St. 46.
Poštnina plaCana v gotovini
V Ljubljani, ane 5. septembra 1923.
Izhaja vsako sredo.
Leto V«
Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo
fi
Naročnina:
so.....I«............Din 20—
. , . .fv ............Din I0--
, . .............DJb fr-
PosaiUMna številka..............Din !•—
W
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam I
Inserati i
mali oglasi do 9 petit vrst i .............it Din 150
več)! inseratl od 10 petlt vrst naprej . . i' . '5^'. .	a Din 2--
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	> Din 3'—
m
Uredništvo in upravniitvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiži »Ekonoma".
Na Bled!
Z zlorabljanjem verske misli so hoteli klerikalci na katoliškem shoda utrditi svojo stranko.
S proslavo kmetske misli pa hočemo mi na kmetskem prazniku na Bledu utrditi stališče kmetskega ljudstva.
Zloraba vere se je klerikalcem ponesrečila in katoliški shod ni rodil onih uspehov, ki so Jih klerikalci pričakovali in — vstop v vlado je za klerikalce še vedno nemogoč.
Ne more pa se nam ponesrečiti proslava kmetske misli, zakaj samo blagru ljudstva je namenjena in zato vodi — v boj proti vladi.
Bratje in sestre! Samo od vas pa je odvisno, če bo ta boj kronan kmalu z zmago ali pa če bomo morali pretrpeti še goro trpljenja, pred-no izvojujemo zmago, ki pa je ne-odvrnljiva.
Zato vas kličemo na Bled, zato vas zovemo na manifestacijo kmetske misli! Vsa slovenska javnost, pa tudi vsa jugoslovanska javnost mora spoznati, da je kmetsko ljudstvo odločno pripravljeno, da brani svoje pravice ob vsakem času in proti vsakomur.
Kakor skala trdno mora stati kmetsko ljudstvo in braniti svoje
stališče tako proti onim, ki špekulirajo na verski čut ljudstva, kakor tudi onim, ki zlorabljajo svojo moč v partizanske in protiijudske namene.
Ne na desno in ne na levo vodi naša pot, temveč na Bled, da tam manifestiramo za slovansko kmetijsko solidarnost, da se izrečemo za našo zeleno internacijonalo.
V	njej je spas!
Bratje in sestre! Cehi in Srbi, Bolgari in Poljaki so se za to internacijonalo že izrekli in dne 8. septembra hočejo slišati, če je tudi slovenski kmet na višku svojih nalog.
In na Bledu jim bomo dali tak odgovor, ki bo v čast slovenskemu kmetu.
Vedno za napredek je slovenski kmet in zato je za kmetijsko solidarnost.
Vedno za slovanstvo je bil slovenski kmet in zato je za slovansko internacijonalo!
To je naš cilj ln da poveličamo to svojo vzvišeno misel, zato bratje in sestre, dne 8. septembra na Bled, na kmetski praznik!
V	boj za Staro pravdo!
NARODNE NOŠE se zbirajo ob 1. uri popoldne pri J e k 1 e r j u
REDITELJI se zbirajo v hotelu Beograd, kjer dobe rediteljske znake.
POMOŽNI BLAGAJNIKI se naj zglase pri glavni blagajni.
IZKAZNICE ZA POLOVIČNO VOŽNJO se dobe v ljubljanskem tajništvu, Kolodvorska ulica 7.
Kako vozijo vlaki na Bled. Iz Ljubljane na Bled:
Prvi vlak odide zjutraj ob 4.40, drugi ob 6.47, tretji (posebni) ob 8 in četrti ob 11.25.
Dolenjci in Štajerci se naj odpeljejo z drugim vlakom ob 6.47, ljubljanska okolica in kamniški okraj pa s posebnim ob 8. uri.
Iz Bleda v Ljubljano se vračajo vlaki:
Prvi vlak ob 18.41, (6.41 zvečer), drugi posebni ob pol 20 (pol 8. zveč.), tretji ob 21.16 (to Je od 9.16 zvečer). Drugi (ali posebni) vlak se ustavi samo v Lescah ln v Ljubljani. Ta vlak ima zvezo na Dolenjsko in Štajersko, zato se ga naj poslužijo v prvi vrsti Dolenjci in Štajerci
Dolenjci, pozor! Vlak, kl vozi iz LJubljane na Dolenjsko ob 22.45 (tričetrt
na enajsto uro zvečer) se ustavi dne 8. septembra izjemoma na vseh postajah od LJubljane do Metlike.
Nagrade za najboljše narodne noše znašajo:
1. nagrada		1500 K
2.	»»	1200 "
3.	»»	1000 "
4. f	»	800 "
5. **■	H	600 "
6. W	»>	500 "
7.	»»	500 "
8. I	»>	400 "
9. W	ti	400 "
10.	»t	300 "
11.		200 "
12.	»	200 "
Poleg tega bo komisija razdelila še '2400 kron za posebno originalne noše.
IV. zemljoradniSki kongres v Curugu.
Po težkih notranjih bojih, kl jih Je morala prebojevati bratska zem-ijoradnička stranica, da si ohrani čistost programa in da se osvobodi faznih lažiprijateljev, je zemljorad-nička stranka z novo silo vstopila v boj za pravice kmetskega ljudstva, kakor je to pokazal IV. kongres zemljoradnikov v čurugu.
V veselem znamenju zmage zemljoradnikov pri občinskih volitvah v Srbiji se je vršil ta kongres. Dočim BOt imeli preje zemljoradnild le 20 občin, so si pri zadnjih volitvah priborili 132 občin to to največ v Su-madijji, kjer |e kmetsko ljudstvo najbolj'zavedno in odkoder so izšli še vsi zmagoviti pokreti srbskega naroda.
Pa še v enem znamenja se je vršil zemljoradnički kongres, v znaku popolne notranje enotnosti. Vse brez Izjeme je družila le ena misel, misel zemljoradniška, vse je spajala le ena volja, volja do zmage in v srcih vseh je bila le ena vera, da mora priti tudi kmetskemu ljudstvu odrešenje. V tej silni notranji enotnosti zemljoradničke stranke je njena odama sila in usposobljenost, da se
ne ustraši zemljoradnlčka stranka tudi pred najtežjim, toda najnujnejšim, to je pred odločilno borbo z radikali, katero more in mora izvesti edino zemljoradnička stranka, zakaj to je njena zgodovinska naloga.
Še eno pomembno in razveseljivo stvar je treba posebej povdariti z zemljoradniškega kongresa. To je odločnost in enotnost, s katero se je izrekel kongres za slovanstvo in za pravo demokratičnost. Kako pomenljivo je to, moremo prav preceniti le, če pomislimo, da se je z navdušenjem izrekel za Bolgare tudi oni srbski kmet iz timoškega okraja, ki je od bolgarskih grozovitosti trpel naravnost nečloveško. Toda muče-niška smrt Stambolijskega je združila vse kmetsko ljudstvo in uresničilo se je to, kar smo pisali ob smrti Stambolijskega, da bo njegov spomin najsilnejši sovražnik njegovih rabljev.
Ni pa treba še posebej povdar-jati, da je enako iskreno ko slovanstvo razumel srbski kmet tudi demokratičnost. Izraz brat, ki ga rabijo zemljoradniki v medsebojnem občevanju ni prazna fraza, temveč iskren
naziv, ki velja vsakomur, kdor z vso dušo pristaja na zemljoradnički program in se zanj bori, pa naj pripada katerikoli veri in kateremkoli plemenu.
Uspešen in zmagovit je bil IV. kongres zemljoradnikov v Čurugu in Curug sam je to najjasnejše dokazal.
Čurug je velika in bogata vas v Bački. Šteje preko 12.000 prebivalcev in površina Čuruga je gotovo dvakrat večja od površine mesta Ljubljane. Vse ulice so tlakovane in po vseh hišah vlada uzorna snaga in povsodi so sledovi blagostanja. Ogromno večino prebivalstva tvorijo Srbi, ki so vsled silnega bivšega madžarskega pritiska zelo narodno zavedni. Zato je naravno, da so imeli takoj po preobratu srbski radikali v Curugu lahko delo, vsaj so vsi vojvodinski Srbi gledali v Beograd kot v svoje sveto mesto. Ni čuda zato, da je pri zadnjih volitvah volil Čurug po večini radikale ln da so dobili zemljoradniki le 500 glasov. Toda kakor je prišlo razočaranje pri nas, tako prihaja razočaranje tudi v Vojvodino in vrste radikalov se vedno bolj redčlo, k čemur je tudi zemljoradniški kongres v Curugu bistveno pripomogel.
Kongres je bil namreč otvorjen v nedeljo dopoldne z velikim manife-stacijskim zborom pred cerkvijo. Zbora se je udeležilo do 3000 ljudi in je potekel v najlepšem redu, pa tudi z največjim uspehom. Ljudstvo je spoznalo resnico in nad 200 ljudi se je na novo vpisalo v zemljorad-niško stranko. Uspešnost zbora so potrdili najlepše radikali sami, ki so v svoji »Zastavi« naravnost besno napadli zemljoradnike, ker so se upali zborovati v njihovi trdnjavi.
Popoldne se je pričel kongres. Upolnomočenih delegatov je bilo nad 300, drugih udeležencev nad 700. Za predsednika kongresa je bil izvoljen bivši poslanec Milan Bo-š k o v i č , za podpredsednika pa bivši poslanec Rista Džokič ln Milan Račko iz Vojvodine. Po prečitanju pozdravnih telegramov in po kratkem nagovoru predsednika se je prešlo takoj k delu. Kot prvi je referiral glavni tajnik dr. Uroš S t a j i č o notranjem delu stranke. Finančno poročilo je podal Bora Milutinovič, za poslanski klub pa je poročal njegov predsednik L a z i č.
Po podanih referatih se je razvila živahna debata, ki se je drugi dan nadaljevala.
Med tem so dospeli na kongres razni gostje in je bil zato otvorjen kongres s posebno svečanostjo. Navzočih je bilo vseh deset zemljorad-niških poslancev in to Lazič, Dušan Dimitrijevič, Miloš Moskovljevič, Joco Jovanovič, Čeda Kukanovič, Milan Djakovič, Voja Popovič, A. Miletič, Dušan Vujič in Marko Vida-kovič.
Nato je pozdravil dr. Stajič med viharnim odobravanjem kongresa goste in to za Češko agrarno republikansko stranko: sen. Hybša, za češke zadruge dr. Jana F u -lika in za slovaško mladino Jana Ursinyja; Ruse: Emeljanova in Viniča in zastopnike naše stranke tov. Bukovec, Ivanjšič, dr. Marušič in Zeleznikar ter zastopnike naše omladine tov. Marinko in Onič.
Bolgari se kongresa niso mogli udeležiti, ker jim je delala naša vlada sitnosti z vizumom, kar je kongres vzel z ogorčenjem na znanje.
Sledili so pozdravni govori gostov. Xot prvi je govoril senator H y b š. Prinaša pozdrave ministrskega predsednika Švehle. Če bo močna kmetijska organizacija v Jugoslaviji, potem bo to v rešitev vsemu slovanstvu. Po vojni igra
med vsemi stanovi kmetijski stan največjo vlogo. Kmetski stan hoče graditi in ne razdirati. Zato bomo storili vse, da se nehajo sedanje slabe razmere. In uspeli bomo, ker rabimo najmanj, dajemo pa največ. Samo zemljo pod nami, solnce nad nami in delavne roke rabimo in svoje delo moremo vršiti. Mi prinašamo pomirjenje, industrializacija pa boj. Vsak stan, ki sloni na zemlji, prenese vsako krizo, vse mirovne dogovore, kakor vidimo to ravno sedaj v Rusiji, ki vstaja in edinole vsled dela kmeta.
S svojim delom nosi kmet mir in pokoj Evropi. Novo Evropo hočemo ustvariti s svojim delom, slovansko in demokratično Evropo!«
V sličnem zmislu je govoril Rus Emeljanov, nakar je povzel besedo tov. Bukovec in v kratkem ter efektnem govoru povdaril, da mora ustvariti današnji kongres podlago, da bomo na prihodnjem kongresu že vsi združeni v eni fronti, kot sobojevniki, čemur je kongres viharno pritrdil.
Za Slovake je nato govoril Ur-siny in za češke zadruge Fulik. V imenu naših omladincev pa tov. O n I č , ki je naglasil, da je vse delo omladine namenjeno edinole blagru naroda.
Nato je izrekel predsednik vsem gostom dobrodošlico, ves zbor pa je stoje zapel »Hej Slovani«.
Nadaljevala se je debata, ki je bila mestoma burna, toda vselej prijateljska in ki je pokazala, da tare srbskega kmeta prav tako današ-
nji režim, če ne celo v večji meri, ko nas. To pa je tudi najboljše jamstvo, da bo prišlo do združitve vseh jugoslovenskih kmetov, ker samo to je spas Jugoslavije.
Sledili so na to še drugi referati, od katerih zlasti omenjamo referat dr. Milana Gavriloviča, ki je bil programatično nad vse važen in ki izide zato tudi v posebni brošuri, na katero že danes opozarjamo vse, ki se zanimajo za zemljoradniški pokret.
(Najvažnejše misli iz brošure bomo seveda priobčili.)
Važno je bilo tudi poročilo Jove P o p o v i č a o stanju agrarne reforme. Kar smo mi že opetovano povdarjali, to je naglasil tudi referent, da se namreč agrarna reforma sistematično in dosledno ubija.
Ko so sledili še ostali referati, je bila izročena poslanskemu klubu soglasno zaupnica in soglasno sprejete tudi resolucije.
V vsakem oziru je bil uspešen zemljoradniški kongres v Čurugu, najbolj pa s tem, ker je stvoril trdno podlago za vseslovansko zemljorad-niško organizacijo.
Naša slovanska internacijonala mora postati, ker šele ž njo bodo slovanski' narodi v resnici prosti.
Predpogoj slovanske internacijo-nale pa je združitev jugoslovenskih kmetovalcev in zato tovariši na delo, da bomo v močni in ujedinjenl zemljoradniški stranki rešili tudi pereče notranje vprašanje Jugoslavije,
Kmetovalci vseh dežel, združite
se!
Slovenska radikalila.
Ker ne morejo pokazati novope-čeni slovenski radikali nobenih zaslug za narod, temveč le ogabno skrb, kje da iztaknejo kako koritce, hočejo postati enaki srbskim radikalom vsaj v tem, da se razumejo na partizan-stvo. Seveda le na ono najslabše par-tizanstvo, kjer se operira z močjo, ki so si jo priborili v boju — drugi.
Ravno zadnje dni so nam podali slovenski radikali točno fotografijo svoje politične nevrednosti in nemo-ralnosti.
Občina Kandija je bila pridružena Novemu mestu. Zaradi tega je bil iz čisto tehničnih razlogov razpuščen novomeški občinski svet in na njegovo mesto postavljen gerent s sosvetom. Do tu bi bila stvar končno čisto v redu in nobenega vzroka ne bi bilo za razburjanje.
Obligatoričen običaj pa je, da se imenuje v takih slučajih za gerenta prejšnji župan občine. Zlasti pa se to dogaja vselej, če je župan brez vsake krivde in če ni proti njemu nobenega veljavnega ugovora. Ves svet zna, da je novomeški župan brez vsake krivde in ves svet tudi ve, da je postal g. Rožman župan po volji ljudstva.
Vse te momente pa je ljubljanska pokrajinska vlada namenoma prezrla in imenovala za gerenta ne bivšega novomeškega župana, temveč dr. Gregoriča. In zakaj? Zato ker je dr. Gregorič radikal. Torej iz partizanskih ozirov.
še lepše pa so dokumentirali naši dlvni slovenski radikali svoio ne vred-
nost z imenovanjem sosveta. Kar pet radikalov, menda sploh vse, kar jih ima Novo mesto, so vtaknili v sosvet, dočim so vse druge stranke skoraj popolnoma prezrli.
Bodi povedano gospodom sloven-skim radikalom, da je tako početje v Sloveniji nekaj nezaslišanega in da protestira proti njemu vsa poštena javnost.
Če ne znajo naši slovenski radikali drugo, ko da posnemajo srbske radikale samo v njihovih najslabših lastnostih, v njihovem partizanstvu, potem naj obesijo svojo politiko kar na klin.
S takimi manirami si pač more pridobiti ljudi brez značaja, ne pa slovenskega naroda, ki je v svojem jedru še vedno pošten in pravičen.
Pomilujemo srbske radikale, da nam niso mogli najti slabših nasprotnikov, kakor pa so ti, kl žive v Sloveniji na račun radikalnega imena. Je v resnici obupno, kadar ima vladna stranka tako žalostne reprezen-tante ki jih imajo radikali v Sloveniji.
Še bolj žalostno pa je to, da imajo radikali v Sloveniji tako žalostno opozicijo, da ni niti ena stranka protestirala proti novomeškemu škandalu.
Zato pa je naša dolžnost, tovariši, tem večja, da vsaj mi, magari kot edini, nastopimo za pravice ljudstva.
Zato v boj za Staro pravdo, da že enkrat preženemo iz slovenske politike špekulante, ki poznajo samo skrb za korita — in nič drugo!
Od vremenskih nezgod prizadetim.
Poročali smo, da je tov. Pucelj takoj, ko se je izvedelo o velikanskih škodah, ki jih je prizadejala toča in druge vremenske nezgode prebivalstvu, vložil na kmetijskega ministra obsežno in detajlirano interpelacijo, v kateri je zahteval takojšnjo pomoč vlade težko prizadetemu prebivalstvu. Naglasiti je pri tem treba, da je tov. Pucelj v nasprotju z drugimi zahteval pomoč ne samo za od toče prizadetim kmetovalcem, temveč sploh za
vse, ki so trpeli od kakršnihkoli vremenskih nezgod.
Interpelacija tov. Puclja je bila tako utemeljena in tako temeljito obrazložena, da ni mogel uspeh izostati. In res je minister za kmetijstvo v polnem obsegu usvojil predloge tov. Puclja, kakor je razvidno iz ministri skega odgovora na Pucljevo interpe« lacijo. Odgovor ministra se glasi;
»Gospod poslaniki v
—-
Odgovarjajoč na Vaše pismeno vprašanje z dne 9. t. m. št. 1785, čast mi je sporočiti Vam, da sem izdal pokrajinski upravi za Slovenijo potrebno naroČilo, da odredi tročlan-sko strokovno komisijo, ki ima oditi na lice mesta in oceniti škodo v vseh krajih, ki so trpeli od slane, črvov povodnji ali toče ln ml predložiti poročilo.
V skladu s poročilom, ki ga bom dobil od goraj omenjene komisije, bom s svoje strani skrbel, da pomagam s sredstvi, s katerimi razpola žem prizadetemu prebivalstvu.
Kar pa tiče osvoboditve od davka, čast mi je zaprositi Vas, da se za to obrnete na gospoda finančnega ministra kot pristojnega ministra in jaz s svoje strani sem pripravljen, da podpiram Vaše upravičene zahteve.
Prejmite, gospod poslanik tudi pri tej priliki izraz mojega odličnega spoštovanja.
Minister poljoprlvrede i vode K. LU Mtietič s. r.
Solmi in politika.
Vsak pameten človek bi dejal, da sejmi, kot strogo gospodarske prireditve nimajo ,s politiko prav nobene zveze. Priznati je treba, da je skoraj po vsem svetu tudi v resnici tako, le v naši Jugoslaviji delamo v tem oziru nečastno izjemo.
Tako je blokaški »Jutarnji list« silno napadel ljubljanski velesejem in mariborsko razstavo. Po njegovem mnenju se smejo prirejati sejmi edinole v Zagrebu, ki da je središče vse trgovine. Nas prav veseli, da je »Jutarnji list« tako hitro razkril svoje prave misli glede Slovencev. Dobri smo namreč Slovenci Hrvatom le tedaj, kadar bi Hrvate slepo ubogali in delali za nje, drugače pa smo »neumni Krajnci«, ali kakor je Radič še ne sramuje rekel »kranjski magarci«. Tako torej umevajo velehrvati zvezo s Slovenci.
Nič boljši pa seveda niso velesrbi. Glasilo topčiderskega ministra Jan-koviča revolverskj »Balkan« proglaša nad ljubljanskim velesejmom naravnost bojkot in to — zaradi politike klerikalcev.
Velehrvati in velesrbi so se znašli v zavisti proti slovenskim sejmom v bratski slogi in s tem dokazali, da je za Slovence tako velehrvatstvo ko . velesrbstvo popolnoma napačno.
Samo tisti, ki so v resnici Jugo-slovene, morejo biti naši prijatelji. Od srbskih strank so to danes edino zemljoradnikl, od Hrvatov pa »Tribuna-ši«, ki so pa žal brez vpliva.
Ljubljanski sejem nam tako ne i kaže samo pot k pravemu gospodarskemu napredku, temveč tudi k pravi politiki.
III. Uublianski velesejem.
Ob številni navzočnosti najodlič-nejših predstavnikov naše trgovine, obrta, uradov, zastopnikov kulture in politike je otvoril v soboto, dne 1. septembra točno ob pol desetih dopoldne predsednik glavnega odbora g, Bonač III. ljubljanski velesejem.
V svojem pozdravnem govoru Je povdaril g. Bonač velik napredek, ki ga leto za letom izkazujejo ljubljanski velesejmi, ki so postali že pravi mejniki v razvoju naše industrije in obrta.
Za njim je prevzel besedo minister za trgovino g. dr. Dragotin Kojič, ki je naglasil velik pomen, ki ga imajo velesejmi s svojim gospodarskim delom za napredek države. Nato si je minister ogledal razstavljene predmete in opetovano izjavil svoje zadovoljstvo nad krasnim delom, ki je bilo vidno vse-povsodi.
Popoldne si je ogledal kralj Aleksander L v spremstvu princa Arzena velesejem. Tudi na kralja in njegovo spremstvo je naredil III. ljubljanski velesejem kar najboljši utis, kar je kralj tudi opetovano povdariL Odveč je omenjati, da je bil kralj povsodi kar naj-prisrčnejše pozdravljen, vsaj je njegovo ljudomilo občevanje z ljudmi že davno osvojilo srca vseh.
III. ljubljanski velesejem je zelo dobro obiskan, tako od razstavljalcev, ko tudi od kupcev. Zlasti je treba povda-riti dejstvo, da stalno raste krog gostov iz juga naše države. To je častno priznanje solidnosti naše trgovine in industrije, obenem pa tudi najzgovornejši dokaz potrebnosti ljubljanskih sejmov. Obisk kupcev iz juga je, kakor »trjujejo vsi poznavalci razmer, dokaj ▼ečB, kakor pa ga je mogel zaznamovati zagrebški zbor, ki hoče sebi uzur-plrati monopol trgovskega posredovanja. Številen obisk iz juga pa dokazuje ie eno, da preti Sloveniji gospodarska smrt, & bi se Slovenija zaprla jugu in Io bi storila, Se bi uganjala separatistično politika To Je bridko okusil Zagreb, čegtar zbor ni dosegel onega uspeha ravno zbog tega, ker patrijo-tf&f Srbi niso hoteli podpirati tistega.
ki jim dosledno dela neprilike, ki se ne straši niti pred protidržavno politiko. Bedi tu z zadoščenjem konstatirano, da je naš nekdanji vstop v vlado in naše glasovanje za ustavo bistveno pripomoglo k temu, da ni Slovenija tako slabo zapisana med srbskim narodom, kakor bi vsled neodkritosrčne in dvorezne klerikalne politike sicer zaslužila.
Dober obisk Ljubljanskega sejma pa je tudi v polni meri zaslužen. Organizacija sejma je vedno bolj popolna in daje prirediteljem sejma častno izpričevalo. Razstavljeno blago kaže, da naša Industrija stalno napreduje in da je vedno bolj in bolj kos tuji konkurenci. Po dosedanjih rezultatih smemo upati, da bo naš obrt napredoval tudi v bodoče ter v kratkem času v stanu, da bo mogel s tujim blagom konkurirati tudi brez zaščitne carine. Nujno potrebno Je to, ker smo mi zemlja, ki je za prosto trgovino naravnost ustvarjena. Ali se poslužimo prednosti našega zemljepisnega položaja ter smo tranzitna dežela za izmenjavo blaga med okcidentom in orientom in smo za prosto trgovino, ali pa bomo le životarili s tem, da bomo svoje trgovsko delovanje s pretirano zaščitno carino omejili le na ozemlje naše države. Pri tem pa bomo trpeli Še to nepriliko, da bo vsled pretirane zaščitne carine postajala naša industrija vedno slabša in tudi oderuška. Vendar ne more biti pametnega gospodarja, ki bi dejal, da je pravilno, če je v Jugoslaviji izdelan papir dražji ko oni v Avstriji, dasi je treba za avstrijski papir plačati višjo pre-voznino in uvozno carino, S tako zaščitno carino se krade ljudem denar, s tako zaščitno carino se ubija gospodarski napredek dežele. Trdno smo uverjeni, da bo ena glavnih posledic velesejmov tudi ta, da bo naša industrija tako napredovala, da bo izhajala polagoma brez zaščitne carine.
Še eno treba povdariti. Organizacija sejmov v naši državi bi morala biti taka, da bi protežirala razvoj industrijo in obrta, ki je v resnici čisto naša, pri kateri je udeležen vsaj v pretežni večini čisto naš kapital. To protekcijo rabita naš obrt in naša industrija v ve-iki meri in sicer od strani države ravno tako ko od strani privatnikov. Prav e, da razstavljajo pri nas tudi tuje tvrdke in z gospodarskega stališča samo pozdravljamo, da se z velesejmi izločuje nepotrebno število posredovalcev. Toda zakon bodi, da mora tuja tvrdka v vsaki stvari plačevati višje pristojbine ko domača, da mora tako domače podjetje vsled nadplačil tujca razstaviti z manjšimi sredstvi.
Prepotrebno je dalje, da se gre na roko zlasti obrtnikom v pogledu reklame. Velike tuje firme morejo z lahkoto plačevati strokovno dobro pisane žur-nalistične notice o svojem blagu, jih priobčevati po listih, česar naši manjši trgovci, zlasti obrtniki absolutno ne zmorejo Zato bi moral biti pri sejmu urad za reklamo, ki bi se moral zlasti ozirati na naše obrtnike, ki so pravzaprav kader onih iznajditeljev in delavcev, od katerih izhaja napredek obrta, pa tudi Industrije.
Protekcijo v resnici naši industriji mora biti geslo ljubljanskih velesejmov in njih zasluga za naše gospodarstvo se bo znatno povečala.
Povdariti pa moramo tudi, da se naše kmetsko ljudstvo važnosti velesejmov vse premalo zaveda. Smo na tem, da dobimo v Ljubljani borzo, ki more imeti pomen le, če bomo znali organizirati svojo trgovino s poljskimi pridelki, zlasti z lesom in živino tako, da bomo dobavljali tujemu svetu brez nepotrebnih in dostikrat naravnost oderuških posredovalcev.
Naše sirarstvo se mora nadalje po-vzpeti tako, da bo zadovoljevalo nele domači trg, temveč da bo moglo nastopiti tudi na tu tih trgih. Velesejmi so najugodnejša prilika za pridobivanje tujih trgov in zato je treba, da jim posveča tudi podeželsko ljudstvo vso pozornost.
Dobro bi bilo, da bi se našel na ve-lesejmu tudi kak kotiček za pouk kmetijskega ljudstva. Razstava umetnih gnojil, raznih žit. poljedelskih strojev, itd., bi nudila ugodno priliko za nazoren pouk s pomočjo diagromov. Na III. velesejmu vidimo v tem oziru tudi že nekaj prav uspešnih korakov, želeli bi, da bi JBi bilo na IV. sejmu še več.
Po delu, ki ga stalno vrSe ljubljanski velesejmi, bi morali polagoma postati ljubljanski velesejmi žarišče vsega našega gospodarskega napredka. Z zadovoljstvom priznavamo, da se prireditelji ljubljanskih velesejmov trudijo, da dosežejo to, toda podpirati jih mora vsa javnost in ne samo z obiskovanjem paviljonov v veseličnem prostoru, temveč tudi z živo propagando za velesejem in z agitacijo za pravilno umevanje naših gospodarskih nalog.
Končno še eno! Od mnogih strani so padle besede, ko da bi »agrarci« bili nasprotni temu, da se Slovenija razvija v industrijsko deželo. Ta očitek, ki leti
predvsem na nas, je tako smešen, da spada k večjemu v prav spožabljen vo» liven boj! Nasprotno! Mi sami u videvamo najbolje, da je suficrt delavskih sil v Sloveniji tako velik, da bo izseljevanje stalno vprašanje Slovenije, če ne bo industrija zaposlila delavnih sil. Zato pozdravljamo vsak pameten in potreben razvoj industrije.
Odločno pa smo proti temu, da se s tujim kapitalom Izkorišča naša sedanja industrijska nerazvitost in da se s tujimi kapital! ovira naša gospodarska osamosvojitev. Kako naj postanemo vendar gospodarsko osamosvojen!, če postavlja tuji kapital v obliki svojih podjetij tuje trdnjave na naše ozemlje in če v njih daje celo pod znano sleparsko pretvezo, da so le tujci kvalificirani delavci, prednost tujemu delavcu pred našimi
Zato pravimo: Glavno je, da posvetimo vso pažnjo našemu domačemu obrtu, da napreduje to polagoma tako, da se samo od sebe izpopolne s tvor-niškim izdelovanjem blaga. V ta namen pa rabimo dobre statistike in potem tudi dobre propagande.
Naj prevdarijo merodajni krogi, če bi ne bila umestna propaganda za lan ali sladkorno peso in če ne bi taka propaganda mogla imeti mesta tudi na III. Ljubljanskem velesejmu.
III. ljubljanski velesejem se je z letošnjim sejmom popolnoma utrdil in danes ni več v debati vprašanje njegove potrebe, temveč samo njegove izpopolnitve.
Začetne težkoče so premagane, sedaj na delo vsi, da bodo premagane še ostale!
Pridobitni sloji na III. ljubljanski velesejem!
trdno postojanko tudi v Egejskern morju, zlasti v Solunu. S svojim po hodom na Krf je Mussolini vse te načrte razkril in zadel s tem ob močnega nasprotnika, ob Angleško, ki nikakor ne more trpeti, da bi moč Italije tako zelo narasla.
S tem pa je usoda laške ekspedi-cije tudi že zapečatena in Italijanski fašisti so pod vodstvom Mussolinija doživeli svoj prvi, pa težki poraz v zunanji politiki
Tudi pri nas je bilo vse polno ljudi, ki so se divili modrosti Mussolinija. Upamo, da bodo vsi ti ljudje sedaj korenito ozdravljeni, ker take blamaže, takega diskreditiranja, kakršnega je doživel s svojo avanturo Mussolini, si ne more privoščiti vsak.
Gotovo je, da bo moral Mussolini popustiti in s tem svoj poraz pripoznati Ootovo pa je tudi, da bo skušal svoj poraz olepšati z uspehi v reškem vprašanju. Sramota za nas vse je, če mu bo to uspelo.
Grško-italijanski konflikt nas uči: Ce bi bili Jugosloveni na višku svoje naloge, potem bi se morali zaradi reškega vprašanja združiti vsi v rešilnem in složnem odporu, zakaj pre neumno je, da bi Mussolini popravljal svoje napake — na naš račun!
Poraz Mussolinija.
Mejo med južno Albanijo ln Grško določujejo trenutno tri zavezniške razmejitvene komisije, med temi ena italijanska, Ker je italijanska komisija, sledeč imperijalističnl politiki Italije, dosledno nastopala proti Orški in stalno označevala mejo v škodo Grške, je nastalo naravno mnogo sporov med grškim prebivalstvom in laško razmejitveno komisijo.
Tak je bil položaj, ko je nakrat prišla vest, da je vsa italijanska komisija, z generalom Pellinijem na čelu bila od neznanih napadalcev ubita. Zločin je seveda vse obsodbe vreden in naravno je, da je bila vsled umora komisije vsa italijanska javnost silno razburjena.
Duška temu razburjenju je dala Mussolinijeva vlada, toda na tako pretiran način, da je izzvala proti sebi splošno negodovanje Evrope. Italija je namreč zahtevala od Grške tako ponižujoče zadoščenje, da bi bila kršena grška suverenost. Med drugim tudi, da morajo voditi preiskavo proti zločincem italijanski oficirji, torej slično kar je zahtevala Avstrija po umoru Ferdinanda od Srbije ln pa 50 milijonov lir odškodnine za sorodnike petero ubitih članov komisije.
Na te pogoje pa grška vlada ni mogla pristati in se je obrnila za posredovanje na Svet narodov. Ta je v svoji seji z dne 2. septembra sklenil, da posreduje in ugovori italijanskega delegata Salandre niso dosegli drugo, ko odgodltev intervencije za en dan.
Italija, oziroma bolje rečeno Mussolini, pa ni bil s tem zadovoljen, temveč je odredil delno mobilizacijo italijanske vojske in zaukazal, da zasede italijanska mornarica otoke Krf, Paksos in Antipaksos. Povelje je bilo takoj izvršeno.
Ko je priplula laška eskadra pred Krf in zahtevala predajo otoka, se je grški poveljnik temu uprl, ker da nima nobenega tozadevnega povelja od svoje vlade. Italijani so nato izstrelili na otok par strelov in z njimi ubili 10 nedolžnih civilistov. (Za vsakega Italijana sta bila torej ubita že dva Grka.) Nato so otok zasedli in razvili italijansko zastavo.
Grška vlada je proti tej okupaciji protestirala pri vseh velesilah. Grški protest je imel uspeh in Angleška je prešla takoj na grško, stran, skoraj pa tudi Francija in ves ostali svet in danes je Italija popolnoma osamljena.
Kaj so hoteli Italijani?
Brez vsega je jasno, da ni razburjala smrt petih italijanov laške vlade tako, da bi ta pričela kar z vojno. Toda »veliki« diktator Mussolini je mislil, da je sedaj ugodna prilika, da se uresničijo laški imperijalističnl cilji in samo zato je nastopila Italija tako brezobzirno proti majhni Grški
Italija si že od nekdaj prizadeva, da dobi premoč nad Albanijo, da bi se mogla okoristiti z velikimi petrolejski-mi vrelci, ki so med Elbassanom In Va-lono. Poleg tega se bori Italija za popolno nadoblast nad Jadranslrim morjem, a ključ do Jadranskega morja je otok Krf. Šele tedaj, kadar bo Italija v posesti Valone in Krfa, je vhod v Jadransko morje čisto v njenih rokah. Razven tega hoče Italija prisvojiti sebi
Grozen potres Japonskem,
V soboto ob štirih zjutraj je zadel Japonsko silovit potres, kakršnega menda sploh še ne pomni človeška zgodovina. V šestih minutah je bilo skoraj popolnoma uničenih dvoje milijonskih mest, v šestih minutah je bilo milijone ljudi brez doma in uničeno na milijarde ljudskega premoženja.
Središče tega silovitega potresa je bilo med mesti Tokio in Yokohama. Potres je sigurno vulkaničnega izvora, vsaj šteje Japonska nič manj ko 60 delujočih in 140 ugaslih ognjenikov, od katerih je najbolj čaščen ugasli ognjenik Fužijama. Ta nad 3000 metrov visoka gora je Japoncem sveta in ne najdete skoraj japonske pokrajinske slike, da ne bi bil na njej upodobljen Fužijama. Milijoni in milijoni Japoncev se spominjajo dnevno Fužijame in ko skopni v juniju in juliju vrh Fužijame sneg, pohiti na Fužijamo na desettisoče Japoncev.
Mesto Tokio je razven predmestja Šija popolnoma porušeno. Kar ni uničil potres, to je upepelil požar, ki je nenadoma izbruhnil na več krajih. Enako je silno trpela Yokohama, največje japonsko pristanišče. Tu je povzročil potres, da so se dvignili silni valovi, ki so potopili skoraj vse ladje v pristanišču. Kako silen je bil potres, se vidi tudi iz tega, da so bili vrženi vsi vlaki, ki so bili na potresnem ozemlju, s proge in popolnoma razbiti. Pri potresu je poginilo do 20.000 ljudi. Človeških žrtev pa bi bilo znatno več, da niso japonske hiše nizke in lesene. Prebivalstva se je polastila silna panika in na ulicah so se odigrali strahoviti prizori. Cesarski grad je popolnoma porušen in mikado se je rešil le z največjo težavo.
Tokio šteje skoraj 2 milijona prebivalcev, Yokohama pa preko 1 milijona. Vse to prebivalstvo je brez kruha in večini je uničeno vse premoženje. Potres je velikanska katastrofa za vso Japonsko, ki jo bo pridni in marljivi japonski narod le s težavo prebolel. Še podrobnosti o potresu na Japonskem.
Pariz, 3. sept. Pri potresu v Tokio je izgubilo življenje nad 100.000 ljudi. Mestece Atemo je popolnoma porušeno. Mesto Ita je preplavila voda. V Tokiju so proglasili obsedno stanje, da preprečijo ropanje in tatvine.
London, 3. sept Vse vlake, ki so vozili za časa potresa v Tokio, je potres uničil. Vsi potniki so mrtvi.
Pariz, 3. sept. Aparati na potresnih opazovalnicah so zaznamovali včeraj zvečer nov potresni sunek, ki je bil prav tako silen, ko sobotni. Iz tega sledi, da se je potres obnovil v vsej svoji grozovitosti.
Pariz, 3. sept. Cesarska palača v Tokiju ni porušena. Vse mesto, razven dveh predmestij, je do tal porušeno. Enaka usoda je doletela mesto Yoko-hama. Vulkan Ošimi je pričel delovati. Sveti otok Oskima je poplavljen. Od evropskih diplomatov ni nobenih vesti. Vse se boji, da so Izgubili življenje.
Pomoč porušenim mestom se vrši z vso naglico. Z letali prinašajo v mesto živila. Požar mesta, Tokija je bil s pomočjo vojaštva omejen. Ce se ne ponovi potres, potem je upanje, da so bile prve vrsti o silovitih učinkih potresa malo pretirane.
Pokrajinske vesti.
(Seja načeistva SKS) je bila v soboto, dne 1. septembra. Kljub slabemu vremenu je bila seja zelo dobro obiskana in je potekla uspešno ter v popolni soglasnosti. Glavna točka dnevnega re-ga je bilo poročilo tovarišev, ki so se
udeležili zemljoradniškega kongresa v Curugu. Na podlagi njihovega Izčrpnega poročila je bilo t navdušenjem sklenjeno, da se stopi v najožje Stike z zemljoradniki naše drŽave. Na seji je bilo tudi podano tajniško in blagajniško poročilo. Obe poročili dokazujeta naš lep napredek. Zlasti opozarjamo na snovanje mladinskih organizacij, za katerih snovanje je že vse pripravljeno. Takoj vsi na delo, da bo naša organizacija kmečkih fantov in deklet čim hitreje in Čim solidnejše delovala. Bodočnost je tistega, kdor ima mladino, zato na delo za naše mladinske organizacije. Končno se je govorilo tudi o Kmečkem prazniku na Bledu, nakar je tov. Pipan zaključil plodonosno sejo.
(V počastitev spomina pok. Gustava Pirca) odide skupina tovarišev po Blejskem prazniku, v Srednjo vas na grob Gustava Pirca, kjer položi venec. Tovariši, pridružite se skupini in počastite spomin največjega kmetskega prijatelja.
(Skupščina CMD) bo letos v Ptuju in sicer dne 8. septembra. Tovariši udeležite se skupščine.
(Danica Hristlčeva,) prva dvorna dama naše kraljice in predsednica Ženskega saveza je nenadoma umrla na Bledu. Danica Hrističeva je bila ena najzaslužnejših srbskih žen, ki je vse svoje življenje posvetila delu za bližnjega. Bila je vneta prijateljica Slovencev in njena zasluga je, da je dečji dan na Bledu končal tako uspešno. — Veliki jugoslovenski rodoljubkinji bodi ohranjen časten spomin!
(Naši shodL) — V nedeljo je priredil tovariš Pucelj dva shoda v novomeški okolici, in sicer zjutraj ob pol sedmih v Prečni in ob pol enajstih v Gorenji Straži. Na prvemu je predsedoval tov. Globevnik, na drugem tov. Dular. Tov. Pucelj je podrobno razložil, kako so se »borili« klerikalci za avtonomijo in kako so jo »dosegli«. Razkrinkal je v drastičnih besedah uspehe in dobrote podpiranja samoradikalne vlade in ostro ožigosal klerikalno sleparienje volivcev z obljubami pred volitvami. Navzoči klerikalci so mimo poslušali; spoznanje prihaja med ljudi, dasi malo pozno. Blagoslov 18. marca je prišel v obliki davčnih čekov in tlake in ljudstvo škrta.
(Donesek h karakteristiki naše žur-nalistike.) Ko smo priobčili članek »Opozicija in država«, . o katerem moremo jjrez nevarnosti očitka neskromnosti reči, za demokrate načelne važnosti, ni odgovoril nanj niti en demokratski list. (o smo priobčili o V. katoliškem shodu težke in nikakor ne prazne očitke, je pa molčal vesoljni klerikalni tisk. Ali ie slovensko časopisje v resnici tako slabotno, da ne ve, da je njegova dolžnost pospeševati razčiščenje pojmov?
(»Jutru« in vsem ostalim domišljavim mladinom.) Ker ni uspel mladinski poizkus, da bi zlorabili gospodarski zavod v svoje namene, kar smo preprečili predvsem mi, se skušajo mašče-za potrebno, da seo ziramo na brezpo-vedno slabše informiranem »Jutru« razne laži in neresničnosti o naši stranki ter o naših pristaših. Tako je lagalo »Jutro«, da snuje tov. Drofenlk skupno z dr. Vošnjakom novo stranko, da se bojimo za uspeh Kmečkega praznika na Bledu, da zato iščemo pomoči pri meščanstvu v Ljubljani in slično. Na vse te neslanosti in izbruhe onemogle jeze, rečemo samo to-le: Vselej, kadar smo načelno govorili, nam je ostalo »Jutro« dolžno odgovora. Zato ne smatramo za potrebno, da se oziramo na brezpomembne zbodljaje, ki bi jih radi gospodje od »Jutra« prizadejali. Pač pa se bomo potrudili, da bo dovršen proces, ki se že doigrava, da bodo namreč oni, ki so samo balast napredku, izginili s površja. In zato jih bomo prijeli tam, kjer posebno boli, dočim flh bomo v »Kmetijskem listu« pardo-nirali.
(O udeležbi naših tovarišev na rem-ijoradniškem kongresu) kvasari tudi »Avtonomist«, ki ve celo, da se Je kongresa udeležil tudi tov. Pucelj, kar Je seveda popolnoma neresnično. »Avtonomist« se silno boji, da nas bodo srbski kmetje ociganili* kajti vsako ujedi-njenje, da je še vedno pomenilo prevlado Beograda. Ne čudimo se prav nič, da »Avtonomist« pravega bratskega združenja sploh ne razume, ker kako naj izvede resnično ujedinjenje sa-moslovenec ali samosrb. Zato se naj »Avtonomist« za nas nikar ne boji, zlati, ker mora biti prepričan, da ni za nas njegov strah drugo ko prazna hi-navščina. Kar pa tiče ociganjenja, pa bi spomnili »Avtonomista« na par ljubljanski zgodb, kako so biil ociganjeiri Amerikanci za dar svobode, kako je blo ociganjeno socijalistično delavstvo za Blasnikovo tiskarno, kako so biH ociganjeni socijalisti v sedanji Zadružni banki itd. — To je namreč tisto, da se kmetskega ljudstva ne oclgani samo v Beogradu, temveč tudi v Ljubljani in mi se združujemo s srbskimi zemljoradniki ravno zaradi tega« da
preprečimo sploh vsako ociganjenie in ne samo v Beogradu, temveč tudi pri nas doma. In sedaj bo menda »Avtonomist« 'razumel, da je njegov strah smešen, naša namera pa nad vse resna in koristna.
(Neprostovoljno priznanje.) V »Slovencu« z dne 23. avgusta čitamo sledeč pomemben stavek: »Ali razume ljudstvo res vedno in v popolni meri, za kaj gre pri teh ah onih volitvah? Ali je večina ljudstva res vedno in povsod pravilno in objektivno poučena o političnem stanju in ali ga razume?« — Res je I Večina slovenskih volilce v dne 18. marca res ni znala, da so bila vsa klerikalna volilna gesla samo nesramna tarbarija! Toda kaj če spoznajo pri prl-hodnjih volitvah volilci, da so vse klerikalne obljube samo laž in prevara? Ali mar »Sloveneo« že danes pripravlja Javnost na nazadovanje, ki ga pri prihodnjih volitvah klerikalci dožive? Ali tudi ie »Slovenec« spoznava, da pada Število klerikalnih backov, ki pravijo na vse »da«, samo da jim tako zaukažejo
(Kratek odgovor »Slovenskemu gospodarju«. Glasilo backov ne zasluži, da bi se mu odgovarjalo, zato samo pribijamo njegove lažL — 1. Za izredne kredite vladi v znesku 1200 kron so klerikalci glasovali ln tu ne pomaga nobena žavba__2. Zaradi polovične
vožnje na katoliški shod je stvar ta, da so mogH dobiti klerikalci polovično vožnjo samo zato, ker Je vlada zatisnila ne eno, ampak obe očesi in verjela, da le katoliški shod nepolitičen. Za Bled pa so prosile za polovično vožnjo kmetijske podružnice ln je po zakonu polovična vožnja morala biti dovoljena. — 1 Dopisa iz dežele, ki je bil priobčen v »Kmetijskem listu« pa Pijani gospodar sploh razumel ni ln zato čveka tudi tako neumno, kakor bi mogel to storiti samo popolnoma iZkisan pijanec na pepelnič-no sredo. No, pa takšni so imeli v uredništvu »Slov. gospodarja« vedno sigurno zavetišče.
(Vollvni odmevL) Kakor nalašč za katoliški shod se je vršila dne 29. avgusta v Ribnici razprava proti Antonu Oblaku, posestniku in trgovcu v Orabnu pri Sodražici, ki je zapeljan od klerikalnih hujskačev na znanem vo-Hvnem shodu v Sodražici psoval tov. Puclja z lažnivcem in mesarjem. Zaradi razbitja shoda je bil Oblak že obsojen na dva dni zapora, sedaj pa bi bil obsojen še zaradi psovk, da mu ni tov. Pucelj v svoji znani dobrotnosti odpustil proti temu, da Oblak 1. plača za občinske reveže v Sodražici 100 dinarjev, 2. da objavi preklic z zahvalo tov. Puclju, ker je odstopil od zasebne tožbe, potem nabitja preklica in zahvale na občinski deski pri Sv. Gregorju ter da 3. poravna vse stroške. — Tako plačujejo klerikalni zapeljančki težke denarce, ker razumevajo Kristusov nauk tako, da obrekujejo svojega bližnjega.
(Kovor pri Tržiču.) Pri poštnem uradu v Tržiču vladajo zadnje čase prav čudne razmere. Namesto, da bi se v našo obrtno vas, kjer je poleg mnogih trgovcev razne stroke tudi sedež treh uradov, dostavljala pošta vsaki dan, se pa od 1. avgusta dalje iostavlja le enkrat na teden. Kaj je vzrok temu? Menda nismo kje v albanskih gorah! — Poštno upraviteljstvo v Tržiču se naproša, da te nezdrave razmere čimpreje odpravi
(Z Gorenjskega) nam pišejo naši planšarji sledeče: Na planini, na kateri se je od pamtiveka pasla naša živina, se nakrat ne smejo pasti naši konji. To pa baje zategadelj, ker je planina last državljanov nemške Avstrije. Ta argument je seveda popolnoma jalov, ker služnostne pravice ne ugasnejo s tujim državljanstvom. Ampak čudno se nam zdi odkod taka uslužnost Avstrijcem, ko pa naši ljudje doživljajo od Avstrije naravnost nezaslišane krivice. Tako je kupil bivši poslanec Grafenauer na Gorenjskem posestvo in je hotel prodati v Avstrijo 700 kubičnih metrov lesa, pa ;mu tega avstrijska vlada ne dovoli Kaj delate gospodje Brejci in sličnl, ki imate fV svojih rokah vso politično moč slovenskega naroda in da ne pomagate možu, ki Je aa Vas tako zaslužen in ki Je bil gotovo eden najpoštenejših med ;Vaml Ali tako plačujete ljudi, ki so trpeli in bili preganjani zato, ker so bili zvesti svojemu narodu?
(Občinski zastop v Novem mestu) je razpuščen vsled priklopitve Kandije k Novemu mestu. Za gerenta je imenovan radikal dr. Viktor Gregorič, za pri-sednlke pa: trgovec Ogorevc (namestnik), brivec Buk, čevljarski mojster Podbevšek, posestnik Pauser, davčni upravitelj Uderman, davčni uradnik Mejak, ključavničarski mojster Lampe, posestnik Kastelic, trgovec Košir, višji fin. paznik v p. Poljanšek, post. uradnik Vojska, in za Kandljo posestnik Josip Zurc.
Oz Cerkelj pri Krškem.) Pri nas se je lansko leto delal čez Krko lesen most. V to svrho se je sestavil poseben odbor, v katerem so bile zastopane vse stranke. Most se je gradil večinoma s prostovoljnimi prispevki. Poleg tega je dala vlada 400.000 kron, kar je bila za-
sluga tov. Puclja in Rajarja. Po krivdi odbora pa je most veljal 300.000 kron več, kakor pa je bilo delo oddano. Zato manjka odboru sedaj ta vsota. Končno je krila primanjkljaj posojilnica, ki je posodila potrebno vsoto. Da bi se sedaj to posojilo vrnilo, je začel odbor iztirjavati od tukajšnjih okoličanov znatne vsote in sicer na krivičen način, ki presega vse mere. Par primerov: Posestniku, ki ima preko Krke samo majhen gozd, so odmerili, da mora plačati 3500 kron, dočim naj plača njegov, neprimerno premožnejši sosed 1000 kron manj. Znatne vsote so bile naložene tudi obrtnikom in posestnikom, ki nimajo preko Krke prav nič zemlje. — Prosimo zato okrajno glavarstvo, da naredi red, ker je vendar nemogoče, da bi imel mostni odbor, končno vendarle čisto privatno podjetje, pravico nalaganja davkov. Primanjkljaj naj plačajo samo interesentje, drugi bodo z mostnino itak plačali svoj delež. Vsi smo mnenja, da bi bilo najbolj pravično, če bi vlada odmerila vsakemu toliko, da more plačati in to po njegovem premoženju, ne pa da bi se gledalo na žlahto in podobno. Čudno je tudi, da je bilo onim v bližini mosta odmerjeno manj, ko oddaljenim. Vlada naj napravi zato red!
(Na meščanski šoli v Ljutomeru) se prične novo šolsko leto z vpisovanjem za I. razred dne 11. septembra; dtie 12. septembra je šolska maša in ss vrše ponavljata! Izpiti; dne 13. septembra pa se začne z rednim poukom.
(Na meščanski šoli v Ljutomeru) se sprejme v I. razred še nekaj dečkov, ki so dovršili z dobrim uspehom 5. šolsko leto. Starši, posebno kmetski, poslužite se ugodne prilike, pa z razmeroma majhnimi stroški priskrbite svoji decl boljšo izobrazbo! Oglasiti se je s Šolskim naznanilom in krstnim listom pri ravnateljstvu.
Politične vesti.
(Občinske volitve v Srbiji) Uradno se razglaša sledeč rezultat občinskih volitev. Od 2241 občin so dobili radikali 1414, demokrati 515, zemljoradniki 83, razne meščanske liste 71, džemijet 15, republikanci 5, komunisti 1, v 71 občinah pa volitve še niso bile izvršene. Izid v ostalih občinah pa je negotov. — To uradno poročilo pa ni povsem točno. Zemljoradniki namreč niso dobili 83 temveč 132 občin. Ker so imeli preje zemljoradniki samo 20 občin, je izid volitev za zemljoradnike nad vse razveseljiv. Zlasti pa so napredovali zemljoradniki v šumadiji, iz katere so izšli še vsi zmagoviti pokretl.
(Neuspeh Radiča.) Kakor javjajo brez izjeme vsi listi, je doživel Radič v Londonu popolen neuspeh. Politiki ga niso hoteli niti sprejeti. Ni čuda, da je Radič pobral šila in kopita, ter odšel v Švico, kamor je pravočasno naložil denar.
(Naši klerikalci) so seveda takoj, ko so zvedeli o Radičevem neuspehu Radiča zatajili in se pričeli vezati z radikali. Pa kdo je mogel od naših klerikalcev pričakovati kaj drugega.
(Boj za Reko) je stopil očividno v odločilno fazo. Baje je sporazum med nami in Jugoslavijo že dosežen. Vsebino sporazuma pa prikriva Italija in Jugoslavija. Komu v dobro? Ljudstvu gotovo ne.
(Nemčija.) Odporna sila Nemčije pojema in sicer vsled strahovitega padanja nemškega denarja. En dolar velja že 16 milijonov mark, en dinar skoraj 200.000 mark.
Drobne vesti.
(Rateški kolodvor) pripade Jugoslaviji, kakor poroča »Slov. Narod«. Razmejitev v Triglavskem pogor.'u je skoraj končana, samo vprašanje pripadnosti vrha Triglava je še nerešeno. Meja je skoraj ista ko stara goriško-kranjska meja in dobimo zato vseh 7 Triglavskih jezer. Enako pripade nam spodnje Klanško jezero, dočim dobi gornjega Italija. S tem da pripade, kakor rečeno, k nam tudi Rateški kolodvor bo silno ustreženo rateškemu prebivalstvu, ki Ima velik del svojega posestva v bližini kolodvora.
(Štrajk mornarjev) v Primorju Je končan In se vrši promet že popolnoma redno. Mornarji so si sicer izboljšali svoj položaj, toda daleč ne v oM meri, kakor so zahtevali in kakor bi tudi zaslužili. Gospodarska škoda štrajka pa je velika.
(Svetovno mirovno konferenco) namerava sklicati novi ameriški predsednik CooTidge (Izgovori Kulidž). Konferenco Je nameraval sklicati že bivši predsednik Hardmg.
(Bolgarska narodna banka) bo Izdala za 800 milijonov levov novih bankovcev. S Stambolijskljem se Je končalo tudi dobro gospodarstvo na Bolgarskem.
(Carigrad) bodo v kratkem zasedle turške čete, ker so pričele zavezniške čete v zmislu določb lozanske pogodbe že zapuščati Carigrad.
(Rusko zračno brodovje) šteje sedaj 400 edinic (letal ln zrakoplovov). Trocklj Je dejal, da bo štelo brodovje v treh letih 3000 aeroplanov.
(Na Irskem) so bile pred kratkim volitve. Vladna stranka, ki je za sporazum z Angleži, je zmagala na vsej črti. Glavni vodja republikancev De Valera Je propadel popolnoma.
(V Maroku) so doživeli Spanci vnovič težek poraz od strani upornikov. Vstašl so vdrli do mesta Tetuna, kjer Je prišlo do boja, v katerem so imeli Spanci 60 mrtvih.
Mala kronika.
(Tihotapljenje) cigaretnega papirja In
saharina Iz Avstrije preko naše drŽave v Albanijo so vršili v Celju v velikem slogu carinik Grinvald iz Osijeka in pa nekateri zagrebški in sarajevski židovi. Železniški komisar Tkalčevid je zasledil v Zagrebu preko 200 kil takega blaga, nakar so bili vsi tihotapci zaprti. Pri Grinwaldu, ki le živel silno razkošnjo, so našli še 30.000 dinarjev, ki Jih Je dobil kot nagrado za pomoč pri tihotapljenju.
(Z vojnim letalom) sta pobegnila Iz Novega Sada dva ruska oficirja, ki sta bila u služb ena pri naši vojski kot letalca. Imela pa sta smolo ln pristati sta morala v Rumu-niji, kjer so oba aretirali ln Jih izročili našim oblastem. Oddana sta bila vojaškemu sodišču v Petrovaradin. Tudi letalo je prejela naša država nepoškodovano nazaj.
(Vsled nezadostne prehrane) se je zgrudil v Mariboru pri delu železniški uslužbenec Rudolf Urbanček. Skrajni čas je, da se nekaj stori proti bedi uradništva.
(Velika avtomobilska nesreča) se Je pripetila v bližini Nizze. Avtobus se Je prevrnil v reko Car. Šest oseb je bilo mrtvih, 13 pa ranjenih.
(Svetovni koncil) bo drugo leto v Rimu. Koncila se udeleži 1200 škofov. Govori se, da bo na tem koncilu sklenjeno, da sme papež zapustiti Rim.
(Požig Iz maščevanja.) 77 letni berač je zažgal Birmarischu v Podkraju pri Velenju lz maščevanja, ker ie je ž njim spri, kočo. Bil je zato obsojen v 6 mesečno ječo.
(S sekiro) je ubil očeta Franjo LipohaT iz Levinovca. Napadel je svojega očeta in ga z uhom sekire tako dolgo tolkel, da Je bil mrtev. Nečloveškega sina so zaprli.
ECmetilsko šolstvo.
(Na državni kmetijski šoii na Grmu v Novem mestu) se prične novo šolsko leto začetkom novembra t L Prošnje s prilogami je vlagati do 20. septembra t. L pri ravnateljstvu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
(Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu) prične s poukom dne 15. oktobra. Tečaj traja do 15. aprila. Prošnje za sprejem je vlagati pri ravnateljstvu šole do 20. septembra t L Prošnjam je priložiti rojstni list, zdravniško izpričevalo in zadnje šolsko izpričevalo. Potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
(Državna kmetijska šola v Št Juriju
ob J. ž.) Enoletni tečaj na državni kmetijski šoli v Št. JuriJu ob J. ž. se začne počet-kom novembra ln traja do konec septembra. Razmeroma kratka učna doba omogoča kmetsklm startšem, ki težko pogrešajo svojega sina za dali časa, da ga vseeno lahko pošljejo v šolo. V tem kratkem času se pa tudi ne odtuji domačim razmeram. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim čisti. Za to vse se plača 240 Din mesečno ta sicer v polletnih obrokih vnaprej. Ako bo rastla draginja, se zviša ta oskrbnina. Šolnina znaša 10 Din mesečno !n jo plačujejo samo učenci, k! so doma izven, Slovenije. Nekaj je tudi prostih mest, polovičnih in celih. Ta se oddajo le sinovom manj premožnih kmetov, ki se Izkažejo, da so take podpore res potrebni in ki se zavežejo, da ostanejo zvesti kmetijskemu stanu. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 16. leto starosti, 2. dobro dovršena ljudska šola, 3. popolno telesno in duševno zdravje ter krepka postava in brezhibnost značaja. V prvi vrsti se upoštevajo sinovi kmečkih staršev, posebno, če so se bavili že doma s kmetijstvom. Za sprejem naj se pošljejo prošnje najkasneje do 30. septembra podpisanemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti na celo polo lastnoročno pisane, kolko-vane z 3 Din; priloži naj se kolek za 10 Din. Priložiti se morajo tudi sledeče listine: 1. krstni list, 2. domovnlca, 3. zadnje šolsko 4. zdravniško In 5. nravstveno izpričevalo,
6.	reverz staršev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati vse narastle stroške ter poravnati vsako prizadeto škodo in
7.	istim, ki hočejo kako olajšavo glede oskrbnine, tudi uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah. Obveznost plačevati vse razne stroške razun dovoljenega jim popusta glede oskrbnine, velja pa tudi za slednje, kakor tudi plačati polno oskrbnino Za nazaj, ako dotičnl učenec izstopi brez tehtnega vzroka iz zavoda pred koncem tečaja aH če izgubi radi malomarnosti ugodnosti znižane oskrbnine. Po predpisu za pol leta naprej plačane oskrbnine se ne vrnejo, če učenec odide svojevoljno prej. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
Na svojem študijskem potovanju po južnih krajih države sem se največ zanimal za našo sladkorno industrijo in si tudi ogledal več tovarn. Lahko rečem, da zaleže naših 8 tovarn za 16 čeških, ker ima Češka sicer več tovarn, toda le srednje velike.
Naše tvornice so po večini novejše, moderno urejene in so v stanu predelati v eni kampanji 1 milijon q, torej 10 tisoč vagonov pese. Tvornice so kar-telirane in ima vsaka določen okoliš, iz katerega dobiva peso, tako da eni drugi ne dela nobene konkurence. Vse tvornice so last delniških družb, torej kapitalistične, razen one v Belem Monastiru, ki je državna.
Ako hočejo tvornice obratovati, morajo same skrbeti, da se naseje dovolj pese. V ta namen narede pogodbe z veleposestniki in tudi s kmeti. Kmetom plačajo seme, 40 odstotkov pesnih zrezkov in za 100 kg pese 20 dinarjev in nekaj sladkorja (na oral 20 do 25 kg). Kmetje dajo zemljoi, delo in vprego za dovoz do najbližje postaje. Na svojem potovanju sem videl, da pesa na kmečkih posestvih znatno zaostaja za ono na veleposestvih. Veleposestvo dobi na nekaterih zemljiščih 270 q na oral, kmetje pa samo 170 do 180 q na oral. Ker kmetom daje pesa malo dohodkov ter rabi primeroma veliko dela, Jo no-
čejo saditi, in pravijo, da je bolje koruzo saditi kot peso. Presojajoč celo stvar iz kmečkega stališča, moram reči da je cena 20 Din za 100 kg zelo nizka. Pridelovanje pese s strani sladkornih tvornic pride znatno dražje,
Letos pridelujejo tvornice v lastni režiji peso na 2500 ha in samo na 500 ha kmetje po pogodbi
Sladkorne tovarne najamejo zemljišča in plačajo 500 do 700 dinarjev od hektarja, vsa vprega in vse delo pride na 8000 dinarjev, skupno približno 9 do 10 tisoč dinarjev na 1 ha. Ako se pridela povprečno na 1 ha zemlje 250 q, stane 1 q sladkorne pese 40 dinarjev in tako ceno bi morale tvornice plačati kmetu, ako bi ga hotele pridobiti za saditev pese. Čisto drugo zanimanje za sladkorno industrijo bi imeli kmetje, ako bi bilo podjetje njihova last in bi potem dobili mesto visoke cene za peso, visoke obresti na svojih deležih in bd jim bilo s tem vse poplačano. Toda danes temu ni tako in zato izhajajo naše tvornice vzlic visokim pridelovalnim stroškom briljantno. Iz 250 q pese, pridelanih na 1 ha, se dobi namreč 35 q čistega sladkorja, M ga prodajajo po 24 do 25 Din kilogram, kar znese na ha za sladkor 84.000 Din, odštevši vrednost pese v znesku 10.000 Din; vrednosti sladkorja vpoštevajoč na produkcijske stroške 67.500 Din, ostane na 1 ha čistih 6500 Din, ali pri 3000 ha čez 19 do 20 milijonov dinarjev.
Akcijski kapital ene take tvornice znaša 20 milijonov dinarjev. Dejanska vrednost tvornice je pa 4 krat večja in ako se vpoŠteva vsakoletna amortizacija in druga popravila, smemo računati da donesejo delnice 25 odstotno obre-stovanje.
Iz tega torej sledi, da ima sladkorna industrija pri nas veliko bodočnost in bi nje pomnoževanje in razvoj znatno pripomogel k aktivnosti naše trgovske bilance, ker bi lažje konkurirali proti ori-jentu. Mislimo zato, da ne bi bilo treba sladkorne pese izvažati, kakor poročajo razni časopisi, opirajoč se na uradna poročila raznih oddelkov ministrstva. Ta poročila se mi večkrat zde naravnost lz zraka prijeta, kakor n. pr. poročilo v »Jutru« z dne 7. avgusta, da se v naši državi pridela 14.000 vagonov pese, kar da bi zadostovalo k večjemu za dve tvornici
Drugo tako napačno poročilo se je glasilo, da se je pri nas posejalo s peso 20.000 ha zemlje, kar je seveda napačno, ker potem bi pridelali, če U dal 1 ha le 250 q, 50.000 vagonov pese.
V splošnem kaže pesa zelo dobro in mislim, da bo dala, če bo zdaj proti jeseni še dosti padavin, še več na 1 ha. Naše tvornice bi lahko delale močno konkurenco tujemu sladkorju, ako se ne bi držale cen na svetovnih tržiščih, in bi vpoštevale le resnične stroške in primerno obrestovanje glavnice.
Fran Malžsek — Grm.
Gospodarstvo.
(Podržavljenje južne železnice) je
bilo izvedeno v zmislu rimske pogodbe v noči od 31. avgusta na 1. september. Podržavljenje se je izvršilo v popolnem redu. Dosedanje obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani ostane v glavnem neizpremenjeno. Za generalnega ravnatelja je imenovan g. Deroko. Njemu je prideljen poseben svet, med čegar člani je tudi g. Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik za Slovenijo. V vsem je prevzela država s podržavlje-njem 746 kilometrov železniške proge, za kar bo morala letno odplačevati od 5 do 7 milijonov zlatih frankov ali skoraj 130 milijonov dinarjev. Minister Jan-kovič je v posebnem razglasu obvestil železničarje o podržavljenju. V tem razglasu obeta železničarjem razne ugodnosti, ki da jim bo dalo podržavljenje. Želimo samo, da ne bo ostalo pri obljubah. — Če se bo sedaj vršil obrat enako v redu ko dosedaj, bo militarizacija v kratkem ukinjena. Iz tega se vidi, da ni bila militarizacija južne železnice odgovor na štrajk, temveč priprava za podržavljenje. — Če bo rodilo podržavljenje južne železnice one uspehe, ki si jih g. Jankovič obeta, pa zelo dvomimo.
(V. jugoslovanski zadružni kongres v Celju.) Dne 5., 6. in 7. oktobra letošnjega leta se vrši skupno s proslavo 401etnice celjske Zadružne Zveze v Celju V. jugoslovanski zadružni kongres. Kongresa se udeležijo nele odposlanci vseh zadružnih organizacij v naši državi, temveč tudi odlični zadrugarji iz Francoske, Nemčije in Švice.
(Premovanja konj.) Konjerejski odsek 1 Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani priredi letos sledeča premovanja: Dne 3. septembra ob 8. uri dopoldne na Igu; 4. septembra ob 8. uri v Št. Vidu na Ljubljano; 4. septembra ob 2. uri popoldne v Mengšu; 6. septembra ob 8. url v Kranju; 7. septembra ob 9. uri v Lescah; 9. septembra ob 8. uri v Mokronogu; 11. septembra ob 8. uri v št. Jerneju. Premovanje se vrši na Igu in v Št. Vidu za konje mrzlokrvne in toplokrvne pasme; v Mengšu, Kranju in Lescah samo za mrzlokrvne konje; v
Mokronogu In St Jerneju pa samo za
toplokrvne.
(Izvoz sadja v Nemčijo.) Kakor znano, so svojčas Virternberžani pokupili po Spodnjem Štajerskem velike množine sadja za napravo sadjevca (Mostobst). Letos se zopet za to sadje živahno zanimajo. Interesenti naj se obrnejo po tozadevne informacije z navedbo cen in množine, ki bi jo imeli za eksport, na Zadružno Zvezo v Celju.
(Finančna delegacija) objavlja uradno, da izide »Izkaz o stanja hranilnih vlog in dvigov pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za IV,z četrtletje 1923« v eni prihodnjih številk »Uradnega lista«.
(Zagrebški tedenski sejem.) Zagreb, dne 29. avgusta. Dogon živine je bil slab. Cene so nekoliko padle. Domači voli I. vrste so bili 15 do 17.50, II. vrste po 13.50 do 14.50 in III. vrste po 11.50 do 12.50; domače krave od 12 do 19.50, bosanski voli od 10 do 13, najslabša živina pa po 8 do 9 dinarjev za kg žive teže. Konj je bilo zelo veliko, kupcev pa zelo malo. Zato je bila kupčija slaba. Za par konj se je zahtevalo n. pr. 40.000 dinarjev, ponujal so pa le 20.000. Teleta so bila boljša po 20 do 21, slabša po 16.50 do 17.50, svinje pa po 24.50 do po 60 do 100, detelja po 100 do 125, ota-va po 95 do 115, slama pa po 60 do 75 19.50 za kg žive teže. — Seno je bilo dinarjev za meterski stot.
(Tržne cene v Novem Sadu.) Meso, prvovrstno, 80 do 88 K. sjabše po 72 do 80 K. Teletina do 120 K, ovčje meso 80 K, svinjina do 120 K, prekajeno svinjsko meso do 160 K, prekajen špeh po 152 K. Perotnina: Par piščancev 160 K, kokoši 320 K, ena gos 500 do 600 kron (po teži), par rac 200—240 K. — Moka št. 0 po 24 K, krušna moka po 20 kron. — Mleko liter 12 K, smetana 160 K, surovo maslo 280 K. — Fižol suh do 24 K kg, zelen fižol 20 K, krompir 8 do 12 K, špinača 20 K kg. — Jabolka do 16 K, slive 8 K, breskve dC 40 K, grozdje do 24 K kg.
(Trg s surovimi kožami.) Ljubljana, dne 31. avgusta. Vsled pomanjkanj? blaga rastejo cene kožam. Lahke goveje kože, težke do 30 kg veljajo od 20 do 22 Din za kg, do 40 kg težke od 24 do 26 Din in telečje od 27.50 do 28.75 Din za kg. — Spodnje usnje dinarjev za kg: vaš-podplati, lahki, v polovicah po 80, isti težki po 85, kruponi od 110 do 120, notranjki od 55 do 60, vratovi od 55 do 60, afermi od 42.50 do 45; vrhnje usnje: rjava kravina po 100—115, črna gladka kravina od 110 do 120, črna gladka teletina od 130 do 140, rjava teletina od 180 do 200, črn likanec od 80 do 82, boksteletina od 27.50 do 30, za kvadrat ševro črn 35 do 40 in ševro barvan 45 do 47.50 dinarjev.
(Kdor želi kupiti dobre harmonike), ta jih naj naroči pri tov. Simoniču v Strnišču pri Ptuju.
(Umetno valjenje jajc.) V paviljonu »K« koja št. 526 ima tvrdka Nlckerl & Co. iz Dunaja razstavljene valilne stroje in druge perotninarske potrebščine. Pred tem oddelkom je vedno polno Interesentov, ki se ne morejo načuditi preciznosti valilnih strojev in ima tvrdka tudi že precej naročil, ker je cene znatno znižala. Da so se tudi naši ljudje pričeli zanimati za racijo-nelno umetno valjenje jajc ln vzgojo perot-nine je zelo razveseljiv pojav in Je le priporočati, da se tudi manjši kmetje prlčno zanimati za perotninarske stroje, ki za sedanje razmere niso niti dragi. Brez teh strojev pa perotnina ne donaša veliko dobička, ker je uspeh mogoč edinole z valil-niki. Na vsak način bo potrebno povzdigniti tudi rejo perotnine, tako da bo mogoče misliti na večji dobičkanosen Izvoz per-jadi. Vsled tega priporočamo vsem našim čitateljem, da si na velesejmu ogledajo te stroje in komur je za gospodarski napredek, naj si tak stroj nabavi sedaj, ko je najugodnejša prilika za nakup.
Poslano.
Slavno uredništvo »Kmetijskega lista« v LJubljani.
Na notico v »Jutru«, da ustanavljata bivša poslanca dr. Vošnjak ln Drofenik novo stranko, Vas prosiva, da objavite v listu, da je ta vest popolnoma izmišljena in brez vsake podlage. Podpisana nameravava obiskati vse naše zaupnike, da se ožive organizacije »Samostojne Kmetijske Stranke« in ker ima to potovanje lep uspeh in je povsod opažati med našimi štajerskimi somišljeniki ponovno živo zanimanje za našo stranko in ker zapuščajo naši Štajerci »Jutrovo deželo« je vrglo »Jutro« to tendencijozno vest v svet. Ako že govorimo o razpadajoči stranki, velja to poprej za stranko penzijo-niranih generalov Vekoslava I. ih Gregorja Žerjava zadnjega. Mi pa vstajamo, ker imamo zdrave smernice, ki zasledujejo predvsem gospodarsko delo in gospodarsko ln kulturno povzdigo kmečkega, kmečko obrtniškega in kmečko industrijskega, torej ako hoče slavno »Jutro«, »agrarnega« staleža.
Torej zapomnite si »Jutrovci«, da se naše »kmetijačke« vrste spajajo, ne pa razkrajajo.
Maribor, Št. Jur ob juž. žel. dne 2. septembra 1923.
Josip Drofenik.
1 Dr. Bogumil Vošnjak.

Turški Pavliha.
Mlin Nasradina-bodže.
Nasradin-bodža Je našel na nekem hribčku pripraven prostor in si začne zidati mlin na vodo. Že Je bil na tem, da dozida mlin, a še mu ni prišlo na um, da je treba za mlin tudi vode, dokler ga ni vprašal neki znanec, ki je to videl:
»A kje bodejo ljudje napajali konje, kadar bojo prihajali v mlin, da melje jo?«
Nasradin-hodža preži na tata.
Nekoč se Je Nasradin-hodža umival, kakor zahteva to turška vera, pa se priplazi neki lopov mu ukrade kožuh in zbeži. Ko Nasradin-hodža, da nuna kožuha, se pdpravl na pokopališče in sede, kakor da bi nekoga čakal. Neki deček pa, ki Je videl, kako Je ukradel lopov kožuh in kam Je zbežal, reče Nasradinu-hodži: t »Cul, mojster, tat, ki ti Je ukradel kožuh Je zbežal na cmo stran, tu ga ne boš dočakali«
»Naj beži, kamor hoče,« odvrne Nasradin-hodža. »naposled bo moral priti t«
sem«. J.	j-i: .•■;■.!.-;► ,
Nasradin-hodža ukrade bivoiico.
Nekoč ukrade Nasradin-hodža bivoiico, Jo odpelje domov in Jo zakolje. Nekaj mesa poje, ostalo spravi za zimo in kožo skrije. Gospodar išče svojo bivoiico, pride tudi do hiše Nasradin-hodže In ga vpraša, ali Je nemara kje videl njegovo žival. Nasradin-hodža pa reče svoji ženi:
»Daj, žena, stopi In prinest ono kožo, da mu pokažem, kako je treba čuvati živino, da ga bo sram in da bo drugič bolje pazil nanjo.«
m
Nasradin-hodža krade drva.
Bilo je v mesecu ramazanu pred največjim praznikom bajramom. Nasradin-hodža je že par noči kradel drva pri sosedu, a nekoč ga sosed zapazi in ga izpsuje:
»Hodža, da te ni sram! Mislil sem, da si pošten človek, a si lopov in tat!«
Nasradin-hodža mu odvrne popolnoma mirno:
»Sosed, zdaj je mesec ramazan, ko Alaha molimo in Mohameda in se pripravljamo na bajram. Ne spodobi se vernikom, da bi se prerekali in se psovali«, si naloži butaro drvi ln Izgine v temL
Ne iensko, temveč moško vprašanje.
»Kako pridržiš moža doma?«
.v.:-
Moj Bog, ta večni refren in naša uboga nad vse skromna ženska duša!
Ali ne veš, da to ni mož, če ne živi izven doma; ali ne veš, da to ni gospodar, če ne udari po mizi in se uveljavi: »Jaz sem gospodar,« ali ne veš, da to ni oče, če se otroci ne skrijejo v bojazni ob njegovem hudem pogledu?
Ali ne veš, da je baš to refren moža, našega moža, našega gospodarja, našega očeta?
Ti pa uboga, že stokrat ponižana žena, vztrepetaš ob vsakem takem refrenu in se skriješ vase in iščeš — in iščeš krivdo tega moža v sebi. »Kaj nisem dobra žena? — skrbna gospodinja? — ljubeča mati?« Se bolj se skloniš, še bolj si dobra, še bolj skrbna, še bolj ljubeča.
Ali refren moža je isti.
Zakaj, on je baš v tem — mož. Ko je umiral otrok, je mož odšel z doma: Bilo mu je pretežko. 2ena
je ost?!a sama z vso težo.
Pravkar sta štela mož in žena zadnji denar, ki bi zadostoval komaj za gospodinjstvo prihodnjega dne. Denar je še ležal na mizi, ko pride možev prijatelj in ga povabi na po-menek.
»Pa ostanita tukaj,« povabi žena.
Med tem že vtakne mož za gospodinjstvo namenjeni denar v žep in hoče od doma.
»Jože, to —« hoče ona ugovarjati; pa v tem udari on po mizi: »Jaz sem gospodar!«
Otrok prinese slabo spričevalo in ga pokaže materi — boji se.
Mati reče: »Bojim se zate — pa boš prosil očeta, da ti pokaže, poboljšaš se.«
'"•'s* '
Oče pride in vzroji: »Pokazal? Ti bom že pokazal — s šibo Ti bom pokazal, pa boš razumel

In ti, uboga majhna žena, se ukvarjaš z vprašanji, kako pridržiš moža doma! Pred vsem — dvigni se — prav v tisto višino se dvigni, da vidiš možu v oči iz oči in vprašaj, s pravico vprašaj:
Mož — gospodar — oče — kje si?!«
*
Ta žalibog marsikje prepotrebna vprašanja je napisala v 8. številki »Ženskega sveta« pisateljica Š. Ženske preberite ta vprašanja možem, zakaj brez srca je, kdor ne bi uvidel, da ni ženska vredna samo dela, temveč tudi priznanja, obzirnosti in spoštovanja.
Mož bodi gospodar, toda gospodarju ne gre samo prva beseda, ampak tudi prva dolžnost.
To je mož; naš mož, naš gospodar, naš oče.
IUBLJAN
PODRUŽNICE:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000'-.
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
MMMMHM
Brzojavi: Trgovska
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE: Konjiča
Meža-Dravograd LJubljana (menjalnica v kolodvorski ulici)
NaJbolJSi materljal za pokriva nje streh. Prevzamem tudi črno-pokrlvaška dela, strehe Iz lesnega cementa In streSne lepenke.
Skladišče:
Maks Ussaa*
e	Maribor
— Gregorčičeva nI. št. 17

v Ljubljani
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premos in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11.
Vse pleše!
kjer se oslasl harmonika domače tvrdke
Vinkota Simoniča
StrniSfe pri Ptuju.
Mecene! Ugodni plačljivi pogoji!
i\m pa X 534.
Jeziki!
Cenjenim naročnikom „Ki lista", slasti onim, ld imajo znance v Ameriki, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za prestavljanje spisov iz tujih jezikov v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Cene zmerne.
Vljudno se priporočam sa obila naročila
Hinko Prfivšek
Ljubljana, HikloSiCeva e. 18/1.
pola« ndlita
Perutnino
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Slamič, Glince štev. 2T3.
Rabljeno, vporabno
posodo za razpošiljanje svežega mleta (kante)
kupi Gospodarska zadruga v Središču ob Dravi.
Pri trgovcu pazi na znamko in na vtisnjene besede
„GAZELA"-MILO
Ne zamudite obiskati
im
- ?j-RO>>
oddelek št.
na Ljubljanskem veleseimu.
3adransh
Dioniika glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000.
sesa®

Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Ercegnovl
Jelša Jesenice Korčula Kotor
Kranj LJubljana Maribor Metkovič
Prevalje Sarajevo Split t Šibenlk Zagreb
— Amerikanski odio. —
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA DANKA: Trst, Opatija, Wiea, Zadar. FRANK mmmR STATE DANK, Cortlandt Street 82, New-Yos-I* C5ty,
Veza za Jnžnu Amerlku: DANCO YUG©SLAVO DE CMILE, Valparaiso, Antofagastri? Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
t:.
i-sa
1111 i 111 f i i i 111
mmmmmm
i .. 6Sii
L4UBLJAMSKA EEEPITM BANKA
Delniška glavica Din 25,1
Centrala: Ljubljana-Dunajska cesta g Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Brstič«, Celic. Gorica, Kranj, Maribor. Met-kovIC Novi Sad, Ptuj. Sarajevo. Split Trst
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000 B Podružnice:	ffAffSS K | Tel. St. 261, 413, 502, 503 in 504.
Ezvrsiije vse bančne posle najkulantneje. B 111 J| flffi
»LiaMiV
Ppceii.