List 24.
Tečaj XXXVIII.
gospodarske, obrtniške in narodne.
* %*
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane "-v?
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za, četrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 16. junija 1880.
Obseg: Šota sposobna za nastiljo in gnojitev. — Še enkrat o prepozni košnji. — Glicerin se priporoča za mazilo sodcev.
— Da žaklji trdni ostanejo. — Gospodarske novice. — Pobirki. — Šolstvo. — Popotovanje po Bosni. (Dalje.) — Slovenskb slovstvo. — Mnogovrstne novice. — Obravnave iz deželnih zborov. — Njihova Prevzvišenost gospod dr. Andrej Gollmayr 25 let knezonadškof v Gorici. — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
Šota sposobna za nastiljo in gnojitev.
Spisal prof. Povše.
SI. kmetijsko ministerstvo v svojih 12 točklah, katere razpravljajo povzdigo govedoreje in jih je družbam kmetijskim v prevdarek poslalo, našteva tudi to, da bo treba misliti na šoto kot podporno nasteljo.
Ker imamo prav mi Kranjci jako obširno močvirje, na katerem se bo posebno vsled sedaj nameravanih zboljšavanj mnogo šotnih odpadkov dobilo, vstrežem morda, če objavim izide raznih poskušenj, kakoršne so se po svetu vršile s šoto.
Po Nemškem so skušali s šoto kar naravnost gnojiti zemljo, vendar so vse take poskušnje pokazale, da v tem oziru šota nima prave gnojilne vrednosti. Vsa-kako koristi na lahkih peščenih zemljiščih, ker ima lastnost nategljivosti in po tem pripomore, da zemlja postane nekoliko bolj vlažna. Prav zato pa je v i lovnih zemljah naravnost škodljiva, ker uže tako preveč vlažno zemljo še bolje močvirno dela. Ko bo ljubljansko močvirje obdelano, treba bo misliti zboljšati dobroto travnikov in njiv, na katere se bodo sejale krmenske rastline. In kedo ne bo pritrdil temu, da z umnim gnojenjem bomo najhitreje pospešili naraščaj žlahnih trav.
Po Nemškem s šoto tako le ravnajo: Oni odločijo za 1 hektar zemlje 200 kub. metrov šote, kateri primešajo 12 kilog. apna, 400 kilog. kalijevih soli in 300 kilog. razkrojenih zmletih kosti. Vso to zmes spravijo na en kup, katerega z gnojnico prav dobro polij6. S tako zmesjo so toliko dosegli, kakor da bi bili zemljo pognojili z 250 kvintali (25.000 kilogr.) navadnega hlevskega gnoja.
Posebne vrednosti pa je šota za peščene zemlje, in sicer takrat, kedar se take zemlje gnojijo z umetnim gnojem, na pr. z zmletimi kostmi, s kalijevimi solmi itd., ker zarad prevelike rahlosti taka zemlja nima v sebi teh raztopljenih gnojilnih snovi; šota pa jih kot primes ima, in tako zabrani, da se ne pogubijo v spodnje plasti, do katerih navadne rastline ne segajo s koreninami.
Kolike dobrote je taka gnojilna zmes, kažejo nam sledeče poskušnje.
Pridelalo se je ovsa na hektaru 16 kvintalov pri navadnem obdelovanju, pri gnojitvi z omenjeno zmesjo pa 25 kvintalov. Za nasteljo je šota prav sposobna, ker ohrani tla suha popivajoča vso scavnico v-se. Tudi
pospešuje razvitek solnitarjevih soli, kar se toliko bo-gateje vrši, če skrbimo, da je gnoj, obstoječ iz živinskega blata in šotnega nastilja, zmerom prav dobro, trdo poteptan in vedno z gnojnico polivan, kajti v razvitek? solnitra treba je vlažnosti. Če se takemu gnoju še nekoliko kalijevih soli ali tudi pepela dodaja , še hitreje se razvija prerodovitni solnitar iz amonijakalnih soli, kakoršne se v slehernem organskem gnoju razvijajo.
Profesor Therlinger je poskušal gnojiti zemljo za krompir s takim gnojem in našel je, da je pridelal na 1 hektaru z gnojitvijo od 500 kvintalov navadnega gnjjr. 150 kvintalov krompirja, z gnojitvijo 500 kvintalov tlakovega gnoja (z nastilom šote namesto listja) pa 160 kvintalov; prav zdatno pa je pomnožil rodovitnost s tem , da je gnoju (živalski gnoj in šota kot na-stil) pridružil še 6 kvintalov pepela, pridelal je potem 210 kvintalov krompirja.	(Konec prih.)
Se enkrat o prepozni košnji.
To, kar so naši gospodarji zarad košnje brali v zadnjem našem listu, potrjuje prof. Wilhelm tudi v „Slov. Gosp.u takole:
Pogosto trobi se gospodarjem na ušesa velevažni nauk: pojdite kosit o pravem času, ne prerano, še manj pa prepozno. Vendar, kedaj je pravi čas? — Kmetovalci odgovarjajo: kedar je vreme ugodno za njo! To je uže res, a vendar ni po vsem resnično. Treba je, ako vreme le količkaj pripušča, gledati na to, kako je trava zrela. V tem smislu je kosit iti takrat najboljše, kedar je veČina rastlin stopila v polno cvetje. Do te dobe je trava uže toliko dorastla, da se dobi primerno veliko send. Toda kar je še več vredno, je pa to. V omenjenem času, ko stopijo rastline v polni cvet, imajo one v sebi največ in za živino najboljših, najložje prebavljivih tvarin, ki ostanejo v njih, ako se pokosijo. Ako pa s košnjo odlagamo, tedaj se steblovje v trd i in v njem nabrane hranivne tvarine porabijo se za seme. Vsaka rastlina potrebuje največ tvarin in moči za na-pravljanje semena. Zato ima pozna in dozorela trava puhlo steblovje. Ob enem posušijo se listki, ki imajo mnogo živini jako koristnih tvarin v sebi, ter se pri pozni košnji in kesnem spravljanji send močno po-zgubijo. Naposled še dozori plevel in trosi svoje seme, da tako škodljivi zarod celemu travniku vrine.
Pravijo, da pozna košnja daje veliko več sena, kakor bolj rana. To je pa le navidezno. Trda, okorna trava in steblovje se ne da tako lepo zložiti in stis-
niti, kakor ob pravem času pospravljeno sen6. Redi vna vrednost poznega sena se ne d& nikakor v eno vrsto staviti z bolj rano pokošenega.
Pomisliti je še naposled na otavo. Prej ko je seno pospravljeno, več časa dobimo za otavo. Tukaj je gotovo velike koristi kolikor mogoče zgodnja košnja. Zato priporočamo kmetovalcem: idite send kosit o pravem, kolikor mogoče ranem času.
Gospodarske skušnje.
Glicerin se priporoča za mazilo sodcev,
ki imajo na solncu biti, naj so polni ali prazni. Z glicerinom namazani sodci se obvarujejo škode in ne počijo. Glicerin ni tako drag, kakor nekateri mislijo, in potem takem priporočila vreden za sodce, ki se pošiljajo na pot.
Da zaklji trdni ostanejo,
naj se platno, iz katerega se delajo, 24 ur namaka v vodi, v kateri se je kuhala hrastova čreslovina. Vzame se v ta namen 1 kilo čreslovine na 14 litrov vode. Toliko čreslovine zadostuje za 8 metrov platna, katero se potem zmije s čisto vodo. Čreslovina prešine niti pre-diva ali konopnine in jih neki naredi tako trdne kot usnje.
Gospodarske novice.
*	Za deželno razstavo v Gradci so dosihmal nabrali 22.119 gold. darovanega denarja. Lep donesek!
*	Trtna us (phylloxera) se širi zmerom dalje na Ogerskem. Nedavno so zasledili, da je grof Csakyjevih vinogradov v Borzodski županiji 100 oralov pokončala. Sploh imajo na Ogerskem zdaj v 12 vinskih krajih trtno uš.
*	Goveja kuga je sedaj v Dobaru v Dalmaciji, v ogulinskem okrogu in karlovški županiji na Hrvaškem.
*	Nasledki zaprtije ruske in rumunske meje začetkom leta 1882. za Galicijo. Galicija je za vsako leto iz Rusije in Rumunije nakupila 80 do 100.000 goved, katere so gališki živinorejci pitali (debelili) in pitane z dobrim dobičkom naprej prodajali. Vse to bode nehalo leta 1882., ko avstrijska vlada mejo proti Rusiji in Ru-muniji za vvažanje goveje živine zapre. Po takem bode res treba, na vse strani misliti, kako domačo živinorejo povzdigniti, da prebivalcem Avstrije ne bode mesa manjkalo.
Slovstvene stvari.
Pobirki.
Spisuje Davorin Trste nj a k.
6.
Bužiti, bežgati.
Gosp. prof. Erjavec piše („Letopis Matice slov." 1880. str. 133 in 135), da bužiti v Bolcu označuje: koruzo slačiti, bežgati pa: luščiti fižol, turščico, orehe itd.
Ti besedi ste slovanski po koreniki, a ne po obliki. Korenika tema besedama je: buk-buc, in mi imamo v srbščini iz te korenike: bucati, derati, dreti, slov. buc-ati, z nožem dreti (Janežič), srb. raz-buč-iti, zerreissen, tudi: raz-buc-ati.
To besedo nahajamo tudi v venetščini: sbusar,
Obst schalen, ker venetščina glasnika C in k spremenja v s (beri kakor slov. z), in govori: busa mesto: buca, bok, foramen. Vpliv venetščine je tudi storil, da nekateri primorski Slovenci tudi slovenski C kot z izgovarjajo, in rečejo: peti za mesto: petica. Da je v besedah: bužiti in sbusar, iskati prvotni glasnik C, pričuje italijanska oblika besede : sbucciar , Obst schalen, den Thieren die Haut abziehen, den Baumen die Rinde abnehmen. Ker grkoitalšČina teme: buk-buc, ne pozna, je italska beseda morala iz venetščine v oni dobi priti, ko še venetščina glasnika C in k ni spreminjala v s (z).
Iz debla: buk-buc je slov. buc-ika, Stecknadel, ker buca, in ime ribe: buc-ika, mugil Cephalus, riba, katera buca, ima ostre zobe in ostre plavute; VenetČan jo po pravilih glasovskih svojega jezika imenuje: bosega, iz: buc-ika, ker mu je: S = C, e = i (primeri: bevere iz bibere) in k = g.
Nahajamo še tudi v venetščini besedo, katera pričuje, da je venetščina rabila obliko: buk, in sicer: sbuzz-ega, iz: sbuc-ciga, Riss, fig. Streit, Zank*
Indogermanski (arjanski) narodi pa so iz pomenov: dreti, reissen, schinden, stvarjali poznamenovanja za: skorjo in kožo; primeri to potrjujejo:
1.	Gršk. Mnog, Schale, Rinde, Hiilse, iz: kena, lupim.
2.	Gršk. dtQfia, Haut, iz: dčoco, reisse, schinde, derem.
3.	Lat. cortex, sansk. kr i t-ti, Birkenrinde, iz: krint-ami, disseco, scindo, irski: cairt, cortex. Iz te korenike izvajajo vsi kritični jezikoslovci tudi anglosaksonsko hrind, novonemško po odpadlem: h — Rinde, in tudi: das Rind, das Rindvieh, je ži-vinče, katerega koža (hrind, rind) se dere. Sorodno je menda staroprusko : ki en te, krava.
4.	Skandinavski: skinn, cutis, koža, za: skind, se tudi vjema z besedo germansko: skind — schinde.
5.	Staroslovansko a z - no, corium detractum, najde razlago v rusk. az-et, gahnen, klaffen, spalten, spitzen, zato ruski az-vo, stimulus, venetski a si ar, scorticare. Da se ima v koreniki az, prvotni pomen zbadanja, ka-lanja, dretja iskati, pričujejo besedne tvarine: staroslov. az-va, švrofiig, incitio, Einschnitt. V latinščini imamo s prvotnim g, a g o -1 u m , stimulus, starogorenjenemski z nazalom: ang-o, stimulus. Po istih nazorih je tudi: buccia, scorza, in pele de T anemal co la lana.
Venetskoitalska: buccia, Rinde, Haut, Hiilse, je toraj sorodnica slovenske: buča, tikev, Kurbiss, pa tudi lubanja, Schadel, primeri: golobučast, calvo capite. Buča označuje prvotno isto, kar lubina, Melone, iz korenike: lub = rub, seco, odkod tudi lub, liber, Bast. Naše je toraj: bučit, buČkati; oblike: bužit in bežgat, so venetskoitalske spake nastavše: iz bu-sar in busgar, busegar. V besedi: bežgat se je glasnik u spremenil v e, kakor v besedah: buditi in bedeti.
Mi bi toraj v besedi: buccia nov dokaz za slo-vanskost starodavnih Venetov našli. Učeni francoski pisatelj grof Gobineau pa v svojem slovitem delu „Sur 1'ingalite de rages humaines" z antropologičnimi in sta-rinoslovskimi dokazi podpira naše trdenje. Tudi slavni angleški pisatelj G. Latharn ima starodavne Venete za Slovane (glej njegovo knjigo: „The nationalities of Europe" II, 416); in sami Italijani, na primer: Ciampi v svoji knjigi: „Osservazioni intorno ac moderni sistemi sulte antichite etrusche Fiorenza 1824" dajo veljati, da so v predhistorični dobi v Italiji Slovani stanovali.
Šolstvo.
Veronauk dobi prejšnjo veljavo v šoli
vsled zaukaza ministra Konrada-Eibesfelda od 1. dne junija t. 1. Minister je s tem dopolnil §. 44 šolskega in podučnega reda, ki je veleval otroke razdeliti v razrede glede na njihovo znanje in starost. Do sedaj so ta §. tako tolmačili, da se ni gledalo na to, ali je učenec se vspešno učil veronauk a ali ne. Kujasti otroci in brezverni stariši so to kmalu zapazili in zato se ta-košni učenci niso hoteli nič katekizma učiti in pogosto katehetom kljubovali in se rogali. To je sedaj odpravljeno. Učenec se bo moral katekizma dobro učiti tako, kakor drugih predmetov, ako bo hotel prestopiti v visi razred. Korak do boljšega!
Slovensko slovstvo.
* „Petelinov Janez11, spisal Jak. Alčšovec, je ime povestici , ki je kot ponatis iz ,.Slovenca" prišla v posebni knjižici na svitlo in se mehko vezana dobiva po 45 kraje, s poštnino vred pri pisatelju v Ljubljani. Dogodba je vzeta prav iz naših sedanjih časov, ko pri volitvah nemčurski liberalci begajo kmete, da bi jih na svoje limance vjeli. Tak nemčurski lovec je ^Petelinov Janez", spriden dijak, ki se okoli kmetov plazi. Ker je knjižica zabavna in poučna ob enem, jej je želeti mnogo kupca.
Ozir po svetu.
Popotovanje po Bosni.
Iz Zagreba v Sarajevo.
(Dalje.)
Za dve uri pride se po železnici v Maglaj. Ma-glaj je v zadnji vojski zel6 znamenit postal zarad izdajstva svojih prebivalcev, kajti pred tem mestom je bil prvi zavratni napad na avstrijske huzarje. Mesto, kjer se je ta napad izvršil, leži pol ure hodd pred samim mestom Maglajem. Dolina je na tem mestu ozka, in na obeh straneh vzdigujejo se visoke šume, obra-ščene z gostim drevjem. V teh hostah skriti so bili Turki, ter so pri povratku napadli avstrijske vojake. Napravljen je pri studencu, kateri je na tem mestu, lep spominek, in studenec sam imenuje se ,,huzarski zdenac'*. Pred Maglajem postavljen je čez Bosno lep in velik lesen most, ki se zove „most Jelačičev".
Mesto Maglaj stoji na jako lepem kraji pod planino Ozren na treh hribih in na desni strani reke Bosne. Posebno lepa in krasna je ena džamija, pravijo, da ena najstarejih v Bosni. Prebivalcev je v Ma-glaju do 1500, največ mohamedancev in le nekoliko pravoslavnih, kateri imajo tudi svojo cerkev. Maglaj ima tudi staro trdnjavo, katero je leta 1789. Lavdon vzel. Tukaj smo imeli tudi kosilo okoli dveh popoldne.
Od Maglaja prišli smo za eno uro in pol na postajo Ž ep če, mesto v bolj neprijazni ravnini, a s posebno dobrim podnebjem. Tukaj se pridela mnogo zelenjave in druzih poljskih pridelkov, in največ ee prebivalci z živinorejo bavijo v celi dolini Bosne.^ Tudi lan so prejšnja leta sejali, al vsled zadnje vojske je vse polje še nekako zapuščeno, in tudi malo še obdelano. Blizo železniške postaje so napravljene prav lepe vojaške barake, okoli katerih se vidijo lepi vrti za zelenjavo, katere oskrbujejo in obdelujejo vojaki sami. Takih vrtov sem tudi kasneje še več videl na vojaških postajah in reči moram, da so bili tako lepo obdelani,
da se res mora priznati, da so avstrijski vojaki prvi praktični učitelji gospodarstva, posebno pa vrtnarstva v Bosni. V teh vrtih nahaja se vsaka vrsta zelenjave, mnogo tudi take, katere dosedaj v Bosni še poznali niso. Brez dvombe je to za Bošnjake jako koristno, ker oni lahko vse vidijo, kako naj se vrt obdeluje, in tudi lahko dobijo rastlin ali semena, da si morejo svoje vrte vre-diti, če bi le oni bili bolj marljivi.
Od Žepča dalje proti Vranduku se kmalu dolina stisne in med neizmerno visocimi gorami, na katerih obnožji rastejo lepi orehi in bresti (Ulme), se pripelje železnica okolo 6. ure v trdnjavo Vran d u k. Stara povest pravi, da beseda Vranduk izvira od besede vratnik (vrata); to je tudi verjetno, kajti ta trdnjava dela res vrata, skoz katere je mogoče potem priti v srce Bosne, v Sarajevo. Z malim številom vojakov se v tej trdnjavi lahko zapre pot celi vojski. Vsak se mora čuditi, da se v tej važni poziciji Turki niso skoro nič branili, ampak po kratkem boji zapustili trdnjavo in tako Avstrijanom vrata odprli v Sarajevo. Predno se pripelje železnica v Vranduk, nastane tmina vsled visocih gord, katere se tukaj na levo in desno gosto poraščene vzdigujejo v zrak.
V sredini ozkega kotla leži na bregu trdnjava Vranduk, katera je od zadnje vojske še poškodovana, okolo trdnjave je nekoliko slabih in raztrganih hiš. Naprej se ne vidi druzega, kakor gosto zaraščenih hribov in planin in ravno tak je tudi pogled nazaj. Zraven železnične postaje stoji mala hišica, v kateri prebiva Turčin, ki pri vsakem vlaku prišlim ptujcem prodaja črno kavo po 5 kraje, skledieo za eno osobo.
Od te postaje naprej gre železnica skoro dve uri v sila ozki in tamni dolini poleg reke Bosne, dokler se ne odpre krasna ravnina, obdana z lepimi bregovi, po kateri se vije reka Bosna, kakor dolga kača. V tej, rekel bi, eni skoraj najlepših ravnin Bosanske doline, stoji mesto Zenica pod lepimi bregovi. Tukaj je konec železnice od Broda do Zenice, in tukaj se popotnik zvečer oddahne, ko se je celih 17 ur vozil iz Broda v slabih vozeh Bosanske železnice. Gnječa pa in živahnost na tej postaji je tako velika, kakor da bi človek bil v kakem velikem mestu južne železnice. Tukaj pričakuje prijatelj prijatelja, vsakdo želi videti kakega znanca iz svoje stare domovine Avstrije. Povsod se vidi le madjarski jud, kateri se ponuja popotniku, da bi ga dalje vozil v Sarajevo, ali da bi mu nesel njegove stvari v kak „hotel" mesta Zenice. Tako sem tudi jaz vzel juda za kažipot v Zenici, da me odpelje na pošto, s katero sem se mislil drugo jutro odpeljati v Sarajevo. Al na pošti nisem dobil več prostora, kajti s poštnim vozom se more samo 8 ljudi voziti. Poštni uradnik me nagovori, naj počakam do tretjega dne, da se odpeljem, če ne bode zopet častnikov,
za katere je v prvi vrsti odredjena pošta.
(Dalje prihodnjič.)
Mnogovrstne novice,
*	Bolgarska vlada bo skoro začela kovati lastni denar in to bakreni, sreberni in zlati. Državni proračun Bolgarije kaže 18 milijonov stroškov, od teh spada 11 milijonov gold. na armado.
*	Preseljevanje v Ameriko se čedalje bolj množi. Po poročilih iz severne Amerike se je v Novem Jorku pretekli mesec oglasilo 55.083 naselnikov, memo tega, da se je lani istega meseca naselilo 18.325 ljudi, v vsem skupaj se je to leto v Novi Jork naselilo 135.336 oseb.
Ti
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
1. seja.
Po slovesni masi v stolni cerkvi se je seja pričela po 11. uri dopoludne. Nazočih je bilo 19 poslancev ustavoverne stranke, 13 pa narodne; skupaj tedaj 32 v tej seji.
Deželni glavar vitez dr. Kaltenegger pozdravlja zbor v nemškem in deloma slovenskem jeziku, objav-ljaje nado, da bodo poslanci složno delovali deželi v prid in da bo pri tem podpirala zbor tudi vlada , posebno^ pa gospod deželni predsednik s svojimi obilnimi skušnjami. Jako pozno sklicani zbor čaka zdaj dvojno delo, ker mu bo pregledati in potrditi tudi vse one pri-klade, katere je deželni odbor po Najvišem pooblastenji ali sam razpisal ali pa občinam naložiti ukazal. Finančne razmere dežele pač žalibog niso vesele, vendar je pričakovati , da bo po novi uravnavi zemljiškega davka deželi breme zelo olajšano in da bo dežela potem svojih dohodkov več mogla obrniti za-se. Breme deželnih pri-klad se je povišalo zato, ker je dežela morala prevzeti več opravil, katera je poprej oskrbovala država. Zbornici se bo v razpravo podalo več postav, med njimi tudi ona o napravi novih bolnišnic in da bi občine plačevale nekoliko stroškov za svoje bolnike. Močvirsko postavo bo treba premeniti posebno o določitvi ozemlja, katero spada v močvirski svet. O sirotnišnici bo deželni odbor predlagal, da se zd-njo porabi še več njene denarne zaloge; podal bo tudi postavo o odkupu davščin za duhovne in cerkve, in pa postavo o uravnavi plače nižih uradnikov pri deželnem odboru. — Da se^vse to dovrši, naj bi deželni zbor složen šel na delo. Če prav se poslanci med sabo ločijo v političnih nazorih, v enem so bili vendar zmirom ene misli, namreč v ljubezni in zvestobi do svojega vladarja. — Potem omenja deželni glavar sreberne poroke cesarjeve in nove vesele dogodbe, zaroke cesarjeviča Rudolfa, in tudi poživlja zbornico k „slava"- in ,,hoch"-klicem, kar se z navdušenimi klici zgodi.
Zdaj poprime besedo deželni predsednik gospod Winkler in govori najprej v nemškem jeziku tako:
„Visoki deželni zbor! Ker imam častno nalogo, cesarsko vlado v tej visoki zbornici nadomestovati in danes tukaj prvikrat govorim, Vas, visokočastiti gospodje, kot deželne zastopnike najprej prijazno pozdravim. Še le nedavno od Nj. Veličanstva našega premilostljivega cesarja politični upravi vojvodine Kranjske na čelo postavljen, prosim Vaa zagotovljenim biti, da bom svest si svoje službenske dolžnosti na deželne koristi vso svojo skrb obračal, ker me k temu priganja tudi sočutje, ki ga imam za prebivalstvo lepe dežele kranjske kot sin sosednje z njo z mnogimi blagimi vezmi tesno zvezane dežele uže od svoje mladosti. Vaše obravnave bom z živahno zanimivostjo opazoval, kakor se važni nalogi postavodajalnega zbora pristuje, in Vas bom, ke-dar boste želeli, kolikor mi bode v svojem delokrogu le mogoče, rado voljno podpiral. Gosp. deželnemu glavarju pa. se prisrčno zahvaljujem za prijazne besede, ki mi jih je govoril".
Potem je slovenski nadaljeval: „ Vidim sicer, častita gospoda, kot zastopnik vlade pred sabo težavno nalogo, ko premišljujem, da vlada dandanašnji tu pa tam po parlamentarnih zborih neka ojstrost med strankami; kjer bi še bila, mora nastopiti preje ali pozneje zmernost; kajti na zadnje mora vendar le postava obveljati in pravica imeti svojo zmago, kar ravno cesarska vlada namerava. Potem takem
se smem nadejati, da bodem zamogel svojo, da-si težavno nalogo srečno dovršiti."
Ta lepi govor so narodni poslanci pozdravili z živahnimi ,,dobro"-klici.
Deželni glavar omeni na to smrti grofa Bar bo ta in dr. Razlaga in poslanci se v spomin žalosti vzdignejo iz svojih sedežev.
Poslanec dr. Bleiweis prosi deželnega glavarja besede, da prebere izjavo, s katero stopijo narodni poslanci v zbor.
Deželni glavar vpraša zbor, ali dovoli, da se bere izjava, in ko večina odborova to dovoli, dr. Bleiweis bere izjavo, ki je bila v zadnjih „Novicah" uže na-tisnena.
Poslanci nasprotne strani se med branjem večkrat oglasijo z „ohou klici, dežel n i glavar pa po prebrani izjavi odbija z nekoliko besedami njeno očitanje, da je ta zbor nepostaven (illegalen), češ , da je cesar njegove sklepe potrdil. Tudi c. kr. deželni predsedaik gosp. Winkler poprime besedo in pravi (slovensko), da se vlada ne more spuščati v razpravo o postavnosti ali nepostavnosti zbora, ker so bile volitve o svojem ča?u potrjene, srčno pa ga veseli, da so narodni poslanci došli v zbor in se hočejo vdeleževati njegovih obravnav, kar bo deželi gotovo le v prid.
Potem store obljubo novi poslanci gg. K. Savn i k, vitez Gutmannsthal, P. Grasselli in pa vit. Ve-steneck, — in za vreditelja zbora se volita vitez Savinšek in dr. Poklukar, za verifikatorja zborovih zapisnikov pa Potočnik in Dežman.
C. kr. deželni predsednik poda pboru vladno predlogo postave o stroških za službeno obravnavo tacih zemljišnih pravic, ki vsled §. 6. cesarskega patenta od 5. julija 1853. leta pripadajo odkupu ali uravnavi, pa so se prekasno oglasile, — deželni glavar pa imenuje predloge deželnega odbora — poslancem na mizo položene. Po predlogu dr. Poklukarja se potem koj volijo odseki, katerim naj se te predloge v razpravo izroče. Ker so narodni poslanci v zboru v manjšini, se ve da tudi v odsekih ima nasprotna stranka večino. In tako so voljeni:
a)	v finančni odsek: dr. Vošnjak, dr. Poklukar, P. Grasselli, A. Navratil, Dežman, vitez Gutmans-thal, dr. Schrey, vitez Vesteneck, Savinšek, dr. Schaffer, Lukman;
b)	v gospodarski odsek: O. Detela, Potočnik, Pakiž, Dežman, Deu, Taufferer, Gariboldi, Vesteneck ;
c)	v poročilski odsek: Klun, Svetec, Robič, Gut-mansthal, Thurn, Deu, Apfaltrern;
d)	v peticij s ki odsek: dr. Zarnik, Lavrenčič, Dreo, Lašan, Taufferer.
Prva seja je bila s tem končana.
V 2. seji dne 14. t. m., objavi deželni glavar dopis c. k. deželnega predsedstva, po katerem bode za-stran priklad treba nekaterih prememb vsled uravnave zemljiškega davka, — mnogo peticij izroči dotič-nim odsekom in naznani, da je deželni odbor v podporo po toči poškodovanim Dolenjcem 1500 gl. poslal deželnemn predsedstvu; gosp. deželni predsednik Winkler pa dodaja temu naznanilu, da je od ostankov nabranega milodarnoga denarja 600 gold. poslal Dolenjcem , vrh tega pa poškodovance še živo priporočal milosti c. k. ministerstva.
Volitve deželnih poslancev g. Petra Grasselli-a, viteza Ludv. Gutmansthala in viteza Jul. Vesteneck a se potrde brez razgovora.
Nekatere deželno-odborne predloge se izroče dotič-nim odsekom. Potem je deželni zbor pritrdil prošnji,
da občina Ajdovica v trebanjskem sodniškem okraji pride pod sodniški okraj žužemberški izvzemši nekatere dele te občine. — Glede merčinstvazavino v vipavski dolini, katero zadevo je posl. Lavrenčič temeljito in živo priporočal, je deželni odbor sklenil sledeče: 1. Občinam Budanje, Erzelj, Goče, Lože, Planina, Podraga, Slap, Sturija, Ustja, Šentvid, Vrabče, Vipava in Col se dovoli, da pobirajo povekšano takso 10 soldov od hektolitra, ki je v navadi pod imenom „merčinstvo", in katero ima kupec za mero iz prve roke in pa na debelo, to je, najmanj od 60 litrov kupljenega vina ali mošta, plačati občinski blagajnici one občine, v kateri je vino kupil, in sicer 1 sold za vsacih 10 litrov. 2) * Deželnemu odboru se naroča pridobiti temu sklepu cesarjevo potrjenje.
Potem dovoli deželni odbor filharmoničnemu društvu za 1. 1880., 1881. in 1882. po 300 gold. podpore, slikarici Idi Ktinlovi 100 gold. podpore, siroti Mariji Zapletovi miloščino za 3 leta po 31 gold. 50 kr., za napravo parne brizgalnice za požarno stražo donesek 300 gold., — v podporo ubogim novomeškim gimnazijskim dijakom 250 gold. za 1. 1880. in 250 goldinarjev za 1. 1881., v podporo ubogim kočevskim dijakom po 100 gold. za 1. 1880. in 1881., — nekatere druge prošnje za podporo slušateljev na dunajski visi kmetijski šoli, gozdarski v Križevcih, živinozdravniški dunajski in rudarski v Ljubnem se niso vslišale, — podpornemu društvu modroslovcev in azil-društvu na dunajskem vseučilišči se dovolite za 1. 1881. podpori po 30 gold., — prošnji pomočnih učiteljev Jan. Gajgarja in Matija Hiti-a za pokojnino se ne vslišite, neki učiteljski vdovi pa enkrat za vselej dovoli 100 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada.
Deželni zbor goriški.
Začel se je naš deželni zbor 8. dne t. m. s peto sv. mašo in navadnimi formalnostmi. Govor deželnega glavarja (ki ni govoril samo po italijanski, *) temuč tudi slovenski, kakor prejšnjih let) nima nič pomenljivega. 5,Soča" piše, da je bil mrtev, zamolkel, mrzel. Spominjal se je glavar obeh poslancev, ki sta se poslanstvu odpovedala, p. n. gg. Winklerja in Pino-ta. — Popoldne tisti dan je bila II. seja, v kateri so se volili 3 odseki: pravni, finančni in peticijski. Vlada je pripravila en sam predlog zadevajoč §. 57. dež. postave od 6. maja 1870. Določiti se ima namreč, koliko naj bi pripomogel deželni zalog k stroškom za ustanovitev in vzdržavanje ljudskih šol. Izročen je ta predlog pravnemu odseku. Bistveni zapopadek vladinega predloga je, naj bi okrajni zalogi ne plačavali več ko 30 odstotkov, ostale stroške naj zalaga dežela. — III. seja je bila v petek, 11. junija popoldne. Vladin predlog za-stran doneskov deželnega zaloga k stroškom šolskih okrajev se je izročil po nasvetu pravnega odseka deželnemu odboru, da poprej poizve, česar treba. Dalje prihodnjič. — Občinstvu je malo rnar za zbor. Začetne seje se je udeležilo kakih 20—30 oseb, popoldne pa ni bilo nobenega poslušalca v dvorani.
Deželni zbor stajarski.
V Gradci je deželni glavar Blagotinšek Kaisersfeld nenavadno malo besed našel pri odprtiji deželnega zbora. Menda mu je srce prežalostno bilo o razpadu nemškega ustavaštva. Prav tiho so tudi odobrili volitev narodnih
*) Ne vem, kak namen so imeli tisti, ki so po liberalnih časnikih telegrafično raztrobili, da je gosp. glavar dr. Pajer vitez Monriva samo v italijanskem jeziku govoril.
Pis.
poslancev dr. Radaja in gosp. Fluherja; nihče ni besedice črhnil, kajti dokazane so bile laži, katere so mariborski in slovensko-bistriški nemčurji zoper veljavo teh volitev prežvekovali dve leti. Gospodarili so ustavoverci tako, da se bodo neki deželne priklade za leto 1881. povikšale od 38 na 44 odstotkov.
v
Ceski deželni zbor.
Češkemu deželnemu zboru je v obravnavo izročena vladna predloga o prenaredbi volilnega reda, ki se tiče skupine velikih posestnikov. V poročanje je bila ta predloga izročena odseku 21 udov.
Moravski deželni zbor.
Deželni glavar je v prvi seji zboru predstavil novega ces. namestnika viteza Kal lino. „Politik" poroča, da prvikrat od leta 1874. se je danes zopet slišal dalji govor ces. namestnika v gladkem in lepem češkem jeziku. To je prav dober vtisek naredilo na poslance, katere je prejšnji namestnik zmerom le odpravil s 3 navadnimi besedami: „Vitdm Vas, p&novč".
Deželni zbor dalmatinski.
V prvi seji je baron Rodič pohvalil žrtovalnost Dalmatincev o času zasedanja Bosne in Hercegovine. Vlada je skrbela od onega časa, ko je zadnjikrat deželni zbor zboroval, za primerno vzgojo v šolah; ona je ukazala, da se ima v učiteljskih pripravniščih uvesti srbsko-hrvatski učni jezik, in tako je ustregla željam deželnega zbora. Isto tako je ukazala, da se kot učni jezik uvede srbsko-hrvatski v Spljetske srednje šole.
Deželni zbor salcburski.
Ustavoverna manjšina poslancev se kuja in ni prišla v zbor. Poslanec Lienbacher je stavil predlog, naj se spremeni opravilni deželozborni red tako, da deželni glavar nikoli ne sme glasovati. O tem je zdaj pravda med liberalnim deželnim glavarjem in pa večino zborovo.
Spominski listi.
Njihova Prevzvišenost
25 let kneznadškof v Gorici.
I.
Slavni dan za nadškofijo goriško in za vso goriško cerkveno provincijo bo dan XXIV. junija 1880. Tisti dan bo 25. obletnica sloveče intronizacije našega prečastitega kneza-nadškofa Andreja v goriški prvo-stolnici — pravi hčeri staroslavne bazilike oglejske.
Pet in dvajset let! — in zdi se mi, kakor da bi se to velepomenljivo sveto opravilo bilo vršilo včeraj. Cim bolj se bliža sreberna obletnica, tem živeje mi je vse, kar je pred 25 leti bilo in se godilo; tem natanč-niše se spominjam vseh oseb in prizorov, vseh dejanj in okoliščin tedanje dobe. — Začnem naj v Ljubljani; ,,et ineminisse juvat", če ne za nas starše, pa za mlajše bralce „Novic", sosebno goriške. Kot (18. nov. 1854.) novoimenovani in 23. marcija 1855. 1. v Rimu potrjeni nadškof prišli so dr. Andrej Grollmayr — bivši mi-nisterstveni svetovavec — z ^Dunaja k posvečbi v Ljubljano 1. junija 1855. 1. Želeli so posvečeni biti v glavnem mestu domače dežele, po knezu škofu Antonu
Alojziju Wolfu, starem svojem zavetniku in prijatelju. Asistovat sta prišla škof poreški Anton P|e-teani, Goričan, in tržaški dr. Jernej Legat, Kranjec. Goriški poslanci, ki so se šli novemu svojemu nadpastirju v Ljubljano poklonit, bili so: načelnik deputacije, rajnki prošt b^ron Augustin C o de 11 i, kapiteljski vikar; prvostolni kapiteljski dekan Jan. Mozetič; mestni župan (sedanji mestni starešina in predsednik katoliškega društva) g. dr. Karol Doliak; g. Aleksander Claricini, tisti čas tajnik, pozneje sveto-vavec c. kr. okrožne sodnije in mestni župan, zdaj v pokoju; rajnki J. Dom. Dellabona, oče sedanjega škofa tridentinskega, in privatni duhovnik, sedanji častni kanonik g. J. Dottori. Konsekracija je bila na 8v. Trojico, 3. junija, in drugi dan po pontifikalni maši ljubljanskega škofa so prejeli novi nadškof „p ali i um". Oba dni je bil v škofiji slavnosten obed za več kot 50 oseb, v nedeljo za načelnike in odličnike, v pondeljek pa za duhovščino, ki je bila kakor vsa Ljubljana za veličastnega kneza metropolita vsa vneta. Naslednji četrtek — praznik sv. R. Telesa — so imeli knez-nadškof Gollmayr procesijo, kar si je štela Ljubljana v posebno čast. S tem je bil veselih dni ljubljanskih konec. Sv. Antona dan, 13. junija, ob 5ya uri zjutraj, je naznanjalo zvonenje po vsi Ljubljani odhod prečastitega prvo-stolnika, čigar potovanje v Trst je bilo triumfu podobno.*) Do Vrhnike sta spremila novoposvečenca ljubljanski knezo-škof in nepozabljivi rajnki kanonik Jan. Novak. Druga postaja, kjer so prečastitljivega popotnika odlično častili, bila je Postojna; zbralo se je bilo tam 16 duhovnikov — brez druge gospode. Med duhovniki je bilo 7 nekdanjih nadškofovih učencev, (Knez-nadškof dr. Golimayr so bili namreč nekdaj profesor dogmatike v Ljubljani). In tako je šlo dalje do Trsta; kjer koli so se knez kaj mudili, našli so množico častivcev. V Trstu je sprejel metropolita škof z duhovščino. Odhod iz Trsta je bil odločen za ponedeljek 18. junija; in to je tisti novo dobo zaznamujoči dan, ko so imeli novi naš viši pastir svoj slavni vhod v prvostolno Gorico, katere niso menda od tistega časa več videli, ko so hodili — kot namestništ-veni (tisti čas — „gubernijski") svetovavec in referent v cerkvenih in šolskih zadevah — šole nadzorovat.
(Dalje prihodnjič.)
Naši dopisi.
V Gorici 13. junija. — Sveti Anton! To je bila ena naših starih, imenitnih mestnih ,, šager"; letos pa ne vidim nič naprav za ples pod milim nebom. Tudi šagre „pod Grapo" ni bilo. Tedaj je vendar res , kar je „Soča" ni davno povedala, da so taki plesi prepovedani. Namestuje pa menda vse skup vsako nedeljo ples v gostilnici .,Europa". Vse en vrag je. Po vaseh ni se slišati, da bi bili „somenjiu nehali. Pišem pa o teh rečeh, ker so za našo deželo karakteristične in spadajo tedaj v področje goriškega kronista. — O deželnem zboru se nahaja poročilo na drugem mestu; tako tudi začetek popisa naprav in slavnosti o priliki petindvaj setletnice Njihove ekscelencije našega preč. kneza-nadškofa dr. Andreja Goll-mayr-ja. — Tukaj naj še povem, da je polje pri nas krasno, sadje vse polno in gre češenj čuda veliko na Dunaj in sploh v severne kraje. Tako tudi krompirja, katerega kvintal (100 kil.) se prodaja po 5 gld. (pred nekimi dnevi še po 7 gold.). In „božje živalice" — sviloprejke — so se tudi dobro obnesle letos.
Železnice še ni bilo tisti čas.	Pis.
Pšenične galete kilo se kupuje po 1 gold. 50 soldov; in to ni preveč. Vreme je spremenljivo, pa polju ugodno-Dežja smo imeli vendar enkrat zadosti, da je zemlja premočena in da so se studenci napojili. Pa, da ne končam z ^vremenom'4, naj naznanim, da bomo imeli 16. dne t. m. spet volitev deželnega poslanca, in sicer na mesto g. namestnika barona Pino-ta. Volili si bodo novega zastopnika laški trgi Grad, Cervinjan in Tržič (v Cervinjanu).
Iz Trsta 10. junija. — Kako visoko se ceni in priznava važnost našega „slovanskega delavcem namenjenega podpornega društva", temu je očiten dokaz to, da v občni zbor 5. dne t. m. je došlo 160 udov. Tudi ve-lecenjeni naš rodoljub gosp. Nabergoj je počastil zbor s svojo nazočnostjo. Predsednik gosp. Ivan Dolinar je z lepim ogovorom pričel zborovanje, povdarjaje srečno prestane težave pri ustanovljenji tega društva in njega veliko korist za naše ljudi. Tajnik je poročal o sedanjem delovanji tega društva, ki šteje uže nad 200 udov, blagajnik pa o društvenem imetji. Pri volitvi odbora je bil neutrudljivi rodoljub gosp. Ivan Dolinar z veliko večino glasov zopet za predsednika izvoljen, — volitev odbornikov pa se ni mogla izvršiti, ker voljeni niso dobili one večine glasov, ki jih pravila zahtevajo, — al pravila so po mojem mnenji prestrogo osnovana in potrebujejo prenaredbe. Silna težava je, dve tretjini društvemkov dobiti v zbor, da potem še le more sklepati o premembi pravil! V pravilno sklicani zbor naj jih pride, kolikur koli, al izmed pričujo-jočih morate dve tretjini za premembo kakega §• glasovati. To je vse kaj druzega in ne bo nikoli oviralo sklepčnih zborov. Tudi to, da odbornik mora imeti dve tretjini glasov, je preostro; — zakaj ne zadostuje relativna večina?
Iz Celovca 13. jun. — Vendar smo Slovenci pred-včeranjim dobili zopet narodnega poslanca: iskrenega borilca za narodne naše pravice, preč. gosp. prof. Andreja Ei nspielerja, ki je bil v Velikovci izvoljen od 90 volilcev z 69 glasovi. Nasprotni njegov kandidat, liberalec in grajščak g. Josip Rainer, ki je iz Tirolov privandral k nam, je dobil 20 glasov, odpadnik na& Meierhofer celega enega. Kakor je radost naroda slovenskega velika, taka je poparjenost nemčurjev. Živili tedaj narodni volilci! Slava gospodu poslancu!
Novomesto 9. junija. (Grozna toča) je v nedeljo 6. dne t. m. ob 12. uri dopoldne okolico našega mesta pobila, kateri je le enaka bila una od 19. julija 1873. Toča, nekatera debela ko kurja jajca, je v taki množini podala, da je v 27 minutah vso zemljo z ledom pokrila. Ta strašanska nevihta je poškodovala 14 dav-kovskih občin več ali manj, in sicer občino Globo dol, Golobinjek, Go^renjo Stražo, Prečno, Bršlin, Dolenji Vrh, Židanjo Vas, Cešnico, Sent-peter, Herinjo Vas, Žalovec, Družinsko Vas in pa Tomažjo Vas. Po svojih dobrih vinih znana vinska Gerčečja gorica je tako popolno vničena, kot leta 1873. in treba bode ondi nograde na novo nasaditi; tudi nogradi Tržke gore, gorice pri Beli Cerkvi, Novi Straži in Prečni so ali na pol ali popolno pokončane. — Ozimina, ki je tako lepo stala, kakor uže mnogo let poprej ne, je popolno vničena, Skoda po tej toči poljskim sadežem prizadeta, pa presega ono od 19. julija 1$73. 1. zato, ker takrat je bila ozimina , mrva in detelja uže pospravljena, zdaj pa je vse to pokončano. Ljudje nimajo celo nobenega živeža in tudi semena za prihodnjo zimsko setev ne. — Mali kmetje večidel z veliko družino obdarovani, in kajžarji so si morali uže vso pomlad živeža kupovati in bo veselega srca pričakovali obilnih poljskih pridelkov, pa tudi vinogradi so jim obetali dohodkov in zato so na-nje
denarja na posodo jemali. Vsi ti sedaj lakoto trpe in jo morajo trpeti zato, ker jim nihče ne more na pomoč priti. Da! celo premožnejše kmetovalce navdaja skrb s pogledom na prihodnost, ker te male zaloge, ki jih še imajo, bodo kmalu povžite, denarja pa jim manjka, da bi kupili, kar družina in živina potrebuje. Nesrečni prebivalci imenovanih pokrajin so nesrečo 1. 1873. možato trpeli; oni niso rok križem držali, ampak marljivo so delali in vse storili, zboljsati si svoj stan, a vendar niso do tega prišli, zato, ker od leta 1873. so se toča , slana in druge uime pouavljale, zato so zdaj vsi obupani in si ne ved6 sveta. — V takih nesrečah bode pač težko človeka najti, ki bi ko drugi Job ne-potrt prenašal take hude udarce. Nesrečneži tedaj po pravici pričakujejo, da jim dežela in vlada na pomoč pridete! *)
Iz Ljubljane. — V soboto je zopet očitna seja deželnega zbora, v katerem doide v obravnavo in sklepanje mnogo predlog, ki so jih rešili dotični odseki.
— V znamenje zaupanja in zahvalnosti je občina v S t. Vidu na Dolenjskem ministra grofa Taaffe-a, kr. deželnega predsednika Winklerja in pa grofa Hobenwarta izvolila za častne občane, — občina v Borovnici pa grofa Taaffe-a, c. kr. deželnega predsednika Winklerja in pa deželnega in državnega poslanca gosp. K lun a.
— (Iz seje družbe kmetijske 6. dne t. m.) je „Novicam" došlo sledeče poročilo: Vsled dopisa si. deželnega odbora razpravljalo se je z ozirom na napravo novih zemljiških bukev vprašanje, čegava je zemlja, na kateri stoji tukajšnji šolski botaniški vrt; ko-nečna rešitev tega vprašanja izročila se bode prihodnjemu občnemu zboru družbe kmetijske. — Na prošnjo vodstva ljudske šole Premske se dovoli darek za pokončevanje škodljivih mrčeaov pridni šolski mladini in pa 10 Gutmansthalovih knjižic „Mali sadjerejec" in 5 Schneidovih „ Glavna vodila". — Prošnja gospodarja Jožefa Želka iz Male Pristave za podporo o pridnem zasajevanji gozdnega drevja (okoli 13.100 zasajenih dreves) se izroči c. k. gosp. deželnemu gozdnemu nadzorniku s prošnjo, naj ogleda zasadbo, da potem družba kmetijska na podlagi nadzornikovega poročila od si. poljedelskega ministerstva more za Želka prositi podpore. — Po podružnici bohinjski družbi kmetijski izročeno poročilo gosp. Tomaža Hitza, sirarskega učitelja, o poučnem delevanji v Bohinji lansko leto izroči se si. poljedelskemu ministerstvu. — Poročilo podružnice rateške in boštajnske o stanji letošnje letine se na znanje vzame. — Vabilo štajarske konjerejske družbe, naj bi tudi družba kmetijska kranjska se udeležila dželne kmetijske razstave, ki bode letos septembra meseca vjGradci, se je izročilo konjerejskemu odseku. — Čebelarju Jan. Habjanu iz Rudniške fare se je vsled prošnje njegove izročil zadnji panj s premakljivimi satniki, ki ga je družbini odbor še imel. — Vabilo „av8trijskega sadjerejskega društva", ki se na Dunaji snuje, je bilo sadjerejskemu odseku v poročanje izročeno. — O stroških tiska nove slovenske vi-norejske knjige se nadaljujejo potrebne poizvedbe. — Za blagodušni novi dar 25 gold., ki ga je družbi v podporo poslal gosp. vitez Schneid, se velecenjenemu udu izreka topla zahvala. — Za ude družbe kmetijske so bili izvoljeni: gosp. Jan. Spilar, župan invtrgovec, in pa gosp. Matej Medica, posestnik, oba v St. Petru, gosp. dr. Gustav Mauer, grajščak v Tarični Vasi, g. Ludevik Chladek, oskrbnik Impolske grajščine, gosp.
*) Huda ura te nedelje zadela je, kakor ,,Slov. Gosp." in „Obzor" poročata, več krajev na spodnjem Stajarskem in Hrvatskem.	Vred.
Vincenci Smola, grajščak v Grmu, gosp. ArturMuhl-eisen, posestnik in trgovec v Ljubljani, gosp. Josip Lukman, posestnik in trgovec v Ljubljani, gosp. Andrej Ramovš, župnik v Svibnem, gosp. Jan. Dolin ar, župnik v Dolu, gosp. Jan. Sušnik, kaplan v Ratečah, gosp. Franc Juvančič, župan v Ratečah in gosp. Ga-špar Gašperin, učitelj v Ratečah.
—	(Iz seje mestnega odbora 11. dne t. m.) Po smrti g. Denkel-na izpraznjena služba blagajničnega kontrolorja je bila gosp. Vojtehu Vale nti zarad njegove posebne sposobnosti brez razpisa podeljena, poleg tega pa sklenjeno, da se izpraznena služba oficijala razpiše; — dozdaj začasni mestni tesarski mojster gosp. Miha Anžič je za stanovitnega potrjen; —na dr. Keesbacher-jevo interpelacijo, kaj hoče županstvo ukreniti, da se odpravi deželna bolnišna podružnica na spodnjih Poljanah, za kozave in druge enake bolnike namenjena, ker zavoljo slabo ograjenega vrta te hiše bližnji otroci z bolniki lahko v dotiko pridejo? je gosp. župan odgovoril, da se zarad tega obrne do deželnega odbora, ki pa je — kolikor je nam znano — bil zel6 vesel, da je pred nekimi leti vsaj to hišo za podružnico dobil in to na najugodnejšem koncu celega mesta, katera le temeljite poprave potrebuje. — Na interpelacijo g. Regalij a, zakaj še po mestu ni konca ni kraja neprenehanega zvonenja oglarjev, ki edini imajo — ne vemo, zakaj — privilegij, meščane glušiti s svojimi zvonci, je odgovoril župan, da do 15. dne t. m. so dobili oglarji ukaz, da znajdejo drugačne oklice za svojo kupčijo. — Gospod Regali povdarja dalje nujno ^potrebo, da se razširijo sila ozke „Rožne ulice" poleg St. Jakobškega farovža; gospod župan obljubi v tej zadevi nemudoma v dogovor stopiti s ces. finančno oblastnijo.
—	„Matici slov." je gosp. Ivan Hribar , glavni zastopnik banke „Slavije", izročil 100 gld., ki jih je narodna banka darovala našemu literarnemu društvu. Predsedstvo „Matice" seje pismeno zahvalilo gosp. Hribarju in ga prosilo, naj častitemu vodstvu objavi iskreno zahvalo za velikodušni dar.
—	(Novi odbor ljublj. čitalnice), pri izvanrednem občnem zboru v nedeljo voljen, je zdaj sestavljen iz sledečih gospodov: Dr. Jan. Bleiweis, dr. K. Bleiweis, dr. J. Zupanec, M. Pakič, J. Hribar, J. Pfeifer, Fr. Ravnikar, Fr. Kadilnik, dr. Moše, L. Robič, A. Jeločnik, M. Kreč, V. Valenta, S. Nolli, J. Oblak ali pa g. Štor, ki sta dobila enako glasov. Volitve se je vdeležilo 34 udov.
—	(Zalivala.) „Narodna šola", društvo v podporo revnim šolam in učiteljem, je sprejela od velezaslužne banke „Slavije" 100 gold. v dar. Za to blagodušno podporo izreka najtoplejšo zahvalo	odbor.
—	Ker se goveja kuga na Hrvatskem in v vojaški granici čedalje bolj širi, je naša deželna vlada ukazala, vso mejo proti kužni deželi zaprta.
—	(Poziv.) Zagrebačka društva „Sokol", „Kolo" in morebiti tudi Sisačka „Danica" nameravajo priti v nedeljo 27. dne t. m. v Ljubljano. Tu ostanejo čez noč. Pondeljek 28. dne t. m. se odpeljejo v Bled, da ogledajo kine naše dežele. Podajati predragim našim gostom v Ljubljani kolikor moči zabave, je nalog odboru, kateri se je v ta namen ustanovil in sestavil sledeči program:
Slovesni sprejem ob 9y2 uri dopoldne. Narodna naša društva pričakujejo z godbo na kolodvoru južne železnice došla hrvatska društva. Po slovesnem pozdravu odhod po dunajski ce3ti v čitalnico, kjer se hranijo zastave. Gospodje si ogledajo potem mesto, Tivoli itd. Ob 1. uri je skupni obed v čitalnični restavraciji. Po-
poldne ob 4. uri je javna telovadba hrvatskega in ljubljanskega ,,Sokola" pri Kozlerju. Ob 8. uri zvečer vrši se na čitalničnem vrtu pevska veselica, pri kateri sodelujeta ,,Kolo" in čitalnični moški zbor. Pri vseh teh veselicah sodeluje godba.
Odbor poživlja najuljudneje častito ljubljansko občinstvo, naj blagovoli udeležiti se v mnogobrojnem številu teh veselic in podpirati odbor dejansko, posebno pri oskrbovanju prenočišč za hrvatske rodoljube.
Odbor.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Presvitli cesar je po svojem potovanji na Češkem in Moravskem zopet na Dunaj. Kakor na Ceskem, tako je bil tudi na Moravskem povsod s znamenji navdušene udanosti sprejet. Velike po-membe pa je cesar svojemu potovanju dal politiško značajko. Na Moravskem je namreč cesar opazil ^še veči razpor med narodnima strankama, kakor na Češkem. Ko je sprejel deputacijo moravskega plemstva, jej je toplo priporočal, naj — kar je prav naravna naloga deželnemu plemstvu — plemstvo dela na pomi-renj a obeh narodnosti.
—	Govori se, da po dovršenih deželnih zborih nastopi grof Taaffe dalji dopust in da ga med tem bode nadomestoval minister bar. Conrad, minister Pražak pa ministra Stremayra.
—	14. dne t. m. je bila pogodba med avstrijsko in srbsko vlado zarad železnice izgotovljena.
—	Delegaciji boste oktobra meseca zborovali v Budapeštu, novembra meseca pa se zopet prične državni zbor.
v
Cesko. Iz Prage. — Vlada je deželnemu zboru predložila neko premembo volilnega reda v velikem posestvu, ki je dozdaj v deželni zbor volil 70 poslancev tako , da je fideikomisarsko plemstvo volilo 16 poslancev , drugi veliki posestniki pa so jih volili 54 v deželni zbor; uni volijo zmerom konservativno, ti pa večinoma liberalno. To je krivo, da večina češkega deželnega zbora, čeravno je v češki deželi le ena tretjina Nemcev, je nemška. Vladna predloga o premembi volilnega reda meri tedaj na to, da bi konservativni (narodni) stranki obila zagotovljena večina. Zoper ta namen pa Herbstovo glasilo „Neue fr. Presse" strašansko divjd in ker ima Herbstova stranka zdaj še večino v deželnem zboru, ne bode dopustila nobene pre-membe volitev na Češkem. Kaj pa potem?
Moravsko. Iz Brna. — Kako zagrizeni sovražniki ravnopravnosti so tukajšnji Nemci, kaže se zopet prav očitno v tem, da nemčurski mestni zastop je odbil željo slovanskih odbornikov, naj bi tudi v Brni, kakor je to bilo v Pragi, cesarja nagovarjali v nemškem in češkem jeziku, in da bi vsaj en slavolok se naredil z napisom v češkem jeziku.
Galicija. Iz Lvova. — Cesar pride s cesarjevičem v Lvov, in se bode v Galiciji kakih 10 dni mudil.
Hrvatsko. Iz Zagreba. — Deželni zbor zboruje in on, kakor tudi ogerski zbor, ima zdaj potrditi novo pogodbo z Ogersko. Težkega srca bo na to delo šel in ga menda tudi izvršil z ozirom na to, da se Hrvatom obeta toliko zaželeno zedinjenje vojne gra-nice s civilnim Hrvatskim, kajti v tem leži narodni, duševni in materijelni povišek Hrvatske. Le pogled na to veliko korist more nagniti večino deželnega zbora na to, da vgrizne v kiselo j&belko nove pogodbe z Oger-
sko, katera Hrvatom v finančnih zadevah komaj toliko pušča, da morajo sopsti (le 45 odstotkov bruto dohodkov deželnih jim Ogri puščajo za notranjo deželno upravo!), in Hrvatsko v taki odvisnosti priklepa na Ogersko, da še na svoj lastni račun dolga delati ne sme. Novi ban grof Pejačevic sam, ki je pripomogel, da se je dognala ta nova pogodba, katera je uže tretja o 12 letih , čuti bremena , ki jih po njej na se vzamejo potrpežljivi zastopniki trojedne kraljevine. Le en glas hude nevolje po celi deželi pa dela okrožnica, v kateri ogerski finančni minister David naklada finančnim uradnikom na Hrvatskem znanje magjar-skega jezika. Upravičeni upor Hrvatov se bode težko z lepa rešil, kajti odgovor bana saborski deputaciji jih ne bode pomiril. Kar je nemčurv Avstriji, to je magjaron v Ogerski: gospodovati hoče „par nobile fratrum".
Nemčija. — Zoper oderuhe na Nemškem so proglasili ostro postavo. Kdor se pregreši zoper njo, bo kaznovan z zaporom v ječo do 6 mesecev in ob enem z globo do 1500 gold. Hujši grešniki bodo kaznovani cel6 do 12 mesecev ječe in 3000 gold. globe ter zgubijo državljanske pravice. Takošne postave je tudi pri nas uže krvavo treba.
Rim. — Papež so baje sklenili, nemškim katoličanom pa tudi celemu svetu razodeti, zakaj ni bilo mogoče s krutim in zavratnim deloma zaslepljenim lutrovcem B i s-markom pogoditi se!
Iz Bosne. — Za škorbutom, hudo bolezen, boleha toliko naših vojakov, da se bodo morali prav kmalu vrniti v domovino (Avstrijo), sicer jih pomrje veliko. Vreme, službine težave in jedila skupno delajo bole-hanje.
Iz Arabije. — Grozna revolucija je nastala tukaj zoper sultana. Vsa dežela je na nogah in se hoče otresti podložtva turškega. Za Turčijo je ta upor tem bolj nevaren, ker denarnih in drugih pomočkov manjka zatreti revolucijo, ki utegne povod dati propadu celega turškega gospodarstva.
Telegram ^Novicam''.
Z Dunaja 15. junija..
Tukajšnji uradni časnik „Wiener Zeitg.11 naznanja imenovanje dr. Tonklija za deželnega glavarja-namest• nika goriškega.
Listnica vredništva. Mnogo dopisov smo morali za to pot odložiti.
V	1
Popravek. V članku zadnjih „Novic": „Cisti dohodek davku podvrženih zemljišč v Avstriji po novi vcenitvi na 3, strani v 3. vrsti naj namesto: , od čistega na 30 milijonov gold. celi Avstriji itd.u se bere: „od čistega na 183 milijonov 2 98580 gold. celi Avstriji itd."
v
Žitna cena
v Ljubljani 9. junija 1880.
Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 24 kr. — banaška 11 gold. 27 kr. — turšice 6 gold. 66 kr. — soršice 8 gold. 50 kr. — rži 7 gold. 15 kr. — ječmena 5 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 39 kr. — ajde 5 gold. 51 kr. — ovsa 3 gold. 71 kr. — Krompir 3 gold. 40 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in zal ožba: J. Blaznikoii nasledniki v Ljubljani.
«