:r_ Ptuj, torek, 16. februarja 2010
letnik LXIII • št. 13 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
www. ku rentova n j e. n et
Po mestni občini Ptuj • Kurentovanje - eden od dveh slovenskih originalov O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Prvi ptujski elektro kurent
Z> Stran 4
Ormož • Pomaga le zdrav način življenja
O Stran 6
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
Začetek prvenstva v 1. SNL prestavljen za en teden
O Stran 11
Rokomet •
Ormožani še korak bližje Ligi za prvaka
O Stran 12
Spodnje Podravje • Jubilejno kurentovanje v presežnikih
Množično in predvsem všečno
Organizatorji in tudi obiskovalci 50. kurentovanja si bodo letošnjo prireditev zapomnili po nekaj rekordih. Skupaj je v organiziranih povorkah in spremljajočih nastopih sodelovalo kar 12 tisoč najrazličnejših mask, samo v nedeljski povorki jih je bilo 3088 iz desetih držav - iz Slovenije in devetih tujih.
Nedeljsko povorko si je ogledalo več kot 60 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, trije ministri, štirje veleposlaniki, poslanca, gospodarstveniki in nekateri drugi. Častnega pokrovitelja 50. kurentovanja Boruta Pahorja je zastopal minister za promet dr. Patrick Vlačič. Ptujskemu kurentovanju se je poklonil tudi predsednik Evropske federacije karnevalskih mest Henry van der Kroon in ob tej priložnosti podelil nekaj jubilejnih medalj te zveze. Prejeli so jih princ karnevala Bernard Ptujski, dr. Štefan Čelan, Marija Hernja Masten, dr. Aleš Gačnik, dr. Patrick Vlačič, Jože Gašperšič, Branko Brumen in Franc Muzek, eden redkih, ki se lahko pohvali, da je sodeloval na vseh dosedanjih ptujskih pustnih povorkah.
V karnevalskem delu povorke je letos sodelovalo 33 skupin, ki so gradile predvsem na množičnosti in všečnosti (na fotografiji zmagovalna skupina pavov), manj pa na hudomušnosti. Po statistiki sodeč je bilo letošnje kurentovanje po množičnosti presežno, na vsebini pa bo potrebno še delati, da bo Art&Heritage Carnival kot osrednji projekt Ptuja v letu Evropske prestolnice kulture tisti ta pravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Gostili ministra Gasparija
Od minimalnih plač država ne bo preživela
V hotelu Primus so se 1. februarja člani Manager kluba Ptuj, podjetniki in obrtniki, člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, predstavniki lokalne skupnosti, institucij in zavodov ter Štajerske gospodarske zbornice srečali z ministrom za razvoj in evropske zadeve mag. Mitjem Gasparijem na temo Kriza ali razvojna priložnost.
Ministru Gaspariju so predstavili tudi stanje nezaposlenosti na območju Spodnjega Podravja, ki je zelo kritično. Predvsem pa jih je zanimalo, kaj je tisto, kar bo Slovenijo spravilo iz krize in kdaj je to pričakovati ter kako naj se podjetja pripravijo na čas, ko
Foto: Črtomir Goznik
bo konec krize. Konca krize po ministru ni mogoče napovedati, kot je tudi ni bilo mogoče napovedati.
»Vlada se je odločila, da v teh razmerah ne bo povečevala davkov, ne bo pa jih tudi zniževala, če hkrati ne bodo storjene tiste strukturne spremembe na strani odhodkov, ki bodo tako zniževanje tudi omogočile. Prvi korak je zmanjševanje odhodkov in sprememba strukture odhodkov, da bo iz enega evra nastalo več kot doslej. Stvari poskušamo reševati tako, da bi držali vrabca v rokah, ker je tveganje zelo veliko in lahko pripelje v situacije, v katerih so se znašle tudi nekatere druge države članice EU,
Grčija, Španija, Portugalska, ki so zanemarile fiskalno stabilnost. Razpoložljiva fiskalna sredstva bomo prednostno usmerili v projekte in programe, ki bodo omogočali več podjetništva, večjo konkurenčnost, investicije v znanje in razvoj, zagotavljanje investicij za prometno infrastrukturo, ki so okoljsko prilagojene, ter takšne socialne pravice in sistem, ki bo zagotavljal socialno kohezijo, ki tudi ne bo zahteval dodatnih davčnih obremenitev,« je na Ptuju 1. februarja med drugim povedal minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari, ko je predstavljal izhodno strategijo vlade.
O Stran 7
Razčistili dileme pred vpisom
Eni odločeni, drugi še ne
Informativni dnevi šolarjem v veliki meri pomagajo, da se znebijo še zadnjih pomislekov in dilem in se z lažjim srcem odločijo za določeno srednjo šolo. Sicer izbira šolanja še zdaleč ne zapečati poklicne poti, kot je bilo to nekoč, in vsak napačen izbor se da popraviti, seveda pa bo toliko bolj prijetno, če bodo srednješolci septembra sedli v šolske klopi z občutkom, da so izbrali pravo šolo.
Na Gimnaziji Ormož so se na informativni dan temeljito pripravili. Osrednja dejavnost se je odvijala v telovadnici, kjer so se dijaki in profesorji predstavili osnovnošolcem, ki razmišljajo, da bi šolanje nadaljevali v gim-
nazijskem programu. Dijaki so predstavili svojo glasbeno in pevsko dejavnost. V zabavnem programu, ki je tudi od ravnateljice zahteval nekaj igralskih sposobnosti, svoje izzive so doživeli tudi profesorji in kjer so dijaki pokazali svojo jezičnost v različnih jezikih, pa so razbili začetno zadrego obiskovalcev.
Svetovalna delavka je predstavila vse podatke, ki jih mladi še niso imeli, sicer pa so največ o svojem šolanju na tej srednji šoli povedali sami dijaki.
O Stran 9
Foto: VI
Slovenija • Nov minister v vladi
Roko Žarnic minister za okolje in prostor
Poslanci so v petek z 48 glasovi za, dvema glasovoma proti in šestimi vzdržanimi potrdili profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roka Žarnica za novega okoljskega ministra. Po glasovanju je Žarnic prisegel pred DZ in poslance prosil, da mu z znanjem in izkušnjami pomagajo pri zahtevnem delu, v korist vseh državljanov Slovenije.
Žarnic je v prvem nagovoru pred DZ izpostavil, da pričakuje dobronamerno kritiko poslank in poslancev, ki mu bo pomagala iskati odgovore na težka vprašanja in najti rešitve za probleme, ki so pred njim.
Predsednik vlade Borut Pahor je še pred glasovanjem dejal, da po dolgem času na mesto okoljskega ministrstva dobivamo strokovnjaka. »Žar-nič je prepričan, da s svojim znanjem lahko pripomore k temu, da Slovenija uveljavi politiko trajnostnega razvoja,« je dejal poslankam in poslancem na današnji seji DZ in poudaril, da je to težko in zahtevno ministrstvo.
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je menil, da je okoljsko ministrstvo eden izmed resorjev, ki ga v SD po pomembnosti uvrščajo v vrh in zato po njegovih besedah pričakujejo strokovne odgovore.
Jože Tanko (SDS) je opozoril, da predlog novega ministra ni konsistenten s tistim, zaradi česar se je zgodila razrešitev preteklega ministra Erjavca. Sprašuje se, koliko dni bo dal
premier novemu ministru za sanacijo problematike nezadovoljivih ukrepov ministrstva na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Kot temeljno pomanjkljivost predstavitve kandidata v SDS izpostavljajo manjko rešitve omenjene problematike, ki je bila razlog za razrešitev Karla Erjavca. »Ne bomo glasovali ne za ne proti, pričakujemo pa, da bo Pahor tudi pri presoji drugih ministrov enako kritičen, kot je bil do Erjavca,« je pred glasovanjem poudaril Tanko.
Kandidata so podprli tudi v Zares. »Glede na njegovo predstavitev na matičnem odboru lahko od kandidata pričakujemo več dialoga, nov način upravljanja, hitrejše odločanje z dobršnim poudarkom na ureditvi inšpekcijskih služb,« je izpostavil Franci Kek. V Zares pričakujejo, da bo spoštoval tudi odločitve DZ, na primer resolucijo za Severni Jadran. Računajo, da bo pri tem imel tudi podporo premiera. »V Zares želimo podpirati to vlado, vendar pričakujemo obojestransko podporo,« je dejal Kek.
Jakob Presečnik (SLS) je po-
Foto: uni.lji.si
vedal, da jih je Žarnic ob prestavitvi pozitivno presenetil in pokazal, da bo sposoben reševati problematiko, ki je je ve-
V SLS so sicer do zadnjega pričakovali, da do interpelacije ne bo prišlo, ker so upali, da bo minister sam odstopil oziroma da se bo s predsednikom vlade Borutom Pahorjem dogovoril za odstop. A to se žal ni zgodilo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal poslanec SLS Radovan Žerjav in dodal, da so zato vložili interpelacijo in DZ predlagajo, da po končani razpravi o interpelaciji sprejme sklep o razrešitvi ministra. Za interpelacijo, ki jo je podpisalo šest poslancev
liko na okoljskem ministrstvu. »Nadejamo se, da bo z vso vnemo začel opravljati svoje delo in to na visoki strokovni ravni, je dejal Presečnik.
Franc Jurša (DeSUS) pa je poudaril, da je Žarnic strokovnjak, ki bo znal prevzeti in voditi okoljski resor. »Prepričani smo, da bo znal z znanjem uspešno krmariti in izpolniti vizijo, ki jo je predstavil odboru,« je menil Jurša.
»V SNS spoštujemo vse ljudi, ki so ponosni na svojo domovino, ki so patrioti in ki se svoje domovine ne sramujejo, zato gre kandidatu spoštovanje za stoičnost in ponos, ko
SLS s prvopodpisanim Žerjavom in 27 poslancev SDS, so se odločili zaradi več razlogov, med drugim zaradi ministrove objektivne odgovornosti zaradi kršitev oziroma nespo-štovanja več členov ustave in suma povzročitve kaznivega dejanja, to je povzročitve splošne nevarnosti, ter zaradi kršitve členov zakona o vladi in novele zakona o zaščiti živali. Poleg tega ministru očitajo negiranje stroke in evidentno pristranskost ter politično in osebno vplivanje na postopek
je povedal da je tudi hrvaški državljan,« je povedal Bogdan Barovič (SNS). Ob tem je dejal, da so v SNS ponosi, da so državljani Slovenije. »Zato za nas ne more biti v slovenski vladi slovenski minister nihče, ki je državljan druge države,« je poudaril Barovič. Dodal je, da se bo kandidat pri svojem delu soočil tudi s kar nekaj nerešenimi problemi med Slovenijo in Hrvaško.
V LDS so Žarniča podprli, saj so po besedah Boruta Sajovica prepričani, da je kompetenten strokovnjak in pravi človek za ta resor. »Po dogovorih je pravi človek za zahtevno nalogo
Foto:wi ki media.org
odločanja v obravnavanem primeru bulmastifov, s čimer da se je neposredno ogrožalo človeška življenja. Očitajo mu tudi ignoriranje številnih javnih pozivov k zaščiti javnega interesa in dajanje prednosti interesom posameznika in pravici do lastnine nasproti splošnemu javnemu interesu in ustavni pravici do varnosti. »V tem primeru gre za grobo teptanje javnega interesa in pravne države,« je povedal Žerjav in dodal, da je obstajalo veliko elementov, ki so kazali na to, da se omenjeni psi preprosto ne bi smeli vrniti lastniku. »Ministra za kmetijstvo noben zakon, nobena odločba, nobeno sodišče ni pozivalo k temu, da pse vrne, ampak na ministrstvu je kljub temu vladala velika želja, odločnost ali celo trma, da se psi vrnejo, kar se je kazalo tudi skozi pritiske vse povsod,« je dejal.
Kot razlog za interpelacijo so zato navedli tudi poskuse utišanja opozicijske politične stranke SLS, ki je v letu 2009 z več javnimi pismi, ustnimi in pisnimi poslanskimi vprašanji ter javnim pozivom poslanca SLS Janeza Ribiča državnemu pravobranilstvu opozarjala na sporni postopek v primeru vrnitve bulmastifov. Prihajalo naj bi tudi do pritiskov na medije, ki so poročali o tej zadevi, ter
okoljskega ministrstva in v LDS mu bomo stali ob strani,« je dejal in dodal, da je ocenjevanje posameznikov na podlagi nacionalnosti zavrženo in necivilizirano dejanje.
Žarnic bo na ministrskem položaju nasledil Karla Erjavca, ki je na januarski seji DZ odstopil s položaja še preden so poslanci utegnili odločati o njegovi razrešitvi. To je predlagal premier Pahor, potem ko ga je k temu zaradi nezadovoljivih ukrepov ministrstva na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki pozvalo računsko sodišče.
STA (pripravlja: SM)
s tem do poseganja v svobodo medijev. Po navedbah Žerjava so v SLS bili deležni pritiskov več oseb iz kabineta kmetijskega ministra, biotehniške fakultete in različnih drugih strani.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dodal, da koalicija z nedavno zahtevo za parlamentarno preiskavo o brezplačnikih Slovenski tednik in Ekspres želi preusmeriti pozornost s primera bulmastifov. »Postaja očitno, da koalicija želi na vsak način zaščititi svojega ministra,« je dejal Tanko in hkrati omenil možnost zahteve za ustanovitev komisije, ki se bo ukvarjala s primerom bulmastifov. Poleg tega Tanko poudarja, da je predlog zakona o odgovornem lastništvu psov, ki ga je Borut Sajovic iz LDS predlagal že v prejšnjem mandatu, a ni doživel podpore, omogočal postopek, ki se je nato dejansko zgodil v obravnavanem primeru. »Ta zakon da slutiti, da se je v ozadju dogajalo marsikaj,« je dejal in dodal, da se pri tem lahko išče sledi klientelističnih povezav.
Tanko je še izpostavil, da je neobičajno, da je premier naročil izdelavo poročila o dogajanju v zvezi z bulmastifi prav ministru. Ta je bil namreč vpleten v dogodke okrog bulmasti-fov. Zanimivo se mu tudi zdi, da se na to zgodbo tudi deset dni po tragičnem dogodku še vedno ni odzvala predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal, ki da se sicer »ukvarja pravzaprav z vsako izjavo kogarkoli v opoziciji«. Tudi ustreznega odziva proti-korupcijske komisije po mnenju Tanka ni zaznati. (sta)
Uvodnik
Neumnosti brez meja
Letošnje pustne norčije so v zadnjih vzdihljajih, samo še nekaj ur in takšnih ter drugačnih norčavosti bo za eno leto konec.
To, da ima čas maškar svoj začetek in konec, vmes pa si lahko vsak privošči toliko neumnosti, kolikor si želi, je pravzaprav velika prednost pustnega časa. Škoda, da tudi sicer ni tako. Recimo pri sicer tragični, a zdaj že popolnoma politično razvpiti »aferi bulmastif«, ki jih sploh ni videti konca. Prav neverjetno je spremljati vse zgodbe okoli lastnika in njegovih treh psov. Tudi če tega človek noče, enostavno ne gre drugače, saj ni spletne strani, ne televizije in ne časopisa, ki o tem ne bi vsaj nekaj poročali. A pri tem ne gre za poročanje o tragičnem dogodku, ampak se odpirajo čisto druge zadeve, ki z vsem skupaj sploh nimajo več prave povezave; na eni strani se rumeni tisk masovno ukvarja z osebnimi, bolje rečeno intimnimi zadevami do smrti obgrizenega lastnika psov, na drugi strani se vmešava politika s takšnimi ali drugačnimi ambicijami, kot je interpelacija ministra, pa z naročanjem vedno novih preiskav, morebiti še kakšnih dodatnih komisij in tako naprej. Pa konec koncev sploh ni pomembno, kdo je kriv; gotovo daleč najbolj kar sam preminuli gospod, ki je pač na vsak način hotel imeti svoje pse pri sebi, pa četudi je to plačal z lastno smrtjo.
Kaj ima pri tem politika, je že čisto nepomembno; če v naši državi nimamo zakona, ki določene pasme absolutno prepoveduje, potem menim, da ni žive sile, ki bi mi preprečila, da se v svojem domu sprehajam, recimo, med samimi strupenjačami, četudi me lahko v vsakem trenutku pokončajo.
Sicer pa poanta vsega skupaj niti ni v tem. Osebno me bolj moti dejstvo, da se zdaj za iskanje nekih kvazi krivcev oz. tistega, ki je polnoletnemu in menda zdravo razumskemu človeku dovolil obdržati pse, porablja čas, še bolj pa denar nas, davkoplačevalcev.
Najbolj od vsega skupaj me namreč zanima, koliko evrov bo šlo za vse zdaj že izvedene in še napovedane preiskave, ki itak ne bodo rešile nič. Zame je to samo še ena bedarija, kot smo je sposobni le Slovenci.
Simona Meznarič
Pogačnik o interpelaciji: Postopke smo vodili zakonito
Postopki vrnitve bulmastifov Sašu Baričeviču so bili na ministrstvu vodeni zakonito, kar je potrdil tudi sklep upravne inšpekcije, je po vloženi interpelaciji zoper njega dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik. Kot meni, je pravica poslanskih skupin, da vložijo interpelacijo, pravica ministra pa, da se brani. Kot je omenil Pogačnik, interpelacije, ki sta jo vložili opozicijski poslanski skupini SLS in SDS, uradno še ni dobil in jo mora še proučiti. Poudarja pa, da so postopke vodili zakonito in pravilno.
V zvezi s komisijo, ki je odločala o vrnitvi psov Baričeviču, ki so ga psi pred dnevi ubili, je Pogačnik dejal, da je bila imenovana zelo korektno. Iz nje so, kot pojasnjuje, izločali vse tiste strokovnjake, ki so že bili soudeleženi v kakšnih prejšnjih postopkih pri pripravi strokovnih mnenj za omenjeno stranko. Stranka pa je med drugim v skladu s svojo pravico predlagala izločitev strokovnjaka, ki bi bil po njihovem mnenju pristranski. Kot pojasnjuje Pogačnik, ima stranka v upravnem postopku pravico podati svoje mnenje. Komisija je bila pravilno imenovana in pri svojem odločanju neodvisna, še poudarja Pogačnik.
Za sum mučenja oz. spolne zlorabe Baričevičevih psov Pogačnik, kot pravi, ni izvedel uradno, ampak iz medijev. »Sem vsemogočen, vplivam kar na vse, kar hodi in kar gre,« je minister odgovoril na vprašanje, ali je morda vplival na Nacionalni veterinarski inštitut.
Ob tem je tudi dejal, da še vedno uživa zaupanje premiera Boruta Pahorja in ima tudi podporo koalicijskih strank.
Slovenija • Afera bulmastifi ne pojenja
SLS in SDS nad ministra Pogačnika
Opozicijski poslanski skupini SLS in SDS sta v skladu z napovedmi v petek vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika. Očitajo mu med drugim pristranskost vodenja postopka vrnitve bulmastifov Sašu Baričeviču, ki so ga psi pred dnevi ubili.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 50., jubilejno ptujsko kurentovanje
Ptujsko kurentovanje - eden od dveh slovenskih originalov
Osrednja pustna povorka jubilejnega 50. ptujskega kurentovanja je združila 3088 nastopajočih v 97 skupinah, ki so se 60 tisoč glavi množici gledalcev predstavili v dveh urah in 25 minutah. Domačinom in gostom od blizu in daleč so se v nedeljo, 14. februarja, pridružili veleposlaniki Rusije, Turčije, Belgije in Nizozemske v Srbiji, ministri v slovenski vladi dr. Patrick Vlačič, Katarina Kresal in dr. Henrik Gjerkeš, predsednik Evropske federacije karnevalskih mest Henry van der Kroon, predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije Branko Brumen, podpredsednik FECC Belgije, predstavniki partnerskih mest in sodelujočih mest oziroma držav, katerih skupine so sestavile mednarodni program jubilejnega kurentovanja: Avstrije, Belgije, Madžarske, Bolgarije, Srbije, Slovaške, Makedonije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.
Prevladujoča skupina osrednje nedeljske povorke so bili kurenti, skupaj jih je zazvonilo 650. Po predstavitvi tradicionalnih pustnih likov so ptujske ulice in trge zavzele karnevalske skupine, ki so že po tradiciji prišle od drugod, iz Ptuja le v manjšem delu, čeprav bi se mesto končno moralo izkazati tudi po tej plati, ne samo organizacijski. Skupina Poli sloni je bila sicer množična, 175 jih je bilo, vendar je bila sestavljena zgolj za promocijske namene. Tri skupine (Božički iz Borovcev, Kostelska torta in Veselih 50 iz Stojncev) pa so svoj nastop po-
svetili jubileju ptujske pustne prireditve. Z elektro kurentom kot eno kurentovih preobrazb, ki so jo dopolnile še ruse, so se izkazali v Elektro in računalniški šoli, skupina Kmetija slavnih iz Ciglenc je obiskovalce letošnje nedeljske povorke spomnila, da si njeno nadaljevanje lahko vsakodnevno ogledajo v politiki Republike Slovenije, kjer si afere kar podajajo kljuko, metulji iz stojnskega Sigeta in čebelica Maja z druščino iz KTD Soviče-Dravci si želijo bolj ozaveščenih ljudi za lepšo bodočnost planeta, da bi bili vsi bolj prijazni do okolja.
Foto: Črtomir Goznik
Najmočnejša skupina na osrednji nedeljski povorki 50. ptujskega kurentovanja so bili kurenti, skupaj jih je zazvonilo 650.
Foto: Črtomir Goznik
Pustno društvo Mune je na ptujskem kurentovanju nastopilo drugič, spada pa med najstarejše zvončarske skupine v občini Matulji.
V ospredju skupin, ki so se potegovale za nagrade, so bile množičnost, kostumografija in koreografija ali na kratko všečnost, niso pa se toliko spuščale v pustno šibanje človeškega vsakdana. Od skupaj 33 karnevalskih skupin si je nagrade v skupni vrednosti razdelilo 10 skupin. Pavi iz Male vasi v občini Gorišnica so letošnji zmagovalci karnevalskega dela 50. ptujskega kurentovanja, pripadlo jim je 1600 evrov. Na drugem mestu so pristali Pajki iz Prvencev-Strelcev s 1400 evri, Metulji iz stojnskega Sigeta so prejeli tretjo nagrado v višini 1200 evrov, skupini Labodje Jezero Bukovci - Vopošnica je za 4. mesto pripadla nagrada v višini 1000 evrov, Čebelica Maja z druščino iz KTD Klopotec je za peto mesto prejela 900 evrov, šesta je bila skupina Angelsko kraljestvo iz Stojncev, ki je prejela nagrado v višini 800 evrov, sedmo nagrado v znesku 700 evrov je prejela skupina Elektro kurent Elektro in računalniške šole Ptuj, osma nagrada v višini 600 evrov je pripadla skupini gondola na Haloškem Pohorju, deveta v višini 500 evrov skupini božičkov iz Borovec, 300 evrov pa je za deseto mesto prejela skupina Kostelska torta. Karnevalske skupine 50. kuren-tovanja je ocenjevala komisija v sestavi Milan Gabrovec, Marija Hernja Masten, Sanja Veličkovic in Majda Goznik.
Ptujsko kurentovanje je v petih desetletjih doseglo veliko, postalo je osrednja slovenska pustna prireditev, mesto samo pa slovenska pustna prestolnica, ki se vse bolj spogleduje z evropskimi pustnimi prestolnicami. Gre za prireditev, ki si jo splača ogledati in doživeti ne samo zaradi tradicije, ki jo ohranja in nadgrajuje, temveč tudi zaradi zabave, ki ji tudi recesija ne more do živega, sicer se v jubilejnih dneh letošnjega pusta
na Ptuju ne bi zabavalo toliko ljudi. Ptuj je z odločitvijo, da se karnevalskim skupinam pridružijo v letu 1960 tudi tradicionalne pustne skupine iz okolice, naredil izjemen korak, ki je v
teh dneh doživel tudi znanstveno priznanje. Ptujsko kuren-tovanje je ob festivalu domače zabavne glasbe, ki je tudi rojen na Ptuju, eden dveh slovenskih originalov, ki so nastali po drugi
svetovni vojni, je bilo med drugim slišati iz ust prof. dr. Janeza Bogataja na znanstvenem simpoziju, ki je spremljal letošnje jubilejno kurentovanje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S skupino pajkov se je predstavilo PD Prvenci-Strelci, ki je na ptujskem kurentovanju prvič sodelovalo že davnega leta 1974.
Foto: Črtomir Goznik
Metulji so iz stojnskega Sigeta
Foto: Črtomir Goznik
Častnega pokrovitelja 50. kurentovanja, predsednika vlade Boruta Pahorja, je na Ptuju zastopal minister za promet dr. Patrick Vlačič, na fotografiji s ptujskim županom dr. Štefanom Celanom pri izmenjavi daril. Pokači iz Župečje vasi. Neustavljivo življenjsko moč predstavljata le strast in ljubezen, so s svojim nastopom povedale članice skupine Scarlett in povabile Ptujčane na 6. mednarodni karneval v Vrnjački Banji med 11. in 18. julijem letos. S čebelico Majo in druščino je na 50. kurentovanju nastopilo KTD klopotec Soviče-Dravci.
Središče ob Dravi • Lep sončen karneval
Zmagali Indijanci in Egipčani
Turistično društvo Središče ob Dravi je v soboto priredilo tradicionalno pustovanje v Središču. Prireditev se je pričela ob 14. uri. Glavna tribuna je bila pred trgovino Mercator, pustna povorka pa se je vila po vasi od gasilskega doma do Sokolane, kjer so razglasili rezultate in podelili nagrade.
V povorki je sodelovalo 26 skupin. Prireditev je odprla središka godba, ki je bila tokrat našemljena v Mozarte. Nato so se v sončnem vremenu številnim obiskovalcem predstavili najmlajši. Nekateri vrtci so skupaj s starši organizirali zanimive skupine. Veliko je bilo predvsem živalskih mask, videli pa smo tudi mušnice, gusarje, račke in cirkus. Posebno pohvalo si gotovo zasluži OŠ Središče ob Dravi. Vsak razred je namreč s svojimi učitelji pripravil svojo pustno masko. Predstavile so se zelo lepo dodelane maske čebelice, evropski cvetličarji, Sneguljčica in
7 palčkov, metuljčki, piflarji, arabci, vikingi, egipčani in punkerji.
Komisija v sestavi Stanko Ivanuša, Nevenka Korpič, Samo Simonič, Valentin Odar in Tatjana Strelec so ocenjevali prijavljene skupine in pri tem pazili predvsem na originalnost maske, izvedbo, in nastop. Med maskami, ki so nastopile brez vozil, so prvo nagrado namenili Egipčanom, učencem 8. razreda OŠ Središče ob Dravi (80 €), druge so bile Čebelice iz 1. razreda OŠ Središče ob Dravi (60 €), tretji pa so bili Grozdeki, učenci OŠ Stanka Vraza Ormož (40 €).
Vse sodelujoče skupine pa so prejele po 20 €. Med njimi smo srečali nekdanjega ministra Erjavca, ponujala so se zdravila iz Ljubljanskih lekarn, zimo so uspešno odganjali koranti iz Ormoža.
Maske, ki so pri svojem nastopu uporabile vozila, pa so se lotevale bolj resnih tem, ki so jih poskušale obrniti na smešno plat. Videli smo poroko istospolnega para med Lujzekom in Frančekom, kmetijo slavnih, ki je nazorno demonstrirala glavno dejavnost tovrstnih šovov. Tretjo nagrado in 100 € je komisija namenila skupini Stavkajoči delavci Društva Leska iz Lešnice. Dru-
go nagrado (120 €) so prejeli združeni člani Gasilskega in Folklornega društva Obrež, ki so zanetili ogenj v kaminu ljubezni in tako predstavili slovensko-hrvaške odnose na najvišji ravni. Zmagali (150 €) pa so člani Konjeniškega društva Središče ob Dravi, ki so predstavili različne prizore iz življenja Indijancev. Številčna skupina si je pri predstavitvi lepo pripravljenih scen pomagala z vozili in konji. Ostale sodelujoče skupine so prejele po 40 € tolažilne nagrade.
Pokrovitelj prireditve je bila Občina Središče ob Dravi, podprli pa so jo tudi sponzorji.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Šolske skupine so se vse zelo potrudile, zato je imela komisija težko delo. Zmagali so Egipčani, učenci 8. razreda OŠ Središče ob Dravi.
Ptuj • Projekt Elektro in računalniške šole
Prvi ptujski elektro kurent
Dijaki Elektro in računalniške Ptuj so letos ustvarili prav poseben pustni lik. Najbolj edinstveno in atraktivno ptujsko masko, kurenta, so odeli v elektro material in na vsakoletnem karnevalu predstavili svojo zanimivo inovacijo.
»Kurent, ki po običaju prežene zimo in napoveduje prebujanje pomladi, mladosti in svežine, je tradicionalna pustna maska, ki s svojo atraktivno pojavo predstavlja naj-prepoznavnejši pustni lik na vsakoletnem karnevalu v našem mestu. Poganski korant - današnji kurent, se je ves čas spreminjal oziroma razvijal in se na karnevalu pojavlja v številnih replikah. Ena tovrstnih
Foto: DB
Elektro kurente so spremljale elektro ruse.
je tudi naš elektro kurent,« je pojasnila Nina Jeza, koordi-natorka projekta.
Kot je pojasnila, je Elektro in računalniška šola Ptuj z omenjenim projektom želela pokazati, kakšen bi bil kurent, če bi nastal danes, ko živimo v svetu elektrike, elektronike in mehanike, v katerem si življenja brez računalnikov in interneta ne moremo zamisliti. Elektro kurent tako predstavlja razvoj nove generacije, simbolizirati hoče generacijo multimedije.
»Alegorija mladosti, ki z vstopom v novo tisočletje potrebuje tudi sodobne pustne like, z elektro kurentom še dodatno pridobiva na vrednosti, saj pomeni evolucijsko spremembo že znanega pustnega lika, s čimer le še poudarja njegovo originalno vrednost in ga hkrati povzdiguje v globalni svet,« je še pojasnila Jezova, ki je s tem projektom združila umetnost in elektro stroko.
Prvič so si Ptujčani in obiskovalci omenjeno inovacijo lahko ogledali na nedeljski po-
vorki, ko je 10 elektro kurentov spremljalo tudi pet rus in električno vozilo. »Spremljevalne elektro ruse poudarjajo povezanost elektro kurenta s sodobnimi trendi; pet barv pa predstavlja pet strokovnih šol. Te bodo v prihodnosti namreč skrbele za to, da se razvoj elek-tro kurenta ne zaustavi oziroma se konča vsaj z robo-kuren-tom. Elektro kurenta seveda ni brez elektrike. Zato si po-
maga z električnim vozilom, ki na svojstven način že samo po sebi pomeni prihodnost, zeleno energijo in lepši svet,« je zaključila koordinatorka projekta, ki je idejo uresničila skupaj z dijaki, ravnateljem Elektro in računalniške šole Ptuj Rajkom Fajtom, učitelji ter idejnim vodjem in z zunanjim strokovnim sodelavcem Danilom Hrgom.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Ptuj • Pustovanje v Sožitju
Foto: DB
Vsakoletno pustovanje, ki ga organizira ptujsko Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, je tudi letos minilo v znamenju zanimivih in inovativnih mask, pustne hrane in obiska hajdinskih kurentov. Društvo Sožitje Ptuj, ki ima trenutno 31 uporabnikov, za katere skrbi 11 zaposlenih, je tudi letos pustovalo v Gastroju na Ptuju. Odeti v raznolike in pisane pustne like so peli, plesali in se veselili ter tako skupaj s kurenti odganjali letošnjo precej dolgo in sneženo zimo. V goste pa so povabili tudi ormoško enoto Sožitja ter zaposlene in uporabnike zavoda dr. Marjana Borštnarja Dornava. Dobre volje ni manjkalo, vsi pa so uživali v maskah in likih, v katere so se z njimi prelevili. Najboljše maske so bile tudi letos za svoje ideje nagrajene s priročnimi nagradami.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Lepotice na 50. kurentovanju
Foto: Črtomir Goznik
Slovenske misice so že tradicionalno udeleženke ptujskega kurentovanja. Prvič so se v pustnem času na Ptuju srečale že leta 1999. Takšnega pusta, kot je ptujski, ni nikjer v Sloveniji, pravijo. Kdor ga enkrat okusi, se vedno vrača. Letos so se na Ptuju zabavale Maja Šimec, Živa Vadnov, Iris Mulej, Tadeja Ternar in aktualna mis Slovenije Tina Petelin. Prvič letos se jim je pridružila pevka Petra Slapar z možem Petrom Lav-tarjem, ki sta bila prav tako navdušena.
MG
Sv. Tomaž • Povorka na pustno soboto
Foto: Hozyan
Turistično društvo Sveti Tomaž, oziroma njegova sekcija Koranti, je tudi letos pripravila pusto-vanje. Na pustno soboto seje v povorki, ki se je vila od Dovečarjevih proti centru kraja, predstavilo osemnajst skupin. Najbolj prisrčni so bili najmlajši iz vrtca in šole. Med sedmimi otroškimi skupinami so med vrte-škimi izstopali mali dimnikarji, med šolskimi pa posvojeni dojenčki. Vse otroške skupine so bile nagrajene. Med enajstimi odraslimi pa je komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh sodelujočih skupin, prvo mestopri-sodila skupini iz Pršetincev, ki je prikazala Trgovsko podjetje Pršetanka (na fotografiji). Na drugo mesto se je uvrstila skupina iz Koračic s svojo La Toyo, tretje mesto pa so osvojili Smrkci iz okoliških vasi. Povorko si je ogledalo okoli 1.500 obiskovalcev. Za to priložnost so postavili tudi šotor, kjer so poskrbeli za pijačo in jedačo obiskovalcev in nastopajočih pustnih skupin.
Viki Ivanuša
Majšperk • Pust v znamenju mladosti, sadja in zelenjave
Najlepši Korenčki in Grajska gospoda
Tradicionalna pustna povorka, ki so jo v občini Majšperk pripravili na pustno soboto, 13. februarja, je bila zagotovo ena boljših doslej, v njej je sodelovalo okoli 550 maskiranih udeležencev, v lepem in sončnem vremenu pa je prireditev spremljalo tudi prek 2000 obiskovalcev od blizu in daleč.
Kot je pojasnila vodja povor-ke Danica Pombe iz Osnovne šole Majšperk, je bilo v letošnji pustni povorki, ki je bila že četrta zapovrstjo, največ, blizu 400 maskiranih šolarjev, ki so bili našemljeni v desetih pustnih skupin, med tem ko je bilo v devetih odraslih karnevalskih skupinah našemljenih blizu 150 krajanov iz Majšper-ka in okoliških zaselkov. Tudi letos so se zbrali na Bregu pri Majšperku, od koder so nekaj
po trinajsti uri v organizirani povorki krenili proti centru Majšperka, kjer jih je pričakala množica, skupaj prek 2000 obiskovalcev. Na platoju pred osnovno šolo so nato posamezne maskirane skupine tudi predstavili, nato pa so pred bližnjim gasilskim domom za vse nastopajoče pripravili pogostitev in tradicionalno pustno rajanje mask.
Najbolj izvirne skupine so tudi letos nagradili, med otro-
Foto: M. Ozmec
Med otroškimi skupinami je prejela prvo mesto zelo številna in izredno lepo našemljena pustna skupina Korenčki iz OŠ Majšperk.
Foto: M. Ozmec
Presenetili so malčki iz majšperškega vrtca, ki so se skupaj z vzgojiteljicami našemili v čebelice Maje.
škimi skupini pa so prvo mesto prisodili skupini Korenčki iz razredov 4. a, 5. a in 5. b, nagrado za drugo mesto je prejela skupina Naravne grozdne jagode iz podružnične Osnovne šole Stoperce, tretje mesto pa so si delili Kmetje iz 7. a-razre-da, Društvo ljubiteljev zdrave hrane iz 8. a in 8. b-razreda ter čebelice Maje iz Vrtca Maj-šperk.
Med odraslimi karnevalskimi skupinami pa je ocenjeval-
na komisija prisodila prvo mesto skupini Grajska gospoda in kmetje umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk; nagrado za 2. mesto je prejela skupina Voda je zdrava Kulturno umetniškega društva Majšperk, 3. mesto pa so si delile skupina Porodni krči haloškega vodovoda s Kupčinjega Vrha, skupina Putarji iz PGD Ptujska Gora ter skupina Expres menjava spola iz Stanečke vasi.
-OM
Ptuj • Leo klub za Mojco Sagadin
H |V| ir	■ v
Bejži, čopič, kurent gre
Leo klub Ptuj, ki deluje že od leta 2004, je organiziral že 6. likovno kolonijo Bejži, čopič, kurent gre.
Vabilu mladih leonov za sodelovanje so se odzvali umetnice in umetniki Marika Vicari, Marija - Maja Širec, Maks Me-noni, Mihela Medved, Vesna Kamenšek - Jakopec, Tina Gra-dišer, Lili Garbajs, Jernej Forbi-ci in Dušan Fišer. Z dražbo, ki je bila 12. februarja v prostorih Mestnega gledališča Ptuj, so zbrali 1740 evrov, ki jih bodo namenili Mojci Sagadin za nakup dvigala, da bo lahko kljub
svoji hudi bolezni, ki jo obvladuje z izjemno vztrajnostjo in močjo, premagala še kakšno oviro do še večje samostojnosti. Pri štirih letih je danes 19-letna Mojca zbolela za mitohondrij-sko bolezen, ki je podobna cerebralni paralizi. Članov Leo kluba Ptuj se je njena življenjska usoda zelo dotaknila, zato so se odločili, da ji bodo po svojih močeh pomagali.
MG
Ptuj • Obisk predsednika Evropske federacije karnevalskih mest
Van der Kroon navdušen
Henry van der Kroon, predsednik Evropske federacije karnevalskih mest, v mesto ob Dravi prihaja pogosto, vedno pa ob jubilejih. Tako si je čas vzel tudi za 50., jubilejno kurentovanje.
Van der Kroon je ptujskemu županu je izročil posebno plaketo FECC ob 50-letnici kurentova-nja, FECC pa je ob tej priložnsoti izdal tudi posebne medalje, na katerih je zapisana 50-letnica ptujskega kurentovanja. Te medalje so prejeli ptujski župan dr. Štefan Čelan, Branko Brumen, 11. princ karnevala Bernard Ptujski, dr. Patrik Vlačič, Jože Gašper-šič, Franc Muzek, Marija Hernja Masten in dr. Aleš Gačnik. Pokal
FECC pa bo ptujski župan izročil enemu od najzaslužnejših za ptujsko kurentovanje.
Henry van der Kroon si je ogledal tudi razstavo princev karnevala v hotelu Primus, za katero pravi, da je edinstvena in primer dobre prakse, razvoja prinčevske zgodbe, ki bi ji lahko sledili tudi drugje po svetu. Nikjer drugje se namreč doslej še niso odločili zanjo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Od tod in tam
Ptuj • Zabava za štiri tisoč ljudi
Foto: Črtomir Goznik
Na velikem sobotnem plesu v karnevalski dvorani na Ptuju se je letos zabavalo štiri tisoč ljudi. Razveseljivo je, da med udeleženci skorajda ni bilo več nemaskiranih. Ob politikih in znanih slovenskih gospodarstvenikih so se pustnemu veselju predajali tudi nekateri veleposlaniki. Med najopaznejšimi je bil nizozemski veleposlanik v Republiki Srbiji, ki ga je v slovensko pustno prestolnico povabil nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji Miroslav Luci. Med najlepše skupinske maske so letos v karnevalski dvorani podelili osem nagrad v skupni vrednosti pet tisoč evrov (na fotografiji prvonagrajena skupina, kije prejela nagrado v višini 1600 evrov), z vezom piva pa so dodatno nagradili še eno posamično masko.
MG
Cirkulane • Pisana pustna povorka
SM
Turistično društvo Cirkulane je tudi letos nadvse uspešno izpeljalo tradicionalno, že 15. pustno pov-orko, čeprav je bilo kljub lepemu vremenu za peščico manj obiskovalcev kot lani. So se pa zato toliko bolj izkazale pustne skupine; predvsem cirkulanski osnovnošolci, pa številne etnografske in druge pustne šeme. Skupno se jih je v dolgi povorki publiki predstavilo kar 27, in sicer (ob otroških maskah) še več skupin oračev z rusami in pokači iz različnih krajev, letos kar dve skupini slovitih haloških mask "baba deda nosi" (ena iz Cirkulan in druga iz Leskovca), skupine pernatih in rogatih kurentov ter redkeje videnih kurentov iz zajčje kože, pa skupina Čebelica Maja z videmske KS Soviče-Dravci, skupina Samostan svete Mažorete iz Dornave, domačini so se odlično poigrali iz grajske problematike v skupini z naslovom Graščaki z Borla, na oko izjemno všečni so bili Pavi iz Male vasi, pa skupina Slovenija ima talent z domačega Paradiža, skupina Hiša daril iz Bukovcev, skupina Oddaja Na zdravje iz Stojncev, Rimljani iz Spuhlje, skupina angelsko kraljestvo iz Stojncev, skupina lovcev na mamuta iz Male vasi in za konec še domačini s skupino 50. zlata pralisica. Kot vedno so bile tudi letos nagrajene najboljše tri skupine mask med otroškimi, etnografskimi in karnevalskimi maskami.
SM
Ptuj • 5. pustna povorka osnovnih šol
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 12. februarja, so ptujske ulice in trge na poti do karnevalske dvorane za kratek čas zasedle pustne in karnevalske skupine iz ptujskih osnovnih šol in OŠ Gorišnica. OŠ dr. Ljudevita Pivka se je predstavila skupino rimljanov, iz OŠ Olge Meglič je prišla mešana skupina mask, piceki iz OŠ Breg so se družili s kurenti, Rdeče kapice so predstavljale OŠ Ljudski vrt, njena podružnična šola Grajena je sodelovala s pekarno Miš Maš, tradicionalne pustne like so v otroški povorki predstavili učenci OŠ Mladika, edina zunanja skupina pa so bili osnovnošolci iz Gorišnice, ki so uprizorili boj med Valjhunovo in Črtomirovo vojsko iz Prešernove pesnitve Uvod h krstu pri Savici. V otroškem pustnem sprevodu je skupaj sodelovalo okrog 1300 otrok.
MG
Ormož • Prehrana pri koronarnih bolnikih
Pomaga le zdrav način življenja
V začetku februarja so se v ormoškem gasilskem domu srečali člani ormoške sekcije, ki deluje pri Koronarnem društvu Ptuj. Medse so povabili inženirko živilstva Jelko Krajnc, ki je vodila delavnico zdrave prehrane, in Marto Tetičkovič Ranfl, dr. med., spec., ki je pripravila zdravstveno predavanje o presni presnovi.
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik ormoške sekcije Slavko Lukner in predsednik koronarnega društva Ptuj Franci Golob.
Koronarno društvo Ptuj, s sekcijo Ormož, je bilo ustanovljeno s ciljem pomagati srč-no-žilnim bolnikom, tistim, ki so doživeli infarkt, angino pektoris, ki so bili operirani
na srcu, ki imajo težave z ožiljem in podobno, je povedal predsednik Franci Golob. V ta namen izvajajo projekt vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov. V tem
okviru izvajajo šest programov, ki bolnikom pomagajo ohranjati fizično in psihično kondicijo. Na prvo mesto uvrščajo nadzorovano telesno vadbo. Gre za telovadbo, ki je prilagojena in najbolj primerna za take bolnike, z namenom, da se izboljša njihovo počutje in zdravje. Slav-
ko Lukner, predsednik sekcije Ormož, je potrdil, da odkar se ukvarja s telovadbo, se je kvaliteta njegovega življenja in počutje nasploh zelo izboljšala. Društvo v Ormožu in na Ptuju organizira redna mesečna zdravstvena predavanja, delavnice psihičnega sproščanja, pa tudi različna
druga predavanja, ki takšnim bolnikom pomagajo bolje živeti z njihovo boleznijo.
Zelo priljubljeni so tudi kuharski tečaji. Tokrat so se posvetili pripravi sesekljane in kašaste hrane, ki je pogosto potrebna za takšne bolnike, ki imajo težave z žvečenjem, grizenjem in tudi
požiranjem. Pri pripravi hrane se uporabljajo vse vrste toplotnih postopkov razen cvrenja, ker se pri cvrenju tvori hrustljava skorja. Hrana ne sme biti ne prevroča, blagega okusa, ostra, izločiti pa je potrebno tudi prekomerne količine soli. Okus se dodaja z drugimi začimbami. »Varčevati moramo s soljo in maščobo, sicer pa uporabimo vsa živila, ki jih jedo tudi zdravi člani družine. Treba je poskrbeti, da bolnik nima enolične hrane. Pri starejših ljudeh je to velika težava, saj jih je težko navdušiti za raznolikost,« pravi Krajnčeva, ki sicer priporoča, da so mesne jedi sesekljane, prelite z lastnim sokom, ki nastane pri kuhanju ali z omakami. Zelenjavne prikuhe naj bodo dobro kuhane ali v obliki kaše ali omake. Takšnemu bolniku namesto surovih raje ponudimo kuhane solate. Najbolj primerno surovo sadje so banane, lubenice, melone, iz trdega sadja pa skuhamo kompot. »Bolnik je zaradi bolezni že tako prizadet, če pri tem dobiva še slabo hrano, se kaj lahko zgodi, da namesto, da bi se bolezen izboljševala, se njegovo psihično in fizično stanje poslabšuje,« je zaključila Jelka Krajnc.
Ormoška sekcija šteje po novem skoraj 40 članov, že kmalu pa bodo pripravili tudi obnovitveni tečaj za ravnanje z defibrilatorjem, ki ga je društvo kupilo lansko leto.
Viki Ivanuša
Piščančji file z beluši
600 g piščančjega fileja, 40 g olja, 200 g belušev, 200 g pora, sol, pehtran, sladka smetana, peteršilj, čista juha za zalivanje ali voda.
Zrezke posolimo in na olju na hitro popečemo. Preložimo v drugo posodo. Na maščobi rahlo prepražimo por, ga zalijemo, da se zmehča. Medtem ko kuhamo omako, meso narežemo na drobne kocke. Dodamo na kocke narezano meso, beluše in dušimo do mehkega. Jed izboljšamo z malo sladke smetane, pehtranom, po želji dosolimo, popopramo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Če se želite izogniti sladki smetani, jed zgostite s podmetom. Zraven ponudimo dušeno proseno kašo (40 g olja, 200-250 g prosene kaše, 150 g čebule, 100 g korenja, sol, voda ali čista juha), ki jo pripravimo enako kot dušen riž in jo po želji lahko izboljšamo tudi s posušenimi jurčki. Zraven ponudimo eno izmed kuhanih solat (bučke, pesa, korenje), priporoča vodja kuhinje v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potrča Ptuj Jelka Krajnc.
Foto: Viki Ivanuša
Podravje • Uspešno lansko poslovanje KZ Ptuj
Ohranjajo obseg poslovanja
Direktor ptujske Kmetijske zadruge (KZ) Marjan Janžekovič je leto 2009 označil kot eno najtežjih, a vseeno uspešnih let zadruge: »Fizičen odkup kmetijskih pridelkov je bil lani med rekordnimi, zlasti glede žitaric, saj še nikoli nismo odkupili 12.000 ton žitaric. Finančni obseg poslovanja pa je nižji kot leto poprej, saj so cene pridelkom precej padle.«
Tako koruza kot pšenica sta se prodajali po precej nižjih cenah kot leta 2008, enako velja za živino. »Odkupili smo praktično vse, kar je bilo ponujenega, največja kriza pa je v vrtninarstvu. Trgovci raje uvažajo večje kontingente cenejših vrtnin, Slovenci pa smo pač takšni kupci, da je pomembnejša nižja cena kot dobra kvaliteta in doma pridelana hrana. Sicer pa, kot rečeno, fizični obseg poslovanja je bil lani v skladu s pričakovanji, celo nekoliko nad njimi, problem pa so gnojila, kjer se je trg popolnoma sesul. Proti koncu leta 2009 so cene kar precej padle, se pa spet počasi zvišujejo. Decembra smo tako, recimo, prodajali KAN za ceno 7,5 evra po vreči, danes je cena okoli 10 evrov.«
Janžekovič ocenjuje, da je bil lanski skupni bruto finančni promet Skupine Kmetijske zadruge Ptuj za dobrih 15 odstotkov nižji kot leta 2008, znašal pa naj bi okoli 40 milijonov evrov. »Jasno je, da je bilo lansko
leto zelo težko, vendar bo naša bilanca pozitivna. Poslovanje glede na dane razmere ni bilo slabo, prej dobro. Res je, da se nam pozna padec prodaje gnojil, na drugih področjih pa bistvenih razlik na slabše ni. Nikakor ni razloga za pesimizem, pa tudi za pretiran optimizem ne.«
KZ Ptuj je lani uspešno zaključila predvidene naložbe, med katerimi je bila največja gradnja trgovskega centra v Majšperku, ki je zaradi težavnega terena zahteval kar 200.000 evrov več vložka od načrtovanega, kupljeno je zemljišče v Dvorjanah za trgovino, prav tako pa so prenovili poslovno stavbo s sedežem podjetja in Deželno banko v pritličju na Zadružnem trgu na Ptuju.
Oljarna Fram uspešno iz težav
»Zadovoljni smo tudi s poslovanjem dveh hčerinskih podjetij, Oljarne Fram in Zadružne oskrbe, podjetje Štajerska zelenjava in sadje pa je prenehalo poslovati. Po-
membno pa je, da je Oljarna začela poslovati dobro, kljub vmesnim težavam, v katerih smo se znašli. S posodobitvijo in razširitvijo asortimana smo toliko povečali promet, da lahko realno pričakujemo pozitivno bilanco, prepričani pa smo tudi, da so oljarice dobra zamenjava za opuščeno pridelavo sladkorne pese. Enako velja tudi za Zadružno oskrbo, ki ohranja velikost
svojega tržnega deleža. Tudi z odkupom in prodajo živine ne moremo biti nezadovoljni; količina poslov se ni zmanjšala, druga zgodba pa je seveda cena mesa; ta še vedno pada, kljub temu da v državi nimamo samooskrbe z mesom. Ponudba živine na trgu je še vedno velika, kar je znak, da se uvaža. Resnično pa je škoda, da v Sloveniji samooskrba s hrano še kar
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: "Lansko leto je bilo težko, tudi letos ne pričakujemo lažje situacije."
pada in po moje ne dosega več niti 50 odstotkov.«
Glede odkupa grozdja za Ptujsko klet je Janžekovič povedal, da se je število pogodbenikov lani zaradi nespošto-vanja določil odkupa sicer zmanjšalo, da pa so v teku dogovori z vodstvom Ptujske kleti za naslednje petletno pogodbeno sodelovanje. »Seveda pa je jasno, da bo določila novih pogodb potrebno dosledno spoštovati, sicer odkupa ne bo oziroma bodo pogodbe razveljavljene.«
Dodaten zaslužek za kmetije v fotovoltaiki
Vodstvo KZ je že doreklo tudi letošnji načrt dela in cilje: »Problematičen je trg z mesom, saj cene še kar padajo in je res že vprašljivo, kakšna je ekonomika vzreje za kmeta. Na ostalih področjih odkupa pa ne pričakujemo kakšnih večjih cenovnih sprememb. Cene gnojil so se nekoliko umirile, ostali reprodukcijski material naj bi se gibal v znanih cenovnih okvirjih, z vsemi reprodukcijskimi materiali za bližajočo se setveno sezono pa smo dobro založeni. Gotovo pa tudi to leto za kmetijstvo ne bo lahko, niti malo. Ob nizkih cenah se kot zadruga srečujemo tudi s plačilno nedisciplino in vprašanjem likvidnosti podjetij.«
Sicer pa v KZ aktivno razmišljajo in pripravljajo pro-
gram dodatnih aktivnosti, ki bi lahko povečale rentabilnost kmetovanja. »Menimo, da je za naše kmetije zelo zanimiva fotovoltaika; za člane smo tako že pripravili predavanje, kjer so se lahko seznanili s tem. Kmetije imajo namreč veliko primernih površin za sončne elektrarne na velikih gospodarskih poslopjih, država pa je tem projektom tudi zelo naklonjena, saj pridobljeno elektriko iz obnovljivih virov tudi dobro subvencionira. Skupaj z Deželno banko smo tako pripravili ponudbo za zainteresirane kmetije, ki jim je ta opcija dodatnega zaslužka zanimiva. Banka namreč ponuja celovit program, od priprave projekta do ugodnega kreditnega aranžmaja. Tudi v zadrugi razmišljamo o namestitvi fotovoltaike na naših objektih.«
Med drugimi večjimi naložbami za letos je (že začeta) izgradnja nove zadružne trgovine v Bukovcih, pripravljajo pa se še na temeljito adaptacijo svoje stavbe na Krempljevi ulici.
»Letošnje leto pa je za našo zadrugo tudi jubilejno, saj bomo praznovali 110 let obstoja, kar nameravamo obeležiti s posebno prireditvijo v maju. Drugih večjih naložb pa v letu, ki bo še krizno, ne načrtujemo, razen seveda obveznega vzdrževanja naših številnih objektov, ki jih je preko 30,« je še povedal Marjan Janžekovič.
Foto: SM
Ptuj • Manager klub z ministrom za razvoj in evropske zadeve mag. Mitjem Gasparijem
Od minimalnih plač država ne bo preživela
V hotelu Primus so se 1. februarja člani Manager kluba Ptuj, podjetniki in obrtniki, člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, predstavniki lokalne skupnosti, institucij in zavodov ter Štajerske gospodarske zbornice srečali z ministrom za razvoj in evropske zadeve mag. Mitjem Gasparijem na temo Kriza ali razvojna priložnost. Na Ptuj ga je povabil Manager klub Ptuj, da bi dobili informacije o možnih izhodih iz krize, črpanju evropskih sredstev za podporo gospodarstvu, o možnih oblikah pomoči države in lokalne skupnosti obrtnikom in podjetnikom, o tem, kaj se bo naredilo na področju plačilne nediscipline, kjer dodatni strah seje država sama, saj bo najprej pomagala velikim podjetjem.
Ministru Gaspariju so predstavili tudi stanje nezaposlenosti na območju Spodnjega Podravja, ki je zelo kritično. Eden od namenov srečanja z ministrom Gasparijem pa je bilo tudi soočanje Ptuja z demografskimi spremembami, ki odločilno vplivajo na gospodarstvo. Predvsem pa jih je zanimalo, kaj je tisto, kar bo Slovenijo spravilo iz krize in kdaj je to pričakovati ter kako naj se podjetja pripravijo na čas, ko bo konec krize. Konca krize po ministru ni mogoče napovedati, kot je tudi ni bilo mogoče napovedati.
Slovenija se je znašla v krizi na pol pripravljena, predvsem kar zadeva njene sposobnosti hitrega reagiranja na fiskalnem področju. Že v letu 2008, ko še ni bilo širše gospodarske krize, je že imela težave z javno-finančnim primanjkljajem in tudi velike težave s plačilno bilančnim primanjkljajem. Prvi je znašal nekaj manj kot dva odstotka BDP, drugi pa okrog šest odstotkov. V letih najmočnejše konjunkture v Evropi je tudi Slovenija rasla, ampak zelo neuravnoteženo. Prihodki so se v Sloveniji v času krize močno skrčili, za več kot milijardo evrov. Večjo ceno krize Slovenija plačuje tudi zato, ker v času konjunkture niso bile izvedene potrebne prilagoditve na strani javno-finančne potrošnje. Za pokojninsko reformo je bilo na primer rečeno, da ni potrebna, da je še čas zanjo, zdaj pa se vidi, da so bile pripombe utemeljene, je povedal Gaspari. Iz izhodne strategije je razvidno, da se je vlada moral odločiti med različnimi možnostmi. Predvsem je potreben odgovor, kaj je prva prioriteta na kratek rok in kako jo izpeljati tako, da na srednji rok ne bomo zadušili gospodarstva, podjetništva, konkurence in razvoja. Vlada se je odločila, da v teh razmerah ne bo povečevala davkov, ne bo pa jih tudi zniževala, če hkrati ne bodo storjene tiste strukturne spremembe na strani odhodkov, ki bodo tako zniževanje tudi omogočile. Prvi korak je zmanjševanje odhodkov in sprememba strukture odhodkov, da bo iz enega evra nastalo več kot doslej. »Stvari poskušamo reševati tako, da bi držali vrabca v rokah, ker je tveganje zelo veliko in lahko pripelje v situacije, v katerih so se zna-
šle tudi nekatere druge države članice EU, Grčija, Španija, Portugalska, ki so zanemarile fiskalno stabilnost. Razpoložljiva fiskalna sredstva bomo prednostno usmerili v projekte in programe, ki bodo omogočali več podjetništva, večjo konkurenčnost, investicije v znanje in razvoj, zagotavljanje investicij za prometno infrastrukturo, ki so okoljsko prilagojene, ter takšne socialne pravice in sistem, ki bo zagotavljal socialno kohezijo, ki tudi ne bo zahteval dodatnih davčnih obremenitev. To ne bo zahtevno samo za Slovenijo, države se bodo v naslednjih letih ločile po tem, kako kombinacijo vsega tega izpeljati tako, da bodo dosegle boljše rezultate. Konkurenca izhoda iz krize bo bistvena večja, kot je bila konkurenca pri vhodu. V krizo smo bolj ali manj vstopili skupinsko, iz nje pa bomo izhajali posamično. Nekateri boljše, drugi slabše, zaostanki, ki bodo pri tem, bodo lahko generacijski, ne zgolj nekajletni. Samo leto krize je prineslo skrčenje časa za pokojninsko reformo za pet let. V Sloveniji kvečjemu še kakšno leto več. Zmanjkalo je časa za razmišljanje, potrebno bo hitro in zelo enotno ukrepati. Primanjkljaj želimo do leta 2013 zmanjšati za okrog milijardo in 200 milijonov evrov.
S prodajo državnega premoženja nad javni dolg
V tem letu še ne želimo tako rigorozno ukrepati, ker še kriza ni mimo, zato pa bo potrebno v naslednjih letih toliko bolj dosledno ukrepati, kar pomeni letno zmanjšanje primanjkljaja v višini 400 do 500 milijonov evrov letno. Pri desetih milijardah evrov državnega proračuna in 16 milijardah javne porabe to ni tako zelo veliko, ko pa se začnete pogovarjati, kako bi bilo mogoče privarčevati 500 milijonov evrov, je v državi, ki je relativno majhna, interesno pa zelo pestra, to zelo težko narediti. Če tega ne bomo naredili, se bo javni dolg zelo povečal, skupaj s stroški pokojninske reforme bo presegel vzdržne ravni, ki segajo do 50 odstotkov javnega dolga. Zato smo se odločili, da se javno finančni odhodki brez evropskih sredstev v naslednjih štiri letih ne smejo povečevati. Ostati morajo na
ravni devetih milijard evrov. Če bomo evropska sredstva v celoti izkoristili, lahko zagotovimo znižanje primanjkljaja na že omenjeno raven. Če želimo pokriti vse investicije, ki bodo najbolj prispevale k razvoju in rasti, mora biti politika porabe evropskih sredstev zelo natančna in učinkovita. Ob tem pa bo potrebnih še nekaj neprijetnih ukrepov, ker je breme socialnih dajatev skozi prispevke podjetij tako veliko, da ga je težko vzdržati glede na produktivnost slovenskega gospodarstva in tudi zato, ker je določen obseg teh izdatkov neupravičen glede na njegove dejanske družbe-no-ekonomske vrednosti. Na področju zdravstva, šolstva, znanosti se denar porablja neracionalno, to kažejo tudi nekatere primerjave v mednarodnem merilu,« je na Ptuju 1. februarja med drugim povedal minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari, ko je predstavljal izhodno strategijo vlade in za katero je porabil večji del časa, namenjenega srečanju z obrtniki in podjetniki Spodnjega Podravja, ki so zaradi tega lahko postavili le nekaj vprašanj. Pri javnih naročilih se bo v bodoče dal poudarek malim izvajalcem, ki morajo imeti tudi boljši dostop do velikih javnih naročil, ki so sedaj praviloma v podrejenem položaju, poudarek pa bo tudi na zelenih javnih naročilih, ki bodo imela zelo jasen predznak skrbi za okolje, energetsko varčnost in zavarovanje prostora v celoti. S tem, ko se je vlada odločila, da ne bo dodatnega davčnega obremenjevanja, je dala
tudi jasno sporočilo tujim investitorjem, da bo davčni položaj v Sloveniji stabilen, in če bo javno finančna poraba manjša, se bodo tudi davki lahko dodatno znižali. Del državnega premoženja, ki ga bo prodala, pa bo namenila za zmanjšanje javnega dolga.
Država ne more zagotoviti likvidnosti, ki je ni ...
V letošnjem letu naj bi bila gospodarska rast v Sloveniji okrog enega odstotka, v naslednjih letih pa dva in tri in pol odstotka. Če se bo to v resnici zgodilo, bodo tudi načrtovane reforme lažje izvedljive, brezposelnost pa naj bi se v drugi polovici letošnjega leta in v letu 2011 pričela zmanjševati. Spodbude za zaposlovanje bodo ostale, verjetno pa jih bo potrebno nekoliko spremeniti, zamenjati jih bodo morali ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Obrtniki zahtevajo zmanjševanje javne porabe, na drugi strani pa tudi dodatne selektivne, kar pa niso mogli obljubiti, je povedal Gaspari, ker to v tem času ni mogoče. Gospodarska zbornica si predvsem želi ukrepe za večjo likvidnost, tudi Obrtna zbornica si jih želi, država lahko k temu prispeva tako, da bo sama redno plačevala svoje obveznosti, država pa bo tudi direktno plačevala podizvajalce, če izvajalci svojih obveznosti ne bodo plačevali v rokih. Zakonodaja je v parlamentu, pričakovati je, da bo sprejeta, to pa pomeni, da bodo veliki izvajalci v gradbeništvu
ostali brez denarja, če ne bodo plačali svojih podizva-jalcev, ki so z njimi sklenili veljavne pogodbe. »Država ne more zagotoviti likvidnosti, ki je ni,« pravi Gaspari. Tudi finančni mehanizmi ne morejo k temu bistveno prispevati, država lahko poskrbi le za to, da bodo sodišča delala učinkovito, kar pa ni bila praksa doslej, ko je šlo za gospodarske zadeve. Upniki naj bi v bodoče imeli več pravic v postopkih izterjave svojih terjatev. Za spodbude podjetništva je v letu 2010 na voljo 116 milijonov evrov, 400 milijonov evrov pa naj bi za te namene imela SID banka. Minister Gaspari je prepričan, da če bi bilo več povezav občin v skupnih projektih v okviru regionalnih institucij, bi se ti projekti lahko povečali, s tem pa bi bila tudi možnost koriščenja evropskih sredstev lažja. Udeležence srečanja z ministrom Gasparijem je med drugim zanimalo tudi, s katerimi konkretnimi ukrepi bo država znižala stroške javne uprave, s katerimi ukrepi bo zagnala investicijski cikel. Problem v gradbeništvu je predvsem zaradi tega, ker je bilo v nekem obdobju predimenzionirano, gradbena podjetja bodo morala v bodoče poprijeti tudi za manjša dela, ker v Sloveniji več ne bo velikih del, delo pa bodo morala poiskati tudi v tujini. Med podjetniki in obrtniki na Ptujskem je tudi občutek, da vlada nima pravih povratnih informacij o tem, kaj se z ukrepi, ki jih sprejema, dejansko dogaja v praksi. Od Ljubljane ni pričakovati, da bo določala, kaj je primerno za neko regijo;
kar zadeva regionalni razvoj, mora iniciativa priti iz tistega območja, kjer so zaznali problem in tudi pripravili rešitev. To, da se programi delajo v Ljubljani, je po Gasparijevem prepričanju napačno, ministrstva se morajo ukvarjati predvsem s strategijami, programe pa naj delajo profesionalne institucije, bodisi zavod za zaposlovanje, ko gre za zaposlovanje. V Sloveniji je še vedno premalo samoiniciativnosti, še vedno smo preveč navajeni na spodbude od drugod, ugotavlja minister. Tako bi tudi menedžerji morali biti v teh kriznih časih še kako zainteresirani, da se njihovi delavci, ki so trenutno na čakanju, izobražujejo.
Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, je bil eden izmed razočaranih udeležencev srečanja z ministrom Gasparijem, saj mu ni uspel postaviti vprašanja v zvezi s porabo evropskih sredstev za razvoj drobnega gospodarstva pri urejanju obrtnih oziroma industrijskih con, če so ta tudi namensko porabljena. Če bi porabo nadzirali, ne bi bilo tako velikih razlik pri nakupu parcel za obrtnike v teh conah, opozarja. Cene se namreč izredno močno razlikujejo, gibljejo se med 8 in 100 evrov za m2 površine. Janžekovič je tudi prepričan, da bi morali parcele v obrtnih conah tudi dosledno ločevati, in sicer med tistimi, ki se jih namenja za proizvodno obrt, in med tistimi za trgovske objekte. Slavko Šega pa je ministra želel vprašati, kaj lahko mali obrtniki pričakujejo od vlade, kako bo omogočila preživetje malim obrtnikom in njihovim podjetjem ter kako bo reševala državni proračun. »Če ne bomo rešili gospodarstva, ne bomo mogli plačevati davkov in prispevkov, država pa ne bo imela kaj deliti in tudi nič privarčevati, zato je prvovrstno vprašanje te države, kako bomo reševali podjetja, kako bomo zaposlili trenutno nezaposlene, da se bo lahko polnil proračun, da bodo ljudje imeli čim bolj dostojno življenje s čim večjim neto izplačilom, ne pa da neto plače obremenjujemo v nedogled. Država v nobenem primeru ne more preživeti od minimalnih plač, pri prevelikih plačah pa bo prispevke omejila; to je absurd, ki ga ni mogoče razumeti,« pravi Šega.
Zagreb • Finska naj bi preiskovala tudi posle Patrie na Hrvaškem
Podkupnine tudi na Hrvaškem?
Finske oblasti bodo preiskovale tudi 180 milijonov evrov vredno pogodbo med hrvaškim obrambnim ministrstvom in finskim podjetjem Patria, piše danes Jutarnji list. Sumijo, da je tudi v tem poslu prišlo do podkupovanja in sicer v vrednosti Foto: army.technoiogy.com najmanj 15 milijonov evrov.
»Stanje na Hrvaškem nas zanima, ker lahko domnevamo, da je Patria delovala na podoben način s partnerji na Hrvaškem kot s tistimi v Sloveniji,« je dejal anonimen vir zagrebškega časnika, ki je potrdil, da na Finskem pripravljajo preiskavo o pogodbi med Patrio in hrvaškim obrambnim ministrstvom.
Jutarnji list trdi, da ima elektronsko pošto iz avgusta 2005, ko je Patria »močno lobirala« na Hrvaškem in v Sloveniji za podpis pogodb o prodaji oklepnikov. Omenjena elektronska pošta je preiskovalce pripeljala tudi do Hrvaške, dodaja časnik. Gre za sporočilo, v katerem je avstrijski posrednik finskega podjetja Wolfgang Riedl poslal službenem zastopniku Patrie za Slovenijo in Hrvaško Reiju Nittynenu ter predlagal načine za izplačilo provizij v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, poroča Jutarnji list. Kot dodaja časnik, je Riedl za pogodbo z Zagrebom zapisal, da imajo »8,5 odstotka za Hrvaško plus tisto, kar moraš dati osebi, ki skrbi za ministrstvo«. V nadaljevanju omenjenega pisma je še zapisal: »Če ponudiš Auto-com-mercu (uvozno-izvozno podjetje iz Zagreba) približno enak odstotek kot človeku, ki skrbi za Morh, bo cena vozil enaka,« navaja časnik. Jutarnji list še piše, da so isti ljudje osumljeni tudi podkupovanja politikov in strank v Sloveniji. Med njimi pa je tudi podjetnik Walter Wolf, ki so ga na hrvaških sodiščih že nekajkrat obravnavali zaradi finančnih malverzacij.
Sicer pa vir Jutarnjega lista še opozarja, da je treba biti previden s sklepi, ker je možno, da so provizije le del legalno izplačanih nagrad za dobro opravljeno delo. Časnik se sklicuje tudi na drugi vir, ki je povezan s preiskavo, da so si Riedl, Wolf in neznani posamezniki iz obrambnega ministrstva razdelili 15 milijonov evrov provizije.
Pogodbo o nakupu oklepnikov od Patrie je oktobra 2007 podpisal takratni obrambni minister Berislav Rončevic, ki mu na Hrvaškem sodijo v primeru nakupa vojaških tovornjakov brez javnega razpisa. V nadaljnjih dogovorih o offset programih glede sodelovanja s Patrio je sodeloval sedanji obrambni minister Branko Vukelic. Medtem je Vukelic prejšnji teden napovedal, da bodo finskim partnerjem predlagali revizijo pogodbe zaradi pomanjkanja denarja v hrvaškem obrambnem proračunu.
Jutarnji list še spominja, da je finska policija lani odprla preiskavo o prodaji dveh vojaških ladij na Hrvaškem. Na Hrvaškem so uradno objavili, da so plačali deset milijonov evrov za dve ladji, ki jih je treba še posodobiti, medtem ko je eden izmed mednarodnih vojaških časopisov objavil, da je Patria prodala ladji za štiri milijone evrov. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Ljubljana - Slovenija Ima s Finsko In z Litvo odlične kulturne In politične odnose, na gospodarskem področju pa bi veljalo izkoristiti številne odprte priložnosti, je danes na seminarju o poslovnih priložnosti na trgih Finske in Litve poudaril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Sodelovanje s Finsko in z Litvo je po besedah generalnega direktorja za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve Vladimirja Gaspariča skromno predvsem na področju investicij in je bistveno pod zmožnostmi, ki jih ponujata tako finski kot litvanski trg. Udeleženci seminarja so se sicer seznanili z zavarovanjem srednjih in dolgoročnih izvoznih kreditov ter kratkoročnih izvoznih terjatev ter z izkušnjami in primeri dobrih praks poslovanja nekaterih slovenskih podjetij, ki so na trgih Finske in Litve že prisotni.
Frankfurt - Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler in njegov francoski tekmec Renault menda pripravljata skupen projekt razvoja in proizvodnje avtomobilov, ki ga nameravata izpeljati v Sloveniji. Gre za proizvodnjo nove različice modela smart s štirimi vrati ter twinga. Podjetji naj bi v skupnem projektu razvijali in proizvajali avtomobile smart in twingo, navedbe nemškega časnika Financial Times Deutschland (FTD) povzema francoska tiskovna agencija AFP. Izvedba naj bi bila zaupana tovarni v Novem mestu, druga možnost pa je proizvodnja v mestu Hambach na vzhodu Francije, navaja FTD. S skupnimi vlaganji želita podjetji znižati stroške proizvodnje malih avtomobilov. V Daimlerju sicer navedb časnika glede konkretnega projekta niso želeli komentirati, že decembra pa so napovedali, da bi lahko v prvi polovici letošnjega leta s tekmecem sklenili dogovor o delitvi stroškov v proizvodnji malih avtomobilov, še poroča AFP.
Bruselj - Države članice EU so v posebni izjavi, ki jo je danes v Bruslju prebral stalni predsednik EU Herman van Rompuy, zagotovile polno podporo Grčiji, da stori vse, kar je potrebno za konsolidacijo javnih financ. Vse države z evrom so potrdile tudi svojo deljeno odgovornost za stabilnost območja evra. Grčija ni zahtevala finančne pomoči. Vse države evrskega območja, med njimi Slovenija, so se tako ponovno zavezale k spoštovanju pravil, ki veljajo v območju skupne valute, in napovedale, da bodo v skladu z njimi izvajale svoje javnofinančne politike. Poudarile so tudi, da bodo, če bo treba, odločno in usklajeno delovale za zagotovitev stabilnosti območja skupne evropske valute. Države članice EU so v tem okvirju zagotovile polno podporo Grčiji, da stori vse, kar je potrebno za stabilizacijo javnih financ, vključno z dodatnimi ukrepi, in južnoevropsko državo pozvale, da dosledno izvede vse ukrepe, ki jih je napovedala.
Pariz - Eden največjih svetovnih proizvajalcev telekomunikacijske opreme Alcatel-Lucent je v zadnjem letošnjem četrtletju po treh četrtletjih izgube ustvaril skromen dobiček. Gospodarske razmere se očitno umirjajo, pravijo v podjetju. Alcatel-Lucent je v zadnjih treh mesecih minulega leta ustvaril 46 milijonov evrov čistega dobička. V enakem obdobju lani je beležil 3,9 milijona evrov izgube, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Gospodarsko okolje se očitno stabilizira, pravijo v koncernu in pričakujejo, da bodo trgi letos že okrevali. Četrtletni dobiček je sicer posledica enkratnih prihodkov iz naslova prodaje dela podjetja ter nekaterih sprememb v obračunavanju bonusov. Prihodki so sicer v primerjavi z zadnjimi tremi meseci leta 2008 v zadnjem lanskem četrtletju upadli za 19,9 odstotka na 3,97 milijarde evrov.
Ljubljana - Japonski avtomobilski koncern Toyota bo v okviru svojega najnovejšega odpoklica, ki zadeva preko 400.000 hidridnih vozil po vsem svetu in so ga izvedli zaradi ugotovljenih težav z zavorami, na slovenskem trgu odpoklical 25 priusov, so za STA potrdili v podjetju Toyota Adria. Kupce omenjenih vozil bodo v naslednjih dveh tednih pisno obvestili o preventivnem vpoklicu in o potrebni zglasitvi pri pooblaščenem prodajalcu vozil Toyota v najkrajšem možnem času, da se opravi potrebna nadgradnja programa. Kot pojasnjujejo v Toyoti, so se za odpoklic odločili na podlagi poročil o nekonsistentnem občutku na stopalki zavore med počasnim in neprekinjenim zaviranjem na neravnih ali spolzkih cestiščih, ko se aktivira sistem ABS. Popravilo v okviru odpoklica bo zato vključevalo spremembo programa za upravljanje sistema proti blokiranju koles pri zaviranju v sili ABS v elektronski krmilni enoti vozila z namenom, da se izboljšata odzivni čas in splošna občutljivost sistema na zdrsavanje pnevmatik.
Melbourne - Angleško-avstralski rudarski koncern Rio Tinto je lani zabeležil 33-odstotno zvišanje čistega dobička, kar je posledica rekordne prodaje železove rude in povečanja proizvodnje bakra in zlata. Koncern je lani ustvaril 4,87 milijarde dolarjev dobička. »Zaslužke so okrepili rekordni prihodki od prodaje železove rude ter občutno večja proizvodnja zlata in bakra,« navedbe družbe povzema ameriška tiskovna agencija AP. Ob objavi poslovnih rezultatov je Rio Tinto ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi obtožnic, ki jih je proti štirim njegovim uslužbencem na sodišče v Šanghaju vložila kitajska vlada. Omenjeni so bili aretirani julija lani, ko je Rio Tinto deloval kot glavni pogajalec v imenu svetovnih dobaviteljev železove rude. Uradni Peking je sporočil, da bodo štirim uslužbencem koncerna sodili zaradi kraje poslovnih skrivnosti in jemanja podkupnine. (sta)
Kijev • Po
predsedniških volitvah
Janukovič Timošenkovo pozval k odstopu, a ta kljubuje
Foto: t.portal.hr
Ukrajino je tri dni po nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev zajela politična kriza. Zmagovalec volitev Viktor Janukovič je premierko in poraženko volitev Julijo Timošenko danes pozval k odstopu, slednja pa poraza še kar ne želi priznati in napoveduje izpodbijanje rezultatov na sodišču, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Janukovič je Timošenkovo danes pozval k odstopu in dejal, da Ukrajina po nestabilnosti v minulih letih ne potrebuje nove politične krize. »Premierko pozivam, naj odstopi in odide v opozicijo,« je Janukovič sporočil v izjavi, objavljeni na spletni
strani njegove Stranke regij.
»Timošenkovo želim spomniti, da je temelj demokracije volja ljudi. Demokratični voditelji vedno sprejmejo izide volitev. Država ne potrebuje nove krize,« je Timošenkovo opozoril Janukovič.
Timošenkova, ki se je po nedeljskih volitvah zavila v tišino, izidov volitev ne priznava. Kot je danes dejal namestnik premierke in njena desna roka Oleksander Turčinov, so volitve zaznamovale nepravilnosti, ki na izide glasovanja mečejo senco dvoma. »V drugem krogu ukrajinskih predsedniških volitev je prišlo do nepravilnosti, ki so močno vplivale na rezultate in jih postavile pod vprašaj,« je dejal Turčinov. Dodal je, da so bile kršitve »sistematične in obsežne«, podporniki Timošen-kove pa nameravajo rezultate izpodbijati na sodišču. »Tujim opazovalcem, novinarjem in družbi smo pripravljeni predstaviti konkretne dokaze o nepravilnostih na volitvah in iti na sodišče,« je zagotovil Turčinov. Janukovič pa je sporočil tudi, da bodo prioriteta njegovega predsedniškega mandata odnosi z Rusijo in Skupnostjo neodvisnih držav (SND). »Naše države tesno povezujejo gospodarstvo, kultura in zgodovina,« je dejal Janukovič, ki velja za proruske-ga politika. Dotaknil se je tudi odnosov z EU. Kot je dejal, bi lahko Ukrajina veliko prispevala k izgradnji »stabilne Evrope«, pri čemer ni omenil, da bi si pri-
zadeval za članstvo v uniji.
Janukovič je v nedeljskem drugem krogu volitev tesno premagal Timošenkovo. Prejel je 48,95 odstotka glasov, medtem ko je premierka prejela 45,47 odstotka glasov. Volilna komisija bo uradne rezultate predvidoma sporočila 17. februarja. (sta)
Zagreb • Mesic prekinil intervju zaradi provokativnih vprašanj
Mesicu je dosti „sranja"
Foto: wikiwak.com
Hrvaški predsednik Stipe Mesic je v četrtek prvič v desetih letih jezno zapustil pogovor z mediji. Razburil se je zaradi vprašanj novinarke hrvaške komercialne televizije RTL. Intervju je prekinil celo z besedami, da ima »dosti tega sranja«, so danes poročali hrvaški mediji.
Preden je zapustil snemanje v knjižnici svojega predsedniškega urada, je Mesic večkrat izražal nezadovoljstvo zaradi vprašanj novinarke Ivane Brkic. Intervju je prekinili po vprašanju, ali morda podpira tretji mandat glavnega državnega tožilca Mladena Bajica, ker naj bi ga tožilec »držal v šahu«.
Predsedniku, ki bo sklenil svoj drugi petletni mandat 18. februarja, ni bilo všeč niti vprašanje, zakaj je premierko Jadranko Kosor pred leti obtoževal, da je dobila večje stanovanje v Zagrebu mimo zakona, potem pa je obtožbe opustil. Novinarka je vztrajala pri odgovoru, čeprav je Mesic trdil, da je vprašanje o stanovanju Kosorjeve zastavljal tudi leta 2007, potem ko ga je odprl v predsedniški predvolilni kampanji leta 2005, v kateri je premagal Kosorjevo.
Brkiceva je vztrajno zahtevala, naj razsvetli tudi, zakaj je najprej trdil, da ni nobenega klical, da bi direktor splitskega podjetja SMS Srdan Mladinic dobil posojilo, potem pa je priznal, da je klical predsednika uprave Podravke Zdravka Šestaka. Tako Mladinica kot Šestaka je policija lani priprla zaradi afere s posojili in delnicami v Podravki.
Hrvaški mediji poročajo, da je že ob tem vprašanju Mesic pokazal nezadovoljstvo nad vprašanji, a je na vztrajanje novinarke ostal pri pogovoru. Potem pa je sledilo vprašanje o Bajicu, na kar je Mesic odgovoril, da gre za »neumno vprašanje«, odpel mikrofon na suknjiču, ga vrgel in zapustil sobo. Ob izhodu pa je dejal še, da ima »dosti tega sra-nja«, je opisal Večernji list. Ve-černji list je še poročal, da Me-sic ni bil »posebej razburjen«, ker je po omenjenem dogodku opravil pogovor tudi za portal Index.hr. Prekinitev intervjuja s televizijo RTL so potrdili tudi v predsednikovem uradu, RTL televizija pa je napovedala, da ga bo predvajala v nedeljo. (sta)
Canberra • Novo na letališčih
Avstralija uvaja telesne skenerje
Foto:travel.aol.ca
Državam, ki so se odločile uvesti telesne skenerje, se bo pridružila tudi Avstralija, ki naj bi jih postopoma uvedla do začetka prihodnjega leta. Kot je danes še pojasnil premier Kevin Rudd, so se odločili okrepiti varnost na letališčih, za kar bo vlada v prihodnjih štirih letih namenila 200 milijonov avstralskih dolarjev.
Po besedah Rudda je uvedba telesnih skenerjev ključni element okrepljene varnosti, namestili pa jih bodo na večjih mednarodnih letališčih. Pa tudi sicer bodo okrepili preglede potnikov in prtljage, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na letališčih bodo med drugim povečali število psov, ki lahko zaznajo orožje in eksploziv, več potnikov naj bi bilo podvrženih testiranju za sledi eksploziva.
»To lahko pomeni, da bodo potniki potrebovali več časa za varnostne preglede, vendar ta neprijetnost po mnenju vlade predstavlja nizko ceno za okrepljeno varnost,« je Rudd poudaril pred parlamentom v Canberri.
Avstralija tako sledi več evropskim državam, vključno z Veliko Britanijo in Nizozemsko, ki so se po spodletelem poskusu napada na božični dan na letu iz Amsterdama v Detroit, odločile za uvedbo telesnih skenerjev na letališčih. »Poskus napada na božič je pokazal, da si nobena država ne more privoščiti biti samozadovoljna, ko gre za varnost,« je zatrdil Rudd, ob tem pa poudaril, da sta varnost in zaščita Avstralcev prednostna naloga vlade. (sta)
Bruselj • Premier Pahor napovedal:
Najmanj dve hrvaški poglavji bosta dobili zeleno luč
Premier Borut Pahor je v Bruslju povedal, da bo Slovenija prižgala zeleno luč za odprtje najmanj dveh poglavij v pogajanjih Hrvaške z eU na pristopni konferenci, predvideni za 19. februar. »S Hrvaško smo uredili vse potrebne probleme tako, da imamo, kar se naših interesov tiče, vse potrebne garancije za to, da so ti zaščiteni,« je poudaril.
Na vprašanje, ali bo Slovenija umaknila pridržke le za odprtje poglavij o ribištvu in okolju ali tudi za poglavje o zunanji, varnostni in obrambni politiki, je premier odgovoril, da bosta »najmanj dve poglavji dobili zeleno luč«. Ob tem je še poudaril, da se drži dogovora s hrvaško premierko Jadranko Kosor iz Kranjske Gore. »Ta dogovor je spoštovan, je bilo pa treba prej dobiti nekaj garancij ali pa med-
sebojnih zavez, da bodo ti problemi tako ali drugače urejeni,« je še dejal.
Pahor je tudi izrazil zadovoljstvo nad ustanovitvijo mešane slovensko-hrvaške delovne skupine za reševanje odprtih vprašanj in ocenil, da je to korak naprej. Dodal je še, da bo kmalu oživel tudi skupen slovensko-hr-vaški gospodarski svet. »Odnosi napredujejo z vsemi močmi,« je sklenil.
Medtem je hrvaška premier-ka Jadranka Kosor izjavila, da je Nizozemska umaknila zadržke na poglavje 23 o pravosodju in temeljnih pravicah. »Gre za dobro novico za vlado in za Hrvaško. Kot vidite, se splača vztrajati. Prepoznali so naše napore in upamo, da bodo v končnici dali rezultate,« je izjavo Kosor-jeve objavila Hrvaška televizija kot prvo novico v osrednjem
dnevniku. Kosorjeva je dodala, da je »zdaj vse pripravljeno za odpiranje poglavja 23« ter da je odločitev Nizozemske »veter v hrbet hrvaški vladi«. Evropska komisija je očitno priznala Hrvaški, da je naredil korak naprej v odpiranju ključnega pogajalskega poglavja za Hrvaško.
Nizozemska je blokirala omenjeno poglavje, ker je glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Bram-mertz ocenil, da Hrvaška ne sodeluje dovolj s haaškim sodiščem v primeru dokumentov o hrvaški vojaški operaciji Nevihta iz leta 1995. Gre za manjkajoče topniške dnevnike o napadih na Knin. Pred Nizozemsko so po podatkih iz Zagreba pomisleke glede odpiranja omenjenega poglavja umaknile Finska, Belgija in Velika Britanija. (sta)
Ormož • Razčistili še zadnje dileme pred vpisom
Eni odločeni, drugi se ne
Informativni dnevi šolarjem v veliki meri pomagajo, da se znebijo še zadnjih pomislekov in dilem in se z lažjim srcem odločijo za določeno srednjo šolo. Sicer izbira šolanja še zdaleč ne zapečati poklicne poti, kot je bilo to nekoč, in vsak napačen izbor se da popraviti, seveda pa bo toliko bolj prijetno, če bodo srednješolci septembra sedli v šolske klopi z občutkom, da so izbrali pravo šolo.
Foto: Viki Ivanuša
Tudi ravnateljica Klavdija Zorjan Skorjanec se je na informativnem dnevu znašla v situaciji kot potencialni dijaki in začutila nelagodje negotovosti - v skeču se je namreč v ostri konkurenci potegovala za mesto ravnateljice.
Na Gimnaziji Ormož so se na informativni dan temeljito pripravili. Osrednja dejavnost se je odvijala v telovadnici, kjer so se dijaki in profesorji predstavili osnovnošolcem, ki razmišljajo, da bi šolanje nadaljevali v gimnazijskem programu. Dijaki so predstavili svojo glasbeno in pevsko dejavnost. V zabavnem programu, ki je tudi od ravnateljice zahteval nekaj igralskih sposobnosti, svoje izzive so doživeli tudi profesorji in kjer so dijaki pokazali svojo jezičnost v različnih jezikih, pa so razbili začetno zadrego obiskovalcev.
Svetovalna delavka Polona Kosec Krajnc je predstavila vse podatke, ki jih mladi še niso imeli, sicer pa so največ o svojem šolanju na tej srednji šoli povedali sami dijaki. Nekaj tudi skozi likovno razstavo, ki je dala lep pregled nad tem, kaj vse nastaja na šoli. Bolj popotniško obarvana pa je bila razstava fotografij. Ob koncu predstavitev so obiskovalce popeljali še skozi čutno popotovanje, ki se ga splača doživeti, saj so šolo začutili z vsemi petimi čuti. Dijaki so svojim bodočim sošolcem in njihovim staršem razkazali šolo, še posebej knjižnico, računalniški prostor in bazen.
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da so bili lani navdušeni nad številom obiskovalcev, letos pa tako v obeh dneh pričakujejo okrog 300 potencialnih dijakov in njihovih staršev. Tudi letos so jim pripravili anketne liske, iz katerih želijo dobiti povratno informacijo o tem, kako so doživeli njihovo šolo. Podatki pa kažejo, da so informativni dnevi pomembni, saj so se dijaki
lažje odločali za vpis na šolo prav zaradi zanimivega informativnega dneva.
Kakšen je bil utrip deve-tošolcev v petek zjutraj pred informativnih dnevom, pa smo izmerili s kratko anketo.
Anketa
Ana Ambrož, OŠ Velika Nedelja
Odločam se med Gimnazijo Ormož in Gimnazijo Ptuj. Na informativni dan bom šla na obe šoli, da vidim, kakšen je občutek. Ormoška ima to prednost, da je bližje, ptujska pa je večja. Pri odločitvi mi pomagajo tudi starši, ki bolj navijajo za Ormož, prijateljice pa se bolj navdušujejo za Ptuj.
Miha Magdič, OŠ Sv. Tomaž
Jaz sem tako trdno odločen, da grem na Gimnazijo
Ormož, da sploh več ne razmišljam o drugih rešitvah. Danes se prišel samo malo pogledat svojo bodočo šolo. Ormoška gimnazija je zelo blizu, mama se vozi zjutraj v službo v Ormož, to je kar nekaj prednosti. Na šoli pa imam tudi veliko prijateljev, tako da ne bo problema.
Lea Rajh, OŠ Središče ob Dravi
Ormoška gimnazija je zelo blizu, ima prepričljiv program, poznam pa tudi veliko dijakov. V bistvu sem že kar odločena in najbrž ne bom šla več nikamor drugam na informativni dan. Pri izbiri so mi pomagali tudi starši. Še najbolj pa me je prepričala sestra, ki je to šolo obiskovala v prvi generaciji in je svojo študijsko in poklicno pot uspešno nadaljevala.
Samanta Kegl, OŠ Ormož
Šola mi je zelo všeč, je zelo blizu, tako da se mi ne bo treba voziti kam dalje. Pri izbiri sta mi pomagala tudi starša, ki sta me vzpodbujala. Na koncu sem se odločila sama, saj to šolo obiskuje tudi precej prijateljic in znank, tako da se bom na njej dobro počutila in izbira ni bila težka.
Teo Rakuša, OŠ Sv. Tomaž

Odločil sem se, da se bom vpisal v gimnazijski program, zato sem zjutraj prišel na informativni dan v Ormož, popoldne pa grem še na Ptuj. Malo bolj se nagibam k ptujski gimnaziji, ampak odločen še nisem. Brat obiskuje šolo na Ptuju in pravi, da je zelo v redu. Pogoje imam, tako da se brez skrbi odločam za eno ali drugo.
Urban Goričan, OŠ Sv. Tomaž
Pa brez zamere
Milivojevic in Kupid
Razumsko o čustvenem, čustveno v razumu
To nedeljo, kije priča temu pisanju, ima svoj praznik ljubezen. Danes je valentinovo, ki je po vsem svetu znano kot praznik zaljubljencev, ljubezni. Na ta dan bi si ljubezen in zaljubljenost bojda morali izkazovati še bolj kot v ostalih dneh, ki pa naj bi tudi bili polni ljubezni in zaljubljenosti. Kot tako bi torej valentinovo moralo biti romantično, kot bi moralo biti romantično čustvo ljubezni, ki naj bi bilo podlaga temu prazniku. Konec koncev je ljubezni pelo slavo nebroj pesnikov in pisateljev, v njej so iskali motive in inspiracijo največji umetniki in drugi velikani človeštva.
A kot smelo skeptični (morda celo zdravo cinični) in razmišljujoči posamezniki se moramo vprašati, ali ni ljubezen morda - precenjena. Ali ni to čustvo le - pomanjkljivost? Morda celo bolezen, kot v eni zmed svojih pop-folk uspešnic prepeva Jan Plestenjak, čeprav se sam seveda ne spusti v globlje analize tega, kar poje, ampak ostane pri tem, daje ljubezen »dobra bolezen«? Je ljubezen torej nekaj, kar kaže bolj na neko človeško pomanjkljivost kot pa na popolnost? Ljubezen je sicer nekaj, čemur se večinoma ne moremo izogniti in kar nas vsaj del časa dela srečne, ampak ali ni ljubezen tudi nekaj, kar nam zamegljuje zdravorazumsko presojo? Saj vendar govorimo, da nas ljubezen naredi ranljive, da nas »obnor«' - in seveda, da nam »zmeša glavo«. Kako zaželena je torej ljubezen v tem svetu, kjer vse bolj ne moreš stoodstotno zaupati nikomur in ničemur?
Dr. Zoran Milivojevic, ugleden mednarodno priznan psihoterapevt, avtor knjige Formule ljubezni (imamo jo tudi v slovenskem prevodu), trdi, da si z napačnimi predstavami o ljubezni uničujemo življenje (pogostokrat pa tudi življenje še koga drugega). Prepričan je, da moramo nujno razlikovati stvarnost (se pravi to, kar ljubezen v resnici je) od predstav o stvarnosti (to, kar si želimo, da bi bila). Med drugim je ključnega pomena tudi to, da moramo nujno ločiti med zaljubljenostjo in ljubeznijo, saj ti dve »stanji« po svojem bistvu nista enaki; še več, tudi povezani nista tako, kot si mislimo - zaljubljenosti ne sledi nujno ljubezen, zaljubljenost ni nekakšna predstopnja ljubezni. Ne samo, da je možna zaljubljenost brez ljubezni - možna je tudi ljubezen brez zaljubljenosti; Milivojevic celo trdi, da je zaljubljenost negacija ljubezni, saj je osnova zaljubljenosti psihološki proces neza vedne projekcije oziroma idealizacije objekta (saj menda vsi poznate tisto, ko pravimo, da zaljubljenec v dragi mu osebi vidi same dobre stvari, mar ne?); v tem smislu je zaljubljenost celo psihična motnja.
Ljubezen pa je, po drugi strani, posledica emocionalne povezanosti z drugo osebo, ki nam postane emocionalno tako pomembna, da si želimo biti skupaj z njo. Najbolj »vsakdanje« predstave o ljubezni, ki se sučejo okoli tega, da je ta oseba smisel našega življenja, da bomo z njo srečni do konca svojih dni in da je prava ljubezen žrtvovanje za drugega, so povsem zmotne predstave in puhlice - posledica mitiziranja, roman-tizma, seveda tudi filmske industrije in tako dalje (mimogrede, se še spomnite tistih utopičnih, s katerimi so nas pitali v rosnih letih, ko so nam brali pravljice o princih in kraljičnah, ki so se spoznali ter živeli srečno do konca njihovih dni?). Milivojevic zato zaključi, da se čustveno zreli ljudje ne zaljubljajo. Sicer je ljubezen seveda stvar čustev in ne nek instant produkt, ki ga kupite v štacuni; a ljubezen je predvsem odnos, ki je zasnovan na tem čustvu. Ljubezen je predvsem zveza in potemtakem v sebi zraven čustvenega nosi tudi element racionalnega, razumskega. Kar seveda pomeni, da je treba za ljubezen biti dovolj zrel in (čustveno) umen.
Z zgoraj povedanim velja tudi razmeti Nietzscheja, ki v svojem delu Človeško, prečloveško (zelo primeren naslov za današnjo tematiko) o ljubezni med drugim pove tudi tole: »Najboljši prijatelj bo bržkone dobil najboljšo ženo, saj dober zakon temelji na talentu za prijateljstvo.«
Talent za prijateljstvo, zdravo in zrelo čustvovanje ter zdra va pamet. Ne pa nek Kupid.
Gregor Alič
Odločil sem se, da bom šo-	se k temu, da grem v Ormož,
lanje nadaljeval v gimnaziji.	Tukajšnjo šolo bolje poznam,
Za ormoško pa sem se odločil,	na njej imam kar nekaj prija-
ker je najbližje. Mogoče bom	teljev, v Ormožu pa treniram
jutri šel še na informativni	tudi nogomet, dan na Ptuj, ampak nagibam Viki Ivanuša
Slovenija • Ukinitev stoodstotne subvencije za dijake
»Patrije prodamo, malice ne damo«
Kljub temu da so slovenski dijaki zbrali kar 20 tisoč podpisov za ohranitev 100-odstotne subvencije za dijaško prehrano, je vlada prejšnji teden sprejela predlog zakona o šolski prehrani in s tem ukinila popolno subvencijo za dijake.
»Ukinjanje pravice do popolne subvencionirane prehrane je le začetek krnjenja naših pravic,« so prepričani v Dijaški organizaciji Slovenije. Nad potezo vlade in ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča so srednješolci razočarani in vidijo omenjeno dejanje kot varčevanje države na plečih šolarjev. »Patrije prodamo, malice ne damo,« je moto, s katerim so pred državni zbor prišli srednješolci, a kljub protestom jim namere, da se stoodstotna subvencija ohrani, ni uspelo uresničiti.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, je dosedanji zakon obsegal le področje dijaške prehrane, z novim pa subvencijo širijo tudi na področje osnovnih šol in s tem po njegovem mnenju uvajajo višjo stopnjo pravičnosti. Kot je dejal Lukšič, pa si tudi sam želi, da bi se subvencija za dijaško prehrano postopno povečevala in bi v bližnji prihodnosti, ko bodo to omogočala sredstva v državnem proračunu, prišli do tega, da bi bila šolska prehrana v
osnovnih in srednjih šolah za starše brezplačna.
V predlogu zakona pa je tudi lestvica, ki določa, kdo je upravičen do kolikšne subvencije. Dijaška prehrana bo tako z novim šolskim letom, torej septembrom 2010, razdeljena v dve stopnji, približno 22 odstotkov dijakov bo plačevalo polno ceno, tj. približno 16 evrov na mesec, okrog 44 odstotkov srednješolcev oziroma njihovih staršev pa bo plačevalo po devet evrov mesečno. Za preostalo tretjino, socialno najbolj ogrožene dijake, pa bo malica tudi v prihodnje brezplač-
na oziroma jo bo subvencionirala država.
Dijaki razočarani, poskušali bodo sodelovati s poslanskimi skupinami
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je v sporočilu za javnost zapisala, da je razočarana nad odločitvijo vlade, ki v predlogu zakona o šolski prehrani ukinja 100-odsto-tno subvencioniranje dijaške prehrane. Zakon se jim ne
zdi sporen, razen predlaganega 16. člena, ki se nanaša na ukinitev popolne subvencije za dijaško prehrano. A vendar je vlada sprejela tudi omenjeni člen.
Srednješolci so razočarani, saj menijo, da vlada varčuje na šolajoči se mladini, ne pa da zagotavlja optimalne okoliščine za njihovo izobraževanje, čemur po njihovem mnenju pripomore tudi brezplačna prehrana.
»Glede na to, da je bila dijakom ta pravica dana šele lansko šolsko leto, se nam zdi to sedaj nekorektno. Gre za najhitrejšo odpravo težav in velik finančni primanjkljaj želijo rešiti na plečih dijakov. To lahko storijo drugače in ni treba jemati polne subvencije dijakom,« je o ukinitvi popolne subvencije povedal varuh dijakovih pravic Klemen Balanč.
DOS pa je že poiskal tudi podporo, izkazali so jo že Študentska organizacija Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Zveza evropskih dijaških organizacij ter nekatere poslanske skupine.
Dženana Becirovic
Ormož • Odprli praznično razstavo
Policist Leon svetuje
Ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je slovenski kulturni praznik počastila z javnimi vodstvi po etnološki zbirki in razstavi v gradu pri Veliki Nedelji ter po zbirkah in razstavah v Ormoškem gradu. V torek popoldne pa so odprli tudi zanimivo razstavo otroških likovnih del, ki so nastala v okviru akcije Policist Leon svetuje.
Razstava je plod dobrega sodelovanja med PP Ormož, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, enoto Ormož, ter vrtci, šolami in drugimi in-
stitucijami, ki so skupaj sodelovali v natečaju Policist Leon svetuje. Kot je povedal Edvard Cvetko, komandir PP
Ormož, je akcija namenjena
osveščanju otrok za njihovo večjo varnost v prometu. Občina Ormož je projekt podprla in omogočila, da so izdelki na ogled v občinski avli. Ed-
Foto: Viki Ivanuša
Nevenka Korpič, avtorica razstave, Edvard Cvetko, komandir PP Ormož, Alojz Sok, župan občine Ormož in Janko Zadravec, pomočnik komandirja PP Ormož, so morali stopiti tesno skupaj, saj je ormoška občinska avla ob odprtju pokala po šivih, toliko je bilo obiskovalcev.
vard Cvetko se je ob tej priložnosti zahvalil tudi vodjem policijskih okolišev, ki so nosilci tovrstnih preventivnih projektov. Zbrane je pozdravil tudi pomočnik direktorja PU Maribor Rafael Viltužnik, ki je bil prijetno presenečen nad velikim obiskom.
Muzej že nekaj let ob slovenskem kulturnem prazniku razstavlja dela otrok iz različnih natečajev. Tudi letos so v muzeju z odzivom zelo zadovoljni. Sodelovalo je 10 oddelkov iz šol in vrtcev, prispelo je skupno več kot 150 del. Otroci so uporabljali najrazličnejše tehnike, predvsem barvice, flomastre, voščenke. Najraje so risali Policista Leona, je povedala vodja ormoške enote muzeja Nevenka Korpič.
Sodelovanje v natečaju pa je bilo tokrat tudi bogato nagrajeno. Izmed vseh udeležencev so izžrebali srečno Anemari Emeršič iz OŠ Sv. Tomaž, ki bo za nagrado poletela s policijskim helikopterjem. Vsi sodelujoči pa bodo doživeli nepozaben izlet na Ptuj, kjer bodo sodelovali v uri varne vožnje. S policijskimi avtomobili jih bodo odpeljali na ptujski grad, kjer bo potekala delavnica, sledil bo še ogled Ptuja.
Kot je že v navadi, je ob odprtju razstave, ki jo je odprl župan Alojz Sok, zapel prikupen zborček Vrtca Ormož, ki deluje pod vodstvom Darje Hedžet in Blanke Pavlovič.
Viki Ivanuša
Na knjižni polici
Ryszard Kapuscinski Potovanja s Herodotom
Ljubljana. Modrijan, 2009
Svetovno znani poljski reporter Ryszard Kapuscinski piše povsem svojo literarno zvrst. Njegove reportaže niso konkretni dogodki, temveč so v ospredju odnosi med ljudmi in moralna vprašanja, sam pisec ni zgolj opazovalec, temveč udeleženec doživetja. V več kot dvajsetih knjigah je poročal z vseh prizorišč sveta, bil je priča osvobajanju Afrike, prevratom v Latinski Ameriki, Aziji, razpad Sovjetske zveze je doživljal avtobiografsko. Svoje početje je najbolje razkril prav v Potovanjih s Herodotom, ki so izšla tri leta pred njegovo nenadno smrtjo. Kot dopisnik poljske tiskovne agencije je pisal o daljnih eksotičnih deželah, njegove vrste potopisov so drsele neopazno v literarno besedilo in poprijele nadča-sovno razsežnost. Zgleduje se po Herodotu v zmernosti in skromnosti in načinu potovanja. Zato so Potovanja s Herodotom nekakšna pisateljska avtobiografija. Kapuscinski se je rodil 1932 v Polesju, starša sta bila učitelja, oče se je kot častnik znašel v ruskem ujetništvu. Z materjo in sestro so bežali v reki beguncev, očetu je uspelo uiti pred likvidacijo v Katinskem gozdu. Ryszard je kot ministrant pokopaval mrtve iz varšavske vstaje, ti trenutki so ga zaznamovali za vse življenje. Ukvarjal se je z nogometom in boksom, študiral polonistiko in kasneje zaključil zgodovino. S knjigo Cesar (1978) je doživel mednarodno slavo. Vrh njegove esejistične in deloma avtobiografske pripovedi je knjiga Ebenovina, v kateri opisuje Afriko na več ravneh.
Grki so spadali v neki mitski svet in profesorica jim je po vojni, vsem neukim, neizobraženim in nerazgledanim, kazale fotografije antičnih kipov in vaz. Takrat je tudi izvedel, da je živel Grk z imenom Herodot, ki je zapustil slovito knjigo Zgodbe. Knjiga je prišla v tiskarne, ko so zahodne radijske postaje začele poročati, da je Stalin resno bolan. Vsaka beseda z dvojnim ali prikritim namenom bi lahko bila nevarna, tudi Herodotova izpred dva tisoč petsto let. Končal je študij in se zaposlil pri časopisu. Potoval in poročal je s podeželja, vedno si je želel prekoračiti mejo, oditi v tujino. Poslali so ga v Indijo. V dar je dobil za popotnico Herodotove zgodbe, ki so postale stalne spremljevalke na njegovih poteh. Herodot se je rodil okrog leta 485 pred Kristusom v Halikarnasu, pristaniškem mestu v Mali Aziji. Okrog leta 480 je šel v onostranstvo Buda, leto kasneje je umrl Konfucij, petdeset let kasneje se je rodil Platon. Mali Herodot je imel strica pesnika. Ko jih je imel nekaj čez trideset, je pripotoval v Atene, svetovno prestolnico, navezal je stike s Sokratom, Sofoklom, Periklom. Ker ni mogel dobiti meščanstva, se je do konca življenja naselil na jugu Italije. Izginil je nedoločenega leta v neznanem kraju. V Indijo je Ryszard prispel popolnoma nepripravljen. Kako neki je bil Herodot na potovanjih kos jezikom? Lahko je računal na rojake Grke, ki so bili povsod raztepeni. V Indijo ni prodiral skozi vonje in podobe, temveč skozi jezik. Izkušnje na jugu so bile manj boleče od severnih. Indija je neskončnost bogov, mitov, ras, kultur. Indija je bila njegovo prvo srečanje z drugačnostjo in velika šola ponižnosti. Odkril je Mahabha-rato, Hathajogo, Tagoreja. Na Kitajsko je prišel dobesedno peš. Vsi so bili enako oblečeni. Na Kitajskem je bil njegov jezik sporazumevanja ruščina. Mao je dejal, naj cveti sto cvetov. Kitajska je bila tisočletja država zidov, Veliki zid je samo vrh ledene gore. Je tudi znamenje šibkosti in zmote. Potem so prišla na vrsto popotovanja po Daljnem vzhodu. V neznanih deželah je vedno znova segal v predal po Hero-dotovih zgodbah. Herodota je obsedalo v njegovem dolgem življenju vprašanje človeškega spomina. V tistem svetu je bil edini varuh spomina človek. Herodotova potovanja so načrtna, hoče spoznati svet in njegove prebivalce. Bil je prvi, ki je odkril multikulturno naravo sveta. Z njim se začenja čas zapisovanja zgodovine. Drugi Herodotov zakon se glasi, da človeška sreča ni nikoli trajna. Usodi ne more nihče uiti, niti bog. Kazen za nebrzdan pohlep zmeraj doleti človeka v trenutku, ko je le še korak do svojega sanjskega cilja. Afrika je spremenila hierarhijo sveta, zbirati je pričela moči za svojo neodvisnost in tja se je odpravil. V Afriki mora biti nekaj enkratnega, skritega, to vprašanje je vznemirjalo že Herodota. Nikoli ni zavračal drugačnosti, trudil se je, da bi jo spoznal, razumel. Grki so vihali nos in imeli druge za barbare, kar so prenesli tudi na kasnejše evropske narode. Preskakovanje iz ene dobe v drugo je neprestana skušnjava človeka, ki je žrtev in podložnik neizprosnih zakonov časa.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ormožani še korak bližje Ligi za prvaka
Stran 12
Rokomet
Gorišničani spet »v igri« za obstanek
Stran 12
Strelstvo
Raušlova na pragu skupne zmage
Strani 13 Namizni tenis
Dekleta NTK Ptuj so se utrdila na 4. mestu
Stran 13
Futsal
Lovrečičev hat-trick dovolj za točko
Stran 14 OI Vancouver 2010
Slovensko-kanadsko pismo iz Kanade
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Začetek spomladanskega dela prestavljen za teden dni
Zaradi težav z zasneženimi igrišči po skoraj celotni Sloveniji je Združenje nogometnih prvoligaških klubov sprejelo pričakovano odločitev in začetek spomladanskega dela prestavilo za teden dni.
Če bi se spomladanski del PrveLige začel že konec tedna, bi lahko za nemoteno organizacijo tekme poskrbeli le v Novi Gorici, Kopru (zaradi prenove stadiona bodo Koprčani tekme spomladanskega dela odigrali v novogoriškem Športnem parku) in Celju (možnost ogrevanja igralne površine), na preostalih stadionih pa bi bila podoba precej klavrna.
K odločitvi Združenja je pripomogla tudi vremenska napoved za konec tedna, ki ni vzpodbudna in bo klubom povzročila še dodatne težave. Večina tekem 23. kroga bo tako odigranih v soboto, 27. februarja (Labod Drava - Interblock, Domžale - Maribor, CM Celje - HiT Gorica, Luka Koper - Rudar), dvoboj med Olimpijo in Nafto pa dan pozneje. Naslednji, 24. krog bo na sporedu 6. marca, prvenstvo pa se bo zaključilo 15. maja, ko bodo odigrane
Vstopnina na Mestnem stadionu odslej 5 evrov
Uprava NK Labod Drava je sprejela sklep o znižanju cene vstopnic. Tako si bo moč vse posamezne tekme na ptujskem Mestnem stadionu ogledati za samo 5 evrov. Za navijače Drave vsekakor pozitivna vest, ki bo prav gotovo pripomogla k večjemu številu gledalcev na domačih tekmah.
Odslej ob sobotah
Druga novost iz NK Laboda Drave je povezana s terminom igranja domačih tekem: Ptujčani bodo domače tekme odslej igrali ob sobotah (doslej ob nedeljah).
tekme zadnjega, 36. kroga.
Drava v drugem delu dosegla osem zadetkov: Labod Drava -Paloma 8:0 (0:0)
Strelci: Bordon 3, Kelenc, Pavlo-vič, Roškar, Zajc in Ogu.
Nogometaši ptujske Drave so v soboto odigrali naslednjo v nizu prijatelj skih tekem; gostili so Palomo iz Sladkega Vrha. V prvem polčasu so se gostje uspešno branili, k
čemur je precej pripomogla tudi izključitev Franca Fri-dla. V drugem delu je trener Milko Burovski v igro poslal nekatere mlajše igralce, ki so z učinkovito igro povsem zasenčili goste (ti so bistveno pozneje začeli priprave kot Ptujčani in so fizično slabše pripravljeni) in jim nasuli osem zadetkov. Priložnost je odlično izkoristil predvsem Patrik Bordon, ki se je med strelce vpisal trikrat. Mrežo kluba iz Sladkega Vrha so zatresli še Doris Kelenc, Zoran Pavlovič, Marko Roškar, Go-razd Zajc in John Ogu.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave so v soboto igrali prijateljsko tekmo s Palomo in visoko zmagali; vseh osem zadetkov so dosegli v drugem polčasu. Na fotografiji Jure Arsič (Paloma) in Doris Kelenc.
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi vremenskih razmer je pričetek spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL prestavljen za teden dni.
Nogomet • Aluminij
Težja poškodba Roka Letonja
V soboto sta se v Kidričevem v pripravljalnem srečanju pomerila domači Aluminij in tretjeligaš iz Stojncev. Žal pa srečanje ni trajalo dolgo; v 25. minuti je namreč prišlo do težje poškodbe domačega
nogometaša Roka Letonja, ki so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Po prvih informacijah gre za poškodbo desnega gležnja in po vsej verjetnosti bo ta odlični nogometaš dalj časa izven nogometnih zele-
nic. Zaradi majhnega fonda nogometašev in možnosti poškodb so se domačini odločili, da ne bodo nadaljevali srečanja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Letonja (Aluminij) bo zaradi poškodbe gležnja iz nogometnih igrišč odsoten dalj časa.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž), 19. krog
Še korak bližje Ligi za prvaka
1. A SRL (m): Jeruzalem - Merkur 28:28 (15:13)
JERUZALEM: S. Žuran, Belec, Vu-jovic; Klemenčič, Korpar 1, Krabonja 1, Melnjak 6, Rajšp, Bogadi 1, Bez-jak 2, Hebar, Čudič 7 (4), Ivanuša, Sok 2, Kovačič, R. Žuran 8. Trener: Saša Prapotnik
MERKUR: Karpan, Makovec, Vr-binc; Cingesar 1, Tomazin, Muhovec, Verdenik 2, Repar 1, Jamnik, Dole-nec 5, Svetelšek 1, Šibanc 2, Gaber, Dujmovič 10, Mikanovič 6, Smiljanič. Trener: Gregor Cvijič
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Merkur 12 minut.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Merkur 1/1.
IGRALE TEKME: Marko Dujmovič (Merkur Škofja Loka)
Pustna sobota je na Hardeku pred okrog 600 gledalci ponudila zanimiv obračun sosedov na lestvici. Obe ekipi sta še edina preostala kandidata za uvrstitev v Ligo za prvaka, zato so točke štele dvojno. Derbi 19. kroga se je na koncu končal s pravičnim remijem, čeprav bi obe ekipi na koncu lahko slavili. V 1. polčasu so bili boljši rokometaši Jeruzalema, ki so si priigrali največ tri zadetke prednosti. V domači vrsti sta blestela Melnjak in Žuran, ki sta do odmora dosegla vsak po pet zadetkov. Žal v domači vrsti nikakor ni šlo vratarju Belcu, a na srečo tudi v golu Merkurja niso blesteli vratarji. Na drugi strani je bil odličen Dujmovič, ki je zadeval, asistiral ter si s
Foto: Črtomir Goznik
Alen Meljnjak (Jeruzalem Ormož) je v prvem polčasu odigral ena najboljših partij doslej.
David Bogadi (Jeruzalem Ormož): »Zadovoljni smo tudi s točko, saj smo ostali na varni razdalji pred Merkurjem, ki je naš najbližji zasledovalec. Vse imamo v svojih rokah in verjamem, da smo sposobni uvrstitve v Ligo za prvaka. To bi bil za nas sanjski dosežek.«
1. A SRL (m)				
REZULTATI 19.	KROGA: Jeruza-			
lem Ormož - Merkur 28:28 (15:13),				
Cimos Koper - Slovan 33:28 (17:10),				
Ribnica Riko hiše -	- Gorenje 30:35			
(15:18), Trimo Trebnje -		Klima Pet-		
ek Maribor 31:27 (13:12), Slovenj				
Gradec - Krško 27:21 (14:11). V tem				
krogu je bila prosta ekipa Celja Pivo-				
varne Laško.				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 17	15	2	0	32
2. CIMOS KOPER 17	14	0	3	28
3. GORENJE 17	12	2	3	26
4. TRIMO TREBNJE 18	10	1	7	21
5. SLOVAN 17	8	2	7	18
6. JERUZALEM ORMOŽ18	7	3	8	17
7. MERKUR 17	4	5	8	13
8. K. PETEK MARIBOR 17	5	2	10	12
9. RIBNICA RIKO HIŠE 18	4	1	13	9
10. SLOVENJ GRADEC 17	3	2	12	8
11. KRŠKO 17	3	0	14	6
svojo igro prislužil naziv najboljšega igralca tekme.
V dramatičnem zaključku tekme je Merkur povedel 26:24, vendar so se borbeni gostitelji ob fanatični podpori s tribun s serijo 4:0 vrnili v vodstvo, 28 :26. Izid sta znova izenačila Do-lenec in Dujmovič. V zadnjem napadu Ormožanov je po mne-
1. A SRL (ž)
Tri kroge pred koncem prvega dela prvenstva imajo ptujske roko-metašice samo dve točki prednosti pred Burjo, slednje pa imajo še tekmo več, ob tem pa še prihajajo na Ptuj. V tem krogu je Burja Škofije tesno premagala Celjske mesnine in ob nekoliko presenetljivo zmagi v prejšnjem krogu proti Krki resno pretijo v borbi za šesto mesto.
REZULTATI 19. KROGA: Olimpija
-	Mercator Tenzor Ptuj 44:32 (19 :14), Burja Škofije - Celjske mesnine 25:23 (12:17), Piran vrtovi Istre
-	Krka 26:33 (15:18), Celeia Žalec
-	Zagorje GEN I 26:34 (12:15), Krim Mercator - Izola bo odigrano v nede-
nju slabega sodniškega para Humek - Škvarč Bezjak storil sumljiv prekršek v napadu, na drugi strani pa bi sodnika mirne duše lahko pokazala tudi na sedemmetrovko za Merkur. Delitev točk je Ormožane pripeljala še korak bližje uvrstitvi v Ligo za prvaka. V naslednjem krogu so Ormožani prosti, nato jih čaka domača tekma proti Krškemu.
Uroš Krstič
1. A ARL (ž): Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 44:32 (19:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križa-
ljo, 21. februarja. Srečanje Brežice				
- Evro Casino Kočevje je neodigrano				
in ne bo registrirano v korist nobene				
ekipe, ker sta obe Izstopili Iz lige.				
1. KRIM MERCATOR 18	18	0	0	36
2. OLIMPIJA 19	16	1	2	33
3. ZAGORJE GEN-I 18	15	0	3	30
4. CELEIA ŽALEC 19	14	1	4	9 2
5. KRKA 20	11	0	9	22
6. M. TENZOR PTUJ 19	9	1	9	19
7. BURJA ŠKOFIJE 20	8	1	11	17
8. CELJSKE MESNINE 19	6	2	11	14
9. PIRAN VRTOVI ISTRE19	5	1	13	11
10. IZOLA 17	5	1	11	11
11. CASINO KOČEVJE 18	1	0	17	-2
12. BREŽICE 18	0	0	18	-5
			DK	
nec, Mateša 10, Majcen, Korotaj 3, Prapotnik 7, Ciora 4, Močnik, Strm-šek 3, Bolcar 2, Brumen 1, Sivka 2, Belec, Tumpej. Trener: Nikola Bistro-vič.
Rokometašice Olimpije iz Ljubljane so trenutno močnejše od Ptujčank; na prvenstveni lestvici zasedajo drugo mesto. Osnovni cilj gostij je bil, da v Ljubljani prikažejo kar najboljšo igro. Domačinke so v prvem polčasu stalno vodile, njihovo vodstvo je večinoma znašalo od enega do treh zadetkov. Pri tem so gostje iz Ptuja veliko strelov poslale mimo gola. V 20. minuti je bilo še 13:11, sledil pa delni mrk rokometašic Mercatorja Tenzorja iz Ptuja, saj so Ljubljančanke v slabih devetih minutah naredile delni izid 6:1.
V 40. minuti je prednost ro-kometašic Olimpije narastla na devet zadetkov (25:16), s tem pa je bilo vprašanje o zmagovalcu rešeno. Poraz Ptujčank sta v zadnji tretjini omilili Stela Mateša in Nastja Prapotnik, ki sta večino svojih golov dosegli prav proti koncu tekme (Ma-teša 7, Prapotnik 6). V zadnjih treh krogih imajo Ptujčanke priložnost, da dokončno potrdijo svoje šesto mesto, predvsem v domačih srečanjih z Burjo Škofije in Celjskimi mesninami.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorisnicani spet »v igri« za obstanek
1. B SRL (m)
Alples Železniki -MoSkanjci Gorišni-ca 22:23 (12:9)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mesa rec 3, Zorli 3, Bedič 3, Balas 2, Lozinšek, Golob 2, Cvetko, Lukaček
1,	Vincek 6, Bračič 1, Horvat, Dimec
2,	T. Valenko, M. Valenko, Arnuš, Pre-jac. Trener: Ivan Hrupič.
Nekateri so prepričani, da jim številka trinajst ni naklonjena, oziroma da je nesrečna. Tokrat se je za rokometaše iz Gorišnice pokazala srečna, saj so na »vročem« gostovanju v Železnikih v 13. krogu prišli do svoje druge zmage v tem prvenstvu, s katero so se „vrnili med žive" in lahko v nadaljevanju prvenstva računajo na obstanek v ligi.
Znano je, da rokometaši Al-plesa igrajo precej trdo, gostje iz Gorišnice pa se tega niso prestrašili in so odgovorili z enako mero borbenosti in ostrine. Tako so bile obrambe boljši del ekip, v 21. minuti so vodili gostje s 6:9. Sledili sta dve izključitvi pri Moškanj-ci-Gorišnici, kar so izkoristili domačini in rezultat izenačili na 9:9. Sledil je strel iz sedmih metrov za goste, vendar Golob ni bil uspešen. Gorišničani so na celotni tekmi zapravili kar takšnih priložnosti. Zadnji trenutki prvega polčasa so minili v znamenju domačih, ki so na odmor odšli s tremi zadetki prednosti.
REZULTATI 13. KROGA: Alples Železniki - Moškanjci Gorišnica 22 :23, Šmartno 99 - Radeče MIK Celje 30:24, Istrabenz plini Izola - Sevnica 25:24, Sviš Pekarna Grosuplje
-	Grosuplje 33:30, Grča Kočevje
-	Krka 27:35, Celje Pivovarna Laško
-	Ajdovščina 29:28
1.	KRKA	13 13 0 0 26
2.	ŠMARTNO 99 13 11 0 2 22
3.	SVIŠ GROSUPLJE 13 8 1 4 17
4.	CELJE P. LAŠKO B 13 7 1 5 15
5.	SEVNICA 13 7 0 6 14
6.	AJDOVŠČINA 13 5 3 5 13
7.	GROSUPLJE 13 4 4 5 12
8.	GRČA KOČEVJE 13 4 2 7 10
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 13 4 18 9
10.	RADEČE CELJE 13 3 1 10 7
11.	ISTRABENZ IZOLA 13 3 1 10 7
12.	MOŠKANJCI - GOR.13 2 0 11 4
Zaostanek ni zmedel gostov, saj so v 40. minuti izenačili na 16:16. V nadaljevanju so še pospešili ritem igre ter s skorajda fanatično borbenostjo držali korak z domačini. V sam zaključek srečanja so oboji prišli izenačeno, saj je bil rezultat 21:21. Gostje so nato povedli z 22:23 ter imeli ob tem še zadnji napad. Gostujoči trener Ivan Hrupič je s svojimi bogatimi izkušnjami reagiral in vzel v pravem trenutku minuto odmora. Gostje so žogo nato zadržali v svojih rokah do zadnjega žvižga sodnikov ter se veselili zaslužene in zelo pomembne zmage na gostovanju.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Gorišničani so se z zmago v Železnikih spet aktivno vključili v boj za obstanek med 1. B-ligaši.
Rokomet • Turnir na Hrvaškem
Jeruzalemcki tretji v Ludbregu
Mladi rokometaši Jeruzalema so se na Hrvaškem udeležili 4. mednarodnega turnirja pod imenom Centrum Mundi. Vlogo organizatorja so imeli delavci rokometnega kluba Mladi rokometaš iz Ludbrega. Nastopilo je osem povabljenih ekip, Ormožani pa so bili edini slovenski predstavnik. Žal tudi tokrat zaradi poškodb nista nastopila pomembna člena ekipe Dominik Ozmec in Tilen Kosi.
Pred začetkom turnirja je bilo pričakovati finale med Jeruzalemom in Karlovcem, ampak so Ormožani presenetljivo izgubili uvodno tekmo turnirja proti
ekipi Moslavca iz Popovače (10:12). Slednje so nato v tekmi za tretje mesto popolnoma na-digrali (23:13). V predtekmo-
vanju so slovenski predstavniki gladko ugnali Ludbreg (14:8) in San sport Čakovec (18:5). V pol-finalu je bil od Ormožanov bolj-
ši odlični Karlovac (11:17), ki je kasneje tudi brez večjih težav postal zmagovalec turnirja.
Za Jeruzalem so nastopili: Rene Rizman, Kevin Caf, Jurček Korpič Lesjak, Rene Plavec, Martin Hebar,
Gašper Horvat, Miha Kavčič, Filip Luci, Timon Grabovac, Boštjan Žižek Cvetko, Nejc Zidarič, Žan Kociper, Nino Ulaga, Matej Niedorfer, Luka Voljč, Gašper Hebar in trenerja Mla-den Grabovac ter Uroš Krstič.
KU
Najboljši mladi rokometaši na turnirju v Ludbregu
Tenis
2. zimska liga
Rezultati 8. kroga: TK SKORBA GAD - TK GORIŠNICA 0:3 (Janžeko-vič - Škofič 5:9, Dobnik - Žnidarič 3:9, Dobnik/Ogrinc - Škofič/Žnidarič 6:9), TK SKORBA - OPEL HVALEC 2:1 (Ules - Kmetec 9:3, Hazimali
-	Krivec 9:1, Hazimali/Berlak - Kme-tec/Krivec 8:9), TK ŠTRAF - ENIGMA 1:2 (Cajnkar - Cunk 9:3, B. Korošec
-	A. Korošec 4:9, B. Korošec/Janže-kovič - Cunk/A. Korošec 6:9).
1.	TK GORIŠNICA	21204
2.	TK SKORBA	18 197
3.	ENIGMA	10 127
4.	TK SKORBA GAD 9 156
5.	TK ŠTRAF	9 131
6.	OPEL HVALEC	5 86 Vodilna ekipa TK Gorišnica je znova dosegla visoko zmago, s katero je le še povečala vodstvo v 2. ligi. V dvoboju med TK Skorba in Oplom Hvalcem je slednja v izenačenem dvoboju srečno prišla do točke v igri dvojic.
JM
Namizni tenis
Iz Ljubljane z zmago in porazom
Igralci Ptuja se Iz Ljubljane po dvoboju z Ilirijo vračajo praznih rok. Njihovi domačini so visoko slavili, vendar je izid prepričljiv samo na prvi pogled. Kar štirje dvoboji so se namreč končali šele v petem nizu in praviloma so bili uspešni Ilirijčani, za katere je prvič zaigral tudi nekdanji reprezentant Ignjatovič. Sreča je tokrat popolnoma zapustila Ptujčane, za katere je edino zmago dosegel Danilo Piljak. Tako se želeno peto mesto vedno bolj odmika.
V tem krogu so bili zelo blizu velikega presenečenja igralci Sobote, ki so v Mariboru skorajda presenetili aktualne državne prvake. V zadnjem dvoboju je Gregor Zafoštnik z zmago proti Gregorju Kocuvanu zagotovil zmago ekipi Finee.
Dekleta Ptuja so prav tako nastopila v Ljubljani, vendar so bila uspešnejša od fantov in so slavila svojo sedmo zmago. Z njo so sedaj trdno na četrtem mestu prvenstvene razpredelnice. Ključ do uspeha v tem dvoboju so bile tri dosežene zmage reprezentantke Vesne Rojko.
2. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Muta
-	Žogica Radgona 5:0, Merkur Kranj
-	Kema Puconci II 1:5, Simgrad Škofja Loka - Sobota II 0:5, Arrigoni Izola - PPK Rakek 0:5, Gorica - Ptuj II 5:4, Merkur Kranj - Sobota II 5:0, Simgrad Škofja Loka - Kema Puconci II 0:5, Arrigoni Izola - Ptuj II 5:2, Gorica - PPK Rakek 1:5.
1. MUTA	14	14	0	28
2. KEMA PUCONCI II	15	13	2	26
3. PKK RAKEK	15	13	2	26
4. ARRIGONI IZOLA	18	8	7	16
5. MERKUR	14	6	8	12
6. ŽOGICA RADGONA	14	6	8	12
7. PTUJ II	14	6	8	12
8. SOBOTA II	15	4	11	8
9. GORICA	15	2	13	4
10. SIMGRAD ŠKOFJALOKA 14		2	14	4
1. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Ilirija - Ptuj 5:1, Krka - Melamin Kočevje 5:1, Finea Maribor - Sobota 5:4, Kema Puconci - Tempo Velenje 5:1, Petrol Olimpija - Edigs Mengeš 0:5.
1. FINEA MARIBOR	13	13	0	26
2. KEMA PUCONCI	13	12	1	24
3. KRKA	13	10	3	20
4. SOBOTA	13	8	5	16
5. TEMPO VELENJE	13	6	7	12
6. I LIRIJA	13	5	8	10
7. PTUJ	13	5	8	10
8. EDIGS MENGEŠ	13	4	9	8
9. PETROL OLIMPIJA	13	1	12	2
10. MELAMIN KOČEVJE	13	1	12	2
Arrigoni Izola - Ptuj li 5:2
Muratovič - Drčič 0:3, Frank
-	Ber 3:0, Ludvik - Krušič 3:0, Frank
-	Drčič 3:1, Muratovič - Krušič 0:3, Ludvik - Ber 3:0, Frank - Krušič 3:0
Gorica - Ptuj li 5:4
Pajntar - Krušič 1:3, Mihelj
-	Janžekovič 3:1, Tence - Drčič 3:1, Mihelj - Krušič 3:2, Pajntar - Drčič 1:3, Tence - Janžekovič 3:1, Mihelj
-	Drčič 1:3, Tence - Krušič 0:3, Pajntar - Janžekovič 3:1.
2. SNTL (ž)
Ilirija - Ptuj 5:1
REZULTATI 4. KROGA: Sobota - Ptuj II 5:4, Preserje - Logatec II 5:1, PPK Rakek - Logatec 3:5.
1.	SOBOTA	7	6	1
2.	PRESERJE	7	5	2
3.	PTUJ II	7	4	3
4.	LOGATEC	6	2	4
5.	PPK RAKEK	7	0	7
12 10 8 4 0
Ignjatovič - Pavič 3:2,Koščak - Ovčar 3:2, Trvtkovič - Piljak 1:3, Koščak - Pavič 3:0, Ignjatovič - Pi-ljak 3:2, Trvtkovič - Ovčar 3:2
3. SNTL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Krovstvo
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera (NTK Ptuj)
1. SNTL (ž)
REZULTATI 13. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj 3:5, Ljubljana - Fuži-nar Interdiskont 3:5, Muta - Arigoni Izola 1:5, Logatec - Iskra Avtolelek-trika 5:4, Ilirija - Šenčur 5:2.
1. FUŽINAR INTERDISKONT	13	13	0	26
2. ARRIGONI IZOLA	13	12	2	24
3. ISKRA AVTOELEKTRIKA	13	10	3	20
4. PTUJ	13	7	6	14
5. MUTA	13	6	7	12
6. I LIRIJA	13	5	7	10
7. LOGATEC	13	5	8	10
8. LJUBLJANA	13	4	9	8
9. KAJUH SLOVAN	13	3	10	6
10. ŠENČUR	13	0	13	0
Kajuh Slovan - Ptuj 3:5
Lakota Jeriček - Zera 0:3, Polon-čič - Terbuc 3:0, Lesar - Rojko 1:3, Polončič - Zera 3:0, Rajterič - Rojko 0:3, Lesar - Terbuc 3:1, Polončič - Rojko 2:3, Lesar - Zera 0:3.
Rakuša Ljutomer - Šternmatik Cirkovce 5:1, Preserje - Križe 1:5, Logatec - Kajuh Slovan 5:1, Krka II - Žogica Radgona II 5:1, Preserje
-	Kajuh Slovan 2:5, Logatec - Križe 5:2, Krka II - Branik Markizet 2:5.
1.	BRANIK MARKEZIT	13	12	1	24
2.	KRIŽE	13	11	2	22
3.	LOGATEC	14	10	4	20
4.	KRKA II	12	8	4	16
5.	PRESERJE	14	6	8	12
6.	KAJUH SLOVAN	13	6	7	12
7.	KROV. RAKUŠA LJUTOMER12	2	10	4
8.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE	12	2	10	4
9.	ŽOGICA RADGONA II	13	1	12	2
Krovstvo Rakuša Ljutomer - Šternmatik Cirkovce 5:1
Fijavž - Blatnik 3:0, Zore - Štern 3:0, Senčar - Slaček 0:3, Zore
-	Blatnik 3:0, Fijavž - Slaček 3:2, Senčar - Štern.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 4. turnir Pokala SZS v Juršincih
Raušlova na pragu skupne zmage
V	soboto je v organizaciji domačega strelskega društva v Juršincih potekal predzadnji, 4. turnir ligaškega tekmovanja za Pokal SZS, kjer so nastopali najboljši slovenski klubi v 1. A in 1. B državni ligi v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Tudi tokrat nas strelci iz Spodnjega Podravja kljub vztrajanju zime niso pustili hladne, saj so v treh različnih ligah osvojili po dve ekipni zmagi, eno drugo in eno tretje mesto, med posamezniki pa so naši strelci zmago slavili kar trikrat!
1. A DL z zračno pištolo
V	1. A DL z zračno pištolo je novo, že tretjo posamično zmago v letošnji sezoni dosegla Ptujčanka Majda Raušl, ki je v skupnem seštevku posameznikov še dodatno povečala vodstvo pred zasledovalci, pred najbližjim Petrom Tkalcem iz Rečice pa ima sedaj že 16 točk naskoka. Najboljša ptujska strelka vseh časov bo tako imela na zadnjem domačem turnirju na Ptuju, ki bo potekal 27. marca, odlično priložnost, da si pribori svoj prvi posamični naslov prvakinje 1. lige, za končno zmago pa bi ji, glede na točkovno prednost, zadostovalo že 12. mesto. V kvalifikacijah je Raušlova s 375 krogi dosegla šesti rezultat in se že takoj na začetku izločitvenega četrtfinalnega streljanja pomerila z domačinom Ludvikom Pšajdom, ki je s 378 krogi postavil tretji najboljši rezultat kvalifikacij. Raušlova je dvoboj v svojo korist odločila že po štirih strelih in treh zanesljivih deseticah, v zadnjem, petem strelu pa je Pšajd le omilil poraz s končnim izidom 3:2. V finale najboljše osmerice se je uspelo prebiti tudi drugemu domačemu strelcu in aktualnemu posamičnemu prvaku 1. lige Simonu Simoniču ml., ki je s 374 krogi postavil osmi rezultat in se tako v četrtfinalu pomeril z najmočnejšim iz kvalifikacij, Petrom Tkalcem, ki je dosegel 379 krogov. Slednji je že v prvih treh strelih dvoboj zanesljivo odločil v svojo korist, na koncu pa slavil s 4:1. Veliko presenečenje je pripravil najstarejši strelec 1. lige Andrej Hreščak, ki se je z drugim naj-
1. A-liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD DP REČICA	1123	51
2. SK PETLJA PTUJ	1119	40
3. SD JURŠINCI	1119	50
4. SD MAR. SEVNICA	1109	38
5. SD GROSUPLJE	1101	34
6. SD MROŽ VELENJE	1097	24
7. SD VREMŠČICA	1095	17
8. SD KOPAČEVINA	1093	23
9. SK BREŽICE	1086	21
10. SD KIDRIČEVO	1079	10
11. SD OLIMPIJA	1061	16
Foto: Simeon Gonc
Ptujčanka Majda Raušl si je v prvi ligi s tretjo zmago sezone na stežaj odprla vrata do končnega naslova posamične prvakinje 1. A DL.
Rezultati posameznikov:
1.	Majda Raušl, SK Petlja Ptuj, 375	104 (1.)
2.	Danilo Petrin, SD M. Sevnica, 378	73 (5.)
3.	Andrej Hreščak, Vremščica, 378	39 (20.)
4.	Peter Tkalec, SD DP Rečica, 379	88 (2.)
5.	Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 378	65 (7.) 7. Simon Simonič ml., Juršinci, 374	73 (4.)
9.	Zlatko Kostanjevec, Petlja Ptuj, 372	38 (21.)
10.	Matija Potočnik, Petlja Ptuj, 372	64 (8.) 15. Mirko Moleh, SD Juršinci, 367	66 (6.) 22. Uroš Mohorko, SD Kidričevo, 364	4 (27.)
27.	Jurček Lamot, SD Kidričevo, 359	0
28.	Matevž Mohorko, SD Kidričevo, 356	0
boljšim rezultatom s 378 krogi presenetljivo prebil v finale, tam pa je bil uspešnejši še od Andreja Brunška(374-7.) iz Rečice in ga zanesljivo izločil s 4:1. V zadnjem dvoboju četrtfi-nala je slavil Danilo Petrin iz Sevnice proti Petru Jenku iz Kopačevine s 3:2. V polfinalu je Raušlova ustavila Hreščaka že po prvih treh strelih in ga izločila s končnim rezultatom 4:1, v drugem dvoboju polfi-nala med Tkalcem in Petrinom pa je zelo izenačen dvoboj v zadnjem, petem strelu z 9,9:9,7 v svojo korist odločil slabše postavljeni Petrin in slavil s 3:2. V velikem finalu je Raušlova z začetno osmico sicer izgubila prvo točko, nato pa z dvema centroma psihološko preobrnila tehtnico na svojo stran in v četrtem strelu z 9,2:8,8 dosegla še tretjo letošnjo zmago. V boju poražencev za tretje mesto je slavil Andrej Hreščak in premagal Petra Tkalca s 3:2.
V	ekipnem seštevku so drugo zaporedno zmago s 1123 krogi dosegli strelci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem in z 51 točkami prevzeli vodstvo tudi v skupnem seštevku, kjer imajo sedaj pred aktualnimi ekipnimi prvaki, strelci SD Juršinci, pičlo točko prednosti. Slednji so s 1119 krogi dosegli sicer drugi najboljši rezultat, ki so si ga delili s ptujsko ekipo Petlja, vendar so zaostali na račun slabše zadnje serije (284:278) in osvojili tretje mesto. Ptujčani so z najboljšim letošnjim ekipnim rezultatom še drugič v sezoni osvojili drugo mesto, v skupnem seštevku pa so se povzpeli za eno mesto in sedaj pred domačim zaključkom na Ptuju zasedajo 3. mesto in imajo dve točki naskoka pred Sevničani in šest pred Grosupljem.
1. B DL s pištolo
V	1. B DL s pištolo je absolutno najboljši rezultat dneva s 387 krogi postavil Aleksander Cigiarič iz SD Jožeta Ke-renčiča Miklavž ter dosegel še
drugo letošnjo zmago. Njegov moštveni kolega Boštjan Si-monič je s 379 krogi osvojil drugo mesto, izjemen interni boj najboljših strelcev Miklavža pa se obeta tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima sedaj Boštjan Simonič s 106 točkami le še točko prednosti pred Ciglaričem. Enako
razburljiv dvoboj za končno tretje mesto v skupnem seštevku, oba po 92 točk, pa se obeta tudi med tretjim miklavškim strelcem Simonom Simoni-čem, ki je s 371 krogi osvojil 4. mesto, in Klemnom Toma-ševičem iz Železnikov, ki je s 379 krogi dosegel drugi najboljši rezultat, vendar osvojil 3. mesto. V ekipnem seštevku so še četrto zmago s 1137 krogi dosegli strelci Miklavža, ki so si tako že zagotovili napredovanje v 1. A DL, z resnimi ambicijami po dominaciji tudi na višjem nivoju. V začelju 1. B DL pa se za obstanek krčevito borijo dornavski strelci, ki so tokrat s 1066 krogi osvojili 10. mesto, za obstanek v družbi najboljših (brez kvalifikacij) pa morajo na zadnjem turnirju obvezno premagati Domžale, ki imajo le točko prednosti, s predpogojem da za njimi zaostanejo tudi Celjani.
V 1. B DL s puško so po predhodnem drugem mestu na domačem turnirju v Ormožu tokrat veliko ekipno zmago s 1157 krogi slavili strelci Kovinarja iz Ormoža, ki so se tako z novimi 15 točkami, ki jih dobi zmagovalec, po slabšem začetku sezone, resno vključili v boj za najvišja mesta tudi v skupnem seštevku ekip, kjer jih do prvega mesta loči le še 5 točk. Dvojno zmago dneva za strelce Kovinarja je s 395 krogi med posamezniki dosegel še Marko Peras, zelo dobro pa sta nastopala tudi Jan Šumak, SD Kovinar, in Tadej Horvat, SD TSO, ki sta s 387 in 386 krogi osvojila 6. in 8. mesto.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Strelci SD Kovinar iz Ormoža so se s prvo zmago v sezoni že povsem približali najboljšim ekipam v skupnem seštevku 1. B DL s puško. Z leve: zmagovalec med posamezniki Marko Peras ter brata Rok in Jan Šumak.
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati: krogi
1.	SD JOŽETA KERENČIČA 1137
2.	SD ŠTEFANA KOVAČA 1099
3.	SD ŽELEZNIKI	1084
4.	SD MORIS	1081
5.	SD ŠKOFJA LOKA	1077
6.	SD KRANJ	1076
7.	SD KAMNIK	1071
8.	SD TRZIN	1069
9.	SD GORENJA VAS	1067
10.	SD DORNAVA	1066
11.	SD CELJE	1054
12.	SD DOMŽALE	1038 Rezultati posameznikov:
1.	Aleksander Ciglarič, SD J. Kerenčiča,
387
2.	Boštjan Simonič, J. Kerenčiča, 379
3.	Klemen Tomaševič, Železniki, 379
4.	Simon Simonič, J. Kerenčiča, 371 14. Jernej Peteršič, SD Dornava, 362 16. Božidar Kolarič, SD Dornava, 361 34. Bruno Šincek, SD Dornava, 343
točke
60 38
35 22
36 22 34 24 24 10
8 11
105	(2.)
106	(1.) 92 (4.) 92 (3.)
22 (22.) 10 (28.) 0
1. B-liga puška
1.	SD KOVINAR ORMOŽ	1157
2.	SD GORENJA VAS	1153
3.	SD ČRENŠOVCI	1151
4.	SD POSTOJNA	1151
5.	SD TRZIN	1150
6.	SD LESKOVEC	1142
7.	SD TS ORMOŽ	1137
8.	SD JUTEKS ŽALEC	1137
9.	SD VREMŠČICA	1131
10.	SD VARSTROJ LEN. 1123
11.	SD PREDDVOR	1119
12.	SD MROŽ VELENJE 1096 Rezultati posameznikov:
1.	Marko Peras, SD Kovinar Ormož,
395
2.	Jernej Adlešič, SD Trzin, 392
3.	Jelica Majstorovič, Leskovec, 390
4.	Izidor Hreščak, SD Vremščica, 389 6. Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 387 8. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 386 21. Anton Novak, SD TS Ormož, 378 25. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 375 28. Boris Hergula, SD TS Ormož, 373
36 41 22 24
37
19 27 22 41
20 13 26
50 (8.) 78 (2.) 76 (3.) 102 (1.) 32 (19.) 66 (6.) 26 (25.) 26 (26.) 14 (33.)
Futsal • 1. slovenska futsal liga
Lovreclcev hat-trick dovolj za točko
REZULTATI 14. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Gorica 3:3 (2:2), Oplast Kobarid - Izola 6:1 (4:0), Tomi Press Bronx - Dobovec 2:2 (1:1), Sevnica - Pintar Casino Safir 2:9 (1:3). V tem krogu je bila prosta Litija zaradi izstopa ekipe Pekarne Duh iz tekmovanja.
1. LITIJA	13 12		1	0	74:26	37
2. GORICA	14	9	3	2	56:30	30
3. O. KOBARID	14	9	1	4	71:41	18
4. PUNTAR SAFIR	13	9	0	4	56:36	27
5. DOBOVEC	13	8	1	4	51:40	25
6. IZOLA	14	6	1	7	42:60	19
7. KRONA B. PTUJ	14	2	2	10	28:56	8
8. TOMI P. BRONX	13	2	1	10	33:61	7
9. SEVNICA	13	2	1	10	33:63	7
10. PEKARNA DUH 9		0	1	8	21:52	1
FC Krona bar Ptuj -Gorica 3:3 (2:2)
Ptuj, športna dvorana Center, gledalcev 150, sodnika Kovačič - Korti-nik oba Celje.
STRELCI: 0:1 Goranovič (10), 0:2 Goranovič (17), 1:2 Lovrečič (18), 2:2 Lovrečič (20), 2:3 Radiškovič (27), 3:3 Lovrečič (40).
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, B. Kupčič, S. Kupčič, Emeršič, Hebar, Lovrečič, Belšak, Ilešič, Gajser, Don-čec, Bratušek, Divjak. Trener: Mitja Jontez.
Največje presenečenje 14. kroga v 1. ligi so pripravili ptujski nogometaši, ki so drugou-vrščeni ekipi Gorice odščip-nili točko. Za njo so se morali pošteno potruditi, saj so lovili prednost gostov skozi celo tekmo. Najprej so Goričani pove-dli 2:0, saj so domačini preveč spoštovali uglednega tekmeca. Ptujčani so tik pred koncem prvega polčasa z dvema zadetkoma Viljema Lovrečiča izenačili, ta igralec pa je imel celo
Foto: Črtomir Goznik
Viljem Lovrečič (FC Krona bar Ptuj) je bil s tremi doseženimi zadetki najzaslužnejši za osvojeno točko Ptujčanov.
priložnost za vodstvo.
V nadaljevanju so gostitelji prevzeli pobudo in nizali napade kot po tekočem traku. V času teh najmočnejših napadov so gostje nenadoma po-vedli z zadetkom Radiškoviča. Prednost so dolgo uspešno branili, čeprav so se domačini močno trudili izenačiti. Ptujča-ni so v 38. minuti iz igre potegnili vratarja, kot peti igralec je vstopil Boštjan Kupčič. Ustva-
rili so si rahlo premoč v polju in niso dovolili, da bi gostje prišli do žoge, ki bi jo usmerili v prazna domača vrata. Ko je že kazalo na to, da bodo Gori-čani celoten izkupiček odnesli iz Ptuja, pa je 20 sekund pred koncem za val navdušenja med domačimi navijači z zadetkom znova poskrbel Lovrečič, ki je odlično igro kronal s klasičnim hat-trickom; žogo je s prsmi preusmeril v gol.
Rokomet • 2. SRL
Velika Nedelja se je utrdila v vodstvu
Od 1. do 8. mesta: Mitol Sežana -Velika Nedelja 28:32 (16:18)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (8 obramb), Meško, Majcen 2, Venta 5, Hanželič 1, Horvat, Veselko 3, Kne-ževič, Škripec 2, Preac (2 obrambi), Ivančič 11, Tušak, Klemenčič, Ku-mer, Špindler 8, Kvar. Trener: Samo Trofenik.
2. SRL (1. - 8. MESTA): Nedeljani povečali prednost
Prvi krog v ligi za prvaka v 2. ligi so rokometaši Velike Nedelje z zmago proti Mitolu iz Sežane, sicer lanskoletnemu 1. B-ligašu, naredili ogromen korak naprej k osvojitvi prvega mesta. Ugajal jim je tudi rezultat v Brežicah, kjer so domačini drugou-vrščeni Škofljici uspeli odščipniti točko. Tako je sedaj prednost rokome-tašev iz Velike Nedelje pred tekmeci tri točke.
PARI 1. KROGA: Mitol	Sežana
-	Velika Nedelja 28:32,	Brežice
-	Škofljica 33:33, Mokerc Ig - Dol TKI Hrastnik 31:26, Dobova - Cerklje 29:33.
1.	VELIKA NEDELJA 1 1 0	0 13
2.	ŠKOFLJICA 1 0 1	0 10
3.	MOKERC IG 110	0 8
4.	CERKLJE 1 1 0	0 6
5.	MITOL SEŽANA 10 0	15
6.	DOBOVA 1 0 0	1 5
7.	DOL TKI HRASTNIK 1 0 0	1 5
8.	BREŽICE 1 0 1	0 4
Rokometaši Velike Nedelje so začetek kočnice tekmovanja v 2. ligi pričeli tako, kot so končali redni del - z zmago. Tako bodo imeli do 6. marca, dokler traja premor v ligi, dovolj časa za mirne priprave in piljenje forme. Za zmago v Sežani so se morali pošteno potruditi, saj so bili tekmeci zelo dobra ekipa. Začetek tega srečanja je pripadel gostom, ki so si v 15. minuti priigrali vodstvo štirih zadetkov (6:10), kar je bila lepa osnova za končni uspeh. Velika Nedelja se je namreč do sedaj pokazala kot kompaktna in zrela ekipa, ki težko izgublja prednost. Izenačenje v 24. minuti na 14:14 je bil pravi opomin za goste, da morajo znova zaigrati bolje. Z zadetkoma Dejana Ivančiča in Tomaža Špindlerja so končali prvi polčas z vodstvom 16:18.
Gostje so tudi v drugem polčasu ves čas nadzorovali rezultat. Igralci Mitola Sežane so se trudili, da bi rezultatsko ujeli Velikonedeljčane, vendar bližje kot v 44. minuti, ko je bil rezultat 22:24, niso prišli. Zadnjih 15 minut tekme je zaznamoval vratar Davorin Kovačec, ki je z nekaj odličnimi obrambami povsem onemogočil domače strelce. To so izkoristili igralci Velike Nedelje in z uspešnimi zaključki napadov pripeljali tekmo do mirnega konca in nove pomembne zmage v go-steh.
Od 9. do 14. mesta: Drava - ŠRD Aleš Praznik 29:35 (22:23)
DRAVA: Žiga Bedenik, Ervin Bra-tuša, Matej Kelenc 2, Rene Ferk 2, Denis Robnik 3, Saša Veličkovič, Tomaž Mesarič, Rok Fridrih 11, Miha Sabo 4, Dean Horvat 1, Jernej Puč-ko 1, Jan Jovič, Aleksander Bedrač 2, Jani Požar 1, Aljaž Toš 2, Trener: Mitja Žuran.
Rokometaši Drave so začeli nadaljevanje prvenstva v 2. ligi za uvrstitev od devetega do štirinajstega mesta. V ligi ob Dravi nastopajo še ekipe Radovljice, Andorja in Aleša Praznika; s slednjimi so ptujski rokometaši odigrali prvo srečanje v četrtek. Prvi polčas je prinesel enakovredno igro, gostje so odšli na odmor z minimalno prednostjo. V drugem polčasu so domačini popustili, naredili
Točka je Ptujčanom prinesla napredovanje za eno mesto na prvenstveni razpredelnici, kjer so sedaj sedmi. Bo pa potrebno v nadaljevanju prvenstva še naprej prikazovati dobre ekipe (do konca so še štirje krogi), saj imajo nogometaši FC Krona bara samo točko prednosti pred ekipama Tomi Press Bronx in Sevnico.
anc
nekaj napak in vodstvo gostov je hitro narastlo na pet zadetkov, kar je bilo dovolj za zmago na Ptuju. Če bi domačini naredili manj tehničnih napak, bi lahko pričakovali več. Strelsko se je odlikoval Rok Fridrih, ki je dosegel enajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
Zdravje
Prehrana najstnikov -nerešljiv problem?
Permisivna vzgoja je poleg problemov na vzgojnih področjih tudi zaradi nezdravega odnosa do telesa privedla do precej pogostih motenj hranjenja pri mladostnikih. Prehrana mladostnika je ob pomanjkanju časa in znanja za pripravo hrane že v idealnih družinskih razmerah težavna zaradi velikih potreb mladega organizma. Zaradi hitrega razvoja v adolescenci je potreba po makrohranilih (ogljikovi hidrati, proteini, maščobe) in mikrohranilih (vitamini in minerali) največja v vsem življenjskem obdobju. V času sodobne frfotavosti, ko ni več pravih gospodinj in je priprava hrane potisnjena na obrobje obče človeškega dogajanja, je vse več zdravstvenih problemov zaradi neustrezne prehrane.
Kakšna bi bila zdrava prehrana najstnika?
Zajtrk je temelj vsakega dobrega prehranskega načrta. Preskočiti zajtrk je prepogosta razvada sodobnega časa. Najti čas za dopoldansko in popoldansko malico, poleg kosila in večerje, je že redka realnost v prehrani sodobnika. Za malico je idealen obrok sadje, predvsem domača jabolka imajo pomembno mesto v zdravi prehrani.
Glede na slabe možnosti zdrave prehrane v šolah je dober zajtrk doma vreden še več. Mleko z žitaricami ni slaba izbira, ker priprava ne zahteva preveč časa. Tudi klasičen sendvič ni slab začetek dneva, ker zjutraj potrebujemo energijo za dejavnosti čez dan. Brez zajtrka slabše delujemo v dopoldanskih urah, ko nam padec zalog sladkorja v telesu zmanjša zbranost in vsakršno psihično in telesno učinkovitost. Metabolizem teče nepre-
Kasaštvo
Zvonko Osterc, član kasaškega društva Slovenske gorice Lenart, je z italijanskim konjem Fezzanom sodeloval na kasaških dirkah v Trstu. Z italijanskim voznikom Augu-stom Borghettijem je na 2060 metrov dolgi stezi osvojil 2. mesto (1:20,4).
NŠ
Nogomet • Prijateljska tekma
Gerecjevašcani pričeli z zmago
LKW JACK GERECJA VAS - KUZ-MA 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 M. Hertiš (35), 2:0 Kokot (55), 2:1 Čontala (63), 3:1 Ge-rečnik (78), 3:2 Gjureč (84)
LKW JACK GERECJA VAS: Zu-panič, Petek, Draškovič, Lončarič, Šešo, Medved, Lešnik, Sagadin, Ge-rečnik, Kokot, M. Hertiš. Igrali so še: Marčič, Emeršič, Hertiš D., Kaisers-berger. Trener: Franc Žitnik.
Nogometaši v slovenskih nogometnih ligah so sredi priprav na spomladanski del prvenstva. Prvo- in drugoligaši so vadbo pričeli v začetku januarja, sledilo so jim nogometaši v tretji in Štajerski ligi, po pustnih norčijah pa bodo s polno paro začeli tudi nogometaši v nižjih ligah. Prvega februarja so se pričeli pripravljati nogometaši iz Gerečje vasi, ki se po štirinajstih odigranih jesenskih krogih nahajajo na tretjem mestu prvenstvene razpredelnice (24 točk). Pred njimi so samo Ormožani s tremi (27) in Bi-stričani s šestimi točkami na-
skoka (30).
Na igrišču z umetno travo so odigrali tudi prvo pripravljalno srečanje s prekmurskim ligašem Kuzmo in jih premagali 3:2. Do začetka prvenstva v Štajerki ligi (13. marca) imajo na voljo še dovolj časa za temeljite priprave. »Do začetka prvenstva bomo opravili preko dvajset treningov, računamo pa tudi na najmanj pet pripravljalnih srečanj. Veliko bo odvisno tudi od vremenskih razmer. Želimo, da bi čim prej lahko srečanja igrali na naravni travi. Klub je zapustil Marko Vtič, ki bo nogometno pot nadaljeval v Avstriji. Z drugoligašem iz Kidričevega že tradicionalno dobro sodelujemo, tako da smo na posojo dobili Nejca Lonča-riča, Žiga Zupaniča in Sergeja Krajnca. Naš cilj je uvrstitev med prve štiri ekipe na prvenstveni razpredelnici,« nam je po tekmi v Kidričevem dejal trener Franc Žitnik.
Danilo Klajnšek
stano in prav zato je redno in ustrezno hranjenje ključno za dobro učinkovitost telesa, predvsem delovanje živčnega sistema, ki je ključno odvisen od zadostne količine krvnega sladkorja.
Kako je s sladkorjem?
Zadostno količino sladkorja v telesu, ki omogoča učinkovito mišično delo v intenzivnejših telesnih obremenitvah, kot so športne dejavnosti in naporno fizično delo, najlažje zagotovimo z uživanjem ogljikovih hidratov, ki se pre-snavljajo počasi - to so riž, testenine, žganci in polnozrnati kruh. Sladkarije, hitra prehrana in gazirane pijače so vzrok za debelost otrok v razvitem svetu in so dovoljene le izjemoma, takoj po intenzivnem dolgotrajnem telesnem naporu, sicer se je treba teh kaloričnih bomb izogibati, če želimo ohranjati zdravje in primerno telesno težo.
Poleg ogljikovih hidratov so ključni v prehrani najstnika še proteini, ki so gradbeni elementi telesa, ključni za razvoj mladega organizma. Kakovostni proteini so v mlečnih izdelkih, mesu, pomembni so tudi rastlinski proteini, čeprav so manj učinkoviti. Za mladostnika je ključna redna in zadostna prehrana, ki zadosti potrebam po mikroelementih in vitaminih, ki so nepogrešljivi pri rasti in razvoju mladega organizma.
Pri povečani telesni teži je bolj kot omejevanje hrane pomembna redna telesna dejavnost in omejevanje premastne in presladke hrane. Pomen železa pri dekletih in pomanjkanje le-tega presega namen omenjenega prispevka, vendar je obrok rdečega mesa ob solati zvečer lahko pot do dobre rdeče krvne slike tudi pri dekletih, ki želijo ohranjati idealno težo. Pri dekletih je reden mesečni cikel dokaz za energetsko zadostno prehrano, ki omogoča pravo količino maščob v telesu, ki ne sme biti 17 odstotkov telesne mase.
Atletska triada -kaj je to?
Določanje količine telesnega maščevja, določanje kostne gostote in hormonskega statusa je ključ pri dekletih, pri katerih narava športa zahteva hudo omejevanje hrane, ki lahko privede do atletske triade, ki ni redko bolezensko stanje pri dekletih v adolescenci. Anemija, amenoreja in osteo-poroza so tako resna stanja, da mnogokrat zahtevajo zdravljenje pri zdravnikih specialistih. Sodelovanje staršev in mladine ob sodelovanju strokovnjakov je zelo pomembno pri preprečevanju večje škode v karieri tekmovalk, predvsem pa pri ohranjanju zdravja mladoletnic. Preventiva je še vedno najboljša oblika zdravljenja oziroma omogočanje normalnega razvoja telesa in zdravja adolescentov, ki jim je treba pomagati, saj se sami ne morejo zavedati pomena zdrave prehrane.
Ivo Kornik
i
Slovensko-kanadsko pismo iz Kanade	.
V pričakovanju vrhunca olimpijskih iger
Pred nastankom tega članka so Johnove misli odplavale v leto 1988 in olimpijske igre v Calgaryju. Spominja se štiriletnega razburjenja in priprav na olimpijske igre in nato svetovne senzacije Calgaryja v desetih veličastnih dneh olim-pijade.
Kot Kanadčani (in zavedni Slovenci) smo ponosni, da se olimpijske igre odvijajo zopet na kanadski zemlji. Letošnje olimpijsko mesto Vancouver je precej drugačno od Calga-ryja iz več razlogov. Calgary je prerijsko mesto, medtem ko Vancouver leži na obali Tihega oceana. Vsako mesto zase ima svoj čar in kot mnogi, se tudi sami poskušamo naučiti novih dejstev o mestu, ki leži 1000 kilometrov zahodno od Calgaryja. Vancouver je znan po zgodnji pomladi, prečudovitem toplem poletju, pozni jeseni in deževni zimi. Dalje v notranjost, proti vzhodu, se dež spremeni v sneg in prekrije čudovite gore Whistlerja, prizorišča letošnjih olimpijskih alpskih disciplin. Vreme na obali je lahko precej nepredvidljivo in sneg se marsikdaj spremeni v dež. Organizatorji se trudijo, da obdržijo proge prekrite s snegom, tudi če to zahteva uvažanje snega iz bližnjih ali oddaljenih hribov.
106-dnevno potovanje olimpijskega ognja
Olimpijski ogenj letošnjih zimskih olimpijskih iger je bil prižgan na tradicionalni prireditvi na gori Olimpija v Grčiji, 22. oktobra 2009. 30. oktobra je ogenj pristal v Kanadi, v mestu Victoria, Britanska Kolumbija. Od tam se je začelo 106-dnevno potovanje olimpijskega ognja po Kanadi.
Pravo olimpijsko razpoloženje se je za nas v resnici začelo 19. januarja 2010, na 82. dan potovanja po Kanadi, ko je šta-
Na poti v Vancouver so olimpijski ogenj ponesli tudi po ulicah Calgaryja.
feta olimpijskega ognja prispela v Calgary. Naša družina se je prebudila zgodaj zjutraj, ko je štafeta potovala skozi naš predel mesta. Vsi smo se sprehodili do ulice, določene za sprevod, ki je bila že polna navdušencev. Imeli smo srečo, da je bila atletinja, ki se je pripravljala na sprejem štafete, ravno na tem mestu. John jo je ogovoril in vprašal, kakšen je občutek biti nosilec olimpijskega ognja. "Malo sem živčna, ampak zelo ponosna, da sem bila izbrana za tako častno nalogo," je povedala. Imeli smo tudi možnost držati v rokah olimpijsko palico, ki je v resnici dosti težja kot izgleda (1,6 kg). Imeli smo lep razgled na nosilko štafetne palice, ki je prihajala po ulici, predajo ognja in mladenko, ki je ponesla ogenj naprej. Kamere so se vrtele, bliskavice so bliskale in v nekaj trenutkih je bilo vsega konec. Ljudje so se razkropili in vrnili k vsakodnevnemu ritmu življenja. Johna so misli zopet ponesle nazaj v čas olimpijade v Calgaryju, ko
je bil olimpijski ogenj prižgan na Olimpijski Plazi v centru mesta, kjer so podeljevali zaslužene medalje športnikom iz vsega sveta.
Inukshuk
Vancouvrske igre imajo svoj čar in občutek, prav tako kot svojstven simbol, ki se imenuje inukshuk. Simbol predstavlja enega najpomembnejših mejnikov, ki so jih ustvarili Inuiti, prvi naseljenci Arktične Kanade. Inuitska beseda inukshuk
pomeni: "Delaj v meri človeške zmogljivosti" in je dopolnilo besede inuk, ki pomeni človek. Ti kamniti spomeniki so bili postavljeni na področje Antarktike in so služili za lov, navigacijo, kot koordinacijske točke, indikatorji in sporočilni centri Inuitov. To ustreza tekmovalnemu in humanitarnemu duhu dvotedenskih iger v Vancouvru in zbližanju držav iz celega sveta. Za nas osebno pomeni, dobrodošli v Kanado.
Kot simbol olimpijskih iger se je prav tako pojavila nova olimpijska moda. Rdeče rokavice imajo bel javorjev list (simbol Kanade) v srcu vsake dlani (prikladne za navijanje in spodbujanje športnikov!) in Olimpijske kroge z napisom Vancouver 2010 na drugi strani. Postale so najpopularnejši spomin na zimske olimpijske igre 2010 za pristaše, ki želijo "nositi srce v svojih rokah" in s tem simbolično izraziti podporo kanadskim olimpijcem.
»Pobuda za osvojitev zmagovalnih stopničk«
Pletene rokavice so simbol združljivosti, ki povezuje olimpijske nosilce ognja, kanadske atlete, kanadske navijače in olimpijske pristaše celega sveta. Izkupiček od prodaje vsakega para rdečih olimpijskih rokavic gre v sklad imenovan "pobuda za osvojitev zmagovalnih stopničk 2010", ki predstavlja finančno podporo kanadskim olimpijcem in možnost nabave najboljše opreme in najvišjega standarda treninga za zimske olimpijske igre 2010.
Ideja sklada "pobuda za osvojitev zmagovalnih stopničk 2010" se je začela leta 2005 kot podpora in pobuda prihodnjim olimpijskim šampionom. Od takrat je sklad vsako leto
Na prizorišču nastopanja alpskih smučarjev se vreme pogosto spreminja.
zbral 22 milijonov dolarjev, kot pomoč športnikom za treninge in priprave na zimske olimpijske igre. Sklad podpira športnike v raznovrstnih disciplinah: hitrostnem drsanju, alpskem smučanju, hokeju, bobu, teku na smučeh in mnogih drugih.
Hokej je na prvem mestu
Izmed vseh olimpijskih disciplin je hokej šport, ki je najbolj v mislih in srcih vseh Kanadčanov in od katerih si vsi obetamo največji uspeh. Po poraznem sedmem mestu na OI leta 2006 v Torinu Kanada tokrat upa, da bodo hokejisti osvojili medaljo. Ekipa iz leta 2006 je bila sestavljena iz starejših zvezd NHL, ki so se slabo prilagodili na večje evropske ledene površine in na manj fizičnega kontakta med igro. To leto Kanada pošilja v boj ekipo, ki je mlajša in hitrejša, vse v upanju, da se bo sposobna boriti za zlato predvsem proti močnemu ruskemu moštvu.
Kot navdušeni hokejski navijači bomo na letošnjih olimpijskih igrah pogrešali najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja. Želimo si, da bo on v bodoče inspiracija za vse mlade slovenske hokejiste in da bomo v prihodnjih olimpijskih igrah lahko navijali tudi za slovensko hokejsko reprezentanco. Kot zavedni Kanadčani in Slovenci smo v velikem pričakovanju olimpijskih iger in pripravljeni na spodbujanje vseh naših športnikov, tako kanadskih kot tudi slovenskih. Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha in upamo, da bodo te olimpijske igre ostale nepozabne za vse športnike kot tudi za vse zveste navijače.
John Turk in Vesna Brumec-Turk, Calgary
(John se je v Kanadi rodil slovenskim izseljencem, med drugim je študiral v Sloveniji, Vesna, po rodu iz Marjete na Dr. polju, v Kanadi živi že 18 let, skupaj imata tri otroke)
Izbor Športnika leta MO Ptuj za leto 2009
Kdo bo nasledil Kolaričevo in Korena?
V četrtek, 18. 2., bo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj slovesna razglasitev najboljših športnikov, športnic, kolektivov, zaslužnih športnih delavcev in športnikov invalidov v MO Ptuj
za leto 2009. Ptujski športniki so tudi v lanskem letu dosegli nekaj odmevnih rezultatov, s katerimi so najavili kandidaturo za laskavi naziv naj športnice in športnika MO Ptuj. Za leto 2008 sta si ta naziv zaslužila atletinja Nina Kolarič in kolesar Kristijan Koren, njihova naslednika pa bosta znana v četrtek. Tradicionalni izbor bo tudi letos povezoval Tadej Toš,
v spremljevalnem programu pa se bodo predstavili Vili Resnik, Pidži, učenci glasbene šole Ptuj in plesna skupina Mambo.
Ob tem bodo razglašeni zmagovalci izbora za najpopularnejšega športnika in športnico Spodnjega Podravja, ki ga pripravljajo Radio Ptuj, Štajerski tednik in spletni portal sportne-novice.com.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša športnika MO Ptuj za leto 2008: Kristijan Koren in Nina Kolarič.
Prejeli smo
Utišanje neposiusnih politikov, pa tudi predstavnic sedme sile po Ormoško ... (2.)
Ali kakor koli že poimenujemo sestavek z gornjim naslovom, objavljenim v vašem mediju, je avtor nanizal celo vrsto neresnic in insinuacij. Kljub temu, da sem proti takšnim pisarjenjem po medijih, je vseeno potrebno navesti dejstva, ki potrjujejo, da avtor laže, žali, zavaja in izkrivlja dejstva z namenom, da bi me diskre-ditiral, in očrnil, skratka, da bi z zamero, ki jo kuha od takrat, ko ni dobil mesta predsednika KVIAZ-a v občini Ormož po lokalnih volitvah 2006, zaradi česa je tudi izstopili iz SDS-a in z neresnicami, ki jih trosi po medijih, pri bralcih dosegel, da bi v meni videli nekoga, ki nič ne ve, ki dela vse narobe in ki nima pojma o ničemer česar se loti, posredno pa me je hotel povezati še z nekimi anonimkami. Skratka hoče me prikazati kot človeka brez obraza, brez vesti, skratka kot osebo, ki še komaj zasluži naziv manjvrednega človeka, kot izrodek človeške družbe, ali kot gnilo jajce, kot je v sestavku sam zapisal.
Le kdo avtor misli da je, da si lahko privošči take ocene, diskvalifikacije in žaljivke? Kdo mu daje pravico do podlih sodb, ki jih navaja v medijih? Ali lahko take stvari ostanejo ne sankcionirane? Ali imamo potem Slovenci sploh pravno državo, če taka početja ne dobijo epiloga na sodišču? Ali vse skupaj ne vodi v anarhijo in reševanje takih zadev na ulice, če sodni mlini ne meljejo pravično?
Ker se z avtorjem, ki je sposoben tako nizkotnega komuniciranja, ne želim spuščati v polemiko, še najmanj preko medijev, sem se odločil, da bom zaščito iskal pri pristojnih ustanovah, ki so zato v naši državi ustanovljene in zadol-
$ '. VLUNIK

Kdo je nasilnež in kdo žrtev?
Samostojni svetnik Bogomir Lud jo na nodavni tiskovni konferenci povodni, _ tatu, ko ga j« tja virckrat »pravil podžupan Branko Šumenjak. Lud Ja mnenja, neprijetno, gn itevllne ovadb« niso prestrašila in ja odločan vztrajati naprej, In barabi baraba.
a v vsem svojem življenju nI bil tolikokrat pred iodrilkom kot v zadnjem da Ja to del pomično gonj» proti nJemu s ciljem, da s.e ga uUm. ¿oprav dokler v obilni Ormož na bo mogočo svobodno reči poštenjaku poštenjak
ilo iijtr.. |C jurolil pravBrnilp
G .itajnsti TEHNIK
Od tod in tam
tolik • !'J. maja 2008
na. k« k jr jedai Oclirrib)
....... ........-uli.i
Ormož m Cvetke iz političnega dogajanja
Zanimivo trasiranje cest
Samostojni svetnik ormoškega občinskega sveta Bogomir LikI J» sklical tiskovno konferenco, saj Ja uvldel, di čakati na Opaikljthe kolega, t katerimi so sa po novem letu dogovorili, da bodo začeli nastopati skupaj, kar zgodilo. Ker Vili Trofenlk za «tanje v občini krivi oporlcljo. ga Je Lud pozval, naj pove, kdo ao tisti, ki to krivi.
m ki pj |r .Uafr Sok. bipdi ,
žene, v katere verjamem in da nikakor ne bom mirno gledal in dopuščal, da se o meni širijo tako podle laži, žalitve, podtikanja in insinuacije, kot si jih avtor vedno znova dovoljuje.
Še manj pa bom dopustil možnost, da bi mu pri tem pomagali novinarji.
Nikakor mi ne gre za tožar-jenje, kot bi rad prikazal avtor, saj v življenju še nisem tožil nikogar drugega razen njega, gre mi le za lastno zaščito pred posameznikom, ki je prekoračil meje dobrega okusa in me s tem enostavno prisilil, da reagiram.
Tudi ta zadeva bo najverjetneje dobila epilog pred pristojnimi ustanovami, pa naj avtor joče kakor hoče, (saj se je avtor pred novinarji že tudi razjokal, ali ne? Vsaj tako ste poročali), je potrebno vseeno navesti nekaj neresnic iz sestavka:
Ni res, oziroma je laž, da je bila na sodišču v Ormožu dosežena poravnava brez obveznosti, kot navaja avtor.
V sodnem spisu namreč jasno piše, da se tožnik in toženec zavezujeta, da bosta drug drugega pustila pri miru., česar pa avtor tega članka ni zmožen, saj vedno znova preko medijev o meni raznaša laži in druge navedbe, ki pri
Faksimile Štajerskega tednika
bralcih sprožajo različna, tudi negativna mnenja do mojega dela in mene samega. Če tega ne bi počel, vsekakor tudi mojih predlogov za pregon ne bi bilo!
Ni res, da je možno glede na predstavljene rezultate, ki so točni, zaključiti, da so vsi člani Sveta javnega zavoda OŠ Velika Nedelja glasovali proti kandidatki.
Avtor je namreč sam napisal, da so samo tri glasovnice bile proti obema kandidatoma, v nadaljevanju pa govori, da so vsi člani sveta, torej vseh 9, glasovali proti kandidatki?? , ostalih šest glasov pa je bilo za drugega kandidata. Tu seveda matematika in logika odpovesta v celoti. Obvelja pa seveda logika avtorja »Kdor ni z nami, je proti nam!« Ne vzdrži namreč sklepanje, da je nekdo, ki je glasoval za enega kandidata od dveh, proti tistemu, za katerega ni glasoval.
Ni resnična, oziroma je laž trditev avtorja, da so tisti, ki so glasovali za kandidata iz Maribora, glasovali proti kandidatki , kateri je OS podal pozitivno mnenje.
Če bi to bilo res, ne bi bil rezultat glasovanja, kot ga prikazuje avtor, torej tri glasovnice proti obema in šest za kandidata iz Maribora, ampak šest
Ptirl m flhfck nrortcpdniifa	7liora
glasov ZA in trije PROTI kandidatu iz Maribora in 0 glasov ZA in devet PROTI za drugo kandidatko. Torej 12 glasov od skupno 9 članov sveta zavoda, ki so glasovali??? Matematika avtorja seveda!
Avtor je navedel tudi nekaj resnic. A te ugajajo le njemu in jih zapiše le zato, da bi podkrepil svoja zlagana dejstva, pri tem pa večkrat pozabi napisati še resnice, ki njemu niso v prid in jih enostavno zamolči.
Tako je v sestavku, objavljenem v vašem mediju, v predzadnjem odstavku zapisal resničen citat iz mojega predloga za kazenski pregon, oziroma iz Štajerskega tednika z dne 27. 11. 2009:
»Kot se zdi, se je s tem čutil izzvan Branko Šume-njak, (»gnilo jajce«, op. pisca) čeprav Luci nikoli ni eksplicitno rekel, kdo ie tisti, ki ie glasoval drugače od dogovorjenega.«
Pozabil pa je zapisati še drugi del, oziroma citat, ki se nanaša na objavo v Štajerskem tedniku 19. 5. 2009 in zapis v predlogu za pregon, ki se glasi:
»Ni mogel (op. Luci!) mimo dejstva, da so svetniki na seji občinskega sveta izglasovali podporo Irmi Murad, potem pa so na seji sveta zavoda svetniki
Faksimile Štajerskega tednika
Branko Šumeniak. Valerija Kolenko in Jožef Cainko glasovali proti niei.«
Se pravi, v prvem zapisu trdi, kako nikoli ni eksplicitno navajal, kdo je glasoval drugače od dogovorjenega, medtem ko v drugem navaja točno to in z imenom in priimkom našteje tiste, ki so glasovali drugače od dogovorjenega.
Da sta si zapisa v različnih številkah Štajerskega tednika diametralno nasprotna, torej je vsaj en zapis neresničen, lahko vidi prav vsak, ki jih prebere, da pa so tudi izvirni, pa prilagam fotokopiji obeh člankov, za kar prosim, da jih skupaj s tem mojim sestavkom objavite kot moj odgovor na sestavek, objavljen v vašem mediju, do česar mi daje pravico Zakon o medijih, da si bodo bralci lahko ustvarili realno mnenje o avtorju samem in o njegovih insinuacijah, podlih manipulacijah, žalitvah in neresnicah, ki jih uporablja, potem pa se čudi, joče in sprašuje zakaj kazenski pregon?
Enostavno zato, ker v civiliziranih, demokratičnih, pravnih državah, med katere verjamem, da spada tudi Slovenija, veljajo spre-
jeti zakoni in obstajajo institucije, ki imajo nalogo in dolžnost, da zagotovijo pravico vsem, ki jim je bila kršena. Preprosto zato !
Pa še nekaj je potrebno poudariti!
Luci vedno znova zavaja, da s svojim pisanjem opozarja na napake, torej moje napake, ki bi se naj nanašale na moje delo, povezano z mojimi političnimi funkcijami. Zanimivo, da to počne le on, Luci, ampak res samo in edino on, nihče drug ! Očitno je le on, Luci, edini med enakimi, nihče drug in samo on med dvajsetimi svetniki občinskega sveta občine Ormož je tako umen, razsoden, sposoben, strokoven, pristojen in predvsem vzoren, da enostavno mora opozarjati druge. Nihče drug nima takih referenc, ampak res nihče! Samo Luci ! In kdo in kakšen človek je pravzaprav ta Luci ? Vprašajte njegove sorodnike, sosede, sovaščane in znance. Sigurno boste dobili pravi odgovor!
A bi konstruktivna kritika bila celo dobrodošla, če bi res šlo za dobronamerna opozorila. Žal pa ni tako, vsaj do sedaj tale »edinstven« Luci še nikoli ni opozoril na nobeno napako, ki bi napaka res bila. Za primer naj navedem, da je pisal tudi o tem, da sem zvečer, torej v svojem prostem času, bil na proslavi v Središču ob Dravi, po njegovem pa bi moral biti nekje na Kogu; ali če sem na svetu zavoda, kamor me je imenoval župan, ne občinski svet, glasoval po svoji vesti in presoji. Verjetno bi pred samim glasovanjem moral njega, Lucija vprašati, kako naj glasujem. In prav o teh primerih govori in piše kot o napakah.
Če Luci res misli, da so to in podobne neumnosti, ki jih trosi naokoli napake, potem je on sam ena sama in res velika napaka.
Branko Šumenjak
Prejeli smo • Pisna poslanska pobuda Dejana Levaniča
"Hrvati in Slovenci zahtevajo mejni prehod"
V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko pobudo v zvezi z vzpostavitvijo mejnega prehoda MEJE/ZLOGONJE v občini Cirkulane, ki ga naslavljam na ministrico za notranje zadeve, gospo Katarino KRESAL.
Spoštovana gospa ministrica!
Na Vas se ponovno obračam z vprašanjem vzpostavitve mejnega prehoda na območju prehoda MEJE/ZLOGONJE v občini Cirkulane. K pisanju tokratne pobude me je vzpodbudil shod na Mejah, ki so ga organizirali hrvaški prebivalci ob meji, pridružili pa so se jim tudi slovenski, saj imajo oboji enake težave. 30. 01. 2010 se je na ukinjenem mejnem prehodu pri Florjanu na Mejah zgodil bolj kot ne spontani shod razočaranih, obupanih in vedno bolj jeznih občanov z obeh strani slovensko-hrvaške
meje. Tako eni kot drugi, ki se srečujejo z velikimi težavami zaradi ukinjenega mejnega prehoda, zahtevajo ponovno vzpostavitev le-tega.
Eden izmed Cirkulančanov, ki živijo ob meji, je vidno razočaran nad vsakodnevnimi zaprekami, s katerimi se srečuje, povedal, da ne želijo ničesar drugega kot urejene življenjske razmere na območju šengena. Skupaj s sosedi si želijo legalni mejni prehod, saj drugače za življenje ob meji plačujejo tudi kazni za ilegalne prehode v višini 200 EUR in 3000 kun.
V Vašem odgovoru na mojo poslansko prvo pobudo navaja-
te, da je bilo med letoma 1994 in 2005 doseženih več dogovorov, med drugim tudi ta, da se lokacija mejnega prehoda za meddržavni promet Meje/Zlo-gonje definira kot prehodno mesto, ki se bo uporabljalo do izgradnje oziroma odprtja mejnega prehoda. Dogovor iz leta 1994 predvideva, da se bo mejni prehod vzpostavil, ko bodo zagotovljeni pogoji za delovanje mejnih organov.
Kljub nerešeni problematiki o lokaciji mejnega prehoda s hrvaško stranjo je bil v letu 2004 pripravljen dokončen projekt izgradnje mejnega prehoda na nesporno slovenskem
ozemlju. Navajate, da je MZZ RH, z diplomatsko noto 10. februarja 2005 soglasje za gradnjo mejnega prehoda zavrnilo. Ministrstvo za javno upravo zaradi tega ni pričelo gradnje mejnega prehoda, kljub temu da je že imelo pridobljeno gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo. Na sestanku dne 17. junija 2005 v Gruškovju je slovenska stran predlagala hrvaški kompromisno rešitev. Hrvaška stran se do slovenskega predloga ni nikoli opredelila. Projektna dokumentacija za skupni mejni prehod ni izdelana, je pa zaradi podobnosti z obstoje-
čim projektom samostojnega slovenskega mejnega prehoda s tehničnega vidika uresničljiva.
Po drugi strani pa ocenjujete, da glede na število upravičencev, ki dnevno prehaja mejo na tem prehodnem mestu, od katerih je večina t. i. dnevne migracije in imajo možnost prehajati mejo tudi na bližnjih mejnih prehodih Zavrč (za mednarodni promet), Zgornji Leskovec (za meddržavni promet) in Drenovec (za obmejni promet), izgradnja mejnega prehoda ni nujno potrebna.
Iz navedenega izhaja, da se prehodu RS ni odpovedala, da
pa se ji ne zdi nujno potreben, čemur moram oporekati. Z zahtevo lokalne iniciative po vzpostavitvi mejnega cestnega prehoda Meje/Zlogonje osebno v celoti soglašam in ponovno opozarjam, da je mejni prehod tudi v nacionalnem interesu RS.
Menim da je problematiko ljudi potrebno rešiti čimprej, saj le ta vodi v socialno stisko, ki jo prinašajo obstoječe okoliščine. Zato Vas prosim, da ponovno preučite ta problem in ponovno razmislite o vzpostavitvi mejnega prehoda.
Prilagam kopijo članka "Hrvati in Slovenci zahtevajo mejni prehod!", ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku dne 2.2.2010, in upam na uspešno rešitev pereče problematike, ki prebivalcem na tem območju predstavlja velike težave in neživljenjske pogoje.
S spoštovanjem!
Dejan Levanič, poslanec
Okoli sveta (29) • Piše: Filip Kovačič
Sredi Tihega oceana
Foto: Filip Kovačič
Samoa
Tako pa sem le megleno videl morje in vulkansko hribovje na drugi strani. Pravzaprav je bilo tudi v dežju zanimivo doživetje. Za trenutek sem pomislil, da bi ostal dlje, vendar Honza in Hana sta me čakala v terencu in tudi deževalo je čedalje močneje. Niti pomisliti nisem upal, da bi reka in potoček, ki smo ju prečkali, narasla tako kot pred meseci, ko sem bil v Madagaskarju. Ponovno smo morali prečkati nasip čez potoček in z druge strani je bil še strmejši, pa še kamenje je bilo razmočeno in spolzko. Čisto počasi sem zapeljal čez, ko se naenkrat avto ni premaknil nikamor. S spodnjim delom jeklenega zaščitnega odbijača smo zadeli ob kamenje in obtičali! Avtomatski menjalnik sem premaknil v vzvratno in poskušal nazaj! Vozilo se ni premaknilo niti za milimeter. »Hudiča, ne zopet,« sem pomislil. Stran od civilizacije, naši telefoni na Samoi ne delujejo, dežu-
je pa vedno močneje. ''Misli, misli'', sem si dejal. Hana je bila prestrašena, Honza se je nervozno premikal na sprednjem sedežu. Hvalabogu vsaj nisem sam v avtu, trije se bomo že česa domislili! Avtomatski menjalnik sem naravnal na najmočnejšo pozicijo in vklopil še gumb z zaporo diferenciala. Poskusil sem z večjo močjo! Še bolj smo se vkopali v kamenje. Strmina je bila prevelika. Zakaj nisem o tem razmišljal prej, še preden sem prečkal brod, mi je šlo po glavi. Poskušal sem nazaj, naprej. Nič. Le sprednji branik sem še bolj zvil, kot je že bil od prej. Honza je skočil iz avta in pogledal situacijo. Rekel je, da bomo mogoče uspeli, če se bomo vsaj malo premaknili nazaj in skušali odstraniti nekaj kamenja. Še enkrat sem z vso močjo pritisnil na plin in se premaknil nekaj centimetrov nazaj. Ravno dovolj, da je Honza odstranil nekaj večjih kamnov. Nato sem z vso močjo zape-
ljal naprej. Kar bo, pač bo! Avto se je močno zatresel in z oglašujočim zvokom smo se le premaknili. Končno! Uspelo nam je! Zapeljal sem na drug breg in si globoko oddahnil. Zdaj moramo priti samo še do glavne ceste in pred tem prečkati reko, kjer je samo kamenje. Že prej smo pluli po nizki vodi in upal sem, da do sedaj voda še ni preveč narasla. Na poti navzdol se je stekala voda iz hribov. Vsi trije smo molčali in upali, da bomo še pravočasno nazaj. Ko smo prispeli do reke, smo z olajšanjem ugotovili, da reka še ni kritično narasla in da bo prečkanje brez problemov.
Počasi smo se peljali po asfaltni cesti proti še eni zanimivosti, tako imenovanim blowholes ali jamam v skalah ob morju, kjer morski valovi z vso močjo pljusknejo tudi do 30 metrov visoko. Do tja imamo še kakšnih 20 kilometrov. Naenkrat sem zaslišal čuden zvok v avtomobilu,
zdelo se mi je, da prihaja nekje od zadaj. Zapeljal sem še počasneje in poslušal, zvok ni prenehal. Ustavili smo se in s Honzom svapregledala vozilo. Ničesar nisva opazila, zato smo se zapeljali naprej. Zvok je bil enakomeren. Zopet smo se ustavili in pregledali avto. Nič nenavadnega. Pred nami je bilo le še nekaj kilometrov, zato sem zapeljal malce hitreje, vendar ne več kot 50 ali 60 km na uro. Naenkrat se je avto zazibal in močno je počilo, nato je bilo slišati še hreščeč hrup! Komaj sem obdržal avto na cesti! Kaj se je tokrat zgodilo?? Skočili smo iz avtomobila in začudeni ostrmeli! Ostali smo brez zadnjega levega kolesa! Hanka je povedala, da je videla kolo, kako je z vso močjo letelo mimo avtomobila. Honza je pobral kolo in ga prinesel nazaj. Kje so vijaki? Kaj narediti?
Najprej smo vse poslikali, da smo imeli dokaz, kajti rent-a-car podjetje bi lahko reklo, da je naša krivda in bi mi pobralo kavcijo in celo zahtevalo doplačilo za škodo. Tudi takšne zgodbe sem že slišal. V bližini se je prikazal domačin, le nekaj metrov stran od nesreče. Na srečo, kajti bili smo na cesti, kjer so avtomobili in ljudje izredno redki. Vprašal sem ga za telefon, da pokličemo rent-a-car družbo. Klical sem na različne številke in nihče se ni oglasil. Morali bi še delati, saj so imeli uradne ure do petih, ura pa je bila šele tri popoldne. Medtem ko smo preverjali vozilo, smo opazili, da je imelo rezervno kolo samo tri vijake, prav tako kot sprednje levo! Res nevarno! Še huje bi bilo, če bi odpadlo prvo kolo. Takrat smo bili odločeni, da bomo zahtevali refundacijo od podjetja. Honza mi je povedal, da je pet let delal v avtomobilskem servisu in da se počuti sokrivega, ker ni opazil, da manjkajo vijaki.
Nadaljevanje prihodnjič
Majšperk • Biserna poroka pri Lešnikovih
Po 60 letih še vedno zdrava in srečna
V soboto, 6. februarja 2010, sta po 60 letih srečnega zakona praznovala biserno poroko Leopold in Frančiška Lešnik iz Majšperka 71, ki sta se poročila 4. februarja 1950 na Ptujski Gori.
Biserna nevesta Frančiška Lešnik, rojena Vidovič, je bila rojena v Hajdošah, 28. januarja leta 1930. Vse življenje je marljivo delala v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk ter doma pridno gospodinjila, v prostem času je veliko pletla, sedaj pa najraje gleda televizijo, bere časopise in ureja vrt.
Biserni ženin Leopold Lešnik, za domače kar Poldi, pa je bil rojen 13. oktobra 1923 v Studencih pri Mariboru. V mladih letih je živel v Limbušu, leta 1934 pa se je z mamo preselil v Majšperk. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, po vojni pa je 6 mesecev odslužil v takratni
Jugoslovanski ljudski armadi.
Vse življenje je marljivo delal v Tovarni volnenih izdelkov
Majšperk, sedaj pa v prostem času rad gleda televizijo in uživa v domačem okolju.
Foto: D. Lesnik
Biseroporočenca Frančiška in Leopold Lešnik iz Majšperka 714.
Bogato in razgibano življenje biseroporočencev so obogatili trije otroci, hčerka Leopoldina ter sinova Albin in Dušan, na jesen življenja pa ju razveseljuje kar šest vnukov in vnukinja ter celo trije prav-nuki, najstarejša pravnukinja je stara 11 mesecev, najmlajši pa 5 mesecev. Prvič sta se poročila 4. februarja daljnega leta 1950 na Ptujski Gori, biserno poroko in 80 let matere Francke pa so praznovali 6. februarja letos na njunem domu. Civilni obred biserne poroke je opravila županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, cerkvenega pa župnik iz Olimja Jože Lampret.
-OM
Na valovih časa
Torek, 16. februar
Danes goduje Julijana. Danes je pust.
1497 se je rodil nemški humanist in reformator Philipp Melanchthon, najpomembnejši Luthrov sodelavec pri reformaciji, njegov učenec in naslednik. 1822 se je rodil čudežni otrok, angleški znanstvenik Francis Galton. Ko je bil star tri leta, je že znal brati in pisati ...
1873 so v Španiji razglasili republiko. Italijanski princ kralj Amadej Savojski, ki je vladal tri leta, je moral odstopiti, vendar se je republika obdržala samo eno leto.
1877 se je rodila srbska pisateljica Isidora Sekulic. 1893 se je rodil sovjetski general, voditelj zahodne fronte, šef vojaškega generalnega štaba in maršal SZ Mihail Nikolajevič Tuhačevski, ki ga je Stalin v tajnem procesu leta 1937 obsodil na smrt. 1917 se je rodil angleški pisatelj Arthur Charles Clarke. Sreda, 17. februar Danes goduje Silvin.
1370 je nemški viteški red v bitki pri Rudauu premagal litovsko vojsko.
1386 je litovski veliki vojvoda Jagiel postal poljski kralj.
1444 se je rodil nizozemski filozof humanist Rudolf Agricola.
1600 so na trgu Campo del Fiori v Rimu na grmadi zažgali filozofa Giordana
Bruna, ker je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca.
1752 se je rodil nemški pesnik Maximilian Klinger. S svojo dramo Sturm und
Drang je dal umetniško ime smeri, ki se je pojavila med letoma 1767 in 1785.
1781 se je rodil francoski patolog Rene Theophile-Hyacinthe Laennec (laenek),
izumitelj stetoskopa.
Četrtek, 18. februar
Danes goduje Simeon.
1386 sta se poročila poljska dedinja Hedviga in veliki litovski knez Jagiel, kasnejši kralj Vladislav II. To je odprlo pot pokristjanjenju Litvi, zadnji državi v Evropi.
1358 so se z mirom v Zadru Benetke odrekle ozemlju ob morju od sredine Kvarnerja do meje z Dračem.
1519 je odplul z 11 ladjami proti Mehiki Hernando Marques del Valle Oaxa -Cortez, konkvistador in osvajalec Mehike.
1689 se je rodil francoski pisatelj in filozof Charles-Luis Secondat de Montesquieu.
1745 se je rodil italijanski fizik Alessandro Volta. Izdelal je prvi galvanski člen, prvo galvansko baterijo, iznašel elektrofor, elektroskop in kondenzator. 1867 so se na Dunaju končala pogajanja o sporazumu z Ogrsko, ki je utemeljil dualizem, s katerim je bila enotna država razdeljena na dve polovici: na avstrijsko ali Cislajtanijo in ogrsko ali Translajtanijo. Meja je tekla po reki Lajri. Petek, 19. februar Danes goduje Julijan.
1473 se je rodil poljski zdravnik, astronom in teolog Nikolaj Kopernik.
1855	je direktor pariškega observatorija Urbain Le Verrier predstavil svojo zamisel o ustanovitvi mednarodne vremenske službe pariški Akademiji znanosti in s tem položil temeljni kamen za njeno ustanovitev.
1856	se je rodil nemški pravnik in pedagog Rudolf Stammler, ki velja za enega najvplivnejših filozofov prava zgodnjega dvajsetega stoletja.
1959 so sklenile Velika Britanija, Grčija in Turčija sporazum, s katerim je postal Ciper samostojna neodvisna država.
1944 se je začelo v Črnomlju prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Na njem so začrtali okvir Slovenije v okviru federativne Jugoslavije. 1951 se je rodil v Mariboru slovenski predsednik Danilo Türk. Na volitvah za predsednika je zmagal v drugem krogu volitev 11. novembra 2007. 1996 je kranjski župan Vitomir Gros zjutraj 105 delavcem upravne enote v Kranju onemogočil vstop na delovna mesta v občinsko stavbo zaradi neplačanih najemnin.
Sobota, 20. februar
Danes goduje Leon.
1844 se je rodil kanadski pomorščak in pustolovec Joshua Slocum, ki je prvi sam obplul zemeljsko oblo.
1881 se je rodil nemški filozof Nikolai Hartman, eden zadnjih velikih sistema-tikov stoletja v filozofiji. Razvil je nesubjektivistično »novo ontologijo«. Umrl je leta 1950.
1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, ustanovitelj madžarske komunistične partije in vodja revolucije leta 1919. Ustreljen je bil v Stalinovih čistkah.
1898 se je rodil nemški dramatik, pesnik pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht.
1937 je zapustil neučinkovito Društvo narodov Paragvaj, 11. decembra istega leta pa tudi Italija.
1972 je ameriški predsednik Nixon prišel na prvi uradni obisk na Kitajsko. 1993 je umrl Ferruccio Lamborghini, ustanovitelj ene najbolj znamenitih avtomobilskih tovarn v 20. stoletju. Nedelja, 21. februar Danes goduje Irena. Danes je mednarodni dan materinščine.
1836 se je rodil francoski skladatelj Leo Delibes, ki je zaslovel predvsem po svoji baletni glasbi, pisal pa je tudi opere.
1844 se je rodil v Lyonu francoski organist, skladatelj in glasbeni pedagog Charles-Marie Widor.
1848 je izšel v Londonu Komunistični manifest, ki sta ga pripravila Karl Marx in Friedrich Engels.
1895 se je rodil danski biokemik Carl Peter Henrik Dam. Z. A. Doisyjem je odkril vitamin K. Za to odkritje sta leta 1943 oba dobila Nobelovo nagrado. 1895 se je rodil hrvaški violinist svetovnega slovesa Zlatko Balakovic. 1916 se je začela ena najbolj krvavih in dolgotrajnih bitk v prvi svetovni vojni. Nemci so začeli ofenzivo pri Verdunu. Po osmih mesecih bojev so imeli Nemci 335.000, Francozi pa 370.000 mrtvih in ranjenih. Ponedeljek, 22. februar Danes goduje Marjeta.
1732 se je rodil prvi predsednik ZDA George Washington.
1808 je ruska vojska v kratkem vojnem pohodu zasedla južnofinska mesta in
trdnjave.
1828 je nemški kemik Friedrich Wöhler iz amonijevega cianata sintetiziral sečnino, prvo umetno ustvarjeno organsko snov.
1848 so se začele demonstracije v Parizu, ki so čez dva dni povzročile tako imenovano »februarsko revolucijo« v Franciji, ko so razglasili republiko. 1864 se je rodil francoski pripovednik Jules Renard, avtor psiholoških romanov.
AvtoD£OM
Merivina prednja vrata se odpirajo naprej, zadnja nazaj
Nova meriva je lep in praktičen avto. Spominja na insignio in novo astro, z zadnjimi vrati, ki se odpirajo v nasprotno smer, pa je tudi dovolj samosvoja. Odpiranje vrat nazaj ima nekaj prednosti, a je bil tak sistem doslej tehnično prezahteven, da bi ga uporabljali tudi pri bolj kompaktnih avtomobilih.
Merivo so začeli prodajati pred sedmimi leti in jih doslej prodali približno milijon, kar je zavidanja vredna številka. Oplov eno-prostorec velja za tržno uspešnico, zato bo naloga novega modela, ki se tako po obliki kot konstrukciji naslanja na astro, toliko težja. Enoprostorci zaradi uporabnosti v osnovi ne veljajo za bisere avtomobilskega oblikovanja, a meriva prepriča s svojo dinamiko, ker ni škatlaste oblike, temveč je bolj zaobljenih linij. Precej nenavadna so zadnja vrata, ki se spredaj začnejo spuščati in nato znova dvigovati. Take rešitve bodo še posebej veseli otroci, ki med vožnjo radi gledajo ven.
Po astri je povzeta še notranjost oziroma instrumentna plošča (ki je postavljena nižje ter potisnjena za osem centimetrov naprej) in še nekatere podrobnosti, s čimer ni čisto nič narobe, ker so pri Oplu tako privarčevali nekaj razvojnega denarja. Navdušujejo številni odlagalni prostori, v predal na prednjih vratih spravite tudi veliko plastenko vaše najljubše pijače. Ob običajni postavitvi sedežev v prtljažnik spravite
400 litrov prtljage, ob prevrnjenih zadnjih sedežih do 920 litrov, ob izrabi vsega prostora do strehe pa v merivi lahko prevažate 1500 litrov prtljage. Naj še izpostavim, da so zadnji sedeži vzdolžno pomični za 24 centimetrov; levega in desnega lahko premikamo tudi bočno - takrat je v vozilu prostora za štiri potnike. Prilagodljiv je tudi predal med prednjima sedežema, saj je sestavljen iz treh delov; ker je na posebnih vodilih, je vzdolžno pomičen, delno snemljiv in ponuja dovolj prostora za shranjevanje številnih drobnarij, ki v družinskem avtomobilu ne smejo manjkati.
Pri Oplu so svoj sistem odpiranja vrat, ki ga bodo vesele mlade družine in aktivni starejši ljudje, poimenovali FlexDoors. Precej neobičajna rešitev prinaša lažji dostop do zadnjih sedežev ter hitrejši prehod med prednjimi in zadnjimi sedeži, kar je še posebej koristno pri družinah z mlajšimi otroki. Poskrbljeno je tudi za varnost, saj sistem z električno ključavnico skrbi, da so vrata zmeraj zaprta in zaklenjena, ko je hitrost vozila večja od 4 km/h. Med vožnjo vrat z notranje strani seveda ni mogoče odpreti, ob morebitnem trku pa se samodejno
odklenejo. Seveda takšen način odpiranja vrat prinaša tudi manj želene rešitve, kot je recimo dejstvo, da se dva odrasla potnika hkrati ne bosta mogla usesti na prednji in zadnji sedež, če avto parkirate ob steni, pa vsi sočasno ne bodo mogli zapustiti vozila.
Taka vrata so bila pred mnogimi leti zelo priljubljena, s to razliko, da so jih vgrajevali tako spredaj kot tudi zadaj, a so jih sčasoma popolnoma opustili zaradi varnostnih razlogov. Vrata, ki se odpirajo v nasprotno smer, so bila takrat smrtno nevarna, saj so se že pri manjših hitrostih, če niso bila najbolje zaprta, med vožnjo hitro odprla. In če pomislimo na to, da takrat niso poznali varnostnih pasov, si lahko mislite, kakšne so bile posledice. Podobno rešitev, a z vidika varnosti nekaj povsem drugega, je nedolgo tega pokazal Rolls Royce pri modelu phantom, Mini s clubmanom ali pa Mazda pri športniku RX-8 z rotacijskim motorjem.
Prihajajoča meriva je opremljena še z ostalimi pogruntavščinami, ki jih pri Oplu označujejo z oznako Flex. FlexFix je že poznan način za prevoz dveh koles, nameščen v dnu zadnjega dela vozila, uporaben je tudi sistem premičnih predalov FlexRail. Ko so dodali še sedežno prilagodljivost FlexSpace, ki je pri takšnih avtomobilih še kako dobrodošla, so dobili številne variacije notranjosti. Meriva ima namreč lahko dva ali pet sedežev, zadnji trije so pomični naprej in nazaj, stranska je, kot že omenjeno, mogoče pomakniti tudi vstran, da imata potnika več udobja.
Oplov prihajajoči enoprostorec bo v začetku prodaje na voljo s šestimi motorji z razponom moči od 75 KM do 140 KM, ki jih poznamo iz astre. Če lahko sodimo po trenutnih trendih, bo največ povpraševanja po 1,4-litrskem bencinskemu motorju s turbinskim polnilnikom.
Nemški inženirji so nedvomno dobro opravili svoje delo, saj meriva izstopa zaradi izvirnega načina odpiranja vrat in tudi všečne oblike z nekaterimi praktičnimi dodatki. Svojo uradno predstavitev bo doživela na salonu vozil v Ženevi, izdelovali jo bodo v španski Zaragozi, po besedah domačega uvoznika pa bo prodaja stekla že letošnjo jesen.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Higiena protetičnih nadomestkov (2. del)
Za higieno proteze je dobra milnica
Protezo čistimo zunaj ust, in to vse površine, ne samo zgornje in spodnje. Pacienti me pogosto sprašujejo, katero sredstvo za čiščenje protez je najboljše. Odgovor je preprost: milnica in večja ščetka z mehkimi ščetinami bosta v celoti opravila delo. Na voljo so tudi posebne ščet-ke, namenjene čiščenju protez. Pozorno je treba očistiti tudi vse težje dostopne predele, zlasti pri delnih protezah (prehod v kovinske dele).
Odsvetujemo zobno kremo in trde ščetke
Predvsem totalne pro-
Foto: Črtomir Goznik
Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
teze pacienti čez noč hranijo v kozarcu z vodo, kar ni nujno, ni pa prepovedano. Odsvetujem pa rabo klasičnih (zlasti trdih) zobnih ščetk in zobne kreme, ker so pogosto preveč agresivne za pla-
stični material v protezi in ga lahko poškodujejo.
Uporaba encimskih in kemičnih odstranjevalcev oblog ni nujna; lahko jih uporabljamo kot dodatek higieni, ne pa kot nadomestilo.
Če opazite, da so se na protezi nabrale obloge (kamen), ki jih ne morete odstraniti, to opravilo zaupajte svojemu zobozdravniku, ki bo vašo protezo z veseljem profesionalno očistil.
Fiksni protetični nadomestki
Higiena tovrstnih nadomestkov je zahtevnejša; vse predele, tudi težje dostopne, je treba očistiti vsak dan.
Čiščenje mostičkov poteka enako kot čiščenje zob, le nitka zanje je nekoliko drugačna. Sestavljena je iz treh delov: tršega, s katerim sežemo pod mosti-ček, gobastega, s katerim čistimo obloge, in tretjega,
ki je debelejša različica klasične zobne nitke.
Nadvse pomembno je, da težje dostopne predele pod mostički (manjkajoči zobje, nosilci) zares skrbno očistimo. Bakterije, ki zaradi nepopolne higiene ostanejo pod mostičkom, povzročajo razvoj paro-dontalne bolezni nosilnih zob in gnilobe. To je glavni razlog za poznejšo majavost mostička in bolečine.
V sklopu vsake zobozdravstvene oskrbe je bistvenega pomena pacientu zagotoviti osnovne pogoje za oralno zdravje. Pri tem je popolna ustna higiena osnovnega pomena. Pacienti pristopijo k vsem stomatološkim posegom brez zobnega plaka in kamna. Rezultati vseh terapij so tako mnogo boljši, počutje in zadovoljstvo pacientov pa s tem narašča.
Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
JZ Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Čeprav tega ni videti, se zima počasi vendarle poslavlja
Našim babicam in dedkom je pomenil valentin pravzaprav prvi spomladanski dan, danes pa je to samo dan, ko se med seboj obdarujejo zaljubljenci. Letos je bil valentin še povsem zimski, tudi v nadaljevanju naslednjega tedna bo še zima, potem bodo pa morda le ptički bolj glasno zapeli. Če bodo le kurenti dovolj skakali in zvonili, da bodo pregnali zimo.Zdaj še vedno bolj razmišljamo o tem, kaj bomo počeli, kaj sadili, kakšen bo naš vrt poleti, a že prav kmalu se bomo dela tudi resnično lotili.
Sobne rastline
Za valentinovo je sedaj podarjenih vedno več tudi cvetlic, cvetočih sobnih rastlin. Poleg orhidej, ki so verjetno na prvem mestu, bo v marsikatero stanovanje prišla kakšna ciklama in primula oziroma trobentica. Letos bo zaradi zimskih razmer verjetno manj primul in več ciklam, saj te veliko bolje uspevajo tudi v stanovanjih. Vedeti morate le, da ne marajo ogrevanih prostorov. Najbolje se počutijo na severnih ali severovzhodnih okenskih policah, kjer je svetlo, sonce pa ne peče po njih skozi šipe. Če je možno, naj prostor ne bo ogrevan. Zalivamo jih zelo zmerno, ne gnojimo. Pri zalivanju pazimo, da voda ni mrzla, predvsem pa, da ne zalivamo po čebulicah. Nekaj časa po zalivanju preverite, da voda ne stoji v okrasni posodi. Zalivanje po čebulici in stanje korenin v vodi povzročita hitri propad rastline. Ko pa se bodo dnevi še nekoliko segreli, ponoči pa bo le okoli ničle, ciklame sicer krajši čas prenesejo tudi do -5 "C, a ne predolgo, jih lahko posadim o ali posta vim o tudi na prosto.
Foto: Miša Pušenjak
Trobentice ali primule imajo v stanovanju zelo malo možnosti. Potrebno je zelo zmerno zalivanje, ase ne smejo izsušiti. Zato jih takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale, raje presadite ali postavite na prosto. V takšen sneg, kot je sedaj zunaj, seveda ne gredo, ampak koga ne bo več in bodo samo še jutra hladna, pa težav ne bo več. Primule sicer pri nas preživijo tudi več let na prostem, le v pra vih razmerah morajo rasti. Najraje imajo polsenco z dovolj svetlobe, odcejena, a ne presuha tla, razmere, kot so na robovih gozdov. Tam bodo cvetele tudi več let.
V trgovinah najdemo zdaj tudi nekaj pomladanskih čebulnic, ki že cvetijo. Najpogostejše so narcise in hiacin-te, seveda pa ne manjkajo tulipani, krokusi in včasih še muskariji. Letos, ko si ne moremo na vrtu sami nakopati poganjajočih spomladanskih lepotic, jih bo verjetno več našlo pot tudi v naša stanovanja. Vedeti morate nekaj. Če jih boste takoj postavili v tople, ogrevane prostore, se njihovega cvetenja ne boste dolgo veselili. Zato jih dajte raje na kakšna od sonca manj ogrevana okna ali v prostore, kijih ne ogrevate.
Kakor hitro bo skopnel sneg, boste že videli poganjanje tistih čebulnic, ki ste jih posadili jeseni. tudi te lahko skopljete in posadite. Obdajte jih z mahom, da bodo lepše. Dokler ne opazite popkov, jih imejte v neogrevanih, svetlih prostorih, potem pa jih lahko za čas cvetenja postavite tudi na toplo. Manj toplo bo, dalj časa se boste veselili njihovih cvetov. Ko odcvetijo, takoj poščipajte ostanke cvetenja in rastline postavite na hladno, lahko tudi na prosto. Ko bo zemlja dopuščala, pa jih kar posadite spet nazaj. Naslednje leto verjetno ne bodo cvetele tako obilno, kasneje pa bodo spet lepe. Vsako leto morate imeti druge čebulice, torej si zapomnite, katere so že krasile vaša stanovanja.
Balkonske rastline
Tudi balkonske rastline se že prebujajo. Čutijo, da so dnevi daljši. Zdaj je čas za presajanje v večje lončke. Veliko bolje jih je presaditi, kakor pa dognojevati. Presajanje je potrebno tudi zato, da rastline nekoliko razmaknemo in jim damo več prostora. Če pa tega ne boste storili, morate lončke nekoliko razmakniti. Obenem okrajšajte tudi vršičke, da se bodo lepo razrasli. Naj se vam ne smilijo, tudi če so na njih že popki. Ko se bodo začeli bolj sončni dnevi, bo tudi večja nevarnost zračne vlage, zato ne pozabite na zračenje prostorov. Sproti odstranjujte vse posušene liste, da ne bodo predstavljali nevarnosti za okužbe. Ven še ne moremo, saj se bo po taljenju snega zemlja morala še osušiti, zato pa lahko kar veliko postorimo tudi znotraj, da bo tudi naslednje leto lepo pisano in cvetoče.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Skladba Everybody Hurts je postala najhitreje prodajana skladba stoletja. Samo v dveh dneh se je ta humanitarni sin-gel v Veliki Britaniji prodal v 200.000 izvodih. Priredbo hita skupine R.E.M. so na novo posnela nekatera največja svetova glasbena imena, kot so Cheryl Cole, Susan Boyle, Mariah Carey, Robbie Williams, Take That, James Blunt in številni drugi. Kot smo že pisali, je celoten prihodek od prodaje namenjen za humanitarni fond Helping Haiti, ki pomaga žrtvam potresa na Haitiju.
Slavni kitarist in bivši član
skupine Guns N' Roses Slash se po desetih letih premora vrača na svetovno glasbeno sceno. Novi album pod imenom Slash naj bi izšel v aprilu. Na albumu se kot gostje pojavljajo številni znani glasbeniki, kot so Fergie (Black Eyed Peas), Ozzy Osbourne, Chris Cornell, Iggy Pop, Kid Rock, Dave Gro-hl (Foo Fighters), Adam Levine (Maroon 5), Andrew Stockda-le (Wolfmother), Lemmy (Mo-torhead) in tudi njegov bivši kolega iz zasedbe Guns N' Roses, kitarist Duff McKagan. Seznam skladb iz albuma Slash: Ghost (featuring Ian Astbury) Beautiful Dangerous (featuring Fergie)
R.E.M.
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3030
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Slash
'4
Nothing To Say (featuring M Shadows)
Crucify The Dead (featuring Ozzy Osbourne)
Promise (featuring Chris Cornell) By The Sword (featuring Andrew Stockdale)
Doctor Alibi (featuring Lemmy) Saint Is A Sinner Too (featuring Rocco De Luca)
Watch This (featuring Dave Grohl and Duff McKagan) I Hold On (featuring Kid Rock) Gotten (featuring Adam Levine) We're All Gonna Die (featuring Iggy Pop)
Starlight (featuring Myles Kennedy)
Roy Orbison je dobil svojo zvezdo na znamenitem hol-lyivoodskem sprehajališču slavnih (Hollywood Walk Of Fame). Svečanosti so se udeležili tudi njegova žena Barbara in njuni trije sinovi, Roy Orbison je umrl leta 1988 v 52. letu starosti. Na vrhuncu kariere je bil v šestdesetih s hiti, kot so Only The Lonely, Pretty Woman in Crying. Skupaj z Bobom Dylanom, Georgern Harrisonom in Tomom Pettyem je bil tudi član super zasedbe The Traveling Wilbu-rys.
Ameriški raper Nelly in bivša članica skupine Destiny's Child Kelly Rowland sta prejšnji mesec v studiu v Miamiju posnela skladbo z naslovom Gone, kije naslednica njune velike uspešnice Dilemma iz leta 2002. Tekst je prispeval
Rico Love, pod produkcijo pa se je podpisal Jim Jonsin. Kot vse kaže, bo skladba izšla na novem že šestem studijskem albumu, ki ga Nelly namerava izdati letos poleti.
®@®
Eden od najuspešnejših in najbolj talentiranih britanskih r&b glasbenikov Craig David se po kratkem premoru vrača na svetovno glasbeno sceno. Sklenil je tudi pogodbo z novo založbo Universal Music, s pomočjo katere bo že 15. marca objavil prvi novi singel pod naslovom One More Lie (Standing In The Shadows). To bo njegov prvi britanski singel po letu 2008. Njegov zadnji studijski album Trust Me je bil izdan v letu 2007. Naslov novega že petega studijskega album bo Signed Sealed Delivered. Craig David je do sedaj v svoji karieri prodal kar 13
milijonov albumov.
®®®
The Stooges, Genesis, ABBA, The Hollies in Jimmy Cliff so nova imena, ki bodo vpisana v znamenito in prestižno glasbeno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Omenjena peterica je bila izbrana med 25 letošnjimi kandidati, na veliko presenečenje so nekateri veliki favoriti, med njimi tudi zasedbi KISS in Red Hot Chili Peppers, ostali brez tega prestižnega priznanja. Velika svečana prireditev, na kateri bodo vpisali omenjeno peterico, bo
15. marca v New Yorku.
®®®
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	IMMA BE - THE BLACK EYED PEAS
3.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FIREFLIES - OWL CITY
2.	UNDER PRESURE (ICE ICE BABY) - JEDWARD FT VANILLA ICE
3.	IF WE EVER MEET AGAIN - TIMBALAND FT KATY PERRY
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
Za bruhati
Slovenske tako imenovane zabavne nanizanke so ... hm ... recimo, da ustrezajo naslovu. Moram povedati, da sem se nekaj časa trudil in jih poskušal prebaviti, vendar ne, to ne gre. To, kar snemajo in predvajajo, je naravnost grozno; pravzaprav je žalostno. Trudijo se biti smešni, a zmerom izpadejo le bedasti. Vsi liki so bolj ali manj neumni, da kaj ugotovijo, potrebujejo celo večnost, so kratkomiselni in tako naprej. Vsi so histerični, nanizanke so polne kričanja in skratka ogabne. Tudi če bi človek hotel to gledati, ne bi mogel, ker preprosto ne zdrži vseh zvočnih efektov.
Te nanizanke zmerom znova prikazujejo človeško bedo in neumnost, neizobraženost ter nesposobnost za življenje. Konec koncev, še govoriti ne znajo v slovenščini! Ne pravim, da bi morali uporabljati slovnično slovenščino, bilo bi pa lepo, če bi uporabili vsaj drobcen približek. Zadostovala bi že zborna slovenščina. Kar pa je pri vsem skupaj NAJbolj ogabno, je pa to, da zmerom in prav zares zmerom namigujejo na seks. Sploh nimam nič proti temu, da pa mora biti uporabljen v vsakem stavku, pa je preprosto ogabno. Pa da bi ga vsaj omenili! Ne, v slovenski kulturi se raje pojavljajo namigovanja, pa naj si bo to televizija, časopis, vici ali slovenska glasba, ki pa je tako ali tako poglavje zase. Tako se pojavljajo raznorazni izrazi, kot so na primer klobase, veliki jumbojeti, vrelci, pečice, naravni grelci, banane, brizge . Preprosto ogabno.
Kar pa je še bolj neumno in ogabno (kar je seveda težko), pa je to, kakšen humor uporabljajo. Spet prikazujejo človeško bedo, štoravost, da scenarijskih (sicer nepotrebnih in nepomembnih) vstavkov sploh ne omenjam! Ravno pred nekaj časa sem naletel na Lepo je biti sosed, kjer se je lik, za katerega ne vem, kako mu je ime, nekako vpel v lisice. Dobro, vendar to še ni bilo vse! Ne, moški ni mogel biti le v lisicah, moral je bili še v spodnji majici in spodnjih hlačah, saj drugače ni smešno. Pa tudi to še ni (zvenim kot TV-prodaja) bilo vse ... v spodnjicah je moral imeti natlačene nogavice ali karkoli je že tisto bilo, da se je lepo poudarilo, kje je slovenska pamet. Poleg tega je vse skupaj moral še posebej poudariti z držo, pri kateri je še posebej izbočil del, kjer se nahaja spolovilo. Takšen humor je naravnost ogaben. Konec koncev pa se človek veliko bolj nasmeji, če gleda politično dogajanje.
S tem pa pridemo na poročila ... Oh ljubi Kristus, kaj si šele tu dovolijo. Konstantno in zmerom znova ponavljajo ene ter iste slovnične napake. Naglasi in izgovorjave nekaterih besed so obupne! Ste vedeli, da ljudje nimamo koLkov, pač pa imamo koUke, prav tako Lady Gaga ni več Lady Gaga, pač pa je Lady Gaga. Sploh pa je vse skupaj ena velika tragedija.
Matic Hriberšek
Bryan Ferry je nizu glasbenih predelav v svoji karieri dodal še eno, »lotil« se je zasedbe The Drifters. Britanski glasbeni veteran se je odločil, da bo na novo posnel eno izmed največjih uspešnic skupine The Drifters, skladbo pod naslovom I Don't Want To Go On With You. Omenjena uspešnica je izšla na B-strani hit singlice Under The Boardwalk iz daljnega leta 1964. Skladba
bo izšla na najnovejši kolekciji hitov The Best of Bryan Ferry, ki bo izšla v dvojnem formatu, in sicer na CD-ju in DVD-ju. Na zgoščenki bo 19 priredb, med njimi klasike, kot so Kiss And Tell, Let's Stick Together, Slave To Love, Don't Stop The Dance in druge. Na DVD-ju pa bodo zbrani vsi uradni videospoti in nekaj live posnetkov.
Janko Bezjak
t vi
l_e s
V N A J
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS
4.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
5.	MEET ME HALFWAY - THE BLACK EYED PEAS
6.	FIREFLIES - OWL CITY
7.	I WIL
8.	REP
9.	EMP KEYS
10.	GE
11.	STAY
LOVE YOU MONDAY - AURA DION Y- IYAZ
RE STATE OF MIND - JAY-Z & AL
) YOU - JAMES MORRISON RONAN KEATING fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
^eOejvrnfl zreZk s
TOREK
musaka s piščančjim mesom*,
solata
SREDA
krompirjeva omaka, hrenovke ČETRTEK
zelenjavni zrezki, sirova omaka PETEK
kislo zelje, pečenice SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
korenčkova kremna juha, svinjski zrezki v gorčični omaki s šampinjoni**, njoki, solata PONEDELJEK
testenine po bolonjsko, solata
*Musaka s piščančjim mesom
750 g piščančjega fileja, 1 kg krompirja, 1 velika kisla smetana, 2 jajci, sir, moka, krušne drobtine.
Piščančji file narežemo na tanke kolobarje, jih osolimo z vegeto in spaniramo ter spečemo v olju. Surov krompir nare-žemoali naribamo na zelo tanke kolobarje in ga ocvremo ter potresemo z vegeto. V
pekač položimo eno plast krompirja, nanjo položimo nekaj ocvrtega mesa in malo sira, na meso spet naložimo plast krompirja in mesa ter ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Na vrhu mora biti plast krompirja. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Pečemo, do zlato rjave barve, pri 180 stopinjah.
**Svinjski zrezki v gorčični
■ ■ v	■ ■ ■
omaki s šampinjoni
Pol čebule, 8-10 svinjskih zrezkov, 20 dag šampinjonov, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 1 žlica masla, 2 stroka česna, 1 žlica gorčice, 1 žlica vegete, juha za zalivanje, sol, poper, 1 žlička paradižnikove mezge, 1 dl kisle smetane.
Zrezke potresemo z vegeto, jih popeče-mo na olju in prestavimo na krožnik. Na istem olju popražimo sesekljano čebulo in jo popražimo, dodamo gorčico, strt česen, malo zalijemo, dodamo zrezke in dušimo do mehkega, ves čas pa prilivamo tekočino. Posebej na maslu popražimo narezane šampinjone, jih malo posolimo in na koncu dodamo sesekljan peteršilj. Ko je meso mehko, primešamo šampinjone, žličko paradižnikove mezge,kislo smetano in po potrebi dosolimo ter popramo. Jed naj še enkrat zavre, nato jo ponudimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
■k-k-k
Bolgari: "Če boga hvališ, nimaš kaj zgubiti, če ga kolneš, nimaš kaj dobiti." -k-k-k
Japonci: "Najboljši je tisti bog, ki se mu mi klanjamo."
•k-k-k
Slovaki: "Zgolimi rokami ni še nihče obogatel."
-k-k-k
Turki: "Bogastvo podeljuje pravico govora."
-k-k-k
Kitajci: "Bogastvo naredi moža tako ošabnega kakor lepota žensko."
-k-k-k
Rusi: "Za reveža je sreča krajcar, za boga-tinapa milijon." -k-k-k
Nemci: "V starih cerkvah najlepše zvoni." -k-k-k
Hindujci: "Ko se približa smrt, še pes beži v svetišče."
-k-k-k
Nemci: "Dekle, ki bi rado dolgo ostalo lepo, se ne sme pogosto kazati."
-k-k-k
Smeh ni greh
Štajerski TEDNIK
SKOPUH, STISKAČ
TISK NA TISK
ITALIJANSKI PEVEC (TEDDY)
HRVAŠKI PETROL
NATAŠA ERJAVEC
MODEL DAIHATSUJA
STAROITAL-
SKO LJUDSTVO
KRANJSKA PLEMIŠKA DRUŽINA
INDIJSKI POLOSEL
BALONAR ŠORN
REKA V
SIBIRIJI
HRVAŠKO MESTECE
ROM. TEKAČICA
BOTER
VEČJA PTIČJA KLETKA
IZ BESED RINA
NEKDANJI AVSTRIJSKI SREBRNIK
KMEČKO VOZILO
ŽENSKA, KI OBDARJA
KITARIST (OTO)
MESTNI PREDEL KOPRA
JANKO KERSNIK
TURŠKI SEL NA KONJU
ANGLEŠKA SKUPINA
KONEC ŽIVLJENJA
PRITOK TIBERE
PREBIVALEC IDRSKEGA
PRODAJALEC SOLI
NAPAKA PRI KOŠARKI
TEKOČINA ZA IZDELAVO PARFUMOV
NASAD
OB HIŠI
PODJETNIK PEČEČNIK
ZAREBRNICA
SLAVKO MLINARIČ
NADEVEK
bolčno čežano!"
"Mitja, katera žival ti je bila najbolj všeč v živalskemu vrtu?" vpraša mama.
"Meni slon, očku pa tisti ke-brček iz blagajne."
Dva vinska bratca ste se srečala in eden je rekel: "Pustil sem alkohol!"
"Kje pa?" ga je vprašal drugi.
"Kaj ste po poklicu?" "Čarovnik. Ženske žagam na polovico!"
"Imate kakšno sestro? Vaš priimek mi je namreč znan!" "Imam dve polsestri!"
Miha je zagovornik abortusa. Prijatelju, ki abortusa ne zagovarja, je rekel: "Če je abortus umor, potem je samozadovoljevanje genocid!"
Sodnik: "Obtožujemo vas, da ste prodajali pilule večne mladosti. Kaj pravite na to?"
"Pravim, da nimam sreče ... Zaradi tega sem bil obsojen že leta 1765, 1876 in 1927."
"Zakaj si se poročil ravno z mojo mamo?" sprašuje sin očeta.
"Vidiš," se mož obrne k ženi, "tudi otroku to ni jasno."
"Si slišala, da se je Tončka poročila z rentgenologom?"
"No, končno eden, ki je nekaj našel v njej!"
"Na vrt sem postavil strašilo iz slame, toda ptice še vedno zobajo semena kot prej!"
"Jaz imam pa srečo, da je moja tašča stalno na vrtu in imam pred pticami mir!"
Sredi noči je pri kirurgu doma pozvonil telefon. Na drugi strani se je oglasil ženski glas:
"Gospod kirurg, mene je mož zelo užalil!"
"In zato mene kličete sredi noči?" je pobesnel kirurg.
"Ja, veste, morali ga boste zašiti!"
"Kakšna je razlika med upokojenko in devico?"
"Ni razlike. Obe čakata na prvega."
Milijarderjev sin prosi očeta: "Oče, kupi mi nov avto!"
"Kje pa je tisti, ki sem ti ga kupil pred tednom dni?"
"V tistem je pepelnik že čisto poln ... "
"Mihec, povej mi, kako bi mama lahko svojim desetim otrokom lahko razdelila šest jabolk!" je rekla učiteljica.
"Preprosto! Naredila bi ja-
"Mihec, povej, zakaj si v sosedovega Tončka metal kamenje?"
"Ker ima virozo in nisem upal iti bliže njemu, da bi ga z rokami namlatil!"
"Zakaj je mogoče pri moških opraviti psihoanalizo hitreje kot pri ženskah?"
"Ker se je pri psihoanalizi potrebno vrniti v otroštvo, moški so pa že tam."
Ugankarski slovarček: EKVI = staroitalsko ljudstvo; GRAN MOVE = model daihatsuja; KAMPANIL = prosto stoječ zvonik; KASBA = arabska mestna četrt; KUR = indijski polosel; NANOGRAM = enota za maso; NERA = pritok reke Tibere; TIRLEA = romunska tekačica.
■|Bj9oe 'JBS>j9z 'rney '!>jBJO>j 'BJ9Í|oa '|A>j3 'ujiefN 'B|e"| '9A0UJ UBjf 'BJ!>j 'BqOJUOLU 'JIDj 'BN 'doo '}JWS 'BLUüoyi 'VNI 'IAIS 'OJPI 'B9|JÜ '0U9y 'B>j|BAOJBpqO '>jS!J9jd ">j9A0 ">jB|n 'Í|9PBJ}S 'OIBjf -OUBU 'BU>jB '!|B9"| 'U9||V 'BqSB>j :ouABJopoA :®/uez/.o/ aj /taj/say
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ŽEBELJ
GLAS PRI HOJ
Govori se ...
... da je bilo na pustno nedeljo verjetno tudi veliko drugih pomembnih političnih dogodkov, saj sta Kresalova in Vlačič jubilejni poetovionski karneval zapustila, še preden je bil ta končan.
. da je politika očitno udarila tudi v poetovionske pustne prireditve, saj na častni tribuni ni bilo nobenega državnega pomembneža iz vrsto opozicije.
...da smo lahko odslej Poe-tovionci ponosni tudi na ministra za lokalno samoupravo, saj je (šele) na jubilejnem kurentovanju priznal, da je rojen Ptujčan, čeprav živi v Prekmurju.
... da imamo lahko sedaj pri pridobivanju evropskih sredstev za regionalni razvoj vsaj kako upanje več, saj ima prav ta minister za to v roki škarje in platno.
... da so Čuki v karnevalskem šotoru predstavili svojo novo pevko, saj je z njimi zapela ena od nekdanjih sloven-
skih misic s cvetličnim imenom; žal pa še zaradi tistega hrupa ni povsem jasno, ali je tudi petje tako lepo kot telo.
... da se je znova pokazalo, da je v korantovi deželi (najbolj) doma tudi fašenk, saj je bilo na jubilejnem karnevalu daleč največ karnevalskih in zmagovalnih skupin iz mar-kovske občine.
. da poetovionska glasbena šola resno razmišlja o mo-
žnostih za odprtje baletnega oddelka v Bukovcih, saj so v karnevalskem labodjem jezeru dokazali, da imajo tam že prve baletke in baletnike.
Vidi se ...
... da imajo v neki mladi haloški občini velike smuka-ške ambicije:po vzoru mariborske Zlate lisice so si umi-slili kar svojo haloško Zlato pra(li)sico...
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Mihaela Sagadin
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnjo fotografijo nam je poslala Mihaela Sagadin in nam povedala, da je med počitniškimi sprehodi s sabo vzela fotoaparat in naredila posnetke čudovite zimske pokrajine. Ja, človek mora imeti samo oko, da vidi lepote, ki se skrivajo vse naokrog.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©	€€€	0
Bik	v	©©©	€	00
Dvojčka	v	©©	€€€	00
Rak.	vvv	©©	€€	0
Lev	v	©	€€€	00
Devica	vvv	©©	€€	000
Tehtnica	vv	©©©	€	000
Škorpijon	vvv	©©	€	0
Strelec	vv	©	€€	000
Kozorog	v	©©	€€€	00
Vodnar	v	©©©	€€	00
Ribi	vvv	©	€€	0
Velja za teden od 16. februarja do 22 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog
februarja: 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 19. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Špela Pulko, Lovrenc na Dravskem polju 123 b, 2324 LOVRENC.
Anekdote slavnih
Francoskemu komediografu Molieru so po predstavi Namišljenega bolnika povedali, da je eden od gledalcev prepoznal v glavni osebi sebe in da hoče zaradi tega obračunati z avtorjem. Moliere je odgovoril: "Ustvaril sem osebo, ki ima mnogo dobrih lastnostih in jo opisal kot hipohondra. Veliko je takih, ki bi jo radi odnesli tako poceni. Povejte mu, da se res nima nad čem pritoževati."
***
Ko so pripravljali igro Gottholda Ephraima Lessinga Modrec Natan, je direktor gledališča Lessingu zaupal, da bo on igral Natana. Na to ga je dramatik previdno vprašal:"Kdo bo potem igral modreca?"
***
Ameriški filmski producent Samuel Goldwyn je nekoč povedal, da bo svojemu tajniku pokazal, kako se izbira nove uslužbence. Trem kandidatom je zastavil preprosto vprašanje, koliko je 2 + 2. Prvi je odgovoril, da je 4, drugi 6 in tretji 39. Rekel jim je, naj počakajo v predsobi. Ko je tajnika vprašal, katerega misli, da je izbral, je tajnik norčavo odgovoril, da tistega, kije odgovoril 39. Goldwyn se je zasmejal in dejal, da je izbral tistega, ki je menil, da je 2+2 = 6. Presenečenega tajnika, kije v resnici mislil, da bo izbral edinega s pravilnim odgovorom 4, je zanimalo, zakaj se je tako odločil. Goldwyn
mu je na kratko pojasnil: "Zato, ker je nečak od moje žene."
***
Ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin je nasprotoval temu, da bi imeli volilno pravico samo tisti, ki plačujejo davke, z besedami: "Imam osla, za katerega plačujem davek. Zato imam volilno pravico. Če mi osel pogine, ne bom več plačeval davka in ne bom imel volilne pravice. Ob tem me zares zanima, kdo pravzaprav ima volilno pravico: jaz ali osel?"
***
Med političnim govorom britanskega politika Davida Llo-yda Georgea, vodilne osebnosti britanske politike med vojnama, je iz množice priletela pred njega opeka. Pobral jo je in zaklical: "Oglejte si edini argument naših nasprotnikov!"
Ptuj • Viktorinov večer, posvečen škofu dr. Jožetu Smeju
Kronogrami skozi cas
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega bo v četrtek, 18. februarja, ob 19. uri v refektoriju mino-ritskega samostana pripravilo predstavitev knjige Kronogrami skozi čas. Avtor dela je mariborski pomožni škof dr. Jože Smej.
Strokovno nadvse zahtevno in obsežno delo, ki ga je opravil škof dr. Jože Smej, predstavlja kronograme. Kronogram je napis, ki ima poudarjene velike črke in le-te dajejo kot seštevek rimskih številk določeno letnico. Gre torej za letnico, ki jo je avtor zapisal v verzu ali tekstu. V obliki kronogramov srečujemo zapise največkrat na stavbah cerkva, kapelic, nagrobnikov, najdemo pa jih tudi po gradovih in drugih profanih stavbah. Nemalokrat so kronisti in duhovniki z njimi opremili kronike, matične knjige ali druge spominske zapise.
Publikacijo bi lahko razdelili na dva dela. Prvi je tisti, ki
predstavlja škofa Smeja kot avtorja in pisca kronogramov, ki jih je sestavil na prošnjo posameznikov in župnij.
Drugi del so tisti kronogra-mi, ki jih je škof Smej zbral, transkribiral, prevedel, razložil in objavil v prevodu skupaj z daljšo spremno besedilo (npr. z nagrobnikov). Knjiga je dragocen vir, saj je škof Smej objavil tudi tiste kronograme, ki so doživeli kdaj napačno objavo ali interpretacijo. V knjigo so vključeni tudi kronogrami, zapisani v rokopisih ptujskega historiografa Simona Povodna.
Ob svojem 65-letnem mašni-škem jubileju in ob 150-letnici prenosa lavantinskega škofijskega sedeža iz Sv. Andraža v
Maribor je škof dr. Jožef Smej izdal v samozaložbi knjigo, ki jo bomo predstavili.
O publikaciji bosta spregovorila avtor škof dr. Jože Smej in urednik Drago Sobočan, Zgodovinski arhiv na Ptuju bo predstavil rokopis Simona Povodna, kjer so zapisani krono-grami objavljeni v knjigi.
Ob 18. uri bo v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla maša v počastitev visokega življenjskega jubileja dr. Jožeta Smeja, saj bo avtor dopolnil 88 let. Diamantni mašnik škof dr. Jožef Smej se je rodil 15. februarja 1922 v Plečnikovi in Baševi Bogojini v kmečki družini. Po ljudski šoli v domači Bogojini je opravil gimnazijo v Murski
Soboti. Že kot študent na medicinski fakulteti v Ljubljani pa je spoznal, da je namenjen duhovniškemu poklicu. V duhovnika je bil posvečen 8. decembra 1944 v Szombathelyu, kasneje je bil soboški župnik in dekan. Po priključitvi Prekmurja k mariborski škofiji je postal kanonik v Mariboru, nato je postal naddekan, 1983. pa ga je je papež imenoval drza naslovnega škofa cerniškega (Zernico - Bolgarija) in za pomožnega škofa v Mariboru.
Predstavitev bo s svojim programom kulturno obogatil Mešani pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla pod vodstvom Uroša Sagadina.
Peter Pribožič
S teboj se nikoli ne pogovarjam tam, kjer ležiš. Le svečo prižgem. Stojim in molčim in te pustim počivati v miru.
Pogovarjam pa se
pogosto in mnogo,
ko hodim s teboj,
kjer si hodila skozi življenje.
In te sprašujem
o večnih skrivnostih
sanj in življenja... (Tone Kuntner)
Živimo v času. Vedno je z nami, zdaj nas spremlja, dohiteva, prehiteva, zaostaja, opominja, nas zabava, žalosti in vznemirja. Čakamo ga, pred njim trepetamo in mu poskušamo ubežati. Nekega dne pa se naš čas ustavi, izteče.
Tako se je, naša draga Martina, iztekel in ustavil tudi tvoj čas sredi popoldneva letošnjega 9. februarja, dobra dva tedna po tvojem triinsedemdesetem rojstnem dnevu. Ob žalosti, da te ni več, pa so na dan privreli nešteti lepi in prijetni spomini na dni, ki smo jih tako ali drugače preživeli skupaj prijetno, klepetavo, malce razposajeno, pa vendar odgovorno do vseh, ki so bili okoli nas.
Neizmerno rada si potovala, bila si radovedna, kako zgleda
svet onkraj obzorja, ki ga ti z nekoliko omejenim vidnim poljem nisi najbolje videla, samo slutila si ga. To so bile naše gore, morje in velika mesta v našem nekoliko oddaljenem zamejstvu - Dunaj, Budimpešta, Praga, Verona, Gardsko jezero in še bi jih lahko naštevali. To je bil tisti lep, sproščajoč del našega druženja, ostalo pa je bila tvoja služba in naše sodelovanje ob tem. Vedno si bila med nami, v službi si bila še, ko je tvoj delovni čas že zdavnaj minil. Rada si nas imela, mi pa tebe. Še posebej si oživela ob vsakoletnem festivalu na-rodno-zabavne glasbe, ki je bil del Ptuja, našega kolektiva in tudi tebe.
Vem, včasih smo bili sitni, potem pa si nas samo pogle-
dala skozi tista svoja očala, se nasmehnila in slaba volja nas je minila.
Po tvojem odhodu v pokoj leta 1992 si se še pogosto vračala med nas. Prišla si nas pozdraviti, saj za večji klepet ni bilo časa, kajti mi, ki smo še ostali na delovnem mestu, smo se nenehno borili z njim, neusmiljeno nam je dihal za ovratnik. Ti pa si odhaja zadovoljna, videla si, da je tvoja »družina«, to pa smo bili mi, zaposleni na Radiu-Tedniku Ptuj, dobro. Srečevali smo se v mestu in kasneje čedalje pogosteje slišali po telefonu, ki je zadnja leta postajal tvoja povezava s svetom, radio pa, ob časopisih, ki si jih skrbno prebirala, tvoj vsakodnevni gost, še posebej ko si po mamini smrti pred trinajstimi leti ostala sama v hiši na Zagrebški 28, ki si jo imela neizmerno rada. Kljub temu da si zadnja leta samevala, nisi bila osamljena. Širila si svoj krog znancev in prijateljev, tu so bili tvoji sorodniki in sosedi, ki so od daleč pazili nate, mi, tvoji nekdanji sodelavci, in številni drugi.
Radi smo te imeli in vedeli smo, da nas imaš tudi ti rada. Natančno si vedela za vse naše
osebne praznike in nam bodisi pisala ali pa voščila po telefonu. Bili smo veseli tvojih telefonskih klicev, klepeta, vprašanj. Kljub temu da si manj hodila med ljudi, te je zanimalo vse, kar se je dogajalo doma ali po svetu. Tako je bilo vse do tvojega zadnjega telefonskega pogovora tisto sredo, 13. januarja, letos. Potem ko se na naše klice nisi več odzivala, smo samo slutili, da je s tabo nekaj hudo narobe.
V lepi, sončni, zimski soboti, 13. februarja, smo te v velikem številu pospremili na tvoji zadnji poti. Marsikdo je pomislu-il: »Če bi to videla Martina in vse tisto cvetje, sveče ter slišala toliko lepih besed, bi bila vesela in zagotovo bi rekla, da jo imamo res radi.«
Ob številnih sorodnikih, prijateljih in znancih te je na tvoji zadnji poti spremljala tudi tvoja številna »družina« iz Radia-Tednika.
Veš, kadarkoli se bomo zbrali v velikem številu vsi tvoji nekdanji sodelavci, tebe pa ne bo, te bomo pogrešali. Ohranjali te bomo v lepem, prijetnem ter ljubečem spominu, naša draga prijateljica.
Vida M. Topolovec
Od tod in tam
Zg. Jablane • Zlatoporočenca Franc in Marija Teskač
Po 50 letih zakonskega življenja sta si na štefanovo, 26. decembra lani, pred kidričevskim županom Jožetom Murkom ponovno obljubila večno ljubezen in zvestobo Franc in Marija Teskač iz Zgornjih Jablan 17 pri Cirkovcah. Zlati ženin Franc Teskač se je rodil 20.
Foto: Saša Peršoh
avgusta 1937 na Mestnem Vrhu, nato pa so se preselili v Mali Okič pri Leskovcu. Tam je spoznal Marijo Voglar, ki jeprijokala na svet 4. januarja 1931 v Velikem Okiču. Leta 1959 sta se poročila v Leskovcu, potem pa sta se preselila v Zgornje Jablane. Franc Teskač je bil najprej zaposlen na Slovenskih železnicah, nato pa dolga leta v podjetju Swa-ty, zlata nevesta Marija pa je gospodinjila in pomagala okoliškim kmetom kot dninarka. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Ivan, Milan, Joži, Ivanka in Dragica, sedaj pa je razveseljuje tudi deset vnukov in vnukinj: Karmen, Grega, Maja, Nina, Sandi, Romana, Saša, Miha, Urška in Nino. Pri Teskačevih je zmeraj veselo, še posebej vsako nedeljo, ko se vsi tradicionalno zberejo na domačiji, ata Franc poprime za harmoniko, s petjem pa se mu nato pridružijo še ostali člani družine.
-OM
Ptuj • Veliko čiščenje snega v ptujskem mestnem jedru
Letošnja zima je zakuhala ne samo kurentom, temveč tudi komunalcem. Že nekaj zim ni bilo toliko snega, kot ga je natrosilo letos. Da je nedeljska osrednja ptujska po-vorka lahko kolikor toliko potekala nemoteno, s čim manj snega ob glavni trasi povorke, so v noči z 12. na 13. febru-
Foto: Črtomir Goznik
ar še pozno v noč ropotali plugi in kamioni, ki so odvažali sneg. Samo z Mestnega trga in Potrčeve ceste so ga odpeljali blizu 30 kamionov. Delavcem Komunalnega podjetja Ptuj so pri tem pomagali tudi nekateri podizvajalci. Kurenti pa imajo samo še nocoj do polnoči čas, da preženejo zimo in v deželo prikličejo pomlad.
MG
lnouicmpi?

# 0
Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica hulturs 2012
ČISTA ENERGIJA!
MatCT ■ Mintao fctrta - N™ rrato • PM • Swert Oad* • Utofe
hurentóvanje ¿012
^»pERITAGE
carnival
MESTNA OBČINA PTUJ
Prireditvenik
Torek, 16. februar
10.00 do 13.00 Ptuj, CID, ustvarjalna delavnica Pustne poslikave
obraza, za osnovnošolce, delavnica je brezplačna 12.00 Ptuj, Mestni trg, zabava z ansamblom Alibi Band in pevko Elo 17.00 Ptuj, Mestni trg, pokop pusta in predaja oblasti 18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, delavnica, numerologija -Dan Sovina
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Boštjan Konečnik, Tanja Žagar, Atomik Harmonik
Sreda, 17. februar
10.00 do 13.00 Ormož, sejna soba MCO, počitniške ustvarjalne delavnice
Četrtek, 18. februar
10.00 do 13.00 Ormož, sejna soba MCO, počitniške ustvarjalne delavnice
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljica Zelena jopica 18.00 Ptuj, sv. maša v minoritski cerkvi, Viktorinov večer Kronogrami skozi čas, predstavitev knjige dr. Jožefa Smeja, mariborskega pomožnega škofa ob 65-letnem mašniškem jubileju 19.00 Ormož, kulturni dom, gledališka predstava Škrip orkestra 20.00 Slovenska Bistrica, Dom kulture, Zmago Batina - mesar za vse večne čase
Petek, 19. februar
17.00 do 19.00 Videm, Drvarnica, razstava likovnih del Doroteje Širov-
nik in Marka Kunčnika 18.00 Pragersko, kulturni dom, 11. območna revija pevcev ljudskih
pesmi in godcev ljudskih viž 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, predavanje psihoterapevtke
Dušanke Janša o hipnozi 19.00 do 20.30 Ptuj, CID, začetni tečaj salse v paru 20.00 Ptuj, CID, Jazz koncert Samo Šalamon trio feat. Achille Succi & Roberto Dani
PRODAM odojke in svinjo za zakol. Tel. 755 31 21.
PRODAMO plemensko svinjo, že dvakrat kotila. Telefon 719 14 98.
DOM-STANOVANJE
DO 5 % POPUSTA pri nakupu 3-sobnega stanovanja, 63 m2, na Ptuju, do 25. 2. Tel. 030 396 757.
RAZNO
UGODNO prodam posteljo 2 m x 1,60 m, Meblo, z dvema nočnima omaricama, za 99,00 €. Tel. 041 667 325
iPoiIuiajts, nai na iuttountm ijil&tul
RADIOPTUJ
tun äfiletct
www.radio-ptuj.si

PREKLIC IZJAVE - Na zadnji seji občinskega sveta, 24. 1. 2010, je bilo postavljeno tudi svetniško vprašanje, koliko ima občina tožb na sodišču. Pri pojasnjevanju je prišlo do nenamerne napake, zato prek-licujem izjavo, da svetnik Janez Lah osebno toži župana. Kazensko ovadbo, ki je jo svetnik Janez Lah podal proti županu občine Dornava, pa je Okrožno državno tožilstvo zavrglo. Rajko Janžekovič
www.tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Telefon 040 647 223.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
SPORED ODDAJ
TOREK 16.2.
8.00 Kulturni večer na Destrniku 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Bal na Destrniku 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 17.2.
8.00 Kulturni večer v Hajdošah 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 Super hiti
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kronika občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 18.2.
8.00 Kulturni večer v OŠ Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 Super hiti 19.00 Pri Gašperju 20.00 Fašenk po Dornavsko 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 19.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Oddaja iz občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NAROCIl.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene. Edini val, ki se ne razbije.
(Jimenez)
ZAHVALA
ob boleči izgubi mame, babice, prababice, sestre in tašče
Genovefe Vučar
20. 12. 1942 - 7. 2. 2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, Bernardi in Ireni za besede slovesa, Janku za odigrano Tišino, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir in hematološkemu oddelku mariborske bolnišnice za trud. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Vsi njeni
Še vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, brata in strica
Zdravka IVI ur ko viča
IZ MURETINCEV 49 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje.
Prisrčna hvala tudi g. župniku Ivanu Holobarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Janku Kelencu za odigrano Tišino, ge. Angeli Hameršak in g. Robiju Marinu za prebrane govore ter pogrebnemu zavodu Mir. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Pogrešali ga bomo!
Njegovi najdražji
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k meni pristopite, pomislite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Dotrpela je naša draga mama
Emilija Leben
IZ PODGORCEV
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno soža-lje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni pogreb in besede slovesa v cerkvi. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Posebej pa se zahvaljujemo sosedu Rudiju za poslovilni nagovor, teti Toniki za molitev, družini Notesberg za vsestransko pomoč, družinama Sladnjak ter družini Majč-Marolt. Ohranite jo v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
VSAK CSTRTSK Ob 20.00 ÜRI


K POSKOČNIH
1.	KRAJNCI - Na planci je na hišca
2.	Ans. SAŠE AVSENIKA - Vsi zapojmo
3.	ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE - Stari muzikant
4.	Ans.SPEV-Tvojeoči
5.	Ans. PEPELNJAK - Prijatelji
6.	Ans. JELEN - Jelenov ruk
7.	GIANI RIJAVEC IN ZIDANIŠKI KVINTET - Lojtrca
1.	ATOMIK HARMONIK - Pivo mi dej
2.	BOŠTJAN KONEČNIK - Brezizpitasemostal
3.	ELA - Kakor magnet
4.	ZLATKODOBRIČ-Mehankar
5.	TANJA ŽAGAR IN BORIS KOPITAR - Lepo je v dvoje 5. ROKKOSMAČ - Šelahkoljubim
7. OBJEM - Odšel bom
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
ZIMSKA PRAVLJICA
Štajerski tednik in RTC Jakec nagrajujeta zveste naročnike!
Ste naročnik Štajerskega tednika?
Potem ne spreglejte petkove številke, kjer bomo 10 zvestih nari nagradili z celodnevno smučarsko vozovnico Rekreacijsko tur&l in smučarskega centra Jakec Trije Kralji pri Slovenski Bistn
"I I "
Jcb&C
' Trije Kralji - Slovenska Bistrica
Več v petkovi številki Štajerskega tednika.
Štajerski
jlasujem
Glasujem
priimek
Naslov
Markovci • 19. fašenk v znamenju sonca in gostoljubnosti
V deželi korantov najboljši Angelski raj in Pavi
TUdi na 19. fašenku v Markovcih je bilo luštno in veselo, kot se za fašenk spodobi, v izredno lepem in sončnem vremenu pa se je okoli 3500 obiskovalcem predstavilo 21 etnografskih in karnevalskih skupin ali skupaj blizu 2000 maskiranih.
Tudi letos so se udeleženci karnevalske povorke v deželi korantov zbrali pred gostiščem Ambiente v Zabovcih, od koder so se nato po vasi podali proti centru občine v Markov-ce, kjer je voditeljica Natalija Plohl posamezne pustne skupine podrobneje predstavila. Zaključek fašenske povorke pa je bil tudi tokrat v velikem prireditvenem šotoru, kjer so proglasili najboljše in jim podelili tudi nagrade.
Kot je pojasnil Marjan Bez-jak, predsednik Etnografskega društva Korant Markovci, ki je bilo organizator letošnjega fa-
šenka, je bilo med blizu 2000 maskiranimi letos okoli 400 korantov z dvema skupinama oračev, kar 41 kopjašev, pa številni piceki, kokotiči, vile, ruse, medvedi in gamele. Poleg karnevalskih skupin iz markovske in vseh sosednjih občin so nastopile lepo našemljene pustne skupine iz Vrtca in Osnovne šole Markovci, med gosti iz tujine pa so letos nastopili skupina Pustvi iz Kostanjevice na Krki, Liški pustje iz Kanala na Soči, etnografska skupina iz Slovaške, iz Srbije pa skupina pokačev in trubačev.
Sicer pa je komisija z župa-
Foto: M. Ozmec
Skupina Rimljani iz Spuhlje je bila nekaj posebnega, a očitno ni prepričala komisij ne v Markovcih in ne na Ptuju.
nom občine Markovci Francem Kekcem na čelu, v njej pa so bili tudi predstavniki vseh vaških društev, letos prvo mesto prisodila skupini Angelski raj iz Stojncev, drugi so bili Pavi iz Male vasi, tretji pajki iz Prvencev, četrta je bila skupina Labodje jezero iz Bukovcev, oziroma zaselka Vopošnica, 5. mesto je pripadlo skupini Metulji iz Stojncev, 6. mesto skupini Rimljani iz Spuhlje, 7. mesto skupini Gondola iz Cirkulan, 8.
mesto pa skupini Abrahamovci iz Stojncev. Posebno nagrado za najboljšo etnografsko skupino pa je komisija prisodila skupini Gostuvanjci iz Zabovcev.
Sicer pa je bilo v prireditvenem šotoru, ki je bil postavljen na asfaltnem igrišču v Markovcih, veselo in zabavno že v petek, ko so za prijetno glasbo skrbeli Modrijani in Natalija Verboten, v soboto so se pustne maske in domačini zabavali z ansamblom Bratov Gašperič, skupino Kalamari in Majo Kampl, na pustno ali mastno nedeljo je bila zabava z Okroglimi muzikanti in Manco Špik, včeraj, na pustni ponedeljek, pa so sklenili pustno rajanje z ansambloma Slovenski muzikanti in Rock'n band.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Prvo mesto je komisija markovskega fašenka prisodila skupini Angelsko kraljestvo iz Stojncev.
Opravičilo
V sestavku o letošnji 5. Obarjadi Lions kluba Ptuj pod naslovom Za dobrodelnost ni ovir in meja, objavljenem v 11. številki Štajerskega tednika, je prišlo do neljube napake. Edina članica komisije za ocenjevanje obar je bila Brigita Selinšek in ne Brigita Vin-diš, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
Osebna kronika
Rojstva: Klavdija Zorko, Brengova 53 a, Cerkvenjak - deklica Blažka; Klavdija Markuš, Log 28, Rogatec
-	deček Jan; Andreja Pelc Čeh, Boračevska cesta 1, Radenci -deček Franc Jožef; Majda Marčec, Breg 6, Središče ob Dravi - deček Nino; Nina Strehar, Na ajdov hrib 8, Slovenska Bistrica - deklica Eva; Simona Matjašič, Apače 193, Lovrenc na Dravskem polju
-	deček Nejc; Nataša Janžekovič, Tibolci 59, Gorišnica - deklica Neža; Petra Hanžel, Novinci 29, Vitomarci - deklica Tjaša; Andreja Petek, Žvab 14, Ivanjkovci - deček Kristjan; Nataša Kostanjevec, Ul. 25. maja 6, Ptuj - deček Matic; Sabina Srša, Šinkova ulica 16, Središče ob Dravi - deček; Bojana Robnik, Markovci 93 b - deklica Nika; Jerneja Čeh, Juršinci 74 a -
deklica Nena.
Umrli so: Rozalija Polanec, rojena Žirovnik, Jenkova ul. 3, Ptuj, rojena 1925 - umrla 24. januarja 2010; Ljudmila Coklin, rojena Radovanovic, Krčevina pri Vurbergu 137, rojena 1931 -umrla 19. januarja 2010; Razija Matic, Slovenja vas 54, rojena 1954 - umrla 28. januarja 2010; Frančišek Marinič, Dolena 9, rojen 1930 - umrl 31. januarja 2010; Ivan Papdi, Proletarska ul. 17, Njiverce, rojen 1921 - umrl 2. februarja 2010; Janko Cvetko, Kicar 29, rojen 1968 - umrl 31. januarja 2010; Milan Drevenšek, Dornava 24 a, rojen 1952 - umrl 7. februarja 2010; Dragomir Majcen, Majšperk 92, rojen 1949 - umrl 8. februarja 2010; Radovan Korošec, Miklošičeva ulica 6, Ptuj, rojen 1984 - umrl 1. februar 2010; Ana Štumberger, Gajevci 25, rojena 1924 - umrla
8. februarja 2010; Roman Lorbek, Goričak 22, rojen 1964 - umrl 8. februarja 2010; MihaelJanžekovič, Bukovci 144, rojen 1928 - umrl 9. februarja 2010; Jožefa Brodnjak, rojena Podhostnik, Mali Okič 16, rojena 1920 - umrla 6. februarja 2010; Ema Jurenec, rojena Klep, Dobrina 32, rojena 1919 - umrla 4. februarja 2010; Luka Varvoda, Panonska ul. 2, Ptuj, rojen 1922 - umrl 3. februarja 2010; Franc Zmajšek, Brezovec pri Polju 41
а,	Podčetrtek, rojen 1927 - umrl
б.	februarja 2010; Ivan Žuran, Kraigherjeva ul. 3, Ptuj, rojen 1932 - umrl 9. februarja 2010; Konrad Bezjak, Bukovci 53, rojen 1944 - umrl 10. februarja 2010; Muharem Salihovic, Zabovci 34, rojen 1946 - umrl 10. februarja 2010; Rozalija Šibila, rojena Angel, Zgornja Pristava 20 a, rojena 1923 - umrla 29. januarja 2010.
Od tod in tam
Ptuj • Baloni v čast ptujskemu kurentovanju
Foto: Črtomir Goznik
V čast 50. ptujskega kurentovanja so se pod ptujsko nebo dvignili tudi baloni. Balonarski klub Ptuj je pritegnil balonarje iz Avstrije in Slovenije, skupaj je polet v čast jubileja opravilo deset balonov, v tem sklopu pa so opravili tudi že tradicionalni Valentinov polet za tri izžrebane pare, ki so dan zaljubljencev preživeli nekoliko drugače. Kot je povedal predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič, jim je pri sobotnem poletu pomagalo tudi vreme.
MG
Ljutomer • Živahna pustna nedelja
Ljutomer
Ljutomersko turistično društvo že vrsto let ohranja prirejanje nedeljskih pustnih zabav v mestnem središču. Tradicionalni Fašenk v Lotmerki je znova privabil številne obiskovalce, z maskami in brez njih. V organizirani obliki so se predstavili učenci OŠ Ivana Cankarja (na posnetku), za njimi pa še dijaki Gimnazije Franca Miklošiča. Posebno pozornost je pritegnila povorka našemljencev iz devetih lokalnih TD (Stara Cesta, Mala Nedelja-Radoslavci, Cven, Babinci, Kunštni Prleki, Labod Podgradje, Društvo cvenskih čehov in deklin, Mak Pristava).
Prav gotovo bo veselo tudi na današnji pustni torek, ko prireditve napovedujejo v Ljutomeru, Cvenu in Branoslavcih. Po pepelnični sredi sledi še običaj s pustnim pokopom pri turistični kmetiji Belec v Železnih Dverih.
NŠ
Dragojevič razvajal Prleke
Eden najpopularnejših in najstarejših hrvaških pevcev zabavne glasbe Oliver Dragojevič je na dan vseh zaljubljencev gostoval v novi ljutomerski športni dvorani in v organizaciji Kulturno mladinskega društva (KMD) iz Podgradja pripravil valentinov koncert. Več kot 1500 obiskovalcev je dalmatinski estradni umetnik (rojen v Veli Luki na otoku Korčula) razvajal v dvournem nastopu in predstavil svoje domala vse najbolj priljubljene skladbe. Oliver Dragojevič je po končanem koncertu novinarje, pokrovitelje koncerta in povabljene goste v ljutomerskem hotelu Jeruzalem zabaval še v sproščenem vzdušju.
NŠ
Napoved vremena za Slovenijo
Če sever konec svečana brije,	3/~8
l dobre letine up zašije.

Danes bo v zahodni Sloveniji oblačno, drugod pa delno jasno. Zjutraj bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, najvišje dnevne 0 do 3, na Primorskem do 7 stopinj C.
Obeti
V noči na sredo bo oblačno. Predvsem v južni in jugovzhodni Sloveniji bo občasno nale-taval sneg. V sredo popoldne se bo na vzhodu delno razjasnilo. V četrtek bo oblačno, na Štajerskem in v Prekmurju delno jasno. V zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo.
Foto: NS