LISTEK. Vojmi spomim i. (tt&pieai itmni ftoiea.) ^Daliie.j lako-1« ob dveti ponoči je bilo, ko sa* vzdi-.i «ij«n si omencal oči in napel ušesa.. Sam Bog naju <j* usmili! Dovolj i-azločno sem ftul prasketanj« pu«k t» hrupne klice: ^Stoj! Streljaj!" Kot bi me polil z mczlo vodo, me je uekaj prnletelo po celem telesu. Zobje so mi zašklepetali in duša mi je govorilu: Ponoči so nas napadli! Francla sem drezal in suval, a jo je tako nu trdo drotal, da ga ni bilo mogoče hipoma vzdram i... Premetaval sem to. ariša po ležiSču a prijateljsko Sopetajočimi opomini, a zaman. Kar zaškripljejo vrata na kolarnici. Spustil sem kladastega Francla in z desnico sem se oklon a*blje. Med odprtimi vrati se je pojavila molfie neka iiaoka moška postava . . . Srce mi je v grozni negotovosti nabijalo in So nlti dehniti nlsem npaL Mož med vrati se je ozrl na desno in na levo. Desnico je dvignil. Posvetilo se je, počilo — in krorfa je glasno škrebefnila med razmetane vozove in rtl«g9.- Francla je strel iz samokresa vzdramil. Bole&Je zastokal in hotei planiti kviftku. Z levico sem ga prijel trdo za vrat in ga potisnil siloma na ležišče. Posvetilo in poOilo je v drugifi; svinec je švignil malo nad najinima glavama, Drugemu strelu je sledil tretji, četrti, peti In Sesti. Samokres je bil prazen, krogle so tičale med ropotijo v kolarnici. Vrata so zašKripala in velika, razbo;jniška postava je izginila v temi na dvorišču. Ali sem se sedaj na dolgo zategnjeno oddalinil po prestani smrtni nevarnosti! Nekaj mlnut ie zatonilo v prisluhu in nestrpnem čakanju, predno sva se upala iz kolarnice na dvorišče. Na dvoru je bil ftuti glasen brup, lomastenje in klttvice so letele v vseb jezikih v temo. Vojaki so že mrcvarili po tleh razbojniško poSast, ki je imela narnen, naju na smrt poškropiti s svincem. Prasket puSk je po vasi tudi potihnil: objela je naš labor grobna tišina. . Cela nočna zadeva strahu in uemira se je pojasnila zjutraj na prav jednostaven naftin. Naša ulanska patrulja je ponoči prijezdila v vas. Ni pa tako' na prvi klic straže postala, In ta je ustrelila. In jednemu strelu so sledili drugi na vseh koncih vasi, a brez vsakega eilja, zgolj iz strahu in razburjenosti. Saj stražam ni bilo zameriti, da jih je prevladala nekaka plahost in zbeganost pri prvih strelih v nofii, neznano odkod! To pokanje nervoznosti je bllo povod, da je hotel dolgostegni Rusin naju s Franclom potipati na srart. Pozneje dognano, bil je ta človek vohun v sovražnikovi službi. Koj prvi streli so ga uverili: Rusi, reSitelji in osvoboditelji, so tu! Hotel je tudi on pokazati krvave žrtve v dokaz, da ni izdajica samo j)O misrpnju. arapak tudi v dejanju. Mož je bil po- vrh 6e prepričan, da je streljal na obersta, a se Je prav na debelo zmotil. Za strel res ni imel ravne rake. Poškodoval je s kroglanii le svoje (fluge in braiie, vendar je te rane v lastnem lesu plačal s — smrtjo 1 Zgodaj zjutraj smo odkorakali naprej z dokaj poostrenimi varnostnimi naredbami. Koj za vasjo je bilo razločno Cuti gromenje in bučanje topov. Ysak je lovil na uho tOibobneče gromefio godbo z nekako nestrpno radovedn<fetjo, hotec jo slišati od bliže in razločneje. Slednji korak v smeri sovražne strani je nam pričal, da se že bije ooi prvi boj, v katerega bomo posegli tudi mi. Okoli desete ure predpoldne smo postali, kriti od prav neznatne skupioe grifikov, ki so se nekaka plazili po ravnini. Tukaj nam ni bobnel na ušesa 1* grom fopov, ampak tudi prasket tisočerib pušk in pa rezko, počasno in hitrejše, grozno drdranje strojnle^ Moštvo je posedlo v negotovem čakanju po tleh, $astniki smo se splazili prav na vrh onih grifikov, da bl ne slišali samo tromb boja, ampak jih tudi videli* Takoj pod grički se je vila železniška proga. Votlo doneče je počilo za nasprotnim hribom« Zvižgnilo je piskajoCe rezko po zraku in nad progo so se pokazali naenkrat med bliskom in pokom beB oblački. ,,To so šrapneli", me dregne FranoU ,,Ono tam pa, kjer se med pokom In potresom vali zemlja v .gosto-visokih oblakih na kvišku, so granate." To je bll moj prvi nazorni nauk o artilerijskili ptičih, ki gnezdijo v jeidenih cevih, letajo preko hribov in dolin, a gorje, kamor se vsedejo. O51to prlznano, meni so dopadli ti vedno gostejši, beli obla?-. ki v zraku in to puhanje 6rae zemlie na kvišku« Sai takrat še niti pojma nisera imel, kako grozen učineK ima tak oblatek, ako zaplava nad človeSkimi glavamu Nekaj res očarljivega in za ofti privlačnega je, •gledovati artilerijski dvoboj iz varne daljave. Seve, tedaj prvift na onih grifikib nisemnejaz pa tadi nobeden od Castnikov ločil, strelja li naše ali nasprotno topništvo. Strelialo ae le mnogo sem in tja, Sam Bog bi naj znal, kje je prijateli in kje sorrag. GromTin bu6 topov je rezal in v bližinl celo nadkrilieTal prasket puSk in drdranje stroinic, kot M vlekel koso po zraku. Ko ml je udarjal ta prvi bolni hrup na uho, S8 mi je dozdevalo, da posluSam vretje in godlauje ˇod« r ogromnem kotlu. Proti poldnevu je bilo strelJanje redno hujSe in ljutejSe. NaSi Castoiki so kar neToljno oepetali, 6e5: »Tovariši od drugih polkov že trgajo v gromu in boju lavorlke odlikovanj, nas pa puste tukaj samo poslufiati in gledati." Nismo več dolgo poslušall In gledali boja iz o*adja, ampak toCno od 12. uri smo prejeli odlofino poreli«: BN©mudoma pose&i, v boj In podaljšati levo knlo ob železnifiki postail Krasne!" Polk se je raztegnil in razvil v dolgo rižo, talorrano bolno Crto. Pomikali smo se naprej z razTlto, rihrajočo zastavo, precej urnih korakov proti Železniiki progi. Jezdeoi s polkovnikom vred smo pa ¦ladili. regimentu na konjih. Ob progi so nas pozdravili z glasnim: ftink— pull prTi Srapnelski oblački. Vendar nikdo ni bil Se ladat, k»r so se naboji razsuli in razpo&li prevlsoIre t «r«ka. Za progo se j« vlekla še jedna brežaja, na to se je pa raztegnila na dalefi mokrotna ravan. Brž ko smo priblteli na to vlažno plan, nam je začelo gosto brundati in frftati mimo uSes, kot bi nas obletavali srSeni v divjem poletu. Moj konj Elko je bil prva žrtev ieklenega sršena. Zadrdnilo je v daljavi na stroinico. 2ival ie bolestno jeknila in se pijano opotekla na kolen-a. K sreci sem hitro spustil stremena, sicer bi bil 6util polomljenih kosti konjsko tež«. Rdečekrvni curek je na dolgo brlizgnil iz neznatne rane na prsib ln žival se je v smrtnlb stresljajih zgrudila na brbet Ta prizor na krvavefte, s smrtjo ae boreče živinče je osupnil vse ostale jezdece. Oberst je bliskoma skoftil s sedla in zapovedal: ^Konje za fronto in peš za menoi!" Se enkrat sem se ozrl na v zadnjib vzdiMjajib utnpajofiega Blka, ki me je tako mHo pogledal v zadnji, za me nepozabni pozdrav. Na§ cilj blla je postaja Krasne. Pred razloCno vidno skuplno hte koncem planote ]e bil videti v dolgi vrsti drevored. Iz teh gosto nasajenib divjih kostanjev je bllskalo, pokalo, se kadilo in drdralo; ostre jeklenke so se usule na nas gosto kot tofta. Nikdo ni zapovedal, pa vsi smo polegll na tta in se tu rlekli naprej po trebuhu. Sovražna artilerija nas dok go ni zapazila, ker smo rili naprej naglo In neustrašeno. Ruska pehota ,ie streljala kot zbesnela, a vse nemerjeno, previsoko: vsi projektili so šisteli nad naSimi glavami. Gromska strela! Kako m« ]• jezflo, ker sem bu!ii lazefi po trehuhu na prosto oko in na daljnoglcd, a nlsem ugledal nlkjer kletega Rusa. Gadin», zarot*b1 so biM t ztmljo Stz glart !¦ r« mi j» zdelo, #a sipleio nevi&ue moči po nas točo krogel. NaSi fantje io strojnioe so tudi podele pokati, a bogzna kam, saj cilja ni bilo uzreti prav nobenega. Par sto korakov smo menda tičali vsaksebi, oni so nas morall videti, a mi njib ne! Tako bolj na slepo smo se streljali kaki dve uri. Le tuintam je kateri s pritajenim cvilom oznanil{ da ga je ugriznila kaka jeklenka do živega. NaSi fantje so kar besneli v togoti in gorje Rusom, da nlso Uftali tako globoko v zakopih. MoStvo je v divji jezi drvilo naprej protl onemu drevoredu, ne meneč se za svarilne kllce: nNa zemljo!" To prenagljeno junaStvo so slromakl po vedni plačevali z življenjem, kjerkoli je potegnila v ravni Črtl morilna sovražna strojnioa. Med to večurno prasketanje ln drdraafe je pa nekaj s silnim pišom zaSumelo od zada], tresnilo ne daleč pred nas v vellko poslopje tik za drevoredom. Na v©6 konoib je puhnil mogočen dlm na kvišku* In plameni. so zafieli lizati streho, kamor so zadele granate. Kmalu je bilo celo poslopje v dimu In plamenu, Razlegal se je do nas iz iste smerl obupna-glasen krik in iek. NaSa artilerija je iztaknila mske stroimoe, ki 80 po nas kosile skoii okna mesteca Krasne. Obsula j6 ta kraj z granatami In grapneli. A tudi Rusi so se mašfievali za ta dobro pogojeni cilj, zaSell so soliti na§6 vrste iz topniiSldh ce\1 vseh kallbrOT. Granale nam niso prizadevale veliko bsgub, ker so po vefiim nerazpoJene bankale v vlažna mehka tla. A prokleti Šrapneli, ti so prifrdall z ostro rezldm plskom od strani v nafte vrste. Po II do 2f mož j« poSkropil ]«rien na kri all smrt. Ljudje so odskakovali in tiilili, da s* j» 81ov«ku kar potapljalo sro« ˇ tugi io grozl.