 80% 90% 100% Slika 65: Mnenje anketirancev o sbdelbvanju z nosilci urejanja prbslbra in drugimi inslilucijami glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja Izdelovalci OP navajajo, da posamezni NUP delujejo iz pozicije moči in zahtevajo različne popravke in dopolnitve OP, sicer ne bodo izdali pozitivnega mnenja na OP. Pri tem gre najpogosteje za zahteve po dopolnjevanju dodatnih podatkovnih virov, po drugačni razlagi predpisov, sklicevanju na dosedanjo prakso ipd. V posameznih primerih gre tudi za nestrinjanje pregledovalca s podano oceno vpliva na določeno okoljsko sestavino. Pri tem najpogosteje prihaja do razhajanj v stališčih pri oceni C (vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov) in sicer zaradi različnega razumevanja kateri omilitveni ukrepi že določajo oceno C in kateri ne. Redkejši, vendar neredki so primeri, ko posamezen predstavnik NUP posega v strokovno oceno presojevalca. Mnenjedajalec, pregledovalec OP, predstavnik NUP lahko zahteva popravek manjšega ali večjega dela besedila v OP, pri čemer izdajo mnenja o ustreznosti OP pogojuje s spremembo besedila v OP. Izdelovalec Op se znajde v neenakovrednem položaju in je pod pritiski da OP pridobi pozitivno mnenje in se izvajanje PPP lahko prične »prisiljen« popraviti besedilo. Kot avtor poročila je s tem tudi avtor dela besedila, ki vsebuje trditve s katerimi se strokovno ne strinja medtem ko predstavnik NUP za svoje »dopolnitve« strokovno ne odgovarja. Priporočila • Z zakonskimi predpisi naj se zagotovi obvezno vključevanje NUP že samem začetku priprave PPP, s čimer bodo smernice, mnenja in strokovne podlage NUP ustrezno vključene in upoštevane že pri pripravi idejnih rešitev. Prostorska konferenca (po ZUPUDPP) naj se časovno izvede takoj zatem, ko je podana pobuda za PPP in so pridobljene smernice NUP. NUP naj se aktivneje vključujejo v pripravo posameznih faz PPP/OP. Delujejo naj na osnovi vnaprej opredeljenih, preglednih in objektivnih izhodišč. Večja pozornost naj se nameni iskanju rešitev, utemeljeni razpravi ter predvsem usklajevanju interesov v prostoru. Osnova za izdelavo smernic mora biti javno dostopna baza podatkov (ažurna, uporabna, natančna), smernice naj bodo konkretne, naravnane na obravnavan problem. V primeru, da baza podatkov ne zadostuje za presojo je potrebno v smernicah natančno opredeliti in pojasniti nadaljnje dodatne strokovne podlage oz. raziskave. Sektor za CPVO naj odločneje usmerja in usklajuje delovanje NUP. Sektor naj pripravi usmeritve za NUP glede izdaje mnenj na OP, kjer se jasno opredeli kakšne so naloge in pristojnosti NUP pri podajanju mnenj na OP in kakšna so merila za izdajo pozitivnega mnenja. Z zakonskimi predpisi naj se zagotovi, da je NUP ali predstavnik NUP, ki hkrati nastopa v vlogi pregledovalca OP in mnenjedajalca tudi osebno odgovoren za svoje odločitve. Z zakonskimi določili naj se zagotovi vključevanje pogodbenih določil, ki zagotavljajo neodvisnost izdelovalca OP. Prostorska konferenca (po ZUPUDPP) naj se časovno umesti izvede takoj zatem, ko je bila podana pobuda za PPP in so bile podane smernice NUP. 5.4 Sodelovanje z javnostmi Cilja Zgodnje vključevanje javnosti v proces načrtovanja in presoje Upoštevanje javnosti pri uveljavljanju in zagotavljanju okoljskih koristi Kazalniki Ocena 5 41 Obseg posvetovanja z V Javnost je zelo pogosto seznanjena s pripravo PPP/OP že na samem začetku priprave PPP/OP. Javnost ima številne možnosti aktivnega sodelovanja v postopku priprave _PPP/OP (posredovanje pobud, sodelovanje na delavnicah, razpravah ipd.). javnostmi Javnost je pogosto seznanjena s pripravo PPP/OP že na samem začetku priprave PPP/OP. Javnost ima številne možnosti sodelovanja v postopku priprave PPP/OP (posredovanje pobud, sodelovanje na delavnicah, razpravah ipd.)._ Javnost je s pripravo PPP/OP pogosto seznanjena šele v zaključni fazi priprave PPP/OP. Javnost ima manj možnosti za sodelovanje v postopku priprave PPP/OP (udeležba na predstavitvi, posredovanje pripomb)._ Javnost s pripravo PPP/OP pogosto ni seznanjena ali je seznanjena šele na predstavitvi PPP. Javnost nima možnosti sodelovanja v postopku priprave PPP/OP. 5.4.2 Načrt udeležbe javnosti V Načrt udeležbe javnosti v proces načrtovanja in presoje je zelo pogosto pripravljen; načrt natančno in pregledno prikazuje ključne aktivnosti in dogodke vključevanja širše _in strokovne javnosti v postopke PPP/OP. (deležnikov) Z Načrt udeležbe javnosti v proces načrtovanja in presoje je pogosto pripravljen; načrt natančno in pregledno prikazuje ključne aktivnosti in dogodke vključevanja širše in strokovne javnosti v postopke PPP/OP._ P Načrt udeležbe javnosti v proces načrtovanja in presoje je le redko pripravljen; načrt manj natančno in manj pregledno prikazuje aktivnosti in dogodke vključevanja javnosti v postopke PPP/OP._ N Načrt udeležbe javnosti v proces načrtovanja in presoje se zelo pogosto ne pripravlja. Z P N 5.4.3 Informiranje javnosti V Javnost je o poteku priprave PPP/OP zelo pogosto obveščena preko več različnih medijev, elektronskih in tiskanih ter na »lokalno običajen način«._ Z Javnost je o poteku priprave PPP/OP pogosto obveščena preko več različnih medijev, elektronskih in tiskanih ter na »lokalno običajen način«._ P Javnost je o poteku priprave PPP/OP le redko obveščena; obveščanje poteka samo preko enega medija._ N Javnost o poteku priprave PPP/OP pogosto ni obveščena. 5.4.4 Uspešnost sodelovanja z javnostmi - vplivi na vsebinjenje, prispevki k opredelitvam okoljskih ciljev, upoštevanje alternativ, ocenjevanje alternativ V Sodelovanje z javnostmi zelo pogosto daje uporabne rezultate; sodelovanje z javnostmi prispeva ključne informacije uporabne v fazi vsebinjenja, opredeljevanja okoljskih ciljev, oblikovanja in ocenjevanja alternativ._ Z Sodelovanje z javnostmi pogosto daje uporabne rezultate; sodelovanje z javnostmi prispeva ključne informacije uporabne v fazi vsebinjenja, opredeljevanja okoljskih ciljev, oblikovanja in ocenjevanja alternativ._ P Sodelovanje z javnostmi le redko daje uporabne rezultate; izdelovalci PPP/OP in javnost so na sodelovanje slabše pripravljeni, pridobljene informacije so le malo uporabne v fazi vsebinjenja, prav tako so malo uporabne za opredeljevanje okoljskih ciljev, oblikovanje in ocenjevanje alternativ._ N Sodelovanje z javnostmi zelo pogosto ne daje rezultatov, ki bi bili uporabni v procesu priprave PPP/OP._ Izhodišča Javnost ima legitimno pravico biti dovolj zgodaj obveščena in ustrezno vključena v proces umeščanja posameznih ureditev v prostor. Vključevanje javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov je določeno v naslednjih zakonih in konvenciji: - Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012); - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2003, 61/2005, 96/2005-UPB1, 109/2005-ZDavP-1B, 113/2005-ZInfP, 28/2006, 51/2006-UPB2, 117/2006-ZDavP- 2); - Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A); - Zakon o ratifikaciji konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Ur. l. RS, št. 62/049, Aarhuška konvencija); - Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur. l. RS, št. 80/2010 (106/2010 popr.), 57/2012). Aarhuška konvencija je dokument namenjen spodbujanju participativne demokracije. Cilj konvencije je, da se zagotovi pravico dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju, dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah in sicer z namenom, da se zagotovi pravico vsake osebe da živi v zdravem življenjskem okolju. Obveza in dolžnost državnih organov je, da zainteresirano javnost pravočasno informira in ji omogoči sodelovanje dovolj zgodaj, to je v fazi, ko so vse možnosti še odprte. Poleg tega je mnenjem in pripombam javnosti treba dati določeno težo, se do njih opredeliti in jih pri sprejemanju odločitev tudi upoštevati. Študije, ki se ukvarjajo s participativnimi pristopi in vključevanjem javnosti v pripravo PPP, poudarjajo številne prednosti takšnega pristopa; med najpomembnejšimi koristmi participativnega pristopa so: - učinkovitejše in bolj predvidljivo vodenje postopkov priprave in sprejemanja odločitev, - pridobivanje dodatnih podatkov iz lokalnega okolja; - v zgodnji fazi integrirane potrebe in skrbi občanov, doseženo soglasje o prioritetah, zmanjšana verjetnost odpora/blokad; - povečanje kakovosti odločitev/rešitev; - povečana legitimnost sprejetih odločitev; - višja stopnja družbene sprejemljivosti rešitev; - povečano zaupanje med javno upravo in vsemi udeleženci procesa; - krepitev znanja in veščin za sodelovanje pri urejanju (prostora); - povezovanje (vertikalno in horizontalno); - povečana pripadnost javnosti ter podpora in sodelovanje pri kasnejši izvedbi; - izpolnjen eden od predpogojev za pridobivanje sredstev EU. Z zakonom določeno sodelovanje z javnostmi pri pripravi državnih prostorskih načrtov je le najosnovnejši okvir, znotraj tega pa je za ustrezno vključevanje javnosti v PPP, potrebnih še veliko komunikacijskih aktivnosti in dogodkov. Koliko in katere aktivnosti izbrati je odvisno od posameznega PPP. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor je v sodelovanju z Regionalnim centrom za okolje, Inštitutom za politike prostora in Pravno informacijskim centrom pripravil usmeritve za vključevanje javnosti pri pripravi državnih prostorskih načrtov z naslovom Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode (dostopna na spletni strani MOP, http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni _prostorski_nacrti/vkljucevanje_javnosti_v_postopkih_priprave_dpn/). Cilj aktivnega vključevanja javnosti v postopke priprave DPN je zgodnja predstavitev načrtovane prostorske ureditve, uskladitev ciljev, pridobitev povratnih mnenj in predlogov ter njihovo smiselno upoštevanje v nadaljnjem procesu priprave DPN. Poleg osnovnih načel, ki jih je treba upoštevati pri vključevanju javnosti, je treba upoštevati tudi standarde kvalitetnega vključevanja javnosti v postopke priprave DPN kateri narekujejo: - zgodnje obveščanje in vključevanje javnosti; - kontinuirano obveščanje in vključevanje javnosti tekom celotnega postopka načrtovanja; - posameznemu primeru in deležnikom prilagojen način vključevanja; - dovolj dolge roke za odziv javnosti; - čimprejšnje oblikovanje in posredovanje odziva nosilcev načrtovanja na pripombe javnosti (Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacr ti/vkljucevanje_javnosti_v_postopkih_priprave_dpn/). Cilj aktivnega vključevanja javnosti v postopke priprave DPN je zgodnja predstavitev načrtovane prostorske ureditve, uskladitev ciljev, pridobitev povratnih mnenj in predlogov ter njihovo smiselno upoštevanje v nadaljnjem procesu priprave DPN Ugotovitve Sodelovanje z javnostmi v dosedanjih postopkih priprave PPP/OP je na splošno ocenjeno kot pomanjkljivo. Anketiranci, ki so sodelovali v anketni raziskavi menijo, da je obveščanje in sodelovanje javnosti le redko potekalo izven zakonsko predpisanih okvirov. Javnost je tudi redko pravočasno obveščena in seznanjena z vsemi relevantnimi in verodostojnimi informacijami o pripravi in namenu PPP/OP. Procesni načrti vključevanja javnosti, ki opredeljujejo način in potek sodelovanja z javnostmi, so v praksi še vedno redkost. Anketiranci menijo, da je sodelovanje z javnostmi v praksi le redko izvedeno uspešno in da takšen način sodelovanja ni uspel v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih sodelovanje z javnostmi ponuja. Dosedanja praksa potrjuje, da prepozno vključevanje javnosti povečuje konflikte in nezaupanje med glavnimi deležniki v postopku, otežuje pa tudi možnosti za doseganje kompromisov med posameznimi razvojnimi interesi in javnostjo. Anketiranci ocenjujejo, da je sedanja praksa sodelovanja z javnostmi le redko uspela prispevati k opredelitvam okoljskih ciljev, alternativ ali k njihovemu ocenjevanju. Glavne ovire pri vključevanju javnosti so predvsem naslednje: - pomen sodelovanja javnosti je podcenjen, zato javnost pogosto ni motivirana za sodelovanje; - raven medsebojnega zaupanja med naročniki, izdelovalci PPP/OP in javnostjo je nizka; - vključevanje javnosti pogosto nastopi prepozno, zakonodaja na področju vključevanja javnosti je pomanjkljiva; - kultura dialoga, znanje in veščine vključevanja javnosti v postopke načrtovanja je še vedno razmeroma skromna; / sodelovanja so skromni; - nerazumevanje stroke za podajanje izhodišč razumljivih laični javnosti; - občutek, da zasebni interesi zelo pogosto prevladujejo nad javnimi; - neustrezna zastopanost ključnih deležnikov; - neuspešnost pri doseganju soglasja na posvetovanjih; - postopek priprave dokumenta oz. sprejetja odločitve je zaradi posvetovanj lahko upočasnjen, s čimer se poveča časovni in stroškovni okvir. SODELOVANJEZ JAVNOSTMI 10% 20% 30% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli 2 3-4 -5 - zelo pogosto Slika 66: Mnenje anketirancev o sodelovanju z javnostmi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja Na podlagi izkušenj, pridobljenih v letih uveljavitve ZureP-1 in ZPNačrt na področju sodelovanja z interesnimi skupinami v posameznih fazah izdelave DPN je mogoče oceniti pomanjkljivosti določenih vključevanj javnosti v postopke izdelave DPN. Interesne skupine so lahko neposredno sodelovale pri oblikovanju rešitev, ki jih urejajo DPN, šele v fazi javne razgrnitve, ko je že vse bolj ali manj določeno in se je mogoče dogovarjati le še o manjših spremembah. Spremembe večjega obsega v tej fazi povzročajo velika dodatna finančna sredstva in časovne zaostanke. ZureP-1 je uvedel prostorske konference, ki so bile namenjene sodelovanju lokalnih skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ali drugih organiziranih oblik javnosti, niso pa bile namenjene širši javnosti. Z ZureP-1 uvedena 2. prostorska konferenca, ki jo je bilo treba sklicati vsaj 14 dni pred javno razgrnitvijo, se je izkazala za neučinkovito. Te prostorske konference se je praviloma udeležilo zelo malo udeležencev, običajno le predstavniki lokalnih skupnosti, pa še ti so velikokrat raje počakali na samo javno razgrnitev in tam podali svoja stališča. Z uveljavitvijo ZPNačrta so bile prostorske konference ukinjene, javnost pa je bila v skladu z zakonom obveščena o pripravi DPN šele z javno razgrnitvijo. Javnost ni imela možnosti seznaniti se s predvideno prostorsko ureditvijo že na samem začetku oziroma še pred začetkom priprave DPN. Javnost tudi ni imela možnosti podajati svojih stališč, opozoril ali sodelovati pri pripravi predvidene prostorske ureditve. Z uveljavitvijo ZUPDDPP je podana možnost, da se z namenom podrobnejše seznanitve javnosti organizira posvet. Posvet se organizira takoj po fazi pridobitve pobude, gre za t.i. regionalni posvet. V fazi pridobivanja smernic, usmeritev in podatkov NUP ter predlogov javnosti je organiziran posvet, ki ima zaradi narave dela na tem posvetu status delavnic, gre za t.i. lokalne delavnice. V nadaljnjih fazah sledita še seznanitev javnosti s študijo variant, t.i. javna seznanitev in obravnave v skladu s 25. členom ZUPUDPP ter seznanitev javnosti z osnutkom DPN, javna razgrnitev in obravnave v skladu s 33. členom ZUPUDPP (Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, dostopno na: http://www.arhiv.mop. gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/vkljucevanje_javnosti_ v_postopkih_priprave_dpn/). Pri izdelavi OPN je javnost v postopek načrtovanja vključena s podajanjem pobud, nato pa šele v fazi javne razgrnitve in razprave osnutka OpN. V vmesnem času javnost ni seznanjena z dogajanjem zato na razgnitvah pogosto prihaja do nasprotovanj zainteresiranih posameznikov in pobudnikov. Priporočila • Upoštevajo naj se splošna priporočila v zvezi s sodelovanjem javnosti. Smernice za sodelovanje in vključevanje javnosti pri pripravi DPN so podrobneje prikazane v dokumentu Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacr ti/vkljucevanje_javnosti_v_postopkih_priprave_dpn/). Pri organizaciji komunikacijskih aktivnosti z javnostjo in vključevanju javnosti v postopek priprave PPP/OP je treba upoštevati naslednje kriterije: - sprotno soočanje s problemi in njihovo reševanje; - vzpostavitev zaupanja med pobudnikom, koordinatorjem, investitorjem, izdelovalci DPN in javnostjo; - aktivna komunikacija skozi celoten projekt, ki temelji na načelih: pravilnost (pravna, legalna) / resničnost / iskrenost. • Za vsak PPP naj se izdela podrobnejši načrt vključevanja javnosti (t.i. procesni načrt vključevanja javnosti) glede na karakteristike PPP (obseg in zahtevnost PPP, pričakovana (ne)sprejemljivost projekta s strani lokalnih skupnosti, širše javnosti ipd.) • Pri izdelavi PPP je smiselno slediti procesu vključevanja javnosti, ki obsega 1. posvet v začetni fazi izdelave plana (t.i. Prostorska konferenca), nato v fazi osnutka plana, sledijo delavnice ter javna razgrnitev in javna obravnava študije variant s predlogom najustreznejše variante ter javne razgrnitve in javne obravnave osnutka plana: - 1. faza - prvi regionalni posvet v fazi pobude (v skladu z načeli Aarhuške konvencije), - 2. faza - lokalne delavnice/posvet (v skladu z 7. alineo 19. člena ZUPUDPP), - 3. faza - seznanitev javnosti s študijo variant (v skladu s 25. členom ZUPUDPP), - 4. faza - seznanitev javnosti z osnutkom državnega prostorskega načrta (v skladu s 33. členom ZUPUDPP) (Povzeto po: Usmeritve za pripravo procesnega načrta vključevanja javnosti v postopek izdelave državnih prostorskih načrtov za daljnovode in plinovode, dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_n acrti/vkljucevanje_javnosti_v_postopkih_priprave_dpn/). Obveščanje naj poteka preko interneta in v tiskanih medijih (praviloma v lokalnih časopisih). Informacije morajo biti dostopne na portalih »vključevanje javnosti« ali »obvestila za javnost« na spletnih straneh Sektorja za CPVO, pristojnega ministrstva, ter na spletni strani območne lokalne ali regionalne skupnosti. Informacije morajo biti dostopne tudi v lokalnih časopisih, ki pokrivajo območje posameznih PPP in obravnavajo vso tematiko lokalnega okolja. Če se pri izdelavi PPP dalj časa nič ne dogaja ali se izdelujejo strokovne podlage, kar lahko traja več mesecev, je treba vsake tri mesece pripraviti kratko poročilo o poteku aktivnosti in ga posredovati prej navedenim virom obveščanja. Javniost je treba o poteku priprave PPP vseskozi obveščati v enakomernih časovnih razmakih. Za boljše razumevanje okoljskih problemov v širši javnosti naj se na območju PPP organizira informacijske točke, kjer lahko posameznik pridobi informacije o načrtovanem PPP neposredno od strokovnjaka, ki je vključen v skupino izdelovalcev PPP/OP. Info točka je odprta za javnost v vnaprej določenih terminih, ki so za javnost najbolj sprejemljivi, da je dostopna čim širšemu krogu ljudi. 5.5 Vpliv politike Cilj Uveljavljanje okoljskih koristi in vzpostavljanje alternativnih rešitev na vseh ravneh priprave PPP neodvisno do vpliva političnih odločitev in interesov (zmanjšanje vpliva političnih odločitev) Kazalniki Ocena 5 51 Vpliv predhodnih političnih V Predhodne politične odločitve v nobenem primeru nimajo vpliva na sklepe CPVO in ■■ odločitev na sklep CPVO z PoSe P^Pč Z Predhodne politične odločitve zelo pogosto nimajo vpliva na sklepe CPVO in (potrjevanje PPP) potrjevanje PPP. Predhodne politične odločitve v posameznih primerih vplivajo na sklepe CPVO in potrjevanje PPP._ N Predhodne politične odločitve pogosto vplivajo na sklepe CPVO in potrjevanje PPP. 5.5.2 Vpliv političnih interesov v Politični interesi v nobenem primeru ne vplivajo na okoljske ocene in na sklepe CPVO ali na izbrane rešitve v okviru PPP. neposredno na zaključke Z Politični interesi zelo pogosto ne vplivajo na okoljske ocene in na sklepe CPVO ali na okoljskih ocen in sklep CPVO izbrane rešitve v okviru PPP._ ter posredno na izbrane p Politični interesi v posameznih primerih vplivajo na okoljske ocene in na sklepe CPVO^ rešitve v okviru PPP s tem pa vplivajo tudi na izbrane rešitve v okviru PPP. Politični interesi pogosto vplivajo na okoljske ocene in na sklepe CPVO, s tem pa vplivajo tudi na izbrane rešitve v okviru PPP._ Izhodišča Politika v ožjem smislu pomeni usmerjanje družbe s pomočjo države, v širšem smislu pa gre za usmerjanje človekove dejavnosti katere koli vrste z namenom uresničevanja določenih N ciljev. Grški filozof Aristotel je verjel, da sta politika in etika tesno povezani in da je pravi namen oblasti ta, da državljanom omogoči polno in srečno življenje. V Nikomahovi etiki je zapisal: »Najvišje dobro je predmet politične znanosti. To pa je znanost, ki si prizadeva državljanom privzgojiti nekatere lastnosti, jih narediti dobre in jih vzbuditi k poštenju.« (Aristotel, 2002). Naloga politike je torej zagotoviti okolje, v katerem lahko ljudje živijo kvalitetno življenje. To pa je mogoče doseči z iskanjem in doseganjem kompromisov med različnimi interesi in družbenimi skupinami, pri čemer imajo vsi interesi in skupine enako težo. V praksi je takšno politično delovanje žal izjema, praviloma imajo interesi ekonomsko močnejših skupin prednost pred ostalimi interesi. Samo za del političnih procesov je mogoče trditi, da so rezultat kompromisa med različnimi interesi, medtem ko poglavitni in za globalno družbo pomembni procesi niso pogojeni s kompromisom, temveč s prevlado ekonomskih interesov posameznih družbenih skupin. Politični procesi so rezultat zavestne akcije ljudi in njihovih skupin, usmerjene k uresničitvi določenih interesov. Ugotovitve Vmešavanje politike v postopke priprave PPP/OP je empirično težko dokazati, kar pa ne pomeni, da takšnih primerov ni. Posredno vmešavanje politike v postopke priprave PPP/OP je prisotno na vseh ravneh, vendar je le to težko nedvoumno dokazati. Politiko pogosto pogojujejo ekonomski interesi, na drugi strani pa se politika večkrat prikazuje kot posebna sila nad njimi. Osnovni interesi sicer izvirajo iz materialnega področja, nastopi nosilcev interesov pa so usmerjani v politično področje, ker se prek njega uresničujejo materialni interesi. VPLIV POLITIKE 0% 10% 20% 30% 1 - nikoli 2 3 "4 "5 - zelo pogosto 70% 80% 90% 100% Slika 67: Mnenje anketirancev o vplivu politike v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja Anketiranci na splošno sicer ocenjujejo, da vpliv politike na rezultate strateškega ocenjevanja v Sloveniji ni tako izrazit in da politični interesi le redko vplivajo na sam potek ocenjevanja ali na sklepe CPVO ter s tem posredno na izbrane rešitve v okviru PPP. Se mnenja o vmešavanju politike v postopke priprave PPP/OP med posameznimi skupinami anketirancev vendarle nekoliko razlikujejo; medtem ko predstavniki naročnikov ali investitorjev zatrjujejo, da predhodne politične odločitve ne vplivajo na rezultate strateškega ocenjevanja, pa predstavniki pripravljavcev PPP, izdelovalcev PPP in sektorja za CPVO menijo drugače. Kar dobra tretjina izdelovalcev PPP in predstavnikov sektorja pravi, da predhodne politične odločitve nedvomno so vplivale na rezultate strateškega ocenjevanja, še prepričljiveje pa to potrjujejo predstavniki pripravljavcev PPP. Vmešavanje in vplivanje politike na strateške cilje, razvojno načrtovanje in odločanje o prioritetah načrtovanih PPP je v družbi, ki jo sestavljajo različna interesna omrežja razmeroma težko dokazati. Dvom v korektnost odločitev vzbuja netransparentnost postopkov in odločitev, pa tudi odločitve, ki ne temeljijo na predhodno sprejetih ciljih in dogovorih, odločitve ki ne izhajajo iz hierarhično višjih dokumentov ali odločitve, ki so v nasprotju s strateškimi cilji in usmeritvami. Izdelovalci OP navajajo, da se vmešavanje politike v razvojno načrtovanje kaže predvsem ob menjavah oblasti, ko zanimanje za določene PPP skokovito naraste ali upade. Politični in ekonomski interesi so neločljivo povezani in odvisni drug od drugega, in jih je zelo težko medsebojno ločiti. Posamezne interesne skupine tvorijo omrežja, ki obvladujejo politične, gospodarske, kulturne in komunikacijske organizacije ter gibanja v družbi. Težko je torej reči kateri vpliv prevladuje, saj so le-ti medsebojno povezani. Izdelovalci PPP in izdelovalci OP neposredno pogosteje občutijo pritiske investitorja, kateri pa so lahko tudi politično motivirani. Vmešavanje političnih interesov ali interesov investitorja se najpogosteje kaže s poudarjanjem prednosti določenih PPP, pospeševanjem aktivnosti za izvedbo PPP, favoriziranjem posameznih variant ipd. Priporočila • Z zakonskimi predpisi se zagotovi neodvisnost izdelovalca PPP in OP. Dolžnost izdelovalcev PPP/OP je, da iščejo optimalne rešitve z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika in da enakovredno, natančno in pregledno obravnavajo vse relevantne vplive PPP na okolje. Pri tem mora biti vzpostavljeno takšno pravno okolje, da je omogočeno neodvisno delovanje izdelovalcev PPP/OP. • Podpirati je treba siceršnja prizadevanja stroke in civilne družbe za oblikovanje ustreznejšega političnega prostora in razvoj demokracije. • Pristopi naj se k reformi lokalne samouprave po Danske vzoru, začenši z zmanjšanjem števila občin in oblikovanjem regij (http://www.regioner.dk). 5.6 Vpliv investitorjev Cilj Zmanjšanje vpliva izključno gospodarskih interesov, ki ovirajo uveljavljanje in zagotavljanje okoljskih koristi Kazalniki Ocena 5.6.1 Vpliv izključno gospodarsko- v Izključno gospodarsko-razvojni interesi v nobenem primeru ne vplivajo na okoljske ocene in na sklepe CPVO ali na izbrane rešitve v okviru PPP. razvojnih interesov Z Izključno gospodarsko-razvojni interesi zelo pogosto ne vplivajo na okoljske ocene in neposredno na zaključke na sklepe CPVO ali na izbrane rešitve v okviru PPP._ okoljskih ocen in sklep CPVO p Izključno gospodarsko-razvojni interesi v posameznih primerih vplivajo na okoljske t d ib _ocene in na sklepe CPVO, s tem pa vplivajo tudi na izbrane rešitve v okviru PPP._ _ " _ N Izključno gospodarsko-razvojni interesi pogosto vplivajo na okoljske ocene in na sklepe rešitve v okviru PPP___CPVO, s tem pa vplivajo tudi na izbrane rešitve v okviru PPP._ Izhodišča Pri posegih v okolje gre pogosto za izpolnjevanje individualnih interesov, za ekonomske interese ožjih skupin ali posameznikov, za zadovoljevanje kratkoročnih interesov. Pri varstvenih interesih gre za širši in splošni družbeni interes ter za dolgoročnost okoljskih vrednosti. Namen strateških presoj je analizirati vprašljivost razvojnih načrtov z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika in podati ocene možnih učinkov izvedbe. Pri tem nobeden od interesov ne sme nadvladati ali si podrediti drugih. Ugotovitve Analiza prakse na področju CPVO v Sloveniji kaže, da izključno gospodarsko-razvojni interesi v posameznih primerih vplivajo na okoljske ocene in sklepe CpVO, s tem pa posredno tudi na izbrane rešitve v okviru PPP. Na težnje investitorjev po vplivanju na postopke CPVO opozarjajo predvsem predstavniki anketirancev iz skupine sektorja za CPvO in predstavniki NUP. Kar 20% anketirancev iz skupine zaposlenih na sektorju meni, da izključno gospodarsko-razvojni interesi zelo pogosto vplivajo na zaključke okoljskih ocen, 40% jih meni, da je to pogost pojav. Tudi tretjina anketirancev, predstavnikov skupine NUP opozarja, da gospodarsko-razvojni interesi pogosto vplivajo na sklepe CPVO, več kot polovica jih ocenjuje, da je to srednje pogosta praksa. Da so interesi investitorjev lahko zelo močni pritrjujejo tudi izdelovalci OP, pripravljavci PPP in predstavniki skupine izdelovalcev PPP. Na pritiske in izsiljevanja naročnikov ali investitorjev PPP so na delavnicah večkrat opozorili izdelovalci OP. Naročniki ali investitorji neredko vršijo različne oblike pritiskov na izdelovalce OP, pa tudi na NUP z namenom, da rezultati presoj prinesejo zanje ugodne rezultate, to je pozitivno mnenje in potrditev PPP. Pritiski naročnikov ali investitorjev so lahko zelo različni; med najpogostejšimi so posredovanje netočnih ali prirejenih podatkov o PPP, kritike, da je poročilo neustrezno, zahteve, da se pri ocenjevanju upošteva podatke, ocene in mnenja, ki so za naročnika ali investitorja ugodnejša, nalaganje dodatnega in neplačanega dela izdelovalcem OP, zavestnega opuščanja določenih omilitvenih ukrepov, zamude s plačili ipd. VPLIV INVESTITORJEV I I I I I I I I I I CD _ Q_ ■ ^^ iS JE ^ >N r^^ > ---o '>(D O C ■ ŠE izi^ iT <5 S? Ji S? IS O Sg pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 61,5 53,8 15,4 23,1 46,2 35 25 30 57,1 14,3 14,3 14,3 55 sektor za CPVO 40 40 20 11,1 55,6 33,3 -^-k -k 0% 10% 20% 30% 40 1 - nikoli 2 -3 -4 -5 - zelo pogosto 50% 60% 70% Slika 68: Mnenje anketirancev o vplivu investitorjev v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja Priporočila • Z zakonskimi predpisi se zagotovi neodvisnost izdelovalca PPP in OP. Dolžnost izdelovalcev PPP/OP je, da iščejo optimalne rešitve z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika in da enakovredno, natančno in pregledno obravnavajo vse relevantne vplive PPP na okolje. Pri tem mora biti vzpostavljeno takšno pravno okolje, da je omogočeno neodvisno delovanje izdelovalcev PPP/OP. • Eden od ukrepov preprečevanja vmešavanja politike in investitorjev je zagotavljanje neodvisnosti izdelovanja OP je oblikovanje sistema naročanja OP, ki bi izdelovalca OP razbremenil neposrednega pogodbenega odnosa z investitorjem. Na ministrstvu, pristojnem za področje strateškega ocenjevanja vplivov na okolje, se vzdržuje sklad sredstev za izdelavo OP, v katrerega vlagajo investitorji oz. naročniki PPP/OP. Izdelovalca OP izbere pristojno ministrstvo po vnaprej znanem postopku. Na ta način se zagotavlja izbiranje usposobljenih izdelovalcev OP in pregled nad cenami in kakovostjo storitev. 6 Ustreznost okoljskega poročila vključno z dodatkom za varovana območja/politike, programa, plana ^ Q_ CU Q_ (D _i^. priprava PPP ni bila pregledna, zato je bilo ocenjevanje težavno strateško ocenjevanje ni bilo pregledno, rezultati so bili vprašljivi rezultati ocenjevanja so bili napačni in/ali zavajajoči rezultati ocenjevanja so bili nejasni, površni in/ali slabo interpretirani rezultati so temeljili na zastarelih in neažuriranih podatkih ključne okoljske vsebine, na katere bi moral proces strateškega ocenjevanja odgovoriti, v OP niso bile razumljivo in pregledno obdelane ali sploh niso bile obdelane rezultati ocenjevanja so bili neuporabni za izboljšanje PPP prenos podatkov in rezultatov iz OP v PPP je bil površen in nedosleden izdelovalec PPP ni razumel rezultatov ocenjevanja rezultati ocenjevanja niso bili upoštevani pri pripravi PPP izdelovalec OP se ni zavedal negotovosti ocenjevanja negotovost ocenjevanja ni bila pregledno prikazana ' ' 12 I 15 14,3 2,4 9,5 14_ 27:9 35, -"f 2,4 9,8 19 39,5 39 26, -26. 2r7] 31 14,3 9,5 16, i3,3 16, 19 5,4 15,i 21, 35, 35,1 42,9 I I I 42,9 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % 1 - nikoli 2 "3 "4 "5 - zelo Slika 69: Mnenje anketirancev o postopku priprave PPP in strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) - odgovori vseh anketirancev 5 5 2 7 31 7 11 9 4 31 9 1 6.1 Postopek priprave PPP Cilj Transparentnost strateškega ocenjevanja / priprave PPP Kazalniki Ocena 611 Način priprave in prikaza V Prikaz rezultatov PPP zelo pogosto vsebuje vse potrebne informacije; je natančen in rezultatov PPP pregleden Prikaz rezultatov PPP pogosto vsebuje vse potrebne informacije; je natančen in pregleden._ Prikaz rezultatov PPP le redko vsebuje vse potrebne informacije; je manj natančen in manj pregleden._ Prikaz rezultatov PPP zelo pogosto ne vsebuje potrebnih informacij, ključne informacije so izpuščene; je nenatančen in nepregleden._ Izhodišča Prostor se neprestano spreminja, zato mora biti prostorsko načrtovanje kontinuiran proces, imeti pa mora tudi svojo dolgoročno dimenzijo. Hkraten razvoj družbe, ki zahteva nenehno poseganje v prostor, na drugi strani pa povečanje varstvenih prizadevanj kot posledica vedno bolj izostrenih težav v okolju, prinaša naraščanje konfliktov posameznih interesov v prostoru. Usmerjanje razvoja mora izhajati tako iz razvojnih kakor tudi iz varovalnih izhodišč. V smislu zmanjševanja konfliktnosti različnih interesov je zato treba na podlagi jasnih ciljev razvoja in varstva vedno znova ugotoviti oziroma opredeliti: - relevantne interese urejanja prostora, varstva (okolja, narave, kulturne dediščine) in drugih skupin v prostoru, in ne zgolj interesov nosilcev urejanja prostora iz programa priprave, ter tako zmanjšati negotovost o pravičnosti upoštevanja posameznih interesov; - relevantne in z vrednostnim razponom opremljene informacije o vrednotah, virih in potencialih, s čimer je dana možnost argumentiranega usklajevanja posameznih interesov v prostoru; - prostorski koncept, ki odraža usklajenost interesov v prostoru, in - spremljajoči razvojni program, s katerim je mogoče realizirati te interese - nabor dejavnosti, rab in razvojnih projektov, s čimer je mogoče zmanjšati negotovost uresničitve posameznih interesov (Mlakar, 2009:524). Proces prostorskega načrtovanja mora biti zasnovan tako, da bo v fazi implementacije dolgoročnih strateških ciljev omogočeno transparentno pogajanje in usklajevanje interesov pri izvajanju posameznih prostorskih projektov. Krovni zakon, ki v slovenskem pravnem redu ureja področje prostorskega načrtovanja je Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007). Zakon opredeljuje splošen pomen prostorskega načrtovanja, njegove cilje, določa vrsto prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. S prostorskimi akti se določajo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji in merila za njihovo izvedbo. Prostorski akti so državni, občinski in medobčinski oziroma regionalni. Za prostorske akte po tem zakonu, razen za državni strateški prostorski načrt, se izvede postopek CPVO skladno z določbami tega zakona in določbami zakona, ki ureja varstvo okolja. Pripravljavci planov, programov, politik so navadno ministrstva in občine. Postopek priprave in sprejemanja PPP določata Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A) in Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Ur.l. RS št. 80/2010, (106/2010 popr.). Z P N Ugotovitve Način priprave in prikaz rezultatov PPP je na splošno ocenjen kot pomanjkljiv. Kar petina anketirancev ocenjuje, da je v dosedanji praksi priprava PPP pogosto do zelo pogosto potekala nepregledno, kar je posledično oteževalo tudi postopek ocenjevanja. Priprava PPP je navadno časovno precej dolgotrajna in ker se posamezne faze in aktivnosti dosledno ne beležijo so ostali deležniki v postopku o celotnem procesu PPP pogosto slabo obveščeni. Sodelovanje vseh deležnikov skozi celoten proces priprave PPP, predvsem pa sodelovanje ključnih deležnikov, izdelovalca PPP, izdelovalca OP in NUP bi bistveno prispevalo k izboljšanju rezultatov, tako izboljšanju OP kot optimizaciji PPP. Aktivno sodelovanje skozi celoten proces priprave PPP resda zahteva veliko napora in sprotnega usklajevanja, vendar pa primeri takšnega sodelovanja kažejo dobre rezultate, praviloma pa se skrajša tudi celoten proces priprave PPP/OP. Priporočila • V postopek priprave PPP naj se vključi usposobljenega inženirja, ki skrbi za koordinacijo posameznih delovnih faz in uspešno komunikacijo med deležniki. Inženir PPP/OP je strokovno visoko usposobljena in etično kredibilna oseba, ki zagotavlja enakopravno vlogo vsem deležnikom v procesu in spodbuja aktivno vlogo sodelovanja javnosti. • Izdelovalec PPP naj zagotavlja dobro prakso z izbiro strokovno usposobljene in interdisciplinarne delovne skupine. • Izdelovalec PPP mora zagotavljati, da priprava PPP in postopek strateškega ocenjevanja potekata sočasno. Treba se je zavedati, da je strateško ocenjevanje vplivov na okolje v svojem bistvu načrtovalsko opravilo in ne zgolj verifikacijsko orodje. • Izdelovalec OP naj zagotavlja dobro prakso z izbiro strokovne in interdisciplinarne delovne skupine. Zagotoviti mora enakovredno in transparentno obravnavo vseh sestavin okolja, rezultate pa pregledno, v obliki in na način, da jih je mogoče vključiti v PPP. • V procesu priprave PPP in izdelave OP je treba izboljšati način komuniciranja in sodelovanja med udeleženci v postopku z uvedbo obveznih skupnih aktivnosti in nalog. • V pripravo osnutka PPP je treba vključiti strokovnjaka za okolje in že v začetni fazi priprave PPP soočiti cilje PPP in okoljske cilje z namenom oblikovanja enotnih ciljev PPP, ki sledijo načelom vzdržnega razvoja. 6.2 Postopek strateškega ocenjevanja Cilj Transparentnost strateškega ocenjevanja / priprave PPP Kazalniki Ocena 6 21 Način vodenja in poteka V Vodenje postopka in celoten potek postopka je zelo pogosto potekalo na pregleden ' ' tkt ik _način. Rezultati so zelo pogosto natančno in pegledno prikazani._ posiopKd ler priKdZa ^ Vodenje postopka in celoten potek postopka je pogosto potekalo na pregleden način. rezultatov _Rezultati so pogosto natančno in pegledno prikazani._ P Vodenje postopka in celoten potek postopka je le redko potekalo na pregleden način; posamezni koraki ocenjevanja niso jasno vpeti v celoten postopek. Rezultati so _pogosto prikazani manj natančno in manj pregledno. Vodenje postopka in celoten potek postopka je zelo pogosto potekalo na nepregleden način; ključni koraki ocenjevanja niso vpeti v celoten postopek. Rezultati so prikazani nenatančno in nepregledno._ N Izhodišča Strateška presoja vplivov na okolje je proces vključevanja okoljskih vidikov v prostorsko in razvojno načrtovanje. Namen strateške presoje je ugotoviti skladnost okoljskih ciljev prostorskega načrta s skladnostjo okoljskih ciljev na mednarodni in državni ravni, oceniti njihove vplive na okolje in oblikovati učinkovite ukrepe za čim boljšo sprejemljivost okoljskega načrta (Okoljsko poročilo za operativni program ..., 2007:6). Kontic vlogo strateške presoje vplivov na okolje opredeljuje še nekoliko širše. Strateška presoja vplivov na okolje je (Kontic, 2000:9): - mehanizem za vključevanje okoljevarstvenih zahtev v razvojno načrtovanje; - postopek za presojo okoljskih posledic predlaganega programa, plana, politike, ki zagotavlja, da so te ustrezno upoštevane v kar se da zgodnji fazi odločanja ob hkratnem upoštevanju ekonomskih in socialnih vidikov; - postopek v katerem se presoja okoljska ustreznost ter sprejemljivost programov, planov in politik na najvišji, to je strateški načrtovalski ravni v okviru državnega, regijskega ali občinskega načrtovanja; - integralni del priprave programov, planov in politik in se mora začeti v čim zgodnejši fazi; - učinkovit mehanizem za udeležbo javnosti pri odločanju o razvojnem načrtovanju. Praksa strateškega presojanja vplivov na okolje se je v svetu razvijala zelo različno. Prvi poskusi strateškega presojanja so se pojavili v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja, predvsem v anglosaških državah in v nekaterih mednarodnih organizacijah kot je Svetovna banka. Slovenija ima na področju strateških presoj razmeroma bogate izkušnje, saj se je strateško presojanje pričelo že zelo zgodaj, v zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja. Večji pomen so strateške presoje vplivov na okolje dosegle s sprejetjem Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji nekaterih načrtov in programov na okolje. Strateške presoje vplivov na okolje temeljijo na naslednjih dokumentih: - Direktiva SEA (Direktiva 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje); Cilj direktive je, da se okoljska presoja, ki je pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje, izvede med pripravo načrta ali programa in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek; - Protokol o strateški presoji vplivov na okolje; protokol prevzema enaka določila kot evropska direktiva, ki vzpostavlja vključevanje varstva okolja, oziroma presojanje morebitnih vplivov na okolje v najzgodnejšo fazo usmerjanja razvoja, to je v fazo načrtovanja in programiranja. Opisuje tudi alternative, ki naj bodo obravnavane pri pripravi načrta. - Aarhuška konvencija; namen konvencije je zagotavljanje pravic javnosti, da sodeluje pri sprejemanju programov in načrtov, ki se nanašajo na okolje in zagotavljanje pravic javnosti do udeležbe postopkov odločanja o dovoljenjih za posege v okolje, ki nanj bistveno vplivajo. Strateška presoja vplivov na okolje je v slovenski zakonodaji opredeljena kot celovita presoja vplivov na okolje (CpVO). V slovenskem pravnem redu postopek CPVO urejajo naslednji pravni predpisi: - Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS št. 39/06; ZVO-1-UPB1) določa, da je potrebno v postopku priprave plana, programa, prostorskega ali drugega akta, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Med drugim navaja tudi okoljska izhodišča, ki vsebujejo zlasti opis stanja in okoljske cilje na mednarodni in državni ravni, ki so obvezna podlaga za pripravo prostorskih načrtov. - Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/05) določa stopnje postopka celovite presoje po slovenski zakonodaji in vsebuje pomen kazalnikov, okoljskih ciljev in ciljev prostorskega načrta pri pripravi presoje. Uredba podaja tudi velikostne razrede za vrednotenje vplivov plana na okoljske cilje. - Zakon o ohranjanju narave (Ur.l. RS, št. 96/04-UPB2) določa, da je potrebno v postopku sprejemljivosti projektov na naravo ugotoviti in ustrezno presoditi vplive, oziroma posledice teh projektov v naravo glede na varstvene cilje posebnega varstvenega območja. - Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/04, 53/06) podaja presojo obstoja alternativnih rešitev doseganja ciljev plana brez škodljivih vplivov na varovana območja. Postopek CPVO po slovenski Uredbi o okoljskem poročilu ... (Ur.l. RS, št. 73/05) je dvostopenjski. Na I. stopnji postopka CPVO se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihova pomembnost za okolje. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje1 z odločbo določi PPP za katerega je treba izvesti celovito presojo. Na II. stopnji postopka celovite presoje se ugotavljajo vplivi izvedbe plana in presoja njihova sprejemljivost za okolje, kar vključuje presojo možnih alternativ in v primeru ugotovljenih pričakovanih, bistvenih ali uničujočih vplivov, tudi presojo ustreznih omilitvenih ukrepov. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s sklepom potrdi ali zavne potrditev PPP. Pripravljavec plana prične postopek CPVO na I. stopnji, ko obvesti Ministrstvo za kmetijstvo in okolje o nameri izdelave plana z vlogo, ki mora vsebovati vse podatke določene v prilogi uredbe. V primeru priprave prostorskih aktov je treba podati vlogo o nameri pred sprejemom programa priprave prostorskega načrta v skladu s predpisi s področja urejanja prostora, pri drugih planih pa v tisti fazi priprave plana, ko je znanih že dovolj podatkov, da je odločitev o izvedbi celovite presoje možna, vendar pred javno obravnavo. Če se vloga o nameri nanaša na plane s katerimi se določa namenska raba prostora mora vsebovati prikaz območij z obstoječimi namenskimi rabami prostora in predvidenimi določitvami oziroma spremembami namenske rabe prostora in kartografskim prikazom v merilu, ki je za to vrsto prostorskega akta določen v skladu s predpisi s področja urejanja prostora. V tem je Uredba pravzaprav v neskladju z evropsko Direktivo, saj se postopek CPvO po predpisih iz Uredbe prične šele, ko imamo dovolj podatkov o planu. Pripravljavec plana prične postopek CPVO na II. stopnji, ko posreduje ministrstvu osnutek plana, okoljsko poročilo in revizijo okoljskega poročila (za prostorske načrte revizija OP ni potrebna). Vsi ti dokumenti se posredujejo ministrstvu najpozneje do javne razgrnitve in javne obravnave osnutka plana. Javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije se lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Če želimo zagotoviti, da bo postopek strateškega ocenjevanja vplivov na okolje uspešen in bo izpolnil svojo osnovno nalogo, to je prispeval k izboljšanju PPP, je zelo pomembno, da je izpeljan transparentno (Therivel, 2010:247). Ugotovitve Postopki strateškega ocenjevanja so v praksi opredeljeni kot pomanjkljivi. Dobra polovica anketirancev, ki so sodelovali v anketi meni, da strateško ocenjevanje večinoma je potekalo pregledno in da rezultati ocenjevanja niso vprašljivi. Hkrati pa dobrih 10% anketirancev stanje na področju strateškega ocenjevanja vidi ravno nasprotno, namreč da strateško ocenjevanje še zdaleč ne poteka pregledno, da so rezultati vprašljivi in nenatančni. Mnenja o postopkih strateškega ocenjevanja so torej zelo različna, kar je razumljivo, saj so tudi postopki med seboj zelo različni, tako glede vsebine, obsega dela, časovne dimenzije. Zaradi 1 Pred reorganizacijo vladnih resorjev je bila ta naloga v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. številnih spremenljivk, ki se pojavljajo v postopku strateškega ocenjevanja je težko podati enoznačno oceno. Vendar pa kritična ocena dela anketirancev, kakor tudi mnenja udeležencev delavnice kažejo, da trenutna praksa ni zadovoljiva. To potrjuje tudi analiza OP, saj je bilo med pregledanimi poročili več kot polovica takšnih, ki so vsebovala manj natančne in razumljive informacije in so bila tudi v celoti manj natančna in manj pregledna. Na podlagi tako nepopolnih informacij ni mogoče pripraviti kakovostnega poročila, še manj predlogov za izboljšanje, ki bi jih lahko razmeroma enostavno prenesli v načrtovani PPP. Ali je poročilo natančno in pregledno? Ali so podane vse potrebne informacije? So informacije natančne in razumljive? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo pomanjkljivo 14 ■ neprimerno 10 15 število primerov 20 25 Slika 70: Način prikaza rezultatov v OP Manjša natančnost podanih informacij in manj pregledno prikazane informacije so lahko posledica pomanjkanja ustreznih podatkov, neažurnosti posredovanih podatkov, dolgotrajnosti postopkov ipd. Posamezni koraki v postopku se ne beležijo sproti, zato je postopek ocenjevanja pogosto napačno razumljen zgolj kot verifikacijski postopek, v smislu ali vsi načrtovani posegi ustrezajo minimalnim dogovorjenim standardom in ne kot proces usklajevanja interesov in iskanja optimalnih rešitev. Priporočila • Priprava PPP in OP naj poteka čim bolj povezano in sočasno. Strateško ocenjevanje je način vključevanja okoljskih vidikov v (prostorsko) načrtovanje, optimizacijski postopek varstva okolja (in ne verifikacija okoljske sprejemljivosti PPP). • V postopku CPVO naj se beleži kronologija poteka dela, ki spremlja ključne faze procesa priprave PPP/OP s kratkim opisom najpomembnejših rezultatov. 6.3 Rezultat presoje Cilj Nazorno prikazani in za pripravo PPP uporabni/učinkoviti rezultati okoljskega poročila Kazalniki Ocena 6.3.1 Način prikaza rezultatov V Rezultati okoljskega poročila so zelo pogosto prikazani celovito, natančno in pregledno. Z Rezultati okoljskega poročila so pogosto prikazani celovito, natančno in pregledno. P Rezultati okoljskega poročila so le redko prikazani celovito, natančno in pregledno; posamezni rezultati so izpuščeni ali pomanjkljivo prikazani._ N Rezultati okoljskega poročila so zelo pogosto prikazani necelovito, nenatančno in nepregledno; ključni rezultati so izpuščeni ali pomanjkljivo prikazani._ 0 5 6.3.2 Uporabnost rezultatov V Rezultati okoljskega poročila so zelo pogosto uporabni za pripravo PPP, prikazani so na način, da jih je mogoče neposredno uporabiti pri pripravi PpP, vsebujejo kakovostne _in inovativne predloge za izboljšanje PPP. Rezultati okoljskega poročila so pogosto uporabni za pripravo PPP, prikazani so na način, da jih je mogoče neposredno uporabiti pri pripravi PPP, vsebujejo kakovostne predloge za izboljšanje PPP._ Rezultati okoljskega poročila so le redko uporabni za pripravo PPP, posamezni rezultati so prikazani pomanjkljivo in jih je težko neposredno uporabiti pri pripravi PPP; vsebujejo splošne omilitvene ukrepe za izboljšanje PPP._ Rezultati okoljskega poročila so zelo pogosto neuporabni za pripravo PPP, rezultati so prikazani tako pomanjkljivo, da jih ni mogoče neposredno uporabiti pri pripravi PPP. Izhodišča OP mora biti kratko in jedrnato, a mora kljub temu vsebovati vse pomembne vsebine. R. Therivel (2010:226) pravi, da mora poročilo vsebovati naslednje aktivnosti: - obravnavo vseh pomembnih problemov; - predstavitev in oceno alternativ ter omilitvene ukrepe, ki so iz teh ocen izhajali; - opis sprememb PPP, ki so bile izvedene na podlagi CPVO postopka; - metodologijo presoje; - pregledne karte. Številni strokovnjaki s področja strateških presoj so mnenja, da obsežni opisi stanja okolja ne prispevajo k razreševanju ključnih vprašanj v presoji. Ena vodilnih poznavalcev strateških presoj v svetu R. Therivel (Therivel, 2010:227) meni, da vključevanje opisov, ki zgolj povečajo obseg OP in ne pripomorejo bistveno k razumevanju vsebine oziroma poteka postopka, ni potrebno. Rezultat dobro izdelanega okoljskega poročila je izpopolnjen PPP. Ker mora izdelovalec PPP upoštevati izsledke okoljskega poročila, je ključnega pomena, da so rezultati presoje podani pregledno in nedvoumno. V nasprotnem primeru so možne časovne zamude, neskladja med okoljskim poročilom in PPP, lahko tudi slabši PPP, navkljub izdelani presoji. Ugotovitve Okoljska poročila se med seboj precej razlikujejo, kar je na eni strani povsem razumljivo zaradi zelo različnih tematik, ki jih obravnavajo, po drugi strani pa se razlikujejo tudi glede same kakovosti poročila, naravnanosti na konkreten problem, razumljivosti, natančnosti, ustreznosti argumentacije, jasnosti predstavljenih rezultatov ipd., torej po merilih, ki naj bi veljala za vsa okoljska poročila enako. Razumljivo je, da je pri ocenjevanju tako različnih primerov s katerimi se srečujemo v praksi, enoznačno oceno zelo težko podati. To je nenazadnje mogoče razbrati tudi iz ocen anketirancev, ki se najpogosteje odločajo za izbiro srednje ocene. Treba je upoštevati, da odgovori anketirancev in njihove ocene temeljijo na praktičnih izkušnjah na področju strateškega ocenjevanja v zadnjem obdobju, ko so se srečevali z zelo različnimi primeri PPP in naleteli na zelo različne težave. Na splošno bi rezultate presoje, njihov način prikaza in uporabnost ocenili kot pomanjkljive. Glede rezultatov presoje dobra polovica anketirancev sicer meni, da so bili le-ti ustrezni, medtem ko jih 37% temu ne pritrjuje, ocenjujejo, da so bili ti rezultati pogosto tudi napačni in/ali zavajajoči. 7% anketirancev pa celo meni, da je bilo to v praksi strateškega ocenjevanja razmeroma pogosto. 12% anketirancev hkrati meni, da so bili rezultati ocenjevanja zelo pogosto nejasni, površni ali slabo interpretirani. Dobra petina ocenjuje, da so rezultati presoje pogosto do zelo pogosto temeljili na zastarelih in neažurnih podatkih. 62% vprašanih pravi, da so bile ključne okoljske vsebine, v OP razmeroma ustrezno obdelane, to je razumljivo in pregledno, medtem ko jih je 38% do tega vprašanja bolj kritičnih. Le-ti ocenjujejo, da ključne okoljske vsebine pogosto niso bile obdelane na razumljiv in pregleden način oziroma sploh niso bile obdelane. 10% anketirancev je do rezultatov presoje še nekoliko bolj kritičnih, Z P N menijo da so bili rezultati ocenjevanja za izboljšanje PPP pogosto do zelo pogosto povsem neuporabni. Anketiranci so kritični tudi do načina prenosa podatkov in rezultatov iz OP v PPP; ocenjujejo, da je prenos podatkov in rezultatov iz OP v PPP v praksi pogosto do zelo pogosto potekal površno in nedosledno. Četrtina anketirancev je prepričanih, da izdelovalci PPP sploh niso razumeli rezultatov ocenjevanja. Slaba petina anketirancev meni, da so bili rezultati ocenjevanja ustrezno upoštevani medtem ko jih dobrih 14% meni ravno nasprotno, da rezultati ocenjevanja pogosto ali zelo pogosto sploh niso bili upoštevani v pripravi PPP. Ali so rezultati ocenjevanja jasni, podprti z argumenti in razumljivi? (analiza OP; N=25) vzorno 2 zadovoljivo 11 pomanjkljivo 12 neprimerno 0 10 15 število primerov 20 25 Slika 71: Uporabnost rezultatov presoje/OP Pregled okoljskih poročil je pokazal, da je bilo v več kot polovici primerov podajanje informacij manj natančno in manj pregledno ter ni omogočalo celovitega vpogleda na obravnavano problematiko. Tudi sami rezultati ocenjevanja kažejo razmeroma podobno sliko, le da so nekoliko bolj podprti z argumenti in zato bolje razumljivi. Podobno kritični do rezultatov ocenjevanja so tudi anketiranci, ki v svojih odgovorih opozarjajo predvsem na nepreglednost okoljskih poročil, moti jih tudi razmeroma toga oblika poročil. Ključna pomanjkljivost rezultatov OP je, da so ugotovitve podane na način in v obliki, ki je težko prenesljiv v druge dokumente in so tudi zato manj uporabni. Priporočila • Rezultati okoljskega poročila naj bodo prikazani celovito, natančno in pregledno. • Rezultati okoljskega poročila naj bo namenjeni predvsem uporabi v okviru priprave PPP, prikazani na način, da jih je mogoče neposredno uporabiti pri pripravi PPP, vsebujejo naj kakovostne in inovativne predloge za izboljšanje PPP. 6.4 Revizija / recenzija Cilj Ustreznost opravljene revizije / recenzije Kazalniki Ocena 6.4.1 Opravljena revizija / recenzija V Revizija/recenzija je zelo pogosto opravljena Z Revizija/recenzija je pogosto opravljena. P Revizija/recenzija je redko opravljena. N Revizija/recenzija zelo pogosto ni opravljena. 0 5 6.4.2 Koristnost revizije / recenzije V Revizija/recenzija je zelo pogosto podala kakovostne in inovativne predloge za _izboljšanje OP in v veliki meri prispevala k izboljšanju PPP. Revizija/recenzija je pogosto podala kakovostne predloge za izboljšanje OP in prispevala k izboljšanju PPP._ Revizija/recenzija je le redko podala kakovostne predloge za izboljšanje OP, gre za splošne predloge za izboljšanje OP, ki ne prispevajo k izboljšanju PPP._ Revizija/recenzija je zelo redko podala predloge za izboljšanje OP in ni prispevala k izboljšanju PPP. 6.4.3 Neodvisnost revizije / v Revizija/recenzija je zelo pogosto opravljena visoko strokovno in neodvisno. Z Revizija/recenzija je pogosto opravljena strokovno in neodvisno._ recenzije P Revizija/recenzija je le redko opravljena strokovno in neodvisno._ N Revizija/recenzija je zelo pogosto opravljena nestrokovno in pristransko. Izhodišča Definicij o revidiranju in reviziji je kar nekaj, vsem pa je skupno, da gre za sistematičen postopek in pregled določenega dokumenta. Taylor in Glezen revizijo opredeljujeta kot »^sistematičen postopek nepristranskega pridobivanja in vrednotenja dokazov v zvezi z uradnimi trditvami o gospodarskem delovanju in dogodkih za ugotavljanje stopnje skladnosti teh uradnih trditev z uveljavljenimi sodili in poročanje o izsledkih zainteresiranim uporabnikom« (Taylor in Glazen, 1996:32). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem revizija razložen kot »pregled poslovanja dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni« ali »pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost«. Recenzija je v istem viru pojasnjena kot »prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena« (SSKJ, ZRC SAZU, 2000). Revizija okoljskega poročila v postopku CPVO je bila sprva obvezen dokument vsakega okoljskega poročila. Zahteva, da mora pripravljavec plana zagotoviti revizijo okoljskega poročila je bila podana v 41. členu Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 42/04). Revizija poročila o vplivih na okolje je opredeljena kot »neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje«. Revizijo poročila po javnem pooblastilu lahko izdela samo okoljski izvedenec, ki je vpisan v imenik okoljskih izvedencev. Stroške revizije nosi nosilec nameravanega posega v okolje. Vse omenjene definicije revizije/recenzije poudarjajo neodvisnost in strokovnost pregleda in se nanašajo predvsem na verifikacijo poročila. Da je revizija sistematičen postopek in »neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila^« določa že sam zakon. Neodvisnost in strokovnost sta brez dvoma ključna elementa za verodostojno opravljeno revizijo/recenzijo, za kakovostno revizijo pa je poleg tega neogibno tudi da poda kakovostne in natančne predloge za izboljšanje poročila, ki bodo posredno prispevali k izboljšanju PPP. Ugotovitve Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 42/04) je do leta 2008 predpisoval obvezno izdelavo revizije okoljskega poročila, vendar se je zaradi poenostavitve postopkov in kritik, da revizije bistveno podaljšujejo čas priprave PPP, ta obveznost odpravila. Revizije se v današnji praksi izdelujejo le še izjemoma, npr. pri večjih državnih planih. Celovitega pregleda tako vsebinske kot tehnične brezhibnosti poročil se ne izvaja, kar je še eden od vzrokov, da se v praksi srečujemo s poročili zelo različnih kakovosti. NUP pred izdajo mnenja o ustreznosti sicer pregledajo OP, vendar se pri tem osredotočajo na segment okolja, katerega zastopajo. Z P N revizija/recenzija OP je bila opravljena revizija/recenzija OP je bila nepristranska revizija/recenzija OP je prispeväa k zboljšanju OP revizija/recenzija OP je podala tudi predloge za izboljšanje PPP 4 58,3 24 -4,2 1. 44 12 6 24 3 9Q 0 = 8:3 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 70 ■ 1 - nikoli ■ 2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 72: Mnenje anketirancev o reviziji in njeni koristnosti (frekvence odgovorov) Na področju izdelave revizij/recenzij okoljskih poročil je praksa ocenjena kot pomanjkljiva do zadovoljiva. Dobra polovica anketirancev pravi, da je bila revizija/recenzija OP pogosto do zelo pogosto opravljena. Večina se sicer strinja, da je postopek revizije potekal nepristransko, znaten pa je tudi delež tistih, ki se s tem ne strinjajo in menijo da so bile revizije pogosto do zelo pogosto pristranske. O koristnosti revizije so mnenja anketirancev precej deljena, nekoliko večji pa je delež tistih, ki ocenjujejo da je revizija/recenzija prispevala k izboljšanju OP. Revizije v dosedanji praksi niso bile uspešne pri podajanju predlogov za izboljšanje PPP, smiselnih predlogov za izboljšanje PPP večinoma niso podajale. Pregled okoljskih poročil razkriva, da je bila revizija opravljena v večini izbranih primerov, kar v 80%. Podrobnejši pogled revizij pa kaže, da so revizije le malo prispevale k izboljšanju OP, k izboljšanju PPP pa le izjemoma. Ali je revizija / recenzija podala predlogeza izboljšanje OP? Ali so bile zaradi revizije / recenzije predlagane boljše rešitve PPP? (analiza OP; N=25) m zadovoljivo pomanjkljivo neprimerno X revizija/recenzija ni bila izddana m 10 15 število primerov 20 25 Slika 73: Koristnost recenzije 0 0 5 Rezultate ankete do neke mere podpirajo tudi rezultati pregleda okoljskih poročil. Ugotovljeno je bilo, da je bila revizija oz. recenzija opravljena kar v 80 % pregledanih primerov. Žal pa je pregled okoljskih poročil pokazal, da so revizije oziroma recenzije v skoraj polovici primerov podale le splošne predloge za izboljšanje OP in niso prispevale k izboljšanju rešitev PPP. V polovici primerov so bile revizije izdelane pomanjkljivo, v treh primerih pa celo neprimerno. Večina recenzij podaja le splošne opombe; te se najpogosteje nanašajo na nenatančno navajanje virov, nenatančno ali netočno navajanje zakonskih predpisov, navajanje zastarelih predpisov, uporabo neažurnih podatkov, nejasnosti pri podajanju ocen ipd. Deležniki v postopku, predvsem sektor za CPVO so izpostavili širšo koristnost revizij za celoten postopek; revizije so zagotavljale določeno kakovost okoljskih poročil. Priporočila • Ponovno naj se vzpostavi obvezen instrument revizije/recenzije za vsa okoljska poročila. • Sektor za CPVO naj pripravi obvezne vsebine, ki jih mora revizija/recenzija preverjati. Poleg obveznih vsebin naj se jasno postavi tudi merila in pripravi smernice za pripravo revizij/recenzij. Revizija/recenzija mora neodvisno in nepristransko ter strokovno preveriti tako vsebinsko kot tehnično ustreznost poročila. Poleg pripomb mora podati tudi konkretne in smiselne predloge za izboljšanje. • Z zakonodajnimi določili se zagotovi neodvisnost revizije in revizorja. Revizorja za posamezno OP naj izbira pristojno ministrstvo oziroma sektor za CpVO z metodo naključnega izbora (npr. z žrebanjem izvajalca revizije). 6.5 Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila Cilj Odprava napak in pomanjkljivosti v okoljskem poročilu in zmanjšanje števila negativnih mnenj k OP Kazalniki Ocena 6.5.1 Število vseh mnenj in število v op je zelo pogosto ustrezno izdelano; vsi deležniki v postopku so podali pozitivna ti ih j _mnenja._ negativnih mnenj o Z OP je pogosto ustrezno izdelano; deležniki v postopku so večinoma podali pozitivna ustreznosti OP _mnenja, negativnih mnenj je manj kot polovica._ P OP je le redko ustrezno izdelano; mnenja deležnikov v postopku so deljena, polovica je _pozitivnih, polovica negativnih. OP je zelo redko ustrezno izdelano; vsi deležniki v postopku so podali negativna mnenja. 6 5 2 Najpogostejše napake / V op je zelo pogosto ustrezno izdelano; vsebina je natančna, informacije so točne in pomanjkljivosti OP ažurne, struktura je pregledna, besedila so jasna in slovnično pravilna. OP je pogosto ustrezno izdelano; vsebina je natančna, informacije so točne in ažurne, struktura je pregledna, besedila so jasna in slovnično pravilna._ OP je le redko ustrezno izdelano; vsebina je manj natančna, posamezne informacije niso ažurne, struktura je manj pregledna, besedila so manj jasna, pojavljajo se slovnične in pravopisne napake._ OP je zelo redko ustrezno izdelano; vsebina je nenatančna, informacije so neažurne, struktura je malo pregledna, besedila so manj jasna, pojavljajo se slovnične in pravopisne napake. 6.5.3 Zavrnitev negativnega V Negativno mnenje o ustreznosti OP je zelo pogosto zavrnjeno na podlagi jasne in natančne obrazložitve. mnenja o ustreznosti OP z Z Negativno mnenje o ustreznosti OP je pogosto zavrnjeno na podlagi jasne in natančne obrazložitvijo obrazložitve._ P Negativno mnenje o ustreznosti OP je le redko zavrnjeno na podlagi obrazložitve. N Negativno mnenje o ustreznosti OP je zelo redko zavrnjeno na podlagi obrazložitve oziroma je še dodatno potrjeno._ N Z P N 6.5.4 Realnost zahtev okoljskih ministrstev o popravkih ob pregledu presoj V Zahteve okoljskih ministrstev o popravkih o pregledu presoj so zelo pogosto realne in upravičene._ Z Zahteve okoljskih ministrstev o popravkih o pregledu presoj so pogosto realne in upravičene._ P Zahteve okoljskih ministrstev o popravkih o pregledu presoj so le redko realne in upravičene._ N Zahteve okoljskih ministrstev o popravkih o pregledu presoj so zelo pogosto nerealne in neupravičene. 6.5.5 Strokovna razprava V Skozi celoten postopek CPVO med deležniki v postopku zelo pogosto poteka aktivna in strokovna razprava._ Z Skozi celoten postopek CPVO med deležniki v postopku pogosto poteka aktivna in strokovna razprava._ P V postopku CPVO med deležniki v postopku le redko poteka aktivna in strokovna razprava; razprava se odvija na posameznih formalnih sestankih._ N V postopku CPVO med deležniki v postopku zelo redko poteka strokovna razprava; razprava je omejena na posamezne formalne sestanke v zaključni fazi postopka._ Izhodišča Ustreznost okoljskega poročila in njegovo skladnost z zahtevami iz Uredbe, skladno z 19. členom Uredbe o okoljskem poročilu, preverja ministrstvo, ki v ta namen pridobi mnenja pristojnih ministrstev in organizacij. Če ministrstvo ugotovi, da okoljsko poročilo ni pripravljeno v skladu z zahtevami iz 6. člena Uredbe, v zahtevi za dopolnitev okoljskega poročila navede dele okoljskega poročila, ki so neustrezni, in določi rok za dopolnitev. Ministrstvo lahko predlaga način dopolnitve okoljskega poročila. Glavni name izdelave mnenj o ustreznosti okoljskih poročil je zagotoviti ustrezno kvaliteto samih poročil oziroma kvaliteto opravljenih presoj in predvsem preprečiti izvedbo okoljsko nesprejemljivih PPP. Ugotovitve da ne 30 odgovori v % Slika 74: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mnenje o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP Stališča anketirancev glede mnenja o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, so deljena; nekoliko večji delež anketirancev, 53,5% sicer meni, da mnenje o ustreznosti OP zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP, medtem ko jih 46,5% meni, da temu ni tako. Razlike v stališčih se pokažejo predvsem med skupinami anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja. Medtem ko se predstavniki sektorja za CPVO povsem strinjajo z obliko in načinom mnenja o ustreznosti OP, pa se večina izdelovalcev PPP in izdelovalcev OP s tem ne strinja. 71% anketirancev iz skupine izdelovalcev PPP in 68% anketirancev, ki nastopajo v vlogi izdelovalcev OP, meni, da mnenje o ustreznosti, v obliki kot je sedaj v veljavi, ne zagotavlja ustrezne kvalitete OP in ne prispeva k izboljšanju PPP. Anketiranci, predstavniki nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku CPVO so razmeroma naklonjeni trenutno uveljavljeni obliki mnenja o ustreznosti OP, 70% se jih s takšno obliko strinja. izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec uiejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 31,6 68,4 28,6 71,4 100 70 30 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% "da "ne Slika 75: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mnenje o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja Ministrstva za kulturo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zavoda RS za varstvo narave ARSO, Urada za upravljanje z vodami Ministrstva za zdravje 1 1 1 1 74,3 22,9 2,9 30,3 48,5 21,2 54,3 42,9 2,9 51,6 1 45,2 3,2 30 43,3 26,7 1 1 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■ konsistentne in strokovno upravičene ■ vprašljive nesmiselne in/ali neupravičene Slika 76: Mnenja anketirancev o ustreznosti podajanja zahtev posameznih varstvenih ministrstev glede popravkov OP (frekvence odgovorov) Posamezna varstvena ministrstva, po mnenju anketirancev, podajajo različne zahteve glede popravkov OP. Večina anketirancev se strinja, da so zahteve, ki jih podaja Ministrstvo za kulturo konsistentne in strokovno upravičene. Dobra polovica anketirancev meni, da so konsistentne in strokovno upravičene tudi zahteve Zavoda RS za varstvo narave. Najbolj kritični so anketiranci do zahtev, ki jih podajata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ocenjujejo, da so zahteve slednjih pogosto nesmiselne in/ali neupravičene ali vsaj vprašljive. Ministrstva zakulturo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zavoda RS za varstvo narave ARSO, Urada za upravljanje z vodami Ministrstva za zdravje 1 1 1 1 1 1 6 1,3 35,5 13,2 10,7 46,4 42,9 43,8 ^^H 43,8 12,5 48 40 12 19,2 38,5 42,3 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■ tvorna, stvarna, utemeljena ■ dokaj naporna nemogoča, mnenja so bila b-ezprizivna Slika 77: Možnosti in načini strokovne razprave glede mnenja o ustreznosti OP s posameznimi varstvenimi ministrstvi (frekvence odgovorov) Ministrstva za kulturo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavoda RS za varstvo narave ARSO, Urada za upravljanje z vodami I I I I I I Ministrstva za zdravje 71 25,8 3,2 22,6 41,9 35,5 6 1,3 1 32,3 6,5 51,6 1 38,7 9,7 22,2 40,7 37 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■ konsistentne in strokovno korektne ■ vprašljive nesmiselne in/ali neupravičene Slika 78: Mnenja anketirancev o ustreznosti utemeljitev varstvenih ministrstev pri izdaji negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov PPP Strokovna razprava glede mnenja o ustreznosti OP je najbolje organizirana na Ministrstvu za kulturo. Večina anketirancev (61%) meni, da strokovna razprava z Ministrstvom za kulturo poteka zelo pogosto tvorno, stvarno in na podlagi argumentov. Nekoliko težja je, po ocenah anketirancev, razprava z Uradom za upravljanje z vodami, na ARSO in Zavodom RS za varstvo narave. Kljub temu 48% anketirancev ocenjuje razpravo z Uradom za upravljanje z vodami kot tvorno, stvarno in utemeljeno, 44% anketirancev se strinja, da je takšna tudi razprava z Zavodom RS za varstvo narave. Manj zadovoljni so anketiranci s potekom razprave z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za zdravje. Anketiranci odgovarjajo, da je razprava s slednjima pogosto nemogoča, saj so bila mnenja brezprizivna oziroma je razprava z njimi vsaj dokaj naporna. Utemeljitve Ministrstva za kulturo pri izdaji negativnega mnenja o sprejemljivosti vplivov PPP so po mnenju 71% anketirancev konsistentne in strokovno korektne. Večinoma so konsistentne in strokovno korektne tudi utemeljitve Zavoda RS za varstvo narave. S takšno oceno se strinja 61% anketirancev. Dobra polovica anketirancev se strinja, da so konsistentne in strokovno korektne tudi utemeljitve Urada za upravljanje z vodami. So pa anketiranci pogosto manj zadovoljni z načinom utemeljevanja negativnih mnenj o sprejemljivosti PPP s strani Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slednja naj bi pogosto podajala nesmiselne in/ali neupravičene utemeljitve, še pogosteje pa so njune utemeljitve vprašljive. Dejstvo je, da je na okoljska poročila povprečno izdanih precej negativnih mnenj NU P. Odgovorne za to, lahko najverjetneje najdemo na obeh straneh - pri izdelovalcih okoljskih poročil, pa tudi pri NUP. Glavni razlogi slabe kvalitete okoljskih poročil so verjetno nestrokovnost in neizkušenost delavne skupine, kratki roki izdelave, pomanjkanje finančnih sredstev in komunikacije med NUP ter izdelovalci OP_ Pri NUP so razlogi praktično identični (z izjemo finančnih sredstev), poleg tega pa predstavlja problem verjetno premajhno poznavanje PPP zaradi majhne stopnje vključenosti v postopek. Število negativnih mnenj bi se lahko zmanjšalo tudi z aktivnejšo vlogo sektorja za CPVO. Sektor bi lahko okoljska poročila, ki bi vsebovala ključne pomanjkljivosti, zavrnil še pred izročitvijo v mnenje NUP. Pri izdelavi PPP pogosto prihaja do diametralnih razhajanj med mnenji posameznih NUP. Ker pa se med postopkom CPVO NUP praktično nikoli ne srečajo, se teh problemov niti ne zavedajo. Njihova pogostejša srečanja in usklajevanja bi verjetno bistveno pripomogla k izboljšanju presoje in končnega rezultata - ustreznejšega PPP. Sedanja zakonodaja in praksa postopka CPVO dopuščata, da se PPP zavrne šele po opravljenem celotnem postopku CPVO, kar lahko povzroči velike finančne stroške investitorjem. Za zmanjšanje možnosti, da bi se to zgodilo, bi bilo ključnega pomena zgodnje usklajevanje vseh mnenj NUP in aktivnejša vloga sektorja za CPvO, ki bi zavrnil neustrezne PPP že v fazi prejetja vloge. Priporočila • NUP naj po izdelajo priporočila za izdelavo posameznih segmentov okoljskega poročila (po vzoru priporočil, ki so pripravljena za presojo vplivov na kulturno dediščino (Jankovič et al, 2005) • Sektor za CPVO bi moral voditi odprto komunikacijo z vsemi akterji v postopku. • Sektor za CPVO bi moral že v fazi izdajanja smernic, v primeru diametralnega izključevanja usmeritev NUP, sklicati sestanek, kjer bi se mnenja uskladila. • NUP bi morali pokazati večjo pripravljenost za sodelovanje pri usklajevanjih. • H kvaliteti in večji hitrosti izvedbe postopka CPVO bi lahko bistveno pripomogli redni sestanki in usklajevanja, kjer bi bili udeleženi vsi sodelujoči. Velikega pomena bi bila tudi seznanitev sodelujočih z obravnavanim PPP že na samem začetku CPVO postopka. Sektor za CPVO bi moral neprimerna okoljska poročila zavrniti še pred izročitvijo poročila v mnenje NUP, v času prejetja vloge. Sektor za CPVO bi moral imeti večji pregled nad vsebino mnenj NUP. Izdaja mnenj bi morala biti transparentna. Mnenja bi morala biti izdelana na podlagi natančno predpisanih meril. Cilj Vzpostavitev varstvenih ministrstev, ki bi strokovno pokrivala vse okoljske vsebine Kazalniki Ocena 6 5 6 Pregled okoljskih sestavin v Okoljske sestavine, ki so ključne in relevantne za obravnavani PPP, so zelo pogosto ' ' natančno in pregledno obravnavane. Okoljske sestavine, ki so ključne in relevantne za obravnavani PPP, so pogosto natančno in pregledno obravnavane._ Okoljske sestavine, ki so ključne in relevantne za obravnavani PPP, so le redko natančno in pregledno obravnavane; posamezne okoljske sestavine niso obravnavane ali so obravnavane manj natančno in manj pregledno._ Okoljske sestavine, ki so ključne in relevantne za obravnavani PPP, so zelo pogosto obravnavane nenatančno in nepregledno; posamezne ključne okoljske sestavine niso obravnavane ali so obravnavane nenatančno in nepregledno._ Ugotovitve Dosedanja praksa postopka CPVO je pokazala, da NUP ne pokrivajo vseh vsebin okoljskih vsebin, zaradi česar nekatera poglavja ostanejo nepregledana in neupravičeno zapostavljena. Ker ta poglavja ne obravnavajo nič manj pomembnih sestavin, bi bilo nujno potrebno zagotoviti kontrolo njihove kakovosti. Priporočila • Ponovna vzpostavitev revizije ali določitev drugih organov, ki bi pregledovali in tako vzdrževali kakovost do sedaj nepregledanih okoljskih vsebin. 6.6 Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana Cilj Zmanjšanje števila negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana Kazalniki Ocena 6.6.1 Število vseh mnenj in število V Negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana je minimalno. Z Negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana je malo. negativnih mnenj o P Negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana je precej. _sprejemljivosti vplivov plana N Negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana je veliko_ Ugotovitve Sedanja zakonodaja in praksa postopka CPVO dopuščata, da se PPP zavrne šele po opravljenem celotnem postopku CPVO, kar lahko povzroči velike finančne stroške investitorjem. Za zmanjšanje možnosti, da bi se to zgodilo, bi bilo ključnega pomena zgodnje usklajevanje vseh mnenj NUP in aktivnejša vloga sektorja za CPvO, ki bi zavrnil neustrezne PPP že v fazi prejetja vloge. Z P N Priporočila • Aktivnejša vloga sektorja za CPVO - sektor bi lahko zavrnil neustrezne PPP že v času prejetja vloge. Cilj Korektno upoštevanje rezultatov presoje pri pripravi PPP Kazalniki Ocena 6.6.2 Najpogostejše napake / v Rezultati presoje so zelo pogosto smiselno, natančno in pregledno preneseni v PPP. pom9nikliivosti pri prenosu Z Rezultati presoje so pogosto smiselno, natančno in pregledno preneseni v PPP._ pomanjkljivostii pri prenosu P Rezultati presoje so le redko ustrezno preneseni v PPP; rezultati presoje so preneseni rezultata presoje v PPP _le deloma, malo natančno, pomanjkljivo in manj pregledno._ N Rezultati presoje so zelo redko ustrezno preneseni v PPP; rezultati presoje so ___preneseni zelo pomanjkljivo in pristransko ali sploh niso upoštevani._ Izhodišča Rezultati presoje morajo biti natančno in pregledno vneseni v PPP, kar se skladno z 20. členom Uredbe o okoljskem poročilu preverja tudi v okviru mnenja mnenje o sprejemljivosti vplivov plana. Ugotovitve Dosedanja praksa kaže, da so rezultati strateške ocene načeloma ustrezno vključeni v PPP. Pojavljajo pa se tudi primeri, ko se želi investitor PPP izogniti nekaterim ukrepom, ki sledijo iz CPVO postopka. Zaradi navedenega bi morala obstajati še posebej stroga kontrola vključenosti rezultatov presoje v PPP. Priporočila • Sektor za CPVO naj sistematično preverja vključenost rezultatov presoje v PPP. 6.7 Negotovosti ocenjevanja Cilj Transparenten prikaz / zavedanje negotovosti Obvladovanje negotovosti Kazalniki Ocena 6.7.1 Stopnja obvladovanja V stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov je zelo t ti i dl ' i _pogosto prikazana natančno in pregledno._ negotovosti pri določevanju Z stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov je pogosto in ocenjevanju vplivov prikazana natančno in pregledno._ P Stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov je le redko _prikazana natančno in pregledno._ N Stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov je zelo ___pogosto prikazana nenatančno in nepregledno oziroma sploh ni prikazana._ Izhodišča Prostorskemu načrtovanju in varstvu okolja je lastna vrsta negotovosti, ki izhajajo iz težavnosti uskladitve različnih interesov posameznikov in skupin v prostoru, nujnosti sprejemanja prostorsko načrtovalnih odločitev, kompleksnosti okolja, prostora in družbe, ukvarjanja s prihodnostjo, ki je vedno do neke mere negotova, ter dvomov v pravilnost odločitev in dokončnost rešitev. Tem negotovostim se pridružuje niz negotovosti, ki so posledica pomanjkljivega znanja, nizke poslovne solidnosti prostorskih načrtovalcev in uprave ter odsotnosti njih kontrole, vrste sistemskih in povsem konkretnih konfliktov in nedorečenosti, slabe organiziranosti in nesodelovanja različnih služb vpetih v urejanje prostora, nedorečenosti in neusklajenosti pravnih predpisov, metod dela in pogledov na reševanje prostorskih problemov ter predvsem pomanjkanja poguma in volje tvornega in pragmatičnega reševanja aktualnih problemov in iskanja dolgoročnih rešitev. Negotovosti se v prostorsko načrtovalni praksi odražajo kot: - negotovosti v zvezi z enoznačnim razumevanjem določil pravnih predpisov, prostorskih aktov in projektne dokumentacije, - negotovosti v zvezi z uporabljeni metodami dela, - negotovosti v zvezi z umeščanjem dejavnosti in posegov v prostor, - negotovosti v zvezi z opredeljevanjem vsebin urejanja prostora, - negotovosti v zvezi z (ne)upoštevanjem določil hierarhično višjih aktov v podrobnejših fazah načrtovanja in v fazi gradnje, - negotovosti v zvezi z uresničljivostjo določil hierarhično višjih aktov v podrobnejših fazah načrtovanja in v fazi gradnje, - negotovosti v zvezi z dejanskimi vplivi in uspešnostjo predvidenih prostorskih ureditev in posegov, - negotovosti v zvezi z realizacijo prostorskih ureditev in posegov ter - negotovosti v zvezi z vrednostnimi sodbami in odločitvami na različnih ravneh prostorsko načrtovalnega postopka. Negotovost v prostoru in prostorskemu načrtovanju bo nedvomno vedno obstajala. Ni namreč pričakovati, da bomo o okolju vse vedeli, za razreševanje problemov imeli na razpolago dovolj informacij, zmogli natančno napovedati prihodnost, uveljavili ustrezne ukrepe uresničevanja prostorskih ureditev, kakor tudi ne, da bomo kadarkoli dosegli gotovost vrednostnih sodb. K določeni stopnji negotovosti nas bo nenehno silila že nuja ukrepanja v okviru finančnih, časovnih in kadrovskih omejitev znotraj procesa prostorskega načrtovanja. Problem negotovosti kot načela je nenehna neodločenost, nezmožnost ugotoviti, kateri predlog je boljši od drugega. Negotovost tako postane ovira pri napredovanju v procesu načrtovanja, razvoju prostora in družbe v njem. Če pa so izhodišča negotovosti osnova za previdno raziskovanje, testiranje hipotez, podajanje ustreznih dokazov, presojo pravilnega, pravičnega in zanesljivega, se ta pokažejo kot odličen princip v optimizaciji procesa prostorskega načrtovanja. Negotovost postane na tak način bistveni del raziskovanja, intelektualni proces, ki se ga lotimo v primeru odsotnosti neposrednih izkušenj. Negotovost postane sredstvo proti zmoti in prenagljenim sodbam, omogoča nepristranskost razsodnosti in izgubo predsodkov. Lahko služi razblinjanju utvar, vnaprejšnjih vrednostnih opredelitev in omogoča zmožnost prehoda iz okvira ustaljenih rešitev. Ubadanje z negotovostjo torej ne pomeni le povečevanje gotovosti dogodkov, temveč tudi zavestno omogočanje manevrskega prostora za uresničevanje nepredvidenega razvoja dogodkov. Glede na gornje bi bilo zato bolj pravilno kot o zmanjševanju negotovosti govoriti o obvladovanju negotovosti. Določenih negotovosti ni moč ali celo ni smiselno zmanjšati, pomembno pa se je teh negotovosti zavedati. Težnja k obvladovanju negotovosti je namreč povezana z nujnostjo zmanjševanja negativnih posledic negotovosti, želeno stabilnostjo in pravičnostjo družbe, čim večjo objektivnostjo celotnega prostorsko načrtovalnega postopka, onemogočanjem goljufij in manipulacij, zmanjševanjem naključnosti razvoja, okoljsko sprejemljivostjo človekovega poseganja v prostor, ekonomsko učinkovitostjo in zagotavljanjem realizacije investicij. Ta težnja k obvladovanju negotovosti izhaja že iz ene temeljnih predpostavk prostorskega načrtovanja - ustvarjanja reda in gotovosti. Osnova zmanjšanja oz. obvladovanja negotovosti je sprejetje niza ukrepov, katerih namen je zmanjšati morebitne negativne vplive negotovosti. Ti ukrepi temeljijo na dveh osnovnih principih: - standardizaciji - ravnanju na osnovi vnaprej postavljenih rešitev, pravil oz. normativov ter - optimizaciji - iskanju čim boljših rešitev. Sožitje obeh izhodišč je možno in nujno, smiselnost uporabe enega ali drugega načina pa odvisna predvsem od posameznega koraka načrtovalnega postopka in konteksta reševanja vsakokratnega prostorsko načrtovalnega problema. Optimizacija je ključna v korakih opredeljevanja prostorskih rešitev, standardizacija pa v korakih uresničevanja prostorskih rešitev opredeljenih v prostorskih aktih. Ugotovitve Ali so opisane, opredeljene in utemeljene negotovosti pri ocenjevanju vplivov PPP na okolje? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo 2 - pomanjkljivo 9 ■ - neprimerno I 0 5 10 15 20 25 število primerov Slika 79: Stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov Tretjina anketirancev navaja, da se izdelovalec OP pogosto sploh ni zavedal negotovosti ocenjevanja. Razmeroma velik delež anketirancev (58%) v svojih odgovorih opozarja, da negotovost ocenjevanja pogosto ali zelo pogosto sploh ni bila pregledno prikazana. Priporočila • V okoljskem poročilu naj bo jasno opredeljena negotovost ocenjevanja. • Možnosti zmanjševanja oziroma obvladovanja negotovosti je moč zaokrožiti v naslednje ukrepe: - Povečevanje znanja in razumevanja prostorskega načrtovanja - izobraževanje, vzpodbujanje dobre prakse, priprava priporočil, recenziranje, raziskovanje, publiciranje, izbiranje referenčnih prostorskih načrtovalcev ter nameščanje ustrezno kvalificiranega upravnega kadra. - Sprememba pravnih predpisov na osnovi jasno opredeljenih ciljev, analize veljavnih predpisov, demokratičnega vključevanja strokovne javnosti ter na podlagi izkušenj dobre prostorsko načrtovalne prakse. - Omogočanje obstoja prostorskega načrtovanja kot načina usklajevanja interesov v celotnem prostoru ter demokratičnega procesa z nadsektorskim značajem. - Integracija postopkov urejanja prostora ter postopkov varstva okolja (narave, kulturne dediščine) v enoten sistem varstvenega urejanja prostora, vključno z zagotavljanjem enostavnosti, kakovosti, objektivnosti, učinkovitosti, transparentnosti, ponovljivosti ter argumentiranosti postopka in samih prostorskih rešitev ter s povečanjem usklajenosti delovanja posameznih strokovnih služb in nosilcev urejanja prostora. - Izvajanje analize kot osnove delovanja prostorskega načrtovalca. Priprava strokovnih podlag, ki so problemsko naravnane, usmerjene v zbiranje tistih informacij, ki dejansko 14 služijo oblikovanju in optimizaciji prostorskih rešitev, omogočajo tehtanje prostorskih odločitev ter stvarno usklajevanje posameznih interesov v prostoru. - Optimizacija procesa odločanja z oblikovanjem alternativ in omogočanjem izbire med njimi. Uporaba alternativ na različnih ravneh prostorsko načrtovalnega postopka, pri oblikovanju ciljev, opredelitvi metod dela in iskanju prostorskih rešitev. - Aktivno prostorsko načrtovanje in tvorno reševanje aktualnih prostorskih problemov ob zagotavljanju usklajenosti varstvenih izhodišč in razvojnih potreb, omogočanju nadaljnjega razvoja posameznih segmentov družbe, preprečevanju razvrednotenja prostora in okolja ter predvsem z upoštevanjem konteksta prostora, časa in družbe. Izoblikovanje jasnih ciljev, prostorskih konceptov in predstave o tem, kaj početi s posameznim delom prostora. Izvajanje formalnih in neformalnih ukrepov za uresničevanje v prostorskih aktih opredeljenih vsebin urejanja prostora. - Izoblikovanje transparentnega sistema upravljanja prostora in dosledna uporaba institucionaliziranih vsebin urejanja prostora, ki izhajajo iz želenega bodočega stanja v prostoru. Enoznačno in prostorsko usklajeno opredeljevanje regulacijskih elementov. Spremljanje stanja v prostoru in nadzor nad uresničevanjem določil iz prostorskih aktov. - Priprava prostorskih aktov z upoštevanjem varstvenih izhodišč, zagotavljanjem vključevanja vidikov varstva neposredno v prostorske rešitve, posredno v posamezne vsebine urejanja prostora ter zagotavljanje ustrezne formalizacije vsebin varstva v posameznih prostorskih aktih. - Uporaba sodobnih načinov priprave prostorskih aktov in zagotavljanje relevantnih informacij. - Uveljavljanje participatornih procesov usmerjenih k ustvarjanju skupnih ciljev, posredovanju znanja, razvoju usklajenih rešitev in družbenemu učenju. 7 Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe PPP na varovana območja narave 7.1 Varovana območja narave Cilj Upoštevanje varovanih območij narave pri pripravi PPP Kazalniki Ocena 7.1.1 Skladnost presoje po V Uredba o okoljskem poročilu in Pravilnik o presoji planov in posegov v naravo na varovana območja sta v celoti skladna in se medsebojno dopolnjujeta. t^icawji ^iaiiwv ^ Uredba o okoljskem poročilu in Pravilnik o presoji planov in posegov v naravo na posegov v naravo na varovana območja sta v ključnih točkah skladna in se medsebojno dopolnjujeta._ varovana območja s presojo p Med Uredbo o okoljskem poročilu in Pravilnikom o presoji planov in posegov v naravo ,, I ,. I na varovana območja se v ključnih točkah pojavljajo manjše neskladnosti, kar otežuje po Uredbi o okoljskem izvedbo CPVO postopkov.___ poročilu N Med Uredbo o okoljskem poročilu in Pravilnikom o presoji planov in posegov v naravo na varovana območja se v ključnih točkah pojavljajo večje razlike in neskladnosti, dokumenta se med seboj ne dopolnjujeta, kar močno otežuje izvedbo CPVO postopkov ___in omogoča različne interpretacije._ Izhodišča Na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (v nadaljevanju Habitatna direktiva), je treba opraviti ustrezno presojo vsakega načrta ali programa, ki bi lahko pomembno vplival na cilje ohranjanja območja, ki je bilo ali bo določeno. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti. Glede na zahteve Habitatne direktive je bil po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 sprejet Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, ki določa vsebino in podrobnejšo metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na zavarovana območja, posebna varstvena območja in potencialna posebna ohranitvenega območja, ter posege v naravo, ki lahko pomembno vplivajo na ta območja. Ugotovitve Mnenja o potrebnosti in smiselnosti izdelave dodatka o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja so med anketiranci na splošno deljena. Razmeroma deljena so tudi mnenja med anketiranci v skupini izdelovalcev OP; 52% izdelovalcev OP meni, da je takšen dodatek potrebno in smiselno izdelovati, medtem ko 48% izdelovalcev OP meni ravno nasprotno, da izdelava takšnega dodatka ni potrebna. V skupini anketirancev iz sektorja za CPVO se 60% vprašanih strinja z izdelavo omenjenega dodatka, v skupini anketirancev predstavnikov nosilcev urejanja prostora je to strinjanje še nekoliko večje, 71% jih meni, da je izdelava dodatka za naravo potrebna in smiselna. Na drugi strani so izdelovalci PPP razmeroma enotni v prepričanju, da izdelava takšnega dodatka ni potrebna. Kot izpostavlja Therivel (2010:333) sta si CPVO postopek in postopek presoje vplivov na varovana območja v bistvu zelo podobna, saj je cilj obeh postopkov varovanje rastlinstva, živalstva in biodiverzitete. Po drugi strani pa sta si postopka tudi zelo različna, saj presoja vplivov na varovana območja pokriva veliko ožje področje kot CPVO, poleg tega je zakonodajna podlaga za presojo vplivov na varovana območja veliko strožja. Glede na navedeno je oba postopka težko ali skoraj nemogoče združiti. Ob združitvi obeh postopkov bi se lahko tudi zgodilo, da bi ostale okoljske sestavine nehote zgubile na veljavi, saj bi stroga zakonodaja, ki podpira varovana območja zasenčila ostale sestavine. izdelovalec OP izdelovalec PPP sektorzaCPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 52,4 47,6 14,3 85,7 60 40 71,4 28,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% " d^ ne Slika: Odgovori anketirancev na vprašanje o potrebnosti in smiselnosti izdelave dodatka za naravo skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovanih območjih glede na vlogo, ki jo imajo anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja Ocenjevanje vplivov na varovana območja ureja več zakonodajnih predpisov. Ker so ti predpisi med seboj v neskladju, se pri ocenjevanju vplivov na ta območja pojavlja več težav. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) predpisuje veliko bolj podrobno presojo kot jo predpisuje Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 20/06, 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12). Še večji problemi nastajajo zaradi očitnih neskladij med omenjenima zakonodajnima predpisoma, kot je to v primeru izvedbe celovite presoje vplivov za plane, namenjene obrambi države. 4. odstavek 40. člena Zakon o varstvu okolja za take plane predvideva izjemo, zaradi katere presoje ni treba izvesti. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja take izjeme ne vključuje. V izogib nadaljnjim težavam bi bilo treba zakonodajo uskladiti. Priporočila • Nivo podrobnosti obdelave vplivov na varovana območja v Okoljskem poročilu in Dodatku za varovana območja naj se uskladi. • Zakonodaja naj se uskladi glede izjem, za katere postopka CPVO ni potrebno izvesti. 8 Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na PPP 8.1 Sprejemanje odločitev Cilj Vključevanje okoljskih vidikov v sprejemanje odločitev Kazalniki Ocena 811 Prispevek in pomen presoje V Rezultati ocenjevanja so zelo pogosto prispevali k preglednejšemu sprejemanju ^ ^ t' J odločitev. pri spr'ejem3njU od|očitev Z Rezultati ocenjevanja so pogosto prispevali k preglednejšemu sprejemanju odločitev. (neposredni rezultat) P Rezultati ocenjevanja so le redko prispevali k preglednejšemu sprejemanju odločitev. _N Rezultati ocenjevanja pogosto niso imeli vpliva na sprejemanje odločitev._ 812 Preglednost prikaza uporabe v Uporaba rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru PPP je zelo pogosto ' ' prikazana natančno in pregledno. r'ezu|tatov str'ateŠkega Z Uporaba rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru PPP je pogosto ocenjevanja pri odločanju v prikazana natančno in pregledno. okviru priprave PPP p Uporaba rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru PPP je le redko prikazana dovolj natančno in pregledno; prikazi uporabe rezultatov so manj pregledni in _dopuščajo različne razlage. Uporaba rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru PPP je pogosto prikazana nenatančno in nepregledno._ Izhodišča Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je proces, ki združuje tako varovalna kakor tudi načrtovalna orodja. Vključevanje okoljskih vidikov v sprejemanje odločitev prispeva k smotrnejšim odločitvam in lahko prepreči nastanek nepopravljive škode v okolju ter kasnejše stroške. Da je vključevanje okoljskih vidikov v sprejemanje odločitev ključnega pomena pri izvedbi posegov v okolje, se je izkazalo razmeroma zgodaj, na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let preteklega stoletja, sprva sicer izven zakonskih okvirov. Ljubljanska banka, ki je v tistem obdobju kot najpomembnejša slovenska banka v nekdanjem jugoslovanskem političnem sistemu, sodelovala pri kreditiranju praktično vseh pomembnejših investicij, je po vzoru Svetovne banke kot sestavni del prošnje za pridobitev kredita zahtevala tudi pripravo poročila o vplivih na okolje za nameravane posege (Vučer, 1994:43). Tudi številne študije in raziskave so že zgodaj opozarjale na pomen vključevanja okoljevarstvenih zahtev pri sprejemanju odločitev. Države so na različne načine poskušale okoljevarstvene zahteve vključiti v svoje pravne akte. Vključevanje okoljevarstvenih zahtev v sprejemanje odločitev je danes ena od temeljnih ciljev Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Ključni namen izdelovanja okoljskih presoj je zagotavljanje celovitih in zanesljivih informacij, ki prispevajo k preglednejšemu odločanju. Preglednejši in odprti postopki strateškega ocenjevanja omogočajo izbiro boljših rešitev, povečujejo zanesljivost in učinkovitost programov ter zmanjšujejo verjetnost poznejših blokad zaradi okoljskih nejasnosti, nedorečenosti, neskladnosti ali neustreznosti. Ugotovitve Med strokovno javnostjo je trdno uveljavljeno načelno stališče o pomembnosti vključevanja okoljevarstvenih zahtev v sprejemanje odločitev. Vendar pa pregled OP kaže nekoliko drugačno sliko. V večini primerov pregledanih OP je bil prikaz uporabe rezultatov strateškega ocenjevanja pomanjkljiv ali celo neprimeren. Izdelovalci OP opozarjajo, da se sprotne spremembe in izboljšave PPP večinoma ne beležijo, zato je težko ugotoviti kako je OP vplivalo na izdelavo PPP in katere izboljšave PPP so bile predlagane v okviru postopka CPVO. Razloge za to gre iskati tudi v dolgotrajnih postopkih in usklajevanjih med različnimi udeleženci v postopku, med naročnikom ali investitorjem, pripravljavcem PPP, NUP ter izdelovalcem Op. V tem pogledu je OP treba dopolniti z navedbo vsebin in predlogov za izboljšanje PPP, ki so jih podali različni udeleženci v postopku. Dodatna težava pri vključevanju okoljevarstvenih zahtev v sprejemanje odločitev je, da se v praksi postopek N priprave OP v procesu izdelave PPP prične relativno pozno. Pogosto se s pripravo OP prične šele v fazi ko so cilji PPP že dokončno oblikovani. To pa otežuje usklajevanje z okoljskimi cilji, ki so opredeljeni naknadno. OP v takšnih delovnih pogojih lahko prispevajo zgolj manjše popravke PPP, kar pomeni da so bili okoljski vidiki formalno sicer preverjeni in vključeni v sprejemanje odločitev, vendar v precej manjšem obsegu, kot bi bilo to mogoče ob zgodnejši vključitvi pripravljavca OP v proces priprave PPP. Ali je jasno in pregledno prikazano, kako so bili rezultati ocenjevanja uporabljeni v okviru priprave PPP? (analiza OP; N=25) vzorno zadovoljivo 2 - pomanjkljivo neprimerno 0 5 10 15 20 25 število primerov Slika 81: Preglednost prikaza uporabe rezultatov ocenjevanja v okviru priprave PPP V splošnem je mogoče oceniti, da je strateško ocenjevanje imelo določen vpliv na sprejemanje odločitev. Udeleženci v postopku strateškega ocenjevanja, ki so sodelovali v anketi menijo, da je bila potrebnost priprave PPP sicer le srednje pogosto ustrezno utemeljena in pregledno prikazana. Ključne okoljske vsebine, na katere je moral postopek CPVO odgovoriti, so bile v OP pogosto prikazane razumljivo in pregledno. Glede tega vprašanja se mnenja med posameznimi skupinami nekoliko razlikujejo; medtem, ko naročniki/investitorji PPP in OP ter izdelovalci OP menijo, da so bile ključne okoljske vsebine pogosto prikazane razumljivo in pregledno, pa so izdelovalci PPP bolj kritični. Še nekoliko bolj kritični do tega vprašanja so nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku CPVO. Naročniki/investitorji PPP in OP ocenjujejo, da je bila pogosto izbrana alternativa, ki je povzročila najmanjše možne vplive v okolju. Ostali udeleženci v postopku so do tega vprašanja bolj zadržani, ocenjujejo, da je bila le srednje pogosto izbrana alternativa, ki je povzročila najmanjše možne vplive v okolju. Mnenja se nekoliko razlikujejo tudi pri vprašanju ali so rezultati ocenjevanja vplivali na vsebinsko in tehnično izboljšanje PPP. Medtem ko naročnik/investitor PPP in OP, sektor za CPVO in izdelovalci OP menijo, da so rezultati pogosto vplivali na izboljšanje PPP, pa so ostali udeleženci v postopku nekoliko bolj zadržani, menijo da so rezultati ocenjevanja le srednje pogosto prispevali k izboljšanju PPP. Po drugi strani so rezultati ocenjevanja zelo redko pokazali, da izvajanje PPP ni upravičeno in da bo imelo škodljive vplive na okolje/prostor. Anketiranci ocenjujejo, da so rezultati ocenjevanja vendarle imeli določen vpliv na PPP. Da pa je ta vpliv premalo izrazit izpostavljajo nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku CPVO. Splošno mnenje med udeleženci v postopku strateškega ocenjevanja je, da so OP v sedanji praksi namenjena predvsem opisovanju obstoječega stanja, kar pa ni namen strateškega ocenjevanja. Strateško ocenjevanje je po svoji naravi kompleksno in vprašanje je, kako iz številnih informacij in analiz konsistentno oblikovati razumljive in uporabne sintezne ugotovitve in inovativne predloge PPP. Rezultati OP lahko bistveno prispevajo k sprejemanju odločitev, če temeljijo na argumentiranih informacijah in so sintezne ugotovitve usmerjene v podajanje predlogov za izboljšanje PPP. 12 11 SPREJEMANJE ODLOČITEV ^ — pripravljavec PPP ^ N ■ O g naročnik in/ali investitor PPP in OP o := C JD . ^^ - izdelovalec OP izdelovalec PPP i J^ o p ^ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP is izdelovalec OP SS i O J^ S3 izdelovalec PPP Sekto- za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO > iS Si ^ ^^ .Q >M p ■ ^^ ^ ^^ ^ ^^ J^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektcr za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Ji D- <5 . ^^ >ii P H JB IS -i^ ■ ^^ iS i o > t^ - t» o Q_ — ^ CL pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO Sg ro nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP _naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP _Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 82: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja cdgcvcrcv) Med okoljskimi vsebinami, ki v sedanji praksi najpogosteje vplivajo na odločitve o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje, anketiranci omenjajo kulturno dediščino, kmetijstvo ter naravo in biotsko raznovrstnost. Na sprejemanje odločitev pomembno vplivajo tudi vode in vodni viri, obremenitev s hrupom, EPO in naravne vrednote. Na tem mestu je treba poudariti, da je okolje celovit sistem, zato vplivov na okolje ne moremo enostavno razstaviti na posamezne ločene vplive ampak jih je treba obravnavati strateško povezano. 0 1 Ii ---- 1 A O kulturna cedisčina kmetijstvo in kmetijske površine 12,06 11,83 narava in biotska raznovrstnost voda in vodni viri obrementev s hrupom EPO in naravne vrednote o Q/1 7,89 zrak zdravje ljudi gozdarstvo in gozd poselitev tv eganja - narav ne nesreče 3, 94 3,71 48 3, 1,86 tla 1 62 bivalne kakovosti 1,16 krajina 1,16 elektromagnetno sevanje 0,93 smrad ^ 0,7 svetlobno onesnaževanje ^ 0,7 prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija) ^ 0,7 družbeno okolje ™ 0,46 vibracije ■ 0,23 podnebne spremembe 0 1 0 2 4 6 odgovori v % 8 1 0 1 2 1 4 Slika 83: Odgovori anketirancev na vprašanje katere okoljske sestavine najpogosteje vplivajo na odločitev o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje (frekvence odgovorov) Priporočila • V pripravo osnutka PPP je treba vključiti strokovnjaka za okolje in že v začetni fazi priprave PPP soočiti cilje PPP in okoljske cilje z namenom oblikovanja enotnih ciljev PPP, ki sledijo načelom vzdržnega razvoja • OP mora podati ključne informacije o okoljskih vidikih, odkriti slabosti PPP in podati predloge za izboljšanje. Enotnega koncepta OP ni mogoče vnaprej predvideti, Op se morajo prilagoditi specifičnosti PPP. Med ključne vsebine OP je treba vključiti točko ali poglavje z natančnim opisom sinteznih ugotovitev ter poglavje predlaganih ukrepov. Poleg tega je treba OP opremiti s časovnim sledenjem in beleženjem oblikovanja PPP, pri čemer je treba upoštevati vse udeležence v postopku priprave PPP (naročnik/investitor, izdelovalec PPP, NUP, različne javnosti in izdelovalec OP). 8.2 Priprava PPP Cilj Vključevanje okoljskih vidikov v pripravo PPP Kazalniki Ocena 8.2.1 Prispevek in pomen CPVO pri razvoju in izvedbi PPP V CPVO zelo pogosto prispeva k celovitemu vključevanju okoljskih vidikov že v fazi razvoja in nastajanja PPP; CPVO ima zelo veliko vlogo pri oblikovanju najboljših rešitev PPP. (vmesni rezultat) Z CPVO pogosto prispeva k celovitemu vključevanju okoljskih vidikov že v fazi razvoja in nastajanja PPP; CPVO ima veliko vlogo pri oblikovanju najboljših rešitev PPP. P CPVO le redko prispeva k celovitemu vključevanju okoljskih vidikov že v fazi razvoja in nastajanja PPP; CPVO ima majhno vlogo pri oblikovanju rešitev PPP. N CPVO zelo redko prispeva k vključevanju okoljskih vidikov že v fazi razvoja in nastajanja PPP; CPVO ima zelo majhno vlogo pri oblikovanju rešitev PPP. Izhodišča V preteklosti je prostorski razvoj večinoma podcenjeval ali celo zanemarjal posledice razvojnih posegov na okolje, tako na naravno kakor tudi na družbeno okolje. Posledice takšnega delovanja so se pričele kazati v vse bolj akutni obliki. Kriza okolja na začetku druge polovice dvajsetega stoletja je jasno pokazala, da je treba spremeniti poglede na razvoj, tako glede sistema vrednot kakor tudi glede metodoloških načinov za pripravo prostorske dokumentacije. Spoznanja o velikem obsegu in značaju prizadetosti okolja so pokazala, da je škoda marsikje tako velika, da je s sanacijo ni mogoče odpraviti, da pa bi jo lahko z ustrezno izvedenim načrtovalnim postopkom bistveno zmanjšali. Številne študije in raziskave so pokazale, da uravnoteženo in sinhrono obravnavanje neke razvojne projekcije v začetnem obdobju lahko zmanjša obseg škode, včasih manj, včasih tudi bistveno več, vselej pa prispeva k okolju prijaznejšim rešitvam. Vključevanje okoljevarstvenih vidikov v pripravo PPP je temeljni cilj Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje. Zapisan je v 1. členu te direktive, ki pravi, da mora strateško ocenjevanje zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj, tako da se zagotovi skladno s to direktivo izvedena okoljska presoja nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje«. Zapisano kaže, da je strateško ocenjevanje varovalno in hkrati načrtovalno orodje. Okoljevarstvene zahteve naj se nebi vključevale zgolj v zadnjem, končnem koraku vrednotenja ali izbiranja alternativ PPP temveč naj bi se uveljavile že v koraku priprave PPP. Ugotovitve Številni primeri, študije in raziskave poudarjajo pomen vključevanja okoljevarstvenih vidikov v pripravo PPP (Reviewing the quality of environmental statements and environmental appraisals, 1999; SEA and Integration of the Environment into Strategic Decision Making, 2001; Effective Evnironmental Assessment Tools - critical reflections on concepts and practice, 2006). Okoljevarstvene vidike je v proces načrtovanja mogoče vključiti na različne načine, in sicer s pomočjo študije ranljivosti kot varovalno naravnane analize okolja in možnih implikacij posega v okolje, s pomočjo instrumenta CPVO kot obliko presoje splošnejših načrtov ali preko PVO kot oblike varstvene presoje, ki je namenjena izvedbenim načrtom. Države članice EU, v Poročilu komisije svetu, evropskemu parlamentu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij o uporabi in učinkovitosti Direktive o strateški presoji (Poročilo komisije 2009) opozarjajo na koristnost strateške presoje za vključevanje okoljskih vidikov v odločanje in pripravo bolj ekološko zasnovanih načrtov in programov. Strokovnjaki, udeleženci v postopkih CPVO, ki so sodelovali v anketni raziskavi, na splošno ocenjujejo, da so rezultati postopka CPVO in OP srednje pogosto prispevali k uspešnemu razvoju in kakovosti PPP. 20% anketirancev meni, da so rezultati zelo pogosto prispevali k uspešnemu razvoju, 38% jih meni, da pogosto, medtem ko jih 32% ocenjuje, da so rezultati CPVO le srednje pogosto vplivali k uspešnosti in kakovosti PPP. Mnenja med posameznimi skupinami anketirancev niso povsem enotna. Medtem, ko naročniki in investitorji PPP/OP, predstavniki sektorja za CPvO ter izdelovalci OP ocenjujejo, da so rezultati postopka CPVO in OP pogosto prispevali k uspešnemu razvoju in kakovosti PPP, pa ostale skupine temu ne pritrjujejo, menijo da so rezultati CPVO le srednje pogosto prispevali k uspešnejšemu razvoju in kakovosti PPP. Razlike v stališčih posameznih skupin so pričakovane; izdelovalci PPP v fazi vsebinjenja ne izpostavijo vsebin ali vprašanj, na katere bi želeli odgovore zato v OP pogosto ne najdejo ali ne prepoznajo relevantnih informacij. Po drugi strani do sedanja praksa izdelovanja OP kaže na veliko število slabo pripravljenih OP; ta so bodisi pomanjkljiva ali zasičena z nerelevantnimi informacijami. Na neustrezna OP opozarjajo predvsem NUP, ki k temu dodajajo, da morajo pogosto sami dopolnjevati OP, ker izdelovalci OP, tudi po večkratnih opozorilih, tega ne storijo (vir: komentar NUP na delavnici Uporaba in učinkovitost CPVO ter presoja vplivov na človekovo zdravje, 17.03.2011). Ugotovitve analize do sedanje prakse kažejo, da je treba spremeniti predvsem način komuniciranja in sodelovanja med udeleženci v postopku priprave PPP in izdelave OP ter koncept priprave OP. PRIPRAVA PPP CD pripravljavec PPP 3,54 naročnik in/ali investitor PPP in OP 4,1 izdelovalec OP 79 izdelovalec PPP 3 29 Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,44 0,5 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 84: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na pripravo PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Priporočila • V procesu priprave PPP in izdelave OP je treba izboljšati način komuniciranja in sodelovanja med udeleženci v postopku z uvedbo obveznih skupnih aktivnosti in nalog. Izdelovalec PPP mora pripraviti nabor vsebin in vprašanj, ki naj se raziščejo v procesu ocenjevanja. Izdelovalec OP mora v proces priprave PPP vstopiti že na samem začetku, v fazi oblikovanja ciljev PPP in aktivno prispevati k oblikovanju ciljev PPP s soočanjem in vključevanjem okoljevarstvenih ciljev. Strateško ocenjevanje je kompleksen postopek zato morajo pri tem sodelovati strokovnjaki različnih področij ali sektorjev. • OP je treba prilagoditi specifičnosti PPP. Določiti je treba ključne vsebine, poglavja in informacije, ki jih mora poročilo vsebovati, za ustrezno seznanitev odločevalcev o prednostih in slabostih, pozitivnih in negativnih, posrednih in neposrednih vplivih PPP. Na podlagi analitične faze je treba oblikovati konsistentne, razumljive in uporabne sintezne ugotovitve ter pripraviti nabor predlogov ali ukrepov za izboljšanje PPP. Med obveznimi vsebinami OP so: opredelitev ciljev PPP in okoljevarstvenih ciljev, določitev obsega in poudarkov za ocenjevanje, načrt vključevanja rezultatov OP v PPP, dokumentacija priprave PPP in OP, opredelitev in analiza možnih sprememb, ocenjevanje vplivov upoštevajoč negotovosti, nabor predlogov in ukrepov za izboljšanje PPP, splošna ocena PPP in predlogi za nadaljnjo obravnavo. 5 8.3 Doseganje okoljskih koristi Cilj Čim večje okoljske koristi pri izvedbi PPP Kazalniki Ocena 8.3.1 Prispevek in pomen CPVO pri doseganju okoljskih (in družbenih) koristi V CPVO zelo pogosto prispeva k izvedbi najboljših rešitev PPP v danem prostoru in času; pomen CPVO za doseganje okoljskih in družbenih koristi je zelo velik. Z CPVO pogosto prispeva k izvedbi najboljših rešitev PPP v danem prostoru in času; pomen CPVO za doseganje okoljskih in družbenih koristi je velik. (dolgoročni rezultat) P CPVO le redko prispeva k izvedbi najboljših rešitev PPP v danem prostoru in času; pomen CPVO za doseganje okoljskih in družbenih koristi je manjši. N CPVO zelo redko prispeva k izvedbi dobrih rešitev PPP v danem prostoru in času; pomen CPVO za doseganje okoljskih in družbenih koristi je minimalen ali neznaten. Izhodišča Doseganje okoljskih koristi je eden ključnih ciljev strateškega ocenjevanja in glavni namen izvajanja Direktive 2001/42/ES. V 1. členu Direktiva navaja dva cilja okoljskega načrtovanja in sicer, zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoja«. Cilja povezujeta direktivo s splošnimi cilji okoljske politike Evropske skupnosti, kot jo predpisuje Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti. Namen Direktive je zagotoviti, da se vplivi izvajanja politik, programov in planov upoštevajo že med njihovo pripravo in pred sprejetjem. Prenos določil direktive v slovenski pravni red je prispeval k povečanju pomena varstvenih izhodišč v načrtovanje razvojnih dejavnosti. Vendar pa strateško ocenjevanje samo ni novost v slovenski načrtovalski praksi. Kot strateško ocenjevanje, sicer izven formalnega postopka CPVO, lahko štejemo: - primerjave z vidika vplivov na okolje v okviru vrste primerjalnih študij, ki segajo že v 70-leta prejšnjega stoletja (Ogrin, 1974) in so postale obveza v okviru primerjalne študije, ki so se začele izvajati z uresničevanjem slovenskega avtocestnega programa v sredini 90-let, - izdelavo »ocen vplivov na okolje« za posamezne posege v fazi odločanja o vnosu teh posegov v planske akte oziroma »osnutkov poročil o vplivih na okolje« v okviru priprave lokacijskih načrtov, predvsem za infrastrukturne objekte državnega pomena. V teh primerih presoja ni bila opravljena zaradi potrdila o okoljski sprejemljivosti, temveč kot optimizacijski postopek in kot izhodišče za sprejetje odločitve o izboru variante posega oziroma sprejetje prostorskega akta. Strateško ocenjevanje je lahko učinkovit način za zgodnje prepoznavanje vplivov, ki jih prinaša izvedba načrtovanih politik, programov, planov, s čimer je omogočeno, da se morebitnim negativnim vplivom izognemo že v zgodnji fazi. To je mogoče, če se že pri določanju razvojnih ciljev in prioritet enakovredno upoštevajo ekonomski in socialni interesi ter s tem možnosti, da socialno-ekonomske cilje izpolnimo ob čim manjših negativnih vplivih na okolje. Ugotovitve Iz Poročila komisije svetu, evropskemu parlamentu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij o uporabi in učinkovitosti Direktive o strateški okoljski presoji (Direktiva 2001/42/ES) je mogoče razbrati, da države članice ugotavljajo več koristi strateških okoljskih presoj, med katerimi izpostavljajo predvsem vključevanje okoljskih vidikov v odločanje in pripravo bolj ekološko zasnovanih načrtov in programov, večje sodelovanje med različnimi organi (za načrtovanje, okolje in zdravstvo), povečano preglednost odločanja zaradi vključitve več ravni družbe in prispevek k izboljšani skladnosti z zahtevami okoljske politike (Poročilo komisije 2009:10). Doseganje okoljskih koristi je, glede na to, da se strateško ocenjevanje v formalni obliki v Sloveniji izvaja šele od leta 2005, ko je bila na osnovi ZVO-1 sprejeta Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/2005), težko oceniti. Veliko število PPP, ki so bili v zadnjih letih predmet presoje, se še ne izvaja dovolj dolgo, da bi bilo mogoče objektivno oceniti dolgoročni prispevek CPVO tudi dejansko v prostoru. Kljub temu, je prispevek CPVO mogoče oceniti posredno s preveritvijo, v kolikšni meri in kako so rezultati CpVO uspeli izboljšati PPP z vključevanjem okoljevarstvenih ciljev in ciljev vzdržnega razvoja. Prispevek CPVO je v praksi neposredno razviden iz rezultatov spremljanja stanja okolja, kakor je predpisano v OP, vendar pa tudi spremljanje stanja okolja ni predpisano vedno in ne za vse sestavine okolja. Doseganje okoljskih koristi smo zato preverili z anketo med skupinami udeležencev v postopku strateškega ocenjevanja. DOSEGANJE OKOLJSKIH KORISTI pripravljavec PPP 2,6 9 O -i3 naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP i . i? ,86 3,5 !g Sekto- za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO O- -i pripravljavec PPP ; : ^^ ^J^ I ^ ^ ^ T^ CT3 naročnik nn/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 2,57 84 3,11 3,54 85 83 0,5 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 Slika 85: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na doseganje okoljskih koristi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Večina anketirancev ocenjuje, da so rezultati postopka CPVO in OP prispevali k izvajanju ciljev vzdržnega razvoja v PPP. Dobra tretjina jih ocenjuje, da je bila to razmeroma pogosta ali zelo pogosta praksa medtem, ko jih 41% meni, da se je to zgodilo le srednje pogosto. Po drugi strani pa 23,5% anketirancev kritično ocenjuje, da postopek CPVO in rezultati OP niso ali so le redko prispevali k izvajanju ciljev vzdržnega razvoja v PPP. Mnenja o učinkih CPVO in OP k izvajanju ciljev vzdržnega razvoja v PPP se med posameznimi skupinami udeležencev v postopku statistično značilno razlikujejo. Naročniki in/ali investitorji PPP in sektor za CPVO menijo, da so postopek CPVO in rezultati OP pogosteje vplivali na izvajanje ciljev vzdržnega razvoja, medtem ko pripravljavci PPP in izdelovalci PPP pozitivne učinke CPVO prepoznavajo redkeje. Mnenja glede učinkovitosti CPVO in OP na odpiranje razprave o pomenu enakovredne obravnave družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikov so razmeroma deljena. Dobra desetina anketirancev meni, da sta postopek CPVO in izdelava OP zelo pogosto odprla razpravo o pomenu enakovredne obravnave družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikov, medtem ko podoben delež anketirancev ocenjuje, da se to ni zgodilo nikoli. 57% udeležencev v procesu strateškega ocenjevanja, ki so sodelovali v anketi meni, da je 5 razprava o enakovredni obravnavi družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikov, postala predmet razprave prav zaradi postopka CPVO in izdelave OP. Priporočila • Strateško načrtovanje in s tem tudi njegova izvedenka CPVO je v svojem bistvu načrtovalna dejavnost, katere namen je doseči ravnotežje med okoljevarstvenimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Izdelovalec OP mora biti ves čas aktivno vključen v izdelavo PPP. Postopek CPVO in rezultati OP ne smejo biti osredotočeni zgolj na popravke OP in pripravo nabora omilitvenih ukrepov, temveč v optimizacijo plana. Zato je v pripravo PPP treba vključiti strokovnjaka za okolje že v začetni fazi priprave PPP. • Strokovnjak za okolje mora ves čas aktivno sodelovati v postopku priprave PPP z namenom iskanja rešitev, katere v čim manjši možni meri razvrednotijo okolje. Osnovni namen OP kot strokovnega gradiva po Uredbi o OP je »ugotoviti pričakovane vplive prostorskih ureditev in jih oceniti glede na zahteve varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v celotnem vplivnem območju plana«. V prihodnje je več pozornosti v postopku CPVO treba nameniti samemu procesu in integraciji priprave PPP ter strateškega ocenjevanja. • V procesu priprave PPP in strateškega ocenjevanja morajo na posameznih točkah sodelovati in mnenja soočiti različni deležniki v procesu (pripravljavec PPP/naročnik PPP, izdelovalec PPP, izdelovalec OP-strokovnjak za okolje, nosilci urejanja prostora in predstavniki varstvenih institucij, javnost). Izdelovalec PPP in izdelovalec OP-strokovnjak za okolje morata sodelovati ves čas priprave PPP z aktivnostmi kot so odpiranje različnih vprašanj in razprav, raziskovanje relevantnih možnosti, oblikovanje inovativnih rešitev, vključevanje različnih deležnikov in javnosti z namenom doseganja najboljših rešitev PPP ter zagotavljanjem ravnotežja med varstvenimi zahtevami in razvojnimi potrebami. 8.4 Izboljšanje PPP Cilj Celovito vključevanje okoljskih vidikov v PPP (rešitve) Kazalniki Ocena 8.4.1 Pregled sprememb PPP (število, vrsta) V Predlogi za spremembe in spremembe PPP, ki so se oblikovale v okviru postopka CPVO, so zelo pogosto natančno in pregledno prikazane. Spremembe so zelo pogosto vsebinske narave, predlagane so inovativne rešitve. Z Predlogi za spremembe in spremembe PPP, ki so se oblikovale v okviru postopka CPVO, so pogosto natančno in pregledno prikazane. Spremembe so pogosto vsebinske narave, predlagane so inovativne rešitve. P Predlogi za spremembe in spremembe PPP, ki so se oblikovale v okviru postopka CPVO, so le redko natančno in pregledno prikazane. Spremembe so splošne narave, predlagani so splošni omilitveni interesi. N Predlogi za spremembe in spremembe PPP, ki so se oblikovale v okviru postopka CPVO, so pogosto prikazani nenatančno in nepregledno. Predlaganih je zelo malo sprememb, predlogi se nanašajo na splošne omilitvene ukrepe. 8.4.2 Spremembe PPP na osnovi usmeritev / ugotovitev ocen vplivov na okolje (OP) V Na osnovi usmeritev in ocen vplivov na okolje iz OP zelo pogosto prihaja do izboljšanja obravnavanega PPP. Z Na osnovi usmeritev in ocen vplivov na okolje iz OP pogosto prihaja do izboljšanja obravnavanega PPP. P Na osnovi usmeritev in ocen vplivov na okolje iz OP le redko prihaja do izboljšanja obravnavanega PPP. N Na osnovi usmeritev in ocen vplivov na okolje iz OP zelo redko ali sploh ne prihaja do izboljšanja obravnavanega PPP. 8 4 3 Obseg spremenjenih vsebin v Na osnovi op so zelo pogosto izvedene številne spremembe vsebin PPP, podane so ' ' PPP ( i ih _ključne vsebinske spremembe in oblikovani smiselni alternativni predlogi._ rrr ^priprava novm ^ z Na osnovi OP so pogosto izvedene številne spremembe vsebin PPP, podane so alternativ) pri odločanju v _ključne vsebinske spremembe in oblikovani smiselni alternativni predlogi._ okviru priprave PPP p Na osnovi op so redko izvedene spremembe vsebin PPP, podane so zgolj posamezne _spremembe; spremembe so izražene v obliki splošnih ukrepov za izboljšanje PPP. N Na osnovi OP spremembe vsebin PPP niso izvedene ali so izvedene zelo redko; ___podane so zgolj minimalne spremembe, ki se ne nanašajo na vsebino PPP._ Izhodišča Strateško ocenjevanje je eno ključnih opravil preventivnega varstvenega delovanja, ki z enakovredno obravnavo varstvenih zahtev in razvojnih potreb prispeva k uravnoteženju PPP in vključevanju ciljev vzdržnega razvoja. Po svoji naravi strateško ocenjevanje deluje kritično, kar je najustreznejša pot za optimizacijo posegov na ravni, ki ustreza vrednostnemu sistemu in ekonomski moči določene družbe. Ključna vloga in cilj strateškega ocenjevanja je izboljšanje PPP. Strateška ocena vplivov na okolje je kreativno orodje (Brown, Therivel, 2000:187) v procesu oblikovanja ali preoblikovanja PPP. Ugotovitve Nabor sprememb, ki so bile v procesu strateškega ocenjevanja predlagane za izboljšanje PPP, je iz OP ali PPP zelo težko identificirati zato se pogosto posplošeno ocenjuje, da v postopku CPVO spremembe ali izboljšave niso bile predlagane. Žal pa je v praksi tudi veliko število primerov Op, kjer so spremembe omejene zgolj na omilitvene ukrepe ali manjše popravke. Vzrokov za nezadostno, nesistematično in netransparentno beleženje predlaganih sprememb je več. Med objektivnimi razlogi za takšno stanje gre omeniti dolgoročnost in kompleksnost procesa priprave PPP in OP v katerem sodelujejo različni deležniki. Pogajanja in usklajevanja med različnimi deležniki v procesu priprave PPP in OP so praviloma dolgotrajna, tudi naporna in se praktično ne beležijo. PPP se dopolnjuje in popravlja sproti, pri čemer se ne beleži katere izboljšave so predlagali posamezni deležniki v procesu priprave PPP. Da je netransparentno beleženje izboljšav in predlaganih sprememb pomanjkljivost postopka ocenjevanja, so opozorili tudi udeleženci delavnice Uporaba in učinkovitost CPVO ter presoja vplivov na človekovo zdravje. Iz samega OP in končnega dokumenta PPP ni mogoče razbrati, na kakšen način in s katerimi izboljšavami je OP prispevalo k izboljšavi PPP. Izboljšanje PPP pa je temeljni cilj in ključna vloga izvajanja CPVO. Pomanjkljivost v procesu priprave PPP in Op je nezadostno beleženje sprememb in izboljšav, ki so bile predlagane s strani NUP in izdelovalca OP. Med ključne vsebine OP je kot posebno poglavje smiselno vključiti poglavje o predlaganih spremembah in izboljšavah. OP kot jih poznamo v sedanji praksi, so po ocenah udeležencev delavnice, pogosto sama sebi namen, vsebujejo veliko opisov stanja okolja in podajajo informacije, ki niso vedno relevantne za obravnavani primer. OP je treba vsebinsko preoblikovati in jih osredotočiti na ključne in argumentirane informacije, analitične in sintezne ugotovitve ter predlagane spremembe in izboljšave PPP. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je kreativno orodje v procesu oblikovanja ali preoblikovanja PPP, Op pa poročilo o spremembah in izboljšavah PPP . Izboljšave PPP v dosedanji praksi CPVO temeljijo predvsem na oblikovanju omilitvenih ukrepov za ohranjanje obstoječih kakovosti okolja. S to oceno soglaša večina anketirancev, ki sodelujejo v postopku CPVO (67% anketirancev). Anketiranci so glede tega razmeroma enotnega mnenja, med posameznimi skupinami ni statistično značilnih razlik. Da so izboljšave PPP omejene predvsem na omilitvene ukrepe je pokazala tudi analiza OP in postopkov CPVO. Odgovori anketirancev opozarjajo tudi na problem izvajanja omilitvenih ukrepov, ki so navedena v OP. Tretjina anketirancev navaja, da se omilitveni ukrepi, ki niso podprti z zakonskimi določbami, kljub temu, da so opredeljeni z analizami in strokovnimi podlagami, v PPP ne upoštevajo. Kot problem to izpostavljajo predvsem udeleženci, ki v postopku CPVO nastopajo v vlogi pripravljavca PPP in izdelovalci Op. IZBOLJŠANJE PPP äS pripravljavec PPP gu naročnik n/ali investitor PPP in OP iä g izdelovalec OP -- izdelovalec PP^ | 2,43 _Sektor za CPV^ ^^^^^^^^^^^ 2,7 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPV^ 2,67 ro pripravljavec PPP SiH - j| naročnik n/ali investitor PPP in OP l^l^'i^c^ izdelovalec OP o_ - ct izdelovalec PPP ■ ^ "ik ■ ^ - Sektor za CPVO J^ J^ - o nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Sž ^ Ü N ^ ro ivj > > o ,, . (D Jz -^J^ 3 o - o ■ ^^ O ^__^ ro ■ ^^ ^^^ ^^ CD ^ JD pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 2 2,5 3 povprečja odgovorov Slika 86: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na izboljšanje PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Splošno mnenje o inovativnosti in izvedljivosti predlogov za izboljšanje PPP, ki se izoblikujejo v postopku CPVO, je med anketiranci nevtralno. Mnenja med anketiranci so razmeroma deljena; medtem, ko dobra tretjina anketirancev meni, da predlogi, ki so bili izoblikovani v okviru postopka CPVO niso bili ali so bili le redko tudi inovativni in izvedljivi, jih 38% meni, da se je to zgodilo le srednje pogosto, 27% anketirancev pa ocenjuje, da so bili predlogi za izboljšanje pogosto ali zelo pogosto tudi inovativni in izvedljivi. Kot najpomembnejše spremembe in izboljšave PPP strokovnjaki, ki so sodelovali v anketi omenjajo naslednje: - izogibanje naravovarstvenim pravnim režimom v prostoru, umik oziroma zmanjšanje obsega poseganja na varovana območja, EPO ali na območja naravnih vrednot, - optimizacijo variant in tehničnih rešitev, - iskanje boljših alternativ in izbor najboljše alternative, - izločanje ali zmanjšanje obsega neprimernih posegov, - manjše korekcije posegov ali prostorskih umestitev, - zmanjšanje velikosti posegov, premiki posegov, opustitev načrtovane namenske rabe, - izboljšanje vsebine obstoječih ukrepov z omilitvenimi ukrepi, opredelitev vsebine in obsega omilitvenih ukrepov, prenos omilitvenih ukrepov v pravni akt in - večje vključevanje javnosti. Med najpomembnejše in najpogostejše izboljšave anketirani uvrščajo izogibanje varstvenim režimom, predvsem naravovarstvenim, kot so Natura, varovana območja, EPO in naravne vrednote. Šele na drugem in tretjem mestu se pojavljata optimizacija variant in iskanje boljših rešitev, večje vključevanje javnosti pa je povsem na dnu seznama najpogostejših sprememb in izboljšav. Odgovori anketirancev kažejo, da strateško ocenjevanje ni v celoti izpolnilo svojega namena in vloge ter da posamezni okoljevarstveni vidiki niso bili enakovredno upoštevani. Priporočila • Težišče aktivnosti in poudarek pri pripravi PPP je v samem procesu, to je integraciji PPP in strateškega ocenjevanja; OP je zasnovano kot natančna in pregledna dokumentacija o poteku in aktivnostih procesa. • OP je dokumentacija o procesu zato morata biti njegova vsebina in oblika prilagojeni konkretnemu primeru. OP se mora osredotočiti na ključne in argumentirane informacije, analitične in sintezne ugotovitve ter predlagane spremembe in izboljšave PPP. • Ključni rezultat strateškega ocenjevanja so predlogi sprememb in ukrepov za izboljšanje PPP, kar je v OP zabeleženo v posebnem poglavju. Pregledno in natančno so zabeležene vse predlagane spremembe in ukrepi za izboljšanje, ki so jih v procesu priprave PPP izpostavili ali predlagali različni deležniki (naročnik PPP, pripravljavec PPP, izdelovalec PPP, NUP, strokovna in širša javnost, izdelovalec OP). • V procesu priprave PPP in strateškega ocenjevanja morajo na posameznih točkah sodelovati in mnenja soočiti različni deležniki v procesu (pripravljavec PPP/naročnik PPP, izdelovalec PPP, izdelovalec OP-strokovnjak za okolje, nosilci urejanja prostora in predstavniki varstvenih institucij, javnost). Izdelovalec PPP in izdelovalec OP-strokovnjak za okolje morata sodelovati ves čas priprave PPP z aktivnostmi kot so odpiranje različnih vprašanj in razprav, raziskovanje relevantnih možnosti, oblikovanje inovativnih rešitev, vključevanje različnih deležnikov in javnosti z namenom doseganja najboljših rešitev PPP ter zagotavljanjem ravnotežja med varstvenimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Cilj Nastanek kakovostnih rešitev, ki upoštevajo zahteve varstva vseh področij okolja Kazalniki Ocena 8.4.4 Pomen izboljšav z vidika varstva okolja in vzdržnega V Rezultati OP zelo pogosto prispevajo kakovostne predloge za izboljšanje PPP, ki bistveno prispevajo k celovitim okoljskim rešitvam in upoštevanju načel vzdržnega razvoja. razvoja pri pripravi PPP Z Rezultati OP pogosto prispevajo kakovostne predloge za izboljšanje PPP, ki bistveno prispevajo k celovitim okoljskim rešitvam in upoštevanju načel vzdržnega razvoja. P Rezultati OP redko prispevajo predloge za izboljšanje PPP in bi prispevali k celovitim okoljskim rešitvam in upoštevanju načel vzdržnega razvoja. N Rezultati OP zelo redko prispevajo predloge za izboljšanje PPP in bi prispevali k celovitim okoljskim rešitvam in upoštevanju načel vzdržnega razvoja. Izhodišča Strateško ocenjevanje vplivov na okolje ni zgolj metoda presojanja vplivov, temveč proces skupne priprave razvojnega načrta - PPP z namenom doseganja ravnotežja med varstvenimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Je kreativno orodje, ki s pomočjo različnih metod, kritično osvetljuje obravnavani primer. Rezultat je oblikovanje rešitev, ki v največji možni meri ter enakovredno upoštevajo zahteve varstva okolja. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje ne sme biti osredotočeno zgolj na presojanje vplivov in na popravke okoljskega poročila, temveč v optimizacijo in oblikovanje kakovostnih rešitev. Oblikovanje alternativ in omogočanje izbire med njimi je pogoj optimizacije procesa odločanja (Chechile, 1991). Marušič pravi, da bi bilo nepravilno opredeliti, da je ena sama ponujena rešitev sprejemljiva, ne da bi vedeli ali obstajajo tudi druge možnosti uresničitve istega cilja. Vprašanje alternativ se navezuje na eno temeljnih predpostavk uspešnosti okoljevarstvenega delovanja v okviru prostorskega načrtovanja; varstvene zahteve v presojah vplivov na okolje se lahko uveljavijo samo preko izbire alternative, ki je za okolje najmanj škodljiva (Marušič, 1993:70). Filozof Taylor (1986), v okviru praktičnih napotkov za etično obnašanje do bioloških organizmov, postavlja pet načel, ki so nenazadnje uporabna tudi pri ocenjevanju vplivov na okolje. Postavljena načela hkrati pojasnjujejo nujnost obravnave alternativ v postopkih povezanih s poseganjem v okolje. Temeljna načela za etično obnašanje do bioloških organizmov so načelo samoobrambe, načelo proporcionalnosti, načelo najmanjšega zla, načelo porazdeljene pravičnosti in načelo povrnitve pravičnosti. Načelo samoobrambe filozof Taylor pojasni z zahtevo, da »Na razpolago ne sme biti nobene alternative, za katero bi vedeli, da je enako učinkovita, hkrati pa bi povzročala manj škode napadajočemu organizmu« (1986:265). To načelo je lahko univerzalno tudi v prostorskem načrtovanju; pomeni namreč zahtevo, da ob vsakem našem posegu v okolje razmislimo o možnih alternativah in se vselej odločimo za tisto, ki najmanj spreminja naravo v njeni prvobitnosti. Podobno univerzalno lahko uporabimo tudi Taylorjevo načelo najmanjšega zla, ki pravi, da lahko interese človeka do drugih življenjskih oblik uveljavljamo samo tako, da uporabimo alternativo, ki povzroči najmanjše zlo interesom rastlin in živali. Pri razvojnem načrtovanju nebi smeli izbirati alternativ, ki škodljivo vplivajo na katero od okoljskih sestavin, če vemo, da obstaja alternativa, ki je enako učinkovita, vpliv pa primerjalno manjši. Ključno pri razvojnem načrtovanju je raziskati različne možnosti in raznolike vplive uresničitve zastavljenih ciljev ter na podlagi argumentiranih informacij ugotoviti možne in realne rešitve. Ugotovitve Poročilo komisije svetu, evropskemu parlamentu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij o uporabi in učinkovitosti Direktive o strateški okoljski presoji (Direktiva 2001/42/ES) navaja, da države članice ugotavljajo več koristi strateške okoljske presoje in na prvem mestu navaja vključitev okoljskih vidikov v odločanje in pripravo bolj ekološko zasnovanih načrtov in programov. Med drugim omenjajo tudi, da so dragi omilitveni ukrepi, ki so bili sprejeti prej, postali odvečni, kar nadalje pojasnjujejo kot posledico zgodnje vključitve okoljskih vidikov v načrte in programe (Poročilo komisije Bruselj, 2009). V Sloveniji praksa na področju celovitih okoljskih presoj in izdelave OP kaže, da so rezultati postopka opazni predvsem v obliki manjših popravkov ali dopolnitev PPP, na podlagi katerih so okoljski cilji formalno sicer vključeni v sprejemanje odločitev vendar v manjšem obsegu kot bi bilo to mogoče ob zgodnejšem vključevanju izdelovalca OP v proces priprave PPP. Priporočila • Strateško ocenjevanje vplivov na okolje ne sme biti osredotočeno zgolj na presojanje vplivov in na popravke okoljskega poročila, temveč v optimizacijo in oblikovanje kakovostnih rešitev. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje ima na voljo različne metode za zagotavljanje enakovredne obravnave vseh okoljskih sestavin in za vključevanje različnih deležnikov in javnosti v proces priprave PPP in izdelave OP (študije ranljivosti, matrike vplivov, scenariji razvoja, anketni vprašalniki, ekspertne metode ipd.). Kakovostne rešitve je mogoče oblikovati v procesu, kjer so enakovredno obravnavane tako varstvene zahteve kakor tudi razvojni interesi in so aktivnosti usmerjene v iskanje različnih možnosti in oblikovanje rešitev na podlagi vseh pridobljenih informacij. V praksi se okoljevarstvene zahteve pogosto vključujejo prepozno in je zato težko oblikovati rešitve s pomembnimi razlikami glede vplivov na okolje. Pri razmišljanju o rešitvah je treba ohranjati vse relevantne možnosti, upoštevati je treba tako alternative posegu kot alternative posega. Kakovostne rešitve je mogoče oblikovati z vključevanjem okoljevarstvenih zahtev v proces priprave PPP že v fazi oblikovanja ciljev plana in s soočanjem ciljev plana z okoljevarstvenimi cilji. V procesu priprave PPP in strateškega ocenjevanja morajo na posameznih točkah sodelovati in mnenja soočiti različni deležniki v procesu (pripravljavec PPP/naročnik PPP, izdelovalec PPP, izdelovalec OP-strokovnjak za okolje, nosilci urejanja prostora in predstavniki varstvenih institucij, javnost). Izdelovalec PPP in izdelovalec OP-strokovnjak za okolje morata sodelovati ves čas priprave PPP z aktivnostmi kot so odpiranje različnih vprašanj in razprav, raziskovanje relevantnih možnosti, oblikovanje inovativnih rešitev, vključevanje različnih deležnikov in javnosti z namenom doseganja najboljših rešitev PPP ter zagotavljanjem ravnotežja med varstvenimi zahtevami in razvojnimi potrebami. Cilj Izboljšanje dokumentov na hierarhično višjih ravneh PPP na osnovi ocenjevanega PPP in zagotavljanje možnosti podrobnejšega ocenjevanja vplivov na projektni ravni Kazalniki Ocena 8 4 5 Hierarhija in plansko V Rezultati CPVO so zelo pogosto prispevali k izboljšanju dokumentov na hierarhično višjih ravneh obenem pa so zagotavljali možnost podrobnejšega ocenjevanja vplivov na projektni ravni, kadar se je izkazalo, da je za zagotavljanje enakovredne obravnave povezovanje spremenjenih vsebin PPP: strateška raven - varstvenih vidikov, to potrebno. projektna raven z Rezultati CPVO so pogosto prispevali k izboljšanju dokumentov na hierarhično višjih ravneh obenem pa so zagotavljali možnost podrobnejšega ocenjevanja vplivov na projektni ravni, kadar se je izkazalo, da je za zagotavljanje enakovredne obravnave varstvenih vidikov, to potrebno. Rezultati CPVO so redko prispevali k izboljšanju dokumentov na hierarhično višjih ravneh, redko so tudi omogočali podrobnejše ocenjevanje vplivov na projektni ravni, v primeru, ko se je izkazalo, da je za zagotavljanje enakovredne obravnave varstvenih vidikov, to potrebno._ Rezultati CPVO so zelo redko ali sploh niso prispevali k izboljšanju dokumentov na hierarhično višjih ravneh, niti niso omogočali podrobnejšega ocenjevanja vplivov na projektni ravni, v primeru, ko se je izkazalo, da je za zagotavljanje enakovredne obravnave varstvenih vidikov, to potrebno._ Izhodišča Prostor se nenehno spreminja, zato je tudi prostorsko načrtovanje treba razumeti kot kontinuiran in cikličen proces. Sodobni raziskovalci prostorskega načrtovanja (Salet in Faludi, 2000, Albrechts, 2004, Marušič, 2007) opozarjajo na dinamičnost sprememb prostorskega razvoja in poudarjajo pomen samega procesa načrtovanja. Vse večja kompleksnost prostorskih procesov, širina medsebojnih odvisnosti v družbi ter negotovosti povezane s prostorskimi trendi in gospodarskim razvojem v prihodnosti zahtevajo nove načine načrtovanja, ki omogočajo ponovljivost postopkov, naknadno preverjanje skladnosti dolgoročnih in kratkoročnih ciljev in so hkrati odprti za sodelovanje različnih deležnikov. Prostorski načrti naj bi postali bolj splošni in s podrobnejšim načrtovanjem usmerjeni v tista področja ali dele prostora, kjer bi moralo biti odločeno o ključnih razvojnih ali specifičnih zadevah. P N Razvojno načrtovanje zajema strateške, izvedbene in druge dokumente, ki so med seboj hierarhično povezani, zato morajo biti tudi medsebojno usklajeni. Med plani obstaja torej določena hierarhija in odločitve o posegih ali njihovem prostorskem položaju so odvisne od nekega zaporedja odločitev. Strateški dokument je Strategija razvoja Slovenije, izvedbeni je Državni razvojni program, drugi dokumenti razvojnega načrtovanja vključujejo Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, Nacionalni strateški referenčni okvir ter področne ali sektorske strategije, resolucije in nacionalne programe, ki opredeljujejo razvoj posameznih dejavnosti, sektorjev ali območij države. V primeru sistema prostorskega načrtovanja je zaporedje dokumentov naslednje: državni strateški prostorski načrt, državni prostorski načrt, občinski prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrt. Programi so hierarhično nad prostorskimi načrti in so navadno podani brez prostorskih opredelitev; obstajajo pa tudi konkretnejši primeri programov, npr. programi posameznih sektorjev. Stopnja hierarhičnosti dokumentov izhaja iz samega sistema načrtovanja, pri čemer v splošnem velja, da mora biti izvedbeni dokument skladen s strateškim, oba pa s finančnimi možnostmi, prostorskimi usmeritvami in načrti. Pri ocenjevanju vplivov programov in planov na okolje, kjer posegi ali dejavnosti prostorsko še niso opredeljeni, praviloma vedno naletimo na težave. Ocenjevanje vplivov je dejansko mogoče šele, ko je jasna predstava o posegu, tako predstava o tehnologiji posega kakor tudi mestu posega v prostor/okolje. Ocenjevanje vplivov programov in planov na okolje se lahko spremeni v opozorila, da se bo okoljske vplive ocenjevalo kasneje, ko bo znano mesto posega. Čeprav je ocenjevanje vplivov na okolje na strateški ravni težka naloga, ker programi ali plani na tej stopnji še niso prostorsko opredeljeni in zato ne vemo v katerem okolju je vplive sploh pričakovati, je treba tudi na takšnih ravneh razmišljati o možnih vplivih. Kasneje se bo na nižjih načrtovalskih ravneh ugotavljalo ali se bodo določeni vplivi, ki so bili na višji načrtovalski ravni posplošeno identificirani, zares pokazali. Programi in plani se v splošnem nanašajo na doseganje zastavljenih ciljev, zato je ocenjevanje vplivov na okolje na strateški ravni načrtovanja osredotočeno na ugotavljanje, koliko so ti cilji skladni s tistimi v okoljskih dokumentih ali programih oziroma kje je pričakovati konfliktnost med posameznimi cilji. Pomembno je, da se natančnost ocenjevanja lahko in mora prenašati na nižje ravni tako, kot se prenaša natančnost načrtovanja na različnih načrtovalskih ravneh, od politike, programa, plana do projektov in izvedbenih načrtov, ko preidemo s strateškega na projektno ocenjevanje. Hkrati je pomembno, da obstaja možnost sprememb in dopolnitev tudi na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, kar v primeru, da so se določene rešitve ali ukrepi izkazali za nesmiselne ali neuspešne omogoča naknadno izboljšanje PPP. V določenih primerih je namreč šele na nižjih načrtovalskih ravneh mogoče preveriti smiselnost posameznih rešitev ali ukrepov pri čemer pa mora biti dana možnost popravka in izboljšanja PPP na višjih načrtovalskih ravneh. Ugotovitve V svetu se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je togo opredeljen hierarhični sistem prostorskega načrtovanja preživet in da bi moralo biti sodobno prostorsko načrtovanje bolj dinamično in prilagojeno hitro spreminjajočim se razmeram (Salet in Faludi, 2000). Togo opredeljen hierarhični sistem in (ne)razumevanje strateškosti ocenjevanja kot enega ključnih problemov prostorskega načrtovanja v Sloveniji prepoznavajo tudi anketiranci, ki so sodelovali v anketi o uspešnosti in učinkovitosti CPvO ter presoje vplivov na človekovo zdravje. Kot izrazit oziroma zelo izrazit problem anketiranci navajajo izvajanje CPVO za PPP, ki ga glede na njegovo načrtovalsko raven in obseg ni smiselno ocenjevati na strateški ravni. Med ključnimi problemi izpostavljajo nejasno in nedorečeno raven strateškosti ocenjevanja PPP in nadaljnji prehod iz strateške ocene na projektno raven. Nedorečenost na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, po njihovi oceni, pomeni veliko oviro za delo na obravnavani ravni. Anketiranci hkrati opozarjajo, da odločitve na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh zelo pogosto onemogočajo iskanje dobrih rešitev na obravnavani ravni. Anketiranci, ki nastopajo v vlogi izdelovalca OP izjavljajo, da se v praksi pogosto srečujejo s pripravljavci PPP, izdelovalci PPP in NUP, ki zahtevajo zelo podrobno obravnavo vsebin, navedbo detajlnih podatkov ali zelo podrobnih opredelitev, tudi za PPP, ki še nimajo prostorske opredelitve. Sš Ü 55 izvajanje CPVO za PPP, ki ga glede na njegovo načrtovalsko raven in obseg ni smiselno ocenjevati na strateški ravni 1 1 1 28 4 34,3 36 4 2,4 ,5 — 26 ,9 nejasna in nedorečena raven strateškosti ocenjevanja PPP, v praksi prehod strateške ocene na projektno raven 20 nedorečenost na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki pomeni oviro za delo in odločanje na obravnavani ravni 55 1 31 8 7 41 cu £= §§ odločitve na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki onemogočajo skanje dobrih ot os rešitev na obravnavani ravni xn 1 iS cn niso podani pregled vsebin/vprašanj, na katera naj bi odgovorilo nadaljnje ocenjevanje vpivov na nižjih načrtovdskih ravneh 37 5 1 4 43,3 vsebine/vprašanja pripravljavca/izdelovalca PPP/nosilcev urejanja prostora se nanašajo na podrobnejše zasnove (ki so predmet ocenjevanja na nižji ravni) in zahteve po preveč natančnih podatkih in podrobnih opredelitvah (ki so neskladne z ravnijo obravnave -1-1--1-1-H 7,6 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % ■1 - sploh ni in/ali redek problem "2 "3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 87: Problemi dosedanje prakse ocenjevanja vplivov na okolje na temo hierarhične ravni načrtovanja/ocenjevanja in same strateškosti ocenjevanja (frekvence odgovorov) Ocenjevanje PPP različnih ravni dodelanosti je problem podrobnosti ali posplošenosti prostorske informacije in s tem metode ocenjevanja. Za ocenjevanje PPP pri katerih je natančno opredeljena raba, dejavnost ali poseg, je enako natančno treba opredeliti tudi potencialno pojavnost vplivov na okolje. V primeru ocenjevanja PPP pri katerih raba, dejavnosti ali poseg prostorsko niso opredeljeni, je možna rešitev, da vplive na okolje predstavimo v bolj generalizirani obliki. Gre za to, da je informacija na podlagi katere ocenjujemo, prostorsko generalizirana, ne pa tudi vsebinsko omejena. V vsakem primeru pa mora ocenjevanje vplivov zajeti celoten prostor razvoja. Prostorsko načrtovanje, če želi biti učinkovito, mora vzpostaviti jasno povezavo med strateško in operativno ravnjo prostorskega načrtovanja. Večina sistemov prostorskega načrtovanja običajno najprej določi strateške cilje prostorskega razvoja, ki naj bi se v prihodnosti izvajali. Pri implementaciji teh ciljev oziroma pri presoji vplivov PPP na nižji ravni, se zaradi različnih razlogov (npr. gospodarske spremembe, družbene spremembe, nove informacije, podrobnejši podatki) lahko izkaže, da predlagani cilji, rešitve in ukrepi niso smiselni ali upravičljivi. Za učinkovito prostorsko načrtovanje je torej nujno vzpostaviti povezavo med dolgoročno strateško ravnjo in kratkoročno izvedbeno ali projektno ravnjo načrtovanja. Postopki morajo ostati odprti za utemeljene popravke ali dopolnitve PPP. V prid odprtega sistema prostorskega načrtovanja, ki dopušča možnost popravkov in dopolnitev govori tudi dejstvo, da je ocenjevanje vplivov PPP na okolje vedno povezano z določeno negotovostjo. Negotovost je na eni strani posledica pomanjkanja informacij oziroma našega nezadostnega poznavanja procesov in pojavov v prostoru, po drugi strani pa tudi posledica hitrih in ne napovedljivih sprememb v družbi. Za obvladovanje in zmanjšanje negotovosti je treba uvesti sistem spremljanja izvajanja strateških ciljev prostorskega načrtovanja in možnost popravkov in dopolnitev PPP. Priporočila • Stopnja natančnosti v procesu ocenjevanja vplivov PPP na okolje je prilagojena ravni dodelanosti PPP. Glede na raven, dodelanost ali natančnost PPP se izbere ustrezna metoda ocenjevanja vplivov, ki pa mora v vsakem primeru upoštevati celotno območje razvoja. Bistvenega pomena je priprava analitične faze, kjer se izdela t.i. analize ranljivosti, na podlagi katerih je mogoče pridobiti vedenje o območjih, ki so za poseg, dejavnost ali rabo bolj ali manj ranljiva. Pripravi se nabor ustreznih metod za ocenjevanje glede na raven ali dodelanost PPP. • Vzpostaviti je treba povezavo med dolgoročno strateško ravnjo in kratkoročno izvedbeno ravnjo, ki omogoča dopolnitev ali vnašanje popravkov PPP z namenom izboljšanja PPP. • Vzpostaviti sistem spremljanja izvajanja strateških ciljev prostorskega načrtovanja. 8.5 Usklajevanje interesov v prostoru Cilj Čim višja stopnje uskladitev interesov v prostoru Kazalniki Ocena 8 51 Uskladitev interesov v v CPVO so zelo pogosto vplivale k visoki stopnji uskladitve interesov v prostoru. prostoru - dolgotrajnost N CPVO so zelo redko ali sploh niso vplivale k uskladitvi interesov v prostoru. Z CPVO so pogosto vplivale k visoki stopnji uskladitve interesov v prostoru. postopkov, število pripomb / _ pritožb povezovanje p CPVO so redko vplivale k uskladitvi interesov v prostoru. spremenjenih vsebin PPP: strateška raven - projektna _raven___ Izhodišča Usklajevanje je bistvo in smisel razvojnega načrtovanja, s katerim se v konsistentno celoto povežejo učinki posamičnih razvojnih dejavnosti, akterjev in področij (Kontic, 2000:90). Država mora vzpostaviti institucije (formalna in neformalna pravila obnašanja in organizacijske oblike), ki zagotavljajo vnaprejšnjo usklajevanje razvojnih in drugih politik, predvsem tistega dela, ki s svojimi učinki presegajo cilje posameznega državnega resorja, omogočajo tvorno vključevanje javnosti, socialnih partnerjev in stroke v oblikovanje politik, ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost, da bi bile politike namenjene predvsem sledenju lastnega interesa političnih oziroma družbenih elit (Murn, 2009:9). Pri posegih v prostor gre navadno za individualne interese, za ekonomske interese ožjih družbenih skupin ali posameznikov, tudi za kratkoročne interese, pri varstvenih interesih gre načeloma za dolgoročni širši in splošni družbeni interes ter za dolgoročnost okoljskih vrednosti. Posamezni interesi so si lahko popolnoma nasprotujoči, kot sta na primer razvojni in varstveni interes. Po drugi strani pa so si lahko nasprotujoči tudi interesi, ki so na videz sprva sicer skladni, vendar pa med njimi lahko prihaja do pomembnih razhajanj. Takšen primer so skupine varstvenih interesov, kjer med posameznimi skupinami razmeroma pogosto prihaja do razhajanj. Do pomembnih razhajanj lahko prihaja med interesi za varstvo narave in interesi za varstvo virov ali med interesi za varstvo narave in interesi za varstvo kulturne dediščine ipd. Nosilci PPP imajo praviloma na voljo več različnih možnosti za dosego zastavljenih ciljev. Vsaka od možnih rešitev ima različno ekonomsko in tehnično zahtevnost, vplive na okolje in družbeno sprejemljivost. V procesu opredelitve in analize različnih možnosti je mogoče ugotoviti, kako so različni interesi upoštevani oziroma katera od možnosti v največji meri ustreza opredeljenim ciljem. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je eno od opravil v okviru preventivnega okoljevarstvenega delovanja, kar pomeni da je orodje optimiranja okoljskega posega, to je izvedbe posega na način, da ta v čim manjši možni meri razvrednoti okolje. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je v svojem bistvu načrtovalna dejavnost, ki jo označujemo tudi kot usklajevanje različnih interesov v prostoru. Ugotovitve Na kakšen način poteka usklajevanje interesov v prostoru v procesu priprave PPP je iz OP, dokumentacije o postopku CPVO ali iz dokumenta PPP težko ugotoviti. Priprava PPP je razmeroma dolgotrajen in kompleksen postopek, ki vključuje veliko število deležnikov. Vprašanja, pripombe, pobude, spremembe, izboljšave se ne beležijo sistematično in pregledno, zato kvantitativna ocena ni mogoča. Po drugi strani izdelovalec OP ali strokovnjak za okolje v proces priprave PPP vstopa razmeroma pozno zato so rezultati postopka CPVO in OP podani predvsem v obliki manjših popravkov in omilitvenih ukrepov. Takšen način delovanja pa ne izpolnjuje vloge strateškega ocenjevanja in ne izkorišča možnosti uporabe strateškega ocenjevanja kot kreativnega orodja za optimiranje razvojnih dejavnosti ali za usklajevanje različnih interesov. USKLAJEVANJE INTERESOV V PROSTORU pripravljavec PPP 2,92 naročnik n/ali investitor PPP in OP 3,15 inženir priprave PPP in OP 2,5 11 Sž t^ CO 55 2 55 o ^ —I (5 ^ i? < naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO p o f- ^ i= TB ^ T3 iE >o > = s^ (3 iS ■ ^^ ^^ o Si ■S? f3 o c^ ro O (^lo sg ■ o £= pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP -S izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektcr za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO t^ IS a. ^ t» o cu pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,21 2,88 3,09 3,1 83 2,57 3,08 I 3,1 3,11 2,58 I 3,11 2,92 3,55 I 3,6 26 3,43 3,43 3,42 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 89: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na cCncs med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja cCgcvcrcv) Priporočila • Oblikovanje enotnega načrtovalskega postopka oziroma združitev ocenjevanja vplivov na okolje z razvojnim in prostorskim načrtovanjem, ki vključuje oziroma povezuje okoljske, socialne in ekonomske vidike. Ocenjevanje vplivov se prične sočasno s pripravo PPP. Vzpostaviti je treba povezavo med dolgoročno strateško in kratkoročno izvedbeno ravnjo z oblikovanjem hierarhičnih ravni, ki si sledijo v ustreznem vrstnem redu pri čemer so metode in tehnike ocenjevanja prilagojene stopnji natančnosti obravnavanega PPP. 5 8.9 Spremljanje stanja okolja Cilj Izboljšanje spremljanja vplivov PPP na okolje z vzpostavitvijo preglednega in ažurnega sistema spremljanja vplivov PPP na okolje Kazalniki Ocena 8 91 Povezanost presoje in v Na podlagi rezultatov CPVO se je oblikoval enoten, pregleden in ažuren sistem b spremljanja stanja okolja in spremljanja sprememb v okolju, ki omogoča spremljanje in spremljanja sprememb v preverjanje sprememb vseh aktualnih PPP z namenom sprotnega prilagajanja ukrepov okolju / stanja na okolje za zmanjšanje vplivov PPP ter oblikovanje baze znanja za preglednejše ocenjevanje vplivov PPP in zmanjšanje stopnje negotovosti pri ocenjevanju vplivov. Na podlagi rezultatov CPVO se je oblikoval enoten, pregleden in ažuren sistem spremljanja stanja okolja in spremljanja sprememb v okolju, ki omogoča spremljanje in preverjanje sprememb večine aktualnih PPP z namenom sprotnega prilagajanja ukrepov za zmanjšanje vplivov PPP._ Enoten, pregleden in ažuren sistem spremljanja stanja okolja in spremljanja sprememb v okolju ni oblikovan; spremljanje stanja okolja in sprememb v okolju poteka v posameznih primerih PPP; podatki se beležijo vendar so razpršeni na različnih virih. Enoten, pregleden in ažuren sistem spremljanja stanja okolja in spremljanja sprememb v okolju ni oblikovan; spremljanje stanja okolja in sprememb v okolju poteka v zelo redkih primerih PPP; podatki se ne beležijo ali se beležijo le občasno in so razpršeni na različnih virih. Izhodišča Spremljanje in nadzor stanja je pomemben element direktive in omogoča primerjavo izidov okoljske presoje z dejanskimi vplivi na okolje. S tem direktiva širi dolžnosti držav članic s faze načrtovanja na izvedbeno fazo in določa obvezno spremljanje in nadzor znatnih vplivov na okolje zaradi izvajanja PPP. Spremljanje in nadzor stanja je opredeljeno v 10. členu direktive, kjer je navedeno da »Države članice spremljajo in nadzorujejo znatne okoljske vplive izvajanja načrtov in programov, da med drugim dovolj zgodaj ugotovijo nepredvidene škodljive vplive in da lahko sprejmejo ustrezne sanacijske ukrepe«. Zgodnja opredelitev namena in načina spremljanja stanja v času izvedbe ali izvajanja PPP povečuje njegovo učinkovitost. Direktiva ne določa kaj pomeni spremljati in nadzorovati stanje, le to lahko na splošno opišemo kot spremljanje projektnih parametrov z vidika njihove velikosti ter prisotnosti v času in prostoru. Spremljanje in nadzor stanja je lahko tudi sredstvo za preverjanje informacij iz OP. Direktiva tudi ne predpisuje nikakršnih tehničnih zahtev glede uporabljenih metod za spremljanje in nadzor stanja. Izbrane naj bodo tiste metode, ki so na voljo in so v posameznem primeru najbolj primerne za preverjanje ali ugotovitve iz OP ustrezajo okoljskim vplivom do katerih pride pri izvajanju PPP in s pomočjo katerih je že zgodaj mogoče ugotoviti nepredvidene škodljive vplive zaradi izvajanja načrta ali programa. Količinske in kakovostne značilnosti ter podrobnosti okoljskih informacij, ki so potrebne za spremljanje in nadzor stanja so odvisne od značilnosti in podrobnosti PPP in njegovih napovedanih vplivov na okolje. Spremljanje in nadzor stanja mora vključevati znatne okoljske spremembe, med katere vključujemo vse vrste vplivov, vključno s pozitivnimi, škodljivimi, predvidenimi in nepredvidenimi vplivi. Nepredvideni škodljivi vplivi so lahko povezani s pomanjkljivimi napovedmi v OP, na primer glede napovedane intenzivnosti okoljskega vpliva ali vplivi, ki so posledica spremenjenih okoliščin, ki so vodile do določenih ugotovitev v OP vendar so se te v celoti ali deloma spremenile. Eden od namenov spremljanja in nadzora stanja je organu za načrtovanje omogočiti sprejetje ustreznih sanacijskih ukrepov, če so bili v procesu spremljanja in nadzora stanja ugotovljeni škodljivi vplivi na okolje, ki jih okoljska presoja ni predvidela. Če se pri spremljanju in nadzoru stanja izkaže, da je bil v okoljskih presojah določene vrste PPP nek vpliv sistematično spregledan ali podcenjen, lahko spremljanje in nadzor stanja prispeva k Z P N višji kakovosti OP v prihodnosti. Spremljanje in nadzor stanja lahko na splošno zagotovi informacije o kakovosti obstoječega OP, ki jih je v bodoče mogoče uporabiti pri pripravi OP. V tem pogledu je mogoče spremljanje in nadzor stanja jemati kot orodje za preverjanje kakovosti. Spremljanje in nadzor stanja ima torej več ciljev: - preizkus natančnosti napovedi vplivov PPP z namenom izboljšanja tehnike napovedovanja, - zagotovitev izvajanja omilitvenih ukrepov, - omogočanje povratnih informacij o učinkovitosti in posledicah odločitev za vse vključene v postopek, - identifikacija nepričakovanih vplivov preden je storjena nepovratna škoda in pospešitev ukrepanja (možnost vključitve inšpekcijskega nadzora). Ugotovitve Strokovnjaki, ki sodelujejo v postopkih strateškega ocenjevanja večinoma ocenjujejo predlagane načine spremljanja stanja kot razmeroma uspešne; dobrih 45% vprašanih pritrjuje, da so bili predlagani načini spremljanja stanja in sprememb okolja pogosto do zelo pogosto ustrezno izbrani, 36% jih meni, da se je to zgodilo le srednje pogosto, medtem ko jih 19% meni, da so bili izbrani načini spremljanja stanja redko ali celo nikoli ustrezni. Da predlagani načini spremljanja stanja niso v celoti izpolnjevali svojega namena potrjujejo odgovori strokovnjakov na drugo vprašanje, ki se nanaša na predlagane načine spremljanja stanja v primeru drugačnih sprememb, kot je bilo to predhodno ocenjeno ali v primeru nepričakovanih vplivov. Dobra polovica anketirancev (55%) meni, da predlagani načini spremljanja stanja niso predvideli ukrepov v primeru v primeru drugačnih sprememb. Priporočila • Pripraviti je treba načrt spremljanja stanja z namenom spremljanja izvajanja ciljev PPP, preverjanjem napovedi vplivov, preverjanjem izvajanja omilitvenih ukrepov ter identifikacijo morebitnih nenapovedanih ali nepričakovanih vplivov. • Pripraviti je treba rezervni načrt spremljanja stanja za določitev dodatnih ukrepov v primeru nepredvidenih sprememb ter nepričakovanih vplivov, ki so posledica spremenjenih okoliščin ali dodatnih ukrepov za vplive, katerih intenziteta v OP ni bila ustrezno ocenjena. • Treba je vzpostaviti sistem beleženja spremljanja stanja okolja in spremljanja stanja vplivov na okolje z namenom, da se izpopolni baza okoljskih podatkov, da se zgradi baza referenčnih in primerljivih primerov z namenom zagotavljanja povratnih informacij o učinkovitosti in posledicah različnih odločitev in uspešnosti izvajanja ukrepov. Treba je določiti skrbnika sistema, ki bo vodil nastajanje in vzdrževanje baze in zagotavljal natančnost, ažurnost in dostopnost podatkov. 8.10 Koristnost okoljske presoje Cilj Ozaveščenost laične in strokovne javnosti o nujnosti uveljavljanja okoljskih koristi in potrebnosti okoljskih presoj Kazalniki Ocena 8.10.1 Mnenje o koristnosti okoljske presoje: družbeni, gospodarski, okoljski vidik V Družbeni, gospodarski in okoljski vidiki so v postopkih CPVO vedno enakovredno obravnavani, rezultati postopkov so pomembno prispevali k demokratičnosti uveljavljanja okoljskih interesov, s tem pa tudi k pozitivnemu odnosu javnosti do presoj in prepoznavanju njihove koristnosti za socialni razvoj._ Z Družbeni, gospodarski in okoljski vidiki so v postopkih CPVO pogosto povsem enakovredno obravnavani, rezultati postopkov so pomembno prispevali k demokratičnosti uveljavljanja okoljskih interesov, s tem pa tudi k pozitivnemu odnosu javnosti do presoj in prepoznavanju njihove koristnosti za socialni razvoj._ P Družbeni, gospodarski in okoljski vidiki so v postopkih CPVO le redko enakovredno obravnavani, rezultati postopkov so malo prispevali k demokratičnosti uveljavljanja okoljskih interesov zato je javnost do postopkov presoje indiferentna in v njih ne prepoznava koristnosti za socialni razvoj._ N Družbeni, gospodarski in okoljski vidiki so v postopkih CPVO zelo redko enakovredno obravnavani, rezultati postopkov so zelo malo prispevali k demokratičnosti uveljavljanja okoljskih interesov zato mnenje javnosti presojam ni naklonjeno in v njih ne prepoznava koristnosti za socialni razvoj. 8.10.2 Analiza stroškov in koristi V Postopki CPVO in rezultati OP so zelo pogosto prispevali k optimizaciji rabe prostora, izboljšanju PPP, izpolnjevanju ciljev varstva okolja, delovanju v skladu z načeli varstva okolja, vključevanju deležnikov in demokratizaciji postopkov ter k ozaveščanju o pomenu varstva okolja in izvajanju načel vzdržnega razvoja._ Z Postopki CPVO in rezultati OP so pogosto prispevali k optimizaciji rabe prostora, izboljšanju PPP, izpolnjevanju ciljev varstva okolja, delovanju v skladu z načeli varstva okolja, vključevanju deležnikov in demokratizaciji postopkov ter k ozaveščanju o pomenu varstva okolja in izvajanju načel vzdržnega razvoja._ P Postopki CPVO in rezultati OP so redko prispevali k optimizaciji rabe prostora, izboljšanju PPP, izpolnjevanju ciljev varstva okolja, delovanju v skladu z načeli varstva okolja, vključevanju deležnikov in demokratizaciji postopkov ter k ozaveščanju o pomenu varstva okolja in izvajanju načel vzdržnega razvoja._ N Postopki CPVO in rezultati OP so zelo redko prispevali k optimizaciji rabe prostora, izboljšanju PPP, izpolnjevanju ciljev varstva okolja, delovanju v skladu z načeli varstva okolja, vključevanju deležnikov in demokratizaciji postopkov ter k ozaveščanju o pomenu varstva okolja in izvajanju načel vzdržnega razvoja. 8.10.3 Integralnost ocene koristnosti V Rezultati in ugotovitve pridobljeni v postopkih CPVO so zelo pogosto prikazani celovito, natančno in pregledno zato je priprava integralne ocene koristnosti enostavna._ Z Rezultati in ugotovitve pridobljeni v postopkih CPVO so pogosto prikazani celovito, natančno in pregledno zato je priprava integralne ocene koristnosti enostavna._ P Rezultati in ugotovitve pridobljeni v postopkih CPVO so le redko prikazani celovito, natančno in pregledno zato je priprava integralne ocene koristnosti otežena._ N Rezultati in ugotovitve pridobljeni v postopkih CPVO so pogosto prikazani pomanjkljivo, nenatančno in nepregledno zato je priprava integralne ocene koristnosti zelo otežena. 8.10.4 Ozaveščenost o potrebnosti / smiselnosti okoljske presoje V CPVO so zelo pogosto prispevale k prepoznanju smiselnosti in potrebnosti izdelave okoljske presoje. CPVO so zelo pogosto prispevale k ozaveščenosti javnosti o pomenu varstva okolja, izvajanju načel vzdržnega razvoja ter o pomenu sodelovanja in usklajevanja interesov pri oblikovanju in izvajanju PPP._ Z CPVO so pogosto prispevale k prepoznanju smiselnosti in potrebnosti izdelave okoljske presoje. CPVO so pogosto prispevale k ozaveščenosti javnosti o pomenu varstva okolja, izvajanju načel vzdržnega razvoja ter o pomenu sodelovanja in usklajevanja interesov pri oblikovanju in izvajanju PPP._ P CPVO so redko prispevale k prepoznanju smiselnosti in potrebnosti izdelave okoljske presoje. CPVO so tudi redko prispevale k ozaveščenosti javnosti o pomenu varstva okolja, izvajanju načel vzdržnega razvoja ter o pomenu sodelovanja in usklajevanja interesov pri oblikovanju in izvajanju PPP._ N CPVO so zelo redko prispevale k prepoznanju smiselnosti in potrebnosti izdelave okoljske presoje. CPVO so tudi zelo redko prispevale k ozaveščenosti javnosti o pomenu varstva okolja, izvajanju načel vzdržnega razvoja pa tudi o pomenu sodelovanja in usklajevanja interesov pri oblikovanju in izvajanju PPP._ Izhodišča Pri načrtovanju posegov v prostor in oblikovanju PPP se na eni strani srečujemo s posegi, ki so deležni zelo velike pozornosti javnosti in na drugi s posegi, ki javnosti sploh ne zanimajo. Širša javnost svojo pozornost praviloma usmerja na posege ali projekte, pri katerih zaznava določene konkretne škode ali koristi, pri načrtovanju planov ali programov, kjer škode oziroma koristi niso neposredno prepoznavne ali nimajo vpliva na ožje bivalno okolje, pa so njeni odzivi precej redkejši. Za demokratično uveljavljanje okoljskih interesov in izvajanje načel vzdržnega razvoja je sodelovanje širše javnosti, že v procesu opredeljevanja ciljev in oblikovanja rešitev različnih PPP, ključnega pomena. Na pomen sodelovanja javnosti kažejo tudi izkušnje držav z uveljavljeno participativno demokracijo. Izkušnje teh držav kažejo, da sodelovanje lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, pripomore k dejavnejšemu udejstvovanju državljanov, pomaga pri soočanju v konfliktnih situacijah, povezanih z načrtovanjem in posredovanjem storitev, spodbuja razvoj posameznikovih veščin in znanj ter njihovo zanimanje za sooblikovanje prihodnosti. Na pomembnost participativne demokracije opozarja tudi Aarhuška konvencija, ki je bila zasnovana prav z namenom spodbujanja participativne demokracije v državah. Cilj Aarhuške konvencije je zagotoviti pravico vsake osebe do zdravega življenjskega okolja, pravico do dostopa informacij, pravico javnosti do udeležbe pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Pri tem vključitev in sodelovanje javnosti ne pomeni le določitve procesnih in materialnih pravil s strani države ampak tudi obvezo in dolžnost državnih organov, da zainteresirano javnost pravočasno informira in ji omogoči sodelovanje dovolj zgodaj, ko so vse možnosti še odprte. Mnenjem in pripombam javnosti je tudi glede na priporočila konvencije treba nameniti ustrezno težo pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem razvoju (Aarhuška konvencija, 1998, http://www.unece.org/fileadmin/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf). Strateško ocenjevanje je eno od orodij, ki omogoča širši javnosti vključevanje v načrtovalske procese. Možnosti za udeležbo javnosti v različnih fazah strateškega ocenjevanja so različne, odvisne od konkretnosti PPP. Vključevanje in zavedanje javnosti, da lahko vpliva na pogoje življenja in dela v svojem življenjskem prostoru, je odločilnega pomena za odgovoren in pravičnejši odnos do prostora in s tem tudi do večje socialne enotnosti. Naloga strateškega ocenjevanja je, da zagotovi jasna izhodišča in celovite informacije za sprejem odločitev različnim udeležencem v postopku ocenjevanja. Pri tem odpiranje procesov načrtovanja in strateškega ocenjevanja, že v zgodnji fazi, lahko odpravi možne konflikte v prihodnosti. Pomembno je, da se vsi udeleženci v postopku zavedajo koristnosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in v okviru tega pomena komunikacije in sodelovanja deležnikov v različnih fazah postopka ter ne nazadnje možnosti soodločanja. Takšen postopek je nedvomno zahtevno opravilo, ki zahteva čas, človeške vire in finančna sredstva. Vendar pa le pristop, ki spodbuja dialog med različnimi udeleženci v postopku, omogoča soočanje s konflikti že v zgodnji fazi in transparentno določanje ciljev razvoja. Na takšen način se povečuje stopnja strinjanja o neki razvojni temi ali odločitvi, dodana vrednost postopka pa so boljše rešitve in dokumenti, ki se bodo v praksi lažje izvajali. Ugotovitve Javnost se v postopku CPVO pojavlja v različnih vlogah; lahko je predmet presoje, element presoje ali se pojavlja v vlogi tistega, ki odloča. Vse javnosti so lahko pristojne za izražanje mnenja, saj jih razvojni načrti zadevajo, posegajo v njihov življenjski prostor, vplivajo na kakovost življenja ipd. Cilj socialnega razvoja in doseganja večje socialne enotnosti je ozaveščena in aktivno vključena javnost. K aktivnejšemu vključevanju javnosti v načrtovanje razvoja in večji ozaveščenosti javnosti lahko bistveno prispevajo postopki strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. V dosedanji praksi postopek CPVO ni bil docela ustrezno izkoriščen za ozaveščanje širše javnosti ali za njeno aktivno vključevanje v postopke načrtovanja. Mnenja anketirancev o prispevku dosedanjih rezultatov CPVO in OP k večji ozaveščenosti laične in strokovne javnosti so nevtralna oziroma se nagibajo k stališču, da so rezultati dosedanjih postopkov CPVO le srednje pogosto prispevali k večji ozaveščenosti javnosti. Najbolj kritični do neustrezne izkoriščenosti postopka CPVO za doseganje večje ozaveščenosti javnosti so izdelovalci PPP in nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v CpVO. Tudi glede prispevka CPVO k formalnemu in neformalnemu izobraževanju udeležencev, laične ter strokovne javnosti so mnenja anketirancev podobna; 44% anketirancev meni, da je dosedanja praksa izvajanja CPVO le srednje pogosto prispevala k izobraževanju udeležencev, medtem ko 30% anketirancev vendarle prepoznava določene pozitivne učinke na izobraževanje tako strokovne kakor tudi laične javnosti. DRUGE KORISTI OKOLJSKEGA OCENJEVANJA Ü 1l ^^ ^^ Si ■ ^^ ^ o cu o "t^ J= £= S= iS s? .f^ ■ ■ -i^ i '.2 pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO naročnik n/ali investitor PPP in OP Šd J^ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO > ro CU CT naročnik n/ali investitor PPP in OP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO naročnik in/ali investitor PPP in OP Si 'Tn . ^^ S? J^ iS ü lE-iš !5 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Sekto- za CPVO pripravljavec PPP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sekto* za CPVO 2 2,5 3 povprečja odgovorov Slika 90: Ocena vplivov strateškega ocenjevanja na druge koristi okoljskega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Še nekoliko bolj kritični so anketiranci do vprašanja ali je ocenjevanje prispevalo k izboljšanju pravnega reda. Odgovori kažejo, da je bila to le redka praksa. Da ocenjevanje v dosedanji praksi ni ali je le redko prispevalo k izboljševanju pravnega reda, meni kar 58% anketirancev. Le 5% anketirancev meni, da je ocenjevanje pogosto prispevalo k izboljševanju pravnega reda. Najbolj kritični do tega vprašanja so anketiranci iz skupine izdelovalcev PPP. Ocenjevanje v dosedanji praksi je le srednje pogosto prispevalo k demokratičnosti uveljavljanja varovalnih interesov meni dobra polovica anketirancev. 28,2% pa jih je do tega vprašanja še precej bolj kritičnih, menijo namreč, da ocenjevanje v dosedanji praksi ni ali je le redko prispevalo k demokratičnosti uveljavljanja varstvenih zahtev. Ocene anketirancev kažejo, da postopek CPVO ni ustrezno prispeval k ozaveščenosti javnosti o pomembnosti uveljavljanja okoljskih koristi, prav tako tudi ni prispeval k izobraževanju udeležencev ali javnosti. Ocenjevanje v obliki in na način kot je potekalo v dosedanji praksi je le redko prispevalo k izboljšanju pravnega reda. Postopki CPvO naj bi po oceni anketirancev le srednje pogosto prispevali k demokratičnosti uveljavljanja varovalnih interesov, pri čemer so najbolj kritični do postopka anketiranci iz skupine izdelovalcev PPP in skupine izdelovalcev OP. Priporočila • Javnost je treba v postopek strateškega ocenjevanja vključiti že v zgodnji fazi izvajanja postopka ocenjevanja, tako da se jo obvesti o pripravi PPP in izvedbi okoljskega ocenjevanja. Javnosti se predstavi osnutke PPP in okoljskega ocenjevanja, aktivno pa se jo v postopek vključi v fazi določanja obsega okoljskega ocenjevanja (to je v fazi »scoping-a«). • Postopek je odprt za široko javnost, tako strokovno kot laično, pri čemer mora biti jasno, kdo so ključni ciljni deležniki, katere je treba še posebej spodbuditi k udeležbi z neposrednim obveščanjem in vabili k sodelovanju. Vse javnosti, ki jih odločitve zadevajo morajo biti seznanjene o možnostih in načinih vključevanja in sodelovanja v postopku. • Proces vključevanja in sodelovanja javnosti je treba pripraviti v fazi, ko odločitve še niso sprejete in so odprte za dopolnitve. • Za vključevanje javnosti se izdela procesni načrt sodelovanja javnosti, ki jasno opredeljuje namen, cilje in potek procesa, predvidene metode sodelovanja, identifikacijo ključnih udeležencev, natančen urnik ključnih dogodkov, nabor informacij, ki jih bo javnost potrebovala, načine zbiranja, obravnave in upoštevanja mnenj in predlogov ter oblike spremljanja in vrednotenja procesa. • Gradiva za seznanjanje in obveščanje javnosti morajo biti vsebinsko jasna in pregledna ter pripravljena v obliki, ustrezni za razpravo. • Treba je zavzeti stališče do zbranih pripomb, mnenj in stališč javnosti ter jih ustrezno upoštevati pri odločitvah, oziroma obrazložiti zakaj določene pripombe, mnenja ali stališča niso upoštevana. 9 Časovni okvir presoje 9.1 Časovni okvir izdelave Cilj Smiselno skrajšanje časovnega okvira in racionalizacija pri pridobitvi soglasja za pričetek izvajanja planov in programov Kazalniki Ocena 9.1.1 Vpliv postopka CPVO na časovno realizacijo programov in planov V CPVO zelo pogosto prispeva k racionalizaciji dela v procesu priprave PPP s tem pa tudi k skrajšanju časovnega okvira PPP._ Z CPVO pogosto prispeva k racionalizaciji dela v procesu priprave PPP s tem pa tudi k skrajšanju časovnega okvira PPP._ P CPVO redko prispeva k racionalizaciji dela v procesu priprave PPP, zaradi postopka CPVO se je časovni okvir priprave PPP znatno podaljšal._ N CPVO zelo redko prispeva k racionalizaciji dela v procesu priprave PPP, zaradi postopka CPVO se je časovni okvir priprave PPP močno podaljšal. 9.1.2 Pravočasnost vključevanja strokovnih podlag in mnenj nosilcev urejanja prostora v posamezne faze priprave PPP in OP V Strokovne podlage in mnenja NUP so v pripravo PPP/OP zelo pogosto vključeni v začetni fazi._ Z Strokovne podlage in mnenja NUP so v pripravo PPP/OP pogosto vključeni v začetni fazi._ P Strokovne podlage in mnenja NUP so v pripravo PPP/OP pogosto vključeni šele v fazi, ko so osnutki že pripravljeni._ N Strokovne podlage in mnenja NUP so v pripravo PPP/OP pogosto vključeni šele v zaključni fazi, ko so predlogi in rešitve že izdelani.._ Ugotovitve Preglednica 14: Povprečno število dni potrebnih za potrditev PPP (od obvestila o nameri do odločbe o potrditvi plana) Tip PPP za katerega je bilo izdelano OP M N Std. Dev. Min Max DPN 1092 8 286,085 422 1319 OPN 809 4 418,964 424 1197 OPPN 376 8 170,152 130 664 plan na področju upravljanja voda 422 1 422 422 program 312 4 206,224 146 574 skupaj 666 25 418,342 130 1319 Časovni okvir same priprave oziroma izdelave OP je razmeroma težko oceniti, ker gre za zelo kompleksne postopke. Pri pregledu petindvajsetih okoljskih poročil je bil ocenjevan čas, potreben za potrditev določenega plana, ki vključuje tudi postopek CPVO in izdelavo OP (čas od obvestila o nameri do določbe o potrditvi plana). Čas od obvestila o nameri do odločbe o potrditvi plana se močno razlikuje glede na tip plana in znaša v povprečju 1092 delovnih dni za državni prostorski načrt, 209 dni za občinski prostorski načrt, 376 dni za občinski podrobni prostorski načrt in v povprečju 312 dni za pripravo programa. Potrebno je poudariti, da se razmeroma velike razlike pojavljajo tudi znotraj priprave istega tipa planov. Največje časovne razlike znotraj istega tipa planov se pojavljajo pri pripravi občinskih prostorski načrtov. Vzroki za takšne razlike so lahko zelo različni, odvisni od zahtevnosti in številnosti načrtovanih posegov, velikosti občine, značilnosti obravnavanega prostora ter strokovnosti udeležencev v procesu. Razmeroma dolg čas, v povprečju kar 1092 dni, ki je potreben za pripravo državnih prostorskih načrtov, gre pripisati njihovi zahtevnosti, kompleksnosti in prostorski obsežnosti pa tudi velikemu številu vpletenih udeležencev v procesu. Med najpogostejšimi vzroki za podaljševanje časovnih rokov pri pripravi PPP ter izdelavi OP v postopku CPVO anketiranci navajajo preseganje zakonsko določenih rokov s strani nosilcev urejanja prostora pri pripravi smernic, strokovnih podlag in mnenj ter naročanje in izdelovanje dodatnih strokovnih podlag. Med vzroke za podaljševanje časovnih rokov anketiranci uvrščajo tudi izdelavo velikega števila analiz in številna usklajevanja z nosilci urejanja prostora, razmeroma pogosto pa naj bi bili preseženi tudi zakonsko določeni roki postopka CPVO. Poleg omenjenega anketiranci kot vzrok za podaljševanje časovnih rokov izpostavljajo neustrezne in vsebinsko ter tehnično pomanjkljive strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, ki niso vsebovale ustreznih in relevantnih informacij za pripravo PPP/OP. Časovni roki se podaljšujejo tudi zaradi nepripravljenosti nosilcev urejanja prostora na usklajevanje interesov ali iskanje skupnih rešitev in prepoznega vključevanja strokovnih podlag in mnenj nosilcev urejanja prostora v posamezne faze izdelave PPP/OP ter naknadno dopolnjevanje gradiv. preseženi so bili zakonsko določeni roki nosilcev urejanja prostora pri pripravi stmemic, strokovnih podag in mnenj potrebno je bilo naročanje in izdelovanje dodatnih strokovnih podlag veliko število nosilcev urejanja prostora, kar zahteva velik obseg analiz in usklajevanj preseženi so bili zakonsko določeni roki postopka CPVO strokovne podlage nosilcev urejanja prostora so bile neustrezne in vsebinsko ter tehnično pomanjkljive nosilci ureanja prostora niso bili pripravljeni na usklajevanje interesov in iskanje skupnih rešitev strokovne podlage in mnenja nosilcev urejanja prostora so bile prepozno vključene v posamezne faze izdelave PPP/OP in so bile potrebne dopolnitve gradiv cilji in namen PPP so bili nejasni dogovorjeni roki izdelave so bili preseženi s strani izdelovalca PPP udeleženci v postopku priprave PPP in udeleženci v postopku CPVO so bili nekooperativni naročnik/nvestitor PPP/OP je zahteval dopolnitev/spremembo PPP/OP dogovorjeni roki izdelave so bili preseženi s strani zdelovalca OP 6 8 10 odgovori v % Slika 91: Najpogostejši vzroki za podaljševanje časovnih rokov v do sedaj uveljavljeni praksi priprave PPP, izdelave OP in v postopku cPVO (frekvence odgovorov) Udeleženci delavnic so izpostavili neracionalnost postopkov in podvajanje dela ter nakazali na nujnost povezovanja postopkov. Predvsem je bilo poudarjeno, da so do sedaj postopki priprave PPP in OP potekali neusklajeno dvotirno. Zaradi dvojnosti postopka CPVO in priprave prostorskih aktov prihaja do podvajanja dela, takšen način dela je nesmotrn, zato bi bilo postopke potrebno racionalizirati in jih medsebojno povezati. Namen CPVO je optimizacija plana, kar je mogoče zagotoviti z orodji prostorskega načrtovanja. Edino postopek CPVO je v okviru priprave plana npr. DPN vezan na zakonsko predpisane roke. Ostale faze v postopku priprave plana niso časovno definirane in zato lahko trajajo poljubno dolgo. Na delavnicah je bilo poudarjeno, da so NUP in njihova izhodišča pomembni v procesu priprave PPP in pri strateškem ocenjevanju. Strateško načrtovanje je smiselno, vprašanje je, kako globoko poseči s študijami že na samem začetku. V začetnih fazah se je težko odločiti o sprejemljivosti plana s pomanjkljivimi podatki in študijami. Pomembno je pravočasno vključevanje strokovnih podlag in mnenj NUP v posamezne faze. Priporočila • Sodelovanje med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP bi lahko izboljšali, če bi na sektorju za CPVO imeli skrbnika/koordinatorja, ki bi spremljal sodelovanje med izdelovalci in preverjal integracijo CPVO in priprave PPP. Na ta način bi zmanjšali čas priprave planov. • NUP naj jasno izrazijo svoja varstvena stališča, ne zgolj z navajanjem podatkov, temveč tudi z njihovim ovrednotenjem in usmeritvami za izdelovalce OP. Potrebno bi bilo narediti nabor vseh informacij, ki so javno dostopne in uporabne. Strokovne podlage bi morale biti pridobljene pravočasno in biti nujen sestavni del pri načrtovanju plana in izdelavi OP. 10 Izobraževanje, stanovsko združevanje in pooblastila 10.1 Izobraževanje Cilja Vzpostavitev izobraževanja izdelovalcev okoljskih presoj Vzpostavitev izobraževanja javnosti in vključenih akterjev v načrtovanju o okoljskih presojah Kazalniki Ocena 10.1.1 Možnost izobraževanja izdelovalcev V Vzpostavljena je aktivna platforma za izobraževanje izdelovalcev OP. Zelo pogosto so organizirane delavnice, posvetovanja, vzpostavljeno je izobraževanje na daljavo (e- learning)._^_ Z Pogosto so organizirane delavnice, posvetovanja, vzpostavljeno je izobraževanje na daljavo (e-learning)._ P Izobraževanje izdelovalcev OP je organizirano redko._ N Izobraževanje izdelovalcev OP je organizirano zelo redko. 10.1.2 Značilnosti ciljne publike izobraževanj/posvetovanj 10.1.3 Število izvedenih delavnic / posvetovanj na temo okoljskih presoj V Izobraževanj/posvetovanj na temo okoljskih presoj se zelo pogosto udeležujejo vse ciljne skupine deležnikov v postopku CPVO (izdelovalci PPP, izdelovalci OP, NUP, pripravljavci PPP, zainteresirana javnost)._ Z Izobraževanj/posvetovanj na temo okoljskih presoj se pogosto udeležujejo vse ciljne skupine deležnikov v postopku CPVO (izdelovalci PPP, izdelovalci OP, NUP, pripravljavci PPP, zainteresirana javnost)._ P Izobraževanj/posvetovanj na temo okoljskih presoj se udeležujejo zgolj posamezne skupine deležnikov v postopku CPVO, večinoma predstavniki izdelovalcev OP in posameznih NUP._ N Ciljne skupine deležnikov v postopku CPVO se ne udeležujejo izobraževanj /posvetovanj na temo okoljskih presoj. V Delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj potekajo vsako leto in v primerih sprememb in dopolnitev zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in varstva okolja._ Z Delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj potekajo vsaki dve leti in v primerih sprememb in dopolnitev zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja in varstva okolja._ P Delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj potekajo zelo redko._ N Delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj niso organizirana in ne potekajo . 10.1.4 Število udeležb na izobraževanjih V Izobraževanja na temo okoljskih presoj so zelo pogosto dobro obiskana in polno zasedena._ Z Izobraževanja na temo okoljskih presoj so pogosto dobro obiskana in zasedena. P Izobraževanja na temo okoljskih presoj so pogosto slabo obiskana._ N Izobraževanja na temo okoljskih presoj so pogosto zelo slabo obiskana. 10.1.5 Število prijavljenih izdelovalcev presoj in drugih na delavnice / posvetovanja na temo okoljskih presoj 10.1.6 Število pobud za izvedbo delavnic / posvetovanj na temo okoljskih presoj V Na delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj se zelo pogosto prijavi veliko število izdelovalcev OP, prijavijo pa se tudi druge zainteresirane ciljne skupine._ Z Na delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj se pogosto prijavi veliko število izdelovalcev OP, prijavijo pa se tudi druge zainteresirane ciljne skupine._ P Na delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj se pogosto prijavi manjše število izdelovalcev OP in manjše število deležnikov drugih zainteresiranih ciljnih skupin. N Na delavnice/posvetovanja na temo okoljskih presoj se pogosto prijavi zelo malo izdelovalcev OP, ostale ciljne skupine deležnikov se ne prijavljajo. V Za izvedbo delavnic/posvetovanj na temo okoljskih presoj so zelo pogosto podane številne pobude._ Z Za izvedbo delavnic/posvetovanj na temo okoljskih presoj so pogosto podane številne pobude._ P Za izvedbo delavnic/posvetovanj so podane zgolj posamezne pobude._ N Za izvedbo delavnic/posvetovanj ni podanih pobud._ Ugotovitve Temeljna težava je že izobraževanje na dodiplomskih študijskih programih - strateško ocenjevanje vplivov sistematično poučujejo le na dveh programih - na študiju krajinske arhitekture Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in na Fakulteta za znanosti v okolju Univerze v Novi Gorici. Večina izdelovalcev OP je dejansko priučenih. Stanje na področju s strateškim ocenjevanjem povezanim izobraževanjem je katastrofalno. Izobraževanja oz. posvetovanja izdelovalcev OP so organizirano zelo redko. Razprava na delavnici je odprla pomen izobraževanja in licenc za izdelovalce OP, kar naj bi po mnenju predstavnikov NUP prispevalo k višji kakovosti presoj. Poleg izobraževanja bi bilo potrebno uvesti tudi izpite za preverjanje znanja, po določenem časovnem obdobju bi bilo potrebno obnoviti znanje in ponovno opravljati izpit. Glede na to, da se zadnje čase veliko novih podjetij ukvarja z okoljskimi presojami brez ustreznih strokovnih izkušenj, se je smiselno vprašati o kvaliteti in strokovnosti njihove presoje. Neusposobljeni izdelovalci OP in PVO so praviloma cenejši in tako všečni naročnikom. Potrebno bi bilo dodatno usposabljanje izdelovalcev OP in opravljanje izpitov, da se zagotovi njihova usposobljenost in strokovnost. Priporočila • Nujno je treba vzpostaviti program dodatnega strokovnega izobraževanja. • Izdelovalci okoljskih presoj bi morali najprej pridobiti licenco za izdelavo okoljskih presoj. Po pridobljeni licenci, bi se morala po posameznih segmentih (vode, zrak, narava^) organizirati posvetovanja z izdelovalci okoljskih presoj in predstavniki NUP. Cilj Vzpostavitev sistema povratnih informacij in obveščanja izdelovalcev o problemih in informacijah v zvezi z izvedenimi okoljskimi presojami Kazalniki Ocena 10.1.7 Možnost dostopa do informacij o statistikah V Vzpostavljen je informacijski sistem, ki vsebuje bazo izdelanih OP, ključne informacije in povzetke OP, beleži najpogostejše napake pri izdelavi OP in predloge izboljšav. Vstop v informacijski sistem in bazo izdelanih OP je javno dostopen. izdelanih presoj (informacij o pogostih napakah, izboljšavah ipd.) Z Vzpostavljen je informacijski sistem, ki vsebuje bazo izdelanih OP, beleži povzetke OP, najpogostejše napake pri izdelavi OP in predloge izboljšav. Vstop v informacijski sistem in bazo izdelanih OP je javno dostopen. P Informacijski sistem z bazo izdelanih OP ni vzpostavljen; informacije o posameznem OP je mogoče pridobiti v arhivu OP na podlagi vloge za pregled OP. N Informacijski sistem z bazo izdelanih OP ni vzpostavljen; informacije o OP niso javno dostopne. 10.1.8 Možnost posvetovanja izdelovalcev z institucijami V Posvetovanje izdelovalcev OP z institucijami na področju varstva okolja / presoje vplivov je zelo pogosto mogoče izvesti na različne načine kot so delovni sestanki, delavnice, forumi, okrogle mize. na področju varstva okolja / presoje vplivov Z Posvetovanje izdelovalcev OP z institucijami na področju varstva okolja / presoje vplivov je pogosto mogoče izvesti na različne načine kot so delovni sestanki ali delavnice. P Posvetovanje izdelovalcev OP z institucijami na področju varstva okolja / presoje vplivov je pogosto mogoče izvesti le na formalnih sestankih. N Za posvetovanje izdelovalcev OP z institucijami na področju varstva okolja / presoje vplivov je pogosto zelo malo možnosti. Ugotovitve Informacijski sistem z bazo izdelanih OP ni vzpostavljen, informacije o OP, pogostih napaka, možnih izboljšavah) niso javno dostopne. Priporočila • Smiselno bi bilo vzpostaviti statistiko o izdelanih okoljskih presojah, oziroma informacije o napakah in izboljšavah. Pri tem bi izdelovalci okoljskih presoj vedeli, na kaj morajo biti posebej pozorni, kje se pojavljajo napake in s tem pripomogli k izboljšanju kvalitete okoljskih presoj. V času izdelave okoljskih presoj, bi se izdelovalci OP imeli možnost povezati z institucijami na področju varstva okolja, v kolikor bi prišlo do možnih zapletov ali pomanjkljivih javno dostopnih podatkov. 10.2 Priporočila Cilj Izdelava priporočil za pripravo okoljskih presoj Kazalniki Ocena 10.2.1 Obstoj smernic o pripravi in V Smernice za pripravo in izdelavo OP vsebujejo jasna in natančna priporočila za delo; poleg splošnih priporočil vsebujejo tudi priporočila za obravnavo kompleksnejših tematik. izdelavi okoljskih presoj Z Smernice za pripravo in izdelavo OP vsebujejo jasna in natančna priporočila za delo; smernice podajajo splošna priporočila._ P Smernice za pripravo in izdelavo OP so splošne in zgolj povzemajo določbe iz Uredbe. N Smernic, ki bi podajale priporočila za pripravo in izdelavo OP, ni v programu. 10.2.2 Priporočila za sistemsko v Priporočila za sistemsko izvajanje in spremljanje okoljskih presoj so jasna, natančna; izvajanje in spremljanje vsebujejo stvarne in inovativne predloge in metode za delo. Z Priporočila za sistemsko izvajanje in spremljanje okoljskih presoj so jasna, natančna; vsebujejo stvarne predloge in metode za delo._ P Priporočila za sistemsko izvajanje in spremljanje okoljskih presoj so manj jasna in manj natančna; vsebujejo splošne predloge in metode za delo._ N Priporočila za sistemsko izvajanje in spremljanje okoljskih presoj niso podana._ Ugotovitve Edina slovenska priporočila s področja strateškega ocenjevanja so pripravljena za področje varstva kulturne dediščine - Mlakar A., Jankovič K., Mlakar B., 2005, Vključevanje varstva kulturne dediščine v pripravo okoljskih poročil in celovite presoje vplivov na okolje (po ZVO-1), Ministrstvo za kulturo. Odsotnost priporočil, poznajo jih vse resne države z uveljavljenim sistemom strateškega ocenjevanja, je eden glavnih razlogov za številna nerazumevanja, raznolika tolmačenja, slabo prakso nasploh. Priporočila • Treba je pristopiti k sistematični pripravi priporočil za izdelavo okoljskih poročil -splošnih in po posameznih okoljskih sestavinah. 10.3 Pooblastila za izdelavo okoljskih poročil Ugotovitve V času priprave raziskovalnega projekta je bil sprejet Pravilnik o pogojih za vpis v evidenco izdelovalcev okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje ter delovanju strokovne komisije (Ur.l. RS, št. 70/2011) in v pripravi Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje ter preizkusu strokovnega znanja. Zanimivo je, da k pripravi nista bila povabljena ne Sektor za CPVO in ne izdelovalec tega CRP, čeprav prvi formalno bdi nad področjem CPVO, drugi pa bi k pravilniku prispeval dobronamerne pripombe prav na podlagi ugotovitev CRP. Na oba pravilnika se je izdelovalec CRP odzval v okviru partnerstva Odgovorno do prostora (www.zaps.si). Prva ugotovitev je bila, da je priprava Pravilnikov potekala brez sodelovanja strokovne javnosti in resne javne razprave. Priprava podzakonskih predpisov, ki urejajo delo strokovnjakov s področja (strateškega) ocenjevanja vplivov na okolje brez sodelovanja teh strokovnjakov, je popolnoma nedopustna. Prepričani smo, da lahko o načinu pooblaščanja in strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje najbolj kompetentno sodijo tisti strokovnjaki, ki ta poročila izdelujejo ter se s področjem ocenjevanja vplivov na okolje pedagoško in raziskovalno ukvarjajo. V nadaljevanju so podane ugotovitve v zvezi s Pravilnikom o pogojih za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje ter preizkusu strokovnega znanja, ki žal dokazujejo nerazumevanje zakonodajalca tako glede bistva strateškega ocenjevanja kot smiselnosti pooblaščanja: 1. Določbe Pravilnika so nedomišljene in ne bodo prispevale k bolj učinkovitem (strateškem) ocenjevanju vplivov na okolje. Določbe, podobno kot določbe Pravilnika o pogojih za vpis v evidenco izdelovalcev okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje ter delovanju strokovne komisije (Ur.l. RS, št. 70/2011), ne sledijo v svetu vedno bolj uveljavljenemu sistemu, ki podeljevanje in obnavljanje pooblastil veže na programe stalnega strokovnega izobraževanja. Prepričani smo, da mora preverjanje in potrjevanje strokovne usposobljenosti nujno slediti sodobnim trendom na področju (strateškega) ocenjevanja vplivov na okolje, predvsem integraciji okoljske presoje v proces priprave planov oz. projektov in obravnavi okolja v najširšem kontekstu tega pojma, torej okolja/prostora, družbe in gospodarstva. Prav tako mora sistem pooblastil in ugotavljanja strokovne usposobljenosti upoštevati raznolikost predhodnih znanj ter raznolikost vlog v procesu ocenjevanja vplivov na okolje. 2. Kakršnekoli rešitve, ki dajejo pristojnost vodenja evidenc in opravljanja strokovnih izpitov ministrstvu ali organu v njegovi sestavi so v popolnem nasprotju z doktrino delovanja stanovskih zbornic, uveljavljeno v tujini in na mnogih področjih tudi v naši družbi, npr. v arhitekturi in urejanju prostora, graditvi objektov, odvetništvu, zdravstvu. Prepričani smo, da je strokovno upravičeno in v duhu razvoja demokracije nujno, da se vodenje evidenc in preverjanje strokovne usposobljenosti kot javno pooblastilo prenese na pristojno zbornico, pri čemer menimo, da bi bilo možno racionalno rešitev poiskati znotraj obstoječega zborničnega sistema na področju arhitekture in prostora oz. graditve objektov. 3. Koncept podeljevanja potrdila za dele okolja oziroma vrste vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi je zelo problematičen, posledično je tudi preglednica v Prilogi 1 precejšnji nesmisel: - okolja ni smiselno vedno deliti na gornji način, struktura obravnave v okoljskem poročilu se mora prilagajati značilnostim obravnavane politike, programa ali plana; - posamezne izobrazbe znotraj posameznih znanosti ne zagotavljajo enakih znanj in posledično nimajo zmožnosti relevantne presoje na posamezne dele okolja; - bistvo učinkovitega ocenjevanja vplivov na okolje je zagotovljanje homogene interdisciplinarne skupine in ne posamezniki, ki obladujejo posamezne/ozke dele okolja; - mnogo bolj kot posamezna parcialna znanja so pomembna znanja, ki zagotavljajo oblikovanje sinteznih ugotovitev, znanja, ki zagotavljajo vpetost ocenjevanja vplivov na okolje v kontekst prostora, gospodarstva, družbe in časa ter znanja vodenja/koordinacije izdelave okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje; - podeljevanje potrdila specialistom lahko prinese pogojevanje njihovega sodelovanja tudi v primerih, ko to zaradi značilnosti obravnavane politike, programa ali plana ni potrebno/smiselno, kar posledično pomeni neracionalno/dražjo izdelavo gradiv in postavljanje posameznih izdelovalcev v (de)priviligiran položaj. Ključno bi bilo torej preverjati posebno znanje - znanje vodenja izdelave okoljskega poročila oz. poročila o vplivih na okolje. Na podlagi teh ugotovitev je bilo predlagano: 1. Da se Pravilnik umakne iz nadaljnje obravnave in s pomočjo strokovnjakov s področja ocenjevanja vplivov na okolje temeljito razmisli o drugih ukrepih, ki bodo učinkoviteje kot predlagani strokovni izpiti izboljšali prakso izdelave okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje. 2. Ključnega pomena je takojšnja vzpostavitev programa stalnega strokovnega izobraževanja, na katerega naj se veže točkoval ni sistem, ki naj omogoča pridobitev/ohranitev pooblastila. 3. Zagotovi naj se izboljšanje prakse v smeri zagotavljanja homogenih, strokovno trdnih interdisciplinarnih skupin, ki bodo obvladale reševanje kompleksne problematike priprave politik, programov in planov ter z njimi povezanih vplivov na okolje. 4. Če zakonodajalec vztraja na strokovnih izpitih, potem so ti smiselni predvsem za vodje izdelave okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje. Vodja izdelave mora imeti izobrazbo, ki zagotavlja interdisciplinarna znanja. Pri tem je smiselno določiti izjeme, ko preizkusa znanja ni potrebno opravljati (dolgoletna praksa, izobrazba, znanje, izkušnje). 5. Če zakonodajalec vztraja na strokovnih izpitih, potem je nujno treba vzpostaviti tudi strokovne izpite za ostale deležnike v procesu ocenjevanja vplivov na okolje (lahko tudi v obliki posebnega dela izpita za delavce v javni upravi). To zagotavlja izenačenje vedenj posameznih deležnikov, ki je ključno za uspešno sodelovanje v postopku CPVO oz. PVO. 6. Vodenje evidenc in preverjanje strokovne usposobljenosti mora biti kot javno pooblastilo preneseno na stanovsko zbornico. 7. Na programih druge bolonjske stopnje je treba zagotoviti možnost izbiranja predmetov, ki zagotavljajo izobraževanje na področju (strateškega) ocenjevanja vplivov na okolje že v času študija. Iz gornjega izhaja, da k obravnavni Pravilnika ni bilo možno pristopiti z amandmajskimi predlogi, temveč s spremembo koncepta. V nadaljevanju so sicer podane pripombe na posamezne člene Pravilnika, vendar predvsem kot dokaz, da Pravilnik ni ustrezen. Na podlagi četrtega odstavka 56. člena in sedmega odstavka 56.a člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08,108/09, 48/2012 in 57/2012) izdaja minister za kmetijstvo in okolje v soglasju z ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter ministrom za zdravje Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje ter preizkusu strokovnega znanja I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina) Ta pravilnik določa: - podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, če želi pridobiti potrdilo o strokovni usposobljenosti za izdelovanje okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), - vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev potrdila in - način preizkusa strokovnega znanja (v nadaljnjem besedilu: preizkus). II. PODROBNEJŠI POGOJI IN DOKAZOVANJE IZPOLNJEVANJA POGOJEV ZA PRIDOBITEV POTRDILA 2. člen (pogoji za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti) (1) Potrdilo lahko pridobi oseba, ki: 1. ima pridobljeno najmanj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo oziroma končan študijski program druge bolonjske stopnje: - naravoslovnih znanosti: fizika, biologija, ekologija, okolje, gozdarstvo, kemija, matematika, meteorologija; - tehničnih znanosti: arhitektura, krajinska arhitektura, urbanizem, energetika, geologija, rudarstvo, geotehnologija, gradbeništvo, geodezija, inženiring in strojništvo; - medicinskih znanosti in/ali - družboslovnih znanosti: arheologija, geografija in kultura. Pripomba: Navajanje izobrazb oz. študijskih programov je nesmiselno, kar dokazuje tudi gornji, pomanjkljiv/nekonsistenten seznam. Seznam ne vključuje vrste izobrazb/programov, katerih diplomanti že sedaj tvorno sodelujejo pri pripravi OP/PVO (npr. agronomije), hkrati pa je uvrstitev nekaterih izobrazb/programov vprašljiva, saj študij ne zagotavlja znanj s področja ocenjevanja vplivov na okolje (npr. matematike). Problem seznama je, da ne predpostavlja različne stopnje pridobljenih znanj na posameznih študijskih programih. Predlagamo črtanje seznama ali vsaj skrben pregled izobrazb/programov (vključno s predmetniki) in uskladitev poimenovanj s Seznamom strokovnih in znanstvenih naslovov ter njihovih okrajšav (Ur.l. RS, št. 22/1999, 33/1999, 57/1999, 10/2000) (obstaja npr. študijski program kulturologija, tudi sociologija kulture, program "kultura" pač ne). 2. ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju presoje vplivov na okolje in Pripomba: Gornje določilo naj se zapiše jasneje: "ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri izdelavi okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje". 3. uspešno opravi preizkus. (2) Vrsta visokošolske ali univerzitetno izobrazbe oziroma končan študijski program druge bolonjske stopnje iz 1. točke prejšnjega odstavka je za dele okolja oziroma vrsto vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi določen v prilogi 1 tega pravilnika. (3) Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: Agencija) izda potrdilo o strokovni usposobljenosti za tiste dele okolja oziroma vrsto vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, za katero izpolnjuje pogoje za pridobitev potrdila v 30 dneh po uspešno opravljenem preizkusu. Pripomba: Potrdilo je v prvi vrsti smiselno za vodenje izdelave okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje, česar pa Pravilnik ne predvideva. 3. člen (dokazila o izpolnjevanju pogojev) (1) Za dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena se šteje diploma oziroma druga listina, iz katere je razvidna ustrezna izobrazba. (2) Za dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz 2. točke prejšnjega člena se šteje: - najmanj pet okoljskih poročil ali poročil o presoji vplivov na okolje, ki so bila izdelana v zadnjih petih letih in jih je oseba, ki želi pridobiti potrdilo, izdelala sama ali je sodelovala pri njegovi izdelavi. Iz poročil mora biti razvidna navedba delov okolja ali vrst vplivov na okolje, za katere je oseba, ki želi pridobiti potrdilo, izdelala okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje ali - najmanj petkratno sodelovanje pri presojah vplivov na okolje v zadnjih petih letih. Pripomba: V prvi alineji drugega odstavka naj se za "okoljskih poročil" doda besedilo "za katere je bilo izdano pozitvno mnenje u ustreznosti okoljskega poročila" in za "poročil o presoji vplivov na okolje" doda besedilo "na podlagi katerih je bilo izdano okoljevarstveno soglasje". Kot dokazilo naj se štejejo tudi "zaključene ocene/presoje vplivov na okolje, ki so bile izdelane pred uveljavitvijo ZVO-1". "V zadnjih petih letih" naj se nadomesti z "v zadnjih desetih letih". Kot izkušnjo je treba upoševati tudi uspešno prakso ocenjevanja vplivov na okolje pred prenosom SEA oz. EiA direktive v naš pravni red. Ni jasno, kaj pomeni "najmanj petkratno sodelovanje pri presojah vplivov na okolje v zadnjih petih letih".. Če to pomeni karkoli drugega kot "izdelavo okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje" (npr. spremljanje postopkov), je to povsem nesprejemljivo, saj je izkušnja "izdelovanja" neprimerljiva z izkušnjo "sodelovanja". Predlagamo črtanje tega določila (tudi sicer se podvoji z zapisom v 2. točki 2. člena tega pravilnika). III. PREIZKUS 4. člen (preizkus) (1) Strokovna znanja, potrebna za izdelavo okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje, obsegajo zlasti poznavanje ustrezne zakonodaje, teorijo in prakso ter metodologije presojanja vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi. Pripomba: Strokovna znanja, potrebna za izdelavo okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje niso znanja navedena v gornji alineji temveč "sposobnost prepoznava in podajanja točne ocene vplivov na okolje ter zmožnost oblikovanja predlogov za izboljšanje presojanega plana in predlogov omilitvenih ukrepov"! (2) Agencija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, ministrstvom, pristojnim za zdravje in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo in okolje pripravi katalog strokovnih znanj iz prejšnjega odstavka in ga objavi na svoji spletni strani. Pripomba: Agencija ne more biti tista, ki pripravi katalog strokovnih znanj. Tak katalog naj pripravijo pedagogi, ki poučujejo vsebine povezane z ocenjevanjem vplivov na okolje na študijskih programih druge bolonjske stopnje oz. podiplomskih programih v sodelovanju z najbolj referenčni strokovnjaki iz prakse. Predlagamo, da se gornje določilo nadomesti z "Komisija referenčnih strokovnjakov, ki jo imenuje minister, pripravi...". (3) Strokovna znanja iz prvega odstavka tega člena se preverijo s preizkusom pred komisijo iz 56. člena Zakona o varstvu okolja. Pripomba: Problematično je imenovanje oz. sestava te komisije. Člani komisije so lahko le strokovnjaki, ki so enako ali bolj referenčni kot bodo kanditati za opravljanje strokovnega izpita, predvsem pa z (najmanj 10-letno) izkušnjo izdelave okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje (in nikakor ne sodelovanja v upravnih postopkih). (4) Administrativne in tehnične naloge za komisijo iz prejšnjega odstavka opravlja Agencija. Pripomba: Administrativne in tehnične naloge naj opravlja pristojna stanovska zbornica (glej uvodni zapis). 5. člen (prijava na preizkus) (1) Agencija najmanj enkrat letno v svetovnem spletu objavi javni poziv, s katerim pozove zainteresirane osebe k preizkusu. (2) Javni poziv iz prejšnjega odstavka vsebuje kraj in datum preizkusa, ki ne sme biti prej kot v dveh mesecih od dneva objave javnega poziva. (3) Kandidat za preizkus se lahko prijavi k preizkusu v pisni ali elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje, najpozneje štiri tedne pred datumom preizkusa, določenim v javnem pozivu. V prijavi mora navesti podatke glede dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 3. člena tega pravilnika. Kandidat za preizkus se lahko pisno odjavi od preizkusa najpozneje en teden pred preizkusom, sicer se šteje, da preizkusa ni opravil. (4) Kandidat za preizkus se lahko prijavi k preizkusu za izdelovanje okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje ali obojega. Kandidat za preizkus se lahko prijavi k preizkusu za enega ali več delov okolja ali za enega ali več vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. (3) K preizkusu lahko pristopi le oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. in 2. točke prvega odstavka 2. člena tega pravilnika. 6) Agencija najkasneje tri tedne pred predvidenim datumom preizkusa obvesti vse prijavitelje o potrditvi prijave. Pripomba: Določila se smiselno prilagodijo predlogu, da administrativne in tehnične naloge opravlja pristojna stanovska zbornica. 6. člen (potek preizkusa) (1) Preizkus je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pripomba: Gre za nepotrebno podvajanje. Preizus znanja naj bo le usten. Kot pisni del izpita naj se štejojo referenčna dela. K pisnemu delu izpita naj pristopi le kanditat, za katerega komisija ugotovi, da njegova referenčna dela niso ustrezna. Podoben sistem je uveljavljen v okviru strokovnih izpitov za pooblaščene projektante/prostorske načrtovalce na Zbornici za arhitekturo in prostor. (2) Pisni del obsega preverjanje znanja iz splošnega in posebnega dela. Splošni del obsega splošno poznavanje področja presoj vplivov na okolje. Posebni del, za katerega se je kandidat k preizkusu prijavil in je določeno v Prilogi 1 tega pravilnika, pa se opravi v obliki reševanja strokovnega problema s študijem primera na podlagi predloženega gradiva za specifično področje, za katerega kandidat želi pridobiti potrdilo. (3) Ustni del preizkusa obsega zagovor pisnega dela preizkusa. (4) Kandidat lahko pristopi k ustnemu delu, če je pri pisnem delu dosegel najmanj dve tretjini možnih točk posebej pri: 1. splošnem delu in 2. posebnem delu za vsak del okolja ali vpliv na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, za katerega se je kandidat prijavil. (5) Kandidat je uspešno opravil preizkus, če je pri pisnem delu dosegel predpisano število točk iz prejšnjega odstavka tega člena in če je komisija na ustnem delu izpita ugotovila, da je kandidatovo znanje zadovoljivo. Pripomba: Določila so zelo nedorečena. Kdaj bo komisija ocenjevala pisni del? Bo kanditat čakal na pregled pisnega dela? Kako bo potekal izpit v primeru velikega števila kanditatov? Se bo k ustnemu delu izpita pristopalo v drugem terminu? Kako bo komisija ocenjevala pisni del? Na podlagi kakšnih kriterijev? Kako bo potekalo točkovanje? Gornja določila ne omogočajo tekočega in transparentnega poteka izpitov in jih je treba doreči! Pri preoblikovanju določil naj se upoštevajo pripombe v zvezi z nesmiselnim podeljevanjem pooblastil za (nedorečene) del(c)e okolja. (6) O poteku preizkusa zapisnikar vodi zapisnik in opravlja tudi druge administrativno-tehnične naloge za komisijo. (7) V zapisnik se vpišejo sestava komisije, kraj in datum opravljanja preizkusa, seznam kandidatov, ki so preizkus uspešno opravili in seznam kandidatov, ki preizkusa niso uspešno opravili. Zapisnik podpišejo člani komisije in zapisnikar. 7. člen (ponovitev preizkusa) (1) Oseba, ki ni uspešno opravila ustnega dela preizkusa, ponavlja preizkus v celoti. (2) Komisija določi rok za ponovno opravljanje preizkusa osebam, ki preizkusa niso uspešno opravile. Komisija določi nov rok tudi za tiste osebe, ki zaradi opravičljivih razlogov k preizkusu niso pristopile, pri čemer se kot opravičljiv razlog šteje bolezen, smrt v družini ali višja sila. 8. člen (sprememba in razširitev potrdila) (1) Oseba, ki ji je Agencija izdala potrdilo, mora spremembo osebnega imena oziroma stalnega ali začasnega prebivališča nemudoma pisno sporočiti Agenciji, ki na podlagi spremenjenih okoliščin v 30 dneh od prejema sporočila izda novo potrdilo, pri čemer ostaneta obseg in rok veljavnosti obstoječega potrdila nespremenjeni. (2) Če želi oseba, ki ima veljavno potrdilo za izdelovanje okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje za določen del okolja ali vpliv na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi to potrdilo razširiti tudi na izdelovanje okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje za drug del okolja ali za drug vpliv na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi iz Priloge 1 tega pravilnika, mora skladno s 5. in 6. členom tega pravilnika opraviti splošni in posebni del preizkusa v obsegu, na katerega se zahteva za razširitev potrdila nanaša. Preiskus: V drugem odstavku naj se črta besedilo "splošni in". Ponavljanje splošnega dela izpita je povsem nepotrebno. IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 9. člen (objava kataloga strokovnih znanj) Katalog strokovnih znanj iz 4. člena tega pravilnika objavi Agencija na svoji spletni strani v dveh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Pripomba: Tudi v primeru, da zakonodajalec vztraja pri strokovnih izpitih za dele okolja, katalog strokovnih znanj ne more biti v pristojnosti Agencije, temveč v pristojnosti stanovske zbornice. 10. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PRILOGA 1 Deli okolja oziroma vrste vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, za katere je mogoče pridobiti potrdilo o strokovni usposobljenosti ter ustrezna izobrazba oziroma končan študijski program druge bolonjske stopnje iz 1. točke prvega odstavka 2. člena pravilnika Vsebina potrdila Izobrazba oz. končan študijski program 1. deli okolja (tla, kamnine, voda, zrak in živalske ter rastlinske vrste, vključno z njihovim dednim materialom ter človek) naravoslovne in tehnične znanosti 2. vplivi na tla zaradi obremenjevanja z emisijami snovi naravoslovne in tehnične znanosti 3. vplivi na vode zaradi obremenjevanja z emisijami snovi naravoslovne in tehnične znanosti 4. vplivi na zrak zaradi obremenjevanja z emisijami snovi naravoslovne in tehnične znanosti 5. vplivi zaradi obremenjevanja okolja z odpadki naravoslovne in tehnične znanosti 6. vplivi zaradi obremenjevanja okolja z emisijami elektromagnetnega naravoslovne in tehnične znanosti sevanja, ionizirajočega sevanja, emisijami hrupa, svetlobnega onesnaževanja in podobno 7. vplivi na rastline naravoslovne znanosti 8. vplivi na živali naravoslovne znanosti 9. vplivi na zdravje ljudi medicinske in naravoslovne znanosti 10. vplivi na krajino družboslovne in tehnične znanosti 11. vplivi na kulturno dediščino in arheološke ostaline, družboslovne in tehnične znanosti 12. vplivi na okolje ob večjih nesrečah naravoslovne in tehnične znanosti 13. vplivi na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost naravoslovne in tehnične znanosti Pripomba: Gornja preglednica je precejšnji nesmisel (glej uvodni zapis). Tudi sicer je preglednica zelo pomanjkljiva: - ni jasno, na kaj se nanaša vsebina potrdila v točki 1. deli okolja (tla, kamnine, voda, zrak in živalske ter rastlinske vrste, vključno z njihovim dednim materialom ter človek), saj se ti deli kasneje ponovijo; - pri ugotavljanju vplivov na vode ne gre le za ugotavljanje vplivov na vode zaradi obremenjevanja z emisijami snovi, temveč tudi za ugotavljanje vplivov na hidrološke značilnosti, poplavno ogroženost, ...; - tudi sicer je poudarek na vplivih zaradi obremenjevanja z emisijami snovi, čeprav je jasno, da se predvsem v okoljskih poročilih za CPVO obravnavajo tudi drugi vplivi politik, programov in planov na tla, vode, zrak/klimo; - ločeno potrdilo za obravnavo vplivov zaradi obremenjevanja okolja z odpadki je popolnoma nesmiselno, saj so odpadki le ena od značilnosti posega (tako kot emisije), ki vplivajo na tla, vode, rastline,...; - manjka ugotavljanje vplivov na kmetijstvo in kmetijska zemljišča, gozd in gozdarstvo, družbeno okolje,...; - ni jasno, kako bo mogoče pridobiti potrdilo v točki 6. vplivi zaradi obremenjevanja okolja z emisijami elektromagnetnega sevanja, ionizirajočega sevanja, emisijami hrupa, svetlobnega onesnaževanja in podobno, saj gre praviloma za različne strokovnjake, specialiste po posameznih področjih; - v Sloveniji verjetno ne bo mogoče najti osebe (sploh pa ne medicinske stroke) z zahtevanimi izkušnjami pri ocenjevanju vpliva na zdravje ljudi, v zvezi s tem "delom okolja" bo potrebno oblikovati posebna določila. Predlagamo, da se priloga 1 črta v celoti. Priporočila • K pisanju podzakonskih aktov naj se povabi strokovnjake, ki se s področjem ocenjevanja vplivov na okolje v praksi, pedagoško in raziskovalno ukvarjajo ter izvede resna javna razprava. Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE 4. sklop Stroški in koristi celovite presoje vplivov na okolje Institut Jožef Stefan "'m Raziskovalni projekt v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" v letu 2010: UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Stroški in koristi CPVO Oznaka dokumenta: IJS-DP-11089 Datum: september 2012 Avtorji poročila: prof. dr. Branko Kontic, univ. dipl. inž. kem. tehnol. dr. Urška Dermol, univ. dipl. ekologinja dr. Davor Kontic,univ. dipl. inž. kraj. arhitekture dr. Andrej Osterc, univ. dipl. inž. živil. tehnol. Nosilec naloge: prof. dr. Branko Kontic Direktor: prof. dr. Jadran Lenarčič kazalo POVZETEK.......................................................................................................................................3 1 UVOD.............................................................................................................................................................5 1.1 Izhodišče, kontekst in obseg analize stroškov in koristi za postopek CPVO..........................................5 1.2 Splošno o pristopu in metodi..................................................................................................................5 1.3 Organizacija poročila..............................................................................................................................6 2 UGOTOVITVE ANALIZ STROŠKOV IN KORISTI ZA POSTOPKE PO DIREKTIVI SEA.............................7 3 METODA OCENJEVANJA STROŠKOV IN KORISTI ZA POSTOPEK CPVO...........................................10 3.1 Uvodni poudarki....................................................................................................................................10 3.1.1 Osnovna definicija in namen ocenjevanja stroškov in koristi...............................................10 3.1.2 Ocenjevanje smotrnosti evropske okoljske politike s CBA..........................................................11 3.1.3 Zgodovina ocenjevanja stroškov in koristi...................................................................................11 3.1.4 Okoljska CBA..............................................................................................................................12 3.2 Metoda CBA za postopek CPVO..........................................................................................................13 4 OPIS IZBRANIH PRIMEROV CPVO............................................................................................................19 4.1 Celovita presoja vplivov na okolje za državni prostorski načrt za izgradnjo obvoznice Škofljica..........19 4.2 Celovita presoja vplivov na okolje za Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana....................29 5 REZULTATI..................................................................................................................................................43 5.1 Vrednosti faktorjev za monetarno vrednotenje potovalnega časa, onesnaženja, hrupa in zdravja......43 5.2 CBA za CPVO za DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica.....................................................................44 5.3 CBA za CPVO za SPN MOL................................................................................................................53 6 RAZPRAVA..................................................................................................................................................58 7 ZAKLJUČEK................................................................................................................................................61 8 VIRI IN REFERENCE...................................................................................................................................67 PRILOGA 1: Podporni vprašalnik za določitev stroškov in koristi v okviru CBA za CPVO...............................71 PRILOGA 2: Podrobnejši prikaz I. in II. stopnje postopka CPVO za DPN za obvoznico Škofljica.....................75 PRILOGA 3: Izhodiščne alternativne trase obvoznice Škofljica.................................................................78 PRILOGA 4: Optimizirane trase 1A in 2A.................................................................................................80 PRILOGA 5: Kategorije stroškov in koristi pri CPVO za DPN za obvoznico Škofljica.....................................82 POVZETEK Analiza stroškov in koristi (CBA) za postopek celovite presoje vplivov na okolj e (CPVO) je bila opravljena v okviru raziskovalnega projekta "Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje". Okvir je bil Ciljni raziskovalni program (CRP) "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013", tema "Vzpostavitev monitoringa učinkovitosti celovitih presoj vplivov na okolje za doseganje okoljskih ciljev in vzpostavitev meril vrednotenja in vrednotenje stroškov in koristi, ter razvoj metodologije za področje prebivalstva in zdravja". CBA smo opravili sodelavci Instituta "Jožef Stefan"; zahvaljujemo se partnerjem za posredovane pripombe in predloge k delovni verziji poročila, brez katerih bi bilo tolmačenje rezultatov nepopolno in v določenih segmentih za bralce težje razumljivo. Delo je bilo metodološke narave - šlo je za razvoj in preizkus metode CBA na dveh primerih postopka CPVO: Državnega prostorskega načrta (DPN) za izgradnjo obvoznice Škofljica in Strateškega prostorskega načrta (SPN) za Mestno občino Ljubljana (MOL). Za oba primera smo ocenili direktne in indirektne stroške ter direktne in indirektne koristi po členitvi, kot kaže Tabela 1. Tabela 1: Členitev stroškov in koristi v okviru obravnavanih primerov CBA Stroški Koristi Direktni Direktne Stroški optimizacije načrtov (primerjava različic, iskanje najboljše različice/alternative) - prekriva se z obsegom porabljenega časa za postopek CPVO Izboljšani načrti, izbrana najboljša različica, optimizirana raba prostora, učinkovitejši postopki dovoljevanja, racionalna izvedba plana, utemeljena izbira omilitvenih ukrepov Obseg porabljenega časa za postopek CPVO (pregledovanje gradiva, izdaja smernic, prostorske konference, usklajevalni sestanki) Naravovarstvo, kmetijstvo, kultura (varstvo nad standardi in normativi, vrednost kakovosti okolja, ki presega vložke/stroške v omilitvene ukrepe) Izdelava strokovnega gradiva v okviru postopka CPVO Nižje onesnaževanje, boljše zdravje - prihranki, manjša izpostavljenost, višja varnost (dodatek k tistemu, kar je že predvidel DPN za obvoznico Škofljica oziroma SPN MOL), optimizirana raba prostora Indirektni1 Indirektne in splošne (dodatne) Zastoji pri investicijah v občini Škofljica, možni zastoji pri investicijah v MOL Demokratičnost postopka, vključitev deležnikov Nadaljevanje prometnih težav (daljši potovalni časi -zastoji, onesnaževanje zraka, hrup) Ozaveščanje o varstvu okolja in vzdržnosti Nadaljevanje zdravstvenih vplivov in povezanih stroškov Učinkovito občinsko planiranje, potencialno učinkovito odločanje na ravni izvedbenih načrtov - OPPN in PVO ipd. Pristop k CBA za CPVO sledi standardni metodi okoljske CBA. Pri tem je bilo treba opraviti dve prilagoditvi, in sicer: a) razlikovati med stroški in koristmi, ki naj bi jih prinesel ocenjevani načrt (DPN Škofljica, SPN MOL) ter stroški in koristmi, ki jih bo/je prinesel postopek CPVO, b) ugotoviti prispevke obravnavanih postopkov CPVO k varstvu okolja (razlika med stanjem kakovosti okolja, če se postopek CPVO izvede ali ne; v jedru gre za to, da se išče presežek prispevkov glede na to, kar prinašata obstoječi pravni red - normativi in standardi in DPN oziroma SPN. Le v tem primeru lahko postopku CPVO priznamo nedvoumno dodatno okoljevarstveno koristnost). Pokazalo se je, da je uporabljena metoda operativna in da je mogoče z njo izračunati/oceniti vse kategorije stroškov in koristi, kot so prikazani v tabeli 1. Sta pa bila izbrana primera slaba (komaj ustrezna). Med delom se je namreč potrdil začetni vtis, da primer obvoznice Škofljica ni dober iz več razlogov; najpomembnejši je ta, da postopek CPVO še ni končan in da zato direktnih koristi postopka še ni mogoče ugotoviti. Druga dva, tudi 1 Te stroške zaenkrat pripisujemo predvsem neučinkovitosti postopka CPVO; treba jih je razumeti kot vzpodbudo za izboljšanje prakse CPVO. Ko bo DPN za obvoznico izveden, teh stroškov ne bo več in jih bo mogoče prekategorizirati v koristi izvedbe načrta/obvoznice. Koristi postopka CPVO pa bodo takrat vse tisto, kar bo postopek dodatnega prispeval v smislu varstva okolja in zdravja (vzdržnosti). Zato je pomembno-nujno, da okoljsko poročilo in spis (dosje) konkretnega postopka CPVO jasno in konkretno pokaže prispevke CPVO k izboljšanju planov/programov ter doseganju razvojnih (varstvenih, vzdržnostnih) ciljev. Le tako je lahko CBA pregledna in nedvoumna. pomembna razloga, sta slabo vodenje postopka ter splošna odsotnost strateškega načrtovanja in ocenjevanja (družbenega/prometnega/prostorskega) vezanega na ta DPN. Tako se je na osnovi intervjujev udeležncev v postopku pokazalo, da nekateri - tisti, ki so od postopkov CPVO delovno odvisni ali jim ti omogočajo določeno (strokovno in politično) uveljavljanje - postopek hvalijo, drugi pa kritizirajo. Povzetek stališč in mnenj intervjuvancev je naslednji: nosilci urejanja prostora (nUp) prispevajo k izboljšanju plana z vidika varovanja kulturne dediščine, ohranjanja kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave, upoštevanja že obstoječih prostorskih planov občin idr.; okoljsko poročilo (OP) omogoča iskanje novih alternativ in optimizacijo; usklajevalni sestanki so koristni, saj omogočajo podrobno seznanitev s problemi načrtovanja in udeležbo zainteresiranih v postopku priprave DPN, postopek prispeva k ozaveščanju o vrednosti prostora, usklajevanju mnenj, natančnejši optimizaciji variant/različic poteka trase obvoznice; postopke CPVO je treba dopolniti/izboljšati zlasti v začetnih fazah ("scoping", iskanje in primerjava alternativ); stališča in zahteve NUP je treba utemeljiti, tudi z vidika ustreznih CBA in doseganja ciljev obravnavanega plana, programa, politike (PPP); treba je povečati kompetentnost udeležencev v postopku CPVO (izdelovalcev OP), predlagateljev omilitvenih ukrepov, sodelavcev enote CPVO na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje - MKO); postopek bi moral vključiti ocene tudi z drugih vidikov (podobno kot primerjalne študije; jasneje vključiti vzdržnost); postopek bi moral biti manj birokratski. Primer SPN MOL ni bil dober, ker je OP obravnaval vsebine presplošno in bi lahko veljalo za marsikatero slovensko mesto, ne samo Ljubljano, strateške usmeritve/odločitve, ki jih je SPN prenašal na nižje (izvedbene) načrtovalske ravni, pa ni obravnaval2. Izračuni in ocene v okviru CBA za primer DPN za obvoznico Škofljica kažejo, da je možno postopku CPVO od leta 2005, ko se je začel, do danes (avgust 2012), pripisati 440.000 € direktnih in 7,4 mio € indirektnih stroškov, ter nič direktnih koristi (nedokončan postopek). Lahko da se bo del indirektnih stroškov prekategoriziral v direktne koristi postopka CPVO, če bo končni rezultat postopka to utemeljeval - glede na izbrano rešitev in ko se bo odštelo koristi, ki jih bo prinesel DPN. Indirektne koristi v smislu dviganja ozaveščenosti, izpolnjevanja ciljev varstva okolja ipd. so bile ugotovljene na osnovi intervjujev udeležencev postopka. Primer SPN MOL kaže okoli 100.000 € direktnih stroškov in okoli 2 mio € direktnih koristi postopka CPVO. Slednje je privzeto predvsem z namenom, da se prikaže postopek tega izračuna (metodološki razlogi), čeprav prispevkov CPVO k varstvenim/vzdržnostnim ciljem ni bilo mogoče eksplicitno ugotoviti oziroma razlikovati od prispevkov, ki jih bo prinesla izvedba SPN MOL. Ocene so nepopolne in negotove. Najpomembnejša negotovost izhaja iz značilnosti obravnavanih primerov -nedokončan postopek za obvoznico Škofljica in presplošna obravnava SPN MOL v spremljajočem OP - kar omogoča različna tolmačenja koristnosti in racionalnosti postopkov CPVO. Negotovosti, ki izhajajo iz vrednosti uporabljenih faktorjev za monetizacijo okoljskih ter zdravstvenih stroškov in koristi, so po našem mnenju manj pomembni (tudi če variirajo za faktor 2, 3 ali 6, kar smo prikazali, rezultati ostajajo v okviru reda velikosti). Pomembno je predvsem ali so koristi postopkov višji od stroškov! Čeprav izračunani razmerji med koristmi in stroški za oba primera zaenkrat nimata praktične vrednosti in sta informativna, sta vrednosti naslednji: za primer obvoznice Škofljica 0,06, za primer SPN MOL pa 20. Poudarjamo, da je treba za učinkovito/pregledno CBA nedvoumno, in če se le da kvantitativno prikazati, kaj postopki CPVO prispevajo k izboljševanju planov, programov, politik (PPP) oziroma izpolnjevanju ciljev razvoja (varstva). Zaključujemo, da bi koristi ocenjevanja PPP lažje prepoznavali, specificirali in kvantificirali, če bi namesto postopkov CPVO uvedli strateško ocenjevanje vplivov na okolje in zdravje kot integralni del optimizacijsko naravnanega razvojnega načrtovanja. Opustilo bi se torej ocenjevanje sprejemljivosti in dovoljevanje, kot ga poznamo danes v okviru postopkov CPVO. Smernice in predlogi za strateško ocenjevanje PPP so podani v zaključku kot poseben, samostojen dodatek. 2 Presenetljivo je, da je naročnik izbral nedokončan primer postopka CPVO (DPN Škofljica). Domnevamo, da je želel z njim pokazati, da lahko postopek CPVO uspešno prispeva k izboru najboljše različice trase obvoznice oziroma da zagotavlja visoko raven varstva okolja/narave tudi v primeru nasprotujočih si stališč in interesov udeležencev v postopku. Ob tem sklepamo, da v "arhivu zaključenih postopkov CPVO" ni lahko najti primerov, ki bi kazali na koristnost postopkov CPVO; če so, bi jih bilo treba uporabiti za ponovljeno CBA!? Primer SPN mOl oziroma spremljajoče okoljsko poročilo pa je presplošno in je bilo težko ugotoviti prispevke CPVO k varstvu okolja, zdravja in vzdržnemu razvoju. Tudi zaradi tega bi bila smiselna ponovitev CBA. 1 uvod 1.1 Izhodišče, kontekst in obseg analize stroškov in koristi za postopek CPVO Operativno izhodišče in kontekst pričujoče analize stroškov in koristi za postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) je postavil javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov CRP "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" v letu 2010, tema št. 5.10.1. z naslovom "Vzpostavitev monitoringa učinkovitosti celovitih presoj vplivov na okolje za doseganje okoljskih ciljev in vzpostavitev meril vrednotenja in vrednotenje stroškov in koristi, ter razvoj metodologije za področje prebivalstva in zdravja". Cilji, ki jih je navedel razpis, so bili: a) opredelitev meril učinkovitosti celovite presoje glede na najboljšo Evropsko prakso, b) analiza učinkovitosti celovite presoje za obdobje 2004-2009 glede na merila doseganja ciljev za področje okolja, kulturne dediščine, krajine, prebivalstva in zdravja, narave in Nature 2000, c) vzpostavitev meril vrednotenja in vrednotenje stroškov in koristi celovitih presoj vplivov na okolje na izbranih primerih (operativnih programov, državnih prostorskih načrtov, občinskih prostorskih načrtov) z analizo dodane vrednosti glede doseganja okoljskih ciljev, d) zasnova sistema monitoringa okoljskih vidikov planov in programov in merila za izvedbo sistema preverjanja doseganja okoljskih ciljev za plane in programe, e) priprava metodologije za oceno vplivov iz okolja na zdravje ljudi oziroma dolgoročno kvaliteto njihovega življenja v postopkih celovite presoje vplivov na okolje. Na razpisu je zmagala prijava "Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje" pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Prijava je bila potem potrjena kot raziskovalni projekt. Partnerji smo bili Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (koordinator), Institut "Jožef Stefan" Ljubljana, Aquarius ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana in Institut za neionizirna sevanja Ljubljana. Obdobje izvajanja projekta: oktober 2010-oktober 2012. Program dela na projektu je določil naslednji obseg analize stroškov in koristi postopka CPVO - povzetek (delo je bilo usmerjeno k izpolnitvi ciljev navedenih zgoraj pod točko c): - ocena stroškov in koristi se bo nanašala na razmerje med stroški postopka CPVO (določenim s pravnim redom Slovenije) in koristmi, ki jih v tej zvezi ima družba. Izbrani primeri bodo prikazali kvalitativno, pol-kvantitativno in kvantitativno ocenjevanje, - ocena učinkovitosti CPVO bo obravnavala razmerja med vlaganji (stroški) v izvajanje postopka in koristmi, ki sledijo iz izboljšanih planov na osnovi CPVO. Ocena koristi bo obsegala dve komponenti: ena je morebitno zmanjšanje potrebnih sredstev za izvedbo konkretnega plana (optimizacija, racionalizacija) in druga koristnost zaradi zmanjšanih vplivov na okolje kot posledice spremembe plana in izvedenih dodatnih varstvenih/omilitvenih ukrepov, - ocena dolgoročne uspešnosti CPVO bo obravnavala razmerja med vložki v CPVO in koristmi doseganja dolgoročnih ciljev varstva okolja in trajnostnega razvoja (opomba: obravnavana primera tega ne bosta zajela). Primera, ki sta bila izbrana za ocenjevanje stroškov in koristi, sta bila CPVO za DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica (postopek še ni zaključen) in CPVO za SPN Mestne občine Ljubljana. Primera so predlagali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje (mKO), ki delajo na področju CPVO, v nadalje Sektor CPVO (glej opombo pod črto na prejšnji strani). 1.2 Splošno o pristopu in metodi Pristop naročnika je bil pridobiti oceno o stroških in koristih postopka CPVO (na osnovi primerov), ki bi jo uporabil za morebitno racionalizacijo (optimizacijo) postopka ter izboljšano poročanje evropski komisiji (EC) o izvajanju Direktive SEA v Sloveniji. Zadnja ocena o izvajanju Direktive SEA, ki je bila pridobljena na osnovi ankete med članicami EU, je namreč odkrila številne postopkovne in vsebinske nejasnosti ter pomanjkljivosti v večini članic (COWI, 2009), zato se je Slovenija (MKO) odločila pridobiti konkretnejšo in jasnejšo oceno o stanju v Sloveniji. Oceno naj bi izdelali po metodi, ki jo uporablja EC oziroma, ki je uveljavljena v evropski skupnosti (EU). Po podrobnejšem pregledu poročil o izvajanju Direktiv SEA in EIA ter učinkovitosti tovrstnega ocenjevanja (EC, 1996; IVM, 2007; COWI, 2009) smo ugotovili, da so bile ocene stroškov in koristi (angleško cost-benefit, CBa) izvedene na osnovi odgovorov na anketna vprašanja ali/in pregleda objavljenih poročil o praksi ocenjevanja vplivov na okolje ter njihovi kvaliteti v posameznih članicah - analiza primerov. Pri tem poudarjamo naslednje: • v poročilih (EC, 1996, IVM, 2007) so zbrane ugotovitve na osnovi analize izbranih primerov; za Slovenijo ni podatkov, • poročilo (COWI, 2009) je izdelano na osnovi odgovorov na anketni vprašalnik EC (anketiranec iz Slovenije ni znan - poizvedba na MKO ni bila uspešna - navedeni pa so podatki o stroških postopka v Sloveniji med 5.000 in 100.000 €, pri čemer znaša strošek izdelave okoljskih poročil od 2.000 do preko 30.000 €; podrobnejša kategorizacija stroškov ni podana), • večina kategorij stroškov je v navedenih poročilih prikazana kvalitativno in pol-kvantitativno, • koristi so ocenjene kvalitativno (ni monetizacije), povezuje pa se jih z boljšim odločanjem, večjo preglednostjo postopka, večjo demokratičnostjo - vključevanje deležnikov in javnosti, boljšim sodelovanjem med sektorji ipd.; dodana je tudi razprava o vplivu SEA na načrtovalski postopek oziroma plane, na katere se ocenjevanje nanaša. Glede na navedeno smo se z naročnikom dogovorili, da za izbrana primera CPVO ocenimo kategorije stroškov in koristi podrobneje, kot v navedenih poročilih. Pri tem ne bi opravili ankete o stroških in koristih CPVO, kot jo je v imenu EC izvedel COWI za Direktivo SEA, pač pa bi upoštevali teoretska izhodišča CBA in najboljšo prakso njene uporabe na okoljskem področju. Tako smo za metodološko osnovo vzeli prakso in priporočila OECD in svetovne banke na področju CBA za okoljske teme (OECD, 2006; World Bank, 2003) ter pregled osnov okoljske ekonomike in CBA za ne-ekonomiste (Asafu-Adjaye, 2000). Številne primere monetiziranega in drugega vrednotenja kakovosti okolja ter upravljanja teh kakovosti in virov, smo črpali iz posebnih, specializiranih objav (Braden in Kolstad, 1991; Breton in sod., 2009; Dixon in sod., 1994; Hanemann, 1992; Haufschmidt in sod., 1983; Econ Pöyry, 2010; Environmental Valuation I in II, 1999; IEEP, 2011; O'Connor in Splash, 1999). 1.3 Organizacija poročila Uvodno poglavje podaja osnovno informacijo glede vsebine in obsega (dometa) ocene stroškov in koristi. Drugo poglavje informativno prikazuje ugotovitve dosedanjih CBA za SEA, ki so bile narejene v okviru pregleda izpolnjevanja pravnega reda EU v posameznih članicah. Gre za izvlečke iz zgoraj navedenih poročil (EC, 1996; IVM, 2007; COWI, 2009). Ugotovitve smo uporabili za utrditev pristopa in metode za oceno stroškov in koristi za obravnavana primera CPVO. Tretje poglavje opisuje zgodovino in prakso okoljskih CBA ter uporabljeno metodo ocenjevanja stroškov in koristi za izbrana primera CPVO. Četrto opisuje izbrana primera s poudarkom na tistih njunih značilnostih, ki so pomembne za oceno stroškov in koristi. Peto poglavje podaja rezultate ocenjevanja. V šestem poglavju je razprava, ki vključuje opis nekaterih težav pri naboru podatkov in izvedbi analiz ter kritične pripombe na postopek CPVO v smislu njegovih prispevkov k izpolnjevanju ciljev varstva okolja, vzdržnega razvoja in optimizacije/racionalizacije načrtovanja. V sedmem poglavju je zaključek, ki utemeljuje opustitev postopka CPVO in daje smernice za uvedbo strateškega ocenjevanja vplivov na okolje kot nadomestitev sedaj neuspešnih in spornih postopkov CPVO. 2 ugotovitve analiz stroskov in koristi za postopke po direktivi sea Evropska komisija je v okviru kontinuiranega spremljanja izvajanja pravnega reda in okoljske politike EU izvedla tudi tri študije o učinkovitosti/uspešnosti ocenjevanja vplivov na okolje. V letih 1996 in 2007 sta bili objavljeni poročili o izvajanju Direktive EIA (EC, 1996; IVM, 2007), ki vključujeta tudi ugotovitve o izvajanju strateškega ocenjevanja, leta 2009 pa je bila objavljena študija o izvajanju Direktive SEA (COWI, 2009). Opomba: leta 1996 Direktiva SEA še ni bila sprejeta, neformalne strateške ocene pa so se že izvajale, o čemer govori tudi poročilo (EC, 1996). V nadaljevanju dajemo izvlečke iz teh poročil. Environmental Impact Assessment in Europe - A Study on Costs and Benefits, Report prepared for the European Commission, DG XI, dosegljiv le povzetek na: http://ec.europa.eu/environment/eia/eia-studies-and-reports/eia-costs-benefit-en.htm (EC, 1996) Poročilo vsebuje izsledke raziskave, v kateri so pregledali stroške in koristi nastale zaradi uvedbe EIA v izbranih državah EU. Pregledali so tudi nekatere primere strateškega ocenjevanja. Prvoten namen raziskave je bil pridobiti bolj zanesljive ocene o razponu stroškov in koristi v finančnem in časovnem smislu nastalih zaradi implementacije Direktive 85/337/EEC ter temeljne vzroke za njihov nastanek. V obdobju šestih mesecev so pregledali 18 primerov EIA iz Grčije, Španije in Združenega kraljestva ter 20 SEA pobud iz Belgije, Danske, Nizozemske, Francije, Nemčije in Združenega kraljestva. Ugotovitve za EIA Ugotovili so, da so številne države že pred formalno uvedbo EIA izdelovale te študije in je tako vsakršno povečanje stroškov in porabljenega časa predvsem posledica formalizacije ocenjevanja. Med 60 in 90% stroškov EIA je nastalo zaradi izvedbe analiz in pisanja poročila (Environmental Impact Statement). Od vseh pregledanih EIA so pri 60% stroški izvedbe EIA znašali manj kot 0,5% celokupnih stroškov ocenjevanega projekta. Izjema so bili stroški, ki so presegali 1% in so nastali pri projektih izvedenih v občutljivih okoljih ali ko se pri EIA ni sledila dobra praksa. V glavnem pa velja, da večji kot je projekt, manjši delež predstavljajo stroški EIA - pri projektih večjih od 100 milijonov € so stroški lahko tudi le 0,2%. Celoten EIA proces do končne odločitve se zaključi v prej kot dveh letih na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu ter v večini primerov v Grčiji in Španiji; EIA študije (poročila o vplivih na okolje) se zaključijo v 6-12 mesecih, izjava (statement-sklep, EIS) pa se izdela v 2-3 mesecih. Konsultacije, pregled in sprejetje odločitve traja nato še 3-6 mesecev. Največjo učinkovitost so ugotovili na Nizozemskem. Do zamud pa lahko prihaja tudi zaradi vzrokov, ki niso povezani s procesom EIA, na primer sprememb projekta zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov in zamenjav lokalne ali državne oblasti. Glavni razlogi za zamude pa so bili pomanjkljiv predhodni pregled (scoping) za določitev obsega in poudarkov EIA ter neuspešnost ocenjevalcev, da bi opravili sistematično analizo, ki bi zagotovila relevantne in zadostne podatke o možnih vplivih na okolje, kar je imelo za posledico izvedbo dodatnih naknadnih študij. V večini primerov so sodelujoči potrdili, da je EIA proces podprl odločanje tako, da je prepoznal ključne okoljske težave (v 94% primerov), izboljšal kakovost projekta (v 83% primerov), dosegli so višje standarde omilitvenih ukrepov (v 83% primerov), okoljske zadeve so vključili že v zgodnji fazi oblikovanja projekta (v 61% primerov), dosegli boljše odločanje (v 61% primerov), povečala se je okoljska kredibilnost izvajalca (v 61% primerov) ter izognili so se okoljsko občutljivim območjem s premestitvijo ali preoblikovanjem projekta (v 56% primerov). Opomba: postopek določanja deležev - % v študiji ni prikazan. Ugotovili so tudi, da se je učinkovitost EIA povečala zaradi uvedbe predhodnega temeljitega pregleda (scoping) ter predlagali, da bi v bodoče stroške in čas najučinkoviteje zmanjšali s sledečimi ukrepi: uvedbo ocenjevanja na strateški ravni, izboljšavah pri "scopingu", večjim vključevanjem javnosti, jasno definicijo omilitvenih ukrepov ter s formalno uvedbo spremljanja/nadzora posledic odločitev ter učinkovitosti omilitvenih ukrepov. Ugotovitve za SEA Glavni stroški so porabljen čas zaposlenih, plačila ekspertnih mnenj, čas porabljen za svetovanje ter publikacije. Od teh znašajo stroški osebja in svetovanja več kot 90% vseh stroškov SEA. Večina sodelujočih iz uprave je bila mnenja, da ne gre za dodatne stroške osebja, ampak je narava dela uradnikov takšna, da angažma v okviru SEA sovpada z njihovimi običajnimi (dnevnimi) nalogami. Tako so bili tudi zelo redko dosegljivi podatki o porabljenem času. Kjer pa so bili dosegljivi, so ugotovili, da povečajo stroške načrtovanja na regionalni ali lokalni ravni za 510%. Zelo so odvisni od tega, koliko obravnavani plan, program, politika (PPP) vključuje okoljske in vzdržnostne cilje ter kakšna je razpoložljivost podatkov/informacij. SEA postopek lahko obsega od nekaj dni do 6 človek-let, v povprečju pa traja nekaj mesecev. Udeleženci študije vidijo koristi SEA v sistematičnem pregledu okoljskih vprašanj, izboljšanju osnovnih strateških konceptov vključenih v PPP, doseganju jasnejšega razumevanja potencialnih okoljskih vplivov, povečanju prispevka PPP k splošnim vzdržnostnim ciljem, doseganju boljšega ravnovesja med okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi dejavniki (podpora odločanju), poenostavitvi okoljskih raziskav ter s tem zmanjšanju potrebe po razširjenih EIA, povečanju preglednosti načrtovanja ter s tem pridobitvi podpore javnosti, podpori uvedbe omilitvenih ukrepov in pomoči pri določanju izvedbe spremljanja/nadzora uspešnosti omilitvenih ukrepov. Ugotovili so, da se SEA že množično uporablja v EU in da več različnih oblik ocenjevanja ustreza definiciji SEA (čeprav ni obvezujočega predpisa oziroma Direktive). Stroške SEA v večini primerov nosi javni sektor za razliko od EIA, kjer stroške nosi v večini primerov privatni sektor. Pri primerjavi SEA in EIA so odkrili številna prekrivanja - ni ostre ločnice, predvsem na področju infrastrukturnih projektov. Izvajalci študije so dobili splošen vtis, da organizacije uporabljajo SEA kot logičen "podaljšek" k obstoječemu strateškemu načrtovanju oziroma je njegov sestavni del in da je povečanje stroškov marginalno v primerjavi s celokupno investicijo v izvedbo obravnavanega PPP. Costs and benefits of the EIA Directive, Final report for DG Environment under specific agreement no. 07010401/2006/447175/FRA/G1, May 2007 (IVM, 2007) Gre za izvedbo podobne študije kot deset let prej (EC, 1996). Omejili so se na EIA Direktivo in na publikacije v angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, nizozemščini, švedščini, danščini, norveščini, finščini, češčini, slovaščini in poljščini. Ugotovili so, da so stroški izvedbe EIA v večini primerov pod 1% ocenjevanega projekta. V nobeni od pregledanih EIA niso zasledili študije, ki bi poskušala monetizirati okoljske koristi nastale zaradi izboljšanja ali preprečitve škode, ki bi jo lahko pripisali EIA postopku. Kljub temu pa obstaja splošno soglasje, da EIA lahko prispeva k okoljskim koristim, čeprav se tega ne da ovrednotiti. Study concerning the report on the application and effectiveness of the SEA Directive (2001/42/EC), Final report for the European Commission, DG ENV, April 2009 (COWI, 2009) COWI študija je vključila vseh 27 članic EU. Namen je bil pregledati, kako so članice prenesle SEA Direktivo v svoj sistem načrtovanja in kako jo izvajajo. Večina držav članic nima zanesljivih ocen stroškov SEA postopka (Ciper, Nemčija, Španija, Francija, Litva, Luksemburg, Latvija, Romunija in Slovaška) ali pa trdijo, da imajo premalo izkušenj, da bi podali oceno (Belgija, Grčija, Finska, Italija, Portugalska in Švedska). Večina držav članic navaja, da so stroški odvisni od tipa in obsega plana ali programa. V tabeli so predstavljeni stroški SEA, kot so jih poročali nacionalni SEA eksperti3. 3 Formulacija v študiji (COWI, 2009) je nejasna v smislu, na koga se nanaša: ali na uradnike ali izdelovalce ocen vplivov (pripravljavce okoljskih poročil) ali koga drugega. Tabela 2: Ocenjeni stroški v okviru SEA procesa Država članica Ocenjeni stroški Danska 20.000 - 70.000 DKK na SEA (~ 2.700 - 9.400 EUR) Estonija 4.000 - 30.000 EUR na SEA Madžarska 20.000 - 40.000 EUR na SEA Nizozemska Skupni stroški: 570.000 EUR na leto, od katerih 372.800 EUR za mesta, 164.400 EUR za province in 32.800 EUR za državo. Slovenija 5.000 - 100.000 EUR na SEA Združeno kraljestvo 35.000 - 80.000 EUR na SEA Samo nekatere države članice so opisale koristi SEA, vendar jih niso monetizirale. Predvsem so navedle indirektne koristi, kot so prispevek k odprtemu, jasnejšemu in bolj demokratičnemu odločanju, pozitivne vplive na načrtovanje, jasnejše prepoznavanje okoljskih problemov itd. 3 metoda ocenjevanja stroškov in koristi za postopek cpvo 3.1 Uvodni poudarki 3.1.1 Osnovna definicija in namen ocenjevanja stroškov in koristi ter pričakovanja uporabnikov rezultatov Splošno gledano je analiza stroškov in koristi aktivnost, usmerjena v iskanje odgovora na vprašanje, ali se nam splača izvajati določena dela ter v to vlagati materialna in nematerialna sredstva. Če so koristi (K) večje od stroškov (S) - K/S >1 - se pričakuje, da bodo odločevalci podprli ustrezne naložbe in zanje zagotovili potrebna sredstva. Kadar gre za dela, kot so javne politike in naložbe v infrastrukturo, govorimo o širših, družbenih stroških in koristih, v nasprotnem pa o individualnih oziroma privatnih (Asafu-Adjaye, 2000; OECD, 2006). Čeprav ima analiza stroškov in koristi jasen namen in cilje, pa teh pogosto ni mogoče doseči. Analiza namreč ni čudežno orodje (čarobna palica), ki bi omogočalo prepoznavanje vseh koristi in stroškov, kaj jih povzroča, kako je mogoče stroške zniževati in koristi povečevati ter kako se najboljše odločati. Še posebej ne na okoljskem področju, kjer je treba najprej ugotoviti in oceniti spremembe (fizične in druge) določene politike, plana, programa, projekta, kar je že samo po sebi zahtevno in negotovo delo, potem pa je treba te ugotovitve prenesti v območje ocenjevanja stroškov in koristi, ki za marsikateri vidik okoljskih sprememb/vplivov nima tržnih osnov/razmerij, enoznačnih pristopov, metod in orodij monetizacije. Problemi so po pravilu vezani na razpoložljivost podatkov (ni ustreznih evidenc). Finančno vrednotenje okoljskih sprememb ima še eno značilnost, ki je druge tovrstne analize nimajo, in sicer, da je treba okoljske CBA razširiti še na prostorsko in časovno vrednotenje ne-produktivnih in neuporabnih sestavin okolja (v klasičnem tržnem pomenu); v zadnjem obdobju se želi analize povezati tudi z globalnimi vprašanji in vzdržnostjo. Zato delo na analizi stroškov in koristi zahteva vedno več raziskav (dela) ter povezav s politikami in odločanjem, ne manjka pa tudi kritik in odprtih vprašanj (Brennan in Eusepi, 2009; Breton in sod., 2009; Dixon, 2008; EC, 2003a; EC, 2003b; EC, 2006; Environmental Valuation I in II, 1999; IEEP, 2011; O'Connor in Splash, 1999: 3; Sovacool, 2011: 101-132, World Bank, 2003: 45-46). Pričakovanja uporabnikov rezultatov analiz stroškov in koristi se nanašajo predvsem na utemeljitev odločanja (pridobiti dodatno, nedvoumno oporo za izbor med alternativami, ali za odločitev o tem, ali določeno različico izvesti ali ne). Marsikdaj pa so uporabniki ostali razočarani, ker jim analiza ni dala konkretnih in pričakovanih odgovorov. Zakaj? Na okoljskem področju predvsem zato, ker je določanje vrednosti okoljskim sestavinam, ki niso na trgu, posredno, negotovo in marsikdaj nedemokratično. Metode in orodja, ki jih uporabljamo za vrednotenje ne-uporabnih (ne-tržnih) sestavin okolja, namreč večinoma koreninijo v preferencah in razumevanjih ljudi, ki jih o teh vrednostih sprašujemo (ankete), zato ni vseeno, koga vprašamo, koliko je pripravljen plačati npr. za ohranjanje določene kakovosti okolja, ali kolikšno nadomestilo je pripravljen sprejeti za izgubo te iste kakovosti ter koliko ji/mu pomeni dolgoročno ohranjanje naravnih virov (vzdržnost). Prenos ugotovitev, ki so dobljene na takšen način iz enega geografskega območja v drugega, čeprav je videti utemeljen in racionalen, se je doslej velikokrat izkazal za napačnega. Celo uporaba razmerij "doza-učinek", ki naj bi bila biološko oziroma medicinsko splošno veljavna, se je npr. izkazala za neustrezno pri napovedi zdravstvenih posledic določenega plana/programa v Tajvanu, ko so uporabili razmerje doza-učinek ugotovljen v Kaliforniji (World Bank, 2003: 19). Ob tem velja opozorilo, da smoter, filozofija, koristnost in raba analize stroškov in koristi slonijo na ocenjevanju tako imenovanih marginalnih (majhnih, mejnih, končnih) sprememb, ne pa na ugotavljanju stroškov in koristi velikih (globalnih) sprememb, kot so npr. podnebne spremembe, za katere zaupanja vredno oceno niti ni mogoče izdelati (Dixon, 2008). CBA se dela za konkretno delo oziroma PPP, kar pomeni, da se ocenjuje stroške in koristi, če se konkreten PPP izvede v primerjavi s stanjem (istovrstnimi stroški in koristmi), če se PPP ne izvede; analiza se nanaša na razliko med pričakovanim prihodnjim in sedanjim/izhodiščnim stanjem. Slika 1 podaja pregled glavnih komponent ekonomskega vrednotenja okoljskih sestavin: skupno ekonomsko vrednost tvorijo uporabne vrednosti in proizvodi (neposredne in posredne vrednosti ter okoljski proizvodi in kakovosti, ki jih uporabljajo/doživljajo sedanje generacije), ter ne-uporabne vrednosti, ki jih ponavadi definiramo kot zavarovano in nezavarovano dediščino ter okoljske danosti/pojave. Slednjim priznavamo določeno eksistenčno vrednost (največkrat ni kvantificirana, govorimo pa o njihovem pomenu, četudi te danosti ne izkoriščamo/uporabljamo). Vmesno območje med uporabnimi in ne-uporabnimi vrednostmi ekonomisti definirajo kot območje potencialov, o katerih se lahko odločevalci odločajo nekoč v prihodnosti (ali jih bodo gospodarsko ali kako drugače izkoriščali ali ne, koliko, kako itd.) - glej odločevalski model v (OECD, 2006: 145-154). Slika 1: Komponente ekonomskega vrednotenja okolja; priredil B. Kontic po (Asafu-Adjaye, 2000; Dixon, 2008; OECD, 2006) 3.1.2 Ocenjevanje smotrnosti evropske okoljske politike s CBA Najnovejši priročnik o evropski okoljski politiki (IEEP, 2011: 45-49) poudarja pomen ustreznega predhodnega ocenjevanja stroškov in koristi uvajanja predpisov in njihovih prispevkov k doseganju okoljskih in družbenih ciljev (smotrnost, angleško "fit for purpose"). Oceno imenujejo Impact Assessment (lA) in ne CBA, s čimer poudarjajo njeno širino, nedvoumno pa je, da je CBA sestavina takšne ocene (EC, 2005). Analiza dosedanje prakse oziroma sistema IA je pokazala, da so potrebne izboljšave, tako procesne kot vsebinske in da je treba ocenjevanje bolje povezati z odločanjem ter Regulatory Impact Assessment. Leta 2009 je evropska komisija izdala nova navodila za izvajanje IA in s tem začrtala obdobje usklajenega, vzdržnostno naravnanega izvajanja okoljske politike EU. Dosedanje probleme in prihodnjo orientacijo v zvezi z IA je v uvodni besedi priročnika o okoljski politiki poudarila tudi Caroline Jackson, predsednica Sveta zaupnikov IEEP (Institute for European Environmental Policy). Zgornji poudarki imajo prepoznavne elemente koristnosti in rabe analize stroškov in koristi, iz česar lahko sklepamo, da je prišel čas, ko se bo pričela izvajati formalizirana CBA za praktično vsak pomemben zakon oziroma predpis ter politiko EU. Torej tudi za strateško ocenjevanje vplivov na okolje, sedaj Direktivo SEA (pri nas postopek CPVO)4. 3.1.3 Zgodovina ocenjevanja stroškov in koristi Asafu-Adjaye navaja (Asafu-Adjaye, 2000: 132), da so prvo formalno oceno stroškov in koristi (CBA) naredili na Škotskem leta 1768, in sicer za kanal Forth-Clyde. Po drugi strani pa francoska revija za ekonomijo govori o tem, da se je zamisel o CBA prvič pojavila leta 1844, ko si je francoski ekonomist in inženir Jules Dupuit prizadeval določiti maksimalno mostnino (Dupuit, 1844, objavljeno v Revue frangaise d'economie leta 1995). V 20. stoletju so formalno CBA vpeljali v ZDA (leta 1936) ob Zakonu o plovbi ter protipoplavnih ukrepih, ko so CBA zahtevali za infrastrukturne naložbe na vodnih poteh. Vključevanje CBA v širše javne politike se je pričelo leta 1958 z delom, ki ga je na področju družbene ekonomije opravil Otto Eckstein (Eckstein, 1958). Postavil je temelj za analizo stroškov in koristi z vidika družbe. Od 60-tih 4 S pričujočo oceno primerov CPVO sprožamo širšo razpravo o enem od možnih načinov, kako takšne ocene stroškov in koristi izdelovati pri nas v prihodnje. let prejšnjega stoletja naprej se je CBA v ZDA uporabljala v zvezi z zagotavljanjem kakovosti vode (Kneese, 1964), za rekreacijska potovanja (Clawson in Knetsch, 1966) in ohranjanje zemljišč (Krutilla, 1967). V tem času se je utrdil pojem potencialov ter njegovo razumevanje v kontekstu alternativnih možnosti za doseganje ciljev (angl. option value) (Weisbrod, 1964). To je osnova za primerjalno analizo stroškov in učinkov (angl. cost-effectiveness analysis, CEA). CBA se je kasneje razširila še na druge opredmetene/materialne in ne-opredmetene/ne-materialne koristi javne politike, kot so npr. politike v zvezi z duševnimi boleznimi (Weisbrod, 1967), zlorabo substanc (Plotnick, 1994), izobraževanjem (Weisbrod in Hansen, 1969), ravnanjem z odpadnimi snovmi (Moll in sod., 1975) idr. CBA za naložbe v prometu so se v Evropi pričele leta 1960 za avtocesto M1 v Veliki Britaniji. Uporaba CBA v zvezi s pravnim redom je postala obvezna v ZDA leta 1969 z uvedbo Zakona o okolju. Od takrat so podobne predpise o izvajanju CBA sprejele tudi druge vlade, npr. v Kanadi (Canadian CB Guide, 2007), Avstraliji (Australian Government, 2006) in v državah evropske skupnosti - glej že navedeni (EC, 2005) in (IEEP, 2011) ter specifično po področjih (EC, 1997; EC, 1999; EC, 2003a; EC, 2003b; EC, 2006; EC, 2008). 3.1.4 Okoljska CBA Skupaj z okoljevarstvenimi gibanji v 60-ih letih prejšnjega stoletja se je začela dvigati zavest tudi o okoljski ekonomiki ali širše gledano o gospodarjenju (upravljanju) okolja in razvoju. Ni šlo zgolj za uporabniško naravnane dolgoročne skrbi glede rabe naravnih virov in posledicah onesnaževanja, pač pa za povezave in odvisnosti med gospodarstvom nasploh in okoljem ter pravici do uravnoteženega gospodarskega in družbenega razvoja (osnova kasnejšega pojmovanja vzdržnosti). Znane in priznane so pobude po povezovanju in pripravi skupne razvojne politike gospodarstva/industrije in okoljevarstva, uveljavljena je bila zahteva po spoštovanju principa "onesnaževalec plača" - Polluters Pay Principle, okolje je bilo definirano kot skupna skrb z alternativnimi možnostmi za rabo, skladno s cilji oziroma pogledi različnih družbenih skupin - glej 1. konferenco o okolju v Stockholmu leta 1972 http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?documentid=97&articleid=1503). Takrat se je tudi poudarjalo in spraševalo, kdo in kako odloča o rabi prostora, ali in pod katerimi pogoji lahko neka raba onemogoča (izriva) druge rabe in uporabnike, o pravičnosti in etiki v zvezi z okoljem - splošnem dobru, koristih in blagostanju. Teme so aktualne še danes, princip, da "onesnaževalec plača", pa lahko tolmačimo kot zametek formalnih, družbeno relevantnih CBA: če se ustrezno upošteva vse družbene stroške in koristi določene aktivnosti/dejavnosti/rabe okolja, potem lahko odločamo o razvojnih pobudah in predlogih na pregleden in utemeljen način ter hkrati optimiziramo naše delovanje v okolju. Ta videnja je v svetovnem merilu, presenetljivo ali ne, še najhitreje uvedla (operacionizirala in formalizirala) Ljubljanska banka leta 1974 (Inštitut za ekonomiko investicij), ko je skupaj z Institutom "Jožef Stefan" (IJS) ustanovila Skupino SEPO (Skupina za evalvacijo posegov v okolje), da bi skupaj ocenjevali utemeljenost razvojnih investicij/projektov. Bančni strokovnjaki so ocenjevali ekonomsko utemeljenost, strokovnjaki IJS pa okoljsko. Čeprav danes ni mogoče trditi, da so bile te ocene vedno temeljite, kompletne in pregledne (učinkovite, kakovostne), pa so zagotovo bile začetek okoljskih CBA, ki naj bi prispevale oceno okoljskih stroškov in koristi v celostno CBA za določeno razvojno pobudo, predlog, projekt. Tudi ni odveč ob tem poudariti, da je takratni direktor Inštituta za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki leta 1983 prevzel eno od vodilnih mest v Svetovni banki v Washingtonu in je lahko tudi na osnovi izkušenj SEPO prispeval k vpeljavi in uveljavitvi okoljske politike Svetovne Banke od leta 1987 naprej (World Bank Environmental Policy) http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/EXTABOUTUS/EXTARCHIVES/0,,contentMDK:22992993~pageP K:36726~piPK:437378~theSitePK:29506,00.html ter kasnejšemu izvajanju CBA za razvojne programe, ki jih je sofinancirala Svetovna banka sama ali skupaj z Mednarodno banko za obnovo in razvoj (International Bank for Reconstruction and Development) ali GEF (Global Environment Facility). V 90-ih letih prejšnjega stoletja so pristop in prakso ocenjevanja razvojnih investicij/projektov z okoljsko-ekonomskega vidika vpeljale vse pomembnejše finančne institucije (IFC - International Finance Corporation, EIB - Evropska Investicijska Banka, EBRD - European Bank for Reconstruction and Development in drugi). Pregled izvajanja okoljskih CBA v svetu v povezavi s sofinanciranjem razvoja s strani Svetovne banke daje poročilo (World Bank, 2003). Razvidni so pristopi, metode, rezultati, težave, pomanjkljivosti in potrebne izboljšave. Podobne podatke in predstavitev izkušenj (primeri) najdemo tudi v zbornikih raziskovalne literature (Environmental Valuation I in II, 1999; IVM, 2007; O'Connor in Splash, 1999). V zvezi z okoljskimi CBA za razvojne programe/investicije, ki jih je sofinancirala Svetovna banka je značilno, da so stroški in koristi obravnavani izrazito neuravnoteženo: medtem ko so podrobno obdelane koristi (npr. koristi zmanjšanega onesnaževanja, izboljšana dostopnost do okoljskih kakovosti, znižani stroški zaradi zmanjšanih izgub vode, koristi pogozdovanja ali ohranjanja gozdov za rekreacijo in turizem, koristi učinkovite rabe energije, koristi rabe obnovljivih virov energije, koristi učinkovitega javnega prometa itd.), se stroški po pravilu nanašajo na sisteme upravljanja okolja (Environmental Management Plans). Ponekod, zlasti pri investicijah v energetiko in prometne ureditve v urbanih aglomeracijah, se koristi nanašajo tudi na izboljšanje zdravja (znižanje stroškov za zdravstvene storitve) zaradi izboljšane kakovosti zraka, predvsem zmanjšane vsebnosti trdnih delcev. V CBA, ki imajo izrazit raziskovalni kontekst, pa so predvsem obravnavani primeri ocenjevanja okoljskih stroškov in koristi z metodološkega vidika, saj za ne-uporabne vrednosti okolja (sestavine, ki ne nastopajo pri tržni izmenjavi), ni splošno potrjenih pristopov in orodij vrednotenja. V teh CBA so negotovosti in pomanjkanje podatkov pri ocenjevanju še posebej izpostavljeni (Dixon, 2008). 3.2 Metoda CBA za postopek CPVO Postopek CPVO je bil uveden kot mehanizem za formalno izvajanje varstva okolja in doseganje vzdržnega razvoja. Z njim naj bi po upravno-administrativni strani dodatno prispevali k doseganju teh ciljev (glej spletno stran MKO, Celovita presoja vplivov na okolje; ob tem bolj poudarjamo družbena hotenja in težnje po čim boljšem varstvu okolja in usklajenem razvoju, kot pa nujnost po zagotovitvi skladnosti s pravnim redom EU - Direktivo SEA http://www.mko.gov.si/si/delovna podrocja/presoja vplivov na okolje/celovita presoj vplivov na okolje/). CPVO tako obsega dejavnosti (aktivnosti) za doseganje višje kakovosti okolja in višje stopnje razvoja. Glede na to lahko za postopek CPVO uporabimo podoben pristop k CBA kot za druge dejavnosti (investicije, posege, projekte, ukrepe), ki vplivajo na okolje v pozitivnem in negativnem smislu. Negativen vpliv postopka CPVO načeloma tolmačimo kot strošek, pozitivnega pa kot korist (vzporednica z vplivom na blaginjo5 iz teorije CBA). Za postopek CPVO torej želimo v okviru CBA predvsem ugotoviti, katere pozitivne vplive prinaša okolju in vzdržnemu razvoju (negativnih vplivov načeloma naj ne bi prinašal, razen "nehote" in izjemoma, saj je postopek izrazito pozitivno usmerjen). Jasno pa je, da so prisotni operativni stroški izvajanja postopka - poraba časa udeležencev v postopku ter stroški študij, ki jih postopek CPVO zahteva. Pri takšnem členjenju moramo biti temeljiti in je treba morebitne negativne vplive CPVO, če do njih že pride, razlikovati od negativnih vplivov, ki jih bo prinesla kasnejša izvedba določenega PPP. Praksa izdelovanja okoljskih CBA je namreč doslej pokazala (World Bank, 2003), da so bili v številnih primerih identificirani vplivi/stroški v okolju kot posledica nepopolne ocene vplivov na okolje, da pa so o tem avtorji ocen dokaj skromno poročali. Primeri takšnih vplivov/stroškov so izgube priložnosti, da bi postopek okoljske ocene (v našem primeru CPVO) prispeval k izboru najboljše različice plana (npr. alternative, ki porablja najmanj naravnih virov - kmetijske zemlje), da bi vplival na izboljšanje načrta (PPP) tako, da je funkcionalnost ureditve učinkovitejša/cenejša npr. s prometnega vidika, ali da bi ocena uveljavila možnosti za pomembno znižanje stroškov, če bi se izbral cenejši, a učinkovitejši okoljevarstveni ukrep (npr. pri ustvarjanju nadomestnih habitatov). To so primeri stroškov, ki se jih lahko pripiše cPvO (v številnih primerih jih generira slabo, nefunkcionalno, neustrezno okoljsko poročilo), medtem ko je treba npr. absolutni strošek izgubljenega naravnega vira (npr. kmetijskih zemljišč) zaradi izvedbe konkretnega PPP pripisati konkretnemu načrtu. Drugi primer je vzpostavitev nadomestnih habitatov, kjer moramo tudi biti pozorni, kako pripisujemo stroške in koristi. Denimo, da postopek CPVO zahteva vzpostavitev nadomestnega habitata (v primeru obvoznice Škofljica za ptiče in metulja barjanskega okarčka). Neustrezno je v okviru CBA za CPVO strošek te zahteve prenesti na investitorja in vzdrževalca infrastrukture (investicijski in vzdrževalni stroški pri izvedbi in obratovanju obvoznice) in ga tako izvzeti iz stroškov CPVO, kjer je dejansko bil ustvarjen, okoljevarstveno korist pa tolmačiti kot izključen prispevek CPVO. Nadalje, ekonomsko vrednotenje okoljske dobrobiti/koristi, ki bi slonelo le na tem, da se ta korist izenači z investicijsko in vzdrževalno vrednostjo habitata (upoštevana naj bi bila revalorizacija po dogovorjeni diskontni stopnji), tudi ni ustrezno. Namreč, po tem principu bi lahko zgolj ugotovili, da so okoljske koristi habitata enake investicijskim stroškom njegove vzpostavitve na drugi lokaciji (ne glede na to, komu jih pripišemo), da je njihovo razmerje 1, kar bi pomenilo, da se investicija ne splača. Zato je treba v okviru temeljite CBA ugotoviti, kolikšna je dodatna/presežna okoljevarstvena 5 Angleško "welfare"; javni blagor, sreča, zadovoljstvo; različne stroke različno prevajajo besedo welfare, ekonomisti uporabljajo izraz blaginja, zato ga v kontekstu CBA uporabljamo tudi mi. vrednost/korist vzpostavitve habitata (dodatno glede na investicijske in vzdrževalne stroške) in samo to dodatno vrednost pripisati postopku CPVO, vse ostalo pa izločiti iz konkretne CBA za CPVO ter prenesti v CBA za investicijo (projekt, plan). Shematično je to prikazano na sliki 2. Slika 2: Povezave med CBA za CPVO in CBA za načrt (PPP) Pri ocenjevanju stroškov in koristi postopka CPVO, skladno s teorijo CBA, kot izhodišče in pravilo upoštevamo izključno princip dodatnih koristi in stroškov CPVO. Ta je na kratko povzeta na sliki 3 in spremljajoči razlagi. V zvezi s postopkom CPVO so dodatni (marginalni) stroški in koristi tisti, ki nastanejo izključno zaradi izvajanja CPVO, ne pa zaradi (tudi) drugih okoljevarstvenih dejavnosti/ukrepov, npr. upoštevanja splošnega pravnega reda na področju okolja6. Ko govorimo o koristih CPVO za prometno infrastrukturo - tudi DPN za obvoznico Škofljica -takrat ocenjujemo edino koristi na področju varstva okolja (in zdravja), ki jih je/bo prinesel postopek CPVO dodatno k tistim, ki jih je ocenjevani načrt prometne infrastrukture že predvidel in ki jih je treba zagotoviti z upoštevanjem pravnega reda na relevantnih segmentih varstva okolja, ne glede na CPVO (dejansko gre za razliko okoljskih koristi, če CPVO izvedemo ali ne). 6 Primer: če predpostavljamo, da bo postopek CPVO za Program ravnanja z odpadki v določeni občini prispeval k boljšemu varstvu okolja, kot bi ga dosegli z upoštevanjem predpisov na področju ravnanja z odpadki, varstva vod, varstva zraka itd., potem pri oceni smotrnosti izvedbe postopka CPVO primerjamo stroške njegove izvedbe ter koristi izboljšanega varstva okolja nad normativi za vode, zrak, itd. Slika 3: Iz teorije ocenjevanja dodatnih (marginalnih) stroškov in koristi okoljskih sestavin (ekosistemov) - OECD, 2006: 172 Razlaga slike 3: a) ES pomeni razpoložljivost/obseg okoljskih danosti/kakovosti/vrednosti (abscisa), $ pomeni njihovo finančno vrednost oziroma našo pripravljenost plačati zanjo (ordinata); slika je simbolična. b) Marginalni stroški in koristi so majhne, diskretne spremembe okoljskih vrednosti/kapitala. Skupne ekonomske vrednosti okolja (ekosistema, vseh ekosistemov) ni smiselno ocenjevati/izračunavati, saj je ta neskončna - utemeljjitev je v nadaljevanju; nekateri raziskovalci so poskusili prav to (Constanza in sod.,1997; Sutton in Constanza, 2002) in so bili soočeni z utemeljenimi, celo posmehljivimi kritikami (Bocksteal in sod., 2000; Dixon, 2008; Pearce, 1998; Toman, 1998). c) Krivulja Des,m kaže povpraševanje (tržno vrednost) okoljskih sestavin. Možno jo je tolmačiti kot dejansko pripravljenost plačila za določen obseg okoljskih vrednosti/danosti (angl. marginal willingness to pay-WTP). Ker ima večina okoljskih sestavin tudi netržne vrednosti (npr. gozd ni samo les, ki ga kupujemo na trgu, ampak ima tudi komponente, ki jih ni na trgu - akumulacija CO2, ekološka, varovalna funkcija itd.), lahko postavimo krivuljo Des,mnm kjerkoli nad Des,m, saj predstavlja seštevek tržnih in netržnih vrednosti. Pri ESmin, ko je okoljskih danosti/kakovosti malo, je vrednost Des,mnm visoka; pri infinitenzimalno nizki ESmin ima Des,mnm neskončno vrednost. To teoretično pomeni, da smo pri pomanjkanju okoljskih kakovosti, npr. čiste pitne vode, zanjo pripravljeni plačati oziroma dati "vse, kar imamo", praktično pa tega ne moremo storiti, saj je neskončnost neomejena in je ne moremo "dati". ESmin lahko predstavlja tudi okoljsko izjemnost, redkost, ki jo na vsak način želimo zavarovati in ji v tem kontekstu pripisujemo "neskončno" vrednost, njeno varstvo pa izvajamo kot prevladujoč interes (npr. filozofija Nature 2000). Soočenje takšnega ESmin z drugimi, predvsem gospodarsko-razvojnimi interesi in vrednostmi, sili družbo k temu, da krivuljo Des,mnm za konkretno okoljsko (naravno) danost/kakovost približa, če že ne prekrije s krivuljo Des,m. Če se krivulji ne prekrivata, mora CBA v obliki praktične WTP "izmeriti" razlike med njima in jih prikazati kot dodatno, netržno vrednost okoljske (naravne) danosti/kakovosti. Sicer veljajo tržne vrednosti. d) Da bi kontinuirano zagotovili uporabne vrednosti okolja/sestavin vlagamo v določeno upravljanje okolja, MCes,g. To so marginalni upravljavski stroški. Domneva, da so stroški upravljanja za določeno rabo vsi tovrstni stroški je napačna; upoštevati moramo tudi izgubljene koristi, ki bi jih imeli iz drugačne rabe, MCes,oc (ekonomisti imenujejo te koristi oportunitetni stroški). Vsota MCes,g in MCes,oc pomeni skupne marginalne stroške rabe/varstva okolja/sestavine, MCes. e) Dejanske stroške vzdrževanja določenega okolja in njegovih kakovosti predstavlja ploščina pod krivuljo MCes, vrednost zagotavljanja funkcij in produktov tega okolja (koristi) pa ploščina pod krivuljo Des,mnm. Presečišče ESopt pomeni ekonomski optimum obeh in določa najboljši obseg okoljskih kakovosti. Vse točke levo od ESopt oziroma celotno področje med ESmin in ESopt pomeni, da so koristi okoljskih kakovosti večje od stroškov njihovega vzdrževanja/zagotavljanja, področje desno od ESopt pa obratno. Okoljska CBA za konkreten projekt ali PPP išče položaj oziroma točko (ozko območje) ES, za katero lahko z zaupanjem rečemo, da velja in da kaže razmerje med okoljskimi stroški in koristmi, če načrte izvedemo. Razen če arbitrarno ne omejimo/zožimo področja med ES min in ESopt, je skupna korist okoljskih kakovosti neskončna, ker je vrednost krivulje Des,mnm pri ESmin neskončna. Z drugimi besedami, okoljske CBA za območje zelo blizu in pod ESmin niso smiselne, ker to pomeni, da krivulja Des,mnm ni praktična/operativna! Zato je treba vpeljati določena tržna razmerja ali sistem realne/izvedljive pripravljenosti plačila za okoljske vrednosti/kakovosti, s pomočjo katerih uveljavljamo/definiramo/formuliramo uporabnost okolja; posledica je, da se v praksi CBA večinoma orientiramo po krivulji Des,m in dejanski WTP, ne pa ekstremnih stališčih o vrednosti ESmin. f) Slika 3 torej omogoča razlago, zakaj ni mogoče določiti skupne ekonomske vrednosti okolja/ekosistemov - ta je neskončna -in zakaj je v okviru CBA smisleno obravnavati izključno majhne spremembe okoljskih kakovosti/vrednosti zaradi konkretnih posegov/načrtov/PPP. CBA obsega/obravnava direktne in indirektne stroške ter koristi. Pri projektih/investicijah so direktni stroški/koristi tisti, ki so vezani na projekt/investicijo, indirektni pa tisti, ki se sprožijo zaradi projekta/investicije, niso pa njegov/njen sestavni del. Primer takšnih stroškov/koristi pri gradnji nove ali izboljšane prometne infrastrukture so indirektni stroški/koristi, ki so povezani z generiranjem dodatnega prometa v bližnji in daljni okolici, ker se novi uporabniki želijo navezati na novo infrastrukturo (pri obvoznici Škofljica sta to povezani obnovi Kočevske in Dolenjske ceste ter naknadna pričakovana preureditev prometa v Škofljici, kar je pomemben element privlačnosti zasedbe in obratovanja poslovno-obrtne cone Škofljica in obrtne cone Velike Lašče - Laporje). Podobno razumevanje velja pri CbA za CPVO. Direktni stroški so vezani na pravno obvezujoče postopkovne dogodke in udeležence (obseg angažmaja udeležencev, materialni stroški, poraba časa - v primeru dolgotrajnih postopkov se lahko upošteva revalorizacija po dogovorjeni diskontni stopnji), indirektni stroški pa so lahko povezani z izdatki ali izgubljenimi finančnimi koristmi v primeru odlašanja odločitve o obravnavanem načrtu zaradi neučinkovitosti postopka CPVO (npr. zadrževanje izvedbe občinskega prostorskega načrta operativno pomeni zadrževanje investicij in izgubo pričakovanih sredstev v proračun občine; zadrževanje lahko pomeni tudi oportunitetne stroške za občino, ki jih utrpi zaradi izgube prispevkov od alternativnih dejavnosti, ki bi lahko zasedle prostor, ki ga "zadržuje" ocenjevani načrt). Takšnim indirektnim stroškom pravimo tudi preneseni indirektni stroški, ker jih postopek CPVO prenaša na druge, bodisi občino, bodisi investitorje izvedbe načrta (zadrževanje porabe investicijskih sredstev, stroški izdelave dodatnih strokovnih podlag oziroma študij). Direktne koristi so izboljšani PPP, večje varstvo od pravno zahtevanega/obvezujočega (princip ALARA), optimizirana raba prostora. Indirektne koristi postopka CPVO so na primer prispevki k demokratizaciji odločanja na področju okolja, dvigovanju zavesti o koristnosti varstva okolja, jasnejšemu pojmovanju vzdržnega razvoja ipd. CBA je v splošnem zamišljena kot monetizirana, kvantitativna ocena stroškov in koristi ter njihova primerjava. Uporabniki rezultatov želijo v končni fazi vedeti, ali se jim konkretna investicija/dejavnost splača, zato uporabljajo ustrezna merila. Najpogostejša merila v okviru CBA so (Asafu-Adjaye, 2000; OECD, 2006; World Bank, 2003): • NSV - neto sedanja vrednost • donosnost • razmerje med koristmi (K) in stroški (S) Za CBA postopka CPVO - za obravnavana primera - je najuporabnejše merilo razmerje med K in S. Sicer je uporabna tudi NSV, še posebej kadar želimo oceniti koristi, ki se bodo pojavile čez daljši čas (npr. nadomestni habitat bo predvidoma pokazal pozitivne učinke čez 10 let in kasneje), ali se bodo pojavljali v daljšem časovnem obdobju (npr. izboljšana kakovost zraka in posledično izboljšano javno zdravje na določeni lokaciji zaradi preusmeritve tranzitnega prometa drugam - velja za oba obravnavana primera). Osnovni enačbi za izračunavanje teh dveh meril sta: J > 1; koristi naj bi bile večje od strošl50 >51 >56 >61 >65 >69 >73 >75 >81 €/oseba in leto) 2 7 44 81 110 141 221 246 320 Tabela 15: Vrednosti za posamezne izide nesreč (vir: POINTER, projekt CIVITAS Elan) (EC, 2004; EC, 2008): Vrednost (€) Vrednost PPP* (€) Vrednost PPP* za leto 20121C (€) Smrt 759.000 1.028.000 1.259.500 Težje poškodbe 99.000 133.500 163.600 Lažje poškodbe 7.300 9.800 12.000 PPP* - paritetna vrednost za izbrano leto 10 Lastni izračuni po priporočilih metod projekta CIVITAS Elan 5.2 CBA za CPVO za DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica Direktni stroški Stroški udeležencev v postopku - obseg porabljenega časa za postopek CPVO (pregledovanje gradiva, izdaja smernic, prostorske konference, usklajevalni sestanki) Tabela 16 prikazuje stroške v obdobju 2005-2012. Izračunali smo jih na osnovi posredovanih podatkov sodelavcev NUP in občine Škofljica. Tabela 16: Stroški udeležencev v postopku CPVO za DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica. Skupne vrednosti so zaokrožene. Strošek porabljenega časa MZIP- MzP-DzC* MNZ-GPU MIZKS- ZRSVN** ZVKDS Občina v okviru postopka CPVO: DzP DzKD Škofljica Obseg stroškov po letih (€): 2005 1.847 3.000-4.000 2 h 1.833 1.644-3.289 1.306 (2 osebi) 2006 2.314 3.000-4.000 2 h 1.821 1.723-3.445 1.306 (2 osebi) 2007 9.386 3.000-4.000 1.828 1.827-3.654 1.306 2008 7.296 3.000-4.000 1.828 1.975-3.950 1.493 2009 3.375 3.000-4.000 1.950 2.027-4.054 1.493 2010 11.049 3.000-4.000 1.950 2.123-4.246 1.493 2011 7.138 3.000-4.000 1-2 h 1.950 2.166-4.333 1.493 (2 osebi) 2012 2.611 1.740-2.320 1.131 1.000-2.175 866 Strošek porabljenega časa 45.000 23.000-30.000 14.000 14.000- 11.000 31.000 v okviru postopka CPVO: 29.000 *Podali so le okvirno oceno stroškov na leto. **Posredovali so podatke o vrednosti bruto ure, obseg porabljenega časa smo ocenili sami, in sicer glede na povprečni obseg porabljenega časa, kot izhaja iz posredovanih podatkov nUp (v povprečju so porabili 14 dni do enega meseca/leto). Stroški so med 140.000 in 160.000 €. Izdelava strokovnega gradiva (OP, študije) Tabela 17 prikazuje stroške za študije, ki jih je doslej plačala DRSC. Sicer strošek vseh elaboratov skupaj z idejnimi projekti znaša preko 1,175 mio €. Tabela 17: Stroški izdelave študij (zaokroženo) Stroški izdelave študij v kontekstu postopka CPVO: Vrednost (€) Urbis - študije variant l. 2005 (osnovna pogodba) 46.900 l. 2006 in 2008 (aneks I in aneks II) 23.000 GEATEH d.o.o. Izdelava okoljskega poročila za obvoznico Škofljica (4.10.2005) 46.500 Kartiranje habitatnih tipov in popisi flore in favne na obvoznici Škofljica (4.10.2006) 10.000 Dopolnitev okoljskega poročila za obvoznico Škofljica za traso variante OC (23.4.2008) 29.300 Izdelava strokovnega mnenja o vplivu variant A1 in A2 obvoznice Škofljica na naravo in kulturno dediščino (11.11.2010) 4.000 Izdelava okoljskega poročila za obvoznico Škofljica za varianti 2A in OC (28.10.2011) 20.800 Aquarius d.o.o. Revizija OP 2.600 Inštitut za vodarstvo d.o.o. Obvoznica Škofljica -idejna zasnova vodnogospodarskih ureditev (7.8.2006) 24.500 Dopolnitev idejnih zasnov vodnogospodarskih ureditev za obvoznico Škofljica - varianta OC (1.7.2008) 3.400 STIA NGI d.o.o. Izdelava strokovnih podlag za izvedbo nadomestnih habitatov pred izgradnjo obvoznice (30.8.2007) 47.200 PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. Izdelava gradiv o variantnih možnostih poteka obvoznice Škofljica za MzP (1.4.2010) 2.000 Center za kartografijo favne in flore Izdelava populacijske študije za metulja okarčka na območju obvoznice Škofljica (3.5.2011) 9.500 LUTRA, Inštitut za ohranjanje narave Izdelava Dodatka na varovana območja in vsebin za OP za obvoznico Škofljica za var. 2A in OC (28.10.2011) 9.000 MZIP-DZP Priprava različnih predstavitvenih gradiv Stroška niso opredelili Skupni stroški študij: 279.000 Delni direktni stroški znašajo med 420.000 in 440.000 €. Indirektni stroški (stroški, ki bi se jim lahko z izgradnjo obvoznice izognili) Zastoji pri investicijah v občini Škofljica Občina Škofljica ocenjuje (ustna izjava župana v prisotnosti sodelavcev občinske uprave), da je prišlo zaradi dolgotrajnega postopka CPVO do zamika sprejema OPN Škofljica vsaj za 6 mesecev. Vrednost tega stroška znaša 100.000 €. Stroški zaradi daljših potovalnih časov - zastojev Spodaj je prikazan izračun vrednosti izgubljenega časa voznikov in potnikov v avtomobilih in avtobusih ter voznikov tovornih vozil zaradi zastojev na Škofljici. Z izgradnjo obvoznice bi se tem stroškom izognili. Tabela 18: Povprečno število vozil na območju Škofljice na leto, vir podatkov: http://www.dc.gov.si/si/delovna podrocja/promet/ (do leta 2012): Št. vozil/leto Lj Rudnik-Škofljica Škofljica-Rašica Povprečno št. Št. Št. tovornih Povprečno št. Št. Št. avtomobilov/dan avtobusov/dan vozil/dan avtomobilov/dan avtobusov/dan tovornih vozil/dan 2005 15.414 170 1.586 6.952 70 795 2006 16.207 169 1.724 7.107 83 848 2007 15.978 166 1.894 7.275 84 934 2008 16.013 169 1.987 7.347 86 928 2009 16.674 157 2.011 7.333 86 971 2010 16.103 172 1.873 7.313 85 877 2011 16.280 183 1.938 7.297 70 849 Povprečno št. vozil 16.095 162 1.859 7.232 80 886 % vozil v konicah je 20% povprečja* 3.220 32 372 Sklepamo, da je večji delež teh vozi^ vključen v št. vozil/leto na relaciji Lj Rudnik-Škofljica Št. vozil v konicah 808.220 8032 93.372 - - (povprečje 2005-2011 je 251 delovnih dni) * Določeno na podlagi prometne študije (PNZ, 2006), čeprav bi intuitivno sodili, da je ta delež višji! Tabela 19: Izračun števila oseb v avtomobilih in avtobusih Prevozno Namen prevoza* % potovanj po Število potovanj Povprečno št. Število sredstvo namenih* po namenih/ leto** oseb/avto oz. avtobus* oseb/leto Avto poslovno 8 64.658 1,25 80.822,5 neposlovno 92 743.562 1,45 1.078.165 Avtobus poslovno 2 161 45*** 7.245 neposlovno 98 7.871 45*** 354.195 Tovornjaki poslovno 100 93.372 1 93.372 *vir: Prometna študija (PNZ, 2007). **Vrednosti glede na povprečno št. vozil/leto (upoštevamo le delovne dni in odstotek vozi v konicah/osebo). ***V konicah je za zglobne avtobuse ocenjena povprečna zasedenost 50 potnikov na vozilo, za standardne pa 40 - za izračun vzamemo povprečje (45 potnikov/avtobus). Tabela 20: Vrednost izgubljenega časa Prevozno sredstvo Namen prevoza* Število oseb glede na zasedenost Strošek obsega porabljenega časa za prevoz v primeru zastojev /leto(€) 5 min zastoj 15 min zastoj 30 min zastoj Avto poslovno 80.822,5 121.233,75 379.865,75 759.731,5 neposlovno 1.078.165 690.025,6 2.167.111,65 4.334.223,3 Avtobus poslovno 7.245 8.766,45 27.313,65 165.982,16 neposlovno 354.195 162.929,7 513.582,75 1.023.623,55 Tovorno vozilo poslovno 93.372 140.058 438.848,4 877.696,8 Skupaj: 1.123.013,5 3.526.722,2 7.161.257,31 Vrednost izgubljenega časa potnikov zaradi zastojev torej znaša med 1,1 in 7,2 mio € na leto. Stroški zaradi onesnaževanja (emisije iz prometa) Vrednosti so podane v tabeli 22. Stroške smo izračunali za avtomobile, avtobuse in tovorna vozila. Natančnejše kvantifikacije stroškov onesnaževanja ne moremo podati, saj OP glede tega ni precizno. Upoštevali smo, da se bodo količine emisij zaradi tekočega prometa (namesto zastojev) znižale za ~20-50% (Zhang in sod., 2011). Izračun je mogoče tolmačiti tudi kot potencialno korist oziroma prihranek zaradi zmanjšanega onesnaževanja s snovmi iz prometa na lokalni ravni, če bi zgradili načrtovano obvoznico (zmanjšana izpostavljenost snovem iz prometa lokalnega prebivalstva na območju, kjer so prisotni zastoji; znano je, da so pri zastojih emisije snovi iz prometa višje). Namreč, z izgradnjo obvoznice bo lokalno prebivalstvo izpostavljeno nižjim količinam emisij zaradi preusmeritve prometa in bolj tekočega prometa. Ko bo postopek CPVO končan, bo možno ugotoviti, ali je prispeval k izboru določene alternative in če da, bomo ta strošek ustrezno revidirali in prekategorizirali v direktno korist. postopka CPVO. Sicer bomo to korist pripisali DPN za izgradnjo obvoznice Škofljica. Stroški omilitvenih ukrepov Tabela 23 prikazuje stroške nekaterih omilitvenih ukrepov. Teh zaenkrat ni mogoče pripisati postopku CPVO, ker postopek ni končan. Podajamo jih informativno. Če pa bo postopek potrdil katero od različic po barju, in bo treba omilitvene ukrepe izvesti, bo stroške nosil investitor. Če se v zvezi s tem omejimo na vzpostavitev habitatov, bo treba preveriti ali so/bodo ti stroški enaki okoljski vrednosti habitatov, in se bosta vrednosti družbeno kompenzirali/izničili (en del družbe bo nosil stroške, drugi del pa bo imel koristi), ali pa bodo nižji in bo mogoče razliko pripisati postopku CPVO kot direktno okoljevarstveno korist - skladno z razpravo v teoretičnem delu poročila (poglavje 3.2). Tabela 21: Emisije izpušnih plinov Povpr. št. vozil na dan v letu 2011 St. kilometrov (Pijava Gorica -Lj. Rudnik-Pijava Gorica) (razdalja na območju, kjer so zastoji) Tip goriva Emisije izpušnih plinov CO (g/km) CO2 (g/km) NOx (g/km) PM10 (g/km) Avto (EURO 4)* 16.280 16 Bencin (50% vozil) 1,00 170 0,08 - Diesel (50% vozil) 0,50 160 0,25 0,025 Avtobus** 183 16 Diesel 2,22 1154,29 7,82 0,13 Lahka tov. vozila (EURO 3)* 1.296 16 Diesel 0,95 240 0,6 0,07 Srednja tov. vozila (EURO 3)* 206 16 Diesel 0,95 - 0,78 0,86 Težka tov. vozila (EURO 3)* 221 1 6 Diesel 2,1 - 5,0 1,26*** * European emission standards, 2012; **Podatki LPP (povprečne vrednosti emisij); ***Vrednost je privzeta na osnovi meritev izpustov motorja mestnega prometa s podobnimi tehničnimi lastnostmi. Tabela 22: Prihranki zaradi zmanjšanja emisij Prevoženi km v letu 2011 (št. vozil/leto (štejemo le delovne dni ~ 251 dni/leto) x prevoženi km) Gorivo Emisije izpušnih snovi na leto Stroški emisij izpušnih snovi (€) na leto CO (t) CO2 (t) NOx (t) PM10 (t) CO CO2 NOx PM10 Nižja vrednost Srednja vrednost Višja vrednost Avto (EURO 4) 32.690240 bencin 32,7 5557,3 2,6 - - 38.901 138.932 250.078 24.903 0 32.690240 diesel 16,35 5230,4 8,2 0,82 - 36.613 130.760 235.368 78.540 39.622 Avtobus 734.928 diesel 1,6 848,3 3,45 0,095 - 5.938 21.207 38.173 33.044 4.590 Lahka tov. vozila (EURO 3) 5.204736 diesel 4,9 1249,1 3,1 0,36 - - - - 29.692 17.395 Srednja tov. vozila (EURO 3) 827.296 diesel 0,786 - 0,645 0,7 - - - - 6.178 33.824 Težka tov. vozila (EURO 3) 887.536 diesel 1,86 - 4,4 1,12 - - - - 42.143 54.118 Skupaj - 81.452 290.899 523.619 217.500 149.549 Skupni stroški (stroški emitiranih snovi - sedanje stanje) - 448.500 - 890.670 (variacija CO2) Skupni stroški - predpostavljeno zmanjšanje za 20% po zgraditvi obvoznice* - 360.000 - 700.000 (zaokroženo) Skupni stroški - predpostavljeno zmanjšanje za 50% po zgraditvi obvoznice* 200.000 - 450.000 (zaokroženo) Stroški v konicah (20% vozil**) - sedanje stanje; po ureditvi obvoznice teh stroškov predvidoma ne bi bilo več (zaokroženo) 90.000 - 180.000 Stroški pri 50%-nem zmanjšanju prometnih konic (če bo izgradnja obvoznice generirala dodaten promet skozi Škofljico) - zaokroženo 45.000 - 90.000 * OP ni natančno podalo pričakovanih sprememb vplivov prometa, zato smo predpostavili 20% in 50% zmanjšanje. Ta primer eksplicitno kaže na pomembnost specifičnega podajanja okolljskih vplivov kot podlage za izračune v okviru CBA, ** Določeno na podlagi prometne študije (PNZ, 2006), čeprav bi intuitivno sodili, da je ta delež višji! Prihranki zaradi zmanjšanja emisij v konicah znašajo med 90.000 in 180.000 €/leto pri popolni odpravi zastojev. Upoštevati je treba, da so lahko dejanske vrednosti višje, saj smo pri izračunih uporabili le dostopne podatke (npr. manjkajo podatki o emisijah drugih snovi, kot so aromatski ogljikovodiki, težke kovine idr.). Po drugi strani pa je mogoče, da popolne odprave zastojev/konic ne bo, deloma zato, ker bo rešitev manj učinkovita (npr. sistem P+R in javni oprevoz), deloma pa zato, ker bi obvoznica generirala dodaten promet. V primeru 50% zmanjšanja konic/zastojev bi bili prihranki od 45.000 - 90.000 €/leto. Tabela 23: Stroški nekaterih omilitvenih in izravnalnih ukrepov Varianta 1A Varianta 2A Varianta OC Varianta Lisičje Opombe Stroški/koristi omilitvenega ukrepa (v mio €): Naravovarstveni: CPVO dodatno prispeva k varstvu okolja I. Nadomestni habitat (NH) Skupna končna površina nadomestnih habitatov za ptiče in barjanskega okarčka znaša za varianto 1A: 517,31 ha, varianto 2A: 405,90 ha, varianto OC: 353,35 ha in za varianto Lisičje: 0 ha 1. izvedba NH 3,25 2,55 2,22 0 2. odkup zemljišč 73,90 57,99 50,48 0 3. spremljanje stanja v okolju Nimamo podatka ali je ta strošek vključen v stroške izvedbe NH 4. vzdrževanje/upravljanje z NH Nimamo podatka ali je ta strošek vključen v stroške izvedbe NH Stroški upravljanja z nadomestnimi habitati za baijanskega okarčka (~41,7 ha) - 4,511 - 6,250 €/leto (STIA, 2007) in za ptiče (32-77 ha) - 19,832 - 27,175 €/leto (STIA, 2007) Skupaj NH: 77,15 60,54 52,7 0 II. Zasaditev avtohtonih vrst na območju Barja - - - Priročnik za pravni režim MIZKŠ-DzKD pri ureditvah (smernice ZVKDS in MIZKS-MK) B. Kakovost bivanja - izgled kulturne krajine: Protihrupne ograje, ki so bolj sprejemljive z vidika - - - - Pravni režim - varovanje kulturne krajine izgleda kulturne krajine Stroški/koristi izravnalnega ukrepa (v mio €): A. Kulturna dediščina - arheologija: Pravni red ZVKD-1 Nadomestilo za KD: 1. predhodne arheološke raziskav 0,21 0,18 0,17 0 2. arheološka izkopavanja 8,08 6,72 6,41 0 3. poizkopovalna dela 4,04 3,36 3,21 0 Skupaj - arheologija: 12,34 10,26 9,79 0 B. Kmetijska zemljišča: Pravni red ZKZ-UPB2 1. Izguba kmetijskih zemljišč/nadomestilo za spremembo namembnosti KZ Podatkov ni na razpolago 2. Nadomestilo za izpad dohodka iz pridelkov Podatkov ni na razpolago 3. Slabšanje kvalitete kmetijskih zemljišč (renaturacija njivskih površin) Podatkov ni na razpolago Opombe: Puščica pomeni ocenjevanje stroškov spremljanja stanja in vzdrževanja v prihodnosti (npr. do leta 2030 po diskontni stopnji 5,5%). Ker DPN še ni potrjen, te kategorije nismo izračunali. Zaradi pomanjkanja podatkov nismo izračunali tudi nekaterih drugih kategorij. Kljub temu lahko rečemo, da skupni strošek za variante 1A, 2A in OC dosega red velikosti med 60 in 100 mio €. Stroški zaradi prometnih nesreč - zdravstveni vplivi Podana je informativna ocena sedanjih stroškov oziroma potencialnih prihrankov zaradi boljše prometne varnosti in s tem zmanjšanja števila prometnih nesreč na cesti Lj.-Rudnik - Rašica, če bi zgradili obvoznico (razumevanje glede prihrankov je podobno kot pri onesnaževanju). Natančnejše kvantifikacije stroškov zdravstvenih storitev ne moremo podati, ker OP o prometnih nesrečah ni specifično in določno. Nezgode obravnavamo po sledeči definiciji (Nellthorp in sod., 2001): • težja/hujša telesna poškodba: zahteva hospitalizacijo in ima trajne posledice, ki pa ne vodijo v preuranjeno smrt, • lažja telesna poškodba: ne zahteva oskrbe v bolnišnici; v primeru, da je ta potrebna, so posledice kratkotrajne. Tabela 24: Statistični podatki o prometnih nesrečah na cesti G2-106, Lj. Rudnik-Rašica (vir: Prometna varnost - 2011 2010 2009 2008 St. nesreč* 54 41 47 55 Smrt 1 1 1 2 Težje poškodbe 2 3 6 5 Lažje poškodbe 15 13 18 17 *Vključene so tudi prometne nesreče brez poškodb. Tabela 25: Izračun stroškov/potencialnih prihrankov zaradi zmanjšanja števila nesreč Vrednost (€) Vrednost PPP (€) Povprečno št. prometnih nesreč/leto Prihranki zaradi manjšega števila nesreč (€/leto) Prihranki zaradi manjšega števila nesreč (PPP* €/leto)_ Smrt 759.000 1.028.000 1,25 948.750 1.285.000 Težje poškodbe 99.000 133.500 4 396.000 534.000 Lažje poškodbe 7.300 9.800 15,75 114.975 154.350 PPP* - paritetna vrednost za zbrano leto Tabela 26: Pregled stroškov, ki bi se jim izognili po potrditvi DPN in izgradnji obvoznice Vrednost izgubljenega časa Vrednost zmanjšanega onesnaževanja (emisij iz prometa) - lokalno Vrednost zmanjšanega onesnaževanja (emisij iz prometa) - globalno (CO2) Vrednost izboljšanega zdravja (nižji stroški zdravstvenih storitev) 1,1 - 7,2 mio € na leto Zmanjšanje emisij zaradi prenehanja zastojev v prometnih konicah - do 50%, kar znaša 45.000 -90.000 € na leto Prispevek k koristnosti zmanjšanega globalnega onesnaževanja je na tem nivoju irelevanten/zanemarljiv 110.000 - 1.285.000 € na leto* *OP ne navaja, za koliko se bo zmanjšalo št. prometnih nesreč, zato natančnejša monetizacija ni možna. Direktne koristi (izboljšani načrti, izbrana najboljša različica, optimizirana raba prostora, varstvo nad standardi in normativi, nižje onesnaževanje, nižji stroški zaradi nesreča) Teh koristi zaenkrat ni mogoče potrditi za obravnavani primer, ker postopek ni končan. Potencialne prihranke zaradi krajšega potovalnega časa (odprava zastojev), zmanjšanega onesnaževanja in znižanih stroškov zaradi prometnih nesreč, ki so sedaj prikazani kot indirektni stroški, a bi jih bilo mogoče tolmačiti kot direktne koristi postopka CPVO, če bi ta prispeval k izboru najboljše alternative obvoznice in ko bi ustrezno "odšteli" prispevke DPN, kaže tabela 26. Glede na to pri nadaljnjem tolmačenju upoštevamo, da direktnih stroškov (še) ni. Indirektne koristi Na osnovi intervjujev udeležencev postopka so indirektne koristi postopka CPVO naslednje (kvalitativna ocena): OP omogoča iskanje novih alternativ in optimizacijo, usklajevalni sestanki so koristni, saj omogočajo podrobno seznanitev s problemi načrtovanja, omogočajo udeležbo zainteresiranih v postopku priprave DPN, ozaveščanje o vrednosti prostora, usklajevanje mnenj, natančnejšo optimizacijo variant/različic poteka trase obvoznice, postopek CPVO izpolnjuje cilje varstva okolja - doprinos k temu, da je varianta z okoljevarstvenega vidika sprejemljiva, omilitveni ukrepi so v večini primerov ustrezni (vzpostavitev nadomestnih habitatov, odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in nadomeščanje kmetijskih zemljišč idr.), NUP prispevajo k izboljšanju plana z vidika varovanja kulturne dediščine, ohranjanja kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave, upoštevanja že obstoječih prostorskih planov občin idr. pobudniki plana upoštevajo smernice plana oziroma se prilagajajo zahtevam NUP. 5.3 CBA za CPVO za SPN MOL Rezultati so kvantitativni, pol-kvantitativni in kvalitativni. Nekaterih stroškov in koristi ni bilo mogoče kvantificirati, ker SPN in OP nista dovolj podrobna v oceni okoljskih sprememb/vplivov. To je za strateško raven ocenjevanja razumljivo in pričakovano. Direktni stroški Izračunani stroški so negotovi, ker veliko udeležencev ni posredovalo podatkov (tabela 27). Za dodatno orientacijo lahko služijo izračuni za primer obvoznice Škofljica - menimo, da so stroški podobni oziroma da so v okviru istega velikostnega reda (100.000 €). Tabela 27: Stroški sodelovanja v postopku CPVO za SPN MOL Indirektni stroški Ocenjujemo, da postopek CPVO ni ustvaril indirektnih okoljskih stroškov. Direktne koristi Okoljske cilje, kot jih je predstavil in utemeljil OP ter h katerim je prispeval postopek CPVO ("Izboljšana kakovost zraka", "Zmanjšana stopnja hrupa" in "Učinkovit promet") pri izračunih označujemo z naslednjimi parametri: - Prihranek zaradi zmanjšanja emisij - Prihranki zaradi zmanjšanih stroškov zdravstvenih intervencij in smrti pri prometnih nesrečah v mestnem središču - Prihranki zaradi zmanjšane izpostavljenosti hrupu Prihranek zaradi zmanjšanja emisij Prihranek zaradi zmanjšanja emisij obravnavamo glede na razlike v izpustih plina, ki jih lahko pripišemo spremembam prometnega režima. Emisije so ocenjene iz porabe goriva povprečnega števila vozil na izbranem območju/cestnem odseku. Scenarij zaprtja Slovenske ceste za promet predvideva prepoved vožnje z motornimi kolesi, osebnimi in lahkimi/srednjimi/težkimi dostavnimi vozili, razen za tiste z dovolilnicami, katerih število je v obravnavani analizi zanemarljivo. Avtobusni promet (JPP) bo tudi v tem primeru potekal po Slovenski cesti. Osnova za izračun je celokupno število vozil, ki so v letu 2009 peljali po Slovenski cesti (lokacija meritev - Drama; meritev je bila izvedena z avtomatskimi talnimi merilnimi števci). Prevožena razdalja na odseku predvidenem za zaprtje za promet je 1 km (dolžina Slovenske ceste od Gosposvetske do Aškerčeve ceste). Vir podatkov: projekt CIVITAS Elan. Za izračun emisij smo predpostavili, da motorna kolesa poganja bencinsko gorivo, avtomobile v 50% bencinsko in v 50% dieselsko gorivo, lahka/srednja/težka dostavna vozila pa poganja dieselsko gorivo. Tabela 28: Emisijski standardi za vozila (European emission standards, 2012) Tip goriva Poraba goriva L / km Emisije izpušnih plinov CO (g/km) CO211 (g/km) NOx (g/km) PM10 (g/km) Motorna kolesa Bencin 0,04 - - - - Avtomobili (EURO 4) Bencin (50% vozil) 0,08 1,00 170 0,08 - Diesel (50% vozil) 0,07 0,50 160 0,25 0,025 Lahka dostavna vozila (EURO 3) Diesel 0,10 0,95 240 0,6 0,07 Srednja dostavna vozila (EURO 3) Diesel 0,25 0,95 - 0,78 0,86 Težka dostavna vozila (EURO 3) Diesel 0,40 2,1 - 5,0 1,2612 11 Ocenjeno povprečje izpustov CO2 12 Vrednosti PM10 za težka dostavna vozila so privzete na osnovi meritev izpustov motorja mestnega avtobusa s podobnimi tehničnimi lastnostmi Tabela 29: Prihranki zaradi zmanjšanja emisij; vrednosti emisij so v tabeli 13: Prevoženi km v letu 2009 Gorivo Emisije izpušnih plinov (celoletno obdobje) Stroški emisije izpušnih plinov CO (t) CO2 (t) NOx (t) PM10 (t) CO (€) CO2 (€) NOx (€) PM10 (€) Nižja vrednost Srednja vrednost Višja vrednost Motorna kolesa 51.005 bencin - - - - - - - - Avtomobili (EURO 4) 3.115.443 bencin 3,115 529,625 0,249 - - 3707 13240 23833 1670 0 3.115.443 diesel 1,557 498,471 0,779 0,079 - 3489 12461 22431 5218 746 Lahka dostavna vozila (EURO 3) 264.661 diesel 0,251 63,519 0,159 0,019 - 444 1588 2858 1064 14 Srednja dostavna vozila(EURO 3) 18.801 diesel 0,018 - 0,015 0,016 - - - - 98 155 Težka dostavna vozila (EURO 3) 10.464 diesel 0,022 - 0,052 0,013 - - - - 351 637 Skupaj 4,964 1091,615 1,254 0,114 - 7.641 27.290 49.123 8.401 1.552 Maksimalni letni skupni prihranki zaradi nižjih emisij so približno 60.000 €. Prihranki zaradi zmanjšanih stroškov zdravstvenih intervencij in smrti pri prometnih nesrečah Podajamo informativno oceno prihrankov vezano na zmanjšanje prometa v mestnem središču (OP teh podatkov ne specificira). Za vhodni podatek za analizo smo uporabili statistične podatke Policije (stanje med leti 2005-2009), in sicer število nesreč na območju, ki je bilo v letih 2007/08 predvideno za zaprtje prometa (Slovenska cesta, Wolfova ulica, Prešernov trg, Stritarjeva ulica, Ciril-Metodov trg, Vodnikov trg, Krekov trg, Adamič-Lundrovo nabrežje, Breg). V okviru analiz obravnavamo nesreče z lažjimi in težjimi poškodbami; nesreč s smrtnim izidom v obdobju 2005-2008 na obravnavanem območju ni bilo. Pri izračunu smo upoštevali podatke v tabeli 15 in da zaradi zaprtja mestnega središča prometnih nesreč ne bo več. Tabela 30: Prihranki zaradi zman jšanja števila nesreč St. nesreč/leto Težja/hujša telesna Lažja telesna poškodba Skupaj poškodba 2005 5 40 45 2006 7 41 48 2007 4 32 36 2008 2 31 33 2009 3 23 26 Povprečno št. nesreč 4,2 33,4 37,6 Prihranki zaradi manjšega števila 415.800 244.550 660.350 nesreč (€/leto) Prihranki zaradi manjšega števila 560.700 327.320 888.020 nesreč (PPP* €/leto) Prihranki zaradi manjšega števila 687.120 400.800 1.078.920 nesreč ( PPP* za leto 2012 (€/leto)) Prihranki zaradi manjše izpostavljenosti prekomernemu hrupu V okviru zmanjšanja hrupa pri izračunu stroškov in koristi obravnavamo zaprtje mestnega središča za promet. Na podlagi ocene in štetja uporabnikov LPP v mestnem središču Ljubljane smo upoštevali, da je število izpostavljenih oseb hrupu iz prometa 30000 (približno 15000 uporabnikov LPP in dodatno 15000 mimoidočih). Vir podatkov: projekt CIVITAS Elan. Čas izpostavljenosti hrupu je bil ocenjen na 1 uro, ki zajema prehod preko območja in čakanje na avtobuse LPP (za uporabnike). Kot podatek o hrupu po uvedbi omilitvenega ukrepa smo uporabili rezultate meritev na Slovenski cesti v obdobju 21-22.9.2011, ko je bila cesta za 1 teden zaprta za avtomobilski in tovorni promet. Rezultati so prikazani v tabeli 31. Kot podatek za stanje brez vzpostavitve ukrepa smo vzeli rezultate meritev v obdobju med 23.9 -16.11.2011 (Okolje.info, 2012). Tabela 31: Rezultati meritev hrupa - lokacija Slovenska cesta (Okol Datum meritev Ldnvmin Ldnvmax dB(A) dB(A) 21-22.9.2011 64 65 23.9 -16.11.2011 68 70 e.info, 2012) Ravni 1-urne izpostavljenosti hrupu iz zgornje tabele (dodatno k dnevnemu povprečju) dobimo s pretvorbo v Lden vrednost po spodnji enačbi: L_den = L_dnv + 10*log(1/24) Tabela 32: Vrednosti ^ enourne izpostavljenosti hrupu Datum meritev Stanje Ldenmin Ldenmax dB(A) dB(A) 21-22.9.2011 Brez prometa osebnih vozil (zaprtje 50,2 51,2 Slovenske ceste) 23.9 -16.11.2011 Promet - 54,2 56,2 nespremenjeno Prihranki so prikazani v tabeli 33. Upoštevane so vrednosti v tabeli 14. Tabela 33: Prihranki zaradi manjše izpostavljenosti hrupu Stanje Ldenmin dB(A) Ldenmax dB(A) £ ■ * €min £ * €max Brez prometa osebnih vozil (zaprtje Slovenske ceste) 50,2 51,2 57.402 264.690 Promet -nespremenjeno 54,2 56,2 886.554 1.301.130 Prihranek zaradi zmanjšane izpostavljenosti hrupu 829.152 1.036.440 *izračun vključuje 30.000 izpostavljenih oseb/leto Indirektne koristi Glede na to, da je bil odziv kontaktiranih oseb skromen (ni bilo odgovorov na poslan vprašalnik, telefonske klice, e-komunikacijo), konkretnih odgovorov nismo zbrali. Zato ocenjujemo, da so indirektne koristi CPVO podobne kot za primer obvoznice Škofljica. 6 razprava Obvoznica Škofljica Ker postopek CPVO ni končan, je dokončno sklepanje o njegovih stroških in koristih preuranjeno. Ni sicer dvomov, da bi lahko vodenje postopka bilo boljše, a na koncu se lahko izkaže, da smo se (kot družba) ravno iz tega marsikaj naučili in da napak ne bomo ponovili. Še posebej bo to očitno, če se bo kot delna rešitev za obravnavani prometno-okoljsko-bivanjski problem izbrala različica, ki predvideva ureditev P+R v Škofljici z obnovo Dolenjske ceste in povezavo na železniški/avtobusni promet ter druge moderne in racionalne načine prevoza. Primer obvoznice Škofljica je poseben v več ozirih, zato ga ni ustrezno uporabiti za posploševanje. Po drugi strani pa je presenetljivo, da naročnik ni predlagal postopka (ali več njih), za katere je mogoče nedvoumno ugotoviti, da so reprezentativni za celotno CPVO prakso in da omogočajo nedvoumen prikaz koristi in stroškov -če takšni primeri obstajajo? Zaradi neučinkovitosti postopka je mogoče kritično ugotoviti vsaj dvoje: • niso še dosežene nekatere okoljske koristi, ki bi jih sicer prinesla izvedba obvoznice. Zaradi tega so te potencialne koristi zaenkrat prikazane kot indirektni stroški. • Postopek določanja omilitvenih ukrepov ni bil dovolj vključujoč za vse uporabike prostora (ni dovolj demokratičen), dorečen in racionalen, zato je njegova družbena sprejemljivost vprašljiva; na to kažejo številne pripombe glede pričakovanih stroškov vzpostavitve habitatov za ptiče in barjanskega okarčka ter ureditvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč, stroškov varstva kulturne dediščine, nadzora učinkovitosti omilitvenih ukrepov v predlaganem več-letnem obdobju. Poleg tega so se odprla vprašanja o stroških/škodah, ki jih trenutno nosijo neposredno prizadeti, ker obvoznice Škofljica še ni (npr. protesti županov 12-ih občin JV Slovenije, pozivi župana občine Škofljica Vladi RS). Ozremo se lahko še na možne razloge, zakaj nekateri NUP in SCPVO niso podali obsega svojega anagažmaja. Eden od teh naj bi bil političen: pojavila se je domneva, da so se v danem družbenem vzdušju - pregon javnega sektorja in uradnikov kot glavnih "družbenih parazitov" - sodelavci SCPVO in NUP ustrašili objave podatkov o lastnem angažmaju zaradi možne zlorabe (zloraba bi bila uporaba teh podatkov kot argument za njihovo neučinkovitost in posledično prenehanje zaposlitve). Glede tega lahko zatrdimo, da je bila raba podatkov predvidena le v tej CBA in da je učinkovitost/uspešnost postopkov CPVO bolj odvisna od filozofije izvajanja (ki je trenutno zgrešena), kot od posameznih udeleženih sodelavcev SCPVO in NUP13. Treba je tudi povedati, da se je občina Škofljica odločila reševati problem drugače, v okviru svojega OPN (verjetno stroškov/škod, ki jih ima zaradi neučinkovitosti CPVO). Na osnovi študije o ureditvi P+R med Gumniščem in Glinkom - primerjane so bile štiri lokacije (Struktura, 2011) ter v povezavi z načrtovano ureditvijo železniške proge Kočevje-Ljubljana in Dolenjske ceste v Škofljici (preureditev v tri- ali štiri-pasovnico), teče postopek za potrditev novega oPn Škofljica. Potrditev pričakujejo do konca letošnjega leta. Očitno pa je še nekaj: načrtovanju obvoznice Škofljica lahko pripišemo prenizko raven strateškosti (če sploh gre za strateško načrtovanje!?), saj so vse planske rešitve iskale manjše variacije ene od možnih rešitev problema dnevnih migracij proti Ljubljani in s tem povezanimi težavami v prostoru. Strateška vprašanja bi sicer lahko vodila do alternativ, ki se ne nanašajo le na iskanje rešitev za obvoznico, pač pa na širše področje cestnega prometa s P+R in vključujejo tudi železniške povezave, ali če gremo še korak višje - do vprašanj, zakaj prebivalci občin Škofljica, Velike Lašče, Ribnica itd. sploh migrirajo v Ljubljano ter kako zmanjšati potrebe po njihovih potovanjih na delo. Delna rešitev tega problema bi bila lahko v vzpostavitvi delovnih mest na območju občin ter omogočanje dela od doma (seveda z vzpodbujanjem zaupanja delodajalcev do zaposlenih in rezultatov njihovega dela - ne da bi morali delavci registrirati prisotnost na delovnem mestu v Ljubljani - oziroma zaupanja med družbenimi subjekti 13 Na SCPVO smo slišali izjave, da na njih pritiskajo z najvišjih ministrskih položajev. Od izdelovalcev OP pa smo zvedeli za zlorabe oblastnega položaja nekaterih udeleženih v postopkih CPVO, s katerimi ponižujejo in izsiljujejo strokovnjake, ki delajo na OP. Nič od navedenega zagotovo ne prispeva k učinkovitosti in uspešnosti postopkov CPVO. nasploh)14. Te probleme je med drugim obravnavala raziskava z naslovom Strokovne podlage za pripravo regionalnega prostorskega načrta LUR in je podala številne predloge reševanja, tako na področju prometa kot ustvarjanja delovnih mest v občinah LUR - gospodarske cone, mala in srednja podjetja, inovacijski centri, zelena delovna mesta itd. (SPRPN LUR, 2009). Za integralno načrtovanje prometa na ravni LUR je torej pomembno iskanje/ocenjevanje alternativ na hierarhično višjih ravneh, pri tem pa so lahko v pomoč tudi rezultati CBA. Da je načrtovanje obvoznice Škofljica "spregledalo" nekatere usmeritve prometnega povezovanja v LUR je razvidno iz spodnjih vsebin (SPRPN LUR, 2009): - Ljubljana je središče regije, v katerem so prometne razmere odvisne od načina in obsega načrtovanja urbanih con v regiji, od koder izvira veliko število dnevnih potovanj v mesto in potrebe po parkiranju. Te je treba omejevati s ponudbo kvalitetne alternative - javnega potniškega prometa (JPP) že pri izvoru potovanja in ne šele v mestu. Izboljšanje kvalitete ponudbe JPP (z dopolnitvijo ponudbe tirnega prometa) je osnovno vodilo pri urejanju prometnih razmer v regionalnem okviru (t.j. zmanjševanju rabe osebnega avtomobila). - Prometno omrežje in površine za mirujoči promet so odvisne od načina in vrste namenske rabe površin v prostoru. Zato jih je treba načrtovati hkrati z načrtovanjem te rabe in jim določiti potek in dimenzije v skladu z velikostjo in intenzivnostjo dejavnosti v prostoru, katerim so namenjene. To pomeni, da je treba prometne površine upoštevati tudi kot omejitveni pogoj. - Ljubljana je obvodno mesto, zato je treba kot obliko JPP izkoristiti tudi možnost prometa po reki Ljubljanici. - Zagotoviti je treba uvedbo sodobnega, zmogljivega in kakovostnega javnega potniškega prometa (JPP), ki bo deloval kot celovit sistem z enotno tarifno politiko. Glavne linije JPP je treba v sodelovanju s sosednjimi občinami podaljšati do regijskih središč in sočasno urediti parkirne površine P+R. Parkirišča P+R so v tem primeru zgrajena na mestnem obrobju in v regionalnem zaledju. Z urejanjem tovrstnih parkirišč velikih kapacitet ob zunanjih prestopnih točkah JPP je treba izenačiti potovalne možnosti dnevnih migrantov s tistimi, ki jih imajo prebivalci v MOL. - Sistem regijske železnice mora postati osnovni nosilec JPP v regiji, njegov razvoj naj temelji na prenovi obstoječih prog in dopolnitvi omrežja z novimi regionalnimi povezavami. Železniški sistem naj se nadgradi z izgradnjo novega tira proti Kranju ter s progo proti Vrhniki, ki bo namenjena predvsem regionalnemu potniškemu prometu. Poleg ustrezne posodobitve glavne železniške potniške postaje v Ljubljani je treba, predvsem na stičnih točkah železniških prog in linij JPP urediti dodatna postajališča za regijske potniške vlake. - Ureditev multimodalnih (prestopnih) točk, kjer pride do stika avtomobilskega, kolesarskega, mestnega potniškega prometa in železniškega potniškega prometa - primerne tovrstne točke so parkirišča 'parkiraj in se pelji' (P+R) ter primestna in mestna železniška postajališča ipd. - Z novo progo do Kranja mimo Brnika je treba omogočiti, da bo Ljubljana neposredno vključena tudi v sistem zračnega prometa, na obstoječi progi pa okrepiti regionalni promet. - Mednarodni tovorni promet je treba posodobiti z zgraditvijo prometno logističnega terminala (v nadaljevanju PLT) ob Zajčji Dobravi. Osrednji logistični in distribucijski terminal v LUR državnega pomena se mreži z ostalimi logističnimi in distribucijskimi centri v Sloveniji in širše. Oblikovani so prometno-politični ukrepi v podporo kombiniranemu prometu in vzpostavljanju nepretrganih prometnih verig, ki pozitivno vplivajo na enakomerno obremenjenost prometnega sistema ter predvsem na gospodarsko konkurenčnost. - Vzpostaviti kakovosten in učinkovit in varen sistem regionalnih in mestnih kolesarskih poti. Kolesarjenje bi bilo treba ponuditi vzporedno z oblikami javnega načina prevoza in povezavami nanje (P+R). Spodbujati bi bilo treba vožnjo s kolesom na delo preko finančnih nagrad in ustrezne infrastrukture (garderob in prh na delovnem mestu). V okviru slednjega izpostavljamo naslednje sklope rešitev: - urediti trase na regionalni ravni, da delujejo kot prometni koridor - navezava na ostale oblike javnega prevoza - najpomembnejše trase povezati v pretočne pasove; delati na vzpostavljanju dvopasovnega kolesarskega prometa ter se osredotočiti na podrobnosti, točke, relevantne znotraj regije, mesta - urbanistične rešitve problematičnih točk kolesarske mreže LUR - promoviranje kolesarstva kot načina transporta 14 O načinih vodenja podjetij in preverjanja rezultatov dela podrejenih, ki zvišuje motivacijo do dela, lojalnost, učinkovitost idr., se v zadnjem času veliko piše v medijih. Veliko je tudi objav o tem, kako lahko sodobna informacijska tehnologija pomaga pri organiziranju dela in nadzoru njihovega izvajanja. SPN MOL CBA za CPVO za SPN MOL je pokazala, da so obravnave v OP tako splošne, da bi lahko veljale za marsikatero slovensko mesto in da OP ni analiziral strateških usmeritev/odločitev, ki jih je SPN prenašal na nižje (izvedbene) načrtovalske ravni. Zato tudi primer CPVO za SPN MOL ni bil dober za preizkus metode CBA. Negotovosti Najpomembnejša negotovost opravljenih CBA izhaja iz značilnosti obravnavanih primerov - nedokončan postopek za obvoznico Škofljica in presplošna obravnava SPN MOL v spremljajočem OP - kar omogoča različna tolmačenja o koristnosti postopkov CPVO. Negotovosti, ki izhajajo iz vrednosti uporabljenih faktorjev za monetizacijo okoljskih ter zdravstvenih stroškov in koristi, so po našem mnenju manj pomembni (tudi če variirajo za faktor 2, 3 ali 6 rezultati ostajajo v okviru reda velikosti - na primer stroški porabljenega časa zaradi zastojev). Pomembno ostaja predvsem vprašanje ali so koristi postopkov CPVO višje od stroškov. Za obvoznico Škofljica tega ne moremo dokončno podati, jasno pa je, da je bil postopek doslej neučinkovit, ustvaril je velike stroške, odločitve, na osnovi katere bi lahko ocenili koristi, pa še ni. Za primer SPN MOL pa lahko ugotovimo, da zaradi pomanjkanja podatkov - udeleženci v postopku jih niso posredovali - nismo mogli kvantificirati direktnih stroškov, tako da na osnovi razpoložljivih podatkov lahko domnevamo, da so direktne in indirektne koristi višje od stroškov. 7 zaključek V tabeli 34 je sintezni pregled ugotovitev CBA. Razmerje med koristmi in stroški za primer obvoznice Škofljica je 0,06, z opombo, da nima praktične vrednosti, ker postopek še ni končan. Za primer SPN MOL je ocenjeno razmerje med koristmi in stroški 20 in je podano predvsem v kontekstu prikaza uporabljene metode CBA. Sklenemo torej lahko, da je metoda operativna in pregledna, da pa bi bilo treba analize ponoviti na osnovi boljših primerov. Tabela 34: Pregled stroškov in koristi za obravnavana primera CPVO Primer CBA za CPVO Kor sti Stroški Razmerje K/S; Opombe Direktne Indirektne - splošne (dodatne) Direktni* Indirektni CBA za CPVO za izgradnjo obvoznice Škofljica Del indirektnih stroškov so potencialne direktne koristi So prisotne; ocena je kvalitativna Delni direktni stroški 440.000 € Maksimalna vrednost okoli 7,4 mio € 0,06; Rezultat zaenkrat nima praktične vrednosti, je pa nedvoumen pokazatelj resnosti problema neučinkovitosti in stroškov postopka CPVO CBA za CPVO za SPN MOL 2 mio € (red velikosti) So prisotne; ocena je kvalitativna 100.000 € (red velikosti) 20; Rezultat je predvsem simulacijske narave; izračun je bil opravljen, da se prikaže metoda CBA *Stroški vseh udeležencev niso podani zaradi nepopolni podatkov Na osnovi pogovorov/intervjujev z udeleženci postopka CPVO za obvoznico Škofljica in SPN Mestne občine Ljubljana je mogoče zaključiti, da je treba postopke CPVO dopolniti/izboljšati zlasti v začetnih fazah ("scoping", iskanje in primerjava alternativ); stališča in zahteve nosilcev urejanja prostora je treba utemeljiti, tudi z vidika ustreznih CBA in doseganja ciljev obravnavanega plana, programa, politike; treba je povečati kompetentnost udeležencev v postopku CPVO (izdelovalcev okoljskih poročil, predlagateljev omilitvenih ukrepov, sodelavcev enote CPVO na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje); postopek bi moral vključiti ocene tudi z drugih vidikov (podobno kot primerjalne študije; vključiti vzdržnost); postopek bi moral biti manj birokratski; nosilci urejanja prostora prispevajo k izboljšanju plana z vidika varovanja kulturne dediščine, ohranjanja kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave, upoštevanja že obstoječih prostorskih planov občin idr.; okoljsko poročilo omogoča primerjavo alternativ in iskanje novih ter njihovo optimizacijo; usklajevalni sestanki so koristni, saj omogočajo podrobno seznanitev s problemi načrtovanja in udeležbo zainteresiranih v postopku priprave DPN, ozaveščanje o vrednosti prostora, usklajevanje interesov in mnenj, natančnejšo optimizacijo variant/različic poteka trase obvoznice. Glede na to, da naročnik ni uspel najti primerov, ki bi nedvoumno kazali na učinkovitost in koristnost postopkov CPVO, lahko domnevamo dvoje: ali da iskanje ni bilo temeljito, ali da so takšni primeri redki ter niso zlahka prepoznavni (če sploh obstajajo). V primeru slednjega bi lahko ugotovitve iz obravnavanih primerov posplošili (tudi zato, ker postopki potekajo več ali manj podobno, saj so predpisani) v naslednji predlog: postopek CPVO naj se nadomesti s strateškim ocenjevanjem vplivov na okolje in zdravje, ki bo optimizacijsko in ne dovoljevalsko naravnan ter bo integriran z načrtovanjem! Skladnost s pravnim redom EU (SEA Direktivo, ki bo tudi novelirana zaradi številnih pomanjkljivosti), bo mogoče zagotoviti v okviru novelacije Zakona o vartsvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju ter ustrezno revizijo/preklicem povezanih podzakonskih predpisov. Dodatek v nadaljevanju podrobneje opisuje predlog prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje v Sloveniji. Dodatek k zaključku Predlog prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje v Sloveniji Predlog se opira na pozitivne izkušnje dosedanjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje (SOVO) integriranega z razvojnim/prostorskim načrtovanjem v svetu in pri nas, vključujoč tudi rezultate pričujoče CBA. Slika 6 prikazuje razpon možnosti obsega in globine strateških obravnav ter možna razmerja z ocenjevanjem vzdržnosti. Takšno ocenjevanje ne izvzema razprav in soočanja pogledov o razvojnih vizijah, strategijah, politikah, saj je le na ta način mogoče pričakovati želeno soglasje o poteh za izpolnitev družbeno-razvojnih ciljev. Slika 6: Možen obseg in globina strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (priredil B. Kontic po Therivel, 2005) Strateško ocenjevanje vplivov razvojnih politik na okolje Pojme "vizija", "strategija", "politika" SSKJ opisuje/definira takole: • politika je "^urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna, razvojna^politika^" • strategija je "^skupek postopkov, načinov za dosego kakega cilja^" • vizija je "^predstava o tem, kakšna naj bi kaka stvar (v prihodnosti) bila^" (npr. prihodnja razvojna raven ali politika, s katero naj bi to raven dosegli) Hierarhijo in razmerja med temi pojmi lahko postavimo na osnovi tolmačenj, ki so navedena v Strategiji razvoja Slovenije (UMAR, 2005; SVREZ, 2012): ospredju nove strategije je celovita blaginja vsakega posameznika ali posameznice. Zato se strategija ne osredotoča samo na gospodarska vprašanja, temveč vključuje socialna, zdravstvena, kulturna, okoljska, politična in pravna razmerja (poudaril B. Kontic). Kot taka predstavlja strategijo trajnostnega razvoja. Dolgoročni cilj Slovenije je trajnostno izboljšanje blaginje njenih prebivalcev, za kar moramo v naslednjih desetih letih preseči povprečno gospodarsko razvitost EU ter zmanjšati tveganja na področju socialne varnosti in okolja. V razviti sodobni družbi je proizvodnja in razdelitev bogastva povezana s porazdelitvijo tveganj, ki so prav tako gospodarska, socialna, okoljska, politična in kulturna. Zato samo široko zasnovana strategija lahko ponudi odgovore na dejstva sodobne globalizacije, na katera mora Slovenija odgovarjati s potezami, ki upoštevajo posebnosti njenega položaja in tako prispevajo tudi k razvoju nacionalne identitete. Slovenija želi v okviru EU in širše utrditi svoj mednarodni položaj in uveljaviti dolgoročne kulturne, politične in gospodarske interese. Pri tem njene razvojne prioritete in posamezni ukrepi odražajo tudi globalne strateške usmeritve Lizbonske strategije. .doseči potrebno stopnjo družbenega soglasja o temeljni razvojni viziji (poudaril B. Kontic) in strateških usmeritvah in s tem okrepiti politično zavezo za uresničevanje strategije s pomočjo razvojnih prioritet, akcijskih načrtov, merljivih ciljev, ukrepov ter z opredelitvijo odgovornih nosilcev. .Strategija razvoja Slovenije je krovna nacionalna razvojna strategija, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik (poudaril B. Kontic). Področne, sektorske in regijske strategije razvoja, nacionalni programi in drugi razvojni dokumenti morajo biti v svojih vsebinskih opredelitvah skladni s splošnimi strateškimi usmeritvami, hkrati pa morajo biti usklajeni tudi z drugimi dokumenti, ki so namenjeni doseganju istih ali podobnih ciljev. SRS kot krovni strateški razvojni dokument upošteva usmeritve že sprejetih razvojnih dokumentov, jih povezuje v koherentno celoto in usklajuje z razvojnimi cilji države kot celote. Izvajanje razvojne funkcije države preko koordinacije področnih politik in uporabe ustreznih finančnih instrumentov bo podrobneje razdelano v Državnem razvojnem programu (DRP). DRP je predviden kot način za prevedbo strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne programe in projekte. DRP je treba oblikovati tako, da bo zajemal celovito razvojno politiko države, ki bo po vsebini (prioritetah) usklajena s SRS, glede financiranja pa z državnim proračunom in z realnimi možnostmi države za pridobivanje sredstev iz drugih virov." Hierarhija je naslednja: interesi>cilji>vizija>strategija>politika>plani>programi>projekti O ocenjevanju razvojnih politik: Strateško ocenjevanje razvojnih politik je stalna praksa pri nas in drugod po svetu. Vlade in vodilni v gospodarstvu neprestano proučujejo možnosti razvoja in se prilagajajo razmeram ter družbenim potrebam. Pri tem so poudarjeni ekonomski vidiki, stroški in koristi, financiranje, dolgoročnost, zdravje. V zadnjem času se presojajo tudi družbene koristi oziroma blaginja in s tem povezani cilji. Tisto, kar pri dosedanjem ocenjevanju ni pregledno, je ocenjevanje z okoljskega vidika in vidika zdravja (dosedanji primeri integralnega ocenjevanja vzdržnosti so nejasni in nepopolni, nepregledna je raba rezultatov pri odločanju). Besedni zvezi "doseganje trajnostnega razvoja" in "varstvo okolja, narave in kulturne dediščine" sta sicer stalnici v tovrstnih besedilih, žal pa nista operativni oziroma učinkoviti v smislu dokazljivega utemeljevanja ustreznosti politik. Naknadno pravno-formalno dokazovanje legalnosti izvajanja politik (potrjevanje projektov, programov, planov) -pri nas sta to postopka PVO in CPVO s spremljajočim okoljevarstvenim pravnim redom v obliki zakonov, uredb, pravilnikov - pa nista sistema za optimizacijo politik v fazi nastajanja. Tako ostajamo brez odgovorov na vprašanja, ali je določena razvojna politika res najboljša za doseganje postavljenih ciljev, katere so alternative, katere dele prostora/okolja bo treba nameniti izvedbi politike, katero varstvo bomo uveljavljali pri izvedbi politike, ali bo zagotovljeno varstvo/izboljševanje javnega zdravja in s katerimi stroški/ekonomskimi odpovedmi itd. bomo dosegli cilje. Zato predlagamo, da se strateško ocenjevanje vplivov razvojnih politik na okolje in zdravje v prihodnosti izvaja skladno s prikazi d) in e) na sliki 6, predhodno pa bi morala vsakič biti opravljena ustrezna analiza/ocena potreb in ciljev v zvezi s konkretno politiko. Oceno potreb bi bilo treba ponoviti po določenem časovnem zamiku, bodisi kot preverbo nadaljevanja aktualne razvojne usmeritve, bodisi kot utemeljitev njene spremembe - potreba po pripravi nove (novelirane) razvojne politike. Rezultati tovrstnega ocenjevanja bi se morali ustrezno in pravočasno odraziti v celotni hierarhiji načrtovanja. Njihova izhodiščna uporabnost za SOVO pa je naslednja: ko je potreba po določenem razvoju (npr. infrastrukturi) potrjena, se SOVO na vprašanje potrebnosti ne vrača več, ampak se osredotoča na razčiščevanje, kako ta razvoj (infrastrukturo) zagotoviti s čim manj škodami v okolju. V nasprotnem primeru, to je, ko ocena potreb pokaže, da določen razvoj/infrastruktura ni potrebna, se pobuda/predlog/težnja o njeni izvedbi opusti, posledično tudi SOVO. Naj ob tem spomnimo na izhodiščni argument za ocenjevanje razvojnih politik z vidika varstva okolja: vsak razvoj neogibno rabi določen fizičen prostor za svojo uveljavitev. Ni vseeno, katerega uporabimo za konkreten razvoj in v kolikšnem obsegu. Tudi ni vseeno, ali in kje se bo določen razvoj uspešneje ekonomsko in družbeno uveljavil ter bo povzročil najmanj škod. Hotenja/interesi po premišljenem (racionalnem) ravnanju se lahko torej izpolnjujejo le, če družba posveča kontinuiran napor za vsakokratno preiskovanje možnih poti za doseganje ciljev. Sestavina tega preiskovanja so tudi strateške ocene vplivov na okolje, ki obsegajo tudi ocene vplivov na zdravje! Predlog organizacije prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje je podan v nadaljevanju. Predlog organizacije prihodnjega strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in zdravje v Sloveniji15 Utemeljitev Strateškega ocenjevaja vplivov na okolje in zdravje v Sloveniji nimamo. Enačenje postopka CPVO in strateškega ocenjevanja ni ustrezno. To sta filozofsko, organizacijsko in tudi po namenu povsem različni stvari. Medtem ko gre pri postopku CPVO za ocenjevanje tudi izvedbenih načrtov in projektov - npr. OPPN in posameznih objektov - ter pri tem predvsem za preverjanje izjav pripravljavca/investitorja izvedbe plana, programa ali projekta o tem, ali bo in kako bo izpolnjeval pravni red na področju okolja pri predlagani izvedbi plana, programa ali projekta -organizacijsko je to dovoljevalski proces, gre pri strateškem ocenjevanju izključno za ocenjevanje strateških načrtov in prispevke k optimizaciji politike, plana, programa v postopku načrtovanja - organizacijsko je strateško ocenjevanje integrirano z načrtovanjem. Pričujoča CBA za obravnavana primera je tudi pokazala, da se pri postopkih CPVO pojavljajo veliki in nepotrebni direktni ter indirektni stroški. Na ravni razvitosti Slovenije in zavesti o koristnosti varstva okolja je zato ustrezneje, da se poudarijo prizadevanja za prakso/uveljavitev splošno zaželenega strateškega ocenjevanja, ki bo pomagalo načrtovalcem ustvarjati čim boljše rešitve, namesto da se še naprej z dovoljevalsko naravnanimi postopki vnaša strah pred neučinkovitimi/nepotrebnimi postopki CPVO (ti v praksi velikokrat prinašajo nejevoljo, zamude pri izvedbi razvojnih predlogov, različne omejitve in stroške, spore med uporabniki prostora, ter nasploh delujejo razvojno zaviralno). Zaradi navedenega je smiselno postopke CPVO nadomestiti s strateškim ocenjevanjem, ki bo integrirano z razvojnim in prostorskim načrtovanjem! Ravni (faze), sosledje, ključni elementi, glavni udeleženci ter pravni red v zvezi s strateškim ocenjevanjem Strateško ocenjevanje je treba izvajati za hierarično najvišje PPP (interesi, cilji, vizija, strategija, politika, plani, programi) in ne za projekte (npr. za posamezne energetske objekte) ter izvedbene prostorske načrte (OPPN), kot je to sedanja praksa v postopkih CPVO. Izvedbene načrte in projekte naj se ocenjuje v okviru postopkov PVO (poudarjamo, da je treba tudi te postopke posodobiti in jim vrniti optimizacijski značaj/koncept!). Strateško ocenjevanje naj se začne sočasno z ustrezno oceno/utemeljitvijo potreb po določenem razvoju in opredelitvijo načinov, kako doseči postavljene razvojne cilje. Načini/poti za doseganje ciljev so alternative politik, planov, programov. Ločiti je treba tri strateške ravni, ki bi se izvajale zaporedno (navedeni so glavni nosilci/zainteresirani za takšno izvajanje): • Prva (najvišja) raven: Gre za prispevek k celostni strateški oceni vladne vizije, strategije, politike za izpolnitev razvojnih ciljev. Lahko gre tudi za sektorsko razvojno politiko, npr. kmetijsko, gospodarsko, okoljevarstveno. V ozadju oziroma izhodišču je interes po celoviti blaginji prebivalcev Slovenije. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje pomaga zbrati argumente za to raven razprav in premišljanj ter predstavlja del ali prvo oceno vzdržnosti - skladno s sliko 6 d) in e). Glede na vsebino in aktualnost razvojnih vprašanj ter ostrino dilem, se lahko specifične tematske obravnave obdelajo prednostno in poglobljeno ter postavijo zahteve po dodatnih analizah alternativnih poti za doseganje ciljev. • Druga (optimizacijska) raven; ima dve pod-ravni: o Prostorska optimizacija; namenjena je iskanju najboljšega prostora za izvedbo vizije, strategije, politike. Iz dosedanje prakse pri varovalnem prostorskem načrtovanju in neformalnem strateškem ocenjevanju vplivov na okolje lahko to raven pojmujemo kot analizo ustreznosti prostora (tudi študija ranljivosti okolja). Če sočasno ne optimiziramo tudi tehnološkega dela, prevladujejo analize z vidika prostorskih danosti - analiza prostorskih razvojnih možnosti in omejitev. o Tehnološka optimizacija; gre za primerjavo tehnologij v okoljevarstvenem in prostorskem kontekstu. Skupaj z rezultati prostorske optimizacije se išče najboljša mesta za ustrezne/prednostne tehnologije, s katerimi želimo izvesti vizijo, strategijo, politiko, ki je bila izbrana/potrjena na prvi ravni strateškega ocenjevanja. 15 Organizacija prihodnjega formaliziranega SOVO v Sloveniji je tukaj podana v kratkih točkah. Podrobnejši opis presega vsebino in razpoložljiva sredstva zadevnega projekta. • Tretja (strateško-izvedbena) raven: Gre za izdelavo smernic za prihodnje konkretne projektne rešitve. Podlaga so rezultati druge ravni (optimizacije) za izkazano najboljšo lokacijo in najboljšo tehnologijo (slednja je lahko v tej fazi še vedno generična). Vsebina smernic so lahko alternativni omilitveni ukrepi, predlog vsebine CBA ali CEA kot dodatne opore za izbor med alternativami, usmeritve za specifične obravnave v podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), kot so ocene tveganja/ogroženosti zaradi izrednih dogodkov itd. Te se dorečejo v konkretnem projektu upoštevajoč razpoložljive BAT in njihovo ustreznost za izbrano lokacijo. Pomembno je sosledje ocen: v prvi fazi ne moremo pričakovati odgovorov, ki jih lahko dajeta le druga ali tretja faza/raven! Poudarki v posameznih fazah morajo biti sistematični. Zadnja raven vključuje CBA ali CEA, lahko oboje. Vendar se lahko del teh ocen opravi že pri oceni potreb, ko premišljamo/presojamo ali določena strategija/politika dejansko lahko izpolni cilje oziroma potrebe in s kakšnimi stroški ter odpovedmi. Elementi SOVO • Izhodiščni interes, politika in nosilci; Ekonomsko-razvojni svet (ERS), kot operativno in posvetovalno vladno telo16, bi moralo skrbeti za to, da so pravočasno na voljo rezultati ocene potreb in SOVO na prvi (najvišji) ravni. Obravnave bi potekale kontinuirano, to je vsebinsko in časovno usklajeno z obravnavo ključnih razvojnih vprašanj na rednih sejah vlade. Za koordinacijo (naročanje) SOVO bi skrbel ERS. • Integracija s planiranjem: Slovenija ni edina država, ki nima/ne izvaja ustreznega, integriranega strateškega načrtovanja. Podobno je pred leti ugotovila vlada oziroma parlament Združenega Kraljestva (UK) in je leta 2008 sprejela Zakon o načrtovanju kot tretji steber strategije za doseganje napredka in kakovostnega življenja (prva dva stebra sta Zakon o klimatskih spremembah in Zakon o energetiki). Podobno so pristopile druge razvite države (nekatere že pred UK) in uvedle ocenjevanje potreb, vzdržnosti in strateške ocene vplivov na okolje kot povezan načrtovalsko-ocenjevalni sistem, ki zagotavlja ustvarjanje najboljših razvojnih rešitev. Pri tem ne gre za sistem dovoljevanja, pač pa optimizacijo na podlagi eksplicitne odgovornosti vlade in drugih pristojnih za izbiro najboljše izmed razpoložljivih, izvedljivih alternativ. Načrtovanje in ocenjevanje na strateški ravni morata torej biti povezana. • Ocena potreb; gre za preverbo aktualnosti ter smotrnosti kvalitativnih in kvantitativnih ciljev, ki naj bi jih dosegli z razvojno politiko. Pozitivna ocena potreb sproži SOVO, ta pa prispeva k povzročitvi čim manjših okoljskih škod oziroma k čim boljšemu doseganju ciljev vzdržnosti pri izvedbi zadevne razvojne politike. • Alternative; morajo biti obravnavane v celotni hierarhiji načrtovanja, od najvišje (ocena potreb) do najnižje (projekt) ravni. Osredotočenje je na premisleku, katera alternativa najbolje izpolnjuje cilje. Gre za zahtevno iterativno vprašanje - implicira primerjalno oceno alternativ in kontinuiran proces utemeljevanja. Primerjavo alternativ je treba uveljaviti v slovenski načrtovalsko optimizacijski praksi. • Sprejemljivost; pojem se je uveljavil in utrdil skozi uradniško-upraven način varstva okolja. Prisoten je tudi v dovoljevalskem konceptu CPVO. Glede na to, da je koncept sprejemljivosti sporen (omenili smo že, da zaradi formalnega ocenjevanja sprejemljivosti planov in programov postopki CPVO povzročajo zamude pri izvedbi razvojnih predlogov, različne omejitve in stroške, spore med uporabniki prostora, ter nasploh delujejo razvojno zaviralno17), bi ga nadomestili s konceptom, ki išče odgovore na vprašanja, kaj je strateško ocenjevanje prispevalo k načrtovanju, kako se je načrt zaradi prispevkov strateškega 16 V organizacijskem smislu gre za enega od strateških svetov vlade, glej http://www.vlada.si/si/o vladi/organiziranost in pristojnosti/sestava vlade/ 17 Ob tem je treba poudariti, da marsikateri uradnik v postopkih CPVO, težko in nerad odloča o sprejemljivosti, četudi se lahko ob tem formalno sklicuje na veljavne normative oziroma pravni red (legalnost ni vedno tudi vsebinska ustreznost in etična neoporečnost!). Po izjavah uradnikov gre včasih tudi za politične pritiske, ki določajo, katero stališče je treba v postopkih zagovarjati. Odgovornost, ki jo z odločanjem o sprejemljivosti politike, plana, programa nosijo uradniki (ali se jim včasih vsiljuje) v postopkih CPVO, je torej prevelika, povzroča nelagodje in strah, in je dejansko nepotrebna. Če bi dovoljevalski kontekst in koncept CPVO nadomestili z optimizacijskim, ki politike, plane in programe izboljšuje, ne pa dovoljuje, bi se osvobodili tudi ocene sprejemljivosti ter nepotrebnih etičnih in političnih ovir, ki jih postopek CPVO sedaj povzroča. ocenjevanja izboljšal, katere alternative so bile opuščene in zakaj (ker niso izvedljive, so drage ali so z vidika vplivov na javno zdravje slabe itd.). Vsekakor je treba prenehati s prakso, da se v postopkih CPVO "podeljuje" sprejemljivost plana ali programa izključno zato, ker bo pri izvedbi plana/programa spoštovan pravni red na področju varstva okolja (ta naj bi bil spoštovan tudi če postopka CPVO ne bi bilo, torej je dodatno potrjevanje zakonitosti nepotrebno/nesmiselno!). Ključni udeleženci - naročniki SOVO: na najvišji ravni je to vlada - ERS, ki za vsak primer politike (strategije) naredi projektno nalogo za strateško ocenjevanje. Na ravni optimizacije (druga in tretja faza ocenjevanja) so načrtovalci tisti, ki izkazujejo potrebe po strateški oceni, določajo poudarke in obseg, predvsem pa postavljajo konkretna vprašanja, na katera naj SOVO odgovori. To niso izključno okoljevarstvena vprašanja, pač pa širša načrtovalska, npr. kaj v okviru določenega načrtovanja je boljša/slabša rešitev z vidika javnega zdravja, ali na kaj je treba v danem prostoru paziti, da izvedba politike, plana programa ne naredi nepotrebne in nepovratne škode v okolju. Načrtovalci lahko tudi povedo, koliko sredstev se nameni SOVO za iskanje odgovorov na postavljena vprašanja ali koliko se lahko investira v ukrepe varstva (opore za CBA, CEA). Izbira strateškega ocenjevalca: Izbiranje strateškega ocenjevalca z javnim razpisom ni ustrezen način. Zamenjati ga je treba z neposrednim pozivom/vabilom za sodelovanje tistih strateških ocenjevalcev vplivov na okolje, ki imajo splošno strokovno zaupanje, kredibilnost in integriteto. Zaupanje v ocenjevalce (kredibilnost) bi slonelo na njihovih preteklih prispevkih k načrtovanju, utemeljitvah predlogov, ki so jih dajali pri dosedanjem izboljševanju politik, planov, programov, praktičnih odzivih na potrebe/vprašanja načrtovalcev ter pomoči, ki so/bi jo nudili vladi in načrtovalcem pri reševanju najtežjih razvojno-okoljskih problemov. Glede na to, da ocenjevanja sprejemljivosti politik, planov programov ne bi bilo več, bi odpadlo vsakršno izsiljevanje ocenjevalcev s strani naročnikov ocen, kot smo jim bili priča doslej. Naročanje ocenjevanja bi potekalo s strani vlade (ERS) in načrtovalcev, odvisno od strateške ravni ocenjevanja, z jasnim ciljem prispevanja k ustvarjanju čim boljših politik, planov, programov, v kasnejših fazah tudi projektov; takšen način bi motiviral in vzdrževal izključno dobre in učinkovite strokovne ekipe, naročniki pa bi, upoštevajoč načrtovalsko koristnost strateškega ocenjevanja, zagotavljali racionalnost sistema. Ključne reference za izbiro strateškega ocenjevalca bi bili dosjeji (spisi) o preteklih strateških ocenah PPP (te bi vodili ERS in načrtovalci - pripravljavci oziroma izdelovalci planov/programov). Potrjevanje (in zavračanje) PPP bi potekalo na osnovi sklepov s strani vlade/ERS/načrtovalcev imenovanih kredibilnih članov ustreznega panela/komisije. Reden pregled koristnosti SOVO: Da bi ohranili visoko kakovost, učinkovitost in koristnost SOVO, bi uvedli sistem zagotavljanja kakovosti (QA/QC) ter pregledov (angleško "audit"), podobno kot se izvajajo na drugih področjih. Vzorci za tovrstna ocenjevanja SOVO že obstajajo, npr. "Generic SEA Quality Review Methodology - Proposal to OECD DAC Task Team on SEA" (Sadler in Dalal-Clayton, 2010). Spoštovanje pravnega reda EU (SEA Direktive): Direktiva ni natančno predpisala, kako naj se ocenjevanje planov in programov izvaja, poudarila pa je, da je smiselno dovolj zgodaj ugotoviti, kaj bi določena izvedba plana/programa lahko pomenila za okolje in priporočila, da se iz tega izpelje optimizacijo oziroma popravke plana/programa. Uredba o CPVO ni ustrezno prenesla/uveljavila teh smernic Direktive. Z ukinitvijo postopkov CPVO in uveljavitvijo strateškega ocenjevanja, kot ga predlagamo tukaj, bi se skladnost z Direktivo, še posebej ko bo ta dopolnjena z zahtevami po integraciji načrtovanja in strateškega ocenjevanja, v celoti dosegla. Pri tem poudarjamo upoštevanje namena in ciljev strateškega ocenjevanja (angleško "fit for purpose"). 8 viri in reference Asafu-Adjaye (2000) Environmental Economics for Non-Economists, World Scientific, Singapore. Australian Government (2006) Introduction to Cost-Benefit Analysis and Alternative Evaluation Methodologies and Handbook of Cost-Benefit Analysis, Finance Circular 2006/01. Bockstael N., Freeman A. M., Kopp R., Portney P., Smith V. K. (2000) On Valuing Nature, Enveironmental Science and Technology, Vol. 34, No. 8, pp. 1384-1389 Braden J.B., Kolstad C.D. (eds.) (1991) Measuring the Demand for Environmental Quality, Contributions to Economic Analysis No. 198, North-Holland, Amsterdam. Brennan G, Eusepi G. (2009) The Economics of Ethics and the Ethics of Economics, Values, Markets and the State, Edward Elgar, Cheltenham, Northampton. Breton A, Brosio G., Dalmazzone S., Garrone G. (2009) Governing the Environment Salient Institutional Isses,, New Horizons in Environmental Economics, Series Editors W. E. oates and H. Folmer, Edward Elgar. Canadian Cost-Benefit Guide (2007) Regulatory Proposals, Treasury Canada. Clawson M., J.L. Knetsch (1966) Economics of Outdoor Recreation, Johns Hopkins Press, Baltimore. Constanza R., D'Arge R., De Groot R., Farber S., Grasso M., Hannon B., Limburg K., Naeem S., O'Neill R., PAruelo J., Raskin R., Sutton P., Van den Belt M. (1997) The Value of the World's Ecosystem Services and Natural Capital, Nature, Vol. 387, pp. 253-260 COWI Consultants (2009) European Commission, DG ENV Study concerning the report on the application and effectiveness of the SEA Directive (2001/42/EC) Final report. Dixon A. J. (2008) Environmental Valuation: Challenges and Practices, A Personal View, Economics and Conservation in the Tropics. A Strategic Dialogue, Conference paper. Dixon J.A., Scura L.F., Carpenter R.A., Sherman, P.B. (1994) Economic Analysis of Environmental Impacts, Earthscan, London. Dupuit J. (1844) De la mesure de l'utilite des travaux publics (On the measurement of the utility of public works) In: Revue frangaise d'economie, Vol. 10 N°2, 1995, p. 55-94. doi : 10.3406/rfeco.1995.978, url http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/rfeco_0769-0479_1995_num_10_2_978 pridobljeno 17.5.2012. Eckstein O. (1958) Water-resource development, the economics of project evaluation. Cambridge, Massachusetts, Harvard University Press, pp. 300. Econ Pöyry (2010) Guidebook in using CBA and strategic environmental assessment for environmental planning in China, R-2011-023. Environmental Valuation I and II (1999), Environmental Analysis and Economic Policy, Eds. K. G. Willis, K. Button and P. Nijkamp, An Elgar Reference Collection, Cheltenham, Northampton. Euroepan Comission (1996) Environmental Impact Assessment in Europe - A Study on Costs and Benefits, Summary on: http://ec.europa.eu/environment/eia/eia-studies-and-reports/eia-costs-benefit-en.htm. European Commission (1997) Financial and economic analysis of development projects, Office for Official Publications of the European Communities, Luxembourg. European Commission (1999) Application of the Polluter Pays Principle. Differentiating the rates of Community assistance for Structural Fund, Cohesion Fund and ISPA infrastructure operations, The New Programming period 2000-2006: technical papers by theme, Technical Paper 1. European Commission (2003a) DG Regional Policy, EVALSED: Evaluation of socio-economic development -The guide (http://www.evalsed.info). European Commission (2003b) WATECO - Common Implementation Strategy for the Water Framework Directive, Guidance Document No 1 'Economics and the Environment - The Implementation Challenge of the Water Framework Directive' produced by Working Group 2.6. European Commission (2004) HEATCO: Developing Harmonised European Approaches for Transport Costing and Project Assessment, Deliverable 5, Brussels. European Commission (2005) Impact Assessment Guidelines, SEC(2005) 791, Brussels. European Commission (2006) DG Regional Policy, Methodological Working Document 4: Guidance on the methodology for carrying out cost-benefit analysis, The new programming period 2007 - 2013, Brussels. European Commission (2008) IMPACT: Internalisation Measures and Polices for All external Cost of Transport, Handbook on estimation of external costs in the transport sector, Version 1.1, Brussels. European emission standards (2012), Automotive Directives and regulations - motor vehicles, http://ec.europa.eu/environment/air/transport/road.htm, pridobljeno junij 2012 GEATEH (2007) Okoljsko poročilo v postopku priprave DLN za izgradnjo obvoznice Škofljica, Imos Geateh načrtovanje in izvajanje d.o.o., Ljubljana. GEATEH (2010) Stokovno mnenje o vplivu optimiziranih variant 1A in 2A obvoznice Škofljica na naravno in kulturno dediščino, GEATEH načrtovanje in izvajanje d.o.o., Ljubljana. Hanemann W.M. (1992) Preface, In S. Narvud (ed.) Pricing the European Environment, Scandinavian University Press, Oslo. HEATCO D5 (2006) - HEATCO - Developing Harmonised European Approaches for Transport Costing and Project Assessment, Deliverable 5: Proposal for Harmonised Guidelines, http://heatco.ier.uni-stuttgart.de/, pridobljeno junija 2012 Hufschmidt M.M., James D.E., Meister A.D., Bower B.T., Dixon, J.A. (1983) Environment, Natural Systems, and Development: An Economic Valuation Guide, John Hopkins University Press, Baltimore. IEEP - Institute for European Environmental Policy (2011) Manual of European Environmental Policy 2011, Vol I, Routledge Taylor and Francis group. - Institute for Environmental Studies (2007) Costs and benefits of the EIA Directive Final report for DG Environment under specific agreement no. 07010401/2006/447175/FRA/G1. King D. M. in Price E. W. (2004) Developing Defensible Wetland Mitigation Ratios. A Companion to "The Five-Step Wetland Mitigation Ratio Calculator". University of Maryland, Center for Environmental Science. Prepared for Kathi Rodrigues, NOAA, Office of Habitat Conservation, Habitat Protection Division. Kneese A.V. (1964) The Economics of Regional Water Quality Management, Johns Hopkins Press, Baltimore. Krutilla J.V. (1967) Conservation Reconsidered, American Economic Review, 57. Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Prometna varnost - statistika http://www.policija.si/index.php/statistika/prometna-varnost, avgust 2012 . Ministrstvo za promet (2006) Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, Ljubljana. Molenaar de J.G., Jonkers D.A, Sanders M.E. (2000) Road illumination and nature III. Local influence of road lights on black-tailed godwit (Limosa l. limosa) population. Alterra, Green World Research. K. S. et al. (1975) Hazardous wastes: A Risk-Benefit Framework Applied to Cadmium and Asbestos, Stanford Research Institute, Menlo Park, CA. O'Connor M, Splash L. C. (1999) Valuation and the Environment, Theory, method and practice, Series ed. R. Constanza, Edward Elgar, Cheltenham, Northampton. OECD (2006) Cost-Benefit Analysis and the Environment, Recent Developments, ISBN 92-64-01004-1 Peticija županov (2011) 10 od skupno 12 županov podpisalo peticijo za obvoznico Škofljica. http://www.silcportal.si/novice/10-od-skupno-12-zupanov-podpisalo-peticijo-za-obvoznico-skofljica/. Pridobljeno 22.5.2012. Pearce D. W. (1998) Auditing the Earth, Environment, Vol. 40, No.2, pp. 23-28. Plotnick R. D. (1994) Applying Benefit-Cost Analysis to Substance Abuse Prevention Programs, International Journal of the Addictions, 29(3). PNZ (2006) Prometna študija ter prometna in ekonomska primerjava različic obvoznice Škofljica. Prometna študija, Ljubljana, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. PNZ (2007) Prometna študija ter prometna in ekonomska primerjava različic obvoznice Škofljica. Prometna in ekonomska primerjava, Ljubljana, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. PNZ (2010) Študija širitve ljubljanskega avtocestnega omrežja in priključnih avtocestnih krakov, Ljubljana, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o.: 11 str. Dostopno tudi na http://www.drc.si/Portals/6/prispevki/I/251-261.pdf, junij 2012 . Reijnen R., Foppen R., Braak C. in Thissen J. (1995) The effects of car traffic on breeding bird populations in woodland. III. Reduction of density in relation to the proximity of main roads. Journal of Applied Ecology, 32: 187202. Sadler B., Dalal-Clayton B. (2010) Generic SEA Quality Review Methodology - Revised Draft, Proposal to OECD DAC Task Team on SEA, Canadian International Development Agency (CIDA). Sovacool K. B. (2011) Contesting the Future of Nuclear Power, A Critical Global Assessment of Atomic Energy, World Scientific, Singapore. Spellerberg I.F. (1998) Ecological effects of roads and traffic: a literature review. Global Ecology and Biogeography Letters 7: 317-333. SPRPN LUR (2009) Strokovne podlage za pripravo Regionalnega prostorskega načrta Ljubljanske urbane regije, koordinator UIRS Ljubljana, Priloga 5. Strateška ocena vplivov na okolje, Institut "Jožef Stefan", Ljubljana, dostopno na http://www.uirs.si/sl/Raziskovanje/Projekti.aspx, 16. avgust 2012. STIA NGI (2007) Strokovne podlage za izvedbo nadomestnih habitatov pred izgradnjo obvoznice Škofljica, STIA NGI d.o.o., Novo Mesto. Struktura (2011) Izbor lokacije P&R na Škofljici in prostorska preveritev variante C- Gumnišče, Struktura d.o.o., št. elaborata U1111-SPP, Škofljica. Sutton P., Constanza R. (2002) Global Estimates of Market and Non-Market Values Derived from Nighttime Satellite Imagery, Land Cover, and Ecosystem Service Valuation, Ecological Economics, Vol. 41, pp. 509-527. SVREZ (2012) Informacija o pripravi Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2013 do 2020, dosegljivo na http://www.svrez.gov.si/si/delovna podrocja/priprava strategije razvoja slovenije 2013 2020/ (4.9.2012). Therivel R. (2005) Strategic Environmental Assessment: In Action, Earthscan. Toman M. (1998) Why Not to Calculate the Global Value of the World's Ecosystems and Natural Capital, Ecological Economics, Vol. 25, pp. 57-60. UMAR (2005) Strategija razvoja Slovenije, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, dosegljivo na http://www.gov.si/umar/ (4.9.2012). Urbis (2006) Študija variant in predlog najustreznejše variante obvoznic Škofljica, Urbis d.o.o., I. Mapa, II. Mapa , Maribor. Urbis (2007) Študija variant in predlog najustreznejše variante obvoznic Škofljica. Urbis d.o.o. I. Mapa, II. Mapa, Maribor. Urbis (2008) Študija variant in predlog najustreznejše variante obvoznic Škofljica. Urbis d.o.o.I. Mapa, II. Mapa, Maribor in Dopolnitev študije variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za obvoznico Škofljica. Weisbrod B. A. (1964) Collective-Consumption Services of Individual-Consumption Goods, Quarterly Journal of Economics, 78(3). Weisbrod B. A. (1981) Benefit-Cost Analysis of a Controlled Experiment: Treating the Mentally Ill, Journal of Human Resources, 16(4). Weisbrod B. A., W. L. Hansen (1969) Benefits, Costs, and Finance of Public Higher Education, Markham Publishing. World Bank (2003) A Review of the Valuation of Environmental Costs and Benefits in World Bank projects, Environmental Economics Series, paper No. 94 Zhang K., Batterman S., Dion F (2011) Vehicle emissions in congestion: Comparison of work zone, rush hour and free-flow conditions, Atmospheric Environment, 45 (1929). PRILOGA 1 - PODPORNI VPRAŠALNIK ZA DOLOČITEV STROŠKOV IN KORISTI V OKVIRU CBA ZA POSTOPEK CPVO ZA DPN ZA IZGRADNJO OBVOZNICE ŠKOFLJICA podporni vprašalnik za določitev stroškov in koristi v okviru cba za postopek cpvo za dpn za izgradnjo obvoznice škofljica UVODNO POJASNILO: Gre za podporni vprašalnik pri intervjujih z nosilci urejanja prostora (NUP), predstavniki občin, predstavniki civilne družbe in izdelovalce strokovnega gradiva. Vprašalnik je opora za izpolnitev določenih kategorij za izračun CBA (analiza stroškov in koristi), ki so predstavljene v prilogi 5. 1. Vprašanja za nosilce urejanja prostora (seznam je na koncu vprašalnika), predstavnike občin, predstavnike civilne družbe, izdelovalce strokovnega gradiva (Urbis d.o.o., GEATEH d.o.o., PNZ d.o.o., DRI d.o.o., STIA NGI d.o.o.) 1.1 Ali ste v dosedanjem postopku CPVO sodelovali več kot zahteva uredba oziroma kljub temu, da tega u redba eksplicitno sploh ne zahteva (Ur. L. RS št. 73/05)? - Če je odgovor DA: - Katere dejavnosti so to? - Koliko časa ste porabili za to dodatno delo? 1.2 Ali je vaš angažma prispeval k izboljšanju plana (specificirajte)? 1.3 Ali vaš prispevek izpolnjuje cilje plana ali CPVO? 1.4 Katere pomanjkljivosti postopka CPVO bi izpostavili, če ste jih ugotovili? 1.5 Kako bi opredelili koristi okoljskega poročila v kontekstu analize/primerjave alternativ? 1.6 Kako bi opredelili lastne stroške udeležbe v postopku CPVO? Obseg porabljenega časa za*: - Prostorske konference in usklajevalne sestanke (vključno s pregledovanjem gradiva): - Izdelavo smernic: *Podatek o bruto uri ali delovno mesto uslužbenca: Izdelava študij: - študija: - izdelovalec: - cena: Drugo: 1.7 Ali lahko izpostavite koristi usklajevalnih sestankov in prostorskih konferenc? 1.8 Ali so omilitveni ukrepi ustrezni in učinkoviti - katere alternative ste primerjali? 1.9 Kako bi opredelili korist postopka CPVO pri izboru najboljše alternative/trase: ali gre za izpolnitev ciljev varstva okolja? 1.10 Katera varianta ima večje okoljevarstvene koristi (če sploh) kot škode? 1.11 Katere ukrepe/mnenja ste predlagali pri DPN za obvoznico Škofljica? 1.1 2 Opaža se zmanjšanje vpliva Sektorja za CPVO pri iskanju najboljše trase od leta 2009/2010 naprej? - Kaj je vzrok? - Kako ocenjujete korist postopka CPVO? 1.13 Zakaj se postopek vrača k varianti 3 oz. Lisičje, če ta s prometnega vidika ni ustrezna? 2. Dodatna vprašanja za MKO-Sektor za CPVO in MzIP - DzP ter za izdelovalce okoljskega poročila 2.1 Vprašanje za MKO: Ali zahteve po: - prehodih za živali, - protip oplavni zaščiti cest, - uporabi protihrupnega asfalta, - gradnji protihrupnih ograj, izhajajo iz okoljskega poročila - omilitveni ukrepi, ali gre za standarizirano varstvo (pravilniki, normativi)? - Ali vemo kolikšni bodo stroški izvedbe teh ukrepov? 2.2 Vprašanje za izdelovalce okoljskega poročila: Ali se za revizije okoljskih poročil sklenejo aneksi k pogodbi? 3. Dodatna vprašanja o stroških omilitvenih ukrepov (specifična vprašanja za tiste, ki so zahtevali določene ukrepe) 3.1 ZRSVN in STIA NGI d.o.o.: - Katera so izhodišča za definiranje omilitvenega ukrepa vzpostavitev nadomestnih habitatov (ptice, metulj barjanski okarček)? - Ali ste primerjali različice omilitvenega ukrepa? - Kateri so argumenti za učinkovitost in uspešnost predlaganega/zahtevanega omilitvenega ukrepa? - Ali se bo spremljala uspešnost ukrepa? - Kateri so glavni elementi stroškov ukrepa? 3.2 MIZKŠ-DzKD ZVDKS: - Katera so izhodišča za definiranje omilitvenega ukrepa (nadomestilo za izgubo kulturne dedišči ne)? - Kateri so glavni elementi stroškov ukrepa? - Ali se strinjate, da je del teh stroškov mogoče tolmačiti kot korist? Kolikšen je ta delež: A) 100%, B) 50%, C) med 50-100% - Prosim pojasnite funkcijo zasajanja/obsaditve avtohtonih vrst na območju Barja pri ureditvah? Kateri in kolikšni so stroški zasaditve avtohtonih vrst na območju Barja pri ureditvah? 3.3 MKO-DzK: - Kateri so omilitveni ukrepi za izgubo kmetijskih zemljišč? - Kako se določi nadomestila zaradi izpada dohodka iz proizvodnje in nadomestila za slabšanje kvalitete kmetijskih zemljišč? - Kolikšni so stroški izgube kmetijskih zemljišč? - Kolikšni so stroški nadomestil zaradi izpada dohodka iz proizvodnje? - Kolikšni so stroški nadomestil zaradi slabšanja kvalitete kmetijskih zemljišč (renaturacija njivskih površin)? PRILOGA 2 - PODROBNEJŠI PRIKAZ I. IN II. STOPNJE POSTOPKA CPVO PRVA STOPNJA POSTOPKA CPVO DRUGA STOPNJA POSTOPKA CPVO PRILOGA 3 -IZHODIŠČNE ALTERNATIVNE TRASE OBVOZNICE (Urbis, 2006) PRILOGA 4 -OPTIMIZIRANE TRASE 1A IN 2A (Vir: MzP-DzC) OPTIMIZIRANE TRASE 1A i PRILOGA 5 - KATEGORIJE STROŠKOV IN KORISTI V POSAMEZNIH STOPNJAH CPVO I. Stopnja CPVO ZRSVN in MOP-Sektor za CPVO - odločitev o izvedbi postopka CPVO Čas porabljen za izdelavo plana - MzP (država, občina Škofljica - pripravljavca - ko postopek CPVO prispeva k izdelavi plana) Stroški izdelave plana oz. določitev variant (variante A, B, C) (študija PNZ d.o.o., 2004 - v obdobju po l. 2005, ko je bila znana odločitev o postopku CpvO)_ Čas porabljen za pregled gradiva (obvestilo o nameri izdelave plana in študije variant obvoznice z različicami A,B,C) in ostale ukrepe povezane z načrtovanje DPN (pobude za izdajo smernic nosilcev urejanja prostora): MZIP-DzP.............................................................. mö-Dzö-scpvö......................................................... ZRSVN................................................................... Čas porabljen za organizacijo prve prostorske konference (MZIP-DzP - v kontekstu CPVO) Čas, ki so ga udeleženci porabili za udeležbo na prvi prostorski konferenci (podatki o udeležencih v kontekstu CPVO) Izdaja smernic - čas, ki so ga posamezni nosilci urejanja prostora/resorji porabili za pregled plana in izdelavo smernic: Mö-dzö-scpvö......................................................... MŽiP-DzP................................................................. MKO-Dzk................................................................. MKÖ-ÄRSÖ............................................................... MNZ-GPÜ................................................................. MzÖ'-jRSVNDN............................................................ MzÖ'-ÜRSZR.............................................................. MzÖ'-'SCÖ................................................................. MŽiP-DzE................................................................. MzP-DRŠČ................................................................ AŽP...................................................................... ZRSVN................................................................... zvkbs................................................................... ZŽRS..................................................................... ^š...................................................................... ^S d a o/ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Geoplin plinovodi d.o.o. EfeMroyubl^^^^^^ !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Občina Ško fljica in njene javne gospodarske službe v deiih, kjer so upravljavci komunaln_e in druge infrastrukture............................................. MOL in njene javne gospodarske siužbe v deiiii, kjer so upravljavcj_ komunalne in _druge_ iß.frast.rukt.u/?.................................... Civiina družba_ Čas porabljen za pripravo programa DPN (DLN) in objava v Ur. l. 74/2005 - MzP Stroški izdelave prve faze strokovnih podlag za DPN - Analiza smernic za načrtovanje (Urbis d.o.o.) - strošek CPVO_ Izdelava elaborata Predhodne analize in določitev variant (Urbis d.o.o., marec 2006) Čas porabljen za sestanke z nosilci urejanja prostora_ Izdelava izdelanega predloga poteka obvoznice po varianti D (izdelovalec ni znan) Dopolnitev smernic nosilcev urejanja prostora: MKÖ-bzK................................................................ MÄ/Z-GPÜ................................................................. MzÖ'-äsVNDN............................................................ MŽP-DzE................................................................. MzP-DRŠČ................................................................ msw................................................................... zvkbs................................................................... ZŽi^Š..................................................................... Žišš...................................................................... EilESdo'o'............................................................... EleMro................................................................... Občina Škofljica feiekom Slovenije d.d. I. Stopnja CPVO Stroški izdelave Prometne študije ter prometna in ekonomska primerjava različic obvoznice Škofljica (PNZ d.o.o.) - strošek CPVO_ Čas porabljen za usklajevanje mnenj z nosilci urejanja prostora - MZIP-DzP oz. MKO- SCPVO:................................................................... MŽ/P-DzP, Cirad za prostorski razvoj MKÖ-SÖPVÖ.............................................................. Izdelava dopolnjene študije variant obvoznice Škofljica_ Čas porabljen za pregled ciljev in kazalcev za izdelavo OP: DRSÖ.................................................................. MKÖ-SÖPVÖ............................................................... Stroški priprave plana, OP in revizije OP (variante 1, 2, 3) ter Presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe obvoznice Škofljica na varovana območja (GEATEH d.o.o.)_ Čas porabljen za pregled plana, OP in revizijo OP ter odločitev o ustreznosti OP na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora: Mzip-bzp................................................................ Mkä^pvo............................................................... Čas porabljen za pregled plana, OP in revizijo OP ter izdelava mnenj nosilcev urejanja prostora : MzŽ....................................................................... Mkö-Dzk.................................................................. MiŽkS-bzKD............................................................... ZRSVN.................................................................... Čas porabljen za usklajevanje mnenj (sestanki MZIP, MKO-SCPVO, MKO-DzK, MIZKŠ-DzKD in ZRSVN)_ Čas porabljen za določitev popravkov in dopolnitev OP (MZIP - DzP)_ Izdelava strokovnih podlag za izvedbo nadomestnih habitatov pred izgradnjo obvoznice Škofljica (STIA d.o.o., 2007)_ Stroški izdelave popravkov in dopolnitve OP (GEATEH d.o.o.)_ Čas porabljen za ponoven pregled OP in revizijo OP ter odločitev o ustreznosti OP na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora (MKO-SCPVO)_ Čas porabljen za ponoven pregled OP in revizijo OP ter izdelava mnenj nosilcev urejanja prostora: MzŽ..................................................................... MKÖ-Dzk.................................................................. MiŽkS-bzKD............................................................... ZRSVN.................................................................... Čas porabljen za določitev popravkov in dopolnitev OP (MZIP-DzP)_ Čas porabljen za usklajevanje mnenj z nosilci urejanja prostora (sestanki MZIP-DzP, MKO-SCPVO, MKO-DzK, MIZKŠ-DzKD in ZRSVN) - kolikokrat v prvi polovici l. 2008? Stroški izdelave popravkov in dopolnitve OP, njegove revizije in mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje (GEATEH d.o.o.)_ Čas porabljen za ponoven pregled OP in revizijo OP ter odločitev o ustreznosti OP na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora (MKO-SCPVO )_ Čas porabljen za ponoven pregled OP in revizijo OP ter izdelava mnenj nosilcev urejanja prostora: MzŽ..................................................................... Mkö-Dzk.................................................................. MiŽkS-DzKD............................................................... ZRSVN.................................................................... II. stopnja CPVO II. stopnja CPVO - dopolnjeno OP II. stopnja CPVO - dopolnjeno OP II. stopnja CPVO - dopolnjena študija variant (varianta OC) Parametri* II. stopnja CPVO - nadaljevanje od l. 2008 - 2012 Cas porabljen za usklajevanje mnenj z nosilci urejanja prostora (sestanki MZIP-DzP, MKO-SCPVO, MKO-DzK, MIZKŠ-DzKD in ZRSVN ) in vključenimi občinami -kolikokrat od l. 2008 (druga polovica leta) in do l. 2012? Stroški priprave optimizacije variant 1A in 2A (udeležba CPVO - prispevek) Izdelava strokovnega mnenja o vplivu optimiziranih variant 1A in 2A obvoznice Škofljica na naravno in kulturno dediščino (GEATEH d.o.o., maj 2010) Stroški priprave dopolnjenega gradiva za varianti OC in 2A ter čas porabljen za sodelovanje pri dopolnitvah tega gradiva ( MZIP-DzP, MKO-SCPVO ) Casjporabljen za udeležbo najprostorski konferenci (kolikokrat?) MKO - DzK MIZKS-DzKD MKO-SCPVO ZRSVN MzP-DRSC Cas porabljen za pregled dopolnjenega gradiva za varianti 2A in OC ter izdelava smernic MKO-DzK MIZKS-DzKD ZRSVN Stroški civilne družbe v II. Stopnji postopka CPVO *Opredelitev glede na razpoložljive podatke Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE 4. sklop Zasnova sistema spremljanja učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti CPVO Vsebina 1 Uvod 2 Pregled meril. 2 1 Uvod Sistem spremljanja učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti CPVO je izoblikovan na osnovi v projektu oblikovanih meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje. Sistem omogoča: - vodenje osnovne statistike, - beleženje učinkovitost strateškega ocenjevanja - vsebinskega dela strateškega ocenjevanja, - beleženje uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje se nanaša na upravni postopek strateškega ocenjevanja. V nadaljevanju je podan pregled meril oz. kazalnikov, s katerimi se spremlja prakso in postopke. Lahko se jih organizira v obliki računalniške aplikacije, ki omogoča sproten vnos informacij tekom procesa CPVO. 2 Pregled meril 1. UDELEŽENCI V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP- izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja x x Delovanje izdelovalca PPP Delovanje pripravljavca PPP - izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja x x Nabor vprašanj pripravljavca PPP, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja x x Usposobljenost izdelovalca OP pripraviti rezultate v takšni obliki in na način, da jih je mogoče vključiti v PPP x x Etičnost, kredibilnost in učinkovitost delovne skupine x x 2. OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Vsebinjenje Izvajanje vsebinjenja x x Ustreznost načrta vsebinjenja x x Vključenost nosilcev urejanja prostora v vsebinjenje Uspešnost opravljenega vsebinjena x x Potrditev projektne naloge v procesu vsebinjenja x x Projektna naloga Kompletnost in jasnost projektne naloge (ustreznost opredelitve obsega del, časovnega okvira, vsebinske izvedbe presoje) x x 3. VSEBINE OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Omilitveni ukrepi Ustreznost izbranih ukrepov za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje glede na presojani PPP x x Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu planskih alternativ x x Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic omilitvenega ukrepa (učinkovitost, CBA, negotovosti) x x Vrsta, teža, podrobnost in usmerjenost omilitvenih ukrepov x Uspešnost izbranega omilitvenega ukrepa x Izvedljivost načrtovanih omilitvenih ukrepov (v časovnem obdobju plana in s sprejemljivimi stroški) x Preverjanje izvedljivosti omilitvenih ukrepov skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti x Uspešnost postopka ocenjevanja Preglednost postopka presoje - CPVO x x Število in vrsta zahtev za izboljšave PPP na osnovi CPVO x x Uporaba okoljskih ocen oziroma ugotovitev iz okoljskega poročila pri izboljševanju PPP x x Priporočila in usmeritve Opredelitev priporočil in usmeritev okoljskega poročila in CPVO za izboljševanje celostnega strateškega ocenjevanja z upoštevanjem načela vzdržnosti in preventive x x x x 4. ALTERNATIVNE REŠITVE TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Izbira alternativ Obseg izbire okoljsko najbolj sprejemljivih rešitev x 5. SODELOVANJE UDELEŽENCEV V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami Način sodelovanja z nosilci urejanja prostora x x Obseg in način posvetovanja / sodelovanja z institucijami na področju varstva okolja in priprave PPP x x Število izdanih mnenj o izhodiščih presoje x x Sodelovanje z javnostmi Obseg posvetovanja z javnostmi x x Načrt udeležbe javnosti (deležnikov) x x Informiranje javnosti x x Uspešnost sodelovanja z javnostmi - vplivi na vsebinjenje, prispevki k opredelitvam okoljskih ciljev, upoštevanje alternativ, ocenjevanje alternativ x x 6. USTREZNOST OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA/ POLITIKE, PROGRAMA, PLANA TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Postopek priprave PPP Način priprave in prikaza rezultatov PPP x x Postopek strateškega ocenjevanja Način vodenja in poteka postopka ter prikaza rezultatov x x Rezultat presoje Način prikaza rezultatov x x Uporabnost rezultatov x x Revizija / recenzija Opravljena revizija / recenzija x Koristnost recenzije x Neodvisnost revizije / recenzije x Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila Število vseh mnenj in število negativnih mnenj o ustreznosti OP x Najpogostejše napake / pomanjkljivosti OP x Zavrnitev negativnega mnenja o ustreznosti OP z obrazložitvijo x Realnost zahtev okoljskih ministrstev o popravkih ob pregledu presoj x TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Strokovna razprava x Pregled okoljskih sestavin x Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana Število vseh mnenj in število negativnih mnenj o ustreznosti OP x x Najpogostejše napake / pomanjkljivosti pri prenosu rezultata presoje v PPP x x Negotovosti ocenjevanja Stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov x x 7. VPLIV REZULTATOV STRATESKEGA OCENJEVANJA NA PPP TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Sprejemanje odločitev Prispevek in pomen presoje pri sprejemanju odločitev (neposredni rezultat) x x Preglednost prikaza uporabe rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru priprave PPP x x Priprava PPP Prispevek in pomen CPVO pri razvoju in izvedbi PPP (vmesni rezultat) x x Izboljšanje PPP Pregled sprememb PPP (število, vrsta) x x Spremembe PPP na osnovi usmeritev / ugotovitev ocen vplivov na okolje (OP) x x Obseg spremenjenih vsebin PPP (priprava novih alternativ) pri odločanju v okviru priprave PPP x x Pomen izboljšav z vidika varstva okolja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP. x x Hierarhija in plansko povezovanje spremenjenih vsebin PPP: strateška raven -projektna raven x x Zavrnitev PPP Obseg sprejetih / zavrnjenih programov in planov po obdobjih x Prevlada javne koristi v povezavi s presojo vplivov na varovana območja Obseg začetih / zaključenih postopkov prevlade javne koristi x Utemeljitev razloga prevlade javne koristi x Utemeljitev izbranih omilitvenih ukrepov Preveritev uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov 9. ČASOVNI OKVIR PRESOJE TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Časovni okvir izdelave Vpliv postopka CPVO na časovno realizacijo programov in planov x Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije 2006-2013" UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE 5. sklop Zasnova presoje vplivov na zdravje Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za krajinsko arhitekturo v sodelovanju z Institut Jožef Stefan Aquarius ekološki inženiring d.o.o., Ljubljana Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013« Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje Analiza stanja in priporočila za presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje v Sloveniji Avtorica poročila: asist. mag. Bojanka Štern, dr. med. Dokument Analiza stanja in priporočila za presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje v Sloveniji je avtorsko delo asist. mag. Bojanke Štern, dr. med. Avtorica se zahvaljujem vsem članom delovne skupine: Vodji projekta dr. Alešu Mlakarju, univ.dipl.inž.kraj.arh. za povabilo k sodelovanju, utemeljeno na razumevanju pomena zdravja in kakovosti življenja ljudi za prostorsko načrtovanje, za pomoč pri razumevanju nekaterih vidikov in strokovno-etičnih dilem v prostorskem načrtovanju ter za zgled, kako konstruktivno voditi projekt kot zapleten sistem različnih strokovnih in človeških pogledov na isti pojav k skupnemu cilju. Prof. dr. Branku Kontiču, univ.dipl.inž.kem.tehnol. in njegovi ekipi za pomoč pri razumevanju zahtevnih interdisciplinarnih raziskovalnih vprašanj in iskanju odgovorov nanje ter za nauk o potrpežljivem in nenehnem odkrivanju skritih pasti raziskovanja in odločanja na področju okoljskih ved. Mag. Martinu Žerdinu univ.dipl.biol. in članicam njegove ekipe za pomoč pri uvidu v prakso izdelave okoljskih poročil, pomoč pri opredelitvi vrzeli sedanje prakse in za izkazano pripravljenost za pomoč pri iskanju razvojnih rešitev v dobro zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije. Posebej se zahvaljujem Alenki Cof, univ.dipl.inž.kraj.arh. za številne ure dela in pozitivno energijo, ki jo je vložila v tehnično pomoč pri pripravi, izvedbi in interpretaciji ankete, za vedno pretehtane in utemeljene pripombe na moje delo ter za natančno branje osnutka tega poročila, ki mi je pomagalo tudi pri oblikovanju končne verzije poročila. Kazalo 1 UVOD..................................................................................................................................................................3 2 POLITIČNA IN PRAVNA IZHODIŠČA PRESOJE VPLIVOV NA ZDRAVJE..................................5 2.1 Pogodba o Evropski uniji...................................................................................................................5 2. 2 Amsterdamska pogodba....................................................................................................................5 2. 3 Politični okvir SZO Zdravje za vse v 21. Stoletju.......................................................................5 2. 4 Gothenburška listina.......................................................................................................................6 2.5 Direktiva 2001/42/es Evropskega parlamenta in sveta...............................................................6 2. 6 Kijevski protokol...............................................................................................................................6 2. 7 Parmska deklaracija o okolju in zdravju.....................................................................................7 2. 8 Resolucija ZN o sreči in blaginji.....................................................................................................7 2.10 Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku izvedbe presoje vplivov plana na okolje 9 2.11 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju...............................................9 2.12 Zakon o zdravstveni dejavnosti...................................................................................................10 2.13 Druga področna zakonodaja.........................................................................................................10 3 STROKOVNA IZHODIŠČA OCENJEVANJA VPLIVOV NA ZDRAVJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA........................................................................................................................................................11 3.1 Zdravje..............................................................................................................................................11 3.2 Človekove potrebe, kakovost življenja in sreča.......................................................................11 3. 3 Salutogeneza in patogeneza.........................................................................................................13 3.4 Osebne determinante zdravja.......................................................................................................14 3. 5 Okoljske determinante zdravja...................................................................................................15 3. 6 SOCIALNO-EKONOMSKE IN ETNIČNE DETERMINANTE ZDRAVJA............................................................ 16 3. 7 Relacije med okoljskimi in osebnimi determinantami ter zdravjem in boleznijo.................16 4 VRSTE OCENJEVANJA/PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE IN ZDRAVJE..................................17 4. 1 Ocenjevanje vplivov projektov na okolje (EIA).........................................................................17 4.2 Strateško ocenjevanje vplivov na okolje (SEA)........................................................................18 5 PRESOJA VPLIVOV NA ZDRAVJE......................................................................................................21 5.1 Koncept HIA......................................................................................................................................21 5. 1 INSTITUCIONALIZACIJA HIA V SVETU..................................................................................................21 5. 2 Vrednote HIA...................................................................................................................................22 5. 3 Interdisciplinarnost v izvajanju HIA...........................................................................................22 5. 4 Oblikovanje presojevalske skupine..............................................................................................23 5.5 Vrste HIA glede na obseg...............................................................................................................24 5.6 Faze procesa HIA..............................................................................................................................24 5.6.1 Presejanje........................................................................................................................................24 5.6.2 Vsebinjenje......................................................................................................................................25 5.6.3 Ocenjevanje.....................................................................................................................................26 5.6.4 Opredelitev izhodiščnega stanja -profiliranje................................................................................27 5.6.5 Poročanje........................................................................................................................................27 5.6.6 Komuniciranje in upravljanje s tveganji.........................................................................................28 5.6.7 Odločanje........................................................................................................................................28 5.6.8 Kontrola kakovosti .......................................................................................................................... 28 5.6.9 HIA procesni diagram.....................................................................................................................29 5. 7 Posebni vidiki HIA.............................................................................................................................30 5.7.1 Sodelovalno ocenjevanje.................................................................................................................30 5.7.2 Objektivna in subjektivna merila in kazalniki.................................................................................31 5.7.3 Uveljavljeni institucionalni kazalniki vplivov okolja na zdravje.....................................................33 5.7.4 Ocena tveganja v HIA.....................................................................................................................39 5. 8 Priporočila razvitih držav za izvajanje HIA..............................................................................44 5. 9 Stališča SZO o pomenu formalnih postopkov presoje...............................................................46 6 ANKETA O STALIŠČIH ZA IZVAJANJE HIA V SEA IN NJENEGA UPRAVNEGA POSTOPKA V SLOVENIJI.........................................................................................................................................................48 6.1 Pomen oblikovanja nacionalnega referenčnega okvirja...............................................................48 6.2 Ciljne skupine....................................................................................................................................48 6.3 Potek anketiranja...........................................................................................................................49 6.4 Ključne ugotovitve................................................................................................................................49 7 PRIPOROČILA HIA V SEA ZA SLOVENIJO............................................................................................57 7.2 Vrednote in načela za izvajanje HIA v SEA v strokovno-upravnih postopkih (CPVO)..............57 7.2 tipi planov.........................................................................................................................................58 7. 3 Primeri zdravstvenih ciljev...........................................................................................................61 7.4 Upravljanje procesov.....................................................................................................................63 7.5 Opomniki za presejanje in vsebinjenje............................................................................................63 7.5.1 Opomniki za ocenjevanje dejavnikov tveganja................................................................................64 7.5.2 Opomniki za opredeljevanje vplivov na determinante zdravja........................................................65 7.5.3 Opomniki za opredelitev ranljivih skupin in okolij, kjer se koncentrirajo......................................66 7.6 Ugotavljanje izhodiščnih stanj....................................................................................................66 7. 7 Sestava presojevalske strokovne skupine..................................................................................70 7. 8 Priprava poročila............................................................................................................................71 SKLEP.................................................................................................................................................................72 8 PRILOGE.........................................................................................................................................................75 Priloga 1: Primer ocenjevanje vplivov okolja na psihosocialno zdravje..................................76 Priloga 2: Rezultati ankete....................................................................................................................80 I Uvod................................................................................................................................................................82 I.I. Anketni vprašalnik.........................................................................................................................................82 I.II. Potek anketiranja.........................................................................................................................................82 I.III Vzorec in stopnja odgovorov.......................................................................................................................83 II Rezultati ankete.............................................................................................................................................83 II.I. Ciljna skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice.....................................................................................84 II.II. Ciljna skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja............................................................................126 II.III. Ciljna skupina direktorji/direktorice ali strokovni direktorji/direktorice.................................................167 Priloga 3: anketni vprašalnik namenjen skupini »zaposleni strokovnjaki v javnih zavodih, ki se ukvarjajo s presojo vplivov dejavnikov okolja na zdravje in zaposleni strokovnjaki na katedri za javno zdrave MF«.................................................................................................................195 Priloga 4: anketni vprašalnik namenjen skupini »obiskovalci delavnice«..............................208 Priloga 5: anketni vprašalnik namenjen skupini »direktorji ali strokovni direktorji zavodov, ki izvajajo dejavnost javnega zdravja (IVZ RS in ZZV-ji)«..........................................219 9 LITERATURA IN VIRI..........................................................................................................................233 1 Uvod Človeštvo za preživetje nujno potrebuje gospodarski razvoj, potrebujejo ga države, družine in posamezniki. Ključna ekonomska dobrobit razvoja je ustvarjanje delovnih mest in prejemkov gospodinjstev. Za zdravje ljudi je bistveno, da je ustvarjena vrednost na razvojno konstruktiven način tudi razdeljena med ljudi - v nasprotnem primeru je zdravje le privilegij bogatih; podatki o tem ne puščajo nobenega dvoma. Revščina je v razvitih in nerazvitih družbah temeljna negativna determinanta zdravja. Z njo je povezanih največ hudih nevarnosti za zdravje: brezdomstvo in neustrezna bivališča, pomanjkanje zdrave pitne vode in hrane, oblačil, zdravil, ogrevanja, duševne motnje, nasilni odnosi med ljudmi in vrsta drugih. Posledice absolutne revščine so predvsem podhranjenost in nenadzorovana širjenja nalezljivih bolezni. V bogatejših družbah, kjer je problem tudi relativna revščina, pa zdravstvene probleme povzročajo predvsem kronične nenalezljive bolezni; srčno-žilne bolezni, različne vrste rakov, poškodbe, kronična obstruktivna pljučna bolezen, duševne motnje, socialno-vedenjska problematika. Po podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC) za leto 2011 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,6-odstotna. To pomeni, da je leta 2011 v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 13,6 % ali približno 273.000 oseb (1). Resna presoja vplivov na zdravje ne more ignorirati vplivov politik, programov in projektov na družbeno-ekonomsko stanje prebivalstva. To stališče je implicitno vgrajeno tudi v splošno sprejeto opredelitev metode HIA (Health Impact Assessment)1, kot jo navaja Svetovna zdravstvena organizacija: Presoja vplivov na zdravje je kombinacija postopkov, metod in ^^odij, s katerimi lahko vrednotimo potencialne učinke politike, programa ali projekta na zdravje prebivalstva in razporejanje teh učinkov med prebivalstvom (2). Nekateri avtorji želijo ta vidik ocenjevanja še posebej poudariti in postopke presoje izvajajo tako, da z njimi dejavno vplivajo na zmanjševanje razlik v zdravju ljudi. Govorijo o presoji vplivov na zdravje, usmerjeni v pravičnost (angl. Health Equity Impact Assessment). Takšna prizadevanja zasledimo, npr. v Kanadi (3), Avstraliji, Novi Zelandiji in Walesu (4). Vendar tudi distributivno orientiran razvoj ne pomeni le priložnosti za zdravje, pogosto ga spremljajo številni neugodni vplivi na zdravje: škodljivi izpusti v okolje, povečane možnosti nesreč, hrup, nevarnosti sevanj, psihološki in socialni pritiski na ljudi, vse združeno z škodljivimi vplivi na okolje2. Tudi te nevarnosti uvrščamo med determinante zdravja. Ocena tveganj, ki izhajajo iz (mikro)bioloških, kemijskih in fizikalnih nevarnosti razvojnih politik, programov ali projektov, je najstarejši vidik ocenjevanja vplivov okolja na zdravje in ostaja osrednje strokovno javno-zdravstveno opravilo. Prepoznava nevarnosti v okolju in zaščita pred njimi je namreč ključna za preživetje človeške vrste. Strokovnjak - presojevalec vplivov na zdravje - se tako že v izhodišču sreča z množico nasprotujočih si vplivov na zdravje, nekaterih pozitivnih in nekaterih negativnih, sreča se s priložnostmi in nevarnostmi za zdravje in z različnimi vplivi iste razvojne pobude na različne ljudi. V vlogi presojevalca vplivov na zdravje ima svojo suvereno vlogo, ki izhaja iz etične 'v zvezi s prevajanjem angleškega izraza »assessment« v slovenskem prostoru nimamo enotnega stališča. V okoljskih vedah izraz praviloma prevajajo kot »ocenjevanje«. V javnem zdravju je izraz »ocenjevanje« rezerviran za oblikovanje zaključkov, ki temeljijo na izračunavanju verjetnosti dogodkov, termin »presoja« pa za oblikovanje zaključkov, ki temeljijo na objektivnih dejstvih in subjektivnih pričakovanjih v zvezi z vplivi politik, programov, planov in projektov na zdravje. Presoja vplivov na zdravje je torej širši pojem. 2 Uporabljamo naslednjo definicijo: Okolje je vsota vseh elementov, dejavnikov in stanj v okolici človeškega organizma, ki lahko imajo vpliv na razvoj, delovanje ali preživetje človeškega organizma. uporabe strokovnih znanj in legitimira avtonomno podajo strokovnih mnenj v zvezi s predmetom presoje. Oblikovanje strokovnih mnenj je zahtevna, pogosto interdisciplinarna naloga. Vendar se izzivi strokovnega dela tu ne končajo. Temeljni smoter dela strokovnjaka ni le v tem, da opozarja pred nevarnostmi razvojnih pobud in načrtov, temveč tudi v tem, da pomaga pri oblikovanju konstruktivnih razvojnih rešitev. In konstruktivne razvojne rešitve ne pomenijo le preprečevanja bolezni, nesreč in zastrupitev, temveč tudi ustvarjanje priložnosti za krepitev socialno-ekonomskega položaja ljudi, njihove blaginje in sreče, kar vse je potrebno za dobro telesno, duševno in zdravje. V tej vlogi se strokovnjak slej ko prej mora vključiti tudi v dogovarjanja z deležniki. Participacija pri oblikovanju konstruktivnih rešitev pomeni, da pomaga pri oblikovanju razvojnih ciljev, pri usmerjanju procesov odločanja in doseganju končnih rešitev, pri čemer odloča na osnovi verodostojnih strokovnih informacij in s skrbjo za dobrobit ljudi. Takšna je tudi civilizacijska norma, ki se je zvezi z ocenjevanjem vplivov na zdravje artikulirala v stroki javnega zdravja. Če se ozremo na dosežke strokovnih prizadevanj in prizadevanj civilno-družbenih gibanj za zaščito okolja in ekosistemov v Evropi in v Sloveniji, lahko rečemo, da so omogočila velik napredek pri omejevanju negativnih vplivov razvojnih politik, programov in projektov na okolje in zdravje. Hkrati pa moramo ugotoviti, da so - tudi v slovenski javnosti - vedno pogostejši protesti, da v postopkih CPVO pravzaprav bolje poskrbimo za naravo kot za ljudi. Takih stališč ne smemo ignorirati, nasprotno - v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje moramo veliko pozornost posvetiti komuniciranju in čim bolje poskrbeti, da se takšni občutki pri ljudeh, ki živijo na območjih vplivov, upravičeno ne izoblikujejo. Ne moremo se vedno in povsem strinjati o vseh razvojnih vprašanjih, lahko pa vedno izboljšujemo mehanizme, da predlagane rešitve ne vodijo v konflikte, ireverzibilne okvare okolja, nevarnosti za zdravje, ampak tudi ne v blokade razvojnih pobud. Prizadevati si moramo, da prakso strateškega ocenjevanja v Sloveniji prilagodimo tako, da ne zaviramo razvoja in omejujemo dostopa do kakovostnih delovnih mest, hkrati pa v največji možni meri zaščitimo ranljive ljudi in okolje - v tem vrstnem redu. Namen tega CRP-a je, da pokaže možne smeri razvoja procesov ocenjevanja vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju politik, programov in planov v Sloveniji. V tujini najdemo številne primere dobre prakse. Vsi so utemeljeni na dveh prvinah: dobrih strokovnih rešitvah in dobrih komunikacijsko-upravljavskih procesih. Potem je tudi blokad manj. Kje bomo v Sloveniji postavili meje, je stvar družbene in strokovne etike ter formalnih in neformalnih dogovorov med zainteresiranimi deležniki. 2 Politična in pravna izhodišča presoje vplivov na zdravje 2.1 Pogodba o Evropski uniji Prvi dokument Evropske unije, ki je formalno opredelil zavezo držav, da pri oblikovanju državnih politik presojajo tudi vplive na zdravje, je bila Pogodba o Evropski uniji iz leta 1992 (5). Člen 129 navaja: Unija naj prispeva k zagotavljanju visoke ravni zaščite zdravja p^ebi^valstva s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami in če je potrebno s podporo njihovim dejavnostim. Dejavnosti Unije naj bodo usmerjene v preprečevanje bolezni, posebej največjih zdravstvenih težav, vključno z odvisnostjo od drog, s krepitvijo raziskovanja njihovih vzrokov in njihovega širjenja ter z obveščanjem in izobraževanjem. Zaščita zdravja naj predstavlja sestavni del drugih politik Unije. 2.2 Amsterdamska pogodba V Amsterdamski pogodbi (6) iz leta 1997 je v 152. členu zapisano: V opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti EU je treba zagotoviti visoko raven zaščite zdravja. Dejavnosti Unije, ki naj dopolnjujejo nacionalne politike, naj bodo usmerjene v krepitev zdravja prebivalstva, preprečevanje bolezni in odpravljanje virov nevarnosti za zdravje ljudi. Te dejavnosti naj pokrijejo ključne zdravstvene probleme s krepitvijo raziskovanja njihovih vzrokov, njihovega širjenja in preprečevanja ter zdravstveno obveščanje in izobraževanje. V členu 174 Pogodbe je določeno, da mora okoljska politika Skupnosti prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov ter temeljiti na previdnostnem načelu. 2.3 Politični okvir SZO Zdravje za vse v 21. Stoletju Leta 1998 je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela Svetovno zdravstveno deklaracijo, v kateri poudarja pomen zdravja kot temeljne človekove pravice. S sprejetjem te deklaracije so države članice potrdile spoštovanje in upoštevanje vrednosti življenja vsakega posameznika, enake pravice in dolžnosti v zvezi z zdravjem ter prevzele svoj del odgovornosti za zdravje svetovnega prebivalstva. Deklaracija opredeljuje štiri temeljne strategije razvoja na področju zdravja v 21. stoletju za dosego 21. zdravstvenih ciljev (7). Prva med njimi je usmerjena v multisektorskoprizadevanje za krepitev pozitivnih determinant zdravja ob upoštevanju fizičnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih perspektiv in razlik med spoloma ter zagotavljanje postopkov presoj vplivov na zdravje. Trinajsti cilj Zdravja 21 poudarja pomen sistematičnega ukvarjanja z okolji, kjer ljudje živijo, delajo in preživljajo prosti čas. Države članice zavezuje k izvedbi presoje vplivov na zdravje za politike in programe z verjetnim vplivom na zdravje. 2.4 Gothenburška listina Gothenburška listina o soglasju Svetovne zdravstvene organizacije (8) nalaga, da se proces presoje vplivov na zdravje prične, kadar se pojavi predlog ali namera za nadaljevanje ali spreminjanje obstoječih politik ali za oblikovanje novih. Ključno pri takem ocenjevanju je spoznavanje potencialnih vplivov politike ali programa, obveščanje odločevalcev in ljudi na območjih vplivov ter pospešeno prilagajanje predlaganih politik na način, da se ublažijo negativni in maksimirajo njihovi pozitivni vplivi. 2.5 Direkt^-va 2001/42/ES Evropskega parlamenta in sveta Osrednja evropska direktiva na področju presoje vplivov okoljskih politik na zdravje prebivalstva je Direktiva 2001/42/ES (9). V pripravi okoljskega poročila je potrebno skladno s členi 5 (1), 5 (2) in (3) Direktive predložiti informacije o verjetnih znatnih vplivih na okolje, vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja teh dejavnikov. Med merili za določanje pomembnosti vplivov Direktiva navaja ocenjevanje značilnosti vplivov in območij, ki bodo verjetno prizadeta, zlasti ob upoštevanju naslednjega: - verjetnost, trajanje, pogostnost inpopravljivost vplivov, - kumulativne značilnosti vplivov, - čezmejne značilnosti vplivov, - tveganje za zdravje ljudi ali za okolje (npr. zaradi nesreč), - velikost in prostorski obseg vplivov (območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti), - pomen in ranljivost območij, ki bi lahko bila prizadeta zaradi: posebnih naravnih značilnosti ali kulturne dediščine, preseženih okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti, intenzivne rabe prostora, vplivi na območja ali krajine s priznanim varstvenim statusom na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti ali na mednarodni ravni. 2.6 Kijevski protokol Kijevski protokol, Protocol on Strategic Environmental Assessment to the Convention on Environmental Impact Assessment in a Transboundary Context (10), iz leta 2003, je podpisalo 35 evropskih članic Združenih narodov in ga je ratificirala tudi Slovenija. Za države podpisnice je stopil v zakonsko veljavo leta 2009. Je prvi mednarodni dokument, ki zakonsko zavezuje k javni objavi informacij in njihovemu zbiranju v verodostojnih nacionalnih registrih o emisijah in širjenju onesnaževal. Protokol med drugim opredeljuje: Strateško ocenjevanje vplivov na okolje pomeni ovrednotenje verjetnih učinkov na okolje, vključno z učinki na zdravje, kar vsebuje določitev obsega okoljskega poročila in njegovo pripravo, izvedbo javnih posvetovanj in sodelovanj ter upoštevanje okoljskega poročila in posvetovanj v planu ali programu. Strateško ocenjevanje vplivov na okolje naj se izvede za plane in programe na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva, energetike, industrije in rudarstva, transporta, regionalnega razvoja, upravljanja z odpadki, upravljanja z vodami, telekomunikacij, turizma, planiranja rabe mestnih in podeželskih zemljišč, ki predstavljajo okvir za nadaljnja razvojna soglasja za projekte iz aneksa I in drugih projektov iz aneksa II, ki zahtevajo oceno vplivov na okolje v nacionalni zakonodaji. V tem duhu Kijevski protokol opredeljuje tudi ključne dejavnosti v zvezi s presejanjem, vsebinjenjem, sodelovanje pristojnih oblasti, pripravo poročil, čezmejno presojo, spremljanje stanj ter prenos zavez v nacionalne zakonodaje. 2.7 Farmska deklaracija o okolju in zdravju Leta 2012 je na parmski konferenci 53 držav iz severne, južne, vzhodne, zahodne in osrednje Evrope podpisalo Parmsko deklaracijo o okolju in zdravju (11). V njej se vlade zavezujejo, da bodo uvedle nacionalne programe za enake možnosti vsakega otroka do leta 2020 tako, da bodo zagotovile dostop do neoporečne pitne vode in kanalizacije, možnosti za telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje ter izboljšano kakovost zraka brez strupenih spojin. Opredelili so ključne izzive na področju okolja in zdravja: - vplivi klimatskih sprememb na zdravje in okolje ter politike v zvezi s tem; - tveganja za zdravje pri otrocih in drugih posebno ranljivih skupinah, ki izhajajo iz slabih okoljskih, delovnih in b^^valnih pogoj^^v (še posebno pomanjkanje vode in kanalizacije; - socio-ekonomske neenakosti in neenakosti spolov na področju okolja in zdravja, ki jih krepi finančna kriza; - breme nenalezljivih bolezni, posebno tam, kjer ga je mogoče zmanjšati z ustreznimi politikami na področjih, kot so: razvoj mest, transport, varnost živil in zdrava hrana ter bivalna in delovna okolja ter - nezadostni resursi v nekaterih delih SZO-regije. Zavezali so se k vzpostavitvi mehanizmov za dosego teh ciljev. Posebno pozornost so namenili krepitvi strateških partnerstev in omrežij, boljše vključevanje okoljskih in zdravstvenih ciljev v vse politike ter k okrepitvi prizadevanj za izboljšanje zakonodaje na področju zdravja in okolja v svojih državah in na mednarodni ravni. 2.8 Resolucija ZN o sreči in blaginji Generalna skupščina združenih narodov je v resoluciji, sprejeti leta 2012 (12), potrdila razširitev ciljev držav s področja zdravja na področje blaginje in sreče ljudi. Potrdili so stališče, da je sreča ključna za pozitivni socialno-ekonomski razvoj. Države članice so se z resolucijo zavezale k pripravi dodatnih ukrepov, ki bolje zajamejo srečo in dobro počutje v razvoju javnih politik. Resolucija srečo in blaginjo opredeljuje kot temeljni cilj razvoja za ljudi. 2.9 Zakon o varstvu okolj a Slovenija je Zakon o varstvu okolja (13) sprejela leta 2006. Zakon v 2. členu navaja: Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V 5. členu je zapisano: Pri sprejemanju aktov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na varstvo okolja, se kot merilo upoštevajo človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter preživetje, varstvo pred okoljskimi nesrečami in zdravje ter počutje drugih živih organizmov. 7. člen Zakon v zvezi z načelom preventive predpisuje: Za preprečevanje škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi se posegi v okolje usmerjajo tudi z dolgoročno naravnanimi priporočili. Načelo varstva pravic, zapisano v 14. členu Zakona: Za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja lahko državljanke ali državljani kot posameznice ali posamezniki ali njihova društva, združenja in organizacije pred sodiščem zahtevajo, da nosilka ali nosilec (v nadaljnjem besedilu: nosilec) posega v okolje ustavi poseg, če bi ta povzročil ali povzroča čezmerno obremenitev okolja ali če bi povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, ali da se mu prepove začeti izvajanje posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi povzročil takšne posledice. Za varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja kot posebnega področja je v skladu z zakonom pristojen tudi varuh človekovih pravic. Celovita presoja vplivov na okolje je predpisana v Poglavju 3 Zakona, kot sledi: Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena tega zakona, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave. V 52. členu je določena zaveza o predhodni informaciji: Nosilec posega iz prejšnjega člena lahko pred začetkom postopka presoje vplivov na okolje od ministrstva zahteva informacijo o obsegu in vsebini poročila o vplivih izvedbe nameravanega posega na okolje. Nosilec posega iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev informacije predložiti idejno zasnovo nameravanega posega po predpisih o graditvi objektov, če gre za gradnjo, ali podatke o njegovi namembnosti in bistvenih značilnostih, če ne gre za gradnjo. Ministrstvo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka pošlje ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na nameravani poseg pristojne za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine ali varstvo zdravja ljudi, da se izrečejo o tem, katere podatke naj vsebuje poročilo iz prvega odstavka tega člena, da bodo lahko dale mnenje o vplivih nameravanega posega na okolje s stališča svoje pristojnosti. V 54. Členu je predpisano, da mora Poročilo o vplivih na okolje vsebovati: opredelitev območja, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi. Pomemben element celovite presoje vplivov na okolje je okoljskoporočilo. Postopek priprave in zahtevane vsebine okoljskega poročila predpisuje Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (14). 2.10 Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku izvedbe presoje vplivov plana na okolje Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku izvedbe presoje vplivov plana na okolje določa, da mora okoljsko poročilo med drugimi vsebovati pomembne vplive na prebivalstvo in zdravje ter predvidene ukrepe za preprečitev, omilitev ali čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli pomembnih ali uničujočih vplivov plana na varstvo človekovega zdravja. 2.11 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Zaveza države, občin, posameznikov in organizacij k dejavnostim krepitve, ohranitve in povrnitve zdravja prebivalstva je zapisana tudi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (15). Člen 3 predpisuje medsektorsko sodelovanje v zagotavljanju zdravstvenega varstva prebivalstva: Republika Slovenija z ukrepi gospodarske, ekološke in socialne politike ustvarja pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja ter usklajuje delovanje in razvoj vseh področij s cilji zdravstvenega varstva. Občina in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju. Republika Slovenija uresničuje družbeno skrb za zdravje prebivalstva tudi z: - ukrepi na področju varovanja okolja; - določanjem obveznosti in nosilcev politike, ki se nanaša na življenjsko okolje; - medpodročnim planiranjem posegov v okolje, ki so zdravju neškodljivi; - ukrepi, ki zagotavljajo prebivalstvu higiensko neoporečno pitno vodo in hrano ter odlaganje odpadnih snovi, kvaliteto zraka in bivanja ter varstvo pred viri ionizirajočega sevanja. 2.12 Zakon o zdravstveni dejavnosti Za izvajanje nalog socialno-medicinske, higienske, epidemiološke in zdravstveno-ekološke dejavnosti so v RS ustanovljeni Inštitut za varovanje zdravja, za območje več občin pa območni zavodi za zdravstveno varstvo. Zavodi opravljajo to dejavnost kot javno službo, skladno s svojim formalno-pravnim položajem in strateškimi usmeritvami vlade, vendar le v obsegu, kot je določen v letnem planu, ki ga podpišejo z Ministrstvom za zdravje RS (16). Inštitut za varovanje zdravja in območni zavodi za zdravstveno varstvo so dolžni izvajati socialno-medicinsko, higiensko, epidemiološko in zdravstveno-ekološko dejavnost z uporabo sodobnih metod, postopkov in opreme na področju biostatističnih, epidemioloških, higienskih, ekoloških, socioloških, ekonomskih, organizacijskih in drugih ved ter zagotoviti ustrezno laboratorijsko podporo in pogoje za terensko delo. Inštitut vodi baze podatkov in evidence s področja zdravstvenega in socialnega varstva v skladu s posebnim zakonom. 2.13 Druga področna zakonodaja Vprašanja, povezana z okoljem in zdravjem, obravnava še cela vrsta zakonskih in podzakonskih aktov s področja okolja in zdravja. Njihovo povzemanje presega okvir tega poročila. Vendar že iz opisanih pravno-formalnih zavez, med njimi še posebej iz slovenske okoljske in zdravstvene zakonodaje in podzakonskih aktov, dokaj natančno izhajajo cilji, ki jih je treba doseči, in naloge, ki jih je obvezno treba opraviti v procesih presoje vplivov politik, programov, planov in projektov na zdravje prebivalstva v Sloveniji. 3 Strokovna izhodišča ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja 3.1 Zdravje Prizadevanja za zdravje niso le prizadevanja za zaščito zdravja in preprečevanje bolezni, njihov cilj je doseganje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in kakovosti življenja ljudi. To stališče je tudi izrecno zapisano v opredelitvi zdravja, kot jo je izoblikovala Svetovna zdravstvena organizacija: Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni in nemoči (17). Vse tri razsežnosti blagostanja so neločljivo povezane in vplivajo ena na drugo. Človeka si vedno predstavljamo kot celoto. Po posameznih elementih ga sicer lažje proučujemo in zdravstvena stanja merimo; v sintezi ugotovitev pa moramo vedno znova upoštevati, da je človek enovito bitje z vsemi svojimi sestavinami in značilnostmi. Telesno zdravje si lažje ponazorimo kot duševno ali socialno zdravje. Lažje ga tudi merimo, saj so zanj uporabna naravoslovna, biomedicinska merila. Merimo lahko fizikalne, biološke, kemijske značilnosti organizma ali kompleksnejše fiziološke, patološke, pato-fiziološke, pato-anatomske značilnosti zdravega, obolelega ali poškodovanega organizma. Duševno in socialno razsežnost zdravja je težje izraziti in meriti. Verjetno so se zato izrazito bolj razvile metode za presojo vplivov na telesno zdravje. Vendar pa znamo meriti tudi duševno in socialno zdravje. V teh merjenjih pogosto kombiniramo kvantitativne in kvalitativne metode proučevanja. Kvalitativno raziskovanje v socialno medicino prihaja iz družbenih ved in humanistike. Spoznanje o človeku kot holističnem bitju je prisotno že tisočletja. Danes je tudi z znanstvenimi metodami dokazano, da krepitev duševnega zdravja s povečanjem občutkov blaginje, kakovosti življenja in dobrega počutja in z zmanjševanjem občutkov brezupa ter drugih negativnih čustev preprečuje številne zdravstvene motnje in bolezni, saj odvrača od zdravstveno tveganih vedenj (kajenje, alkohol, droge, tvegana spolna vedenja,..), pozitivno vliva na zdravljenje kroničnih bolezni in pomaga živeti z boleznijo, niža ravni stresnih hormonov, vrednosti krvnega tlaka, preventivno deluje na pojav srčno-žilnih bolezni, poškodb, rakov in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšuje število duševnih bolezni in motenj, samomorov in heteroagresivnih vedenj. Po definiciji SZO je .^duševno zdravje stanje duševnega blagostanja, kjer se vsakdo zaveda svojih sposobnosti, obvladuje običajne življenjske strese, ustvarjalno dela in je zmožen prispevati skupnosti, v kateri živi. V pozitivnem smislu je duševno zdravje temelj individualne blaginje in učinkovitega delovanja družbe (18). 3.2 Človekove potrebe, kakovost življenja in sreča V idealnem primeru zdravje pomeni zadovoljitev vseh človekovih potreb. Vrste in pomen človekovih potreb nazorno ponazarja Hierarhija potreb po Maslowu. Slika 1: Hierarhija potreb po Maslowu Fiziološke potrebe so v temelju piramide, pomenijo pa dostop do čistega zraka, neoporečne pitne vode, do varne in zdrave hrane, oblačil, varnih in zdravih bivališč z možnostjo počitka in reprodukcije. Sledijo potrebe po miru in varnosti življenja in premoženja, ki jih zadovoljujemo v družini, vrtcu, šoli, na delovnem mestu in v družbi nasploh. Oboje spada med temeljne eksistenčne potrebe in njihova zadovoljitev je nujna za golo preživetje organizma. Ljudje pa imamo tudi druge elementarne potrebe. Potrebujemo občutek ljubezni in pripadnosti, sodelovanje pri skupnih odločitvah, sklepanje partnerstev, prijateljstev in družine ter vključenost v družbene skupnosti. Potrebujemo sprejetost s strani drugih ljudi in izkazovanje medsebojnega spoštovanja. Vse to oblikuje našo pozitivno samopodobo in družbeno podobo, oboje nujno za uspešno delovanje in obvladovanje življenja. Med najvišje človekove potrebe Maslow šteje potrebe po osebnostni rasti, etični drži, ustvarjalnosti, dobrodelnosti. Strokovna etika nas zavezuje, da smo pri postavljanju ciljev v zvezi z zdravjem maksimalno ambiciozni. V prizadevanjih za ustvarjanje priložnosti za dobro zdravje, kakovost življenja, blaginjo in srečo prebivalstva moramo biti pozorni na vse človekove potrebe in presoja vplivov politik, programov, planov ali projektov na zdravje mora zajemati vse navedene vidike. Razvojne cilje v doseganju zdravja prebivalstva zato opredelimo v najširšem pomenu -zdravje je tudi kakovost življenja in sreča ljudi. Poenostavljanje je tukaj neproduktivno, saj ljudje intuitivno težimo h kakovosti življenja in sreči; vsako oviro na poti do teh ciljev pa dojemamo kot ogrožajočo. Če v postopkih presoje vplivov politik, programov, planov ali projektov ta dejstva zanemarimo, družbeni procesi potekajo bolj konfliktno in možnosti za dosego konsenza o razvojnih ciljih se oddaljijo. Kakovost življenja pomeni zadovoljstvo posameznika s svojim položajem v življenju. Skupina raziskovalcev je v okviru SZO leta 1994 oblikovala definicijo: Kakovost življenja opredelimo kot zaznavo posameznika v zvezi s svojim položajem v življenju v kontekstu lastnega kulturnega in vrednostnega sistema in v odnosu do lastnih ciljev, pričakovanj, standardov in prizadevanj (19). Sreča je stanje pozitivnih čustev, ki izhajajo iz zadovoljstva z življenjem. V preteklih desetletjih so raziskovalci razvili več-deset orodij za merjenje kakovosti življenja v zvezi z zdravjem. Nekatera so generična, zajemajo vsa področja zdravja, druga so specifična, zajemajo stanja, ki se vežejo na določeno bolezensko stanje. Na tem mestu kot ilustracijo v zvezi s presojo vplivov na zdravje in kakovost življenja navajamo področja, ki jih opredeljuje generični instrument Svetovne zdravstvene organizacije: WHOQOL-BREF (19). Tabela 1: Področja WHOQOL-BREF Vir: WHO.WHOQOL-BREF Introduction, Administration, Scoring and Generic Verison of the Assessment. Področje Vidiki področja Telesno zdravje Sposobnost skrbi zase Potreba po zdravstveni pomoči, zdravilih in medicinskih pripomočkih Življenjska energija/utrujenost Sposobnost gibanja/pomičnost Bolečina in neugodje Spanje in počitek Zmožnost za delo Duševno zdravje Negativna čustva Pozitivna čustva Samozaupanje, samozavest Duhovnost/vera/osebna prepričanja Socialno zdravje Socialna podpora Spolna dejavnost Okoljsko zdravje Finančni viri Svoboda Fizična varnost Storitve zdravstvene in socialne oskrbe: dostopnost in kakovost Domača okolja Priložnosti za pridobivanje novih informacij in veščin Participacija in možnosti za rekreacijo in prostočasne dejavnosti Fizično okolje Poslanstvo, ki mu v procesih presoje vplivov na zdravje v okviru strateških presoj vplivov na okolje sledimo, je ustvarjanje pogojev v okolju in družbi, ki omogočajo dobro zdravje ter kakovostno in srečno življenje ljudi. 3.3 Salutogeneza in patogeneza Mnogi dejavniki okolja dokazano vplivajo na telesne, duševne in socialne razsežnosti zdravja. Življenje je na biološki ravni ogroženo v dveh skrajnih situacijah: v okoljih, kjer ni nujnih pogojev za življenje celice in v okoljih, ki so za celico »toksična«. Za preživetje je potrebna hrana, voda, zrak, obleka, bivališče, spanje, možnosti počitka in reprodukcije. Škodljivi dejavniki (fizikalni, biološki, kemijski, psihosocialni) lahko prizadenejo vsakogar; je pa stopnja prizadetosti odvisna tudi od individualnih značilnosti človeka. ZDRAVJE PREDKLINICNA FAZA KLINIČNA FAZA OKREVANJE Izpostavljenost delovanju dejavnika tveganja Toč ka začetka Točka možnega Nastop simptomov in/ali bol ezni zgodnjega znakov bolezni odkrivanja bolezni ozdravitev ■>■ smrt trajna okvara Slika 2: Naravni potek bolezni, Vir: Zaletel-Kragelj L, Eržen I, Premik M. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: medicinska fakulteta, 2007(20). Razvoj bolezni imenujemo patogeneza. Krepitev zdravja imenujemo salutogeneza. Kadar poznamo vplive različnih dejavnikov okolja na procese patogeneze ali procese salutogeneze, lahko s predvidevanjem vplivov na te dejavnike z določeno stopnjo verjetnosti predvidimo tudi vplive na zdravje ljudi. Dejavnike z dokazanim vplivom na zdravje ljudi imenujemo determinante zdravja. Determinante zdravja so: - osebne značilnosti in vedenja ljudi ter - dejavniki okolja. 3.4 Osebne determinante zdravja Osebne determinante so biološke, psihološke, socialno-ekonomske in vedenjske značilnosti posameznika, ki vplivajo na njegovo dovzetnost za nevarnosti in priložnosti za zdravje. Odziv organizma na dejavnike iz okolja moderirajo: - genetski status, spol, starost, - fiziološki status (imunski, hormonski,..), - funkcionalni in gibalni status, - psihosocialni status: vrednote, informiranost, znanje in veščine, obvladovanje življenjskih stresov, čustva, samopodoba, zadovoljstvo z življenjem, - življenjski slog: prehranjevanje, telesna dejavnost, kajenje, uživanje alkohola, uživanje drog, tvegana spolna vedenja, druženje/izoliranost, tvegana vedenja v prometu in športu, - zaposlenost in ekonomska preskrbljenost ter - potencialno tudi etnična pripadnost. Za strese iz okolja smo različno ranljivi. Osebni viri odpornosti so osebni dejavniki, ki nam lajšajo obvladovanje življenja kot doslednega, strukturiranega in razumljivega pojava. Omogočajo nam, da krepimo svoje zdravje oziroma ga ohranjamo tudi v najbolj neugodnih okoliščinah. Mednje štejemo notranje človekove zmožnosti, pa tudi kakovost človekovega odnosa z neposrednim in bolj oddaljenim okoljem (21). Posebna ranljivost je - obratno -stanje zmanjšanih obrambnih sposobnosti zaradi katere od osebnih značilnosti, ki povečujejo tveganje škodljivih posledic za dejavnike iz okolja. Ljudi s sorodnimi biološkimi ali psihosocialnimi ranljivostmi lahko uvrščamo v značilne skupine, npr.: - nosečnice in plod - npr. specifične posledice izpostavljenosti biološkim, kemijskim, fizikalnim nevarnostim za razvoj ploda; - adolescenca - npr. psihosocialne posledice ob pomanjkanju občutka varnosti in pripadnosti; - ostarelost - npr. vpliv starostne diskriminacije, socialne izolacije, oslabljene obrambne sposobnosti zaradi starosti, povečano tveganje revščine zaradi nezmožnosti za delo; - spol - npr. različni vplivi okoljskih stresorjev na ženske (depresija, anksioznost, parasuicid, samopoškodbe) in moške (samomor, droge, alkoholizem, nasilje); - bolniki - npr. oslabljene obrambne zmožnosti; - invalidi - npr. slabše življenjske priložnosti invalidov (izobraževanje, zaposljivost, domovanje, družbena vključenost, slabše možnosti izbir, odvisnost od drugih) . Pozorni moramo biti tudi na značilna okolja, kjer se ranljive skupine koncentrirajo: vrtci, šole, revne soseske, bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, socialno-varstveni zavodi, peš poti, ipd. 3.5 Okoljske determinante zdravja Okoljske determinante so biološke, kemijske in fizikalne ter ekonomske, družbene, geografske, demografske, kulturne, politične in druge značilnosti naravnih, delovnih in bivalnih okolij, ki vplivajo na telesno, duševno in socialno zdravje, kakovost življenja in počutje ljudi. Slika 3: Determinante zdravja Vir: Dalghren G, Whitehead M. (1991) Policies and strategies to promote equity in health. Stockholm: Institute for future studies. (22) Pozitivne okoljske determinante zdravja pozitivno vplivajo na zdravje; njihova odsotnost pa predstavlja zmanjšano odpornost za telesne, duševne in socialne strese. Dejavniki okolja, ki s svojo prisotnostjo zdravje ogrožajo, so negativne determinante zdravja. So različni fizikalni, kemijski, biološki, psihosocialni in ekonomski dejavniki z možnim negativnim vplivom na zdravje. 3.6 Socialno-ekonomske in etnične determinante zdravja Specifična kategorija determinant je socialno-ekonomska preskrbljenost posameznika: finančno stanje, izobraženost, dostopnost do informacijskih in družbenih omrežij, družbena vključenost ali izključenost, ipd. Etnično pripadnost lahko med determinante zdravja štejemo tedaj, kadar imajo etnične vrednote in običaji vpliv na vedenja v zvezi z zdravjem (rituali, predsodki, stališča do zdravja,^). 3.7 Relacije med okoljskimi in osebnimi determinantami ter zdravjem in boleznijo Dejavniki iz okolja na zdravje vplivajo v interakciji s človekovimi značilnostmi, ki vedno moderirajo odgovor individuuma na dražljaj. Primera: Dedna zasnova vpliva na odgovor na kancerogeni dejavnik, npr. družinska nagnjenost k raku povečuje tveganje za kancerogene iz okolja; imunska oslabelost povečuje tveganje za biološke nevarnosti v okolju. Neposredni odziv organizma na dejavnike iz okolja imenujemo stres. Stres je lahko po svojih posledicah pozitiven ali negativen. Ob stresu se v organizmu dogaja cela vrsta duševnih in telesnih odzivov, glavna stresna hormona sta adrenalin (povzroča vazokonstrikcijo in viša krvni tlak, viša srčno frekvenco, povzroča vazodilatacijo v mišicah, stimulira sproščanje energijskih rezerv) in kortizol (viša koncentracijo glukoze v krvi in porabo glukoze v možganih, deprimira prebavni sistem, reproduktivni sistem in rast, vpliva na imunski odziv, motivacijo, razpoloženje in strah). Pozitivni stres se samoregulira z mehanizmi homeostaze. Trajni stres je škodljiv, saj vzdržuje organizem v trajnem stanju »bega ali boja« in ga s tem izčrpava. Je dejavnik tveganja za motnje reprodukcije, motnje rasti, diabetes pri otrocih, motnje delovanja ščitnice, ogroženost za srčno-žilne bolezni, rake in druge kronične bolezni, vpliva na nespečnost, prebavne težave, povzroča depresijo, debelost, motnje spomina, slabšanje kožnih bolezni, npr. ekcemov, ipd. Odgovor na stres ni enak pri vseh ljudeh in je odvisen od dejavnikov osebne odpornosti. Biološki, kemijski in fizikalni dejavniki okolja Psihološki in družbeno -ekonomski dejavniki okolja Zdravje Motnje, bolezni, onesposobljenosti Smrt Biološke / fiziološke, psihološke motnje Nalezljive, nenalezljive bolezni Poškodbe, zastrupitve Socialne/vedenjske motnje Slika 4: Interakcija okoljskih in osebnih determinant v razvoju bolezni 4 Vrste ocenjevanja/presoje vplivov na okolje in zdravje Postopki in metode ocenjevanja/presoje vplivov na okolje in zdravje so v različnih situacijah različni. V grobem ločimo ocenjevanje/presojo na projektni ravni od ocenjevanja/presoje na ravni politik, programov in planov ter ocenjevanje vplivov na okolje od ocenjevanja/presoje vplivov na okolje in zdravje. Zaradi zapletenosti področja se je smotrno že pri opredeljevanju ciljev ocenjevanja/presoje nasloniti na osnovno klasifikacijo pristopov, s čemer v izhodišču ustvarimo dobro osnovo za izbiro primernih metod ocenjevanja/presoje za obravnavani problem in zagotovimo tudi dobro izhodišče za nadaljnje kakovostno sporazumevanje med naročnikom, izvajalcem in drugimi deležniki presoje. Navajamo štiri osnovne pristope (23) za ocenjevanje/presojo vplivov na okolje in zdravje in njihove kombinacije: 1. Environmental Impact Assessment (EIA) = Ocenjevanje vplivov (projektov) na okolje 2. Strategic Environmental Assessment (SEA) = Strateško ocenjevanje vplivov politik, programov, planov 3. Health Risk Assessment (RA) = Ocenjevanje tveganj za zdravje 4. Health Impact Assessment (HIA) = Presoja vplivov na zdravje 5. HIA as part of SEA = Presoja vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje 6. HIA se part of EIA = Presoja vplivov na zdravje v ocenjevanju vplivov projektov na okolje 7. Drugi modeli: Health Impact Analysis, Policy/Risk Assessment Model, DPSEEA Model, Social Impact Model, Integrated Assessment Model, ^ Izberemo pristop, ki ustreza nalogi po ravni presojanega dokumenta (politika, program, plan ali projekt), vrsti ocenjevanja (okolje ali okolje in zdravje), namenu ocenjevanja (ocenjevanje nevarnosti ali celostno ocenjevanje/presoja vplivov na zdravje) in participaciji deležnikov (ekspertno, laično). V tem dokumentu opisujemo naslednje: EIA, SEA, RA, HIA in HIA v EIA. Ostali modeli za naš namen niso tako pomembni in presegajo okvirje tega dela. Model, ki je najprimernejši za namene presoje politik, programov in planov, HIA v SEA, prikazujemo podrobno. 4.1 Ocenjevanje vplivov projektov na okolje (EIA) Ocenjevanje vplivov projektov na okolje ni strateška presoja, zato ni predmet tega CRP-a. Se je pa za namene nemotenega sporazumevanja izkazalo za pomembno, da jasno prikažemo ločnice med strateškim ocenjevanjem in drugimi vrstami ocenjevanja. Zato na kratko navajamo tudi značilnosti EIA. V literaturi smo našteli 11 definicij EIA (24, 25). Vse temeljijo na treh značilnostih: EIA kot proces, EIA kot način planiranja, EIA kot proaktivna pot ravnanja pri posegih v okolje. Termin EIA v tem tekstu uporabljamo za ocenjevanje vplivov na okolje na ravni projektov, kot ga definira evropska direktiva. Pri prenosu teoretičnih izhodišč v prakso moramo biti pozorni na razlike v definicijah. Nekateri avtorji EIA razumejo kot metodo za ocenjevanje politik, programov, planov in projektov, drugi pa samo kot metodo za ocenjevanje projektov. Celostno ocenjevanje vplivov projektov (angl. Integrated EIA, lEIA) je razvojna nadgradnja EIA, ki združuje zdravstveno, družbeno, ekonomsko, kulturno in psihosocialno blaginjo z fizikalnimi, biološkimi in geokemijskimi okolji. Cilj lEIA je določiti potencialne okoljske, družbene in zdravstvene učinke predlagane razvojne pobude na način, da se lahko izpelje logična in razumna odločitev. IEIA omogoča, da s celostnim razumevanjem kompleksnih odnosov med človekom in naravnimi okolji najdemo ključ do zdravja (26). Navajamo nekaj definicij EIA: Evropska agencija za okolje: EIA je tehnika, ki jo uporabljamo za ugotavljanje okoljskih učinkov razvojnih projektov. Direktiva 85/337/EEC (dopolnjena 1997) zakonsko predpisuje izvedbo EIA za določene javne in zasebne projekte, ki bodo predvidoma imeli znatne učinke na okolje. EIA zahteva izvedbo postopkov vsebinjenja, s katerim določimo fokus ocenjevanja. Izvedemo jo lahko na terenski ali kabinetni način, kar je odvisno od narave/obsega projekta (25). Definicija OECD: EIA je analitični proces, ki sistematično proučuje okoljske posledice implementacije projektov, programov in politik. Združeni narodi: EIA je ocenjevanje vplivov načrtovanih dejavnosti na okolje. United States Environmental Protection Agency (1993): EIA je sistematično, ponovljivo in interdisciplinarno vrednotenje potencialnih učinkov predlaganih dejavnosti in njihovih praktičnih izvedenk na fizikalne, biološke, kulturne in socioekonomske značilnosti določenega geografskega območja. 4.2 Strateško ocenjevanje vplivov na okolje (SEA) Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je ime za sl^^enski uradni postopek ocenjevanja vplivov na okolje (in tudi zdravje) v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.3 Koncept, na katerem temelji CPVO, je strateško ocenjevanje vplivov politik, programov in planov na okolje (angl. Strategic Environmental Assessment, SEA). SEA je sistematičen, celosten proces vrednotenja okoljskih učinkov predlagane politike, plana ali programa in njihovih alternativ. Praksa kaže, da uspešna SEA ni le znanost, temveč vključuje tudi vrednote, saj v ocenjevanju politik, planov in programov posveča zadostno pozornost tudi vrednotam ljudi, ki živijo na območjih vplivov in dostopnim ter potrebnim komunikacijskim mehanizmom (27). ' CPVO kot uradni postopek ne predvideva na enak način tudi obravnave vplivov politik; teoretična definicija SEA pa vključuje tudi to. Tudi opredelitev SEA ni enoznačna. Therivel et al. navajajo, da je SEA _ formaliziran, sistematičen in celovit proces vrednotenja vplivov politik, programov in planov in njihovih izvedenk na okolje, vključno s pripravo pisnega poročila o ugotovitvah tega vrednotenja in uporabo izsledkov v odločanju ob upoštevanju javnosti (28). Partidario predlaga: SEA je sistematični, nenehni proces vrednotenja kakovosti okolja, posledic in alternativ predlaganih razvojnih pobud, vgrajenih v razvoj politik, programov ali planov, ki zagotavlja polno vključevanje relevantnih biofizikalnih, ekonomskih, socialnih in političnih presoj in se prične v najzgodnejši fazi odločanja ob sodelovanju javnosti. SEA je instrument, ki ga je treba sprejeti v odločanje. Je bolj političen kot tehničen in je bolj stvar konceptov kot dejavnosti z geografskimi in tehnološkimi specifikacijami (27). V tem smislu ima izvajanje SEA vedno nacionalni politični značaj, ki odraža vrednote in namere oblasti, stopnjo participacije javnosti in resurse, ki jih odločevalci namenjajo tej dejavnosti. Temeljna načela SEA (29): - ustreza namenu (fit-for-purpose); - sledi zastavljenim ciljem in prioritetam; - je integrirana - vključuje tudi ekonomske in družbene posledice, se nadaljuje z EIA, kjer je to primerno; - pregledna - proces podaja jasne in enostavno dostopne informacije za javnost; - stroškovno učinkovita - daje rezultate v stvarnem časovnem, vsebinskem in informacij skem okviru; - relevantna - osredotočena je na bistvo; - praktična - priskrbi informacije, pomembne za odločanje4. Cilji SEA (29): - proučitev drugih političnih opcij, vključno z »ničelno opcijo«, v zgodnji fazi; - omogočanje konsistentnih medsektorskih odločitev, podpora tehtanju; - omogočanje proučevanja bolj kompleksnih, oddaljenih in neželenih posledic, s čemer lahko preprečimo negativne učinke politik, programov, planov; - ocenjevanje okoljskih učinkov politik, ki nimajo povsem očitne okoljske dimenzije; - vključevanje okoljskih ter družbenih in ekonomskih posledic v odločanje. V nobeni izmed definicij zdravje ni posebej omenjeno. EIA, lEIA in SEA so v svoji izvirni obliki modeli, ki se ukvarjajo izključno z učinki na okolje. Zdravje je torej v vseh »čistih« okoljskih modelih implicitno, ne pa tudi eksplicitno prisotno. 4 SEA mora nedvoumno prikazati odnos med planom in posledicami plana. Tabela 2: Osnovne razlike med SEA in EIA Vir: Partidario, 2001 (27) SEA EIA Narava dejavnosti Strategija, vizija, koncept Konstrukcija/operativno delovanje Raven odločanja Politična, planska Projektna Fokus Kritični odločitveni trenutek (odločitveno okno) v odločitvenem procesu Produkti odločitvenih procesov (končni izidi) Alternative Prostorsko tehtanje lokacij, tehnologij, davčnih ukrepov, socialnih, ekonomskih ali fizičnih strategij Specifične alternativne lokacije, oblikovanje, konstrukcija, delovanje Obseg vplivov Makroskopski, v glavnem globalni, nacionalni, regionalni Mikroskopski, v glavnem lokalni Vsebine vplivov Trajnostna vprašanja, ekonomska in socialna vprašanja v ospredju, lahko bolj kot fizična ali ekološka Okoljska in trajnostna vprašanja, fizična in ekološka vprašanja, tudi socialna in ekonomska vprašanja Časovni okvir Srednje do dolgoročni Kratko do srednjeročni Ključni viri podatkov Poročila o stanju okolja, nacionalni cilji, statistični podatki, instrumenti politik in planiranj Terensko delo, analiza vzorcev, statistični podatki Podatki V glavnem opisni, lahko tudi kvantitativni V glavnem kvantitativni Trdnost analize (negotovosti) Manj znanstveno trdna/več negotovosti Bolj znanstveno trdna/ manj negotovosti Benchmarki ocenjevanja Benchmarki na področju vzdržnega razvoja (merila in cilji) Zakonske omejitve in dobre prakse Izidi Splošnejši Podrobni Javna percepcija Šibkejša/ bolj oddaljena Bolj odzivna Ex-post evalvacija5 Druge strateške dejavnosti ali planiranje projektov Objektivni dokazi/konstrukcije in izvedbe Se v praksi praviloma ne izvaja. 5 Presoja vplivov na zdravje 5.1 Koncept HIA Ocenjevanje vplivov na zdravje je najširši pristop v ocenjevanju vplivov dejavnikov okolja na zdravje. Po definiciji SZO je HIA . kombinacija postopkov, metod in orodij, s katerimi lahko vrednotimo politike, programe ali projekte glede na njihove potencialne učinke na zdravje populacije ter distribucijo teh učinkov v populaciji (2). HIA ni le ocenjevanje tveganj, temveč ocenjevanje nevarnosti in priložnosti za zdravje. HIA tudi ni le ocenjevanje telesnega zdravja, temveč ocenjuje vplive na človeka kot bio-psiho-socialno celoto. Vsebuje sistematična prizadevanja za preprečevanje negativnih in krepitev pozitivnih vplivov na zdravje z zadovoljevanjem človekovih telesnih, duševnih in socialnih potreb. Izvajanje HIA je možno na vseh ravneh: na ravni politik, programov, planov ali projektov. Cilji HIA so izboljšati vedenje o potencialnih učinkih PPPP, informirati odločevalce in ljudi, ki živijo na območjih vplivov, in usmerjati k prilagoditvam predlaganih pobud na način, da se odpravijo/oslabijo negativni učinki ter maksimirajo pozitivni učinki na zdravje. Pri izvajanju HIA praviloma težimo k temu, da je javnost vključena v postopke; je pa to odvisno od namena, časa in vrste presoje ter resursov, ki so na voljo za njeno izvedbo (hitra/kabinetna ali celovita/terenska; proaktivna ali vmesna ali retroaktivna). V zvezi konceptom HIA najdemo v literaturi tudi termina Integrated HIA in Equity HIA. Prvi posebej poudarja potrebo po celostni, sistemski presoji vplivov na zdravje, slednji pa še poudarja koncept pravičnosti, obravnave posebno ranljivih skupin prebivalstva in potrebo po posebnih prizadevanjih za zaščito in krepitev njihovega zdravja. 5.1 Institucionalizacija HIA v svetu Wright, Parry in Scully, 2005, analizirajo stanje v štirih ne-evropskih državah: Kanadi, ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji (30). V Kanadi so institucionalizirali HIA v EIA in je po poročanju avtorjev široko aplicirana; posebej pa si prizadevajo za vključitev psihosocialnih vidikov zdravja. V ZDA so od leta 1970 na osnovi zveznega zakona izvajali SIA (Social Impact Assessment), proces s sorodnimi cilji in metodami, prav tako na ravni projektov, ki pa je kasneje zamrl. Leta 1994 so pobudo obudili in kasneje tudi vključili v National Environment Policy Act. Sedaj je njeno izvajanje vključeno v določene uradne postopke. Tako Kanada kot ZDA uporabljata model, utemeljen na determinantah zdravja. V Avstraliji je National Health and Research Council pripravil nacionalni okvir za presojo vplivov na okolje in zdravje, ki so ga kasneje tudi potrdili na ravni zvezne in pokrajinskih vlad. V Novi Zelandiji je HIA postala del EIA procesa leta 1991. Leta 2000 so v HIA odprli novo smer razvoja, medsektorsko sodelovanje in več poudarka posvetili vplivom na determinante zdravja. Izkušnje HIA v EIA po mnenju avtorjev kažejo, da je možno HIA vgraditi tudi na strateško raven odločanja in predlagajo nadaljnji razvoj tega področja v Evropi (30). Po sprejetju Amsterdamske pogodbe so se v EU okrepila prizadevanja za uveljavitev HIA v postopkih oblikovanja politik, programov in planov. Stanje v Evropi prikazujejo rezultati projekta Effectiveness of health impact assessment, v katerem je sodelovalo 21 raziskovalnih ekip iz 19 držav in je potekal od leta 2004 do 2007. Namen projekta je bil oceniti uporabo HIA v EU, oceniti njeno učinkovitost in ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost njene implementacije (31). Učinkovitost so definirali kot obseg upoštevanja priporočil HIA in dejanski vpliv HIA na sprejete odločitve. Identificirali so 470 izvedenih HIA postopkov, večino v Angliji, na Finskem, na Norveškem, v Walesu in na Švedskem. Na Švedskem in Finskem so HIA postopki vključeni v redne postopke odločanja na lokalni ravni (32, 33). Napredek na področju implementacije HIA je dosegla Litva, kjer je presoja vplivov na zdravje obvezna v ocenjevanju vplivov na okolje; na Nizozemskem so po zadnjih volitvah (nanaša se na volitve pred 2001) zreducirali nacionalne zmogljivosti in se HIA izvaja bolj na lokalnih ravneh (31, 34). Ugotovili so tudi, da si HIA v mnogih državah utira pot v politike, zakonodajo in druga področja. Avtorji menijo, da je prav nezadostna institucionalizacija ključni izziv, da HIA ni dovolj učinkovita. Hkrati ugotavljajo, da je nezadostno vključevanje zdravja v nacionalne politike pogosto ovira za boljšo učinkovitost HIA na lokalni ravni (31). 5.2 Vrednote HIA Zaščita življenja in zdravja ljudi je najpomembnejša med vsemi odgovornostmi v strateških ocenjevanjih vplivov na okolje in zdravje. Presoja vplivov na zdravje naj temelji na enakosti, pravičnosti, demokratičnem odločanju, etični uporabi dokazov, celostnem pristopu k zdravju in zaščiti ranljivih skupin prebivalstva. Pravičnost v izvajanju postopkov pomeni zavedanje, da nimamo vsi enakih virov za zdravje in je zato potrebno zaščiti ranljive, da bi breme in priložnosti PPP pravično porazdelili. Tudi zaradi tega je treba v procese priprave in odločanja vključiti vse ključne deležnike in pripraviti izrecne pristope za zaščito posebno ranljivih, ki praviloma nimajo možnosti, znanj in veščin, da bi ustrezno zaščitili svoje interese v zvezi z zdravjem. Priprava strokovnih izhodišč je nujna, vendar je v procesu dela treba težiti k iskanju soglasij z deležniki. HIA v SEA ni le ekspertni proces. V demokratični družbi je HIA v SEA tudi proces uresničevanja razvojnih ciljev različnih deležnikov, ki jih dosegajo z medsebojnimi pogajanji in v katerih sodelujejo tudi organi oblasti (centralne, lokalne) s pooblastili, da na koncu sprejmejo tudi upravno odločitev. Četudi temelji na strokovnih priporočilih, je končna potrditev plana vedno politična. 5.3 Interdisciplinarnost v izvajanju HIA Zaradi širine, ki jo pokrivajo telesna, duševna in socialna razsežnost zdravja, bi težko našli znanstveno disciplino, ki ne proučuje kakšnega vpliva na zdravje. Osrednje mesto v proučevanju vplivov dejavnikov okolja na zdravje prebivalstva zavzema epidemiologija. Je osrednja znanstvena disciplina stroke javnega zdravja in edini vir neposrednih znanstvenih dokazov o učinkih izpostavljenosti in možnostih preprečevanja bolezni v populacijskih skupinah. Ne proučuje vplivov na posameznike, temveč na skupine ljudi, kar je ključna razlika med epidemiologijo in kliničnimi vedami. Četudi biološki mehanizem ni v podrobnosti poznan, lahko epidemiologija identificira razloge za pojav in načine preprečevanja bolezni (35). Ukvarja se s študijami dejavnikov, ki določajo in vplivajo na frekvenco in vzorce širjenj bolezni, poškodb in drugih z zdravjem povezanih dejavnikov, na obseg in čas širjenja in število zajetih oseb v določenih populacijskih skupinah. Pomembno področje proučevanja v epidemiologiji so tudi determinante zdravja. Vrsta epidemiologije, ki poskuša odgovarjati na vprašanja »kdo, kaj, kje, kako in zakaj«, je analitična epidemiologija. Aplikativna epidemiologija omogoča informirano odločanje ter preventivo in obvladovanje javno-zdravstvenih problemov, kar je tudi njena največja vrednost (36). Epidemiološka spoznanja pri proučevanju okoljskih nevarnosti in priložnosti za zdravje dopolnjujemo s spoznanji drugih znanstvenih disciplin: toksikologije in kliničnih medicinskih veda oziroma ved , ki proučujejo fizikalne, kemijske in biološke nevarnosti za zdravje (hrup, mehanične nevarnosti, sevanja, zastrupitve, nevarnosti poškodb in infekcij, kancerogene dejavnike). Z uporabo biopsihosocialne paradigme zdravja v proučevanje obsežno vstopajo še družboslovne in humanistične vede: psihologija, sociologija, ekonomija in druge, ki proučujejo človekovo zdravje v kontekstu psihosocialnega in družbeno-ekonomskega okolja. Slika 5: Ilustracija kompleksnosti znanstvenih osnov presoje vplivov na zdravje Naloga stroke javnega zdravja je integracija in sinteza dokazov, pridobljenih z epidemiološkimi študijami in študijami drugih znanstvenih disciplin, v nov, iteracijsko višji sistem dokazov, ki omogoča utemeljeno presojo v zvezi z zdravjem, blaginjo in kakovostjo življenja ljudi. 5. 4 Oblikovanje presojevalske skupine Za tako obsežna in raznolika področja je običajno potrebno več strokovnjakov. Za celostno HIA v SEA, ki jo izvajamo, ko je odločitev o potrebnosti plana in izvajanja HIA že sprejeta, je treba poznati: 1. značilnosti plana, ki je predmet presoje, 2. zdravje in determinante zdravja, 3. veščine, potrebne v procesih upravljanja, komuniciranja in sodelovanja z deležniki. 5.5 Vrste HIA glede na obseg HIA je lahko hitra (angl. rapid appraisal), srednje obsežna (angl. intermediate) ali celostna (angl. comprehensive). Pogosto je hitra HIA vstop v celostno HIA. Tabela 3: Značilnosti ozkega in širokega pristopa v izvajanju HIA Vir: National Assembly for Wales. Developing health assessment in Wales (37). Širok pogled Ožji pogled Pogled na zdravje Holističen Osredotočenje na opredeljene in vidne vidike Temeljna veda Sociologija Epidemiologij a/toksikologij a Etika Demokratska Tehnokratska Kvantifikacija Splošna Usmerjena k meritvam Vrsta dokaza Ključni deležniki, skrbi javnosti Meritve Natančnost Nizka Visoka 5.6 Faze procesa HIA 5.6.1 Presejanje Presejanje je selekcijski proces, v katerem hitro ocenimo, kakšen potencialni vpliv na zdravje prebivalstva bi imela presojana politika, program ali projekt. V procesih presejanja se sistematično odločamo, ali je potrebno izvesti HIA. Izvajamo jo, kadar predvidevamo, da bi lahko PPP znatneje vplivali na zdravje in bi bilo dobro podrobneje preučiti, ali potrebujejo modifikacije za maksimiranje pozitivnih in minimiranje negativnih učinkov na zdravje. Ugotovimo tudi, katerih PPP ni potrebno presojati, ker so njihovi vplivi na zdravje bodisi zanemarljivi, bodisi dobro znani in dokumentirani, in so znani tudi mehanizmi za odpravo potencialnih negativnih učinkov na zdravje (38). Za kakovostno presejanje potrebujemo vnaprej pripravljeno presejalno orodje z merili, ki jih v postopku upoštevamo. Merila postavljamo na področjih predvidenih vplivov na prebivalstvo, prisotnosti/odsotnosti ranljivih skupin, faze v razvoju predloga PPPP, obsega in cene predlogov in narave ter obsega vplivov, ki lahko potencialno vplivajo na prebivalstvo. Po izvedenem postopku presejanja se naročnik HIA odloči, ali: - presoja vplivov na zdravje morda ni potrebna, - se izvede hitra ocena vplivov na zdravje, - se izvede delna ocena vplivov na zdravje, - se izvede celovita presoj a vplivov na zdravje. Proces presejanja opravi naročnik presoje ali izvajalec, ki ga naročnik za to pooblasti. Naročnik nato odloči, ali bo sploh nadaljeval presojo vplivov na zdravje. Načeloma to fazo opravljajo ministrstva za zdravje ali druga pristojna ministrstva/upravni organi, ki na osnovi ugotovitev te faze izdajo naročilo za izvedbo HIA, določijo obseg naročila, izvajalca/-e, morebitna pooblastila v dialogu z deležniki, roke in vire za izvajanje HIA. 5.6.2 Vsebinjenje Vsebinjenje je naslednja faza, v kateri eksperti in drugi deležniki že sodelujejo. Strokovno vsebinjenje je proces, v katerem iz nabora vseh potencialnih vplivov na zdravje izberemo strokovno relevantne za presojano PPP. Kadar želimo celostno presojo vplivov na zdravje, sestavimo interdisciplinarno ekspertno skupino. Tudi drugi deležniki odločajo o relevantnosti posameznih vplivov, predvsem so to prebivalstvo na območjih vplivov in naročnik presoje. Proces vsebinjenja mora biti transparenten, odprt in sodelovalen. Biti mora dobro voden, timski, iterativen. Ekspertna skupina si lahko vzpostavi svetovalno zaledje ter ocenjevanje opravi manj ali bolj poglobljeno, kar je odvisno od časa in resursov, ki so na voljo za ocenjevanje. Pomembna je strokovna priprava izhodišč za odločanje, vendar je vsebinjenje proces, ki naj poteka v soglasju z deležniki. V zgodnjih fazah vsebinjenja priskrbimo demografske in zdravstvene informacije o prebivalstvu, ki živi na območjih vplivov. Pregledamo tudi izhodiščne okoljske podatke. Proces imenujemo profiliranje. Najprej ob sodelovanju deležnikov ugotovimo, kateri vplivi so bistveni oziroma pomembni za vse identificirane deležnike. Šele s tem pridobimo okvir in vsebine, ki so predmet presoje. Lahko uporabimo sezname/opomnike potencialnih meril in kazalnikov vplivov na zdravje in določimo tiste, ki so relevantni za presojano PPP s strani strokovne in laične javnosti ter pristojnih oblasti. Uporabna je sledeča matrika: Strokovna prepričanost o vplivu plana na determinanto Vidik potencialnega vpliva Verjetnost Frekvenca Obseg Visoka Nizka Ključne naloge v fazi vsebinjenja so (38): - dogovor o deležnikih ocenjevanja (npr. predstavniki lokalnih skupnosti, predlagatelji PPP, predstavniki javno-zdravstvenih organizacij, predstavniki nevladnih organizacij, predstavniki gospodarskih organizacij, predstavniki vlad ali ministrstev,..) - dogovor o vsebinah in omejitvah ocenjevanja (časovni okvir, geografsko področje, obseg populacije, opredelitev ranljivih skupin, vrste potencialnih tveganj za zdravje, opredelitev drugih meril ocenjevanja,..), - dogovor o metodah ocenj evanja, - dogovor o nalogah in odgovornostih v procesu ocenjevanja: - opredelitev managementa, - opredelitev ocenjevalne skupine in njenih nalog (oblikovanje pristopov za sodelovanje skupnosti, pospeševanje vključevanja skupnosti, izvedba procesov), - mehanizmi komuniciranja in upravlj anja; - delovni načrt (časovnica z roki, pričakovani izidi, ..) - dogovor o resursih (obseg in viri finančnih sredstev, kadrovska sestava, potrebna oprema), - opredelitev odgovornosti za sprejemanje odločitev (npr. programski svet,..), opredelitev odgovornosti za spremljanje in vrednotenje učinkov. 5.6.3 Ocenjevanje Strokovno ocenjevanje potencialnih vplivov predlaganih planov na zdravje in alternativnih scenarijev je v izvajanju HIA v SEA osrednje, zahtevno in obsežno delo, ki mora biti prilagojeno predmetu ocenjevanja. Ocenjujemo značilnosti planov: vrednote, namen in cilje, vsebine, prednostne usmeritve, ciljne populacije, učinke, tudi morebitne vidike, o katerih niso možna pogajanja ali so potencialna področja tenzij in konfliktov. Posebej smo pozorni na nevarnosti. Kadar so učinki jasni, jih ocenimo. Kadar učinki PPP niso jasni ali niso pozitivni, uporabimo tehniko ocenjevanja alternativnih scenarijev. V procesih presoje sicer ves čas skrbimo, da je obseg procesov proporcionalen potencialnim škodam/koristim in utemeljen na strokovnih merilih. Ugotavljamo, koliko ljudi in kje bo čutilo vplive in na kakšen način se bodo vplivi širili. Posebno skrb namenimo ranljivim skupinam prebivalstva. Uporabimo lahko kvantitativna, kvalitatitvna in/ali simbolna merila. Če delamo ocene na projektni ravni, moramo upoštevati zakonsko določene najvišje dovoljene vrednosti, ki so predpisane predvsem za področja kemijskih, fizikalnih in bioloških dejavnikov, npr. hrup, onesnaženja, biomehanske nevarnosti, sevanja, mikrobiološki dejavniki. Velja, da upoštevanje zakonsko določenih zgornjih mej zagotavlja zadostno previdnost pri odločanju o teh vrstah nevarnosti. Vendar ta princip ni uporaben za vse vrste nevarnosti, na primer za ocenjevanje psihosocialnih nevarnosti in le izjemoma tudi na strateški ravni. Zavedati se moramo tudi, da so ta merila izraz trenutnega stanja znanosti, zato je možno, da obstajajo neprepoznani vplivi obravnavanih dejavnikov na zdravje. Naslednja pomanjkljivost zakonsko določenih meril je v tem, da nam pomagajo le pri ocenjevanju negativnih, ne pa tudi pozitivnih vplivov na zdravje, pa tudi, da praviloma nimamo posebnih norm za zaščito ranljivih skupin. V strateškem ocenjevanju kot pripomoček pri ocenjevanju v literaturi najdemo priporočila za uporabo opomnikov, sestavljenih iz ključnih tem, urejenih po področjih. Opomniki se med različnimi nacionalnimi priporočili nekoliko razlikujejo po uporabljeni klasifikaciji, v bistvu pa se vsebinsko nanašajo na determinante zdravja. Primer WHO: Tabela 4: Opomnik potencialnih vplivov na zdravje/determinante zdravja Vir: WHO European Centre for Health Policy Osebni/družinski Socialna okolja Fizično okolje Kakovost in dostop do življenjski slogi in storitev značilnosti -športna in druga telesna -socialni status -bivalni okolja -socialne storitve dejavnost -zaposlenost ali druga -delovni pogoji -stanovanjske storitve -uživanje alkohola/drog koristna vloga -onesnaženja -prosti čas -izobraževanje/učenje - družbena/družinska -vpliv na klimo -transport -veščine, npr. veščine podpora -nesreče -izobraževanje obvladovanja (stresov) -stres -javna varnost -zdravstvene storitve -dohodek/relativni -prenos nalezljivih dohodek bolezni -pravičnost: vpliv na položaj v družbi/odnos do ranljivih Opredelitev deležnikov in prebivalstva na območjih vpliva na samem začetku omogoča, da se civilna družba zgodaj vključi v procese strateške presoje in odločanje. Pri opredeljevanju deležnikov smo posebej pozorni na tiste, ki niso formalno vključeni v procese presoje. Pri končni izbiri ciljev HIA v SEA, ki poteka v prvi fazi vsebinjenja, deležniki tako že sodelujejo. 5.6.4 Opredelitev izhodiščnega stanja - profiliranje Pomeni opredelitev izhodiščnega stanja, na katerega bodo plani delovali. Opredeljujemo: - demografski, socialno-ekonomski, etnični status prebivalstva (obseg, struktura po spolu, starosti, izobraženosti, dohodku, etnični pripadnosti,..), - zdravstveni status prebivalstva (umrljivost, obolevnost, invalidnost,..); - vedenja prebivalstva v zvezi z zdravjem (kajenje, prehranjevanje, telesna dejavnost, uživanje alkohola, droge, tvegana spolna vedenja,..); - vrste in značilnosti ranljivih skupin prebivalstva; - okolja, kjer se ranljive skupine koncentrirajo in - izhodiščna stanja dejavnikov v fizičnih in psihosocialnih okoljih. Ocenjujemo potencialne nevarnosti/negativne determinante zdravja in priložnosti/pozitivne determinante zdravja. Ocenjujemo vrsto vpliva, dejavnost, ki povzroča vpliv, determinanto, preko katere deluje vpliv, velikost vpliva, frekvenco vpliva, čas delovanja, mesto izvora, verjetnost vpliva, distribucijo vpliva, vpliv na ranljive skupine in okolja, kjer se koncentrirajo (38). 5.6.5 Poročanje V poročilo zapišemo ugotovitve presoj in predvidevanja v zvezi z različnimi izbranimi scenariji. Zberemo in analiziramo stališča, predstavimo zaključke ter oblikujemo okvirna priporočila za prilagoditev izhodiščnega predloga. Posebno pozornost posvetimo ugotovljenim stališčem javnosti in priporočilom za ukrepanje (npr. ukrepanje ni potrebno, potrebno odpraviti negativne učinke, potrebno okrepiti pozitivne učinke na zdravje). Možna so nasprotja med deležniki v zvezi s cilji in zaključki presoj. Zelo smiselno je, da upravljavci od samega začetka proces moderirajo proces na način, da se ta nasprotja minimirajo oziroma odpravijo. Primerno je, da se poročilo zaključuje s krajšim povzetkom v jeziku, ki ga razumejo laiki (38). Če na voljo ni bilo dovolj informacij za odločanje, je treba na to posebej opozoriti ter predlagati načine za njihovo dopolnitev ter ponovitev procesa ocenjevanja. Dobra praksa razvojnega sodelovanja po priporočilih OECD (39) pomeni, da poročilo vsebuje: a) Ključne vplive za vsako alternativo. b) Izražene skrbi deležnikov, njihova strinjanja in nasprotovanja. c) Predlagane ukrepe za odpravo in/ali omilitev potencialnih negativnih vplivov in krepitev potencialnih pozitivnih vplivov. d) Argumente za sklepanje kompromisnih rešitev. e) Plan izvedbe PPP s planom spremljanja učinkov. f) Pričakovane koristi in odprta vprašanja, ki jih je treba rešiti. g) Priporočila za morebitna nadaljnja strateška ocenjevanja in njihovo poglobitev na lokalni ravni, za specifične programe ali projekte. 5.6.6 Komuniciranje in upravljanje s tveganji Zgodnje vključevanje javnosti na območjih vplivov lahko dovolj zgodaj priskrbi dodatne podatke in prepreči nepotrebno delo in zaplete. Kadar zaznamo razhajanje med strokovno zaznanimi nevarnostmi in nevarnostmi po mnenju skupnosti, pričnemo s strategijami zmanjševanja izpostavljenosti nevarnostim in nadaljujemo s korektnim komuniciranjem. Pomembno je tudi zgodnje sodelovanje med presojevalci in pristojnimi zdravstvenimi oblastmi oz. drugim pristojnim telesom, da se ugotovijo morebitna vprašanja, ki skrbijo tudi oblasti. Stališče UK Mereyside Guidelines for Health Impact Assessment (40): To je kritična točka procesa, kjer se izkažejo vodstvene sposobnosti upravljavcev procesa. Pregledati, ponuditi in končno tudi osvojiti je treba alternativno/-e varianto/-e v zvezi z najpomembnejšimi vplivi na zdravje. Škotska priporočila izrecno navajajo, naj proces HIA vodi izkušen in na področju HIA posebno usposobljen specialist javnega zdravja6. 5.6.7 Odločanje Temelji na tehtanju prednosti in slabosti sedanjega stanja ter priložnosti in nevarnosti pri morebitnem uresničenju planov po različnih scenarijih. Odločamo na osnovi sledečih virov informacij: - informacij e o planu in različnih scenarijih planov, - cilji, interesi in stališča deležnikov in ključnih obveščevalcev (informatorjev), - znanja in stališča ekspertne skupine. 5.6.8 Kontrola kakovosti Je včasih potrebna, da se zagotovi ustreznost postopkov presoj in zato, da se poveča zaupanje v kredibilnost pripravljene ocene za vse deležnike. 6 Škotska priporočila nadalje navajajo, da je za eno celostno HIA pri njih v povprečju potrebno od 4 - 6 mesecev dela takega specialista; za hitro HIA (rapid appraisal) pa sedem ur timske delavnice z deležniki za vsako obravnavano področje, kar vključuje tudi skupno pripravo poročila. Priporočajo, da hitro presojo specifičnega področja (determinante zdravja) vodi specialist za to področje. 5.6.9 HIA procesni diagram Potek procesa HIA Slika 6:Procesni diagram HIA, prirejen po UK DOH (Vir: National Public Health Partnership. Health Impact Assessment Guidelines. Canberra: Commonwelth of Australia, 2001 (41). ) 5.7 Posebni vidiki HIA 5.7.1 Sodelovalno ocenjevanje V procesu vsebinjenja skupaj z deležniki ugotovimo, katere determinante so relevantne za konkreten plan in jih bomo ocenjevali. Vplive nato ocenjujemo na več načinov (npr. ekspertna mnenja, laična mnenja, mnenja nevladnih organizacij, pregled literature, pregled mednarodnih priporočil,^.). Poskrbimo, da imajo deležniki zadostne in pravilne informacije o PPP. Izbira metod, širina in globina ekspertnega ocenjevanja vplivov na zdravje je v splošnem odvisna od natančnosti razpoložljivih podatkov, razvitosti znanstvenega področja, strokovnih zmogljivosti, pa tudi časa in materialnih virov, ki so za postopke ocenjevanja na voljo. V idealnem primeru, ko bi imeli na voljo vse opisane resurse, bi lahko ocenili vse vrste vplivov na zdravje (determinante zdravja), smeri njihovega delovanja, moč delovanja, trajanje, frekvenco ter vrste in obsege vplivov na prebivalstvo na območjih vplivov. V ocenjevanju na strateških ravneh se metode in tehnike ocenjevanja bistveno razlikujejo od metod in tehnik ocenjevanja na ravni projektov. Na strateških ravneh praviloma ne izvajamo meritev. Tudi uporaba klasične metodologije ocenjevanja tveganj v strateškem ocenjevanju ni metoda izbora, saj je zelo specifična in zahteva zadostno količino in obseg numeričnih podatkov. Kadar na ravni strateškega ocenjevanja vendarle zaznamo zadostno stopnjo natančnosti in specifičnosti podatkov, k sodelovanju povabimo specialista za to področje, ki pripravi oceno. Posebej opozarjamo na pomen vključevanja strokovnjakov, ki živijo na območjih vplivov. Strokovne cilje in ocene dopolnjujemo in usklajujemo s številnimi deležniki, ki so: - ljudje, ki živijo na območjih vplivov, - državne/lokalne nevladne organizacije, - predstavniki državnih/lokalnih oblasti, - predstavniki gospodarstva, - javne agencije, - predstavniki akademske javnosti, idr. Primeri metod za oblikovanje stališč: - fokusne skupine, - populacijske analize, - ocenjevanje scenarijev, - opredelitev in klasifikacija nevarnosti (kvantitativno ali kvalitativno), - delavnice z deležniki, - ankete, - intervjuji ključnih informatorjev, - možgansko viharjenje, - pogovori s prebivalstvom na območjih vplivov, - Delphi metoda (paneli ekspertov in ključnih ljudi, ki sodelujejo v odločanju, kjer je odločanje skupinsko in poteka kot iterativni proces), - ocenjevanj e tveganj, komuniciranje in upravlj anj e tveganj, - analiza stroškov in koristi, - razna druga vrednotenja. Pogosto je treba sprejemati kompromisne rešitve, čeprav moramo poskušati doseči zmagovalno situacijo za vse (»win-win«). Kadar odločanje zahteva kompromise, je potrebno to posebej dokumentirati. Uporabimo previdnostno načelo in upoštevamo, da ima zaščita zdravja najvišjo prioriteto. Postopke ocenjevanja dokumentiramo. Ocenjujemo in dokumentiramo tudi trdnost znanstvenih dokazov, ki smo jih uporabili v ocenjevanju. 5.7.2 Objektivna in subjektivna merila in kazalniki Splošni cilji merjenja so: določiti vrsto, smer, obseg, trajanje, frekvenco in moč vpliva na zdravje. Merilo je standard, pravilo ali test, s katerim ocenjujemo ali presojamo pojave in postavljamo zaključke. Merjenje je proces, v katerem na osnovi določene metode pridobivamo številčno, simbolno ali opisno izražene lastnosti obravnavane entitete (42). Pozitivna merila so tista, ki dajejo objektivno in preverljivo informacijo, pridobljeno z uporabo znanstvenih metod7. Osnova zanje so objektivna dejstva o pojavu. Normativna merila pa vsebujejo značilnosti presojevalcev8. Osnova zanje so stališča, vrednote, motivi, interesi, vedenje, znanje, presojevalcev o pojavu, ki lahko bodisi v celoti - ali bolj ali manj - ali pa sploh ne - temeljijo na izmerjenih objektivnih dejstvih o pojavu9. Kakovost meritve objektivnih značilnosti pojava ocenjujemo po njeni: - veljavnosti - ki pomeni lastnost meritve, da v resnici zajame lastnosti merjenega pojava in - zanesljivosti - ki pomeni lastnost meritve, da rezultate opazovanj prikaže vedno enako in nezmotljivo. Kazalnik je okoliščina ali značilnost, ki z določeno močjo nakazuje obstoj nekega dejstva. Nastane, ko pojav zavzame določeno vrednost na merilni lestvici. Merila in kazalnike lahko razvrstimo na: - kvantitativne - numerične vrednosti na merilni lestvici; - semikvantitativne - ni jih možno numerično opredeliti; možno je opredeliti smer in rang vpliva, ki je lahko nevtralen, negativen, pozitiven, zelo pozitiven, zelo negativen; - kvalitativne - ni jih možno objektivno opredeliti; v celoti subjektivni. Predstavljajo jih opisna vrednotenja. Njihovo veljavnost opredeljuje stopnja legitimitete presojevalca, ki je lahko strokovna, odločevalska ali vezana na stopnjo posledice vpliva, ki ga oseba čuti. Vprospektivnih strateških presojah podajamo mnenja o svojih pričakovanjih. Ne izvajamo meritev in tudi ne izračunavamo velikosti ali verjetnosti vplivov na zdravje. Razlog za odsotnost merjenj izhaja iz dejstva, da pač ni moč meriti vplivov, ki še niso nastali; razlog za odsotnost izračunavanj pa iz dejstva, da na strateških ravneh nimamo dovolj natančnih vhodnih podatkov. 7 Postopke pridobivanja pozitivnih meril v tem tekstu imenujemo ocenjevanje. 8 Postopke pridobivanja pozitivnih in normativnih meril v tem tekstu imenujemo presoja. 9 V zvezi s tem se je treba vedno znova opomniti na pasti visoke stopnje znanstvene negotovosti v ocenjevanju vplivov okolja na zdravje in hkrati tudi pasti ekonomskih, političnih ali drugih interesov ljudi, ki sodelujejo v presoji. Sistemsko je treba zagotoviti visoko stopnjo znanstvene kompetentnosti in visoko stopnjo strokovne neodvisnosti ljudi, ki kot strokovnjaki sodelujejo v presoji vplivov okolja na zdravje (ekonomsko, politično in drugo). Strokovna pričakovanja oblikujemo tako, da čim bolje zajamemo do tedaj znana znanstveno preverjena dejstva o pojavu in jih apliciramo na konkretno situacijo. So torej splet objektivnega znanja in subjektivnih predvidevanj ocenjevalca/-ev. Na področjih pričakovanih vplivov oblikujemo merila, ki predvidevajo in kasneje lahko tudi merijo spremembe na področju determinant zdravja in tudi telesnih, psiho-socialnih, ekonomskih, demografskih in drugih značilnosti populacije na območjih vplivov. Merila lahko opredeljujemo tako na osnovi znanih vzrokov zdravja in bolezni (determinante) kot na osnovi znanih posledic zdravja in bolezni (umrljivosti, obolevnosti, DALY, QALY,..) in relacij med njimi. Natančno kvantificiranje pričakovanj je sicer prednostna usmeritev, vendar v presoji na strateških ravneh praviloma to ni možno; je pa takšno ocenjevanje možno, kadar imamo na voljo dovolj natančne vhodne podatke in narava proučevanega pojava to omogoča. Tako je, npr. izdelava klasične ocene fizikalnih, mikrobioloških in kemijskih tveganj natančno ekspertno opravilo objektivne narave, kjer operiramo z numeričnimi podatki. Oblikovanje pričakovanj z semikvantitativnimi merili je v prospektivni strateški strokovni presoji vplivov na zdravje najpogostejše. Izraz nam pomeni, da smo opredelili pričakovano vrsto vpliva (naravo delovanja dejavnika), smer delovanja (pozitivno, negativno) ter v grobem tudi obseg delovanja (pozitiven, zelo pozitiven, negativen, zelo negativen,.) Izvajamo ga, kadar na osnovi predhodno izvedenih študij lahko zadovoljivo predvidimo vsaj te elemente. Tudi takšna vrsta presoje zahteva specifične pristope, znanja in veščine. Pri pripravi strokovnih presoj vplivov na zdravje na strateških ravneh ne moremo biti zelo natančni in smo tudi subjektivni. V tej vrsti presoj se pogosto izražamo v obliki matrik in z uporabo simbolov. Slika 7: Matrika semikvantitativnega ocenjevanja vplivov okolja na zdravja vpliv/moč vpliva 0 + - ++ -- ? X Y Ključno pri tem je, da: - poznamo bistvene dotlej pridobljene informacije o ocenjevanem pojavu in - preverimo, da so uporabljene informacije pridobljene na osnovi znanstveno trdnih metod s pravilno interpretacijo. Pri preverjanju informacij objektivnega tipa smo zato postavljeni pred izziv, da v svetovnih znanstvenih bazah najdemo ne le ključna dejstva o zdravstvenem pojavu, temveč vedno preverimo tudi strokovno verodostojnost uporabljenega vira. Strokovna presoja vplivov na zdravje je velik izziv tudi zato, ker poteka v razmerah visoke stopnje znanstvene negotovosti. Briggs te izzive lepo komentira (43): Celostna presoja vplivov okolja na zdravje je sredstvo za presojo z zdravjem povezanih problemov, ki izhajajo iz okolja, in z zdravjem povezanih vplivov politik in drugih intervencij, ki vplivajo na okolje, na način, da upoštevamo kompleksnosti, soodvisnosti in negotovosti stvarnega sveta. Kot takšna je močno odvisna od tega, kako izbiramo in okvirjamo vprašanja in usmerja k vključevanju deležnikov tako v oblikovanje izhodišč kot v presojo in interpretacijo rezultatov. Je tudi primerjalni proces, ki vključuje vrednotenja in primerjave različnih scenarijev. Po Briggsu so ključni izzivi HIA v presojah vplivov na okolje sledeči: - mnogovzročnost in nelinearnost v proučevanju nevarnosti in priložnosti za zdravje; - vrzeli v podatkih in znanju; - okrepitve negotovosti v uporabi kompleksnih modelov; - vprašanja v zvezi s kombiniranjem kvantitativnih in kvalitativnih podatkov; - kombinacija negativnih in pozitivnih vplivov iz okolja; - mnoga odprta raziskovalna vprašanja; - vključevanje uporabnikov. Pri sprejemanju strokovnih informacij s strani laične javnosti je temeljnega pomena zaupanje v neodvisnost strokovne ocene, strokovno znanje in etično integriteto ter neodvisnost presojevalca. Ključno poslanstvo v procesu sodelovanja strokovnjaka z laičnim deležnikom in odločevalcem je, da obema posreduje verodostojno znanstveno informacijo, če in kakor obstaja, da se lahko oba na tej osnovi argumentirano odločata. Če take informacije ni, je to treba povedati in svetovati uporabo previdnostnega načela. Kot rečeno, je v presoji treba upoštevati tudi vrednote, želje, stališča in interese ljudi, ki živijo na območjih vplivov. To so subjektivna, kvalitativna merila, in jih oblikujejo deležniki, na katere se pojavi nanašajo. V demokratičnih okoliščinah so ta merila legitimna in tudi neizogibna.10 Kot pišejo Murphy in sod. (44), je ključna razlika med kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami ta, da so prve vzpostavile skupno filozofsko osnovo, medtem ko je slednje niso. To pomeni, da lahko kvantitativni raziskovalci jemljejo svojo raziskovalno metodo kot stvar tehnike. Najboljša rešitev je tista, ki najbolj učinkovito in uspešno razreši dani problem. To pa ne velja za kvalitativno raziskovanje, kjer so predlagane rešitve za metodološke probleme neločljivo povezane z osebnimi filozofskimi predpostavkami in se tisto, kar šteje kot ustrezna rešitev iz enega položaja uničujoče izključuje z mnenjem iz drugega položaja. V procesu HIA v SEA ne gre več le za filozofsko razumevanje razlik, temveč je treba izhodiščne razlike zmanjšati in ustvariti določeno stopnjo končnega soglasja. Ta zahtevna naloga, morda od vseh v procesu ocenjevanja vplivov na zdravje najzahtevnejša, pa od upravljavcev/vodij procesa zahteva na eni strani sprejemanje pravice do participacije deležnikov pri odločanju, zahteva pa tudi ustrezne vodstvene veščine in zanje za upravljanje zapletenih procesov sporazumevanja. Hkrati s tem morajo biti zagotovljeni tudi sistemski oziroma formalni pogoji, da se demokratični proces sploh lahko zgodi. V idealnem primeru bi »učinkovitost/uspešnost« procesa lahko opredelili kot ustvarjanje »win-win« situacije, h kateri procesu HIA v SEA vedno težimo, čeprav je vedno ne tudi dosežemo. 5.7.3 Uveljavljeni institucionalni kazalniki vplivov okolja na zdravje Drugo težo kot pričakovani kazalniki imajo kazalniki, ki nastanejo na osnovi merjenj dejanskih sprememb. Uporabni so za nazaj: pri spremljanju in vrednotenju že uveljavljenih planov. Uporabni so tudi za naprej: so pomemben vir informacij o okolju in populaciji, na katera bo plan učinkoval, hkrati pa so uporabni tudi za predvidevanje bodočih vplivov planov na osnovi analogij. 10 Ker vsebujejo norme udeleženih ljudi, jih imenujemo tudi normativna merila, in se razlikujejo od pozitivnih meril, za katere je značilna najvišja možna stopnja matematične ali druge objektivnosti. Nekaj teh kazalnikov uveljavljene institucije periodično ali redno izračunavajo. Za tako spremljanje morajo biti izpolnjeni zahtevni pogoji: redno mora biti na voljo dovolj verodostojnih in natančnih podatkov, na voljo morajo biti tudi sistemi za njihovo zajemanje in obdelavo. Gre za permanentne meritve vplivov na zdravje. Glede na širino problema je takih kazalnikov zelo malo. Če pričakujemo, da bi se vpliv plana lahko izrazil tudi v katerem od teh, je prav, da jih poskušamo uporabiti, s tem namreč izkoristimo redne sisteme monitoringov tudi za namene spremljanja teh vplivov. V nadaljevanju navajamo objavljene kazalnike treh institucij SZO, ARSO in OECD. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) SZO objavlja podatke o vplivih na zdravje s pomočjo določenih kazalnikov, ki so nastali na osnovi preteklih študij o delovanju dejavnikov tveganja na zdravje in preteklih merjenj. Za strateško ocenjevanje so zanimivi kazalniki, ki izražajo pripisljivo število ali delež smrti, pripisljivo število izgubljenih let življenja, pripisljivo izgubo let zdravega življenja oziroma pripisljivo število izgubljenih let kakovostnega življenja, ipd., zaradi delovanja znanega dejavnika tveganja. Podatki o vplivih dejavnikov okolja na zdravje so pridobljeni iz spektra epidemioloških, biomedicinskih, toksikoloških in drugih raziskav. Epidemiološke raziskave imajo pri tem posebno mesto in posebno interpretacijo. Pri vseh teh izračunih se moramo zavedati, da je s pridobivanjem podatkov, ki jih nato izražamo v obliki različnih epidemioloških kazalnikov, cela vrsta težav. Težave lahko izhajajo iz problematične izhodiščne opredelitve podatka in sistemov registracije, nezanesljivosti virov in metod posredovanja podatkov, težavnosti ugotavljanja vzročno posledičnih zvez med dejavnikom in smrtjo ali boleznijo, ipd. Natančnejša razlaga presega namene tega poročila, zapišimo le, da se podatki, na osnovi katerih ocenjujemo verjetnosti neugodnih, pa tudi ugodnih zdravstvenih dogodkov zaradi delovanja dejavnikov okolja po kakovosti in po pomenskosti med seboj razlikujejo, kar pri ocenjevanju velja upoštevati. Načeloma je to naloga in kompetenca specialistov javnega zdravja. Podatki o umrljivosti so na splošno bolj kakovostni kot podatki o obolevnosti. Smrt je gotov dogodek, vsaka ugotovljena smrt v Sloveniji je tudi registrirana; kakovost registracije bolezni pa je odvisna od številnih subjektivnih dejavnikov. V kolikor je registraciji bolezni posvečena zadostna pozornost v sistemu, so lahko tudi taki podatki kakovostni. Primer je Register raka za Slovenijo. Najbolje je, če uspemo v kazalniku združiti smrtne in ne-smrtne posledice bolezni, poškodb ali zastrupitev. Najpogosteje uporabljena sta DALY in QALY, tim. povzetni meri bolezni in zdravja. SZO objavlja sledeče izračunane populacijske kazalnike vplivov na zdravje za nekatere dejavnike okolja, med objavljenimi so tudi podatki za Slovenijo: - Absolutna umrljivost zaradi dejavnika v populaciji. - Umrljivost zaradi dejavnika na 100.000 prebivalcev (podskupini kazalnika: umrljivost otrok do 5 let, odraslih nad 15 let). - Absolutno število izgubljenih let zdravega življenja zaradi dejavnika - število DALY v populaciji. - Število izgubljenih let zdravega življenja zaradi dejavnika na 100.000 prebivalcev -število DALY na 100.000. Tabela 5: Seznam kvantificiranih kazalnikov vplivov okolja na zdravje Svetovne zdravstvene organizacije (45). En DALY razumemo kot eno leto izgubljenega »zdravega« življenja. Vsota DALY v populaciji predstavlja vrzel med sedanjim stanjem zdravja in stanjem idealnega zdravja, kjer bi vse prebivalstvo živelo globoko v starost brez bolezni ali onesposobljenosti. Za izračun DALY-ja potrebujemo podatke o številu obolelih in umrlih, starost v času prezgodnje smrti in trajanje onesposobljenosti zaradi bolezni od nastanka do popolne ozdravitve ali smrti. Potrebujemo tudi nedvomno potrjeno vzročno posledično povezavo med dejavnikom tveganja in registrirano boleznijo ali smrtjo11. Seznam področij, kjer je za škodljive dejavnike iz okolja uporabna metodologija izračuna izgube let zdravega življenja SZO, ni naključen, temveč so vanj uvrščena le tista področja, za katera obstajajo dovolj trdni epidemiološki in biološki dokazi za vzročno-posledično povezanost med dejavnikom okolja in boleznijo ter potrebni populacijski podatki. Natančna metodologija izračuna DALY presega okvirje tega dela. IT- Determinanta Kazalnik izpostavljenosti Kazalnik bremena bolezni Umrljivost DALY Onesnažen zrak v gospodinjstvih % prebivalstva, ki uporablja različne vrste goriv: premog, oglje, les, odpadki,.. Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti zaradi: Vnetij spodnjih dihal pri otrocih do 5 let KOPB pri odraslih nad 30 let Pljučnega raka nad 30 letom starosti Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti in posledice bolezni zaradi: Vnetij spodnjih dihal pri otrocih do 5 let KOPB pri odraslih nad 30 let Pljučnega raka nad 30 letom starosti Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti zaradi: Vnetij spodnjih dihal pri otrocih do 5 let Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Število pripisljivih DALY otrok do 5 let Število pripisljivih DALY otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti in posledice bolezni zaradi: Vnetij spodnjih dihal pri otrocih do 5 let Onesnažen zunanji zrak -letna koncentracija PM10 (mg/m3) % prebivalstva, ki živi v mestih nad 100.000 prebivalci 11 Kazalnik DALY je razmeroma nov sestavljeni populacijski kazalnik, ki je bil razvit v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na Harvardu in so ga kasneje prevzele javno-zdravstvene šole in institucije po svetu. 12 DALY je sestavljeni kazalnik, pri čemer nekatera navedena bolezenska stanja lahko povzročajo smrti in onesposabljajo, druga pa le onesposabljajo. Determinanta Kazalnik izpostavljenosti Kazalnik bremena bolezni 12- Umrljivost DALY KOPB pri odraslih nad 30 let Pljučnega raka nad 30 letom starosti KOPB pri odraslih nad 30 let Pljučnega raka nad 30 letom starosti Voda, sanitarni sistemi, higiena % prebivalstva, ki uporablja »izboljšane« vire pitne vode % prebivalstva, ki uporablja »izboljšane« sanitarne sisteme Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva: smrti zaradi drisk_ Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva samo smrti: Srčno-žilne bolezni nad 15 let Blaga duševna zaostalost pri otrocih pod 5 let_ Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Število pripisljivih DALY otrok do 5 let Število pripisljivih DALY otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva: smrti in posledice zaradi drisk Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Število pripisljivih DALY otrok do 5 let Število pripisljivih DALY otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti in posledice bolezni: Srčno-žilne bolezni nad 15 let Blaga duševna zaostalost pri otrocih pod 5 let Svinec % otrok do 15 let s konc. svinca v krvi nad 5^g/dl % otrok do 15 let s konc. svinca v krvi nad 10^g/dl % odraslih nad 15 let s konc. svinca v krvi nad 5^g/dl % odraslih nad 15 let s konc. svinca v krvi nad 10^g/dl Pasivno kajenje % otrok do 15 let, izpostavljenih pasivnemu kajenju % žensk nad 15 let, izpostavljenih pasivnemu kajenju % moških nad 15 let, izpostavljenih pasivnemu kajenju Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Ni enotne metodologije. Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Število pripisljivih DALY otrok do 5 let Število pripisljivih DALY otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Ni enotne metodologije. UV sevanje Stopnja sevanja Število pripisljivih smrti Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva izključno smrti, ki bi nastopile zaradi: Malignega melanoma Skvamoznega karcinoma Bazocelularnega karcinoma Solarne keratoze Sončnih opeklin Skvamoznega karcinoma roženice in veznice Pterigija Reaktivacije ustnega herpesa Katarakte Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Kazalnik upošteva smrti in posledice bolezni na področjih: Malignega melanoma Skvamoznega karcinoma Bazocelularnega karcinoma Solarne keratoze Sončnih opeklin Skvamoznega karcinoma roženice in veznice Pterigija Reaktivacije ustnega herpesa Katarakte Determinanta Kazalnik izpostavljenosti Kazalnik bremena bolezni 12' Umrljivost DALY Klimatske spremembe Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti otrok do 5 let Pripisljive smrti na 100.000 prebivalcev Pripisljive smrti otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik vključuje smrti zaradi: Drisk Malarije Nenamernih poškodb Poplav Podhranjenosti Število poklicnih pripisljivih smrti Število poklicnih pripisljivih smrti na 100.000 prebivalcev Kazalniki bolezni in poškodb so: 1 KOPB, astma, druge bolezni dihal 2 Rak traheje, bronhov, pljučni rak, levkemija, drugi malignomi 3 Bolečine v križu 4 Izguba sluha 5 Nenamerne poškodbe Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Število pripisljivih DALY otrok do 5 let Število pripisljivih DALY otrok do 5 let na 100.000 prebivalcev Kazalnik vključuje smrti in posledice bolezni zaradi: Drisk Malarije Nenamernih poškodb Poplav Podhranjenosti Število poklicnih pripisljivih DALY Število poklicnih pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev Kazalniki bolezni in poškodb so: 1 KOPB, astma, druge bolezni dihal 2 Rak traheje, bronhov, pljučni rak, levkemija, drugi malignomi 3 Bolečine v križu 4 Izguba sluha 5 Nenamerne poškodbe Zdravje delavcev*: Majhni delci Karcinogeni Ergonomski stresorji Hrup Nevarnosti poškodb *V svetu praviloma ni del presoje v okviru HIA, temveč v okviru zakonodaje, ki regulira zdravje in varnost delavcev Škodljivi dejavniki okolja skupno Število pripisljivih smrti Število pripisljivih smrti na 100.000 prebivalcev % celotne umrljivost, pripisan dejavnikom okolja_ Število pripisljivih DALY Število pripisljivih DALY na 100.000 prebivalcev % vseh DALY, pripisan dejavnikom okolja Tabela 6: Seznam kvantificiranih kazalnikov vplivov okolja na zdravje Agencije Republike Slovenije za okolje13: Ime kazalnika Opis kazalnika Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal Delež otrok, starih od 28-364 dni, umrlih zaradi bolezni dihal Astma in alergijske bolezni pri otrocih Delež sprejemov otrok v bolnišnico zaradi astme po starostih skupinah Izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM1o Delež otrok, starih od 0 do 15 let, izpostavljenih koncentracijam PM1o 0-30 ^g/m3, 30-40 ^g/m3, 40-50 ^g/m3 in > 50 ^g/m3 Delež otrok v starostni skupini od 0-15 let, sprejetih v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v tem mestu v določenem letu. Hidrični izbruhi (epidemije) Število prejetih prijav okužb prebavil s patogenimi virusi, bakterijami ali praživalmi, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda. Dostop do varne pitne vode Število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so bili vključeni v monitoring pitne vode oziroma v strokovni nadzor. Incidenca levkemije pri otrocih Število vseh na novo ugotovljenih primerov levkemije v populaciji otrok od 0 do 15 let v enem koledarskem letu. Groba incidenčna stopnja: število novih primerov bolezni, preračunano na 100.000 oseb opazovane populacije. Incidenca kožnega melanoma pri odraslih Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov kožnega melanoma pri mlajših od 55 let populaciji v enem koledarskem letu. Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije. Izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani Ldan dolgoročna (trajna) raven hrupa za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta Vnos kovin v človeško telo Vsebnosti svinca (Pb), kadmija (Cd), živega srebra (Hg) in arzena (As) v živilih. Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline. OECD kazalniki blaginje Razdeljeni so v dve skupini: 1. Kakovost življenja: - zdravstveno stanje (pričakovano trajanje življenja, zadovoljstvo z zdravjem); 13 Natančni opisi metodologije za izračun kazalnika so dostopni na spletni strani http://kazalci.arso.gov.si/?data=group&group_id=25 - ravnotežje med delom in življenjem (delež ljudi, ki delajo nad 50 ur/teden; prosti čas in skrb zase; delež zaposlenih mater z otroci 6-14 let); - zdravje in veščine (delež preb. s srednjo šolo; funkcionalna pismenost 15-letnikov); - družbene povezave (delež ljudi, dejavnih v družbenih povezavah, delež ljudi, ki imajo pomoč v stiski); - civilno delovanje in obvladovanje (volilna udeležba, formalno sodelovanje v procesih odločanja); - kakovost okolja (populacijsko utežena konc. PM10 v mestih nad 100.000 preb: sulfati, nitrati, ogljik, organska ogljična snov, natrijevi in amonijevi ioni, kompleksni kazalnik kakovosti okolja, kompleksni kazalnik onesnaženja zraka); - osebna varnost (št. umorov na 100.000 ljudi, % poročanj žrtev nasilja) ter 2. Fizični pogoji bivanja - dohodek in finančno stanje (neto prilagojeni razpoložljivi prihodek gospodinjstev per capita, neto finančno stanje gospodinjstev per capita); - službe in zaslužki (delež 15-64 let z zaposlitvijo, delež iskalcev zaposlitve, brezposelnih leto ali več); - bivališče (število sob/št. ljudi; kopalnica, stranišče). 5.7.4 Ocena tveganja v HIA Zgodovinsko gledano se presoje vplivov na zdravje niso celostno ukvarjale z vplivi na človeka. Sodobne smernice bistveno presegajo izolirano ocenjevanje tveganj za zdravje, vseeno pa ocena tveganja ostaja temeljna naloga vsake presoje vplivov na zdravje. Ocenjevanje in obvladovanje tveganj je namreč ključno za preživetje posameznika in človeške vrste. Ocena tveganja (angl. Risk Assessment, RA) je osnova za opredelitev zdravstvenih učinkov izpostavljenosti posameznika ali populacije nevarnim materialom in situacijam, utemeljena na dejstvih (46). Uporabna je le, kadar imamo na voljo zadostne informacije o proučevanem sistemu. Ločimo različne vrste tveganj. Individualno tveganje ni enako populacijskemu tveganju. Tudi povprečno (značilno) tveganje v populaciji ne velja za zelo ranljive ljudi ali za ljudi, ki so nadpovprečno izpostavljeni dejavniku tveganja. Povprečno tveganje se nanaša na hipotetičnega posameznika s pripisanimi značilnostmi. V resnici posameznik lahko utrpi škodo ali pa je ne utrpi. Tveganje zato lahko izraža katera koli vrednost verjetnosti od 0 do 1. Tveganje se lahko nanaša na različne zdravstvene izide (npr. smrti, bolezni) v populaciji ali sub-populaciji v določenem času (47). Ocena tveganja je lahko kvalitativna ali kvantitativna. Numerične ocene so razmeroma redko gotove zaradi variabilnosti dejavnikov tveganja in variabilnosti populacij kot tudi omejitev v toksikoloških podatkih in podatkih o izpostavljenosti, kar vse je razlog za negotovosti ocen (48). Metode ocenjevanja tveganj morajo izpolnjevati sledeča merila (48): - logična trdnost metode in veljavnost metodoloških predpostavk (uporaba metode utemeljena na znanstvenih dokazih), - celovitost (ali je metoda uporabna za vse vidike problema in v kolikšni meri izključuje določen vidike), - natančnost (se izraža v intervalih zaupanja izračunanih verjetnosti, motenjih in senzitivnosti za ne-testirane situacije in tudi situacije, ki jih ni moč testirati), - sprejemljivost (skladnost z obstoječimi procesi, ali jo dojemamo kot razumno in pravično, ali jo razumejo vsi, na katere se ocenjevanje nanaša, in je sprejemljiva in dojemljiva tistim, ki jo bodo uporabljali), - praktičnost: (obseg potrebnega znanja, čas in vhodni podatki, ki jih metoda zahteva) ter - učinkovitost (uporabnost rezultatov, uporabnost za različna tveganja in problemska področja, posplošljivost ter učinkovitost in uspešnost kombiniranja z drugimi metodami). Tudi modelov ocenjevanja tveganj je več vrst. Leta 1983 je US National Academy of Sciences publicirala model, ki je služil kot osnova za nadaljnji razvoj področja. Kasneje so se razvili še drugi modeli, ki so si v osnovi dokaj podobni, pogosto pa uporabljajo različne terminologije, kar je v sporazumevanju neugodno. Navajamo avstralski model, ki nekoliko nadgrajuje WHO model tako, da mu na začetku dodaja fazo opredelitve problema. Model ocenjevanje tveganj gradi na petih stopnjah procesa (48): 1. Kontekstualna opredelitev problema: (kaj je naša skrb in zakaj, kako smo to v izhodišču ugotovili, na kakšen način smo to opredelili, ali je možno uporabiti določeno metodologijo ocene tveganja in ali je ocena tveganja sploh ustrezna za dani problem). Kontekstualna opredelitev problema ima svojo znanstveno, ekonomsko, osebno in družbeno perspektivo (npr. stališča lokalnih skupnosti). 2. Ocena nevarnosti, ki jo moramo ločiti od ocene problema. Nanaša na sposobnost določenega dejavnika tveganja, da povzroči določeno vrsto negativnega učinka na okolje ali zdravje. a. Opredelitev dejavnika tveganja (nevarnosti): kakšne vrste posledic za zdravje lahko povzroča izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja, kako hitro se posledice lahko zgodijo in kako dolgo lahko trajajo. Podatke pridobivamo iz toksikoloških, epidemioloških, in-vitro in drugih študij. b. Odgovor na dozo: za dano izpostavljenost z določeno stopnjo verjetnosti pričakujemo določen učinek. Upoštevamo tako kvalitativne kot kvantitativne informacije o toksičnosti ali drugih škodljivostih. Kjer je le možno, uporabljamo dokaze dveh vrst raziskav: rezultate, ki izhajajo iz študij pri živalih, in epidemiološke študije. 3. Ocena izpostavljenosti: vključuje specifični dejavnik tveganja, frekvenco izpostavljenosti, obseg, trajanje in pot izpostavljenosti in upošteva pretekle, sedanje in prihodnje izpostavljenosti. Posebej opredeli izpostavljenost ranljivih skupin prebivalstva. Uporabljamo različne modele, ki sugerirajo različne scenarije. 4. Opredelitev tveganja: združuje kvalitativne in kvantitativne ocene, vključno z navedbo stopnje negotovosti ocene; opiše naravo, obseg in potencialno incidenco učinkov izpostavljenosti na proučevano populacijo. 5. upravlj anje tveganj a. Vključitev deležnikov, komuniciranje o tveganju, posvetovanje v skupnosti Opredelitev problema Opredelitev ključnih vprašanj, povezanih z ocenjevanjem tveganj Ocena dejavnika tveganja Opredelitev Opredelitev dejavnika tveganja odgovora na dozo -zbiranje in analiza - zbiranje in analiza relevantnih podatkov relevantnih podatkov -analiza negotovosti - analiza negotovosti pri opredelitvi DT pri opredelitvi odgovora na dozo ▲ Ocena izpostavljenosti -analiza lokacij DT -opredelitev izpostavljenih populacij -opredelitev poti širjenja -ocena koncentracij DT za različne poti - ocena imisijskih vrednosti -analiza negotovosti pri opredelitvi ocene izpostavljenosti Opredelitev tveganja Preverjanje \ -opredelitev možnosti za nastanek rešitev '["""I škodljivih posledic za zdravje -vrednotenje negotovosti ocenjevanja -povzetek vseh informacij o tveganjih ---J Preverjanje rešitev Upravljanje s tveganji -opredelitev različnih možnosti in vrednotenje okoljskih, zdravstvenih, ekonomskih,družbenih in političnih vidikov teh možnosti -sprejemanje argumentiranih odločitev (informed decisions) -izvajanje aktivnosti za uveljavitev odločitev -spremljanje in vrednotenje učinkovitosti izvedenih aktivnosti Slika 8: Model ocenjevanja tveganj Vir: Environmental Health Risk Assessment. Guidelines for assessing human helath risks from environmental hazards. Canberra: Depertment of Health and Ageing, 2002. Ta model so razvili za ocenjevanje tveganj pri izpostavljenosti kemijskim spojinam, vendar ga lahko uporabimo povsod, kjer poznamo učinkovino, značilnosti odgovora organizma na dozo in izpostavljenost. Namen izdelave ocene tveganja je zagotovitev popolne informacije politikom in odločevalcem, da lahko sprejmejo najboljšo odločitev (49). Na ravni strateških ocenjevanj politik, planov, programov nimamo ali imamo zelo redko na voljo kvantificirane podatke. Klasična metoda ocenjevanja tveganj za zdravje zato ni uporabna, vendar pa logika procesa ostaja enaka in je v tem smislu uporabna kot splošna pot ocenjevanja. Namen izvajanja ocenjevanja tveganj je tudi ozaveščanje, informiranje in opolnomočenje prebivalstva, ki živi na območjih vplivov, da se lahko argumentirano odloča in sodeluje pri sprejemanju odločitev. Evropska komisija priporoča v ocenjevanju tveganj uporabo načela previdnosti zaradi prepoznane znanstvene negotovosti ter kadar je potrebno ukrepanje in ni časa čakati rezultatov znanstvenih raziskovanj. Druga priporočila Evropske komisije (50): 1. Sorazmernost: Ukrepe oblikujemo skladno z izbrano ravnjo zaščite. Tveganje redko lahko zmanjšamo na 0. Nezadostna ocena tveganja lahko bistveno zmanjša opcije v izbiri rešitev. 2. Nediskriminatornost: Sorodne situacije je treba obravnavati na enak način, razen če obstajajo dobri razlogi za odstopanja. 3. Usklajenost: Ukrepi morajo biti po svojem obsegu in naravi primerljivi s tistimi, ki so bili v ekvivalentnih situacijah, kjer so bili na voljo vsi potrebni znanstveni podatki. 4. Proučitev stroškov in koristi: Pomeni primerjavo stroškov v primeru izvedbe in ne-izvedbe določene opcije in je več kot ekonomska analiza stroškovne učinkovitosti: vsebuje tudi ne-ekonomske vidike, npr. učinkovitost določene opcije in sprejemljivost za laično javnost. V izvedbi ekonomskih analiz je treba slediti pravni praksi Sodišča evropske skupnosti, da ima zaščita zdravja prednost pred ekonomskimi interesi. 5. Pregled nad stanjem moramo ohranjati v luči novih znanstvenih izsledkov, ukrepi, utemeljeni na previdnostnem načelu morajo trajati ves čas, ko so znanstveni zaključki nepopolni ali na njihovi osnovi ni moč podajati dokončnih mnenj in je tveganje previsoko glede na izbrano raven zaščite. Ukrepe je treba periodično pregledovati. 6. Pripis odgovornosti za pridobivanje novih znanstvenih dokazov je logična posledica tega načela. Države obravnavajo izdelke, ki jih dajo na trg kot a priori nevarne, če ni znanstvenih dokazov o njihovi varnosti. Metodologija za ocenjevanje tveganj Za pripravo dobre ocene tveganj, ki upošteva vse dotlej pridobljene epidemiološke kot toksikološke in druge dokaze, je potrebna visoka stopnja znanstvene informiranosti, usposobljenosti in objektivnosti. Če imamo na voljo natančne podatke o učinkovini, značilnosti odgovora na dozo, poti širjenja in podatke o izpostavljenosti, izvedemo klasično oceno tveganja. Ocene izvajajo posebej usposobljeni strokovnjaki. Le redko imamo na voljo takšno izobilje podatkov; če pa že, so to situacije, kjer ocenjujemo vplive na ravni projektov. V strateškem ocenjevanju pravilno nimamo na voljo tako natančnih podatkov, zato moramo najti druge metode za ocenjevanje potencialnih tveganj. Če so resursi skopi, ocena pa mora biti hitra, lahko največ naredimo z dobro opredelitvijo problema in sestavo kompetentne interdisciplinarne skupine strokovnjakov, od katerih pričakujemo dobro poznavanje področja in dobro poznavanje strokovne literature in dejstev. Če delamo razširjeno strateško oceno tveganja, pride v poštev sistematični pregled literature, ki pomeni skrbno in sistematično zbiranje podatkov iz izvedenih znanstvenih študij in meta-analiz. Ob odsotnosti kvantitativnih podatkov na strateških ravneh ocenjevanja si lahko pomagamo s pristopom, ki je v uporabi za pripravo kliničnih priporočil, le da ga smiselno prilagodimo predmetu strateške ravni ocenjevanja in razpoložljivim resursom (kadrom, času, denarju). Smisel sistematičnega pregleda literature je pridobiti najboljše možne dostopne dokaze, pridobljene v »kvazi-analognih« situacijah. V sistematičnem pregledu literature postopamo po sledečih korakih (51): - opis raziskovalnega vprašanja (predmet študije, obravnavana populacija, izid študije); - identifikacija relevantnih študij (npr. iskanje po podatkovnih bazah: Medline, Pub-Med, okoljske vede, Web of Science, neobjavljene študije, objavljene pregledne študije, tehnika snežene kepe, ročno iskanje, iskanje po uporabljeni metodologiji, uporaba metodoloških filtrov, uporaba različnih podatkovnih baz, neposredni kontakti z eksperti); - ocenjevanje, izbiranje in sinteza rezultatov relevantnih študij (nimajo selekcijskih zmot, upoštevanje faktorjev motenja, ustrezen follow-up, nimajo napak v merjenjih, odločitev o minimalnem številu potrebnih študij, prikaz sinteznih ugotovitev, ocena heterogenosti), - opredelitev pripisljivosti rezultatov (so pripisani rezultati pravilni, so potrebna nadaljnja raziskovanja), - (pregled in ocena ekonomskih vidikov/literature). Druge metode pridobivanja dokazov, ki jih navaja WHO, in so uporabne tako za oceno tveganj kot tudi za celovito presojo vplivov na zdravje (52): - Delavnice: Zberemo večje število deležnikov za razpravo o predlogu, strokovnih argumentih o vplivih na zdravje in oblikujemo možne rešitve. - Fokusne skupine: Kvalitativna metoda za zbiranje natančnih informacij s pomočjo manjših skupin ljudi. Pogosto uporabljamo za zbiranje stališč ekspertov in lokalnih skupnosti. - Globinski intervju: kvalitativna metoda za zbiranje informacij od posameznikov. - Vprašalniki/raziskave: Uporaba pisnih, telefonskih, spletnih ali elektronskih anket za zbiranje kvantitativnih in kvalitativnih informacij. - Analiza pisnih virov/dokumentov. - Vodenje dnevnikov o dogodkih, fiziološki testi, opazovanja, fotografiranje in snemanje. - Študije primerov. Za kakovost pridobivanja in vrednotenja dokazov je ključno, da je evalvacijska skupina strokovnjakov sestavljena tako, da so pokriti vsi bistveni vidiki obravnavane situacije in je komunikacija med sodelujočimi strokovnjaki in drugimi deležniki konstruktivna in učinkovita. Ocena tveganja in ranljive skupine prebivalstva Nevarnosti v okolju lahko prizadenejo vsakogar - za tveganja smo načeloma ranljivi vsi. Obstajajo pa posebno ranljive skupine prebivalstva z dodatno zmanjšanimi obrambnimi sposobnostmi za biološke, kemijske, fizikalne, psihološke, socialne ali ekonomske nevarnosti iz okolja, zaradi česar je tveganje škodljivih posledic ob izpostavljenosti takim dejavnikom višje kot pri ljudeh, ki te značilnosti nimajo. Posebno ranljive skupine (v nadaljnjem besedilu ranljive skupine) lahko opredeljujemo po: - starosti (otroci, adolescenti, starostniki), - spolu (spolno-specifična občutljivost), - zdravstvenem stanju (kronični bolniki, invalidi), - reproduktivnem statusu (tveganja v zvezi s spočetjem in nosečnostjo), - dejavnostjo s povečanim tveganjem (pešci, kolesarji,..), - življenjskem slogu s povečanim tveganjem (kadilci, brezdomci, turisti..), - etnični pripadnosti z etničnimi vrednotami ali običaji, ki predstavljajo nevarnosti za zdravje. Na biološkem področju so večje ranljivosti posledica različnih fizioloških in anatomskih variacij med npr. nosečnicami, fetusom, otroci, starostniki: npr. embriogenetska občutljivost, različne kapacitete gastrične in intestinalne absorpcije, različne površine kože, različni minutni volumni, različne koncentracije snovi v telesnih tekočinah, različne hitrosti bazalnega metabolizma, ledvičnih funkcij, pljučnih funkcij, jetrnih funkcij in podobno. Na psihosocialnem področju so razlike posledica različnih faz v duševnem in socialnem dozorevanju otroka ali mladostnika, morebitnega upada kognitivinih sposobnosti v starosti, stopnje materialne preskrbljenosti, osamljenosti, marginaliziranosti v psihosocialnih sredinah, izobraženosti in podobno. V zvezi z obravnavo posebno ranljivih je smiselna tudi posebna skrb za okolja, v katerih se ljudje s povečano ranljivostjo koncentrirajo (vrtci, šole, domovi za ostarele, bližine prometnic..). Ocenjevanje tveganj moramo ločiti od sporazumevanja o tveganjih (angl. Risk Communication), ki pomeni posvetovanja in obravnavanja skrbi javnosti, in od upravljanja tveganj (angl. Risk Management), ki pomeni izbiro alternativ po že izvedeni oceni tveganj, in vključuje znanstvene, družbene, ekonomske in politične informacije ter zahteva vrednostno presojo na osnovi tolerance do tveganj in stroškov. 5.8 Priporočila razvitih držav za izvajanje HIA Ker izvedba HIA v SEA v Sloveniji še ni dovolj uveljavljena, se sedanje CPVO praviloma končajo pri ocenjevanju vplivov na okolje, ne pa tudi na zdravje ljudi. Za doseganje napredka na tem področju se je - med drugim - smiselno zgledovati tudi po priporočilih javno-zdravstvenih in političnih praks iz razvitih in demokratičnih okolij. Svetovna zdravstvena organizacija na svoji uradni spletni strani navaja priporočila za izvajanje HIA iz devetih virov: iz Avstralije, Irske, Nove Zelandije, Švedske, štiri vire iz Velike Britanije in priporočila International Association for Impact Assessment. Njihovo sintezo predstavlja v publikaciji International - HIA Best Practice Principles (53). V svetu izvajanje HIA praviloma naročajo (54): - lokalne, regionalne in nacionalne vlade, - lokalne, regionalne in nacionalne zdravstvene oblasti/oddelki, - lokalne, regionalne in nacionalne oblasti/oddelki za razvoj, - nacionalne ali internacionalne razvojne banke, bilateralni in multilateralni donorji, - zasebna industrija. International Association for Impact Assessment leta 2006 poroča, da v svetu še ne obstajajo akreditacijske sheme za izvajanje HIA in da se uporabljajo različne metode in pristopi v njenem izvajanju. Za izvajanje HIA so potrebna kompleksna znanja, zato priporočajo izvajanje presoj v skupini. Vodja skupine naj bo strokovnjak s širokim javno-zdravstvenim pregledom; ekspertna znanja članov skupine pa naj zajemajo znanja o determinantah zdravja, ki jih zadeva presojana politika, program, plan ali projekt (s področja javnega zdravja, naravoslovnih in družbenih ved, ekonomije, ipd). Mandat za izvajanje HIA naj podeli Ministrstvo za zdravje (centralna ali periferna raven) v sodelovanju z drugimi pristojnimi oblastmi (54). V nadaljevanju navajamo priporočila International Association for Impact Assessment, ki jih na prvem mestu v zvezi s citiranimi priporočili za izvajanje HIA navaja tudi WHO (53). 1. Presejanje: odločitev o pričetku formalnega postopka in obsegu postopka je v pristojnosti MZ ali drugega pristojnega organa. 2. Vsebinjenje: MZ ali drug pristojni organ pripravi pisni dokument z delegiranimi nalogami in mandatom za izvajanje HIA (Terms of Reference, TOR), ki vsebuje poslanstvo, namene, cilje in obseg presoje, deležnike, naloge in odgovornosti presojevalcev ter finančni in terminski plan izvedbe. 3. Izvedba celostne HIA: Izvaja jo HIA skupina, skladno z delegiranimi nalogami poverjenega mandata. 4. Dialog z deležniki: Začne ga MZ ali drug pristojni organ. 5. Ocena HIA poročila: Izvede ga neodvisni svetovalec, ki ga izbere MZ ali drug pristojni organ. Preveri izvedbo delegiranih nalog, izvede nadzor kakovosti in meril HIA ter izvedljivosti/trdnosti/sprejemljivosti priporočenih predlogov. 6. Vzpostavitev okvirja za medsektorsko delovanje (MZ in druga relevantna ministrstva). 7. Pogajanja o alokaciji resursov za zagotavljanje zaščitnih ukrepov (ministrstvo za finance ali druga pristojna ministrstva). 8. Spremljanje in vrednotenje: skladnost izvajanja s priporočili HIA in primernost zdravstvenih kazalnikov za spremljanje (MZ ali drug pristojni organ). V zvezi s pripravo delovnega načrta drugi viri navajajo tudi drugačne rešitve: npr. NHS London priporoča ustanovitev programskega sveta, ki prevzame operativne naloge MZ (55). Nedvomno pa iz priporočil sledi, da imajo uradne zdravstvene oblasti na različnih ravneh ključno vlogo v upravnih fazah postopka HIA. 5.9 Stališča SZO o pomenu formalnih postopkov presoje Presoja vplivov na zdravje v okviru celovite presoje vplivov na okolje je formalni postopek ocenjevanja vplivov planov na zdravje v Sloveniji. Svetovna zdravstvena organizacija navaja sledeče pozitivne učinke izvajanja formalne presoje vplivov na zdravje (56): 1. Krepi medsektorsko delo. 2. Je sodelovalni pristop, ki vrednoti stališča skupnosti. 3. Odločevalcem priskrbi najboljše dostopne dokaze. 4. Izboljšuje zdravje in zmanjšuje neenakosti v zdravju. 5. Je pozitiven pristop. 6. Ustrezen je za politike, programe in projekte. 7. Je pravočasen. 8. Se povezuje s trajnostnim razvojem in uporabo virov. 9. Je uporaben za odločevalce, za krepitev zmogljivosti izvajalcev in partnerstev ter povezovanje z deležniki. Izvajanje PVZ v CPVO je predvsem proaktivni proces, ki poteka v času nastajanja strateških dokumentov in na ta način omogoča vplivanje na oblikovanje strateških okoljskih odločitev v času, ko le-te nastajajo. Prvo fazo presejanja je dejansko opravil zakonodajalec tedaj, ko je za področja, navedena v Zakonu, predpisal izvedbo formalnega postopka CPVZ.14 Naslednjo fazo presejanja pa izvede pristojni organ s tem, ko izda sklep o pripravi okoljskega poročila. Presojo vplivov na zdravje lahko sicer izvajamo tudi v času poteka PPP ali za nazaj, največ pa lahko storimo, če je spremljanje in vrednotenje učinkov PPP nujni del postopka PPP na način, da so rezultati presoje konstruktivno vgrajeni v sprejete PPP - da gre za optimizacijski proces. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja vlogo ministrstva za zdravje, ki naj ima zakonske odgovornosti za planiranje, nadzor kakovosti in končno potrditev vsake presoje vplivov na zdravje in spremljanja stanja. Poskrbeti mora, da: 1. je zdravje zajeto celostno; 2. je doseženo sprejemljivo ravnotežje med zdravjem in področji drugih sektorjev; 3. so ustrezno obravnavane širše determinante zdravja; 4. je končna odločitev v zvezi z zdravjem stvar ministrstva za zdravje. 5. Ministrstvo za zdravje naj bo ključni odločitveni organ, kadar gre za strateške odločitve z vplivom na zdravje prebivalstva15. To hkrati pomeni, da izda sklep o začetku formalnega postopka izvajanje presoje vplivov na zdravje v strateških ocenjevanjih vplivov na okolje, vzpostavi pogoje in resurse za izvajanje, vzpostavi eksplicitni sistem zagotavljanja kakovosti in s tem zunanje presoje kakovosti, sprejme končno odločitev in poskrbi za izvajanje sprejetih rešitev. Pristop poudarja sodelovanje prebivalstva, ki živi na območjih vplivov in predlaga tudi ustrezne ukrepe za upravljanje tega sodelovanja. V presojah vplivov na zdravje tako v procesih sodelujejo ne le strokovnjaki in odločevalci (državne/lokalne oblasti), temveč tudi prebivalstvo, ki s tem pridobi možnost vpliva na odločitve o relevantnih vprašanj za presojo (vsebinjenje) kot tudi na oblikovanje končnih odločitev. V procesih je treba izrecno zagotoviti skrb za ranljive skupine prebivalstva. 14 S tem so ta področja opredeljena tudi kot predmet obravnave v okviru tega CRP-a. 15 Poročilo WHO kot eno ključnih ovir za napredku na tem področju v med drugimi navaja, če nimamo »lastnika« oz. odgovornega nosilca procesa HIA, ki mora biti po njihovem priporočilu MZ. Država in stroka so vsak po svoje odgovorni za demokratično, etično in strokovno neodvisnost ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja prebivalstva. Smotrno je, če v procesih sodelujejo strokovnjaki z referencami na področju javnega zdravja, ki tudi sami živijo na območjih vplivov.16 Naročnik lahko priporoči uporabo določeno metode. Primeri metod so: 1. zbiranje in analiza ustreznih sekundarnih podatkov iz uradnih statističnih baz (nacionalna zdravstvena, demografska in okoljska statistika); 2. intervju s ključnimi informatorji in izvedba razprav z deležniki v obliki fokusnih skupin (participativni pristop); 3. neposredna opazovanja na terenu (bio-fizikalna, socialna in institucionalna okolja); 4. kartiranje z uporabo GIS-ov; 5. pregled znanstvene in sive literature. Nato se vključi presojevalska skupina (presejanje lahko opravi tudi Programski svet HIA ali državni inštitut, npr. IVZ, če je tako določeno). V funkciji presojevalca oz. presojevalske skupine najprej spoznamo plan, opravimo hitro presojo potencialnih vplivov na zdravje. Pomembno je, da poskušamo že v tej fazi doseči soglasje deležnikov in odločevalcev, da se procesi in ugotovitve strateškega ocenjevanja čim prej vključijo v odločanje. V začetnih fazah presoje so uporabna naslednja vprašanja: 1. Ali PPP vpliva na eno ali več determinant zdravja? 2. Bodo učinki PPP ireverzibilni? 3. Katere skupine prebivalstva bodo posebej občutile vplive? 4. Kakšno je geografsko in populacijsko območje vplivov? 5. Obstajajo nesoglasja v zvezi s PPP? Če da, jih lahko HIA pomaga razrešiti? 6. Je na voljo čas, denar in strokovni kader, da lahko izvajamo HIA? 7. Je še možno spremeniti odločitev, če se to izkaže za potrebno? 16 V tem smislu je smisleno v Sloveniji ponovno presoditi, če, kdaj in kako naj v procesih HIA v SEA sodelujejo strokovnjaki iz mreže javno-zdravstvenih zavodov v Sloveniji. Za te namene pa bi bilo potrebno dodatno izobraževanje in tudi dodatni viri financiranja. 6 Anketa o stališčih za izvajanje HIA v SEA in njenega upravnega postopka v Sloveniji 6.1 Pomen oblikovanja nacionalnega referenčnega okvirja Nacionalni referenčni okvir razumemo kot poenotenje temeljnih izhodišč med legitimnimi deležniki o temeljnih vrednotah, načelih, poslanstvu, namenu, ciljih, nalogah, metodah in smereh razvoja presoje vplivov na zdravje v Sloveniji. Kot v vsaki raziskavi, smo se morali tudi v našem CRP-u nekako omejiti. Zato smo v prvi fazi želeli prednostno ugotoviti, kakšna so stališča strokovnjakov s področja javnega zdravja, pa tudi strokovnjakov, ki že sodelujejo v CPVO. Za celostni pristop k obvladovanju izzivov področja pa je potrebno vključiti vse legitimne deležnike in to ostaja naloga za prihodnost. Ideja o oblikovanju nacionalnega strokovnega HIA referenčnega okvira, ki smo jo želeli izpeljati v tem CRP-u, temelji na naslednjih dejstvih: - Strokovna metodologija mora biti potrjena s strani nacionalne strokovne javnosti, sicer ni zadostnih pogojev, da se izvaja v našem prostoru. - Oblikovanje nacionalnega referenčnega okvirja, v kolikor je izpeljano kakovostno, je optimizacijski proces, ki hkrati gradi nacionalne strokovne zmogljivosti (capacity building). - Oblikuje se nacionalni strokovni jezik in okrepi se sporazumevanje v okviru nacionalnih strokovnih omrežij . - Okrepi se strokovna enotnost in verodostojnost, kar izboljša sporazumevanje z deležniki in oblikovanje bolj kakovostnih rešitev. - V nacionalni strokovni in politični javnosti se ozavesti potreba po približanju mednarodnim strokovnim in političnim standardom. - Politiki (MZ, MO, lokalnim oblastem in drugim pristojnim organom) se izrecno prikažejo strokovna stališča. - Pripravijo se strokovne metode in orodja, ki so hitro uporabna. - Z usmerjenim, ne-begajočim procesom se racionalizira poraba resursov. - Pokažejo se nove možne formalne rešitve v sistemih. - Zaščita in krepitev zdravj a prebivalstva pridobi nov pomemben vzvod. 6.2 Ciljne skupine Anketo smo oblikovali za tri ciljne skupine in v treh podobnih različicah: 1. Zaposleni strokovnjaki v javnih zavodih, ki se ukvarjajo s presojo vplivov dejavnikov okolja na zdravje in zaposleni strokovnjaki na Katedri za javno zdrave MF. Izhodiščni vprašalnik - vseboval je 23 vprašanj, ki so se sicer ponovila v vseh treh verzijah. Vprašanja so bila večinoma zaprtega tipa, pri nekaterih odgovorih je bilo možno dopisati svoje predloge ali komentarje (Priloga 3). 2. Obiskovalci delavnice Strateška presoja politik, programov in planov na zdravje (6. in 7. decembra 2011). Vprašalnik je vseboval 24 vprašanj, kjer je bilo prvih 23 vprašanjih identičnih kot pri 1; dodano je bilo le vprašanje, koliko dni delavnice se je anketirani udeležil (Priloga 4). 3. Direktorji ali strokovni direktorji zavodov, ki izvajajo dejavnost javnega zdravja (IVZ RS in ZZV-ji) Vprašalnik je obsegal 25 vprašanj; od gornjih pa se je deloma razlikoval po vsebinah, ki so se nanašale na delovanje konkretnega javno-zdravstvenega zavoda/inštituta (Priloga 5). V anketo smo želeli zajeti strokovnjake, ki delujejo na področju ocenjevanja vplivov na zdravje v javno-zdravstvenih zavodih in na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani ali sodelujejo v CPVO in prihajajo iz drugih institucij in predstavnike pristojnih državnih organov, ki delujejo na tem področju. 6.3 Potek anketiranja Anketni vprašalnik z uvodnim nagovorom smo po elektronski pošti poslali vsem udeležencem delavnice in vsem direktorjem ali strokovnim direktorjem IVZ in ZZV-jev (N = 52 ). Slednje smo med drugim zaprosili, da v svojem zavodu identificirajo strokovnjake, za katere menijo, da imajo kakršne koli kompetence za izvajanje in/ali vodenje CPVO v praksi, in jim posredujejo vprašalnike. Za tak način doseganja zaposlenih v dejavnosti javnega zdravja smo se odločili predvsem zato, ker v zavode nismo želeli »vstopati mimo odgovornih oseb«, pa tudi zato, ker smo želeli mnenje direktorjev/strokovnih direktorjev o obsegu in strukturi zaposlenih, ki jih sami vidijo v vlogi potencialnih ocenjevalcev vplivov na zdravje. Anketo smo izvajali od 22.3.2012 do 26.4.2012. V času ankete smo bili za dodatna pojasnila dosegljivi na elektronskem naslovu crp.cpvo@bf.uni-lj.si. Anketo smo izvajali anonimno, vendar so nam vsi anketirani, razen dveh, prostovoljno razkrili svoje identifikacijske podatke. To se je izkazalo kot učinkovito, saj smo lahko vzpostavili kakovostno dvosmerno sporazumevanje. Ne glede na to pa je identiteta znana samo članom raziskovalne skupine in v tem smislu udeleženci za tretje osebe ostajajo anonimni. Vprašalnike je vrnilo 27/ 45 udeležencev delavnice, 7/10 direktorjev ali strokovnih direktorjev in 8 strokovnjakov zaposlenih v zavodih. Od skupno poslanih 55 anketnih vprašalnikov smo dobili vrnjenih 42 izpolnjenih vprašalnikov. Rezultati anketiranja so v celoti prikazani v prilogi 2. 6.4 Ključne ugotovitve Ugotovitve posredujemo za vse anketirane skupaj in za direktorje zavodov posebej. Direktorji/strokovni direktorji javno-zdravstvenih zavodov imajo po svoji izobrazbi strokovne kompetence, kar jih približa ostalim anketiranim, in hkrati odločitvene kompetence, kar jih pomembno razlikuje od ostalih anketiranih. Značilnosti anketiranih: Med vsemi anketiranimi jih je imelo 25 izobrazbo na področju medicine in/ali javnega zdravja, 4 na področju krajinske arhitekture, 4 na področju kemije, 2 na področju sanitarnega inženirstva, 2 na področju geografije, 2 na področju sociologije in po eden na področjih: biologija, gozdarstvo, gradbeništvo. 27 anketiranih je imelo VIII. ali IX. stopnjo izobrazbe (magisterij, zdravniška specializacija, doktorat), 15 anketiranih je imelo univerzitetno izobrazbo (VII. stopnjo), nižje od VII. stopnje izobrazbe ni imel med anketiranimi nihče. 36 anketiranih je zaposlenih v javnih zavodih ali drugih javnih ustanovah, 3 v državnih organih in 3 so zaposleni v zasebnih delovnih organizacijah oziroma s.p. Vseh 7 direktorjev oz. strokovnih direktorjev (ZZV in IVZ), ki so od 10 odgovorili na vprašalnik, je izobraženih na področju medicine in javnega zdravja, kot temeljno področje so opredelili bodisi medicino, bodisi katero od tradicionalnih vej javnega zdravja: higiena, socialna medicina in epidemiologija. Vsi imajo najmanj VIII. stopnjo izobrazbe (magisterij, zdravniška specializacija, doktorat). Komentar 1. Iz odgovorov lahko zaključimo, da je v postopku PVZ v CPVO javno-zdravstvena stroka kot celota relativno malo vključena in ga tudi relativno slabo pozna. Po sodelovanju v postopku PVZ v CPVO smo povprašali obiskovalce delavnice in zaposlene na ZZV/IVZ. 14 jih ni nikoli sodelovalo, 14 redko, 6 pogosto in 1 zelo pogosto. Tisti, ki so sodelovali v postopku, so bili največkrat udeleženi v vlogi izdelovalca okoljskega poročila - 6, v vlogi izdelovalca programa ali plana 3, v vlogi recenzenta okoljskega poročila 3. V drugih vlogah so bili udeleženi redko ali pa sploh ne. Le 4 anketirani odlično in 4 dobro poznajo PVZ v CPVO. Večina anketiranih instrument pozna kar dobro ali bolj slabo. Redki strokovnjaki JZ, ki v postopku CPVO sodelujejo, so v vlogi izdelovalca ali recenzenta OP, kar je po našem mnenju sicer najbolj smiselna, ne pa tudi zadostna vloga. 2. Ocenjujemo, da je zaloga kompetenc glede na številsko majhen strokovni prostor relativno zadovoljiva; vsekakor je takih strokovnjakov več, kot jih v postopkih sodeluje. Vsa relevantna področja determinant zdravja, ki jih je potrebno poznati za izvajanje HIA v SEA v praksi, so po odgovorih sodeč pokrita s 5 do 17 anketiranimi strokovnjaki. Glede na to, da z anketo nismo dosegli vseh, jih je v praksi jih je gotovo več. Iz primerjave med razpoložljivimi JZ kompetencami in dejanskim sodelovanjem JZ stroke tudi izhaja, da bi potencial kompetentnih strokovnjakov za delo v upravnih postopkih presoje vplivov na zdravje lahko bil bolj izkoriščen. 18 anketiranih bi po samooceni lahko sodelovalo pri ocenjevanju kemijskih determinant zdravja, 15 pri ocenjevanju fizikalnih determinant zdravja, 14 pri ocenjevanju bioloških determinant zdravja, 14 pri ocenjevanju psihosocialnih determinant zdravja, 8 pri ocenjevanju družbeno - ekonomskih determinant zdravja, 5 jih ima kompetence za ocenjevanje upravnega postopka CPVO in 4 ocenjujejo, da v tem trenutku nimajo nobenih kompetenc za sodelovanje. 3. Na področju upravljanja/vodenja projektov PVZ v CPVO je zaznati določen primanjkljaj, ki pa bi ga po našem mnenju lahko relativno hitro zmanjšali z dodatnim usposabljanjem. Na področju samoocene kompetenc za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi, kar vključuje tudi organiziranje in vodenje interdisciplinarnih strokovnih skupin in sodelovanje z laičnimi in strokovnimi deležniki in oblastmi, se le 1 strokovnjak čuti odlično usposobljenega in le 4 dobro usposobljene. Kar dobro se jih čuti usposobljenih 13, bolj slabo ali slabo pa 16 anketiranih. 4. Ugotovili smo, da so stališča anketiranih večinoma skladna s priporočili SZO glede izvajanja HIA. Kot merilo strinjanja s postavljeno trditvijo smo združili odgovore popolnoma se strinjam in se precej strinjam. Anketirani so se strinjali s celostnim pristopom k zdravju, upoštevanjem načela pravičnosti in zaščite posebno ranljivih, interdisciplinarnim ocenjevanjem, potrebi po ocenjevanju pozitivnih in negativnih vplivov na zdravje, tudi ocenjevanjem vplivov na kakovost življenja, strinjali so se v zvezi z vsebinami profiliranj. Precej soglasno so se izrekli, da tradicionalni okvir ocenjevanja vplivov - ocenjevanje tveganj za telesno zdravje in njihova omilitev/odprava - ne zadošča. Razmeroma nizka je naklonjenost anketiranih do vključevanja javnosti (59%) v upravne postopke CPVO. Mednarodna priporočila so v zvezi z nujnim vključevanjem javnosti jasna. Tudi dejanska formalna ureditev postopka CPVO v Sloveniji predvideva obvezno vključevanje javnosti v določenih fazah postopka. (Deloma smo razloge za to stališče pojasnili z dodatnimi vprašanji in odgovori, ki jih navajamo kasneje.) Preseneča tudi relativno nizek odstotek strinjanja s trditvijo, naj pri ocenjevanju upoštevamo tudi vedenja v zvezi z zdravjem (tako bi povsem spregledali, na primer, vpliv kajenja). Vemo, da vedenje zelo vpliva na zdravje; v zvezi s tem imamo v Sloveniji tudi dobre podatke iz nacionalnih referenčnih raziskav. Po drugi strani pa je tudi res, da so mnoga vedenja v zvezi z zdravjem že upoštevana v opredelitvi posebno ranljivih skupin (na primer, otroci in svinec) in na ta način izguba informacije vendarle ni tako velika. Zelo zanimivo je, da kar 73% anketiranih meni, da morajo biti postopki PVZ v CPVO zelo natančno predpisani. Podatek je po svoje presenetljiv, saj vsako natančno predpisovanje nekako niža stopnjo strokovne suverenosti. Razloge za to stališče bi bilo zato zanimivo podrobneje preučiti. 91% anketiranih se zavzema za natančnost pri določanju in dokumentiranju uporabljenih meril in kazalnikov vplivov na zdravje, kar je dobro za transparentnost in verodostojnost ocenjevanja. Na tem področju nas čaka velik strokovni izziv, saj primerjava s sedanjo prakso kaže, da je vrzel med tem pričakovanjem anketiranih in dejanskim stanjem v praksi zelo velika. Rezultati odgovorov na posamezne trditve v zvezi s PVZ v CPVO so sledeči: - 97% jih meni, da morajo biti ocenjeni pozitivni in negativni vplivi PPP na zdravje; - 94% jih meni, da morajo imeti postopki PVZ v CPVO tudi vpliv na dejavnike krepitve zdravja in kakovosti življenja prebivalstva; - 94% jih meni, da mora biti uporabljen interdisciplinarni strokovni pristop za ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi; - 94% jih meni, da morajo biti v postopkih upoštevana stališča ljudi, ki bodo čutili vplive; - 91 % jih meni, da mora vsak postopek PVZ v CPVO zagotoviti zaščito zdravja pred dejavniki fizičnega okolja; - 91% jih meni, da morajo biti uporabljene metode in kazalniki izrecno zapisani, - 91% jih meni, da morajo biti opredeljene posebno ranljive skupine prebivalstva; - 88% jih meni, da mora biti ocenjeno število ljudi in poseljenost na območjih vplivov; - 88% jih meni, da mora biti ocenjeno izhodiščno demografsko in zdravstveno stanje ljudi na območjih vplivov; - 88% jih meni, da morajo biti pripravljeni izrecni ukrepi za zaščito posebno ranljivih skupin; - 88% jih meni, da morajo strokovnjaki, ki delajo v ZZV-jih in IVZ, nuditi ustrezno strokovno podporo ljudem, ki živijo na območjih vplivov; - 76 % jih meni, da morajo JZ strokovnjaki, ki sodelujejo v procesu PVZ v CPVO, nuditi ustrezno strokovno podporo ljudem, ki živijo na območjih vplivov; - 79% jih meni, da mora biti uporabljen celostni biopsihosocialni model zdravja; - 79% jih meni, da morajo imeti postopki PVZ v CPVO pozitiven vpliv na oblikovanje zdravju naklonjenih javnih politik, - 73% jih meni, da morajo biti postopki zelo natančno predpisani; - 59% jih meni, da mora biti javnost v vseh fazah PVZ v CPVO vključena v procese odločanja; - 59% jih meni, da mora biti upoštevano tudi vedenje ljudi v zvezi z zdravjem; - 36% jih meni, da zadošča ovrednotenje in izvedba ukrepov za ugotavljanje in odpravo ali omilitev tveganj za zdravje ljudi, - 14,9 % jih meni, da zadošča ocenjevanje tveganj za telesno zdravje. 5. Tudi v zvezi s stališčem, naj se specialisti javnega zdravja vključujejo v postopke PVZ v CPVO, odkrivamo velik razkorak med pričakovanji anketiranih in dejanskim stanjem v Sloveniji. Anketirani v 100% vidijo specialista javnega zdravja v vlogi sodelujočega v procesu presoje vplivov na zdravje v CPVO, v resnici pa je vključevanje prej izjema kot pravilo. S trditvijo, da mora v postopku PVZ v CPVO nujno sodelovati vsaj en specialist javnega zdravja, se strinja 62% anketiranih; da to ni nujno, bilo bi pa dobro, meni še preostalih 38%. 6. Anketirani vidijo veliko odgovornosti tako stroke kot države za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko presoja poteka neodvisno in nepristransko. Po odgovornosti za strokovno neodvisnost in nepristranskost presoje je na prvem mestu stroka (javni zavodi, zbornice, fakultete, inštituti, ipd.) - 22 odgovorov, na drugem mestu državni/lokalni organi upravljanja - 23 odgovorov in na tretjem mestu civilna družba - 23 odgovorov. 65 % anketiranih meni, da je za neodvisno in nepristransko presojo vplivov na zdravje potrebna dosledna sistemska (pravna in institucionalna) ureditev in strokovna etika sodelujočih; 21 % jih meni, da zadošča sistemska ureditev, 12 % jih meni, da je to izključno naloga strokovne etike sodelujočih, 3% jih meni, da neodvisne in nepristranske ocene ni moč zagotoviti. 7. 79% anketiranih v sodelovanju javnosti vidi predvsem oviro za hitro sprejemanje odločitev in včasih tudi oviro pri doseganju kakovosti procesov in izidov presoje. Če ta stališča primerjamo s gornjim podatkom, da se anketirani v le 59% popolnoma strinjajo ali precej strinjajo z vključevanjem in upoštevanjem stališč javnosti, lahko uvidimo tudi ključne razloge za ta rezultat. Iz odgovorov lahko sklepamo, da je upravljanje sodelovanja javnosti verjetno področje, na katerem imamo največ rezerv in hkrati priložnosti za skrajšanje in izboljšanje postopkov presoje vplivov na zdravje. Na vprašanje, kako bi sodelovanje javnosti v postopku PVZ v CPVO vplivalo na potek in kakovost procesov PVZ v CPVO, jih 74 % meni, da ju sodelovanje javnosti včasih izboljša, včasih poslabša, 15% meni, da ju izboljša, 12% meni, da javnost na procese lahko vpliva, na izide pa nima vpliva. Nihče ne meni, da sodelovanje javnosti poslabša tako potek kot kakovost procesov. Hkrati jih 79 % meni, da sodelovanje izboljša kakovost sprejetih rešitev, vendar podaljša postopke sprejemanja, 18% jih meni, da izboljša kakovost in skrajša čas; 3% pa meni, da poslabša kakovost in podaljša postopke sprejemanja. 8. 76% anketiranih meni, naj strokovnjaki, ki sodelujejo v pripravi PPP in/ali OP (pa niso niti predstavniki državne/lokalne uprave, niti investitorja), sodelujejo v dialogu z javnostjo. To kaže pravzaprav veliko stopnjo pripravljenosti, da stroka svoja strokovna stališča javno sooča in pomaga tudi pri iskanju rešitev. Le 5,9 % jih meni, da dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo niso stvar strokovnjakov, temveč odgovornih oseb v državnih/lokalnih organih upravljanja in 12%, da so stvar odgovornih oseb v organizacijah načrtovalca/investitorja PPP. 56 % jih nasprotno meni, naj se strokovnjaki vključujejo v dialog do točke, ko so strokovno neomajni v svojih stališčih, in 20% naj vodijo dialog z javnostjo do končnega konsenza. 9. V zvezi z odgovornostjo za objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščanje javnosti o vplivih PPP na zdravje 50% anketiranih meni, da je za to odgovoren pripravljavec PPP, 26,5%, da je to regionalna/nacionalna stroka javnega zdravja. Odgovor je zelo zanimiv, saj jasno opredeli odgovornost pripravljavca, da poda verodostojno informacijo (sankcije?), in jasno opredeli tudi odgovornost stroke, da se do te informacije opredeli (nek način aktivnega sodelovanja v pripravi planov?). Le 9% anketiranih meni, da so odgovorni nosilci urejanja prostora in 3%, da so to izdelovalci OP. 10. Glede mehanizmov sodelovanja MZ in drugih deležnikov v procesih PVZ v CPVO kar 52 % anketiranih področja ne pozna in ne podaja mnenja. Ostalih 48% anketiranih v sodelovanju MZ in drugih deležnikov v CPVO delu vidi določene pomanjkljivosti, vprašanje za nadaljnjo razpravo pa je, katere, kako te pomanjkljivosti vplivajo na procese in kakovost sprejetih rešitev in kako bi lahko te pomanjkljivosti odpravili. 41% od tistih, ki so podali mnenje, meni, da mehanizmi niso zagotovljeni in v 39% jih tudi meni, da so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. 55,9 % anketiranih meni, da so potrebni tudi novi mehanizmi za optimalno sodelovanje drugih deležnikov v teh procesih. 11. Večina anketiranih se strinja, da lahko v ocenjevanju vplivov na zdravje uporabimo prav vsak podatek o dejavniku okolja, ki neposredno ali posredno izraža vplive na zdravje. To stališče podpira našo tezo, da uporaba vnaprej pripravljenih splošnih meril in kazalnikov (kot neke vrste recepture) ne more biti edino optimizacijsko orodje za vse potencialne vrste presoj. V presojah morajo zato vedno sodelovati strokovnjaki, ki so sposobni tudi samostojnega oblikovanja specifičnih meril in kazalnikov glede na presojano PPP. S trditvijo, da je merilo vpliva okolja na zdravje lahko vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika zgodi na naslednjih področjih, se anketirani strinjajo: determinante zdravja (82%), motnje in bolezni (76%), posledice motenj in bolezni, izražene s kazalniki zdravja prebivalstva (77%), pri čemer jih približno 10% ne pozna področja in ne podaja mnenja. Pomeni, da te odstotke ocenjujemo na 90% in ne 100% osnovo. 12. Odgovori na naslednja vprašanja nam dajejo informacijo o tem, v kolikšni meri se anketirani strinjajo z vključitvijo navedenih determinant zdravja med splošna merila presoj. Nabor determinant, ponujenih v oceno, je nastal na osnovi pregleda literature, priporočil SZO in tujih praks. Odgovori kažejo, da je strinjanje največje (od 83% do 85%) v skupini determinant fizičnega okolja (zrak, voda, lokalna hrana, transport, bivališča), nekoliko nižje (56% do 68%) pa v skupini determinant psiho-socialnega in socialno-ekonomskega okolja (mir in varnost, kakovost odnosov in socialna omrežja, ekonomska varnost, dostopnost preskrbe,..). Razliko si lahko razlagamo s tem, da gre v prvi skupini za tradicionalna področja, ki so že dolgo osrednja v strokovnem proučevanju vplivov na zdravje - v ocenjevanju tveganj. V drugi skupini pa gre za področja, ki so sicer že nedvomno sprejeta v teorijo presoje vplivov na zdravje, so pa novejša in se v praksi težje uveljavljajo, saj metode ocenjevanja niso le ekspertne in kvantitativne, temveč tudi deležniške in kvalitativne. Ponovno smo združili odgovore popolnoma se strinjam in se precej strinjam, da je treba v vsaki CPVO preveriti vplive PPP na: - 85% - kakovost zunanjega in notranjega zraka (pri čemer se je v celotni skupini anketiranih 9% izreklo, da ne pozna področja); - 85 % - kakovost talne in pitne vode (pri čemer se je v celotni skupini anketiranih 9% izreklo, da ne pozna področja); - 85 % - vpliv na varnost in kakovost bivališč, delovnih in učnik okolij ter sosesk (fizikalne, kemijske, biološke in psihosocialne nevarnosti ter ustreznost pogojev za krepitev telesnega, duševnega, socialnega zdravja). - 84 % - varnost in kakovost transportne infrastrukture s spremljajočimi objekti in možnost izbir transporta (konstrukcijska varnost, vpliv na telesno dejavnost, dostopnost objektov za zadovoljevanje temeljnih fizioloških potreb: odvajanje, počitek, ohlajanje, pitna voda, ..); - 83 % - kakovost lokalno pridelane hrane; - 68 % - mir in varnost življenja in premoženja; - 65 % - kakovost medčloveških odnosov, vpliv na družbena omrežja, ki spodbujajo vključevanje, sodelovanje, krepijo odpornost in obvladovanje življenja; vpliv na družbeno pravičnost in enakopravnost; - 62 % - dostopnost izobraževanja, upravnih, zdravstvenih, komunalnih in drugih storitev; - 62 % - ekonomsko varnost (zaposlenost,ustrezen dohodek, smiselno delo) in obvladovanje neenakosti (revščine, deprivacije), - 56 % - vpliv na dostopnost preskrbe (trgovine, telekomunikacije, banke, pošte, kultura, umetnost, šport,.. ) 13. V zvezi z oceno izhodiščnega stanja (profiliranje prebivalstva in stanje okolja) anketirani pričakujejo razmeroma bogate informacije. To je skladno s teoretičnimi izhodišči, tujimi praksami in priporočili SZO, ne pa tudi z aktualno prakso presoj pri nas. Precej nizek je odstotek strinjanja s stališčem, da je etnična pripadnost pomembna pri presoji vplivov na zdravje. Morda je razlog v tem, da je Slovenija - razen romskega prebivalstva - etnično zelo homogena družbena skupnost in vpliv na zdravje ni vsem očiten. Študije pa kažejo, da je etnična pripadnost pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravje pripadnikov etnične skupnosti. V tem smislu bi vsekakor priporočili presojo vplivov na zdravje romskega prebivalstva, kadar le-to živi na območjih vplivov. Dokaj pa preseneča razmeroma nizek odstotek strinjanja s trditvijo, da je v izhodišču treba preveriti socialno-ekonomski status prebivalstva, saj je iz javno-zdravstvene teorije in prakse znano, da je revščina zelo pomembna negativna determinanta zdravja, ki vpliva tako na telesno kot psihosocialno zdravje in hkrati pospešuje tvegana vedenja v zvezi z zdravjem (vključno s višjo pripravljenostjo za prevzemanje okoljskih tveganj). Na osnovi teh dejstev ugotavljamo, da bi bilo smiselno podrobneje raziskati razloge za obe stališči in se tem vprašanjem znotraj stroke javnega zdravja in drugih strok, ki sodelujejo v presoji vplivov na zdravje, v Sloveniji v prihodnje bolj posvetiti. Združeni odgovori popolnoma se strinjam in se precej strinjam o tem, kaj naj izhodiščne analize stanja obsegajo: - 91 % - število ljudi na območjih vplivov; - 91 % - gostota poseljenosti in razporejenost prebivalstva; - 78 % - rodnost; - 77 % - zdravstveno stanje; - 77 % - ranljive skupine in okolja, kjer se koncentrirajo; - 74 % - starost in spol; - 59 % - socialno-ekonomski status; - 32 % - etnična pripadnost. 14. Vprašanja o možnosti uporabe kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov v presoji vplivov na zdravje na strateški ravni smo oblikovali z namenom, da bi iz odgovorov poskušali razbrati tako izkušnje kot pričakovanja anketiranih v zvezi z vrsto meril/kazalnikov, ki so v strateških presojah uporabni. Zaradi majhnega števila odgovorov (7) je vsakršno sklepanje iz teh podatkov nezanesljivo, pa še ti odgovori so skoraj popolnoma razpršeni. Odgovori so navedeni v prilogi. V nadaljevanju podajamo stališča 7 od 10 direktorjev javno-zdravstvenih zavodov, ki so odgovorili na anketo. Anketirani imajo najmanj VIII. stopnjo izobrazbe (magisterij, zdravniška specializacija) ali IX. stopnjo izobrazbe (doktorat znanosti) ali kombinacijo specializacije in magisterija ali doktorata. 15. Noben od 7 direktorjev/strokovnih direktorjev instrumenta PVZ v CPVO na pozna odlično ali dobro. Dva ga poznata kar dobro, 5 pa bolj slabo. Štirje od sedmih zavodov sodelujejo v postopkih PVZ v CPVO, trije pa ne. Najpogosteje sodelujejo kot pripravljavci ali recenzenti okoljskih poročil , redko kot pripravljavci politike, plana, projekta. 16. Po mnenju 7/10 direktorjev/strokovnih direktorjev ima v njihovih zavodih skupaj: a. 11 strokovnjakov kompetence za ocenjevanje fizikalnih determinant zdravja, b. 21 strokovnjakov kompetence za ocenjevanje kemijskih determinant zdravja, c. 22 strokovnjakov kompetence za ocenjevanje bioloških determinant zdravja, d. 13 strokovnjakov kompetence za ocenjevanje psiho-socialnih determinant zdravja, e. 14 strokovnjakov kompetence za ocenjevanje družbeno-ekonomskih determinant zdravja in f. 16 strokovnjakov kompetence za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi. 17. V stališčih, pod kakšnimi pogoji bi bilo zavodi pripravljeni sodelovati (če še ne sodelujejo) ali bolj sodelovati (če že sodelujejo) v postopkih PVZ v CPVO, so stališča anketiranih precej različna: 1 - samo pod ugodnimi pogoji na prostem trgu, 3 -samo, če nalogo zajame v letni plan MZ RS, 1 - samo, če nalogo v letni plan zajame MZ RS in dodatno financira, 1 - razvijanje programa in usposabljanje ljudi za PVZ je odvisno od večletnega načrta, iz katerega bo razvidno, da je to početje ekonomsko upravičeno, 1 - za to dodatno dejavnost v tem trenutku nimamo kadra oz. drugih pogojev. Ostale odgovore direktorjev/strokovnih direktorjev na vprašanja, ki so strokovne narave in so v vseh treh verzijah enaka, smo analizirali skupaj z drugimi. Logika skupne analize temelji na dejstvu, da so vsi anketirani direktorji/strokovni direktorji tudi strokovno, ne le upravljavsko kompetentni. 7 Priporočila HIA v SEA za Slovenijo 7.2 Vrednote in načela za izvajanje HIA v SEA v strokovno-upravnih postopkih (CPVO) 1. Zaščita življenja in zdravja ljudi je najpomembnejša med vsemi odgovornostmi v ocenjevanju/presoji vplivov planov. 2. Skrbimo za pravičnost, enakopravnost in zaščito ranljivih skupin prebivalstva. 3. V procesih oblikovanja ciljev, metod, meril, kazalnikov presoje in sprejemanja končnih odločitev strokovno delujemo na osnovi najsodobnejših znanstveno veljavnih dokazov. Hkrati sprejemamo legitimnost stališč skupnosti, ki jih odločitve zadevajo, nosilcev razvojnih pobud in predstavnikov oblasti, ki sprejemajo upravne odločitve, in njihovo demokratično sodelovanje. 4. Pri sprejemanju strokovnih odločitev se ravnamo po načelih »razumnega upravljanja tveganj v korist zdravja, blaginje in kakovosti življenja ljudi«. 5. Skrbimo, da so strokovna menja in ocene neodvisne in njihovo oblikovanje pregledno. Zaključke strokovnih ocen, kjer so relevantni izključno znanstveni dokazi, predstavljamo ločeno od političnih odločitev. 6. Uporabljamo celostni model ocenjevanja - ocenjujemo vplive na telesne, duševne in socialne razsežnosti zdravja ter determinante, ki nanje vplivajo. Opredeljujemo in ocenjujemo pozitivne in negativne vplive na zdravje, blaginjo in kakovost življenja ljudi. Ocenjujemo tudi ekonomske vplive planov na zdravje in kakovost življenja ljudi. 7. V ocenjevanju uporabljamo strokovno verodostojne metode, merila in kazalnike. V največji možni meri uporabljamo mednarodno uveljavljene in primerljive metode, merila in kazalnike. 8. Opredelimo stopnje gotovosti/negotovosti podane ocene tveganj in razlogov za gotovost/negotovost podane ocene. Uporabljamo načelo previdnosti, posebej pri možnih hujših ali ireverzibilnih grožnjah zdravju ali pomanjkanju znanstvenih dokazov za oblikovanje strokovnih ocen. 9. Priporočljiva je vzpostavitev sistema za ekonomsko in politično neodvisnost strokovnega ocenjevanja. 10. Kjer so na voljo, upoštevamo veljavne zakonsko določene standarde kot minimalne standarde sprejemljivosti tveganj za zdravje. 11. Težimo k uveljavljanju sistemov spremljanja in vrednotenja vplivov že uveljavljenih planov. Prehodi od sedanje prakse PVZ v CPVO v sodobne koncepte HIA v SEA so sledeči: a. izrecno ocenjujemo tudi vplive na zdravje, ne le vplive na okolje; b. ocenjujemo vplive na telesno, duševno in socialno zdravje; c. vplive na zdravje praviloma izražamo z vplivi na determinante zdravja; redkeje (odvisno od dostopnosti podatkov) pa tudi z drugimi merili; d. iščemo dejavnike, ki zdravje ogrožajo, in dejavnike, ki zdravje krepijo; e. uporabimo načelo pravičnosti in zaščite posebno ranljivih skupin prebivalstva; f. v oblikovanju ciljev in izvajanju procesov presoje demokratično sodelujejo vsi deležniki. 7.2 Tipi planov Navedeni so tipi planov za PVZ v CPVO v Sloveniji, urejeni po področju, vrsti programa in ključnih vsebinah planov. Tip plana Tip akta Vrsta posega Ključne vsebine plana PROSTORSKI AKTI državni prostorski načrti (DPN) in regionalni prostorski načrti (RPN) (opomba: možni po zakonu, vendar se praktično ne izdelujejo, načrt je mešanica DPN (načrtujejo se posamezne ureditve, hipotetično podobne kot z DPN) in OPN (določa rabo, nadomesti OPN) ceste, priključki, križanja_ železniške proge plinovodi daljnovodi zagotavljanje poplavne varnosti, vodnogospodarske ureditve hidroelektrarne logistična središča, industrijske cone prenove letališč prenove pristanišč čistilne naprave vetrne elektrarne (še ne, pričakovati po sprejemu Nacionalnega energetskega programa) oskrba s pitno vodo mejni prehodi (opomba: teh ne bo več)_ umestitev posega v prostor, opredelitev urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih rešitev, opredelitev spremljajočih ureditev (navezav na komunalna omrežja, dovozov, ukrepov varstva okolja, deponij viškov materiala), določitev prostorsko izvedbeni pogojev Tip plana Tip akta Vrsta posega Ključne vsebine plana PROSTORSKI AKTI občinski prostorski načrti (OPN) občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) organizacija dejavnosti (primarnih dejavnosti, stanovanj, storitvenih, osrednjih, prometnih ureditev ...) v prostoru_ določitev namenske rabe prostora, določitev prostorsko izvedbenih pogoji poslovne, proizvodne, obrtne, skladiščne, logistične cone stanovanjske soseske opredelitev urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih rešitev, opredelitev spremljajočih ureditev (navezav na komunalna omrežja, ukrepov varstva okolja), določitev prostorsko izvedbeni pogojev trgovski centri prenove mestnih središč parkirne hiše turistično rekreacijski kompleksi športne površine, vključno s smučišči širitve, sanacije kamnolomov, gramoznic, glinokopov_ daljnovodi ceste, križanja komunalne ureditve čistilne naprave centri za ravnanje z odpadki, komunalno servisne cone, odlagališča_ bioplinski centri vodni zadrževalniki Tip plana Tip akta Vrsta posega Ključne vsebine plana PLANI NA PODROČJU KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIŠTVA gozdnogospodarski načrti (po odločbah zadnjih let niso več podvrženi CPVO) načrt gospodarjenja, gradbeni posegi le v zvezi z infrastrukturo opredelitev območij, funkcij gozda in načina izkoriščanja lesne biomase ribiško gojitveni načrti načrt gospodarjenja vlaganje in izlov rib Tip plana Tip akta Vrsta posega Ključne vsebine plana PLANI NA PODROČJU UPRAVLJANJA VODA načrt upravljanja z vodami (v pripravi) opredelitev temeljnih ukrepov za gospodarjenje z vodami v določenem planskem obdobju opredelitev območij in načina rabe voda podrobnejši načrti upravljanja z vodami (predvidoma sledijo) opredelitev podrobnih ukrepov za gospodarjenje z vodami v določenem planskem obdobju podrobnejša predelitev območij in načina rabe voda Tip plana Področje (po Direktivi / Vrsta programa Ključne vsebine plana ZVO-1) PROGRAMI urejanje prostora Državni strateški prostorski načrt (načrtovana priprava po zakonu) razvoj poselitve, razvoj gospodarske javne infrastrukture, razvoja krajine upravljanje voda Načrt upravljanja z vodami (mešanica plana in programa) opredelitev območij in načina rabe voda gospodarjenje z gozdovi Program razvoja gozdov opredelitev območij, funkcij gozda in načina izkoriščanja lesne biomase lov ? ribištvo Program razvoja ribištva prilagoditev slovenske ribiške flote skupnosti, ribogojstvo, predelava in trženje, ukrepi v skupnem interesu, trajnostni razvoj ribiških območij. Program upravljanja z ribolovnimi viri ? rudarstvo Državni program gospodarjenja z mineralnimi surovinami racionalno gospodarjenje (raziskave, izkoriščanje, oskrba in sanacije) z namenom zagotavljanja družbi potrebne mineralne surovine kmetijstvo Program razvoja podeželja (opomba: vsebinsko sodi tudi v področje urejanje prostora) izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja, izboljšanje okolja in podeželja energetika Nacionalni energetski program povečanje zanesljivosti oskrbe z energetskimi storitvami, zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva in razpoložljive ter dostopne energije spodbujanje okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam, socialna kohezivnost Tip plana Področje (po Direktivi / Vrsta programa Ključne vsebine plana ZVO-1) PROGRAMI industrija ? transport Program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (opomba: vsebinsko sodi tudi v področje ravnanje z odpadnimi vodami) ? ravnanje z odpadnimi vodami Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode akt, s katerim so določena poselitvena območja, za katere je treba zagotoviti v rokih iz tega programa odvajanje komunalne odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje v čistilni napravi ravnanje z odpadki Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki določitev ukrepov za zbiranje, predelavo in odstranjevanje posameznih vrst odpadkov, Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki ponekod prostorska opredelitev (opomba: in druge vrste odpadkov) oskrba prebivalstva s pitno vodo Operativni program oskrbe s pitno vodo oskrba prebivalstva s pitno vodo in oskrbo z vodo za druge, zlasti javne potrebe telekomunikacije Nacionalni program razvoja telekomunikacij dolgoročni razvoj telekomunikacijskega omrežja in storitev, vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, uporaba ekonomsko upravičenih tehnologij za pokrivanje podeželskih in manj razvitih območij z javnimi telekomunikacijskimi storitvami ter prilagoditev politike razvoja telekomunikacij na tržne razmere turizem Strategija razvoja turizma (?) Tip plana Področje (po Direktivi / Vrsta programa Ključne vsebine plana ZVO-1) PROGRAMI ostalo / več področij programi čezmejnega sodelovanja, npr. Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 20072013 Kmetijstvo in okolje; Gospodarsko področje; Kultura; Turizem; Infrastruktura, transportni sistemi in logistika. Nacionalni reformni program (opomba: ta trenutek v javni razprave, ni znano, ali je podvržen CPVO) Vir: Mlakar A., Zerdin M. Tipi planov. 7.3 Primeri zdravstvenih ciljev Navajamo predloge osnovnih zdravstvenih ciljev, ki jih dopolnjujemo s predlogi specifičnih zdravstvenih ciljev. Ob demokratični participaciji deležnikov se tudi zdravstveni cilji potrdijo s soglasjem deležnikov v konkretnem procesu. V tem smislu lahko cilje kot so navedeni v spodnji tabeli uporabljamo kot opomnik. Tabela 7: Primeri temeljnih, splošnih in specifičnih ciljev planov za zagotavljanje zdravja, blaginje in kakovosti življenja prebivalstva Zdravstveni cilji planov Temeljni cilji Zaščita in krepitev zdravja in kakovosti življenja prebivalstva Zaščita in krepitev zdravja posebno ranljivih skupin prebivalstva, zmanjševanje razlik v zdravju Upoštevanje interesov prebivalstva na območjih vplivov_ Primeri splošnih ciljev po področjih Varna cestna infrastruktura in zaščita ranljivih v prometu Varna dostopnost šol, delovnih mest, storitvenih dejavnosti, kulturnih objektov; odprava ovir za invalide Infrastruktura, ki izrecno spodbuja zdrave oblike transportnega gibanja (varne kolesarske in peš poti) Čista industrija, sonaravni gospodarski razvoj Sonaravne oblike kmetovanja, trajnostna raba virov v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu Samooskrba z zdravo in varno hrano Razvojna podpora gospodarsko nerazvitim področjem, ustvarjanje trajnostno naravnanih delovnih mest Zadostna preskrba s pitno vodo, neoporečna talna in pitna voda, čist zrak in zemeljske površine Varna in dostopna športno-rekreativna infrastruktura Prosto gibanje po javnih in zasebnih gozdnih in drugih poteh (naravi neškodljivo) Varna in zdrava stanovanja, soseske, vrtci in šole, delovna okolja Dostopna telekomunikacijska omrežja Primeri specifičnih ciljev Zaščita pred negativnimi fizikalnimi, biološkimi, kemijskimi in psihosocialnimi vplivi na zdravje - Glavne prometnice izven poseljenih območij - Izbira trajnostnih energijskih virov - Skupna infrastruktura za ogrevanje in zmanjšanje števila odprtih kurišč na biomaso v gospodinjstvih - Ohranjanje/ustvarjanje naravno zasenčenih površin v soseskah - Vodne fontane in javni toaletni prostori v naseljih - Industrija, intenzivna kmetijska pridelava in bio-plinarne izven stanovanjskih sosesk - Samo-oskrbne zemeljske površine za sonaravno pridelavo hrane - Varno zbiranje, transport, odlaganje, skladiščenje in »trajnostna« predelava odpadkov - Uvajanje rešitev za čiščenje odpadnih voda in sisteme kanalizacije - Obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz povečanih sezonskih obremenitev v turističnih središčih - Izogibanje (pre)gosti poseljenosti - Protihrupne bariere - Umeščanje travnatih in drevesnih površin ter shajališč in počivališč v soseske - Umeščanje rekreativnih površin v soseske - Obnova zapuščenih sosesk in stavb_ 7.4 Upravljanje procesov Načini upravljanja procesa HIA: načrtovanja, organiziranja in komuniciranja sodelujočih ekspertov in deležnikov, morebitne predaje upravljavskih pooblastil v procesu HIA ter nadzora nad kakovostjo procesov in izidov so stvar dodatnega družbenega dogovora v Sloveniji. Če se želimo zgledovati po tujih praksah, moramo ugotoviti, da so te v zvezi z upravljanjem/vodenjem postopkov HIA v SEA različne, vse pa načeloma težijo k sodelovanju strokovnjakov, javnosti, investitorjev in oblasti. Kjer je politika za ta vprašanja občutljiva, imajo ključno vlogo pri sprejemanju strateških planov s potencialnimi vplivi na zdravje ministrstva za zdravje. Ta tudi odločijo, ali je presoja vplivov na zdravje sploh potrebna, v kakšnem obsegu, kdo jo naj izvede in kdo naj jo tudi plača. Glede na zaznano razmeroma visoko stopnjo nesoglasij med deležniki v zvezi z vplivi nekaterih planov na zdravje v Sloveniji bi bilo smiselno dialoge med deležniki vzpostavljati čim prej, že v začetnih fazah vsebinjenj, pač tam, kjer je to po mnenju naročnika presoj vplivov na zdravje to dejansko potrebno. V začetnih fazah vsebinjenja bi morali sodelujoči strokovnjaki skupaj s pripravljavci planov presoditi, kdo sploh so deležniki določenega procesa presoje. Te je treba dejavno povabiti k sodelovanju in ne čakati, da se artikulira velik problem in razvijejo tenzije, ki jih je kasneje dosti težje razgrajevati. Dialogi bi morali potekati dejavno, na terenu, s pestro izbiro metod (ne le javne razgrnitve!), kontinuirano, usmerjeno k doseganju win-win situacije, tudi z občutkom za stroškovno učinkovitost procesov in razgradnjo morebitnih skrajnih in destruktivnih stališč. To so zahtevne naloge, ki zahtevajo tudi dobra upravljavska znanja. Teh na področju javnega zdravja po odgovorih na anketo sodeč sicer nimamo v izobilju; bi jih pa lahko z dodatnimi usposabljanji najbrž pridobili. Posebnega primanjkljaja v strokovnih kompetencah za ocenjevanje vplivov na zdravje - nasprotno - nismo ugotovili; res pa nimamo podatka ali so te zmogljivosti dovolj dobro razporejene po površini Slovenije ali pa bi bilo potrebno uveljaviti tudi ukrepe na tem področju. V dobro vodenem procesu presoje deležniki nato skupaj oblikujejo cilje presoje, relevantne teme presoje, skrbi, ki jih imajo v zvezi s planov prebivalci na območjih vplivov, in koristi, ki jih predlagani plan prinaša. Celostno ocenjevanje vplivov na zdravje prevzamejo strokovnjaki s področja javnega zdravja, ki v presoji specifičnih področij vplivov sodelujejo s specialisti drugih strok (npr. sevanja, kemijska varnost, prometna varnost,^). Smiselno bi bilo bolj kot doslej vključiti nacionalno/regionalno stroko javnega zdravja, ki ima najboljši vpogled v stanje zdravja prebivalstva. Strokovnjaki, ki tudi živijo na območjih vplivov, so načeloma najbolj zaupanja vredni, saj mnogi vplivi zadevajo tudi njih in njihove družine. Ocenjujemo, da je stroka javnega zdravja, predvsem regionalna, premalo vključena v postopke PVZ v CPVO. Načini in možnosti dodatnega vključevanja so stvar nadaljnjega razmisleka stroke javnega zdravja in MZ RS. 7.5 Opomniki za presejanje in vsebinjenje Ocenjujemo, da SZO opomnik, naveden v gornjem tekstu, ni dovolj vsebinsko bogat, zato smo v tem CRPu pripravili svoje opomnike. Utemeljeni so na pregledu strokovne literature in po našem mnenju tudi dovolj skladni s stališči domače strokovne javnosti, ki smo jih razbrali iz odgovorov na anketna vprašanja. Razdelili smo jih na: - opomnike za ugotavljanj e neposrednih dejavnikov tveganja (nevarnosti) za zdravje in - opomnike za ugotavljanje pozitivnih in negativnih determinant zdravja (nevarnosti in priložnosti za zdravje). 7.5.1 Opomniki za ocenjevanje dejavnikov tveganja Legenda - dejavniki tveganja 17. 0 Ni predvidenega vpliva + Predviden je porast dejavnika ++ Predviden je izrazit porast dejavnika - Predviden je upad dejavnika -- Predviden je izrazit upad dejavnika ? Vpliva ni možno oceniti Fizikalni dejavniki tveganja Predvideni vpliv ++ + 0 - -- ? Skrajne temperature Hrup Mehanične nevarnosti Sončno sevanje Ionizirajoče sevanje Neionizirajoče sevanje Vibracije Vlažnost/zatohlost Opomnik 1: Fizikalne nevarnosti Kemijski dejavniki tveganja Predvideni vpliv ++ + 0 - -- ? Vse vrste naravnih in sintetiziranih snovi Opomnik 2: Kemijske nevarnosti Biološki dejavniki tveganja Predvideni vpliv ++ + 0 ? Bakterije Virusi Prioni Paraziti ' Razlago opredelitve in uporabe meril za vsak primer posebej poda ocenjevalec. Insekti Živali Toksini, alergeni Rastline Opomnik 3: Biološke nevarnosti 7.5.2 Opomniki za opredeljevanje vplivov na determinante zdravja Legenda - determinante zdravja: 0 Ni predvidenega vpliva na zdravje zaradi sprememb v determinanti + Predviden je pozitivni vpliv na zdravje zaradi sprememb v determinanti ++ Predviden je izrazito pozitiven vpliv na zdravje zaradi sprememb v determinanti - Predviden je negativen vpliv na zdravje zaradi sprememb v determinanti -- Predviden je izrazito negativen vpliv na zdravje zaradi sprememb v determinanti ? Vpliva na determinanto ni možno oceniti Determinante zdravja Predvideni vpliv ++ + 0 - -- ? Mir in varnost življenja in premoženja Neoporečna talna in pitna voda Varna in zdrava hrana (kemijska, mikrobiološka varnost, uravnoteženost hranil s potrebami) Cist zrak (v odprtih okoljih in zaprtih prostorih) Varen in zdrav dom (fizična varnosti in kakovost gradenj in bivanja, psihosocialna varnost in zdravje) Varno in zdravo zunanje okolje (zelenice, gozdovi, igrišča, rekreacijske površine, javna infrastruktura za zadovoljevanje temeljnih fizioloških potreb: pitna voda, javni sanitarni prostori, fizična in psihosocialna varnost,.) Varna in zdrava učna in delovna okolja (fizična varnost in kakovost gradenj in bivanja, psihosocialna varnost in zdravje) Varna in zdrava transportna infrastruktura s spremljajočimi objekti (konstrukcijska varnost transportnih poti, dostopne kolesarske steze, pešpoti, infrastruktura za zadovoljevanje temeljnih fizioloških potreb na poti: odvajanje, počitek, ohlajanje, pitna voda, ..) Dostopna zdravstvena, izobraževalna in socialna infrastruktura (prostorska in časovna dostopnost) Dostopnost preskrbe z drugimi storitvami (trgovine, banke, pošte, upravni organi, kultura, umetnost, športno-rekreativna infrastruktura, prostorska in časovna dostopnost) Dostopnost plačanih služb, ekonomska blaginja Družbena vključenost, pravičnost in enakopravnost Opomnik 4: Okoljske determinante zdravja Osebne determinante zdravja Predvideni vpliv ++ + 0 - -- ? Genetski status: genotip, fenotip Fiziološki status: imunski, hormonski, kardiovaskularni, gibalni,.. Psihološki status: čustva in samopodoba, odpornost in obvladovanje življenjskih stresov,.. Socialni status: družbena vključenost, participacija,.. Socialno-ekonomski status: zaposlenost in ekonomskapreskrbljenost Vedenje v zvezi z zdravjem/življenjski slog: prehranjevanje, telesna dejavnost, kajenje, uživanje alkohola, uživanje drog, tvegana spolna vedenja, druženje/izoliranost, tvegana vedenja v prometu in športu,.. Opomnik 5: Osebne determinante zdravja 7.5.3 Opomniki za opredelitev ranljivih skupin in okolij, kjer se koncentrirajo Ranljive skupine prebivalstva in okolja, kjer se koncentrirajo Predvideni vpliv ++ + 0 - -- ? nosečnice in plod otroci in mladostniki ostareli spolno specifične občutljivosti bolniki/invalidi vrtci, šole, igrišča revne soseske bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za ostarele,^. pešci v prometu Opomnik 6: Ranljive skupine in okolja, kjer se koncentrirajo 7.6 Ugotavljanje izhodiščnih stanj V te namene so v Sloveniji uporabne demografsko-statistične, ekonomsko-statistične ter zdravstveno statistične baze, dostopne na informacijskih portalih SURS-a, UMAR-ja, IVZ-ja, Onkološkega Inštituta, informacijskih portalih različnih državnih organov in javnih služb ter reprezentativnih raziskav IVZ-ja: npr. Cindi Health Monitor, Cindi - Z zdravjem povezan vedenjski slog, ESPAD, HBSC in druge. Omenimo, da se nekatere vrste podatkov nahajajo hkrati v več javno dostopnih bazah. Uporabljamo tudi lokalne/regionalne reprezentativne raziskave v zvezi z zdravjem prebivalstva. O dostopnosti tovrstnih študij se sproti informiramo, predvsem na regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo. Tudi sicer priporočamo, da se strokovnjaki, zaposleni v teh zavodih, v prihodnje bolj kot doslej vključijo v procese HIA v SEA za svoja okolja. V bazah SURS-a dobimo podatke o demografsko-socialnem področju: - prebivalstvu (rojene, umrle, poročene, razvezane, priseljene in doseljene, podatke iz popisov prebivalstva), - trgu dela (o aktivnem prebivalstvu: zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih, o plačah in stroških dela), - življenjski ravni (podatki o razpoložljivih in porabljenih sredstvih v gospodinjstvih in njihovih bivanjskih pogojih so podlaga za ugotavljanje življenjske ravni prebivalcev, izračunavanje stopnje tveganja revščine in drugih socialnih kazalnikov), - izobraževanju (vrtci, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, visokošolski zavodi ter vsi programi nadaljnjega izobraževanja odraslih in odraščajočih), - kulturi in športu (kulturne dejavnosti gledališč, filharmonije in poklicnih orkestrov, RTV organizacij, produkcije filmov, kinematografov, knjižnic, muzejev, arhivov, razstavne dejavnosti, ipd., živalskega vrta, akvarijev. Športna dejavnost je prikazana s podatki o uresničevanju nacionalnega programa športa.), - zdravstvu (BPI IVZ-ja), - socialni zaščiti (programi javnih in zasebnih inštitucij, ki prebivalcem lajšajo breme določenih tveganj ali potreb, kot so: bolezen, starost, invalidnost, smrt hranitelja družine, ipd.; prikazani so tudi programi socialnega in starševskega varstva ter družinski prejemki), - kriminaliteti (podatki o storilcih kaznivih dejanj od vložitve ovadbe za kaznivo dejanje do pravnomočnosti končanega postopka in o žrtvah kriminala, ki je neodvisna od prijave kriminalnega dejanja policiji ali drugemu organu). Na ekonomskem področju SURS nudi podatke o: - nacionalnih izračunih (najobsežnejše statistične analize, ki vključujejo proizvodne in storitvene dejavnosti, izračun BDP, davke,..), - cenah (cene izdelkov na drobno, kmetijskih pridelkov, življenjskih potrebščin,..), - poslovnih subjektih, - rudarstvu in predelovalnih dejavnostih, - trgovini in drugih storitvenih dejavnostih (trgovina na drobno, gostinstvo,.), - turizmu (turistične nastanitvene zmogljivosti, prenočitve, potovanja domačega prebivalstva, obiskovalci turističnih znamenitosti, kopališč, igralnic, muzejev, galerij, značilnosti tujih turistov v Sloveniji, zmogljivosti in promet v marinah,..), - transportu (železniški, pomorski, zračni in cestni transport, promet v pristaniščih in letališčih ter na mejnih prehodih), - informacijski družbi (uporaba IKT v gospodinjstvih in podjetjih, podatkih o poštnih in TK storitvah), - raziskavah in razvoju, znanosti in tehnologiji (izdatki, število zaposlenih, raziskovalna dela, sredstva države), - zunanji trgovini, - obrti, - poslovnih tendencah in ekonomski globalizaciji. Baza podatkov SURS-a o okolju in naravnih virih vsebuje podatke o: - kmetijstvu in ribištvu (strukturi kmetijskih gospodarstev, kmetijske proizvodnje in ribištva, podatke porabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin), - gozdarstvu in lovu (gojitvena dela, poseki in poškodovanost gozda, gozdne ceste, lovske organizacije), - energetiki (podjetja, bilance oskrbe po posameznih energentih), - ozemlju in podnebju (osnovne klimatske značilnosti, klimatski podatki, prikaz pokrovnosti tal in naravnih parkov), - okolju (onesnaženost zraka, tal, vode, emisije, ravnanje z odpadki, investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja), - varni hrani (osnovne informacije o varnosti živil), - kazalnikih trajnostnega razvoja (blaginja, ravnovesje in skromnost, medgeneracijsko sodelovanje). Baza SURS-a »Splošno« vsebuje podatke o upravno-teritorialni razdelitvi, volitvah in druge splošne podatke. V bazah Inštituta za varovanje zdravja RS dobimo podatke o: - izvajalcih zdravstvene dejavnosti (zdravstveni domovi, postaje, dispanzerji, zobozdravstvena dejavnost, ostale dejavnosti ZD, splošne bolnišnice, specialistične ambulante, ostale bolnišnične službe, zdravilišča, lekarne, intenzivna terapija), - zunaj-bolnišnični zdravstveni dejavnosti: dejavnost splošne/družinske medicine, zdravstveno varstvo predšolskih otrok, zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine, reproduktivno zdravstveno varstvo žensk, dejavnost medicine dela prometa in športa, specialistična ambulantna dejavnost, zobne ordinacije, patronažna zdravstvena nega, začasna in trajna odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih razlogov, podatki o poškodbah pri delu, o rezultatih sistematičnih preventivnih pregledov predšolskih otrok, obiskih in napotitvah,..), - evidenci zdravstveno vzgojnih dejavnosti, - vplivu vročinskih valovna umrljivost 2003, - perinatalnem informacijskem sistemu. Pomembna in zelo kakovostna baza podatkov je Register raka za Slovenijo, ki objavlja letne podatke o rakavih boleznih v Sloveniji. Objavljeni podatki: - prevalenca glede na obdobje opazovanja, - najpogostejše rakave bolezni po spolu, - odstotni deleži vseh rakov po starostnih skupinah in spolu, - povprečna letna incidenca raka po zdravstvenih regijah, - odstotni odklon grobe incidenčne stopnje raka po zdravstvenih regijah od povprečne slovenske, - groba in kumulativna letna incidenca vseh rakov po spolu, idr. Registrirani so vsi raki pri moških in ženskah, starostno standardizirane incidence rakov po zdravstvenih regijah, najpogostejših lokacijah in spolu, napotitve, število umrlih za rakom po lokaciji, spolu in starosti, itd. Za več kroničnih bolezni obstajajo tudi registri bolezni pri »matičnih« kliničnih oddelkih. Prav tako obstaja register ogroženih za srčno-žilne bolezni. Ti registri niso javno dostopni; dostopni so pod posebnimi pogoji. V namene ugotavljanja profila prebivalstva so uporabne tudi nacionalne referenčne raziskave, npr. Cindi Z zdravjem povezan vedenjski slog. Gre za raziskavo, ki jo obnavljajo na štiri leta in pridobivajo anketne podatke o uporabi zdravstvenih storitev in zdravstvenem stanju, kajenju, prehranjevalnih navadah, uživanju alkohola, o indeksu telesne mase, gibanju ter vedenju v prometu. ESPAD je naslednja evropska raziskava, ki poteka tudi v Sloveniji, o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino. Tudi raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju v Sloveniji temelji na mednarodno usklajeni metodologiji raziskave Health Behaviour of School Aged Children in daje zelo koristen vpogled v vedenje šolskih otrok in mladine v zvezi z zdravjem. Za opredelitev izhodiščnega stanja okolja so v Sloveniji na voljo obsežne baze podatkov ARSO-ja, ki jih kot ilustracijo izobilja zbranih podatkov za HIA navajamo zelo podrobno: - energija (cene, davki, delež obnovljivih virov v končni rabi energije, intenzivnost izpustov iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih TE in TE-TO, intenzivnost rabe končne energije, izgube energije v pretvorbi in prenosu, izpusti (CO2, SO2, NOx) sektorja, izpusti onesnaževal zraka iz energetskih virov, izpusti predhodnikov ozona v energetiki, izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje, v energetiki, izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora, izpusti trdnih delcev v energetiki, obnovljivi viri energije, odpadki zgorevanja premoga v proizvodnji energije, odvisnost od uvoza energije, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije, po gorivih in proizvodnja radioaktivnih odpadkov, raba električne energije, raba po sektorjih, skupna energetska intenzivnost, skupna raba po gorivih, so-proizvodnja toplote in električne energije, subvencije v energetiki, učinkovitost in zunanji stroški proizvodnje električne energije); - gozdarstvo (krčitve gozda, lesna zaloga s prirastkom in posekom, odmrla lesna biomasa, ohranjenost gozdov, površina gozda, poškodovanost gozdov in osutost dreves); - industrijska proizvodnja (uvajanje sistemov za ravnanje z okolj em); - instrumenti okoljske politike (eko-šola, odnos javnosti do okoljskih problemov, okoljske dajatve za obremenjevanje okolja, poročanje okoljskih podatkov); - kmetijstvo (bilanca dušika v kmetijstvu, biotska raznovrstnost - domače živali, kmetijske rastline, intenzivnost kmetijstva, izobrazbena raven na kmetijskih gospodarstvih, izpusti amoniaka, metana in didušikovega oksida, kakovost tal, kmetijska območja visoke naravne vrednosti, namakanje, načini gospodarjenja, nitrati v podzemni vodi in kmetijstvo, poraba energije, mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi in z ekološkim kmetovanjem, specializacija in diverzfikacija, sprememba rabe zemljišč, sredstva za varstvo rastlin in njihovi razgradni produkti v talni vodi, varovana območja in kmetijstvo); - morje (kakovost kopalnih voda obalnega morja, vode za življenje in rast morskih školjk in polžev, kemijsko in ekološko stanje morja, kisik v pridnenem sloju, klorofila v obalnem morju, onesnaževanje z ladij, višina morja); - varovana območja (naravne vrednote, Natura 2000, varovana območja narave, zavarovana območja); - naravna in biotska pestrost (delfini, odškodnine za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, ogrožene vrste, ohranjenost populacij divjadi, podzemeljska biotska pestrost, rastline- invazivne vrste, - vrstno bogastvo in ogrožene vrste, rjavi medved, velikost populacij izbranih vrst ptic); - odpadki in snovni tok (blato iz komunalnih čistilnih naprav, gradbeni odpadki, izrabljena motorna vozila, gume, komunalni odpadki, neposredni vnos in domača poraba snovi, nevarni odpadki, odlaganje odpadkov na odlagališča, odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, iz zdravstva, odpadna embalaža, jedilna olja in masti, odpadna olja, baterije in akumulatorji, organski kuhinjski odpadki, čezmejni prevoz odpadkov); - podnebne spremembe (dolžina letne rastne dobe, ekstremni vremenski dogodki, izpusti toplogrednih plinov, ocenjena škoda po elementarnih nesrečah, padavine in temperature, poraba snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča, spreminjanje obsega ledenika); - promet (cene pogonskih goriv, izdatki za osebno mobilnost, izpusti onesnaževal zraka iz prometa, izpusti toplogrednih plinov, kakovost goriv, lastništvo osebnih avtomobilov, obseg in sestava potniškega prometa in tovornega prometa, ozaveščanje javnosti o vplivih prometa na okolje, raba končne energije v prometu, starost osebnih avtomobilov, uvajanje alternativnih vrst goriva, vlaganja v prometno infrastrukturo, vplivi prometa na kakovost zraka v mestih, zaračunavanje prometnih stroškov, zunanji prometni stroški, število prometnih nesreč, žrtev in poškodovanih v prometu); - socio-ekonomski razvoj (bruto družben proizvod, indeks človekovega razvoja, izdatki za raziskave in razvoj, izobraženost prebivalstva, obnavljanje prebivalstva, okoljski odtis, pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in umrljivost, raba interneta, stopnja tveganja revščine, struktura gospodarstva in blaga); - potrošnja v gospodinjstvih (izdatki za življenjske potrebščine, količina nabavljenih živil, lastništvo avtomobilov v gospodinjstvih, poraba električne energije, energije in goriv, stanovanja, število in velikost gospodinjstev); - tla in površje (pokrovnost in raba zemljišč); - turizem (obisk naravnih znamenitosti, razvoj in razporeditev turizma); - vode (fosfor v jezerih, hranila v rekah, kakovost celinskih kopalnih voda, pitne vode, podzemne vode, voda za življenje sladkovodnih rib, vodotokov, kemijsko in ekološko stanje površinskih voda, letna rečna bilanca, nitrati v podzemni vodi, pesticidi v podzemni vodi, raba vode, vodna dovoljenja, čiščenje odpadnih voda; - zdravje ljudi in ekosistemov (astma in alergijske bolezni pri otrocih, dostop do varne pitne vode, hidrični izbruhi, incidenca kožnega melanoma pri odraslih, incidenca levkemije pri odraslih, izpostavljenost otrok PM10, izpostavljenost otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v Ljubljani, poškodovanost indikatorskih rastlin zaradi onesnaženosti z ozonom, spremljanje onesnaženosti zraka z uporabo epifitskih lišajev, umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal, vnos kovin v človeško telo s hrano, vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline); - zrak (izpusti amoniaka, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih ogljikovodikov, plinov, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo, izpusti predhodnikov ozona, žveplovega dioksida, kakovost zraka, onesnaženost z delci PM1O in PM 2,5, z dušikovim dioksidom, ozonom in žveplovim dioksidom. Ob navedenih obstaja še cela vrsta drugih podatkovnih baz in reprezentativnih raziskav o značilnostih slovenskega prebivalstva, ki jih tukaj ne navajamo. Kot smo že omenili, je tako natančna predstavitev gornjih baz podatkov namenjena plastičnemu prikazu bogastva podatkov, ki jih v Sloveniji zbiramo, in predstavljajo tako rekoč neizčrpen vir informacij za najrazličnejše možne PPP in različne vidike izvajanja HIA v SEA. Menimo, da jih kaže v bodoče bolj izkoristiti. 7.7 Sestava presojevalske strokovne skupine Ključna naloga strokovnjakov je strokovno verodostojna in kar se da objektivna ocena18 vplivov predlagane PPP na zdravje, posredovanje strokovnih informacij laični javnosti v razumljivi obliki in menimo, da tudi dejavno sodelovanje pri iskanju optimalnih razvojnih rešitev. Z vzpostavitvijo interdisciplinarne presojevalske skupine se vzpostavijo pogoji za uporabo strokovnih informacij in znanj. Kakovostna identifikacija in raba relevantnih podatkov in znanj je vedno odraz kakovosti - vrednot, informiranosti in znanja članov presojevalske 18 A^n Bowen v svoji knjigi Research Methods in Health v poglavju o filozofiji znanosti sicer meni, da popolnoma objektivna znanost sploh ne obstaja, kar podkrepi z zanimivimi argumenti. Podobno meni tudi Mulej s sod. v svoji Dialektični teoriji mehkih sistemov. skupine in - česar ne kaže pozabiti - zahtev do rezultatov kakovosti presoje vplivov na zdravje, kolikor jih sistemi neodvisnih revizij in deležniki od akterjev zahteva. Strokovnjaki v vsakem primeru vplivajo na sprejemanja končnih odločitev. Prepoznati moramo, da strokovnjaka ta vloga lahko postavlja v interesno pozicijo bolj ene ali bolj druge strani, ko se za varianto ne odloča le na osnovi strokovnih argumentov, temveč v odločanje zavestno ali podzavestno vključuje tudi predpostavke svojega vrednostnega sistema; lahko tudi interesov. Zato je pomembno, da se v Sloveniji sistemska ureditev področja presoje razvija v smer, ki preventivno deluje v smislu zagotavljanja neodvisnosti presojevalca od ekonomskih, političnih ali drugih interesov, ki škodujejo skupni stvari. Morda bi kazalo razmisliti o »skladu« za neodvisno financiranje postopkov presoj iz investicijskih sredstev planov. 7.8 Priprava poročila Sledi, ko so zaključene analize in dogovarjanja z deležniki in zbrane ugotovitve in priporočila za odločanje. Poročilo mora vsebovati ključne podatke o procesu ocenjevanja: kdo je sodeloval (kateri strokovnjaki, organizacije, laična javnost, deležniki), s kakšnimi metodami so bila stališča zbrana, katera merila so bila uporabljena, kateri predvideni vplivi na zdravje so bili ugotovljeni in kolikšen njihov pomen in obseg delovanja, katere alternative so bile proučene in kakšna so priporočila za ukrepanje. Sklep Delo v tem CRP-u je sprožila in usmerjala ambicija, da raziščemo možnosti in podamo usmeritve za odpravo zaznanih pomanjkljivosti sedanje prakse presoje vplivov na zdravje v okviru upravnih postopkov CPVO v Sloveniji. Člani raziskovalne skupine smo ob začetku skupnega dela ugotavljali, da v sedanjih okoljskih poročilih dejanskih ocen vplivov planov na zdravje ljudi skorajda ni, saj se ocenjevanje praviloma zaključi z opisom vplivov na živo in neživo naravo. Zelo spodbudno je dejstvo, da so pobudo za raziskovanje teh vrzeli in izvedbo tega CRP-a podali strokovnjaki, ki izhajajo iz področij tehniških in naravoslovnih ved, ne pa medicine in javnega zdravja. Takšno zavedanje o pomenu zdravja zunaj zdravstvenih in javno-zdravstvenih krogov je kapital, ki smo ga v Sloveniji dolgo skupaj ustvarjali in ga moramo tudi ustrezno oplemenititi. Sistematičen pregled okoljskih poročil, dostopnih na Ministrstvu za okolje in prostor, je potrdil začetne ugotovitve. Sedanja praksa presoje vplivov na zdravje v okviru CPVO se je izkazala kot preozka glede na sodoben, celostni pogled na zdravje. Če v tej situaciji v sisteme presoje ne vpeljemo novih konceptov in metod, napredka ne moremo pričakovati. Prvo zavedanje raziskovalne skupine je bila potreba po preciziranju referenčnega okvirja za usmerjanje raziskovanja: po vzpostavitvi terminološkega, vrednostnega in strokovnega dialoškega prostora, znotraj katerega naj se raziskovanje v interdisciplinarni skupini odvija in predlagajo tudi argumentirane razvojne rešitve. Mnogo tednov in mesecev smo namenili poglobljenemu in poenotenemu razumevanju etike presoje vplivov na zdravje in okolje in njenem prenosu v strokovno delo. Ni na prvi pogled očitno, kako močno etika dejansko vpliva na izbiro metod raziskovanja, pa tudi ciljev, metod in meril v konkretnih postopkih. Vrednostna načela so prva stranica referenčnega polja, izrecno smo jih zapisali in skladno z njimi tudi raziskovalno delovali. Naslednja relevantna meja referenčnega okvirja je področna evropska in nacionalna stopnja formalno dogovorjene skrbi za zdravje in kakovost življenja prebivalstva. Analizirali smo veliko dokumentov formalne narave (mednarodnih pogodb, resolucij, sporazumov, zakonov in podzakonskih aktov), nacionalnih in mednarodnih. ugotovitve so zapisane v uvodnih poglavjih. Na osnovi pregleda teh dokumentov menimo, da sta zdravje in kakovost življenja razmeroma dobro zastopana v področnih aktih; tudi zaščita interesov ljudi, ki živijo na območjih vplivov je do določene mere izrecno vključena v pravne okvire. Ne glede na pa se v praksi kažejo številne ovire, ki smo jih zaznali že člani raziskovalne skupine in tudi javno-zdravstveni in drugih relevantni strokovnjaki, katerih stališča o teh vprašanjih in drugih vprašanjih smo merili z metodo anketiranja po e-pošti. Stališča domačih strokovnih javnosti smo definirali kot referenčno področje. Svoja priporočila smo oblikovali z upoštevanjem teh stališč. Struktura ankete, ciljne skupine, potek anketiranja, ključne ugotovitve, odgovori, podani kot odstotek stopnje strinjanja s ponujenimi predpostavkami in komentarji ključnih ugotovitev so podani v posebnem poglavju. Natančni rezultati celotnega anketiranja so podani v Prilogi 2. V javno-zdravstveni stroki veliko štejejo priporočila SZO, zato smo jih, kjer se je le dalo, poiskali, uporabili in navedli. Hkrati s tem smo pregledali tudi vrsto drugih, nacionalnih virov strokovno in demokratično razvitih držav. Iz same kakovosti materialov, pa tudi splošne prepoznavnosti posameznih javno-zdravstvenih strok hitro uvidimo, katera nacionalna okolja so na tem področju razvitejša od drugih. V našem delu in raziskovanju smo dodatno k virom SZO uporabili strokovne in vladne vire iz Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Walesa, Kanade in ZDA. Pregledali smo tudi javno dostopne podatke o tem, koliko so postopki presoje vplivov na zdravje predpisani in na katerih ravneh v posameznih državah. Priporočila SZO, priporočila razvitih javno-zdravstvenih okolij, izkušnje tujih dobrih praks in podatki o institucionalizaciji instrumentov presoje vplivov na zdravje smo uporabili kot naslednje referenčno področje. Podrobneje smo predstavili uveljavljene definicije in modele za ocenjevanje vplivov na zdravje in na okolje. Med priporočili, ki smo jih oblikovali, kot izhodiščni, temeljni model presoje vplivov na zdravje v upravnih postopkih ocenjevanja vplivov PPP, predlagamo uporabo modela HIA v SEA. Implementacija modela naj se prilagaja konkretnemu planu in konkretnim interesom deležnikov; predstavili pa smo opomnike, katerih uporaba lahko optimira - olajša, usmerja, krajša, racionalizira - postopke v praksi in zmanjša verjetnost, da bi katerega od pomembnih vplivov na zdravje sploh spregledali. Pripravili smo opomnike za oblikovanje temeljih, splošnih in specifičnih ciljev na področju zdravja, opisali uporabne metode za deležniško soodločanje, predlagali okvir za oblikovanje strokovnih meril in kazalnike, utemeljili legitimnost in naravo uporabe laičnih meril v ocenjevanju in opozorili na velik pomen kakovostnega upravljanja poteka procesov presoje vplivov planov na zdravje v praksi. Strukturirano smo opisali faze procesa HIA, možnosti predaje pooblastil in oblikovanje strokovnih skupin, oblikovanje končnih poročil in priporočil. Odločitev v upravnem postopku je vedno v rokah upravnih organov. Ne glede na to pa so poti, ki do odločitve vodijo lahko bolj ali manj strokovno podprte in bolj ali manj demokratične. V tem CRP-u so navedeni primeri različnih možnosti, analizirana so stališča javno-zdravstvenih in drugih strokovnjakov v zvezi z mnogimi vidiki optimiranja presoj in z mnogimi izzivi za prihodnost tega področja. Analize stanja ter strokovni in logični razmisleki, ki smo jih izvedli v okviru tega CRP-a, nedvoumno kažejo, da stanje v Sloveniji na področju presoje vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje zaostaja za standardi, kot so jih opredelile javno-zdravstveno in demokratično najrazvitejše države. Procesi v praksi ne potekajo optimalno, pogosto v nekako »slepih« laboratorijskih razmerah z izdelavo variant, ki v kasnejših postopkih padajo, s prepoznim in neustreznim vključevanjem ljudi, ki jih odločitve zadevajo, v razmerah nezaupanja, tenzij in neproduktivnega izčrpavanja ekonomskih in človeških virov ter zadrževanja razvojnih pobud za nedoločljiva obdobja. Po našem mnenju so rešitve na naslednjih področjih: - dejavnejša vloga MZ pri vključevanju v procese presejanja in v opredelitvi specifičnih ciljev presoje vplivov na zdravje pri konkretni razvojni pobudi na začetku postopka, - priporočena uporaba modela HIA v SEA na ravni presoje planov, z vsemi vsebinskimi in postopkovnimi posledicami uporabe tega modela, vključno z vzpostavitvijo modela, ki omogoča upravljanje vseh vidikov procesov presoje, - dejavna vloga stroke javnega zdravja, - opredelitev deležnikov, kot ustreza stvarnemu stanju (naročnik/investitor, upravni organ, prebivalstvo na območjih vplivov, interdisciplinarna stroka in NVO) in optimiranje njihovega vključevanja v procese presoje, - vzpostavitev modela financiranja, ki na sistemski ravni zagotavlja strokovno neodvisnost presoje od virov financiranja. Kako se bomo v Sloveniji na tem področju razvijali in kakšne upravno-organizacijske rešitve bomo dejansko razvili, pa je stvar širše družbene razprave in političnih odločitev v Sloveniji. 8 Priloge Priloga 1: Primer ocenjevanje vplivov okolja na psihosocialno zdravje V tem CRP-u smo posebej izpostavili ambicijo, da osvetlimo področje psihosocialnega zdravja ter okrepimo presojo tega področja v CPVO. V nadaljevanju podajamo primer uporabe ocenjevalske metodologije za področje psihosocialnega zdravja. Vrednotenje in izbira strokovnih virov Maja 2011 so National Mental Well-being Impact Assessment Collaborative Members (England) izdali monografijo z naslovom Mental Well-being Impact Assessment, v kateri so zbrani dokazi za vpliv dejavnikov okolja na zdravje. Knjigo je podpisalo sedem institucij, med njimi Univerza Liverpool, Oddelek zdravstvenega ministrstva za vlade za Južni London in Maudsley ter pet drugih organizacij. V monografiji se predstavlja deset akademsko izobraženih avtorjev, katerih delo recenzirajo trije recenzenti. Pri pripravi gradiva je sodelovalo še šestnajst drugih strokovnjakov, predvsem s področja javnega zdravja, z ministrstva za zdravje VB, Univerze Liverpool in nevladnih organizacij. Gradivo je bilo poslano v pregled osmim strokovnim institucijam in nevladnim organizacijam. Vsebuje nad 450 originalnih virov -znanstvenih člankov in drugih originalnih virov. Za namene strateškega ocenjevanje vplivov okolja na psihosocialno zdravje prednostno uporabimo kompleksne strokovne vire, ki so pripravljeni vnaprej. Delo, v obsegu in kakovosti, kot je navedeno, bi bilo vedno sproti nemogoče izvesti. Očitno je, da gre za obsežen pregled literature o različnih vplivih okolja na psihosocialno zdravje. Delo je podpisala cela vrsta strokovnjakov, pregledala cela vrsta strokovnjakov in ima tri recenzente. Pod delo so podpisane ugledne strokovne institucije. Korektno so navedeni originalni viri. Datum izdaje je maj 2011, kar kaže, da so trditve sveže. Najpomembneje pa je, da se lahko v izvirnih referencah vedno tudi sami prepričamo o pravilnosti citirane trditve in znanstveni trdnosti raziskav, na osnovi katerih so bile trditve postavljene. Ob vseh teh dejstvih vir lahko jemljemo kot verodostojen in ga uporabimo v procesu HIA v SEA. Podobnih, za namene HIA-e posebej pripravljenih virov, najdemo v strokovni literaturi že veliko. Nekaj argumentov iz navedene publikacije: Koristi življenja/dejavnosti v naravnem okolju za duševno zdravje so: - Družbeni/socialni, intelektualni in čustveni razvoj otrok je boljši. - Kakovost življenja in počitka sta boljša. - Premagovanje stresov je bolj še. - Simptomi bolezni so blažji. - Izmerjen j e terapevtski učinek na nekatere bolezni/stanja. - Omogočena je fizična dejavnost, več je pozitivnih izzivov. - Učenje in kreativnost se izboljšata. - Občutek smisla/namena/perspektivnosti se okrepi. - Socialni stiki, navezanost, pripadnost, identiteta se okrepijo. - Prostovoljstvo, "vračanje družbi" se okrepi. Avtorji navajajo študije, ki kažejo, da je zmanjšanje pojava cestnih legel in grafitov znižalo porabo antidepresivov stanovalcev za 32%, ker se je njihovo psihosocialno zdravje izboljšalo. Navajajo, da imajo brezdomci imajo pribl. 50% več duševnih težav kot ostala populacija, pri čemer se zavedamo, da je vpliv lahko dvosmeren - brezdomstvo vpliva na duševne težave in duševne težave vplivajo na pojav brezdomstva. Gost promet v bivalni soseski zmanjša odstotek lokalnih prijateljstev na manj kot 25%, zmanjša socialno povezanost. Posebej ogroženi so otroci in ostareli. Gneče, grafiti, opuščena bivališča, vandalizem, cestna legla, slaba osebna varnost, pomanjkanje zelenih površin, slabo vzdrževane stavbe, promet, zatohlost, pomanjkanje shajališč, pomanjkanje rekreativnih površin in hrup negativno vplivajo na zdravje. V populacijah iz okolij z najvišjim deležem zelenih površin (parkov, gozdov in drugih zelenih odprtih prostorov) so izmerili 25% nižjo splošno umrljivost in 30% nižjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki niso imeli dostopa do zelenic (rezultat je standardiziran na faktorje deprivacije). Razloge pripisujejo višji stopnji telesne dejavnosti, boljšemu premagovanju stresov, direktnim učinkom stika z naravo na duševno zdravje in znižanju krvnega tlaka. V študiji, opravljeni na Nizozemskem, so pokazali, da so ti učinki še posebej izraziti pri otrocih. Prostočasne kreativne dejavnosti krepijo občutek dobrega počutja, pospešijo okrevanje po duševnih boleznih, krepijo samozaupanje, krepijo občutek pripadnosti in kohezije. Oblike lokalnega transporta vplivajo na dostopnost in stopnjo telesne dejavnosti. Nezdravo prehranjevanje vpliva na biološko zdravje, ker povečuje tveganja za srčno-žilne bolezni, raka, debelost, zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa II; manj znano pa je, da pa tudi povečuje tveganja za poporodno depresijo, vedenjske motnje otrok in učno neuspešnost otrok. Če trditve prenesemo v matriko: Splošna populacija Merilo vpliva na psihosocialno zdravje Kazalniki (Povzeti in prirejeni po Highway 99 Sub-Area Plan Health Impact Assessmet Smer in moč vpliva + ++ 0/ ? Zelene površine v soseskah Število dreves na površino in poseljenost sosesk X Travna površina na površino soseske X Obseg naravnih senčnih površin za pešce, kolesarje X Površina avtohtone vegetacije X Število, površina in kakovost parkov X Stanovanjske stavbe v območjih gostega prometa Obseg in gostota poseljenosti v območju X Onesnaženja zraka zaradi prometa X Zelene pregrade v soseskah X Oddaljenost stanovanjskih in delovnih/učnih novogradenj od gostih prometnic X Število in površine pločnikov X Število in vrsta protihrupnih pregrad X Število ovir za umirjanje prometa X Lokacije in cene parkirišč X X Dostopnost javnega prometa X Hitrostne omejitve X Podhodi X Splošna populacija Merilo vpliva na psihosocialno zdravje Kazalniki (Povzeti in prirejeni po Highway 99 Sub-Area Plan Health Impact Assessmet Smer in moč vpliva + ++ 0/ ? Omejevalen prometni režim za tovornjake X Časovni režim omejevanja prometa X Protihrupna izolacija stavb X Signalizacija križišč X Ogledala X Število prometnih nesreč X Opuščene soseske Površine opuščenih stavb in sosesk X Osvetljenost ponoči X Število cestnih legel in nelegalne poseljenosti opuščenih stavb X Število občutenih/ prijavljenih nasilnih dejanj X Zaznana stopnja varnosti prebivalcev bližnjih sosesk X Število prodajaln alkoholnih pijač X Število in vrste »varnih točk« X Rekreativne površine Vrste rekreativnih možnosti X Dostopnost zasebnih gozdov in travnikov v rekreativne namene X Kolesarske steze X Športna igrišča X Prometne oznake na rekreativnih poteh X Možnosti parkiranja koles X Število nesreč, v katerih so udeleženi pešci ali kolesarji X Odnos med dolžinami kolesarskih poti in cest za motorna vozila X Prepovedi gibanja v naravi X Shajališča Površina in gostota površin za srečevanje X Osvetljenost površin za pešce X Možnosti lokalne preskrbe z varno hrano Kakovost vode, zemlje in zraka v soseskah X Obseg površin za pridelavo varnih živil: vrtnin, sadja in živinorejo X Kakovost voda za ulov rib in drugih morskih sadežev X Število stojnic in trgovin z varno hrano Učinki so pri ranljivih skupinah izrazitejši. Primer: Otroci in mladostniki, ostareli, invalidi,.. Smer in moč vpliva Merilo vpliva na psihosocialno zdravje Kazalniki + - ++ -- III --- 0? Zelene površine v bivalne soseske isti Stanovanjske stavbe v območja gostega prometa Opuščene soseske Rekreativne površine Shajališča Prepoved gibanja v naravi Možnosti lokalne preskrbe z varno hrano Podobno ocenjujemo tudi druge determinante okolja, kadar imamo na voljo takšne vrste strokovnih informacij. Navedke najdemo v Mental Well-being Impact Assessment (57). Priloga 2: Rezultati ankete Vsebina: I. UVOD.............................................................................................................................................................................82 I.I. Namen ankete.................................................................................................................Napaka! Zaznamek ni definiran. I.II. Anketni vprašalnik.......................................................................................................................................................82 I.III. Potek anketiranja.......................................................................................................................................................82 I.IV Vzorec in stopnja odgovorov....................................................................................................................................83 II. rezultati ankete....................................................................................................................................................83 II.I. Ciljna skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice...............................................................................................84 II.II. Ciljna skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja.....................................................................................126 II.III. Ciljna skupina direktorji/direktorice ali strokovni direktorji/direktorice.......................................................167 I Uvod I.I. Anketni vprašalnik Z anketno raziskavo smo želeli pridobiti oceno uspešnosti in učinkovitosti vključevanja vidikov zdravja v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in v presojah vplivov na zdravje kot delom upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje. Zanimalo nas je, kakšne so kompetence zavodov in zaposlenih strokovnjakov za sodelovanje v presoji vplivov na zdravje v kateri od aktivnosti v okviru upravnega postopka PVZ v CPVO ali v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje danes in kakšne so »zmogljivosti« za izvajanje strokovnih in upravljavskih nalog pri izvajanju posodobljenega koncepta PVZ v CPVO v kratkoročni/srednjeročni prihodnosti. Poleg tega nas je zanimalo kakšna so mnenja in stališča strokovnjakov z različnimi kompetencami v zvezi s predstavljenimi tezami za predlog modela in smernic za izvajanje strateškega ocenjevanja vplivov dejavnikov okolja na zdravje ljudi in glede sodelovanja ali njihove vloge v upravnem postopku PVZ v CPVO. Da bi pridobili kar najširši nabor mnenj in stališč smo v anketno raziskavo vključili strokovnjake različnih strok. V anketni raziskavi smo opredelili tri ciljne skupine strokovnjakov, in sicer: - direktorje ali strokovne direktorje ZzV in IVZ - skupina direktorji; - strokovnjake, ki v IVZ-ju, ZZV-jih ali na MF delajo na področju različnih determinant zdravja (zdravniki specialisti JZ, epidemiologije, higiene, socialne medicine in drugi strokovnjaki s področja družboslovja, naravoslovja, tehniških ved, humanistike ipd.) - skupina strokovnjaki; - strokovnjake, ki so se udeležili delavnice Strateška presoja politik, programov in planov na zdravje, ki je potekala 6./7. decembra 2011 - skupina obiskovalci delavnice. Za vsako ciljno skupino anketirancev je bil pripravljen podporni vprašalnik. Verzija vprašalnika za direktorje ali strokovne direktorje se nanaša na strukturo in oceno kompetenc zavodov za sodelovanje v presoji vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in/ali sodelovanje v kateri od aktivnosti v upravnem postopku PVZ v cPvO. Drugi del vprašalnika se nanaša na mnenja in stališča v zvezi s predstavljenimi tezami za predlog modela in smernic za izvajanje strateškega ocenjevanja vplivov dejavnikov okolja na zdravje ljudi in sodelovanje v upravnem postopku. Verzija vprašalnika za specialiste javnega zdravja, epidemiologije, socialne medicine, higiene in druge strokovnjake s področja naravoslovja, družboslovja, tehničnih, humanističnih ali drugih ved in verzija vprašalnika za obiskovalce delavnice sta podobni, nanašata se na strukturo in samo-oceno kompetenc za ocenjevanje/presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in/ali glede sodelovanja v kateri od funkcij v upravnem postopku PVZ v CPVO. V drugem delu se obe verziji, podobno kot verzija vprašalnika za direktorje, nanašata na mnenja in stališča v zvezi s predstavljenimi tezami za predlog modela in priporočil za izvajanje PVZ v CPVO. Podporni vprašalnik mešanega tipa je vključeval vprašanja na katera so anketiranci vpisovali odgovore ali mnenja, druga so zahtevala obkrožitev najustreznejšega odgovora, na večino vprašanj pa je bilo treba odgovoriti s pomočjo petstopenjskih lestvic. I.II. Potek anketiranja V anketno raziskavo smo želeli vključiti čim širši nabor strokovnjakov različnih strok. Anketa je zato potekala po elektronski pošti, s pošiljanjem podpornih vprašalnikov ciljnim skupinam anketirancev. Podporni vprašalnik z uvodnim nagovorom je bil poslan po elektronski pošti direktorjem IVZ in ZZV-jev, s prošnjo da izpolnijo verzijo ankete za direktorje in razdelijo verzijo ankete za strokovnjake med zaposlene strokovnjake na njihovem zavodu. Verzija vprašalnika za obiskovalce delavnice je bila poslana osebno, na elektronske naslove udeležencev delavnice Strateška presoja politik, programov in planov na zdravje, s čimer so bili udeleženci delavnice seznanjeni že na sami delavnici. Anketiranje je potekalo med 22.03.2012 in 26.04.2012. Na anketo je skupaj odgovorilo 42 anketirancev. Pri statistični obdelavi rezultatov ankete smo anketirance razdelili v dve ciljni skupini, in sicer: - strokovnjaki in obiskovalci delavnice ter - direktorji ali strokovni direktorji. Posamezni anketiranci lahko nastopajo v več vlogah in so pri izpolnjevanju ankete odgovorili tudi na vse tri vprašalnike. V anketi je primer anketiranca, ki pri svojem delu opravlja vse omenjene vloge, hkrati pa se je udeležil tudi delavnice. Ker v posamezni ciljni skupini lahko upoštevamo odgovore anketiranca samo enkrat, smo v tem primeru v okviru ciljne skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice upoštevali vprašalnik namenjen obiskovalcem delavnice, v skupini direktorji ali strokovni direktorji pa vprašalnik namenjen direktorjem. Pri interpretaciji rezultatov smo v skupini strokovnjaki in obiskovalci delavnice posebej obravnavali še skupino strokovnjakov s področja javnega zdravja. I.III Vzorec in stopnja odgovorov število poslanih vprašalnikov število izpolnjenih vprašalnikov stopnja odgovorov skupina direktorji ali strokovni direktorji 10 7 70% skupina strokovnjaki IVZ, ZZV, MF 8 skupina strokovnjaki, ki so se udeležili delavnice Strateška presoja politik, programov in planov na zdravje 45 27 60% II Rezultati ankete II.I. Ciljna skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice 1 Značilnosti anketiranca 1.1 Področje osnovne izobrazbe Področje osnovne izobrazbe frekvenca odstotek javno zdravje 16 47,1 kemija 4 11,8 krajinska arhitektura 4 11,8 geografija 2 5,9 sociologija 2 5,9 biologija 1 2,9 gozdarstvo 1 2,9 gradbeništvo 1 2,9 higiena, javno zdravje, ekologija, sanitarna 1 2,9 sanitarno inženirstvo 1 2,9 javno zdravje, medicina, mikrobiologija 1 2,9 skupaj 34 100 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 II iologija gozdarstvo giadbenštvo higiena, javno santano javno zdravje, zdrave, ireeniistvo medcina, ekologija, mikrobiologija sanitarna področje osnovne izobrazbe Slika: Grafični prikaz strukture anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice glede na področje njihove osnovne izobrazbe 1.2 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe frekvenca odstotek univerzitetna 15 44,1 zdravniška specializacija 8 23,5 doktorat 8 23,5 magisterij 1 2,9 magisterij, zdravniška specializacija 1 2,9 doktorat, zdravniška specializacija 1 2,9 skupaj 34 100 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 11 /e^itetna zdravniška s^e^iahzaaja doktorat magisterij magisterij, zdravniška doktorat, zdravniška specializacija specializacija stopnja izobrazbe Slika: Grafični prikaz strukture anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice glede na stopnjo izobrazbe 16 4 4 2 2 javno zdravje kemija krajinska geografija sociologija arhitektura 8 2 Zaposleni ste v delovni organizaciji, ki je: Zaposlitev frekvenca odstotek javni zavod ali druga oseba javnega prava (fakulteta, javna gospodarska družba, IVZ RS, ZZV) 28 82,35 državni ali drug upravni organ (ministrstvo, občina, agencija) 3 8,82 pravna oseba zasebnega prava (d.o.o., s.p.) 3 8,82 skupaj 34 100 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 javni zavod ali druga oseba javnega državni al drug upravni organ pravna oseba zasebnega piava prava (fakulteta, javna gospodarska (ministrstvo, občina, agencija) (d.o.o., s.p.) družba, IVZ RS, ZZV) zaposlitev Slika: Grafični prikaz strukture anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice glede na zaposlitev 3 Ali poznate instrument celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in v okviru tega postopka presojo vplivov na zdravje (PVZ v CPVO)? Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje, ali poznajo instrument celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in v okviru Poznavanje instrumenta CPVO in v okviru tega postopka presojo vplivov na zdravje (PVZ v CPVO) frekvenca odstotek sploh ne poznam 1 2,9 bolj slabo poznam 11 32,4 kar dobro poznam 14 41,2 dobro poznam 4 11,8 odlično poznam 4 11,8 skupaj 34 100 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 2,9 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 -41,2- -tt8- sploh ne poznam bolj slabo poznam kar dobro poznam dobro poznam poznavanje instrumenta CPVO in PVZ (odgovori v %) odlično poznam Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice na vprašanje poznavanja instrumenta CPVO in v okviru t postopka presojo vplivov na zdravje (PVZ v CPVO) Instrument CPVO in v okviru tega postopka presojo vplivov na zdravje odlično poznajo le 4 anketiranci. Glede na osnovno izobrazbo so anketiranci, ki odlično poznajo instrument CPVO in PVZ s področja gozdarstva (1), krajinske arhitekture (1), medicine (1) in javnega zdravja (1). Dva od anketirancev, ki odlično poznata instrument CPVO in PVZ pogosto sodelujeta v postopku PVZ v CPVO, eden redko, medtem ko eden navaja, da nikoli. 4 Ali dejavno sodelujete/ste sodelovali v postopku PVZ v CPVO? Sodelovanje v postopku PVZ v CPVO frekvenca odstotek ne, nikoli 14 41,2 da, redko 14 41,2 da, pogosto 5 14,7 da, zelo pogosto 1 2,9 skupaj 34 100 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 -41:2- ne, nikoli da, redko da, pogosto da, zelo pogosto sodelovanje v postopku PVZ v CPVO (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice na vprašanje ali dejavno sodelujejo oz. so sodelovali v postopku PVZ v CPVO 5 Če ste na vprašanje št. 4 odgovorili z DA, v kakšni vlogi sodelujete ali ste sodelovali v postopku PVZ v CPVO? Vloga pri sodelovanju v postopku PVZ v CPVO iloki in kder ots o ogo p tso ^ u k s f % f % f % f % f % pripravljavec politike, plana, programa (PPP) na državni ravni 15 75,0 5 25,0 0 0,0 0 0, 20 100,0 pripravljavec PPP na lokalni ravni (občina ali drug občinski organ) 14 75,0 4 20,0 1 5,0 0 0,0 20 100,0 naročnik/investitor PPP in/ali okoljskega poročila (OP) (kdor zagotavlja finančna sredstva) 19 95,0 1 5,0 0 0,0 0 0,0 20 100,0 inženir PPP in OP (kdor v imenu pripravljavca in/ali naročnika koordinira pripravo PPP ali OP) 18 90,0 0 0,0 2 10,0 0 0,0 20 100,0 izdelovalec PP (kdor po naročilu izdela program, plan) 15 75,0 3 15,0 2 10,0 0 0,0 20 100,0 izdelovalec okoljskega poročila (kdor po naročilu izdela OP) 4 20,0 10 50,0 6 30,0 0 0,0 20 100,0 recenzent okoljskega poročila (kdor po naročilu izdela recenzijo OP) 14 70,0 3 15,0 1 5,0 2 10,0 20 100,0 drugo: zdravnik specialist javnega zdravja nalogah, v okviru specializacije 18 90,0 0 0,0 2 10,0 0 0,0 20 100,0 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 -95- 90 -45- pripravljavec poliike, plana p^pravijavec PPP na lokalni naročnik/nveslilDr PPP In/alI Inženir PPP n OP (kdorv Izdelovalec PP (kdor po naročilu Izdelovalec okdjsbega poročila recenzent okoljsbega poročila programa (PPP)na dižavni ravni (občina ali drug občinski okoljskega poročila (OP) (kdor imenu pripiavljavca in/ali izdela program plan) (kdorpo naioolu Izdela OP) (kdorpo naiooluizdela ravni organ) zagotavlja finančna sredstva) naročnika koordinira priprava recenZjo OP) PPP ai OP) vloga pri sodelovanju v postopku CPVO (odgovori v %) ■nikoli "redko ^pogcsto °zelo pogosto/redno Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice, ki redko, pogosto ali zelo pogosto sodelujejo ali so sodelovali v postopku PVZ v CPVO, na vprašanje, v kakšni vlogi so sodelovali ali sodelujejo 6 Kaj menite, katere strokovne kompetence, uporabne za morebitno sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO, v tem trenutku posedujete? (možnih je več odgovorov) Sodelujoči v raziskavi so navedli nabor kompetenc, uporabnih za sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO, ki jih posedujejo. Nekateri anketiranci so podali več odgovorov, zato vsota deležev presega 100%. Strokovne kompetence za sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO število navedb odstotek (N=34) kemijske determinante zdravja 17 50,0 fizikalne determinante zdravja 15 44,1 biološke determinante zdravja 14 41,2 psiho-socialne determinante zdravja 14 41,2 družbeno-ekonomske determinante zdravja 8 23,5 presoja upravnega postopka CPVO 5 14,7 ocenjujem, da v tem trenutku takih kompetenc nimam 4 11,8 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 4 kemjtke delerminantezdravja fiZkalnedetermnanlE zdravja biološke determinantE zdrava psihc-sccalnedelEr^nanb^ dr^beno-ehonomske presoja upravnega poslopka ccenjujem, da vlem trenulku zdravja delerminantezdravja CPVO tahhkompetenc nimam strokovne kompetence za sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO (šte«lo navedb) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice, na vprašanje, katere kompetence, uporabne za morebitno sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO, v tem trenutku posedujejo n 8 7 Koliko se čutite kompetentni za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi, kar vključuje tudi organiziranje in vodenje interdisciplinarnih strokovnih skupin in sodelovanje z laičnimi in strokovnimi deležniki ter oblastmi? Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje, koliko se čutijo kompetentni za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v Kompetentnost za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO frekvenca odstotek sploh ne 3 8,8 bolj slabo 13 38,2 kar dobro 13 38,2 dobro 4 11,8 odlično 1 2,9 skupaj 34 100,0 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 skupina strokovnjaki in obiskovalci delavnice; N=34 -11:8- dobro -2,9- sploh ne bolj slabo kar dobro kompetentnost za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO (odgovori v %) odlično Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice, na vprašanje koliko se čutijo kompetentni za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi 8 Označite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami, ki se nanašajo na procese PVZ v CPVO. Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki in obiskovalci delavnice na vprašanje, koliko se strinjajo z navedenimi 0) C 0) (A e 0) c^ e c> .sž Čl ^ bodo äjti vpive PPP.-Postopki ocenjevanja vpk3v na zdravje v v CPVO morajo bli zeb natančno predpisani.-V postopkh P^Z v CPVO mora biti upoštevano tudi vedenje |udi v zvezi z alravjem.- Vvseh fazah postopka PVZ v CPVO, ki se ukva^ z vpivi na zdravja, (anaiza stanja, načrtovanja, potek h evalva«^. procesov h izidov P\2 v CPVO) mora biti javnost vkjučena v procese odbčanja - mora soodbčati. Vpostopkh CPVO zadošča ovrednotenje ii ^dba ukrepov za ugotavfanje h odpravo aioniteWve^^ V postopkh PVZ v CPVO zadošča ocenjevanje dejavniov vpiva PPP na telesno zdravje.- Slika: (Ne)strinjanje anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja s posameznimi trditvami o poteku postopka PVZ v CPVO (1 - sploh se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam) 7 9 Trditev: V postopku PVZ v CPVO mora vedno sodelovati vsaj en specialist javnega zdravja. Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da mora v postopku PVZ v CPVO vedno sodelovati vsaj en specialist Raziskovalna trditev: V postopku PVZ v CPVO mora vedno sodelovati vsaj en specialist javnega zdravja. frekvenca odstotek ne, ni potrebno 0 0,0 ni nujno, bilo bi dobro 3 16,7 da, bilo bi nujno 15 83,3 ne poznam, nimam mnenja 0 0,0 skupaj 18 100 Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja glede na raziskovalno trditev, da mora v postopku PVZ v CPVO vedno sodelovati vsaj en specialist javnega zdravja 10 Trditev: Naloga sistemske ureditve (pravna in institucionalna ureditev) je, da PVZ v CPVO poteka neodvisno in nepristransko. Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da je naloga sistemske ureditve (pravne in institucionalne), da PVZ v Raziskovalna trditev: Naloga sistemske ureditve (pravna in institucionalna ureditev) je, da PVZ v CPVO poteka neodvisno in nepristransko frekvenca odstotek Nujno je oboje, dosledna pravna in institucionalna ureditev in strokovna etika sodelujočih. 13 72,2 Da, to je nujno in tudi zadošča za ustrezno ureditev področja. 4 22,7 Neodvisne in nepristranske ocene v praksi ni mogoče zagotoviti. 1 5,6 Ni res, to ni naloga sistema, ampak strokovno-etična dolžnost sodelujočih. 0 0,0 skupaj 18 100 Komentar: tudi nepristranska in neodvisna ocena nima smisla, če ne ponuja realnih rešitev problema. skupina strokovnjaki s podroqa javnega zdravja; N=18 Nujno je oboje, dosledna Da, to je nujno in tudi Neodvisne in nepristranske Ni res, to ni naloga pravna in institucionalna zadošča za ust-ezno ocene v praksi ni mogoče sistema, ampak strokovno- uredtev in strokovna efka ureditev področja. zagotovit. etčna dožnost sodelujočih. sodelujočih. Raziskovalna trditev: Naloga sistemske ureditve (pravna in institucionalna) ]€, da PVZ v CPVO poteka neodvisno in nepristransko. (odgovori v "%) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja glede na raziskovalno trditev, da je naloga sistemske ureditve (pravne in institucionalne), da PVZ v CPVO poteka neodvisno in nepristransko 11 Kdo izmed navedenih je po vašem mnenju najbolj odgovoren za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO? (ocena 1 pomeni najbolj odgovoren, ocena 4 pa najmanj odgovoren) Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO Odgovornost za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO 1 - najbolj odgovoren 2 3 4 - najmanj odgovoren skupaj f % f % f % f % f % stroka (javni zavodi, zbornice, fakultete, inštituti ipd.) 12 85,7 2 14,3 3 0,0 0 0,0 14 100,0 državni/lokalni organi upravljanja 2 14,3 11 78,6 1 7,1 0 0,0 14 100,0 civilna družba 0 0,0 1 7,1 12 85,7 1 7,1 14 100,0 drugo: mediji 0 0 1 0 1 Komentar: vsi trije našteti so povezani, civilna družba in stroka oblikujeta politiko oz. upravljanje in obratno skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja; N=18 12 12 11 ■ I ■ I ■ . ■ 3 2 2 11 11 1 ^ rn stroka (javni zavodi, zbornice, državni/lokalni organi upravjanja fakutete, inštituti ipd.) civilna družba mediji odgovornost za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO (število navedb) ■1 - nabolj odgovoren "2 °4 - namanj odgovoren Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO 12 Sodelovanje javnosti v postopku PVZ v CPVO po vašem mnenju: Pomen sodelovanja javnosti v postopku PVZ v CPVO frekvenca odstotek Včasih izboljša, včasih ovira potek ter kakovost procesov in izidov PVZ v CPVO. 12 66,7 Izboljša potek ter kakovost procesov in izidov PVZ v CPVO. 4 22,2 Javnost lahko vpliva na procese, na izide PVZ v CPVO pa vpliva nima. 2 11,1 Ovira potek ter kakovost procesov in izidov PVZ v CPVO. 0 0,0 Skupaj: 18 100 skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja; N=18 Včasih izboljša, včasih ovira potek Izbolša potek ter kakovost Javnost lahko vpliva na procese, Ovira potek ter kakovost procesov ter kakovost procesov in izidov procesov in izidov PVZ v CPVO. na izde PVZ v CPVO pa vpiva in izdov PVZ v CPVO. PVZ v CPVO. nima. sodelovanje javnosti v postopku PVZ v CPVO (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na vprašanje o pomenu sodelovanja javnosti v postopku PVZ v CPVO 13 Sistematično, redno in zgodnje vključevanje zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO bi po vašem mnenju: Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje o pomenu zgodnjega vključevanja zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO Pomen ali koristnost zgodnjega vključevanja zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO frekvenca odstotek Izboljšalo kakovost sprejetih rešitev, vendar podaljšalo postopke sprejemanja PPP. 15 88,2 Izboljšalo kakovost sprejetih rešitev in skrajšalo postopke sprejemanja PPP. 2 11,8 Poslabšalo kakovost sprejetih rešitev in podaljšalo postopke sprejemanja PPP. 0 0,0 Poslabšalo kakovost sprejetih rešitev, vendar skrajšalo postopke sprejemanja PPP. 0 0,0 Skupaj 17 100 skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja; N=18 Izboljšalo kakovost sprejetih Izboljšalo kakovost sprejetih Poslabšalo kakovost sprejetih Podabšalo kakovost sprejetih reštev, vendar podaljšao rešitev in skrajšalo postopke rešitev in podaljšalo postopke rešitev, vendar skiajšao postopke postopke sprejemanja PPP. sprejemanja PPP. sprejemanja PPP. sprejemanja PPP. sistematično, redno in zgodnje vključevanje zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO bi: (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na vprašanje o pomenu zgodnjega vključevanja zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO 14 V postopkih PVZ v CPVO morajo strokovnjaki, ki sodelujejo v pripravi PPP in/ali OP: Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje kako naj poteka dialog ali pogajanje strokovnjakov v postopkih PVZ v CPVO z Potek dialoga ali pogajanja strokovnjakov v postopkih PVZ v CPVO z zainteresirano javnostjo frekvenca odstotek Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo izvajati do točke, ko so strokovno neomajni v svojih stališčih, zapisati stališča in prenehati z dialogom/pogajanji. 9 50,0 Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo izvajati tako dolgo, da doseže(jo) konsenz z vsemi zainteresiranimi deležniki. 6 33,3 Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo sploh niso stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v organizacijah načrtovalca/investitorja PPP. 1 5,6 Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo sploh niso stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v državnih ali lokalnih organih upravljanja. 1 5,6 Drugo: Vprašanje ni jasno 1 5,6 Skupaj 18 100,0 Komentar k odgovoru a.) Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo izvajati tako dolgo, da doseže(jo) konsenz z vsemi zainteresiranimi deležniki.: bolj primerno se mi zdi zapisano dokler se najde strokovno upravičljiv in realno izvedljiv kompromis 60 50 40 30 20 10 Dialcg/pcgajanja z zainteresirano javncstjc izvajati do Dialcg/pcgajanja z zainteresirano javncstjc izvajati lako Dialcg/pcgajanja z zainteresirano javncstjc sploh niso Dialcg/pcgajanja z zainteresirancjauncstjc sploh niso točke, ko so strokovno neomajni v svojih stališčih, dolgo, da doseže(o) konsenz z vsem zaintelesiranimi stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v zapisat stališča in prenehat z dialogom/pogajanji. deležniki. organizacijah naCltovalca/investlorja PPP. državnih ali lokalnih organih upravljanja. v postopkih PVZ v CPVO morajo strokovnjaki, ki sodelujejo v pripravi PPP in/ali OP: (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na vprašanje kako naj poteka dialog ali pogajanje strckcvnjakcv z zainteresirano javnostjo v postopkih PVZ v CPVO 15 V postopku PVZ v CPVO so zagotovljeni mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. Preglednica: FrEkvEnčna porazdElitEV odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da so v postopku PVZ v CPVO zagotovljeni mehanizmi za optimalno V postopku PVZ v CPVO so zagotovljeni mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. frekvenca odstotek da 0 0,0 ne 9 50,0 ne vem, ne poznam 9 50,0 skupaj 18 100 skupina strokovnjaki s področja javnega zdiavja; N=18 ne vem, ne poznam v postopku PVZ v CPVO so zagotovljeni mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi: (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na raziskovalno trditev, da so v postopku PVZ v CPVO zagotovljeni mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 0 60 50 50 50 20 10 0 da ne 16 V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da so v postopku PVZ v CPVO potrebni novi mehanizmi za V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. frekvenca odstotek da 9 50,0 ne 1 5,6 ne vem, ne poznam 8 44,4 skupaj 18 100,0 skupina strokovnjaki s področja javnega zdiavja; N=18 v postopku PVZ v CPVO so potrebni n ne vem, ne poznam ii za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi: (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na raziskovalno trditev, da so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 17 V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje vseh deležnikov v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da so v postopku PVZ v CPVO potrebni novi mehanizmi za V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje vseh deležnikov v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. frekvenca odstotek da 12 66,7 ne 0 0,0 ne vem, ne poznam 6 33,3 skupaj 18 100 Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na raziskovalno trditev, da so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje vseh deležnikov v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 60 50 50 44 4 40 30 da ne 18 Kdo je po vašem mnenju najbolj odgovoren, da je javnost objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščena o vplivih PPP na zdravje? Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren, da je javnost objektivno, celovito, pravočasno in Odgovornost za objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščenost javnosti o vplivih PPP na zdravje frekvenca odstotek Pripravljavec PPP 9 50,0 Regionalna/nacionalna stroka javnega zdravja 6 33,3 Ne vem, ne poznam 2 11,1 Nosilci urejanja prostora 1 5,6 Izdelovalec OP 0 0,0 Izdelovalec PPP 0 0,0 Skupaj: 18 100 60 50 40 30 20 10 skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja; N=18 50 33,3 11,1 5,6 Prpravjavec FPP Regional na/nacional na slroka javnega zdravja Ne vem, ne poznam Nosilci ursjanja prostora kdo je najbolj odgovoren, da jejavnost objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščena o vplivih PPP na zdravje: (odgovori v %) Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na vprašanje, kdo je najbolj odgovoren, da je javnost objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščena o vplivih PPP na zdravje 0 19 Trditev: Merilo vpliva okolja na zdravje je lahko vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika iz okolja zgodi na naslednjih področjih: Preglednica: Frekvenčna porazdelitev odgovorov anketirancev na raziskovalno trditev, da je merilo vpliva okolja na zdravje vsaka merljiva sprememba, ki se Trditev: Merilo vpliva okolja na zdravje je lahko vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika iz okolja zgodi na naslednjih področjih: e n e E h aj lhpo tirnj s ts e s oal m ma majni ir M, e s E el irt d ts cer p E e irt s ts e s a plo ajnir pop irts n z O tfs čor d ži ^ u k s f % f % f % f % f % f % f % determinant zdravja - biološki, kemijski in fizikalni dejavniki ter psihološki, vedenjski, družbeni in ekonomski dejavniki z dokazanim vplivom na zdravje 0 0,0 0 0,0 1 5,6 5 27,8 11 61,1 1 5,6 18 100,0 fizioloških motenj, telesnih nalezljivih in nenalezljivih bolezni, duševnih motenj in bolezni, poškodb in zastrupitev ter vedenjskih motenj 0 0,0 0 0,0 1 5,6 5 27,8 11 61,1 1 5,6 18 100,0 posledic telesnih, duševnih in socialnih bolezni, poškodb in zastrupitev, izraženih s kazalniki zdravja prebivalstva (npr. umrljivost, smrtnost, izgubljena leta življenja zaradi prezgodnje smrti, izgubljena leta zaradi onesposobljenosti, izgubljena leta zdravega življenja, izgubljena leta kakovostnega življenja,^). 0 0,0 0 0,0 0 0,0 6 33,3 11 61,1 1 5,6 18 100,0 Pripombe, predlogi: - več pozornosti bi kazalo posvetiti vplivom psihosocialnega okolja na zdravje, zlasti na delovnem mestu; skupina strokovnjaki s področja javnega zdravja; N=18 70 60 50 40 30 20 10 0 61,1 61,1 61,1 33,3 determinant zdravja - biološki, kemjsk in fizkalni dejavnik ter psihološki, fizološkh motsnj, tslesnih nalezljivh in nenalezljivih bolezni, duševnih posledic tslesnih, duševnih in socialnih bolezni, poškodb in zastrupitsv, vedenjski, družbeni in ekonomski dejavniki z dokazanim vplivom na zdravje motenj in bolezni, poškodb in zastrupitev ter vedenjskih motenj izraženih s kazalnik zdrava prebivalstva Raziskovalna trditev: merilo vpliva okolja na zdravje je lahko vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi dejavnika iz okolja zgodi na naslednjih področjih: (odgovori v %) ■sploh se ne strinjal le mäo se strinjal delno se strinjal se precej strinjal popolnoma se strinjal ne poznam podroqa Slika: Grafični prikaz odgovorov anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja na raziskovalno trditev, da je merilo vpliva okolja na zdravje vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika iz okolja zgodi na navedenih področjih detemiianl zdra^ - bbbüd, tonMi ii fidetii de^M terpdiobild, üzbbMi nntenv tel»8n»i nabzfvli n nenabzPi«i bobzni, dutevnh poatedb tebsnh, dutevnh h axabli bolezni pciilndb h zashiptev, wden>M,diu2benlkielnnorrdde^lilzdolazanhiMptnmna motenjki bobzni, poüadb kiasbuptevterveden)Mi motenj bra2enhgka2abHzdiVi^preblHldve(npr.uiriteet,initno«t, Slika: (Ne)strinjanje anketirancev skupine strokovnjaki s področja javnega zdravja z raziskovalno trditvijo, da je merilo vpliva okolja na zdravje vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika iz okolja zgodi na navedenih področjih (ocena 1 - sploh se ne strinjam, 5 - popolnoma se strinjam) 20 Trditev: V vsaki PVZ v CPVO je treba preveriti vplive PPP na: Trditev: V vsaki PVZ v CPVO je treba preveriti vplive PPP na: e n e lhpo tirnj s ts i ^ jni le irts ^ J d ts ecerp jn e nirt s ts e s nploo rtnija p ts m a S ■C U) U) 0) O i C 'ČT «! -s; a) C "> S fltf i: ■C u» Ü^E 0) (IJ a> i: U) U) ü E E C -Si Mir in varnost življenja in premoženja. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost zunanjega in notranjega zraka. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost talne in pitne vode. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost lokalno pridelane hrane. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost in kakovost bivališč, delovnih in učnih okolij in kakovost sosesk (fizikalne, kemijske, biološke in psihosocialne nevarnosti ter ustreznost pogojev za krepitev telesnega, duševnega, socialnega zdravja). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost in kakovost transportne infrastrukture s spremljajočimi objekti (konstrukcijska varnost, vpliv na telesno dejavnost, dostopnost objektov za zadovoljevanje temeljnih fizioloških potreb: odvajanje, počitek, ohlajanje, pitna voda, ..) in vpliv na možnost izbir transporta. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na ekonomsko varnost (zaposlenost,ustrezen 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Stopnja strinjanja (prosimo, označite) 0) C 0) C iš čLi^ V) O) 0) O i ■s " ■Si m 0) C fltf •a V) ■j^E 0) ns 0) V) V) ü E o 0) ^ U) E OJ C) C ^ dohodek, smiselno delo) in obvladovanje neenakosti (revščine, deprivacije). Vpliv na dostopnost do izobraževanja, upravnih organov, zdravstvenih, komunalnih in drugih družbenih storitev. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na dostopnost preskrbe (trgovine, telekomunikacije, banke, pošte, kultura, umetnost, športa). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost medčloveških odnosov, na družbena omrežja, ki spodbujajo vključevanje, sodelovanje, krepijo odpornost in obvladovanje življenja; vpliv na družbeno pravičnost in enakopravnost. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: Vprašanje 21. vsebuje nekatere trditve. Prosimo, da izrazite stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo s pomočjo lestvice: 1 - sploh se ne strinjam / 2 - le malo se strinjam / 3 - delno se strinjam / 4 - se precej strinjam / 5 - popolnoma se strinjam 21. Trditev: V ugotavljanju t.i. profila prebivalstva je treba zbrati informacije o Stopnja strinjan a (prosimo, označite) 0) C S ■C -na U) U) 0) O i — eis C 'ČT ü S a) C "> S fltf i: ■C u» Ü^E 0) (IJ a> i: U) U) ü E E C -Si Številu ljudi na območjih vpliva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Gostoti poseljenosti in razporejenosti prebivalstva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Starosti in spolu 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rodnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Etični pripadnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Značilnostih zdravstvenega stanja in z zdravjem povezanih vedenj 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Socialno-ekonomskem statusu 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Opredelitvi ranljivih skupin in okoljih, v katerih se ranljive skupine koncentrirajo 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: Vprašanji 22. in 23. vsebujeta nekatere trditve. Prosimo, da izrazite svoje stališče s pomočjo lestvice: 1 - nikoli, 2 - zelo redko, 3 - občasno, 4 - pogosto, 5 - vedno 22. Trditev: V strateških ocenjevanjih PPP lahko ugotavljamo vplive na kvalitativni (opisni) in/ali na semi kvantitativni (simbolni: ---,--,-, 0, +, ++, +++) ravni za: Fizikalne nevarnosti pogostost ö H C) N O C U) O ET a. n > E C OJ C) C a. Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Ionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Biološke nevarnosti pogostost o n o 03 N U) n o m O a iL o C ■C Si E ra ra o £ž TJ Si iL Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost o rt H o 'čE N 1 □ 2 □ U) n o m O a iL o C ■C Si E ra ra o £ž TJ Si iL Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 3 □ 4 □ 5 □ □ Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost Č) H C) N O C U) O ET a. n > E OJ C) C a. Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ ripombe, predlogi: 23. Trditev: V strateških ocenjevanjih PPP lahko ugotavljamo vplive na kvantitativni ravni za Fizikalne nevarnosti ^ d S! o C U) o o o n ^ m C -Si ^ H Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Ionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Biološke nevarnosti pogostost ^ d S! o C U) o o o n ^ m C -Si ^ H Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost 15 ■iii H le N o C V) o ogo a. o n dne v m ^ C) C ^ Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ pogostost Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost H o C U) o dev C -Si Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ ^ripombe, predlogi: Najlepša hvala za Vaše sodelovanje! Priloga 4: Anketni vprašalnik namenjen skupini »obiskovalci delavnice« VPRAŠALNIK O ZMOGLJIVOSTIH IN STALIŠČIH V ZVEZI Z OCENJEVANJEM VPLIVOV DEJAVNIKOV OKOLJA NA ZDRAVJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PREBIVALSTVA Vprašalnik shranite s poljubnim imenom na vaš računalnik in odprite z urejevalnikom besedil Microsoft Word. Na vprašanja odgovarjate tako, da z miško označite odgovor, ki se vam zdi najbolj primeren. Pri nekaterih vprašanjih je možno odgovor dopisati. Če na katero od vprašanj ne želite ali ne morete odgovoriti (ker ne znate, ne poznate vsebine oz. niste vključeni v ta del procesa strateškega ocenjevanja), odgovorite z ne vem, ne poznam. Izpolnjevanje vprašalnika traja približno pol ure. Vmes lahko izpolnjevanje prekinete. Ko vprašalnik izpolnite, datoteko shranite in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: crp.cpvo@bf.uni-lj.si Vprašalnik lahko tudi natisnete in ga izpolnjenega pošljete na naslov: Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, "za CRP CPVOZ", Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Anketa je anonimna. Vaši osebni podatki ne bodo objavljeni ali shranjeni. Naslove elektronske pošte hranimo za potrebe nadaljnjega obveščanja o raziskovalnem projektu. Prosimo vas, da nam anketo vrnete najkasneje do 30.03.2012. Razlaga nekaterih kratic in pojmov: - Zakon o varstvu okolja v svojem 2. členu določa: Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. - Politika, program, plan (v nadaljevanju PPP) povzroča spremembe v okolju in je predmet ocenjevanja vplivov na okolje, vključno z vplivi na človekovo zdravje. PPP so lahko razvojni programi posameznih resorjev (energetski program, program razvoja podeželja ipd.), občinski prostorski načrti (določajo strategijo prostorskega razvoja, namensko rabo prostora - prostorske izvedbene pogoje na območju celotne občine) ter drugi prostorski načrti - občinski podrobni prostorski načrti (podrobneje določajo posamezne ureditve, npr. prometne, energetske objekte, stanovanjske soseske, gospodarska središča itd.). - Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je proces ocenjevanja politik, programov in planov na najvišjih načrtovalskih ravneh, katerega namen je prispevati k odločanju o potrebnosti nadaljnjega, podrobnejšega ocenjevanja, k odločanju o smiselnosti obravnavanih politik, programov in planov, iskanju najboljše alternative ter nasploh izboljšanju zamisli ter predlaganih rešitev. Temelji na načelih vzdržnega razvoja. - Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju CPVO) je strokovni in upravni postopek, predpisan v Zakonu o varstvu okolja, podrobneje pa v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. Zakon določa: "Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta, prostorskega ali drugega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje in vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, in pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje". - Presoja vplivov na zdravje v celoviti presoji vplivov na okolje (PVZ v CPVO) je skovanka za potrebe tega projekta. Pomeni tisti del upravnega postopka CPVO, ki se ukvarja z vplivi na človekovo zdravje. - Presoja vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje (angl. HIA v SEA) je etično-strokovni koncept s pripadajočo metodologijo. Pomeni interdisciplinarni in partnerski proces ocenjevanja pozitivnih in negativnih vplivov politik, programov, planov na zdravje prebivalstva in specifičnih (posebej ranljivih) skupin prebivalstva. Namen presoje je optimizacija PPP in v zvezi s tem zaščita in krepitev zdravja in kakovosti življenja prebivalstva. Bistven element koncepta je upoštevaje načela participacije/soodločanja deležnikov. - Okoljsko poročilo (v nadaljevanju OP) prav tako predpisuje Zakon o varstvu okolja, podrobneje pa Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje: Zakon med drugim določa: "Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša." 1. Kakšna je vaša temeljna izobrazba? 1.1 Področje osnovne izobrazbe: □ agronomija □ arhitektura □ biologija □ ekonomija □ epidemiologija □ etnologija □ fizika □ geodezija □ geografija □ geologija □ gozdarstvo □ gradbeništvo □ higiena □ javno zdravje □ kemija □ komunikologija □ krajinska arhitektura □ medicina □ organizacija dela □ pravo □ psihologija □ socialna medicina □ sociologija □ umet. zgodovina □ živilska tehnologija □ drugo:_ 1.2 Stopnja izobrazbe □ višja, visoka strokovna šola □ univerzitetna □ magisterij □ zdravniška specializacija □ doktorat 24. Zaposleni ste v delovni organizaciji, ki je (prosimo, označite ali dopišite ustrezno): d. □ državni ali drug upravni organ (ministrstvo, občina, agencija, drugo:_) e. □ javni zavod ali druga oseba javnega prava (fakulteta, javna gospodarska družba, drugo: f. □ pravna oseba zasebnega prava (d.o.o., s.p., drugo:_) 25. Ali poznate instrument celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in v okviru tega postopka presojo vplivov na zdravje (PVZ v CPVO)? f. □ sploh ne poznam g. □ bolj slabo poznam h. □ kar dobro poznam i. □ dobro poznam j. □ odlično poznam 26. Ali dejavno sodelujete/ste sodelovali v postopku PVZ v CPVO? e. □ da, zelo pogosto f. □ da, pogosto g. □ da, redko h. □ ne, nikoli ) 27. Če ste na vprašanje št. 4 odgovorili z DA (odgovori a, b, c), v kakšni vlogi sodelujete ali ste sodelovali v postopku PVZ v CPVO? Če ste odgovorili z NE (odgovor d), vprašanje izpustite. 15 ■iii 'ČE o n o ET o ^^ Ii iLii pripravljavec politike, plana, programa (PPP) na državni ravni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ pripravljavec PPP na lokalni ravni (občina ali drug občinski organ) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ naročnik/investitor PPP in/ali okoljskega poročila (OP) (kdor zagotavlja finančna sredstva) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ inženir PPP in OP (kdor v imenu pripravljavca in/ali naročnika koordinira pripravo PPP ali OP) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ izdelovalec PP (kdor po naročilu izdela program, plan) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ izdelovalec okoljskega poročila (kdor po naročilu izdela OP) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ recenzent okoljskega poročila (kdor po naročilu izdela recenzijo OP) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ drugo (prosimo, dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 28. Kaj menite, katere strokovne kompetence, uporabne za morebitno sodelovanje v postopkih PVZ v CPVO, v tem trenutku posedujete? (možnih je več odgovorov) h. □ fizikalne determinante zdravja i. □ kemijske determinante zdravja j. □ biološke determinante zdravja k. □ psiho-socialne determinante zdravja l. □ družbeno-ekonomske determinante zdravja m. □ presoja upravnega postopka CPVO n. □ ocenjujem, da v tem trenutku takih kompetenc nimam 29. Koliko se čutite kompetentni za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi, kar vključuje tudi organiziranje in vodenje interdisciplinarnih strokovnih skupin in sodelovanje z laičnimi in strokovnimi deležniki ter oblastmi? f. □ sploh ne g. □ bolj slabo h. □ kar dobro i. □ dobro j. □ odlično 30. Prosimo, označite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami, ki se nanašajo na procese PVZ v CPVO. Stopnjo strinjanja označite na lestvici: 1 - sploh se ne strinjam / 2 - le malo se strinjam / 3 - delno se strinjam / 4 - se precej strinjam / 5 - popolnoma se strinjam sIe ^SE S{E 'ŠTE «I-E^ -ss ■s" o" ■==■£: Oo) (/)U) .^I^U) -DU) (/)(/) ^U) Vsak postopek PVZ v CPVO mora zagotoviti zaščito zdravja prebivalstva, ki živi na območjih vplivov, pred boleznimi, zastrupitvami in poškodbami zaradi dejavnikov fizičnega okolja (fizikalni, biološki, kemijski agensi)._ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 0) C 0) o I ■s ™ CÜ — E OJ C) C ^ Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Ionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ pogostost Biološke nevarnosti o n o 03 N U) n o V) O iL o C ■C Si E ra ra o £ž ^ TJ Si iL Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost iž H C 1 □ 2 □ U) o o o C C -üi Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 3 □ 4 □ 5 □ □ Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost o n o 03 N in .a o V) O o C ■C Si E ra ra o £ž ^ TJ Si iL Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ »ripombe, predlogi: 45. Trditev: V strateških ocenjevanjih PPP lahko ugotavljamo vplive na kvantitativni ravni za Fizikalne nevarnosti pogostost H o o C U) o o C E <2 ra o n 0) o 'E: o ^ > C ^ Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Ionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Biološke nevarnosti pogostost o n o le N U) n o V) o g o n d dev m ra ra o £ž ^ TJ ^ iL Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost H ol 1 □ 2 □ U) o o n dnev C -üi ^ n Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 3 □ 4 □ 5 □ □ Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost o n o le N in .a o V) o g iL o n d dev m ra ra o £ž ^ TJ ne pod Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: Najlepša hvala za Vaše sodelovanje! Priloga 5: Anketni vprašalnik namenjen skupini »direktorji ali strokovni direktorji zavodov, ki izvajajo dejavnost javnega zdravja (IVZ RS in ZZV-ji)« Verzija: direktorji/direktorice ali strokovni direktorji/direktorice Spoštovani g./ga. direktor/-ica, strokovni/-a direktor/-ica, Pošiljamo vam vprašalnik, ki se nanaša na izkušnje, zmogljivosti in stališča vašega zavoda v zvezi z ocenjevanjem/presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in presoje vplivov na zdravje kot delom upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju PVZ v CPVO). Z upoštevanjem vaših pripomb in predlogov bomo lahko pripravili boljšo različico priporočil za izvajanje PVZ v CPVO v praksi. Naše delo je namenjeno okrepitvi sodelovanja med strokami, ki doslej niso tako izrecno ali obsežno sodelovale. Strokovno delo na področju izvajanja PVZ v CPVO se še kako nanaša na strokovna področja, ki jih pokriva vaš zavod in vaši zaposleni strokovnjaki. Ni pričakovati, da bomo s priporočili razrešili vsa vprašanja ali celo podali recepte za hitro ocenjevanje. Gre za sestavljeno in zapleteno področje. Analiza tujih praks kaže vsaj dve ključni prvini takega procesa - interdisciplinarno ekspertno ocenjevanje in sodelovanje deležnikov. To sta smeri, v kateri gre razvoj. Kaže torej, da potrebujemo strokovnjake s strokovnimi in upravljavskimi znanji in veščinami. Priporočila za izvajanje PVZ v CPVO so lahko pri tem v pomoč, ne morejo pa in nikoli ne bodo nadomestile živih procesov dela in usklajevanja znanj, stališč, želja in interesov v oblikovanju razvojnih prostorskih in/ali drugih politik, programov, planov (v nadaljevanju PPP). Opredelili smo tri ciljne skupine anketiranih na IVZ RS, ZZV-jih in MF, zato prilagamo tri verzije vprašalnika: I. verzija, namenjena direktorjem in/ali strokovnim direktorjem; II. verzija, namenjena vašim zaposlenim, ki so se udeležili delavnice Strateška presoja vplivov politik, programov in planov na zdravje, 6. in 7. decembra 2011; III. verzija, namenjena strokovnjakom (zdravnikom specialistom JZ, epidemiologije, higiene, socialne medicine in drugim strokovnjakom s področja družboslovja, naravoslovja, tehniških ved, humanistike,..), ki v IVZ-ju in v ZZV-jih delajo na področjih različnih determinant zdravja. Prosimo vas, da Vi opredelite, kdo v vašem zavodu naj izpolni anketo. Četudi v takem postopku doslej strokovni delavci niso izrecno sodelovali, imajo znanja, bodisi za kompleksno ocenjevanje vplivov dejavnikov okolja na zdravje in kakovost življenja, bodisi za ocenjevanje določenih vplivov okolja na zdravje in kakovost življenja. Pomembno je, da strokovnjaki izrazijo svoja stališča, ne glede na to, ali te postopke odlično poznajo ali pa se s temi vprašanji srečujejo zelo redko. Za take primere vprašalnik ponuja možnost, da na določena vprašanja odgovorijo z ne vem, ne poznam. Pri drugih vprašanjih bodo lahko označili odgovor, ki jim bo najbližji. Vprašalniku je dodan tudi enostaven pojmovnik za hitro orientacijo v zvezi z značilnostmi upravnega postopka CPVO in ocenjevanja/presoje vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje. Pri izbiri anketiranih v vašem zavodu, prosimo, upoštevajte, da za ocenjevanje vplivov uporabljamo bio-psiho-socialni model zdravja in najširši nabor fizikalnih, kemijskih, bioloških, psiholoških in socialno-ekonomskih determinant zdravja. Zato vas prosimo, da za izpolnitev ankete opredelite kar najširši nabor in čim večje število strokovnjakov različnih strok. Verzija vprašalnika za direktorje/-ice ali strokovne direktorje/-ice se nanaša na strukturo in vašo oceno vseh kompetenc vašega zavoda (kompetenc vseh zaposlenih strokovnjakov skupaj) za sodelovanje v presoji vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in/ali sodelovanje v kateri od nalog v upravnem postopku PVZ v CPVO. Med naloge v upravnem postopku štejemo tudi strokovne naloge pri pripravi PPP, okoljskega poročila (v nadaljevanju OP) ali revizije OP. Drugi del vprašalnika se nanaša na vaše mnenje v zvezi s predstavljenimi tezami za predlog modela in smernic za izvajanje strateškega ocenjevanja vplivov dejavnikov okolja na zdravje ljudi in sodelovanje v upravnem postopku PVZ v CPvO. Verzija vprašalnika za specialiste javnega zdravja, epidemiologije, socialne medicine, higiene in druge strokovnjake s področja naravoslovja, družboslovja, tehniških, humanističnih ali drugih ved se nanaša na strukturo in samo-oceno kompetenc za ocenjevanje/presojo vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje in/ali sodelovanje v kateri od funkcij v upravnem postopku PVZ v CPVO. Verzija za obiskovalce delavnice je zelo podobna, vendar smo jih opredelili kot posebno ciljno skupino, da bi lahko ugotovili morebitni vpliv sodelovanja na delavnici na opredelitve anketiranih. Odgovori vseh treh ciljnih skupin nam bodo pomagali oceniti, s kolikšno »zalogo javno-zdravstvenih človeških zmogljivosti« za izvajanje strokovnih in upravljavskih nalog pri izvajanju posodobljenega koncepta PVZ v CPVO lahko v Sloveniji kratkoročno/srednjeročno računamo. Ugotovitve bomo posredovali Ministrstvu za zdravje RS in Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS. V drugem delu se obe verziji vprašalnika nanašata na vaše mnenje in mnenje drugih anketiranih strokovnjakov v zvezi s predstavljenimi tezami za predlog modela in priporočil za izvajanje PVZ v CPVO. Rezultati ankete bodo objavljeni na spletni strani Biotehniške fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo. Vaše mnenje šteje. Prosimo vas, izpolnite to anketo, da ga bomo lahko upoštevali. Za sodelovanje se vam vnaprej lepo zahvaljujemo. asist. mag. Bojanka Štern, dr. med. dr. Aleš Mlakar, univ. dipl.inž.kraj.arh. VPRAŠALNIK O ZMOGLJIVOSTIH IN STALIŠČIH V ZVEZI Z OCENJEVANJEM VPLIVOV DEJAVNIKOV OKOLJA NA ZDRAVJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA PREBIVALSTVA Vprašalnik shranite s poljubnim imenom na vaš računalnik in odprite z urejevalnikom besedil Microsoft Word. Na vprašanja odgovarjate tako, da z miško označite odgovor, ki se vam zdi najbolj primeren. Pri nekaterih vprašanjih je možno odgovor dopisati. Če na katero od vprašanj ne želite ali ne morete odgovoriti (ker ne znate, ne poznate vsebine oz. niste vključeni v ta del procesa strateškega ocenjevanja), odgovorite z ne vem, ne poznam. Izpolnjevanje vprašalnika traja približno pol ure. Vmes lahko izpolnjevanje prekinete. Ko vprašalnik izpolnite, datoteko shranite in jo pošljite po elektronski pošti na naslov: crp.cpvo@bf.uni-lj.si Vprašalnik lahko tudi natisnete in ga izpolnjenega pošljete na naslov: Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, "za CRP CPVOZ", Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Anketa je anonimna. Vaši osebni podatki ne bodo objavljeni ali shranjeni. Naslove elektronske pošte hranimo za potrebe nadaljnjega obveščanja o raziskovalnem projektu. Prosimo vas, da nam anketo posredujete najkasneje do 30.03.2012. Razlaga nekaterih kratic in pojmov: - Zakon o varstvu okolja v svojem 2. členu določa: Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. - Politika, program, plan (v nadaljevanju PPP) povzroča spremembe v okolju in je predmet ocenjevanja vplivov na okolje, vključno z vplivi na človekovo zdravje. PPP so lahko razvojni programi posameznih resorjev (energetski program, program razvoja podeželja ipd.), občinski prostorski načrti (določajo strategijo prostorskega razvoja, namensko rabo prostora - prostorske izvedbene pogoje na območju celotne občine) ter drugi prostorski načrti - občinski podrobni prostorski načrti (podrobneje določajo posamezne ureditve, npr. prometne, energetske objekte, stanovanjske soseske, gospodarska središča itd.). - Strateško ocenjevanje vplivov na okolje je proces ocenjevanja politik, programov in planov na najvišjih načrtovalskih ravneh, katerega namen je prispevati k odločanju o potrebnosti nadaljnjega, podrobnejšega ocenjevanja, k odločanju o smiselnosti obravnavanih politik, programov in planov, iskanju najboljše alternative ter nasploh izboljšanju zamisli ter predlaganih rešitev. Temelji na načelih vzdržnega razvoja. - Celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju CPVO) je strokovni in upravni postopek, predpisan v Zakonu o varstvu okolja, podrobneje pa v Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. Zakon določa: "Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta, prostorskega ali drugega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovi in oceni vplive na okolje in vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, in pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje". - Presoja vplivov na zdravje v celoviti presoji vplivov na okolje (PVZ v CPVO) je skovanka za potrebe tega projekta. Pomeni tisti del upravnega postopka CPVO, ki se ukvarja z vplivi na človekovo zdravje. - Presoja vplivov na zdravje v strateškem ocenjevanju vplivov na okolje (angl. HIA v SEA) je etično-strokovni koncept s pripadajočo metodologijo. Pomeni interdisciplinarni in partnerski proces ocenjevanja pozitivnih in negativnih vplivov politik, programov, planov na zdravje prebivalstva in specifičnih (posebej ranljivih) skupin prebivalstva. Namen presoje je optimizacija PPP in v zvezi s tem zaščita in krepitev zdravja in kakovosti življenja prebivalstva. Bistven element koncepta je upoštevaje načela participacije/soodločanja deležnikov. - Okoljsko poročilo (v nadaljevanju OP) prav tako predpisuje Zakon o varstvu okolja, podrobneje pa Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje: Zakon med drugim določa: "Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe plana na okolje in možne alternative, ob upoštevanju ciljev in geografskih značilnosti območja, na katerega se plan nanaša." 1. Kakšna je vaša temeljna izobrazba? 1.1 Področje osnovne izobrazbe: □ agronomija □ arhitektura □ biologija □ ekonomija □ epidemiologija □ etnologija □ fizika □ geodezija □ geografija □ geologija □ gozdarstvo □ gradbeništvo □ higiena □ javno zdravje □ kemija □ komunikologija □ krajinska arhitektura □ medicina □ organizacija dela □ pravo □ psihologija □ socialna medicina □ sociologija □ umet. zgodovina □ živilska tehnologija □ drugo:_ 1.2 Stopnja izobrazbe: □ univerzitetna □ magisterij □ zdravniška specializacija □ doktorat 2. Ali poznate upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in v okviru tega postopka presojo vplivov na zdravje (PVZ v CPVO)? k. □ sploh ne poznam l. □ bolj slabo poznam m. □ kar dobro poznam n. □ dobro poznam 0. □ odlično poznam 3. Ali vaš zavod dejavno sodeluje oz. je sodeloval v kateri koli fazi postopka PVZ v CPVO? 1. □ da j. □ ne 4. Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z DA, v kakšni vlogi vaš zavod sodeluje v postopku PVZ v CPVO? Če ste odgovorili z NE, vprašanje izpustite. ■iii 'ČE o n o ET o ^^ Ii iLii pripravljavec politike, plana, programa 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ pripravljavec okoljskega poročila 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ recenzent okoljskega poročila 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ drugo (prosimo, dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5. Koliko ljudi je zaposlenih v vašem zavodu? Prosimo, upoštevajte vse oblike dela, prikazane v enoti FTA (1 FTA = obvezno letno število ur /1 zaposlenega)._ 6. Koliko strokovnjakov, zaposlenih v vašem zavodu, ima po vašem mnenju v tem trenutku strokovne kompetence, uporabne za morebitno sodelovanje v PVZ v CPVO? področje_število_ fizikalne determinante zdravja kemijske determinante zdravja biološke determinante zdravja psiho-socialne determinante zdravja družbeno - ekonomske determinante zdravja 7. Kakšna je temeljna izobrazba teh strokovnjakov? število Specialisti javnega zdravja (tudi spec. epidemiologije, socialne medicine, higiene) Kemija in kemijska tehnologija Biologija in mikrobiologija Fizika, matematika Psihologija Sociologija Ekonomija in pravo Okoljske vede Drugo (prosimo dopišite): 8. Koliko in kateri ljudje (samo po izobrazbi, ne po imenu) iz vašega zavoda imajo po vaši oceni v tem trenutku potrebne kompetence za upravljanje/vodenje projektov PVZ v CPVO v praksi, kar vključuje tudi organiziranje in vodenje interdisciplinarnih strokovnih skupin in procese sodelovanja med laičnimi in strokovnimi deležniki ter oblastmi? število Javno zdravje (tudi spec. epidemiologije, socialne medicine, higiene)_ Kemija in kemijska tehnologija Biologija in mikrobiologija Fizika, matematika Psihologija Sociologija Ekonomija in pravo Okoljske vede Takih strokovnjakov trenutno nimamo Drugo (prosimo dopišite): 9. Pod kakšnimi pogoji bi bili v vašem zavodu pripravljeni sodelovati (če še ne sodelujete) ali intenzivneje sodelovati (če že sodelujete) v postopkih PVZ v CPVO? a. □ samo pod ugodnimi pogoji na prostem trgu b. □ samo, če nalogo v letni plan zajame MZ RS c. □ za to dodatno dejavnost v tem trenutku nimamo kadra oz. druge infrastrukture d. □ drugo (prosimo dopišite): 10. Prosimo, označite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami, ki se nanašajo na procese PVZ v CPVO. Stopnjo strinjanja označite na lestvici: 1 - sploh se ne strinjam / 2 - le malo se strinjam / 3 - delno se strinjam / 4 - se precej strinjam / 5 - popolnoma se strinjam i ■C U) U) 0) O ^ «im fltf i: ■C u) E 0) (IJ '^■iT 0) U) U) ü E Vsak postopek PVZ v CPVO mora zagotoviti zaščito zdravja prebivalstva, ki živi na območjih vplivov, pred boleznimi, zastrupitvami in poškodbami zaradi dejavnikov fizičnega okolja (fizikalni, biološki, kemijski agensi). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Postopki PVZ v CPVO morajo imeti tudi vpliv na dejavnike krepitve zdravja in kakovosti življenja prebivalstva, ki živi na območjih vplivov. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO morajo biti upoštevana stališča ljudi, ki bodo čutili vplive PPP. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Postopki PVZ v CPVO morajo imeti pozitivni vpliv na oblikovanje zdravju naklonjenih javnih politik. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO mora biti ocenjeno število ljudi, ki bodo čutili vplive PPP, in poseljenost na območjih vplivov. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO mora biti ocenjeno izhodiščno demografsko in zdravstveno stanje ljudi, ki živijo na območjih vplivov PPP. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO mora biti upoštevano tudi vedenje ljudi v zvezi z zdravjem. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopku PVZ v CPVO morajo biti po vrsti in obsegu opredeljene skupine prebivalstva, posebej ranljive za učinke PPP (npr. otroci, ostareli, invalidi, revni, brezdomci). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO morajo biti pripravljeni izrecni ukrepi in dejavnosti za zaščito ranljivih skupin prebivalstva (npr. otroci, ostareli, invalidi, revni, brezdomci). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Postopki ocenjevanja vplivov na zdravje v PVZ v CPVO morajo biti zelo natančno predpisani. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO mora biti uporabljen celostni model ocenjevanja vplivov na telesno, duševno in socialno zdravje in kakovost življenja ljudi. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO zadošča ocenjevanje dejavnikov vpliva PPP na telesno zdravje. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO morajo biti ovrednoteni pozitivni in negativni vplivi PPP na zdravje in kakovost življenja prebivalstva. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO zadošča ovrednotenje in izvedba ukrepov za ugotavljanje in odpravo ali omilitev tveganj za zdravje ljudi. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V postopkih PVZ v CPVO morajo biti metode in kazalniki, ki jih uporabljamo za ocenjevanje vplivov na zdravje, izrecno 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zapisani. V postopkih PVZ v CPVO mora biti uporabljen interdisciplinarni strokovni pristop za ocenjevanje vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ V vseh fazah postopka PVZ v CPVO (analize stanja, načrtovanje, potek in evalvacija procesov in izidov PVZ v CPVO) mora biti javnost vključena v procese odločanja - mora soodločati. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ e n e "" 1 ČLi^ V) V) e o i la mla rniaj m 0) C •a V) ■j^E e aj 0) V) V) am oe ^ U) Naloga strokovnjakov, ki sodelujejo v procesu PVZ v CPVO je, da nudijo ustrezno strokovno podporo ljudem, ki živijo na območjih vplivov. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Naloga strokovnjakov, ki delajo v regionalnih zavodih za zdravstveno varstvo (oz. smiselno v PPP na ravni države v IVZRS) je, da nudijo ustrezno strokovno podporo ljudem, ki živijo na območjih vplivov. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 11. Trditev: V postopku PVZ v CPVO mora vedno sodelovalni vsaj en specialist javnega zdravja. Prosimo, obkrožite svoje stališče: i. □ da, bilo bi nujno j. □ ni nujno, bilo bi dobro k. □ ne, ni potrebno l. □ ne poznam, nimam mnenja 12. Trditev: Naloga sistemske ureditve (pravna in institucionalna ureditev) je, da PVZ v CPVO poteka neodvisno in nepristransko. Prosimo, obkrožite odgovor, s katerim se najbolj strinjate. k. □ Da, to je nujno in tudi zadošča za ustrezno ureditev področja. l. □ Ni res, to ni naloga sistema, ampak strokovno-etična dolžnost sodelujočih. m. □ Nujno je oboje, dosledna pravna in institucionalna ureditev in strokovna etika sodelujočih. n. □ Neodvisne in nepristranske ocene v praksi ni mogoče zagotoviti. o. □ Drugo: (prosimo dopišite)_ 13. Kdo izmed navedenih je po vašem mnenju najbolj odgovoren za strokovno neodvisnost in nepristranskost PVZ v CPVO? Prosimo, razporedite navedene organizacije po odgovornosti tako, da jim pripišete ocene od 1 do 4, pri čemer ocena 1 pomeni najbolj odgovoren, ocena 4 pa najmanj odgovoren. 1 najbolj odgovoren / 2 / 3 / 4 najmanj odgovoren državni/lokalni organi upravljanja stroka (javni zavodi, zbornice, fakultete, inštituti ipd.) civilna družba drugi:(prosimo dopišite) drugi:(prosimo dopišite) drugi:(prosimo dopišite) 14. Sodelovanje javnosti v postopku PVZ v CPVO po vašem mnenju: (prosimo obkrožite en odgovor) i. □ Izboljša potek ter kakovost procesov in izidov CPVO. j. □ Ovira potek ter kakovost procesov in izidov CPVO. k. □ Včasih izboljša, včasih ovira potek ter kakovost procesov in izidov CPVO. l. □ Javnost lahko vpliva na procese, na izide CPVO pa vpliva nima. 15. Sistematično, redno in zgodnje vključevanje zainteresirane javnosti v postopke PVZ v CPVO bi po vašem mnenju: (prosimo obkrožite en odgovor) i. □ Izboljšalo kakovost sprejetih rešitev in skrajšalo postopke sprejemanja PPP. j. □ Izboljšalo kakovost sprejetih rešitev, vendar podaljšalo postopke sprejemanja PPP. k. □ Poslabšalo kakovost sprejetih rešitev, vendar skrajšalo postopke sprejemanja PPP. l. □ Poslabšalo kakovost sprejetih rešitev in podaljšalo postopke sprejemanja PPP. 16. V postopkih PVZ v CPVO morajo strokovnjaki, ki sodelujejo v pripravi PPP in/ali OP: (prosimo obkrožite en odgovor) k. □ Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo izvajati tako dolgo, da doseže(jo) konsenz z vsemi zainteresiranimi deležniki. l. □ Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo izvajati do točke, ko so strokovno neomajni v svojih stališčih, zapisati stališča in prenehati z dialogom/pogajanji. m. □ Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo sploh niso stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v organizacijah načrtovalca/investitorja PPP. n. □ Dialog/pogajanja z zainteresirano javnostjo sploh niso stvar strokovnjakov, temveč stvar odgovornih oseb v državnih ali lokalnih organih upravljanja. 0. □ Drugo: (prosimo dopišite)_ 17. V postopku PVZ v CPVO so zagotovljeni mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. g. □ Da. h. □ Ne. 1. □ Ne vem, ne poznam. 18. V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. g. □ Da. h. □ Ne. i. □ Ne vem, ne poznam. 19. V postopku PVZ v CPVO so potrebni novi mehanizmi za optimalno sodelovanje vseh deležnikov v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi. g. □ Da. h. □ Ne. i. □ Ne vem, ne poznam. 20. Kdo je po vašem mnenju najbolj odgovoren, da je javnost objektivno, celovito, pravočasno in pravilno obveščena o vplivih PPP na zdravje? (prosimo označite en odgovor) Pripravljavec PPP Izdelovalec PPP Izdelovalec OP Nosilci urejanja prostora Regionalna/nacionalna stroka javnega zdravja Ne vem, ne poznam Drugo: (prosimo dopišite)_ o. □ p. □ q. □ r. □ s. □ t. □ u. □ Vprašanji 21. in 22. vsebujeta nekatere trditve. Prosimo, da izrazite stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo s pomočjo lestvice: 1 - sploh se ne strinjam / 2 - le malo se strinjam / 3 - delno se strinjam / 4 - se precej strinjam / 5 - popolnoma se strinjam 21. Trditev: Merilo vpliva okolja na zdravje je lahko vsaka merljiva sprememba, ki se zaradi delovanja dejavnika iz okolja zgodi na naslednjih področjih: Stopnja strinjanja (pros mo označite) 0) si E .C o U) U) 0 ^ — eis 1 'š^ S^ E ^^ -la QU •a m Š^E 0) (IJ ciiŠ^ 0) U) U) P E g tu išT Hü; E C -üi determinant zdravja - biološki, kemijski in fizikalni dejavniki ter psihološki, vedenjski, družbeni in ekonomski dejavniki z dokazanim vplivom na zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ fizioloških motenj, telesnih nalezljivih in nenalezljivih bolezni, duševnih motenj in bolezni, poškodb in zastrupitev ter vedenjskih motenj 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ posledic telesnih, duševnih in socialnih bolezni, poškodb in zastrupitev, izraženih s kazalniki zdravja prebivalstva (npr. umrljivost, smrtnost, izgubljena leta življenja zaradi prezgodnje smrti, izgubljena leta zaradi onesposobljenosti, izgubljena leta zdravega življenja, izgubljena leta kakovostnega življenja,^). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: 22. Trditev: V vsaki PVZ v CPVO je treba preveriti vplive PPP na: Stopnja strinjanja (pros mo, označite) 0) C S ■C -na U) U) 0) O i C 'ČT «! -s; a) C "> S fltf i: ■C u» Ü^E 0) (IJ '^■iT 0) U) U) ü E E C -Si Mir in varnost življenja in premoženja. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost zunanjega in notranjega zraka. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost talne in pitne vode. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost lokalno pridelane hrane. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost in kakovost bivališč, delovnih in učnih okolij in kakovost sosesk (fizikalne, kemijske, biološke in psihosocialne nevarnosti ter ustreznost pogojev za krepitev telesnega, duševnega, socialnega zdravja). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na varnost in kakovost transportne infrastrukture s spremljajočimi objekti (konstrukcijska varnost, vpliv na telesno dejavnost, dostopnost objektov za zadovoljevanje temeljnih fizioloških potreb: odvajanje, počitek, ohlajanje, pitna voda, .. ) in vpliv na možnost izbir transporta. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na ekonomsko varnost (zaposlenost, ustrezen 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Stopnja strinjanja (prosimo, označite) e n 0) C iš čLi^ V) O) e O i la mla rniaj m 0) C •a V) ■j^E e aj 0) V) V) am oe ^ U) m ^ C) C ^ dohodek, smiselno delo) in obvladovanje neenakosti (revščine, deprivacije). Vpliv na dostopnost do izobraževanja, upravnih organov, zdravstvenih, komunalnih in drugih družbenih storitev. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na dostopnost preskrbe (trgovine, telekomunikacije, banke, pošte, kultura, umetnost, športa). 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vpliv na kakovost medčloveških odnosov, na družbena omrežja, ki spodbujajo vključevanje, sodelovanje, krepijo odpornost in obvladovanje življenja; vpliv na družbeno pravičnost in enakopravnost. 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: Vprašanje 23. vsebuje nekatere trditve. Prosimo, da izrazite stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo s pomočjo lestvice: 1 - sploh se ne strinjam / 2 - le malo se strinjam / 3 - delno se strinjam / 4 - se precej strinjam / 5 - popolnoma se strinjam 23. Trditev: V ugotavljanju t.i. profila prebivalstva je treba zbrati informacije o Stopnja strinjan a (prosimo, označite) e n e "" s ■C U) U) e o ^ l aj a nj «i m a) C "" S i: ■a m Ü^E e aj 0) U) U) am m C -üi ^ n Številu ljudi na območjih vpliva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Gostoti poseljenosti in razporejenosti prebivalstva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Starosti in spolu 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rodnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Etični pripadnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Značilnostih zdravstvenega stanja in z zdravjem povezanih vedenj 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Socialno-ekonomskem statusu 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Opredelitvi ranljivih skupin in okoljih, v katerih se ranljive skupine koncentrirajo 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Pripombe, predlogi: Vprašanji 24. in 25. vsebujeta nekatere trditve. Prosimo, da izrazite svoje stališče s pomočjo lestvice: 1 - nikoli, 2 - zelo redko, 3 - občasno, 4 - pogosto, 5 - vedno 24. Trditev: V strateških ocenjevanjih PPP lahko ugotavljamo vplive na kvalitativni (opisni) in/ali na semi kvantitativni (simbolni: ---,--,-, 0, +, ++, +++) ravni za: Fizikalne nevarnosti pogostost H C) N O C V) o ET > E C OJ C) C ^ Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ lonizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Biološke nevarnosti pogostost H C) N O C V) o ET > E C OJ C) C ^ Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost o rt H o 'čE N 1 □ 2 □ in .a o V) o iL o C ■C Si E ra ra o £ž ^ TJ Si iL Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 3 □ 4 □ 5 □ □ Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost H o C U) o C -Si Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ ripombe, predlogi: 25. Trditev: V strateških ocenjevanjih PPP lahko ugotavljamo vplive na kvantitativni ravni za Fizikalne nevarnosti pogostost ■C 9> O C U) o u C -Si Skrajne temperature (vročina, mraz) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Hrup 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Mehanične nevarnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Sončno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Ionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Neionizirno sevanje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vibracije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Vlažnost/zatohlost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Biološke nevarnosti pogostost ■C 9> O C U) o u C -Si Bakterije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Virusi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Prioni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Paraziti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Insekti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Glodavci 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Toksini 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Rastline in alergeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugo (prosimo dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Kemijske nevarnosti pogostost o S. C 1 □ 2 □ o C U) o u C -Si Snovi, ki zaradi načrtovane PPP potencialno vstopajo v odprta in zaprta okolja 3 □ 4 □ 5 □ □ Ekonomske in psiho - socialne nevarnosti pogostost H U) o U) O O C C -üi Revščina 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nedostopnost plačanih služb 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Nasilna in kriminalna dejavnost v družini/skupnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Družbena marginalizacija/diskriminacija/izključenost 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ Drugi duševni, čustveni in socialni stresi zaradi dejavnikov okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ □ ripombe, predlogi: Najlepša hvala za Vaše sodelovanje! 9 Literatura in viri Citirani viri: 1. Kazalniki dohodka in revščine, Slovenija, 2011 - začasni podatki. [database on the Internet]. SURS. 2012. Available from: http://www.stat.si/novi ca_prikazi.aspx?id=4818. 2. WHO. Definitions of HIA. Main Definition. 2012; Available from: http://www.who.int/hia/about/defin/en/index.html. 3. Health Equity Impact Assessment. Ontario Ministry of Health and Long-term Affair; 2012. 4. Haber R. Health Equity Roadmap. Wellesley2010. Available from: http://www.threesource.ca/documents/March2011/health_equity.pdf. 5. Pogodba o Evropski uniji, (1992). 6. Treaty of Amsterdam Amending the Treaty on European Union, the Treaties Establishing the European Communities and Related Acts, (1997). 7. HEALTH21: an introduction to the health for all policy framework for the WHO European Region. Copenhagen: WHO 1998. 8. Gothenburg consensus paper: health Impact Assessment : Mainconcepts and suggested approach. Gothenburg: WHO. European Centre for Health Policy 1999. 9. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, 2001/42/es (2001). 10. Protocol on Strategic Environmental Assessment to the Convention on Environmental Impact Assessment in a Transboundary Context, (2003). 11. Parma Declaration on Environment and Health. Parma, Copenhagen: WHO Europe; 2010. 12. Happiness: towards a holistic approach to development Resolution 65/309 (2012). 13. Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS št. 39/2006 (2006). 14. Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku izvedbe presoje vplivov plana na okolje, Uradni list RS št. 73/2005 (2005). 15. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS št. 9/1992 (1992). 16. Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS št. 26/1992 (1992). 17. Health Definition. Geneva: World Health Organization; 2012; Available from: https://apps.who.int/aboutwho/en/definiti on.html. 18. Mental health: a state of well-being. WHO; 2011 [cited 2012 12.12.]; Available from: http://www.who.int/features/factfiles/mental_health/en/index.html. 19. all HAe. WHOQOL-BREF. Introduction, Administration, Scoring and Generic Version of the Assessment. Field Trial Version. Geneva: WHO; 1996. 20. Zaletel Kragelj Lijana EI, Premik Marjan, editor. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2007. 21. Linstrom Berg E. Contextualizing salutogenesis and Antonovsky in public health development. Health Promotion Journal. 2006;21(3):238-44. 22. Dahlgren G WM, editor. Policies and Strategies to Promote Social Equity in Health. Stockholm: Institute for Future Studies; 1991. 23. Mendell A. Four Types of Impact Assessment Used in Canada. Preliminary Version: National Collaborating Centre for Healthy Public Policy; 2010 [cited 2011 5.1.]. Available from: www.ncchpp.ca. 24. Examples of different definitions of EIA. New York: United Nations; 2012. 25. Integrating environment concerns into development and economic cooperation. Draft version 1.0 Brussels: European Commission; 1999. 26. Kwiatkowski REO, M. Integrated environmental impact assessment: A Canadian example Bulletin of the World Health Organization. 2003;81(6):434-8. 27. Partidario MR. STRATEGIC ENVIRONMENTAL ASSESSMENT (SEA) current practices, future demands and capacity-building needs. Lisbon: International Association for Impact Assessment IAIA Training Courses. 28. THERIVEL R, WILSON, E., THOMPSON, S., HEANEY, D. & PRITCHARD, D. Strategic Environmental Assessment. London: Earthscan; 1992. 29. Sadler B VR. Strategic Environmental Assessment: Key Issues Emerging from Recent Practice. he Hague: Ministry of Housing, Spatial Planning and the Environment; 1996. 30. Wright John PJ, Scully Edward. Institutionalizing policy-level health impact assessment in Europe: is coupling health impact assessment with strategic environmental assessment the next step forward? . Bulletin of the World Health Organization. 2005;83(6):472-77. 31. Wismar Matthias BJ, Ernst Kelly, Figueras Josep, editor. The Effectiveness of Health Impact Assessment. Scope and limitations of supporting decision-making in Europe. Copenhagen: WHO. European Observatory on Health Systems and Policies; 2007. 32. Berensson K, editor. Health Impact Assessment. HIA at the local level in Sweden. Oxford: Oxford University Press; 2004. 33. Nilunger L SEL, Pettersson B. Health Impact Assessment: screening of Swedish governmental inquieries. Eurohealth. 2003;8(5):30-3. 34. al VPGe. Experience with HIA at a national policy level in the Netherlands. A case study. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2001. 35. Silva IdS, editor. Cancer Epidemiology: Principles and Methods. Lyon: International Agency for Research on Cancer; 1999. 36. CDC. Office of surveillance e, and laboratory services. EXCITE. An Introduction to epidemiology. Atlanta: CDC; 2004 [cited 2012]; Available from: http://www.cdc.gov/excite/classroom/intro_epi.htm#defined. 37. Division HP. Developing helath impact assessment in Wales. National Assembly for Wales; 1999 [cited 2012]; Available from: http://www.londonshealth.gov.uk/pdf/r_hia6.pdf. 38. Ison E. Resource for Health Impact Assessment Volume 1 - The Approach (2000). London: NHS Executive London; 2000; Available from: http://www.london.gov.uk/lhc/docs/lhs/hia1/r hia2.pdf. 39. DAC Guidelines and Reference Series. Applying Strategic Environmental Assessment. Good Practice Guidance for Development Co-operation. Paris: OECD; 2006. 40. A Scott-Samuel MB, K Ardem. The Mereyside Guidelines for Health Impact Assessment. Liverpool: International Health Impact Assessment Consortium; 2001. Available from: http://www.apho.org.uk/resource/item.aspx?RID=44256. 41. Partnership NPH. Health Impact Assessment Guidelines. Canberra: Commonwealth of Australia; 2001. 42. Pivka M, editor. Management kakovosti. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta; 2000. 43. Briggs D. A framework for integrated environmental health impact assessment of systemic risks. Environmental Health. 2008;7(61). 44. E Murphy RD, D Greatbatch et al. Qualitative research methods in health: a review of the literature. Health Technology Assessment. 1998;2(16). 45. WHO. Global Health Observatory Data Repository. 2012 [cited 2012]; Available from: http://apps.who.int/gho/data/. 46. Institutional NRCaCot, Health. MfAoRtP. Risk assessment in the Federal Government: managing the process. Washington, DC: National Academic Press; 1983. 47. Covello Vincent T MMW, editor. Risk Assessment Methodes. Approaches for Assessing Health and Environmental Risks. New York: Plenum Press; 1993. 48. Environmental Health Risk Assessment. Guidelines for Assessing Human Health Risks from Environmental Hazards. Canberra: Department of Health and Ageing, Commonwealth of Australia; 2002. Available from: www.health,gov.au/pubhlth/strateg/envhlth/risk/. 49. J PD, editor. A survey of health risk assessment. V: The Risk Assessment of Environmental Hazards. New York: Wiley; 1989. 50. Communities CotE. Communication from the Commission on the precautionary principle. Brussels2000. 51. How to review the evidence: systematic identificationand review of scietific literature. Handbook series on preparing clinical practice guidelines. Canberra: National Helath and Medical Research Council; 1999. 52. WHO. Health Impact Assessment (HIA). Using evidence within HIA. 2012 [cited 2012]; Available from: http://www.who.int/hia/tools/evidenceuse/en/index5.html. 53. WHO. Health Impact Assessment. Short guides. 2012 [cited 2012]; Available from: http://www.who.int/hia/about/guides/en/index.html. 54. Quigley R L dBL, Puru A, Bond D, Cave, Bos R. Health Impact Assessment. International Best Practice Principles. Fargo: International Association for Impact Assessment; 2006. 55. Samson-Barry H B-SC, Cameron M, Ison E. A Short Guide to Health Impact Assessment. Informing Healthy Decisions. London: NHS Executive London; 2000. 56. WHO. Why use HIA? 2012. 57. Cooke A, Friedli, L., Coggins, T., Edmonds, N., Michaelson, J.,, O'Hara K, Snowden, L., Stansfield, J., Steuer, N., Scott-Samuel, A. 3rd ed., editors. Mental Eell-being Impact Assessment. A toolkit for well-being. London: National MWIA Collaborative 2011. Drugi viri: Public Health Institute Scotland: prirejeno po Schottish Needs Assessment Programme: Health Impact Assessment: piloting the process in Netherlands School of Public Health Chencklist for Health Impact Screening UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Priloga 1 Pregled meril učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in uspešnosti postopka celovite presoje vplivov na okolje Ključna merila 1. UDELEŽENCI V POSTOPKU STRATESKEGA OCENJEVANJA CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Povečanje razumevanja namena strateškega ocenjevanja in pripravljenosti upoštevati rezultate s strani pripravljavcev (koordinatorjev) PPP Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP Delovanje pripravljavca (koordinatorja) PPP- izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja x x Število in vsebina vprašanj glede vplivov na okolje, ki jih postavi pripravljavec PPP, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja x x Razlaga predvidene rabe rezultatov ocenjevanja v posameznih fazah priprave PPP -»ali so vprašanja strateške narave« x x Povečanje razumevanja namena strateškega ocenjevanja in pripravljenosti upoštevati rezultate s strani naročnikov / investitorjev PPP Delovanje naročnika / investitorja PPP Delovanje naročnika / investitorja PPP - izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanj x x Aktiven inženiring priprave PPP / OP Delovanje inženirja priprave PPP / OP Sodelovanje in delovanje inženirja priprave PPP / OP x x Delovanje inženirja priprave PPP / OP - sposobnost usklajevanja izhodišč priprave PPP in CPVO x x Razvoj in izbiranje usposobljenih izdelovalcev PPP, ki so zmožni rezultate ocenjevanja vplivov na okolje vsebinsko vključiti v PPP Delovanje izdelovalca PPP Delovanje pripravljavca PPP - izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja x x Nabor vprašanj pripravljavca PPP, na katera naj se poišče odgovore skozi proces ocenjevanja x x Interakcija med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP - aktivno vključevanje izdelovalca OP v pripravo PPP x x Usposobljenost in sposobnost izdelovalca PPP vključiti rezultate CPVO v PPP x x Načrt vključitve rezultatov procesa strateškega ocenjevanja v PPP x x Razvoj in izbiranje usposobljenih strokovnjakov s posameznih, v okoljskem poročilu, obravnavanih področij Delovanje izdelovalca OP Interdisciplinarnost delovne skupine x x Usposobljenost delovne skupine - konkretne delovne izkušnje na področju ocenjevanja vplivov na okolje ter razumevanje potreb in koristi strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah x x Usposobljenost izdelovalca OP pripraviti rezultate v takšni obliki in na način, da jih je mogoče vključiti v PPP x x Etičnost, kredibilnost in učinkovitost delovne skupine x x Aktivna vloga sektorja za CPVO pri pripravi PPP in OP Delovanje sektorja za CPVO Delovanje sektorja za CPVO - razumevanje potreb, koristi in operativne vloge strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah x x Preverjanje okvirne vsebinske (ne)ustreznosti vlog Način razlage in vodenja odločitvenega postopka x x Učinkovitost spremljanja povezovanja PPP in procesa strateškega ocenjevanja x x Tvorno sodelovanje predstavnikov nosilcev urejanja prostora (NUP) Jasna opredelitev vlog deležnikov v postopku CPVO Delovanje nosilcev urejanja prostora in Ministrstva za zdravje, ki sodeluje v postopku CPVO Delovanje predstavnikov nosilcev urejanja prostora (mnenjedajalcev) - tolmačenje ciljev varstva okolja, zdravja, vzdržnega razvoja x x Vključevanje nosilcev urejanja prostora v posamezne faze priprave PPP in OP x x Dvojna vloga nosilcev urejanja prostora - vpetost nosilcev urejanja prostora v proces priprave PPP in v proces ocenjevanja x x Aktivna in tvorna vloga javnosti pri pripravi PPP in vrednostnih ocenah v okviru procesa ocenjevanja Delovanje splošne in strokovne javnosti Delovanje javnosti - izkazovanje pozitivnega / odklonilnega stališča do strateškega ocenjevanja x x Evidenca kritik CPVO ter pobud za spremembe / izboljšave CPVO x x Zadovoljstvo javnosti glede delovanja naročnika, izdelovalca PPP, koordinatorja v procesu ocenjevanja do vključevanja javnosti x x Zadovoljstvo javnosti z rezultatom strateškega ocenjevanja x x Evidenca pripomb javnosti na plan in OP x x 2. OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje planov in programov, zato da se spodbuja vzdržni razvoj Preventivno okoljevastveno delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP Obravnava družbenih in gospodarskih vidikov - potrebnost PPP x x Jasnost prikaza razvojnih ciljev PPP x x Optimizacijski postopki upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikov -obstoj alternativ x x Integriran postopek izdelave PPP in CPVO oziroma strateškega ocenjevanja x x Izboljšanje zakonodajnega okvira strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Zakonodajni okvir Obstoj zakonskih določil x x Ustreznost zakonskih določil x x Medsebojna skladnost zakonskih določil x x Tvorno vsebinjenje Vsebinjenje Izvajanje vsebinjenja x x Usposobljenost pripravljavca vsebinjenja x x Ustreznost načrta vsebinjenja x x Vključenost nosilcev urejanja prostora v vsebinjenje Uspešnost opravljenega vsebinjena x x Potrditev projektne naloge v procesu vsebinjenja x x Obseg in način upoštevanja predlogov v fazi vsebinjenja x x Kakovostne projektne naloge Formalizacija priprave projektne naloge Projektna naloga Priprava projektne naloge x x Kompletnost in jasnost projektne naloge (ustreznost opredelitve obsega del, časovnega okvira, vsebinske izvedbe presoje) x x Obravnava vseh sestavin okolja na katere imajo obravnavani PPP lahko vpliv Enakovredna obravnava vseh sestavin okolja Obravnava sestavin okolja Obseg obravnave vsebin, določenih v procesu vsebinjenja x Obseg obravnave vsebin, ki jih je izpostavil pripravljavec / izdelovalec PPP x Obseg obravnave posameznih sestavin okolja iz Direktive / Uredbe x Pregledna struktura in vsebina poročila, prilagojena obravnavanemu problemu in značilnosti PPP Struktura okoljskega poročila Prilagojenost strukture / vsebine poročila obravnavanemu problemu x Vsebovanost sestavnih delov okoljskega poročila / informacij za presojo x Cim manjši obseg zbiranja novih informacij / podatkov Javno in lahko dostopne informacije / podatki Vzpostavitev relevantne baze ažurnih informacij / podatkov na državni in občinski ravni Informacije / podatki potrebni za pripravo okoljskega poročila Obstoj informacij / podatkov x Dostopnost informacij / podatkov x Kakovost in ažurnost informacij / podatkov x Zagotoviti strateško raven ocenjevanja PPP Odnos do hierarhično višje in nižje ravni Problemi, ki se pojavljajo v presojah zaradi nedorečenosti PPP na hierarhično višji ravni x x Vprašanja, na katera mora odgovoriti proces strateškega ocenjevanja in vprašanja, na katera bo odgovorilo ocenjevanje na nižjih ravneh ali ob ponovitvi procesa ocenjevanja x x Strateškost ocenjevanja Strateškost PPP x 3. VSEBINE OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Jasno opredeljen problem, ki ga ocenjevanje obravnava in namen / cilji procesa ocenjevanja Opredelitev problema in namena presoje Ustreznost opredelitve problema in namena presoje - CPVO x x Uporaba CPVO za izbor najboljše alternative in izboljšanje PPP x x Izpolnjevanje načela vzdržnega razvoja x x Upoštevanje relevantnih zakonskih in drugih izhodišč Zakonska in druga izhodišča Ustreznost navedbe zakonskih in drugih izhodišč x Upoštevanje zakonskih izhodišč x Jasni okoljski cilji Ustrezna usmeritev okoljskih ciljev glede na stanje okolja, obravnavan problem in zagotavljanje okoljskih koristi Ustrezno upoštevani okoljski cilji Izboljšava PPP na osnovi ocen v okoljskem poročilu - boljše doseganje okoljskih ciljev Okoljski cilji plana Ustreznost izbire in jasnost opredelitve okoljskih ciljev x x Jasnost / nedvoumnost / kvantifikacija ciljev vzdržnega razvoja x x Usmerjenost okoljskih ciljev x x Pregled formulacije ciljev in njihove potrditve na vsebinjenju x x Upoštevanje načel varstva okolja - čim manjša škoda v okolju ob najvišji učinkovitosti PPP x x Način upoštevanja okoljskih ciljev x Izbira relevantnih kazalcev okolja, ki omogočajo ugotavljanje odstopanja od okoljskih ciljev in stanja okolja Kazalci okolja Ustreznost izbire in prikaza kazalcev okolja vključno z ustreznostjo izbire kazalcev glede na vsebine, ki jih izpostavlja pripravljavec PPP x Prikaz kazalcev stanja okolja in prikaz kazalcev sprememb stanja okolja / vpliva na okolje x Povezanost kazalcev s sistemom kazalcev stanja okolja x x Utemeljitev uporabljenih kazalcev sprememb / vplivov x x Ustrezna raven in obseg vključenih informacij in podatkov v opisu stanja okolja Opis stanja okolja Obseg in raven obravnave informacij in podatkov glede na presojani PPP x Ustrezna izbira meril vrednotenja, vezanih na problem Merila vrednotenja Ustreznost izbire in jasnost prikaza meril vrednotenja x Uporaba objektiviziranih in problemu prilagojenih metod vrednotenja vplivov plana Metoda vrednotenja vplivov plana Ustreznost izbora metode vrednotenja vplivov plana x x Preglednost, razumljivost, relevantnost vrednostnega sistema x x Povezanost med cilji PPP, metodo ocenjevanja ter preglednostjo rezultatov (cilji -vrednotenje - sklep glede doseganja ciljev) x x Opredelitev negotovosti pri ocenjevanju x x Določitev vseh relevantnih vplivov plana na okolje Obravnava vplivov plana na obstoječe značilnosti okolja in potenciale Ustrezna prepoznava in obravnava različnih vplivov plana - neposrednih, daljinskih, kumulativnih in sinergijskih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, trajnih in začasnih Določitev tveganj za naravne in druge nesreče Vplivi plana Prepoznava vplivov plana x x Preglednost izpeljave vrst in tipov vplivov (vezanih na vsebine in vprašanja pripravljavca PPP in procesa vsebinjenja) x x Upoštevanje načela ALARA x x Opredelitev pomembnih vplivov x Usmerjenost presoje (ocene) vplivov plana k ohranjanju potencialov x Ustreznost prepoznave in obravnave različnih vplivov plana (neposrednih, daljinskih, kumulativnih in sinergijskih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, trajnih in začasnih) in določitev njihovih medsebojnih razmerij x Pregled vplivov plana v časovnem okviru izvedbe in obratovanja plana ter sprememb v obravnavanem in širšem okolju x Določitev vplivov plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče x Transparentnost ocen vplivov plana z vrednostnimi opredelitvami Ocena vplivov plana Način opisa in predstavitve ocene vpliva x x Preglednost pri opredeljevanju ocen x x Ustreznost ocene vpliva - zaupanje v napovedi sprememb v okolju zaradi predvidene izvedbe PPP ter (vrednostni) odnos različnih deležnikov do teh sprememb x CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateškega ocenjevanja Uspešnost postopka CPVO Ustrezni omilitveni ukrepi, vezani na obravnavano okolje in problem Določitev realnih in izvedljivih omilitvenih ukrepov Omilitveni ukrepi Ustreznost izbranih ukrepov za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje glede na presojani PPP x x Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu planskih alternativ x x Utemeljenost omilitvenih ukrepov v kontekstu tehnoloških in organizacijskih različic omilitvenega ukrepa (učinkovitost, CBA, negotovosti) x x Vrsta, teža, podrobnost in usmerjenost omilitvenih ukrepov x Uspešnost izbranega omilitvenega ukrepa x Izvedljivost načrtovanih omilitvenih ukrepov (v časovnem obdobju plana in s sprejemljivimi stroški) x Preverjanje izvedljivosti omilitvenih ukrepov skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti x Vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja stanja okolja v kontekstu pričakovanih sprememb zaradi predvidene izvedbe PPP Odziv na negotovosti predhodnih ocen - povečanje verodostojnosti ocen in zaupanja vanje Zagotovitev zgodnjega/pravočasnega opozarjanja na nepredvidene spremembe v okolju Vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za vzpostavitev sistema spremljanja okolja Spremljanje stanja okolja Ustreznost predvidenih načinov za spremljanje stanja okolja x Časovni okvir spremljanja stanja okolja - obdobje/dinamika pričakovanih sprememb v okolju x Učinkovitost sistema spremljanja stanja okolja - predvideni ukrepi v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju kot predhodno ocenjeno: posredovanje v primeru večjih sprememb, opustitev spremljanja v primeru manjših-nepomembnih sprememb x Obstoj zakonske podlage za vzpostavljanje sistema spremljanja stanja okolja in prostora x Navezanost na obstoječe sisteme spremljanja stanja okolja x Preglednost postopka ocenjevanja, nazoren prikaz potrebnih/možnih izboljšav PPP na podlagi procesa ocenjevanja Uspešnost postopka ocenjevanja Preglednost postopka presoje - CPVO x x Število in vrsta zahtev za izboljšave PPP na osnovi CPVO x x Uporaba okoljskih ocen oziroma ugotovitev iz okoljskega poročila pri izboljševanju PPP x x Nenehno izboljševanje instrumenta strateškega ocenjevanja Priporočila in usmeritve Opredelitev priporočil in usmeritev okoljskega poročila in CPVO za izboljševanje celostnega strateškega ocenjevanja z upoštevanjem načela vzdržnosti in preventive x x x x 4. ALTERNATIVNE REŠITVE CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Razumevanje uporabe alternativ kot izhodišča okoljskega ocenjevanja Opredeljevanje alternativ (tudi) na hierarhično višjih ravneh Obravnava alternativ Obstoj alternativ x x Obstoj in ustreznost poročila o predhodni obravnavi alternativ x x Raven, na kateri so obravnavane alternative x Utemeljenost razlogov zakaj alternative niso bile obravnavane x Obravnava smiselnih in izvedljivih alternativnih rešitev Poznavanje ozadja posameznih alternativnih rešitev, oblikovanje alternativ na osnovi analize, ustvarjalno oblikovanje alternativ Primerljivost alternativnih rešitev Značilnosti alternativ Obseg alternativnih rešitev x Oblikovanje alternativnih rešitev x Jasnost podanih alternativnih rešitev x Vsebinske razlike med alternativami in njihova primerljivost x Izvedljivost alternativnih rešitev x Transparentno izvedena primerjava Primerjava alternativ Ustreznost okvira primerjave x Ustreznost primerjave x Pomen okoljskega vidika primerjave x Izbiranje okoljsko (najbolj) sprejemljivih alternativ Argumentirano opredeljevanje najustreznejše alternative Izbira alternativ Obseg izbire okoljsko najbolj sprejemljivih rešitev x Jasnost in trdnost utemeljitve izbrane alternative x 5. SODELOVANJE UDELEŽENCEV V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Aktivna koordinacija procesa ocenjevanja Koordinacija procesa ocenjevanja Način koordinacije procesa straškega ocenjevanja x x Sodelovanje MOP v procesu straškega ocenjevanja - tolmačenje zahtev in pričakovanj v kontekstu CPVO x x Tvorno sodelovanje med udeleženci v procesu načrtovanja in procesu ocenjevanja Zgodnje vključevanje izdelovalcev strateškega ocenjevanja v proces načrtovanja Vključevanje izdelovalca strateškega ocenjevanja v postopek priprave PPP Sodelovanje med izdelovalcem OP in PPP Pričetek komunikacije med udeleženci v postopku priprave PPP / CPVO x x Način sodelovanja med izdelovalcem OP in PPP x x Intenzivnost sodelovanja - faze PPP, ko je sodelovanje zaželeno (potrebno): predlogi obeh izdelovalcev x x Sodelovanje pri obravnavi alternativ - tolmačenje dobrih in slabih strani, osnove za primerjalno oceno in izbor x x Komunikacija med izdelovalcem PPP in izdelovalcem OP (evidentiranje procesa komunikacije) x x Vključenost izdelovalcev OP (strokovnjakov s posameznih področij okolja) v postopek priprave PPP x x Sodelovanje na osnovi strokovnih argumentov, tvornega usklajevanja interesov in iskanja skupnih rešitev Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami Način sodelovanja z nosilci urejanja prostora x x Obseg in način posvetovanja / sodelovanja z institucijami na področju varstva okolja in priprave PPP x x Število izdanih mnenj o izhodiščih presoje x x Zgodnje vključevanje javnosti v proces načrtovanja in presoje Upoštevanje javnosti pri uveljavljanju in zagotavljanju okoljskih koristi Sodelovanje z javnostmi Obseg posvetovanja z javnostmi x x Načrt udeležbe javnosti (deležnikov) x x Informiranje javnosti x x Uspešnost sodelovanja z javnostmi - vplivi na vsebinjenje, prispevki k opredelitvam okoljskih ciljev, upoštevanje alternativ, ocenjevanje alternativ x x Uveljavljanje okoljskih koristi in vzpostavljanje alternativnih rešitev na vseh ravneh priprave PPP neodvisno do vpliva političnih odločitev in interesov (zmanjšanje vpliva političnih odločitev) Vpliv politike Vpliv predhodnih političnih odločitev na sklep CPVO (potrjevanje PPP) x Vpliv političnih interesov neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP Zmanjšanje vpliva izključno gospodarskih interesov, ki ovirajo uveljavljanje in zagotavljanje okoljskih koristi Vpliv investitorjev Vpliv izključno gospodarsko-razvojnih interesov neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP x 6. USTREZNOST OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA/ POLITIKE, PROGRAMA, PLANA CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Transparentnost strateškega ocenjevanja / priprave PPP Postopek priprave PPP Način priprave in prikaza rezultatov PPP x x Postopek strateškega ocenjevanja Način vodenja in poteka postopka ter prikaza rezultatov x x Nazorno prikazani in za pripravo PPP uporabni/učinkoviti rezultati okoljskega poročila Rezultat presoje Način prikaza rezultatov x x Uporabnost rezultatov x x Revizija / recenzija Opravljena revizija / recenzija x Koristnost recenzije x Neodvisnost revizije / recenzije x Zmanjšanje števila negativnih mnenj k OP Odprava napak in pomanjkljivosti v okoljskem poročilu Tvorno usklajevanje med ministrstvi in izdelovalci o okoljskih, postopkovnih in vsebinskih problemih presoj med procesom presoje Tvorno odpravljanje neskladij in nesoglasij v procesu presoje Seznanjanje izdelovalcev o vsebinskih in postopkovnih problemih okoljskega ocenjevanja in konstruktivno vključevanje okoljskih ministrstev in institucij v proces ocenjevanja Vzpostavitev obojestranskega dialoga in konstruktivne strokovne razprave med izdelovalci strateškega ocenjevanja, varstvenimi ministrstvi in drugimi institucijami Vzpostavitev varstvenih ministrstev, ki bi strokovno pokrivala vse okoljske vsebine Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila Število vseh mnenj in število negativnih mnenj o ustreznosti OP x Najpogostejše napake / pomanjkljivosti OP x Zavrnitev negativnega mnenja o ustreznosti OP z obrazložitvijo x Realnost zahtev okoljskih ministrstev o popravkih ob pregledu presoj x Strokovna razprava x Pregled okoljskih sestavin x Zmanjšanje števila negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana Korektno upoštevanje rezultatov presoje pri pripravi PPP Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana Število vseh mnenj in število negativnih mnenj o ustreznosti OP x x Najpogostejše napake / pomanjkljivosti pri prenosu rezultata presoje v PPP x x Transparenten prikaz / zavedanje negotovosti Obvladovanje negotovosti Negotovosti ocenjevanja Stopnja obvladovanja negotovosti pri določevanju in ocenjevanju vplivov x x 7. PRESOJA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV IZVEDBE PPP NA VAROVANA OBMOČJA NARAVE CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Upoštevanje varovanih območij narave pri pripravi PPP Varovana območja narave Skladnost presoje po Pravilniku o presoji planov in posegov v naravo na varovana območja s presojo po Uredbi o okoljskem poročilu x x Ohranjenost habitatov vrst in habitatov tipov x x Delež ali razred ohranjenosti, celovitosti in povezanosti varovanih območij x x 8. VPLIV REZULTATOV STRATEŠKEGA OCENJEVANJA NA PPP CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Vključevanje okoljskih vidikov v sprejemanje odločitev Sprejemanje odločitev Prispevek in pomen presoje pri sprejemanju odločitev (neposredni rezultat) x x Preglednost prikaza uporabe rezultatov strateškega ocenjevanja pri odločanju v okviru priprave PPP x x Vključevanje okoljskih vidikov v pripravo PPP Priprava PPP Prispevek in pomen CPVO pri razvoju in izvedbi PPP (vmesni rezultat) x x Cim večje okoljske koristi pri izvedbi PPP Doseganje okoljskih koristi Prispevek in pomen CPVO pri doseganju okoljskih (in družbenih) koristi (dolgoročni rezultat) x x Celovito vključevanje okoljskih vidikov v PPP (rešitve) Nastanek kakovostnih rešitev, ki upoštevajo zahteve varstva vseh področij okolja Sprotno izboljševanje PPP Izboljšanje PPP Pregled sprememb PPP (število, vrsta) x x Spremembe PPP na osnovi usmeritev / ugotovitev ocen vplivov na okolje (OP) x x Obseg spremenjenih vsebin PPP (priprava novih alternativ) pri odločanju v okviru priprave PPP x x Pomen izboljšav z vidika varstva okolja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP. x x Hierarhija in plansko povezovanje spremenjenih vsebin PPP: strateška raven -projektna raven x x Cim višja stopnje uskladitev interesov v prostoru Usklajevanje interesov prostoru Uskladitev interesov v prostoru - dolgotrajnost postopkov, število pripomb / pritožb x x Cim manjši obseg zavrnjenih PPP Zavrnitev PPP Obseg sprejetih / zavrnjenih programov in planov po obdobjih x Prevlada javne koristi v povezavi s presojo vplivov na varovana območja Obseg začetih / zaključenih postopkov prevlade javne koristi x Utemeljitev razloga prevlade javne koristi x Utemeljitev izbranih omilitvenih ukrepov Preveritev uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov Odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom Vpliv rezultatov presoje na odnose med okoljem, družbo in ekonomijo x x Skladnost s celovitim prostorskim (družbenim) razvojem x x Izboljšanje spremljanja vplivov PPP na okolje skozi vzpostavitev in obratovanje po zaključku presoje Spremljanje stanja okolja Povezanost presoje in spremljanja vplivov na okolje / stanja na okolje x Ozaveščenost laične in strokovne javnosti o potrebnosti presoj in nujnosti uveljavljanja okoljskih koristi Koristnost okoljske presoje Mnenje o koristnosti okoljske presoje: družbeni, gospodarski, okoljski vidik x Analiza stroškov in koristi x Integralnost ocene koristnosti x Ozaveščenost o potrebnosti / smiselnosti okoljske presoje x 9. ČASOVNI OKVIR PRESOJE CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Smiselno skrajšanje časovnega okvira in racionalizacija pri pridobitvi soglasja za pričetek izvajanja planov in programov Časovni okvir izdelave Vpliv postopka CPVO na časovno realizacijo programov in planov x Pravočasnost vključevanja strokovnih podlag in mnenj nosilcev urejanja prostora v posamezne faze priprave PPP in OP 10. STROSKOVNI OKVIR PRESOJE CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje Uspešnosti postopka CPVO Povečanje ekonomičnosti presoje Zmanjšanje javne porabe Stroškovni okvir presoje Strošek CPVO (primerjava s pripravo PPP) x Obseg in namen sredstev za strokovne podlage, zbiranje podatkov v okviru CPVO (izdelava OP) x Poraba javnih sredstev x Cim bolj ekonomsko učinkoviti PPP Ekonomičnost PPP Prihranki pri uresničevanju PPP x x Povečanje stroškov pri uresničevanju PPP x x Cim manjši stroški varstva okolja Ekonomičnost varstva okolja Prihranki pri uresničevanju ukrepov varstva okolja x x Povečanje okoljskega kapitala x x Opomba: Spodnji sklop ni postavljen v smislu meril učinkovitosti, je pa pomembno vprašanje izobraževanja preveriti z anketo, npr. kakšna izobraževanja si želijo udeleženci presoj. 11. IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU PRESOJE CILJ TEMA / MERILO KAZALNIK Učinkovitost strateške presoje in uspešnosti postopka CPVO Vzpostavitev izobraževanja izdelovalcev okoljskih presoj Vzpostavitev izobraževanja javnosti in vključenih akterjev v načrtovanju o okoljskih presojah Vzpostavitev sistema povratnih informacij in obveščanja izdelovalcev o problemih in informacijah v zvezi z izvedenimi okoljskimi presojami Izobraževanje Možnost izobraževanja izdelovalcev Značilnosti ciljne publike izobraževanj / posvetovanj Število izvedenih delavnic / posvetovanj na temo okoljskih presoj Število udeležb na izobraževanjih Število prijavljenih izdelovalcev presoj in drugih na delavnice / posvetovanja na temo okoljskih presoj Število pobud za izvedbo delavnic / posvetovanj na temo okoljskih presoj Možnost dostopa do informacij o statistikah izdelanih presoj (informacij o pogostih napakah, izboljšavah ipd.) Možnost posvetovanja izdelovalcev z institucijami na področju varstva okolja / presoje vplivov Izdelava priporočil za pripravo okoljskih presoj Priporočila Obstoj smernic o pripravi in izdelavi okoljskih presoj Priporočila za sistemsko izvajanje in spremljanje UPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Priloga 2 Rezultati ankete VSEBINA UVODNA POJASNILA..............................................................................................................................................................9 OBDELAVA ANKETE.............................................................................................................................................................10 1 PROFIL ANKETIRANCA...................................................................................................................................10 2 UDELEŽENCI V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA....................................................................13 3 OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA........................................................................................................26 4 VSEBINE OKOLJSKEGA POROČILA, VKLJUČNO Z DODATKOM NA VAROVANA OBMOČJA................58 5 ALTERNATIVNE REŠITVE...............................................................................................................................64 6 SODELOVANJE UDELEŽENCEV V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA....................................68 7 USTREZNOST OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM NA VAROVANA OBMOČJA IN USTREZNOST POLITIKE, PROGRAMA, PLANA...............................................................................................80 8 PRESOJA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV IZVEDBE PPP NA VAROVANA OBMOČJA NARAVE................86 9 OCENJEVANJE VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE.................................................................................87 10 VPLIV REZULTATOV STRATEŠKEGA OCENJEVANJA NA PPP................................................................95 11 ČASOVNI OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA...................................................................................109 12 STROŠKOVNI OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA............................................................................110 13 IZBOLJŠANJE PRAKSE STRATEŠKEGA OCENJEVANJA.......................................................................112 14 ZAKLJUČNA OCENA....................................................................................................................................116 PRILOGE...............................................................................................................................................................................121 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Struktura anketirancev po spolu.......................................................................................................................10 Preglednica 2: Struktura anketirancev po starosti....................................................................................................................10 Preglednica 3: Struktura anketirancev glede na izobrazbo......................................................................................................11 Preglednica 4: Struktura anketirancev glede na osnovno izobrazbo.......................................................................................11 Preglednica 5: Struktura anketirancev glede na zaposlitev......................................................................................................11 Preglednica 6: Vloga anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja..................................................................................11 Preglednica 7: Anketiranci glede na vlogo v procesu strateškega ocenjevanja.......................................................................12 Preglednica 8: Obdobje delovanja anketirancev na področju strateškega ocenjevanja vplivov na okolje...............................12 Preglednica 9: Struktura izdelovalcev okoljskih poročil glede na število OP pri katerih so sodelovali v zadnjih 5 letih...........12 Preglednica 10: Struktura izdelovalcev PPP pri izdelavi PPP za katere se je izvajala CPVO, v zadnjih 5 letih.......................12 Preglednica 11: Najpogostejše kombinacije odgovorov o delovanju nevladnih organizacij (društev na področju varstva okolja) v dosedanjih postopkih CPVo..................................................................................................................................................24 Preglednica 12: Najpogostejše kombinacije odgovorov glede delovanja civilnih iniciativ (oblikovanih v postopkih umeščanja posegov v prostor) v dosedanjih postopkih CPVo...................................................................................................................25 Preglednica 13: Najpogostejši odgovori na vprašanje kaj je pri sedanjem pravnem redu najbolj sporno in kaj naj njegova posodobitev uvede oz. izboljša................................................................................................................................................48 Preglednica 14: Mnenje anketirancev o ustreznosti postopka CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihovo pomembnost za okolje (frekvenca odgovorov)..................................................................50 Preglednica 15: Najpogostejše kombinacije odgovorov na vprašanje o ustreznosti postopka CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihovo pomembnost za okolje.............................................50 Preglednica 16: Dejavniki in kombinacije dejavnikov, ki najpogosteje odločilno vplivajo na izbiro alternative, ki je bila vključena v PPP.......................................................................................................................................................................67 Preglednica 17: Okvirna vrednost za izdelavo OP glede na tip dokumenta...........................................................................110 Preglednica 18: Okvirna vrednost izdelave posameznega PPP glede na tip dokumenta......................................................110 Preglednica 19: Okvirna vrednost izdelave posameznih gradiv za potrebe priprave PPP/OP..............................................110 Preglednica 20: Komentarji anketirancev o dosedanji praksi strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in možnostih izboljšanja prevnega okvira in/ali prakse prostorskega načrtovanja......................................................................................120 KAZALO SLIK Slika 1: Odnos pripravljavcev PPP (MOP in ostalih ministerstev, občin) do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje .................................................................................................................................................................................................13 Slika 2: Odnos naročnikov/investitorjev PPP do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje.....................................13 Slika 3: Delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov).............................................14 Slika 4: Delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov).............................................14 Slika 5: Delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)...........................................16 Slika 6: Delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...........................................16 Slika 7: Sodelovanje inženirja priprave PPP/OP pri strateškem ocenjevanju in ocena njegovega delovanja (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................................................17 Slika 8: Ocena delovanja inženirja priprave PPP/OP pri strateškem ocenjevanju (povprečja odgovorov)..............................17 Slika 9: Delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov).................................................18 Slika 10: Delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov)...............................................18 Slika 11: Delovanje Ministrstva za kulturo v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov)..........................................19 Slika 12: Ocena delovanja Ministrstva za kulturo v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov)...............................19 Slika 13: Delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dosedanjih postopkih CpVO (frekvenca odgovorov) .................................................................................................................................................................................................20 Slika 14: Ocena delovanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov)...............................................................................................................................................................................20 Slika 15: Delovanje Zavoda RS za varstvo narave v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov).............................21 Slika 16: Ocena delovanja Zavoda RS za varstvo narave v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov)..................21 Slika 17: Delovanje ARSO, Urada za upravljanje z vodami v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov)...............22 Slika 18: Ocena delovanja ARSO, Urada za upravljanje z vodami v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) .... 22 Slika 19: Delovanje Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov).........................................23 Slika 20: Ocena delovanja Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov)..............................23 Slika 21: Delovanje nevladnih organizacij (frekvenca odgovorov)...........................................................................................24 Slika 22: Delovanje civilnih iniciativ (frekvenca odgovorov).....................................................................................................25 Slika 23: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo preventivnega okoljevarstvenega delovanja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP in OP ter zakonodajnega okvira (frekvence odgovorov)..................................................26 Slika 24: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo vsebinjenja in projektne naloge (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................................................26 Slika 25: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo obravnave sestavin okolja in strukture okoljskega poročila (frekvence odgovorov)................................................................................................................................................27 Slika 26: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila (frekvence odgovorov)................................................................................................................................................27 Slika 27: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo hierarhične ravni načrtovanja/ocenjevanja in strateškosti ocenjevanja (frekvence odgovorov)......................................................................................................................28 Slika 28: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v dosedanji praksi strateškega ocenjevanja.......................29 Slika 29: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo preventivnega okoljevarstvenega delovanja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP in OP po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................30 Slika 30: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo zakonodajnega okvira po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)..........................................................................31 Slika 31: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo vsebinjenja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)............................................................................................32 Slika 32: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo projektne naloge po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)...............................................................................33 Slika 33: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo obravnave sestavin okolja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)................................................................34 Slika 34: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo strukture okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)................................................................35 Slika 35: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)............36 Slika 36: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo odnosa do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov).........................37 Slika 37: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo strateškosti ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)................................................................38 Slika 38: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru preventivnega okoljevarstvenega delovanja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP in OP po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)..............................................................................................................................................................39 Slika 39: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v zakonodajnem okviru po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov................................................................................39 Slika 40: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru vsebinjenja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...............................................................................40 Slika 41: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru projektne naloge po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...............................................................................41 Slika 42: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru obravnave sestavin okolja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)................................................................41 Slika 43: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru strukture okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...........................................42 Slika 44: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...............................................................................................................................................................................43 Slika 45: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru odnosa do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja/ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)...............................................................................................................................................................................44 Slika 46: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru strateškosti ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)................................................................45 Slika 47: Odgovori na vprašanje ali so na področju strateškega ocenjevanja potrebne spremembe pravnega reda (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................................................47 Slika 48: Primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................................................49 Slika 49: Primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)...........................................49 Slika 50: Mnenje anketirancev o obsegu, širini in avtonomnosti procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje.............51 Slika 51: Mnenje o obsegu, širini in avtonomnosti procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje glede na vlogo, ki jo imajo anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja..............................................................................................................51 Slika 52: Mnenje anketirancev o obsegu okoljskih sestavin, ki naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP...................................................................................................................................................................52 Slika 53: Obsegu okoljskih sestavin, ki naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja.............................................................52 Slika 54: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mora biti v procesu strateškega ocenjevanja opredeljena okoljska sprejemljivost PPP...................................................................................................................................................................53 Slika 55: Mnenja anketirancev o potrebnosti opredeljevanja okoljske sprejemljivosti PPP v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja...................................................................................................................53 Slika 56: Mnenja anketirancev o načinu sprejetja končne odločitve o sprejemljivosti vplivov plana (frekvence odgovorov) ... 54 Slika 57: Mnenje anketirancev o primernosti lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana (A, B, C, D, E, X) kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu.....................................................................................................................................54 Slika 58: Mnenje anketirancev o prenovi lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana A; B, C, D, E, X............55 Slika 59: Mnenje anketirancev na vprašanje kaj je treba pri prenovi lestvice vrednotenja A, B, C, D, E, X upoštevati...........56 Slika 60: Seznanjenost anketirancev z vsebinami ocenjevanja čezmejnih vplivov PPP..........................................................57 Slika 61: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve problema in namena ocenjevanja, zakonskih in drugih izhodiščih ter okoljskih ciljih v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov)...............................................................................58 Slika 62: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve kazalnikov okolja, stanja okolja, meril vrednotenja in metod vrednotenja vplivov plana v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov)...................................................................................58 Slika 63: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve vplivov plana in ocene vplivov plana v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................59 Slika 64: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve omilitvenih ukrepov in spremljanja stanja okolja v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov)................................................................................................................................................59 Slika 65: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve učinkovitosti postopka ocenjevanja, priporočilih in usmeritvah v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov)..........................................................................................................60 Slika 66: Mnenje anketirancev o načinu in pogostosti obravnave posameznih vsebin v okoljskem poročilu...........................61 Slika 67: Mnenje anketirancev o ustreznosti Kazalcev okolja v Sloveniji kot osnove za opredelitev kazalnikov okolja v OP .. 62 Slika 68: Pogostost uporabe posameznih informacij in metod pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem vrednotenju (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................................................62 Slika 69: Ocena pogostosti uporabe posameznih informacij in metod (1-nikoli - 5-vedno) pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem vrednotenju (povprečja odgovorov)..........................................................................................................................63 Slika 70: Pogostost in način obravnave alternativ ter značilnosti alternativ v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................64 Slika 71: Pogostost in način primerjave alternativ in izbire alternativ v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................65 Slika 72: Povprečja odgovorov na vprašanje o načinu obravnave alternativnih rešitev v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja..............................................................................................................................................................................66 Slika 73: Mnenje anketirancev o smiselnosti primerjave predlagane rešitve s t.i. ničelno alternativo......................................67 Slika 74: Dejavniki, ki najpogosteje vplivajo na izbiro alternative, ki je bila vključena v PPP...................................................67 Slika 75: Mnenje anketirancev o koordinaciji procesa ocenjevanja, sodelovanju med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP ter sodelovanju med izdelovalcem OP in pPp.........................................................................................................................68 Slika 76: Mnenje anketirancev o sodelovanju z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami ter sodelovanju z javnostmi 68 Slika 77: Mnenje anketirancev o vplivih politike in vplivih investitorja......................................................................................69 Slika 78: Ocena dosedanjega sodelovanja udeležencev v procesu strateškega ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto)...................................................................................................................................70 Slika 79: Mnenje anketirancev o koordinaciji procesa ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja..............................................................................................................................................................................71 Slika 80: Mnenje anketirancev o sodelovanju med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja.............................................................................................................................................71 Slika 81: Mnenje anketirancev o sodelovanju med izdelovalcem OP in PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja...........................................................................................................................................................72 Slika 82: Mnenje anketirancev o sodelovanju z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja.............................................................................................................................................72 Slika 83: Mnenje anketirancev o sodelovanju z javnostmi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja . 73 Slika 84: Mnenje anketirancev o vplivu politike v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja...........................................................................................................................................................74 Slika 85: Mnenje anketirancev o vplivu investitorjev v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja.............................................................................................................................................74 Slika 86: Ocena koordinacije procesa ocenjevanja v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1 -nikoli - 5-zelo pogosto)..................75 Slika 87: Ocena sodelovanja med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1 -nikoli - 5-zelo pogosto)....................................75 Slika 88: Ocena sodelovanja med izdelovalcem OP in PPP v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) ... 76 Slika 89: Ocena sodelovanja z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1 -nikoli - 5-zelo pogosto)....................................76 Slika 90: Ocena sodelovanja z javnostmi po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto)..................................................................................77 Slika 91: Ocena vpliva politike v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto)................................................78 Slika 92: Ocena vpliva investitorja v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto)................................................78 Slika 93: Odgovori na vprašanje kako pogosto je bil izdelovalec OP povabljen k pripravi projektne naloge za izdelavo OP .. 79 Slika 94: Odgovori na vprašanje kdaj je bil izdelovalec OP najpogosteje povabljen k strateškemu ocenjevanju....................79 Slika 95: Mnenje anketirancev o pogostosti pojavljanja posameznih težav pri prenosu rezultatov OP v PPP (frekvence odgovorov) ............................................................................................................................................................................... 80 Slika 96: Pogostost pojavljanja posameznih težav pri prenosu rezultatov OP v PPP (povprečja odgovorov).........................81 Slika 97: Mnenje anketirancev o reviziji/recenziji in njeni koristnosti (frekvence odgovorov)...................................................82 Slika 98: Mnenje anketirancev o reviziji/recenziji in ocena njene koristnosti (povprečja odgovorov).......................................82 Slika 99: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mnenje o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP...............................................................................................83 Slika 100: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mnenje o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP, glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja..............................................................................................................................................................................83 Slika 101: Mnenja anketirancev o ustreznosti podajanja zahtev posameznih varstvenih ministrstev glede popravkov OP (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................84 Slika 102: Možnosti in načini strokovne razprave glede mnenja o ustreznosti OP s posameznimi varstvenimi ministrstvi (frekvence odgovorov)..............................................................................................................................................................84 Slika 103: Mnenja anketirancev o ustreznosti utemeljitev varstvenih ministrstev pri izdaji negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov PPP..............................................................................................................................................................................85 Slika 104: Odgovori anketirancev na vprašanje o potrebnosti in smiselnosti izdelave dodatka zanaravo skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovanih območjih.................................................86 Slika 105: Odgovori anketirancev na vprašanje o potrebnosti in smiselnosti izdelave dodatka za naravo skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovanih območjih, glede na vlogo, ki jo imajo anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja..............................................................................................................86 Slika 106: Mnenje anketirancev o dosedanjem izvajanju CPVO in izdelave OP na področju zdravja (frekvence odgovorov) 88 Slika 107: Ocena prakse dosedanjega izvajanja CPVO in izdelave OP na področju zdravja (povprečja odgovorov na lestvici 1-sploh se ne strinjam - 5-popolnoma se strinjam)..................................................................................................................89 Slika 108: Vključevanje zdravja v dosedanje postopke izvajanja CPVO in izdelavo OP (povprečja odgovorov na lestvici 1- sploh se ne strinjam - 5-popolnoma se strinjam).....................................................................................................................90 Slika 109: Odgovori anketirancev na vprašanje kako pogosto so bili v postopek CPVO/izdelavo OP vključeni strokovnjaki s področja javnega zdravja.........................................................................................................................................................91 Slika 110: Odgovori anketirancev na vprašanje v katerem primeru bi bili pripravljeni v ocenjevanje vključiti strokovnjaka s področja javnega zdravja.........................................................................................................................................................91 Slika 111: Mnenje anketirancev o predlaganih merilih za ocenjevanje kakovosti, ustreznosti in celovitosti obravnave zdravja ter kakovosti življenja v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)..................................................................92 Slika 112: Ocena pomembnosti in ustreznosti predlaganih meril za ocenjevanje kakovosti, ustreznosti in celovitosti obravnave zdravja ter kakovosti življenja v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)....................................93 Slika 113: Pomembnost predlaganih meril za ocenjevanje kakovosti, ustreznosti in celovitosti obravnave zdravja ter kakovosti življenja v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov).......................................................................94 Slika 114: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev in pripravo PPP (frekvence odgovorov).........95 Slika 115: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na doseganje okoljskih koristi, izboljšanje PPP in usklajevanje interesov v prostoru (frekvence odgovorov)...............................................................................................................................................95 Slika 116: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom ter na druge koristi okoljskega ocenjevanja (frekvence odgovorov).............................................................................................................96 Slika 117: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev, pripravo PPP, doseganje okoljskih koristi, izboljšanje PPP, usklajevanje interesov v prostoru, odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom ter na druge koristi okoljskega ocenjevanja (povprečja odgovorov).............................................................................................................97 Slika 118: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)............................................................................................98 Slika 119: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na pripravo PPP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)........................................................................................................99 Slika 120: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na doseganje okoljskih koristi po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)........................................................................................99 Slika 121: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na izboljšanje PPP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)......................................................................................................100 Slika 122: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na usklajevanje interesov v prostoru po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)........................................................................100 Slika 123: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)...................................101 Slika 124: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na druge koristi okoljskega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov)........................................................................102 Slika 125: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)......................................................................................................103 Slika 126: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na pripravo PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)....................................................................................................................104 Slika 127: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na doseganje okoljskih koristi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)......................................................................................................104 Slika 128: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na izboljšanje PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)....................................................................................................................105 Slika 129: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na usklajevanje interesov v prostoru glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)..............................................................................105 Slika 130: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov).....................................................106 Slika 131: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na druge koristi okoljskega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov)..............................................................................107 Slika 132: Odgovori anketirancev na vprašanje katere okoljske sestavine najpogosteje vplivajo na odločitev o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje (frekvence odgovorov)........................................................................................................................108 Slika 133: Odgovori anketirancev na vprašanje katere okoljske sestavine so najpomembnejše za obravnavo pri strateški oceni vplivov na okolje povprečnega občinskega prostorskega načrta v Sloveniji (frekvence odgovorov)............................108 Slika 134: Najpogostejši vzroki za podaljševanje časovnih rokov v dosedaj uveljavljeni praksi priprave PPP, izdelave OP in v postopku CPVO (frekvence odgovorov).................................................................................................................................109 Slika 135: Vpliv strateškega ocenjevanja na ekonomičnost PPP in ekonomičnost varstva okolja v dosedanji praksi (frekvence odgovorov).............................................................................................................................................................................111 Slika 136: Poznavanje, uporaba in koristnost navodil "Implementacija direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in planov na okolje"....................................................................................................................................................................112 Slika 137: Mnenja anketirancev na vprašanje o smiselnosti uvedbe strokovnih izpitov za izdelovalce OP in pooblastil za opravljanje dejavnosti za izboljšanje prakse strateškega ocenjevanja...................................................................................112 Slika 138: Mnenja anketirancev na vprašanje ali bi v primeru uvedbe strokovnih izpitov za izdelovalce OP takšen izpit morali opravljati tudi upravni delavci, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja...................................................................113 Slika 139: Odgovori na vprašanje ali bi v primeru uvedbe strokovnih izpitov za izdelovalce OP takšen izpit morali opravljati tudi upravni delavci, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja, glede na vlogo, ki jo imajo anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja.........................................................................................................................................................113 Slika 140: Pomen posameznih aktivnosti za izboljšanje prakse strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (frekvence odgovorov).............................................................................................................................................................................114 Slika 141: Aktivnosti, ki v največji meri lahko vplivajo na izboljšanje prakse strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (frekvence odgovorov)............................................................................................................................................................114 Slika 142: Odgovori anketirancev na vprašanje na kakšen način naj se izbira izdelovalce OP (frekvence odgovorov)........115 Slika 143: Delovanje posameznih udeležencev v dosedanji praksi strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (frekvence odgovorov).............................................................................................................................................................................116 Slika 144: Povprečna ocena delovanja posameznih udeležencev v dosedanji praksi strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (povprečja odgovorov na lestvici 1: neprimerno - 5: vzorno)......................................................................................117 Slika 145: Ocena učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje............................................................................118 Slika 146: Ocena učinkovitosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja............................................................................................................................................................................118 Slika 147: Ocena uspešnosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje...............................................................................119 Slika 148: Ocena uspešnosti strateškega ocenjevanja vplivov na okolje glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja............................................................................................................................................................................119 UVODNA POJASNILA Namen ankete - ugotoviti značilnosti dosedanje prakse strateškega ocenjevanja vplivov na okolje in postopkov celovite presoje vplivov na okolje; - pridobiti izhodišča za nadaljnje delo. Potek anketiranja Anketa je bila razmeroma obsežna in zahtevna. Z namenom pridobiti oceno o tem, kaj je Sloveniji prineslo izvajanje CPVO, kako je proces prispeval k ciljem varstva okolja in kakšna je bila učinkovitost ter stroški in koristi, katere pomanjkljivosti in problemi so prisotni, kako zagotoviti in izboljšati uspešnost CPVO, je anketa poskušala zajeti čim širši krog udeležencev procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Anketni vprašalnik je bil zasnovan v obliki vodenega intervjuja, ker pa smo želeli zajeti čim širši krog udeležencev strateškega ocenjevanja, je bil vprašalnik z uvodnim nagovorom in pojasnili, poslan po elektronski pošti na 500 naslovov. Anketiranje je potekalo v mesecu juniju 2011. Vzorec Anketni vzorec je zajemal pripravljavce, naročnike in/ali investitorje PPP, vse občine in zaposlene v občinskih upravah, oddelkih za urejanje prostora in/ali varstvo okolja, zaposlene na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, inženirje priprave PPP in okoljskih poročil, izdelovalce okoljskih poročil in izdelovalce PPP. Poleg omenjenih, so bili v vzorec vključeni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja, zaposleni na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za okolje in zaposleni na Ministrstvu za zdravje, ki sodelujejo v postopku CPVO. Na anketo je odgovorilo 70 anketirancev. Anketni vprašalnik Glede na vlogo, ki jo imajo udeleženci v procesu strateškega ocenjevanja, so bile pripravljene 3 verzije vprašalnikov: Anketni vprašalnik »verzija pripravljavec« je bil namenjen posameznikom, predstavnikom institucij, ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja, to je zaposlenim na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Zaposlenim na občinskih upravah, oddelkih pristojnih za urejanje prostora in/ali varstvo okolja ter predstavnikom ostalih pripravljavcev, naročnikov in/ali investitorjev planov, za katera se izvaja CPVO. Anketni vprašalnik »verzija izdelovalec« je bil najobsežnejši, namenjen je bil posameznikom, zaposlenim v podjetjih, ki se ukvarjajo z dejavnostmi v okviru procesa strateškega ocenjevanja. Na ta vprašalnik so odgovarjali inženirji priprave planov in okoljskih poročil, izdelovalci okoljskih poročil in izdelovalci planov. Tretji vprašalnik »verzija sektorji« je bil namenjen posameznikom, predstavnikom institucij, ki sodelujejo v procesu strateškega načrtovanja. Namenjen je bil torej zaposlenim na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za okolje ter zaposlenim pri nosilcih urejanja prostora in Ministrstvu za zdravje, ki sodelujejo v postopku CPVO. Osnovna vprašanja so bila skupna vsem vprašalnikom, nekatera vprašanja so bila pripravljena samo za določeno ciljno skupino. Vprašalniki se nahajajo v Prilogi B. Rezultati ankete v tabelarični obliki so prikazani v Prilogi A. OBDELAVA ANKETE 1 PROFIL ANKETIRANCA Prvo poglavje ankete je namenjeno zajemu osnovnih podatkov o anketirancu. Značilnosti vzorca so prikazane v spodnjih preglednicah. Na anketo je odgovorilo 47 anketirancev z univerzitetno izobrazbo, 20 anketirancev ima magisterij ali doktorat, 3 anketiranci so višje ali visoko izobraženi. Glede na področje osnovne izobrazbe je v vzorec zajet širok spekter strokovnih področij. V anketi je sodelovalo 21 anketirancev s področja krajinske arhitekture, 12 anketirancev s področja arhitekture, 10 biologov, 4 ekonomisti, ravno toliko geografov, 3 geologi, po 2 anketiranca s področja geodezije, gozdarstva, kemije, elektrotehnike ter geografije in sociologije. V anketi so sodelovali tudi anketiranci s področja okolja (1), strojništva (1), etnologije in geografije (1), biologije in kemije (1) ter s področja geografije in zgodovine (1). Največ anketirancev, ki je odgovorilo na anketo, je zaposlenih v gospodarski družbi (24), sledijo zaposleni na ministrstvih (19), javnih zavodih (9), občinah (6), v organih v sestavi ministrstva (3), delujejo kot samostojni podjetniki ali samostojni kulturni delavci (3) ali so zaposleni v izobraževalni in/ali raziskovalni ustanovi (2), gospodarski javni službi (1), so hkrati zaposleni v izobraževalni in/ali raziskovalni ustanovi in delujejo kot samostojni podjetniki ali samostojni kulturni delavci (1) oziroma so hkrati zaposleni v izobraževalni in/ali raziskovalni ustanovi ter zasebnem zavodu (1). Glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja, je v anketi sodelovalo 14 izdelovalcev OP, 12 predstavnikov naročnika in/ali investitorja PPP in OP, 11 predstavnikov pripravljavca PPP, 10 predstavnikov nosilca urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO, 7 predstavnikov sektorja za CPVO, 3 izdelovalci OP in PPP, 2 izdelovalca PPP, po 2 predstavnika nosilcev urejanja prostora in inženirja priprave OP in PPP ter izdelovalca PPP. Večina anketirancev ima dolgoletne izkušnje na področju strateškega ocenjevanja; 25 anketirancev deluje na področju strateškega ocenjevanja že več kot 10 let, 20 anketirancev se s tem področjem ukvarja med 5 - 10 leti, 9 anketirancev navaja, da na področju strateškega ocenjevanja deluje nekje med 3 - 5 leti. Na vprašalnik verzije »izdelovalec« je odgovarjalo 27 anketirancev (inženirji priprave planov in okoljskih poročil, izdelovalci okoljskih poročil in izdelovalci planov) med katerimi je dobra tretjina vprašanih v zadnjih 5 letih sodelovala pri pripravi več kot 10 OP. 1.1 Spol Preglednica 1: Struktura anketirancev po spolu spol ženski 50 moški 19 brez odgovora 1 skupaj 70 1.2 Starost starost 18 - 29 6 30 - 39 21 40 - 49 31 50 - 59 8 nad 60 let 4 skupaj 70 1.3 Izobrazba izobrazba višja, visoka 3 univerzitetna 47 magisterij, doktorat 20 skupaj 70 1.1 Področje osnovne izobrazbe Preglednica 4: Struktura anketirancev glede na osnovno izobrazbo področje osnovne izobrazbe krajinska arhitektura 21 arhitektura 12 biologija 10 ekonomija 4 geografija 4 geologija 3 geodezija 2 gozdarstvo 2 kemija 2 elektrotehnika 2 geografija - sociologija 2 okolje 1 strojništvo 1 etnologija - geografija 1 biologija - kemija 1 geografija - zgodovina 1 brez odgovora 1 skupaj 70 1.2 Zaposlen(a) Preglednica 5: Struktura anketirancev glede na zaposlitev zaposlen(a) gospodarska družba 24 ministrstvo 19 javni zavod 9 občina 6 organ v sestavi ministrstva 3 samostojni podjetnik, samostojni kulturni delavec ali drug samostojni poklic 3 izobraževalna in/ali raziskovalna ustanova 4 drugo 2 skupaj 70 1.3 Vloga v procesu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Preglednica 6: Vloga anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja v procesu strateškega izdelovalca OP 14 ocenjevanja vplivov na okolje naročnika in/ali investitorja PPP in OP 12 sodeluje kot predstavnik pripravljavca PPP 11 nosilca urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 10 sektorja za CPVO 7 izdelovalca OP in izdelovalca PPP 3 izdelovalca PPP 2 nosilca urejanja prostora 2 inženirja priprave PPP in OP ter izdelovalca OP 2 inženirja priprave PPP in OP 1 pripravljavca gradiv za NUP 1 pripravljavca PPP (oz. koordinatorja DPN) ter nosilca urejanja prostora 1 naročnika in/ali investitorja PPP in OP ter izdelovalca OP 1 izdelovalca PPP in recenzent SV in PPP 1 naročnika in/ali investitorja PPP in OP, inženir priprave PPP in OP ter izdelovalec OP 1 skupaj 70 Posamezni anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje lahko delujejo v dveh ali celo več vlogah. Posamezen anketiranec se torej lahko pojavlja v vlogi izdelovalca OP ali izdelovalca PPP, lahko deluje kot naročnik in/ali investitor PPP in OP, kot inženir priprave PPP in OP ali kot izdelovalec OP. V analizah, kjer nas zanimajo stališča posameznih skupin glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja, smo te anketirance upoštevali v vseh njihovih vlogah. Zato je vzorec za primerjavo odgovorov glede na vlogo anketirancev v postopku strateškega ocenjevanja večji, N=80. Preglednica 7: Anketiranci glede na vlogo v procesu strateškega ocenjevanja anketiranci glede na vlogo v izdelovalec OP 21 procesu strateškega ocenjevanja naročnik in/ali investitor PPP in OP 14 pripravljavec PPP 13 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 10 predstavnik sektorja za CPVO 7 izdelovalec PPP 7 inženir priprave PPP in OP 4 nosilec urejanja prostora 3 pripravljavec gradiv za NUP 1 skupaj 80 1.4 Obdobje delovanja na področju strateškega ocenjevanja vplivov na okolje (vključno z izdelavo študij variant in ocen vplivov na okolje pred uveljavitvijo postopka CPVO 1.2004) Preglednica 8: Obdobje delovanja anketirancev na področju strateškega ocenjevanja vplivov na okolje Koliko časa že delujete na do 3 leta 13 področju strateškega 3 - 5 let 9 ocenjevanja vplivov na okolje (vključno z izdelavo SV in ocen vplivov na okolje pred uveljavitvijo postopka CPVO l.2004) 5 - 10 let 20 več kot 10 let 25 brez odgovora 3 skupaj 70 1.5 Sodelovanje pri izdelavi OP kot izdelovalec OP v zadnjih 5 letih (na vprašanje odgovarjajo anketiranci iz skupine »izdelovalec«, inženirji priprave planov in okoljskih poročil, izdelovalci okoljskih poročil in izdelovalci planov) Preglednica 9: Struktura izdelovalcev okoljskih poročil glede na število OP pri katerih so sodelovali v zadn ih 5 letih Pri koliko OP ste v zadnjih 5 letih nisem sodeloval/a 3 sodelovali kot izdelovalec OP? do 2 3 3 - 5 8 6 - 10 3 več kot 10 10 skupaj 27 1.6 Sodelovanje pri izdelavi PPP za katere se je izvajala CPVO kot izdelovalec PPP v zadnjih 5 letih Preglednica 10: Struktura izdelovalcev PPP pri izdelavi PPP za katere se je izvajala CPVO, v zadnjih 5 let h Pri koliko PPP, za katere se je nisem sodeloval/a 16 izvajala CPVO, ste v zadnjih 5 do 2 3 letih sodelovali kot izdelovalec 3 - 5 3 PPP? 6 - 10 2 več kot 10 3 skupaj 27 2 UDELEŽENCI V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 2.1 Kako bi na splošno ocenili odnos pripravljavcev (MOP in ostalih ministrstev, občin) PPP do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje? pozitivno nara/nani do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepcznäi možnost večje pravne varnosti PPP pozitivno naravnari do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost vsebinske in kakovostne nadgradnje PPP pozitivno nara/nari do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost povečana sprejemljivosti PPP v lokalni in/ali širši družbeni skupnosti neopredeljeni do strateškega ocenjevanja ker so menili, da rezultati za njih nimajo nobene uporabne vrednosti in/ali so ga razumeli zgolj kot zakonsko obvezo negativno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da proces podaljšuje časovni in povečuje finančni okvir priprave ter izvedbe PPP in/ali so se mu skušali izogniti 31, 10 15 20 25 odgovori v % 30 35 Slika 1: Odnos pripravljavcev PPP (MOP in ostalih ministerstev, občin) do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje 2.2 Kako bi na splošno ocenili odnos naročnikov/investitorjev PPP do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje? pozitivno nara/nari do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost večje pravne varnosti PPP pozitivno nara/nari do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost vsebinske in kakovostne nadgradnje PPP pozitivno naravnari do strateškega ocenjevanja, ker so v tem prepoznai možnost povečana sprejemljivosti PPP v lokalni in/ali širši družbeni skupnosti neopredeljeni do strateškega ocenjevanja ker so menili, da rezultati za njih nimajo nobene uporabne vrednosti in/ali so ga razumeli zgolj kot zakonsko obvezo negativno naravnani do strateškega ocenjevanja, ker so menili, da proces podaljšuje časovni in povečuje finančni okvi" priprave ter izvedbe PPP in/ali so se mu skušali izogniti 29 10 15 20 25 30 35 odgovori v % Slika 2: Odnos naročnikov/investitorjev PPP do procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje 0 5 5 0 5 2.3 Kako bi na splošno ocenili delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja? pri zahtevnejših PPP zcgotavljali interdisciplinarnost ddovne skupine bili za obravnavo konkretnega PPP ustrezno usposobljeni bili pripravljeni na sodelovanje in razpravo z vsemi udeteženci v postopku pripiave PPP in OP identificiräi ključne vsebine gledg na obravnavani PPP aktivno sodelovali že pri iskanju rešitev v PPP, ki v najmanjši možni meri vplivajo na okolje jasno prikazal metodo ocenjevanja in vplive ocenjevali pregedno enakovredno obravnavali vse sestavine okolja na katere je obravnavani PPP pomembno vpival podai ustrezne in razumljive informacije o vplivih PPP na okolje prispevali k izboljšanju obravnavanega PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami podai ustrezne omilitvene ukrepe za ohranjanje kakovosti v prostoru se izkazäi kot etični, verodostojni in uankoviti 1 1 1 48,5 48,5 - I92 40 j- ' - 157 r8^— =1 3 1 ---- -15 '1-^- 48,5 4 8 1 - 19 7 J 39,4 10 20 30 odgovori v % 40 50 1 - nkoli 2 "3 "4 -5 - vedno 60 Slika 3: Delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) bili pripravljeni na sodelovanje in razpravo z vsemi udeteženci v postopku priprave PPP in OP se izkazai kot etični, verodostojni in učinkoviti 3,6 pri zahtevnejših PPP zagotavljali interdisciplinarnost ddovne skupina 3,6' identificirai ključne vsebine glede na obravnavani PP^ 3,55 bili za obravnavo konkretnega PPP ustrezno usposobljeni 3,53 podai ustrezne in razumljive informacije o vplivih PPP na okolja 3,52 jasno prikazali metodo ocenjevanja in vplive ocenjevali pre^edn^ 3,45 podai ustrezne omilitvene ukrepe za ohranjanje kakovosti v prostora 3,42 ,29 prispevali k izboljšanju obravnavanega PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami 0 0,5 1 aktivno sodelovali že pri iskanju rešitev v PPP, ki v najmanjši možni meri vplivajo na okolje enakovredno obravnavali vse sestavine okolja na katere je ooravnavani PPP pomembno vpival 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4 4,5 5 Slika 4: Delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Anketiranci na splošno razmeroma pozitivno ocenjujejo delovanje izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja. Izdelovalci OP so večinoma pripravljeni na sodelovanje in razpravo z vsemi udeleženci v postopku priprave PPP in OP (povprečna ocena odgovorov 4,08), izkazali so se kot etični, verodostojni in učinkoviti (povprečna ocena 3,65), pri zahtevnejših PPP so zagotovili interdisciplinarnost delovne skupine (povprečna 0 ocena 3,55), za obravnavo PPP so bili tudi ustrezno usposobljeni (3,53), informacije o vplivih PPP na okolje so podajali na ustrezen in razumljiv način (povprečna ocena 3,52). Anketiranci ugotavljajo, da izdelovalci OP večinoma jasno prikazujejo metode ocenjevanja in vplive ocenjujejo pregledno (povprečna ocena 3,45), podajajo tudi ustrezne omilitvene ukrepe za ohranjanje kakovosti v prostoru in aktivno sodelujejo že pri iskanju rešitev v PPP, ki v najmanjši možni meri vplivajo na okolje (povprečna ocena 3,42). Anketiranci ocenjujejo, da izdelovalci OP le srednje pogosto na enakovreden način obravnavajo vse sestavine okolja na katere obravnavani PPP pomembno vpliva. Kljub razmeroma pozitivnim ocenam posameznih aktivnosti pri delovanju izdelovalcev OP v procesu strateškega ocenjevanja, anketiranci ocenjujejo, da so izdelovalci OP redkeje prispevali k izboljšanju obravnavanega PPP z inovativnimi predlogi in rešitvami (povprečna ocena odgovorov 2,90). 2.4 Kako bi na splošno ocenili delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja? Slika 5: Delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) bili pripravljeni na sodelovanje, razpravo in izmenjavo informacij z izdelovalcem OP bili pripravljeni vključiti rezJtate OP v PPP, iskati boljše rešitve se izkazai kot etični, verodostojni in učinkoviti izkazovali pozitiven odnos do strateškega oce^evanja bili usposobljeni in sposobni vključiti rezultate OP v PPP in ga izboljšati podai nabor vsebin/vprašanj, na katera mora odgovoriti proces strateškega ocenjevanja pripravili načrt vključevanja rezultatov OP v PPP 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 6: Delovanje izdelovalcev PPP v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Izdelovalci PPP so zelo redko pripravili načrt vključevanja rezultatov OP v PPP (povprečna ocena odgovorov 2,63), redko pa so tudi podali nabor vsebin in vprašanj, na katera mora odgovoriti proces strateškega ocenjevanja. Po mnenju anketirancev so bili izdelovalci PPP le srednje pogosto usposobljeni in sposobni vključiti rezultate OP v PPP in ga tako izboljšati (povprečna ocena 3,28). Po drugi strani pa anketiranci ocenjujejo, da so bili izdelovalci PPP vendarle pripravljeni vključiti rezultate OP v PPP in ga na ta način izboljšati (povprečna ocena 3,68). Po mnenju anketirancev izdelovalci PpP le srednje pogosto izkazujejo pozitiven odnos do strateškega ocenjevanja (povprečna ocena 3,37). V primerjavi z izdelovalci OP so se izdelovalci PPP izkazali nekoliko manj etični, verodostojni in učinkoviti (povprečna ocena odgovorov 3,45). Anketiranci ocenjujejo, da so izdelovalci PPP pogosto bili pripravljeni na sodelovanje, razpravo in izmenjavo informacij z izdelovalcem OP. 2.5 Kako pogosto je pri strateškem ocenjevanju sodeloval inženir priprave PPP/OP in kako bi na splošno ocenili njegovo delovanje? sodelovali v postopku priprave PPP in OP tvorno prepevali k uskladitvi izhodišč priprave PPP in OP prispevali k učinkovitosti dela 1 15,3 7 33,9 5 ^B 2: HI 22 ,8 ,8 29 8 7 1 10,5 J-1-1-1-1-1-1- 3,3 0 5 10 15 20 25 30 35 40 odgovori v % 1 - nkoli "^3 "4 -5 - vedno Slika 7: Sodelovanje inženirja priprave PPP/OP pri strateškem ocenjevanju in ocena njegovega delovanja (frekvence odgovorov) Slika 8: Ocena delovanja inženirja priprave PPP/OP pri strateškem ocenjevanju (povprečja odgovorov) 2.6 Kako bi ocenili delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO? razumel poträbe, koristi in operativno vlogo strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah podaal ustrezne razlage in usmeritve za delo aktivno usmeral pcstopke CPVO in izdelave OP vsebinsko prispeva k boljšim rešitvam v OP/PPP učinkovito reševal nastae probleme prispeval k razreševanju neskladnosti/nesmisbv zakonskih in drugih izhodšč spremljal in uspešno povezoval procesa priprave PPP in OP bil odziven, spoštoval roke pregedno vodl odočitveni postopek 0 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam Slika 9: Delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) pregtedno vodl odočitveni postopek razumel potrebe, koristi in operativno vlogo strateškega ocenjevanja na različnih ravneh in v različnih oblikah podaal ustrezne razlage in usmeritve za delo bil odziven, spoštoval roke aktivno usmeijal postopke CPVO in izdelave OP vsebinsko prispeva k boljšim rešitvam v OP/PPP učinkovito reševal nastae probleme spremljal in uspešno povezoval procesa priprave PPP in OP prispeval k razreševanju neskladnosti/nesmisov zakonskih in drugih izhodišč 0 0,5 1 ■ 2, 2,52 2,5 2,49 2,48 2,46 —I-11,5 2 2,5 3 3,5 povrečja odgovorov 26 4 4,5 5 Slika 10: Delovanje Sektorja za CPVO v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) 5 Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013« 2.7 Kako bi ocenili delovanje Ministrstva za kulturo v dosedanjih postopkih CPVO razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih fsz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč 4.7- bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljena razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke J&L J48. -2TT TB,! 32,: JäiL "r6;r 19, I I "155" ""22TB 8,6" 33,9 35,1 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam i8,6 39,3 39,7 39,7 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 odgovori v % Slika 11: Delovanje Ministrstva za kulturo v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) ustrezno tolmačilo varstvene cilje izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani probfem posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacje/podatke bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP bilo odzivno, spoštovalo roke 3 3, 3,4 3,39 3,28 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov 3,76 ,7 ,68 62 58 5 Slika 12: Ocena delovanja Ministrstva za kulturo v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) s 7 37 4 2.8 Kako bi ocenili delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dosedanjih postopkih CPVO? razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih fsz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke 10 15 20 25 30 35 40 45 odgovori v % 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam Slika 13: Delovanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacje/pcdatke ustrezno tolmačilo varstvene cilje razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem bilo kooperativno, pripra/^eno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke 2,6 2,5 2,46 2,44 2,36 2,36 4 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 14: Ocena delovanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) 0 5 i 2.9 Kako bi ocenili delovanje Zavoda RS za varstvo narave v dosedanjih postopkih CPVO? razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih fsz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč _L I_I 20,6 J7 7 -4.2- -5.1- ""26T 31,7 3;,8 28,8- "TT^ bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljena razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke -1,6- j59. I I I =F 27 36,; 34,9 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 odgovori v % 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam Slika 15: Delovanje Zavoda RS za varstvo narave v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) bilo odzivno, spoštovalo roke izdajalo ustrezne smerrice, naravnane na obravnavani problem ustrezno tolmačilo varstvene cilje bilo kooperativno, pripra/^eno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP I I I I 3, 3, 3,62 3,5 3,5( 3,44 3,41 3,35 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 16: Ocena delovanja Zavoda RS za varstvo narave v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) 3 7 os 41 2.10 Kako bi ocenili delovanje ARSO, Urada za upravljanje z vodami v dosedanjih postopkih CPVO? razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih fsz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke 10 20 30 odgovori v % 40 50 60 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam Slika 17: Delovanje ARSO, Urada za upravljanje z vodami v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) ustrezno tolmačilo varstvene cilje razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem bilo kooperativno, pripra/^eno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacje/podatke bilo odzivno, spoštovalo roke 3,11 2,88 2,85 2,83 ,81 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 18: Ocena delovanja ARSO, Urada za upravljanje z vodami v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) 0 2.11 Kako bi ocenili delovanje Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO? razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP ustrezno tolmačilo varstvene cilje posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem sodelovalo pri pripravi posameznih fsz OP in PPP delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov bilo odzivno, spoštovalo roke m -hi. ■'-^71,7 — 22, ^3,926,1 1W _2ü_ 11,8 J76 =F =F T7 3,3 10 15 20 25 30 odgovori v % 35 1- sploh se ne strinjam 2 "3 "4 "5 - popolnoma se strinjam 42,: 40 45 Slika 19: Delovanje Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO (frekvenca odgovorov) bilo odzivno, spoštovalo roke ustrezno tolmačilo varstvene cilje razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP bilo kooperativno, priprav^eno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem delovalo na osnovi pregednih in objektivnih izhodišč posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP 3,5! 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 20: Ocena delovanja Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO (povprečja odgovorov) 30 26 32 3 6 12 32 0 5 2.12 Kako na splošno ocenjujete delovanje nevladnih organizacij (društev na področju varstva okolja) v dosedanjih postopkih CPVO? vztrajajo na lastnih prepričanih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidjo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev delujejo na osnovi medjske popularnosti podgajo nepopolne in subjektivne informacije imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidjo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP pripravljene so na soddovanje, utemdjeno razpravo ter usklaevanje interesov zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi podaajo informacije, ki prispevgo k zboljšanju PPP/OP zagovarjajo javni interes in pomembno prispevajo k vključevanju javnega interesa v postopek CPVO in izdelavo OP delujejo kot gospodarski subjekti s komercialnimi interesi 28 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 frekvenca odgovorov v % Slika 21: Delovanje nevladnih organizacij (frekvenca odgovorov) Preglednica 11: Najpogostejše kombinacije odgovorov o delovanju nevladnih organizacij (društev na področju varstva okolja) Delovanje nevladnih organizacij (društev na področju varstva okolja) v dosedanjih postopkih CPVO. Nevladne organizacije: % odgovorov - imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidijo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev 13,8 - imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidijo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP - vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov - podajajo nepopolne in subjektivne informacije - delujejo na osnovi medijske popularnosti 6,2 - pripravljene so na sodelovanje, utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov 4,6 - vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov - podajajo nepopolne in subjektivne informacije - delujejo na osnovi medijske popularnosti 4,6 - ostale kombinacije odgovorov 70,8 2.13 Kako na splošno ocenjujete delovanje civilnih iniciativ (oblikovanih v postopkih umeščanja posegov v prostor) v dosedanjih postopkih CPVO? zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi podaajo nepopolne in subjektivne informacije vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov delujejo na osnovi medjske popularnosti imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidjo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidjo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev zagovarjajo javni interes in pomembno prispevajo k vključevanju javnega interesa v postopek CPVO in izdelavo OP pripravljene so na soddovanje, utemdjeno razpravo ter usklaevanje interesov podgajo informacije, ki prispevgo k zboljšanju PPP/OP delujejo kot gospodarski subekti s komercialrimi interesi 63 0 2 4 6 8 10 12 14 frekvenca odgovorov v % 16 18 20 Slika 22: Delovanje civilnih iniciativ (frekvenca odgovorov) Preglednica 12: Najpogostejše kombinacije odgovorov glede delovanja civilnih iniciativ (oblikovanih v postopkih umeščanja Delovanje civilnih iniciativ (oblikovanih v postopkih umeščanja posegov v prostor) v dosedanjih postopkih CPVO. Civilne iniciative: % odgovorov - vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov - zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi - podajajo nepopolne in subjektivne informacije - delujejo na osnovi medijske popularnosti 13,8 - imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidijo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev - vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov - zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi 4,6 - pripravljene so na sodelovanje, utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov 4,6 - ostale kombinacije odgovorov 77,0 3 OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 3.1 Kako pogosti in izraziti se vam zdijo naslednji problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja? S: ■ fe^ nejasno in/ali neutemeljeno predstavljena potrebnost prprave PPP nedorečenost razvojnih ciljev PPP, njihovo nerazumljivo podajanje in/ali brez razlag ter utemeljitev neupoštevanje relevantnih družbenih, gospodarskih in o N C^CO o i i^iš p p naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO rt^ nr-*^ CD I E= CD pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO ; "c^ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP -f3 l^' ^^ - ga ■ ^^ ^ _CO_ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP 18,2 9,1 5,3l izdelovalca PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO T 2_ 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit in/ali rede< problem 2 3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 31: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo vsebinjenja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) PROJEKTNA NALOGA Si -SI Eš N pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP S? nosilec urejanja prostola. ki sodeluje tudi v postopku CPVO t5 f^ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO aj £^000 S cB ü? ■Ei??'» §3 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO sektor za CPVO pripravljavec PPP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit in/ali redek problem 2 "3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 35: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) Sä =: Ii] Sä qI Q_ . _ CL < ü •9a ODNOS DO HI ERARHIČNO VI ŠJE IN NIŽJE RAVNI NAČRTOVANJA I_I I I I I I I I I pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP 14,3 sektor za CPVO 28,6 nosilec urejanja prostoia, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 23,1 7,7 53,8 15,4 I I 7,7 46,2 15,4 30,8 I I I I 35 25 40 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - sploh ni izrazit in/ali redek problem 2 "3 "4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 36: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo odnosa do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) STRATEŠKOST OCENJEVANJA CO o^ jy o^ >2? ^ si pripravljavec PPP OJ _vt 03 a "öS SS =; ro ;s2 ^ 53 03 o rf" ^5-03 C^ C E= 55 ^^ Ik 03 ro If 03 "03 > O -"r' 03 ^ .c -lir o naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostona, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec ulejarja prostona, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec ulejarja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalca PPP sektor za CPVO nosilec ulejarja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO _25_ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec ulejarja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 10 =1= 20 "T" J0- =1= "T =F 1 - sploh ni izrazit in/ali rede< problem 2 3 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■4 "5 - zelo izrazit in/ali pogost problem Slika 37: Problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja na temo strateškosti ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) PREVENTIVNO OKOLJEVARSTVENO DELOVANJE IN VZDRŽEN RAZVOJ PRI PRI PRAVI PPP IN OP pripravljavec PPP S? CL i naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ^r^^ Q-CD -C ü_ cn . — ^^^ J^ (S ^^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO 03 ■05 P-J nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP _naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP _Sektor za CPVO nosilec ursjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ■3,15 2,95 ■ iiH . 9 ,77 3 1,33 3 3 2,9 1 3,08 3 1,33 ■ 3,1 3 29 3 ,3 2,83 3 ,3 3 29 3 29 3,4 0,5 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 38: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru preventivnega okoljevarstvenega delovanja in vzdržnega razvoja pri pripravi PPP in OP po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) ZAKONODAJNI OKVIR >p3 ^^ 03 Čir C >co flŠ ^^ f!3 g^ pripravljavec PPP tn i!^ 03 ic^ (U C^ -ČS F to iS CO ^ 03 .C O . Ci : ž^ j -S3 naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 4,05 4,69 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 39: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v zakonodajnem okviru po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 0 4 5 4 VSEBINJENJE pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP s -S3 ^ CD -v J I ■ ^^ Hš 03 > C CD izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektcr za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP 0^ oš n ^ 03 d) 'cz C CD izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ■ ä^ C pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP CT nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP ^ c^g E ■ F^ OJ S3 d s "O CT^ m 03 O (B fe^C t/^ O naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP ir^ CD čT izdelovalec OP izdelovalec PPP ^ M m > C >1^ ^^ ^^^^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP E! ^ Ei i " OD ■O CO > izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ,82 8 29 29 29 29 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4 4,5 5 Slika 40: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru vsebinjenja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) (D -iis N S3 pripravljavec PPP PROJEKTNA NALOGA n I I I I I naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Ei OJ ai tj S^ a ^^ pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 4,43 29 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4^ povprečja odgovorov 55 Slika 41: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru projektne naloge po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) OBRAVNAVA SESTAVIN OKOLJA pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP ====3 2,42 izdelovalec PPP Sektor za CPVO 03 03 ^^ SI ■ E^ C s^ — c/^ C h E! -ž? t? =53 (D -Si giflj ŠD Č^CDCDC^ ■Hi naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO ■ f;3 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 22 4,2: 3,86 4,0! 4,15 4,1 3,86 4, 4,43 4,46 4,38 23 ,31 4,54,43 29 31 4,38 4,43 4,38 4,15 29 25 4,43 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 44: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru informacij/podatkov potrebnih za pripravo okoljskega poročila po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 3 ODNOS DO HI ERARHIČNO VIŠJE IN NIŽJE RAVNI NAČRTOVANJA/OCENJEVANJA pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 4,43 2 2,5 3 povprečja odgovorov Slika 45: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru odnosa do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja/ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 5 STRATEŠKOST OCENJEVANJA i ^^ II - pripravljavec PPP C- ro -c; ™ fü naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP 55 ÖT o S3 O izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP >o cd-C3!2 TD . ^^ ■ ^^ o .S^ £= naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO Ei nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP o . c: i'čž o pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 17 15 4,4 4,43 25 4,43 1,29 23 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4 4,5 5 Slika 46: Ocena pogostosti in izrazitosti posameznih problemov v okviru strateškosti ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) Preventivno okoljevarstveno delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP Kot srednje izrazit problem anketiranci izpostavljajo na nejasen in/ali neutemeljen način predstavljeno potrebnost priprave PPP, nedorečenost razvojnih ciljev PPP ter njihovo nerazumljivo podajanje oz. podajanje razvojnih ciljev brez kakršnihkoli razlag ali utemeljitev, nepovezanost izdelave PPP in OP še nekoliko bolj izrazit problem pa vidijo v neupoštevanju relevantnih družbenih, gospodarskih in okoljskih ciljev pri pripravi PpP/OP (povprečna ocena cdgcvcrcv 3,12). Zakonodajni okvir Odgovori anketirancev kažejo na problematičnost zakonodajnega okvira in izrazite probleme, ki se znotraj tega pojavljajo. Zelo izrazit in pogost problem so zmanjšane možnosti za usklajevanje med posameznimi interesi zaradi prenormiranih sektorskih zakonskih predpisov (povprečna ocena 4,01). Zelo pogosto so problem med seboj neskladna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, ki jih je mogoče različno interpretirati zaradi česar prihaja do konfliktov (povprečje odgovorov 3,79) ter dvoumna in nejasna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, ki jih je mogoče različno interpretirati (povprečje odgovorov 3,71). Vsebinjenje V okviru vsebinjenja anketiranci kot pogost problem navajajo, da se vsebinjenja sploh ne izvajajo (povprečna ocena 3,53) oziroma so zelo pogost problem vsebinjenja, ki se jih ne udeležujejo relevantni udeleženci procesa priprave PPP (povprečna ocena 3,57). Zelo pogost in izrazit problem so vsebinjenja, ki ne pripcmcrejc k nadaljnjemu strateškemu ocenjevanju (povprečna ocena 3,51), slabo pripravljena in vodena vsebinjenja (povprečje odgovorov 3,47), vsebinjenja, kjer ne pride do korekcije/potrditve projektne naloge (povprečje odgovorov 3,46). Izrazit problem je neustrezna časovna/fazna umestitev vsebinjenja, tudi v povezavi s postopki javnega naročanja del in izbiranja izvajalcev (povprečna ocena 3,43). Kot problem anketiranci opažajo tudi neupoštevanje ali neustrezno upoštevanje smiselnih predlogov v fazi vsebinjenja (povprečna ocena 3,28). Projektna naloga Zaznaven problem, ki ga anketiranci opažajo so pomanjkljivo pripravljene projektne naloge za ocenjevanje PPP, ki neustrezno opredelijo obseg del, časovni okvir in vsebinske poudarke (povprečje odgovorov 3,26) in izdelava OP brez projektne naloge ali na osnovi projektne naloge, v kateri so zgolj povzeta zakonska določila (povprečje odgovorov 3,13). Obravnava sestavin okolja Kot zelo izrazit problem (povprečje odgovorov 3,55) anketiranci ocenjujejo velik poudarek na ocenjevanju vplivov na varovana, varstvena in ogrožena območja oz. okoljske sestavine, ki so v pristojnosti varstvenih ministrstev ter izpuščanje ali neenakovredna obravnava drugih sestavin, ki so prav tako pomembne za ohranjanje kakovosti v prostoru (npr. družbeno okolje, krajina). Srednje pogost problem anketiranci zaznavajo obravnavo vsebin, ki ne sledi vprašanjem/prioritetam posameznih udeležencev v procesu prostorskega načrtovanja (povprečje odgovorov 2,97) in obravnavo vsebin, ki ne sledi rezultatom vsebinjenja (2,92). Struktura okoljskega poročila Anketiranci menijo, da okoljska poročila pogosto ne vsebujejo vseh potrebnih informacij za ocenjevanje, utemeljevanje rezultatov in končno vrednotenje (povprečna ocena odgovorov 3,10), srednje pogost problem pa so tudi nepregledna okoljska poročila (povprečna ocena 3,15). Informacije/podatki potrebni za pripravo okoljskega poročila Kot zelo izrazit problem anketiranci izpostavljajo (povprečna ocena odgovorov je kar 4,18) pomanjkanje ali nedostopnost podatkov o stanju okolja, ki bi morali biti sestavni del vnaprejšnjih okoljskih izhodišč (npr. območja varstva pred hrupom, karte poplavne nevarnosti ipd.) in potrebna izdelava dodatnih strokovnih podlag za zagotovitev zadostnega poznavanja stanja obravnavanega okolja (povprečna ocena odgovorov 4,13). Zelo izrazit problem so tudi podatki, ki so potrebni, pa niso del javno dostopnih baz podatkov (povprečna ocena odgovorov 4,00), vsebinsko in prostorsko netočni ter zastareli javno dostopni podatki (povprečje odgovorov 3,85), zahteve nosilcev urejanja prostora po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, ne upošteva se pravilo strateškega ocenjevala na osnovi obstoječih podatkov (povprečje odgovorov 3,85). Anketiranci kot izrazit problem navajajo tudi pomanjkljive strokovne podlage in neustrezne informacije za celovit vpogled v stanje obravnavanega okolja podane s strani nosilcev urejanja prostora (povprečje odgovorov 3,73). Izrazit in pogost problem so tudi zahteve nosilcev urejanja prostora po izdelavi podrobnejših strokovnih podlag, izven okvirov strateške obravnave (povprečje odgovorov 3,62) in neutemeljene zahteve nosilcev urejanja prostora glede zbiranja pomanjkljivih, sicer javno dostopnih podatkov v okviru izdelave OP (povprečje odgovorov 3,53). Odnos do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja/ocenjevanja Po mnenju anketirancev je zelo izrazit in pogost problem izvajanje CPVO za PPP, ki ga glede na njegovo načrtovalsko raven in obseg ni smiselno ocenjevati na strateški ravni (povprečje odgovorov 3,78). Strateškost ocenjevanja Zelo izrazit problem (povprečje odgovorov 4,15) je nejasna in nedorečena raven strateškosti ocenjevanja PPP in v praksi prehod strateške ocene na projektno raven. Poleg tega je zelo izrazit problem tudi nedorečenost na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki pomeni oviro za delo in obravnavanje na obravnavani ravni (povprečje odgovorov 3,94). Anketiranci so kritični in kot izrazit ter pogost problem (povprečje odgovorov 3,81) ocenjujejo vsebine/vprašanja pripravljavca / izdelovalca PPP / nosilcev urejanja prostora, ker se le-te nanašajo na podrobnejše zasnove (ki so predmet ocenjevanja na nižji ravni) ter zahteve po preveč natančnih podatkih in podrobnih opredelitvah (ki so neskladne z ravnijo obravnave). Pogost problem so tudi odločitve na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki onemogočajo iskanje dobrih rešitev na obravnavani ravni (povprečje odgovorov 3,63) in dejstvo, da pogosto niso podani pregledi vsebin/vprašanj na katera naj bi odgovorilo nadaljnje ocenjevanje vplivov na nižjih načrtovalskih ravneh (povprečje odgovorov 3,60). 3.2 Ali menite, da so potrebne spremembe pravnega reda na področju strateškega ocenjevanja? Slika 47: Odgovori na vprašanje ali so na področju strateškega ocenjevanja potrebne spremembe pravnega reda (frekvence odgovorov) Večina anketirancev (88,4%) meni, da so na področju strateškega ocenjevanja vplivov na okolje nedvomno potrebne spremembe pravnega reda. Mnenja anketirancev se razlikujejo v korenitosti in obsegu sprememb. 24,6% vprašanih ocenjuje, da so potrebne zgolj manjše spremembe in da zadošča posodobitev Uredbe o okoljskem poročilu v okviru veljavnih določil Zakona o varstvu okolja (npr. glede razredov vpliva, sosledja posameznih faz, jasnejše opredelitve kumulativnih in ostalih posrednih vplivov ter njihovo poenotenje z ostalimi predpisi). Velika večina anketirancev, tretjina vseh vprašanih meni, da so potrebne večje spremembe, to pomeni posodobitev Zakona o varstvu okolja, Uredbe o okoljskem poročilu ter posameznih predpisov s področja priprave PPP v okviru določil Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (npr. glede načina vodenja postopka, odločanja o potrebnosti CPVO). Slaba tretjina vseh vprašanih poudarja, da so potrebne velike spremembe, da je potrebna posodobitev Direktive in ustrezna prilagoditev slovenskega pravnega reda (npr. glede namena strateškega ocenjevanja, hierarhije strateškega ocenjevanja, jasnejše opredelitve vzdržnosti, močnejše integracije načrtovanja in strateškega ocenjevanja). Da so potrebne velike in korenite spremembe, posodobitev Direktive in ustrezna prilagoditev slovenskega pravnega reda meni polovica anketirancev, ki na področju strateškega ocenjevanja vplivov na okolje deluje več kot 10 let, 45% anketirancev, ki se s tem področjem srečuje od 1-3 let, 11% anketirancev, ki se s strateškim ocenjevanjem ukvarja od 3-5 let ter 15% anketirancev s 5-10 letnimi izkušnjami na področju strateškega ocenjevanja. Anketiranci, ki se s strateškim ocenjevanjem srečujejo manj kot 1 leto enotno ocenjujejo, da so potrebne zgolj manjše spremembe in posodobitev Uredbe o okoljskem poročilu v okviru veljavnih določil Zakona o varstvu okolja. 3.3 Če je vaš odgovor na gornje vprašanje katerihkoli »da«, prosimo navedite razloge - kaj je pri sedanjem pravnem redu po vašem mnenju najbolj sporno oziroma kaj bi želeli, da njegova posodobitev uvede/izboljša? Preglednica 13: Najpogostejši odgovori na vprašanje kaj je pri sedanjem pravnem redu najbolj sporno in kaj naj njegova Kaj je pri sedanjem pravnem redu najbolj sporno? Kaj bi želeli, da njegova posodobitev uvede/izboljša? - nejasna navodila za določitev o potrebnosti CPVO - določiti primere za katere je postopek CPVO potreben - nejasna opredelitev strateškega ocenjevanja - jasnejša opredelitev strateškega ocenjevanja - hierarhija strateškega ocenjevanja; v sedanjih postopkih se CPVO izvaja na povsem napačni ravni načrtovanja, strateška presoja bi morala biti izvedena pri pripravi strateških dokumentov - ustreznejša hierarhična razmejitev med strateškim in projektnim presojanjem - prilagoditev vsebin strateškemu načrtovanju - širitev presoje na družbene, ekonomske dejavnike - neposrečena umestitev CPVO med projektno in strateško raven ter s tem v zvezi opredelitev CPVO kot na soglasje vezanega namesto optimizacijskega instrumenta - za prostorske akte postopek CPVO v celoti integrirati v postopek prostorskega načrtovanja in ga ukiniti kot upravni postopek - izrazito prekrivanje vsebin in postopkov izdelave planov in CPVO - močnejša integracija načrtovanja in strateškega ocenjevanja - strateško ocenjevanje je del načrtovalskega postopka, jasneje določiti povezave med načrtovanjem in ocenjevanjem - preveč zapletena zakonodaja, zato udeleženci v postopkih ne razumejo svoje vloge - vodenje priprave prostorskega akta po dveh zakonodajah komplicira postopek in povzroča zmedo pri sodelovanju NUP, ki so vključeni v obeh postopkih - neustrezno združevanje postopka CPVO in presoje sprejemljivosti po ZON, prevelika natančnost za celovito presojanje - nedorečena, medsebojno neusklajena zakonodaja - poenostavitev pravnega reda, bolj jasna zakonodaja na področju CPVO - uskladitev prostorske in okoljske zakonodaje - vključevanje NUP - zakonodaja dovoljuje, da OP izdeluje kdorkoli, ne zahteva se strokovne usposobljenosti - zagotovi naj se boljša strokovna usposobljenost izdelovalcev OP - preozko zastavljen obseg (scope) ter način obravnave vplivov - prevelika togost oblike OP napram vsebini in njegova nezmožnost prilagajanja oz. integracije z/v druge dokumente s podobnim namenom - premalo definirane vsebine OP in načina vrednotenja vplivov - vsebinjenje se ne izvaja - postopek čezmejne presoje je zakonsko nedorečen in nejasen - netransparentnost in samovoljnost pri vodenju upravnega postopka - nejasna opredelitev kumulativnih in sinergijskih vplivov - neustrezna ocenjevalna lestvica, ki izdelovalce OP sili v odločitvene opredelitve - transparentno opredeljena, opisana metodologija ocenjevanja, vrednotenja vplivov - neustrezno vključevanje javnosti - večji pomen na komunikaciji 3.4 Kakšen upravni postopek presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja se vam zdi primernejši? samostojni upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje na osnovi predpisov s področja varstva okolja postopek presoje vplivov smiselno vključen v upravni postopek priprave PPP, npr. postopek priprave prostorskih aktov na osnovi predpsov s področja urejanja prostora poseben upravni postopek ni potreben, strateško ocenjevanje je lahko dovolj učinkovito že z vsebinskim vključevanjem v proces izdelave PPP, dovolj je sklic na Direktivo o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter naš pravni red 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 Slika 48: Primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) pripravljavec PPP naročnik ai investtor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 15,4 ■1 76,9 7,7 28,6 II 71,4 1 33,3 38,1 II 28,6 1 71,4 II 28,6 1 100 1 30 50 1 20 1 I 1 I 1 I 1 I 1 I I 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■poseben upravni postopek ni potreben, strateško ocenjevanje je lahko dovolj uankovito že z vsebinskim vključevanjem v proces izdelave PPP, dovolj je sklic na Direktivo o presoji vpivov nekaterih načrtov in programov na ckolje ter naš pravni red ■ postopek presoje vplivov smiselno vključen v upravni postopek priprave PPP, npr. postopek priprave prostorskih aktov na osnovi predpisov s področja urejanja prostora samostojni upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje na osnovi predpsov s področja varstva okolja Slika 49: Primerna oblika upravnega postopka presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na njihovo vlogo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) 0 3.5 Ali se vam zdi ustrezen postopek CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihove pomembnosti za okolje? Preglednica 14: Mnenje anketirancev o ustreznosti postopka CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov Ustreznost postopka CPVO na I. stopnji: % odgovorov sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno, izhodišče o uvedbi postopka CPVO bi moral biti postopek t.i. screeninga (presejanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP 24,06 Uredbo o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je treba vsebinsko dopolniti, jasneje opredeliti metodo in merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP 21,8 sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, vendar bi bilo treba prenoviti Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009), vključno s prilogami 15,79 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) metodologije opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, ne določa ustrezno in bi ga bilo treba prenoviti 12,03 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja 8,27 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, vendar ni povsem skladen z ostalimi predpisi 6,77 sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, prav tako so ustrezna določila Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009 6,02 Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je ustrezno izhodišče za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP 5,26 Preglednica 15: Najpogostejše kombinacije odgovorov na vprašanje o ustreznosti postopka CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihovo pomembnost za okolje Ustreznost postopka CPVO na I. stopnji: % odgovorov - sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno, izhodišče o uvedbi postopka CPVO bi moral biti postopek t.i. screeninga (presejanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP 15,2 - sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno, izhodišče o uvedbi postopka CPVO bi moral biti postopek t.i. screeninga (presejanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP - Uredbo o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je treba vsebinsko dopolniti, jasneje opredeliti metodo in merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP - Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) metodologije opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, ne določa ustrezno in bi ga bilo treba prenoviti 12,1 - sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, vendar bi bilo treba prenoviti Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009), vključno s prilogami 7,6 druge kombinacije odgovorov 65,1 3.6 Kako širok in avtonomen oz. z vrednotenjem ostalih vplivov in učinkov PPP naj bo povezan proces strateškega ocenjevanja vplivov na okolje? Slika 50: Mnenje anketirancev o obsegu, širini in avtonomnosti procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 pripravljavec PPP 84,6 ■1 15,4 1 - 1 1 1 1 naročnik in/ali investitor PPP in OP 50 7,1 11 21,4 11 21,4 1 - izdelovalec OP 38 1 1 14,3 J 33,3 14,3 1 - 1 izdelovalec PPP 85,7 14,3 1 - sektor za CPVO 14,4 ■1 71,4 14,3 1 - nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 44,4 ■1 33,3 II 11,1 II 11,1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ' to na bo del čim bolj enotnega procesa strateškega ocenjevanja vplivov PPP na gospodarstvo, družbo in okolje/prostor (t.i. prostorsko kohezijo), torej na okolje v njegovem najširšem pomenu ■ poleg sestavin, ki jih ddoča Direktiva, naj se obravnava tudi prostorske vidike (razvoj dejavnosti, fizične in morfološke značilnosti prostora, kulturne značilnosti prostora) ' obravnava naj se sestavine okolja, ki jih določa D irektiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, tore v skladu z dosedanjo prakso omejen naj bo na obravnavo sestavin naravnega okolja (zrak, vode, tla, naravo in biotsko pestrost) Slika 51: Mnenje o obsegu, širini in avtonomnosti procesa strateškega ocenjevanja vplivov na okolje glede na vlogo, ki jo imajo anketiranci v procesu strateškega ocenjevanja 3.7 Katere okoljske sestavine naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP? le tiste okoljske sestavine, za katere se v fazi vsebinjena izkaže, da je njihova obdelava smiselna, to je lahko tud ena sama okoljska sestavina 55, vse sestavine iz Direktive, tako da se zagotovi celovitost obravnave, pri čemer se podrobneje obdela le za obravnavani PPP ključne okoljske sestavine 44, 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 Slika 52: Mnenje anketirancev o obsegu okoljskih sestavin, ki naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% le tiste okoljske sestavine, za katere se v fazi vsebinjenja izkaže, da je njihova obddava smiselna to je lahko tudi ena sama okoljska sestavina 'vse sestavine iz Direktive, tako da se zagotovi celovitost obiavnave, pri čemer se podrdbneje obdela le za obravnavani PPP ključne okoljske sestavine Slika 53: Obsegu okoljskih sestavin, ki naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja 0 3.8 Ali menite, da mora biti v procesu strateškega ocenjevanja opredeljena okoljska sprejemljivost PPP (ne glede na to, kakšen bi ta proces bil)? da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevati postopek formane potrdtve sprqemljvosti vplivov PPP, odločitev sprejme upravni organ na osnovi strokovnih in drugih ugotovitev da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevati postopek formane potrdtve sprqemljvosti vplivov PPP, odločitev temelji na oceni sprqemljivosti podani s strani izdelovalca OP, ki jo potrdi upravni organ ne, v okviru potrditve PPP naj se preverja ali je strateško ocenjevanje prispevalo k iskanju in izboru najboljše alternative PPP ter ai je ocenjevanje prispevalo k izboljšanju PPP 10 15 20 25 30 35 odgovori v % 40 Slika 54: Odgovori anketirancev na vprašanje ali mora biti v procesu strateškega ocenjevanja opredeljena okoljska sprejemljivost PPP pripravljavec PPP naročnik ai investior PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO III 1 1 1 1 1 1 1 33,3 33,3 33,3 12,9 ^^^B 21,^ i 35,7 1 47,6 33,3 19 14,^ 1 85,7 1 33,3 66,7 1 20 1 70 1 10 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% ■ da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevsti postopek formahe potrditve sprejemljivosti vplivov PPP, odločitev sprejme upravni organ na osnovi strokovnih in drugih ugotovitev ■da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevSi postopek formane potrditve sprejemljivosti vplivov PPP, odločitev temelji na oceni sprejemljivosti podani s strani izdelovalca OP, ki jo potrdi upravni organ ne, v okviru potrditve PPP naj se preverja ali je strateško ocenjevanje prispevao k skanju in izboru naboljše aternative PPP ter ali je ocenjevanje prispevalo k izboljšanju PPP Slika 55: Mnenja anketirancev o potrebnosti opredeljevanja okoljske sprejemljivosti PPP v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja 8 8 0 5 3.9 Kako naj bo sprejeta končna odločitev o sprejemljivosti vplivov plana? utemeljitve izdelovalca OP, izoblikovane predvsem na osnovi vseh ugotovljenih vplivov PPP in opredeljenih omilitvenih ukrepov ugotovitve skladnosti s pravnimi normami (predpisi, ki se nanašajo na območja za katera velja pravni režim, imisijskimi in emisijskimi vrednostmi idr.) utemeljitve Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za CPVO utemeljitve izdelovalca PPP, izoblikovane predvsem na osnovi ugotovljenega izboljšanja PPP utemeljitve nosilcev urejanja prcstora sklepa posebne stane komisije priznanih strokovnpkov na ravni države sklepa medresorske konference (po vzoru prostorske konference v okviru priprave državnih prostorskih načrtov) sklepa prpravljavca PPP (npr. oočinskega sveta v primeru občinskih prostorskih aktov, Vlade RS in/ali Državnega zbora v primeru državnih prostorskih aktov, ^ utemeljitve M nistrstva za zdravje, Direktorata za javno zdravje sklepa komisije prznarih strokovnjakov imenovane s strani pripravljavca PPP za posamezen PPP večinskega mnenja izraženega v javnomnenjskih raziskavah rezultata referenduma 44 10 15 frekvenca od govorov v % 20 25 Slika 56: Mnenja anketirancev o načinu sprejetja končne odločitve o sprejemljivosti vplivov plana (frekvence odgovorov) 3.10 Ali je lestvica velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana (A, B, C, D, E, X), kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu, primerna? Slika 57: Mnenje anketirancev o primernosti lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana (A, B, C, D, E, X) kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu 0 5 3.11 Kaj bi bilo treba upoštevati pri prenovi te lestvice? erotra lestvica je potrebna izrazi bi morali jasneje odraziti velikost vpliva zrotlaj lestvice bi moräa biti opredelpna meja sprejemljivosti vpivov lestvica bi morala vključevati pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov razvrščanje v razrede vplivov bi moräo omogočati lažjo primerjavo alternativ povečati bi bilo treba število razredov zmanjšati bi blo treba število razredov OP bi se lahko zaključil z razvrstitvijo v razred X (vpliva ni mogoče oceniti) podzakonski predps naj določi pravife za razvrščanje v razrede vplivov namesto opredelitve vpiva se lahko opredeli (ooseg, značilnost) spremembe v okolju 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% odgovori v % ■ d^ ne Slika 58: Mnenje anketirancev o prenovi lestvice velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana A; B, C, D, E, X enotna lestvica je potrebnal da, to zagotavlja enotno ocenjevanje vplivov ne, lestvico naj se opredeli za vsak OP posebq izrazi bi morali jasneje odraziti velikost vplival da, npr. izraz "zanemarljiv" za razreda B in C je pogosto zavajajoč gtede na dejansko velikost vplivov ne, sedanji izrazi dovolj jasno odražajo vdikost vpliva znotraj lestvice bi moräa biti opredelpna meja sprejemljivosti vpivovl da, opredeliti b bilo treba razred(e) za katere(ga) velja, da so vplivi nesprqemjivi ne, opredelitev sprejemljivosti ne bi smela biti avtomatično vezana na določen razred vpiva lestvica b morala vključevati pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov! da, razvrstitev v razred vpliva na bo vezana na pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov ne, obvezo izvedbe omilitvenih ukrepov je treba ločiti od razvrstitve v razred vpiva razvrščanje v razrede vplivov bi moräo omogočati lažjo primerjavo alternativi da, za potrebe primerjalne analiza je veljavna lestvica neprimerna, zato je treba uporabljati dodatne lestvice ne, ni zadreg v primerjanih analizah, ključna je opredelitev (ne)sprejemljivosti _posamezne aternaiive, manj pa razlike med njimi_ povečati bi bilo treba število razredov da, 5-stopenjska lestvica je preveč robustna ne, 5-stopenjska lestvica je ustrezna 20 70,5 29,5 63,4 H 36,6 68,3 1 31,7 13,6 1 zmanjšati bi blo treba število razredov 86,4 da, manjše število razredov bi poenostavilo razvrščanje ne, 5-stopenjska lestvica je ustrezna OP bi se lahko zaključil z razvrstitvijo v razred X (vpliva ni mogoče oceniti) 1 88,1 da, velikost (in sprqemljivost) vpliva bi se lahko doočila v naslednjih fazah načrtovanja in ocenjevanja vplivov ne, ocena je smiselna samo za vmesne faze izdelave OP podzakonski predps naj določi pravia za razvrščanje v razrede vplivov! 44,4 da, taka pravife bi bila koristna 70,7 ne, razvrščanje na bo prepuščeno izdelovalcem OP 29,3 namesto opredelitve vpiva se lahko opredeli (obseg, značilnost) spremembe v I okolju da, ko nosilca vpliva, to je tistega, ki bo nosil breme posledic, ni mogoče ugotoviti z razumnimi sredstvi, in/ali ko gre za vplive na ljudi, pa ni mogoče dobiti njihovih^ 40,5 ne, vedno je treba oceniti končne vplive na okolje/človeka 59,5 10 20 30 40 50 60 odgovori v % 70 80 90 100 Slika 59: Mnenje anketirancev na vprašanje kaj je treba pri prenovi lestvice vrednotenja A, B, C, D, E, X upoštevati 7 0 Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013« 3.12 V zvezi z ocenjevanjem čezmejnega vpliva PPP odgovorite za spodnja vprašanja: ali poznate spletno mesto Konvencije o čezmejnih vplivih (Espoo) (http://www.unece.org/env/eia/) ali menite, da je na spletnem portalu MOP dovolj informacij, da v primeru čezmejnih vplivov lahko ocenjujete te vplive po mednarodno priznanih metodologijah ali ste pri svojem delu ocenjevali čezmejne vplive ali poznate postopek čezmgnega vpiva PPP na okolje 56,5 43,5 1 1 ■ H 8 0 ,72,7 67,4 ' 1 32,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% odgovori v % ■ d^ ne Slika 60: Seznanjenost anketirancev z vsebinami ocenjevanja čezmejnih vplivov PPP 4 VSEBINE OKOLJSKEGA POROČILA, VKLJUČNO Z DODATKOM NA VAROVANA OBMOČJA 4.1 Kako pogosto so bile vsebine okoljskega poročila obravnavane na spodnji način? (1-nikoli, 5-zelo pogosto) Oci obravnavani problem je bil ustrezno predstavljen zakonska in druga izhodišča so bila ustrezno upoštevana okoljski cilji so bili ustrezno izbrani in jasno opreddjeni ^ okoljski cilji pana niso bili osredotočeni le na ohranjanje obstoječih značilnosti okolja, temveč so imeli "aktiven" značaj, usmerjeni so bili v izboljšanje kakovosti v okolju Ž okoljski cilji so bili potrjeni na vseoinjenju opredeljeni cilji so bili ustrezno upoštevani pri pripravi ostalih vsebin OP |4,36 131 ■15,9 36 14 -3Dj2 I I 39,5 44,2 46 43,9 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % '1 - nkoli '2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 61: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve problema in namena ocenjevanja, zakonskih in drugih izhodiščih ter okoljskih ciljih v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov) kazaniki okolja so bili ustrezno izbrani in povezani z okoljskimi cilji J4. I 143 I razlikovane med kazalniki stanja okolja in kazalniki ugotavljanja vplivov je bilo ustrezno in razumljivo predstavljeno 31 31 uporabljeni kazalnki so bili povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja Tj^T kazaniki so bili utemeljeni opisi stanja okolja so bili kratki in jedrnati, vključevai so tudi vrednostne analize in o ra -ää bili povezani s kasnejšim ocenjevanjem vplivov merila vrednotenja so bila ustrezno izbrana in jasno prikazana izbrana je bila ustrezna metoda vrednotenja 2,3 I 14 •0613. . SI iz "a "č^ P vrednostni sistem je bil preveden, razumljiv, relevanten ^-T TR-T metoda vrednotenja je bila jasno povezana s cilji in rezultati negotovost ocenjevanja je bila opredeljena 5,3! ?5j5 35 i3,3 34,1 39 40, 40, 41 46 44,2 5 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % 1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 62: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve kazalnikov okolja, stanja okolja, meril vrednotenja in metod vrednotenja vplivov plana v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov) 4 9 3 5 3 4 8 7 5 8 o 1 določeni so bili vsi relevantni vplivi na okolje obravnava vplivov je piegledno odgovorila na vprašanja iz vsebinjenja ter vprašanja pripravljavca in izdelovalca PPP ter vsebine poleg ocenjevanja vplivov na obstoječe značilnosti okolja se je ocenjevalo tudi J^ vplive plana na razvojne potenciäe različni vplivi pana (neposredni, daljinski, kumulativni, ...) so bili prepoznani in ustrezno obravnavani tveganja za naravne in druge nesreče so bila ocenjena ocene vplivov plana so bile pregtedne, z vrednostnimi opredelitvami ocene vplivov plana so bile ustrezne, vredne zaupanja 34,1 41,5 39,5 38,6 ■ 51,3 48,8 52,4 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 '1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 63: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve vplivov plana in ocene vplivov plana v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov) predagani omilitveni ukrepi so bili konkretni, vezani na obravnavano okolje in problem predfegani omilitveni ukrepi niso bili osredotočeni le na sanacijo poškodb zaradi izvedbe PPP, pač pa tudi na izbojšanje zatečenih ai neustreznih stanj v okolju predagani omilitveni ukrepi so bili realni in izvedljivi o predagani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni predfegani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni skladno s 24. äenom Pravilnika o presoji sprejemljivosti zvedbe planov in posegov na varovana območja predfegani omilitveni ukrepi so bili uspešni -gi predfegani način za sprem ljanje stanja in sprememb okolja so bili ustrezni CD - predfegani načini spremljana stanja so predvidevali tud ukrepe v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju, kot je bilo predhodno ocenjeno (pcsredcvanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremlenja stanja v primeru manjših in^ 18 2 31 J5 14 36, 34,9 35,73 1 25 30 41 39,4 8,1 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 odgovori v % M - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 64: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve omilitvenih ukrepov in spremljanja stanja okolja v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov) 7 31 0 2 t7 postopek ocenjevanja je bil pregleden .Ü §3 -J: obseg zahtev za izboljšanje PPP je bil velik, zahteve so bile pomembne in utemeljene PPP je bil na podlagi rezultctov OP bstveno izboljšan ^^^ I: OP je podal tudi priporoala za izboljšanje sistema strateškega ocenjevanja ■I 2,3 7 ',2 14 1 25, 6 3 ■l 2,3 ■i' 11,6 6 39,5 9,3 7 7 ■ 11,6 51,2 0 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 '1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 65: Mnenje anketirancev o pogostosti in načinu opredelitve učinkovitosti postopka ocenjevanja, priporočilih in usmeritvah v okoljskem poročilu (frekvence odgovorov) 5 Opredelitev problema in namena ocenjevanja obravnavani problem je bil ustrezno predstavljen Zakcnska in cruga izhodišča zakonska in druga izhcdisča so bila ustrezno upoštevana Okoljski cilji pana okoljski cilji so bili ustrezno izbrani in jasno opreddjeni okoljski cilji pana niso bili osredotočeni le na ohranjanje obstoječih značilnosti. okoljski cilji so bili potrpni na vsebinjenju opredeljeni cilji so bili ustrezno upoštevani pri pripravi ostalih vsebin OP Kazalniki okoja J kazaniki okolja so bili ustrezno izbrani in povezani z okoljskimi cilji razlikovanje med kazalniki stanja okolja in kazalniki ugotavljanja vplivov je bilo. J I 3,05 uporabljeni kazalnki so bili povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja | N 3,17 _kazaniki so bili utemeljeni ^ 3,17 Opis stanja okolja opisi stanja okolja so bili kratki in jedrnati, vključev^i so tudi vrednostne analize Merila vrednotenja merila vrednotenja so bila ustrezno izbrana in jasno prikazana Metoda vrednotenja vplivov plana izbrana je bila ustrezna metoda vrednotenja vrednostni sistem p bil pregleden, razumljiv, relevanten metoda vrednotenja je bila jasno povezana s cilji in rezultati negotovost ocenjevanja je bla opredeljena Vplivi plana določeni so bili vsi relevantni vplivi na okolje poleg ocenjevanja vplivov na obstoječe značilnosti okolja se je ocenjevalo tudi. različni vplivi pana (neposredni, daljinski, kumulativni, ...) so bili prepoznani in. _tveganja za naravne in druge nesreče so bila ocenjena Ocena vpivov plana ocene vplivov plana so bile pregedne, z vrednostnimi opredelitvami _ocene vplivov plana so bile ustrezne, vredne zaupanja Omilitveni ukrepi 3,59 3,59 predagani omilitveni ukrepi so bili konkretni, vezani na obravnavano okolje in. predagani omilitveni ukrepi niso bili osredotočeni le na sanacijo poškodb zaradiJ predagani omilitveni ukrepi so bili realni in izvedljivi predlagani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni predagani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni skladno s 24. členom Pravilnika o.^| _predagani omilitveni ukrepi so bili uspešni Spremljanje stanja okoja predagani način za spremljanje stanja in sprememb okolja so bili ustrezni predagani načini spremljanja stanja so predvidevali tud ukrepe v primeru pojava. Učinkovitost postopka ocenjevanja j postopek ocenjevanja je bil pregleden obseg zahtev za izboljšanje PPP je bil velik, zahteve so bile pomembne in. PPP je bil na podlagi rezultatov OP bistveno izboljšan Priporočia in usmeritve OP je podal tudi prporočila za izboljšanje sistema strateškega ocenjevanja 1,95 3 i,34 :,82 3,5 3,4 3 i,33 ■ 3,2 1 ,31 3,47 3,16 3,12 75 79 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4 4,5 5 Slika 66: Mnenje anketirancev o načinu in pogostosti obravnave posameznih vsebin v okoljskem poročilu Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje - rezultati ankete 0 4.2 Ali so Kazalci okolja v Sloveniji, ki jih vodi ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/) ustrezna osnova za opredelitev kazalnikov okolja v Op? da ne, niso dovolj praktični ne, nso dovolj natančni ne, nso vezani na okoljske cilje drugo - so ustrezna osnova, vendar je potrebno kazalnike okolja v posameznem OP prilagoditi vsebini in namenu PPR največkrat^ drugo - so lahko osnova niso pa dovolj, niso za vse vsebine; za posamezna podroqa nso dovolj natančni drugo - ne vem 1,89 9,43 33,96 0 5 10 15 20 25 30 35 40 odgovori v % Slika 67: Mnenje anketirancev o ustreznosti Kazalcev okolja v Sloveniji kot osnove za opredelitev kazalnikov okolja v OP 4.3 Katere informacije in metode uporabljate pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem vrednotenju? obstdeče, javno dostopne podatke o stanju okolja obstoeče, javno dcstopne demografske podatke na območju vpliva obstdeče javno dostopne podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva na obstoječe, javno dostopne sociografske, psihografske in vedenjske podatke o, podatke, pridooljene za potrebe ocenjevanja s terenskimi ogledi, popisi ocene učinkov PPP na podlagi dokumentacije, pisnih virov kvantitativne modele napovedi laboratorijske analize (kemijske, fizikalne) ankete delavnice, viharjenja (brain storming) študije ranljivosti prostora prekrivanja s pomočjo geografskih informacijskih sistemov strokovna mnenja in ocene multkriterijske anäize analze stroškov in korsti (cost / benefit analize) 0% 10% 20% 30% ' 1 nikoli ■ 2 ■ 3 4 5 - vedno 40% 50% 60% odgovori v % 70% 80% 90% 100% Slika 68: Pogostost uporabe posameznih informacij in metod pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem vrednotenju (frekvence odgovorov) obstoeče javno dostopne podatke o stanju okolja prekrivanja s pomočjo geografskih informacijskih sistemov podatke, pridobljene za potrebe ocenjevanja s terenskimi ogledi, popisi ocene učinkov PPP na podlagi dokumentacije, pisnih virov strokovna mnenja in ocene obstoeče javno dostopne demografske podatke na območju vplva študije ranljivosti prostora kvantitativne modele napovedi multikriterijske analize delavnice, viharjenja (brain storming) laboratorijske analize (kemijske, fizikalne) obstoeče javno dostopne podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva na. analze stroškov in korsti (cost / benefit analize) obstoeče, javno dostopne sociografske, psihografske in vedenjske podatke o. ankete 0 234 povprečja odgovorov Slika 69: Ocena pogostosti uporabe posameznih informacij in metod (1-nikoli - 5-vedno) pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem vrednotenju (povprečja odgovorov) 4.4 Ali menite, da bi lahko uporabili v prihodnosti za pripravo OP kakšno sodobnejšo metodo ugotavljanja in vrednotenja vplivov PPP oziroma kombinacijo metod? Na vprašanje je odgovorilo le pet anketirancev. V odgovorih so predlagali uporabo že znanih metod, posebej so bile izpostavljene naslednje tehnike oz. metode: - ustrezno vodeno interdisciplinarno delo projektnega tima; - uporaba metcdclcgije vrednotenja variant od najbolj do najmanj oz. nesprejemljive, povezano z metcdclcgijc primerjave variant v ŠV in ne zgolj oceno o (ne) sprejemljivosti predlaganega PPP, razen v primeru priprave PPP z utemeljitvijo najustreznejše variantne rešitve; - uporaba klastrske relacijske analize različnih vplivov na različne okoljske prvine upoštevajoč prostorske načrte oz. omejitve, ki iz njih izhajajo; - uporaba metode STEMA (»pri sedanjem vrednotenju in ocenah A,B,C,D,E,X ni razviden kriterij in kazalniki, da o skupnih ocenah glede na celoto in ponderje sploh ne gcvcrimc!!!!! V OP to sploh ni vrednotenje, vse skupaj en sam copy-paste predpisov, zakonov in strokovnih podlag za izdelavo PPP«); - pogostejša uporaba metod za vrednotenje vplivov na družbeno okolje in zdravje ljudi (»Sedanje ugotavljanje in vrednotenje vplivov je preveč pod "vtisom" presojanja vplivov posameznih posegov, na strateškem nivoju se vplive redko vrednoti.«). 5 6 5 ALTERNATIVNE REŠITVE 5.1 Kako pogosto so bile v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja alternativne rešitve obravnavane na spodnji način? (1-nikoli, 5-zelo pogosto) alternative so bile zavestno oblikovane predvsem zaradi iskanja rešitve, ki povzroči najmanjše vplive na okolje med alternativami so obstajäe vsebinske razlike morebitna obravnava aternativ v predhodnih fazah načrtovanja je bila ustrezno pojasnjena 191 alternative so ustrezale hierarhični ravni načrtovanja J52 v primeru da je bia obravnavana le ena rešitev, je bilo to ustrezno utemeljeno tudi z okoljskega vidika izdelovalec OP je sodeloval pri oblikovanju alternativnih reštev !5,9 T ■ alternative so bile zmišljene zaradi obveze primerjave -20:6 EE r5] niso bile obravnavane vse možne alternative, v zaključnih fazah je prihajab do novih alternatv 7,9 vse obravnavane alternative so ble izvedljive vse obravnavane alternative so bile primerljive JA -2117 okoljska izhodišča so bila upoštevana že pri oblikovanju alternativ Ji: =1= 12,9- 35,7 33,3 36,; 45,6 44,3 44,1 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % '1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 70: Pogosiosi in način obravnave alternativ ter značilnosti alternativ v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) 7 47 0 9 9 91 2 3 1 6 4 v primerjani analizi so bili cilji jasno opredeljeni, vključevali so tudi okoljske cilje 15,4 20 v primerjani analizi so bila Lporabljena jasna merila in kazalniki 13,8 ■T08- obravnavani so bili tako pozitivni kot tudi negativni vplivi alternativ : 11,9 7T 29,9 ocenjevanje v primerjalni analizi je bilo pregledno, utemeljeno, podkrepljeno s preverljivimi kvanttativnimi podatki 20,9 23,9 32,8 -T3;T" okoljski vidik primerjave je bil enakovreden ostalim vidikom primerjave -20;g- 19,7 21,2 okoljski vidik primerjave je bl ključen za izbor najustreznejše alternative izbrana je bila okojsko najustreznejša alternativa 16 ,7 25,8 6,1 6 14,9 35, d pripravljavec PPP ni sprejel predoga izbrane aternative, čeprav jo je pred primerjavo sam opredäil kot izvedljivo "T5;3 7,6 izbrana alternativa je bila jasno in trdno utemeljena 34,5 9,1 40 45, 7,8 0 10 20 30 40 odgovori v % 50 60 '1 - nkoli '2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 71: Pogostost in način primerjave alternativ in izbire alternativ v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) 6 9 7 6 4 4 3 Obravnava alternativ alternative so bile zavestno oblikovane predvsem zaradi iskanja rešitve, ki povzroa najmanjše vplive na okoje med alternativami so obstajäe vsebinske razlike morebitna obravnava aternativ v predhodnih fazah načrtovanja je bila ustrezno pojasnjena alternative so ustrezale hierarhični ravni načrtovanja v primeru da je bia obravnavana le ena rešitev, je bilo to ustrezno utemeljeno tudi z okoljskega vidika Značilnosti alternativ izdelovalec OP je sodeloval pri cblikd/anju alternativnih reštev alternative so bile zmišljene zaradi obveze primerjave niso bile obravnavane vse možne alternative, v zaključnih fazah je prihajao do novih alternativ vse obravnavane alternative so ble izvedljive vse obravnavane alternative so ble primerljive okoljska izhodišča so bla upoštevana že pri oblikovanju alternatv Primerjava alternativ v primerjani analizi so bili cilji jasno oaredeljeni, vključevali so tudi okoljske cilje v primerjani analizi so bila uporabljena jasna merila in kazalniki obravnavani so bili tako pozitivni kot tudi negativni vplivi alternativ ocenjevanje v primerjalni analizi je bilo pregledno, utemeljeno, podkrepljeno s preverljivimi kvanttativnimi podatki okoljski vidik primerjave je bl enakovreden ostalim vidikom primerjave okoljski vidik primerjave je bl ključen za izbor najustreznejše alternative Izbira alternativ izbrana je bila okojsko najustreznejša alternativa pripravljavec PPP ni sprejel predoga izbrane aternative, čeprav jo je pred primerjavo sam opreddil kot izvedljivo izbrana alternativa je bila jasno in trdno utemeljena ,33 i,34 3,54 3,38 29 ,33 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 72: Povprečja odgovorov na vprašanje o načinu obravnave alternativnih rešitev v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja 4 5 Raziskovalni projekt v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013« 5.2 Ali se vam zdi smiselna primerjava predlagane rešitve s t.i. ničelno alternativo? Slika 73: Mnenje anketirancev o smiselnosti primerjave predlagane rešitve s t.i. ničelno alternativo 5.3 Kateri dejavniki so najpogosteje odločilno vplivali na izbiro alternative, ki je bila vključena v PPP? investicijska vrednost / ekonomska upravičenost okoljski vidik gradbeno/funkcionalno tehnični vidik družbena sprejemljivost prostorski vidik politika pritisk investitorja dejavniki so bili uravnoteženo upoštevani stališča javnosti utemeljitve nosilcev urejanja prostora drugo - ne vem drugo - občasno so pri odločanju prisotni še drugi rgalni referenčni vplivni parametr t q co (npr.:ekonomika, vpliv na kmetijstvo, ...) ^ 0,53 10 15 frekvenca odgovorov v % 20 25 Slika 74: Dejavniki, ki najpogosteje vplivajo na izbiro alternative, ki je bila vključena v PPP Preglednica 16: Dejavniki in kombinacije dejavnikov, ki najpogosteje odločilno vplivajo na izbiro alternative, ki je bila Na izbiro alternative najpogosteje vplivajo: F % okoljski vidik, prostorski vidik, investicijska vrednost/ekonomska upravičenost 5 7,4 dejavniki so bili uravnoteženo upoštevani 4 5,9 okoljski vidik 3 4,4 okoljski vidik, gradbeno/funkcionalno tehnični vidik, investicijska vrednost/ekonomska upravičenost 3 4,4 investicijska vrednost/ekonomska upravičenost, pritisk investitorja, politika 3 4,4 drugi dejavniki oz. druge kombinacije dejavnikov 36 73,5 0 5 6 SODELOVANJE UDELEŽENCEV V POSTOPKU STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 6.1 Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje med udeleženci procesa strateškega ocenjevanja? proces strateškega ocenjevanja je bil vzorno koordniran 8: S^ "03 CO .c^. pripravljavec PPP je opredelil vprašanja, na katera naj se odgovori v procesu strateškega ocenjevana pripravljavec PPP je opredelil predvideno uporabo rezutatov strateškega ocenjevanja v posameznih fazah priprave PPP O- o ■53 ■o Q-.t^ D_ T^ O- izdelovalec OP je aktivno sodeloval pri prpravi PPP izdelovalec OP in izdelovalec PPP sta sproti izmenjavala informacije in sočasno dopolnjevala PPP in OP proces komunikacije, vključno z izboljševanjem PPP, je bil evidentiran 6, 5 20,3 20, rP,5 ' 32, sjL. 19,7 I I 11,9 22 I I 1= 18,6 32, 34,4 235, 45,2 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 odgovori v % '1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 75: Mnenje anketirancev o koordinaciji procesa ocenjevanja, sodelovanju med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP ter sodelovanju med izdelovalcem OP in PPP . E^ S= c^ N -E^i^ ■ ^^ T^ ČF nosilci urqanja prostora so aktivno sodelovali v celotnem procesu priprave OP/PPP nosilci urqanja prostora so aktivno sodelovali pri oblikovanju rešitev v OP/PPP obveščanje in sodelovanje javnosti, z namenom njihovega večjega vključevanja v pripravo PPP/OP, je potekalo tud izven zakonsko predpsanih okvirov pripravljen je bil načrt posvetovanja z javnostmi podane so bile relevantne, verodostojne in pravočasne informacije sodelovanje z javnostmi je blo uspešno - prispevao je k opredelitvam okojskih ciljev, alternativ in njihovemu ocenjevanju 4,6 33,836, ■i 3,1 148 ,2 3,3 5 21 1, 2 ■^TT ,39,1 3 7,7 40 39,3 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 odgovori v % 1 - nkoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 76: Mnenje anketirancev o sodelovanju z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami ter sodelovanju z javnostmi Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje - rezultati ankete 68 2 3 2 9 6 na rezultate strateškega ocenjevanja so vplivale predhodne politične odločitve o up > > politični interesi (izraženi z interesi pripravljavca/naročnika) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP izključno gospodarsko-razvoni interesi (izraženi z interesi investitorja) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in ■j^ sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP 1 1 1 1 20 24,6 2 "29,2 30,2 7 1 ■,5 26 6 34,4 21 9 14,1 ■ 3,1 0 5 10 15 20 25 30 35 40 odgovori v % ■ 1 - nikoli "2 "3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 77: Mnenje anketirancev o vplivih politike in vplivih investitorja Koordinacija procesa ocenjevanja proces strateškega ocenjevanja je bil vzorno koordniran Soddovanje med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP pripravljavec PPP je opredelil vprašanja, na katera naj se odgovori v procesu strateškega ocenjevanja pripravljavec PPP je opredelil predvideno uporabo rezutatov strateškega ocenjevanja v posameznih fazah priprave PPP Sodeovanje med izdelovalcem OP in PPP izdelovalec OP je aktivno sodeloval pri prpravi PPP izdelovalec OP in izdelovalec PPP sta sproti izmenjavala informacije in sočasno doponjevala PPP in OP proces komunikacije, vključno z izboljševanjem PPP, je bil evidentiran Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami nosild urqanja prostora so aktivno sodelovali v celotnem procesu priprave OP/PPP nosild urqanja prostora so aktivno sodelovali pri oblikovanju rešitev v OP/PPP Sodeovanje z javnostmi obveščanje in sodelovanje javnosti, z namenom njihovega večjega vključevanja v pripravo PPP/OP, je potekalo tud izven zakonsko predpsanih okvirov pripravljen je bil načrt posvetovanja z javnostmi podane so bile relevantne, verodostojne in pravočasne informacije sodelovanje z javnostmi je bilo uspešno - prispevao je k opredelitvam okojskih dljev, alternativ in njihovemu ocenjevanju Vpliv politike na rezultate strateškega ocenjevanja so vplivale predhodne politčne odločitve politični interesi (izraženi z interesi pripravljavca/naročnika) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v. Vpliv investitorjev izključno gospodarsko-razvoni interesi (izraženi z interesi investitorja) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane. ,33 3,57 3,6t 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 78: Ocena dosedanjega sodelovanja udeležencev v procesu strateškega ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) 0 4 5 KOORDINACIJA PROCESA OCENJEVANJA 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 79: Mnenje anketirancev o koordinaciji procesa ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja SODELOVANJE MED PRIPRAVLJAVCEM PPP IN IZDELOVALCEM OP pripravljavec PPP li • ■ pT Sž naročnik in/ali investitor PPP in OP n CT izdelovalec OP > izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO > > Ql pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 15,4 15,4 7,7 30 14,3 28,6 23,1 7,1 7,1 36,8 28,6 57,1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 80: Mnenje anketirancev o sodelovanju med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja SODELOVANJE MED IZDELOVALCEM OP IN PPP pripravljavec PPP č5 o naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP 14,3 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Ü- Q_ =5 >0 n ^^ s: ^^ : ^^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO S ri!^ NOE pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 81: Mnenje anketirancev o sodelovanju med izdelovalcem OP in PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja SODELOVANJE Z NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 82: Mnenje anketirancev o sodelovanju z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja SODELOVANJEZ JAVNOSTMI pripravljavec PPP 03 Q- CT3 O naročnik in/ali investitor PPP in OP S cz E z - ^^ — o ro ^ TJ JTii^_ izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO , CD ^^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO E^ -C Ü N , E .1= c^ S3 pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP Is' izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO 7,7 15 12,5 14,3 7,7 7,7 10,5 14,3 15, 15 14,3 14,3 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 83: Mnenje anketirancev o sodelovanju z javnostmi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja VPLIV POLITIKE c;^ (D i ^^ 03 pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO r-J Q pripravljavec PPP . _ (D ! naročnik in/ali investitor PPP in OP i ro O > izdelovalec OP ^^ CO izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO 7,7 23:1 I I m 1£i4 50 25 25 14,3 —r 20 I I 20 33,3 7,7 61:5 53,8 40 28,6 11,1 22,2 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 84: Mnenje anketirancev o vplivu politike v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja VPLIV INVESTITORJEV S^ST is Si pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP ii sektor za CPVO ci J^ nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO I I I I I I I I_I 61,5 15,4 53,8 35 46,2 57,1 40 11,1 55,6 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 85: Mnenje anketirancev o vplivu investitorjev v procesu strateškega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja KOORDINACIJA PROCESA OCENJEVANJA 5? t/^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,7 0,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 86: Ocena koordinacije procesa ocenjevanja v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) SODELOVANJE MED PRIPRAVLJAVCEM PPPIN IZDELOVALCEM OP er čf « S^ ci pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Q^S^ m S^ ° CJ pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ,85 0 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 87: Ocena sodelovanja med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) 0 5 4 5 4 5 SODELOVANJE MED IZDELOVALCEM OP IN PPP pripravljavec PPP ■53 CO O Ü- ^^ o naročnik n/ali investitor PPP in OP inženir priprave PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO aj 03 o o SŠ3 o pripravljavec PPP ^^ 's? g: naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP 53 izdelovalec PPP nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO C- ■*:= h ^^ =3 SŠ ■ pripravljavec PPP naročnik n/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 4,5 0,5 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 88: Ocena sodelovanja med izdelovalcem OP in PPP v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) SODELOVANJE Z NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGIMI INSTITUCIJAMI pripravljavec PPP ^^ bi s^CL naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP S^ CL o^ o Q_ d. Q^ . 55.. Si o naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3 2,95 3,1 0 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 89: Ocena sodelovanja z nosilci urejanja prostora in drugimi institucijami po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) 0 4 5 4 5 SODELOVANJEZ JAVNOSTMI c^Sio." O C c E ^ -š^ S^ ^^_ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP >1^ izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO , CD Ii S3 i]^ ET3 cd . £= g bi c^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec uiejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO Jii „-CD ^^^ ^ 55 pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP ' nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 90: Ocena sodelovanja z javnostmi po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1-nikoli - 5-zelo pogosto) 4 5 VPLIV POLITIKE pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ci) "O Q- 1= D_ n f^ g- pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,1 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 91: Ocena vpliva politike v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1 -nikoli - 5-zelo pogosto) VPLIV INVESTITORJA ■ ^^ -i ■ Si^ ■ č^ J^ ^^ ro C2 c pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO o Sf £= £= l^ii^ nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,;2 1,5 2 2,5 3 povprečja odgovorov 3,5 4,5 Slika 92: Ocena vpliva investitorja v procesu strateškega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu ocenjevanja (pogostost situacij je ocenjena na lestvici od 1 -nikoli - 5-zelo pogosto) 5 4 4 5 6.2 Kako pogosto je bil izdelovalec OP povabljen k pripravi projektne naloge za izdelavo OP? Slika 93: Odgovori na vprašanje kako pogosto je bil izdelovalec OP povabljen k pripravi projektne naloge za izdelavo OP 6.3 Kdaj je bil izdelovalec OP najpogosteje povabljen k strateškemu ocenjevanju PPP? Slika 94: Odgovori na vprašanje kdaj je bil izdelovalec OP najpogosteje povabljen k strateškemu ocenjevanju 7 USTREZNOST OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM NA VAROVANA OBMOČJA IN USTREZNOST POLITIKE, PROGRAMA, PLANA 7.1 Kako pogosto je pri prenosu rezultatov OP v PPP prihajalo do spodaj navedenih težav? (1-nikoli, 5-zelo pogosto) "03 Q^ Ei «i ■ ^^ ^^ ^ .J^ Si o 03 Oc Q- co • 03C^ C . C □_ 03 55 •ei - E? aj g^ o o f^ ro cz naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO o ^^ ^ Q^ CL Ii pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec PPP , nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP izdelovalec OP "^rr 7,7 30:8 5,3 14:3 25 18.2 10 11,1 J6L 14,3 14:3 25 8,3 I 8.3 33.3 14,3 33,3 16,7 8,3 10,5 14,3 14,3 28,6 =1= 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 123: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) DRUGE KORISTI OKOLJSKEGA OCENJEVANJA ' H > —■ ro O E; š^tž^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO pripravljavec PPP C £ ^ ^^ Ji ■ ^^^ S= CD CD E^ naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP ČZ =i 03 "E^ S^lj Š5 OD izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO CO pripravljavec PPP O It ro naročnik in/ali investitor PPP in OP ^^ . S3 03 "c^ 9 -fi izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP JIS ro C^ >ü 03 naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP sektor za CPVO nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku C PVO 7,7 38.5 7,7 61.5 15,8 2613 28,6 14.3 44.4 38.5 7,7 61.5 15,8 15,8 28,6 14,3 22,2 7,7 61.5 23,1 23,1 26,3 36,8 42,9 "1 40_ -1- 11,1 11,1 38,5 15,4 15,8 1 r 28,6 21,1 28,6 55.6 ja_ T 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% 1 - nikoli "2 3 "4 "5 - zelo pogosto Slika 124: Vpliv rezultatov strateškega ocenjevanja na druge koristi okoljskega ocenjevanja po mnenju anketirancev glede na vlogo, ki jo imajo v procesu strateškega ocenjevanja (frekvence odgovorov) SPREJEMANJE ODLOČITEV > li^ cj i= S= E pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP , TD J]^ O pripravljavec PPP s li^ ^^ (D O =3 fig Q- Q- ■jr ^ o naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO In. ■ ^^ EE^ 8: 03 i3 s= Q_ 03 Q_ Č^O-Sä 05 CD ro pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO pripravljavec PPP ^ tf, . 03 £= £= Š3S2 s: ^^ ■ ^^ ■ ■ ^ ^^ ■ s^.o^ s gj -Eäj^ ti3 S ;; c31/^ ■S^ =; T^ clQ- naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ,33 2,56 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 povprečja odgovorov Slika 125: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na sprejemanje odločitev glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 3 31 PRIPRAVA PPP pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP n Ü- O cz t/^ izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 povprečja odgovorov Slika 126: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na pripravo PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) DOSEGANJE OKOLJSKIH KORISTI S: si pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO O- o pripravljavec PPP o Ež ü - -S? ^^^^ ^^ naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO ,85 83 0 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 127: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na doseganje okoljskih koristi glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 5 4 5 IZBOLJŠANJEPPP pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP CT3 g- . C^ .E^ aj : >03 > D- §■) C3 nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO izdelovalec PPP Sektor za cpvo pripravljavec PPP || 03 . S^ Q^ S: ^ ^^ naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sä ■ ^^ Sektor za cpvo JL nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO -E T3 CO C^ C _ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urgjanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 83 4,1 4,05 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 128: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na izboljšanje PPP glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) USKLAJEVANJE INTERESOV V PROSTORU > =3 T5 Ii CO CD i? ■ ^^ pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP inženir priprave PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,15 3,16 0 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 129: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na usklajevanje interesov v prostoru glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 0 4 5 4 5 ODNOS MED OKOLJSKIM, DRUŽBENIM IN EKONOMSKIM VIDIKOM pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP E _ izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO rn -53 ss S ^ ^ CO jj^' 03 CO 23 E^ ^^ S3 < < pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP CD 2? . CO o .P^c^ g^ CO C^ 53 ' č^ "CO izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO l^f -S^ CL rs a. c^ J^ " 53 t/5 -S^ pripravljavec PPP 3,55 3,6 26 3,43 naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,43 3,42 29 29 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 130: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na odnos med okoljskim, družbenim in ekonomskim vidikom glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 4 5 DRUGE KORISTI OKOLJSKEGA OCENJEVANJA pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP ■ - a izdelovalec OP ^^ izdelovalec PPP Sektor za cpvo nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP g^ - ■ č^ čf p S3 naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO pripravljavec PPP naročnik in/ali investitor PPP in OP izdelovalec OP izdelovalec PPP Sektor za CPVO nosilec urejanja prostora, ki sodeluje tudi v postopku CPVO 3,6 0,5 1,5 2 2,5 3 3,5 povprečja odgovorov 4,5 Slika 131: Ocena vplivov rezultatov strateškega ocenjevanja na druge koristi okoljskega ocenjevanja glede na vlogo anketirancev v procesu strateškega ocenjevanja (povprečja odgovorov) 10.2 Prosimo vas, da navedete najbolj pogoste spremembe/izboljšave PPP, izvedene na podlagi rezultatov procesa strateškega ocenjevanja. Kot najpogostejše spremembe/izboljšave PPP, ki so bile izvedene na podlagi rezultatov procesa strateškega ocenjevanja, anketiranci navajajo naslednje: - izogibanje naravovarstvenim pravnim režimom v prostoru, umik oz. zmanjšanje obsega poseganja na varovana območja, EPO, naravne vrednote; - optimizacija variant in tehničnih rešitev; - iskanje boljših alternativ, izbor najboljše alternative; - izločanje ali zmanjšanje obsega neprimernih posegov; - manjše korekcije posegov ali prostorskih umestitev; - zmanjšanje velikosti posega, premik posega, opustitev načrtovane namenske rabe; - izboljšanje vsebine obstoječih ukrepov z omilitvenimi ukrepi, opredelitev vsebine in obsega omilitvenih ukrepov, prenos omilitvenih ukrepov v pravni akt; - večje vključevanje javnosti; 8 0 4 5 varovanje pred hrupom, zaščita vodnih virov, sonaravne ureditve, nadomestni habitati, upoštevanje kulturne dediščine. 10.3 Med navedenimi okoljskimi sestavinami izberite tistih sedem, katerih obravnava je bila po vašem mnenju deležna največ pozornosti oziroma je najpogosteje vplivala na odločitev o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje? kulturna dediščina kmetlstvo in kmetjske površine narava in biotska lraznb;rsinbsi voda in vodni viri obremenitev s hrupom EPO in naravne vrednote zrak zdravje ljudi gozdarstvo in gozd poselitev tveganja -naravne nesreče tla bivalne kakovosti krajina g|gki|bmagngtnb sevanje smrad svetjobno onesnaževanje prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija) družbeno okolje vibracije podnebne spremembe 6 8 odgovori v % Slika 132: Odgovori anketirancev na vprašanje katere okoljske sestavine najpogosteje vplivajo na odločitev o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje (frekvence odgovorov) 10.4 Med navedenimi okoljskimi sestavinami izberite tistih sedem, katerih obravnava se vam zdi najbolj pomembna pri strateški oceni vplivov na okolje povprečnega občinskega prostorskega načrta (npr. za občino v osrednji Sloveniji, ki načrtuje gradnjo obrtne cone, obvoznice občinskega središča in ki vključuje številne pobude občanov za spremembo namenske rabe prostora)? voda in vodni viri kmetijstvo in kmetiske površine narava in biotska raznovrstnost bivalne kakovosti zdravje ljudi obremenitev s hrupom krajina varovana območja kulturna dediščina zrak EPO in naravne vrednote poselitev tveganja -naravne nesreče tla gozdarstvo in gozd smrad družbeno okolje prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija) svetlobno onesnaževanje g|gki|bmagngtnb sevanje podnebne spremembe vibracije 6 8 10 odgovori v % Slika 133: Odgovori anketirancev na vprašanje katere okoljske sestavine so najpomembnejše za obravnavo pri strateški oceni vplivov na okolje povprečnega občinskega prostorskega načrta v Sloveniji (frekvence odgovorov) 0 2 4 10 12 14 0 2 12 14 4 11 ČASOVNI OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 11.1 Zakaj je, v do sedaj uveljavljeni praksi priprave PPP, izdelave OP in postopka CPVO, pogosto prihajalo do podaljševanja časovnih rokov? preseženi so bili zakonsko določeni roki nosilcev urejanja prostora pri pripravi smernic, strokovnih podag in mnenj potrebno je bilo naročanje in izddovanje dodatnih strokovnih podag veliko število nosilcev urejanja prostora, kar zahteva vdik obseg analiz in usklaevanj preseženi so bili zakonsko določeni roki postopka CPVO strokovne podlage nosilcev urejanja prostora so bie neustrezne in vseoinsko ter tehnično pomanjkljive nosilci urqanja prostora niso bili pripravljeni na usklajevanje interesov in iskane skupnih rešitev strokovne podlage in mnenja nosilcev urejanja prostora so bile prepozno vključene v posamezne faze izdäave PPP/OP in so bile potrebne dopdnitve gradiv cilji in namen PPP so bili nejasni dogovorjeni ro .Si o i: ČL <" U) g E o 0) ^ U) razumel namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ustrezno tolmačil varstvene cilje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ posredoval ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izdajal ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sodeloval pri pripravi posameznih faz OP in PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ deloval na osnovi preglednih in objektivnih izhodišč 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ bil kooperativen, pripravljen na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ bil odziven, spoštoval roke 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 2.11 Kako bi ocenili delovanje Ministrstva za zdravje v dosedanjih postopkih CPVO? Spodnje navedbe ocenite od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Ministrstvo za zdravje je: 0) Ü n ČL«" V) P E n O 0) ^ U) razumelo namen strateškega ocenjevanja in vsebine OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ustrezno tolmačilo varstvene cilje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Uporaba in učinkovitost celovite presoje vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje - ■ rezultati ankete PRILOGA B 207 0) Sil u> .Si o i: ČL <" U) g E o 0) ^ V) posredovalo ustrezne (ažurne, natančne, uporabne) informacije/podatke 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izdajalo ustrezne smernice, naravnane na obravnavani problem 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sodelovalo pri pripravi posameznih faz OP in PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ delovalo na osnovi preglednih in objektivnih izhodišč 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ bilo kooperativno, pripravljeno na sodelovanje, iskanje rešitev in utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ bilo odzivno, spoštovalo roke 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ merilo: Delovanje splošne in strokovne javnosti 2.12 Kako na splošno ocenjujete delovanje nevladnih organizacij (društev na področju varstva okolja) v dosedanjih postopkih CPVO? Nevladne organizacije (možnih je več odgovorov): a. □ imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidijo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev b. □ imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidijo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP c. □ pripravljene so na sodelovanje, utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov d. □ vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov e. □ zagovarjajo javni interes in pomembno prispevajo k vključevanju javnega interesa v postopek CPVO in izdelavo OP f. □ zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi g. □ podajajo informacije, ki prispevajo k izboljšanju PPP/OP h. □ podajajo nepopolne in subjektivne informacije i. □ delujejo na osnovi medijske popularnosti j. □ delujejo kot gospodarski subjekti s komercialnimi interesi 2.13 Kako na splošno ocenjujete delovanje civilnih iniciativ (oblikovanih v postopkih umeščanja posegov v prostor) v dosedanjih postopkih CPVO? Civilne iniciative (možnih je več odgovorov): a. □ imajo pozitiven odnos do postopka CPVO, vidijo ga kot način iskanja okoljsko sprejemljivih rešitev b. □ imajo odklonilen odnos do postopka CPVO, vidijo ga predvsem kot zagovor sprejemljivosti PPP c. □ pripravljene so na sodelovanje, utemeljeno razpravo ter usklajevanje interesov d. □ vztrajajo na lastnih prepričanjih, niso pripravljene na utemeljeno razpravo ter na usklajevanje interesov e. □ zagovarjajo javni interes in pomembno prispevajo k vključevanju javnega interesa v postopek CPVO in izdelavo OP f. □ zagovarjajo predvsem individualne interese in koristi g. □ podajajo informacije, ki prispevajo k izboljšanju PPP/OP h. □ podajajo nepopolne in subjektivne informacije i. □ delujejo na osnovi medijske popularnosti j. □ delujejo kot gospodarski subjekti s komercialnimi interesi 3. OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 3.1 Kako izraziti in/ali pogosti se vam zdijo naslednji problemi dosedanje prakse strateškega ocenjevanja? Navedbe ocenite od 1 (sploh ni in/ali redek problem) do 5 (zelo izrazit in/ali pogost problem). merilo: ;; ä!ü u) 0) -C — JU t? o C £> 03 N c: Preventivno okoljevarstveno nejasno in/ali neutemeljeno predstavljena potrebnost priprave PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ delovanje in vzdržen razvoj pri pripravi PPP in OP nedorečenost razvojnih ciljev PPP, njihovo nerazumljivo podajanje in/ali brez razlag ter utemeljitev 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ neupoštevanje relevantnih družbenih, gospodarskih in okoljskih ciljev pri pripravi PPP/OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ nepovezanost izdelave PPP in OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Zakonodajni okvir zmanjšane možnosti za usklajevanje med posameznimi interesi zaradi prenormiranih sektorskih zakonskih predpisov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ dvoumna in nejasna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, ki jih je mogoče različno interpretirati 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ med seboj neskladna zakonska določila s področja strateškega ocenjevanja, ki jih je mogoče različno interpretirati, prihaja do konfliktov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Vsebinjenje vsebinjenja se ne izvajajo 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ neustrezna časovna/fazna umestitev vsebinjenja, tudi v povezavi s postopki javnega naročanja del in izbiranja izvajalcev 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ slabo pripravljena in vodena vsebinjenja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vsebinjenja, ki se ga ne udeležujejo relevantni udeleženci procesa priprave PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vsebinjenja, ki ne pripomorejo k nadaljnjemu strateškemu ocenjevanju 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vsebinjenja, kjer ne pride do korekcije/potrditve projektne naloge 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ neupoštevanje ali neustrezno upoštevanje smiselnih predlogov v fazi vsebinjenja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Projektna naloga izdelava OP brez projektne naloge ali na osnovi projektne naloge, v kateri so zgolj povzeta zakonska določila 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ pomanjkljivo pripravljene projektne naloge za ocenjevanje PPP, ki neustrezno opredelijo obseg del, časovni okvir in vsebinske 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ poudarke Obravnava sestavin okolja obravnava vsebin, ki ne sledi rezultatom vsebinjenja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obravnava vsebin, ki ne sledi vprašanjem/prioritetam posameznih udeležencev v procesu prostorskega načrtovanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ poudarek na ocenjevanju vplivov na varovana, varstvena in ogrožena območja oz. okoljske sestavine, ki so v pristojnosti varstvenih ministrstev ter izpuščanje ali neenakovredna obravnava drugih sestavin, ki 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ so prav tako pomembne za ohranjanje kakovosti v prostoru (npr. družbeno okolje, krajino) u) 0) -a — ju t? o C SJ ? oŠ merilo: £> 03 N c^ Struktura okoljskega nepregledna okoljska poročila 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ poročila okoljska poročila, ki ne vsebujejo vseh potrebnih informacij za ocenjevanje, utemeljevanje rezultatov in končno vrednotenje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Informacije / podatki potrebni za pripravo okoljskega poročila pomanjkanje ali nedostopnost podatkov o stanju okolja, ki bi morali biti sestavni del vnaprejšnjih okoljskih izhodišč (npr. območja varstva pred hrupom, karte poplavne nevarnosti ipd.) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ potrebni podatki niso del javno dostopnih baz podatkov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vsebinsko in prostorsko netočni ter zastareli javno dostopni podatki 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ potrebna izdelava dodatnih strokovnih podlag za zagotovitev zadostnega poznavanja stanja obravnavanega okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ neutemeljene zahteve nosilcev urejanja prostora glede zbiranja pomanjkljivih, sicer javno dostopnih podatkov v okviru izdelave OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zahteve nosilcev urejanja prostora po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, ne upošteva se pravilo strateškega ocenjevanja na osnovi obstoječih podatkov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zahteve nosilcev urejanja prostora po izdelavi podrobnejših strokovnih podlag, izven okvirov strateške obravnave 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ pomanjkljive strokovne podlage in neustrezne informacije za celovit vpogled v stanje obravnavanega okolja podane s strani nosilcev urejanja prostora 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Odnos do hierarhično višje in nižje ravni načrtovanja/ocenjevanja izvajanje CPVO za PPP, ki ga glede na njegovo načrtovalsko raven in obseg ni smiselno ocenjevati na strateški ravni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Strateškost ocenjevanja nejasna in nedorečena raven strateškosti ocenjevanja PPP, v praksi prehod strateške ocene na projektno raven 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ nedorečenost na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki pomeni oviro za delo 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ in odločanje na obravnavani ravni odločitve na hierarhično višjih načrtovalskih ravneh, ki onemogočajo iskanje dobrih rešitev na obravnavani ravni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ niso podani pregledi vsebin/vprašanj, na katera naj bi odgovorilo nadaljnje ocenjevanje vplivov na nižjih načrtovalskih ravneh 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vsebine/vprašanja pripravljavca/izdelovalca PPP/nosilcev urejanja prostora se nanašajo na podrobnejše zasnove (ki so predmet ocenjevanja na nižji ravni) in zahteve po preveč natančnih podatkih in podrobnih opredelitvah (ki so neskladne z ravnijo obravnave) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 3.2 Ali menite, da so potrebne spremembe pravnega reda na področju strateškega ocenjevanja? a. □ ne, spremembe pravnega reda niso potrebne b. □ da, potrebne so manjše spremembe, zadošča posodobitev Uredbe o okoljskem poročilu v okviru veljavnih določil Zakona o varstvu okolja (npr. glede razredov vpliva, sosledja posameznih faz, jasnejše opredelitve kumulativnih in ostalih posrednih vplivov ter njihovo poenotenje z ostalimi predpisi) c. □ da, potrebne so večje spremembe, potrebna je posodobitev Zakona o varstvu okolja, Uredbe o okoljskem poročilu ter posameznih predpisov s področja priprave PPP v okviru določil Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (npr. glede načina vodenja upravnega postopka, odločanja o potrebnosti CPVO) d. □ da, potrebne so velike spremembe, potrebna je posodobitev Direktive in ustrezna prilagoditev slovenskega pravnega reda (npr. glede namena strateškega ocenjevanja, hierarhije strateškega ocenjevanja, jasnejše opredelitve vzdržnosti, močnejše integracije načrtovanja in strateškega ocenjevanja) 3.3 Ce je vaš odgovor na gornje vprašanje katerikoli "da", prosimo navedite razloge - kaj je pri sedanjem pravnem redu po vašem mnenju najbolj sporno oziroma kaj bi želeli, da njegova posodobitev uvede/izboljša. Odgovore vnesite v spodnji okvir._ 3.4 Kakšen upravni postopek presoje vplivov v okviru procesa strateškega ocenjevanja se vam zdi primernejši? a. □ samostojni upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje na osnovi predpisov s področja varstva okolja b. □ postopek presoje vplivov smiselno vključen v upravni postopek priprave PPP, npr. postopek priprave prostorskih aktov na osnovi predpisov s področja urejanja prostora c. □ poseben upravni postopek ni potreben, strateško ocenjevanje je lahko dovolj učinkovito že z vsebinskim vključevanjem v proces izdelave PPP, dovolj je sklic na Direktivo o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter naš pravni red 3.5 Ali se vam zdi ustrezen postopek CPVO na I. stopnji, kjer se ugotavlja verjetnost nastopa vplivov plana na okolje in presoja njihove pomembnosti za okolje? Izberite tiste navedbe, s katerimi se strinjate (možnih je več odgovorov). a. □ sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, prav tako so ustrezna določila Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009) b. □ sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je ustrezno, vendar bi bilo treba prenoviti Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, 72/2007, 32/2009), vključno s prilogami c. □ sedanje izhodišče, ko se postopek CPVO uvede na podlagi ugotovitve, da gre za poseg, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni ustrezno, izhodišče o uvedbi postopka CPVO bi moral biti postopek t.i. screeninga (presejanja), razvezan s predpisi s področja presoje vplivov na okolje, upoštevajoč predvsem strateškost PPP d. □ Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je ustrezno izhodišče za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP e. □ Uredbo o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 9/2009) je treba vsebinsko dopolniti, jasneje opredeliti metodo in merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe PPP f. □ Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja g. □ Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) ustrezno določa metodologijo opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, vendar ni povsem skladen z ostalimi predpisi h. □ Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur.l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) metodologije opredeljevanja planov, ki lahko pomembno vplivajo na varovana območja, ne določa ustrezno in bi ga bilo treba prenoviti 3.6 Kako širok in avtonomen oz. z vrednotenjem ostalih vplivov in učinkov PPP naj bo povezan proces strateškega ocenjevanja vplivov na okolje? a. □ omejen naj bo na obravnavo sestavin naravnega okolja (zrak, vode, tla, naravo in biotsko pestrost) b. □ obravnava naj se sestavine okolja, ki jih določa Direktiva o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, torej v skladu z dosedanjo prakso c. □ poleg sestavin, ki jih določa Direktiva, naj se obravnava tudi prostorske vidike (razvoj dejavnosti, fizične in morfološke značilnosti prostora, kulturne značilnosti prostora) d. □ to naj bo del čim bolj enotnega procesa strateškega ocenjevanja vplivov PPP na gospodarstvo, družbo in okolje/prostor (t.i. prostorsko kohezijo), torej na okolje v njegovem najširšem pomenu 3.7 Katere okoljske sestavine naj bodo obravnavane v okviru strateškega ocenjevanja posameznega PPP? a. □ le tiste okoljske sestavine, za katere se v fazi vsebinjenja izkaže, da je njihova obdelava smiselna, to je lahko tudi ena sama okoljska sestavina b. □ vse sestavine iz Direktive, tako da se zagotovi celovitost obravnave, pri čemer se podrobneje obdela le za obravnavani PPP ključne okoljske sestavine 3.8 Ali menite, da mora biti v procesu strateškega ocenjevanja opredeljena okoljska sprejemljivost PPP (ne glede na to, kakšen bi ta proces bil)? a. □ da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevati postopek formalne potrditve sprejemljivosti vplivov PPP, odločitev sprejme upravni organ na osnovi strokovnih in drugih ugotovitev b. □ da, proces strateškega ocenjevanja mora vključevati postopek formalne potrditve sprejemljivosti vplivov PPP, odločitev temelji na oceni sprejemljivosti podani s strani izdelovalca OP, ki jo potrdi upravni organ c. □ ne, v okviru potrditve PPP naj se preverja ali je strateško ocenjevanje prispevalo k iskanju in izboru najboljše alternative PPP ter ali je ocenjevanje prispevalo k izboljšanju PPP 3.9 Kako naj bo sprejeta končna odločitev o sprejemljivosti vplivov plana? Izberite tisto osnovo, ki se vam zdi najustreznejša. Če menite, da bi morala biti končna odločitev soglasna, izberite poljubno kombinacijo tistih osnov, ki bi morale tvoriti takšno soglasje. Odločitev naj bo sprejeta na osnovi: ugotovitve skladnosti s pravnimi normami (predpisi, ki se nanašajo na območja, za katera velja pravni režim, imisijskimi in emisijskimi vrednostmi idr.) utemeljitve izdelovalca OP, izoblikovane predvsem na osnovi vseh ugotovljenih vplivov PPP in opredeljenih omilitvenih ukrepov utemeljitve izdelovalca PPP, izoblikovane predvsem na osnovi ugotovljenega izboljšanja PPP utemeljitve nosilcev urejanja prostora utemeljitve Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za CPVO utemeljitve Ministrstva za zdravje, Direktorata za javno zdravje sklepa posebne stalne komisije priznanih strokovnjakov na ravni države sklepa komisije priznanih strokovnjakov imenovane s strani pripravljavca PPP za posamezen PPP a. □ b. □ c. □ d. □ e. □ f. □ g. □ h. □ i. □ j. □ k. □ l. □ m. □ sklepa medresorske konference (po vzoru prostorske konference v okviru priprave državnih prostorskih načrtov) sklepa pripravljavca PPP (npr. občinskega sveta v primeru občinskih prostorskih aktov, Vlade RS in/ali Državnega zbora v primeru državnih prostorskih aktov, programov in politik) večinskega mnenja izraženega v javnomnenjskih raziskavah rezultata referenduma drugega (dopišite):_ 3.10 Ali je lestvica velikostnih razredov za vrednotenje vplivov plana (A, B, C, D, E, X), kot jo določa Uredba o okoljskem poročilu, primerna? a. □ da b. □ ne 3.11 Kaj bi bilo treba upoštevati pri prenovi te lestvice? Odgovorite na spodnje navedbe: da ne enotna lestvica je potrebna □ da, to zagotavlja enotno ocenjevanje vplivov □ ne, lestvico naj se opredeli za vsak OP posebej izrazi bi morali jasneje odraziti velikost vpliva □ da, npr. izraz "zanemarljiv" za razreda B in C je pogosto zavajajoč glede na dejansko velikost vplivov □ ne, sedanji izrazi dovolj jasno odražajo velikost vpliva znotraj lestvice bi morala biti opredeljena meja sprejemljivosti vplivov □ da, opredeliti bi bilo treba razred(e) za katere(ga) velja, da so vplivi nesprejemljivi □ ne, opredelitev sprejemljivosti ne bi smela biti avtomatično vezana na določen razred vpliva lestvica bi morala vključevati pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov □ da, razvrstitev v razred vpliva naj bo vezana na pogoj izvedbe omilitvenih ukrepov □ ne, obvezo izvedbe omilitvenih ukrepov je treba ločiti od razvrstitve v razred vpliva razvrščanje v razrede vplivov bi moralo omogočati lažjo primerjavo alternativ □ da, za potrebe primerjalne analiza je veljavna lestvica neprimerna, zato je treba uporabljati dodatne lestvice □ ne, ni zadreg v primerjalnih analizah, ključna je opredelitev (ne)sprejemljivosti posamezne alternative, manj pa razlike med njimi povečati bi bilo treba število razredov □ da, 5-stopenjska lestvica je preveč robustna □ ne, 5-stopenjska lestvica je ustrezna zmanjšati bi bilo treba število razredov □ da, manjše število razredov bi poenostavilo razvrščanje □ ne, 5-stopenjska lestvica je ustrezna OP bi se lahko zaključil z razvrstitvijo v razred X (vpliva ni mogoče oceniti) □ da, velikost (in sprejemljivost) vpliva bi se lahko določila v naslednjih fazah načrtovanja in ocenjevanja vplivov □ ne, ocena je smiselna samo za vmesne faze izdelave OP podzakonski predpis naj določi pravila za razvrščanje v razrede vplivov □ da, taka pravila bi bila koristna □ ne, razvrščanje naj bo prepuščeno izdelovalcem OP namesto opredelitve vpliva se lahko opredeli (obseg, značilnost) spremembe v okolju □ da, ko nosilca vpliva, to je tistega, ki bo nosil breme posledic, ni mogoče ugotoviti z razumnimi sredstvi, in/ali ko gre za vplive na ljudi, pa ni mogoče dobiti njihovih stališč o vplivu □ ne, vedno je treba oceniti končne vplive na okolje/človeka 3.12 V zvezi z ocenjevanjem čezmejnega vpliva PPP odgovorite za spodnja vprašanja: da ne ali poznate postopek čezmejnega vpliva PPP na okolje □ □ ali ste pri svojem delu ocenjevali čezmejne vplive □ □ ali menite, da je na spletnem portalu MOP dovolj informacij, da v primeru čezmejnih „ „ vplivov lahko ocenjujete te vplive po mednarodno priznanih metodologijah ali poznate spletno mesto Konvencije o čezmejnih vplivih (Espoo) (http://www.unece.org/env/eia/) □ □ 4. VSEBINE OKOLJSKEGA POROČILA, VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA 4.1 Kako pogosto so bile vsebine okoljskega poročila obravnavane na spodnji način? 2 o W 03 merilo: o 'E: ^L Opredelitev problema in namena ocenjevanja obravnavani problem je bil ustrezno predstavljen 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Zakonska in druga izhodišča zakonska in druga izhodišča so bila ustrezno upoštevana 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Okoljski cilji plana okoljski cilji so bili ustrezno izbrani in jasno opredeljeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ okoljski cilji plana niso bili osredotočeni le na ohranjanje obstoječih značilnosti okolja, temveč so imeli "aktiven" značaj, usmerjeni so bili v izboljšanje kakovosti v okolju 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ okoljski cilji so bili potrjeni na vsebinjenju 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ opredeljeni cilji so bili ustrezno upoštevani pri pripravi ostalih vsebin OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Kazalniki okolja kazalniki okolja so bili ustrezno izbrani in povezani z okoljskimi cilji 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ razlikovanje med kazalniki stanja okolja in kazalniki ugotavljanja vplivov je bilo ustrezno in razumljivo predstavljeno 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabljeni kazalniki so bili povezani s sistemom kazalnikov stanja okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ kazalniki so bili utemeljeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Opis stanja okolja opisi stanja okolja so bili kratki in jedrnati, vključevali so tudi vrednostne analize in bili povezani s kasnejšim ocenjevanjem vplivov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Merila vrednotenja merila vrednotenja so bila ustrezno izbrana in jasno prikazana 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Metoda vrednotenja izbrana je bila ustrezna metoda vrednotenja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vplivov plana vrednostni sistem je bil pregleden, razumljiv, relevanten 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ metoda vrednotenja je bila jasno povezana s cilji in rezultati 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ negotovost ocenjevanja je bila opredeljena 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Vplivi plana določeni so bili vsi relevantni vplivi na okolje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obravnava vplivov je pregledno odgovorila na vprašanja iz vsebinjenja ter vprašanja pripravljavca in izdelovalca PPP ter vsebine 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ poleg ocenjevanja vplivov na obstoječe značilnosti okolja se je ocenjevalo tudi vplive plana na razvojne potenciale 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ različni vplivi plana (neposredni, daljinski, kumulativni, ...) so bili prepoznani in ustrezno obravnavani 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ tveganja za naravne in druge nesreče so bila ocenjena 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Ocena vplivov plana ocene vplivov plana so bile pregledne, z vrednostnimi opredelitvami 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocene vplivov plana so bile ustrezne, vredne zaupanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Omilitveni ukrepi predlagani omilitveni ukrepi so bili konkretni, vezani na obravnavano okolje in problem 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ merilo: iž predlagani načini spremljanja stanja so predvidevali tudi ukrepe v primeru pojava drugačnih sprememb v okolju, kot je bilo predhodno ocenjeno (posredovanje v primeru večjih sprememb ali opustitev spremljanja stanja v primeru manjših in nepomembnih sprememb)_ o W 03 ä s ro iL predlagani omilitveni ukrepi niso bili osredotočeni le na sanacijo poškodb zaradi izvedbe PPP, pač pa tudi na izboljšanje zatečenih ali neustreznih stanj v okolju 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani omilitveni ukrepi so bili realni in izvedljivi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani omilitveni ukrepi so bili utemeljeni skladno s 24. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in posegov na varovana območja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani omilitveni ukrepi so bili uspešni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Spremljanje stanja predlagani način za spremljanje stanja in okolja sprememb okolja so bili ustrezni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Učinkovitost postopka ocenjevanja postopek ocenjevanja je bil pregleden 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obseg zahtev za izboljšanje PPP je bil velik, zahteve so bile pomembne in utemeljene 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ PPP je bil na podlagi rezultatov OP bistveno izboljšan 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Priporočila in usmeritve OP je podal tudi priporočila za izboljšanje _sistema strateškega ocenjevanja_ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 4.2 Ali so Kazalci okolja v Sloveniji, ki jih vodi ARSO (http://kazalci.arso.gov.si/) ustrezna osnova za opredelitev kazalnikov okolja v OP (možnih je več odgovorov)? a. □ da b. □ ne, niso dovolj praktični c. □ ne, niso dovolj natančni d. □ ne, niso vezani na okoljske cilje e. □ drugo (dopišite):_ 4.3 Katere informacije in metode uporabljate pri ugotavljanju vplivov PPP in njihovem 'E: o C ■C Si obstoječe, javno dostopne podatke o stanju okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obstoječe, javno dostopne demografske podatke na območju vpliva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obstoječe, javno dostopne podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva na območju vpliva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obstoječe, javno dostopne sociografske, psihografske in vedenjske podatke o prebivalstvu na območju vpliva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ podatke, pridobljene za potrebe ocenjevanja s terenskimi ogledi, popisi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocene učinkov PPP na podlagi dokumentacije, pisnih virov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ kvantitativne modele napovedi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ laboratorijske analize (kemijske, fizikalne) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ankete 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ m Ja: 'čE 0 C 1 delavnice, viharjenja (brain storming) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ študije ranljivosti prostora 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ prekrivanja s pomočjo geografskih informacijskih sistemov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ strokovna mnenja in ocene 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ multikriterijske analize 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ analize stroškov in koristi (cost / benefit analize) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ drugo (dopišite): 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 4.4 Ali menite, da bi lahko uporabili v prihodnosti za pripravo OP kakšno sodobnejšo metodo ugotavljanja in vrednotenja vplivov PPP oziroma kombinacijo metod? Prosimo, da jih zapišite v spodnji okvir._ 5. ALTERNATIVNE REŠITVE 5.1 Kako pogosto so bile v dosedanjih procesih strateškega ocenjevanja alternativne rešitve obravnavane na spodnji način? Pogostnost ocenite od 1 (nikoli) do 5 (zelo pogosto)._ Si meri|o: ^^ Obravnava alternativ alternative so bile zavestno oblikovane predvsem zaradi iskanja rešitve, ki povzroči najmanjše vplive na okolje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ med alternativami so obstajale vsebinske razlike 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ morebitna obravnava alternativ v predhodnih fazah načrtovanja je bila ustrezno pojasnjena 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ alternative so ustrezale hierarhični ravni načrtovanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ v primeru, da je bila obravnavana le ena rešitev, je bilo to ustrezno utemeljeno tudi z okoljskega vidika 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Značilnosti alternativ izdelovalec OP je sodeloval pri oblikovanju alternativnih rešitev 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ alternative so bile izmišljene zaradi obveze primerjave 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ niso bile obravnavane vse možne alternative, v 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zaključnih fazah je prihajalo do novih alternativ vse obravnavane alternative so bile izvedljive 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vse obravnavane alternative so bile primerljive 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ okoljska izhodišča so bila upoštevana že pri oblikovanju alternativ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Primerjava alternativ v primerjalni analizi so bili cilji jasno opredeljeni, vključevali so tudi okoljske cilje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ v primerjalni analizi so bila uporabljena jasna merila in kazalniki 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ obravnavani so bili tako pozitivni kot tudi negativni vplivi alternativ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjevanje v primerjalni analizi je bilo pregledno, utemeljeno, podkrepljeno s preverljivimi kvantitativnimi podatki 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ okoljski vidik primerjave je bil enakovreden ostalim vidikom primerjave 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ okoljski vidik primerjave je bil ključen za izbor najustreznejše alternative 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Izbira alternativ izbrana je bila okoljsko najustreznejša alternativa 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ pripravljavec PPP ni sprejel predloga izbrane alternative, čeprav jo je pred primerjavo sam opredelil kot izvedljivo 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izbrana alternativa je bila jasno in trdno utemeljena 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 5.2 Ali se vam zdi smiselna primerjava predlagane rešitve s t.i. ničelno alternativo. a. □ da, na ta način je možno jasneje opredeliti prednosti predlagane rešitve glede na siceršnji razvoj stanja okolja b. □ ne, takšna primerjava je nesmiselna, še posebno v primerih, ko je t.i. ničelna alternativa zgolj hipotetična oz. ne pomeni uresničitve ciljev PPP 5.3 Kateri dejavniki so najpogosteje odločilno vplivali na izbiro alternative, ki je bila vključena v PPP (možni so največ trije odgovori)? a. □ okoljski vidik b. □ prostorski vidik c. □ gradbeno/funkcionalno tehnični vidik d. □ investicijska vrednost / ekonomska upravičenost e. □ družbena sprejemljivost f. □ pritisk investitorja g. □ politika h. □ stališča javnosti i. □ utemeljitve nosilcev urejanja prostora j. □ dejavniki so bili uravnoteženo upoštevani k. □ drugi dejavniki (dopišite):_ 6. SODELOVANJE UDELEŽENCEV V POSTOPKU STRATESKEGA OCENJEVANJA 6.1 Kako bi ocenili dosedanje sodelovanje med udeleženci procesa strateškega ocenjevanja? 'E: Si o W o Koordinacija procesa ocenjevanja proces strateškega ocenjevanja je bil vzorno koordiniran 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Sodelovanje med pripravljavcem PPP in izdelovalcem OP pripravljavec PPP je opredelil vprašanja, na katera naj se odgovori v procesu strateškega ocenjevanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ pripravljavec PPP je opredelil predvideno uporabo rezultatov strateškega ocenjevanja v posameznih fazah priprave PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Sodelovanje med izdelovalcem OP in PPP izdelovalec OP je aktivno sodeloval pri pripravi PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izdelovalec OP in izdelovalec PPP sta sproti izmenjavala informacije in sočasno dopolnjevala PPP in OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ proces komunikacije, vključno z izboljševanjem PPP, je bil evidentiran 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Sodelovanje z nosilci urejanja prostora in nosilci urejanja prostora so aktivno sodelovali v celotnem procesu priprave OP/PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 'E: Si o W o drugimi institucijami nosilci urejanja prostora so aktivno sodelovali pri oblikovanju rešitev v OP/PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Sodelovanje z javnostmi obveščanje in sodelovanje javnosti, z namenom njihovega večjega vključevanja v pripravo PPP/OP, je potekalo tudi izven zakonsko predpisanih okvirov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ pripravljen je bil načrt posvetovanja z javnostmi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ podane so bile relevantne, verodostojne in pravočasne informacije 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sodelovanje z javnostmi je bilo uspešno -prispevalo je k opredelitvam okoljskih ciljev, alternativ in njihovemu ocenjevanju 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Vpliv politike na rezultate strateškega ocenjevanja so vplivale predhodne politične odločitve 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ politični interesi (izraženi z interesi pripravljavca/naročnika) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Vpliv investitorjev izključno gospodarsko-razvojni interesi (izraženi z interesi investitorja) so vplivali neposredno na zaključke okoljskih ocen in sklep CPVO ter posredno na izbrane rešitve v okviru PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 6.2 Kako pogosto je bil izdelovalec OP povabljen k pripravi projektne naloge za izdelavo OP? a. □ nikoli b. □ redko c. □ pogosto d. □ vedno 6.3 Kdaj je bil izdelovalec OP najpogosteje povabljen k strateškemu ocenjevanju PPP? a. □ na začetku priprave PPP, z namenom takojšnje opredelitve okoljskih izhodišč in možnih posledic PPP, usklajevanja ter optimiziranja rešitev b. □ v procesu priprave PPP, z namenom izboljšanja ene od vmesnih faz PPP ter nadaljnjega usklajevanja in iskanja manj spornih rešitev c. □ po zaključku priprave PPP, zaradi potrditve okoljske sprejemljivosti PPP 7. USTREZNOST OKOLJSKEGA POROČILA VKLJUČNO Z DODATKOM ZA VAROVANA OBMOČJA IN USTREZNOST POLITIKE, PROGRAMA, PLANA 7.1 Kako pogosto je pri prenosu rezultatov OP v PPP prihajalo do spodaj navedenih težav? Pogostnost težav ocenite od 1 (nikoli) do 5 (zelo pogosto). o tA merilo: o Ja: O w ši ^^ 'čE iL Postopek priprave PPP priprava PPP ni bila pregledna, zato je bilo ocenjevanje težavno 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Postopek strateškega ocenjevanja strateško ocenjevanje ni bilo pregledno, rezultati so bili vprašljivi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Rezultat presoje rezultati ocenjevanja so bili napačni in/ali zavajajoči 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Si o W 03 merilo: 'E: ^L rezultati ocenjevanja so bili nejasni, površni in/ali slabo interpretirani 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati so temeljili na zastarelih in neažuriranih podatkih 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ključne okoljske vsebine, na katere bi moral proces strateškega ocenjevanja odgovoriti, v OP niso bile razumljivo in pregledno obdelane ali sploh niso bile obdelane 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati ocenjevanja so bili neuporabni za izboljšanje PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ prenos podatkov in rezultatov iz OP v PPP je bil površen in nedosleden 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izdelovalec PPP ni razumel rezultatov ocenjevanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati ocenjevanja niso bili upoštevani pri pripravi PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Negotovost ocenjevanja izdelovalec OP se ni zavedal negotovosti ocenjevanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ negotovost ocenjevanja ni bila pregledno prikazana 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ merilo: Revizija / recenzija 7.2 Kako pogosto je bila opravljena revizija/recenzija OP in kako koristna je bila? Pogostnost spodnjih situacij ocenite od 1 (nikoli) do 5 (zelo pogosto)._ iž revizija/recenzija OP je bila opravljena 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ revizija/recenzija OP je bila nepristranska 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ revizija/recenzija OP je prispevala k izboljšanju OP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ revizija/recenzija OP je podala tudi predloge za izboljšanje PPP merilo: Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila 7.3 Ali menite, da mnenje o ustreznosti OP, v obliki in na način kot je sedaj uveljavljeno, zagotavlja ustrezno kvaliteto OP in prispeva k izboljšanju PPP? a. □ da b. □ ne Opomba: Predstavniki NUP lahko izpustite posamezne alineje v vprašanjih od 7.4 do 7.6, če menite, da zaradi nezadostnega poznavanja delovanja ostalih NUP, odgovorov ne morete podati. Prosimo pa vas, da samokritično izpolnite alineje, ki se nanašajo na delovanje vašega ministrstva, zavoda ali agencije. 7.4 Kako bi ocenili zahteve varstvenih ministrstev glede popravkov OP? Praviloma so bile zahteve: konsistentne in nesmiselne in/ali neupravičene strokovno vprašljive upravičene Ministrstva za kulturo □ □ □ Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano □ □ □ konsistentne in nesmiselne in/ali neupravičene strokovno vprašljive upravičene Zavoda RS za varstvo narave □ □ □ ARSO, Urada za upravljanje z vodami □ □ □ Ministrstva za zdravje □ □ □ 7.5 Ali je bila glede mnenja o ustreznosti OP omogočena strokovna razprava? Praviloma je bila razprava z: tvorna, stvarna, utemeljena nemogoča, dokaj naporna mnenja so bila brezprizivna Ministrstvom za kulturo □ □ □ Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano □ □ □ Zavodom RS za varstvo narave □ □ □ ARSO, Uradom za upravljanje z vodami □ □ □ Ministrstvom za zdravje □ □ □ merilo: Mnenje o sprejemljivosti vplivov plana 7.6 Kako bi ocenili utemeljitve varstvenih ministrstev pri izdaji negativnih mnenj o sprejemljivosti vplivov plana? Praviloma so bile utemeljitve: konsistentne in nesmiselne in/ali neupravičene strokovno vprašljive korektne Ministrstva za kulturo □ □ □ Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano □ □ □ Zavoda RS za varstvo narave □ □ □ ARSO, Urada za upravljanje z vodami □ □ □ Ministrstva za zdravje □ □ □ 8. PRESOJA SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV IZVEDBE PPP NA VAROVANA OBMOČJA NARAVE merilo: Varovana območja narave 8.1 Ali menite, da je izdelava dodatka skladno s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja potrebna in smiselna? a. □ da, presoja na naravo zahteva (metodološko, vsebinsko) ločeno obravnavo b. □ ne, presoja na varovana območja naj bo del (metodološko, vsebinsko) enotnega OP 9. OCENJEVANJE VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE Opomba v verziji "sektorji": Na naslednje vprašanje odgovarjajo le predstavniki Ministrstva za zdravje in Sektorja za CPVO. 9.1 Koliko se strinjate s spodnjimi navedbami, ki se nanašajo na dosedanje izvajanje CPVO in izdelavo OP na področju zdravja? Spodnje navedbe ocenite od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). ^ I o ČL <" U) g E o 0) ^ U) e ČL <" V) postopek CPVO je prispeval k zaščiti in/ali krepitvi zdravja in kakovosti življenja prebivalstva na območju vplivov PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO je pozitivno vplival na oblikovanje zdravju naklonjenih 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnih politik ocenjeno je bilo število vseh ljudi, ki bodo čutili vplive PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjeno je bilo izhodiščno demografsko, socialno in zdravstveno stanje prebivalstva na območju vplivov PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ po lokaciji, vrsti in obsegu so bile opredeljene tudi skupine prebivalstva, posebej ranljive za učinke PPP (npr. otroci, nosečnice, ostareli, invalidi, revni, brezdomci, turisti) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ posebna skrb je bila namenjena zaščiti ranljivih skupin prebivalstva (npr. otrok, nosečnic, ostarelih, invalidov, revnih, brezdomcev, turistov) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO je zmanjšal obstoječe okoljsko breme za zdravje in kakovost življenja prebivalstva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO je omogočil pregledno ocenjevanje vplivov PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ OP je celovito, pregledno in jasno prikazalo vplive PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabljen je bil celostni model ocenjevanja vplivov na telesno, duševno in socialno zdravje ter na kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ustrezno so bili ugotovljeni dejavniki vpliva PPP na telesno zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ustrezno so bili ovrednoteni vplivi dejavnikov PPP na duševno in socialno zdravje ter kakovosti življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ posebej so bili ovrednoteni pozitivni in posebej negativni vplivi PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani ukrepi so vsa ugotovljena tveganja za zdravje in kakovost življenja ljudi omejili na sprejemljivo raven 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabljene metode in standardi ocenjevanja so bili izrecno navedeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabljene so bile sodobne, mednarodno uveljavljene metode, kazalniki in standardi ocenjevanja vplivov PPP na zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabljen je bil interdisciplinarni pristop za ocenjevanje vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ opredelitev tveganja v zvezi z biološkimi, fizikalnimi in kemijskimi dejavniki je bila edina uporabljena metoda v ocenjevanju vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sistemska ureditev ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja omogoča zadostno stopnjo preglednosti, neodvisnosti in nepristranskosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjevanja zagotovljena je bila zadostna stopnja neodvisnosti in nepristranskosti ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnost je bila pravočasno, pravilno in celovito obveščena o dejavnikih vpliva PPP na zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnost je bila zgodaj vključena v procese odločanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnost je konstruktivno prispevala k oblikovanju rešitev za zaščito zdravja in kakovosti življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ nudena je bila ustrezna strokovna podpora lokalni skupnosti za zaščito in krepitev zdravja in kakovosti življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vključevanje Ministrstva za zdravje (nadalje: MZ) v postopke ocenjevanja vplivov na zdravje je ustrezno s časovnega vidika 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ vključevanje MZ v postopke ocenjevanja vplivov na zdravje je ustrezno z vsebinskega vidika 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zagotovljeni so mehanizmi za optimalno sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 0) ČL <" V) predvideno je bilo spremljanje/nadzor vplivov izvedenega PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi v prihodnje_ 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 9.2 Kako pogosto ste v postopek CPVO/izdelavo OP v ocenjevanje vključili strokovnjaka s področja javnega zdravja? a. □ nikoli b. □ redko c. □ pogosto d. □ vedno, ko je bilo to, glede na obravnavani PPP, smiselno oz. potrebno 9.3 V katerem primeru bi bili pripravljeni v ocenjevanje vključiti strokovnjaka s področja javnega zdravja? a. □ v primeru, da bi zakonodajni okvir zahteval vključitev strokovnjaka s področja javnega zdravja b. □ v primeru, da bi vključitev strokovnjaka s področja javnega zdravja pomenila izboljšanje PPP c. □ samo v primeru, ko bi imeli za vključitev strokovnjaka s področja javnega zdravja na voljo dovolj finančnih sredstev 9.4 Ocenite stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi merili za ocenjevanje kakovosti, ustreznosti in celovitosti obravnave zdravja ter kakovosti življenja v procesu strateškega ocenjevanja. 0) ^^ s. :Š J^ ČL <« U) C E n c: iš^ O 0) ^ U) proces strateškega ocenjevanja naj prispeva k zaščiti in/ali krepitvi zdravja in kakovosti življenja prebivalstva 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ proces strateškega ocenjevanja naj pozitivno vpliva na oblikovanje zdravju naklonjenih javnih politik 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjeno naj bo število vseh ljudi, ki bodo čutili vplive PPP na zdravje in kakovost življenja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjeno naj bo izhodiščno demografsko, socialno in zdravstveno stanje prebivalstva na območju vplivov PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ po lokaciji, vrsti in obsegu naj bodo opredeljene tudi skupine prebivalstva, posebej ranljive za učinke PPP (npr. otroci, nosečnice, ostareli, invalidi, revni, brezdomci, turisti) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ posebna skrb naj bo namenjena zaščiti ranljivih skupin prebivalstva (npr. otrok, nosečnic, ostarelih, invalidov, revnih, brezdomcev, turistov) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sistemska ureditev procesa strateškega ocenjevanja naj omogoči pregledno ocenjevanje vplivov PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ sistemsko naj bo zagotovljena visoka stopnja neodvisnosti in nepristranskosti ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ugotavljajo naj se le dejavniki vpliva PPP na telesno zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ugotavljajo naj se dejavniki vpliva PPP na telesno, pa tudi na duševno in socialno zdravje ter kakovost življenja ljudi - uporabi naj se torej celostni model ocenjevanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ posebej naj se ovrednotijo pozitivni in posebej negativni vplivi na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ predlagani morajo biti ukrepi za omilitev vseh tveganj PPP za zdravje in kakovost življenja na sprejemljivo mero 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ metode in standardi ocenjevanja naj bodo izrecno navedeni 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ uporabijo naj se sodobne, mednarodno uveljavljene metode, kazalniki in standardi ocenjevanja vplivov PPP na zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 0) ČL <" V) uporabi naj se interdisciplinarni pristop za ocenjevanje vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnost naj bo pravočasno, pravilno in celovito obveščena o dejavnikih vpliva PPP na zdravje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ javnost naj bo zgodaj vključena v procese odločanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ lokalni skupnosti naj se ponudi ustrezna neodvisna strokovna podpora za zaščito in krepitev zdravja in kakovosti življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ zagotovljeni naj bodo mehanizmi za kontinuirano sodelovanje MZ v procesih ocenjevanja vplivov na zdravje in kakovost življenja ljudi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ proces strateškega ocenjevanja naj se opredeli do potrebnosti spremljanja/nadzora vplivov izvedenega PPP na zdravje in kakovost življenja ljudi v prihodnje 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 10. VPLIV REZULTATOV STRATEŠKEGA OCENJEVANJA NA PPP 10.1 Kako pogosto so rezultati strateškega ocenjevanja vplivali na spodaj navedene situacije? Pogostost ocenite od 1 (nikoli) do 5 (zelo pogosto)._ merilo: 73 o W 03 ä S ro ^P Sprejemanje odločitev potrebnost priprave PPP je bila prikazana utemeljeno in pregledno 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ključne okoljske vsebine, na katere je moral postopek CPVO odgovoriti, so bile v OP prikazane razumljivo in pregledno 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izbrana je bila tista alternativa, ki je povzročila najmanjše možne vplive v okolju/prostoru 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati ocenjevanja so vplivali na vsebinsko in tehnično izboljšanje PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati ocenjevanja so pokazali, da izvajanje PPP ni upravičeno in bo imelo škodljive vplive na okolje/prostor, zato je bil PPP ustavljen 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ rezultati ocenjevanja niso imeli vpliva na PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Priprava PPP rezultati postopka CPVO in OP so prispevali k uspešnemu razvoju in kakovosti PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Doseganje okoljskih koristi rezultati postopka CPVO in OP so prispevali k izvajanju ciljev vzdržnega razvoja v PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO in izdelava OP sta odprla razpravo o pomenu enakovredne obravnave družbenih, ekonomskih in okoljskih vidikov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Izboljšanje PPP predlogi za izboljšanje PPP, ki so se izoblikovali v okviru izdelave OP, so bili inovativni in izvedljivi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ izboljšanje PPP je temeljilo na oblikovanju omilitvenih ukrepov za ohranjanje obstoječih kakovosti okolja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ omilitveni ukrepi, ki so bili utemeljeni in podprti z analizami in strokovnimi podlagami, vendar pa niso bili podprti z zakonskimi določbami, se v PPP niso upoštevali 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ C) merilo: Ja: o W ši ^^ 'čE iL Usklajevanje interesov v prostoru rezultati postopka CPVO so prispevali k uravnoteženju okoljskih, družbenih in ekonomskih vidikov v PPP 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Odnos med okoljskim, družbenim in sprejeti PPP so bili skladni s celovitim prostorskim (družbenim) razvojem 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ekonomskim vidikom rezultati postopka CPVO so prispevali k izvajanju načela ALARA (As Low as Reasonably Achievable) 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO je deloval vzpodbudno za usklajevanje razvojnih in varovalnih interesov, izdelava OP pa je omogočala konkretizacijo in izvedbo rezultatov usklajevanja 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ postopek CPVO in rezultati OP so delovali zaviralno za PPP oziroma razvojne pobude in predloge 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ Druge koristi okoljskega ocenjevanja rezultati postopka CPVO in OP so prispevali k večji ozaveščenosti laične in strokovne javnosti o pomembnosti uveljavljanja okoljskih koristi 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjevanje je prispevalo k formalnemu in neformalnemu izobraževanju udeležencev, laične ter strokovne javnosti 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjevanje je prispevalo k izboljševanju pravnega reda 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ ocenjevanje je prispevalo k demokratičnosti uveljavljanja varovalnih interesov 1 □ 2 □ 3 □ 4 □ 5 □ 10.2 Prosimo vas, da najbolj pogoste spremembe/izboljšave PPP, izvedene na podlagi rezultatov procesa strateškega ocenjevanja, zapišite v spodnji okvir._ 10.3 Med navedenimi okoljskimi sestavinami izberite tistih sedem, katerih obravnava je bila po vašem mnenju deležna največ pozornosti oziroma je najpogosteje vplivala na odločitev o sprejemljivosti vplivov PPP na okolje? tla zrak podnebne spremembe voda in vodni viri narava in biotska raznovrstnost varovana območja EPO in naravne vrednote kulturna dediščina krajina gozdarstvo in gozd kmetijstvo in kmetijske površine poselitev bivalne kakovosti zdravje ljudi prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija) družbeno okolje tveganja - naravne nesreče obremenitev s hrupom elektromagnetno sevanje vibracije a. □ b. □ c. □ d. □ e. □ f. □ g. □ h. □ i. □ j. □ k. □ l. □ m. □ n. □ o. □ p. □ q. □ r. □ s. □ t. □ u. □ svetlobno onesnaževanje v. □ smrad 10.4 Med navedenimi okoljskimi sestavinami izberite tistih sedem, katerih obravnava se vam zdi najbolj pomembna pri strateški oceni vplivov na okolje povprečnega občinskega prostorskega načrta (npr. za občino v osrednji Sloveniji, ki načrtuje gradnjo obrtne cone, obvoznice občinskega središča in ki vključuje številne pobude občanov za spremembo na^nske rabe prostora)? tla zrak podnebne spremembe voda in vodni viri narava in biotska raznovrstnost varovana območja EPO in naravne vrednote kulturna dediščina krajina gozdarstvo in gozd kmetijstvo in kmetijske površine poselitev bivalne kakovosti zdravje ljudi prostočasne dejavnosti (turizem, rekreacija) družbeno okolje tveganja - naravne nesreče obremenitev s hrupom elektromagnetno sevanje vibracije svetlobno onesnaževanje smrad 11. ČASOVNI OKVIR STRATEŠKEGA OCENJEVANJA merilo: Časovni okvir izdelave a. □ b. □ c. □ d. □ e. □ f. □ g. □ h. □ i. □ j. □ k. □ l. □ m. □ n. □ o. □ p. □ q. □ r. □ s. □ t. □ u. □ v. □ 11.1 Zakaj je, v do sedaj uveljavljeni praksi priprave PPP, izdelave OP in postopka CPVO, pogosto prihajalo do podaljševanja časovnih rokov? Med navedenimi trditvami izberite pet tistih, za katere menite, da so najpoglavitnejše. cilji in namen PPP so bili nejasni preseženi so bili zakonsko določeni roki nosilcev urejanja prostora pri pripravi smernic, strokovnih podlag in mnenj dogovorjeni roki izdelave so bili preseženi s strani izdelovalca PPP dogovorjeni roki izdelave so bili preseženi s strani izdelovalca OP preseženi so bili zakonsko določeni roki postopka CPVO veliko število nosilcev urejanja prostora, kar zahteva velik obseg analiz in usklajevanj strokovne podlage nosilcev urejanja prostora so bile neustrezne in vsebinsko ter tehnično pomanjkljive strokovne podlage in mnenja nosilcev urejanja prostora so bile prepozno vključene v posamezne faze izdelave PPP/OP in so bile potrebne dopolnitve gradiv potrebno je bilo naročanje in izdelovanje dodatnih strokovnih podlag udeleženci v postopku priprave PPP in udeleženci v postopku CPVO so bili nekooperativni nosilci urejanja prostora niso bili pripravljeni na usklajevanje interesov in iskanje skupnih rešitev naročnik/investitor PPP/OP je zahteval dopolnitev/spremembo PPP/OP a. □ b. □ c. □ d. □ e. □ f. □ g. □ h. □ i. □ j. □ k. □ l. □ 12. STROSKOVNI OKVIR STRATESKEGA OCENJEVANJA merilo: Stroškovni okvir presoje 12.1 Izdelovalci OP vpišite okvirno/povprečno vrednost izdelave naslednjih gradiv (če tovrstnih OP ali študij ne izdelujete, polja pustite prazna):_ EUR OPN OP za OPN (brez posebnih študij in t.i. dodatka na varovana območja) posebne študije za potrebe OP za OPN (brez t.i. dodatka na varovana območja)_ _t.i. dodatek na varovana območja za potrebe OP za OPN OPPN_OP za OPPN za stanovanjsko, poslovno in/ali obrtno cono DPN OP za DPN za objekt prometne infrastrukture 12.2 Izdelovalci PPP vpišite okvirno/povprečno vrednost izdelave naslednjih gradiv (če tovrstnih PPP ne izdelujete, polja pustite prazna):_ EUR OPN OPN (brez strokovnih podlag) strokovne podlage za OPN OPPN OPPN za stanovanjsko, poslovno in/ali obrtno cono DPN DPN za objekt prometne infrastrukture 12.3 Naročniki PPP in OP vpišite okvirno/povprečno vrednost izdelave naslednjih gradiv (če tovrstnih PPP ne pripravljate, polja pustite prazna):_ EUR občinski prostorski načrt (OPN) OPN (brez strokovnih podlag) strokovne podlage za OPN OP za OPN (brez posebnih študij in t.i. dodatka na varovana območja) posebne študije za potrebe OP za OPN (brez t.i. dodatka na varovana območja) t.i. dodatek za varovana območja za potrebe OP za OPN občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) državni prostorski načrt (DPN) program (razvoja) OPPN za stanovanjsko, poslovno in/ali obrtno cono strokovne podlage za OPPN (idejne zasnove/projekti) OP za OPPN za stanovanjsko, poslovno in/ali obrtno cono DPN za infrastrukturni objekt_ strokovne podlage za DPN (idejne zasnove/projekti)_ DPN za infrastrukturni objekt_ program OP za program 12.4 Ali je dosedanje strateško ocenjevanje vplivalo na ekonomičnost PPP in ekonomičnost varstva okolja. Ocenite spodnje navedbe. da, manjših merilo: da, velikih ne Ekonomičnost PPP zaradi rezultatov strateškega ocenjevanja je prišlo do prihrankov pri izvedbi PPP □ □ □ zaradi rezultatov strateškega ocenjevanja je prišlo do povečanja stroškov pri izvedbi PPP □ □ □ Ekonomičnost varstva okolja zaradi rezultatov strateškega ocenjevanja je prišlo do prihrankov pri uresničevanju ukrepov varstva okolja □ □ □ zaradi rezultatov strateškega ocenjevanja je prišlo do povečanj okoljskega kapitala □ □ □ ., da, da, merilo: velikih manjših ne Stroškovna rezultati strateškega ocenjevanja so omogočili učinkovitost/koristnost prihranke zaradi preprečevanja bolezni in strateškega ocenjevanja poškodb in/ali krepitve zdravja ljudi □ □ □ na področju varovanja/krepitve zdravja prebivalstva_ 13. IZBOLJŠANJE PRAKSE STRATEŠKEGA OCENJEVANJA 13.1 V zvezi z navodili "Implementacija direktive 2001/42 o presoji vplivov nekaterih načrtov in planov na okolje" (http://ec.europa.eu/environment/eia/pdf/030923_sea_guidance.pdf), ki jih je pripravila Evropska komisija, odgovorite na spodnja vprašanja: da ne ali poznate ta navodila □ □ ali jih uporabljate pri svojem delu □ □ ali se vam zdijo koristna □ □ ali za svoje delo potrebujete dodatna navodila □ □ 13.2 Ali menite da bi bila za izboljšanje prakse strateškega ocenjevanja smiselna uvedba strokovnih izpitov za izdelovalce OP in pooblastil za opravljanje dejavnosti? a. □ da, pooblastilo naj bo vezano na odgovornega vodjo izdelave OP b. □ da, pooblastilo naj bo vezano na podjetje c. □ da, pooblastilo naj bo vezano na odgovornega vodjo izdelave OP in na podjetje d. □ ne, pooblastila ne bi prispevala k izboljšanju prakse strateškega ocenjevanja 13.3 Ali menite, da bi morali v primeru uvedbe strokovnih izpitov za izdelovalce OP tak izpit opraviti tudi upravni delavci (predstavniki nosilcev urejanja prostora, Sektorja za CPVO, pripravljavca PPP), ki sodelujejo v procesu strateškega ocenjevanja: a. □ da b. □ ne da deloma ne revidiranje projektnih nalog □ □ □ obvezna izvedba vsebinjenja □ □ □ revidiranje okoljskih poročil □ □ □ povečan obseg sodelovanja z javnostmi □ □ □ povečan obseg sodelovanja z/med nosilci urejanja prostora □ □ □ priporočila za izdelavo OP □ □ □ program rednega strokovnega izobraževanja □ □ □ občasne konference, posveti, delavnice □ □ □ lista referenčnih izdelovalcev OP □ □ □ zbornica izdelovalcev OP □ □ □ neposredna oddaja del verodostojnim, referenčnim izdelovalcem OP □ □ □ drugo (dopišite): □ □ □ 13.5 Kako naj se izbira izdelovalce OP? a. □ z odprtimi javnimi razpisi, predvsem na podlagi najnižje ponudbene cene b. □ z odprtimi javnimi razpisi, predvsem na podlagi referenc in priprave konkurenčnih projektnih nalog c. □ preko sistema posebnega sklada za naročanje OP, v katerega vplačujejo naročniki OP, s čimer se zagotovi neodvisnost izdelovalca OP od naročnika d. □ z neposredno oddajo del v okviru veljavnih predpisov s področja javnega naročanja e. □ z neposredno oddajo del, določeno kot izjemo v okviru predpisov s področja javnega naročanja 14. ZAKLJUČNA OCENA 14.1 Kako bi ocenili dosedanje delovanje spodaj navedenih udeležencev v procesu strateškega ocenjevanja vplivov na okolje. Za ocenjevanje uporabite naslednjo lestvico: - delovanje udeleženca je VZORNO - v procesu aktivno in tvorno sodeluje ves čas; daje jasne in koristne usmeritve, navodila, komentarje, pripombe; deluje pregledno ter je pripravljen na usklajevanje interesov in stališč - delovanje udeleženca je ZADOVOLJIVO - pripravljen je na formalno sodelovanje; daje korektne usmeritve, navodila, komentarje, pripombe; deluje pregledno ter je pripravljen na usklajevanje interesov in stališč - delovanje udeleženca je POMANJKLJIVO - pripravljen je na občasno sodelovanje; usmeritve, navodila, komentarje, pripombe posreduje s časovno zamudo; njegovo delovanje je manj pregledno; le občasno je pripravljen sodelovati pri izmenjavi stališč in je le malokrat pripravljen na usklajevanje interesov - delovanje udeleženca je NEPRIMERNO - v procesu deluje pasivno oziroma ni pripravljen na sodelovanje; ni pripravljen na podajanje usmeritev, navodil, komentarjev, pripomb oziroma jih podaja nejasno ali napačno; njegovo delovanje je nepregledno in ni pripravljen na usklajevanje interesov in stališč o I^Si o ^ ■a __ 'ETü^ o £E