Ameriška Domovina ■ 'UCAN IN SPIRIT *^ rudniki so pa hiteli, da čim Preje prevalijo vse stroške seda-orezdne pogodbe na potroš-Zato so zvišale ceno za ba-?0r kar za 4 cente pri funtu ali Za dobrih 10%. To je izredno Wsoko povišanje, ki ga ni nihče ^Nčakoval. Cene za baker se do-cajo namreč na blagovnih bor-Zalb so torej podvržene dnevnim banjem. ^udniki ne bi bili na škodi, 0 bi cene zviševali postopo-a> kakor bi se pač pokazale ^azm, san ere na borzah. Sedanje zvije za 10% bo signal za podob-zvišanja tudi za druge kovi- - kot so kositer, svinec itd. Po-Vlsani tam Je se bo hitro preneslo tudi Vse kovinske predmete, od Pa na vse industrijsko bla-5°; Elan je torej sunek za nov Va> draginje. Johnsonova administracija se e l°8a zavedala. Ni pa takega postopka bakrenih rudnikov kri-Iral sam Johnson, je ta posel 'Pustil avojim gospodarskim ‘ hikovnjakom. So svoj posel dob liŠČ, Leti m opravili, toda njihovo sta- 6 le malo pomeni in zaleže. ,0s še manj, ker smo v volit-,a^' Potem se pa še čudimo, za-aJ riaše gospodarjenje ne uživa na tuj •lom nobenega ugleda. Če bi le bilo res! ^ASJUNCTON, d.C. — Fe-v alno tajništvo za narodno o-datv1^0 Rjavilo sledeče po- ^ ° o zgubah, ki so jih viet- I . ski komunisti pretrpeli med Ibarjem 1961 do 16. marca si J ' Komunisti so zgubili vsega 320,129 mož. Na Vestmo-^^dovo dobo (avgust 1964 do Vr odpade 253,000 so- dvak^k°V^ zSut)- T° pomeni nj ,.ra^ toliko, kolikor so komu-sto 1 ljudi v vojni ob na- v§enerala Westmorelanda. Z^UE) odpade na zadnji e eti: 143,628. Merjenje v od- St°tkih Novi grobovi John Krause V Lake County Memorial West bolnici je umrl 78 let stari John Krause z 11839 Chillicothe Rd., Chesterland, Ohio, preje s 1020 E. 71 St., vdovec po 1. 1948 umrli ženi Mary, roj. Sirca, oče Estelle Rist, Johna, Ralpha, Franka, Lillian B. Hoar (pri kateri je živel), pok. Williama in Nancy Piascik, 23-krat stari oče, praoče, brat Anne Braeger, Jane Earl, Mary Nagode, Anthonyja, Frances Skubic, Louise Konchar (Penna) in Franka (Penna.). Pokojnik je bil rojen v Ljubljani in je prišel v ZDA 1. 1908. Do upokojitve 1956 je bil zaposlen kot kovač pri Patterson-Leach Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb. zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob devetih, v cerkev sv. Anselma v Chesterlandu ob desetih, nato na Kalvarijo. Anna Strekal Po dolgi bolezni je preminula v Marymount bolnici včeraj zjutraj Anna Strekal, stara 63 let, s 11210 Greenwich Ave., roj. Yappel v Clevelandu, zaposlena do upokojitve leta 1963 kot knji-govodkinja v St. Luke’s bolnici, žena Josepha, sestra Franka. Pokojna je bila članica Društva Mir št. 10 ADZ, Društva Slava št. 173 SNPJ in Podr. št. 101 SŽZ. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb. zavoda v sredo ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Frank J. Erick V soboto je preminul v Suburban bolnišnici 66 let stari Frank J. Erick s 17913 Maple Hts. Blvd. rojen v Volpavi na Hrvaškem, od koder je prišel pred 45 leti, veteran druge svetovne vojhe, zaposlen pri Lemson Sessions Co. kot nadzornik, mož Rose, preje Leposcak, brat Steva (Cleveland), Viole Grant (Elgin, 111.) in Rudija (Calif.). Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Ferfolia pogreb. zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Johnson: Jaz ne bom iskal in ne bom sprejel imenovanja za predsedniškega kandidata Lyndon B. Johnson Vju ~ Pa pomenijo gornje šte-V]% J3% zgub v 1. 1964, 14%, l ]9^65. 20% v 1. 1966 in 30% v Jo- v od i Se °|E)orožene sile so zgubile loco jan'tiarja 1961 do 16. marca 968 20,096 mož. . Ve ?rnJ'e številke so res zanimi-0% .^a manjJ je tako vneto zvonil tudi K>.nnedyjev telelen in dal podocne rezultate. Lov na volivce se še ni razvnel, delegatje na konvenciji so prva tarča. Johnsonova in i^obertova. N'a tem področju si seveda ni mogoče ustvarit: že sedaj piavega pregleda. Redke bodo države, kjer bosta oba tekmeca vedela za gotovo že naprej, kako bodo delegatje glasovali. Znano je na primer, Ja se Kennedyjevi agitatorji hudo trudijo, da bi pritegnili ohajsk* delegate na svojo stran, j'h je 128 in jih vodi senator Young. Senator bi rad pripeljal svojo čredo delegatov na konvencijo nevezano na nobeno stran. Menda zbira potrebne izjave posameznih delegatov. Kdo pa ve, kaj mislijo delegatske glave? Kdo pa ne ve, kakšen poseben pomen imajo politične obljube? Svojo besedo pri izbiri kandidata pa naravno hočejo imeti tudi vodilni demokratski poltiki, posebno člani Kongresa. To je pa kar pisana družba, precej po nerodnosti predsednika Johnsona, ki se ni dosti brigal za stranko in tudi ni bil za to, da kdo drugi ustvari iz stranke disciplinirano organizacijo. Zato imajo demokratske stranke v posameznih državah, vsaka svoje težave, ki seveda ne bodo dvignile demokratske strankine zavednosti na zavidno višino. Robertu tako stanje ne hodi narobe. Ima še od 1. 19(30 svojo lastno demokratsko organizacijo, ki je v rokah požrtvovalnih aktivistov. Ima pa tudi denar, da jo lahko vzdržuje. Vsega tega Johnson nima. Seveda je pa Johnson predsednik ZDA in verjetno odtehta pomen Robertove partijske organizacije. Robert mora računati še z drugo težavo: ima z Mc- Carthyjcm podoben političen program in tudi precej prista- šev, ki prisegajo tudi na McCarthyjev program. V taki nevarnosti se Johnsonova struja ne nahaja. Boj med Johnsonom in Robertom za delegate se bo naravno vršil za kulisami. Bo hud, akoravno bo prišlo v poštev le nekaj nad 1,300 demokratov, ki bodo na konvenciji odločili, kdo naj kandidira. Še na to bi opozorili: pri delegatih ne bo pri glasovanju odločala le agitacijska sposobnost enega ali drugega kandidata. Delegatje bodo vede ali nevede morali tudi vpo-števati, kateri kandidat bi bolj zanesljivo zmagal. Ta okoliščina je na primer 1. 1952 podrla republikansko kandidaturo senatorja Tafta, akoravno je bil kot politik sposobnejši od Eisenhowerja. Po konvenciji bo volivna borba dobila drugo podobo. Kako bodo nanjo vplivala nasprotja med obema kandidatoma, se pa še ne da presoditi. Prav tako je danes prezgodaj, da bi napovedovali zmago enemu ali drugemu kandidatu, akoravno se zdi, da bo Johnson napel vse sile in porabil vsa sredstva, da zmaga na konvenciji. Se zaveda, da bo boj na konvenciji zanj morda težji kot boj pri novembrskih volitvah. LA. f 1CXX XYTTTTX XXTTTTTTTYYTTTTYTXYYTTYTYTTTTTTTTYYTTTTYTYl Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. Duluth, Minn. — Zima se vleče počasi naprej. Posebno v naših severnih krajih, 'kjer so dnevi v decembru, januarju in februarju kratki, dosti krajši kakor pa doli po jugu. Noči pa dolge. Gori v severni Kanadi so pa dnevi v teh mesecih še krajši, tamkaj so deležni dnevne svetlobe komaj od 4 do 5 ur na dan. Noči pa so skoraj od 18 do 20 ur dolge. Pravi dan nastane komaj po 9. uri enkrat in še pozneje, kadar je hudo oblačno. Temni se pa že kmalu po 2. uri popoldne. To je res dežela medvedov, ki zimo prespe in presmrčijo. Kaj hočemo, taka je "orenga” na naši Majki Zemlji, tako se ona vrti v zimskih mesecih in sonce ji o-brača hrbet, z obrazom pa gleda doli na južne kraje in jim po-mižukuje s svojimi svetlimi očmi. Tako je in tako bo vsako leto, dokler se v tem oziru kaj ne predrugači. * VOLITVE SE BLIŽAJO — politični rekruti (kandidatje) se ponujajo od enega konca do drugega po deželi vsepovsod. Dežela stoka in jamra, ker jo tarejo gospodarske skrbi, kakor kako staro teto razne revmatične bolezni. Doma so rasni problemi, revščina, inflacija, to in ono, okrog njenih meja in postojank in o-krog njene glave pa brenčijo komunistične ose in sršeni, da se jih komaj oteplje. Odbije in zapodi jih z ene strani, že brenčijo na drugi strani. Ni še končano v Vietnamu, že brenčijo sršeni doli s Severne Koreje. V arabskem svetu gradijo druga gnezda, jutri jih bodo kje drugje. Tako se godi našemu dobremu Stricu Samu. Upajmo, da ga bodo skušnje kaj naučile. V sitnostih smo. V nje se kaj lahko zaide, iz njih priti je težje. Kje in v komu najti pravega Mojzesa, da bo nas izpeljal iz teh številnih zalivov raznih sitnosti? To vprašanje stoji danes pred nami vsemi v naši demokratični Ameriki. Yes, treba bo velikega političnega Mojzesa, da bo kos tej nalogi. Političnih “Mojzesov” je veliko, ni pa dosti pravih velikih Mojzesov med njimi. V demokratični Ameriki smo še vedno srečni, da ljudje, državljani zbiramo in volimo voditelje, katerim izročamo vodstva dežele. Imamo pa to, kar izberemo. Če dobre izberemo, je sreča, če slabe, je krivda naša, če voditelji potem vozijo deželo po slepih ulicah, vse odvisi od nas. To pove meni in tebi: Proučuj, zanimaj se, kdo je vreden našega zaupanja in naših glasov. Ne pozabimo, to bomo imeli, kar bomo izvolili. Za vse to je pa čas zdaj pred volitvami, da to proučujemo; ne 'pa po volitvah. Za enkrat imamo dve stranki, ki sta glavni in najmočnejši, to gu, ki naj bi ji načeloval bivši guverner Wallace. Slednji sicer nimo posebnega izgleda za zmago. Zna pa odnesti demokratom po vsej deželi precej glasov in s tem bi bilo pomagano republikancem. Z vsiljevanjem “pretiranih civilnih pravic”, ki niso ,za vse pravične, se mnogi ne strinjajo in teh ni malo. V tem Wallace lahko odtegne rednim demokratom precej glasov. LBJ, ki je odločne teksaške narave, vozi po svoje naprej. Civilne pravice in revščino po-vdarja, kar je prav do gotove meje, a kako prebresti te težave, to pa potem prepušča lokalni m pokrajinam in okrožjem, ne da bi jim dal možnega načrta, kateri naj bi ne žulil preveč ne ene ne druge. Ko so sitnosti radi tega tu in tam, v Washingtonu pa držijo križem roke, češ, bodo že sami vse rešili in uredili po lokalnih potrebah itd. To pa ne gre tako lahko in neobčutljivo, kajti lokalni kraji imajo svojih gospodarskih težav dovolj in ne pozdravljajo takih načrtov pre-radi. Domišljati si nekaj, nasvete dajati, to je nekaj — izvajati jih je pa zopet nekaj drugega. In če ni novaca, pa z višjimi davki privijati ubogo rajo — to pa ne gre rado v glave ne demokratom ne republikancem. Med demokrati se čujc zadnje čase, da REK (t. j. senator Bob Kennedy) snuje v demokratski stranki svojo strujo, s katero je začel kampanjo za nominacijo proti L. B. Johnsonu. To kampanjo bo vodil v duhu gesla “New Frontier Spirit”. S tem geslom namreč bo skušal prepojiti javno mnenje, da je deželi potreben neki novi duh, kateri naj bi obrnil pozornost na Kennedyje, ki si predstavljajo še vedno, da jih je čas poklical v službo, da vodijo deželo skozi nove čase v srečnejšo bodočnost. Tako vodi domišljija, ki se pa včasih kakim ljudem uresniči. Za republikanci pa stojijo zadaj močne gospodarske in industrijske ustanove. Ta zadnja leta nosijo precejšnja bremena. Obdavčevanja naraščajo, večje kontrole, delavske unije se jim zdijo premočne, ki jim diktirajo glede mezd in vsega drugega v zvezi. Korporacije bi rade bolj proste roke. To jim pod demokrati ne bo kar tako dano, zato so za republikance. Toda koga naj izberejo za kandidata? Sicer ga bodo že našli, a zdi se, da so v mnenjih o tem še zelo pocep-Ijeni. Radi bi takega, da bi bil popularen in da bi z njim zmagali. Kajti v rednih časih, to je, če deželo ne obdajajo prehude sitnosti in težave, so zadnja leta demokrati na splošno močnejši qd republikancev. Nekatbri sodijo, da za skoraj eno tretjino. V to jim pomagajo unije, penzi-jonisti in zadnje čase zlasti črn- sta demokratska in republikan-! ci. ska. Govorijo, da se zna prijaviti; Volivni dirindaj bo letos kaj še tretja stranka, kot nekaka ne-1 čuden. Javnost bodo mešali vsak odvisna demokratska doli na ju- po svoje, kar je stara navada po- litikarjev obeh strank. Pred vsakimi volitvami javnost tako zmešajo, da ubogi Bobi, Gašperji in Georgi na volivni dan ne vedo, komu naj dajo svoj “križec”, da bi bilo najbolje .. . Sicer pa pogum in upajmo na najboljše! Andrejček ------o------ Zambijski nadškof pri slovenskih misijonarjih LUSAKA, Zambia, Africa. — V nedeljo, 17. marca, smo imeli v našem misijonu Matero veliko slovesnost: 287 vernikov je prejelo birmo in 2,000 župljanov je navdušeno pozdravilo lusaškega nadškofa Adama Koslowiecke-ga, po rodu Poljaka, doma iz Huta Komorowska, škofija Przemysl. Pravzaprav smo praznovanje začeli že dva dni pred birmo, ko je bilo krščenih 98 šolarjev in odraslih oseb, k prvemu obhajilu pa jih je pristopilo 168. Tpko naša katoliška misijonska skupnost hitro raste in se krepi. V šestih mesecih smo krstili 700 oseb, od tega okrog 300 šolarjev in odraslih. Več sto se jih pripravlja za krst, toda preden jih prerodi krstna voda, morajo dokazati, da bodo dobri kristjani, morajo redno hoditi k nedeljski maši in k nauku in o-praviti skušnjo iz krščanskega nauka, poročeni pa urediti svoje zakonske probleme, če je to potrebno. Nadškof je imel slovesno mašo na prostem pred cerkvijo. A-friške redovnice so pripravile oltar, možje so okrasili prostor s stotinami zastavic, skavti pa so se postavili kot častna straža od župnišča do oltarja. Nadškof je bil vidno zelo vesel in zadovoljen. Po birmi je opravil tudi vizitacijo našega misijona. Naslednji dan smo dobili njegovo uradno poročilo o življenju in delu našega misijona. Poročilo se glasi: “L Najprej se želim vsem zahvaliti za vzorno gorečnost, za duha požrtvovalnosti in velikodušnosti in za smotrno dejo, ki ga opravljate v Matero in na vseh področjih, ki so priključena tej misijonski postaji. 2. Posebno sem zadovoljen, da ste začeli s smotrnim obiskovanjem družin in upam, da boste v doglednem času obiskali vse hiše in bo tako vzpostavljen ožji stik z vsemi prebivalci, ki tu žive. 3. Prav tako me zelo veseli, da redno poučujete verouk v vseh šolah. 4. Začeli ste z večjim številom organizacij; upam, da vam bodo v veliko pomoč pri upravljanju župnije. 5. Želim, da ta župnija postane središče za potrebne eksperimente (poizkuse), posebno pri iskanju pristnih zambijskih značilnosti, ki naj se odražajo v liturgiji. Ti poizkusi naj se izvajajo z veliko modrostjo in objektivnostjo (stvarnostjo). Naš smoter naj bo: najti načine, primerne za liturgično življenje naših vernikov. Nikdar jim ne smemo vsiliti NAŠEGA načina mišljenja in NAŠIH okusov. Ti poizkusi morajo biti potrjeni po nadškofu, izvajati pa jih je treba v tesnem sodelovanju z nadškofijskim voditeljem za litimgična vprašanja in pod nadzorstvom duhovnika, ki je odgovoren za župnijo.” Nadškofove besede so vsem misijonarjem in našim prijateljem in dobrotnikom v veliko veselje in vzpodbudo. Obenem pa nas opozarjajo, naj se ne nehamo zahvaljevati Njemu, od katerega je vsaka rast in vsak napredek. Bogu hvala! Ko to pišem, vam sporočam, da smo danes, 21. marca 1968, začeli z gradnjo nove cerkve, ki bo, tako upamo, pod streho za prvo obletnico misijona, L septembra letos. Proračun za gradnjo cerkve, 'ki bo velika dvorana, je $9,000. Vse moramo plačati sami. Začenjamo z velikim za- ^'7 Gradnja bogoslovja v Mariboru Leta 1945, takoj ko je minila svetovna vojska in so prevzeli v Sloveniji vso oblast v roke komunisti, se je znašla katoliška cerkev v Sloveniji pred izredno hudim problemom, kako spraviti pod streho bogoslovce vseh treh slovenskih škofij. Poslopje starega ljubljanskega bogoslovja kakor tudi prostori še obstoječe teološke fakultete v Ljubljani, to dvoje edino je bilo cerkvi namreč še ostalo, nikakor niso bili zadostni, da bi mogli nuditi vsem slovenskim bogoslovcem vsaj kolikor toliko primerne stanovanjske odn. študijske prostore, pa najsi je bilo v tistih časih število bogoslovcev občutno o-mejeno na posamezne škofije. Giba slovenska škofa, ljubljanski in mariborski, sta se prva leta na vso moč prizadevala pri oblasteh, da bi dobila takrat edino dovoljeno slovensko bogoslovje odn. obstoječa teološka fakulteta v Ljubljani nekaj dodatnih prostorov. Toda njun trud je ostal zastonj. Ko nista ničesar opravila, se je začel mariborski škof pri oblasteh potegovati, naj bi dodelile njegovi škofiji nekdanji ljubljanski cistercijanski Slomškov dom za mariborsko bogoslovje v Ljubljani. Pa je bilo tudi to njegovo prizadevanje zaman. Nato so sledili škofovi razgovori z oblastmi glede nakup? Kodeljevega gradu v Ljubljani Verska komisija je odgovoril? škofu, da nakup gradu za mariborsko bogoslovje ne bo možen ker da se tam pripravlja rekreacijski center (igrišče, bazen in podobno). Istočasno pa se je seveda škof stalno boril za vrnitev škofiji nekdanjih bogoslovnih prostorov v Mariboru. T? boj še vedno traja! Ker pa prav nič ne kaže, da bi bil mogoč tozadevno kak ugoden uspeh, je prišel škof na misel nadgradnje mariborskega stolnega župnišča Po njegovem naj bi bil to edini možen izhod iz kritične situacije. Pa se je škof dobro zavedal težav in skrbi, ki jih bo imel s tem. Vendar zaupal je in še vedno zaupa v božjo Previdnost. Dne 12. decembra lanskega let? so v Maribru zapeli krampi in lopate, začela se je nadzidava stolnega župnišča, s katero naj bi se dobiloi prostore za 70 ali morda tudi nekaj več mariborskih bogoslovcev. Skladno z razpoložljivimi sredstvi gradnja sedaj napreduje. Gospodarski proračun je predvidel za nadzidavo okoli 300 milijonov starih dinarjev. Polovico tega zneska je že v rokah. Za drugo polovico pa imajo še zaupanje v božjo pomoč in dobre verne slovenske ljudi. Morda se bo odprlo tudi katero velikodušno srce med a-meriškimi in kanadskimi rojaki. Če bodo sredstva, upajo, da bodo nadzidalna dela končana do 1. avgusta 1.1. Zlatomašnik Ciril Sedej umrl V začetku svečana 1.1. je umrl v bolnišnici bratov v Gorici zlatomašnik Ciril Sedej, star 80 let. doma v Cerknem, nečak bivšega goriškega nadškofa dr. Frančiška Sedeja. Rajnki je bil posvečen v duhovnika 1. 1914 po svojem stricu. Kaplanoval je v Tolminu in upanjem v Boga in v svoje dobrotnike. Vaš vdani p. Jožko Kokalj, D J Matero Catholic Parish P.O. Box 2527 LUSAKA, Zambia P. S. Prispevek za slovenski zambijski misijon pošljete lahko tudi na misijonarjevo teto go. Ivanko Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, U.S.A., ki ga bo potem poslala na svoje mesto. Rihemberku, kjer ga je zaloti' la prva svetovna vojska. Ko so morali Rihemberčani zaradi vojske v begunstvo, je bil Sedej prestavljen v Cerkno, od tam Pa v Kojsko; oktobra 1920 je prišel v Števerjan, kjer je ostal skoraj 50 let. Ko je tu nastopil službo, je dobil cerkev porušeno, pa tud> hiše so bile same razvaline’ Ljudje so morali prebivati v zasilnih barakah. V tem času se je rajnki izkazal svojim ljudem kot pravi oče; vsem je z enako lju' bežni j o delil duhovni in telesni kruh. Ustanovil je obnovitveno zadrugo in posojilnico. Župnij3 je bila kmalu obnovljena. Mnogo je pozneje trpel od fašizma. Vedno je odločno branil pravice svojega naroda. Števerjanci še danes pripovedujejo, da je številnim rešil življenje. Enako dobrega očeta in moža na svojem mestu se je izkazal tudi v zadnji vojski. Tako so se sedaj ob njegovi smrti prisrčno poslovili svojega zvestega pastirja vsi župljani brez razlike. Zadušnice za rajnkim se je udeležil tudi d^ našnji goriški nadškof msgn Coccolin. Msgr. dr. Rud. Kline0 je v govoru v cerkvi prikaza^ življenje in delo rajnkega; grobu pa se je poslovil v imen3 župljanov od rajnkega žup3n Klanjšček. Lani je dobila Jugoslavija od tujskega prometa 190 milijonov dolarjev Predsednik Zveznega odbor3 ba turizem Velizar škerovič je 14. februarja dejal, da je Jug0' slavijo v letu 1967 obiskalo 22' 700,000 tujih turistov, t. j. 33Y več kot pa v letu 1966. Skupni devizni dohodek turizma je zn3' šal 190 milijonov dolarjev. D°' vornik je navajal, da je lani n3J' bolj narastel izletniški turizem, domači turizem pa je bil v zast°' ju. Za novo turistično sezono bi Jugoslavija rada pritegnila š° več turistov, ali pa dosegla da bi 'ih bilo vsaj toliko kot lansko leto, kajti 190 milijonov dola°' jev, ki jih puste turisti zahodnih demokratskih držav v komuni' stični Jugoslaviji, je za njen0 slabo gospodarstvo močna &°' spodarska postavka. Zato je turistična zveza Jug0' slavije skupno z republiškimi tu' rističnimi. zvezami zagotovil3 več finančnih sredstev za turi' stično propagando kot druga 1°' ta. Turistična propaganda Je oredvsem usmerjena na zahodn0 demokratske države. Od i0 imajo radi komunistični oblastniki v Jugoslaviji turiste z zdra vo in močno valuto, ne pa iz k0' munističnih držav. Zato so turi stično funkcionarji zagotovi1 milijonska sredstva za pr°Pa gando v dunajskem listu “E* ores” in zabodnonemškem li®^ “Die Welt am Sonntag”- V prvem so plačali 16 strank ^ drugem pa 10 strani. Na te straneh bodo enkrat tedensk0 objavili reportažne članke in s ke o turizmu v Jugoslaviji, P° seben prostor bo pa v teh hs 1 rezerviran tudi za trgovske 0 glase posameznih hotelov. Pri obeh listih bodo organize rali tudi nagradno tekmovanj0 V Avstriji bodo izžrebali 30 ° seb, v Zahodni Nemčiji pa , oseb, ki bodo dobile brezplacr^ desetdnevni pezion v enem hotelov na Jadranu. Penzione že dale na razpolago gospodi ske organizacije. Za propagando v italijanski listih je določen znesek 20 nu 1 jonov starih dinarjev. Veliko volne BOURNE, Avstral- -J a striža ovc v Avstij 1 AMERIŠKA DOMOVINA, "TT frank Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO ^a^udil sem se, kako resno so se Nekateri zavzeli za stvar ter mi P°slali točno prevedene šolske kaloge; tudi ameriški pisavi se le marsikdo privadil. Oglaševal Sem v slovenskih listih in vodil ®eznam učencev ter njih napre-Šolnina za štiri mesece, to Je za štiri zvezke, je znašala de-Set dolarjev. Svojega imena ni-aem izdal, boječ se, da bo morda ,°nčno šola ljudem brez koristi ln jo lahko kdo smatral za Prevaro. V resnisi je pokazala lJ1i nekaterih lepe uspehe ter jih VzPodbudila, da so se vpisali v Večerne šole ali si najeli zaseb-llega učitelja. Prejel sem več zahvalnih pisem. Šolo sem vodil akih šest let ter jo končno pro-c’^ enemu izmed dopisujočih učencev, ko je prišel z zapada ^ pozneje dovršil v Clevelandu viajo šolo (High School). Vseh učencev se je vpisalo v letih nad 250. Večina izmed je dovršila le polovico teča-Je, poslali so mi le po 5 &^arjev, nakar so izgubili ve-Se^je do učenja. Korespondenčna šola je bila ? avni redni vir dohodkov v času Stuc^j na univerzi. Že od nekdaj Sern se ogibal dolgov; izposodi! si denar v skrajni sili in le edkokdaj od boljših znancev ali Prijateljev. Vedel sem, da ti bo brodnik, znanec ali prijatelj r^jprej očital pomoč, kakršno si Pr°jel od njega. Kadar sem do-ii manjšo vsoto od prijatelja, Spm jo obljubil vrniti ob določnem roku. Ce do takrat nisem Zaslužil denarja, sem si raje iz-P°sodii tisto vsoto pri drugem znancu, da sem ostal mož-bese-a' Navsezadnje se tak postopek °bnese. ^°leg korespondenčne šole S(irn si pomagal s prevajanjem društvenih pravil, s privatnim P°ukom angleščine ter s tolma- enjem po bolnišnicah in po sodbah. Za dva rojaka sem naredil Ušnjo za kurjača (stationary Engineer) parnih kotlov. Zato Sv-m moral proučiti sestavo parne Pebi (furnace) in vse pritikline .č v angleščini popisati naloge zrušenega kurjača. Ker rojaka mlado mater v bolnišnico. Prisostvoval sem pri prvem porodu in porodnica je ležala na moji postelji! Drugo jutro so prinesli angleški listi z debelimi črkami novico o “embryonskem porodničarju” (Embryo obstetrician), moji sošolci so pa na moj račun imeli precej smeha. Kljub temu me je nova žimnica (mattress) stala pet dolarjev, zato je bil prvi primer porodništva v denarnem oziru zame v izgubo. V počitnicah sem sestavljal besednjak (slovar), nabiral naročnino za “Clevelandsko Ameriko” ter prodajal slovenske knjige iz knjigarne, ki jo je vodila tiskovna družba. Tako sem v počitnicah leta 1909. in 1911. zopet obiskal Calumet, pomagal urejevati “Glasnik” ter se zaročil s hčerjo enega prvih slovenskih naseljencev v Calumetu, z Agneso Wertinovo. Matija B. Wertin je dospel v Ameriko iz Bele Krajine leta 1865., mati pa tri leta pozneje. Bila je več let hišna pri starših škofa Johna Vertina v Hancocku, Michigan. Vertini in Wertini so si bili v sorodstvu, doma iz Doblič pri Črnomlju. Zadnji mesec počitnic leta 1911. in več mesecev med zadnjim šolskim letom sem bil pomočnik v znani Lakeside bolnišnici, kjer sem pomagal v laboratoriju, omamljal bolnike pri operacijah ter asistiral že gra-duiranim zdravnikom pri njih poslih. Čez dan sem obiskoval šolo. Po hudih denarnih stiskah in drugih naporih sem končno 13. junija 1912. prejel diplomo za /.ciravnika in kirurga. Vstopil sem v Charity bolnišnico kot internist. Jeseni v novembru sem se poročil in 1. januarja 1913 izobesil svoj napis ter pričel prakticirati zdravništvo. Tako je France Jauh iz Brez-nice nad Škofjo Loko s pomočjo dobrih ljudi in po sreči ter nekoliko z lastnim trudom končno dosegel svoj poklic. zgodovino in literaturo. Če sploh katera osebnost, s katero sem prišel v stik, zasluži on, da bi mu posvetil poseben članek v Spominih. On meni predstavlja za naselnike v Ameriki naslednika velikih mož, kot so bili Vodnik, Prešeren, Levstik, Stritar, Gregorčič, Aškere, Cankar, kojih najboljši poznavalec med nami je vprav on. Njegov veliki idealizem s trdno vero v slovenski, jugoslovanski in sploh slovanski narod, mi je mnogo in mnogokrat potolažil srce, če me je grobi materializem pravkar pretekle dobe skušal potegniti v svoj vrtinec in mi skoro vzel navdušenje in energijo pri delu med narodom: Svoja dvakratna potovanja po Evropi (1923 in 1927) sem svoje-časno opisal v “Enakopravnosti” in v “Prosveti”. Obiskal sem sledeča večja mesta: London, Edinburgh, Oslo, Stockholm, Upsala, Kopenhagen, Hamburg, Berlin, Leipzig, Munchen, Freising, Dunaj, Pariz, Rheims, Benetke in Zagreb. Na ameriškem kontinentu nisem bil zapadno od Omahe v Nebraski, pač pa sem prevozil ali z železnico ali z avtomobilom veliko zemlje v vzhodnem in srednjem delu dežele. Videl sem Quebec v Kanadi, medtem ko sem pred par leti s prijatelji naredil zanimivo avtomobilsko turo v Miami, Florida, ter si ogledal Havano na Kubi. Dolgočasno pač ni bilo moje življenje, vsaj zame ne. Bralce prosim oproščenja, če je včasih iz spominov odsevala samohvala, brez katere pa še nihče ni napisal memoarjev. Pisanje spominov mi je nudilo velik duševni užitek; upam, da sta tudi bralec ali bralka našla v njih malo zabave in mogoče kako majhno korist za dušo, um m srce. Pozdravljeni, slovenski bratje, pozdravljen ti, žilavi rod! Po vseh državah razsejani, bogastvo dvigate povsod: od nebotičnikov newyorških do San Francisca Zlatih vrat, od minnesotskih mrzlih jezer do bujnih floridskih livad. A mnogi, mnogi še živimo, naš spev še krepko se glasi, še v oknih roženkravt dehteči spominja rodne nas vasi. —Ivan Zorman KONEC. John Hay kandidira za prizivnega sodnika John Ray fiista znala angleščine, sem mo- ^ skušnjo sam spisati. Teorijo ^ znal jaz, onadva prakso, saj a kurila peči že po več let, Jedon je prišla v veljavo po-av& za licence. 2 Kot tolmač sem pisal nalogo slovenskega pogrebnika, ki s °fako ni bil vešč ameriškega ez'ka. Dobil je diplomo za “po-pbnega direktorja”. - 110 leto sem stanoval za le- ^arbo (National Drug Store) na ‘ ' Clairu in 61 Street. Bil sem K počitku v večno domovino pionirji že odhajajo, razgledi novi, novi časi nad njih grobovi vstajajo. CLEVELAND, O. — Znani odvetnik John Ray Jr. in bivši pravni direktor Euclida, kandidira na demokratski volivnici za sodnika prizivnega sodišča. Kandidat je vse svoje življenje preživel na področju Velikega Clevelanda. Po graduaciji na Euclid Shore High School je študiral na John Carrol in na Western Reserve univerzah ter bil nato inštruktor za pravo na John Carroll. Ray je poročen in ima 4 otroke, 17 let staro Margaret, 15 let staro Colleen, 14 let staro Susan in 11 let starega Johna. Je dobro znan tudi izven pravnih krogov, ker se udejstvuje na raznih področjih socialnega in družabnega življenja. Tako je bil predsednik Euclid Kiwanis Cluba, član Ameriške legije, Posvetovalnega odbora katoliških družin in drugih organizacij in u-stanov. V letih 1962 do 1965 je bil Ray vodja demokratske vardne organizacije v Euclidu, delal pa je tudi sicer v demokratski strankini organizaciji skozi več kot 25 let. Kandidat se zavzema za odločno izvajanje zakonov v varovanje skupne koristi. Treba je družbo varovati pred zmedami in brezvladjem, vzdrževati zakonitost in red, pravi kandidat John Ray Jr. Vzhodni breg reke Jordan postal puščava AM AN, Jordan. — Vzhodni breg reke Jordan, kar ga pripada kralju Huseinu, je bil gosto naseljen, ker so namakalne naprave skrbele za zadostne količine vode. Po zadnji arabsko-izra-elski vojni je pa prebivalstvo še narastlo. Z zahodnega brega reke so se namreč preselili na vzhodno stran vsi tisti Arabci, ki niso hoteli ostati pod izraelsko okupacijo. Tako so jordanijske oblasti natrpale v šest novih in štiri stara taborišča nad 90,000 beguncev, vzdržuje jih fond ZN za a-rabske begunce. Dokler je bil mir ob reki Jordan, se begunci niso selili. Zadnje mesece so se pa med begunce pomešali arabski gverilci in začeli vdirati na zahodno stran reke in tam napadati izraelske varnostne organe. Izraelske oborožene sile so zato začele obstreljevati taborišča na vzhodni jordanijski strani, nakar so se begunci začeli seliti dalje na vzhod. Ker obstreljevanja ni konec, so sedaj začeli zapuščati svoje domove tudi arabski kmetje ob reki Jordan. Tako se vzhodni breg reke spreminja polagoma v neobljudeno puščavo. Kmetje jemljejo namreč vse premično premoženje s seboj. prejema še vedno njegova žena, ki skrbi tudi za moža. Tudi delo za vesolje zahteva svoje žrtve WASHINGTON, D.C. — Ob tragični smrti ruskega astronavta Jurija Gagarina je izrekel svoje sožalje predsednik Johnson ruski vladi, naši astronavti pa Gagarinovi družini. Pri tem pa ni naša javnost pozabila, da je tudi naša dežela zgubila že devet astronavtov, najbolj nesrečen je bil v tem pogledu za našo deželo januar 1967. Takrat so izjavil, da “red mora biti ohranjen”. Vse Amerikance je pozval, naj “streme k preprečitvi nasilja, pokornosti zakonom in ohranitvi pogojev družbene stalnosti”. IZ SLOVENIJE Šoštanj ima največ naročnikov “Družine” Šoštanj je prijazno mestece, ki leži v zahodnem delu Šaleške doline ob Paki. Nekoč je bil znan po svoji usnjarski in lesni Enakost je pri tovariših različna CLEVELAND, O. — Tednik Newsweek poroča v zadnji številki, da se bivšim sovjetskim o-blastnikom na splošno ne godi preslabo, toda ne vsem. Bivši predsednik vlade G. Malenkov je direktor velike elektrarne v Kazakstanu z veliko plačo, Nikita Hroščev ima trojno pokojnino, posebno hišo nedaleč od Moskve z avtomobilom in plačano služinčadjo. Lazar Kaganovich, ki je pod Stalinom vodil rusko težko industrijo, je med reveži. Dobiva le 120 rubljev mesečne pokojnine brez vseh privilegijev, ki so jih sicer deležni visoki “tovariši”. Vjačeslav Molotov, bivši predsednik vlade in dolgoletni zunanji minister, je bil pred 7 leti izključen iz partije in je tedaj izgubil tudi pokojnino. To industriji. Tu so bili doma znani namreč v eni sami nesreči zgu- j slovenski politiki Vošnjaki. Dahih življenje trije astronavti: nes pa se Šoštanj postavi lahko Grissom, White in Chaffee. s t0m) da je v vrstnem redu žup- To je pa tudi prilika, da obno- njj z največ verskega lista ”Dru-vimo željo ;za večje sodelovanje žina”. Soštanjska " župnija ima v vesolju vsaj med našo deželo in Rusijo. Skupna organizacija poleta na Luno bi n. pr. obema deželama prihranila dosti strokovnega dela in kapitala. Tega pa trenutno manjka v obeh deželah. Papež razpustit dvor VATIKAN. — Papež Pavel VI. je pretekli teden s posebnim odlokom razpustil večino starodavnega dvora, ki ima svoje začetke v 13. in 14. stoletju, ko je obstojala posebna papeška država, obsegajoča precejšen del Italije. Od te nekdanje države je ostal kot suvereno ozemlje le še Vatikan in Castel Gandolfo, papeževo letno bivališče v Albanskih gorah nad Rimom. Večina nekdanjih dvornih služb z dvornim konjarjem, dvornim točajem in čuvarji papeške tiare je odpravljena. Dvor bo obsegal poslej le nujno potrebno osobje, katerega delo bo posvečeno predvsem duh ovni strani vodstva Cerkve. Ostala bo še vedno slikovita švicarska straža. Namesto nekdanje “plemiške straže”, ki so jo sestavljali sami pripadniki plemstva, je uvedel papež “častno stražo”, v katero bodo sprejeti zaslužni ljudje brez ozira na svoje poreklo. danes 7,500 prebivalcev. Ker ima 960 naročnikov, pride torej en izvod na 7.8 prebivalca. PODPIRAJTE SLOVENSKE TUGOVCE Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za hišno delo za en dan vsak drugi teden. Kličite 731-0820 ali 943-4334. Help Wanted — Female Wanted for office work for afternoon' hours experienced English shorthand — typist in travel office. Slovenian background preferable. Call 531-1082. (65) Moški dobijo delo urah bočnega čuvaja, o prostih Oiaci vila Sveti Pa za prodajalca in za far- evtika. Prodajal sem zdra-ter dajal zdravstvene na- e> preden sem bil zdravnik, tej lekarni, ki je bila last ^ atiega trgovca Franka Suha-i^^ka, sem kot tretjeletnik ^el opravka s prvim — poro-*Pcr ^ °Pi®em zanimivi Pri" v ^eke nedelje zvečer prodajava lekarni s Suhadilnikom slado-’ Ihohke pijače in patentirana . ravi; Zehski. Žr’ /ravila, ko prihitita prestrašeni s, ena z otrokom, zavitim v j ati Pleteni ruti. Bili sta name-^ V "Retreat”, zavod za ne-^ °čene matere na St. Clairu. U)r ^0^em ie otrok prehitel ma-bl c01 kK rojen na pločniku pol (jj, a °d lekarne. Bil sem v za-teoretično sem pač nekaj ° .° Porodništvu, v praksi pa hlt,rtl'Sern videl nobenega pri-l0(ja/ Vendar brž spravim poza p'00 na svojo posteljo zadaj G ^arno ter čakam, da narava diru V°^e poma§a; Prav tako nu-bila vPrvo Pomoč otroku. Ko je Pol |Zenska sposobna za pot, sem lcal ambulanco in poslal S tem naj zaključim ta del spominov. Drugi del, od leta 1913. do danes, bi bilo teže napisati. Mnogo oseb, s katerimi smo delovali v javnem življenju na društvenem, izobraževalnem ali gospodarskem polju, še živi; težko in kočljivo bi jih bilo spraviti pred javnost ter oceniti njih dela, ker še ne moremo soditi, kolikega pomena so bila za naseljeni slovenski narod v Ameriki. Mnogo je še gradiva iz predvojne dobe; iz leta 1913., ko sem mlad zdravnik kot prvi Slovenec kandidiral za mestnega svetovalca v 23. okraju; kako smo pod mojim predsedništvom (1916— 1920) polagali temelje Slovenskemu na rodnemu domu na St. Clair Avenue; o delu pri Slovenski narodni zvezi in v Jugoslo-venskem narodnem veču v Washingtonu, ko smo ameriški Jugoslovani v zvezi z londonskim odborom vsaj nekaj drobtin prinesli na oltar osvobojenja m zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nad petnajst let sem bil glavni zdravnik podpornih organizacij Slovenske narodne podporne jednote in Slovenske svobodomiselne podporne zveze. Zdaj sem še glavni zdravnik pri Slovenski dobrodelni zvezi in pri srbski podporni organizaciji Jedinstvo. Prišel sem v dotiko z zastopniki iz vseh krajev Amerike. Tudi to bi bil zanimiv predmet. Zdaj pa še besedo o našem največjem ameriškem slovenskem pesniku, skladatelju, pianistu in organistu, o Ivanu Zormanu, s katerim že nad dvajset let pri osebnih snidenjih “rešujeva narod”, proučujeva njegovo Tudi Turčija za sistem večinskih volitev ISTAMBUL, Tur. — Stranka pravice, ki jo vodi ministrski predsednik Demirel, je v parlamentu zmagala s svojim predlogom, da se v Turčiji ukine pro-porcijonalni volivni sistem in vpelje načelo navadne večine. Za ta predlog je bila tudi opozicijska ljudska republikanska stranka, 5 malih strank je glasovalo proti. Se bojijo, da v novi parlament sploh ne bodo mogle voliti poslancev, ker so do sedaj živele le od proporcijonalne-ga volivnega sistema. Iščemo delavca Starejši moški dobi delno ali polno zaposlitev za pospravljanje in urejevanje v trgovini. Lahko delo. Kličite 881-0089. (68) Slovensko gradbeno podjetje išče dva delavca. Delo se nahaja na 797 Babbitt Rd. MILAN JAGER 944-6753 486-8844 (66) MALI OGLASI Na univerzah na tujem študira 341,660 študentov ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — To je dognala neka preiskava ZN, ki obenem trdi, da jih odpade na Ameriko 72,700. Med njimi jih ima 42,000 štipendije. Močno podpirajo študente tudi Francija, Zahodna Nemčija, Anglija in Rusija. Povprečno ima na 100 študentov dobrih 40'l primerne štipendije ali pa štipendijam podobne podpore. Angleška delavska stranka zgubila 4 nadomestne volitve LONDON, Ang. — Pretekli teden so bile v Angliji nekatere nadomestne volitve. Pri njih se je delavski stranki slabo godilo. Zgubila je štiri mandate. Boli jo posebno zguba v votivnem okraju Dudley, ki je veljal za njeno trdnjavo. Ostali trije volivni o-kraji so pa muhasti, včasih volijo eno, včasih drugo stranko. L. 1966 so volili delavske kandidate, sedaj pa konservativne. MEH1KANSKI BALET — V Mehiki se pripravljajo na olimpijske igre, ki bodo letos poleti v Mexico City. Poleg športnih nastopov bo tudi več obsežnih kulturnih prireditev, ki naj pokažejo gostom kulturno -življenje Mehike. Med drugim bo nastopila tudi skupina z narodnimi plesi in baletom. Slika kaže nastop te skupie v posebnih nošah. Sktipina je nastopila že preko 4000-krat v raznih krajih Mehike in okoli tisočkrat tudi ze izven nje. Predsednik obsodil izgrede v Memphisu WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je v petek ostro obsodil črnske nemire v Memphisu pretekli četrtek in NAPRODAJ Ta hiša ne bo dolgo na trgu! Dvodružinska — lesena 5 sob spodaj — 5 zgoraj V ODLIČNEM STANJU AVTOMATIČNA PLINSKA FURNEZA: A.U.I. H.W. GARAŽA ZA DVA AVTA NOBENIH POPRAVIL ALI PLESKANJA.. ENO STANOVANJE SE ODDAJA ZA NAJMANJ $100 MESEČNO $26,009.00 J. P. MULL BROKER Telefon: 881-2345 (66) V najem Starejši ženi se odda trisobno stanovanje s kopalnico, na 1060 E. 61 St. —(69) V najem 3-sobno stanovanje zgoraj, s kopalnico, toploto in vročo vodo. Tudi garaža na razpolago. Na E. 66 St. od St. Clair Ave. Tel. 431-9183. (67) Naprodaj v Willowick pet sobna starejša hiša, velike sobe, formalna jedilna soba, 10 x 20 čevljev kuhinja, ena spalna soba spodaj, 80 čevljev gozdni lot; Se lahko razdeli. Cena $19,-900 ampak dajte ponudbo za hitro prodajo: Za pojasnila kličite Slovenko. FLORENCE ROME REALTY 486-2747 1,3,5 apr) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & KKth St.: EN 1-4212 Stanovanje oddajo Na novo prepleskano 5-sobno stanovanje z garažo oddajo na 1067 E. 69 St. —(67) AMKBTSKA domovina. v “Oblečena bi vas varovala piha, ki prihaja od mrzlega severa.” “Katarina, vprašam te, ali je to resna tvoja volja? In ali se ne sramuješ pred Onim, ki naju gleda iznad zvezda, in kri ti ne rdeči obraza, ker moraš vedeti, da je prišla, iz tvojega telesa pregrešna gorkota v moje telo? In ali meniš, da ne umrem stokrat rajši, nego bi tako grešil pred Gospodom! Katarina, vedno si še grešnica in tema božje nemilosti bremeni na tebi.” “Nisem vedela, da bi bilo to greh!” zaihti deklica, “in sram me je tudi. Ali druge pomoči ni in v svetem pismu sem brala, da je kralja Davida, ko je bil zelo zelo star, morala greti deklica tujka. In naš gospod Bog mu tega ni štel v greh.” “Vidiš” — in tu se zbudi katoliški nasprotni reformator v kanoniku Amandu — “vidiš, zato vam vedno pripovedujemo, da svete knjige ni dati vsakomur v roke! Vsakdo je ne umeje! In v tem tiči vsa hudobnost vaših krivih pismoukov, da mečejo bisere v blato in da vsakomur po- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPING AIDS Full time. Days. Good starting salary, free meals, all benefits. North Suburban Nursing home. 6601 Touhy CO 7-9630 (66) HOUSEKEEPER In private home. Stay. Own room, bath, TV. Recent references. Salary open. AL G-2348 '65) CHILD CARE Lite housework. 3 school age children. Live in. References required. $35. RA 8-2558 (65) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN BY OWNER Choice Southwest location. Factory and neighborhood business. Must sell. Established 7 years. Call 9-1 pm 778-9(294 __________________________(65) TAVERN & GROCERY By owner. Gross $71,000 last year. Liv. qtrs. 4 acres, year around busn. $15,000 down—terms. Chain O’Lakes area. 1 mile W. Rt. 59 on Grass Lake Rd. Call Antioch 395-9748 __________________________(66) RESTAURANT By owner. 1958 West 17th St. Also, RESTAURANT 6401 Mannheim, Rosemont. Ask for Mack. 296-5201. (66) TAILORING, CLEANING, REPAIRING — MEN’S SHOP By owner. Well established 25 yrs. Low overhead. Northwest location. Air conditioned. Call after Weds. IR 8-4858 _________________________(68) TAVERN & 2 STORY BRICK~ APARTMENT HOUSE 10 boarding rooms upstairs and 5 rooms in back of tavern. Income good. 581-9793 riujajo sveto knjigo, prav kakor bi sipali zlate kamene svinjam v korito! O kralju Davidu ne morem in ne smem govoriti s tabo; ali prepričana bodi, da tukaj nisi poklicana umeti resnice! Obriši si obraz in pojdi k počitku! Dobro si poskrbela zame, sedaj pa me pusti v rokah mojega Boga, ki je moj stolp in moja rešitev.” Vtem se je zbudila domača gopodinja na trdem ležišču pod streho. Dozdevalo se ji je, kakor bi čula govorico pred hišo. In če se ni motila, je bil to glas nje hčere Katarine. Kaj pomeni to? Pri papistih je bila pač navada, da so zahajali moški k ženskam v temnih nočeh in se pregrešno razgovarjali ž njimi. Ali kdo bi zahajal k njeni ljubljenki, da bi mu le-ta hotela odpreti okence? In šinilo ji je v glavo, da bogatega papista sin že nekaj časa lazi za njo in kaj, ko bi jo bil vendarle premotil? Mlada ženska je slabotna in lahko jo preslepi ljubezen. To bi bila nesreča! Takoj je vstala in šla poslušat k lini v slamnati strehi. Gotovo, to je bil glas nje hčere in nekdo se je razgovarjal ž njo! Strahoma se napravi. In stara mati se tudi zbudi na postelji ter vpraša: “Ali že vstajaš, Lenka? Tema je še! Ali se pa meni zdi, da so tako dolge noči. Hov! hov!” “Zdi se mi, da govori Katrica pred hišo.” “S kom naj bi govorila?” “Bendarjev Janez se šteje nekaj nje,” se vtakne v govorico dekla, ki sc je tudi zbudila. “Ta je pod oknom in nihče drug!” “Molči, saj te nič ne vprašam!” se ujezi mati, pristopivši k lini, in zakliče: “Katarina, s kom pa govoriš ponoči?” CHICAGO, ILL. MALE HELP CHIEF INDUSTRIAL ENGINEER MINIMUM OF 5 YEARS EXPERIENCE DEGREE NOT NEEDED. Good opportunity for right man. Good starting salary with a 90 day pay review. — Excellent advancement opportunity for good man. Paid Blue Cross - Blue Shield, holidays and vacations. Apply to Personnel Depl. or phone fbr appointment. CHICAGO HARDWARE FOUNDRY CO. 2500 W. Commonwealth Ave. No. Chicago, 111. Phone 689-3770. (69) REAL ESTATE FOR SALE PALOS HEIGHTS BY OWNER 7 rm. Colonial. 3 bdrm.,' 2 baths, Mod. kitch. & fam. rm. beamed & panld. Kitch. w-blt-ins. 2 car gar. Nr. everything. Xtra Ige. IndScpd. lot, pool, patio. Low $30’s. GI 8-7188 (67) LINDENHURST BY OWNER 7 room tri-level. Central Air-conditioned. 3 bedrooms, modern bath & kitchen. Large corner lot. 2hs car garage. Lake area. $27,900. EL 6-7509 (67) FEMALE HELP WORK IN COMANCHE, TEXAS, a climate that is warm and pleasing OPENINGS FOR R. N.’S Good working conditions and benefits. Salary open. Write, Wire or Call Carolyn Smith, Administrator Comanche Hospital, Inc. 200 E. Grand, CoManche, Texas (817) 356-2515 r1 ~ (67) “Kajneda z Bendarjcvim Janezom?” vpraša dekla, ki je tudi prišla k lini. “Na mraz so ga prinesli, mati,” odgovori hči zamolklo, “in sedaj umre, če ga pustimo na mrazu!” “Kdo je no mrazu?” “Naš bolni gospod!” “Bolnika so postavili iz hiše!” se začudi mati. “In kdo?” “Oče in fantje!” “Oj, vi svetniki!” se razljuti mati gospodinja. “Bolnega člo- veka so postavili v hlad! Kakšna pravica je to in ali so to ljudje?” “Oj, ta žival, ta žival!” vzdihne babica. “Koliko mora trpeti na tem mrazu! In vso ima raztrgano ramo!” “Pa da je že starec tako nečloveški in taka zverina! Človek mora vendar imeti nekaj srca in še žival se mi smili, če je bolna, nikar še človek!” Tudi dekla’in babica vstaneta in se oblečeta. APRIL Tim *111* ijtiJijMfiMi 28j29 30i I <1 KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 7. — Materinski klub fare sv. Vida priredi letno pomladansko zabavo s kokošjo večerjo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Od opoldne do petih popoldne. 20. — Cleveland Ambassadors of Sports 17th Annual Bond Dance. — Almar’s Oreh. v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 20. — Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih. 21. — Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3.30 popoldne. 21. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. 27. — Slov. del. dvorana na Prince Avenue priredi večerjo s plesom ob 40-letnici svojega obstoja. Začetek ob sedmih. 27. — Slovenski športni klub priredi Kegljaški banket v Baragovem domu. 28. —Pevski zbor Planina priredi “Jubilejni koncert” ob 30-let-nici obstoja zbora, v Slovenskem nar. domu na Maple Heights. Začetek ob 4. uri pop. MAJ 4. — Belokranjski klub priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi. 5. —Pevski zbor TRIGLAV poda svoj letni koncert v Slov. narodnem domu ha St. Clair Avenue. 11. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi Večer narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer. Po sporedu prosta zabava, igrajo “Veseli Slovenci”. 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 18. — Carlton Cluba Dance v SND na St. Clair Avenue. — F. Kramer’s Oreh. 25. — Pevski zbor KOROTAN priredi koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. 26. — SND priredi večerjo s plesom v priznanje P e c o n -Trebar-ju. 26. — Podružnica št. 15 SŽZ proslavi 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim banketom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. Banket ob 5. pop., ples ob 7. zvečer. JUNIJ 1. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi za 40-letnico ples v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Igra Yankovi-cev orkester. Začetek ob 8. zvečer. 2. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 2. — Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd. 8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi. 15. — Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Klub slov. upokojencev na Holmes Ave. priredi piknik na prostorih DruštVh sv. Jožefa na White Rd. 16. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples. 23. — Hinko Lobe Memorial Fund priredi piknik na Slov. pristavi. 23.—Demokratski klub 32. varde priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na While Road. 23. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi Balin-carsko tekmovanje. 23. Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj prvi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Slovenska pristava priredi piknik n& svojih prostorih. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi. 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov: pristavi. Sport-1 ni spored, ples in zabava. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi. AVGUS1 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 18. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje. 18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji pri- rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. SEPTEMBER J. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue poda banket v proslavo svoje 45-letnice. 8 — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbcng Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. nxrrxxxxxxxzxxxxixxixxxxxxxxxxxrxxxizxxxi^xirrxxxsJ*" * H l Naročite že sedaj MŠe toiače šimke H H H 28. — Tony’s Polka Party " Seventh Thanksgiving CeeL bration in Slov. Nati°n!1 Home, St. Clair Avenue. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor SlovaJM poda svoj jesenski konved I SDD na Recher Ave. Začeta E ob štirih popoldne. NAROČITE ŽE SEDAJ VELIKONOČNO MESNINO ... . pri JAS BECK QUALITY MEATS na 821 E. 222 St. AN 1-2955 Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE v CLEVELANDU. Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! 610 E. 200 ST. EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7417 Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in sveže MESENE KLOBASE, raznovrstno SUHO MESO, domače KUHANE SALAME, KVALITETNO SVEŽE MESO. FLORJAN IN MARY KONČAR — lastnika želita VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM - PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Odprto vsak dan cd 8. do 6. zv., ob nedeljak in ponedeljkih zaprto- < xxxxtxxxxxxx j xxxxxxxxrrxxzxxxxzxrrxs xxxxxxxxxxxxX^Dfj Da ne boste prepozni, NAROČITE ŽE SEDAJ velikonočno mesnino: prvovrstno sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodce in šunke pri: FRANK TAUCHER na 491 East 260. Street {o?i mesnici RE 1-9566 in pri JOHN TAUCHER-jevi mesnici v Independence Sq. Shopping Center v Independence, Ohio 524-2111 Razpošiljamo tudi po pošti! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! ■ BBBBflflBBBflBBBOBHflBBBBiimBBBBBBBDBBBflBBBBBnBBDBBBBB** V V blag spomin SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Joseph Kuhar ki je umrl 1. aprila 1961. leta Sedem let je minilo, odkar Te več med nami ni, a spomin na Tebe še živi in živel bo do konca dni! Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi. Ostane le bolest v srcu in spomin na prošte dni! ANNA — soproga RAYMOND — sin in njegova družina Cleveland, Ohio, 1. aprila 1968. MRTVA STRAŽA — Antena na Aljaski je del obrambnega sistema pred napadom z medcelinskimi raketami. Dve drugi postaji na Grenlandiji in v Veliki Britaniji sestavljata sistem, ki omogoča odkritje raket vsaj 15 minut pred dosego njihovih ciljev v Kanadi in Združenih državah.