Na       
robu
Ljubljane
— na robu           
družbe
Bržkone Imer Moličaj ni pričakoval takš-nega življenja, ko se je po dveletnem bivanju v Dalmaciji vrnil v Ljubljano. Lastnica prejš-njega stanovanja ga ni hotela vzeti k sebi zavo-ljo številne družine. Bolj ali manj po naključju ga je pripeljala v skromno barako na Cesti dveh cesarjev 106 a sedanja soseda in mu do-delila majhenj skromen prostorček. Kmalu potem se je pričela sovražno obnašati do Moli-čaja in njegove družine, poskušala ga je preg-nati iz barake^pri čemer sta ji izdatno pomagala hči in zet. Zakaj ga poskuša pregnati iz barake, Moličaj niti sam ne ve, morda je soseda priča-kovala stanarino, ki je Moličaj ne plačuje.
Bržkone bi se Imer Moličaj z vesel jem izselil iz barake, če bi dobil kje boljše stano. anje. Ba-raka je sestavljena iz desk in lepenke, »sobica« pa je manjša od kupeja na vlaku. V tem pro-storčku se stiska Moličaj s svojo ženo in petme-sečno hčerko. Starejši dve hčerki, stari štiri in dve letije moral zaradi obupnih stanovanjskih razmer dati v rejo. Težko si je predstavljati živ-ljenje v prostoru, kjer ne tnoreš opravljati vsakdanjih gospodinjskih opravil, kajti v njem se komajda obrneš. V baraki tudi ni vode, elek-trike in drugih ugodnosti današnje civilizacije. Stalno nadlogo predstavljajo tudi podgane, ki so se zaredile pod barako, kajti v bližnji okoiici imajo obilo hrane. Ob nedavnem deževju so Moličajevi doživeli pravo povodenj, ko je voda narasle Sradaščice vdrla v borno stanovanje.
Stanovanje ni edini problem, s katerim se srečuje poglavar družine Imer Moličaj. Že dva meseca je brezposeln, edini vir dohodkov je s tem usahnil. Pri Mestnem gledališču ljubljan-skem so mu po njegovih besedah nepravično pokazali vrata, zato je sprožil spor pri sodišču združenega dela. Očitajo mu med drugim tudi vrsto izostankov z dela. Piscu tega članka so pokazali dolg spisek Moličajevih grehov, ki so ga tudi predložili sodišču. Na kateri strani je re-snica in pravica, bo odločilo sodišče, za Moli-čaja pa bi bilo najbolje, da bi si drugje poiskal delo. Sodba, kakršnakoli že bo, vendarle ne bo rešila problema Imerja Moličaja, ki si že!i imeti urejen dom in zagotovljeno socialno varnost. V staro okolje k Mestnemu gledališču se brž-kone ne namerava vrniti, zato si bo moral delo čimprej poiskati drugje. Le če bo delal, bo imel možnost, da mu bo delovna organizacija po-magala reševati stanovanjski problem. Rešitev tega problema pa je pogoj, da bo dobil starejši dve hčerki nazaj, česar si zelo želi.
V bližini sedanje barake si namerava zgraditi boljšo in večjo barako, ki bo prav tako na čmo zgrajena kot vse hiše v bližtni bodoče barake. Večina hiš je solidno gra jenih iz opeke in beto-na. Za njihovimi stenami se skrivajo problemi, ki bi jim bilo treba posvetiti večjo družbeno skrb. Gre namreč za izkoriščanje podnajemni-kov, lastniki teh hiš zaračunajo za eno sobo nič manj kot dva tisoč dinarjev na mesec.
F. PREŠEREN