Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Štev. 1. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse letd 60 t zavezniki in ne kot podjarmljeni, in so priznanje državne samostojnosti ohranili vsaj formalno do poznega srednjega veka -as usiolitvijo koroških vojvod, je dokazal slovenski zgodovinar dr. Mal v študiji, ki smo jo omenili v zadnji številki. Če gre za kulturno samostojnost, so jo začeli Slovenci živeti že leta 1351., ko je izdal Trubar prvo slovensko knjigo, če gre za gospodarsko samostojnost, so jo Slovenci imeli tiste čase, ko še ni bilo pri nas povojnih nnciona-lizatorjev podjetij in centralizma, več kot pozneje, ko nam je bilo uničeno vse naše zadružništvo in denarništvo in smo zgubili izhod na morje ter svoje upanje, Trst. Ni res, da je naša zgodovina »zgodovina životarjenja, trpljenja, sentimentalnosti in sol žarjen ja«. To se pač zdi dr. Pucu, čemur se pa rte čudimo. Treba je pa povedati, da je tako besedovanje malitev slovenstva in nepoznan je slovenske zgodovine, ki je pač vredna, da jo vsak, ki hoče po slovensko pisati, vsaj povrh pozna. Zem-ljepisje ne ve, da »Zagreb, ko ni bil večji od Ljubljane, jo je prekosil takoj prve mesece po prevratu in je postal trgovinsko in denarno .središče za vse^ prečanske kraje«, pač pa ve zemljepisje, da je že leta 1900. imel Zagreb 57.930 prebivalcev, Ljubljana pa 36.647, 1. 1928. je pa imel Zagreb še enkrat toliko ljudi kot Ljubljana. Slovenska »Narodna vlada«, pravi dr. Puc, da je ščitila avstrijsko krono in ji to zgmeri. AH naj bi bila relacija med krono in dinarjem — krona je imela takrat, ko je bila za: dipar zamenjan enak kurz v Švici kot dinar — še bolj »ugodna« kot je bila, torej namesto 1: 5 mogoče kar 1:500, tako da bi Slovenci dobili za 500 kron en sam dinar, medtem ko je celp Italija diala za 1, k.rono 70 cen tezi mov, kar je svoje dni pomenilo okoli 3 in pol dinarja? Kako jp sloveftska »Narodna vlada« »zapravila Koroško«, ve vsak, kdor je prebral znameniti sestavek, ki ga je napisal vseuč. prof. dr. Tomšič pred nekaj leti v »Slovenskein pravniku«. »Intfigantštvo je cvetelo na tihem, a javno smo se čudili, kako je mogoče, da centrala izrablja ta položaj iri izigrava eno stran proti drugi« — modruje bivši Jevtičev dravski ban! Res je spletkarjenje cvetelo, kje in kako, pai vedo neki ljudje menda prav dobro. Pa se cvete in se je zarilo f>ri nas tako globoko; da bo treba ne le plevel poruvati, ampak z ostrim leme-žem preorati moralno »gmajno«. Krono si je pa po-stuvil omenjeni sestavek na glavo, ko pravi, da naj 'bo »vse naše delo po&večeno najprej moči Jugoslavije, potem šele našim slovenskim interesom«. Ce so Slovenci tudi sestavni del Jugoslavije, bi se (o reklo hišo zidati od strehe navzdol. Če so deli trdni, je trdna celota. Misleč človek, ki mu je logika glavno, ne pa kaj drugega, ve, da le iz prištevnikov nastane znesek! Sicer je pa prav ta na koncu navajena Pueova izjava prav tako značilna kakor zanimiva, poseb- no v teh dneh. Sa j stavi kar naravnost državo nad narod, postavlja torej nauk, po katerem ima država pravico, da na primer uniči narod ali narode, ki so ji na potu. Po dr. Pucu je torej država prvo in sama sebi namen, narod pa nekaj drugotnega. Ponekod tudi tako delajo glede na naše manjšine, in dr. Pucu je to očitno hudo všeč. Mi pa, in z nami demokratje po vsem svetu, srno seveda kar najbolj nasprotnega mnenja. Narod in njegova telesna in duhovna blaginja je prvo za nas, država nam je pa samo sredstvo, da dosežemo ta namen, in samo toliko jo priznavamo, kolikor nam more in hoče služiti pri tem namenu. Tisti, ki ni pred dvajsetimi leti spal političnega spanja, je lahko opazil, da sO neki narodi prav zaradi izvajanja tega napačnega načela zelo bučno razdrli veliko monarhijo s starodavno vla>-darsko rodovino na čelu. In nekateri politiki so se iz tistih dogodkov tudi marsičesa naučili. Res pa je, da jih je še več, ki se niso iz njih prav nič naučili. Dr. I.Š.: Važna razsodba upravnega sodišča Upravno sodišče v Celja je cine 20. decembra 1938 razpravljalo, dne 31. decembra 1958 pa mi je dostavilo pismeno sodbo o zadevi predsednika Slovenskega kluba na ljubljanski univerzi cand. iur. Bajuka Staneta zaradi policijske kazni. Zaradi splošnega pomena navajam besedilo sodbe in izrabljam to priložnost, da se v svojem in — nedvomno v imenu vseh akademskih društev — prav lepo zahvalim vsem tistim, ki so se v tej stvari zanimali za razvoj in prispevali z gradivom. Sodba se glad (v dobesednem izvlečku): A 213/38-9 V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Ivana Likarja, v prisotnosti upravnih sodnikov Mulačka Rajka in Mašiča Stanka, dalje sod. pripravnice Pregelj Nataše kot zapisnikarice, na tožbo Bajuka Staneta, cand. iur. iz Ljubljane, zastopanega po dr. Ivu Štempiharju, odvetniku na Jesenicah, zoper odločbo kr. banske uprave v Ljubljani z dne 26. maja 1938, 11/2, št. 3119/1 zaradi olbsodbe zaradi prekrška po § 23. zakona o društvih, shodih in posvetih, po dne 20. decembra 1938 izvedeni javni razpravi, in sicer po zaslišanju poročila sodnika-poročevalca ter po izvajanju Iločevarja Mirka, odvetnika v Celju, v imfenu dr. Štempiharja, in v odsotnosti redno vabljenega toženega oblastva, razsodilo: Tožbi se ugodi in se napadena odločba razveljavi kot nezakonita. Razlogi: Uprava policije v Ljubljani je obsodila toži-telja s kazensko razsodbo z dhe 20. 4. 1938, Pov. št. 4704/3 po § 36. zakona o društvih, shotlih in posvetih na globo 500 din, eventualno na deset dni zapora zaradi' prekrška po § 23. cit. zak-, ker je sklical kot predsednik akademskega .društva »Slovenski klub« za dneva 24. marca in 7. aprila 1938 obakrat ob 20. uri v prostorih restavracije »Štrukelj« v Ljubljani členski sestanek 8 predavanji. Ti sestanki, oziroma ta predavanja so se vršila ob udeležbi: dne 24. marca okoli 40 členov, dne 7. aprila 1938 pa okoli,' 80 členov in niso bila predhodno prijavljena policijski upravi. Prekršek je imela uprava policije za dokazan po lastnem priznanju tožitelja in po izpovedbah prič. Tožiteljevo pritožim proti tej razsodbi je kr. banska uprava zavrnila z odločbo1 z dne 27. maja 1938, 11/2, Št. 3119/1. V utemeljitvi te svoje odločbe navaja kr. banska, uprava, da se more načelo, (ki ga je tožitelj uveljavil, da se namreč akademska društva odgovorna za svoje delovanje le univerzitetni, ne pa politični oblasti, upoštevati le, kolikor ta društva delujejo v okviru univerze na akademskih tleli. Kolikor nastopajo navedem! društva izven univerzitetnih prostorov, pa so podvržena tudi predpisom zakona o društvih, shodih in posvetih. Proti tej odločbi je vložil Bajuk Stanislav v zakonitem roku tožbo na upravno sodišče zaradi bistvene pomanjkljivosti postopanja in nepravilne uporabe zakona. (Tu sledi navedba vsebine tožbe, ki jo pa izpuščamo, ker se v nadaljnjih razlogih sodbe upravnega sodišča nahajajo njeni sledovi in bi se to poročilo s ponatiskojn celotni; sodbe samo brez potrebe razvleklo.) U pra vno sodišče je o tej tožbi sledeče razrno-trivulo: Po podanem dejanskem stanju gre v danem primeru predvsem za spor o vprašanju, ali veljajo za akademska društva izključno določila občne univerzitetne uredbe z dne 11. decembra 1931, Sl. 1. št. 212/18, in uredbe o društvih univerzitetnih slušateljev z dne 20. aprila 1954. Sl. 1. št. 497/61, najsi deluj ejo društva na univerzitetnih tleh ali zunaj njih, ali pa veljajo za njihovo izven univerzitetno delovanje poleg določil navedenih uredb tudi določila zakona o društvih, shodih in posvetih. Toženo oblastvo ne navaja za upravičenost zadnjega naziranja, (ki ga zastopa, nobenega predpisa, tožitelj pa se sklicuje na člen 13. ustave, ki sta-tuira načelno popolno svobodo združevanja, omejeno le, kolikor določa zakon, ki pa je za akademska društva le zakonita občna univerzitetna uredba, oziroma uredba o drtištvih vseučiliških slušateljev. Nadalje se sklicuje na določila §§ 2. in 20. društvenega zakona, po katerih naj bi veljala določila tega zakona le za društva, ki se ustanavljajo s sodelovanjem upravnih oblastev po društvenem zakonu, oziroma po katerih naj bi bila akademska ' društva izvzeta iz določil drtištvenega zakona. Nesporno je, da je pravica združevanja po določilu člena 13. ustave omejena le toliko, kolikor to določa zakon, predvsem zakon o društvih, shodih in posvetih in morebitni posebni dotični zakoni. Nesporno je tudi, da se imajo izjeme od načelne svobode zdrpževanja strogo tolmačiti in da se nč smejo uporabljati tudi tta druge primere, ki v zakonu niso izrečno ozhačeni. Tožitelj pa nima prav, kolikor je mnenja, da govorita §§ 2. in 20; drtištvenega zakona v njegov prid. Res ima zakon o društvih, shodih in posvetih v prvi vrsti pred očmi dr ti šiva, katerih ustanovitev še prijavi po § 2.; oziroma drušiv^ za katera je potrebna dovolitev po § 12. in sl.) ali ta društva niso edina, ki spadajo pod določila njegovega prvega poglavja. Iž besedi § 20; v začetku »Pod odredbe tega poglavja ne spadajo...« sledi namreč, da sd podvržena določilom navedenega poglavja načeloma vša društva, ildj se ustanove ria kakršen koli načih. Izvzeta so le tista, ki so v § 20. izrečno in taksativno navedena, ta pa so: 1. versko sktip-nosli usvojenih in ptižnanih veroizpovedi in njih verske združbe, osnovane na zakonih; 2. združbe in društva trgovinskega in gospodarskega značaja, osnovana po odredbah zakonov, ki veljajo zanje, in 3. združbe in skupnosti javnega prava, ki so ustanovljene po posebnih zakonih. Akademska društva ne morejo spadati k združbam pod 1. in 2., ne spadajo pa, čeprav obstoje zaiija posebne, na zakonu o univerzah sloneče uredbe, tudi pod točko 3. Akademska društva namreč niso ne združbe ne skupnosti javnega prava. Da bi to bila,'bi morala izvrševati kake javne naloge javne uprave, razen tega pa bi morala biti njim v prid statnirana obveznost členstva s strani JModHafatafa \ Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : • moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, ■ Z ■ : krojaške in šiviljske potrebščine kupite : najugodneje pri VdetiM, JfaMiatta ob vodi, blizu Prešernovega spomenika univerzitetnih slušateljev, ki je poleg nekaterih drugih zakonov, posebno upravičenosti združbe izdajati splošno obvezne odredbe, eden glavnih zakonov združb javnega prava. Navedenim društvom ne pripada nič od tega in jim zato tudi ne gre značaj združbe javnega prava, zato bi po tem določilu § 20., točka 5. ne bila izvzeta iz določil društvenega zakona. Kljub temu pa zakon o društvih za akademska društva ne velja niti za njih delovanje itd. izven akademskih tal. Po § 41. zakona o univerzah z dne 28. junija 1950, Sl. 1. št. 134/22, je bil pooblaščen minister za prosveto, da predpiše v soglasju s predsednikom ministrskega sveta občno uredbo univerz, katere določila se morejo spremeniti samo z zakonom. Ta , občna uredba naj bi predpisala pravice in dolžnosti univerzitetnih oblaste v, učiteljev,administrativnega in ostalega osebja in slušateljev, natančnejša določila o nižjem in višjem disciplinskem sodišču, število stolic na posameznih fakultetah, kakor tudi naziv stolice, način volitev učiteljev in ostalega osebja itd. Pooblastilo po tej zakoniti določbi je bilo teda j stvarno neomejeno. V skladu s tem pooblastilom je bila izdana dne 11. decembra 1931 in v Sl. 1. pod št. 212/18 iz leta 1952. objavljena občna univerzitetna uredba in na podlagi njenega člena 212. dne 20. aprila 1934, Sl. 1. št. 467/61, še uredba o društvih univerzitetnih slušateljev. Občna univerzitetna uredba in uredba o društvih univerzitetnih slušateljev sta glede na navedeno pooblastilo zakoniti, oziroma imata moč zakona in sta nasproti zakonu o društvih Iex po-sterior in poleg tega še lex specialis, po znanem pravilu pa taki poznejši predpisi derogirajo prejšnje splošne predpise, 'kakor je društveni zakon. Pravilo lex posterior specialis derogat legi priori generali po večinski teoriji ne velja sicer brez izjeme, in je treba v vsakem primeru preiskati, ali je bil posebnemu zakonu res namen razveljaviti prejšnji splošni zakon. Glede akademskih društev pa se da namen, postaviti zanje splošna določila društvenega zakona izven veljave, nedvomno posneti iz določil cit. uredb. Te uredbe urejujejo namreč izčrpno vso tvarino, ki jo vsebuje društveni zakon glede usta- navljanja, obstoja, delovanja in prenehanja društev, vsebujejo pa tudi točne odredbe glede nadzorstva nad njimi in ga1 prepuščajo le univerzitetnim oblastvom. Ta nadzorstvena pravica1 univerzitetnih oblaste v se urejuje v členih 206., 207., 209., 210., 21 I. in 213. oibčne univerzitetne uredbe in v členiih 38., 45., 55., 62., 76., posebno pa v čl. 79. uredbe o društvih univerzitetnih slušateljev, in to tako na široko in obsešno, da za paralelno nadzorstveno pravico obče-pravnih oziroma policijskih oblastev ni več potrebe in ne možnosti. To velja tudi za delo akademskih društev zunaj območja univerze; ka jti nobena od cit. uredb omejitve pristojnosti akademskih oblastev na območju univerze ne pozna. Edina omejitev delovanja omenjenih društev na univerzitetna tla je odrejena v členu 58. uredbe o društvih akademskih slušateljev, ta pa se na naša le na redno, oziroma izredne skupščine slušateljev po §§ 55. in 56. te uredbe, katerih dnevni red pa. je določen s čl. 41. (Podčrtana mesta podčrtal pisec.) Zn akademska društva veljajo tedaj le določila že večkrat omenjenih uredb in ne tudi določila društvenega zakona. Obče-pravna, oziroma policijska oblastva morejo za to morebiti ugotovljene kršitve društvenih predpisov po akademskih društvih le prijaviti akademskim obkistvom zaradi poslovanja po univerzitetnih odredbah glede !,ka_ demskih društev, nimajo pa pravice sama izvrševati nadzor nad delovanjem teh društev in sama kaznovati prekrške proti predpisom o akademskih društvih. (Podčrtana mesta podčrtal pisec.) Napadena določba, ki je potrdila prvostopno kazensko razsodbo proti tožitelju, je tedaj nezakonita. Nezakonita pa bi bila ta odločba v danem primeru tudi tedaj, če bi se v nasprotju z gornjimi izvajanji menilo, da vendarle štejejo določila društvenega zakona. V tem primeru bi se namreč moglo govoriti eventualno le o kršitvi določil § 7. Slovemsko-ameriški pisatelj Louis Adamič je znan zlasti po knjigi »The Natives Return« (Vrnitev domačinu), ki jo je napisal v Ameriki, potem ko se je tja vrnil po obisku svoje stare domovin«. Knjiga je vzibudila precej hrupa, ponekod tudi odpora. Pred kratkim je izdal Adamič novo knjigo cMoja Amerika«. Knjiga je v nekem pogledu dopolnitev prve in likratu nekakšen obračun z nasprotniki. Iz te knjige je prevedla Olga Grahor jeva za »Ljubljanski zvon« daljši odstavek. Del tega odstavka, ki opisuje všečne in nevgečne pojave ob izidu knjige »Vrnitev domačina«, .ponatiskujejno, ker je v marsičem značilen za nas in naše razmere. — Ur. Kmalu po objavi so se mi začele dogajati vse vrste čudne stvari v zvezi z >Native’s Return««. Mesece sem dobival 20—50 pisem na dan, po večini tkzv. »pisem občudovalcev«, pa tudi ne malo kritičnih in žaljivih. Z veseljem sem čital prva, a druga so me bolj zanimala. Bila so skoraj izključno od mojih jugoslovanskih rojakov v Združenih državah. Srbi so bili raz-Aurjeni in ogorčeni, ker sem v zadnjem delu knjige kritiziral diktaturo in napovedal, kar se je pozneje zgodilo. Pošiljali so mi izrezke iz srbskih časopisov, izhajajočih v Združenih državah, ki so me imenovali izdajalca, lažnivca, agenta istočasno Stalina in Mussolinija. V 1934. in 1955. letu sem dobil iz srbs/kili virov kakšen tucat grozilnih pisem. *i so se mi zdela po ve- društvenega zakonu, ki predpisuje za društvene skupščine dolžnost prijav e teh skupščin obče -upravnemu oblastvu, ne pa o kršitvi določil § 25. cit. zakona, ki govori o prijavi posvetov i.n shodov. Kajti sestanke izključno društvenih členov v prosvetne ali zabavne namene ni mogoče imeti za posvete čili shode po §§ 22. in sl., saj jim ni namen, se o čem posvetovati. Talki sestanki društvenih članov spada jo namreč v smislu besedila členu 206. občne univerzitetne uredbe v področje akademskih društev in se morajo tedaj šteti za neke vrste društvenih skupščin. Če pa bi se domnevalo, da sestanki členov v gornje namene niso društvene skupščine v smislu § 7., tedaj bi »e morali v smislu odstavka 5. tega določila imeti za navadne sestanke v prosvetne namene ali v zabavo in bi zanje veljali obči policijski predpisi in ne predpisi zakona o društvih, shodih in posvetili. Kaznovanje zaradi prekrška po § 25. zakona bi bilo tedaj tudi v tem primeru nemogoče in protizakonito. Tožbi je bilo tedaj ugoditi že iz razloga, ker ni zakonite podlage za. nastop obče-upravnih, oziroma policijskih oblastev proti delovanju »Slovenskega kluba« na univerzi v Ljubljani, čigar predsednik je toži tel j, in se upravnemu sodišču ni bilo treba baviiti še z ugovori o pravilnosti postopanja upravnih oblastev, ki so do zadnjega dopuščala členske sestanke akademskih društev brez predhodne prijave upravi policije, ki so sedaj opustila vsako sporočilo o spremembi svojega nazora v tem pogledu, in da so bili členski sestanki »Slovenskega klulba« pravilno prijavljeni nadzornemu oblastvu: univerzitetnemu oblastvu. Celje, dne 21. decembra 1958. Pečat. Zapisu ikariea: P redsednik: Pregelj Nataša 1. r. Dr. Likar Ivan 1. r. čini histeričen bluf; toda iz previdnosti sem preživel večji del teh dveh let v 24. nadstropju nekega new-yorškega hotela, kjer nihče ni mogel mimogrede streljati name skozi okno in kjer me nihče ni mogel doseči, ne da bi me bil prej poklical ipo telefonu. Nekaj je bilo nevvvorških Srbov, ki so ostajali ponoči pokoneu m me telefonsko poklicali ob dveh ali treh, da bi imeli zadovoljstvo, da so zmotili moje spanje in da so mi dali kak vzdevek, ki ga ne kaže nutisniti. l aki klici so bili pogosti tudi podane vi. Nazadnje sem bil prisiljen. da se posebno dogovorim s telefonistkami, tako da je bilo konec teh nadlegovanj. Vsaj dva slovenska časnika, posebno eden, ki izhaja v Clevelandu, in kakih 200 pisem slovenskih vse-Ijencev v raznih večjih ameriških mestih, so me napadali zaradi prvega dela moje knjige, v katerem popisujem Slovenijo in pripovedujem o svoji družini, poroki svojega brata in smrti svojega strica. Po njihovem mnenju so naredila ta poglavja dobremu imenu Slovenije in slovenskih vseljencev v Ameriki neskončno škodo, ker da predstavljam deželo, kakor tla prebiva v njej praznoverno, napol pogansko ljudstvo. Duhovnik neke slovenske cerkve v Clevelandu toliko da ni klical božje jeze name. Ko sem prišel v Cleveland, ki je največja slovenska kolonija v Združenih državah, Bili so pa to ljudje, ki kot umetniki niso veliko pomenili. Očitno pa se je pokazalo jugoslovanstvo tn dravobanstvo med oblikujočimi umetniki pri nas konec leta 1934., oziroma v začetku leta 1935., ko je bilo ustanovljeno »Društvo likovnih umetnikov dravske banovine«^ in ko je eden izmed ustanoviteljev tega društvu, Saša Šantel, v »jutru« z dne 15. junija 1955 pisal, da ne gre, da bi 'bila imenovana organizacija oblikujočih umetnikov »Društvo slovenskih likovnih umetnikov« in slovesno zapisal: »Izraz Slovenija ima zame. neki historičen, nesodoben zvok — ker realne Slovenije danes nikjer več ni.« Oblikujoči umetniki slovenskega prepričanja so pa ustanovili tedaj nasprotno organizacijo »Slovenski lik«. Ko ta dejstva omenjam, se mi) ^di potrebno, da pripomnim^ da bi bilo prav, da sel na slovenstvo ne sklicuje vsak, ki pri nas rabi čopič ali dleto, kadar ^ako kaže, če ni ros v svoji notranjosti slovenskega mišljenja vselej in povsod. Zdi se mi, da kdor je rojen Slovenec, tudi ne more ustvarjati resničnih in pristnih umetnostnih dobrin, če ne erepa iz svoje in iz duhovnosti svojega rodu in svoje zemlje; če pa zajema v resnici iz tega studenca, ga pa ne more zatajiti in ne pljuvati vanj, pa tudi takrat ne, če bi se vzpenjal res^v nadnarodne višine, ki so sicer cilj vsakega močnega ustvarjalca. Vprašam še: Kdo bo spostoval slovenstvo, če ga nosilci slovenske kulture zametavajo, taje in obračajo plašč po vetru, in kdo bo kaj dal na slovensko umetnost, če v ti umetnosti slovenstvo nima prostora? Ne gre za kakšno hejslovensko primoj-duševstvo, ampak gre za izpolnjevunje nravnih načel in naturnih zapovedi in če teh ne izpolnjujejo tisti, ki vodijo, potem ni pričakovati, da jih bodo upoštevale množice preprostih ljudi! Odklonitev dr. Gregorinove »adrese« je bil povod, mogoče pa tudi še kakšne skrite spletke, da Dr. J os. Regali: Ob dvajsetletnici slovenske „Narodne galerije'* (Nadaljevanje.) Da je jugoslovenom slovenska »Narodna galerija prav kakor slovenska univerza bila na poti, sem že zgoraj omenil, ko sem pisal o propagandi f>o časopisju. Neslovenska miselnost tudi takih judi, ki niso bili patentirani jugosloveni, se je že v začetku spotikala nad društvenimi pravili. 4. Jugoslovenarska stiskalnica. Politični nagibi so igrali tudi vlogo na že večkrat omenjenem občnem zboru leta^ 1928., ko so bili pahnjeni iz odbora tisti ljudje, ki so za slovensko »Narodno galerijo« ustvarili podlage in so zanjo edini v resnici delali, čeprav se ti nagibi niso očitno pokazali in so bili mogoče deloma^ izrabljeni tudi iz osebnih vzrokov. Omenil sem ze tudi, da je bil del odbornikov kompromisnega odbora, ki je bil izvoljen 12. oktobra 1929, denunciran, da.je »protidržaven« in so šepetali, da bo »Narodni galeriji« postavljen komisar. Ko je pa začel škripati jugoslovenski vijak in so bile po yrs“ raz7 puščene slovenske prosvetne organizacije po vsi Sloveniji ter so bile sklenjene leta 1955. »slovenske punktaeije«, je prišla še šiba tako imenovane dr. Gregorinove »adrese«. jugosloveni so hoteli prisiliti vsa društva in tudi prve slovenske kulturne ustanove, da bi podpisale dr. Gregorinovo »adreso« in z njo obsodile »slovenske punktaeije« in slovenske »punktaše«. Seveda je bila dr. Gre-gorinova »adresa« poslana tudi društvu »Narodni galeriji«. Namigavali so, da bo vsako društvo, ki ne bi te »adrese« podpisalo, politična oblast krat- ko in malo razpustila. V »Narodni galeriji«, kjer je bil od meseca oktobra 1929. nekakšen kompromisni odbor, je bil en del odbora slovenskega prepričanja. Društveni predsednik dr. Fr. Windischer je predložil odboru »Narodne galerije« dr. Gregorinovo »adreso^ ter povedal, da ne bo sam vzdržal glasovanja o nji in dejal, da naj odbor sam odloča z večino glasov. Šlo je za las. Naša skupina je že pred sejo sklenila, du 'bomo dr. Gregorinovo »adreso« brezpogojno odklonili, ker je pa bilo jasno, da bo pa drugi del odbora, to je tisti ljudje, ki so prišli v odbor na občnem zboru leta 1928. m potem 12. oktobra 1929 zaradi kompromisa tudi v novi odbor, glasovali z vso zagrizenostjo za dr. Gregorinovo »adreso«, je bila stvar na tehtnici. Zato sva se z M. Sternenom zmenila, da bo pregovoril odbornika A. G. K., du bi glasoval z nami zoper dr. Gregorinovo »adreso« ali na da vsaj ne bi prišel k odborovi seji in nam tako vsaj pasivno pomagal, da odbijemo napad iugoslovenov. Sternen je res šel A. G. K. obdelavat. Pri odborovi seji se je pa vnela huda obravnava. Dr. Mal, dr. Stele, M. Sternen, dr. Izidor Cankar in jaz — za dr. Fr. Lukmanu, ki je bil seveda z nami, pa ne vem za gotovo, če ni bil na vseučilišču zaradi predavanja zadržan — smo odločno odklonili dr. Gregorinovo »adreso« in vsako kapitulacijo pred jugosloveni. A. G. K. je pa k seji prišel in je glasoval za dr. Gregorinovo »adreso« z našimi nasprotniki, ki so pa pogoreli ter ostali za en glas v manjšini. Slovenstvo slovenske »Narodne galerije« je bilo rešeno. »Slovenska Matica«, ki so jo jugosloveni tudi hoteli prisiliti, da bi glasovala za dr. Gregorinovo >adreso«, jo je pa z vsemi glu-sovi odklonila, ker je bil ves odbor pravega slovenskega prepričanja. Med oblikujočimi umetniki je bilo že tiste čase precej takih, ki so se nagibali k jugoslovenom. „Če je človek iz dveh svetov“ me je neka dama v mojem hotelu poklicala k telefonu, cla mi je povedala, da naj me bo sram, tako pisati o stari domovini. .. Sčasoma sem tudi razumel, da so tisti, ki me napadajo, po večini samozvani intelektualci in »voditelji« jugoslovanskih vseljeniških kolonij v večjih mestih, malotni, ozki, zlolbni, ki nikoli ne izpuščajo prilike, da zaženejo krik — surove kopije intelektualcev v stari domovini, brez kulturne prefinjenosti izvirnikov v Sloveniji, a obdarjeni z mnogimi najhuj-šinii lastnostmi ameriških grabežev, štreberjev in političnih spletkarjev. Večina mojih rojakov v Združenih državah, ki so slišali o meni in moji knjigi, niso imeli ničesar proti meni. Bili so to preprosti delavci, živeči v majhnih rudarskih in tovarniških mestih. Nekaj jih je knjigo čitalo, drugi so slišali o njej. Njihovi v Ameriki rojeni otroci so prihajali domov s srečnimi obrazi in povedali, da je učitelj pripovedoval o neki knjigi o stari domovini njihovih staršev, 'ki da mora biti po pisateljevem opisu lep in zanimiv kraj. Kar se staršev tiče, ni učitelj še nikoli rekel nji-ho vim otrokom nič lepšega, in jaz sem bil temu vzrok; torej so se v mnogih kolonijah od New Vorka do Montane sestajati v bratovskih klubih in sprejemali nerodno sestavljene, a globoko občutene resolucije, v katerih so se mi zahvaljevali, da sem Amerikancem opi-sa'l njihovo staro domovino tako, kakor sem jo, in me vabili, naj obiščem njihovo kolonijo in jim govorim. (ianjen in radoveden sem šel na turnejo, ki me je Peljala na zahod do Minnesote in na ‘kateri sem obiskal 40 ali 50 mest, govoril v društvenih dvoranah in se imenitno imel, čeprav sem bil na koncu potovanja več kot na pol mrtev. Ljudje so me skoraj ubili z gostoljubnostjo in hvaležnostjo. Bili so nesrečni, da očitno ne morem biti v eni noči gost v več kot eni hiši, da ne morem jesti več kot polducatkrat na dan in popiti več vina in domačega piva, kakor sem ga. Včasih so mi rekli dobesedno: »Desetletja Amerikanci niso vedeli, kdo smo. Nekateri so nas imenovali ,Hun-kije’. Drugi so mislili, da smo Avstrijci. Toda sedaj ste jim povedali, kdo smo in od kod prihajamo. Sedaj vedo, kakšna je naša stara domovina. Sedaj ve vsa Amerika.« Slovenski in hrvaški železorudarji okrog Eveletha v Minnesoti so organizirali veliko zborovanje in sprejem zame. Povabili so svoje finske in švedske sovse-Ijence, katerih nekateri so čitali mojo knjigo ali slišali o njej. Bilo je pozno v aprilu, toda nekaj pred zborovanjem je divjal strašen snežen metež po Železnih gorah; vendar se je izbralo okrog tisoč ljudi — po večini, kakor so mi povedali, iz okolice kakih 20 mil j okoli Eveletha — v skednju podobni dvorani, ki je ni bilo mogoče kuriti. Ko so jo najeli, niso pričakovali snežnega meteža. Govoril sem jim in se tresel ves čas svojega govora; potem sem jim vsem stresel roke. Prav za prav so oni stresali mojo roko, ki je le srednje velika, s svojimi velikanskimi rudarskimi šapami, jo stiskali, jo držali ko v kleščah, medtem ko so mi izražali svoje odobravanje in stresali mojo laket kakor pumpo vodnjaka. Prihodnje jutro sem se zbudil v tuji hiši z zateklo in ranjeno roko in napol omrtvičeno laktjo, ki sem jo moral nositi nekaj dni v zanki. Ta turneja bo vedno ostala ena najlepših točk mojega življenja v Ameriki. Za nič na svetu bi je ne dal. Bila je doživetje, enako mojemu potovanju v Jugoslavijo. , Opazovalec Verzi Z narodom Če z n jim si živel, če z njim si l jubil, nisi osebnosti svoje izgubil. Če z njim si čutil, kje mu je nemoč, še v zarjo šel boš z njim skozi noč. Opomin Kadar jih mnogo kriči, glej na ta svet iz višine. Blažji postal bo njih šum, bližje ti bodo nižine. Vendar, prijatelj, pogum večji takrat se mi zdi: najti še svoje krivine. Množica Kroženje večno navzgor in navzdol, mnogih duš plima, oseka. — Mož si, če čutiš v samem sebi to bol, ki spaja jo v eno, spet v tisoče seka. Nove maksime Najprej pomisli, kdo si in pa, kaj si, nato na tisto belo bari ero, v1 Poskočiti je ne smeš nikdar, ce hočeš, da napraviš kariero. Obesi na konopee prožni svojo glavo, da v vsakem vetru našel smer boš pravo. (Med štirimi očmi: razumen je lakaj, če prav zadene, kdaj po volji gospodarju livrejo 'belo ali črno obleče naj.) — Spodobnost! O beseda silna, o edina, ki se poklica resni zmernosti spodobi! — V načelu bodi za socialnost in pravičnost, ki sta najlepši v pesniški podobi —: tako mladini dal si zlati uk, vse drugo, dragi moj, je le sumljivi strup. Predvsem pa se varuj prevratniških idej in to veruj, da sije sonce na trpine in da tolažbe prave beli kruh je skromnost, ki poteši vse skomine. A skloni se, še preden kdo udari te po glavi: krščansko je, da nosiš spredaj lep obraz in čakaš, da povrneš trikrat, na svoj zlati čas. Slovensko vseučilišče in dr. Dinko Puc Da pokličemo nekim ljudem v sporni ti, kakšno stališče je zavzemal nasproti slovenskemu vseučilišču poznejši Jevtičev dravski ban dr. Dinko Puc, ki sedaj izdaja »Slovensko (!) besedo«, ponatisku-jcmo njegov govor o slovenskem vseučilišču, ki ga je imel v seji začasnega narodnega predstavništva dne 9. julija 1919, ko je bila debata o ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Ta znameniti go- Najboljše šivalne stroje ADLER za dom In obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri PETEIINC LJ G B LJRMR za vodo, blizu Prešernov, spomenika Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen vor dr. Puca se glasi po stenografskem zapisniku takole: »Gospodje! Jaz bom čisto kratek. Strinjam se z izvajanji gosp. poročevalca (t. j. posl. Anton Sušnik) in na splošno tudi z izvajanji gospoda predsednika (t. j. posl. dr. Karel Lončar). Popravim naj samo eno besedo; mislim, da jc bil samo lapsus linguae. Govornik je namreč govoril o slovenskem vseučilišču. Gospodje! Mi smo zahtevali slovensko vseučilišče, dokler smo bili v boju z Nemci; danes pa zahtevamo samo vseučilišče Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Živahno ploskanje.) Mi nočemo, da bi bila univerza v Ljubljani prežeta s tendenco kakega separatizma, ampak naj bo samo nov kamen v stavbi enotnosti naše države! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Hočemo in želimo, da se takrat, ko se urede razmere, na naših treh uni-verjali menjavajo med seboj dijaki in profesorji, ker sem mnenja, da je univerza v Zagrebu in Beogradu prav tako skupna vsem Irem plemenom, kakor jim bo skupna univerza v Ljubljani. Univerze v Zagrebu, Ljubljani in Belgradu bodo tri žarišča kulture, ki bodo utrjevala duhovno vez med nami in na ta način sodelovala na konsolidaciji države.« (Živahno odobravanje in ploskanje.) Dr. Puc, ki je vodil v Sloveniji petomajske volitve leta 1955., jo torej že leta 1919. razkril svojo dušo in je odločno bil zoper to, da bi bilo vseučilišče v Ljubljani slovensko, in slovensko vseučilišče v Ljubljani mu je bilo separatizem, kakor je pozneje kot Jevtičev dravski ban preganjal separatizem. Slovenci so bili že leta 1919. zanj pleme. Če bi šlo po tem dr. Pucovem znamenitem govoru, bi naj bila na slovenskem vseučilišču vsaj ena tretjina srbskih in ena tretjina hrvaških profesorjev in dijakov, slovenski profesorji in dijaki bi se pa morali raztepsti v Belgrad in v Zagreb in le ena tretjina ali pa še ne, če bi odločeval pravilni proporc, bi jih smelo biti v Ljubljani. Slovensko vsucihšče bi moralo gojiti srbsko in hrvaško znanost, znanost in znanstveniki slovenskega plemena bi pa stali za vrati. Seveda bi pa stali za vrati tudi v Belgradu in Zagrebu, ker v teh dveh mestih in njih vseučiliščih, ki sta vseučilišči srbskega in hrvaškega naroda, ne poznajo in niso nikoli poznali plemen, poznali so jih kvečjemu njih zoološki oddelki. sta začela takratni dravski ban dr. Marušič in takratni ljubljanski občinski predsednik dr. Puc Pritiskati na »Narodno galerijo«. V odboru »Narodne galerije« samem je 'bilo večkrat slišati glasove, da imajo oblastniki gluha ušesa za podporo »Narodni galeriji«, ki pa aa je navezana prav na podpore javnih korporucij. Prišla je pa vmes še zadeva zaradi zastave, ki je bila obešena iz okna nad glavnim vhodom »Narodnega doma«, ko je bila galerijska zbirka, ko je bila, spopolnjena z umetninami preteklih stoletij, 22. junija leta 1955. vnovič slovesno odprta. Ker se ie.šele tedaj začela slovenska »Narodna galerija« bližati svojemu pravemu cilju, namreč da oznanja slovensko umetnostno izročilo in da postane shramba »dokazov, ki jih narod hrani«, je bilo naravno, da ie meni in Mateju Sternenu prišlo na misel, da bi bilo dobro, če 'bi za odprtje galerije olepšali tudi pred-čelje »Narodnega doma« tako, da bi bilo v skladu 8 slovesnostjo. Sternenova soproga akademska slikarka Roza Kleim-Sternen je po domenku z nama napravila lepo modro zastavo z umetniškim emblemom v sredi, spodaj je pa našila velike čope v »eli, modri in rdeči barvi, ki so se vrstili eden zraven drugega in je za to zastavo dal denar M. Sternen sam. Takrat je bilo prepovedano v časopisih zapisati besedi »slovenski narod«, kaj pa še javno razobesiti slovensko zastavo. Ukrenila sva pa s Sternenom vse, kar je bilo treba, da je bila svilena zastava z belimi, modrimi in rdečimi čopi kakšno uro preden je bila galerijska zbirka slovesno odprta, razprostrta iz okna nad glavnim vhodom galerijske stavbe. Zastava je bila tako položena ves dan, drugi dan so pa opazili jugoslo-veni slovensko tribarvanko in nastal je ogenj v strelih Sam dravski ban dr. Marušič je poklical k sebi predsednika dr. Windischerja. Ovadil je Pa stvar, kakor so pozneje pravili, neki jugcslo- ven, ki je hodil v pritličje »Narodnega doma«, pa mogoče še kdo drugi, in je nazadnje dr. Windi-scher dal odstraniti to »pohujšanje«, je pa še današnji dan ta zastava nekje shranjena. Jugosloveni in takratni jugoslovenski politični režim je hotel dobiti v društvu »Narodni galeriji« odločujočo moč in zasejati svoje seme vanj. Razpustiti društvo se niso upali, kakor so razpustili na primer Prosvetno zvezo, če bi pa imeli odbor »Narodne galerije« v svojih rokah, bi imeli še večji uspeh pri svojih zoper slovenskih namenih. Če bi društvo »Narodno galerijo« razpustili, bi galerije res ne bilo več, slovenske umetnine, ki so i tako ali tako last »Narodnega muzeja«, krat dr. Puc kot zastopnik ljubljanske mestne občine, banovina je pa imenovala nekega uradnika za svojega zastopnika, ki je pa prišel le enkrat ali dvakrat k sejam. Dejala sta dravski ban in ljubljanski občinski predsednik, da hočeta imeti pogled v društveno delo, ker dajeta kano*-V1 n‘l iu ljubljanska občina »Narodni podporo. Kako sta začela zahtevati dr. "Marušič in ” ’ ’ ' ' cie —r. ■ *“*' **■* ni uonpicuscuuiK ur, VVindischer in je potem v glavnem poročal odiboru. 1 I k T Tr.-, I o — - _-k. - I 1 V | • 1 > l podpo _________ ^ in dr. Puc, da dobi zatiralni politični režim, ofi cielne zastopnike v odboru »Narodne galerije«. / njima je obravnaval društveni predsednik dr >o večini 1 urada, nazaj. _____________________________ T ne bilo več, bi pa ne bilo tudi ne ničesar drugega. Večjega pomena za jugoslovene bi bilo, če bi na mesto slovenske galerije, torej po njihovem separatističnega zavoda, sitopila jugoslovenska umetniška galerija, ki bi jo bil odbor, če bi bil prišel v roke takratnih oblastnikov in jugoslove-nov, prav lahko naredil iz slovenske galerije. Ozračje je postalo tako, da je v »Zborniku za umetnostno zgodovino« (XII. letnik iz leta 1955., stran 88.) tudi dr. Izidor Cankar v sestavku »Narodna galerija«, ko je poročal o na novo urejeni galeri jski zbirki, ki je bila odprta 22. VI. 1955. ter omenjal sestavo »Narodne galerije«, dobesedno pripomnil: »...in odbor »Narodne galerije« bi prav ukrenil, če bi pri javnih nakupih vplival, kolikor mu je dano, da ostanejo v Sloveniji le dela, ki so pomembni členi v razvoju srbske in hrvaške umetnosti, in če bi v trenutku, ko bo ta nova zbirka godna, ustvaril tudi posebno jugoslovansko dvorano.« Prikazal se je pri odborovih sejah kar naen- Zahtevala sta izpremembo društvenih pravil v teni smislu, da bi bilo neko število odbornikov »Narod- ne galerije« imenovanih od banovine in ljubljanske mestne občine. Zaradi tega bi se moralo število po obenem zboru voljenih odbornikov zmanjšati !in Jr i Pr11Pu,dn!kl takratnega političnega režima dobili lahko vemo v odboru, ker je že bilo dotlej precej odbornikov pripadnikov režima in bi na obenem zboru, ki bi se bil vršil pod pritiskom, bili lahko voljeni sploh samo režimski ljudje v odbor Kajti med društvenimi rednimi udi ni bilo zanesljive večine za cisto slovensko smer. Dr. Cankar se je postavil na stališče, da če naj imata banovina in ljubljanska mestna občina odborniška mesta, nh mora dobiti tudi ljubljanska škofija ker je lastnica znatnega števila zgodovinskih umetnin ki so razstavljene v galerijski zbirki. Dr Windi-scher se je mnenju dr. Cankarja, ki sta ga podpira a tudi dr. Stele m dr. Mal, pridružil V seji odbora dne 4 V. 1954 je poročal na to predsednik dr Windischer, da se je zedinil z dr. Marušičem dr Pucem tako, da naj dobita vsak po - odbornika, ljubljanski škofijski ordinarijat P11, . .a Pa Vva zastopnika v odboru »Narodne galerije«^ da je pa 5. V. 1954 vnovič obravnaval z dr. Marušičem in dr. Pucem, ter sta oba vendarle Usoda slovenskega podjetja One 29; m; j„e bilo M javtll dražbi prodtiho Vse imetje Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Kupilo ga je podjetje »Javna skladišča« za 8 milijonov 800.000 dinarjev, cenjeno pa je bilo na 13,074.168 diiitojev. Ciiede tega podjetja bi bilo še omeniti, da je bilo pi-av ža praV starO domače podjetje, ki še je žlilo iz treh različnih v eno. Prejšnja so obstajala dolga desetlet ja v vse večjem gospodarskem ozemlju Avstro-Ogrske in so mogla Uspevati in se šiliti ob hiidi tekmi avstrljsko-nemške in češke industrije. Če kaj, je to dejstvo dovolj dokaza, da so podjetja nastala in rasla orga nično. Pričako-tati bi torej bilo, da se l>odo v Jugoslaviji, ko talke industrije skoraj ni bilo, še posebno lepo raizvi-jala. A ne samo, da se niso razvijala, še obstati friso mogla. Medtem ko so zaposlovala spočetka had 1000 ririših ljiidi, so usihala v znamenju centralizma Vidovega dne leto za letom, in skora j Vsak« leto je pririeslo V podjetje pretrese, katerih nasledek je bil odpuščanje nameščencev in delavcev. Slamnati možje Lriergičen nastop naših državnih oblastev glede tujcev v zadnjem času daje povod našim gospodarskim krogom in njih glasilu »Trgovskemu listu«, da Opozorijo na ndke »gospode«, ki so razne tujce, ogrožene glede njih pravice bivan ja v naši državi, prevzeli neslavno službo »slamnatih mož«, la služba se kaže v posredovanju in moledovanju na pristojnih mestih, da bi se tujcem le še kako omogočilo nadaljnje bivanje v naši državi in jim iia. ta iiačiii omogočilo še nadalje živeti na račun iiašega gospodarstva. Brez ovinkov razglaša »Trgovski list« posredovanje naših slamnatih mož kot narodno izdajstvo in nriglašuje, da je treba s takimi posredovalci tudi temu primerno ravnati, češ »z narodnimi izdajalci se ne pogaja, z njimi se ne Sme imeti opravka, njim se morajo pokazati vrata.« List nadaljuje, da je za ohranitev narodne morale nujno potrebno, da se postavljanje umazanih piskrčkov raznih slamnatih mož k narod-ncmu ognju ne dopušča. Slamnati možje morajo dobiti neizprosno trdi nauk, da je takšnih »kupčij« enkrat za vselej kraj, in se morajo prepričati, da se posel slamnatih mož ne izplača več. List zato poziva vsa oblastva, naj bodo še posebno odločna v primerih, kadar slamnati možje posredu jejo za tujce. Tudi če bi se moglo prošnji tujca ustreči, naj se ne ustreže, če posreduje zanj slamnati mož. Energične besede glasila naših gospodarstvenikov naj bi ne bile brez uspeha. To bi bilo prav potrebno tudi zaradi naše narodne morale, kakor list pravilno poudarja. Še bolj potrebno pa bi bilo ugotoviti, kako se je razpaslo to »slamnjaštvo« pri nas. Ta pojav namreč ni od danes, temveč se je pokazal že vprvem letu po prevratu. »Nacionalizacija« tujih podjetij mu je nudila bolj primerne podlage, da se more danes celo javno govoriti o ogražanju naše javne nravstvenosti v zvezi z donosno službo slamnatih mož. Ker je ta služba donosna in obsega mogočost še večje »zarade«, je dvomiti* da-li bi jo bilo mogoče docela onemogočiti. Odločnost Oblastev pa bi mogla dati to možnost, ker te vrste trgovine ovene takoj, če ne more donašati tistega, zaradi česar se je obudila k življenju. Mali zapiski Prepovedana knjiga DržaVfio pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati iti širiti knjižico »Dimitrije Ljotič, herojski bOrac za istimi«, ki je izšla v Zagrebu. Dobiček poštne uprave v Sloveniji Čisti donos poštne uprave za 1. 1937; je znašal 118.9 milijonov dinarjev. K temu donosu je prispevala Sloveni ju okroglin 35.5 milijoriov; Zadušena kritika t)r. Andrej Gosar piše v zadnji številki obzornika »Dejanje« V svojih »Zapiskih na robu« tole: Kdor zaduši sleherno kritiko, se zdi kakor cestni mojster; ki bi dal z javne poti odstraniti vse kažipote; znamenja, pregraje in ograje, ki kažejo vozniku, da ve tudi po neznani cesti, kod in kako varno voziti, llaziika je isamo v tem, da bi se na taki poti ponesrečili in pobili le drugi ljudje, medtem ko drvi oblastnik brez kritike tudi sam v nesrečo in prepad. V znamenju celotnosti Z zadnjim decembrom 1938 je prenehala izhajati »Geriiiania«, vodilni dnevnik nekdanjega nemškega centruma. V zadnji številki se je poslovil zanj od bralcev F ram z von Papen. Nemška narodno-socialistična vgoja. V začetku tega meseca je govoril A. Hitler v Reichenbergu v Sudetskem okrožju o nemški nacionalni vzgoji. Opisal je različne stopnje, po katerih mora iti sodobni Nemec. Najprej pride vzgoja hitlerjevske mladine. Ko je ta dovršena, prevzame vojska vsakega državljana za dve leti. Pozneje pridejo v razne narodno socialistične organizacije, kakor SA ali SS in podobne, Italijanski antisemitizem Švicarska »National-Zeitung« prinaša dopis svojega vatikanskega dopisnika pod naslovom: »Vatikan, antisemitizem im pravo nastrojenje italijanskega ljudstva«, v katerem opisuje notranjepolitični položaj Italije glede na protijudovske ukrepe vlade. Svoja razmišljanja kohčtije takole: .... dve stvari ista gotovi: 1. Fašistični antisemitizem bo trajal dalje iri sicer iž preprostega razloga, ker ni bij nasvetovan od Ber* lina hiti ni bil narekovan od kakšnih političnih strasti, ampak od nujne potrebe, preskrbeti prostor na soncu ža mlade fašiste, ki se vračajo iz Etiopije in. Španije; iskali so služb, pa so bile vse zasedene od fašistov, ki so jih hdteli obdržati, žato so segli po službah, mestih ih posestvih Judov. 2. Cerkev od svoje strani ne bo odjeiijala v svoji obrambi krščanskega načela o enakopravnosti vseh ljudi: vsaj ne, dokler žiVi Pij XI.; » Nenavaden odgovor Na Špahskem je general Franco začel z novo ofenzivo; republikanci mu pa med tem z agitacijo v zaledju in z napadi na bojiščih križajo načrte. Zato utegne marsikoga zaiiimati razgovor med Francom in poročevalcem angleškega časnika »Associated Press«; I a. ga je namreč vprašal, zakaj se vendar republikanci še niso vdali, ko so bili vendar že tolikokrat premagani. »To je res nekaj edinstvenega v zgodovini«, je bil FrancoV nenavadni odgovor. Vabilo našim bralcem Vse naše prijatelje in bralce vabimo, da upoštevajo v prvi vrsti trgovine in podjetja, ki oglašajo v našem listu. Opozarjamo pri tem, da sprejemamo oglase samo od domačih podjetij. Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani. NOVA ZALOŽBA V L3UBL3AMI r z. z o. z. KONGRESNI TRG ——— Priporoča Ivana Cankarja zbrane 20 zvezkov z uvodi in opombami Iz. Cankarja Tl spisi niso samo naš nalobširnejšl narodni tekst, ampak so najpogumnejša izpoved slovenskega duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda. Poseben oddelek za pisarniške potrebščine pristala na to, da naj ima škofijski ordinarija! tudi dVa odbbftiika. Dr. Pues ki je prej zahteval; da se iaspfemente tudi drtištVeria pfravila, je 3. V. 1934. to zahtevo opUstll; prav tako pa tudi dr. Marušič: Dr; Wiridlscher je priporočal, da naj se odbOf »Narodrie galerije* feririahoma dravskega bana in liiibljatiskega Občinskega predšedriika uiklotll ih. da poskrbi, da bo tudi občni Z bol* »Na-rodilfe galefijfe«, iž Volil v odbor dva zaUpriika di1: Martišlea ih dVrižaUpnikri dr; PiiCa, žraVeri dveh zastopnikov škofijskega Oraitiaiiata. Da bi bilo to po drilštveflih ptavilih »Narodne galerije« mogoče, bllO treba, dčl OdbOr dOtičiie ljiidi sprejme pi?ea obeiiilh ziborortt za redite trae tOjr je dir. \Vitidisčher predlagal H jih štJf-ejeni. Naši, po sloverisko misleči sktipifli V Odboru, iO rti bilo pfav. Pfredsednik dh WiridlSchef jO pa vztrajal z vSO odločnostjo na kohipi>OtfiišU, ki ga je sklenil t dravSklim banofn iti ljubljanskim 0b6iiifekiin predsOdtiikOrn. D*; Gahkar in dh Stele- Sta šk tff: Wifidi§cherjU, boječ sfe življenjskih pOSledie ža »NatOdiio galerijo«, vdala, dr. Mal hi dosti gOrOi-ill, Stetrieh Hi bil žato, jaž pa sčrii še odločtto uprl rieVerjetriiiri zahtevam dr. Martišica in dr. PiiCa, kajti šprejedl takih diktatov političnih eksponentov ffežirtia, ki je bil ža-grizeno zOpetsloVeriški in je hotel slovenstvo izbrisati iz zemlje, ki je sloVOnška že 1200 let, je bii zoper društveni žaltOrt, se mi je zdel za erio izmed vrhovnih slovenskih kUlturriih Ustanov, ponižujoč. Skromni podpori, ki naj bi jih dobila »Narodna galerija« od banovine in ljubljanske mestne občine, vendar nista šli iz žepa dravskega bana in ljubljanskega občinskega predstojnika, ampak iz davčnega denarja, ki ga. je znosil skupaj slovenski narod in vsaj po 90% taki ljudje, ki so bili do grla siti j ugoslovenskih oblastnikov, ki jih ljudstvo ni izvolilo, ampak so mu bili vsiljeni od drugod. Po mojem skromnem mnenju bi bilo bolje, če bi bila dr. Marušič in dr. Puc odtegnila »Narodni galeriji« pOdpOrO in bi jo ‘bili za to zaprli, ker bi he bilo denarja hiti za UpraVne stroške. Ljudstvo bi vsaj jasrno videlo kakšni ljudje so pri nas takrat odločevali in bi bilo vsakega slepomišerija konec. Pa če bi tudi di\ Marušič društvo »Narodno galerijo« razpustil, 'bi ne bilo Slovenski misli v škodo, ker bi bil odpOr še Večji. IlerostratstVo bi pa bilO Očitho. Da se našilje Samo iibije, mora priti do vrha. Skrivalnice šo tiajbolj nevarne. Če bi bil pa postavljen kotnl-Sat- in bi po »NarOdrii galeriji« začel jUgosloVefaariti, bi pOvzrOeil odpor tildi med oblikujočimi umetniki, da bi se jasno zriVedli, kaj jO rtjih rialoga in dolžnost. Vsako očitrio jiigoslo-vOtiarskO Uasilje bi misel sloVehske »Narodne galerije« med širokimi množicami pa tudi pri vseh kultUfnih ljudeh pri nas samo pOpiilaHžttalo ih poglobilo iri bi »Narodiia galerija« požrieje vstala od mrtvih lepša in mogočnejša kot je bila takrat. Kolo časa se namreč Vrti. Ker je Večina odbora »Narodtle galerije«, po1 tem ko je predsednik dr. AVindischet ha Vse krip-lje vztrajal na tem, da se društvo pokori zahlcVairi dravskega bantj. dr. Marušiča iri ljubljahskega občinskega preetsedriika dr. Pitca ter Sprejme odbor medse dr. Ma+ušičeve iri dr. Puceve zaupnike kot Odbornike, bila za lo, da sprejme diktat obeh režimskih predstavnikov, sem podal zoper to pri seji V odboru »Narodne skupščine« dne 4. maja 1934. sledečo pismeno izjavo: »Ugotavljam, da so 1.1918. ustanovili ustanovitelji »Narodno galerijo« kot svobodno društvo, 'kot kulturni zavori, pri katerem naj sodelujejo vsi Slovenci in sleherni slovenski človek. Ustanoviielji so ustanovili »Narodno galerijo« kot slovensko 'kulturno Ustanovo, ki naj bo zunaj vsake politike, kot nadčasovno ustanovo. ki naj stoji nad vsemi dnevnimi in političnimi vprašanji. Tako naj 'bi bila »Narodna galerija« tudi vodena in naj ne bi bila pod vplivom političnih korporacij in struj. Misčil in biStVo »Narodne galeriji« sega čfez meje 1 jtibljaiiske mestne občini in bedarije dravske balio-vine na slovfcnsk«) Koroško ill slovensko Primorje, celo povsodi tja, kjef so dela umetnikov ■šlovfetiskefea pokolerija (tla D tulil j, Češko, v Italijo). Misel »Narodne galetije« more biti za to iipolnjtena le v svobodni združitvi, v kateri Stidclujejo v»i SlOvenri, kat jih je, ue pa v utadritnn instittltu, ki itiia začrtatto področjfe; Odbor in vOdatvo »Narodnfe galerije bi naj bila pO nainenih ustanoviteljev švohbdiib ižvoljehft Skuplrta ljudi, ki so S Slovensko obliktijdčo UrilethostjO V dzkem stiku; žato so tudi po §4. pravil fedili Udje le OSebd, ki so res V žvezi s slovensko oblikttjočd tittietnoStjd in itna-jo zanjO tazUrtlevatije. čb S ti bile sprejete ttidi Osebe, ki nimajo te kvalifikacije, Svoje dni tned redne ride, je to zoper smisfcf pravil iii bi bi Iti treba pbpfaviii ib fidp&'kd. Gibalo 2a fast iNarodhe galerijfii je slovenski kulturna žrfVest ih čilt ža feloVeiisk6 lirtifilo! Če se ta zavfest v ižktistaližirarii obliki žbiidi rtfed hartidoril kOt zapOved vfeSti š'leherriega Sloveiifcrf. _ bo žrastla statfiba »Narodne galerije« mOčriejSa iii vfečja kot s kakfšnimi koli dritgimi sredstvi. Če pa postane ».Narotlna galerija« uradna institucija; ljudje rife bodo čutili dolž-ntišti, da jo podpirajo, češ saj inia dolžnost zahjo skrbeti ta ali ona političiia korporacija, ki se vždržuje iz javnih dajatev. Sedanja Narodna galetija« je šele zarode