V. 1». b»
Posamezni ievod 40 groše«, mesečna naročnina 2 šilinga
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, SREDA, 14. XI. 1951
Predvolilna zborovanjaKmečke gospodarske zveze
Nobeden od nas, pa čeprav bi na tihem upal v kakšno pomoč, teh ljudi ne more voliti, ker bi s tem volil nadaljnje zapostavljanje samega sebe ter nadaljnje bogatenje te gospode.
Tudi SPOe-Arbeitsbauernbund ni za nas, ker imamo tudi z njegovimi ljudmi samo slabe izkušnje. Vedno so lovili glasove iz naših krajev, poslance v deželni zbor pa so navlekli iz drugih krajev. VdU „Bauernschaft“ pa še sama pove, kaj je v njenem ozadju — postavitev režima, kakor smo ga imeli za časa vojne.
Zato smo po številnih vaških posvetovanjih za našega lemeta brez razlike na prepričanje izbrali „Kmečko gospodarsko zvezo", sd izbrali
kandidate iz svoje srede in določili naš program. Ce ste mene izbrali za svojega prvega kandidata, potem sem sprejel to težko nalogo samo zato, da vam pomagam in se na čelu vseh zastavim za pravice nas vseh. Ne moremo vam obljubljati zlatih časov, toda eno vam prisežem: Stal in boril se bom za vse in vsakogar, kadar koli in kjer koli bo potrebno.
Izvajanja tov. Ogrisa so zborovalci povsod z navdušenjem odobravali in mu krepko stiskali v roke. V St. Primožu je kot sogovornik nastopil tudi dr. Joško Tišler, ki je bodril kmete, naj čuvajo in širijo kmečko enotnost, ki se razvija v Kmečki gospodarski zvezi.
Zborovanje v Št. Jakobu v Rožu
V okviru predvolilnih zborovanj Kmečke gospodarske zveze je bilo tako zborovanje tudi v Št. Jakobu v Rožu. Preteklo nedeljo po prvi maši se je zbralo nad 30 naših kmetov v gostilni pri Šimeju, kjer je zborovanje otvoril Joško Štiker in poudaril pomen tega posvetovanja. Kot govornik je nastopil kandidat Kmečke gospodarske zveze Mirko Kumer, ki je podrobno orisal sedanji položaj kmetijstva predvsem v južnem delu Koroške in nakazal dosedanje pristransko delovanje kmetijske zbornice.
Ko je na podlagi podrobnih številk prikazal, kako so gospodje v kmetijski zbornica načrtno zapostavljali pri razdelitvi raznih podpor in subvencij vasi in občine jezikovno mešanega južnega dela dežele, je govornik poudaril, da to nikakor ni pravično in enakopravno. Ne zahtevamo, da bi nas prijemali s posebnimi rokavicami in nas nosili na rokah, odločno pa zahtevamo enakopravnost tudi za naše kraje. Vsi sicer plačujemo davke, dobimo pa skoraj ničesar, čeprav je naš denar, ki ga dajemo državi in deželi v obliki davkov, vreden prav toliko kot denar nemško govorečega sodeželana.
Zbrali smo se na zborovanju, da se pogovorimo o volitvah, kjer bomo izvolili v važne kmetijske ustanove naše ljudi, ki nimajo iz preteklosti umazanih rok, marveč so nam s svojim dosedanjim življenjem in delom porok, da bodo nepristransko zastopali naše koristi.
Govornik je v kratkih besedah pripovedoval o svoječasnih razmerah v pliberškem sodnem okraju, kjer so kmetje leta 1932 izvolili v kmetijske ustanove svoje ljudi, ki so odločno zahtevali enakopravnost za slovenske kraje. Nato pa je spet prišel na današnji položaj in poudaril, da smo za enakopravnost povsod, zato smatramo za žaljenje naše časti in enakopravnosti, če nam v uradu, ki ga prav tako vzdržujemo mi, odgovorijo na slovensko vprašanje „verstehe nicht windisch".
Nekdaj — je govornik nadaljeval — so bile naše vasi enotne in so združeno volile le slovenske zastopnike, vrinili pa so se v naše vrste tujci, ki so začeli razdvajati in vladati po starem rimskem načinu ,,divide et impera" — deli in vladaj 1 Zato pa je tembolj potrebna enotnost pri bližnjih volitvah, da bomo v kmetijske ustanove dobili naše Zastopnike, ki bodo tamkaj zbrani gospodi obujali vest in za svoje kraje zahtevali enakopravnost.
Podrobno je razčlenil program Kmečke gospodarske zveze in zaključil svoj govor: Izvolite 25. novembra može, ki se bodo dosledno zastavili za izvedbo tega programa, ki bodo vedno in povsod nepristransko zastopali vaše koristi. V naših vrstah ne sme biti malodušnosti, saj imamo enake dolžnosti, zato zahtevamo tudi enake pravice!
Navzoči kmetje so navdušeno sprejeli izvajanja govornika, nato pa se je razvil živahen
Akcija za znižanje cen
je le pesek v oči delovnim ljudem
Samo deset dni nas še loči od volitev v važne kmečke ustanove in posamezne stranke že tekmujejo v tem, da bi pokazale svoje kandidate v čim lepši luči. Medtem ko pojejo OVP-jevsla govorniki z dobro znanim Steinacher-jem na čelu hvalo in slavo svojim kandidatom Ferlitschu, Gruberju, Metnitzu, Marischu, Mayrhoferju in podobnim veleposestnikom, se kmetje naših vasi strnjeni zbirajo okoli svojih ljudi — kandidatov Kmečke gospodarske zveze, ker vedo, da bodo le-ti pošteno, nepristransko in vztrajno zastopali interese malega in srednjega kmeta. To dokazujejo tudi predvolilna zborovanja KGZ na katerih so se preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek zbrali kmetje naših krajev v velikem številu.
Na velikih zborovanjih v Podjuni
Na velikih zborovanjih v Šmihelu, Globasnici in v Št. Primožu je govoril od vseh navzočih toplo pozdravljen nosilec kandidatne liste za kmetijsko zbornico Janko Ogris iz Bilčovsa. V svojem globoko zasnovanem govoru je med drugim dejal:
„Nas vse tlači težka mora. To, kar se danes dogaja na našem podeželju, nas vodi v težavne in žalostne čase. Zapovrstjo bežijo ljudje z naših kmetij, delo nam pa ostaja isto. Čedalje bolj smo prisiljeni naša polja zanemarjati, ker nam zaradi tega zraste čedalje manj. Vse to ne vodi samo nas v še slabše čase, temveč vse naše delovno ljudstvo, celotno državo. Če kmet ne bo mogel pridelati dovolj žita, če ne bo pridelal več mleka in več mesa. potem bo predla trda celi državi. Da s samim uvozom žita in mesa ne pride država nikamor, to vidimo sedaj. Medtem ko bi se morale razmere normalizirati, vidimo, da je vlada prisiljena izdajati odredbe, ki prepovedujejo uživanje mesa v dveh dneh na teden, ki zabranjujejo kmetom mleti žito po svoji volji, ki postavljajo nakup krmil spet na nakaznice. Vse kaže, da gremo spet v sistem predpisovanja oddaj in dodeljevanja nakaznic, skratka v čase, ko bo čedalje bolj primanjkovalo živil in krmil.
Dolžnost države je bila in je, da pomaga kmetu v njegovem težavnem položaju, da mu nudi vse potrebne opore in podpore. Ta namen ima kmetijska'zbornica; njena polnomočja in naloge so ogromne. Kmetijska zbornica ima vpliv in soodločajočo besedo v vseh vprašanjih javnega življenja, ki tičejo kmeta, njegovo zemljo in vnovčenje njegovih pridelkov. Vlada ne more izdati nobene odredbe in deželni zbor oz. državni zbor ne skleniti kakšnega gospodarskega zakona, če prej ni kmetijska zbornica po svojih zastopnikih zavzel^ stališče k njemu. Tako zbornica lahko zahteva in ima vpliv na to, po čem bomo dobili plačano živino, mleko in žito, kako naj se uredita prehrana in oskrba, kakšna in koliko živil in krmil je treba uvoziti. Mimo vseh teh zakonitih polnomočij pa ji je poverjena tudi naloga, da uporablja in deli denarje, ki jih celovška in dunajska vlada dajeta v pomoč kmetijstvu."
Tov. Ogris je v zvezi s temi nalogami poudaril, da je napačno, če podcenjujemo in omalovažujemo kmetijsko zbornico in če namerava kdo stati pri volitvah ob strani. Po 19. letih imamo prvič priložnost, da na tako va-ž.na mesta v svoji občini, okraju in v deželi volimo zastopnike. Samovlada je pokazala, da so dosedanji zastopniki poznali samo sebe, da so samo med seboj in sebi enakim delili javne denarje tev zastopali samo svoje koristi, če je hotel od nas kdo dobiti kakšno pomoč, jo je dobil samo za ceno svoje odvisnosti.	;
Ko je podrobno govoril o sedanjem razmetavanju sredstev v zbornici in naštel velike krivice, ki so jih storili našemu ozemlju, je poudaril, da je doslej komandirala in denar delila samo peščica ljudi, ki hodijo med tem, ko moramo mi dan za dnem garati od zore do mraka, po svojih poljih samo na sprehode, gledat, kako jim pšenica cveti. Kljub temu pa hočejo biti taki gospodje bolj kmečki kakor smo mi.
Na lastni koži je vsak, ki mora z delom svojih rok ali možganov služiti bori vsakdanji kruh zase in za svojo družino, občutil skokovito dviganje cen po petem sporazumu o mezdah in cenah. Sicer nekoliko zvišane mezde in plače so daleč zaostajale za cenami prav onih izdelkov, ki so potrebni za vsakdanje življenje. Zato se je marsikdo nekako oddahnil, ko je bilo slišati, da bodo razgovori o znižanju cen nazaj na stopnjo ob času petega sporazuma o mezdah in cenah uspešni.
Med tem sta predvsem tekstilna industrija in trgovina svoje cene dejansko že znižali. Sledile so jima tudi nekatere druge panoge gospodarstva. Čeprav je delovni človek danes za vsak groš, ki si ga lahko prihrani, že hvaležen, je nad to „akcijo za znižanje cen“ vendarle precej razočaran. Časopisi so pisali, da bodo cene res padle nazaj na staro stopnjo, kar se pa v nobenem primeru ni zgodilo. Cene, ki so od sredine meseca junija naprej poskočile za 10, 20, 30 in šč več odstotkov, so sedaj ..velikodušno" znižali za največ 6°/o. Iz nekih zaupnih okrožnic trgovske zbornice pa je razvidno, da so ta znižanja cen samo manipulacije na račun malih potrošnikov. Za razne izdelke pletenin na primer bi se cene morale sprva znižati za 6°/o. Omenjena okrožnica pa to že spet preklicuje in navaja za iste izdelke znižanje za le 3.5°/o. Pa tudi to samo do 1. decembra, odtlej pa celo samo za 3°/«. V tem
se kaže jasno prizadevanje vodilnih industrijskih in trgovskih krogov, da bi sedanje znižanje cen polagoma sploh zopet odpravili, tako da bodo morda že za božič, ko vsak največ takih stvari nakupuje in ko je najvišja prodajna sezona pozimi, vse cene že spet tako visoke, kot pred znižanjem, če ne še višje.
Čeprav je vsaka »akcija za znižanje cen“ razveseljiva, je treba vendar ugotoviti, da v tem primeru delovnemu človeku praktično ne bo mnogo koristila, ako delavskim zbornicam in sindikatom, ki so vodili te razgovore z zastopniki industrije in trgovine, ne uspe da bi zagotovili dosežene rezultate oziroma da bi v interesu delovnih ljudi prisilili kapitalistične kroge, da s svojimi cenami še bolj popustijo. Samo tedaj, če jim to uspe, je na mestu poziv vodstva avstrijskih sindikatov, naj se z neumestnimi zahtevami po zvišanju plač in mezd ne moti akcija za znižanje cen. Sicer pa si je treba biti na jasnem, da ni lahko najti primera, da bi kapitalisti, in to so zastopniki avstrijske industrije in trgovine, držali svoje obljube, da bodo dejansko in trajno znižali cene. Izjemoma jih znižajo tu pa tam samo toliko, da natrosijo delovnemu človeku pesek v oči, ter da jih v doglednem času lahko tem lažje in tem višje spet dvignejo. Saj je prej omenjena okrožnica, ki je bila izdana 2. XI. t. 1. jasen dokaz za obstoj takih zahrbtnih namer.
Ne zahtevamo, da bi nas prijemali s posebnimi rokavicami in nas nosili na rokah, odločno pa zahtevamo enakopravnost tudi zn nale kraje.
ŠTEV. 80 (449)
medsebojni pogovor. Spregovoril je gospodar-domačin Janko Janežič iz Leš, ki je naglasil: Čas, v katerem živimo, kriči po odpomoči. Slišali smo o kmečkih puntih in turških vpadih, bili so to časi, ko so težke in nevzdržljive razmere združile vse kmete, da so se enotno zatekli k samopomoči. Takrat so jim vladali graščaki in vitezi, danes pa nam vlada država, ki se sicer imenuje demokratična, morala pa bi ravnati z nami prav tako kot z drugimi, po-terp bi jo podpirali tudi mi, ker demokracija ne sme biti le plašč, pod katerim se skrivajo krivice.
V slogi je moč, kar so spoznali že naši predniki v časih kmečkih puntov, in tudi danes zorijo časi in le tako dolgo bomo lahko s zaupanjem zrli v bodočnost, dokler se bomo znali upreti povsod tam, kjer preti nevarnost, kjer se dogajajo krivice.
Na kratko je spregovoril o posameznih strankah, ki tudi tokrat lovijo glasove po naših vaseh, in zaključil: Ne pustimo se varati, ker nobena od teh strank ni za nas. Po 25. novembru nobena od teh ne ho kazala razumevanja za naše težave, zato je za nas le stranka naših ljudi — to je Kmečka gospodarska zveza.
Potreba po enotnemu nastopu pri volitvah je prišla do izraza pri vseh navzočih in je v tem smislu tudi zaključil zborovanje Jaka Reichman, ko je dejal: 25. novembra imamo priložnost izvoliti svoje zastopnike, ki sicer niso akademsko izobraženi, bodo pa prav tako dobro znali zastopati naše koristi. Zato izvolimo ljudi iz naše srede, ne pa tiste, ki so prišli od rt god in ki nam še nikdar niso kaj dali!
V Kotmari vesi
Okoli 30 kmetov se je zbralo v nedeljo po maši tudi v Kotmari vesi v Mežnarjevi gostilni, da se pomenijo o kmečkozborskih volitvah. Zborovanje kmetov je otvoril Egidij Vašnik, pd. Gvažar, ki je poudaril važnost volitev in še posebno važnost propagande od posameznika do posameznika, ki jo mora vršiti vsak med svojimi sosedi. Nato je podal besedo tov. dr. Zvvittru Franciju, ki je v začetku poudaril pomen skupnosti kmetov. „Le vkup, le vkup, uboga gmajna, za staro pravdo gre zdaj draj-na“ — ta stari klic naših vasi velja tudi danes. Kakor je šla pred poltisočletjem borba proti izkoriščevalcem v gradovih, tako gre tudi danes borba proti veljakom, ki s pomočjo zborni, ce zapostavljajo našega človeka. Humberškt gospoda je pred poltisočletjem prav tako bila proti našemu človeku kakor je danes proti našemu kmetu, čeprav tudi kandidira, da bi baje zastopala koristi svoje okolice v kmetijski zbornici. Vedeti moramo, da nas ta gospoda pozna samo ob proslavah plebiscita in pa kadar se boji za svoje stolčke. Ob takih priložnostih potem dežuje obljub in »širokogrudnih" daril, hitro pa je vse pozabljeno, čim so volitve mimo. Zato je važno, da se naši kmetje združijo in sicer ne glede na svoje politično gledanje in ne glede na nacionalno prepričanje, pri volitvah gre samo za gospodarske koristi našega ozemlja, ki je od nekdaj od vseh oblastnikov zanemarjeno in zapostavljeno.
Govornik je nato govoril o nalogah kmetijske zbornice, o njenem ustroju in o važnosti, da dobimo tudi kmetje južnega dela dežele v njej resnične zastopnike, ne samo zastopnike, ki so sicer iz našega ozemlja, pa že njihovi nazivi.raznih ekonomiratov, dip’omlandwirtov in inženirjev pa Gutsbesitzcrjev kažejo, da niso doma na našem ozenvju ali pa so že tako 'daleč „au!genordct“, da se čutijo bolj domači že na severu kakor v svoji južni domovini. Kandidati Kmečke gospodarske zveze pa so možje iz naše srede, ki se morajo prav tako boriti za vsako malenkost kakor mi vsi, ki so večinoma na lastni koži občutili tudi zapostavljanje in ponižanje, ko so morali v izseljeništvo samo zaradi tega, ker so ljubili svojo zemljo in ostali zvesti šegam in navadam svojih kmečkih prednikov. Ostro je napadel plaš’ji-vost in malodušje nekaterih, čer. kaj borno ho-(Nadaljevanje na 2 strani)
En sam odgovor na vsa vprašanja
Kdor koli je kot kmetijski strokovnjak ali pa po kmečkogospodarskih poslih v zadnjih dveh letih prišel v naše kraje, je povsod naletel na kopico pritožb glede subvencij, za katere so
Odgovor dajeta knjiga „Wiederaufbau der
Kamtner Land- und Forstwirtschaft“ in poročilo Kmetijske zbornice deželni vladi in deželnemu zboru o uporabi in razdelitvi denarjev iz Marshallovega plana za pospeševanje kmetijstva.
Po prvem poročilu je Kmetijska zbornica v letih 1949—1950 uporabila in razdelila	S	14,532.250
po drugem poročilu pa	S	13,026.317
torej je tukaj razlika	S	1,505.933
Kateri znesek je točen, je pri	tako ogromni
razliki vsekakor treba vedeti.
Po drugem poročilu so od navedene vsote uporabili poleg 91/* milijona šilingov za plače in poslovne izdatke Kmetijske zbornice še na-daljne zneske:
za povrnitev potnih stroškov	S	84.556
za poučna potovanja	S	24.341
za pisarniške potrebe	S	40.133
za propagando in razstave	S	216.302
Za gnojišča, gnojnične jame in popravke hlevov pa so (po političnih okrajih) delili sledeče:
kmetje zaprosili, ki so jim bile obljubljene, ki	Okraj	štev. kmetij		znesek	jektov
jih pa niso dobili.	Šmohor	2618	260.510 S	121
Vsaka intervencija je naletela na v meglo	Feldkirchen	1723	269.885 S	55
zavite obljube, izpolnjene pa so te obljube bi-	Volšperk	3685	257.960 S	85
le redko kdaj. Danes moremo vsem, ki so za-	Velikovec	4050	217.474 S	79
stonj prosili, dati odgovor na vsa številna vpra-	Celovec	4312	400.810 S	126
šanja, zakaj jim je bilo treba napraviti toliko	Beljak	5276	276.043 S	100
nepotrebnih voženj v Celovec, Beljak in Ve-	Pričujoče	številke so	najboljši dokaz, da	
likovec.	imajo sedanji mogotci v		Kmetijski	zbornici
S 362.332
Koroško razdeljeno na večvredno < nemško in
na manj vredno slovensko ozemlje, kadar gre za pomoč in podpore, ki jih delijo. Kadar pa gre za dolžnosti in obveznosti, nam jih odmerijo vsaj ravno toliko, včasih pa še več, kot pa nemškemu ozemlju.
Danes bodo poslanci koroškega deželnega zbora, ki so bili izvoljeni z glasovi naših okrajev imeli priložnost, da zavzamejo k takemu poročilu svoje stališče.
Za kmete naših krajev pa je stališče že jasno: Ne bomo volili nobene stranke, na katerih listi so osebe, ki so doslej sedele v Kmetijski zbornici in delile denarje v našo škodo.
Predvolilna zborovanja Kmečke gospodarske zveze
(Nadaljevanje s 1. strani) dili na volitve, ko nimamo izgledov, da bi dobili zadostno število zastopnikov, kaj morejo napraviti naši zastopniki proti večini ostalih, in dejal: in če bi ne bili važni za nič drugega kakor za to, da drugim v zbornici vzbujajo slabo vest ob krivicah, ki jih ob vseh priložnostih pri delitvi podpor, subvencij, strojev, gnojil itd. delajo našemu ozemlju, so važni in je naša dolžnost, da jim damo svoje glasove. In koliko krivic se dela in se je delalo v kmečki zbornici od ljudi, ki danes spet letajo po naši zemlji in iščejo koga bi ujeli, nam kažejo številke o razdelitvi Marshallove pomoči in razni statistični podatki o delitvi podpor, subvencij, razdelitvi strojev, o čudnemu ključu pri upoštevanju našega zadružništva in sploh pri po-
speševanju poljedelstva, živinoreje in gozdarstva. Na podlagi številk je govornik pokazal potem, kako je naše ozemlje, in ne samo naš človek, zapostavljeno za nemškim ozemljem. Zato je zaključil svoja izvajanja s ponovnim apelom, da se naj združijo vsi kmetje našega ozemlja v Kmečki gospodarski zvezi in naj dajo v 14 dneh svoj glas našim kandidatom.
V soboto zvečer pa so se zbrali kmetje iz Malošč in Štebna na posvetovalnem sestanku pri pd. Vavčarju v Štebnu, kjer jim je prav tako tov. dr. Franci Zvvitter obrazložil veliki pomen volitev v kmetijsko zbornico in važnost, da se vsi zalagamo za to, da bo Kmečka gospodarska zveza v resnici postala združenje vseh kmetov našega ozemlja.
V Ledenicah, Selah in Pliberku
Med širokorazvpitimi akcijami je bila »ureditev in oprema vzornih obratov”, ki ji je bilo določeno, da pomaga gorskim kmetom.
V okviru te akcije so v okraju prezidenta Gruberja Feldkirchen uredili polnoavtomatič-no veliko pralnico
in prispevali zato	30.000	šil.
V	letu 1949 so vsa v zgornji namen določena sredstva in
gjcer	886.167	šil.
razdelili na nemškem ozemlju.
V	letu 1950 pa so dobili v isti namen 323.205 šil. in jih delili tako, da je Ferlitschev sodni
okraj Šmohor dobil	21.119	šil.
Gruberjev sodni okraj Feldkirchen 56.105	šil.
Sodni okraj Volšperk (od koder je doma BauernbundsekretSr Schinied)	8.000	šil.
85.224 šil.
Sodni okraj Borovlje je v letu 1950
dobil	3.500	Sil.
Sodni okraj Rožek	2.767	šil.
Sodni okraj Pliberk, Dobrla ves in
Železna Kapla skupno	9.932	šil.
torej skupno 16.199 šil. Subvencije za kmetijske stroje in orodje pa so delili tako, da je za iste vrste strojev v letih 1949—1950 dobil
Ferlitschev sodni okraj Šmohor 286.957 šil. Gruberjev sod. okr. Feldkirchen 208.155 šil. Schmiedov sodni okraj Volšperk 195.240 šil.
skupno	690.352	šil.
Sodni okraj	Borovlje	pa	je	dobil	32.600	šil.
Sodni okraj	Rožek	38.868	šil.
Sodni okraj Pliberk, Dobrla ves in
Železna Kapla skupno	162.919	šil.
torej skupno 334.387 šil.
Na zborovanjih v Ledenicah, Selah — Srednjem kotu in v Pliberku je k voli tvam v kmetijsko zbornico govoril tajnik Slovenske kmečke zveze Blaž Singer. V Pliberku, kjer je govoril nadalje še kandidat tamošnjega podeželja Mirko Kumer, je bilo navzočih v ponedeljek dopoldne okoli 50 kmetov. Govornik je podrobno orisal važne naloge in polnomočja, ki jih ima kmetijska zbornica, okrajne kmečke zbornice in krajevni kmečki odbori ter ljudje, la v njej odločajo ter navedel vrsto v nebo vpijočih pristranosti in krivic do nas, ki jih imajo na vesti sedanji odločujoči glavači v kmetijski zbornici.
Ko je orisal dosedanji odnos vseh odgovornih v deželi do težav našega kmeta in do tega, da nas je kmetijska zbornica zapostavljala, je poudaril, da nosi največjo krivdo nad porazno nizkimi številkami, ki so jih dobili nasproti drugim sodnim okrajem sodni okraji našega ozemlja, sicer OeVP, da pa sta enako sokrivi tudi VdU in SPOe. VdU-Unabhangige Bauemschaft sestavljajo Landbundovci in bivši nacisti in OVP-Bauernbund sestavljajo prav tako Landbundovci in bivši nacisti. Razlike je samo toliko, da hoče VdU priti do tistega korita, kjer se je sedaj napajala OeVP. VdU je že dve leti imela časa, da bi v deželnem zboru nastopila proti razmetavanju denarja v kmetijski zbornici. Petletni molk socialistov v deželni vladi in deželnem zboru o metodah zbornice govori preveč jasno o njihovi pristranosti nasproti našim kmetom. Zakaj se oglašajo vodilni kandidati obeh strank ravno sedaj in zakaj se niso oglasili talkrat, ko so 6opodpisovali v kmetijski zbornici razdeljevanje denarjev. Po toči zvoniti je prepozno. Mi ne potrebujemo kandidatov, ki bodo šele pred prihodnjimi volitvami pričeli vpiti, da je v kmetijski zbornici nekdo kradel. Mi potrebujemo ljudi, ki bodo tam skrbeli za red in enakopravnost
Podjune, Roža in Zilje s Krapfeldom. Feld-Idrcbnam, Zollfeldom itd.
Ko je govoril o kandidatih, je tajnik SKZ dejal: Karte, s katerimi nastopajo posamezne stranke, ležijo na mizi. Dobro si oglejmo kandidate. Danes vemo vsi, kar je kmetov po naših vaseh, kaj so za nas napravili. Vemo, da od njih ne bomo nič in prav nič dobrega pričakovali. Naši kraji imajo v kmetijski zbornici pravico do osem mandatov. Vidimo pa, da ima vsaka od ostalih treh strank na kandidatni listi med prvimi desetimi kandidati samo enega z našega ozemlja. Med kandidati, ki pridejo v poštev, se po poštenosti in iskrenosti ter volji, pomagati našim težko prizadetim krajem, nobeden ne more pomeriti s kandidati »Kmečke gospodarske zveze". Ferlitsch, Gruber, inž. Maierhofer, inž. Wagner, Egger in drugi, na katerih imena naletimo pri izpraševanju njihove vesti, so že dokazali, da niso vredni našega zaupanja. Oni niso ljudje iz naše srede, oni ne morejo biti naši zastopniki. V interesu in v koristi vseh, ki svojo zemljo sami obdelujejo, je, da skupno in enotno volimo kandidate Kmečke gospodarske zveze, o katerih vemo, da imajo čiste roke in da bodo imeli čiste roke, ko bodo po petih letih spet stopili pred nas. Nobenega naj ne moti, kar mu govorijo ljudje stranke, h kateri se ne zavedajoč se resnosti prišteva. Gre za gospodarski obstoj in napredek vseh. V tem pogledu pa bomo samo uspeli, če bomo oddali glasovnico, na kateri stoji zapisano »Kmečka gospodarska zveza — Bauern-Wirtschaftsbund“.
Podobna zborovanja so bila tudi na Brnel, kjer je zbranim kmetom govoril kandidat Mivko Kumer, v Ločah so zborovalci poslušali izvajanja Jake Reichmana, medtem ko je na Rudi govoril Janko Urank.
»Sramotni opomin za Nemce”
Konferenca Britanske skupnosti
15. januarja bo v Londonu konferenca Britanske skupnosti, na kateri bodo govorili o go- | gpodarskih in finančnih težavah, ki so nastale predvsem zaradi oboroževanja. V Londonu pravijo, da se bodo udeleženci konference še posebej ukvarjali z vprašanjem, kako bi kar najbolj skrčili pasivo angleške plačilne bilance in rešili dolarsko krizo v angleški zunanji trgovini.
Finančni ministri Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Južne Afrike, Indije, Pakistana in Ceylona so že povabljeni na konferenco.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado ]anežic. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla genfurt - Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlielJfacb 17.
V	soboto so se na Dunaju na žalni svečanosti, ki jo je priredila »Zveza delovnih Zidov", spomnili žrtev proti židovski h izgredov, ki so jih inscenirali nacisti 9. in 10. novembra 1938 v Avstriji in Nemčiji. Spominski govor je imel predsednik dunajskega deželnega zbora Bruno Marek. Zvezni prezident Komer, podkancler dr. Schtirf, dunajski župan Jonas in drugi pa so ustanovili fond za obnovo židovskega oddelka in mrtvašnice na dunajskem centralnem po-
i kopališču. Kakor poroča APA, je bilo od 1 200.000 Zidov, ki so živeli na Dunaju, za Časa Hitlera umorjenih 60.000 in da živi sedaj v Avstriji samo še 10.000 Zidov.
V	Berlinu je za obletnico teh žalostnih do-
ško ime". Dejal je, da so takratni nacistični zločini tudi danes še sramoten opomin za vse Nemce. „Ne smemo pozabiti", je dejal berlinski nadžupan, »kar se je zgodilo, ker moramo zastaviti vse svoje sile, da se pri nas ne bo moglo več kaj takega zgoditi."
Razveseljivo je, da se vodilni ljudje avstrijskega in nemškega javnega življenja zavedajo sramote, s katero so obremenili nemški narod nacistični vlastodržci s svojimi zločini proti drugorodnim narodom. Čas pa bi že bil, da bi se do tega spoznanja dokopala tudi vsa avstrijska javnost, ki še vedno dopušča, da nepoboljšljivi neonacistični elementi v svojem dnevnem in tedenskem časopisju nekaznovano razširjajo
godkov govoril po radiu berlinski nadžupan nacistično miselnost, da več ali manj odkrito pirof. Ernst Reuter. 9. november 1938 je ozna	zagovarjajo nacistične zločine in da ščuvajo
čil kot »dan sramote za Nemčijo in za nem ; na narodno nestrpnost.
Vclifve v
Kmetijsko zbornico
PREDVOLILNA ZBOROVANJA KMEČKE GOSPODARSKE ZVEZE
OKRAJ BELJAK sobota. 17. november
Št. Lenart pri Sedmih Studencih ob 19. uri v gostilni Jurč.
OKRAJ CELOVEC nedelja, 18. november Slovenji Plajberk ob 9. uri v gostilni pri Foltu".
Radiše ob 10. uri pri Mežnarju.
Hodiše ob V2II. uri v stari šoli.
Št. Janž v Rožu ob 15. uri pri Tišlerju.
OKRAJ VELIKOVEC nedelja. 18. november
Vogrče ob ‘/zlO. uri pri Škofu.
Zvabek ob 10. uri pri Sniencu.
Železna Kapla ob ‘/-12. uri pri Kolarju.
Dob pri Pliberku ob 14. uri pri Zlindru. Borovje ob 14. uri pri Šmonu.
Zamanje ob ‘M. uri pri Ožmalcu.
Po istem receptu ...
V informbirojskih kuhinjah kuhajo svoj« »velevažne" politične izjave vsevprek po istem receptu, ki ga od časa do časa sestavi in diktira kuharski mojster iz Moskve. Saj je to že davno znana stvar in ne bi je bilo treba ponovno ugotavljati, če tokrat ne bi poleg tega šlo tudi za zanimivo priznavanje, ki je preteklo nedeljo zdrknilo iz ust šefu avstrijskih komin-formistov, ko je imel zaključni govor na XV. kongresu KPA.
Kakor so pred nedavnim izjavljali italijanski in francoski kominformisti, da so za nepristra-nost svojih držav, da bi podpirali vsako vlado, ki bi bila voljna spremeniti trenutno zunanjo politiko, to se pravi, ki bi opustila naslonitev na ameriški blok in začela plesati po piščalkah moskovskih zunanjepolitičnih želja, tako je v svojem zaključnem govoru na XV. kongresu KPA tudi šef avstrijske Kominforme Koplenig podal „velevažno“ izjavo, y kateri pravi, da se hočejo avstrijski kominformisti boriti za neko novo vlado, za »vlado miru, narodne neodvisnosti in socialnega napredka ..“. Tako vlado, pravi Koplenig, bodo »podpirali, ne glede na to, ali bodo v njej zastopani ali ne."
Nato pa mu je ušlo priznanje, ko je dobesedno povedal, da »taka vlada miru ne bi bila vlada, ki naj bi Avstrijo privedla do socializma, tudi ne ljudska demokracija, ampak vlada, ki bi se zoperstavila ameriškim poveljem ...“ Z drugimi besedami povedano to pomeni, da avstrijskim kominformistom ne gre za socializem, in to že davno ne več, ampak le še za neko novo vlado, ki ne bi poslušala ameriška marveč le moskovska povelja. No, če so že kominformovske izjave povsod enake, zakaj ne bi bila tudi njihova politična borba usmerjena po istem receptuP Saj tudi vrhovnim šefom v Kremlju že davno ne gre več za socializem, niti v svoji, niti v tujih deželah, ampak samo še za poslušne človeške črede in vlade, ki naj so kakršne pač so, samo da ljubimkajo z Moskvo, ne pa z njenim rivalom VVashingtonom!
Lakota v Indiji
V nekaterih pokrajinah Indije je postalo prehrambeno stanje katastrofalno. Po uradnih podatkih prehranbenega ministra za provinco Bombay preti šest in pol milijonom ljudi v pokrajini Gujerat lakota. V pokrajini Sanreshtra pa gladuje že 10' milijonov prebivalcev. To stanje je posledica letošnje suše v vsej Indiji. Za premostitev največje stiske bo morala Indija uvoziti najmanj štiri milijone ton Žita.
Ljubljana. — Za javnega tožilca LR Slovenije je bil imenovan dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve LRS Mitja Ribičič, ki ga poznajo tudi mnogi koroški Slovenci, saj je bil v zadnjem obdobju narodno-osvobodilne borbe vodilen partizan na Koroškem, kjer je bil vse do osvoboditve politkomisar koroške grupe odredov.
Heiligenblut. — Cesto na Veliki Klek (GroBglockrier) je letos od 12. junija do 31. oktobra obiskalo z raznimi vozili 363.000 izletnikov. Več kakor polovica jih je bilo iz inozemstva. Med 76.281 motornimi vozili je bilo 48.673 osebnih avtomobilov. Kolesarjev so našteli 5.225. V primeri z lanskim letom je promet letos narastel za 26 odstotkov.
M30BEE00II
Sreda, 14. november: Jozafat Kunč.
Četrtek 15. november: Jedert Petek, 16. november: Otmar
SPOMINSKI DNEVI
15.	11. 1630 — Umrl v Regensburgu zvezdoslo-
vec Johannes Kepler, ki je odkril zakone o gibanju planetov; izumil je tudi zvezdoznanski daljnogled —
—	1677 Holandec Anton van Leven-huk je objavil odkritje mikroskopa
—	1855 Po Jugoslaviji divjala huda kolera — 1865 Rojena v Zagorju na Pivki pisateljica Lea Faturjeva — 1916 Umrl poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz.
16.	11. 1887 — Umrl v Ljubljani pisatelj in kri-
tik Fran Levstik — 1869 Izročen prometu Sueški prekop — 1917 Lenin podpisal deklaracijo o pravicah narodov Rusije — 1947 Dograjena mladinska proga Šamac—Sarajevo v Jugoslaviji.
BOROVLJE—KOŽENTAVRA
Predramil nas je vesel dogodek; naš pevec in tovariš, po svoji uspešni kolarski obrti po vsej Korošici znani Mlečnik Stefan se je oženil. Dne 28. oktobra t. 1. je bik vesela ohcet n« domu neveste Pepce Žerjav pri p. d. Ripl-iro v Šf. Petru na Vašinjah.
Pevski zfcor Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah je zapel ženinu na domu v Kožen+avri veselo podoknico in tudi voščil mlademu paru vse najboljše.
Želimo novoporočencema mnogo sreče v »kupnem zakonskem življenju. Želimo, da bi postal mladi par v zavedni Mlečnikovi hiši novo živo ognjišče v družini naše narodne skupnosti.
DOBRLA VES
OeVP in VdU sta imeli v nedeljo svoje sestanke in propagandna zborovanja, Id pa so bila zelo revna. Že 2. XI. je bilo zborovanje pri „Pucherju“, kjer je maloštevilnim navzočim govoril prezidenf Gruber. Pri Kolleritschu je bilo še revnejše, ker se je zbralo še manjše število ljudi. Ostala zborovanja so bila enaka. Naše ljudstvo ne zaupa več praznim besedam, ampak hoče videti dejanja.
Slovenska prosvetna zveza
priredi dramo
DCada* i£ u tr (j a Ma k
v nedeljo, 18. novembra ob 14. uri pri Pušniku v Ločah
v četrtek, 22. novembra ob 20. uri in v soboto, 24. novembra ob 20. uri pri Prangerju na Brnci
K številni udeležbi vabi
Odbor.

Z dejanji naj dokažejo
Dopis it Podjune
Iz Podjune smo prejeli dopis, ki zgovorno dokazuje, da obstoja enakopravnost Slovencev na Koroškem le v besedah, medtem ko so dejanja povsem drugačna. Tako nam pišejo:
Mnogo se govori, da smo koroški Slovenci popolnoma enakopravni z drugorodnimi sode-želani, da je naš materni jezik prav tako upoštevan kot nemščina. V neštetih primerih pa smo morali ugotoviti ,da so to le besede, s katerimi skušajo odgovorni ljudje r deželi in državi prepričati svetovno javnost o »vzorni" ureditvi na Koroškem. Med drugim imajo vse narodne skupine po ustavi zajamčeno pravico, da se pred sodiščem poslužujejo svoje materne govorice. In prav na sodišču v Celovcu se je zgodilo, da smo spoznali, da je tudi ta določba le na papirju.
V soboto, dne 10. t. m., je bila pred čelov;
škim sodiščem razprava, kjer so zasliševali tudi staro žensko iz našega kraja, ki ne obvlada nemškega jezika. Toda vseh šest uradnikov. vključno sodnika, m znalo besedice slovenski in tudi niso smatrali za potrebno, da bi k zasliševanju pritegnili človeka, ki obvlada oba deželna jezika. Od naših preprostih ljudi torej zahtevajo, da morajo obvladati oba jezika, sami pa ne čutijo potrebe, da bi se vsaj za silo priučili jezika, v katerem govori velik del koroškega prebivalstva.
Smatramo, da tald uradniki ne morejo uradovati v krajih, kjer živi tudi prebivalstvo slovenske narodnosti. V uradih, ki jih z davki vzdržujejo tudi Slovenci, zahtevamo uradnike, s katerimi se bodo naši ljudje lahko pogovorili ▼ svoji materinščini. Z dejanji naj pokažejo, da iskreno mislijo, ko govorijo o pravični ureditvi v deželi.
MLINCE
V soboto, dne 27. oktobra t. 1. smo pokopali Kovačevega očeta. Kovačev oče je doživel 82 let. Zena mu je lani umrla. Skupno 7. ženo sta vzgojila dvanajst otrok v koristne člane človeške družbe. Nekaj otrok je odšlo za kruhom v daljni svet. Vzgajala pa sta otroke tudi v zavedne Slovence, kakor je bil pokojni oče sam. Politična borba Slovencev v bivši rikarski občini je tesno povezana s Kovačevim očetom. Mnoga leta je bil občinski odbornik v občini in v tej funkciji zastopal koristi svojega ljudstva. Bil je tudi odbornik slovenske Hranilnice in posojilnice v Sinči vesi in se trudil za gospodarsko okrepitev In osamosvojitev slovenskega kmeta. Pa to še ni bilo vse, poleg tega je bil tudi v svojih mlajših letih marljiv član slovenskega prosvetnega društva. Skratka pokojni, oče je bil kremenit značaj, preudaren in delaven ter dober sosed. Navajamo samo eno potezo, ki označuje njegovo antifašistično miselnost in osebno samostojnost. Ko je bilo 10. aprila 1938. leta pro-slulo glasovanje za tretji „rajh“ sta bila v rikarski občini dva „ne“ glasova. Nihče ni dvomil, da Rikarjevemu očetu ni pripustil njegov značaj, da bi glasoval pritrdilno, temveč je na odklonilen način dal duška svojemu prepričanju.
Na dan pogreba ga je spremljala, kljub temu, da je bil delavnik, številna množica na njegovi poti od hiše žalosti k zadnjemu počitku. To je pričalo kakšno spoštovanje je gojilo ljudstvo do pokojnega. Moški zbor mu je na domu in ob odprtem grobu na pokopališču v St. Vidu zapel žalostinke. Gospod župnik se je v svojem posmrtnem govoru poslovil od Kovačevega očeta. Preostalim sorodnikom uaše sožalje!
OBJAVA
Opozarjamo vse partizanske invalide, vdove in sirote po padlih partizanih, vse bivše politične pripornike, KZ-larje in zaostale po umorjenih in umrlih žrtvah fašizma, ter vse slovenske izseljence, da je zadnji termin za vlaganje prošenj za izstavitev uradnega potrdila (Amtsbescheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausvveis) po § 4 zakona o oskrbi žrtev fašizma dne 31. decembra 1951.
Vse zgoraj omenjene osebe, ki še niso v posesti teh uradnih dokumentov, naj ne zamudijo tega zadnjega roka in se naj v svrho prijave čimprej zglasijo v Kmečko-gospodarski zadrugi v Železni Kapli ali pa na sedežu naših organizacij v Celovcu, Salmstrasse 6, kjer bodo dobile podrobnejša navodila in za vlogo potrebne tiskovine.
Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške.
Zveza slovenskih izseljencev
Slovenska sekcija bivših polit, internirancev in KZ-larjev.
Nekoliko gospodarskega kramljanja
iz Vesel
Z letošnjo letino tudi VeseJanl nismo prav zadovoljni, čeprav se prištevamo med napredne gospodarje. Niti rži niti pšenice se ni tako nasulo, da bi mogli biti zadovoljni. Ajde je bilo tretjino manj, kakor lani. Košnja sena je sicer dala obilen pridelek, dež pa je pri sušenju kakovost krme precej pokvaril. Uspela je lucerna, ki je Veselani sejejo veliko in ji suša zaradi globoko zaraščenih korenin ni veliko škodovala. Zadovoljiv pridelek je dal krompir. Ko so drugi kmetje videli, da je lani Vazar veliko skupil za zgodnji krompir, ki ga je prodajal že sredi junija, so letos tudi Veselani dali krompir na predcimljenje in so bili z uspehom zadovoljni. Prvi vagon krompirja so prodali po 1.20 šil., drugega pa po 0.95 šil.
i kilogram. Za zgodnji krompir je največ skupil mali kmet Kolman. Zgodnji krompir je tudi zaradi tega dobro uspel, ker je dozorel še pred nastopom suše. Pa tudi pozni krompir je dobro obrodil. Mladim gospodarjem so starejši pripovedovali, da na tej ali oni njivi krompir ne obrodi, in res na nekatere njive niso nikoli sadili krompirja. Krompir je vedno slabše uspel, to pa zaradi tega, ker so ga sadili zaporedoma na eno in isto njivo. Letos pa so sadili krompir tudi v tako imenovane mokre njive in so ga prav dosti pridelali.
Samoumevno je, da porabljajo tudi umetna gnojila, predvsem fosforna in kalijeva. Napredno gospodarjenje jim je omogočilo, da so
nekateri svoje kmetije že zelo modernizirali. Imajo že skoraj vse stroje za dela na travnikih in njivah in letos sta Keber in Urank nabavila tudi dvigala za parnanje krme in snopja. Kolman je lani izgradil lep in moderen hlev. Zaradi nabave modernih kmetijskih strojev pa se je seveda precej zredčilo tudi v gozdovih. Mnogo si pomagajo kmetje tudi v zajemni pomoči, pomagajo pri delu eden drugemu in tako dela pravočasno opravijo.
Tudi sadje ni pri nas pred leti posebno obrodilo in niti pri najboljših, celo za domače potrebe niso imeli sadja. Pa so si rekli vaščani, hočemo dobre in redne sadne letine, zato so poskusili z zakopavanjem gnoja sadnemu drevju. In zares, sadno drevje jim je skrb dobro poplačalo. Celo letos, ko v splošnem ni veliko sadja, je bila pri nas dosti dobra sadna letina in ga preostaja še za na trg, kar je posebno važno, ker ima sadje letos ceno.
Nesrečo pa so imeli nekateri vaščani pri svinjereji. Pri nekaterih so imeli svinjsko ohromelost, kjer so sicer za mesne svinje dobili precej denarja, vendar so morali s svinjerejo pričeti znova.
Vaščani pa tudi občudujejo in priznavajo pridnost in varčnost Kolinanovih mladih dveh sinov, ki si gradita stanovanjske hiše. da bosta imela vsak svoje lastno domovanje. Razgibanost in delavnost Veselanov je torej lahko za zgled.
13
„Nič ne vem, kj'e so," je srdito odgovorila deklica na neljubo ji vprašanje. Almirin život je obšla pri tem mrzla groza. Vsa se je stresla. Treba ji je bilo zakrivati notranjo nemirnost, zatorej je molčala.
„Ali se' ne bojiš, da bi ti Turki ujeli očeta in ga ubili?" nadaljuje zopet Zala. Smilila bi se mi, Almira, ako bi postala sirota, kakor sem jaz. Glej tudi mojega očeta je ugrabila smrt v vojaškem taboru daleč doli v globoki Turčiji. Od tiste dobe jc že dvajset let, a vendar ne morem pozabiti te izgube. Ne preteče ura dneva, da ne bi mislila na svojega nesrečnega očeta.
f sloni v dlani in jame zopet moliti, da ji Bog ohrani nje-| nega moža ...
Almira pa ni poslušala Zalinih besed. Njeno srce se ni usmililo nesrečne žene, temveč radovala se je nad njeno nemilo usodo.
„Nocoj ali nikdar moram izvesti svoj namen," šepeta | sama s seboj. Nato vstane in gre polagoma kakih trideset | korakov proč od vhoda na skalnat rob. Ondi postoji in I premišlja o svojem načrtu, gledajoč v temno brezdno pod seboj:
„Tu je najgloblji prepad. Semkaj jo zvabim. Odtod ji pokažem tja na Gradišče, kjer je njen — ne — moj Mirko. In gledala bo tja in vzdihovala po mojem, da, mojem ženinu. Tedaj pa se oklenem njenega vratu, kakor da ' bi jo pomilovala kot prijateljica. Nato jo izpustim, sunem I malo od sebe, ona se zvrne — v globoki prepad ... in j Mirkove žene ne bo več.
Očetu Serajniku in vsem pa naznanim, da je hotela i Zala v temni noči iti sama k Mirku na Gradišče. Branila j sem ji sicer, porečem nato, in jo opozorila na nevarno in I težavno pot o polnoči, a vse zastonj. Zala je šla, bom rekla, izpodrsnila je na vlažni, kameniti poti ter — strmoglavila v prepad.
Tako brez hrupa in šuma, nagloma in na tihem bo storila konec moja sovražnica. In tedaj bo Mirko zopet moj, le moj!“
Pri teh mislih se je olajšalo Almiri srce. Sklep in na-| črt je bil srečno storjen. Oči so ii zažarele. Iz njih je odsevala krviželjnost in umor. Zdaj se močno zabliska, blisk razsvetli skale in gore, Almira pogleda v globoki prepad,
kjer misli pokopati nedolžno žrtev. Med gorami bobni grom in n .gov glas vdmeva zamolklo od skale do skale, dokler sc ne izgubi v votlih pečinah in v nebo štrlečih vrhovih.
Deklica je zavalila nato težek kamen na tisti kraj, kjer je ravno stala, zato da ne izgubi pravega mesta v temoti.
Medtem je Žalika, sedeč pri vhodu na skali, vedno molila. V strahu božjem se je vsakokrat prekrižala, ko je zablisnilo in jelo grmeti po gorah. V molitvi je našlo njeno srce sladko tolažbo. Čutila se je za nekaj trenutkov zopet zadovoljno in potolaženo. Saj ji je notranja slutnja pravila, da bo Bog, ki skrbi za vse, obvaroval tudi njenega moža vsake nezgode.
Iz teh misli je vzdramila nesrečno ženo Almira, ki se ji je zopet približala.
»Kje si Zala? Ali spiš, da si tako tiha? — Pojdiva tja na rob! Meni se dozdeva, kakor da sem čula šum in ropot globoko doli v prepadu, od koder vodi pot navzgor po strmini."
Zala in Almira sta šli na rob. Ondi sta pazno poslušali, ali se res sliši kak hrup in šum, ki bi naznanjal prihod nočnega sovražnika. A le dež je škropil na skale in 1 glasno se je čulo njegovo padanje. Iz globočine je odmevalo šumenje hudournika, ki je bil ob nočni plohi mogočno narastel ter si je bobneč delal pot med ostrimi skalami.
Žalika pogleda proti Gradišču in jame zopet tožiti po svojem Mirku. Zdaj sc ji približa Almira, stopi naglo proti tovarišici, hoče jo objeti okoli vratu, a v teni hipu ji izpodrsne noga. Dekle zadene ob skalo ... in namesto
Najtežje pa pogrešam njegove skrbne roke v sedanjih hudih časih. Grenke solze me vselej oblijejo, ko zmislim, da sem sama brez očeta. Osobito zdaj se čutim nesrečno in zapuščeno, ko me je odtrgala ta nesrečna vojska še od mojega ljubega Mirka. Zdelo se mi jc, da me ne more nihče več ločiti od mojega ženina in moža; ali glej,' vsa človeška sreča, vse človeško življenje je v božjih rokah. V jutro sem bila srečna nevesta, a zvečer sem postala najnesrečnejša žena."
Solze se ulijejo ubogi Zali po bledem licu. Glavo na-
Današnji Berlin
ararcBoaiGHDESEiE
CELOVEC C a r i n t h i a
Glavno mesto tretjega rajha je bilo med vojno tako močno poškodovano, da so se po vojni nemški urbanisti spraševali, če se ga še sploh izplača ponovno zgraditi na mestu ruševin. Hoteli so graditi novi Berlin drugje. Politični razlogi pa so nasprotovali njihovi odločitvi in prihranili Berlinu usodo Pompejev, čeprav je bilo 75 odst. vseh berlinskih stavb porušenih in požganih. Razen nekaterih daljnih predmestij, ki niso utrpela veliko bombnih napadov, ni ostala v Berlinu ne ena hiša nepoškodovana. Porušenje dobro ponazarja Grunesvald, ki je bil za predvojne Berlinčane najbližja 7, gozdom porasla izletna točka. Danes Gru-newald ni več gozd. Njegovo drev je je med vojno večidel zgorelo, kar ga je pa ostalo, so prebivalci pokurili v povojnih letih, ko ni bilo goriva. Sedaj nastaja na njegovih tleh nov hrib. Visok je že 210 metrov nadmorske višine in ga beležijo na zemljevidih z imenom Triimmerberg. Berlinčani namreč odlagajo na njem ruševine svojega mesta. Dozdaj so navozili nanj že 19 milijonov kub. metrov kamenja, v mestu pa ga je bilo okrog 58 milijonov kub. metrov.
ZNANOST O RUŠEVINAH
Nemci ljubijo sistematičnost in zato so ustvarili za svoje ruševine posebne znanstvene veje. V Berlinu se je nedavno sestal kongres Društva za proučevanje ruševin. Zasedal je tri dni skupno z Zvezo za racionalno izkoriščanje polomljene opeke! Prisostvovali so tudi univerzitetni profesorji, arhitekti, inženirji, obrtniški mojstri ter predstavniki vseh vrst gradbene industrije. Praktične posledice njihovih sklepov vidiš sleherni dan na berlinskih ulicah.
Porušene stavbe se zopet dvigajo. Vsa dela opravljajo na gradilišču. Material, ki je zakopan v ruševinah, predelujejo s stroji. Rezultat je navadno ta, da zraste na mestu porušene petnadstropne hiše — dvonadstropna, največ trinadstropna hiša, ki pa je seve hudo provizorična stavba. Berlin je poln takšnih zmanjšanih hiš. V zadnjih dveh, treh letih so jih ogromno zgradili, a vseeno so še celi mestni predeli v ruševinah.
Razumljivo je, da je Berlinčanom material porušenih hiš izredno dragocen. Vse kaže, da je zakon o njegovi zaščiti najstrožji od vseh, kar jih poznajo v Zapadni Nemčiji. Berlinska sodišča izrekajo tatovom polomljene opeke in drugega uporabnega gradiva takojšnje in stroge kazni.
HVALEŽNI SO AMERIKI
Za vse, kar imajo, se lahko zahvalijo Ameriki. In tega se zavedajo, pa imenujejo Berlin iz hvaležnosti „Amiland“ — ameriška dežela. Občina v zapadnem sektorju Berlina ima velike skrbi, vendar se jih tudi kaj kmalu znebi s pomočjo ameriškega dolarja. Ameriki dolgujejo že več kot milijardo zapadnih mark. A ti dolgovi ne delajo magistratu preglavic. Predsednik občine je bil v mesecu marcu v Ameriki in je sTrumanom uredil vprašanje berlinskih dolgov. Dobil je tudi novo pomoč v znesku 500 milijonov zapadnih nemških mark (nad sto milijonov dolarjev).
Ameriške okupacijske oblasti so namreč iz za-padnega dela Berlina napravile pravo reklamno Tazstavo v protiutež vzhodnemu predelu. Kur-fiirstendamm, najznamenitejša trgovska u'ica Berlina, je skoraj popolnoma restavrirana in se blesti v predhitlerjevskem sijaju. Vse trgovine izgledajo bolj luksuzno opremljene kot pred vojno. Prav tako kavarne, bufeti, kabareti in bari. Zapadni Berlin zapušča v obiskovalcu vtis razkošja in obilja, tako da ameriški novinarji že primerjajo Kurfiirstendamm z Broadwayem in njujorško Peto avenijo. Da pa je tako — so morali izdati Američani veliko, veliko dolarjev.
GOSPODARSKA VOINA ZAPADNEGA BERLINA Ž VZHODOM
Ves ta velemestni sijaj pa ne more prikriti gospodarske krize v sodobnem Berlinu, za katero
ni nikakih lepših perspektiv. Berlin je odsekan od \ ojega zaledja. Za njegovo predvojno industrijo je bila naravno tržišče vzhodna Nemčija, ki je danes skorajda popolnoma odrezana. Povsod okrog zapadnega Berlina se raztega sovjetska okupacijska cona. In težava ni samo v tem, da v sovjetski predel Berlina in v sovjetsko okupacijsko cono ni mogoče ničesar prodati. Tudi blago, ki ga zapadni Berlin izvaža v zapadno Nemčijo ali v inozemstvo, mora skozi roke sovjetskih kontrolnih organov. Nič čudnega torej, če marsikateri trgovec ali industrijalec obupa nad tem gospodarskim položajem in se izseli. V Berlinu občutijo prav-calo gospodarsko vojno. Vidna je na ulicah, v podzemnih železnicah, tramvajih in omnibusih — povsod, kjer prehaja zapadni sektor mesta v vzhodnega. Na vseh prehodih pregledujejo oblastniki vse, kar nosi prebivalstvo s seboj. Odpirajo se celo ročne torbice.
Popolna kontrola pa seveda ni mogoča. Na nekaj mestih preskoči Berlinčan samo ograjo ali kupek ruševin in že se znajde pod drugim „go-spodarjem". Sleherni begunec je tudi lahko sigu-rena, da ga bo oblast onkraj „meje“ lepo sprejela in zaščitila — in da ji je vseeno, čemu je zbežal.
ŠE NEKAJ SLEDOV VOJNE
V Berlinu je več otrok brez enega ali obeh staršev, kot onih s starši. To so vojne sirote in povojni nezakonski prirastek. Cesto se pojavi na ulici blondinka, ki pelje za roko otroka, ki je črn, kakor oglje. Ta spada v potomstvo ameriških črncev in teh je bilo v prvih povojnih letih v Berlinu precej. Dečji domovi so polni malih črnih Berlinčanov. "Še več pa je v Berlinu otrok s poševnimi očmi, po katerih se joče kirgiška stepa.
RADIO CELOVEC
Četrtek, 15. november:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zate —• 10.15 Šolska oddaja — 10.40 Nasvet v življenjskih vprašanjih —r 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite —
14.30	Poročila — Naravoslovna oddaja za mladino — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Male melodije iz Dunaja — 16.00 Znameniti umetniki — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Skladbe France Rauterja — Izvaja Šramel — 22.30 Koncert iz Evrope.
Petek, 16. november:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba —- 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila — Komentarji — 16.00 Pevska ura — 16.20 Za mladino *— 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Kmečka oddaja.
Sobota, 17. november:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes, — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Oddaja z podeželje —• 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Tukaj govori UNESCO — 14.15 Mesto in podeželje — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 18.30 Koncerina ura.
RADIO LJUBLJANA
Sreda, 14. november:
5.30	do 7.30 Dobro jutro, dragi pc šalcil (pester glasbeni spored) —13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 13.20 S pesmijo in plesom
V Zapadni Nemčiji vlada precej vojna psihoza, toda ne v Berlinu samem. Berlinčani vedo, kaj jih čaka v primeru vojne in sploh nočejo več misliti nanjo. Vsak od njih gleda edinole na to, kako bi bolje in udobneje živel. In to danes — ne jutri. Po stari nemški navadi sicer še vedno dosti delajo, štedijo pa ne več. Kavarne, bari, gledališča — vse je polno ljudi, kar daje Berlinu videz veselega in zadovoljnega mesta. Samo videz, zakaj v hladni vojni, ki jo danes preživlja svet, je Berlin najbolj mrzlično mesto.
Ena narodna
Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, pa name nikdar ne pozabi, če tudi drug ženin tvoj bo. Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, a v srcu te bodem jaz nosil in s tabo ločitve gorje. Spominjaj se, da sva goreče ljubila se tudi midva; spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih solza. Oh, kolkokrat poljubavala si ti me, preljubo dekle! Nikdar pa se nisva vprašala, ljubiti se smeva, al ne.
Le, kadar boš sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči, te, kadar boš sama slonela, spominjaj pretekilh se dni. Obljubljena roka je bila, obljubljeno bilo srce, zato pa se bova ljubila do zadnjega, zadnjega dne.
po Jugoslaviji — 14.00 Lahka glasba iz vsega sveta — 15.30 Želeli ste — poslušajte! •— 18.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 18.45 Narodne pesmi poje Helena Plevel, na harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.00 Diskusija o sodobnih vprašanjih — 20.00 „Igralec“ slušna igra.
Četrtek, 15. november:
5.30	Pester glasbeni spored — 13.10 Od melodije do melodije — 14.00 Jezikovni pogovori — 14.10 Kot ptička sem pevala.... (venček slovenskih dekliških in fantov, pesmi- — 15.30 Želeli ste
—	poslušajte! — 17.40 Po raznih plateh, o različnih stvareh — 18.00 Koračnice, polke in valčki — 18.20 Okno v svet — 19.00 Kulturni pregled — 20.15 Slovenski narodni motivi in priredbe.
Petek, 16. november:
5.30	do 7.30 Pester glasbeni spored — 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Simfonične pesnitve — 14.40 Igra Kmečki trio — Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah
—	17.10 20 veselih minut — 18.10 Za pionirje —
18.30	Pevci, ki jih radi poslušate —- 19.15 Popevke v ritmu koračnice — 20.00 Tedenski /"nanje-političoi pregled.
Sobota, 17. november:
5.30	do 7.30 Pester glasbeni spored — 14.00 Med umetnostnimi spomeniki Koroške — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Igra orkester Andre Koslelanetz — 17.40 Poskočne melodije iz raznih instrumentov — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.20 Narodne pesmi pojo Fantje na vasi — 20.00 Veseli večer — 21.30 Igra Zabavni orkester Radia Lljubljana,
Od 16. do 22. novembra;
„Der letzte Bandit" (barvni film)
Dne 18. novembra ob 14. uri pravljična predstava;
„Dornri>schen“
Peterhof
Od 16. do 19. novembra:
„GIiihende Erde"
Dne 18. novembra ob 10. in 14. uri posebne predstave:
„t)berfall auf die Olive Branch“
KRIVA VRBA
Dne 17. in 18. novembra:
„Der Todesreifen“
VRBA
Dne 16. in 17. novembra:
„Madame Bovary“
BOROVLJE
Dne 14. in 15. novembra:
Blanche Fury“
Ameriška stava
V neki ameriški tovarni je delal in še danes | dela kot uradnik mlad državljan ZDA, ki ima j to slabo lastnost, da prav rad stavi s komerkoli in za kar koli. Imenuje se Adam Smith. Pred kratkim je obral svojemu prijatelju ve* denar in ga je zato poslovodja premestil v drug oddelek tovarne. V roko mu je stisnil pismo za tamkajšnjega delovodjo, v pismu je pisalo, kdo in kakšnih navad je ta mož.
Smith je pismo oddal, se predstavil svojemu novemu delovodji in počakal, kaj bo le-ta ukrenil z njim.
,,Vi radi stavite?" ga je nagovoril delovodja. „Ali se ne bi mogli tega odvaditi? Na kaj pa stavite?" — „Stavim na vse," se je odrezal Smith. „Na primer na to, da imate vi pod pazduho veliko materino znamenje!"
Delovodja ga pogleda, in ker ve, da bo sedaj ta nebodigatreba le enkrat izgubil stavo, takoj reče: „Velija," Smith je vesel: „Za dvajset dolarjev, gospod!" — „Prav,“ se mu nasmeje še delovodja, loi je svoje zmage siguren-In takoj se sleče do pasu, dokaže vročekrvnežu, da je zmagal, in spravi 20 dolarjev. Smith pa je odšel na svoje delo.
Delovod ja zavrti telefonsko številko in pokliče poslovodjo, ki mu je Smitha poslal: „Upam, da ne bo več stavil. Pravkar je izgubil stavo za 20 dolarjev 1“
Poslovodja pa razburjen zakriči v telefonsko slušalko na drugi strani vrvice: „Ne bodite optimistični! Z mano je stavil pred svojim odhodom za 50 dolarjev, da se boste slekli takoj ko se vam predstavi..
Prispevajte v
tiskovni sklad
R ADIO-PROGRA M
Žalike se zvali ob robu postavljeni kamen v strmo globo-čino.
V	tistem trenutku se začuje iz prepada strašen krik:
,,Joj meni, moja glava, moja glava!"
Znan se je zdel Almiri in Zali ta glas. Poslušali sta nato, prestrašeni in začudeni, a vse je zopet utihnilo. Blisk je razsvetljeval temno noč in vrtoglavi prepad. Grom je bobnel zamolklo med pečinami in vrhovi, da se je tresla zemlja in so se skale majale.
Zalo in Almiro obide groza in strah. Mrzli znoj jima priteče na čelo. Obedve zbežita, zbegani kakor srni, proti vbodu, ki vodi v skalnati dom.
Tu pa ustavi obe in prikuje k zemlji strašen prizor. Blisk razsvetli znova strmino in gori po njej se vidijo plazeče črne pošasti... Bil je sovražnik, ljuti Turek, Prvi med njim je že klical: „Le za menoj, le gori, gori! Jaz sem že na vrhu."
V	tem hipu zavali pogumna Zala rtasto skalo doli v strmo ožino. Skala zadene dobro, in prvi vojaki strmoglavijo v globoki prepad.
Krik in klic je vzdramil očeta Serajnika in druge tovariše v skalnati votlini. Vsi so začeli metati skalovje v globočino in tako so se srečno rešili nočnega napada in turške krvoločnosti.
Proti jutru so se šele spravljali starci in žene pod skalnati krov. Zdaj so se čutili zopet varne in vsi so poveličevali Zaliko; saj so videli v njej svojo rešiteljico.
Almira ni iskala pred budim dežjem zavetja. Šla je tja na rob, kjer ji je bil izpodletel strašni načrt. Tu je slonela vsa obupa. 1 Gledala je, zbegana kakor morilka, v
prepad. V srcu jo je peklo. Prsi so se ji stiskale. Zdelo se ji je, kakor da bi ji kdo z žarečimi kleščami trgal drobovino. Preklinjala je neobčutni kamen, ki je zaprečil njen namen. Rotila se je proti mrtvi prirodi, da ni pospeševala njenega morilnega načrta.
Iz tega mučnega stanja vzdrami deklico zamolkli glas, ki je tužno udarjal iz prepada na njeno uho:
„Almira, Almira! Moja glava! Bog mi pomagaj!"
Tak klic in stok se je slišal iz globočine. Deklici zastane sapa, začuvši svoje ime. Nepremično zre v temni prepad. Iz njega odmeva zopet jok in stok, in drugič se i sliši ime: Almira!
Deklici stopijo lasje pokonci. Groze in strahu trepeče na vsem životu. Glas ji je bil znan, a vedela ni, kdo jo kliče. Naposled se opogumi. Polagoma zleze po strmini navzdol v prepad.
Tu so stokali ranjeni Turki in klicali na pomoč. Temu je bila skala odbila nogo, onemu roko. Ta je imel prebito glavo, drugi zopet prsi vdrte. Tukaj je eden ravnokar dušo izdihnil, tam so se drugi borili s smrtjo. Huda je bila žetev, katero je kosila kamenita kosa, a to je bila šiba božja za krutega nevernika.
Med ranjenci pa je najbolj eden vzdihoval. Ta je klical neprenehoma po Almiri, naj se ga usmili, naj mu pride na pomoč.
Deklica se je trepetaje približevala mestu, od koder je prihajal obupni klic. Prišedši do njega, pa se je zgrudila na prsi — svojemu očetu.
Kakor da bi ji kdo porinil oster nož v srce, jo je spe-: klo v duši. Pomislivši, da je bil prvi tužni glas iz njego-
vega grla, je spoznala, da je sama t kamnom prebila glavo — lastnemu očetu.
„Glej, Almira, to je plačilo mojemu početju!" jame z zamolklim glasom Tresoglav. „Nazaj ne smem, ker sem kristjane izdal, a k Turkom si zopet ne upam, ker jim ne morem izpolniti svojih obljub.
Mislil sem, da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali zastonj. Sreča mi ni .naklonjena. Prvi kamen, ki je priletel s strmine, je zadel mene, in mnogim drugim je odbila nocoj zadnja ura. Povsod okoli se razlega jok in stok. Kdor ni ranjen ali ubit, pa je zbežal v turški tabor, pustivši mene in druge brez pomoči na mestu."
Hči izpere očetu rano in mu jo obveže s krilom svoje obleke. Tako je vsaj ustavila kri, ki mu je tekla iz glave.
„Preden se stori dan, oče, morate iti odtod," povzame -nato Almira. „Tudi jaz moram še pred svitom priti v svoje skrivališče. Nihče ne sme vedeti, kje sem bila in da sem govorila nocoj z vami. Sicer je vse izgubljeno, jaz in vi."
„Vse je izgubljeno, ako mi ti ne moreš pomagati," odvrne Tresoglav. „Tri dni in tri noči se že bijejo Turki z Rožani na Gradišču, ali tabora se niso polastili. Poveljnik in jaz sva iskala tudi skrivni podzemeljski vhod, ki vodi iz Svaten v globoko klet na gradu, a nisva ga mogla najti nikjer. Ako mi tedaj ti ne veš pomagati, moram bežati v gore, da si rešim življenje, sicer sem ob glavo.
| Tako mi je zažugal turški poveljnik." i	(Dalje)