.

fflmm
mm

: im#

»srn -«


Mv/t

I

k

M

KMETIJSKA KNJIŽNICA.

XI. ZVEZEK.

iL I. Stiiirc r/ig^fotiitk Uufc#oh

POGLAVJE

O GOVEDOREJI

NA KRANJSKEM-

SPISAL

GUSTAV PIRC.

K. It. *•  -S - »!l_5^8jl.UJ»Ch

Poglavje o govedoreji

na Kranjskem.

Spisal

Gustav Pirc.

LJUBLJANA 1909.

Izdala in založila e. kr. kmetijska družba kranjska.
Tisk J. Blasnika naslednikov.

M.

\

in.

OSoM l

Kazalo.

Poglavitne napake naše živinoreje.1

O načinih zboljšanja goveje pasme z ozirom na Kranjsko . 11

S kterimi tujimi pasmami naj prekrižujemo na Kranjskem

goved.15

Simodolska goveja pasma.26

Kaj je z ugovori proti simodolski pasmi za Kranjsko 32

Simodolska goveja pasma v Avstro-Ogrski .49

Kako uspeva simodolska goveja pasma na Kranjskem 58

Sklepna beseda. .62

Poglavitne napake naše živinoreje.

Pravilna vzreja govedi je pri nas izjemna.

Redna je pri nas nepravilna vzreja, zato se njene
posledice vidijo na naši govedi vobče ali skoraj splošno.

Posledice nepravilne vzreje govedi se kažejo na
vnanjih znakih, ki lepoto, kakovost in ceno goveje živine
silno tlačijo in jo sploh manj porabno delajo, kajti z
vnanjimi napakami so v zvezi tudi slabše notranje
lastnosti živali.

Naša goved ima večinoma slabo vnanjost, ki jo
povzročajo naslednje telesne napake:  Tenke in
šibke kosti v zvezi s splošno nezadostno razvitostjo, vdrti
hrbti, veliki in viseči trebuhi, strma pleča in premalo
vzbočena rebra (vsled tega ozke prsi, praznota za pleči,
velike lakotnice in špičast hrbet ter križ), tenke in
slabo postavljene noge. Prebavila (želodec in čreva) ima
naša goved v razmeri s svojo velikostjo navadno prevelika
in ohlapna in mlečne žleze so slabo razvite, zato naša
goveja živina nerazmerno veliko poje, je izbirčna, krmo
slabo porablja in krave povprečno niso dobre molznice.

Te telesne napake so večinoma posledice napačne
vzreje, dasi jih gre veliko tudi na rovaš podedovanju,
a pri podedovanju se tiste dobre in slabe lastnosti
preneso na zarod, ki so se poprej z umno ali z napačno
rejo živalim prigojile. Končno se vendar lehko reče:
Živinorejec sam dela živalim dobre ali
slabe vnanje kakor notranje lastnosti.

Gori navedene napake, v kolikor se nahajajo pri
naši govedi, povzročamo torej sami.

S prekriževanjem domače govedi s tujimi biki, ki
nimajo omenjenih napak, dobivamo pač boljši zarod, in
sicer tem boljšega, čim boljših lastnosti je plemenjak

— 2  —

in čim večja je njegova podedovalna sila. Če se pa zarod
plemenjaka potem ne vzreja umno naprej, zlasti če se
mu ne dajo tisti pogoji uspevanja, ki je pod njimi nastala
plemenjakova pasma ali plemenjak sam, potem seveda
zarod niti v prvem kolenu ne ohrani od bika podedovanih
lastnosti ter propada (degenerira), in to jako hitro, od
rodu do rodu. Najboljša pasma, oziroma najboljši ple¬
menski bik za zboljšanje domače reje nič ne hasni,
če obenem dobljenega zaroda pravilno naprej ne vzre¬
jamo in ne oskrbujemo!

Umna živinoreja je umetnost, ki jo je treba umeti;
edino z njo kaj dosežemo. Dobri čistokrvni biki
plemenjaki kterekoli dobre pasme so le
sredstvo, da se zaželeni cilj hitreje doseže,
a čudežev naj od njih nihče ne zahteva.

Prvi pogoj umne živinoreje je izbiranje, oziroma
odbiranje pravih živali za pleme. Kakršni so starši,
tak je zarod po prislovici: jabolko ne pade daleč od jablane.
Pri nas so živinorejci premalo ali skoraj nič izbirčni,
in če kako tele privežejo za rejo, se ne brigajo dosti
za lastnosti njegovih staršev; tele rabijo, in prvo, ki
se jim takrat skoti, pridrže za rejo, samo da je zahte¬
vanega spola. To je velika napaka pri živinoreji, ki jo
pa v tem spisu prezremo, ker hočemo pisati le o onih
poglavitnih napakah pri vzreji govedi, ki domače pleme
seveda ne le nič ne zboljšujejo, temveč ga vzdržujejo
pri starem ali ga še slabšajo, in to celo takrat, kadar
se rabijo dobri čistokrvni plemenjaki za prekriževanje
z namenom, da bi se domače pleme zboljšalo.

V prvem letu se mora mlado govedo najbolj
razviti, v tem času mora zadosti odrasti in dobiti
skoraj polovico tiste teže, ki naj jo ima odrasla žival.

Kako je pa pri nas?

Vprašajmo kjerkoli naše živinorejce, koliko je
vredno štiritedensko odstavljeno tele za mesarja in
koliko je vredno to tele v enem letu, če ga pridržimo
za pleme.

Na to vprašanje dobimo skoraj povsodi isti odgovor:
Enoletno govedo ni dosti več vredno kakor
štiritedensko tele.  V tem odgovoru tiči vsa rev¬
ščina naše živinoreje. Izjemne posamezne razmere se

— 3 —

seveda ne smejo zanikati, kajti, hvala Bogu, imamo tudi
dobre živinorejce.

Kaj pa povzroča to neovržno revščino v naši
živinoreji? Skoraj samo napačna vzreja mlade govedi,
zlasti v prvem letu, ki naredi živali, kakor gori pove¬
dano, telesno napačne.

Napak pri vzreji govedi je vse polno, omenimo
pa samo poglavitne, ki največ zakrivijo, da pri nas pri
istem trudu, v istem času in pri istih stroških vzredimo
slednjič govedo, ki je kot plemenska žival kvečjemu
tretjino toliko vredna, kakor enako stara žival v hlevu
umnega živinorejca.

Najprej imejmo pred očmi, da naša krava ni več
prvotna žival, kakor jo je Bog ustvaril, temveč je
umetno zboljšana stvar, ki se ni zvrgla samo po podnebju
in po talnih razmerah, temveč je to, kar je postala v
teku tisočletij vsled vpliva človeškega razuma, in sicer
vse kaj drugega kakor je bila njena starodavna prednica.
Umen živinorejec mora pri vzreji in pri oskrbovanju
pač gledati na naravne predpogoje uspevanja, kajti
govedo slednjič ostane vendarle živo bitje in ne mrtev
stroj ali pa ribniški konj, ki se nauči živeti brez hrane,
vendar je živinorejec v svoj gospodarski prid naravo
govedi popopolnoma predrugačil in se to predrugačevanje
še vedno vrši. Goved privesti na višek gospodarske
koristi je naloga živinorejca, in ta cilj imej živinorejec
pred očmi. Za sedaj moramo biti še ponižni in ne smemo
tega cilja previsoko staviti, n. pr. takoj zahtevati, da
mora imeti naša goved vzorne vnanje oblike simodolske
pasme, ali da bi naše krave dajale na leto po 8000 kg
mleka s 5—6 °/ 0  tolščobe kakor jerzejske!

Pri kravah, kjer se nič ne brigajo za mleko in
vse puščajo teletu, mlečne žleze niso razvite; one dajejo
ravno toliko mleka, kolikor ga potrebuje tele. Tele
ostane pri kravi, sesa kadar in kolikor hoče, sesa dokler
ima krava kaj mleka, se samo uči jesti druge reči in
se nekako naravno samoodsebe odstavi. Tako je enkrat
sploh bilo in je še danes semtertja, na pr. pri podolski
(ogrski) pasmi.

Naša goved je pa umetno že zboljšana, naše krave
imajo že več mleka kakor ga tele potrebuje, oziroma

1 *

— 4  —

dlje časa in več molzejo kakor tele uživa samo in le
neposneto mleko. Od tod prihaja, da se pri nas prva
poglavitna napaka pri vzreji govedi dela
pri dojenju telet.

Pri nas vodijo tele h kravi sesat, kolikorkrat se
jim naravno prav zdi, ali sploh tele pri kravi puste, da
sesa, kadar in kolikor hoče. Tele je pa neumna žival
in popije naenkrat dva litra in tudi več, če je samo
sebi prepuščeno, in te množine mleka ne more prenesti
in prebaviti, zato so posledice nenaravno razširjena *n
ohlapna prebavila (želodec in čreva), driska in droge
bolezni. Tele more in sme naenkrat zaužiti
le en ali kvečjemu poldrugi liter mleka.  V
pričetku naj dobiva tele le po en liter mleka ob vsakem
roku, pozneje tudi poldrugi liter, in hranilnih rokov je
toliko na dan nastaviti, kakor je prav. Bolje je, če so
teleta po vsakem napajanju še nekoliko lačna, kakor
pa, če se nabunkajo mleka, da bi kmalu počila. Imejmo
pred očmi, kakor je gori povedano, da so naša goveda
že umetno zboljšana živa bitja, zato se moramo na to
ozirati, a na drugi strani ne smemo prezreti, da proti
naravi živega bitja nekaznovano ne smemo grešiti. Če
tele pri kravi sesa, ni nikdar mogoče nadzirati, koliko
mleka popije ; odmeriti teletu pravšno množino mleka
je mogoče le pri umetnem napajanju, zato je pri
umni živinoreji z zboljšano pasmo edino
umestno tele takoj kravi vzeti ter ga umetno
dojiti z napajalnikom.  Tako ravnanje ima pa še
naslednjo prednost: Če tele sploh ne sesa krave in jo
pravilno molzemo od prvega dne naprej, se mleko prav
bistveno pomnoži. Med molžo mlečne žleze največ mleka
izdelajo in pravilno molzenje mlečne žleze posebno vzbuja.
Človeška roka pa mlečne žleze veliko bolj vzbuja kakor
neumno tele, ki nespametno sesa in v svoji trmoglavosti
ne obdelava vseh seskov in vseh delov vimena enako.

Da naše krave niso posebne molznice
in se v tem pogledu od rodu do rodu in od
teleta do teleta ne boljšajo, ni krivo samo
to, da sev nemar pušča pravilna odbira ple¬
menskih živali in da se večinoma nepra¬
vilno molze, temveč tudi prav v obilni meri

— 5  —

nezadostno izmolzovanje krav, ki same doje
teleta.

Prva usodepolna napaka pri vzreji govedi, ki je
poleg vsega drugega vzrok, da so tudi krave slabe
molznice, je napačno dojenje telet, vsled
česar dobivajo teleta prevelika in ohlapna
prebavila (želodec in čreva). Taka prebavila
so prva kal poznejšemu neuspevanju in
raznim telesnim napakam.

Za to napako pride takoj druga, in ta se dela pri
odstavljanju telet.

Odstavljanje telet je pri nas vobče prezgodno in
skoraj brez prehoda. Kadar mislijo tele odstaviti (na¬
vadno prezgodaj), ga spuščajo nekaj dni bolj poredko
h kravi in še ne dovolj vajeno na novo krmo, ki je
popolnoma drugačna kakor prej uživano mleko, pri¬
vežejo k jaslim, ki so navadno vedno previsoke in
imajo še tiste proklete gare za seno, pa mu vele:
Žri ali pogini!

Navadno tele ne pogine, pač pa ob neprimerni
krmi počasi životari, se ne razvija, prično se razvijati
napake vnanje oblike in notranjih lastnosti, tele najprej
shujša do kosti, potem se slednjič vendar privadi na
drugačno krmo in se zopet nekoliko poredi, četudi je
rast silno zastala. Starokopitni živinorejec pa modruje:
Dokler ne gre mlečno meso s teleta, se ne
prične rediti.  Dajte takemu živinorejcu tele od
najboljše krave, zaskočene po najboljšem biku, ki z
veliko silo podeduje svoje dobre lastnosti na zarod, pa
bo vendarle vzredil v enem letu malovreden, zamrl
nestvor z vdrtim hrbtom in z velikim, visečim trebuhom !
In pristopili bodo patentirani vsevedeži ter bodo zabelili
modrovanje starokopitnega živinorejca s trditvijo: „Pasma
ni za našo deželo, ker nimamo primernega podnebja in
ne prave krme.“ — Seveda, ljubi Bog v nebesih reže
nam Kranjcem poseben kruh ; menda ima pred seboj
zemljevid kranjske dežele in skrbno pazi, da med na¬
tančno začrtanimi in lepo pobarvanimi deželnimi mejami
dela, ne glede na zemljepisno lego in višavo nad
morjem, posebno vreme in d d rasti krmi posebne sestave.
Blagor jim .... 1

Tele je že med sesanjem vaditi na drugo, zlasti
na suho krmo, da potem, ko je odstavljeno, ne le prav
nič ne shujša in v rasti ne zaostane, temveč se naprej
dobro in hitro razvija.

Naša prehitro in skoraj brez pravega prehoda
odstavljena teleta pa ne dobivajo v tem velepomembnem
času primerne krme, kajti seno se jim polaga, ki ni
zanič, včasih celo rezanica, nad vse potrebnih močnih

krmil pa malo ali nič.

Teleta dobi¬
vajo od neprimer¬
nega  sena, celopa
od slame, navzlic
d odanim močnim
krmilom vendarle
velike trebuhe.
Velik trebuhjepa
pri teletih, kadar
se morajo razvi¬
jati, zelo opasna
reč. Velik trebuh
preprečuje dobro
razvijanje in obo-
kanje reber, ker
težak in velik tre¬
buh rebra trajno
dol vleče  (glej po¬
dobi 1. in 2.) Pri
neprimernem kr-

a.

a-

Podoba l.  Rebra se dol vlečejo, ker
je trebuh nabasan s slabo krmo.
a  rebra, b  trebušna koža.

mljenju se tudi kosti, kite in mišice ne
morejo razvijati, in če ni močnih krmil, na
pr. ovsa, ki predvsem pospešuje tvorjenje
krvi in razvijanje mišic, in otrobov ali la¬
nenih tropin, ki zaradi svoje vsebine fosfo-

rovokislega apna pospešujejo rast kosti,
potem se hrbet pošine in lega okostja se
z veriži.

Velike in težke trebuhe pa dela tudi
preredko, netočno in premočno napajanje
z vodo. Edino pravilno je tisto napajanje, da dobi
žival vode kadar in kolikor hoče. Taka žival ni nikdar

žejna in se zato nikdar vode v preobilni množini ne
nažlampa.

Prve posledice vsemu temu so mlade za¬
morjene živali z velikimi, visečimi trebuhi,
z vdrtimi hrbti, z ozkimi prsi, s strmimi pleči
in s tenkimi nogami.

Druga posledica so še bolj razširjena
in ohlapna prebavila, ki delajo odraslo
žival neješčo, ki potrebujejo za nasičenje
neprimerno velikih množin krme, ki se pa
slabo prebavlja in zato gospodarsko slabo
porablj a.

Trdim, da je
naše seno slabo!

Slabo pa ni zaradi na¬
ših tal ali podnebja,
temveč zaradi nepra¬
vilnega pripravljanja.

Torej zaradi naše kriv¬
de ! Pri nas se seno
splošno prepozno kosi;
čim pozneje se kosi, tem
bolj izginejo iz njega
važne beljakovine in
dušičnate redilne sno¬
vi, ki niso beljakovin¬
ske narave, namreč
amidi,in isto tako izgine
fosforova kislina. Prav
zgodaj pokošeno seno, polno beljakovin, amidov in fosfo- ,
rove kisline, je za odstavljena teleta in za mlado goved
močno in edino pravo krmilo, dočim je pozno pokošeno
seno malo ali nič več vredno kakor slama, ki prebavila
le širi ter slabi in nezadostno prehranjuje mlado goved.

Goved je žival, ki je ustvarjena za uživanje zgolj
rastlinske krme, v prvi vrsti zelene in suhe klaje;
njen sestavljeni prežvekovalni želodec je silno sestavljene
narave in njeno prebavljanje in presnavljanje ni tako
preprosto, kakor se je doslej mislilo, ter sedaj, odkar
natančneje poznamo biologijo in fiziologijo govedi, vemo
da mora biti prehranjevanje govedi v marsičem drugačno,

Podoba.  2. Lepo vložena rebra pri
primerno napolnjenem trebuhu s
tečno krmo. a  rebra, b  trebuš. koža.

8

kakor so nas učili starejši praktiki in teoretiki. Dobre
mlade zelene klaje (kakor se zlasti dobiva
na  paši)  in dobrega sena iz mladih pokošenih
krmskih rastlin, ki so polne beljakovin,
amidov in fosforove kisline, ne morejo pri
vzreji telet niti druga močna krmila tako
nadomestiti, da bi bilo uspevanje mlade
govedi zadostno.

Drug-a pog-lavitna napaka pri vzreji govedi je
torej nepravilno odstavljanje in krmljenje odstavljenih
telet, vsled česar se rast mlade živine zamori in se kal
neuspevanja, ki pride v živali po nepravilnem dojenju,
izpremeni v popolno nezadostno uspevanje z vsemi
popisanimi posledicami.

Če naj živa bitja sploh uspevajo, sosebno pa mlada
goveda, morajo imeti zadostnega gibanja v čistem zraku,
ker le tako gibanje jači ude ter organe in daje pred¬
pogoje pravilnemu presnavljanju v živalskem telesu in
od tega zavisnemu trdnemu zdravju. Takega gibanja pa
naši mladi govedi večinoma nedostaja v zadostni meri,
ali pa ga sploh nima. Teleta so cele mesece do pol
leta, tudi dlje, včasih kar naprej privezana v hlevih,
ki vrhutega tudi v zdrastvenem oziru niso najboljši.
Pomanjkanje zadostnega gibanja je tretja
poglavitna napaka pri vzreji govedi,  ki slabe
posledice prvih dveh napak prav izdatno pospešuje.
Ohlapne kite in mišice ter šibke kosti delajo vsled
neprestane staje v hlevu še bolj zveriženo okostje, noge
in sploh kosti dobe nepravilne lege, in odtod naše
^podrte" živali. Za oskrbovanje parkljev nihče ne skrbi,
rasejo sami sebi prepuščeni in slednjič mlado govedo
vso pezo svojega ohlapnega telesa polaga na pete in
dobi popolnoma nepravilno postavljene noge.

In slednjič solne  e!  Brez solnčne (dnevne) sve¬
tlobe sploh ni življenja; ona edino  omogočuje tvorjenje
zelenila v rastlinah in rdečih telesec v krvi, ki so,
poljudno povedano, nositeljice življenja. Naši živinorejci
še približno ne pojmijo, kako velikanskega pomena je
dnevna svetloba za razvoj in zdravje njih živine. Še v
krajih, koder se živina redno pase od Velike noči do
Vseh svetih, ali koder je po več tednov noč in dan na

9

prostem, n..pr. na planinah, uživa naša živina premalo
svetlobe, kajti drugega pol leta je v mračnih hlevih, ki
imajo večinoma okna, ki so pravzaprav le luknje, in
pozimi še te z gnojem zakidajo. Kaj pa šele v krajih,
koder malo ali nične pasejo?! V poljanskih pokrajinah
kamniškega, kranjskega in ljubljanskega političnega
okraja, kjer se z živinorejo najbolj pečajo v vsi kranjski
deželi, manjka rastoči in tudi drugi govedi najbolj
gibanja in svetlobe, kajti prišli smo vsled razkosavanja
zemljišč, vsled razdelitve skupnih zemljišč in vsled
pomanjkanja delavnih sil v nekterih največjih vaseh,
ki imajo glede kolikosti najmočnejšo živinorejo, do
žalostnega položaja, da mlada goved in molzna
živina ne pride leto in dan iz hleva.  Brez
paše ni umne živinoreje!

Krma dela najprej kri in iz krvi se tvorijo vsi
deli života, a to prehranjevanje in pretvarjanje v ži¬
valskem telesu se more vršiti le pod vplivom dobre
krvi,  ki je polna rdečih telesec in prevažnih tistih
belih telesec v krvi (fagocitov), ki uničujejo v kri
zašlih drugih krvnih telesec, ki zavirajo zdravo presnav¬
ljanje in sploh dobro uspevanje živali. Dobra kri se
dela le pod zadostnim vplivom solnčne
svetlobe, zato brez nje ni misliti na dobro
uspevanje kterekoli živali, in istotako ne
govedi, celo pa ne mlade!  Velike važnosti solnčne
svetlobe za uspevanje živali sploh in govedi posebej
pri nas noben živinorejec niti ne pozna? Solne e je
vir vsemu življenju, in ta vir življenja naši
živinorejci svoji govedi odtegujejo, zato
označimo to dejstvo  za  četrto veliko napako pri
vzreji naše govedi.

Vsa žival obstoji iz udov in organov, narejenih
iz kosti, raznovrstnega mišičevja itd. Vsak del živali
zase je narejen iz tkanine, in raznovrstne tkanine v
živalskem telesu so zopet sestavljene iz neštevilnih
samostalnih stanic (celic). Staniča je torej naj¬
manjši osnovni organ živalskega telesa.
Staniče se razmnožujejo, in to razmnoževanje dela rast
živine. Meso (mišice) je sestavljeno iz vlaken, obstoječih
iz stanic. Debelost teh vlaken je omejena, ne pa njih

10  —

množina. Vlakna se razmnožujejo tem potom, da se
razcepijo in se delajo nova vlakna. Razmnoževanje, t. j.
rast mišic (mesa), se pa pri sesalcih vrši poglavitno
skoraj le v mladosti, in zato izvira odtod praktično
pravilo živinoreje: Skrbi za rast govedi v mladosti,
pozneje je vsak trud zaman. Proti temu pravilu se
pri nas z gori navedenimi poglavitnimi in še z drugimi
manjšimi napakami pri vzreji govedi greši, zato vzre¬
dimo prvo leto govedo, ki ni veliko več vredno kakor
štiritedensko odstavljeno tele, ki iz njega tudi pozneje
nič prida ne morebiti. Od števila tvorečili stanic,
ki jih vsebuje žival, je odvisna njena go¬
spodarska vrednost, a to staničevje se
tvori v zadostni množini le v mladosti, in
sicer le pri pravilni vzreji.

Naloga umne živinoreje bodi, iz novorejene
živali hitro vzrediti pravilno oblikovano
govedo z najboljšimi notranjimi lastnostimi,
ki je vsled v mladosti stvorj enega delav¬
nega Staničj a zmožna dajati na j večji go¬
spodarski prid.

Tega pravila pa naši gospodarji večinoma ne
poznajo, še manj pa pojmijo, zato pri nas o živino¬
rejcih ni govora; mi imamo pravzaprav le gospodarje,
ki v svojih hlevih goved preživljajo brez pravega ži¬
vinorejskega cilja.

Poleg tu navedenih štirih poglavitnih napak pri
vzreji naše govedi imamo še vse polno drugih, n. pr.
preziranje prave odbire plemenskih živali, premajhno
število bikov, ki po večstokrat na leto morajo pleme¬
niti in zato delajo slab zarod, nezdravi hlevi, nepri-
kladno in netočno krmljenje in napajanje, tehniško
popolnoma nedostatna molža, prezgodnja ubrejitev telic
in raba mladih bikov itd., itd. — Z ozirom na namen
tega spisa se ne spuščam v obravnavo teh in še drugih
napak ter hib naše takozvane živinoreje; zadostuje naj
začrtanje le prej opisanih poglavitnih napak, ki najbolj
odločilno vplivajo na bodočo gospodarsko korist novo¬
rojenih telet s cooteliniškega stališča.

— n

O načinih zboli sani a goveie pasme z ozirom
na Kranjsko.

Kakovost govejega zaroda v vsakem kraju je
produkt podedovanih lastnosti njegovih pradedov in
činiteljev, ki se ima nanje govedo v svojem življenju
privaditi, oziroma činiteljev, ki so na njegovo vzrejo
vplivali.

Iz tega neovrženega dejstva sledi, da ima kmeto¬
valec v roki moč do gotove meje z umno rejo živine
živalim dati gospodarsko primerne oblike in lastnosti.

To svojo moč more živinorejec v dveh smereh
uveljavljati.

Ena smer je okoriščanje s podedovalno silo živali,
ki jih odbira za pleme, in druga smer je privzrediti
posamezni živali z umno vzrejo tiste lastnosti do skrajne
višine, ki so že v kali oplojenega jajčeca zasnovane,
in sicer toliko glede kolikosti, kolikor glede kakovosti.

Nauk o podedovanju nas uči: V teku življenja
kake posamezne živali nanovo pridobljene
lastnosti, ki jih torej starši in prastarši niso
še imeli, se ne podedujejo, t. j. žival jih ne
prenaša na svoj zarod.

Učenjak Lamark (1. 1809) ni bil tega mnenja in
še danes njegovi somišljeniki, ki se imenujejo Neola-
markovci, verujejo na podedovanje novopridobljeoih
lastnosti, a oni tako podedovanje kar preprosto do¬
mnevajo, ne da bi ga mogli vednostno dokazati. Profesor
dr. W. Voltz (Berlin) ima prav, ko pravi: domne¬
vanje, da se dosežene izpremembe vsled
učinka rabe ali nerabe podedujejo na zarod,
ni dokazano, teoretiško neverjetno in po
praktiških izkušnjah živinorejcev ovrženo.
Vzreja živali, ki bi slonela na takem domne¬
vanju, bi ne bila sposobna živinorejo po¬
spešiti, marveč jo more celo oškodovati 11 .

Prejšnja odstavka se poljudno takole pojasnita z
zgledom: Imej kravo, ki ima podedovano, recimo pri¬
rojeno lastnost, da je izborna molznica, in je tudi
resnično; pokvari ji delavnost mlečnih žlez kolikor

12  —

hočeš (učinek nerabe), vendar bo skotevala teleta, ki
bo nanja podedovala svojo izborno mlečnost. Narobe
pa druga krava, ki pri nji z vsemi znanimi sredstvi
pospešuješ njeno mlečnost (učinek rabe), ne bo dajala
nikdar več mleka, kolikor ga mora, t. j. v kakršni meri
ji je mlečnost podedovana (ali prirojena), in tudi njen
zarod ne bo ne boljši ne slabši. Vpliv bika, ki je enako
merodajen, seveda pri tem zgledu prezrem.

Prenesimo nauke moderne cootehnike na naše
kranjske živinorejske razmere, ki pa precej enako
veljajo za vse slovenske pokrajine!

Predvsem vprašajmo, kakšna je pravzaprav
goved na Kranjskem?

Prvotne govedi, kakršna je bila do druge polovice
prejšnjega stoletja na Kranjskem, ni več. Težko bi
bilo kje zaslediti kak ostanek brez primesi tuje krvi.
Vsa naša goveja živina je že prekrižana s tujo, in sicer
največ s pincgavsko (belansko, kar je pa isto), z muri-
codolsko, s pomursko, s simodolsko in deloma z rjavo
šviško (algajsko in montafonsko) ter celo s holandsko
pasmo. V zadnjih 40  letih je prišlo v deželo kakih
3000 čistokrvnih bikov in poleg njih nekaj ženskih
čistokrvnih živali omenjenih pasem. Ponekod v deželi
so vsled tega nastale vsaj po barvi in deloma tudi po
lastnostih goveje črede, ki se smejo imenovati skoraj
polnokrvne. Neovrženo je pa dejstvo, da se je
kranjska goveja živina v zadnjih 50 letih po¬
polnoma prelevila; večja in boljša v svojih last¬
nostih je mimo prvotne povprečno gotovo za 100 %
več vredna, in vso zaslugo na tem ima edino le
e. kr. kmetijska družba kranjska. Če naša goveja
živina ni v vseh pokrajinah po deželi tudi po
barvi zenačena, je to resnična hiba, a je najbolj zadnje
vrste, ki je praktičen in gospodarsko misleč cootehnik
v „naših“  razmerah nikdar ne bo v prvi vrsti upošteval.
Naj se mi ne zameri očitanje:  Pri nas se vidi
v enačenju barve goveje živine višek živinorejskega
uspeha, odtod toliko praznih govoric o zboljšanju naše
govedoreje, ki ne peljejo do nikakega cilja, narobe,
tako naziranje je morebiti včasih celo škodljivo, zlasti
kadar se druži s kaprico do kake posebne barve ali

13

do kakih posebnih lis. Gotovo so to tudi reči, ki jih
je upoštevati, a na drugem mestu, kjer se gre za vzrejo
pasemskih „standard“ živali, kajti tamkaj so vnanji
znaki silno merodajni za ceno živali. Naš kmet pa
predvsem živino vprega, prodaja teleta, meso in mleko
in vsaj za sedaj večinoma, če pretirano govorim, za
barvo ne dobiva počenega groša. Kaj mi barva, če so
pa slaba teleta, če voli niso za vprego, če živali počasi
rasejo, niso lepe oblike ali se počasi pitajo in če krave
niso mlečne! Najprej gospodarska korist in potem pride
šele »standard 44 . Merodajni činitelji se pri pospeševanju
govedoreje nikakor ne smejo identificirati z onim
kmetičem, ki mi je nekoč odgovoril na moj ponk, da
je iz gospodarskega stališča rediti živino, ki je rastna,
ki zgodaj dozori, je ješča in mlečna, četudi ni sive
barve: „Vidijo gospod, vse je res in prav imajo, a lepo
barvan sivček v hlevu je pa vendar nekaj fletnega.“

V predstoječem odstavku sem odgovoril na vpra¬
šanje, kakšna je naša goved na Kranjskem z ozirom
na pasmo, ki ji pripada.

Odgovoriti mi je na to vprašanje tudi, oziraje se
na njegove gospodarske lastnosti.

Vsled prekriževanja s tujimi pasmami je naša goved
pridobila v teku pol stoletja v sebe toliko dobrih podlag,
da jo vobče za „naše  razmere 4 * lehko smatramo za
izdatno zboljšano, relativno dobro. Kdo pa pozna
vrline naše govedi?  Nihče!

Dobrota naše govedi se da le domnevati na
podlagi raznih dejstev. To, kar je bilo dobrega v naši
prvotni živini in kar se je vanjo zaneslo dobrega po
tuji krvi, tiči latentno v njej. Le z dosledno umno
vzrejo in rejo, če se opuste vse napake, ki se delajo
pri vzreji in pri reji goveje živine, pridejo na višek
razvitja vse lastnosti v tisti meri, ki so zasnovane v
kali oplojenega jajčeca. Take vzreje in reje pa pri nas
splošno ni, nahaja se izredno redkokrat le semtertja,
zato ne pride do veljave, kar je dobrega v naši živini,
in zato kakovost naše govedi vobče napačno
sodimo.

Umen živinorejec more v večini naših pokrajin z
blagom, ki mu je doma na razpolaganje, vzrediti rela-

14  —

tivno dobro čredo; to se da trditi s teorijskega sta¬
lišča in na podlagi posameznih vidnih slučajev. Pri
povzdigi naše živino reje nam je delovati
predvsem v tisti smeri, ki sem jovpričetku
tega spisa kot drugo omenjal, namreč spra¬
viti podedovane lastnosti do višine raz¬
vit k a. Dober razvitek teh lastnosti se omo¬
goči le v življenju z umnim ravnanjem. Po¬
stati moramo v resnici umni živinorejci. Last¬
nosti, ki jih žival pridobi v svojem življenju, bodisi po
učinku vsled rabe, ali po učinku vsled nerabe, imenu¬
jemo  „samotogenske“, one se sicer ne podedujejo,
vendar so pa vedno zasnovane v kali oplojenega jaj¬
čeca. Česar ni v tem jajčecu, tega tudi najumnejše
ravnanje ne spravi na dan. Jaz že na tem mestu
s prepričanjem trdim, da je v premnogih
pokrajinah naše dežele v dotičnih čredah
vsaj toliko dobrih podedovalnih lastnosti
zasnovanih, kakor v govedi na Pomurskem,
in če hodimo po bike na Gorenje Štajersko, pač uvajamo
v deželo svežo kri, kar seveda ni napačno, strogo pre¬
sojano pa hodimo tja pravzaprav le drago kupovat
,.barvo". Na Pomurskem niso kmetje prav nič boljši
živinorejci (v marsičem so še slabši) kakor naši, in če
tamkaj najdemo lepega in neopravičeno dragega bika,
se damo preslepiti le po njegovih samotogenskih last¬
nostih.

Če smo enkrat dobri živinorejci in znamo vse
dobre podedovane (prirojene) lastnosti svoje živine
privesti do viška razvitja, potem smo spolnili šele del
svoje naloge. Goved nam je naprej zboljševati, in sicer
v prvi smeri, kakor je označeno v uvodu tega spisa,
t. j. okoriščati se moramo s podedovalno silo plemenskih
živali. V najboljši pasmi in pri najugodnejših razmerah
niso vse živali enake, in česar pri življenju pri naj-
umnejši oskrbi ne pokažejo, tega niso imele prirojenega
in torej tudi na svoje potomce ne morejo prenesti.
Odbiranje najboljših živali za pleme mora biti na¬
čelo, ki naj nadvladuje vsa živinorejska podvzetja.

Z umno vzrejo in rejo ter z odbiralnim
načelom, ki ga do skrajnosti moramo izvesti,

15 —

imamo moč, da govejo živino, kakršna je danes,
samoizsebe prav izdatno glede kakovosti dvig¬
nemo. Pa tudi tako početje ima svoje  meje! Četudi
odločno priznamo relativno dobroto naše živine, vendar
bo samaizsebe zboljšana še vedno oddaljena od tistega
viška dobrote, ki moramo za njim stremiti.

Ne utegnemo čakati, da postanemo splošno vsaj
v nekterih pokrajinah razmerno dobri živinorejci;
uspehi odbiralnega načela so pa tudi omejeni že z
ozirom na dosedanjo kakovost naše govedi, in drugič
so že od narave pri govedi počasni ter je nanje v
čredah celih pokrajin treba več desetletij čakati. Mi
moramo hitreje naprej! Hitrost v zboljšanju svoje
govedi dosežemo z vcepi j e njem stalnih in
dobrih podedovalnih lastnosti, in sicer edino
le potom prekriževanja s plemensko živino
dobrih in primernih govejih pasem.  Po tem
potu smo doslej na Kranjskem razmerno hitro (v 40
letih) naravnost veliko dosegli, če pa postanemo umnejši
živinorejci, česar je upati — saj vidimo, da naš kmet
vidno napreduje — če se združimo v resnične živino¬
rejske zadruge, ki pojmijo svojo nalogo in ne obstoje
le zaradi lepšega, da molzejo podpore, potem moremo
s prekriževanjem še hitreje priti do zaželenega cilja.

S kterimi tujimi pasmami naj prekrižujemo
na Kranjskem goved.

Naša goved se je s pomočjo prekriževanja z biki
tujih pasem že popolnoma prelevila; z umno vzrejo
moremo novorojene živali narediti razmerno dobre in z
umno odbiro moremo naše črede še izdatno zboljšati.
Ta zboljšanja pa imajo svoje meje, ki jih moramo pre¬
koračiti, kajti gospodarske razmere nas silijo stremiti
po boljših uspehih, ki jih moramo hitro
doseči.  Hitrost v zboljševanju svoje govedi pa dose¬
žemo, kakor sem že zapisal, z vcepljenjem stalnih in
dobrih podedovalnih lastnosti, in sicer edino le potom
prekriževanja s plemensko živino dobrih in primernih
govejih pasem.

16

Preden se živinorejec odloči za pasmo, ki bo z
njo svojo čredo prekriževal, mora biti v marsičem na
jasnem. Predvsem mora imeti svoj cilj, ki mu ga ne
začrtajo le domače gospodarske razmere (tla, krma,
omogočeno gospodarjenje, podnebje itd.), temveč gospo¬
darske in tržne razmere sploh, kajti on ne redi
živine za zabavo, ampak zaradi dobička.

Kakšen cilj imej torej naša govedoreja?

Kranjska se v primerjalnem zemljepisju sploh
napačno presoja in od tod izvira tudi napačna sodba,
ki se izpeljuje iz statistiških podatkov, posebno z ozirom
na kmetijstvo. V naši deželi je polovica površine gozdov,
ki pri živinoreji skoraj nič ne hodijo v poštev. Druga
polovica pa tudi ni samo obdelana zemlja; obstoji sicer
tudi iz vinogradov, ki ne dajejo krme, pač pa potre¬
bujejo veliko gnoja; a obstoji iz mnogo tisoč hektarov
pašnikov, ki so kot taki pač v katastru vpisani, a niso
veliko boljši od pušč (na Krasu in tudi v kočevskem
okraju); iz planinskih pašnikov, ki dajejo le nekaj
tednov nekaj paše, in iz hribovskih senožeti (rovtov,
košenic itd), ki z enim mahljajem kose ne dajo toliko
trave, da bi se z njo kosa obrisala. Če vzamemo za
površino, ki resnično kaj pomembnega rodi, travnike
in zemljo, ki je pod plugom, potem šele pridemo do
zaključka, daje  kranjska dežela v Avstriji ena najbolj
obljudenih (seveda primerjaje število prebivalstva z
z rodečo zemljo) in da se v deželi razmerno jako veliko
živine redi. Naša kmečka posestva so pa silno majhna
in vrhutega neverjetno razkosana (naša graščinska po¬
sestva tudi večinoma niso večja kakor boljše kmetije
na Češkem ali Ogrskem), nedostaja nam delavnih sil
(zlasti poslov), stalnega kmečkega delavstva sploh
nimamo, zato so delavci silno dragi, istotako vse go¬
spodarske potrebščine, izkratka: Malokje se tako

drago kmetuje, kakor na Kranjskem.

Kmetovanja sicer pri nas res ne moremo še imenovati
splošno umnega, celo ne vzornega, vsekako je pa naše
gospodarjenje prav zelo intenzivno, in nikakor
ne ekstenzivno, kakor se mnogokrat domneva, celo od
strokovno naobražene strani.

— 17

Mi na Kranjskem kmetujemo intenzivno;
dejstvo, da denarni učinek ni primeren, nas
v tej sodbi ne sme omajati; vzroki temu tiče
drugje, kar na tem mestu ne kaže razmotrivati.

V intenzivno gospodarstvo pa sodi goveja pasma,
ki mu je primerna, in s tega stališča nam je presojati,
za ktero pasmo v svrho prekriževanja govedi se nam
je odločiti, oziroma kteri cilj imej naša govedoreja.

Najdobiekonosnejša je reja plemenske go¬
vedi, zato imejmo ta cilj vedno pred očmi, a ple¬
menska goved se ne da ceno vzrejati; imeti je treba
veliko strokovnega znanja, in če naj se plemenska goved
primerno dragi vzreji tudi dobro, t. j. drago prodaja,
mora biti na glasu, mora že biti sloveča.  Dober
glas govedi pridobiti pa ni tako lehko in ne gre hitro.
Postanimo umni živinorejci in upajmo, da pride še čas
izvoza plemenske govedi tudi za Kranjsko, saj v do¬
glednem času mora Balkau postati mogočen kupec za
tako goved in mi smo mu blizu, a ne smemo se pustiti
prehiteti od Ogrske in Hrvaške. Silno se pa moti
tisti, ki misli, da bomo mi kdaj izvažali kot
plemensko živino gornještajersko sivo ži¬
vino, ki je le za ekstenzivne razmere, dočim
so že Ogri na najširši podlagi zasnovali
rejo pisane (simodolske) govedi in jim tudi
že Hrvaška sledi.

Cilja, vzrejati plemensko živino za izvoz, nikoli
ne smemo pustiti iz oči, a mislimo tudi na današnje
razmere. Pri našem intenzivnem gospodar¬
jenju je zgolj produciranje mesa, t. j. vzreja
živine, ki se prodaja le po mesarski ceni,
očitna izguba. Mi moramo v naših kmetijah
rediti zgodaj godno, rastno, ješčo in lepo
oblikovano živino, ki je dobra za vprego,
kolikor je za nas potrebno, ki je mlečna in
ki se da hitro opitati.

Vsaka teh treh rabnosti bodi zadostna in od vsake
posebej naj ena prevladuje drugi dve, kakor ravno do-
tične krajevne razmere zahtevajo.

Na Kranjskem vzrejati počasi razvijajočo se
živino, ki ima edinole prednost, da daje izborne

2

— 18 —

vprežne vole, je gospodarska blaznost. Tisti posest¬
nik, kije v prvi vrsti voznik, se ne more imenovati kme¬
tovalec in prav gotovo ni živinorejec. Dober kmetovalec
postane na kmetiji, ne pa na cesti. „Furmani" še nikdar
niso pospeševali živinoreje in je ne bodo; prepričujte se
koder hočete, najzanemarjenejše kmetije imajo ti ljudje.
Dobri vprežni voli za „furmansko“ obrt se vedno ceneje
kupijo kakor doma vzrede. Sicer pa, kdo bo danes v
XX. stoletju, v času železnic, elektrike in bencina še
mislil na „furanje“ z volmi, ko v naglici, ki se z njo
vrši promet, črnogledci že hitrejšemu konju prerokujejo
zadnje ure na cesti! Vprežna živina se bo še vedno
rabila, a vprežna porabnost pri govedi je za danes postala
važna skoraj le za dom in ni več tako imenitna, da bi
jo stavili nad rastnost, ješčnost, mlečnost in hitro pitanje.

Proč torej s starokopitnimi nazori in vzrejajmo
goved, primerno našim novim razmeram, postanimo tudi
trgovci ter imejmo živinorejo, ki nese!

Naloga umnega kmetovalca bodi vzrejati goved,
ki daje zadosten užitek, in s tega stališča mu je presojati
pasme, ki jih izbere za rejo ali za prekriževanje v svrho
zboljšanja svoje črede.

Iz vzrokov, ki mi jih na tem mestu ni
treba razmotrivati, hodijo v poštev ; le hri¬
bovske in dolinske pasme,  ne pa nižavske, dasi
stem ne trdim, da bi nižavska kri, do gotove meje
pretočena v našo goved, morala škodovati. Prišel je na
pr. pred kakimi 35 leti eden ali sta prišla dva bika in
več holandskih krav na Kranjsko, kterih sledovi še
danes niso iztrebljeni. Črnobela lisasta vnanjost kože in
izborna mlečnost te stare in silno konstantne pasme se
vzlic mnogokratnemu prekriževanju z domačo govedjo
nista dala iztrebiti, kar bodi svarilo gotovim „strokov-
njakom“ izrekati prenagljene sodbe o degeneraciji tujih
pasem vsled „kranjskega“ podnebja; narobe, jaz sem
poznal in še poznam nekaj teh krav, potomk takratnih
čistokrvnih holandcev, ki glede vnanjih oblik niso nič
slabše od domačih — skoraj bi smel govoriti o zbolj¬
šanju oblik — a izborna mlečnost je ostala. Živinorejski
zakoni o podedovanju, o konstanci in o atavizmu so-

— 19  —

tukaj podprti z velezanimivim zgledom, kakršen se
redkokrat v praksi vidi.

Pri tej priliki naj še nekaj omenim. Semintja se
nahaja kaka domača krava, ki je izredno dobra molznica,
največkrat edinka v hiši kakega kočarja ali kakega
vaškega obrtnika. Takoj nastane hrup v krogu „psevdo-
strokovnjakov“, kterim je dal Bog s službo tudi razum,
ter kriče: Glejte, kako dobra je domača goved, čemu
uvažati v deželo tuje pasme ! Le počasi, ena lastovka še
ne naredi pomladi in v ječah niso sami hudodelci, so
tudi po krivem obsojeni! Kdo pa ve, odkod izvira taka
izborna molznica? Ali niso lehko v njej podedovane
lastnosti tuje krvi, ki so vsled boljše oskrbe prišle do
veljave, in kdo ne ve, da se v hišah pametnih kočarjev
in razmerno imovitih vaških obrtnikov kravam-edinkam
navadno z večjo ljubeznijo streže, kakor v hlevih večjih
posestnikov, ki morajo vse prepustiti brezvestnim poslom.
Take krave le spričujejo, da so v naši domači živini že
zasnovane dobre lastnosti, ki so podedovane in se prav
gotovo niso kar naenkrat sameodsebe naredile; z umno
oskrbo se je le zbudila dobra lastnost izborne mlečnosti,
ki je bila latentna. Kakšna je pa stalnost v podedovanju
mlečnosti take krave, ki je lehko le atavistiški pojav, ki
pri zarodu tako hitro lehko izgine, kakor se je
pokazal, celo če se plemeni z bikom iz nemlečnega
zaroda, pa lehko vsakdo izračuni.

Dobra bo naša goved, kadar bo rastna, zgodaj
zrela, lepih vnajnih oblik in ješča; ki bo v pokrajinah,
kjer je mlekarstvo doma, mlečna, povsod se bo pa lehko
pitala in bo toliko dobra za vprego, kakor je našim
gospodarskim razmeram potrebno, ne da bi se mislilo
na zaslužek na cesti kot poglavitni vir dohodkov od
živine.

Ktere g-oveje pasme so torej primerne za
Kranjsko ?

Našo deželo delimo v Gorenjsko, Dolenjsko in
Notranjsko. Ta delitev je pa pravzaprav le politiška,
kajti z živinorejskega stališča imamo na Gorenjskem
pokrajine, slične notranjskim in dolenjskim, in enako
tudi narobe. Čisto zase so gorenjske alpske pokrajine
s svojimi planinskimi pašniki, zase je Kras, bodisi gol

2 *

20  —

in burjav in na drngi strani obraščen in neburjav, ter
Vipavska dolina.

Na Gorenjskem je danes večinoma razširjena
pinegavska pasma, kamor prihajajo že 40 let čisto¬
krvni biki te pasme. Goved v tej pokrajini je vsaj po
barvi že skoraj popolnoma zenačena, kar gre največ
na račun dejstva, da ima pisana pinegavska pasma za
podlago starodavno pleme z veliko konstanco v pode-
dovanju barve. Tudi na Dolenjsko in Notranjsko so se
v istem razmerju skozi 40 let uvažali sivi biki. Če
pa tamošnja živina ni zenačena po barvi, je pač nekaj
krivo pritiskanje pinegavske živine v te pokrajine in
prav malo  uvažanje bikov drugih pasem do pred 10
leti; največ je pa vzrok dejstvo, dazaprekriževanje
rabljeni muricodolski in pomurskibiki niso
ssvojo manjšo podedovalno silo prodrli in
odločno niso tako zenečevalno učinkovali
kakorpincgavci na Gorenjskem.  Pred desetletji
je bil na Gorenjskem tudi velik odpor proti pinegavski
pasmi, a ta odpor se je polegel, in danes mirno lehko
trdimo, da se je pinegavska pasma na Gorenjskem
sponesla. Za seboj imamo štiridesetletne izkušnje, in
kar se da s to pasmo doseči, to je skoraj doseženo;
če ni vse tako, kakor bi lehko bilo. pač ni kriva pasma
ali nezadostno število vpeljanih čistokrvnih pinegavskih
bikov, temveč napake pri vzreji govedi.

Pinegavska pasma (bos taurus brachycephalus
salisburgensis) je ena največjih in najtežjih hribovskih
pasem, a v njej se nahajajo tudi manjše in lažje vrste, ki so
pa menda le produkt slabše vzreje. Pinegavska pasma je
morda najboljša avstrijska pasma, je precej mlečna, se
razmerno lehko pita in daje prav dobre vprežne vole.
Njene oblike pač niso povsem vzorne — to je njena slaba
stran — in istotako pinegavska živina razmerno počasi
zori in rase. Brez zadostnega pregibanja na pro¬
stem, brez zadostnega uživanja svetlobe in brez
redne paše od pomladi do jeseni pa tudi pri
pinegavski pasmi ne bo nikoli pravega uspeha.
Plemenske govedi pinegavske pasme brez teh pred¬
pogojev ne bomo nikdar vzrejali, in tisti, ki je na¬
sproten simodolski pasmi, mora biti iz ravno ti-

21

stih razlogov proti pinegavski pasmi. Sovražnikom
simodolske pasme pa bodi povedano na uho,
da je pincgavska pasma nastala iz križanja
lisaste solnograške prvotne živine ali iz
tiste, ki je danes znana pod imenom „ciler-
talska“, in sicer s simodolskimi biki, kajti
zgodovinsko je dognano, da so solnograški škofje kot
vladarji na Solnograškem od 1. 1690. do 1740. dajali
podpore kmetom za nakup simodolskih bikov v Švici.
Ne bom se motil,  če trdim, da je tisto, kar pov¬
zdiguje pincgavsko pasmo nad druge av¬
strijske goveje pasme, največ posledica
vcepljene simodolske krvi.

Tudi pri nas se kažejo atavistiški pojavi
simodolske krvi v pinegavski pasmi. Dočim v
pinegavskih rejnib pokrajinah skrbno odbirajo za pleme
le živali,  kijih predpisuje »standard -1  pinegavske pasme,
se pri nas za ta »standard 11  ni nihče menil, in redilo
se je tisto, kar se je skotilo. Premnogo v deželo pri¬
peljanih „čistokrvnih“ bikov pinegavske pasme je za¬
plodilo v deželi zarod z belimi lisami na glavah (kar
se vedno lehko opazuje, zlasti v radovljiškem sodnem
okraju), ali celo brezasto živino, kije  v precejšnji meri
razširjena v tržiškem sodnem okraju. Vse to ni nič
drugega kakor atavistiški pojav simodolskih prastaršev
vpeljanih pinegavskih bikov.

Ni moj namen spuščati se v podrobnejše razmotri-
vanje, v koliko je pincgavska pasma bolj ali
manj  primerna za Gorenjsko in če bi je ne kazalo z
drugo nadomestiti, ker to vprašanje ni na dnevnem redu.
Imamo jo, dobra je, torej ostanimo pri njej in skušajmo
z boljšo vzrejo in s plemensko odbiro vzbuditi in privesti
do veljave njene prirojene vrline. Nespodbita je pa
resnica, da je pincgavska pasma v marsičem slabih
telesnih oblik, da je izbirčna glede krme, da prepočasi
dozoreva in prepočasi rase. Za idealno ne smatram to
pasmo, zlasti ne za poljanske pokrajine gorenjskega
savskega porečja od Radovljice dol do Ljubljane in
od Kranja po polju do Kamnika in za kamniško polje.

Naša naloga bodi z umno vzrejo in z vpeljavo sveže
krvi pincgavsko goved na Gorenjskem zboljšati, česar

— 22

pa pri najpridnejšem delu in če imamo za predpogoj
zadostno število umnih živinorejcev ni doseči v par
letih; potrebna so desetletja. Dandanes je pri nas moderno
postati kmečki rešitelj in se v časnikih kazati stro¬
kovnega frazerja, sčimer se pa ljudje le begajo in se
jim daje potuha, da domnevajo, bogve kakšni živino¬
rejci so že, dasi so komaj šele spregledali in so glede
cenitve paše še celo znatno nazadovali. Ali ni nad
vse smešno vpiti, kakšen napredek se je
pri živinoreji že v teku  enega leta pokazal,
ker so nekje kupili za širno pokrajino par
čistokrvnih bikov in nekaj junic ter krav
pincgavske pasme?!  Revčki! Ko bi vedeli, kako
dolga je pot do cilja in kakšne ovire delajo na tem
potu razne okoliščine, ki se ne dajo kar na mah in na
preprosto povelje odpraviti. Cele knjige se lehko o tem
pišejo. Podam le en poučen in praktičen zgled, kako
malo se da pri zboljšanju govedi doseči v kratkem
času, če so tudi vsi predpogoji dani.

Na Solnograškem se je naselil pred par desetletji
večkraten milijonar, ki si je stavil za cilj vzrediti
pincgavsko čredo, enakovredno simodolski pasmi, naj
stane, kar hoče. Pokupil je za vsako ceno najboljši
plemenski materijal, ki ga je mogel dobiti; nastavil je
za uradnike šviške veščake na svojih obširnih posestvih,
ki so se raztezala po celih dolinah gor do umno zbolj¬
šanih planin; uvedel je najvzornejše gospodarstvo in
najumnejšo živinorejo in je korakal proti svojemu cilju
z železno eneržijo in z milijoni v raki. In kaj je dosegel
v dvajsetih letih? ! Nič! Obupal je nad svojim podvzetjem
in danes gaje  opustil. Spravil je pač svojo pincgavsko
čredo do viška popolnosti, a le v mejah, ki so zasnovane
v pincgavski pasmi, ne pa naprej, ker v to svrho so
potrebne fiziološke spremembe, ki potrebu jejo ne desetletij,
temveč stoletij. Mož pa ni verjel na zakone o podedovanju
in je domneval enako Neolamarkovcem, da se bodo do¬
sežene izpremembe vsled učinka rabe podedovale na
zarod. Prevara ni izostala!

Morda mi kak veščak postavi za nasproten zgled
uspehe angleških živinorejcev pri stvarjenju novih
kulturnih živinskih pasem, ki se je zvršilo v razmerno

23  —

kratkem času. Ne, ti rejci so delali izključno z že
zasnovanimi lastnostmi svojih živali, ki so jih tamkaj vzeli,
kjer so jih dobili; s prekriževanjem so te lastnosti
vcepljali in so produkte svoje reje, če je bilo potrebno,
tudi v sorodstvu plemenili (incestna reja). Incestna
reja je v rokah visoko naobraženega in praktično iz¬
kušenega živinorejca pač umestna in je pri stvarjenju
novih kulturnih pasem, žal, skoraj neobhodno potrebna;
v rokah navadnega živinorejca pa nič ne velja ter je
celo silno škodljiva.

Vprašanje glede goveje pasme za Gorenjsko je
torej precej povoljno rešeno. Splošno je v tej pokrajini
že razširjena pincgavska pasma; za sedaj jo dobra za
nas in nllrno lehko ostanemo pri njej. Vprašal bi pa
pri tej priliki vendarle tiste naše veščake, ki mislijo,
da so poklicani posameznim pokrajinam dekretirati
pasme, zakaj pa za obmejne kraje kamniškega okraja
proti Štajerski niso za pincgavsko pasmo, temveč za
pomursko? Tega pač sami ne vedo ! Če kam pincgavska
pasma bolj sodi kakor pomurska, je to v teh krajih, in
vendar priporočajo pomursko. Se pač vidi, da pri nas
strokovni razlogi niso prav nič merodajni. Morda je
vzrok dejstvo, da v sosedni Štajerski rede v dotičnih
obmejnih krajih le sivo goved in se mi Kranjci temu
zaradi medsebojnega prometa moramo ukloniti. V teh
štajerskih krajih so slabši živinorejci kakor na naši
strani, zato ta razlog ni prav nič merodajen, in če bi
bil, potem bi morali na Dolenjskem v tistih krajih, ki
mejijo na Hrvaško, tudi rediti pincgavsko pasmo, kajti
na Hrvaškem to pasmo razširjajo.

Važnejše je danes pasemsko vprašanje
za Dolenjsko in Notranjsko.  Nihče ne more
trditi, da bi se bila v teh pokrajinah s sivimi biki ži¬
vina tako zenačila, kakor na Gorenjskem s pincgavsko
pasmo. Vzroke sem že deloma omenil.

Razen v ljubljanski okolici, kolikor se je prišteva
Dolenjski in Notranjski, je prave živinoreje v teh dveh
pokrajinah enake kakor na Gorenjskem malokje. Pivška
pokrajina na Notranjskem bi morala biti eminentno
živinorejska; zakaj ni prej bila in še dandanes ni v
pravi meri, ima svoje posebne vzroke, ki jih ne gre v

— 24

tej razpravi razraotrivati. — Velik del logaškega in
idrijskega sodnega okraja je gospodarsko popolnoma
sličen Gorenjski in se sme glede živinorejskih razmer
naravnost tej pokrajini prištevati. V ostalih delih Do¬
lenjske in Notranjske je pa živinoreja nekaj posebnega.
Kmetje z eno ali z dvema kravama so navadni, dočim
so kmetije z večjimi čredami izjeme. Skrbno oskrbujejo
živino v Ribniški dolini, kjer so silno majhne in raz»
kosane kmetije; na nizki stopnji je živinoreja na
Kočevskem, ob Kolpi in sploh v Beli krajini. Izključno
vinorodni kraji Dolenjske imajo pač govedorejo, kakršno
so ustvarile razmere, dočim ima vinorodna Vipavska
dolina na Notranjskem prav lepo živinorejo. Imamo na
Dolenjskem pokrajino, kjer kmetje v očelf lajikov
veljajo za umne živinorejce, ker vzrejajo velike, težke
in lepo pitane vole. Temu je odločno oporekati, kajti
tamošnji kmetje delajo pri vzreji govedi prav vse tiste
napake, ki sem jih opisal pod zaglavjem „Poglavitne
napake naše živinoreje' 1 , pač pa silno počasi rastoče
vole gospodarsko popolnoma neopravičeno drago pitajo
in se med seboj kosajo, kdo bo večje in težje vole za
mesarja pripravil. Če bi količkaj računali, bi prišli do
spoznanja, kako zgubonosna je taka živinoreja ob naših
intenzivnih gospodarskih razmerah. V tem ravnanju pač
tiči lep kos nam Kranjcem prirojene bahavosti. C e so
ti kmetje dobri živinorejci, potem so ljub¬
ljanske kuharice, ki za praznike pitajo
kopune z mlečnimi osvalki iz bele moke,
ali purane z orehovimi jedrci, izredno umne
perutninarice.  Kaj takega seveda imponira neve¬
ščemu Ljubljančanu, ko vidi, kadar v Veliki noči ženo
par takih opitanih volov ovenčanih v klavnico; kdor
pa razmere pozna, ta vidi v vsem takem početju le
komedijo, sostavljeno iz samoprevare, slabih proračunov
in iz baharije.

Imejmo živinorejo, ki nese,  sem že gori
zapisal, in če segamo po tujih pasmah za prekriževanje
domače govedi, potem izberimo tisto, ki je od nje res
kmalu kaj pravega učinka pričakovati. Pomurska pasma
pa po mojem prepričanju to nikakor  ni,
kajti v njej niso zasnovane prav nič boljše lastnosti

— 25  —

kakor v naši domači govedi. Kdor ne veruje, naj gre
na Pomursko, videl bo tam ekstenzivne alpske razmere,
slabše kmečke  živinorejce kakor so naši in prav
težko bo naletel na kako dobro kravo in istotako je v
razmerno prav majhni pomurski pokrajini prav težavno
dobiti resnično dobrega bika plemenjaka, in če se dobi,
človek nikdar ne ve, kaj bo učinil kot plemenjak. So
res tudi dobre reje pomurske govedi; a z dobro rejo
bi pri nas doma marsikje isto dosegli. Jaz smatram
za nezmiselno zboljševati pri našem intenzivnem
gospodarstvu našo dolenjsko in notranjsko goved
s pomursko pasmo, ki je produkt ekstenzivnih alpskih
razmer, ki je nastala iz prekriževanja alpske z ogrsko
stepno živino in je torej za naše intenzivne razmere
odločno preslabe kakovosti. Pomurska goved počasi
rase in zori, je izbirčna, malo mlečna, je za rejo v
hlevu slabša kakor kterakoli druga  ter je
slabih telesnih oblik, in se počasi pita, a je izborna
za vprego.

Da pomurska pasma ni tako dobra,  spri-
čujejo najbolj Štajerci sami, ki vzlic vsemu
terorizmu v srednjem in južnem delu  dežele,
ki sta slična naši Dolenjski, ravno najboljši
posestniki ne marajo zanjo. V teh delih
štajerske dežele prodira pincgavska  pasma;
in obstoji celo proč v it a j oče ,,Društvo za
rejo čistokrvne pincgavske govedi na Šta¬
jerskem". V vzhodnjem delu srednje Štajerske
se pa širi vsled uspehov v sosedni Ogrski
v novejšem času tudi simodolska pasma,
kmetje so z njo posebno zadovoljni  in  osnovala
se je že živinorejska zadruga, ki se peča z
rejo simodolske živine.

Ktera pasma bi bila torej primerna za
prekriževanje, to je za resnično in hitro
zboljšanje domače govedi na Dolenjskem
in Notranjskem?

Če že za vsako ceno hočemo ostati pri sivi barvi,
tedaj je prav priporočena rjava šviška pasma,  ki
se od nje dobivajo tudi svetlosivi rodovi. Poskusi s to
pasmo so se vrlo sponesli, a ljudje so navadno prišli šele čez

— 26

nekaj let na okus, ko so se pokazale vrline vcepljene
krvi, a novih dobrih bikov ni več bilo. Če se je kje
kak poskus izjalovil, ne gre krivda pasmi, temveč
slabemu biku (tudi v najizborejši pasmi niso vse živali
izborne) ali napačni vzreji. Poskusi z algajskimi
biki (ki spadajo tudi med rjavo šviško pasmo) v ko¬
čevskem in ribniškem okraju kažejo vsaj za sedaj
prav vrle uspehe, dasi ne gre v tem kratkem času
končne sodbe izrekati. Jaz za svojo osebo sem pre¬
pričan, da se gotovo sponeso; seveda mora biti vzreja
umna.

Neupravičeni ugovori proti simodolski pasmi bi
potem seveda ravnotako morali veljati proti rjavi
šviški pasmi. Da so ti ugovori res neupravičeni, spri-
čujejo uspehi z rjavo šviško govedjo na goriškem Krasu,
kjer to pasmo že desetletja z najboljšim uspehom za
zboljšanje domače govedi vpeljujejo.

Boljša je pa za nas za večino pokrajin
Dolenjske, Notranjske in zlasti ljubljanske
okolice  simodolska pasma, ki ima veliko prednosti
pred rjavo šviško pasmo; zato ne vem, čemu naj bi se
ne posluževali boljšega, če je na razpolaganje.

Jaz iz prepričanja trdim, da je za večino
dolenjskih in notranjskih pokrajin simodolska
pasma za prekriževanje in zboljševanje naše go¬
vedi najprimernejša, seveda, če se ne kapricira na
sivo barvo.

Ker mene zadeva krivda, da se ta pasma v deželo
dobrih deset let sem uvaja, zato je moja dolžnost, da
ugovore proti simodolski pasmi strokovno pretehtam
na njih upravičenost in razmotrim dosedanje uspehe s
simodolsko pasmo na Kranjskem.

Simodolska goveja pasma,

Simodolska goveja pasma je dandanes med govejimi
planinskimi pasmami odločno najlepša in združuje v sebi
vse lastnosti za porabo, t. j. za vprego, za hitro pitanje
in za molžo v razmerno precejšnji množini. Goved, ki
je vsestransko porabna, seveda ne more imeti ktero

— 27 —

omenjenih lastnosti v izredni meri razvito. Pri nas so o
simodolski govedi razširjena jako različna mnenja in
celo veščaki nimajo vselej pravega pojma o tej pasmi.
Vse to, kar gre pod imenom simodolska živina, je zelo
različno, zato bi bilo zelo napačno, če bi vso goved
rumeno- ali rjavopisano in z belimi glavami presojali
z istega stališča in bi svojo sodbo izrekli kar tjavendan.

Zdi se mi umestno, da nakratko podam opis
simodolske pasme na podlagi spisov najboljših in pri¬
znanih veščakov.

Profesor dr. Gr vi d on Krafft  prišteva v svoji
knjigi „Die Tierzuchtlehre 11  simodolsko pasmo pisani
dolinski pasmi. Med temi pasmami navaja najprej pisano
goved v Švici ter pravi: Dalje je omeniti košato, rdeče-
lisasto bernsko živino; rdečkastorjavo, belopisano ali
ruraenopisano, tudi enobarvno svetlorumeno ali rdeče-
rumeno simodolsko živino; malo goved iz Fruttigen
Adelboden; rjavordečo goved v Saneški pokrajini in
malo rdečepisano živino v Jurskem pogorju. Simodolska
go v e d, r um e n o b e 1 o 1 i sa s t a z belimi rogovi
in zrumenobelkastimi konci rogov, z belimi
parklji in z bledordečim smrčkom brez m a-
rog, ki je laže in fineje ustvarjena kakor
težka bernska živina, je enako dobra za
molžo  (2600 do 3300 l  na leto) kakor tudi za
pitanje ob lehki pr eh ranitvi. '

Dr. H. W er n er, profesor  na kr. visoki šoli
za kmetijstvo in docent za živinorejo na kr. visoki
šoli za živinozdravilstvo v Berlinu deli vse pasme govedi
v štiri velike skupine, in sicer v prvotno goved
(Bos taurus primigenius), dolgočelasto goved  (Bos.
taurus longifrons), velikočelasto goved  (Bos taurus
frontosus) in kratkoglavasto goved  (Bos taurus
brachycephalus). V skupino velikočelaste govedi šteje
pisane dolinske pasme, in sicer med drugim burgundsko
ali šviško lisasto pasmo (Bos taurus frontosus burgun-
dicus). O tej pasmi govori vobče takole:

Velika plemena te pasme je šteti k najtežji evropski
domači govedi, a nahajajo šene le velika, temveč
tudi srednja in majhna plemena. Isto ta k o
je mlečnost zelo različna.  Sposobnost za pitanje

— 28  —

je povprečno srednje dobra in sposobnost za vprego
je izvrstna, zlasti so velika plemena imenitna za težko
vožnjo. Značilno je, da ta pasma dobro uspeva v
različnih kulturnih razmerah, tako na planinah
kakor v dolinah, na paši in v hlevu, in ker so vse
njene tri gospodarske koristi do gotove višine
dobre, je pasma zlasti za kmečke razmere velike
vrednosti. Ta pasma je razširjena po vsi zahodni
Švici in zlasti tudi na južnem Nemškem.

Med velika plemena šviške lisaste pasme šteje
dr. Werner  naslednje:

a)  zboljšani simodolsko-saneški rod (ki mu je prište¬
vati tudi messkircherski rod na Badenskem in

miesbaški na Bavarskem), in

b ) friburški rod.

Srednje velika plemena te pasme so :

a)  fruttig-adelbodenski rod,

b ) rod v Jurskem pogorju,

c) rod iz pokrajine Franche-Comte.

Mala plemena lisaste šviške živine so :

a)  lotschenski rod,

b)  rod v dolini Illiez,

c)  rod doline ormondske.

Poleg tu navedenih rodov je po mnogih pokrajinah,
zlasti na južnem Nemškem in tudi deloma po Avstriji,
nastala cela vrsta rodov, ki se dandanes smejo zase
označevati in ki se imenujejo lisasta živina simo-
dolske oblike.

O zboljšanem simodolsko-saneškem rodu, ki ga kar
nakratko imenujmo simodolska pasma, piše profesor dr.
.Werner  med drugim.

Okostje pri živalih iz žlahtne reje je v razmerju
s težo živali fino. Vobče so živali lepe oblike in kažejo
za vse tri porabnosti razmerno jako visoko stopnjo
razvitja. Simodolci so srednjezgodnji in so glede tega
pred počasi dozorevajočo bernsko govedjo. Simodolske
krave so pri šestem in sedmem teletu najboljše molznice
in so vsled svojega krepkega telesa in izbornega
zdravja dolgo časa porabne za molznice. Srednjedobre
krave dajejo 2000 — 2400 l  mleka na leto, vendar je
med njimi kakih 30 °/ 0  zelo dobrih krav, ki dosežejo na

— 29 —

leto 4000 in celo 5000 l.  Simodolci se jako radi debele
in so posebno dobri za težko vprego. Vzgoja simodolcev
je od maja naprej večinoma na paši, pozimi dobivajo v
hlevu samo seno in sol, močnih krmil pa ne. Vsled teh
svojih lastnosti ima simodolska goved velik pomen
za zboljševanje domače govedi malih kmečkih
posestnikov.

Profesor dr. Werner  posebej dostavlja:

Neprežlahtni simodolci so izbornega
zdravja, zlasti niso podvrženi pljučnim boleznim;
oni se prav izborno prilagajajo podnebnim
in krmskim razmeram, da celo uspevajo pri
vzreji v hlevu, seveda, če se ne varčuje s
krmo.  V zadnjem času so s simodolsko pasmo v ne-
kterih krajih na južnem Nemškem tako prekrižali domačo
goved, da je mogoče govoriti o novonastalih pasmah,
ki so slične simodolski. Za male kmečke razmere
južne in srednje Nemčije so te križane pasme
naj večjega pomena  zaradi svojega zdravja in
velike gospodarske koristi.

Ne kaže mi, da bi se na tem mestu podrobneje
spuščal v nadaljnji popis simodolske pasme, pač pa
priporočam vsem onim, ki se hočejo natančno poučiti
o tej pasmi, da bero knjige : Dr. C. Norner  „Schweizer
Fleckvieh“; H. F lučki  ge  r „Berner Fleckvieh"; dr.
H. Werner  „Die Rinderzucht“ in zlasti „Die Simmen-
taler und ihre Zucht“ od Fr. Dettweilerja,  živi¬
norejskega nadzornika v Darmstadtu.

Posebno zanimiva je Dettvveilerjeva knjiga. Iz
nje je razvidno, kako različna živina gre iz Švice kot
„simodolska“, zato ni čudno, če se mnogokrat slišijo
tako različne sodbe o tej pasmi. V vsej zahodni Švici
se danes nahaja simodolska živina, a v pokrajinah s
precej različnimi lastnostmi. To, kar k nam na Kranjsko
prihaja pod imenom simodolska živina, je pravzaprav
novo nastalo pleme v spodnji inski dolini na Tirolskem,
kjer gospodarske razmere niso nič boljše kakor na
Kranjskem; zimska krma je celo veliko slabša; vendar
so tamošnji gospodarji v nekterih ozirih boljši živino¬
rejci, kakor smo mi.

— 30  —

Naj priobčim iz Dettw eilerj  eve  knjige na¬
slednje odstavke:

Narava in človek sta sodelovala, da sta ustvarila
goved, ki si je pod imenom „simodolska pasma“
prisvojila polovica sveta. Brez pridržka se mora to
priznati, kajti kdor hoče, da je njegova sodba pravična
in nepristranska, ne sme poudarjati le slabih strani,
temveč mora tudi označiti dobre strani. Kakor se na
drugem mestu nisem bal odkritosrčno in ostro označiti
slabih strani in napak, ki so se vtihotapile v vzrejo
in kupčijo na Simodolskem, ravnotako sodim z največjim
spoštovanjem o živinorejskem delovanju simodolskih
gospodarjev. Pri nas se mnogokrat čuje govorica: „Y
živinoreji je treba imeti srečo.“ Sama sreča pa nič
ne naredi, kajti teleta se ne vzgajajo s
srečo, temveč z umnimi sredstvi.  In to razu¬
mejo na Simodolskem.

Na drugem mestu govori Dettweiler  o reji
simodolske pasme v Nemčiji in pravi med drugim:
Simodolci ne sodijo v vsak kraj.  Njih zmož¬
nost, prilagoditi se krajevnim razmeram, je ne¬
dvomno zelo velika, bržkone najveeja izmed vseh
znanih govejih pasem, vendar se ne sme pozabiti,
da je ravno goved v veliki meri produkt svojerodne
grude in da je z lastnostjo prilagoditi se spojena zmožnost
prilagoditi se novim razmeram tudi na podlagi izpre-
membe onih lastnosti, ki se podedujejo. Dokler žival
nahaja v novi domovini enake ali podobne razmere,
toliko časa si ohrani podedovane lastnosti in jih na
svoj zarod oddaja. Če se pa mora privaditi na popolnoma
drugačne razmere, potem bo mogla svoje podedovane
lastnosti le deloma  prenašati na svoj zarod. Ker se
gre za fiziologijske izpremembe, mora v teku nekterih
rodov nastati živina nove oblike, ki ima pač precej
od izvirnega plemena,  vendar pa mnogokrat nekaj
različnega in novega. Simodolska goved potrebuje veliko
naravnega apna v krmi, kar je umljivo, če se upošteva,
da so njeni brezštevilni predniki živeli na apnenih tleh;
ona zahteva vsaj v mladosti pašo, ker so je bili njeni
pradedje vajeni. Vsi poskusi s simodolsko govedjo se
morejo izjaloviti, če se vzreja v razmerah, ki so nasprotne

31

njenim navadam in zahtevam (to velja seveda za
vsako pasmo ! Op. pis.). Zato ne uspeva v pokrajinah,
ki imajo tla iz pisanega peščenca, sploh v pokrajinah,
ki niso apnene.

Pripomnim naj, da Dettweiler  zelo strogo
presoja simodolsko goved, on morda bolj poudarja njene
slabe kakor dobre strani, in kot živinorejski nadzornik
za provinco Starkenburško na Hesenskem vendar piše:
Kakor je deželna razstava 1. 1900. v Starkenbergu do¬
kazala, je tu (namreč na Hesenskem) reja lisaste govedi
najbolj napredovala. Cilj je : vzreja hitro rastočein težke
živine, ki ima veliko mleka. L. 1900. so dale krave
pri nadzirani molži za poskušnjo povprečno
po  3465 1  mleka, dasi so bile te krave veči¬
noma last malih kmetov, krave, ki morajo
veliko delati in so bile med njimi celo p r-
vesnice. Najboljša krava je dala  6404 l  mleka.

Končno dodam še najnovejšo sodbo o simodolski
pasmi od starega in priznanega strokovnjaka tajnega dvor¬
nega svetnika, profesorja in ravnatelja kmetijskega zavoda
na vseučelišču v Lipsiji dr. Kirchnerja,  ki piše*):
Pisana goved, doma v velikem delu Švice,
zlasti v gorenji Bernski deželi (Simodol) in
na gorenjem Bavarskem, nekaj časa sem pa
tudi vpeljana vnektere deželena Nemškem,
zaradi svoje trdne narave združuje v sebi iz¬
borno vse tri koristi goveje živine, je torej
zelo dobra delavna živin  a i n j e z a to  primerna
za majhne kmetije.

Glede sposobnosti simodolske govedi za Kranjsko
bom še govoril, a že tukaj rečem, da so talne in gospo¬
darske razmere zato pasmo že zgolj iz teorijskega stališča
v gotovih pokrajinah pri nas idealne. Naša tla so
skozinskoz apnenska in poglavitni del zimske krme,
ponekod izključno, je seno. Če seno ni tako, kakor bi
lehko bilo, je naša krivda, naredimo ga torej dobrega!
Umna vzreja je samanasebi pogoj ; če sedaj še nismo
umni živinorejci, ne sme to veljati za ugovor proti
simodolski govedi ; dokler nismo umni živinorejci, ne

*) Leipziger »Illuslrierte Zeilung« Nr. 3443 z dne 24. junija 1909.

— 32  —

zboljšamo ne domače govedi iz samesebe in tudi ne
s prekriževanjem s kterokoli. Smešno innelogično
bi bilo trditi:  Slab živinorejec more na Kranjskem
s slabejšo pasmo kakor je simodolska več doseči, četudi
so naše talne in gospodarske razmere za simodolsko
pasmo primerne.

Kaj je z ugovori proti simodolski pasmi
za Kranjsko.

Simodolska goveja pasma, ki je rastna, zgodaj
zori, je krasnih vnajnih oblik, ješča, vedno pri mesu,
ki je enako dobra za mleko, za vprego in za pitanje
ter je izredno krepke in zdrave narave in se izmed
vseh govejih pasem, ki hodijo pri nas v poštev, najhitreje
prilagodi drugačnim razmeram, se med pravimi
veščaki, ki so brez predsodkov, sploh smatra
za najprimernejšo pasmo za mala kmečka
posestva, kjer so apnena tla in podnebne
razmere, ki ne pripuščajo  reje močno mlečnih
nižavskih ali angleških kulturnih pasem.
Glede svojstev simodolske pasme opozarjamo na po¬
glavje „Simodolska goveja živina".

Ni torej čudno, če Dettvveiler*) piše: „Narava
in človek sta sodelovala, da sta ustvarila
goved, kisi je pod imenom  , »simodolska pasma“
prisvojila polovico sveta." Danes najdemo simodolsko
goved ne le v vsej zahodni Švici, temveč tudi razširjeno
po vsej južni Nemčiji, na Laškem, na Ruskem, v Ameriki
ter v Afriki, na Japonskem in tudi že v avstro-ogrski
državi.

Nemci, ki so gotovo prvi na svetu glede na prave
metode, pospeševati kmetijstvo, so izbrali simodolsko
pasmo za zboljševanje svoje živine v vsej južni Nemčiji.
Nemški cootehniki in njih nazori se pač smejo upošte¬
vati, in mi Avstrijci imamo najmanj povoda dognane
uspehe zaničljivo prezirati.

Nekdaj je v Avstriji vladalo silno nasprotstvo
proti simodolski govedi, a podlaga temu nasprotstvu

*) Fr. Dettweiler, >Die Simmentaler und ihre ZuchU.

— 33  —

nista bili praktična preskušnja in strokovna utemeljitev,
temveč preprosta avstrijska birokratska trmoglavost,
izvirajoča iz golih predsodkov in iz bojazni za dvom¬
ljivo in največkrat le z reklamo narejeno slavo domačih
alpskih pasem. Imeli smo v ministrstvu za notranja
dela sekcijskega načelnika in referenta za veterinarstvo,
ki ga je vselej zona obletela, kadar je čul imenovati
simodolsko pasmo. Pod tem vtisom se je poprej pouče¬
valo o simodolski pasmi na vseh nižjih in višjih stro¬
kovnih šolah v Avstriji; zato je ves rod avstrijskih ži¬
vinorejcev, ki je izšel iz teh šol, imel vcepljeno po¬
polnoma napačno in krivo mnenje o simodolski pasmi,
ki pa še dandanes ni zatrto pri onih, ki komodno žive
ob tisti pičli teoretiški vedi, ki se v šoli dobi, a se
naprej ne spopolnjujejo s teorijo in prakso. Teorija
in praksa živinoreje pa neprestano napredujeta, celo
ker se osnovne vede živinoreje vedno bolj spopol¬
njujejo.

Mlajši rod avstrijskih cootehnikov, ki se je bolj¬
šega učil in je kaj videl po svetu, se je zato otresel
teh predsodkov, in danes se širi simodolska
pasmazneverjetuohitrostjopovsodvAvstro-
0grški, koderimajo količkaj zmisla za dober
in hiter napredek živinoreje.  Jaz pa obtožujem
učence in birokrate stare šole, ki kar tjavendan naspro¬
tujejo vpeljavi simodolske pasme na Kranjsko, zločina
proti koristi našega kmetijstva, oziroma živinoreje, ker
nekaj ovirajo, kar je po mojem utemeljenem in iskrenem
prepričanju odločno pravo in dobro. Če za sedaj pro¬
padem s svojim prepričanjem, naj bo; meni ne bo ško¬
dovalo, a škodovalo bo kmetom. Slej ali prej bosta pa
britka izkušnja in zdrav razum vendarle naredila kranjsko
deželo za simodolsko rejno pokrajino, a takrat se bo
smelo reči: Čas izgubljen, denar izgubljen!

Če skušam ovreči pomisleke, ki se navajajo proti
simodolski pasmi, storim to zaradi pouka za tiste, ki
v tej zadevi niso poučeni, in kot odgovor tistim po¬
štenim možem, ki so brez zlega namena po svojem pre¬
pričanju proti simodolski pasmi. Pošteno prepri¬
čanje vsakega mi je sveto!  Ne oziram se pa na
ugovore oseb, ki nasprotujejo le iz kterekoli kaprice,

3

— 34  —

ki brez svojega prepričanja preprosto ponavljajo izreke
drugih, ali pa ki celo samo zato, ker je dala c. kr. kme¬
tijska družba kranjska ali sem dal jaz povod, da je
prišla simodolska pasma že sedaj v deželo. Zadnje dejstvo
štejem med osebnosti in glede teh se s kom prerekati
je premalenkostno in pod mojo častjo.

Najbolj utemeljujejo nasprotstvo proti
simodolski pasmi s trditvijo, da je jetična, oziroma da
se je izredno rada jetika prijema.

Naravo jetike danes dovolj poznamo; ona je kužna
bolezen, ki se more izcimiti le po okuženju z bacili
jetike in nikakor ne more samaodsebe nastati. Jetike
ne naredi neprimeren kraj bivanja  ali  ne¬
primerno, mlečnost pospešujoče krmljenje. Pač je oku-
ževalnim bakterijam olajšano, kakor pri vseh endemičnih
boleznih, naseliti se v telesu, ki je oslabljeno po raznih
vnetjih, vsled prehudega fiziologijskega napora in psihiških
muk, vsled česar onemore naravna telesna usposobljenost,
premagovati v telo zašle kužnine, oziroma njih izdelke
(dr. Mečnikove raziskave o fagocitih). Seveda pospe¬
šujejo razširjanje kug slabo prezračevani
in vlažni hlevi, ki so prava gnezda vseh
kužnin.  Nedvomno pa mora biti jetika tudi v tak hlev
zanesena, drugače ne izbruhne, ker samaodsebe se ne
naredi. Novejši raziskovalci taje proti prejšnjim ne le
„razpoloženje“ pasem in posameznih živali za jetiko,
temveč tudi prirojeno „nasprotno lastnost*’ proti njej,
ali zadnji kvečjemu priznavajo prav skromno važnost.
Podedovana jetika ni dokazana; vsekako je nekaj silno
redkega, ki je za prakso reje in za zatiranje jetike
popolno nepomembna. Ravno tako utegne biti v maternem
telesu dobljena jetika brezpomembna izjema. Kratko
rečeno, govedo postane jetično, če nima v
sebi uporne lastnosti proti njej ter seokuži
največ skoz dihala po drugih, že obolelih
živalih, ki je z njimi v dotiki.

Okuženje z jetiko je danes nekaj neovrženo do¬
gnanega in temu okuženju so pri e n a k i h' r a z m e r a h
enako podvržene živali kterekoli pasme, in simodolska
pasma ne dela v tem nobene izjeme. Gre se torej le
za različno upornostno lastnost proti jetiki. Zaradi

— 35  —

lažjega razumevanja in krajšega izrazovanja liočem v
tein spisu imenovati živali, ki se upirajo jetiki, „utrjene“,
laže okužljive pa „oslabljene“. Med živalmi vsake pasme
so utrjene, in na čim višji stopnji gospodarske koristi
stoji kaka pasma, tem večji je njen fiziologijski napor
in tem manjša je njena utrjenost, zato je v vsaki kul¬
turni pasmi odstotek oslabljenih živali razmeroma večji,
kjer se z umno in naravno vzrejo živali ne utrjujejo.
Simodolska goved je krepkega telesa in izbornega
zdravja (ki po dr. Wernerju ni podvržena pljučnim
boleznim), ki dobro uspeva v različnih kulturnih
razmerah, ki ima bržkone največjo zmožnost izmed
vseh govejih pasem, prilagoditi se krajevnim raz¬
meram, zato bi ne vedel, zakaj bi tej utrjeni pasmi
pripisovali kako posebno in večjo razpoloženje za
jetiko. Pretirano požlahtnjen simodolec, ki
za naše kmečke razmere sploh ne smehoditi
v poštev, je seveda vsled fiziologij skega
napora kočljivejšega zdravja, a se z umno
in naravno vzrejo ter oskrbo vendarle tudi
more utrjen ohraniti.  Zapirajte pa simodolsko
živino ali ktero drugo v nezdrave hleve, ne dajte ji
zadostnega gibanja na zvežem zraku, ne dovolj svetlobe,
vzrejajte in krmite jo napačno, pa Vam oslabi, in če
bo imela priliko, pa se z jetiko okuži. V tem ni prav
nobene razlike med simodolsko in našo domačo govedjo,
če delujeta z istim fiziologijskim naporom; in če pri
nas jetika še skoraj nič in sploh ni tako kakor drugje
zatrošena v naše črede, to ni zasluga naših živinorejcev,
temveč edino le dejstva, da našim živalim manjka pri¬
like za okuženje. Pincgavska goved na Solnograškem
je v severni poljanski pokrajini te kronovine, kjer se
gospodarsko bolj izkorišča in vzreja v manj prikladnih
razmerah, v precejšnjih odstodkih jetična, zato pa vendar
nikomur ne hodi na misel, da bi pincgavsko pasmo
splošno obsodil. Na Koroškem, kjer imajo samo domačo
goved (zlasti belansko pasmo) in živinorejske razmere
precej podobne našim (odločno pa več paše kakor mi),
se je pokazal v štatistiških podatkih deželne zavaro¬
valnice za živino nepričakovano visok odstotek jetike
pri goveji živini. Kdo bi mislil na jetiko pri napol divji

3 *

— 36 —

sivi ogrski stepni goveji pasmi, in vendar se kaj močno
okužuje pri pitanju v tvorniških hlevih, ki so po jetiki
že okuženi. Govoril sem 30. junija 1.1. s predsednikom
c. kr. kmetijske družbe gorenjeavstrijske, g. Wieningerjem
iz Schardinga, ki je izmed najizbrožanejših in najisku-
šenejših avstrijskih kmetovalcev, ki desetletja praktično
kmetuje, in to tudi na svojih posestvih v Ameriki, ter
sem ga vprašal glede jetičnosti pri govedi, kajti na
Gorenjem Avstrijskem je že večina govedi če ne čiste
simodolske krvi, pa vendar z njo prekrižana, in on mi
je dejal: „Saj veste, kako je z govejo jetiko;
pasma ne odločuje, ker so vse jetiki pod¬
vržene; odločilna je edino prava in na¬
ravna vzgoja  in  oskrba. 11  — O goveji jetiki govo¬
riti, ki silno razsaja po deželah češke krone ali v Nem¬
čiji, bi me predaleč vodilo. Je pač naravna posledica
nenaravnih razmer, zato je pa tamkaj sedaj splošno
geslo pri živinoreji: Nazaj k naravi!

Mi na Kranjskem moramo v živinoreji
napredovati,  t. j. vzgajati lepšo goved, ki daje
večje gospodarske koristi kakor sedanja, s čimer bo pa
rasel tudi njen fiziologijski napor, ki bo goved meh-
kužil, če sporedno tudi ne delujemo za njegovo utrjenje.
Z ozirom na jetiko je pa prav vseeno, s ktero pasmo
delujemo, in zaradi bojazni pred jetiko v živinoreji
zaostati, je nezmiselno početje. Napredujmo torej,
a obenem skrbimo za utrjenje govedi!  Z živi¬
norejo jev tem pogledu pač podobno kakor z železniškim
prometom. Na železniških progah se pomnožuje promet,
hitrost vlakov neprestano rase in nevarnost se veča;
sporedno pa vpeljujejo varnostne naredbe, in tako je
danes varnost na železnicah neprimerno večja kakor pred
desetletji pri neznatnem prometu. Požlahtnujmo svojo
goved. Ker pa s požlahtnjenostjo lehko pada njena
uporna sila proti raznim boleznim, torej tudi proti jetiki,
skrbimo istočasno tudi za utrjenje govedi z umno vzrejo
in oskrbo. To pa storimo, če se varujemo poglavitnih
napak, ki sem jih že v pričetku tega spisa navedel, in
še ene reči, ki jo pozneje navedem. P oži ah tn j en je
govedi j e p o s 1 e d i c a umneživinoreje, insimo-
dolska pasma je n. pr. požlahtnjen produkt,

37  —

in kdor ob današnjem stanju vede pripisuje
simodolski pasmi večjo dovzetnost za jetiko
kakor kaki drugi pasmi ob enakih razmerah,
ta predmeta kot lajik ne pozna, če je pa
veščak, potem ali iz komoditete preprosto
ponavlja starokopitne nazore, ali je pa
čisto navaden ignorant. Daši nisem vnet za pa¬
radne reje slovečih šviških rejcev simodolske pasme,
ter so mi ljubše kmečke reje, ki so tudi vzorne, vendar
v Švici vzlic visoki požlahtnjenosti simodolske govedi,
ki je v marsičem mestoma pretirana, nimajo nobenih
križev z jetiko, in tega dejstva pač ni pripisovati ta-
mošnjim podnebnim in takim razmeram, ki so slične
našim, temveč edino le vsestransko pravilnemu zdrav¬
stvenemu ravnanju.

Je pa še ena okoliščina, ki sem jo poprej obljubil
navesti, ki se pri nas nanjo sploh ne misli, ker je nje
važnost popolnoma neznana.

Mi Kranjci vobče nimamo posebne ljubezni do
živine. To je čudno, a bržkone izvira iz razmer. Vneti
konjerejci so glede konj boljši, tudi prašiči vživajo še
precej ljubezni, a goved nahaja malokje resnično lju¬
bezen. Pri nas ni navada gospodarjev, da bi cele
ure prebili v hlevu med govejo živino, jo opazovali in
se z njo pogovarjali. Nismo trdega srca, a vzgojeni smo
slabo. Zakaj pa Kranjec-čebelar s tako ljubeznijo svoje
živalce oskrbuje?! O tem bi se dalo spisati celo po¬
glavje, a vse to omenjam le mimogrede, ker hočem le
povedati, da je simodolski pasmi prirojena
potreba po lepem ravnanju in po ljubezni
njenih oskrbovalcev, in kjer tega ne najde,
trpi psi h iške muke, ki jo enako telesno
slabe kakor človeka, ki boleha za domotož-
nostjo ali za podobnimi boleznimi.  Priporočam
brati veščakom Hackenbekovo knjigo „Uber Tiere und
Menschen“, ki je letos izšla in ki ravno v tem pogledu
podaja strokovno naobraženemu živinorejcu uvaževanja
vredne migljaje danes najboljšega praktiškega pozna¬
valca živalske duše.

— 38  —

V ravnokar izišli svoji knjigi piše dr. SokoIowsky*):
„Nas preveč skuša smatrati živali za premikajoče se
„avtomate“, ne da bi pokazali kaj globočjega razuma
za iinejše pojave živalske duše. Če bi vanje globokeje
gledali, bi se naše ravnanje z živalmi predrugačilo, ker
bi se dokaj bolj ozirali na družabniško živalsko živ¬
ljenje kakor doslej. V zadnjem času se je od kmetijske
strani ponavljaje priporočala intenzivna paša za našo
domačo živino. Koristi paše po mojem mnenju ni iskati
le v zadostnem gibanju na svežem zraku, ampak veliko
bolj tudi v medsebojnem duševnem vplivanju živali na
paši. Degeneracija hlevske živine in z njo
zvezano duševno pobebenjein nagnjenje do
raznih bolezni je v dobri meri pripisovati
izredni omejitvi prostosti volje in dušev¬
nemu zatiranju teh živali.  Proti naj večjemu
sovražniku naše domače živine, jetiki, se ne deluje
le z utrjevanjem telesa s pašo, temveč tudi s po-
vzdigo duševnih sil. To zadnje se istotako dosega s
skupnim bivanjem živali na paši.“

Ponavljam : Danes biti proti simodolski pasmi
iz bojazni pred jetiko, je neutemeljeno; jetika se
ne izcimi sama iz sebe, temveč se le naleze,
in sicer tem laže, čim bolj je žival oslab¬
ljena. Jetika je spremljevalka požlahtnje-
vanja govedi, ki je vse kako tudi cilj živino¬
reje na Kranjskem, a živinorejec ima na
razpolago vsa sredstva ubraniti se jetike
pri svoji živini, oziroma jo uspešno od¬
vračati.

Drug ugovor proti simodolski pasmi za
našo deželo je trditev,  da simodolska pasma
na Kranjskem propada (degenerira). Vsaka pasma
je produkt razmer svoje rodne grude. Te razmere so
podnebje, tla, krma ter njena kemijska sestava in način
vzreje ter oskrbe. Nastane torej vprašanje, če so na
Kranjskem res take razmere, da imajo za posledico

*) »Tieracdimatisation <. Eine biologisdi-tierzuchterisdie Studie
von Dr. phil. Aleksander Sokolovvsky, zoologisdiem Assistenten im
Hasenbeck’schen Tierpark. (Ta knjiga je prva in edina v tozadevni
svelovni literaturi.)

— 39

takšne fiziologijske izpremembe, ki morejo poslabšati
v oplojnem jajčecu zasnovane lastnosti in tako povzročiti
propadanje v deželo zaplojene simodolske govedi.

Predvsem imejmo pred očmi, da more biti
propadanje živali kake vpeljane nove pasme
dvojno.  Žival v deželo pripeljana ali v deželi vzrejena
nima ali ne obdrži lastnosti, ki so ji prirojene, in last¬
nosti učinka rabe se ne razvijejo vzlic vsej najpravil-
nejši in toliko primerni oskrbi, kakor jo nudi novi dom;
drugič pa živali nove pasme dožive na svojem novem
domu take fiziologijske izpremembe, da ne podedujejo več
svojih prirojenih lastnosti na svoj zarod, izkratka:
pasma od rodu do rodu počasneje ali hitreje propada.

O aklimatizaciji simodolske pasme na Kranjskem
govoriti je sploh napačno, ker ne hodi v poštev le pod¬
nebje, temveč tudi mnogo drugih momentov. Pravilno je
govoriti o prilagodenju, kije  pa pri domači živini vedno
umetno, ker ne sodeluje le narava, temveč tudi človek.

O prilagodenju simodolske goveje pasme na Kranj¬
skem eksaktno in vednostno pisati gre le po primerja¬
joči živinorejski metodi na biologijski podlagi, a kje
je to pri nas mogoče, ker niti po imenu ne poznajo
„v e d e o primerjajoči živinoreji" in je „veda
o primerjajoči patalogiji živali"  danes na vsem
svetu šele v povojih. Kadar izvestna gospoda govori
o prikladnosti ali neprikladnosti simodolske pasme za
Kranjsko, naj ne rabi praznih fraz, ki jih ne utemelji,
temveč naj se rajša peča z biologijskimi preiskavami
in s patologijsko anatomijo živali, ki so najboljša pot do
vednostne rešitve vprašanja o aklimatizaciji, ali bolje
rečeno o umetnem prilagodenju kterekoli živalske pasme
na novi dom.

Če ugovarjam, da simodolska pasma na
Kranjskem propada,  delam to na podlagi dejstev,
ki so mi znana.

Če simodolska goved kje propada, je
pač treba dognati vzrok. Ali je živinorejec
vzrok, ki ima možnost simodolsko goved
njej primerno oskrbovati, pa tega ne stori,
ali pa so vzrok okoliščine, ki se sploh ne
morejo premagati.

— 40  —

Če živinorejec na Kranjskem sam zakrivi pro¬
padanje simodolske govedi, mi je v tej razpravi vseeno,
kajti pameten človek zato ne bo trdil, da simodolska
goved ni za Kranjsko. Pečati se mi je edino le z okoli¬
ščinami, ki utegnejo  zabraniti simodolski pasmi, pri¬
lagoditi se novemu domu na Kranjskem, in sicer s
tistimi okoliščinami, ki jih morda  ni mogoče odvrniti.

Okoliščine, ki jih imam v mislih, pa ne morejo
biti druge, če posežem v biologijo, kakor tiste, ki jih
zasledim v medsebojnih zvezah med živalskim organiz¬
mom in naravo, kjer žival mora  živeti. Te okoliščine
so poglavitno podnebje,  tla  (geološka formacija),
krma in nje kemijska sestava.

Da bi kranjsko podnebje ne prijalo simodolski
govedi, je smešna trditev. Mi imamo kontinentalno
podnebje, enako šviškim pokrajinam, kjer je simodolska
goved doma, in po Dolenjskem in Notranjskem še bolj
enako deželam južne Nemčije, kjer je tudi, in sicer z
najboljšim uspehom splošno razširjena ta pasma in so se
celo izcimile posebne simodolske pasemske vrste. Vre¬
menske razlike, razlike v letnih časih, razlike solarizacije,
zračnega pritiska in zračnih tokov so pri nas slične
ali vsaj bistveno ne veliko drugačne. Kdor bi burjo
na Notranjskem stavil za kako oviro, ta ne ve, kaj je
burja, in ne pozna njenih fizijologijskih učinkov. Kras
(kot geološka formacija, ki je burjav in neburjav, ob-
raščen in neobraščen) je za simodolsko pasmo iz stališča
podnebja tako prikladen, kakor druge pokrajine, in ker
ima simodolska pasma v sebi naj večjo silo prilagodenja
zato lehko rečemo: če za Notranjsko, kjer sta
burja in Kras, ne prija simodolska pasma,
potem še manj prijajo druge tuje pasme,
n. pr. rjava šviška (ki jo s pridom razširjajo
po goriškem Krasu že desetletja) ali celo
pomurska, ki je od doma vajena na veliko
bolj hladne in vlažne alpske razmere, kakor
jih nudi Kras.  Torej: najprej pomisliti, in šele potem
apodiktiško kaj trditi!

Kolikor so nam danes znani uspehi silno obšir¬
nih poskus  en  j s simodolsko pasmo zunaj njene
domovine, zahteva ta pasma tla (geološko formacijo),

— 41

ki donašajo krmo nasičeno z naravnim apnom. Ker
imamo na Kranjskem skoraj izključno apnena tla, torej
ni govora, da bi kranjska tla ne prijala simodolski
pasmi. Če so pa kje obdelana apnena tla izsesana,
da nimajo apna, ki ga rastline leliko použijejo, je to
tehniška hiba kmetovanja, ki se z umetnim gnojenjem
takoalitako mora popraviti, ne le zaradi živinoreje,
ampak tudi zaradi potrebne rodovitnosti. Kjerjekosto-
lomnica doma, kjer živina gloda les, žre cunje ter usnje
itd., tjakaj ne sodi ne simodolska in tudi ne kterakoli
druga goved. Ljubljansko barje, kjer se ne prideluje
zadosti apnene klaje, ni iz tega razloga ne za simo-
dolsko in ravno tako tudi ne za pincgavsko ali pomursko
pasmo; a kjer je v teh krajih gnojenje umno, uspeva
vendarle tudi simodolska pasma, kajti videl sem na
ljubljanskem barju prav dober zarod po simodolskih
bikih. V dolini od Dobrove pri Ljubljani tja čez Horjul
v Vrzdenec rase na tamkajšnjih mokrih tleh veliko
krme, ki gotovo ni zadosti apnena, če se ta hiba umetno
ne popravlja, in vendar Horjulci trdijo, da jim simo¬
dolska živina in njen zarod dobro uspeva. Notranjska
tla, zlasti Pivka, so idealna za simodolsko
pasmo, zakaj naj torej imajo Horjulci pred¬
nost, da vzlic manjši prikladnosti svojih tal
smejo imeti izborno simodolsko pasmo, ki jim
bo po mojem prepričanju res dobro hasnila,
dočim naj se Notranjci ponižno zadovoljijo z
veliko manj vredno pomursko pasmo, ki naj
jo v naših intenzivnih razmerah in z ozirom
na naše znano bodoče razvitje kmetijstva
vrag  v z e m e!

Pri nas pridelana krma in njena kemijska
sestava prav gotovo prijata simodolski pasmi in

kakovost naše krme nikakor ne more veljati za, ugovor
proti tej pasmi. Kemijska sestava naše krme v marsičem
in povsod res ni prava, čemur smo sami vzrok, a nihče
naj ne misli, da je v deželah, ki so v kmetijstvu pred
nami, tudi povsod res veliko bolje. V umetnih gno¬
jilih imamo sredstva, da stare grehe popra¬
vimo, in vsa zasluga na Kranjskem gre naši
c. kr. kmetijski družbi, da z mogočnimi koraki

— 42  —-

stopamo po potu zboljševanja in spreobrnjenja.
Res ni na Dolenjskem in na Notranjskem tiste flore
na tamošnjili senožetih in pašnikih in tiste koncentracije
redilnih snovi v klaji, kakor na planinah (bodisi v Švici
ali na Gorenjskem), a to naj nas ne moti; če bi zaradi
nedostatka planinske krme morali zavreči simodolsko
pasmo, ki ima največjo prilagoditveno silo, potem bi
istotako morali zavreči pincgavsko in celo pomursko
pasmo. Reservoar za regeneracijo goveje živine
v pokrajinah s podnebjem kakor je naše in
kjer gospodarske razmere ne pripuščajo vedno
ter skoziinskozi naravne vzrejegoveježivine,
so bile in ostanejo alpske pasme, in če se jih
že moramo posluževati, izberimo pae tisto, ki
je najboljša glede koristi in prilagoditvene sile.

V predstoječem sem teorijsko spodbijal ugovore
proti simodolski govedi, ki se morejo navajati iz
patologijskega in biologijskega stališča. Spodbijati jih
na podlagi poskušenj (prakse) pri nas še danes ne gre,
kajti desetletne poskušnje s simodolskimi biki, ki so
sporadično razdeljeni po deželi, iz patologijskega in
biologijskega stališča nikakor še niso merodajne. V po¬
sebnem poglavju bom pač razmotrival sponašanje simo-
dolske pasme na Kranjskem na podstavi tistega, kar
je vidno in kar naši kmetje sami trdijo.

Nekaj pa že na tem mestu moram omeniti. Če
je kdo videl le par goved simodolskega pokolenja, pri
nas v deželi skotenih, ne pa vsega, kar se da videti,
in če ni obenem tudi vseh razmer primerjajoče pro¬
učeval, temu odrekam pravico kar tjavendan in smelo
izreči uničevalno sodbo. Dotičnik naj preišče, ali sme
kake manj vredne  potomce simodolskih bikov, kijih
je slučajno videl, staviti za merilo. Trditi, da bi simo¬
dolski biki pri nas kar naenkrat izgubili svojo pode-
dovalno silo, je nezmisel, ki je pač ne bo noben coo-
tehnik trdil, torej sta vzrok manjvrednim produktom
iz križanja simodolske govedi z domačo napačna in
pomanjkljiva vzreja in oskrbovanje, zlasti napake, ki
sem jih popisal v poglavju „Poglavitne napake naše
živinoreje' 1 . Če govedo ne razvije do viška svojih pri¬
rojenih lastnosti, dasi je to možno, potem ni pasma

— 43  —

vzrok, temveč živinorejec. Pomisliti je pa tudi treba,
da pri prekriževanjjj sodelujeta dve različni živali z
različnimi podedovalnimi silami in je le izredno veščemu
biologu mogoče dognati, ktera žival pod danimi raz¬
merami in zakaj vtisne svojemu zarodu večjo indivi¬
dualnost kakor druga. Pretvarjanje podedovalne sile
v pozitivnem ali negativnem zmislu pa tiči v fiziolo-
gijskih izpremembah, torej tudi propadanje pasme; tako
pretvarjanje pri našem podnebju, ki je skoraj popol¬
noma slično šviškemu in celo južnonemškemu, in na
naših apnenih tleh se pa zelo počasno more vršiti in
ga gotovo ni dognati pri živalih prvega in drugega
pokolenja, kakršne je pri nas edino šele videti, zato
je velika strokovna smelost pri naših poskušnjah s
simodolsko pasmo izrekati obsodbe, celo ker vemo, da
se pri nas delajo pri vzreji in oskrbi govedi mnogo¬
številne napake na vseh koncih in krajih ter je po
mojem iskrenem prepričanju kake neuspehe staviti
največ na rovaš teh napak.

Tudi meni so bili vcepljeni predsodki proti simo-
dolski pasmi, ki sem se jih pa pozneje srečno otresel,
ko sem videl kaj po svetu in sem si upal na podlagi
tega ustvariti svoje mnenje. Morda ga ni Slovenca, ki
bi bil toliko proučeval kmetijstvo po drugih deželah
kakor jaz. Bil sem v vseh deželah naše- tostranske
države in tudi na Ogrskem, prepotoval sem parkrat
nektere nemške države, bil sem večkrat v Švici, dva¬
krat na Francoskem, enkrat na Danskem, Holandskem
in Švedskem, pa tudi v Gorenji Italiji. Že davno sem
opustil ogledovanje paradnih kmetijskih naprav in
organizacij, ki so največkrat le slepila in lepa podjetja
na popirju, ki pa niso nikaka znamenja splošnjeg j  kme¬
tijstva dotičnih dežel. Mi moramo globoče poseči,
moramo iti med kmete in med njimi prouče¬
vati uspehe kmetijskega pospeševanja, moramo
slišati njih mnenje, ki, prav .presojano, poda
šele pravo sliko.  V knjigah je veliko lepega pisanega
o kmetijstvu raznih dežel, dejansko je pa vse drugače,
in če upoštevamo vse okoliščine, lehko trdim, da naš
kmet razmerno  ni  slab, v marsičem pa poseka
kmete drugih hvali san ih dežel, in lehko bi

44  —

jasno dokazal, kakšno ogromno delo je zvršila s
svojimi skromnimi sredstvi c. kc. kmetijska družba
kranjska za tehniški napredek kranjskega kme¬
tijstva. I)a se to prizna, je seveda potrebno poznanje
razmer ter zgodovine našega kmetijstva, strokovna na-
obrazba, nepristranost, in je treba znati ločiti delo od
dela! Ker vsega tega pri nas ne dostaja, zato toliko
krivičnih trditev. Po opičje posnemati, kar drugje za¬
snujejo, kjer so čisto druge razmere in drugačen kmet,
nekaj vpeljevati, kar za nas sploh ni ali za kar še
nismo zreli, je, milo rečeno, neumestno. Dajmo si čas,
zidajmo od temelja navzgor in ne pričenjajmo pri strehi!
Žal, da ne smem odkritosrčno govoriti.  Marsi¬
kaj pikrega glede našega pospeševanja živinoreje bi
lehko zapisal, a rajši opustim, to pa vendar rečem, da
smo. včasih podobni otrokom, ki se z vso resnostjo
igrajo vojake. Zakaj se prezira naš v bistvu izboren
zakon o povzdigi živinoreje in se glede izpeljave pušča
na popirju, pač se pa nalagajo kmetu vsi stroški, ki
izvirajo iz izpeljave tega zakona, ki je pa le formalna
in prav nič dejanska! Najnaprednejše dežele brez takega
zakona ne morejo izhajati, kako naj mi izhajamo, dasi
pri nas tiči eno naših največjih zel v nedostatoem
številu sposobnih bikov. Računajmo z dejanskimi raz¬
merami, ne mislimo, da zadostuje samo pouk. Katekizem
nas uči, da ne smemo krasti, a državna oblast to božjo
zapoved vendar prav krepko s §§ kazenskega zakona
uveljavlja. Navidezno sem s svojo razpravo zašel, res¬
nično mi je pa bil namen tega odstavka pisati med
vrstami.

Ker se je pri nas že govorilo o manj vrednih
simodolskih produktih, ne da bi se zasledovali in znan¬
stveno dognali vzroki manjše vrednosti,  ker sem
že jaz govoril o „pri m er j a j o či živinorejski
vedi“ o „pri m er j aj oči patologiji živali"  in  se
je na drugem mestu pisalo o „s i m p to m a t o 1 o gi j i“
in splošno o „p a tol o gi j i“, zato navajam iz gotovega
vzroka (četudi se mi bo očitalo, da sem to storil brez
vsake zveze) naslednje poročilo z Badenskega, kjer je
po mojem mnenju najbolje organizovano pospeševanje
živinoreje (simodolske pasme) izmed vseh dežel, ki jih

poznani iz svojega ogleda ali iz tozadevne književnosti.
Poročilo slove:

„Trud, ki ga ima država (namreč badenska) s po-
vzdigo živinoreje in z delovanjem za razpečevanje živine,
je dovolj znan. Prejšnji tehniški voditelj reje, tajni
višji vladni svetnik Lydtin, je vedel z jasnim vpogledom
in z veliko bistroumnostjo pravo zadeti in dati živino¬
reji pravo smer. Njemu se je največ zahvaliti za procvit
gorenjebadenske živinoreje, kajti snoval je živinorejske
zadruge, dajal je navodila živinozdravnikom ter jih je
naobrazil za izredne poznavalce, ki je z njimi mogel
svoje misli utelesiti. Bodi tukaj povedano, da je Lydtin
izposloval pri državnem izpitu prav posebno znanje
živinoreje od strani badenskih okrožnih živinozdravnikov,
znanje, kakršneganobena državane zahteva
od svojih uslužbenih živinozdravnikov.  Če
živinozdravnik naBadenskem glede povzdige živino¬
reje zavzema vse drugačno mesto kakor v ostali
Nemčiji (in celo v Avstriji, Opomba pis), ni to po¬
sledica stanu kot takega, temveč boljše iz¬
obrazbe za ta poklic. Badenskiživinozdrav-
niki zavzemajo po vsej pravici izjemno
mesto, in če se, sklicevaje na Badensko, go-
voriosodelovanjuživinozdravniškegastanu
pri živinoreji, naj se nikar ne prezre, da
badenska država zahteva kot predpogoj po¬
rabe živinozdravnikovvživinorejske  s v r h e
dokazila o posebnem znanju in o usposobljenju,
kakršna drugje niso znana. Vrhutega se nastavljajo
v živinorejskih okrajih le tisti živinozdravniki, ki so se
posebno sposobne izkazali. Celo na Badenskem so
torej na praktičnem stališču, da živino-
zdravniška predizobrazba sama zase nikakor
ni zadostna za uspešnodelovanjepriživino-
r e j i.“

V naši deželi je živinoreja sploh važna, v nekterih
okrajih je celo poglavitna panoga kmetijstva, zato pa
prej ko slej polagoma moramo priti do strokovno nao-
braženih oseb, ki bodo v vednem stiku s kmeti vodili
akcijo v prospeh živinoreje. Take osebe si pa
mislim od kteregakoli nastavljene živino-

— 46  —

zdravnike, razbremenjene birokratskega
dela, a naobražene enako badenskim ž i v i-
nozdravnikom. Naš živinozdravniški naraščaj, v
kolikor je ambicijozen, pa pozivam, naj pogleda preko
naših mej, da se strežne od slavlja zmage avstrijskih
izpitov in spozna, da sta drugje teoretiška in praktiška
cootehnika in veterinarstvo vse drugače razvita kakor
pri nas. Vsak stan in vsaka oseba posebej ima edino
in le tisti ugled, ki si ga z velikim naporom le sam
pribori; osebe, ki niso sposobne in so srečne, da dobe
ugled (ali plačo) kar na povelje, se pač prikažejo, a
izginejo tudi brez sledu, ne da bi resnično kaj koristile!

Skušal sem v predstoječem ovreči ugovore proti
simodolski pasmi, ki se stavijo ali se morda utegnejo
staviti iz strogo patologijskega in biologijskega stališča.
So pa lehko še drugi ugovori (ki sem jih deloma že
čul), sicer tudi spadajoči v patologijo in biologijo, ki
so pa bolj praktiško-gospodarske narave in jih zato v
naslednjem posebej obravnavam.

En tak ugovor je propadanje spolskega nagona
pri simodolski govedi. Nekaj je res na tem, a splošnji
vzrok ni degeneracija spolovil in tej sledeča neplodnost,
ki se takoalitako pojavlja semtertja pri živalih vsake
pasme, temveč napačno ravnanje s simodolskim nara¬
ščajem. Pri nas je vzreja telet še večinoma skoziinskozi
napačna, kakor sem popisal' v prvem poglavju tega
spisa. Šele v drugem letu prično pri nas goved bolje
krmiti. Si modelska pasma pa ima prirojeno
lastnost, da ima razmeroma več tvorečih
stan  i'c, ima krepka prebavila ter je silno
ješča, zato se pa žival te pasme takoj zde-
b el i, kadar pride k preobilni in k pretečni
krmi  brez zadostnega gibanja. V takih razmerah
in pri našem ravnanju so posledice leni ali popolnoma
nesposobni biki in jalove junice. Zaradi neplodnosti
simodolske pasme se ne sme ona dolžiti,
ampak nepravilno krmljenje in o s k r b a. T u d i
manjša mlečnost mladih krav ima deloma
vzrok v teh okoliščinah.

Drug praktiško-gospodarski ugovor je trditev, da
simodolska goved potrebuje preveč krme in zato

— 47  —

ni primerna za malega kmečkega posestnika. Potrebno
množino krme je v našem slučaju presojati od dveh
strani. Govedo se mora do sitega najesti in pri tem
zaužije toliko, kolikor je primerno prostornini njegovih
prebavil; potem pa pride glad, t. j. potreba po novi
krmi, tem prej, čim hitreje in bolje se vrši prebavljanje.
Prostornina prebavil je v prvi vrsti zavisna od velikosti
živali. Odraslo simodolsko govedo je precej enako veliko
kakor pincgavsko ali pomursko, zato potrebuje ob
enakih razmerah tudi enako krmo. Razmere pa vendar
niso enake, kajti živali simodolske pasme imajo vsled
dolgotrajne pravilne vzreje in dobre rejne odbire pri¬
rojena prebavila razmerno manjše prostornine, zato jaz
naravnost trdim, da zdravo simodolsko go¬
vedo za enkratno nasičenje potrebuje manj
krme kakor kako naše domače zdravo ter
enako veliko govedo pincgavske ali po¬
murske pasme,  ker ima zadnje vsled nepravilne
vzreje raztegnjena prebavila večje prostornine. Če pa
v takih razmerah domače govedo manj zaužije, pa gre
to na rovaš ohlapnosti in oslabljenja prebavil in je to
patologi jski moment, ki-je  iz gospodarskega stališča
samoobsebi umevno slab in ga noben razsoden človek
ne bo smatral za prednost. Čim zdravejša so prebavila,
tem hitreje prebavijo in tem hitreje pride zopet glad,
in gladno govedo s krepkimi prebavili skuša utešiti
svoj glad s čimer je : ono žre vse vprek. Tako zdravo
govedo, ki mu pravimo, da je ješče, je ideal
kmetovalca. Ker simodolsko govedo krepko in
hitro prebavlja, postane tudi kmalu lačno; ono je
ješče in ni izbirčno, in če zaraditega več poje
kakor enako veliko domače govedo z ohlapnimi
prebavili ter se za napolnjenje želodca poleg dobre
krme zadovolji tudi s slabšimi krmili, je to le zelo
velika prednost simodolske živine, ne pa napaka,
ki se ji sme očitati. Ta prednost je simodolski
pasmi prirojena.  Če pa redimo domačo pincgavsko
ali pomursko goved, je pa naša gospodarska dolžnost,
da stremimo za tako lastnostjo tudi pri tej govedi. Če je
naša pincgavska in pomurska goved mnogokrat znatno
manjša kakor simodolska, je to njena samotogenska

— 48

lastnost, ki zanjo pač pridno skrbimo z napačno vzrejo,
s porabo slabih in preutrujenih bikov in s prezgodnjim
zaskočenjem junic! Tak dvomljiv uspeli prav lebko
dosežemo tudi s simodolsko pasmo, le potem ne smemo
govoriti o degeneraciji pasme vsled naših podnebnih
in talnih razmer.

Mlečnost simodolske pasme, ki se pa mora,
kakor pri vsaki drugi pasmi, pravilno presojati, je
gotovo večja kakor pincgavske in celo slabo mlečne
pomurske pasme. Pravilna vzreja in oskrba ter umna
odbira pri reji je seveda predpogoj zadostne mlečnosti.
Opozarjam na to kar sem že pisal, veščaki pa kaj več
lehko posnamejo iz obširne književnosti o simodolski
pasmi.

O rastnosti in zgodnji zrelosti simodolske
pasme v primeri z drugimi pasmami, ki hodijo v poštev,
ni kaj pisati, ker so to lastnosti omenjene pasme, ki
jih pač nihče ne more zanikati. Kdo ne bo vedel
ceniti velike  gospodarske koristi, če vzredim
v treh letih velikega doraslega simodolskega
vola, v primeriz gospodarsko potratnostjo,
če moram pet let čakati, da dorase enako
velik pomurski vol?

Pitalna sposobnost simodoleev je tako velika
in izredna, da ji nihče ne more ugovarjati; uspehi
vsakoletnih berolinskih razstav pitane živine to neovržno
dokazujejo. Simodolsko žival vzlic njeni večji ješčnosti
ne le hitreje, temveč veliko ceneje opitam in spravim
do gotove teže, kakor enako staro in veliko žival
pincgavske ali pomurske pasme. Meso simodolske govedi
je okusno in mišična vlakna so pri neprestarih živalih
dovolj nežna.

Znatna sposobnost simodoleev za vprego je

dokazana po vprežnih preskušnjah „Nemške kmetijske
družbe", odlične strokovne korporacije, ki nima para
na svetu. Pač so simodolci najbolj sposobni za težko
in počasno vožnjo, so za vprego boljši kakor pincgavci,
a v hitrosti jih seveda posekajo pomurski ali celo ogrski
voli. Kaj mislim o reji vprežne živine iz gospodarskega
stališča v naših intenzivnih kmetijskih razmerah in z
ozirom na bližnjo bodočnost, to sera že opisal. Omeniti

— 49

mi je tudi vbogljivost simodolske govedi, ki prihaja od
njene vzreje in ji je prešla v kri, dejstvo, ki ga je pri
vožnji tudi upoštevati. Omenjam tudi veliko
krotkost simodolskih bikov v primeri z
divjim pomurcem.

Ko govorim o vprežni sposobnosti simodolske pasme,
ne smem pozabiti še na dva ugovora. Navidez so
svetlobarvni in razmerno majhni parklji
simodolske govedi občutljivi,  kar lehko moti
in vodi do napačne sodbe. Svetla barva parkljev je
lastnost pasme, ki nič ne vpliva na njih trdnost. Majhni
parklji so posledica stoletnega pravilnega oskrbovanja
(v Švici parklje redno prirezujejo in prirejajo), od trdih
hlevskih tal, od zadostnega gibanja na planem in od
dosledne rejne odbire. Dobrota parkljev simodolske
govedi se še primerjati ne da z dobroto cokljastih ter
mehkih parkljev naše živine, ki večinoma stoji na debeli
plasti mehke stelje ali celo mokrega gnoja in se zlasti
v mladosti veliko premalo giblje na planem na trdih
tleh. Odličen kmečki živinorejec iz Cerknice mi je pred-
kratkim pripovedoval, da spomladi mladi simodolski
zarod na tamošnjem trdem kraškem pašniku laže hodi
kakor domača živina. Odločno je pa obsojati, če ima
simodolsko govedo preveč navpične skočne členke, kar
se prav pogosto nahaja. To je ugovor, sicer neznaten,
ki velja. Zato pa vendar naša domača goved ni trdnejša
v nogah ; to se zlasti vidi, kadar zaskočujejo simodolski
biki, ki se z vso težo vpro na zadnji nogi, dočim domači
biki niti ne znajo ali ne morejo držati svoje teže večinoma
na zadnjih nogah, temveč jo zavale pretežno na sprednji
del. Kakšne neprilike iz tega izvirajo, ve presoditi
vsak praktičen živinorejec.

Simodolska goveja pasma v Avstro-
Ogrski.

V prejšnjem poglavju sem že omenil nasprotstvo,
ki je prej vladalo proti simodolski goveji pasmi v
Avstriji, in sem povedal, da se dandanes ta pasma

4

vzlic vsemu vendarle širi z največjo hitrostjo. Danes
simodolska pasma v Avstriji šteje gotovo
največ glav, kar gotovo da mnogo misliti!

Oglejmo si bliže, kako je s to zadevo v naših
posameznih kraljevinah in deželah in kakšno je mnenje
merodajnih strokovnih zastopov, kajti c. kr. kmetijska
družba se je uradno obrnila na deželne kulturne svete
in c. kr. kmetijske družbe tistih dežel, ki so za to
vprašanje najbolj merodajne.

Dalmacija seveda ne hodi v poštev iz vzrokov,
ki so lehko vsakemu znani. Gotovi veščaki naj pa pri
tej priliki vzamejo na znanje, da c. kr. kmetijsko mini¬
strstvo zboljšuje dalmatinsko domače goveje pleme s
zgornjeinodolsko govejo pasmo, torej z eminentno alpsko
pasmo, ki je vajena dobrih pašnikov in planin ter
hladnega podnebja, v Dalmaciji pa pride v vroče pod¬
nebje in v izredno slabe krmske razmere ter na prava
pusta, kraška tla. Kakšna razlika med to pasmo za
Dalmacijo in simodolsko pasmo za Kranjsko! Cootehniki,
profesorji in dvorni svetniki na Dunaju menda že vedo,
kaj so učinili, in jim opravičeno niso nič mari taki
pomisleki, kakršne pri nas nekterniki naštevajo.

Na Primorskem se v Furlanski ravnini prav zelo
širi simodolska pasma, ki neki prav dobro prija kolonom,
torej najmanjšim kmetovalcem. Pred par leti sem bil
zadnjič na monasterskem veleposestvu pri Ogleju, kjer
nimajo reje, temveč imajo goved zaradi izmolzovanja, in
sicer redno dokupujejo gornjeinodolske krave; to ve¬
leposestvo pa ima za svoje kolone vedno le
bike simodolske pasme.  Tudi v Istriji so neki
pričeli veleposestniki zamenjavati prejšnjo velikansko
sivo goved, ki je takorekoč brez mleka in silno počasi
rase, s simodolsko govedjo. Pred dobrimi 30 leti je
že imel Scaramanga v Sežani (na Krasu!) težko bernsko
goved (takrat je šla šviška lisasta goved le pod tem
imenom), ki se je dobro sponašala in so jo kmetje zelo
cenili, zato je prišla marsikam v sežansko okolico in
celo na Notranjsko.

Na Koroškem iz sedaj veljavnih gospodarskih,
oziroma kupčijskih razlogov niso za simodolsko pasmo,
kar je prav, saj se kmetuje zaradi dobička, in ne

51

zaradi pasme. Dobiček jim pa prinaša prodaja plemenskih
živali njihovih upravičeno ali neupravičeno renomiranih
pasem, in bili bi neumni, če bi v takih razmerah z
velikim trudom, denarnimi žrtvami in z dolgim čakanjem
kaj drugačnega zasnovali. Znano pa mi je, da so po¬
samezni posestniki vendarle že pričeli z rejo simodolske
pasme. Na Koroškem slovi zlasti belanska goveja pasma,
ki pa ni nič drugega kakor vsled slabše reje nekoliko
manjša pincgavska pasma, in kar je na Belanskem bilo
dobrega in je dobrega, to je prišlo in še danes prihaja
čez Ture iz Solnograškega. Zato pa tisti, ki pozna
razmere, gre kupit, seveda če more, k veletržcu, ne
pa k branjevcu.

Štajerska je v svojem gorenjem delu s svojimi
pašniki in planinami čista živinorejska pokrajina; sred¬
nji del Štajerske, zlasti okoli Gradca, se peča bolj z
mlekarstvom, zato je tukaj vzreja govedi kvalitativno
slabša, a je boljša v vzhodnem delu preko ogrske meje,
dočim je južna Štajerska večinoma vinorodna in se
nikakor ne more imenovati živinorejska pokrajina, razen
nekterih okrajev. Na gorenjem Štajerskem imajo dve
domači goveji pasmi, muriško in pomursko, ki so jima
znali z vsiljivo in pretirano reklamo doseči glas, ki
jima odločno ne gre. Pri teh razmerah sta seveda ti
pasmi razširjeni po vsi Štajerski, in ta „siva živina"
na gorenjem Štajerskem, v savinski dolini (ob kranjski
meji) in na južnem Štajerskem (znana pod imenom
„viničarsko pleme") v splošnjem ni nič boljša kakor
naša siva goved po Dolenjskem. Pa tudi na Štajerskem,
kakor sem že pisal v enem prejšnjih poglavij, so nekteri
uvideli nezadostno kakovost te „sive živine" za inten¬
zivne gospodarske razmere, pričeli so v obilni meri rediti
veliko boljšo in prikladnejšo pincgavsko pasmo in v
vzhodni srednji Štajerski ob ogrski meji
pa simodolsko pasmo,  in to vzlic vsemu šovinizmu
in terorizmu. Uspehi na Ogrskem s simodolsko
pasmo in očitna korist, ki jo ta pasma do-
naša v primeri s forsirano sivo živino, morajo
premagati popirnate slavospeve.  Sedaj imajo
na Štajerskem že celo živinorejske zadruge, ki se
ukvarjajo z rejo simodolske živine.

4 *

52

Tirolska ima vse polno domačih govejih pasem,
ki niso slabe; imajo n. pr. sive pasme, ki razen spo¬
sobnosti za vprego daleč prekašajo toliko hvalisano
pomursko pasmo, a pošteni in dobrodušni Tirolci niso
nikdar znali in hoteli delati za svoje goveje pasme
tiste reklame, ki sloni na pretiravanju, se pa slednjič
samaodsebe skrči na resnična dejstva, V pusterski
dolini se širi pincgavska pasma, ki se je že izcimila
za svoje posebno pleme, in v spodnjem Inodolu
je prodrla iz gorenjega Bavarskega preko
ahenskega jezera simodolska pasma (m i s -
baško pleme). Dandanes je cela vrsta simo-
dolskih živinorejskih zadrug v spodnjem
Inodolu, skoraj doli doKufsteina, kjer imajo
danes  gotovo najlepšo in n a j d o bičk o nosnej šo
živinorejo na Tirolskem. V sosedni cilerski
dolini, kjerjedomasloveča cilertalskapasma,
so uvideli, da se od slave ne da živeti, in
zato že prodira od Jenbaha čez Fiigen tudi
že simodolska pasma. Bil sem parkrat na velikih
živinskih semnjih v Inomostu in videl sem veliko večino
živine, kakršno poseka živina na marsikterih naših
kranjskih semnjih — torej v živinorejski Tirolski —
zato je pa smelost, če izvestni krogi trdijo,
daso uspehi pospeševanja živinoreje po c. kr.
kmetijski družbi kranjski minimalni;  a na¬
sprotno sem zopet videl na semnjih v gorenjem Inodolu
skupaj pripeljano živino simodolske pasme, ki spričuje,
kako je simodolska živina resnično dobra za kmečke
razmere in kaj se da v razmerno kratkem času doseči.
V našo deželo privedeni simodolski biki so večinoma
spodnji Inodolci, torej blago, ki se ne sme nazivati,
„Vollblut“, a biki so trdo vzrejeni na paši ter na
planinah in pozimi ne v vzornih hlevih, pač pa pri slabi
krmi. Kličem na pričo kranjske kmete, ki so bili z
menoj v spodnjem Inodolu, kjer so videli lepe črede,
a o tamkajšnjem senu so rekli, da bi ga naša goved
niti ne marala in da bi bilo tako seno pri nas le za
steljo. Nov dokaz o veliki prilagoditveni sili
simodolske pasme in o nj eni n eizbir čn ost i
in ješčnosti.

— 53

Mala Predarelska dežela se drži velike pokrajine,
kjer je doma rjava šviška goveja pasma, zato ni čuda,
če je v tej deželi razširjena samo ta izborna pasma,
ki se v vsem lehko primerja s simodolsko. V takih
razmerah Predarelcem pač ni treba segati po drugi
pasmi in torej vzlic soseščini Švice ne sme biti govora
o simodolski pasmi. Goved na Predarelskem je zenačena,
je bolj sivkaste barve in g;re pod imenom al gajsko
pleme.  Po moji nemerodajni sodbi je na Predarelskem
kmečka govedoreja tehniško najpopolnejša v Avstriji,
kar je zasluga tamošnjih razmer, ki so kmeta odnekdaj
silile, da je iskal dohodka edino le pri kmetiji in ne
tako kakor v Alpah tostran Arelberga, torej tudi pri
nas, ki smo imeli do prve polovice prejšnjega stoletja
velike dohodke od rude, kupčije, domače obrti, od vožnje
po cestah ter vodah in vlake po Savi. Ti dohodki so
dajali veliko gotovega denarja in lažji, boljši in pri¬
jetnejši zaslužek kakor kmetovanje. Zasluga omenjenim
razmeram na Predarelskem gre pa tudi visoki šolski
naobrazbi prebivalstva in resni  strokovni organizaciji.
Na Predarelskem imajo poleg mnogoštevilnih potrebnih
kmetijskih zadrug tudi resnične živinorejske zadruge,
ki smotreno delujejo, in niso ustanovljene kar tjavendan
in z namenom, da bi kolikor mogoče veliko podpor iz-
prosjačile. Predarelžani so pa tudi praktični; oni vedo,
da pri živinorejskih zadrugah ne gre za vsote denarja,
ki se morejo in morajo dobiti le z deleži in s kreditom
na podlagi jamstva, zato snujejo živinorejske zadruge
na podstavi društvenega zakona, da se ognejo nepo¬
trebnim sitnostim in šikanam, ki jih nalaga naš zadružni
zakon, a zato imajo redne dohodke od udnine, se prosto
gibljejo in vendarle ravnotako lehko dobro ali še bolje
stremijo za svojim ciljem. Če je na Predarelskem zenačena
živina tudi že prav izvrstne kakavosti, ki se z našo
niti primerjati ne da, zato pa tamošnji veščaki vendarle
niso na stališču naših psevdostrokovnjakov, da je tuja
kri za popolnjevanje kakavosti nepotrebna; oni marveč
še vedno vpeljujejo bike plemenjake prve kakavosti iz
Švice za popolnjevanje svojih čred in so jim tisti ugo¬
vori, ki jih n. pr. pri nas delajo proti simodolski pasmi,
deveta briga. Seveda so merodajni in odločilni pravi

— 54 —

veščaki, ki se z vso vnemo trudijo za prospeh kme¬
tijstva. Vzor takega moža mi je ljubeznjivi in strokovno
naobražen predarelski kmečki državni in deželni poslanec
„kmet“ gospod Jošt Fink,  ki se je kot kmet samo
s svojimi vrlinami in s svojim delovanjen povzpel do
svojih visokih častnih mest. Algajska pasma iz Pred-
arelskega je prav primerna tudi za zboljševanje naše go¬
vedi po nekterih pokrajinah, n.pr. za kočevski politični
okraj in za Belokrajino.

Na Dolenjem Avstrijskem so zaradi velikega
Dunaja, drugih precej velikih mest, mnogoštevilnih
letovišč in zelo razvite veleobrti razmere glede živi¬
noreje popolnoma izjemne. Redno dokupovanje molznih
krav in živine za pitanje prevladuje rejo, in kmetovalec
pač mora gospodariti, kakor mu najbolje kaže. Dolenje-
avstrijski deželni kulturni svet piše: Kmet rad

vzreja simodolce zaradi njih velikosti, ker
se mu ta reja dobičkonosna zdi; pripomniti
je, da je na Dolenjeavstrijskem simodolska
kri vcepljena na bernsko (kar je skoraj
enoinisto; opomba  pi  s.), oziroma k u 1 a n d s k o.
Podedljivost je dobra, le kosti nazadujejo
pri vzreji v hlevu.

Glede simodolske pasme na Gorenjem Avstrijskem
piše tamošnji deželni kulturni svet: Posebno izredne
uspehe izkSzuje na Gorenjem Avstrijskem (Innviertel
in Muhlviertel) prekriževanje domače lisaste živine s
s simodolsko pasmo, ki se je v teh pokrajinah že pred
40 leti pričelo in se zaradi dobrih uspehov vedno bolj
širi. S porabo simodolske pasme se je posrečilo doseči
produkt, ki ima glede mlečnosti, rastnosti, oblike, teže
in zgodnje zrelosti podvojeno kakovost v primeri z
nepožlahtnjeno domačo govedjo. Tudi čista reja simo-
dolcev se sponaša pri umni reji. Propadanje simodolcev
se pokaže, kjer se delajo napake pri reji ter pri po¬
manjkljivi oskrbi in krmi. Kjer mejita pokrajini za rejo
simodolcev in za rejo pincgavcev, se dogaja med tema
pasmama prekriževanje, ki kaže povoljne uspehe. Na
podlagi tukaj dobljenih izkušenj velja načelo, po mož¬
nosti vzrejati čistokrvno goved z induvidualno rejno
odbiro.

55

Kako je na Moravskem s simodolsko pasmo, je
posneti iz naslednjih dveh odgovorov obeh odsekov
tamošnjega deželnega kulturnega sveta. Češki odsek
piše: Kakih 8 let sem se redko uvažajo tuji biki, in
sicer le simodolci iz Miesbacha ali iz spodnjega Inodola,
Le kratek čas so se vpeljevali moderni simodolci, pri¬
bližno od leta 1894. do 1900. Od leta 1865. do 1. J 888.
so dohajali v deželo rdečelisasti bernski biki iz Švice.
Ti stari bernci ali simodolci so se na Moravskem zelo
dobro sponesli. S prekriževanjem domače govedi s temi
biki je nastalo „hanaško-bernsko pleme“.  To
pleme je rastno, z malim zadovoljno in mlečno. Ravno
tako „kulandsko pleme“,  ki ima tudi prav dobre
lastnosti in je nastalo iz domače živine, iz ciiertalske
pasme in iz stare bernske živine. Pincgavska pasma
na Moravskem ne uspeva in jo le redkokdaj kak po¬
samezen veleposestnik vpelje. (Zadnja trditev na prvi
hip osupne, a če se pomisli, da je na Moravskem običajna
samo reja v hlevu, potem se to razume, kajti pincgavska
pasma je vajena paše in planin, česar ne najde na
Moravskem, in vendar bolje uspeva bernska [to je
simodolska] živina, ki tudi potrebuje paše, prihaja to
od njene večje prilagoditvene zmožnosti. Opomba pis.).
Nemški odsek moravskega deželnega kulturnega sveta
piše: Za prekriževanje domače živine se je zadnji dve
desetletji vpeljevala na Moravsko samo šviška lisasta
živina simodolskega tipa, in sicer začasno ter v rejnih
pokrajinah, dočim so se rabili simodolski biki in njih
zarod stalno v okrajih Romerstadt in Moravsko Novo
mesto. Uspehi so bili različni in zavisni od kakovosti
bikov. Splošno seje pa kazalo zboljšanje oblik in zvišanje
teže. Od različnih strani se je omenjala manjša mlečnost
simodolskega zaroda, dočim se je z druge strani temu
oporekalo. Obojni trditvi utegneta biti pravi, kajti
mlečnost se je podedovala in je bila njena višina zavisna
od kakovosti bika, če je bil od „tipa za pitanje 11 , ali
od „tipa za molžo 11 . Dejstvo je, da se nahajajo med
simodolskim zarodom, kakor pri vsaki pasmi, prav dobre,
srednje in tudi slabe krave molznice. Sme se reči, da
se simodolci tam sponašajo, kjer je oskrba in krmljenje
pravilno, kajti gre se za individue prežlahtne pasme,

56

ki jih je ohraniti na višini njih zmožnosti, in da je
intenzivna prehranitev v prvi mladosti vsekako pred¬
pogoj.

V kraljevini Češki prodira med kmeti vedno bolj
in bolj skoraj le simodolska pasma, oziroma njena plemena.
Češki odsek tamošnjega deželnega kulturnega sveta
poroča: V gorskih krajih (zlasti v Češkem lesu) se
najbolje sponašajo simodolci in v ravnini hanaško-
bernsko pleme, ker ta žlahtna živina najbolj prija za
prekriževanje tamošnje domače živine. Za požlahtnjevanje
se sedaj ne rabi več ne pincgavska in ne pomurska
pasma. S šviško lisasto živino so se sploh dosegli naj¬
boljši uspehi. Pri umni vzreji se opazuje pri tej živini
bolj ali manj stalna podedljiva zmožnost; pri nepravilni
vzreji se pa seveda opazuje nazadovanje zaroda. —
Nemški odsek deželnega kulturnega sveta kraljevine
Češke piše: Razdelitev v rejne pokrajine je, izvzemši
nektere izpremembe, 15 let veljavna. Zlasti zahodnječeški
okraji so danes odločno simodolske rejne pokrajine.
Opazovati je, da se simodolci razširjajo, dočim se število
pincgavske in rjave živine krči. Uspehi s pincgavsko
pasmo v Rudnih gorah so povoljni, vendar je treba
pripomniti, da je pincgavska goved na semnjih manj
priljubljena, kakor simodolska. Simodolska živina se je
zlasti v kmečkih gospodarstvih zelo razširila in je zaradi
svoje zgodnje zrelosti, velikosti in neizbirčnosti zelo
priljubljena. Te lastnosti pa obdrži le pri intenzivni
vzreji telet (8—10tedensko dojenje), pri zadostni krmi,
oziroma pri ugodnih krmskih razmerah. — Na tem
mestu naj tole pristavim: Letošnjo pomlad je bila v
Pragi deželna razstava, ki jo je obiskal tudi kranjski
veščak v živinoreji, ki po svojem poklicu mora kupovati
tudi pomursko plemensko goved. Na razna vprašanja v
pogovoru z interesenti nam je nekako tole povedal:
„N a Pomurskem niso kmetje nič boj ši živi¬
norejci, kakor na Kranjskem, in težko je
kupiti kako res dobro plemensko govedo,
in če se najde, je nezaslišano drago. Na
razstavi v Pragi je bila samo simodolska
goved in lepi biki, ki bi jih le h ko v temi
izbiral; za kterega  bi prijel, pa bi bil dober.“

Glede reje simodolske živine v kraljevini Poljski
piše c. kr. kmetijska družba v Krakovem naslednje: Mi
rabimo za zboljševanje naše živine pri veleposestnikih
in tudi pri kmetih, in sicer pri zadnjih, kjer je živi¬
noreja že na višji stopnji, z dobrim uspehom vzhodno-
friziške pasme v ravnini in simodolske pasme v pred¬
gorju ter v gorah. Podedljivost obeh teh pasem se je
pri dobrem ravnanju izkazala za stalno. — C. kr.
kmetijska družba v Lvovu pa piše: Za požlahtnjevanje
domačega kmečkega živinskega plemena rabimo 20 let
sem s prav dobrim uspehom simodolce in oldenburžane,
seveda v ločenih pokrajinah. Stem je kmečka živina
na teži ter na lepih oblikah pridobila, in sedaj skušamo
dvigniti mlečnost krav z razdeljevanjem bikov iz mlečnih
rodov, ne da bi pasmo izpremenili. Prekriževanje s
pincgavci smo opustili, ker so uspehi s simodolci boljši.
Šviška lisasta živina se pri nas za prekriževanje izredno
dobro sponaša, ohrani pri umni vzreji podedljivost v
veliki meri in jo imajo kmetje posebno radi.

Deželni kulturni svet v Bukovini poroča naši
družbi: V kronovini bukovinski sta se prav dobro
sponesli za zboljšanje domače živine bernsko-simodolska
in pincgavska pasma, ker se lehko privadita podnebnim „
in krmskim razmeram. Zarod teh pasem daje mlečne
krave, živino, ki se lehko opita, in dobre vprežne vole.
Propadanje se redkokdaj vidi. Šviška lisasta živina se
je tudi v kmečkih gospodarstvih prav dobro sponesla,
zlasti temnordeče pisana, ki je trdnejša kakor svetlo
pisana. Pri dobri oskrbi se propadanje ni nikdar poka¬
zalo in podedljivost je posebno povoljna.

Na Ogrskem prevladuje stepna goveja pasma, ki
je mestoma nenadomestljiva, kajti ekstremno kontinen¬
talno podnebje s svojim vročim poletjem in s hudo
zimo, slabo varstvo, ki ga ima živina, in neizrečeno
slaba pota, so velike ovire vpeljavi drugih, boljših
govejih pasem. Koder so pa razmere boljše in je kme¬
tijstvo na višji stopnji, zlasti v zahodnjih komitatih,
se je pa zaredila skoraj izključno simodolska živina.
Na podlagi čred, ki so jih naseljeni „Švabi“ s seboj
pripeljali, in z vpeljavo čistih simodolskih bikov se je
izcimila „bonyhadska pasma 11  bernsko-simodolskega

— 58 —

tipa v komitatih Tolna, Baranya, Vaš in Šopronj. Iz
lastnega opazovanja poznam veliko mlečnost in neiz-
birčnost te pasme ter mislim, da bi ravno krave te
pasme bile za nas prav primeren materijal, če bi uva¬
žali tudi ženske plemenske živali. Sploh danes plodijo
na Ogrskem, kjer je le mogoče, simodolsko pasmo, ter
ogrska vlada, ki silno veliko in smotreno deluje za
prospeh kmetijstva, z bogatimi podporami razširja si-
modolski goveji tip, pri čemer pomagajo z ogromnimi
vsotami tudi veleposestniki. To poletje mi je pravil
profesor živinoreje na ogrski kmetijski akademiji v
Kosztely, da pincgavska pasma ne uspeva dobro in
da jo simodolska povsod spodriva. NaSedmograškem
so razmere precej slične in je simodolska živina posebno
priljubljena pri tamošnjih nemških kmetih, ki so na¬
prednejši kmetovalci. Na Hrvaškem  deželna vlada z
vso silo razširja pincgavsko pasmo (zlasti belansko
pleme), vendar so mnogi veleposestniki iz svojega nagiba
prešli k reji simodolske pasme, in razumnejši kmetje
jim slede, kar je bilo posebno očitno na deželni razstavi
v Zagrebu 1. 1907., kjer je veleposestniška in kmečka
simodolska živina vso drugo glede kakovosti posekala.

Kako uspeva simodolska goveja pasma
na Kranjskem.

Glasom izkušenj in preskušenj v drugih deželah
in z ozirom na naše podnebje, tla in krmo lehko mirno trdim,
da simodolska pasma mora pri nas dobro
uspevati, če goved umno vzrejamo in redimo.

Na Kranjsko je pa prišlo od 1. 1895. sem nekaj
bikov simodolske pasme in zato na podlagi tega, kar
so ti biki zaplodili, oziroma, kako so se sponašali, lehko
izrečemo neko sodbo o uspevanju simodolske pasme na
Kranjskem. Vsekako pa nam je biti s to sodbo previdnim,
kajti preskušnje so v mnogih ozirih še nezadostne in
jih še nihče ni ocenil vednostno, t. j. na podlagi vede
o primerjajoči živinoreji in o primerjajoči patologiji.

Preskušnje s simodolsko živino na Kranjskem mi
je mogoče le iz praktiškega stališča presojati: iz tega,

•— 59 —

kar se očitno vidi in kar kmečki živinorejci sami trdijo.
Pa tudi to, kar se vidi in kar kmetje trdijo, je treba
kritično presojati, vsaj iz stališča načina, kako se živina
vzreja in redi. Vedno imejmo pred očmi, da je
pri nas zelo pičlo število razumnih živino¬
rejcev in da se delajo na vseh straneh
napake; in tem je pripisovati neuspehe,  ne
pa  pas  m i.

Od 1. 1895. do letos je prišlo s pomočjo državne
in deželne podpore na Kranjsko 217 simodolskih bikov,
in sicer največ spodnjeinodolskega plemena. Razen tega
števila je prišlo morda še kakih 10 simodolskih bikov
iz zasebnega nagiba na Kranjsko.

Letos v deželo došli simodolski biki (25) nikakor
ne hodijo v poštev, ker od njih ni nikakega zaroda, in
po lani došlih bikih (32) so zaplojena šele teleta, ki
jih pa zaradi slabih krmskih razmer v lanskem in
v letošnjem letu gotovo niso veliko za pleme privezali,
isto utegne tudi veljati o simodolskih bikih, ki so prišli
leta 1907. v deželo (31). V gorenjem številu z državno
in z deželno podporo nakupljenih simodolskih bikov
so pa všteti tudi v deželi nakupljeni simodolski pol-
krvniki, ki jih ni malo. Končno pride v presojo
le kakih dobrih 100 čistokrvnih simodolskih
bikov, ki so sporadično porazdeljeni po
deželi. Kako neznatno je to število za dobo
15 let, ko je v tem času dežela, veliko pre¬
nizko računjeno, porabila najmanj  7000 ple¬
menskih bikov domačih ali drugih pasem.
Vendar je tega slabega l'/ 2  °/o simodolskih bikov v
krajih, kjer so pogosteje nastavljeni in kjer jih redno
z novimi nadomeščajo, učinilo veliko zboljšanje dotičnih
čred. Kdor ne verjame, naj se gre prepričat, in če noče
biti slep, bo videl znatne uspehe.

Poglavitno so se simodolski biki od¬
dajali v ljubljansko okolico, kamor je prišlo,
vštevši vrhniški sodni okraj, 72 bikov, in
na Notranjsko, kamor je prišlo 110 simo-
dolcev, in sicer poglavitno v postojnski
(42), vipavski  (19) in logaški  (16) sodni okraj.
Na Dolenjsko je prišlo vsega skupaj 38 simo-

60 —

dolskih bikov, kjer stoji žužemberški sodni
okraj (7) na prvem in višnjegorski (6) na
drugem mestu.

Iz teh števil je razvidno, da je očitanje proti
c. kr. kmetijski družbi kranjski neutemeljeno, kakor da
bi ona ne bila enotno postopala. Kakih 20 bikov, ki
so zašli v druge kraje, pač ni živine kvarilo, gotovo
so bolje vplivali, kakor stotine drugih licencevanih ali
nelicencevanih bikov nedoločene pasme? Torej le ne
preveč krika in ne delati iz komarja slona!
Nekaj bikov je oddala družba v pokrajine, ki niso bile
določene za sirnodolsko pasmo, in sicer na podlagi
sklepov glavnega odbora z namenom, da bi se naredile
samo  poskušnje, in marsikam je prišel v te pokrajine
kak simodolski bik vsled odločnega zahtevanja živi¬
norejcev, ki so v soseščini videli krasne uspehe
prekriževanja s sirnodolsko pasmo.

Kmetijska družba se je obrnila na vse tiste živi¬
norejce, ki so dobili od 1. 1895. naprej subvencijske
simodolske bike, z vprašalno polo, kakšni so uspehi s
sirnodolsko pasmo. Večina je odgovorila, in lehko se
reče, da se večina pohvali s to pasmo. Vprašalne pole
z odgovori v izvirnikih so vsakomur v družbeni pisarni
na razpolaganje.

Najdalje časa stoje simodolski plemenski biki
v družbenem dvorcu na Viču.  Uspehi teh bikov
na Viču so neznatni, kajti vsa okolica se skoraj izključno
peča s prodajo svežega mleka in je vzreja takorekoč
samaodsebe izključena. Eden ali dva posestnika sta res
živinorejca in imata že lepo sirnodolsko živino, ki sta
za njo dobila lepe novce. Napaka pa je pomanjkanje
paše in napačna vzreja ter od tod izvirajoča jalovost
telic, ki se takoj preveč zdebele. Od oddaljenih krajev
pa dovajajo kmetje krave k družbenim bikom na Vič
in se z uspehi zelo hvalijo. Družba sama ima pa redno
le po eno kravo, ki je deputatna krava opravnika in
torej o kaki vzreji simodolskega zaroda v dvorcu na
Viču ne more biti govora, celo, ker ni zadostne pašne
prilike.

Najbolj imam vedno pred očmi živinorejo po¬
sestva  v „M ar  i j an  i šč  u“ v Ljubljani, ki je učno

61

gospodarstvo družbene gospodinjske šole. Na tem po¬
sestvu prekrižujejo že dolgo let goved s samo simodulsko
pasmo in so uspehi izborni. Teleta se umetno napajajo,
kar je velika prednost, a paše nimajo in tudi ne prilike,
da bi se na prostem gibala; seno ni dobro, ker je
večinoma barjansko, a vzlic temu imajo  v Marija-
nišču krave in telice simodolske pasme take
kakovosti, kakor malokje na Kranjskem.
Vodja Marijanišča g. prelat Kalan se v tozadevni vpra¬
šalni poli skoziinskozi pohvalno izreka o simodolski
pasmi in je odgovoril na vprašanje, če se je goved
vobče kaj zboljšala s simodoiskimi biki: „Zelo; treba
priti in videti!“

Meseca marca 1909. je družba razposlala, kakor
je gori pisano, vprašalne pole na prejemnike subvencijskib
simodolskih bikov glede sponašanja te pasme ; razposlala
je 119 vprašalnih pol (mnogo teh gospodarjev je seveda
več let zapored dobilo bike), in došlo ji je 94 odgovorov.

Iz ljubljanske okolice in iz vrhniškega okraja
je družba dobila 30 odgovorov, ki sevsibrezizjeme
odločno izrekajo za simodolsko pasmo.  Vsi
poudarjajo veliko zboljšanje govedi po simodolskih bikih,
se pohvalijo, kako lepa in težka teleta dobivajo, in so
zlasti zadovoljni, kar to živino lehko prodajajo in jo
zlasti mesarji radi kupujejo.

Z Notranjskega je družba dobila 40 odgovorov
od lastnikov simodolskih bikov, ki se istotako s posebno
pohvalo izrekajo za simodolsko pasmo; le eden trdi,
da so mu sivi vprežni voli ljubši kakor simodolski.
Nekteri pač omenjajo manjšo mlečnost v primeri z rjavo
šviško pasmo, a ti ne vedo, da vzrok tiči v biku ki
ni od mlečnega plemena, zato opozarjam na tozadevno
izjavo nemškega odseka deželnega kulturnega sveta na
Moravskem. Najodličnejši in največji živinorejec v Vi¬
pavski dolini piše: Simodolska^go ved odgovarja
vsem našim zahtevam in bi se moralo smatrati
za velik pogrešek, če bi se pričela uvažati
druga pasma.

Z Dolenjskega, kjer pravzaprav hodi v poštev
le višnjegorslci, trebenjski in žužemberški sodni okraj,
je dobila družba 16 odgovorov. Tudi iz teh odgovorov

— 62 -

je skoraj skoziinskozi posneti zadovoljnost s simodolsko
pasmo. Gosp. Javornik iz Žalne, ki je odličen gospodar,
piše: Jaz in vsa tukajšnja okolica smo vedno za simo¬
dolsko pasmo; k mojemu biku vodijo krave po tri ure
daleč. Neki drug zopet piše: „K mojemu biku prihajajo
krave iz petih župnij “. Gosp. Ivan Vehovec iz Žužemberka
je v vseh točkah silno vnet za simodolsko pleme, kar
je posebno upoštevati, kajti on ima več kakor desetletne
izkušnje, ter piše: „Pri nas se je s simodolsko pasmo
zboljšalo goveje pleme za 60 %, zato smo vsi tukajšnji
živinorejci za to pasmo ter prosimo in zahtevamo,  da
se nam ta pasma pusti in ne vpeljuje druga.“ Gospod
graščak Globočnik iz Dobrave je pa končno pristavil:
„Čudim se, da se ne dajejo samo simodolski biki na
Dolenjsko, ker le slepec more kako drugo pasmo za¬
govarjati."

Na poročila z Gorenjskega se iz znanih vzrokov
ne oziram.

Iz svojih opazovanj lehko trdim, da se pri nas
na Kranjskem simodolska pasma dobro sponaša in
odločno veliko bolje, kakor ničvredna pomurska pasma.
Po uspehu samo enega bika v kakem kraju izrekati
končno ugodno ali neugodno sodbo pa ni pravilno, kajti
preveč slučajnosti more biti podlaga prvim ugodnim ali
neugodnim uspehom. Odločno pa trdim, da je vsem ne¬
uspehom lehko vzrok bik, ki je morda samnasebi lep,
a ni iz dobrega rodu, ali pa nerazumna vzreja in reja.

Kamor so pa prišli na Kranjsko simodolski
biki dobrega rodu in se ja zarod dobro vzrejal in
oskrboval, tamkaj se pa povsod lehko trdi, da se
simodolska pasma zbog svojih vrlin izborno sponaša.

o o o

Sklepna beseda.

Namen temu spisu je, zagovarjati postopanje
c. kr. kmetijske družbe, ki je 1. 1895. pričela delati po-
skušnje s simodolsko pasmo na Kranjskem, in to vzpričo
resničnega dejstva, da se je na Gorenjskem s prekriže-
vanjem domače govedi s pincgavsko pasmo veliko doseglo,

63

dočim na Notranjskem in Dolenjskem ni bilo zaznati
dovolj znatnega uspeha s prekriževanjem z muriško in
s pomursko pasmo. Naj nihče ne misli, da vidim vso srečo
dolenjske in notranjske živinoreje edino le v prekri-
ževanju s simodolsko pasmo, a moje trdno prepričanje
mi ostane, da moramo v živinoreji hitro napredovati,
in v to svrho se moramo posluževati žlahtnejših pasem,
ki so res kaj vredne, ne pa takih, kakor je pomurska.
Take žlahtne pasme so pa odločno le šviške alpske,
in je slednjič vseeno, če se odločimo za lisasto ali rjavo
(tudi sivkasto) pasmo. Obe pasmi zahtevata enake
predpogoje uspevanja in je samo barva različna. Iz
trgovskega stališča in z ozirom na dejstvo, da postajamo
vedno bolj obkoljeni od lisaste živine pa jaz za svojo
osebo dajem prednost lisasti (simodolski) šviški pasmi,
ki se v raznih velikostih in tipih, kakor je ravno za
kak kraj potrebno, z lehkoto in razmerno ceno dobiva.

Sklenem:  Gorenjci naj obdrže pinegavsko
pasmo, a na Dolenjsko in Notranjsko mora pri¬
hajati za prekriževanje kaka žlahtnejša pasma
nego je pomurska, pa bodi ta lisasta ali eno¬
barvna alpska. Tako pot so izbrali v južni Nemčiji
in skoraj v vsi Avstro-Ogrski ter so došli do pravega
cilja, do kakršnega menda tudi mi hočemo dospeti.
Patriotizem, ki se kaže s porabo pasem, ki
so slučajno avstrijske  in  so  le  vsled reklame
na nepravem glasu, pri živinoreji nič ne
velja; pri živinoreji velja le tisto, kar nese.

NARODNA IH UNIUERZITETNR
KNJIŽNICA

11(11

000004212SB








v,,:.- -- •;. • . ; v -x'n; -,x -imf  : ■-■

'

,vv. ■ •■■■: £.»■ J-.&

» WV -;X, 'ft': vv,.'-


Kmetijska knjižnica

1.  zvezek: Dr. E. Hotter: Gnoj in gnojenje .

2. „ Fr. Stupar: Apno v kmetijstvu .

3. „ Fr. Stupar : Navodilo, kako je se¬

stavljati poročila o letini. . .

4. „ Dr. Steuert-Pirc: Soseda Razumnika

prašičereja (druga izdaja.) . .

5. „ M. Kostanjevec: Oužitniniod vina

in mesa.

6.  „ V. v Rohrman: Poučno potovanje

v Švico.

7. „  Dr. Steuert-Pirc: Soseda Razumnika

govedoreja.

8.  „ Bohuslav Skalicky-: Siljenje ali

k&ljenje ameriških ključev . .

9. „ Gustav Pirc : Določanje tolščobe

v mleku..

0. „ B. Skalicky: Kmetijske razmere

na Češkem.

1.  „ Gustav Pirc: Poglavje o govedo¬

reji na Kranjskem.

w gj 1  sšjftij:'rpi , 1 -' 1  >i --'i  'f rV'i;i' ,ui,ijiji