o Štev.156 Lienz, torek- . . KAM.? Zadnje naše fclanke o naši preselitvi so nekateri napak presojali, meneš, da z njimi ljudi nekako silimo naj bi se vrnili. Taka sodba je docela zgrešena* Kdor ve, kako se stvari za kulisami sufeejo, ta je naše 6lanke pravilno razumel, saj je znano, da oblasti f žele, naj bi se 6im veš beguncev vrnilo. Zato moremo in hočemo tudi mi s svojimi 6lanki o preselitvi poštevati le tiste; ki se nočejo vrhiti. Vsak pa je toliko svoboden, da se lahko odloči sam, fce bo le pravilno znal presojati dejanske razmere in naša navodila. Mi A smo hoteli le bolj jasno naglasiti, da nikogar ne bomo silili naj ^ se odloši za selitev v tujino, kakor nikogar nismo in ne bomo o&» vrašali od vrnitve. Saj še vedno drži pregovor, da je-vsak svoje sreše kovaš. Ko se bodo ljudje odlošali, bodo seveda že morali vedeti, kam bi šli. To je poglavitno vprašanje, ki nanj danes še ni mogOše dološno odgovoriti* Da najprej to vprašanje reši je minister dr. Miha Krek v imenu preselitvenega odseka pri Slovenskem Socialnem Odboru v Rimu doslej obiskal diplomatske zastopnike vseh tistih prekomorskih držav, ki bi bile pripravljene slovensko begunsko sku¬ pino v celoti sprejeti. Na podlagi teh pogovorov, ki pa niso obvezni, ker vlade same se niso poslale svojih pogojev, bi bilo za adaj stanje tako le: Republika San Domingo na otoku Haiti med nužno in severno Ameriko je zelo rodovitna dežela, ki je dvakrat večja kot Slovenija. Sprejela bi vse slovenske begunce, zlasti kmete, obr¬ tnike in pa praktične strokovnjake, V višjih legah je po zimi ce¬ lo hladno, da vodazmrzne. Venezuela je velika za skoro 4 predvojne Jugo¬ vi) slavije, je pa le malo obljudena. V nižjih legah je podnebje ne¬ zdravo, v višjih legah pa bi se lahko skupaj naselili kmetje, obrtni¬ ki in strokovnjaki raznih poklicev. Zlasti inženjerji, tehniki, me¬ haniki in elektrotehniki bi bili dobrodošli. Ekvador je dežela pod ravnikom, ki je tako velika kakor Jugoslavija. Tamkaj že prebiva nekaj Slovencev, ki to deželq hvalijo kot nenavadno rodovitno. Pišejo, da zemlja tam rodi 3 do 4 krat na leto. Omeniti pa je treba, da je za naše ljudi življenje tamkaj mogoše le v visokih legah do 2000 metrov, ker je nižina pre- vroša in nezdrava, vsaj naši ljudje bi v nizkih legah ne mogli vzdr« Kolumbija je velika skoro za 5 Jugoslavij* Je rodovitna dežela, ki zdaj pripravlja nov naselitveni zakon, ki bo menda zelo ugoden, kakor zatrjuje kolumbijski poslanik. Bolivija je velika skoro za 9 Jugoslavij. Ta bj prevzela skupaj kar 50.000 naseljencev, zlasti kmete, obrtnike in strokovnjake bi rada Imela. Čile je država ob Tihem morju ter je velika za 3 Jugo¬ slavije, Zdaj namerava naseliti severni del svoje južne polovice nekako ob 45 stopinji južne širine ob Tihem morju. Za tamkajšnje me je podnebje tam precej ostro. Po zimi je tam všasih do 5 sšo- j mraza, kar je za one tam velik mraz, za nas pa bi bila to kar Str. 2. Štev. 156 - Doma&i glasovi,6.VIII.1946. igrača. Ta država bi sprejela vse stanove, le t govcev se brani. Paragvaj jo dežela, ki bi tudi sprejela begunce. Vendar kakih uradnih izjav od tam še ni. Omeniti pa je treba, da je dežela sicer bogata, da pa je v nizkih legah za nas docela hemogo&a. Brazilija je velikanska dežela, ki je velika za več ko 50 Jugoslavij, kakor-Evropa. Ta pa he sprejema skupin, mar¬ več le posameznike, ki jih po potrebi razseli po deželi. To bi za. nas ne bilo primemo, ker bi bili tako razsejani po deželi, ki je velika kakor Evropa. Tako naselitev moramo ■ ze vnaprej odklanjati. Izven Južne Amerike bi bilo mogoče misliti ša na Kana- d o, kjer bi se'morebiti naši'ljudje dobro počutili, pa ta država zdaj v Rimu še nima zastopstva. - Južna Afrika je tudi dobila vlogo, pa na njo še ni odgovorila. Avstralija bi bila močno primerna, je pa silno daleč in zato so velike težave's_ prevozom. Zato bi se ne bilo mogoče tja preseliti pred 2 letoma. Ne¬ kateri krogi v Avstraliji bi izmed vseh begunskih narodov, naj rajši dobili tja Slovence* Pa zaradi prevoza na to za zdaj ni misliti. Tako je stanje zdaj, kar sporočamo v vednost, da ljudje vedo, kako resno je odbor v Rimu stvar zagrabil. Zrela pa stvar še nikjer ni. Kadar bo dozorelo tudi to vprašanje, bomo poročali. More¬ biti bo do takrat dozorelo naše vprašanje kako drugače in bomo tisti¬ krat na preseljevanje kar pozabili. Bog daj, da bi bilo tako in da bi se rajši selili proti domu. Pripravljeni pa moramo po pameti biti da nam vrata v domovino ostanejo še nekaj Časa zaprta. Združene zapadno-evropske države o zn sedaj še političen načrt,načrt, o katerem v Franciji mnogo razpravljajo ter se bo prej ali slej razpravljalo o njem tudi pred forumom velike diplomacije. Zaenkrat bi se vsak francoski politik' čuval zanj se odkrito zavzeti, ker bi takoj naletel na nezaupanje Moskve in njenih francoskih pri¬ stašev, češ, da se dela na ustvarjenju, "zapadnega bloka". Na skri¬ vaj so pa mnogi vodilni državniki tako med socijalisti, kot med re¬ publikanci prepričani, da razvoj Evrope v tej smeri ni samo potre¬ ben, temveč neizbežen, To naziranje je utemeljeno ne samo v potrebi zapadne Ev¬ rope, da brani krščanstvo in civilizacijo pred grozečo močjo azi- jatskega komunizma, temveč tudi v silni gospodarski moči USA in iz te sledeči nemoči ločeno živečih evropskih dežel, ki v sedanji obli¬ ki ne^bodo nikdar v stanju premagati ameriški trg. Dočim je bil ameriški izvoz v prvih povojnih časih vslea številnih stavk in drugih gospodarskih ovir v tekmovanju za evropski trg še nekam zno¬ sen, dalekovidnim Evropejcem ni težko spoznati, da bo v tem tre¬ nutku, ko se bo enkrat neznanska moč ameriške masovne proizvodnje enotno in nemoteno razvila, ameriška ponudba uničila vsa evropslca produkcijska mesta. Da le najdejo narodi nek način harmoničnega skupnega živ¬ ljenja, je s tem že tudi vprašanje obrambe proti morebitnim napadom od zunaj že skoro rešeno. Istočasno bi z združitvijo vseb gospo¬ darskih virov bilo mogoče tolikšno izboljšanje celokupnega evropske¬ ga živijenskega standarta, da se ta v bodoče ne bi mnogo razliko¬ val od onega v Ameriki. V resnici ni ničesar, da se ne bi moglo združiti z ideali in napori Združenih narodov. Nasprotno v ustanovni listini UNO je predvideno, da imajo države - članice Združenih narodov pravico, sklepati regionalne pogodbe. V pogledu na gotove že obstoječe koa¬ licije bi omenjena zveza držav Zapadne Evrope mogla predstavljati Str*3* 3 te v. 156---- Domači glasovi, 6.VIII.1946. ----—• ~ nekako'protiutež ruskim vplivnim središčem na vzhodu in jugovzhodu Evrope, . , Neglede na gospodarski blagoslov ustvaritve take zapactno- evropske državne zveze bi federacija zapadne Evrope pomenila tudi v političnem pogledu prednost, ki bi bila najbolj sposobna, da izravna s svojo močjo nasprotja, ki sc nastala med obema velesilama USA in Rusijo. , _ Preteči bo moralo mogoče se mnogo let, da se bo megla Evropa v gornjem smislu resnično spremeniti. Toda kdo more dvomiti, da ne bi bilo v korist našemu kontinentu? Po našem mnenju, bi se morali vsi, ki se imajo za "dobro Evropejoe"; obrazloženi načrt na vso moč podpirati. (Po "Cent Daily Mali",) uM Lini "V našem taborifsču se nočno govori, od države "Equador". So namreč nekateri ljudje tu, Id si dopisujejo z izseljeniškim duhov¬ nikom, ki je že 10 let v Argentini.. Poznajo ga ljudje iz Rovt in Metlike, kjer je kapi on oval. On pravi, da 6e bi v doglednem času ne bilo mogoče domov, da priporoča onim, ki imajo sorodnike v Argenti¬ ni, da gredo k njim, kdor pa sorodnikov tam nima, naj bi šel v "Equa- dor", ker tam bi se dalo napraviti bodočnost na polno načinov* Zemlja je zelo rodovitna - menda najbolj na svetu. Posebno poljedeloi in živinorejci bi lepo uspevali. Izseljeniški duhovnik Rijavec,, ki jo v Equadorju pravi, da bi se v petih lotih mogla vzpostaviti lepa eksistenca* Ze po dveh mesecih ti zemlja da vsemogoče sadove.Ri¬ javec bi bil že pred leti rad ustanovil tam slovensko naselbino. Pra¬ vi, da se mu zdi, da sedaj bo to postala resnica.Pravi, čakajo vas z odprtimi rokami. Država bi dala na družino najmanj 50 ha zemlje in to v last. Kolonizacijska banka bi dala denar za orodje, poslopja, kar bi so. začelo vračati po petih letih na malo obroke. Zemlja bi se začela odplačevati še pozneje. To plačilo bi bilo malenkostno. Lastni ki bi bili trkoj. Sprejela bi država 15*000 Slovencev. Bivši ameriški predsednik Hoover je pripravljen posredovati za ladje za prevoz* Je država ob ravniku, a v krajih, kjer-bi bili naseljeni je temperatura med 12 in 35 stopinj. Svet leži v legi nad 1000 m. Malarije ni. Tudi tamkaj^sc pripravljeni bogataši kar največ pomagati, enako duhovščin- Jezik spanski, ki je zelo sličen italijanskemu.^ Nekaj se govori tudi angleško. Take pišeta gg.Hladnik in Rijavec. Ne pišem tako obširno zato, da sem Bog ve kako navdušen , Vendar pa, če ne bo drugače, se tudi v Equadqr ne bom bal iti. Ce bi se vsi slovenski begunci tam naselili, bi prišli v poštev za zaposlitev vsi poklici. Zaenkrat stvar še ni aktualna* Bomc že še videli. Kadar bo bolj resno, bom ta¬ koj poročal.".. "V nedeljo sme imeli novo mašo. Imel jo je g. Zorko Stanke. Tudi Smerkolj Tono (Rudolfov) je imel 29.6.v Pragliji novo mašo*"..,. 0 MIHAJLOVICEVI USMRTITVI, prinaša londonski "Times" dne 24. julija tale komentar: "Pritožbo obsojencev je predsedstvo narodne skupščine zavrnilo. Tudi vse pri¬ če iz inozemstva so odklonili. Ju¬ ge slovmom, ki so 'Mihajloviča so¬ dili in ki so dodobra poznali ob¬ tožnico. je smrtna obsodba sama posebi umevna. Pri nas v Angliji takega sodnega postopka še nikoli nismo videli kakor je trdila, ob¬ tožnica, je general : vič lome ril’ na tisoče svo- Štev.156 --— Domači glasovi,6.VIII.1946« Str. 4. jih rojakov, 'oziroma bil vzrok, manje za begunce, Kar je posebno da so:jih pomorili in je sodelo- padlo v oči, je bila okolnost,da val z okupatorjem. Pribe zoper n i bilo ne v taborišču in ne v četnike sc nastopale druga za dru-generalovem spremstvu nobenega go in pripovedovale grozne zgodbe.vojaštva ali policije. G.general Celo na pol pomorjeni in poha- si je ogledal vse -važnejše tabo- blj eni zaradi pretepanja in. mu-. . riščne ustanove, med njimi tudi feenja so nastopili z izreki iz nase uredništvo, tiskarno in upra-* sv.pisma stare zaveze j'"Prišli so V o in se živo zanimal za življenje ponoči in nas poklali"."Bežal sem v taborišču, najbolj pa za mladino, v gozdove in videl naše domove, Taborišče je zapustil zelo zado- kako so se spreminjali;v ruševine", r oljen in izrazil svoje priznanje Ko vi kazenski zakon, ki s svojo UNRRA-inemu ravnatelju greup cap- močjo sega nazaj,. irpna podlagi tainu Ryderju Voungu in superinten- katerega so Mihajloviča obsodili, dantu g.primariju dr.Meršolu za smatra krivega vsakogar, dokler i ep0 ureditev taborišča in za pri¬ jaznost taboriščnikov. ne dokaže svoje nedolžnosti. Ker je zakon tak, je predsednik so¬ dišča, ki pa je bil po našem poj¬ movanju bolj tožilec kot sodnik, postopal strogo "zakonito". To je razvidno tudi iz odobravanja občinstva, ki je navddšcno plo¬ skal o■njemu in j avn emu tožilcu, ter iz žvižgov,.ki so spremljali izvajanja toženca in njegove o- brambe. To sledi tudi iz tega,da je sodišče odklonilo vse zunanje PANAMSKI / PREKOP--PREOZEK. Graditelj sueškega kanala Francoz Ferdinand de Lesseps, je leta 1881 pričel z gradnjo panamskega pre¬ kopa. Osem let pozneje je moral z delom prenehati , ker je -vsled težavnega podnebja zbolelo in po¬ mrlo mnogo delavcev. Vsled tega in še drugih nerodnosti je nastal tak o z vani "panamski škandal",* ki priče, ki bi bile dokaz le, da se je Lešsepsu vzel vso slavo, kate- je general Mihajlovič vsaj nekaj časa res boril proti Nemcem in rešil na stotine ameriških voja¬ kov iz nemškega ujetništva." UNRRA NAJ NIMA NASLEDNIKA. ro si je pridobil pri gradnji su¬ eškega prekopa. - Pozneje se je ameriška vlada zavzela za načrt in ga tudi izpeljala 1.19 4, ko je v Evropi že- divjala vojna vihra, so _ ___ brez posebnih . slovesnosti odprli Britanska vlada je obvestila ame- za promet to za USA najvažnejšo riško vlado, da se ne strinja s morsko pot. Smatrali so, da'bo predlogom, naj bi se ustanovilo spodnja širina konalh od 38.5 m novo društvo, ki naj bi bilo na- zadostovala tudi za bodočnost, kar | slednik UNRRA-e, in ki bi še na- -se je pa sedaj pokazalo kot zmotno, prej zastonj delila podpore. Bri-. Za bodoča leta pričakujejo_tako tanska vlada se strinja s tem, da velik promet, da ne bc mogoče vseh UNRRA preneha delovati v Evropi ladij spraviti skozi prekop. Poleg 31.decembra 1946, do&im na Daljnem tega že sedaj ni zadosti širok za Vzhodu šele 1.junija 1947.Prizna- nove tri ameriške letalonosilke va pa, da je treba najti za to de-"Franklin D.Roosevelt", "M±dway" in ■1o-kako novo obliko. Ameriški kro-"Obral Sea", kar bi v potrebi te f i so mnenja, da je treba podporo edinice prisililo, kot najkrajšo e naprej deliti zastonj, kjer to pot na Filipine vzeti ono okrog zahtevajo potrebe. ("Reuter".) Afrike, kar pa pomeni podaljšanje vožnje od 18 na 22 dni, torej za IiIENSKC TABORIŠČE je bilo de-4 dni. Ameriška vlada je pripravlje- ležno obiska poveljnika britanskih na za izgraditev kanala potrošiti Čet v Avstriji generalnega polkovrlOO milijonov dolarjev. To&asnc nika Steela. Čeprav se je g.gene- posebna komisija proučuje načrte, ral mudil le dva dni v britanski Treba bo ali razširiti zatvornice ' coni, je hotel v tem kratkem času ali pa znižati kanal na morsko Vi- obiskati begunsko taborišče, s či-šino. -Čeprav bi za drugi načrt hi¬ mer je pokazal svoje veliko zani-la potrebna ogromna razstreljevalna w "--------— in p oglobit vena dela se bodo cdlo- IZSLA JE AVGUSTOVA ST."BOGOLJUBA".čili za ta načrt.