66. številka. Ljubljana, v sredo 23. marca XX. leto, 1887. Izhaja vsak dan urepr, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a v s tr i j s k o-o ger sk e dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., z.i četrt leta 8 gld. 30 kr.. za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom račana se po 10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaSa. Za oznani|la plačuje se od. cetiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, . < •!. »bliska stolba". U p r a v n i s t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročim. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta .......6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. ,, pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na -dotično naročilo. VpravnlHvo ,,&fov. JVaroda". »Italijanske dežele." Doslej smo brali in slišali, da so samo v Italiji toli drzni, da govore in pišejo o „italijanskih deželah" v Avstriji. Za ta del vemo, da se snuje zgodovina in se delajo zemljepisi v zmislu, kakor da bi bilo v Avstriji zares dežel s popolnim italijanskim prebivalstvom. Mi vemo, da se opisujejo primorske dežele kot italijanske; tako se skladajo in prepevajo tudi pesni. Italijanskemu prebivalstvu v Kalabriji, Siciliji, pa tudi više proti nam je možno kuj takega zatrjevati kot dejansko resnico, tudi če ne gledamo na to, da je isto prebivalstvo jako nevedno v obče in ne samo glede na zemljepisje. Res je pač, da tudi pojedini avstrijski Italijani radi govore o „italijanskih deželah" našega cesarstva; ž njimi vsporedno pišejo tako tudi italijanske novine v Avstriji, v ta namen prekrščujejo tudi naše gore in reke, kakor mesta, trge in vasi. Tako ravnajo iz političnih namer in strankarski agitaciji se mnogokaj odpusti. Vse drugo pa je, če začnejo biti resnici v obraz korporacije, katerim prištevajo še vedno zaresni značaj Vse drugo je, če začnejo mestna starešinstva sklepati resolucije, v katerih se opirajo na italijanske dežele, in če imajo namen, da bi se te resolucije poštevale na merodajnih in najvišjih mestih. Poslednji čas so začeli avstrijski Italijani vladi zopet nagajati s tem, da izražajo korporativno svoje želje po osnovi posebnega, popolnega italijanskega vseučilišča. Italijani avstiijski imajo tudi na vseučiliščih predpravice; poleg tega se jim predavana vseučiliščih v Gradci in Inomostu to in ono v italijanščini. Kjer prebivajo, se jim izvršuje dejanski narodna jednakopravnost. K ljubu temu zahtevajo še posebno vseučilišče; oni dobro vedo, da bi jim bilo brezpotrebno in da bi je ne mogli polniti s slušatelji italijanske narodnosti, ker je njen odlomek v Avstriji premajhen. Ali sh nadejajo, da bi služilo tudi vseučilišče v poitalijančevanje zlasti primorskih Slovanov. Vseučilišče bi takorekoč dovršilo poitali-jančevanje. V resnici pa jim je samo do tega, da bi Italijani v kraljestvu toliko laže agitovali proti Avstriji, češ, da ta neče podeliti potrebnega vseučilišča ^italijanskim deželam" in da tako Italijanom krati kulturno razvijanje. Samo tako je umeti, da se na pr. tudi Goriško mestno starejšinstvo poteguje za italijansko vseučilišče v imenu „italijanskih dežel". Ker je taka korporacija po imenu zaresna, si misli ono starejšinstvo, da tako najbolje ustreže sproženi agitaciji. Slovenci in Hrvati ali v obče Slovani, ki ži\e pomešani z italijansko narodnostjo na Primorskem iu v Dalmaciji, pa protestujejo in morajo protest*)* vati, da se razglašajo za italijanske one dežele, v katerih imajo Slovani večino do denašnjega dne. V Avstriji v obče ni nobene dežele italijanske; kajti še južno Tirolsko je samo manjši del te pokrajine in ta del nema svojega lastnega deželnega zastopstva, da bi se mogel imenovati samostojna dežela. O Dalmaciji, kjer je gospodovala in strahovala toliko rasa peščica laških naseljencev pa Še govoriti ni, da bi jo smela laška predrznost prištevati „italijanskim deželam". Tu kaže še celo v Avstriji navadna in veljavna statistika, da je odlomek italijanske narodnosti v Dalmaciji popolnem neznaten. Kar pa so dostaje Primoi skega, je pač žalostna resnica, da dela vse na to, kako bi se Slovani popolnem poitalijančili k ljub u temu je pa rta Primorskem še vedno slovansko prebivalstvo v večini. Mej G 10.088 prebivalci vsega Primorskega je tu še vedno le 275.018 italijanskih prebivalcev, katerih bi bilo pa veliko manj, ko bi se odštelo tisoč in tisoč podanikov italijanskega kraljestva in ko bi bili pustili množici Slovanov to, kar so, to je, da bi jih ne bili umetno pridružili Italijanom. Istrija ima izrecno večino Slovanov, ravno tako Goriško-Gradiška, in Uar se dostaje Trsta, je pač tudi njegova „deželn", to je, Tržaška okolica še vedno slovenska. Slovanov je na Primorskem nasproti 275.000 jako umetno skrpanih Italijanov Še vedno 3 2 1.0 00, čeravno so jih, kakor rečeno, mnogo odvzeli Hrvatom, kakor Slovencem sosebno italijanski narodnosti v prid. Po takem nemajo Italijani pravice govoriti o primorskih deželah, kakor da bi bile „italijanske", in je zahtevati, da se take neresnice ne širijo vsaj s klopi j mestnih starešinstev ne. Tudi ko bi imeli Italijani večino na svoji stran«, bi še vedno ne bile primorske dežele italijanske, ker oni imajo večino svojega prebivalstva po mestih in trgih, v tem ko na kmetih, po dože-lab, prebivajo, z izjemo majhnega kotička v Fur-1 h n i j i, skoz in skoz slovanski kmetje iu drugovrstni prebivalci. Tako je gola neresnica govoriti o »italijanskih deželah" v Avstriji, posebno pa tam, kjer prebivajo Slovani. Ker tiči v takem neresničnem imenovanji očitna namera, se je taki krivici, ki se s tem hoče napravljat: slovanski narodnosti, ustavljati, in jo protest O vati tudi v državnem zboru, ke-d a r bi prišle peticije s takim imenovanjem na vrsto. Slovanske novine pa tudi imajo dolžnost, da z molčanjem ne odobrujejo neosnovane prt drznosti. „Prineipiis obstal" — velja tudi tukaj. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. marca C'eNki deželni odbor je sklical enketo, ki se sedaj posvetuje ob osnovi deželne banke. V prvej LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spi stila Marija S. Cummins, poslovenil J. P—aki ) Tretje poglavje. (Dalje ) Bila je nezadovoljna in čmerna in nje navzočnost ni hiše nikakor razveseljevala, niti jej domače prijetnosti dajala, ampak zatemnevala je sobo še bolj nego polagoma nastopajoči somrak jesenskega večera. Mabelino oBtro oko in nje vedno sočutno srce je precej videlo in spoznalo otožnost svoje tete. Res je sama hudo čutila odsotstvo svojega očeta in brata, res jo je hladni vsprejem močno žalil, vender se nje živahnost nikakor ni udajala nekoristnemu žalovanju ali žalostnim slutnjam. Nasproti nje živahnost je rastla, ker se je morala napenjati, da bi dopadala osebi, o katerej se je zares veselila, da jo je v hiši našla; zato se je nagloma preoblekla ter nasvetovala teti, naj jo spremlja skozi sobe v hiši, katere bi rada ogledala; s tem, mislila je, bode tudi teta izpozabila one žalostne slutnje. Vse je Mabeli bilo novo. Gospod Vaughan je bil pred kratkim svojo hišo popolnoma prenovil in razširil. Stare sobe so bili predelali v novo različne velikosti in različnega zidavnega zloga; in celo dobro jej znana otročja soba, v katero je Mabel nje nagon precej dovodil, umaknila se je bila osmokotni sobani, katera je bila od zgoraj skozi strop razsvetljena in očito za zbirko slik namenjena. Gospića Sabija je bila bogati opravi in ličnosti še manj vajena nego Mabel; srce jej je težilo pri vsakej stopinji, ko je krasoto bratove hiše opazovala in čutila se je prav olajšano, ko je videla, kako lehko in brezskrbno je bratična stopala po žametastih preprogah, kako brezskrbno in po domače je v raznih sobah zatvor-nice odpirala, zagrinjala v stran pripenjala ali pa lehke mize in stole pa drugo pohišje in razni okras premikala. Ona čmernost in tihost se je gospici Sabiji polagoma izgubila in kar nenadoma je vzkliknila: „Res, Mabel, kaj veseli me, da si prišla in vse to popravila. Vse je v resnici lepo, a zdelo se mi je silno dolgočasno; dolgočasno zdi se tudi tvo jemu očetu, ker neprestano v knjižnici biva; in včeraj mi je rekel, da se nobedenkrat še ni mudil v družbini sobi, odkar je bila po novem opravljena. Tudi Henrik se je le malo mudil doma, odkar sem jaz tukaj. Oče ga je pri zajutreku vprašal, kako se mu hiša dopada. Prestrašila sem se bila odgovora, vender sem se mu komaj čudila." „Kaj pa je bil rekel?" vprašala je Mabel. „HiŠa, odgovoril je, se mu zdi kot zidan grob. Oče so je zasmejal ter odvrnil: Le potrpi, ko pride Mabel, vedela jo bode že nekoliko olepšati." In gospod Vaughan je prerokoval resnico. Živahnost hčerinega duha je bila že začela uplivati s svojim čarom. Sobe so bile postale že prijazne, in prijazne je stori le mladost in okus. V prehodih in sobanah se je že večkrat odmevalo nje radostno prisrčno smehljanje in celo ob-drveno in nemarno obličje gospice Sablje se je sedaj pa sedaj posmehnilo in mračne nje oči so pridobile nekaj one živahnosti, ki se je v očeh nje bratične bliščela in plesala. Navdihneni so bili celo posli, ko so slušali nje glas v raznih sobah. Zala hifiina je svobodnejše in lehkejše skakljala po sobah in celo resnobni stari sluga je posodo jemavši s police in mizo pripravljavci brenčal melodijo, katero že od otročjih let sem ni bil več slišal. nega Vjeatnika", s katero zavrača ruske liste, ki napadajo NeiLćiju, je v Parizu napravila kaj neugoden utis. Od noša i i mej IVim-ij<» in Francijo so se nei,Dunajskih Slovencev, ampak tudi, kar, je posebno poudarjaj, njega .važnost za ves slovaški svet.: Izrazil je željo, da bi se preustroj il klub >v slovensko društvo, kojo bode imelo nalog gojiti družbeno življenje mej Dunajskimi Slovenci, ter podpirati tudi revne slovenske vseučilišnike na Dunaji. Gosp. Šukljeja predlog se vsprejme potem, in g. Majamo predlaga, da se voli odbor, ki bode izdelal pravila slovenskemu društvu. V odbor bili so voljeni jednoglasno gospodje: Navratil, Šuklje, dr. Ferjančič, Pukl in Ciperle. Potem začelo se je prijateljsko razgovarjanje in petje. Pelo se je ta večer izborno. Vsa čast gg. vseučilišnikom ! Bila je to zabava domača, slovenska, In kakor vselej, ločili smo se pozno drug od druzega, in le neradi. \w. Spodnje Micke 21. marca. („Nur heiter in ernster Zeit!") Vidite, gospod urednik, tako pride človeku spoznanje kar čez noč! Včeraj še ves dan nesem vedel, akoravno sem Vaš dolgoletni dopisnik, zakaj prav za prav pred vsak dopis postavljate opazko: „izv. dop.". Danes pa, ko sem dobil Vaš cenjeni včerajšnji list, bilo mi je to hkratu jasno, rečem Vam, čisto jasno, ko sem prebral izvirni dopis iz Spodnje Šiško, da je to razumeti kot „originalni" dopis, in opazko iz/, dop. pristavljate le zaradi tega, da bi kak človek ne sumil, da je „originalni" dopis znabiti Vaše dete! Vidite, to spoznanje prišlo ini je bliskoma, ko sem prebral dopis mojega prečastitega kolege iz Šiške. Seveda sem bil že pred letom blizu jedna« kemu opazovanju in to takrat, ko sem bral v Vašem listu, v izvirnem dopisu seveda, popis neke velike slavnosti. Dopisnik je takrat živo barval veličastno slovesnost. Konečno je pa prišel do sklepa, da vse to je le zasluga dveh gospodov. Da bi kdo ne rekel, da to ni res, povedal je: „kdo je obešal zastave vrhu zvonika in prižigal luči v toliki viseči ni ? Gospod X. je bil, ki je plezal po zvoniku kakor veverica in gospod Y., ki mu je bil vedno za petami.-Slava jima! Vidite, gospod urednik, takrat zasijalo in i je malo v glavi, kaj pomenja ta Vaš skrivni pristavek, a prav za prav pravo spoznanje prišlo mi je pa še le sedaj in prav je, da grešnemu človeku spoznanje pride v tem postnem času! Vi v Ljubljani se pač malo brigate za post, kakor se mi zdi, kajti koncert sledi koncertu, ali ne samo sledi, v dan sv. Jožefa imeli ste kar dva najedenkrat, neuštevši, da so še posebej tri godbe razbijale v Vaših hotelih in sicer menda razen vojaške še pogorela gledališka in celo neka ciganska, če ni bila samo čifutsko ciganska. Kaj čuda torej, da tudi mi Šišenci nesmo hoteli zaostajati in da smo napravili pravi pravcati koncert pod imenom pevskega večera na sv. Josipa seji se veščaki neso mogli zjediniti o delokrogu deželne banke, zategadelj so izvolili na predlog profesorja dvornega sovetnika Rande odsek, ki bode izdelal program o delokrogu banke in načrt pravil, katera se bodeta predložila euketi v drugej seji. Tilttllje «11 Iz Pariza se piše „Pol, Corr.V da bi bil že čas, da se za hoAgurakegM kneza že izbere kaka osoba, ki ima kaj veljave. Regenti se ve da ne»* bodo posebno hiteli z volitvijo kneza, kajti radi bi>« še dolgo sami vladali, toda čudno je, da Rusija,. Turčija in druge- miroljubne vlastii i ne imemyejo0 kakega kandidata in prisilijo-regentstva, da pospeši},; njegovo izvolitev. — Regentetvo botle sklicalo ^ve , liko sebranje v man in borio predlagalo, da voli Battenberžana knezom. Regenti dobro vedo, da Rusija volitve ne bode odobrila, toda se nadejajo na ta način prisiliti Rusijo, da bode imenovala svojega kandidata. — V Essen odšla je komisija topniških častnikov, da bode prevzela 25.000 granat, katere je bila vlada naročila pri Kruppu. Komisija obiskala je mimogrede Rothovo tovarno za patrone na Renn-wegu na Dunaji. Kakor se sodi, hoče bolgarska vlada naročiti več patron pri tej firmi. Dosedaj je patrone Bolgarija dobivala iz Rusije, a jih sedaj več ne dobi. Tudi bode Bolgarija kupila več pušk v avstrijskih tovarnah. Bolgarska vlada si prizadeva dobiti dovoljenje, da bi smela več konj za vojsko nakupiti na Ogerskem. V Budimpešto je že odšla posebna komisija, ki bode nakupila 600 konj za topništvo in konjico, ako se bode le izvoz dovolil« „ Novoje Vremja" misli, da bi se strinjalo z Berolinsko pogodbo, ko bi tiir&kc čete zasele Vzhodno Runiclijo, če bi Kusi ju določila obrok, kdaj jo imajo ostaviti, in je nadzorovala, dokler bi bile v tej deželi. „Novosti" so pa odločno proti tt mu, da bi Turčija poslala vojsko v Vzhodno Ru-melijo. „ Kl je VI janin" pa piše, da naj Bolgarija le ima rablje, katere je popolnem zaslužila. Bolgarski narod je sani vsega kriv. Na koga bi se regenti opirali, ko bi bil narod proti njim. Kakor se je pokazalo, je zlasti veliko ruskili Nemcev v odboru, kateri je delal priprave za umor carja in za ustajo v Rusiji. V Rigi in Derptu so zaprli več veljavn-h osob. Načelnika policije teh mest so odstavili, ker sta premalo pazila na državi sovražno ruvanje Nemcev. Sedaj je Vlasovski imenovan načelnikom policije v Rigi, Klimovič pa načelnikom policije v Derptu. general Horvatovie je izročil nemškemu cesarju ob devetdesetletnici lastnoročno pismo kralja Milana, v katerem slednji presrčno izraža svoja čuvstva spoštovanja zmagovitemu in častitemu vladarju Nemčije. Da je baŠ bivšega vojnega mini stra poslal v Berolin, s tem je hotel kralj Milan pokazati, da so izmišljene vesti, ki so trdile, da je general Ilorvatović prišel ob vse zaupanje pri dvoru. Horvatoviča je sprem1 jal v Berolin kot osobni pobočnik .sin generala Lješanina, nadporočnik Lješnnin. — (Jfic'jozni list „Videlo" odločno oporeka vsemu, kar je radikalni „Odjek" pisal o vojaškej pogodbi mej Avstrijo in Srbijo. Proti „Odjeku" se bode začela sodni jska preiskava, ker širi vznemirljive Inž -njive vesti. 4»rško ministerstvo je sklenilo, da se ne bode dosti oziralo na vnanjo politiko, ampak bode pred vsem skušalo zboljšati finance, ki so jako slabe. Zategadelj se bode popustilo grajenje raznih vojaških stavb, poslalo na dopust mnogo vojakov in ne bode sklical«* reservistov k vajam, da se bode kaj pri-štedilo pri vojnem budgetu. fraucoNki listi so posebno simpatizovali z JtiiNijo, zl.isti odkar so v Bolgariji dali usmrtiti več ruskih pristašev. Naudušenost za Rusijo pa poslednje dni v Franciji vidno pojema, ker se je začelo govoriti, da se je Rusija zopet bolj približala Nemčiji iz Avstriji. Posebno izjava „PravitelJBtven- Ites, nobeno solnee toli ne oživlja kot solnce, ki vi srečnega srca sije. „No, sedaj pa priljubljena ti pesen, teta Sabija", vskliknila je Mabel odpiši velik pianolbrte ter se vsedši: „Nikdo ne hvali mojega petja kot ti". In mlada devo.jka jela je igrati priprosto melodijo, katero je bila pred mnogimi leti pri starej materi v stari knjigi z notami našla ter jo svojej teti na ljubo na starem fortopijanu pogpstoma igrala. Ma-bcli je bilo prirojeno petje in smijanje; tudi je očitni* kazala svojo globokosrčno ljubezen do tete, da je izbrala pesen, o katerej je vedela, da se nje teti posebno dopada. In res p^seu je precej očitno upi i vala na Sabijino srce. Kot so prej bratičine vesele Šale vzbujale smehljanje na nje upadlih licih, zasvetila se jej je sedaj pri tem priprostom dokazu ljubečega spomina solza v očeh, katero si je neza pažena obrisala. Kako čudovito moč morala je imeti devojka, ki je na ta pri prosti način medlo in zapuščeno srce, že davno vsakemu krepkejšemu občutku nepristopno, napravila, da se je sedaj smehljalo, sedaj pa jokalo. slabel, nikakor ne zapazivši upliva svoje godbe, pela je bila le nekaj vrstic, ko je nagloma po konci skočivši vskliknila: „Slišim glas očeta"; in v tre- nutku letela je tja doli po stopnjicah, da bi ga J pozdravila. Bilo ga ni v prehodu, ampak znani jej glasovi so prihajali iz čitalnice, katere duri so bile odprte. Na pragu čitalničnem zinila je bila Mabel kratko besedo pozdravljenja, a hkratu se je ustavila, zagledavši tujca, ki je tik vrat stal, ko je nje oče stran obrnen ravno odpiral pisavnik na drugi strani sobe. Gospoil Vaughan; obrnivši se pri zvo-njenji nje glasu, je velik zavitek papirja, ki ga je ravno iz predala svojega pisavnika vzel, vrgel na mizo, ves začuden stopil k njej, snel naočnice, kot bi se bil hotel prepričati, ali ga naočnice neso slepile, ter je roko jej podavši vskliknih „Mabel, moja hči; kaj je mogoče! Joj, od kod si pa prišla?" Mabel je odgovorila le z radostnim smehljanjem, kajti preden mu je mogla pojasniti nje nepričakovani prihod, zapazila je bila na lici svojega očeta nenadno zadrego v pričo tujega gospoda. Jednaka zadrega se je polastila tudi Mabele, ker jej oče tujca ni predstavil. Ta je bil, vsaj tako se jej je zdelo, kupčijski upravnik, ker je bil mej tem papirni zavitek razvezal in nekaj zemljekazov iu načrtov na mizi razgrnil iu pašno ogledoval. „Opraviti imate", rekla je Mabel napol tiho, „vrniti se čem k teti". Oče je molčal, pogledal je svojega obiskovalca, a roko nje je še zmiraj stiskal v svojej roki. Isti trenotek povprašal je tujec, ki je zemlje-kaze uaglona semtertja premetaval, po obširnosti in vrednosti nekih zemljišč; in ko se je gospod Vaughan obrnil, da bi mu odgovoril, izmuznila se je Mabel iz sobe. Gospića Sabija se je bila ravno namenila, da bi šla za bratičino, ko jo je na stopnicah srečala. „Oče ima nekaj opraviti", rekla jej je Mabel; „vrniva se; pesen čem izpeti." Končala je bila pesen in tudi še več drugih po vrsti spela. Konci vsake je vprašala, ali je tujec že odšel. Ko je Mabel menila, da je že odšel, šla je s teto v čitaluico. A zmotila se je bila, papirji so bili še zmiraj po mizi razgrnjeni. Mabel ustopivši je mislila, da jo je sluh varal, kajti gospod Vaughan jih je še zmiraj ogledoval; pomagala mu je druga osoba, katere glava je bila naprej pri-pognena, tako da gospica ni videla nje obraza. Na prvi pogled imela jo je Mabel za moža, ki je nekaj trenotkov poprej, kot je slišala, očetu bil Iehko noč voščil. (I »ulja prih.) dan pri Kankretu, kakor Vam je izvestil že včeraj naš orieijalni Čitalniški dopisnik (Veste, gospod • urednik, prav pa tudi ni, da mene tako prezirate, malo bi bili lahko počakali na, moj dopis, da bi bil prvi, saj vender veste, da po dveh praznikih človeku tudi ne teče pero kar tako gladko!) Hvalil ne bodem tega koncerta, sedaj že celo ne, ko ste mojemu kolegi dopisniku dali prednost, saj veste, če pn nas kaj napravimo, priredimo vsestransko temeljito in dobro. Če pri nas napravimo kako veselico, ne za dostuje samo bore vabilo, v katerem se našteva, kaj se bode videlo in slišalo, pri nas napravimo še tudi v praznično okrašeni dvorani lepo izdelan napis, v katerem se vsem navzočnim živo pred oči postavlja, zakaj da prav za prav tukaj sede in pijo, in to veste zato. da bi kdo znabiti v poznejši uri ne pozabil, za kaj da se prav za prav grel Pa teška je s takimi napisi, kajti v prozi ne smejo biti, to j* že kaj prenavadnega, biti morajo torej vezane besede. Pa kje to dobiti, ko bi ne imeli mej našim odborom pesnikov ? Pa kaj pravim mej odborom, sam naš gospod predsednik Fran Drenik v Ljubljani, Kongresni trg (natančnejo adreso zaradi tega pristavljam, da se ve mogoče kdo Va ših čestitib naročnikov obrniti v potrebi do njega) je pesnik in vidite kako lahko se potem napravi napis! Tako tudi sedaj nesmo bili v skrbeh, pred sednik naš zajahal je pegaza in napis je bil gotov. Ker je k vsi sreči v našem odboru tudi gospod Fr. Dežman, patentovani Matični bukvovezec, ni bilo skrbi, da bi se krasni verzi ne bili tudi dostojno postavili navzočnim pred oči. Zgodilo se je to, ka kor pač drugače biti ne more, v znanih treh barvah ! In ko je bilo vse tako slavnostno urejeno, pričela se je beseda in koncert, vršili so se govori, kozarci so zveneli in pevci so peli — tako da smo pozabili, da smo v resnem postnem času, v času pokore! Ali nekaj pa vender nesmo mogli pozabiti. — Ker smo praznovali vse Josipe in svojega patrona — čislanega Antona, da je prišel samo jeden Josip, Toneta pa še bilo ni. Da, v postnem času na i bi vender gospodje, katerih ni bilo, šli malo va-se, in pomislili, da ie njim na ljubo treba bilo pevce ud in celo pevkam učiti se, predsednik sam moral zasesti pegaza in zleteti v sinje višave in jedini naš bukvovezec delati napis, zraven na še naš gbdbeni kvartet čisto na novo sestaviti se in dolo čiti program. Celo nerazumljivo nam je pa, da so si ti gospodje še 8 dnij pred veselico slednjo odločno prepovedali in cifrasto zahvalili za namišljeno jim čast. Norimberžani menda nobenega ne obesijo, dokler ga nemajo, in zdi se mi, da se bode zariaprej naš čitalniški odbor skoro ravnal po teb previdnih načelih, kajti kdo bode hotel še zanaprej se truditi za tiste, ki če blizu ne pridejo. Prav se jim bode potem godilo, res zelo prav! Vi pa, gospod urednik, razvidite iz včerajšnj ga dopisa mojega kolege in 'mojega današnjega, kako dobro je za Vaš list, da imate pri nas v Šiški več dopisnikov, kar jeden ne pove, oceni po zaslugi drugi, in Vi imate mesto jednega izvirnega dopisa dva — origiualna, kar Vam menda sedaj zelo ugaja, ko so bili Notranjska in njeni dopisi ves teden za-medeni. Naš čitalniški odbor pa ima sedaj že zopet drug projekt — pa ne tako postnega, temveč primernega za popostni čas. Kadar ga odbor dovolj pretrese, naznanil Vam bodein takoj vse podrobnosti, za sedaj samo toliko namignem, da mislijo imenovati našega gospoda predsednika za „ober-patrona'. Za post pa mislim, da je naš odbor do volj storil, da se o njem z mirno vestjo lahko reče: „er war Iieiter in ernater Zeit!" Vaš dolgoletni dopisnik. Domače stvari. — (Obrtne šole v Ljubljani) Mestni magistrat Ljubljanski dobil je preteklo nedeljo od deželne vlade dopis, v katerem se naznanja, da bode ministerstvo v prihodnjem letu ustanovilo v Ljubljani razne strokovne obrtne šole, seveda proti temu, da mesto prevzame razmeren del stroškov. — („Srce".) Tako je naslov spisu, katerega je prof. Stritar nedavno bral v slovenskem klubu na Dunaji in kateri je pri vseh, ki so čuli to branje, vzbudil toliko zanimanja in toliko hvale. Kakor čujemo, priobči ta spis „Ljubljauski Zvon". — (Narodni volilni shod,) ki je bil dne 20. t. m. v Celji, postavil je kot kandidata za državni zbor g. dr. Karola Oeliiigshei m a, pristava pri c kr. okrajni sodni ji v Kozjem. Slovenski volilni odbor, kateremu je predsednik g. dr. Josip Ser ne c, odvetnik v Celji, odobril je tega kandidata program in sklenil, podpirati njegovo kandidaturo, kajti g. dr. Gelingsheim je v svojem poklici poka/al, da je obema narodnostima jednako pravičen, da je najsposobnejši mož za posel državnega poslanca in najboljši protikandidat proti dr. Foreggeiju. — (Telovadno društvo „Sokol") izdalo je ravnokar svoje letno poročilo za 1886. 1., kate remu posnamemo, da je imelo društvo 2507 gld. 42 kr. dohodkov in ako se ušteje salda računa (1154 gld. 90 kr.) onoliko troškov. Društveno premoženje znaša 1081 gld. 40 kr., fond za petindvaj-setletnico 1000 gld „Sokol" ima 8 častnih, 215 podpornih in izvršujočih, vkupe 223 udov. — (Domača umetna obrt nos t.) Tukajšnji pasar g. Leop. Tratnik, ki je že pri svetilniku za sv. Jakopa cerkev pokazal svoj izredni okus in svojo umetnost, izdelal je sedaj za frančiškansko cerkev troje svetilnikov od bakra, jako bogato pozlačenih. Veliki .svetilnik je 2 80 in. visok. 2 m širok in je prirejen za 40 sveč. Na vrhu je lepa krona, okrašena s temno iu svetlo pozlačenim listjem. Srednji del je uboknjeno, bogato cizelovano delo. Nad prvo vrsto sveč dvigajo se lepe tulpe, vrste sveč so v jako harmonični zvezi, vse je tako krasno in pravilno po renesans-slogu izdelano, da se sme ta proizvod domače pasarske obrtnosti pač umotvor imenovati. Vsi trije svetilniki so danes še v g. Tratnika stanovanji na sv. Petra predmestji, od petka naprej pa bodo že viseli v frančiškanski cerkvi, katera dobi ž njimi po prizadevanji gosp župnika Medica nov nakit, ki dela vso čast domači umetni obrtniji. — (Na Vrhniki) ustanovila se je v nedeljo dne 20. t m. podružnica sv. Cirila in Metoda, ka tera, kakor čujemo, že šteje dva pokrovitelja. 10 ustanovnikov in veliko letnih članov. — (Na Ponikvi ob južni železnici) ustanovila se je podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in so se pravila že potrdila, ali kakor dotični odlok pravi: die Bildung der Filiale wird n.cht untersagt. — (Naročnikom na P u š k i n a.) G. Kruto-rogov dobil je sledeče pismo : „ Milostivij Gosudan>! A S Suvorin bolen, a potoniti poručfl mne, uprav ljajuščemu magazinom, otvčtiti. na Vaše pismo. Per voje izdani je sočinjenij Pušidna v 10 tom. za 1 r. 50 kop. vse rasprodano; pečatajetsja vtoroje, koto roje okončitsja v konce Apre Ija (v konci aprila). Mi s udovoljstvijem (z veseljem) vyšlein v redakciju „Slovenskago Naroda" 50 ekzemplarov vtorago iz-danija i denjgi (denarji) konečno (seveda) mngut byti. v^slanv po poluč.niji knig (po prejemu knjig) i sčeta (računa), no toljku (samo) poprosil Vas napisatn podrobnij adres, kuda, i na kogo vvslatb posvlku i komu pisali, sčet. S soveršennvm počte-nijem gotovij k uslugam Vašim L. Zondrov 1. r." — (Premeten goljuf) je brez dvombe Močilnikar, ki je nekdaj služboval v Senožečah, a.ga je vrhovno oblastvo odpustilo iz službe. Že prej, še bolj pa pozneje sleparil je po Kranjskem, posebno pa po Ljubljani. V tesni zvezi ž njim bila je njegova bivša kuharica pl Beck, sedaj stanujoča v Florijanovih ulicah. Dolgo so ga že iskali v policijskem listu in tudi Ljubljanska policija ga je kaj oprezno zasledovala Stoprav pred nekoliko dnevi priprli so ga v Celovci ker je tamošnjega urarja osleparil za zlato uro in verežico. Pa tudi v Ljubljani začele so se pritožbe, da je nek človek, trdeč, da je duhovnik, izsleparil razne dragocenosti. Urarju Kotteku predstavil se je Močilnikar kot. župnik iz Poljan iu mu tako izvabil zlato uro, vredno 154 gld. Uro,je še isti dan plemenita Beck, ali pa njena mati zastavila v Ljubljanski zastavljalnici za 50 gld. Močilnikar je kot župnik Poljanski urarju Kotteku obljubil, da bode kupnino poravnal v mesečnih rokih po 10 gld. Ko pa le ni bilo nobenega denarja, povprašal je Kottek župnika Poljanskega, na kar je slednji odgovoril, da že pol leta ni bil v Ljubljani, da še nikdar ni imel zlate ure, da je svojo srebrno uro že pred 15 leti kupil. Po tem odgovoru se je takoj sumilo, da je Močilnikar z vršil to sleparijo, kakor tudi ono pri urarji Rudholzerji, kateremu je zadnje dni januvarja izsleparil srebrno uro, vredno 15 gld. Mo čilnikar ima še mnogo drugih sleparij na rovaši in gotovo je več ljudij tudi po drugih krajih goljufal, ker se je povsod predstavljal kot duhovnik in se skliceval na razne župnike. Pri njegovi bivši kuharici pl. Beck, katera je že tudi na Žabjaku zaprta, našli so 52 zastavnih listov, na katere je prislepar,-jeno blago zastavila. Preiskava bode izvestno mnogo gradiva spravila na dan in obravnava utegne biti jako zanimiva, ker bode pred porotniki Ljubljanskimi. — (Kranjske hranilnice) upravno premoženje se je v preteklem letu za 1,175.580 gld. 17 kr. pomnožilo in znaša sedaj 23,385.283 gld. 90 kr. Od te vsote je 9,130.403 gld. 22 kr. na zemljišča uknjiženih, 8,421.739 gld. 21 kr. v državnih papirjih in raznih obligacijah, 3,880.670 gld. 34 kr. pri raznih denarnih zavodih naloženih itd. — (Kranjska h r a 0 i 1 n i t a) je dovolila sle -deče vsote za dobrodelne namene: Tukajšnjemu ubožnemu zavodu 250<» gld.; revnim dijakom na gimnaziji v Ljubljani 100 gld.; v Kranji 50 gld.; v Kočevji 100 gld.; v Novemmestu 100 gld.; na realki v Ljubljani 200 gld.; učiteljišči v Ljubljani 100 gld.; revnim učencem I. mestne ljudske šole 150 gld.; druge mestne šole 250 gld.; za Schul-pfennig 200 gld.; „Navodni šoli" 200 gld.; revnim učenkam pri Uršulinaricah v Ljubljani 200 gld.; v Škofji Loki 100 gld.; protestantske) šoli 350 gld.; revnej šolske j mladini na deškej šoli v Novemmestu 100 gld.; potrebnim učencem podkovske šole oO gld.; revnim učenkam na tukajšojej mestne j dekliškej šoli 100 gid.; revnim kandidat in jam in učenkam na ženskem učiteljišči 100 gld.; revnim učenkam na dekliške) šoli v Kočevji 50 gld.; krun i skini učencem meščanske šole na Krškem 50 gld. : učencem ljudske šole na barji 50 gld.; revnim učencem deške šole nemškega „Schuhereina" 10<> gld.; nemške mestne deške šole 60 gld.; učenkam mestne nemške dekliške šole 50 gld.; Ljubljanski „ortsgruppe" nemškega „Schulvereina" za nemški otročji vrt 150 gld ; revnim učencem nadaljevalne obrtne šole na I. in II. mestni dekliški šoli 100 gld ; za glasbeno šolo philharmoničuega društva 600 gld ; „Glasbeni Matici" 200 gld. ; tukajšnji oskrbovalnici malih otrok L00 gld., bolniškemu podpornemu iu oskrbovalnemu društvu 200 gld.; požarni branit d 500 gld. 5 Elizabetinej otroški bolnici 200 gld.; za potrebne prebolele, ki se odpuste iz bolnice, 200 gl.; nadzorstvu revne hiše za napravo perila 200 gld. ; za podporo revnih kranjskih dijakov na Graškem vseučilišči 100 gld.; Delavski bolniški in invalidni blagajni 100 gld.; podpornemu društvu tiskarjev, kanienotiskarjev in iitografov 50 gld.; katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov 200 gld. za navadno podporo, 500 gld za zgradbo društvene hiše; hiralnici 200 gld.; Vincencijeveniu društvu za podporo deškega zavetišča 200 gld.; za podporo deške sirotišnice 500 gld.; za podporo dekliške sirotišn gld.; društvu kranjskih zdravnikov za Loschnerjeva ustanovo 300 gld. ; kranjskemu deželnemu muzeju za predzgodovinska izkopavanja 300 gld ; patri jotičnemu ženskemu po-možneuiu društvu za Kranjsko 300 gld.; patrijotr-nemu deželnemu pomožnemu društvu 300 gld.; Ljubljanski podružnici Belega kriza 100 gld.; tukajšnjemu hranilnemu in posojilnemu društvu z i rezervni zaklad 100 gld.; šoli za lesno obrt v Kočevji 500 gld.; kranjskemu ribiškemu društvu 50 gl.j Društvu dani kristijanske ljubezni sv. Vincencija de Patila a) za podporo revnih rodbin 200 gld.; 5] a dekliško zavetišče 200 gld.; c) >:a zavetišče pasi >••• 50 gld. vkupe 650 gld.; Ljubljanskemu trgovskemu bolnišneniu in penzijskemu društvu 300 gld.; <■. kr. dežel. šol. svetu za zgradbo novih šolskih poslopij 6000 gld.; gospodičini Foderl za industrijsko šultj 100 gld.; ljudski kuhinji za hrano revnim dijakom 100 gld. ; kranjske) sekciji nemško-avstrijskega planinskega diuštva 300 gld.; društvu kranjskih učiteljev 100 gld.; gospodu Franu Schumiju za izdajo zgodovinskih virov 100 gld.; komiteju morskega zdravišču v Gradu, oziroma Elizabetni bolnici, da se pošljeta jeden ali dva škrotelnisia otroka s Kranjskega v to morsko zdravišče, 100 gld.; župnijskemu uradu pri sv. Jakobu za popravo cerkve 500 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.; obrtni nadaljevalni šoli v Kočevji 50 gld.; v Kranji 50 gld.; v Kamniku 50 gld.; gosp. Heleni Scaria v Kranji za otroški vrt 50 gld.; asilneinu društvu Dunajskega vseučilišča za zgradbo asilne hiše 50 gld.; katol. društvu rokodelskih pomočnikov v Novemmestu 50 gld.; katol. društvu rokodelskih pomočnikov v Št. Vidu pri Ljubljani za zgradbo društvene hiše 400 gld.; Kranjskemu deželnemu komiteju za VI. mej narodni kongres za bvgieno in demografijo 100 gld.; primorskemu gozdnemu društvu 50 gld; nemškemu ,,schulvereinuu za nemško deško šolo v Ljubljani 4300 gld., in za opravo in učna sredstva za IV. razred, ki se ima otvoriti 500 gld. Nadalje je zbor odobril sledeče podpore, katere je bilo ravnateljstvo dovolilo še za 1886 1.,: za božičnico varovalnici malih otrok 200 gld.; od boru dam za obutev revnih Šolskih otrok 250 gld.; za božičnico v nemškem otroškem vrtu 250 gld.; požarni brambi na Vrdu pri Vrhniki 50 gld.; v Št Vidu pri Zatičini 50 gld.; v Kranji 100 gld.; v Bizoviku 50 gld.; za Itadeckega spominek 500 gld.; županstvu v Planini za zgradbo bolnice za kolerozne na Rakeku 100 gld.; .ortsgruppe" nemškega schul-vereina v Tržiči za nemški otroški vrt 100 gld.; zvezi pomožnih uradnikov avstrijskih železnic 50 gld.; gospodu profesorju Ivanu Vrhovcu za izdajo tlela „Topografija" stare Ljubljane 10o gld.; za izredno podporo gledališču 500 gld.; za podporo gledališkemu O8obju 200 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu''; Berolin 23. marca. Cesarjevič Rudolf odpeljal se danes zjutraj na Dunaj. Cesarjevič tn princ Viljem spremljala sta ga na kolodvor. Vratislava 23. marca. Vsled požara zrušil se je levi zvonik cerkve sv. Marije Magdalene, nevarnost za drugi zvonik in za notranje dele cerkve je odstranjena. Sonja 23. marca. Po naročilu Cankova ustavili so Cankovci pogajanja z Rizo bejem zaradi sprave z vlado. Travnik 22. marca. Ob 3. uri zjutraj bil tukaj potres. Čutili so se v kratkih presledkih trije sunki in čulo se je votlo bobnenje. Mer od severa proti jugu, Poslano. Dne" 22. svečana letošnjega leta — na pustni dan — so pri Šojarji v Notranjih Goricah občinski odborniki (bilo jih je 6) zborovali, da odobre letne račune. Prišel sem tudi jaz in zahteval sem, da mi dajo moj račun od leta 1879, da plačam, če sem še kaj dolžan, ali pa mi izroče denar, kolikor ga je ostalo od 4 glav živine in parcele sveta, ki so je meni prodali. Občinski cenilec Kušar mi pa vrata odpre ter me je hotel po pasje izgnati iz hiše. Vzel je namreč stol. da bi me bil ž njim udaril po glavi, da ni prišla Šojarjeva žena in mu vzela stola iz rok ter tako mene rešila smrti. Tudi Janez Novak je rekel, da mi ne da računa, ker je ta notri. — Potem so imeli račun na Brezovci, ker tam nikoli ni bilo za sosesko računa. (185) Janez Antač iz Notranjih Goric. Tulci"! 22. marca. Pri Miuun: Krauss z Dunaja. — Litauer iz Kočevja. — Kownrachik iz Gradca. — Schott, Refzer z Dunaja. — Lou.it iz Unca. — Pascotini iz Maribora. — Weber L dudhjh. Pri Maii'9: Bohm z Dunaja. — Kranek iz Gradca — Bernauer z Dunaja. — Fischer iz BudiiupeSte. — Ku-roppi iz Trst« Uieirli ko v Ijubtjjtiil ? 21. murni: Martin Hunta, kočijaž, 63 let, Šclenburgove ulice 8t. 5, zh vnetjem možganov. — Simon Uibič, pismo-1 nos, 50 let, Poljanska ceata at. 3, za jetiko. V deželnej bolnici: 20. marca: Anton Oven, pek, 58 let, za jetiko. 21. marca: Josip Kuhar, stresaj. 32 let, za jetiko. — Alojzija Vesel, kondukterjeva žena, r>7 let, za jetiko. Tržne cene v LJubljani dne 23 marca t. 1. Si- kr. Špeh povojen, kgr. . kr Pšenica, h k ti. 7 15 —]hh! 04 Surovo maslo, „ — 901 Ječmen, „ • • • 4 8b Jajce, jedno .... — 3 Oves, • • • B 26 Mleko, liter .... — H Ajda, 4 2? Goveje meso. kgr. — 64 Proso, „ 1 87 Telečje „ „ — 50 Koruza, „ . • • 5 30 Svinjsko „ „ — 60 Krompir, „ 8 08 Ko&truuovo „ „ — .'{R Lete „ Grah, ... 11 ._ 11 __. — •jo Fižol, . . . 12 _ Seno, 100 kilo . . 8 21 M;islo, tgr. . 1 05 Slama, , f :j 03 Mast, m Drva trda, 4 □ tuetr. 6 50 .Speta frisen, n BO n mehka, „ „ 4 10 Meteorologičiio poročilo. 2 Čas opa-Q zovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura trovi ; Mo-Nebo krina v mm. § 7. zjutraj 1 i 2. pop. . .9. zvečer -M (M 1 739-59 mm. 738-85 mm. 738 8 i mm. 0 9 C hI. zah. 62 C si. zah. 2-2° C si. zah. i °bl- 10 20 mm. obl. | obi. i snega. | Srednja temperatura — IH1, xa 2'8" pod normalom. ID^LXia.jsls:si "borza. dne 23. marca t. 1. IIzvirno telegrafično poročilo.) vfiersj — Papirna renta.....gld. 81-05 —■ gld. Srebrna rentu.....„ 82-10 — n Zlata renta....... 113 40 — „ ft°/4 marčna renta .... „ 9770 — „ Akcije narodne banke . . „ f*81-— — „ Kreditne akcije.....„ 2-770 — „ London......... 127-65 — „ Srebro ........ „-- — a Napol........, 1011 — „ C kr. cekini......„ 6-— — „ Nemške m.irke.....- 62'60 — „ 4"/., državne srećke iz 1. 1854 860 gld. 12B gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 165 „ Ogerska zlati* reuta 4'7a...... 102 „ Ogerska papirna reuta n'....... 89 „ 5°/0 štajerske zemljiSc. odvei. oblig. . 105 „ Dunav:i reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. 115 „ Zrni I j obč. avatr. 4 '/,'' ,. zlati zaBt. listi . 126 „ Pnor. oblig. Elizabetine zapnd. železnice — „ Prior, oblitr. Ferdinandove sev. železnice 10O „ Kreditne srečke.....100 gld. 175 , Rudolfove srečke.....10 . 19 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 107 „ Tiammway-drust. velj. 170 gld. a. v. 216 „ danes 81- 30 82- 30 113 90 '^7-80 88-J- — 888*30 127-70 10-11 6-— 62-60 50 kr. 20 45 „ 50 75 50 75 25 Zahvala. Za darovane lepe vence Id mnogobrojno udeležbo pri pogrebu nepo^abljive soproge in matere, gospe ALOJZIJE VESEL, soproge nad sprevodnika, se našim sorodnikom, prijateljem, znane m, vsem gospodom uradnikom in železniškemu osobju pre-Brčno zahvaljujemo. 'i86i Žalujoči ostali. Pri J. Modh'i v Novi v«wl pri Rakeku se v sprejme čvrst in priden deček kot v prodajalnico mešanega blaga 176-3) ▼ večjih in manjilh količinah se kupujejo pri ..Bavarskem dvoru" v Ljubljani. 08 —2i ! Za zimsko zdravljenje f Nova napolnitev S medicinalnegalg (ki se pa ne sme zamenjati a tovarniškim ribjim oljem) ribjega olja. Priatno in Jedino zdravilno. 1 stekl. 60 Ur., dvojne "olikosti 1 gld. Prodaja (802-22) LEKARNA TRNKOCZY zraven retovža -v Hij-clTdljetni. Razpošilja se vsak dnn po pusti Tovarna za kostne pridelke in Um Luckmann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča umetna gnojiva, kostne noto in superlosfate po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. (151-7) (184) ri svojem odhodu iz Škofje Loke v Ljubljano poslavljam se od vseh znancev iu prijateljev najprisrčneje in jim kličem: svidenje!** __Josip Corazza. Dober postransk zaslužek. Agente za zavarovanje za življenje in proti ognju za mesta, trge in večje župnijske kraje v sprejme dobra iu Jako priljQbI|ena avatrijskit drnihit. Pri primerno uspešnem delovanji stalne plače. — Pismena vprašanja pod M. 1867" poslati temu listu. (70—15) ni vina. Najboljše in izkušene i Se sredstvo za to je prlatzia. francoska GA T "E1 "T? T1 A (Osteocolle saus odeur -tt. J-i JLi XV J. JX. pour ciarifler\ Iznenadno ugoden napeli a* Jamči. — Dobiva se pri xV. Hartmann-ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako ae rabi, zastonj. (840—34) Umotne (41—18;. w ustavlja po najnovejSem am ur i k:i nskem načinu brez s sitkiU boločin ter opravlja pl4»n*bovMn)a in vse sobne »perauije zobozdravnik A. Paichel, ♦ poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ♦ ♦♦♦♦♦♦ Skušena štupa za živino I>o SO lci*. Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj i u prašičev. Konje va: uje ta Stupa trganja po črevih, bezgavk, vneli nalezljivih kožnih bole/, ni j, kašlja, plačnih iu vratnih belez-BSm nij ter odpravlja vse gli-Bte ter vzdržuje konje de-flB^S/St- bele, okrogle in iskrene. ... Kravo dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek t ra'oilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom sumo 2 gld. Dobiva se v (808—22) „LEKARNITRNZ0CZY" ■■ zraven rotovža v Ljubljani, aui _ Ruzpoailja ae veak dan po poati. m CACAO ČOKOLADA VlCTOR S CHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naSo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—86) Dobiva He pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih deli kates, v Ljubljani pri g. Petru f.itNsiiik-u. Razpošilja se v provincije proti postnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., AHegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). VIZITNICE priporoea i v Ljubljani. i prodajata najboljše in najcenejše lastnega izdelka, na debelo ln drobno, nadalje Iirstene in Bi^mi^iie barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—33) , LJUBLJANA. gONpoda J. Villiar-ju hiš. slov. 4. LJUBLJANA. J Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskare", 0210