RAZVOJ PODEŽELJA NA OBMOČJU PREDVIDENEGA
KRAJINSKEGA PARKA DRAGONJA: MNENJE AKTIVNIH
PREBIVALCEV
AVTORICE
Ja ni na Tor kar
Mirnapot2a,SI–6310Izola,Slovenija
janina.torkar@gmail.com
dr. Va len ti na Brečko Gru bar
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI–6000Koper,Slovenija
valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si
dr. Ro mi na Ro de la
UniverzaSödertörn,Fakultetazanaravoslovje,tehnologijoinokoljskeštudije,SE–14189Huddinge,Švedska
inUniverzav Wageningenu,Oddelekzageoinformacijskoznanostindaljinskozaznavanje,Nizozemska
rominarodela@hotmail.com
DOI:10.3986/GV89103
UDK:711.3:502.131.1(497.472)
COBISS:1.01
IZVLEČEK
Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka Dra go nja: mne nje ak tiv nih pre bi valcev
V člankupredstavljamorezultateraziskave,izvedenev podeželskihnaseljihnaobmočjupredvidenegaKra-
jinskegaparkaDragonja.Z analizodokumentov,opazovanjemnadelavniciinintervjujidesetihaktivnih
prebivalcevsmopridobilipodatkeo obveščenostiinzanimanjuzaaktivnovključevanjev razvoj,o vred-
notenjuokoljainnjegovihvirovtero željahinpričakovanjihgledespremembterkakovostiživljenja.Ugotovili
smo,dasovprašanidobroseznanjeniz razvojnimiprogramiinprojekti,kisosealisešeizvajajo,dase
zavedajopomenavarovanjanaravneinkulturnedediščinev trajnostnemrazvojuterdaželijoaktivno
sodelovativ prihodnje.S pomočjosogovornikov,opazovanjainanalizedokumentovpasmospoznalitudi
manjobetavnoplatrazvoja.Ugotovilismo,dajebiladinamikaparticipacijeprebivalcevv preteklostišibka,
dasosodelujočiv manjšiniinsospremembeodvisneodprizadevanjposameznikov.Prebivalciv odmak-
njenihnaseljihnaobmočjupredvidenegaKrajinskegaparkaDragonjasomaloštevilniinvečinomastarejši,
mlajšisosprijaznjeniz nemočjo.V prihodnjebozaaktivnejšesodelovanjev razvojupotrebnegavečoza-
veščanja,motiviranjaterizobraževanja,pomembnovlogopabodoimelitudipriseljenimlajšiprebivalci.
KLJUČNEBESEDE
razvojpodeželja,vključevanjelokalnegaprebivalstva,aktiviranjeprebivalcev,trajnostnirazvoj,krajinski
park,porečjeDragonje,slovenskaIstra
63
Geografski vestnik 89-1, 2017, 63–78 Razgledi
RAZGLEDI
ABSTRACT
Ru ral de ve lop ment in the pros pec ti ve Dra go nja Lands ca pe Park: a view point from ac ti ve in ha bi tants
Thearticlepresentstheresultsofa researchdoneinruralsettlementslocatedwithintheareaofthepros-
pectiveDragonjaLandscapePark.Weanalyseddocumentsoflocalcommunities,undertookobservation
ofa workshop,andinterviewedtenlocalinhabitantsinordertoobtaininformationaboutlocalinhabi-
tants’awarenessandtheirinterestinbeinginvolvedinruraldevelopment,andabouttheirvaluingofthe
environmentandnaturalresources,andtogaininsightintotheirexpectationsinthemattersofquality
oflife.Wehaveestablishedthatourrespondentsareentirelyfamiliarwiththepastandcurrentdevelop-
mentprogramsandprojects,thattheyarewellawareoftheimportancetheprotectionofnaturalandcultural
heritagehasforsustainabledevelopment,andthattheywanttoparticipateactivelyinthefuture.With
thehelpofourrespondents,observationintheworkshop,andanalysisofthedocumentsalsothelesspro-
misingaspectsofdevelopmenthavebeenrevealed.Wefoundoutthatlocalparticipationwasweakinthe
past,thatthosewhowereactiveareintheminority,andthatchangesdependonthecollectiveeffortsof
individuals.ThoselivingintheremotevillageslocatedintheareaoftheprospectiveDragonjaLandsca-
peParkarefewandmostlyofadvancedage.Itseemsthattheyoungeroneshaveresignedthemselvesto
beingpowerless,andthereforeitisurgent,inordertofostertheirparticipationinlocaldevelopment,to
increasetheirawarenessandmotivationandextendtheireducation.Wealsocanexpectthattheinco-
mingyoungpeoplewillhaveanimportantroletoplay.
KEYWORDS
ruraldevelopment,publicparticipation,capacitybuilding,sustainabledevelopment,landscapepark,Dragonja
Riverbasin,SlovenianIstria
Uredništvojeprispevekprejelo30.marca2016.
64
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
1 Uvod
Pre ple ta nje tra di cio nal ne rabe na rav nih vi rov oko lja in načina živ lje nja do mačinov na po deželju
slo ven ske Is tre je sko zi sto let ja ob li ko va lo kul tur no po kra ji no, kot jo poz na mo da nes. Lo kal ni na ravni
viri so člo ve ku za go tav lja li os nov ne su ro vi ne za preživetje. Zla sti ro do vit na prst in pit na voda sta, skupaj
z bla gim ob sre do zem skim pod neb jem, omo gočili zgod njo in go sto na se lje nost tega ob močja. Še v ob -
dob ju med sve tov ni ma voj na ma je bilo za led je slo ven ske Is tre agrar no pre na se lje no in pre bi val ci so se
težko preživ lja li, kar je bil tudi raz log za iz se lje va nje. To je bilo še po se bej in ten ziv no po dru gi sve tovni
voj ni, ko so na se lja za puščali pred vsem mla di, os ta re li pre bi val ci pa so po sto po ma opuščali kme to vanje
in niso ob nav lja li svo jih do mov. Kul tur na po krajina se je do da nes mar sik je že spre me ni la v gozd na -
to in kul tur na de diščina pro pa da, po zi tiv na po sle di ca praz nje nja na se lij pa je ohra nje no na rav no oko lje
in v pre cejšnji meri ohra nje na tra di cio nal na ar hi tek tu ra. In prav za ra di ohra nje no sti na rav ne ga okolja
in do da ne vred no sti, ki jo ta pri naša h ka ko vo sti bi va nja, se je v zad njih le tih uve lja vi lo mne nje, da je
to ob močje pri mer no pred vsem za raz voj ti stih gos po dar skih de jav no sti, ki na ra vo obre me nju je jo v manjši
meri, pred vsem za tu ri zem in re krea ci jo. Pre cej sta rejša pa je po bu da Za vo da za vars tvo na ra ve Pi ran
o va ro va nju na ra ve ozi ro ma za va ro va nju po rečja Dra go nje, ki je sta ra že sko raj tri de set let ja. V zad -
njih le tih so se izob li ko va le tudi po bu de za traj nost ni raz voj po deželja slo ven ske Is tre. Zasno va li in
ure sničuje jo jih ljud je, ki na tem ob močju živi jo in de lu je jo. Del teh po bud se us mer ja v traj nost ne prak -
se v kme tijs tvu, pod jet ništvu, tu riz mu, hkra ti pa pod pi ra jo va ro va nje oko lja in na ra ve ter po bu de za
vzpo sta vi tev na rav ne ga par ka v po rečju Dra go nje. Opa zi ti je vse večje uve ljav lja nje in te re sa za po zi -
tiv ne spre mem be in v ta na men so se pre bi val ci začeli po ve zo va ti. No vo dob ne po bu de, kot sta na pri mer
»Mreža za pre po rod Is tre« in Po dežel ski par la ment (Mreža … 2015), so po memb ni ko ra ki, čeprav so
večino ma pri teg ni li ak tiv ne po sa mez ni ke, društva in or ga ni za ci je, ki se že vr sto let tru di jo z oživ lja -
njem po deželja. To vrst ne po bu de pa same po sebi še niso za dost ne za ure sničeva nje dol go ročnih ci ljev
traj nost ne ga raz vo ja v slo ven ski Is tri, ki terja so de lo va nje širše skup no sti. Z na me nom, da bi bo lje spoz -
na li možno sti za raz voj na ob močju pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka (v na da lje va nju KP) Dra go nja,
smo v času od apri la do ju ni ja 2015 opra vi li ra zi ska vo in v pris pev ku str ni li ključne ugo to vitve.
2 Možno sti za so de lo va nje lo kal ne ga pre bi vals tva v traj nost nem raz vo ju
V raz ličnih vi rih je traj nost ni raz voj opre de ljen kot skup ni cilj, ki se ure sničuje prek so de lo va nja
med in sti tu ci ja mi in os ta li mi družbe ni mi ak ter ji, kot so ne vlad ne or ga ni za ci je, lo kal ne skup no sti, gospo -
dar ski sub jek ti in dru gi (Pretty in Smith 2004; Plum mer in Fitz Gib bon 2006; Bron di zio, Os trom in
Young 2009; Bo ström, Rabe in Ro de la 2015; Ro de la in so de lav ci 2017). V tej po ve za vi se v os pred je postav -
lja jo lo kal ni pre bi val ci, torej ti sti, ki v do ločenem oko lju živi jo in ga tudi naj bo lje poz na jo (Arnstein 1969;
Os trom 1990; 2000). Že Arn stei no va (1969) je iz po sta vi la po tre bo po vključeva nju in so de lo va nju lo -
kal ne skup no sti in me ni la, da mora biti skup nost ob veščena v zgod njih fazah načrto va nja po se gov v pro stor
ali spre je ma nja od ločitev. Tre ba je za go to vi ti možno sti, da pre bi val ci ak tiv no pris pe va jo k ob li ko va nju
us me ri tev in pri ci ljih raz vo ja svo je ga živ ljenj ske ga pro sto ra. Tr di la je, da se učin ko vi ta ude ležba lo -
kal ne ga prebivals tva kaže prav v moči us mer ja nja in od ločanja (Arn stein 1969). Nje no delo je ime lo
po mem ben vpliv na obrav na vo prob le ma ti ke va ro va nja oko lja, v ok vi ru ka te re se je v 70. le tih uve lja -
vil pri stop »od spo daj navz gor«,ki je si cer od me val širše in je močno zaz na mo val tudi teo ri jo raz vo ja
po deželja v Evro pi (High in Ne mes 2007). Tudi Po točnik Sla vičeva (2008; 2009; 2010) iz po stav lja, da
ima pri raz vo ju po deželja, po leg okolj ske ga in eko nom ske ga ka pi ta la, naj večjo težo prav so cial ni ka -
pi tal, saj pri me ri dobrih praks kažejo, da je ključ do us pešnega raz vo ja lo kal ne ga oko lja prav v do brem
med se boj nem so de lo va nju lo kal ne ga pre bi vals tva, ne vlad nih or ga ni za cij, lo kal ne skup no sti, na ra vovars -
tve nih or ga ni za cij in države. Toda raz po ložlji vost so cial ne ga ka pi ta la v neki skup no sti je del širše raz voj ne
po bu de in je od vi sna od spe ci fičnih oko liščin, pri sot nih na ne kem ob močju, kar je tudi do ka za la v študi ji
65
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
vlo ge lo kal nih društev v treh slo ven skih po dežel skih ob močjih. Iz li te ra tu re poz na mo raz lične rav ni
par ti cipaci je, od eno stav ne ga po sre do va nja in for ma cij, do pre no sa moči in od go vor no sti (Arn stein 1969;
Pretty 2003). Ra zu me va nje so de lo va nja kot orod ja za do se ga nje za stav lje nih ci ljev nam olajša iz bi ro
us trez nih rav ni, kjer se pro mo vi ra in pos pešuje so de lo va nje, ter po sle dično po veča možno sti žele ne -
ga izi da, hkra ti pa nam zmanjša stroške iz vršitve (Man ni gel 2008). So cial ni ka pi tal je ključen tudi za
kre pi tev pri pad no sti in iden ti te te, za raz voj de mo kra tičnih od no sov in večjega zau pa nja v in sti tu ci je
(Pretty in Smith 2004; Mi le stad in so de lav ci 2010; Guštin in Po točnik Sla vič 2015). So cial ni ka pi tal ima
po memb no vlo go tudi pri uprav lja nju za va ro va nih ob močij. Pred hod ne štu di je so do ka za le, da so de -
lo va nje in vključeva nje lo kal ne ga pre bi vals tva pri po mo re k bolj uspešnemu iz va ja nju na ra vo vars tve nih
ci ljev (Ro de la 2006). Viri, ki obrav na va jo raz voj po deželja, pa iz po stav lja jo so cial ni ka pi tal kot ključni
ele ment in prvi po goj za ak ti vi ra nje lo kal nih raz voj nih po ten cia lov (High in Ne mes 2007; Po točnik Sla -
vič 2009).
V smeri lo kal ne ga od ločanja se je leta 1991, po po bu di Evrop ske uni je, začel ob li ko va ti pri stop
LEADER – akro nim za fran co sko poi me no va no LiaisonEntreActionsdeDéveloppementdel’Économie
Rurale (The LEADER … 2006). LEADER uve ljav lja pri stop »od spo daj navzgor« in je po sta vil ide je o so -
de lo va nju skup no sti tudi v prak so (Pretty in Smith 2004; High in Ne mes 2007). V Slo ve ni ji se LEADER
us pešno iz va ja od leta 2007 v ok vi ru Pro gra ma raz vo ja po deželja (Po točnik Sla vič 2008; 2010; Po dre -
ka and Ro de la 2013). Več kot de set let je pred tem, leta 1993, je Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo
in pre hra no (MKGP) pri sto pi lo k iz va ja nju Ce lost ne ga raz vo ja po deželja in ob no ve vasi (CRPOV). To
je bil prvi po skus ce lost ne ga reševa nja po dežel ske prob le ma ti ke, ki je spod bu jal k is ka nju rav no ves ja
med kme tij sko-proi zvod ni mi in na ra vo vars tve ni mi ci lji ter iz boljšan jem ka ko vo sti bi va nja na po deželju
(Haz ler in so de lav ci 1999). CRPOV se je na začetku us me ril na iz bra na ob močja in o nje go vi iz ved bi
so med dru gi mi po ročali Pelc (2000) ter Ko kolj-Pro se ko va in Go lo bičeva (2002). V fazi pri prav ob vsto -
pu v Evrop sko uni jo in z na me nom, da bi CRPOV us kla di li s ci lji raz vo ja po deželja EU, je MKGP pri pra vi lo
Raz voj ni pro gram po deželja (RPP). Ta je služil kot pod la ga za iz va ja nje ukrepov raz vo ja po deželja in
med dru gim vključuje tudi LEADER, ki spod bu ja so de lo va nje, mreženje in iz me nja vo iz kušenj prek
jav no-za seb nih part ner stev. V jav no-za seb na part ners tva se lah ko vključuje jo lo kal ni ak ter ji, gos po -
dar ski sub jek ti, raz lična društva, javni za vo di, ci vil ne ini cia ti ve (Mo se ley 2003; Shuck smith 2010), ki
se združuje jo v tako ime no va ne lo kal ne ak cij ske sku pi ne (LAS) z možnost jo pri jav lja nja na pro jek te,
za iz ved bo le-teh pa prej me jo sreds tva. Na men tega je spod bu ja nje ini cia tiv za raz voj podeželja iz lo -
kal ne ga oko lja in us tvar ja nje de lov nih mest. Teme to vrst nih pro jek tov so raz lične, od vars tva oko lja in
ohra nja nja na ra ve do vključeva nja mla dih, žensk ter dru gih ran lji vih sku pin. Na men teh pa je iz boljšanje
ka ko vo sti živ lje nja za vse. Uspešnost iz ved be raz voj nih pro jek tov je v ce lo ti od vi sna od ak tiv no sti lo -
kal ne ga pre bi vals tva, od pre poz na nih po ten cia lov v lo kal nem oko lju, raz voj nih prio ri tet na po deželju
in ka ko vost ne pri pra ve pro jekt ne ga gra di va (Evrop ski…2013). LEADER, ki so ga ob poso do bi tvi preime -
no va li v Community-LedLocalDevelopment (CLLD), se iz va ja v ok vi ru struk tur nih skla dov Evrop ske
uni je, sklad no z Ured bo o iz va ja nju lo kal ne ga raz vo ja skup no sti. Za pro gram sko ob dob je 2014–2020
je za iz ved bo CLLD v Slo ve ni ji na me nje nih 95.782.281,19 evrov (Evrop ski … 2013). Oce ne us pešnosti
in zado voljs tvo z iz va ja njem pro gra ma LEADER se raz li ku je jo med država mi čla ni ca mi EU, ana li ti ki
pa pou dar ja jo za ple te in težave pred vsem v državah, kjer se po deželje že več let sooča s praz nje njem
na se lij in sta ra njem pre bi vals tva (Bar ke in New ton 1997; Kovách 2000).
3 Me to de dela
V ra zi ska vi, ki je po te ka la od aprila do ju ni ja 2015, in se je osre do točala na po deželje slo ven ske Istre
v me jah pred vi de ne ga KS Dra go nja, je bila upo rab lje na trian gu la ci ja me tod. Iz ved li smo ana li zo dokumen -
tov, opa zo va nje in in terv ju je (pre gled ni ca 1). Trian gu la ci ja me tod je pri stop, kjer upo ra bi mo več me tod
zbi ra nja po dat kov z na me nom kom bi ni ra nja, po ve zo va nja in pre ver ja nja ugo to vi tev o preučevanih pojavih
66
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
(Den zin in Lin coln 2000). Trian gu la ci ja omo goča, da si us tva ri mo po pol nejšo po do bo o preučeva nem
po ja vu, ne pa tudi ob jek tiv nejše, kot pou dar ja Vo grinc (2008). Naša ra zi ska va je bila iz ve de na v več
ko ra kih. Naj prej smo pre gle da li splet ne stra ni in do stop ne do ku men te kra jev nih skup no sti (na pri mer
Gra din, Gračišče, Šmar je), društev (na pri mer Društvo za traj nost ni raz voj Istre, Društvo za traj nost -
ni raz voj vasi La bor, Tu ri stično kul tur no društvo Pom jan) in za vo dov (Za vod Eko-Hu ma ni ta tis, Za vod
In ter so, Za vod za so cial no pod jet je Is tra ter ra, Za vod Ter ra viva, Za vod Traj nost ni park Is tra), ki so po -
ve za ni v Mrežo za pre po rod Is tre. Preučili smo oba Re gio nal na raz voj na pro grama za Južno Pri mor sko
re gi jo, tako iz pre te kle ga ob dob ja 2007–2013, kot te kočega za ob dob je 2014–2020. S po močjo ana li ze
do ku men tov smo spoz na li ak tiv no sti in nji ho ve lo kal ne po bud ni ke, pre poz na li no sil ce in te re sov in vlogo
le-teh pri raz vo ju. Na pod la gi pri dob lje ne ga med mrežnega gra di va Mest ne občine Ko per (MOK) smo
do bi li vpo gled v vla ga nja in fi nančne spod bu de za raz voj. Pri dob lje ne po dat ke smo upo ra bi li pri ob -
li ko va nju vprašanj za in terv ju je ter pri pri pra vi na opa zo va nje iz bra ne ga do god ka.
Preglednica1:Triangulacijauporabljenihmetod.
pre gled do ku men tov opa zo va nje pri dob lje na sreds tva pre ko
raz voj nih skla dov
na men pri do bi va nje in pri do bi va nje in pri do bi va nje in 
pre ver ja nje po dat kov pre ver ja nje po dat kov prever ja nje po dat kov
po dat ki kva li ta tiv ni in kvan ti ta tiv ni kva li ta tiv ni kva li ta tiv ni
me to da na men ska na men ska na men ska
vzorčenja
vzo rec 18 do ku men tov de lav ni ca »soustvarjamo de set in terv ju van cev
12 splet nih stra ni trajnostnirazvojpodeželja (do mačini)
Istre«
kako smo pre gled splet nih stra ni opa zo va nje en krat ne ga pol struk tu ri ra ni in terv ju ji
pri do bi li kra jev nih skup no sti, lo kal nih do god ka z iz bra ni mi so go vor ni ki
po dat ke za vo dov, ne vlad nih or ga ni za cij,
s pre gle dom gla sil kra jev nih
skup no sti in in ter ne ga
gra di va MOK
kako smo Pre gled do god kov in in ve sti cij Iz od zi vov na do god ku smo Be sed ne opi se, pri po ve di
upo ra bi li smo upo ra bi li pri razu me va nju ugo to vi li, kdo so ude leženci, in mne nja smo upo ra bi li
po dat ke/cilj raz voj nih prio ri tet in di na mik kaj jih je mo ti vi ra lo za za razume va nje po ja va.
na ob močju ter po dat ke ude ležbo in kako si želi jo
o so de lu jočih za na ve za vo so de lo va ti v raz vo ju.
sti kov s so go vor ni ki.
časov ni ok vir ma rec–ok to ber 2015 sep tem ber 2015 april–ju nij 2015
Prva av to ri ca se je kot opa zo val ka ude ležila de lav ni ce »SoustvarjamotrajnostnirazvojpodeželjaIs-
tre«, ki jo je or ga ni zi ral Za vod Eko-Hu ma ni ta tis. De lav ni ce se je ude ležilo oko li 85 slušate ljev. In terv ju ji
so bili oprav lje ni z ose ba mi, ki ak tiv no so de lu je jo pri družbe nih de jav no stih, v lo kal nih or ga ni za ci jah
in/ali so za po sle ni v kra ju bi va nja na ob močju ra zi ska ve. Ime na in terv ju van cev smo do bi li s po močjo
ana li ze dokumen tov in ude ležbe na de lav ni ci ter z nji mi vzpo sta vi li stik. Žele li smo pri ti v stik s so go -
vor ni ki, ki so v raz ličnih vlo gah vpe ti v do ga ja nje v lo kal nem oko lju. Pol struk tu ri ra ni in terv ju je te me ljil
na de ve tih vprašan jih z več podv prašanji. Prvi sklop se je na našal na poz na va nje raz voj nih spod bud
67
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
68
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
in ak tiv no sti, na vpe tost in terv ju van cev v raz voj nji ho ve ga kra ja ozi ro ma širšega ob močja is tr ske ga po -
deželja. V na da lje va nju so nas za ni ma le nji ho ve želje po spre mem bah in pri prav lje nost za so de lo va nje
pri ak tiv no stih. Dru gi sklop pa se je na našal na vred no te nje oko lja in va ro va nje na ra ve. Pri dob lje ni od -
go vo ri so bili ana li zi ra ni kva li ta tiv no.
Naša štu di ja je bila ob li ko va na kot kva li ta tiv no-eks plo ra tiv na, saj je bil glav ni na men pri do bi ti vpo -
gled v izbrano temo. Trian gu la ci jo me tod smo upo ra bi li z na me nom pri do bi va nja in pre ver ja nja po dat kov,
ne pa tudi kot kri te rij pre so ja nja ka ko vo sti spoz nanj kva li ta tiv ne ga ra zi sko va nja (Vo grinc 2008). Re -
zul ta ti in terv ju jev, sku paj z  re zul ta ti ana li ze do ku men tov in opa zo va nja na de lav ni ci, so sin tez no
pred stav lje ni v na da lje va nju. Z na me nom, da bi jih ume sti li v pro stor, naj prej pred stav lja mo ob močje,
kjer je po te ka la ra zi ska va, saj so prav ob seg in do stop nost okolj skih vi rov ter družbeno-de mo graf ska
struk tu ra tisti, ki omo gočajo po glob lje no ra zu me va nje sta nja.
4 Geo graf ski oris ob močja pred vi de ne ga Kra jin ske ga par ka Dra go nja
Ob močje pred vi de ne ga KP Dra go nja ob se ga ju govz hod ni del slo ven ske Is tre, ki večino ma pri pada
Mest ni občini Ko per, z manjšim de lom pa tudi Občini Pi ran. Ob se ga po deželje s šte vil ni mi majh ni mi
na se lji in ohra nje nim na rav nim oko ljem. Zla sti del, ki pri pa da Kra jev ni skup no sti Gra din, je pro met -
no od mak njen, red ko po se ljen in se še ved no sooča z zmanjševa njem šte vi la pre bi val cev. V po dob nem
položaju so tudi ne ka te ra dru ga na se lja zno traj pred vi de ne ga KP Dra go nja, ki se na ha ja jo v so sed njih
kra jev nih skup no stih Šmar je, Ma re zi ge in Gračišče. Gričev na to flišno po kra ji no s pre vla du jočo nad -
mor sko višino oko li 400 m čle ni jo gra pe in ozke do li ne pritokov Dra go nje in Bračane. Zad nja je del
po rečja Mir ne, si cer pa večina ob močja pri pa da po rečju Dra go nje, ki je do mi nant ni po kra ji no tvor ni
ele ment. Med do li na mi s str mi mi po bočji, zelo iz po stav lje ni mi ero zij skim pro ce som (Zorn 2008), se
dvi ga jo pla no ta sti hrb ti in urav na ve, ki so bili naj bolj pri me ren pro stor za grad njo na se lij ter kme to -
va nje. Z grad njo kul tur nih te ras so pri de la vi hra ne lah ko na me ni li še str ma pri soj na po bočja, osoj na
pa so bila tudi v pre te klo sti gozd na ta. Za ra di opuščanja kme tijs tva gozd po kri va že več kot po lo vi co
po vršja in tudi ve lik del kul tur nih te ras. Ozka dna do lin s hu dour niškimi vod ni mi to ko vi in iz vi ri ob
vznožju po bočij so bila ne koč po memb na za os kr bo z vodo, da nes pa so to skri ti ko tički na ra ve s flišnimi
ste na mi, sla povi, tol mu ni, pro dišči in raz no li kim živ lje njem, ki pri vlačijo obi sko val ce. Ohra nje no oko -
lje s šte vil ni mi na rav ni mi vred no ta mi in kul tur na de diščina sta spod bu di la želje in načrte za za va ro va nje.
Prve po bu de za us ta no vi tev par ka se ga jo že v 90. leta prejšnjega sto let ja in še ved no čaka jo na ure sničitev.
Pred vi de no ob močje KP Dra go nja (sli ka 1) naj bi ob se ga lo 116,5 km2 (Tram puš 2009). V šte vil nih
na se ljih zno traj ob močja živi zgolj ne kaj de set pre bi val cev (na primer v Mučuni gih, Abi tan tih, Bel ve -
dur ju, To po lov cu, La bor ju, Tu lja kih, Za bav ljah), ve li ko do mov je praz nih. Takšno sta nje je po sle di ca
od se lje va nja, ki je bilo pri sot no že po prvi, zla sti pa po dru gi sve tov ni voj ni. De lov na me sta v obal nih
na se ljih so priteg ni la mla do de lov no silo, na do mo vih pa so os ta li sta rejši, ki niso zmo gli težav ne ga,
v ve li ki meri ročnega ob de lo va nja. V na se ljih zno traj meja pred vi de ne ga KP Dra go nja je leta 2013 v 1196
gos po dinjs tvih žive lo 3192 pre bi val cev, v na se ljih na nje govem obrob ju pa v 1239 gos po dinjs tvih še 4339
pre bi val cev (Tor kar 2015). V slo ven ski Is tri močno pri sot na su bur ba ni za ci ja, ki je značilna za po deželje
bližje oba li in obal nim me stom, ob močja pred vi de ne ga KP Dra go nja ni do se gla. De mo graf ski po dat -
ki za veliko na se lij še ved no kažejo zmanjševa nje šte vi la pre bi val cev in za večino neu god no sta rost no
se sta vo. De lež sta re ga pre bi vals tva je ve lik in prav tako je zelo vi sok in deks sta ra nja (Jer man 2011), ki
je leta 2015 v več na se ljih pre se gal 180, pov prečna sta rost pa je 48 let (Krušec 2016). Ne ga tiv ni de mo -
graf ski tren di se po sto po ma umir ja jo v do stop nejših na se ljih bliže oba li, ki po sta ja jo pri vlačna za mla de
družine (Klad nik, Pi pan in Gašpe rič 2014). Boljše de mo graf sko sta nje je tudi v na se ljih, ki so prevzela
vlo go lo kal nih sre dišč ali so po sta la cen tral na na se lja nižjih sto penj kot na pri mer Gračišče, Sve ti Anton,
Slika1:ObmočjepredvidenegaKPDragonja.p
69
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Ko
rt
e
Pa
dn
a
Tr
uš
ke
H
rv
oj
i
Šm
ar
je
Be
lv
ed
ur
Sv
. P
et
er
bi
va
liš
ča
 in
te
rv
iju
va
nc
ev
ob
m
oč
je
 p
re
dv
id
en
eg
a 
K
P 
D
ra
go
nj
a
0
2,
5
5
1,
25
km
Av
to
ric
a 
vs
eb
in
e: 
Ja
ni
na
 T
or
ka
r
Av
to
ric
a 
ze
m
lje
vi
da
: N
at
aš
a 
Ko
le
ga
Po
dl
ag
a:
 T
K
50
, G
U
RS
, 2
01
4.
Ma re zi ge, Košta bo na. V teh na se ljih je da nes več mla dih družin z otro ki. Ne ka te ri med nji mi so se prise -
li li za ra di nižjih cen ne pre mičnin ali pa so se vr ni li in ob no vi li do mo ve svo jih staršev. Na pri mer v La bor ju,
Bre zo vi ci pri Gra di nu in Borštu se je v zad njem de set let ju šte vi lo pre bi val cev po večalo za prib ližno tret -
ji no, pov prečna sta rost se je znižala pod 40 let, in deks sta ra nja pa je krepko pod 100 (Krušec 2016).
V pre te klo sti so se šole soočale s po manj ka njem učen cev, da nes pa od pi ra jo nove od del ke in ved no več
je po treb po vars tvu predšol skih otrok (na pri mer v Sve tem An to nu, Gračišču). Na se lja so s tem ožive -
la, več je kul tur nih in drugih pri re di tev ter več ak tiv nih v društvih in or ga ni za ci jah. Po leg ob no ve do mov
se ob nav lja pro met na in ko mu nal na in fra struk tu ra, ure ja jo jav na zem ljišča ter ob nav lja jo ali gra di jo
ob jek te za vaške in kul tur ne do mo ve. Večina mlajših pre bi val cev v teh nase ljih je za po sle nih iz ven na -
se lja bi va nja, zato se ob de la nost zem ljišč ni po večala; ne ka te ra na se lja ved no bolj po sta ja jo spal na na se lja.
V času iz va ja nja ra zi ska ve smo se s so go vor ni ki lažje srečali v Ko pru ali Pi ra nu kot na nji ho vih do mo -
vih. Ve li ka gozd na tost in za raščanje že zmanjšuje ta raz no li kost živ ljenj skih oko lij rast lin ter živa li in
pri vlačnost oko lja za člo ve ka, za ra di dnev ne re krea ci je, po hod ništva ter ko le sar je nja pa se po nov no čis -
ti jo in vzdržuje jo vsaj nek da nje poti.
5 Re zul ta ti in raz prava
5.1 Mo ti va ci ja za so de lo va nje v raz vo ju
Kaj mo ti vi ra pre bi val ce po deželja, da so de lu je jo in se ak tiv no vključuje jo v do ga ja nje v lo kal nem
oko lju, je po memb no vprašanje. Naši so go vor ni ki, si cer ak tiv ni po sa mez ni ki, so po ve da li: »Pomembna
jespodbudas straniposameznikovalimanjšeskupine»zagnanih«,njimsepotempridružijonekateriso-
vaščani,todavečinasejihredkoalinikoli.« Pou da ri li so po tre bo po do go var ja nju in in for mi ra nju o na me nu,
iz va ja nju ter re zul ta tih ak tiv no sti. Zla sti re zul ta ti pre bi val ce spod bu di jo k bolj ak tiv ni ude ležbi pri dejav -
no stih v do mačem kra ju. »Kovidijo,dasenekajnarediinizboljša,pridejotuditistinezainteresirani«,
nam je po ve dal so go vor nik.
Ne ka te ri so go vor ni ki so kot pri mer ome ni li ak ci jo »Očis ti mo Dra gonjo 2015«, ki je bila or ga ni zi -
ra na me se ca maja v sklo pu širše ak tiv no sti Let’sdoMediterranean in bili kri tični do sla be ga od zi va s stra ni
lo kal ne ga pre bi vals tva. Po ve da li so, da so v pre te klo sti pre bi val ci s skup nim de lom na tako ime no va -
nih ko mu nih ali ra bu tah ve li ko po sto ri li za skup no do bro, vključno z uprav lja njem na rav nih vi rov.
Z od se lje va njem in spre mem ba mi, ki jih je naj prej pri ne sla na cio na li za ci ja, pa je skup no uprav lja nje
na rav nih vi rov, ki je bilo prej v do me ni vaške skup no sti, počasi usahni lo. To vrst ne ak tiv no sti in večji
del ob vez no sti je prešlo pod okri lje jav nih us ta nov in pre bi val ci so iz gu bi li občutek od go vor no sti ter
po tre be po last nem an gažira nju. »Ljudjesiželijosprememb,ampaknevedo,kakoselotiti,nimajopo-
guma«, nam je povedal eden od so go vor ni kov. Ob pre gle du gla sil in splet nih stra ni kra jev nih skup no sti,
kjer večino po zor no sti na me ni jo prav po ročilom o do god kih v na se ljih, smo opa zi li, da se vaške skup -
no sti tru di jo oživ lja ti vaški utrip in po ve zo va ti do mačine v skup nih ak ci jah. Fi nančna sreds tva, ki jih
vaške skup no sti do bi jo od kra jev nih skup no sti, so večino ma po rab lje na za ure ja nje oko li ce na se lij, vaških
poti in ob jek tov, po ra bi jo jih za ma te rial na sreds tva, delo pa opra vi jo do mačini. Šte vi lo društev na po -
deželju sloven ske Is tre in tudi zno traj pred vi de ne ga KP Dra go nja se je z leti pre cej po večalo. Se daj ima
mno go vasi vsaj eno, če ne celo več društev. Tu ri stična, kul tur na, šport na in društva za ohra nja nje de -
diščine so, po leg pro sto volj nih ga sil skih in upo ko jen skih društev, naj bolj za sto pa na. Društva skr bi jo
za or ga ni za ci jo pri re di tev, kot so vsa ko let ni vaški praz ni ki ali šagre (na pri mer v Kr kavčah, Sečov ljah,
Gračišču), pro sla ve zgo do vin skih do god kov, pred vsem iz dru ge sve tov ne voj ne (na pri mer v Šmar jah,
Lo par ju, Po be gih), pu sto va nja v večini vasi, ku li na rični praz ni ki šparg ljev, bli tve, česna (na pri mer v Pad -
ni, Novi vasi, Pom ja nu, Gračišču) in po kušine vin (na pri mer v Ma re zi gah).
Pred leti društva in ak tiv no sti po va seh niso bile po ve za ne in us kla je ne ter so ime le večino ma lo -
kal ni po men. Se daj pa de lu je jo bolj us kla je no, da se do god ki časov no ne po kri va jo in vse bin sko pod va ja jo.
70
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
Naši so go vor ni ki so po ve da li, da se tru di jo po nu di ti kaj iz vir ne ga, no ve ga, da se radi pred sta vi jo na
pri re di tvah v Ko pru in želijo pri teg ni ti obi sko val ce iz širšega ob močja Is tre. »Čeimašdobroidejo,dobiš
tudisponzorje,lahkoseprijavišnarazpiseinpridobišfinančnasredstva«, so nam še po ve da li. Za vest
o pri ložno stih, ki jih pri naša mreženje in to pred vsem v luči (no vih) poli tik raz vo ja po deželja, je bila
ključna pri vzpo sta vi tvi »Mreže za pre po rod Is tre«. Mreža, us ta nov lje na mar ca 2015, združuje 13 ne -
vlad nih or ga ni za cij, ki de lu je jo na po deželju in se prek te tudi ak tiv no po ve zu je jo in an gažira jo, na pri mer
Očis ti mo Dra gonjo 2015, Is tra brez gen sko spre me nje nih or ga niz mov. Po točnik Sla vičeva (2009) je z ra -
zi ska vo do ka za la, da ob sta ja jo raz li ke v rav ni pri sot no sti so cial ne ga ka pi ta la na slo ven skem po deželju.
Raz li ke so večino ma po sle di ca spe ci fičnih oko liščin in vključuje jo tudi mo ti vi ra nost ter pri prav lje nost
vaščanov do so de lo va nja in an gažira nja. V pred hod nem po glav ju smo ome ni li neu god no sta rost no se -
sta vo in de mo graf ske tren de, kar zmanjšuje vred nost so cial ne mu ka pi ta lu na pred vi de nem ob močju
KP Dra go nja. Po zi tiv no pa oce nju je mo za vest pre bi val cev o pri pad no sti lo kal ni skup no sti, ki jo je moč
ugo to vi ti iz so de lo va nja v društvih in pri iz ved bi ak tiv no sti ter pri za de va nju ak tiv nih po sa mez ni kov
za mo ti vi ra nje in po ve zo va nje so de lu jočih. An gažira nje širše po pu la ci je v razvoj skup no sti je večplast -
ni iz ziv. Že Lukšič (1998) je ugo to vil, da je tre ba za do se ga nje večjega po ten cia la zain te re si ra no jav nost
pri teg ni ti s pro fe sio nal nim an gažira njem. Tudi naši so go vor ni ki so pou da ri li, da bo za žele ne spre mem -
be na bo lje po treb na večja po ve za nost, po tre bo va li pa bi tudi po moč.
5.2 Sez na nje nost z raz voj ni mi pro jek ti
Kljub temu, da so so go vor ni ki me ni li, da je in for mi ra nje širše skup no sti o raz voj nih pri ložno stih
po manj klji vo, smo opa zi li, da so sami do bro sez na nje ni z raz voj ni mi pro jek ti in možnost mi za pri do -
bi va nje sred stev. Po nov no mo ra mo ome ni ti, da so so go vor ni ki ak tiv ni člani skup no sti in smo jih iz bra li
prav s tem raz lo gom. Večino ma so bili ali so še po ve za ni s pro jek ti za ra di svo je za po sli tve, vlo ge v lo -
kal ni skup no sti ali kot za seb ni ki, ki so fi nančna sreds tva pri do bi li za za gon de jav no sti ozi ro ma kot po moč
pri raz vo ju le-te. Vsi so me ni li, da je edi na pra va smer raz vo ja v slo ven ski Is tri traj nost no na rav nan
raz voj de jav no sti. Te naj bi ob močju pri ne sle do da no vred nost in hkra ti iz boljšale živ lje nje lo kal ne ga
pre bi vals tva. Da se za do voljs tvo pre bi val cev ne meri zgolj z ma te rial nim bla go sta njem po sa mez ni kov,
tem več tudi z us pešnim raz vo jem kra ja, ure je nost jo in fra struk tu re, izo braževa nja in zdravs tve ne os -
kr be ter z možnost jo ka ko vost ne izra be pro ste ga časa, so ugo to vi li tudi Ni co lao in so de lav ci (2009).
Na pod la gi ana li ze po dat kov, pri dob lje nih na MOK in pov ze tih v pre gled ni ci 3, smo spoz na li, da so
bili že iz ve de ni pro jek ti na ob močju pred vi de ne ga KP Dra go nja na me njeni pred vsem ob no vi in iz boljšanju
in fra struk tu re, ob no vi vaških je der in po sa mez nih ob jek tov. Naj več fi nančnih sred stev je bilo vloženih
v os nov no in fra struk tu ro, kot so cest ne po ve za ve, vo do vod in ka na li za ci ja, po ko pa lišča. Zno traj ob -
močja pred vi de ne ga KP Dra go nja je v začetni fazi iz grad nja vo do vo da za Abi tan te, ki še ni ma jo pit ne
vode iz Rižan ske ga vo do vod ne ga si ste ma. Od va ja nje in čiščenje od pad nih voda ni v ce lo ti ure je no v no -
be nem na se lju. Manj sred stev je bilo na me nje nim kul tur nim in po dob nim objektom, ob no vam ter
re sta vra tor skim de lom na sa kral nih in dru gih ob jek tih kul tur ne de diščine, ob no vi igrišč in po dob no.
So go vor ni ki so po ve da li, da ima jo iz kušnje z zah tev no pri pra vo do ku men ta ci je ob pri ja vi pro jek tov,
iz po sta vi li so jih kot raz voj no pri ložnost, tako za svoj kraj kot ce lot no is tr sko po deželje. Me ni li so, da
so do dat ni na po ri pri pri do bi va nju sred stev iz raz voj nih skla dov upra vičeni. Po zi tiv ne učinke evrop -
skih fi nančnih sred stev ome nja Pe rez (2000), ki je ugo to vil, da je pro gram LEADER Špa ni ji pri ne sel
nov za gon, saj so ga lo kal ni od ločeval ci spre je li kot po memb no po li tično orod je, s ka te rim so se lo ti li
iz bi ra nja cilj nih in ve sti cij in ure sničeva nja raz voj nih pro jek tov. Ljud je so ga pre poz na li kot močan de -
jav nik pos peševa nja in pro mo ci je razvoja po deželja ter spod bu ja nja lo kal ne ko lek tiv ne vključeno sti.
Ini cia ti va LEADER pri ge ne ri ra nju idej nih pro jek tov spod bu ja ino vi ra nje kot pri stop k raz vo ju po deželja.
Us tvar ja nje in pro mo ci ja so cial nih mrež v družbe nih od no sih igra ključno vlo go pri izvaja nju ino vativne -
ga eko nom ske ga raz vo ja, saj združuje raz lična zna nja, iz kušnje in veščine ak ter jev, ki lah ko pri po mo re jo
k raz vo ju ino va cij ter olajšajo in pos pešijo pre nos zna nja (Dar gan in Shuck smith 2008).
71
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Preglednica2:Investicijev obdobju2010–2016v krajevnihskupnostihnaširšemobmočjupredvidenega
KPDragonja(Mestna…2017).
kra jev na opis vred nost pri dob lje na no si lec
skup nost v evrih sreds tva prek
raz voj nih skla dov
KS Šmar je I. faza grad nje ka na li za ci je, re kon struk ci ja 1.437.302 661.402 MO Ko per
ne ka te rih lo kal nih cest v Šmar jah
KS Gra din ob no va in nad grad nja doma v Bre zo vi ci, 549.599 120.64 MO Ko per
etap na re kon struk ci ja ce ste Hr vo ji–Krožič,
I. faza grad nje vo do vo da Gra din–Abi tan ti,
ob no va trga v To po lov cu, sa na cij ska dela
na zvo ni ku v Hr vo jih
KS Šmar je re kon struk ci ja trga v vaškem je dru Šmar ja, 345.675 204.351 MO Ko per
re kon struk ci ja ne ka te rih lo kal nih cest,
ob no va trga in re kon struk ci ja ob jek ta
pod spo me ni kom
KS Šmar je širi tev po ko pa lišča v Gažonu 183.974 / MO Ko per
KS Ma re zi ge etapna re kon struk ci ja ce ste Ba biči–Boršt, 96.093 /
grad nja zu na nje ga in no tra nje ga odra
v za družnem domu v Borštu, sa na ci ja
lo kal nih cest
KS Ma re zi ge ob no va in širi tev igrišča ob sta ri šoli 84.747 / MO Ko per
v Truškah
KS Gračišče pre no va vežice na po ko pa lišču 71.041 / MO Ko per
KS Gračišče ob no va, sa na ci ja in re sta vra tor ska 66.227 / MO Ko per
dela v cerk vi ci in ure di tev oko li ce
na po ko pa lišču v Ku be du
Pri mer ja va zgor njih po dat kov z in ve sti ci ja mi v dru gih KS po de že lja slo ven ske Is tre je po ka za la, da
je bilo naj več sred stev vlo že nih v iz grad njo ka na li za cij ske ga si ste ma v Ško fi jah in De ka nih ter v prvo
fazo ob no ve sle men ske ce ste v Hr va ti nih. Pre cej fi nanč nih sred stev je bilo po rab lje nih tudi za na domestno
stav bo os nov ne šo le v Sve tem An to nu, zgra jen je bil nov vr tec v Po be gih, do dat ne učil ni ce v Ma re zi -
gah, Ško fi jah, Šmar jah in Hr va ti nih. Na ce lot nem ob moč ju po de že lja MO Ko per je bilo več sred stev
vlo že nih v in fra struk tur ne pro jek te v kra jev nih skup no stih z več pre bi val ci, ki so bliž je oba li ali so območja
in ten ziv nej ših su bur ba ni za cij skih pro ce sov (Mest na … 2017). Več ji pro jek ti Ob či ne Pi ran so bili iz ve -
de ni sku paj s so sed nji ma ob či na ma Izo lo in Ko per. S pro jek tom »Re vi tas« so opre mi li de gu sta cij ski
cen ter v Pad ni (30.541,63 evrov), s »Pa ren za no II« (28.800,00 evrov) so ure di li po či va liš ča za po hod -
ni ke in ko le sar je ter po sta vi li oz na če val ne in in for ma cij ske tab le. S pro jek tom »Pa ren za na Ma gic« je
Ob či na Pi ran do pol ni la in fra struk tu ro na »Poti zdrav ja in pri ja teljs tva« na svo jem ob moč ju. Ure di li
so tri po či va liš ča za ko le sar je, po sta vi li orod ja za šport no vad bo v  na ra vi ter in for ma cij ske tab le
(80.400,00 evrov). S pro jek tom »Re vi tas II« (72.500,00 evrov) so ure di li tri po hod ne in te mat ske poti
na ob moč ju vasi Padna, Nova vas in Sve ti Pe ter ter ob no vi li kal. Orga ni zi ra li so se jem tra di cio nal nih
obr ti Is tre ter v so de lo va nju z me stom Bu zet se jem s so rod no vse bi no na hr vaš ki stra ni. S pro jek tom
»HERA« (568.524,00 evrov) so or ga ni zi ra li kon fe ren co o rabi kul tur ne de diš či ne v tu ri stič ne na me ne,
iz de la li pro mo cij sko mul time dij sko gra di vo in pre no vi li kul tur ni dom Bo ži dar ja Jak ca v Pad ni. Projekt
72
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
»Well ness Is tra« (145.101,23 evrov) je pod prl do go dek »Od vi nar ja do olj kar ja«, ure di tev splet ne strani
in obisk tu ri stič ne ga sej ma v Av stri ji (Ob či na Pi ran 2017).
5.3 Želje in pričako va nja gle de raz vo ja v lo kal nem oko lju
Naši so go vor ni ki so bili pri pre so ji raz voj nih možno sti pre cej enot ni. Raz voj po deželja slo ven ske
Is tre in ob močja pred vi de ne ga KP Dra go nja vi di jo v tu riz mu in eko loški pri de la vi hrane. To so iz po -
sta vi li kot naj po memb nejši raz log za va ro va nje na ra ve, saj je za obe de jav no sti te melj ne ga po me na prav
ohra nje no na rav no oko lje. Po lo vi ca so go vor ni kov je kot glav ni »tu ri stični pro dukt« ome ni la av ten tičnost
doživet ja neo kr nje ne na ra ve, biotsko raz no vrst nost po rečja Dra go nje in pri jaz no sti lo kal ne ga pre bi -
vals tva. Na pod la gi ana li ze do ku men tov smo ugo to vi li, da je da nes več ak tiv no sti us mer je nih v raz voj
tu riz ma ka kor v raz voj kme tijs tva. To kažejo že ome nje ne šte vil ne pri re di tve, ure je nih in označenih je
bilo mno go te mat skih (na pri mer vin ske ce ste, poti po vod nih vi rih), po hod niških in ko le sar skih poti,
med dru gim tudi v ok vi ru pro jek ta LAS Is tra. Poti so pred stav lje ne na splet ni stra ni MOK, ne ka te re tudi
s ti ska ni mi gra di vi v več je zi kih, kaže na men, da in for ma ci ja o njih do seže slo ven ske in tuje obi sko -
val ce. Iz pre gle da do ku men tov je moč raz bra ti, da je v zad njih le tih na sta lo tudi ne kaj pre nočit ve nih
zmog lji vo sti; za ni miv pri mer so »Hiške slo ven ske Is tre«. Ne ka te ri naši so go vor ni ki so izra zi li mne nje,
da bi bilo tre ba k raz vo ju tu riz ma pri sto pi ti sku paj in ce lo vi to, saj bi le tako pri va bi li ter za do vo lji li raz -
lične in te re se obi sko val cev. Goja (2015) opi su je po bu do gle de raz pršene ga ho te la, ki se od vi ja v vasi
Pad na. Ta pred stav lja inovati ven pri stop or ga ni za ci je tu ri stičnih na sta ni tev, ki jo do bro poz na jo v Ita -
li ji in na Hr vaškem, raz pršen ho tel na po deželju slo ven ske Is tre pa je no vost. Že Na red (2005) je ugo to vil,
da je tu ri zem po mem ben mo tor v re gio nal nem raz vo ju, saj omo goča obstoj in na dalj nji raz voj šte vil -
nih pa nog, ki si cer ne bi ob sta ja le. Z raz vo jem tu riz ma lah ko pre bi vals tvo naj de delo v lo kal nem oko lju,
se vključi v raz voj po deželja in s tem pri po mo re k us tvar ja nju ko ri sti za širšo oko li co. Me ni mo, da bi
s po močjo starejših pre bi val cev lah ko obu di li ne ka te re de jav no sti in prak se, kar bi pris pe va lo k ohra -
nja nju žive kul tur ne de diščine ter obo ga ti lo tu ri stično po nud bo. Z ob no vo ob sto ječih ob jek tov bi po skr be li
za ar hi tek tur no de diščino, mlajši pre bi val ci pa bi se mo rali ak tiv no vključiti in do pol ni ti po nud bo. Iz
od go vo rov smo raz bra li, da so go vor ni ki ce ni jo tudi ga stro nom sko po nud bo, se stav lje no iz do mačih se -
zon skih spe cia li tet, kar bi lah ko v pri hod nje oživi lo pri de la vo in pre de la vo hra ne. Eko loške kme ti je, ki
bi lahko ak tiv no pris pe va le h ga stro nom ski po nud bi, na ob močju pred vi de ne ga KP Dra go nja niso šte -
vil ne, pre težno pa so us mer je ne v olj kars tvo in vi no grad ništvo. Ker ob močje ni pri mer no za in tenziv no
kme tijs tvo, bi lah ko re kli, da je večina pri de la ne hra ne ka ko vostne, žal pa je pri de la ne ga pre ma lo, da
bi pre se glo po tre be pri de lo val cev ozi ro ma sa moo skr bo. Ne koč je bilo v slo ven ski Is tri pre cej živi no re -
je, da nes pa sko raj nič. Nek da nji pašniki so se spre me ni li v gozd, za raščajo pa se tudi dru ga zem ljišča.
Reja drobnice, konj ali go ve da bi bila zelo do bro došla za ohra nja nje kul tur ne po kra ji ne. Pre se ne ti lo nas
je, da so so go vor ni ki pri de la vo eko loških pri del kov bolj po ve zo va li s ka ko vost no tu ri stično po nud bo
kot s ka ko vost jo bi va nja in z last no os kr bo. Kot lah ko skle pa mo, je eko loška pri de la va hra ne za nje pred -
vsem vir za služka, mor da tudi zato, ker se sami lah ko os kr bi jo s pri del ki poz na nih pri de lo val cev (so se dov,
so rod ni kov, pri ja te ljev) brez cer ti fi ka ta eko loške pri de la ve ali jo pri de lu je jo sami. Bes sie re (1998) je pou -
dar jal, da sta lo kal na hra na in ga stro no mi ja z vi di ka ohra nja nja kul tur ne de diščine za po dežel ski tu ri zem
po memb ni lo kal ni iden ti te ti vsa ke ga ob močja, ki združuje ta lo kal ne proi zva jal ce, lo kal no pre bi vals -
tvo in po dežel ski tu ri zem. Kom bi na ci ja tra dicije in ino va tiv no sti obi sko val cem po nu di lo kal ne jedi kot
av ten tično ga stro nom sko iz kušnjo.
Za raz voj de jav no sti, kot sta tu ri zem in eko loška pri de la va živil, je do stop nost proi zvo dov za po -
trošnike zelo po memb na in jo omo gočajo do bre po ve za ve med va smi ter va smi in ur ba ni mi sre dišči.
So go vor ni ki so me ni li, da je za raz voj naj bolj za led ne ga dela slo ven ske Is tre, to je Kra jev ne skup no sti
Gra din, ki je ob meji s Hr vaško, cest na po ve za va z obal nim de lom naj večja težava. Nek daj jih je z do -
li no Dra go nje po vezovala utr je na pot, ki je da nes upo rab na le za po hod ni ke, si cer pa so na se lja po ve za na
z obal ni mi me sti po ve li ko daljši ce sti. Do Ko pra po tre bu je jo 45 mi nut, do Pi ra na več kot uro. Jav ni
73
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
av to bu sni pro met omo goča ne kaj po ve zav dnev no in večina pre bi val cev upo rab lja oseb ni avto. Do mačin
je izra zil upa nje in dvom, da bo kdaj v pri hod no sti ob nov lje na po ve za va z do li no Dra go nje. »Čebopark,
setozagotovonebozgodilo.« So go vor ni ki se za ve da jo tudi obre me ni tev oko lja z od pad ni mi vo da mi,
še zla sti, če bi razvi ja li tu ri zem in bi se po večalo šte vi lo pre bi val cev. Pou da ri li so pričako va nja, da se
neu re je no od va ja nje od pad nih voda in div ja od la ga lišča od pad kov čim prej ure di jo, niso pa ome ni li,
da bi v tej sme ri lah ko ve li ko na re di li sami. Rast lin ske ali dru ge biološke čis til ne na pra ve so do bra možnost
za čiščenje od pad nih voda v majh nih na se ljih, ve li ko sta rih div jih od la ga lišč od pad kov je bilo od stra -
nje nih v pre te klih čis til nih ak ci jah, za na sta ja nje no vih pa ni raz lo gov, saj je od voz od pad kov ure jen.
Tri je sogo vor ni ki so ome ni li tudi po tre bo po bolj ure je nih ko le sar skih in po hod niških po teh, saj se tudi
oz načene poti zelo hi tro za ra ste jo in po sta ne jo ne pre hod ne.
Pred log o za va ro va nju ob močja bi vprašani pod pr li, ven dar so ob tem izra zi li ne go to vost, kako bi
režim va ro va nja na ra ve v KP Dra go nja vpli val na pre bi val ce v vsa kod nev nem živ lje nju in gos po dar -
je nju z last ni no. Stri nja jo se, da je tre ba za va ro va ti iden ti te to Is tre, is tr ske ga člo ve ka, kul tur no in na rav no
de diščino ter dru ge na rav ne vred no te, hkra ti pa si želi jo uprav lja nje, ki bi do vo lje va lo raz voj in vla ga -
nja v gos po dar ske de jav no sti (tu ri zem, kme tijs tvo in obrt). Me ni jo, da bi pre strog režim va ro va nja za vi ral
raz voj in fra struk tu re in lo kal ne ga gos po dars tva, ob no vo stavb, no vo grad nje in tako da lje. Pri se lje ni so -
go vor nik je tudi pou da ril, da neo kr nje na na ra va in skri te za ni mi vo sti »sameposebi« ne bodo pri teg ni le
obi sko val cev, da je tre ba po skr be ti za in ter pre ta ci jo na rav nih vred not, po nu di ti ak tiv no preživ lja nje pro -
ste ga časa na po deželju in pri mer no os kr bo. Meni, da brez de jav no sti, ki bi pri teg ni le obi sko val ce kot
po sa mez ni ke, družine ali manjše sku pi ne, jih za držale na ob močju več dni in omo gočile iz va ja nje v vseh
let nih časih, ni smi sel no gra di ti na sta ni tev. »Oddnevnihobiskovalcevimajokoristisamogostilne,paše
tovečinomaobkoncihtedna«, nam je še po ve dal.
6 Sklep
Ak tiv na ude ležba pre bi val cev pri iz va ja nju stra te gij raz vo ja lo kal nih skup no sti ter pri va ro va nju na -
ra ve in oko lja je pre poz na na kot nuj na, učin ko vi ta in de mo kra tična. No vo dob ne po li ti ke raz vo ja po deželja
to odo bra va jo kot po mem ben de jav nik in z na me nom, da bi pre bi val ce po deželja us trez no ak ti vi ra li,
to vrst ne po li ti ke nu di jo sreds tva in možno sti za mreženje ter pro jekt no so de lo va nje. Ven dar med tem,
ko se ne ka te ri ak tiv no udeležuje jo in po zor no sprem lja jo ak tiv no sti, us mer je ne k traj nost ne mu razvo -
ju po deželja slo ven ske Is tre, je večina pre bi val cev sla bo sez na nje na s to vrst ni mi pri ložnost mi in do ga ja njem
ter red ko so de lu je. Gle de tega so so go vor ni ki mne nja, da je tre ba do mačine več in red no ob veščati, spod -
bu ja ti in an gažira ti.
V zad njih le tih je si cer moč opa zi ti do ločene spre mem be na bo lje. Tudi pre bi val ci vasi na ob močju
pred vi de ne ga KP Dra go nja so se začeli po ve zo va ti in izob li ko va le so se po bu de za raz voj na nji ho vem
ob močju, ki so us mer je ne v traj nost ne prak se v kme tijs tvu in pod jet ništvu ter pod pi ra jo va ro va nje okolja.
Ugo to vi li smo, da se vsi so go vor ni ki do bro za ve da jo ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in ve li ke ga po ten cia -
la na rav nih vi rov, kot so gozd, ro do vit na prst, raz no vrstnost na rav ne ga oko lja. Me ni jo, da je tre ba vse
to ohra ni ti, hkra ti pa raz vi ja ti de jav no sti, ki bodo z de lov ni mi me sti za držale in pri teg ni le mla de prebi -
val ce ter pris pe va le k še boljši ka ko vo sti bi va nja vseh. Možno sti vi di jo v raz vo ju pod jet ništva oziroma
so cial ne ga pod jet ništva in v oživ lja nju obr ti. Pri liv in for ma cij o do brih prak sah in ino va tiv nih pod jet -
niških ide jah, ki us pešno de lu je jo drug je, je pris pe val k ob li ko va nju mne nja, kako po deželje slo ven ske
Is tre ume sti ti v no vo dob ne pro ce se. Pred leti so tako le red ki ver je li v raz voj tu riz ma v no tra njo sti po -
deželja slo ven ske Is tre, saj je bilo raz šir je no mne nje, da se po deželje ne more ko sa ti z raz vi to in uve ljav lje no
tu ri stično po nud bo obal nih mest. Da nes ni več tako. Do mačini pre poz na va jo priložno sti, po ve za ne s traj -
nost ni mi ob li ka mi tu riz ma, kjer obi sko val ci želi jo dožive ti av ten tičnost ter prežive ti pro sti čas v sti ku
z na ra vo in tra di ci jo. So go vor ni ki so si cer mne nja, da bi bila v tem po gle du po treb na boljša »prepoz-
navnostobmočjainskupnablagovnaznamkaizdelkov«, s ka te ro bi bilo mo goče do seči višjo do da no
74
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
vred nost. Me ni jo, da je za uvr sti tev ob močja na tu ri stični zem lje vid po treb na tudi zgod ba, ki pri tegne
ter ure je na tu ri stična in fra struk tu ra.
Zahvala:Predstavljenaštudijajedelširšeraziskavezamagistrskodeloz naslovom»Presojamožnosti
inpogojevsoudeležbeprebivalcevv trajnostnemrazvojulokalneskupnosti«,kijojeJaninaTorkarzagovar-
jalanaUniverzinaPrimorskem.Stroškejezikovnegapregledabesedilasoavtoricekrileizprojektast.3044601,
kigafinanciraÖstersjöstiftelsen(http://ostersjostiftelsen.se).Avtoricesezahvaljujejog.Ferletičuz Mest-
neobčineKopering.Gojizaposredovanepodatketerga.Klemenczajezikovnipregledangleškegaprevoda.
7 Viri in li te ra tu ra
Arn stein, S. R. 1969: A lad der of ci ti zen par ti ci pa tion.Jour nal of the Ame ri can In sti tu te of Plan ners
35-4. DOI: https://doi.org/10.1080/01944366908977225
Bar ke, M., New ton, M. 1997: Spain, its re gions and the EU »LEADER« ini tia ti ve: some cri ti cal pers -
pec ti ves on its ad mi ni stra tion. Pub lic Po licy and Ad mi ni stra tion 12-3. DOI: https://doi.org/10.1177/
095207679701200306
Bes sie re, J. 1998: Lo cal de ve lop ment and he ri ta ge: Tra di tio nal food and cui si ne as tou rist at trac tion in
ru ral areas.So ciolo gia Ru ra lis 38-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00061
Bo ström, M., Rabe, L., Ro de la, R. 2015: En vi ron men tal non-go vern men tal or ga ni za tions and tran sna -
tio nal col la bo ra tion: The Bal tic Sea and Adria tic-Io nian Sea re gions. En vi ron men tal Po li tics 24-5.
DOI: https://doi.org/10.1080/09644016.2015.1027057
Bron di zio, E. S., Os trom, E., Young, O. R. 2009: Con nec ti vity and the go ver nan ce of mul ti le vel so cial-
eco lo gi cal systems: The role of social ca pi tal. An nual Re view of En vi ron ment and Re sour ces 34.
DOI: https://doi.org/10.1146/an nu rev.en vi ron.020708.100707
Dar gan, L., Shuck smith, M. 2008: LEADER and in no va tion. So cio lo gia Ru ra lis 48-3. DOI: https://doi.org/
10.1111/j.1467-9523.2008.00463.X
Den zin, N. K. 2010: Mo ments, mi xed met hods and pa ra digm dia logs. Qua li ta ti ve In quiry 16-6. DOI:
https://doi.org/10.1177/1077800410364608
Den zin, N. K., Lin coln, Y. S. 2000: Hand book of Qua li ta ti ve Re search. Lon don.
Evrop ski kme tij ski sklad za raz voj po deželja. Pro gram raz vo ja po deželja, 2013. Med mrežje:
http://www.pro gram-po de ze lja.si/sl/prp-2007-2013/raz voj ne-osi/4-os-lea der (12. 5. 2016).
Goja, D. 2015: Raz voj vasi Pad na in vi zi ja raz pršene ga ho te la. Sous tvar ja mo traj nost ni raz voj ob močja
po rečja Dra go nje in po deželja Slo ven ske Is tre. Ko per.
Guštin, Š., Po točnik Sla vič, I. 2015: Pre poz na va nje in pro stor ska raz me sti tev konf lik tov na po deželju.
Geo graf ski vest nik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105
Haz ler, V., Koščak, M., Ma ka ro vič, M., Pelc, S., Zajc, M., Ko kolj-Prošek, J., Ko kalj, V. 1999: Na vo di la
za iz ved bo pro gra ma uva ja nja CRPOV in iz de la vo raz voj ne ga pro jek ta CRPOV. Mi ni strs tvo za kme -
tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na.
High, C., Ne mes, G. 2007: So cial lear ning in LEADER: Exo ge nous, en do ge nous and hybrid eva lua tion
in ru ral de ve lop ment. So cio lo gia Ru ra lis 47-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2007.00430.x
Jer man, K. 2011: Družbe no gos po dar ski in pro stor ski vi di ki os kr be sta rejšega pre bi vals tva na ko pr skem
po deželju. Di plom sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Klad nik, D., Pi pan, P., Gašpe rič, P. 2014: Poi me no va nje Pi ran ske ga za li va. Geo gra fija Slo ve ni ja 27.
Ljubljana.
Ko kolj-Pro sek, J., Go lo bič, B. 2002: Ce lost ni raz voj po deželja in ob no va vasi: CRPOV 1990–2002 – primeri
do brih praks. Mi ni strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Ljub lja na.
Kovách, I. 2000: LEADER, A new so cial or der, and the Cen tral and East-Eu ro pean coun tries. So ciologia
Ru ra lis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00140
75
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
Krušec, K. 2016: (Sub)ur ba ni za cij ski pro ce si v mest ni občini Ko per s pou dar kom na de mo graf skih gibanjih
v ob dob ju 2005–2015. Za ključno delo, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem.
Ko per.
Lukšič, J. 1998: Okolj ske ne vlad ne or ga ni za ci je v Slo ve ni ji. Teo ri ja in prak sa 35-5.
Man ni gel, E. 2008: In te gra ting parks and peo ple: How does par ti ci pa tion work in pro tec ted area ma -
na ge ment? So ciety and Na tu ral Re sour ces 21-6. DOI: https://doi.org/10.1080/08941920701618039
Mest na občina Ko per. In ter no gra di vo o in ve sti ci jah na po deželju. Ko per, 2017.
Mi le stad, R., Bar tel-Kra toch vil, R., Leit ner, H., Ax mann, P. 2010: Being clo se: The qua lity of so cial relations -
hips in a lo cal or ga nic ce real and bread net work in Lo wer Au stria. Jour nal of Ru ral Stu dies 26-3.
DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrur stud.2010.01.004
Mo se ley, M. J. 2003: Ru ral De ve lop ment: Prin ci ples and Prac ti ce. Lon don.
Mreža za pre po rod Is tre. Med mrežje: http://pre po ro di stre.weebly.com/ (12. 5. 2016).
Na red, J. 2005: Spod bu ja nje tu riz ma in in stru ment traj nost ne ga re gio nal ne ga raz vo ja. IB re vi ja 39-4.
Občina Pi ran. In ter no gra di vo o in ve sti ci jah na po deželju. Pi ran, 2017.
Os trom, E. 1990: Go ver ning the Com mons: The Evo lu tion of In sti tu tions for Col lec ti ve Ac tion.
Cambridge, MA.
Os trom, E. 2000: Col lec ti ve ac tion and the evo lu tion of so cial norms. The Jour nal of Eco no mic Perspec -
ti ves 14-3. DOI: https://doi.org/10.1257/jep.14.3.137.
Pelc, S. 2000: Pro jekt ce lost ne ga raz vo ja po deželja in ob no ve vasi. Ljub lja na: geo gra fi ja me sta.
Ljubljana.
Pe rez, J. E. 2000: The LEADER pro gram me and the rise of ru ral de ve lop ment in Spain. So cio lo gia Rura -
lis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00142
Plum mer, R., Fitz Gib bon, J. 2006: Peo ple mat ter: The im por tan ce of so cial ca pi tal in the co ma na -
gement of na tu ral re sour ces. Na tu ral Re sour ces Fo rum 30-1. DOI: https://doi.org/10.1111/
j.1477-8947.2006.00157.x
Po dre ka, J., Ro de la, R. 2013: Lo kal ne ak cij ske skupi ne in va ro va nje oko lja: pre gled vse bin pro jek tov,
ki pris pe va jo k drugi osi Pro gra ma raz vo ja po deželja. Geo graf ski vest nik 85-2.
Po točnik Sla vič, I. 2008: En do ge ni po ten ci jal po deželja. Dok tor sko delo, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze
v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Po točnik Sla vič, I. 2009: So ci la ni ka pi tal na slo ven skem po deželju. Dela 31. DOI: https://doi.org/
10.4312/dela.31.2.21-36
Po točnik Sla vič, I. 2010: Ne oen do ge nous in- and out put of se lec ted ru ral areas. Re vi ja za geo gra fi jo 5-1.
Pretty, J. N. 2003: So cial ca pi tal and the col lec ti ve ma na ge ment of re sour ces. Scien ce 302-5652. DOI:
https://doi.org/10.1126/scien ce.1090847
Pretty, J. N., Smith, D. 2004: So cial ca pi tal in bio di ver sity con ser va tion and ma na ge ment. Con ser vation
Bio logy 18-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1523-1739.2004.00126.x
Ro de la, R. 2006: Tri glav ski na rod ni park: Ana li za iz kušenj lo kal ne ga pre bi vals tva. Ljub lja na.
Ro de la, R., Udovč, A., Bo ström, M. 2017: De ve lo ping en vi ron men tal NGO po wer for do me stic batt les
in a mul ti le vel con text: Les sons from a Slo ve nian case. En vi ron men tal Po licy and Go ver nan ce 27-3.
DOI: https://doi.org/10.1002/eet.1735
Shuck smith, M. 2010: Di sin te gra ted ru ral de ve lop ment? Neo-en do ge nous ru ral de ve lop ment, plan ning
and pla ce-sha ping in dif fu sed po wer con texts. So cio lo gia Ru ra lis 50-1. DOI: https://doi.org/
10.1111/j.1467-9523.2009.00497.X
The LEADER Ap proach: A  Ba sic Gui de. Luk sem burg, 2006. Medmrežje: https://ec.eu ro pa.eu/
agri cul tu re/si tes/agri cul tu re/fi les/pub li/fact/lea der/2006_en.pdf (12. 5. 2016).
Tor kar, J. 2015: Pre so ja možno sti in po go jev sou de ležbe pre bi val cev v traj nost nem raz vo ju lo kal ne skup -
no sti – štu di ja pri me ra. Ma gi str sko delo, Fakul te ta za Ma na ge ment Uni ver ze na Pri mor skem. Ko per.
Tram puš, T. 2009: Stro kov ni pred log za za va ro va nje Kra jin ske ga par ka Dra go nja. Med mrež je:
http://www.zrsvn.si/do ku men ti/63/2/2012/SP_p KPD_ZRSVN_feb09_2673.pdf (13. 8. 2016).
76
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …
Vo grinc, J. 2008: Po men triangu la ci je za za go tav lja nje ka ko vo sti znans tve nih spoz nanj kva li ta tiv ne ga
ra zi sko va nja. So dob na pe da go gi ka 59-5.
Zorn, M. 2008: Ero sion pro ces ses in Slo ve ne Is tria. Part 1, Soil ero sion. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1.
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102
8 Sum mary: Ru ral de ve lop ment in the pros pec ti ve Dra go nja Lands ca pe
Park: a view point from ac ti ve in ha bi tants
(tran sla ted by Ro mi na Ro de la)
The pa per pre sents sum ma ri sed re sults of a study that was ai med at in ve sti ga ting the op por tu ni -
ties for su stai nable de ve lop ment of the ru ral area lo ca ted wit hin the boun da ries of a pros pec ti ve pro tec ted
area, the Dra go nja Lands ca pe Park, in south west Slo ve nia. In the past this area suf fe red out-mi gra tion
and it is still spar sely po pu la ted to day. Out mi gra tion re sul ted in land aban don ment and fo rest re growth.
We have re cently ob ser ved that the youn ger in ha bi tants, of whom many are newly sett led, star ted to
be en ga ged in ini tia ti ves meant to im pro ve lo cal well-being and li ving con di tions. Ac ti ve in ha bi tants
are a paramount re sour ce for ru ral de ve lop ment: tho se ac ti ve in com mu nity af fairs have an im por tant
role in sprea ding out in for ma tion to ot her re si dents, they con tri bu te to main tai ning re la tions hips in
the com mu nity and build so cial ca pi tal. We sought to study the way ac ti ve in ha bi tants en ga ge in com -
mu nity af fairs and how they per cei ve chal len ges for ru ral de ve lop ment. This was ap proac hed by means
of mul ti ple met hods. We first made a do cu ment analy sis in which we col lec ted in for ma tion about ac -
ti vi ties that took place wit hin this ru ral area (Is tria). We re vie wed web si tes and ac ces sed re ports and
re la ted ma te rials that were made avai lab le on-line by lo cal com mu ni ties and as so cia tions. Af ter that
we un der took a non-ob tru si ve ob ser va tion of par ti ci pants in the works hop entit led »Crea ting Su stai -
nab le Ru ral De ve lop ment of Is tria« which sought to pro mo te ac ti ve in vol ve ment of the lo cals in the
plan ning and ma na ge ment of lo cal de ve lop ment. We ob ser ved how the par ti ci pants in te rac ted with
one anot her, took no tes of the to pics dis cus sed and of the con cerns rai sed by the spea kers and the par -
ti ci pants. As a third step we also car ried out semi-struc tu red in ter views with ten lo cal in ha bi tants who
are ac ti vely en ga ged in ac ti vi ties, are mem bers of lo cal or ga ni za tions and/or are employed in the area
this re search is fo cu sed on. We col lec ted in for ma tion about the awa re ness of, and in te rest in, ac ti ve par -
ti ci pa tion in the ac ti vi ties meant to pro mo te su stai nab le de ve lop ment of this area, about the va luing
of na tu ral re sour ces, and in formation about the lo cal needs and ex pec ta tions re gar ding qua lity of life.
We have found out that our res pon dents are well awa re of lo cal af fairs, most of them have wor ked to -
get her and have had a po si ti ve ex pe rien ce with de ve lop ment pro jects.
Ac ti ve lo cals are the dri ving for ce of ru ral de ve lop ment in Slo ve nian Is tria, whi le de ve lop men tal
and si mi lar pro jects are their main tool. Col la bo ra tion bet ween pro fes sio nals and the ge ne ral pub lic
does not only bring about ma te rial as sets, but also in crea ses awa re ness, fo sters broa der edu ca tion and
strengt hens lo cal iden tity. Ef forts to se cu re and use Eu ro pean and ot her funds for ru ral de ve lop ment
have pro ved suc cess ful. As a re sult, buil dings and cul tu ral mo nu ments have been re fur bis hed, trans -
port in fra struc tu re, village mar kets, and ot her cul tu ral he ri ta ge have been im pro ved or main tai ned. Tou rist
in fra struc tu re has also been par tially set in pla ce, inc lu ding ac com mo da tion fa ci li ties, the ma tic, hi king
and cycling trails, in for ma tion boards etc. Ho we ver, the re are still lots of un tap ped po ten tials. In or -
der to boost the lei su re sec tor, tou rist of fer should be ex ten ded to ot her ser vi ces, which, in ad di tion to
ac com mo da tion fa ci li ties, could inc lu de a ran ge of soft and edu ca tio nal ac ti vi ties.
The study has as cer tai ned that res pon dents link ru ral de ve lop ment with su stai nab le forms of eco -
no mic en ga ge ment, such as eco tou rism, or ga nic far ming, and the like. They see sco pe in small en ter pri ses,
so cial en tre pre neurs hip, crafts and all the rest of what is ne ces sary to meet the needs of lo cal in ha bi -
tants, but also the pro ces sing of agri cul tu ral pro ducts and ma nu fac tu ring of pro ducts from lo cal ma te rials.
Res pon dents sup port the pre ser va tion of lo cal and tra di tio nal know led ge. They see sco pe in the
77
Geografski vestnik 89-1, 2017 Razgledi
deve lop ment of ga stro no mic of fer that ma kes use of lo cal pro du ce (oli ve gro wing, vi ti cul tu re, cul ti va tion
of ve ge tab les and fruit, har ve sting fruits and herbs, hun ting). The study has shown that the de ve lop ment
of so cial ca pi tal falls be hind ot her as pects and this is a ma jor ob stac le to su stai nab le ru ral de ve lop ment
of Slo ve nian Is tria. So cial ca pi tal is an im por tant as pect in ru ral de ve lop ment. The study high lights the
im por tan ce of (self)awa re ness and com mit ment to par ti ci pa tion in com mu nity af fairs. Res pon dents
have iden ti fied a need for a bet ter-or ga ni zed inf low of in for ma tion, the heigh te ning of awa re ness, and
exc han ge of know led ge, which could be ac hie ved through a va riety of events, works hops, pre sen ta tions.
With the analy sis of do cu ments and on li ne ma te rial we have found out that lots of events are or ga ni zed
in the areas with ac ti ve lo cal as so cia tions (tou rist, cul tu ral and ot her). The se as so cia tions col la bo ra te
and net work wi dely and are well em bed ded in lo cal af fairs, which sug gests that lar ger net works and/or
com mu ni ties are mobi li sed in dif fe rent ways. This is, we be lie ve, a po si ti ve pros pect for the de ve lop -
ment of ru ral Is tria.
78
Ja ni na Tor kar, Va len ti na Brečko Gru bar, Ro mi na Ro de la Raz voj po deželja na ob močju pred vi de ne ga …