-   129   -
Novičar iz Ljubljane.
Razun silno žalostne novice, de je g. Mažgon, iičenik pravdoslovja in c. k. kriminalni aktvar, hudo hudo zbolel, nimamo iz Ljubljane ta teden nič posebniga oznaniti. Bog ohrani domovini eniga njenih nar vred-niših mož, in mu daj ljubo zdravje spet! — Šole bolo kmalo pri kraji, in željno pričakujemo oznanilo novih šolskih naprav za prihodnje leto. — De ne bo Novičar prekratek, moram častitim braveam smešnico povedati, de je te dni Llovdov dopisnik p. po naših vošilih tri dela ali fakta iz Ljubljane svetu oznanil! „Drei Worte nenn' ieh euch inhaltschvver" etc. In kakšne fakta so neki to? bojo bravci radovedno prašali.
Biba leze, biba ni — Tovor nese, — koza ni.
v
Ce so časopisni spisi fakta, so tudi vganjke vpra-tiki fakta.    Pa  dajmo   veljati,   de so   časopisni  spisi fakta, —kakšne fakta so neki, ki jih p. oznani?En pregrešen faktumje Novicam denunciral, drugi faktum nemški mu Ljublj. časopisu, tretji pa   Slovenii.    Od poslednjih dveh časopisov nam ne gre govoriti, ker mu bosta že g. vrednika sama odgovorila, če sta   ?JLloyda" brala in za vredno spoznala, mu kaj odgovoriti. Mi bi mu ne bili nič   odgovorili,   ako bi   nam ne   bil p. posebno lepe priložnosti dal, mu enkrat njegovo maškaro popol-nama iz obraza   potegniti in  svetu pokazati,   kako nesramen , zraven tega pa tudi kako nespameten natolcevavc je pleno titulo p.—Pregrešin faktum Novic imenuje, de so v8. letašnjimu listu en spisek natisnile, ki zoper ministersko   vošilo   Krajncam   odsvetuje,   za Frankobrodski  zbor poslance voliti.  To je tista neizrečena pregreha, od ktere je p# že v Gracar-ci kvasil!! Gosp p! ali ne veste, de je ravno naš ponos (jStolz), de smo to že poprej storili, kar je naše mini-sterstvo nekoliko pozneje ojstro ukazalo. In — ali ste pozabili, de je neke tedne poprej pomnoženi odbor naših   deželnih   stanov   z   gosp.   predsednikam vred še   veliko več storil   kakor mi,   ker je   v   ime'nu krajnske dežele pismo zložil in to pismo presvitlimu Cesarju   poslal, v kterim  s krepko besedo prosi: „de naj   se   vsi   avstrijanski  poslanci   iz   Franko-broda nazaj pokličejo." Kakor de bi danes bilo, se še vem   spomniti   tega zbora  13. dan   listopada   1848,  v kterim sim jez predlog storil, de naj pomnoženi deželni odbor zavoljo nevarnosti, ki Avstrii iz  Frankobroda žuga,   Cesarja   prosi,   de   naj  se   Krajnski   poslanci nazaj pokličejo. Na to je g. grof Andrej Hohenwart,
c. kr. dvorni svetovavec in ud tega zbora, besedo poprijel in rekel: Ja! jez grem še dalje in predlog storim: de naj se sploh vsi avstrijanski poslanci iz Frankobroda nazaj pokličejo" — in enoglasno je poterdil zgosp. predsednikam vred deželni odbor ta predlog g. grofa And. Hohenvvarta,— in g. baron Kodelli, referent, g. grof Hohenwart, g. vitez Kreucberg in jez smo bili od zbora izvoljeni, pismo na presv. Cesarja sostaviti, ki je šlo s to prošnjo na Dunaj. Ce ga hočete brati, ga najdete v dokladi lanjskih Novic. — To je bil faktum, prav faktum, in sicer faktum po volji velike večine Krajncov. Zakaj ne natolcujete (verdachtigef) tega zbora, kije še veliko več storil zoper vošiloministra? Zakaj na-tolcujeta le uboziga vrednika, ki je le nektere nedolžne spise v svoj list vzel, ki so bili le besede in ne faktum? Morebiti zavoljo tega, ker je bil mesca svečana še ravno tistih misel, kakor mesca lis top a-da, zato ker se tudi okoljšine niso clo nič spremenile ? ! Ce ste Vi, ji. petelin na strehi, kteri se vsak dan po vsakim vetričku drugači obrača, ne morete vunder kaj taciga od pošteniga vrednika terjati. Kaj bi bravci od taciga vrednika sodili? Novice kakor sploh vsi Ljubljanski časopisi imajo ta nadpis vsih Slovencov na čelu: Močna, edina, samostalna, svobodna Avstrija z enakopravnostjo vsih narodov! Za to smo stali vnar nevarniših časih; kdor ne verjame, naj preiše vse dela Slovencov, in naj prebere vse časopisne liste, — zat6 pa se bomo tudi poganjali skozi in skozi, ker nam je vstava naša postava. — Nespametno je te dej, de nas p. natolcuje, in se tako nevedama v zadrego zaplete, de tudi druge visoke gospode natolcva, kterih se natolcvati gotovo boji! — Poslednjič hvali gosp. p. Krajnsko ljudstvo, de se nič ne vdeleži teh djanj (Factal, ktere nam očita — pa revček s tem spet kaže, de ne misli dalje, kakor seže. Krajnci so očitno pokazali, de se radi vdeležijo dobrih del — saj so le malokje volili poslance v Frankobrod, zato ker so že davne j spoznali, kar se je poslednjič zgodilo, in kar bi bili trije krajnski poslanci javalne vbranili. — Poslednjič moram Krajncam imenitno novico oznaniti, de se je zdej vunder enkrat en politiško-omikan mož najdel, ki iz Krajnski ga v neki nemški časopis v Grade c (Constit. Zei-tung aus StevermarkJ dopise pošilja, kteri brez eno-stranosti pravico govori, in ki bo vunder tudi iz Krajnskiga kaj druziga povedati vedil, kakor nesramne in lažnjive kvante, ki nimajo ne noge ne glave.
Vrednik.