Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerin. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun i Številka 5012-3-60. — Cena o.50 din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Leto XI. — št. 4 Domžale, 15. april 1972 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE ^ p Z' t* 1-1 H. $Air ' O £ (D 27. april — praznik SZDL in občanov 27. aprila bomo praznovali pomembno »--'letnico naše organizacije. V najbolj tragičnem razdobju naše novejše zgodovine so se zbrali na ta dan v Vidmarjevi hiši v Ljubljani predstavniki naprednih strank in društev ter položili temelje za organizacijo, ki je v štiriletnem krvavem, težkem, vendar zmagovitem boju organizirala vse svobodomiselne Slovence v skupen boj zoper okupatorja in domačo reakcijo za nov družbeni red, za mir, svobodo in miroljubno sodelovanje vseh narodov na svetu. Kolikor bolj se nam ta zgodovinski datum leta 1941 odmika, pa se nam tudi potrjuje v dejstvu, da je bil ustanovni sestanek OF eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. V povojnem revolucionarnem obdobju je imela OF nekajkrat izredno težke in odgovorne naloge. Mislimo zlasti na obe nacionalizaciji kot revolucionarnem ukrepu, ki je zagotovil družbeno ekonomsko osnovo za oblast delavskega razreda, obnova porušene domovine in zagotovitev najosnovnejših sredstev za življenje vsem občanom, kar ni bilo niti lahko niti enostavno. Skladno z razvojem gospodarstva so se menjale tudi naloge OF. Tako je SZDL kot naslednica OF, v sleherni situaciji prispevala svoj delež k razreševanju konfliktnih situacij in k usmerjanju gospodarsko političnih tokov v naši družbi. Skladno z nadaljnjo demokratizacijo in prenosom pravic o ustvarjanju in delitvi dohodka na delovne ljudi je SZDL dobila tudi v ustavnih amandmajih svoje mesto, ki jo zadolžuje in pooblašča, da organizira delovne ljudi in vse občane naše domovine pri urejanju vseh družbenih zadev. Pri tem je treba poudariti, da mora SZDL preko svojih organov zagotoviti take pogoje svojim čla-nom-občanom, da bodo lahko v odprti, široki in demokratični razpravi soočali, konfrontirali, usklajevali in evidentirali svoje osebne interese in na tej osnovi oblikovali družbeni interes ter ga preko ustreznih organov ob sodelovanju ZK tudi uresničevali. Zlasti bo delo SZDL pridobilo na pomembnosti ob uvajanju delegatskega sistema, ko bodo občani neposredno in v interesnih skupnostih direktno in preko svojih demokratično izvoljenih delegatov definirali in usmerjali nadaljnji razvoj naše družbe. Vse občane pozivamo k še večjemu sodelovanju in obenem čestitamo k prazniku! Izvršni odbor obč. konf. SZDL <3)tasnLk dela-pcasnlk delavni^ L£udi »Delavcem je zajamčeno, kot njihova neodtujljiva pravica, da na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in drugih vprašanjih svojega ekonomskega položaja« (XXI.—XIII. ustavno dopolnilo) . Mislim, da je že zadnji čas, da se vprašamo: kako pa v delovnih organizacijah uveljavljamo te pravice, ki so nam z ustavo podane?! Čakamo! Je že tako, pri nas mora po neki naravni logiki preteči določen čas, da zapisane besede tudi v praksi dobijo svoj odziv, pa še to po formalni poti s prisilo zakona. Izgleda tako, da bodo mnogi (beri odgovorni) še naprej ostali gluhi za te stvari, pa ne zaradi fizične okvare — marveč zavestno. Istočasno pa, ko rešujejo svoj problem z vso ognjevitostjo in pripadnostjo delavskemu razredu in za delavski razred »mahajo« z ustavo, ter se zgubljajo v hipertrofiji lepih besed, ki pa ostanejo samo besede. Beseda ni zmeraj najlepše, najprisrčnej-še, kar človek kdaj komu posveti. Nebogljena je, prehladna, premalo pristna ali pa preveč bobneča, votla in osladna. Kako naj tudi beseda odtehta in poplača, strne in razodene, kar je zajeto v pojmih: delo, za enako delo enako plačilo, nagrajevanje glede na rezultate dela, svobodna menjava dela, minulo delo ...! Preveč je besed, zlasti še slovesnih in narejeno prazničnih, izrečenih ob takšnih priložnostih, kakršno je praznovanje 1. maja. Z vsemi temi besedami vendar ni moč skriti, da nekaj ni prav, zlasti ne tega, da preveč govorimo. Besed je kmalu dovolj, čeprav so še tako lepe. Najbrž so bile vse najlepše besede o delu in pomenu praznika dela že zdavnaj izrečene in skozi revolucijo sklesane. Zato bodo v prazno izzvenele še tako glasne besede o poslanstvu ter pomenu 1. maja — praznika dela, če tega ne bomo priznali in dokazali z dejanji. Molčati pa tudi ni mogoče. A ni se moč tudi ogniti trpkim besedam. Res se človeku upira ponavljati, kar je bilo že tolikokrat povedano. Zdi se celo, da bi zmotil slovesno občutje ob praznovanju, zasejal malo-dušje v zanos — med plamteče govore. Najbrž bi res ne bilo prav, če bi celo na ta praznični dan kazal neusmiljeno, kruto na razmere, ki so odprte v naši družbi (socialne neenakosti, privilegije, nespoštovanje pravic delavcev itd.). Morda je najbolj prav tako, da vsaj enkrat na leto ne grenimo prazničnosti v čast delu ljudi, ki živijo od rezultatov svojega dela. Marjan Bolhar Zbori volivcev so pokazali veliko zavzetost občanov Na letošnjih zborih volivcev, ki so bili od 12. do 19. marca, so volivci obravnavali osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju v občini Domžale v letu 1972, osnutek proračuna občine Domžale za leto 1972, osnutek odloka o davkih občanov in še nekatera druga vprašanja. Mimo tega so na zborih volivcev poročale krajevne skupnosti o svojem delu. Zbori volivcev so bili pripravljeni in organizirani z največjo skrbjo, kar se je odrazilo tudi v samih razpravah. Občani so se zborov udeležili v velikem številu. Iz razprav o osnutku proračuna za leto 1972 bi lahko izluščili naslednje ugotovitve: na večini zborov volivcev je bilo izraženo zadovoljstvo nad višino predlaganih sredstev in njihovo razvrstitvijo za zadovoljevanje skupnih potreb. Tu so zlasti pomembna sredstva, ki so namenjena za redno dejavnost krajevnih skupnosti, in sredstva, ki jih bodo krajevne skupnosti dobile za urejanje in vzdrževanje cest. Ugotoviti moramo, da je urejanje komunalnih vprašanj še vedno eden najbolj perečih problemov v naši občini. To dokazujejo razprave na zborih, kjer je bilo največ go- vora o cestah, trafopostajah, vodovodih in še nekaterih drugih vprašanjih s področja komunalnega urejanja. Občani so se strinjali s predlogom nekaterih meril, po katerih naj bi se krajevnim skupnostim dodeljevala še dodatna sredstva. Po teh merilih bi upoštevali gospodarsko moč kraja oziroma krajevne skupnosti, število prebivalcev, pripravljenost občanov, da sami prispevajo določen del sredstev bodisi v denarju, materialu ali delovni sili, razen tega pa bi upoštevali tudi pomembnost posamezne investicije in sredstva, ki so jih krajevne skupnosti že dobile v preteklih letih. Vsi zbori so se strinjali, da naj se ta merila čimprej izdelajo. Mimo tega lahko ugotovimo, da so občani mnogih krajevnih skupnosti že zelo konkretno pristopili k akcijam pri zbiranju sredstev za sofinanciranje raznih potreb v svojih krajevnih skupnostih. Na zborih volivcev, ki so bili v tistih predelih občine, kjer prevladuje kmetijstvo, je bila izražena zahteva po čim tesnejših stikih s kmetijsko pospeševalno službo. Organizirali naj bi posvetovanje, na katerih bi obravnavali vprašanje usmeritve kmetijske proizvodnje, način obdelo- vanja, zlasti pa strokovne in finančne pomoči kmetom bodisi preko strokovnih služb bodisi prekos klada za pospeševanje kmetijstva. V zvezi s tem so bile zlasti zanimive določbe odloka o davkih, ki govore o olajšavah za tiste, ki vlagajo svoja sredstva za organizacijo sodobne kmetijske proizvodnje in preusmerjajo svojo proizvodnjo. Na območju Črnega Grabna najbolj tare občane vprašanje hitre ceste. Zaradi rezervata za to cesto je praktično nemogoča gradnja kakršnihkoli večjih objektov od stanovanjskih hiš do trafopostaj in podobno. Vendar je glede rešitve tega vprašanja med ljudmi več optimizma po sestanku političnega aktiva v Krašnji, kjer so predstavniki Cestnega sklada SRS zagotovili, da bo do konca tega leta zagotovo določen ožji rezervat hitre ceste. Na zborih so se seveda pojavljala tudi nekatera druga vprašanja, kot na primer organizacija prevozov otrok iz Peč, vprašanje prenosa matične službe za krajevno skupnost Trzin in Mengša v Domžale, vprašanje male šole, vprašanje vodovodov in zdrave pitne vode. Ta vprašanja niso nič manj važna kot druga, vendar je treba ugotoviti, da je 'bilo težišče razprav na vprašanju komunalnega urejanja m s tem v zvezi tudi sistema financiranja krajevnih skupnosti. Menimo, da bo treba sistem financiranja krajevnih skupnosti čimprej urediti in oblikovati za to v javni razpravi potrjena merila v duhu ustavnih dopolnil. Štefan Pelcar Ali bomo v občini Domžale začeli bolj radikalno preprečevati negativne pojave? V prejšnji številki Občinskega poročevalca sem poročal, da v občini Domžale potekajo sestanki, na katerih se člani Zveze komunistov in drugi občani posvetujejo s predstavniki oblastnih in samoupravnih organov v občini, kako uresničiti stališča III. republiške konference ZKS o socialnem razlikovanju in zadnje občinske konference ZKS Domžale. O posvetu, ki je bil organiziran s komunisti in predstavniki skupščine občine sem bralce že informiral. V kratkem bo skupščina občine — tako vsaj so povedali — odbornikom predložila akcijski načrt skupščine občine Domžale, s katerimi bo poskušala v prvi vrsti odpravljati nekatera najbolj kričeča nasprotja, ki jih povzroča socialno razlikovanje. Občinski sindikalni svet je organiziral razgovor s predsedniki sindikalnih organizacij in sekretarji organizacij ZKS v delovnih organizacijah. Za ta razgovor smo pripravili predlog, kako naj v delovnih organizacijah blažijo posledice, ki jih prinaša obstoječi sistem nagrajevanja. Udeležba na tem razgovoru pa je bila zelo slaba. O predlogu skoraj ni bilo razprave. Sedaj so na potezi predstavniki družbeno političnih organizacij (predvsem sindikata in Zveze komunistov), ki bodo morali stalno preverjati, če se sprejeti načrt akcije v delovnih organizacijah uresničuje. V marcu letos je komite občinske konference ZKS Domžale organiziral še razgovor z organi pregona, javnega tožilstva, sodišča, SDK in komisije za družbeni nadzor pri skupščini občine Domžale. Ti organi imajo možnost in dolžnost ukrepati v tako imenovanih »negativnih primerih«, ki jih prinaša socialno razlikovanje in nad katerimi se občani ponavadi najbolj razburjajo. V te deviacije socialnega razlikovanja ponavadi štejejo pridobivanje dohodka, ki po zakonu ali sprejetih družbenih normah ni dopust- no, in sicer: davčne utaje, podkupnine, različne malverzacije, dohodek, ki je rezultat monopolnega položaja in podobno. Kaj sta delali davčna uprava in komisija za družbeni nadzor? Prisotna predstavnika javnega tožilstva in občinskega sodišča sta izjavila, da sta pripravljena odločno se angažirati proti vsem kršilcem zakona, za realizacijo stališč III. republiške konference. Poudarila pa sta, da se organi javnega tožilstva in sodišča ne morejo angažirati, če ne dobe prijav. Prijave pa bi omenjenim organom morali posredovati organi pregona, predvsem davčna uprava in UJV. Menila sta, da z delom teh organov nekaj ni v redu, saj so v preteklih še9tih letih dobili samo eno prijavo davčne utaje (zadeva Šraj)! Drugje so v tom pogledu dosti bolj aktivni. Za primer je javni tožilec navedel dosti manj razvito občino Ribnico, kjer so v enem letu prijavili 16 utajitev! Ne glede na to, da so bile nekatere zadeve iz občine (utaje preko milijona) odstopljene okrožnemu sodišču, je vseeno čudno, zakaj je v Domžalah tako malo prijav davčnih utaj. Načelnik davčne uprave, tržni inšpektor in komandir postaje milice pa so poudarjali, da službe pregona ne morejo dobro funkcionirati, če jih ne bomo kadrovsko okrepili. Menda so že večkrat razpisali prosta delovna mesta za inšpektorje davčne uprave, vendar se ni nihče javil. Kljub tem lepim namenom, na katere se sedaj sklicujejo predstavniki skupščine občine Domžale, pa dvomim, če so si v preteklih letih resnično prizadevali okrepiti te službe. Ta dvom nam utrjuje še posebej odnos do obstoječih kadrov v občini. Stanovanjski problem javnega tožilca in sodnice za prekrške v Domžalah so reševali vrsto let in ni čudno, da ti kadri silijo drugam. Na skupen sestanek z organi pregona smo povabili rudi predsed- nika komisije za družbeni nadzor pri skupščini občine. — Tako kot v večina drugih občin tudi v Domžalah ta komisija ni bila posebno aktivna. Obravnavala je razmere v Novopremu in odnose v Remontnem podjetju Domžale. Nekatere zadeve, tesno povezane s socialnim razlikovanjem, so šle dosedaj mimo nje: podeljevanje parcel in kreditov borcem, prodaja družbenih stanovanj. Lahko rečem, da je komisija obravnavala le tisto, kar so ji prinesli na pladnju in kar ni bilo posebno problematično. Na koncu seje s predstavniki organov pregona, javnega tožilstva, sodišča, komisije za družbeni nadzor so se prisotni zedinili, da je treba kadrovsko okrepiti davčno upravo, UJV in tudi tržno inšpekcijo in, da se bo le tako moč uspešno boriti proti negativnim pojavom, ki spremljajo socialno razlikovanje. Obenem s tem pa je treba veliko bolj energično reševati tudi druge probleme teh organov (stanovanja). Sprejet je bil sklep, naj prisotni ta stališča predlože ustreznim svetom in skupščini občine Domžale. Anton Pačnik Ali vsi plačujemo samoprispevek? Samoprispevek za šole plačujemo že tri leta. Do 31. 12. 1971 smo zbrali iz tega vira 5.112.616 dinarjev; za leto 1972 pa planira upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže 2,756.000 dinarjev. Ker vsa ta sredstva oroča-mo, predstavlja samoprispevek enega glavnih virov za gradnjo šol. 2e ob uvedbi samoprispevka je bilo storjeno vse, da bi ga vsi zavezanci redno plačevali. Odlok o uvedbi samoprispevka je bil objavljen tudi v Uradnem listu SR Slovenije. Vsem podjetjem v občini in izven nje, kjer so zaposleni naši občani, je bilo poslano posebno obvestilo, da so dolžni odtegovati in nakazovati samoprispevek ob izplačilu osebnega dohodka. Po zakonu so naši občani dolžni obvestiti delodajalca, da mora obračunavati samoprispevek, vendar nekateri tega niso storili. Jeseni lansko leto je upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže začel z natančnim ugotavljanjem, kdo ne plačuje oziroma ni plačeval samoprispevka. V številnih primerih so se posamezniki znašli v težki situaciji, ker so morali naenkrat poravnati zneske od 500 do 1.000 dinarjev, kolikor je znašala njihova obveznost. Z ugotavljanjem neplačanega samoprispevka se nadaljuje. Pri tem je največ kršiteljev med tistimi občani, ki so se v našo občino priselili po 1. 5. 1969, in tistimi, ki so zaposleni v manjših delovnih in drugih organizacijah izven občine in jih je težko ugotoviti. Upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže je ob sprejemu finančnega načrta za leto 1972 sprejel sklep, da se nadaljuje z dosledno izterjavo neplačanega samoprispevka. Zadolžil je finančno službo občinske skupščine, da na vsaki seji upravnega odbora poroča o rezultatu. Plačevanje samoprispevka je ekonomsko finančna in politična obveznost vseh občanov. Dosledna izterjava pa je nujna za oblikovanje družbene zavesti in odgovornosti za skupno akcijo, sprejeto z dogovorom, ki ga predstavlja referendum o programu izgradnje šol in telovadnic. P. P. Prostorsko načrtovanje in izvajanje v naši občini Kaj pomeni beseda urbanizem? Beseda »urbanizem«, katero danes vse pogosteje slišimo, izvira iz latinščine in pomeni urejeno mesto oziroma naselje. Dandanes, ko ne načrtujemo samo v naseljenih krajih, ampak ves naš prostor, je beseda urbanizem postala nekakšna okrajšava za prostorsko načrtovanje. Zakaj je potrebno prostorsko načrtovanje? Vsak prostor ima meje. Npr. občina Domžale je omejena z občinskimi mejami, država z državnimi itd. Ker smo torej vezani na omejen prostor, moramo gospodarno z njim ravnati, da bomo imeli tudi v bodočnosti dovolj prostora za razvoj naših mest in naselij, za potrebe gospodarske proizvodnje, za zveze med našimi kraji, kakor tudi s kraji zunaj naše občine, da nam bo ostalo šc vedno dovolj zelenih površin za rekreacijo itd. Vse te potrebe lahko medsebojno uskladimo le, če za to izdelamo potrebne načrte. Te načrte imenujemo v vsakdanji praksi kar urbanistični načrti. S kakšnimi pravnimi prijemi se pri nas ureja urbanistično načrtovanje? Sedaj je še vedno v veljavi republiški zakon o urbanističnem planiranju, katerega je sprejela republiška skupščina Slovenije v letu 1967. S tem zakonom se določa, kako je treba postopati pri urbanističnem načrtovanju in kako pri izvajanju urbanizacije in kdo je nosilec urbanistične politike. Vsi drugi predpisi ali odloki s tega področja le dopolnjujejo določila zakona in so torej njemu podrejena. Kdo je nosilec urbanistične politike? Prej omenjeni zakon določa občinsko skupščino kot temeljnega in glavnega nosilca urbanistične politike v občini s tem, da kot najvišji samoupravni organ v občini upošteva vse želje in potrebe vseh prizadetih v občini, t. j. otočane, gospodarske organizacije itd. in tudi medobčinske koristi, kot npr. na področju prometa. Republiki je ostalo le medsebojno usklajevanje urbanističnih načrtov posameznih občin in kontrola nad tem, če ti načrti med drugim rudi vsebujejo pravilne rešitve za medobčinske koristi, oziroma za koristi celotne republike (zopet na področju zvez itd.). Ker pa občinska skupščina sama ne bi zmogla opraviti vsega dela, ki ji ga nalagajo ustava, zakon in drugi predpisi, izvoli svete kot »pomoč« pri delu. Člani sveta naj bi bili tako izbrani, da bi predstavljali celotno območje občine, to se pravi, da bi bili preko članov sveta zastopani vsi kraji občine oziroma vsi samoupravljale!. Tako naj bi npr. član iz Mengša zagovarjal potrebe in koristi krajevne skupnosti Mengeš, član iz Moravč pa potrebe in koristi krajevne skupnosti Moravče lin sosednjih krajevnih skupnosti na mo-ravškem področju itd. Kdo lahko izdeluje urbanistične načrte? Zakon nadalje določa, kdo lahko izdeluje urbanistične načrte oziroma dokumentacijo. To smejo opravljati le strokovne delovne organizacije, katere so registrirane za to dejavnost in pod pogojem, da jih za to delo pooblasti občinska skupščina. V naši občini se je doslej zvrstilo več teh organizacij, katerih sedež je bil izven občine, kar je imelo tudi negativne strani, saj so morali naši občani za vsak tozadevni dokument hoditi v Ljubljano ali Kranj. Da se ta organizacija čimbolj približa občanom in da je sama vedno v stiku z dogajanji na terenu, je občinska skupščina v lanskem letu sklenila, da se to pooblastilo prenese na »BIRO 71«, ki je naslednik bivšega stanovanjskega podjetja Domžale. Za samo strokovno delo pa je »Biro 71« dobilo vrsto strokovnjakov, katerih pri Stanovanjskem podjetju ni bilo. Zakon nalaga tom organizacijam več zelo pomembnih nalog, brez katerih si sploh ne moremo zamisliti urbanističnega planiranja in izvajanja. Tako predstavljajo strokovno telo, katero programira, načrtuje in registrira vso urbanistično dejavnost na področju občine. Daje strokovno pomoč občinski skupščini, njenemu svetu ter upravnemu organu. Seveda pa mora občinska skupščina za to dejavnost zagotoviti dovolj finančnih sredstev. Veliko ljudi ima napačne predstave o tem, kaj lahko svet odloči sam in kaj ne sme. Najbolje bo, če si to ogledamo na praktičnem primeru. Obstaja npr. potrjen zazidalni načrt. Nekdo bi rad na mestu, kjer je predviden po načrtu objekt za družbene potrebe, zgradil individualno hišo. Ali sme svet odobriti to spremembo? Ne smel Kajti zakon dovoljuje, da svet sam lahko odloča le o nebistvenih stvareh, kot so npr. manjši odmiki od sprejete urbanistične dokumentacije. Za manjše odmike se ne štejejo sprememba namembnosti zazidavc (glej naš primer), bistevne spremembe gabarita itd. Cc bi hoteli ugoditi prosilcu, bi se morali ravnati po določilu, ki velja za sprejetje urbanistične dokumentacije oziroma za spremembo le-te. Ta postopek pa je takšen: nekdo mora dati predlog. To lahko storijo občan, krajevna skupnost, delovna organizacija itd. Ta predlog odgovorna strokovna organizacija obdela (seveda na račun predlagatelja) in ga predlaga svetu v potrditev. Če se svet strinja s predlogom, ga da v javno razgrnitev in to najmanj za 30 dni, tako da lahko občani dajo svoje mnenje k predlogu. Po javni razgrnitvi se predlog dopolni s pripombami občanov (če so ti upravičeni), nakar ga svet da skupščini v potrditev. Če se skupščina strinja s predlogom, ga sprejme z odlokom. Tak postopek je treba izvesti tudi za prej navedeni primer. Kolikor bi svet brez tega postopka dovolil takšno spremembo zazidalnega načrta, bi ravnal protizakonito in urbanistični inšpektor bi lahko ovrge' ta sklep. To se pravi, da takšne odločitve niso odvisne od sveta (ima samo pravioo dajati predloge), šc manj pa od kateregakoli člana sveta. Ce se hočemo izogniti takšnim dolgotrajnim in dragim postopkom, potem moramo dobro načrtovati in ob pravem času dati svoje mnenje, katerega ne bomo ob vsakem času ali priložnosti spreminjali. Finansiranje urbanističnega načrtovanja. V načelu naj bi veljala takšna porazdelitev. Temeljna urbanistična dokumentacija, mod katere spada urbanistični program, urbanistični načrt in urbanistični red, je obče družbenega značaja (v okviru občine), zato naj bi se sredstva za to dokumentacijo zagotovila v občinskem proračunu. Sem je treba šteti (Nadaljevanje na 4. strani) Biro 71 Domžale Kolodvorska 6 Podjeetje za projektiranje in urbanizem, pridobivanje, urejanje In oddajanje stavbnih zemljišč — stanovanjsko gospodarstvo — ingineering Razpisuje po zakonu o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS št. 42/66) in po odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale (Uradni vestnik št. 4/67). JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v občini Domžale: 1. Za gradnjo enodružinskih polatrijskih vrstnih stanovanjskih hiš v k. o. Domžale po zazidalnem načrtu »ATRIJSKE OB MLINŠČICI« v Domžalah: Parcelna številka Površina parcele m3 4045/3 372 4045/4 300 4045/5 314 4044/4 336 4044/3 348 4041/3 322 4041/4 325 4041/5 371 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava In opremljanje zemljišča) znaša 56.678,75 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: priprava stavbnih zemljišč, kanalizacija, vodovod, stanovanjske ceste v asfaltni izvedbi, nizkonapetostno kabelsko električno omrežje In javna razsvetljava. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 28 din za m2 dejanske površine posamezne stavbne parcele, navedene zgoraj. 2. Za gradnjo enodružinskih enonadstropnlh stanovanjskih hiš v k. o. Domžale po zazidalnem načrtu »SPODNJE DOMŽALE« — vzhodno od Savske ceste in južno od Aškerčeve ulice v Domžalah: Parcelna številka Površina parcele m' 5233/3 771 5233/4 748 5233/1 740 5231/2 518 5231/3 695 5230/3 720 5230/4 812 5228/2 802 5228/3 825 5228/4 833 5228/5 843 5228/6 720 Izklicna cena stroškov komunalne ureditve (priprava In opremljanje zemljišča) znaša 39.292,70 din za eno stavbno parcelo. V izklicni ceni stroškov komunalne ureditve je zajeto: Priprava stavbnih zemljišč, vodovod, ceste v makadamski Izvedbi, nizkonapetostno električno omrežje in javna razsvetljava. Izven izklicne cene je treba plačati odškodnino za zemljišče, ki znaša 28 din za m2 dejanske površine posamezne stavbne parcele navedene zgoraj. 3. Rok za položitev pismenih ponudb je vključno 15 dan po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu. Ponudbe Je vložiti osebno pri BIRO 71 DOMŽALE, Kolodvorska 6, ali pa po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Natečaj za oddajo zemljišča«. 4. Rok za plačilo izlicitirane cene za stroške komunalne ureditve bo določen s pogodbo o ureditvi stavbnega zemljišča. 5. Udeleženci natečaja morajo ponudbam priložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 2.000 din, ki jo nakažejo na račun št. 5012-1-79 BIRO 71 DOMŽALE in jo izgubijo v korist BIRO 71, če odstopijo od ponudbe, ko so v natečaju že uspeli. 6. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki izpolnjuje pogoje tega natečaja. Najugodnejši ponudnik stavbnih zemljišč pod točko 2 mora na svoje stroške urediti stavbna zemljišča (kanalizacija, asfaltiranje cest). 7. O izzidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s posebnimi odločbami in z objavo na oglasni deski BIRO-JA 71 Domžale. 8. Zazidalne podatke, obrazložitev pogojev natečaja, obvezni obrazec ponudbe, ter ostale informacije dobijo interesenti pri BIRO 71 DOMŽALE, Kolodvorska 6/1, telefon št. 72-444. BIRO 71 DOM2ALE (Nadaljevanje s 3. strani) tudi registracijo vseh sprememb, ki nastanejo zaradi neprestanega razvoja urbanizacije. Zazidalne načrte naj bi finansi-rali tisti, ki jih potrebujejo in jih po zakonu o urbanističnem planiranju lahko tudi naročajo pri prej imenovani strokovni organizaciji (pri nas »Biro 71«). Značilno za vse razprave o urbanističnem planiranju je, da se veliko govori o potrebi in željah, zelo malo pa o tem, kako zagotoviti potrebna finančna sredstva. Morali bi se končno dogovoriti, kaj mora kdo v ta namen plačati in kaj bo za to dobil, sicer bodo vedno prisotni očitki, da ni čistih računov in da nekdo pride do določenih prednosti na račun drugega. Doslej smo v ta namen vlagali premalo sredstev. Zato imamo zastarelo in medsebojno neusklajeno urbanistično dokumentacijo. Še slabše stanje je na področju registracije tekočih sprememb v našem prostoru (zastarele podloge itd.). Vse te stvari so svetu več ali manj znane, vendar se brez potrebnih finančnih sredstev ne da nič narediti. Za letošnje leto smo predvideli le najbolj nujne ukrepe, da se vsaj nekaj zemljiških kompleksov pridobi za gradnjo. Če pa skupnost našega predloga ne bo finančno podprla, bomo na koncu leta na istem, odnosno še v slabšem položaju kot smo sedaj. Kako gospodarimo s prostorom? Že na pamet lahko ugotovimo, da nismo preveč dobri gospodarji s prostorom. Naša mesta in naselja se intenzivno razvijajo na periferiji naselij, medtem pa centri stagnira-jo, kljub temu, da imamo v njih že zgrajene vse komunalne naprave, dočim na periferiji teh nimamo. Še en podatek, ki nam služi za ocenitev gospodarjenja s prostorom. Na Švedskem je razmerje med gradnjo stanovanjskih blokov in individualno gradnjo 80 :20. Pri nas v Sloveniji je to razmerje ocenjeno na približno 25 :75, to se pravi skoraj obratno kot na Švedskem. Ta naš način gradnje pa ne šari samo s prostorom, ampak je tudi najdražji. Ni težko dokazati, da je gradnja stanovanjskih hiš na takšni tehnološki ravni, kot je pri nas v modi, najdražja stanovanjska gradnja. Ker je gostota naseljenosti pri takšni gradnji majhna, je temu primerno dražja urbanistična dokumentacija (osnovna in zazidalni načrti) ter gradnja in vzdrževanje komunalnih naprav. Tako bogati kot Švedi nismo in naša urbanizacija mest in naselij se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ustavi na pol poti. Kar poglejmo malo okoli sebe in se bomo takoj prepričali, da je najmanj 90 % vseh stanovanjskih površin urbano nedodelano (npr. ceste), kar nudi žalostno zunanjo podobo. Ni naš namen, da bi forsirali samo blokovno gradnjo, ker bi se s tem preveč odtujili našemu naravnemu ambicntu. vendar bomo morali s prostorom bolj gospodarno ravnati, da nam ga ostane še kaj za jutri. Črne gradnje Črne gradnje so, lahko rečemo, ogledalo naše družbe. Vzrokov je nedvomno več. Eden izmed glavnih je vsekakor v socialni neenakosti. Stanovanja v blokih so danes tako draga, da navadnemu delavcu niso dostopna. Ta si je moral reševati svoj stanovanjski problem zunaj mest, ker ni zmogel plačati dragega gradbenega zemljišča in velikega komunalnega prispevka. Taka »divja« naselja pa niso samo vzela skupnosti zemljišča, predvidena za druge namene (rezervati za ceste itd). ampak danes zahtevajo od skupnosti komunalne naprave. Kako drage so v tem primeru komunalne naprave, mislim, da ni treba posebej dokazovati. Če hočemo odstraniti ta vzrok, potem moramo zakonodajo s področja stanovanjskega gospodarstva tako zastaviti, da bo vsak državljan imel možnost priti v nekem primernem časovnem obdobju do stanovanja ali v bloku ali v stanovanjski hiši. To smo dolžni storiti, saj se imenujemo socialistična država. Imamo veliko primerov črne gradnje, katera ne izvira iz slabe finančne zmogljivosti občana, ampak nasprotno. Ljudje z »viškom« denarnih sredstev se postavljajo nad zakon, dobro vedoč, da družba ne bo nič ukrenila proti njihovi samovolji (npr. vikende vidimo na sredi lepih njiv). Danes nas tako stanje ne gane, a bolela nas bo glava, ko bomo jutri hoteli speljati potrebne ceste, postaviti tovarne, šole itd. Če hočemo tako dejavnost odpraviti, moramo nujno zaostriti kaznovalno politiko. Današnja je takšna, da ne zasluži tega imena. Kot tretji vzrok bi tu navedel še samo pomanjkanje urbanistične dokumentacije. Ker je bilo o tem govora že prej, bi tega na tem mestu ne obravnavali več. Zaključek Kot vidite, je urbanistično planiranje in izvajanje izredno obsežno in težavno delo, ter se z njim srečujemo vsakodnevno in na vsem prostoru občine. Težave na tem področju so bile, so tn še bodo. Od nas samih pa je odvisno, kako jih bomo premagovali. Če bomo pri svojem delu objektivni, strpni in upoštevali soseda, on pa nas, bo nam vsem skupaj dosti lažje. Predsednik Sveta za urbanizem in gradbene zadeve Stane Omahna, dipl. ing. Obrtniška sekcija na drugem zboru Sekcija za družbeno ekonomske odnose v obrti se je sestala 29. marca na drugem zasedanju. Dnevni red je bil obsežen, saj so obravnavali poročilo o izvršenih sklepih, uveljavljanje kolektivnih pogodgb o zaposlovanju pri zasebnikih in probleme zdravstvenega zavarovanja obrtnikov in njihovih delavcev. Na poročilo o izvršenih sklepih ni bilo pripomb, zato so največ časa posvetili razpravi o uveljavljanju kolektivnih pogodb. Predstavnik gospodarske zbornice tovariš Stane Vernik je podal obširni uvod o pri- vanja prometnega davka v obrti, kot je sedaj v veljavi. 2. V zvezi s pobiranjem stanovanjskega prispevka je treba zagotoviti sorazmeren vpliv obrtnikov na porabo tega sklada. 3. Na sestanke te sekcije je treba vabiti vsakokrat tudi republiške in zvezne poslance in odgovorne predstavnike občine. 4. Preko pristojnih organov je treba zagotoviti v opravičenih primerih tudi priložnostne zaposlitve v zasebnem sektorju. Smeti — povsod smeti! Toliko govorimo in pišemo o onesnaženem okolju, toda tudi tistega, kar bi lahko storili — brez denarja — ne storimo. Kaže, da so nekdanja sprehajališča rezervirana za odlaganje smeti. Ali bo kdo kaj ukrenil? (drevored v Grobljah) pravah na podpis kolektivne pogodbe in tudi obširni oris vsebine in načina izvajanja te pogodbe. V razpravi je sodelovalo 10 obrtnikov, ki so zahtevali pojasnila na posamezne določbe pogodbe in izražali svoja mnenja o posameznih določbah. Iz razprave povzemamo predloge posameznikov, ki zaslužijo razpravo v strokovnih in političnih organih občine. 1. Vsi pristojni se morajo zavzeti za ukinitev takega sistema plače- 5. Podpreti je treba prizadevanja zbornice, da ji bo omogočena pridobitev zakonodajne iniciative. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik ObSS Milan Dcisingerin prisotne seznanil s stališči sindikatov o problemih zaposlovanja v obrti in o sodelovanju pri izdelavi in podpisu kolektivne pogodbe. Na sestanku je sodelovalo 120 obrtnikov, kar je več kot polovica takih, ki zaposlujejo tujo delovno silo. Andrej Drmal ASFALTIRANJE CESTE V ŠTUDO Občani Stude so letos pričeli z organizirano akcijo za asfaltiranje ceste, ki predstavlja njihovo glavno povezavo z Domžalami, katerih del je to naselje. Na njihovo pobudo je Mestni odbor SZDL 29. januarja letos sklical zbor občanov, na katerem je bila poleg odkupa mleka in starostnega zavarovanja kmetov glavna razprava o vzdrževanju in rekonstrukciji ceste. Navzoči so kritizirali odnos krajevne skupnosti in občinske skupščine do vzdrževanja te ceste. Ugotavljali so, da jc cesta neprevozna, premalo oskrbovana, preobremenjena, prepozno plužena. Ob tem pa plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča, prispevek za ceste v ceni bencina in pri drugih dajatvah. Soglasno so zahtevali asfaltiranje te ceste v letu 1972 ter zadolžili odbornika, da si prizadeva, da pride ta cesta v plan krajevne skupnosti oziroma občinskih skladov za rekonstrukcijo v tem letu. Velika večina jc pripravljena prispevati k potrebnim sredstvom po enakih kriterijih kot drugje v naši občini. Konkretno je bilo govora o tem, naj bi vsaka družina prispevala od 600 do 1000 din, obrtniki in podjetja, ki so vezana na to cesto, pa naj bi prispevala posebej. Cesto naj bi asfaltirali od odcepa na Savski cesti, skozi naselje in nazaj mimo gasilskega doma. In kako daleč jc zadeva sedaj? Krajevna skupnost Domžale je rekonstrukcijo tc ceste vnesla v svoj program asfaltiranja za letos. Vendar krajevna skupnost nima potrebnih lastnih sredstev in bo lahko sodelovala v glavnem le organizacijsko in administrativno-tehnično. Sklad za ceste ima za rekonstrukcijo cest nerazporejenih 1,811.000.— dinarjev in jih bo odobrava! kot soudeležbo po posebnih merilih, pri katerih bodo najvažnejši: soudeležba koristnikov (občani, podjetja), pomembnost ceste v gospodarskem oziru in drugi. Nerazporejenih je tudi še 300.000.— dinarjev, namenjenih za sofinanciranje komunalnih naprav v okviru sredstev za krajevne skupnosti. Odborniki Janez Zaje, Andrej Ložar in Peter Primožič, predsednik Mestnega odbora SZDL, so obiskali delovne organizacije Mlino-stroj in Napredek. Predstavniki teh podjetij so pokazali pripravljenost sofinancirati to akcijo, ker je cesta, taka kot jc danes, gospodarska ovira. Predlagajo poseben sestanek na občinski skupščini, kjer bi predstavniki vseh zainteresiranih (krajevne skupnosti, občanov, občinske skupščine in delovnih organizacij) na podlagi predračuna del določili svoje obveznosti. Za rekonstrukcijo ima Krajevna skupnost Domžale predračun iz leta 1971, ki znaša 670.000.— dinarjev. Po mnenju strokovne službe občinske skupščine jc predračun previsok in bo nov predračun z vsemi tehničnimi podatki pripravljen do 20. aprila. Nato pa bo potrebno takoj z dogovori napraviti realno finančno konstrukcijo, pri kateri bo glavni po pomenu, četudi ne po višini, prispevek občanov iz Štude in delovnih organizacij. P. P. PREKLIC Anton Pohlin, Vir, Gub-čeva 18, preklicujem neresnično izjavo, da mi je tov. Janko Vcit ukradel kolo. t CIVILNA ZAŠČITA POMOČ LJUDSTVU OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH V MIRNEM ČASU IN VOJNI Z zakonom o narodni obrambi SFRJ in zakonom o splošnem ljudskem odporu SRS so podane smernice in določbe o vodstvu, organizaciji, nalogah, pravicah ter dolžnosti pripadnikov in enot civilne zaščite, z istima zakonoma so predvideni tudi materialno-finančni pogoji, s katerimi se omogoča delovanje enot CZ. Osnovna naloga civilne zaščite je organizacija in vodenje akcij za reševanje, pomoč in varstvo prebivalstva ter materialnih dobrin in sicer: — oh naravnih nesrečah v mirnem času, — ob vojnih akcijah. Primeri naravnih in drugih hudih nesreč v mirnem času so različni. Sem spadajo potresi, poplave, večji požari v gozdovih in naseljih, večje prometne nesreče, nesreče v industrijskih obratih, eksplozije, epidemije in podobno. V vojnem času je naloga civilne zaščite reševanje ljudi in materialnih sredstev, zaradi delovanja sovražnika. Prebivalstvo bo tokrat trpelo vsled delovanja zračnega, kopenskega, raketnega in radiacijsko-kemično-biolo-skega orožja. V tem primeru je civilna zaščita, kot organiziran in usposobljen dejavnik sestavni del splošnega ljudskega odpora. N;ir;ivnc in druge hude nesreče ter nesreče v vojni imajo neke svoje posebnosti. Tako so lahko različne po jakosti (večje ali manjše — človeške in materialne izgube); po vzroku {vodna stihija, eksplozije, požari, delovanje raznih vrst orožja); po obsežnosti (zajamejo ožje ali širše področje) in podobno. Hude nesreče delimo še na nesreče, ki so posledica prirodnih sil (potresi, poplave); na nenaravne nesreče, ki so lahko posledica človekove volje (požari, eskplozi-jc); in na nesreče, ki lahko nastanejo samo na določenih območjih (poplave, rudarske nesreče, prometne nesreče). Ce na osnovi nalog, ki jih ima civilna zaščita In nekih osnovnih clmcntov, mogočih naravnih in drugih hudih nesreč, poskušamo v kratkem podati možiosti naravnih in drugih hudih nesreč na območju naše občine, potem lahko ugotovimo, da hude naravne nesreče na našem območju niso pogoste. Moramo pa biti pripravljeni, posebno ob hudih nalivih ali izlivih hudournikov na možnost poplav, predvsem na področjih neurejenih vodotokov (Raca, Radomlja, Fšata in delno Kamniška Bistrica). Prav tako niso izključene možnosti večjih potresov. Celotno ozemlje domžalske občine leži na periferiji Ijub-Ijansko-kranjskc potresne cone, na vzhodu pa meji na celjsko-brežiško potresno cono. Po podatkih iz potresne karte, lahko ozemlje občine zadene potreb od 6. do 9. stopnje. Ti potresi lahko povzroče ogromno škodo V slučaju takega potresa bi bile večje poškodbe na starejših zgradbah, ki niso zgrajene po predpisih o protipotresni varnosti. Možni so tudi večji požari v gozdovih, predvsem v hudih sušnih letih. Nevarnost je toliko večja, ker je nad polovico gozdov iglavcev. Požari v naseljih bi lahko povzročili veliko škode, predvsem v predelih kjer so industrijski objekti. V takih slučajih niso izključene eksplozije vnetljivih surovin. Požari, eksplozije in rušenja, bodo vsekakor normalna pojava v vojnem času. Težko je v slučaju vojne že v naprej odrediti vrste in obseg nesreč. Podatki iz preteklih vojn pa nam marsikaj povedo. Predvsem lahko ugotavljamo vedno večje število žrtev med civilnim prebivalstvom. Znano je, da je bilo od vseh človeških žrlev v 1. svetovni vojni 95 % pripadnikov rednih armad, in le 5 % civilnega prebivalstva. V II. svetovni vojni se je razmerje temeljito spremenilo. Od skupnega števila žrtev je le še 52 % pripadnikov rednih armad in kar 48 % civilnega prebivalstva. Verjetno ob tem ni potrebno omeniti masovna zračna bombardiranja mest in naselij v globokem zaledju in s tem masovnega uničevanja prebivalstva in materijalnih dobrin. Podatki iz korejske vojne in še nekaterih drugih v zadnjih desetle'jih. kažejo na poslabšanje % v škodo civilnega prebivalstva. Tako je v korejski vojni, od skupnih žrtev bilo 10% pripadnikov rednih armad, 84 "/„ pa je bilo izgub med civilnim prebivalstvom. Vsi navedeni podatki so logična posledica sprememb v naglem razvoju tehnike in orožja, ter načinu vojskovanja (taktika-strategija). Vojne akcije vse manj zajemajo samo območja spopadov rednih armad, vse bolj pa zaledje nasprotujočih si sil. Namen' takega delovanja je uničevanje ekonomskega in vojnega potenciala, istočasno pa se uničuje moralna in psihološka moč nasprotnika. V tem je tudi odgovor na vprašanje, zakaj toliko žrtev med civilnim prebivalstvom? Civilna zaščita je ob takem načinu vojskovanja tista sila, ki mora s svojo organizacijo in usposobljenimi enotami nuditi pomoč pri reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. Da bi civilna zaščita zmogla vse naloge in obveznosti mora zadovoljevati osnovnim zahtevam, ki so: — solidna organizacija štabov in enot CZ, — solidno izveden pouk in izurjenost štabov enot in slehernega pripadnika CZ, tako, da bi lahko uspešno delovali ob različnih nesrečah. — dobra materialna opremljenost. In sposobnost uporabljanja materialnih sredstev, — sposobnost štabov, enot in posameznikov morajo biti preverjeni z občasnimi vajami. Enote civilne zaščite se ustanavljajo na ravni občine, krajevne skupnosti, gospodarskih in drugih organizacij. Te so lahko splošne, ali pa specializirane. Ustanavljajo se na podlagi ocene ogroženosti, materialnih zmogljivosti in razpoložljivih kadrov. V enotah civilne zaščite so po zakonu dolžni služiti vsi občani od 16.—65. leta starosti, če nimajo drugih obveznosti. Izvzeti so samo bolniki (če to ugotovi občinska zdravstvena komisija) in ženske z otroki mlajšimi od 7 let. Razen tega pa so oproščeni služenja v civilni zaščiti še nekateri strokovni kadri, vendar pod točno predpisanimi pogoji. Civilna zaščita se formira v ekipe, grupe in enote, za posebne namene pa tudi v odrede. Po specialnosti pa enote delimo na požarno-varnostne, prve pomoći, tehnič-no-rcševalne, za socialno varstvo, veterinarske in radlo-loško-kemične-biološke. Na teritoriju občine so bile v preteklem obdobju organizirane enote civilne zaščite. S temi enotami je bil izveden tudi pouk in sicer splošni in strokovni del. Moramo ugotoviti, da je velika večina pripadnikov enot CZ izredno disciplinirana in sprejela naloge odgovorno. Kljub temu se občasno pojavijo nesporazumi, ki pa so vedno posledica nepoznavanja predpisov in zakonskih določil. Zato bi bilo nujno, da se pripadniki enot CZ, posvetujejo z odgovornimi organi o nejasnih vprašanjih ali pa pošljejo pismena vprašanja, na katera bo dan odgovor v Občinskem poročevalcu. Vsakemu pripadniku enot CZ mora biti jasno, da služenje v enotah CZ ni prostovoljno ampak dolžnost naložena z zakonom, ki je enaka vojni obveznosti in se tako tudi obravnava. Zakon je za izmikanje obveznostim v CZ. ali neupoštevanje navodil štabov CZ. predvidel tudi niz sankcij. O tem vprašanju in še o nekaterih problemih CZ, pa bo raz-pravljano v enem od naslednjih zapisov. J. V. Kako pomagati mladini Na 21. seji j)rcdscdsrva ZKJ jc tovariš Tito kritično ocenil nezadostno izobraževanje in spoznavanje današnjega razvoja samouprav nega sistema pri naši mladini. Če se poglobimo v kritično oceno tov. Tita, pridemo do zaključka, da smo to breme prepustili mladini, ki naj sama išče poti do spoznanja naše razvojne poti in družbenega sistema. Marsikateri mladinec jc razočaran, ko sc spopade z delom kot samostojen član naše samoupravne družbe. Delo in okolje ga postavita pred resnična dejstva in naloge, ne najde pa poti in že jc tu kritika starejših. Tisti, ki kritizira, pa se ne vpraša, koliko jc sam pripomogel, da ta mladinec ni izoblikovan, kot to zahteva naša družba — delo in samoupravljanje. Spominjam se obdobij, kot npr: »obnove«, »informbiroja«, pa »tovarne delavcem« itd. Ta so bila zelo značilna, lahko rečemo, zgodovinska na eni strani, na drugi pa tudi težka. Kako je bilo takrat živahno delo med našo mladino, ko- liko jc bilo sestankov, razgovorov itd., da smo mladim razlagali težave, katere nismo skrivali, po drugi strani pa spet tolmačili naloge, ki so se porajale. To je bil živ stik z mladino, kjer smo s preprostimi besedami]' tolmačili, tako da so razumeli in dojeli vso stvarnost. Tu ni bilo nekih strokovno obdelanih ali znanstvenih razprav, temveč je bila preprosto živa beseda človeka, ki je bil dolžan, da razloži mladini našo družbeno stvarnost. Mladina je vse to sprejemala z razumevanjem z vso mladostna energijo. Takrat smo gradili pod težkimi pogoji in večina s krampom in lopato. Kar smo zgradili, to lahko danes vidimo, ko uživamo dobrote preteklih dni. Ko smo odstranjevali razvaline, je mladina že gradila novo, kot npr. progo Brčko—Banoviči itd. Kajti zavedala se jc, da resnično gradi lepšo in boljšo prihodnost. Danes, ko zapušča naša osnovnošolska mladina šolo, stojimo pred vprašanjem, kam? Res je, da je vsem odprta pot in to navzgor k izobraževanju in znanju. Ti učenci vidijo današnje stanje, takšno kot je. Ne vedo in ne razumejo pa, kako smo prišli do tega, kar imamo danes. Ne vedo za leta obnove, informbiroja itd. Res je, da poznajo zgodovino NOH, toda to je danes naša sveta zgodovina. To, kar pa danes razvijamo in ustvarjamo, je spet zgodovina zase, vendar ne kot zgodovinski primeri, temveč neka stvarnost, s katero se stalno spopadamo, staro je izumrlo in se je in bo porodilo novo. Mislim, da je v tej smeri naša mladina vse premalo seznanjena. Ne gre tu za to, da bi uvedli nek učni načrt, ki naj bi bil kot obvezen predmet. To bi bilo nesmiselno vsaj v nižjih razredih. V nižjih razredih bi morali naši mladini tolmačiti to ljudje iz prakse. Kar poglejmo, kako npr. mladina z užitkom posluito kakšnega borca ali pisatelja, ki razlaga kot človek, ki je doživel to, kar razlaga. Danes bi morali po mojem mnenju tudi ljudje, ki so po osvoboditvi sodelovali in nosili bremena, razlagati mladini, kako je bilo takrat. To ne bi bila suhoparna predavanja, temveč živa beseda človeka, ki je doživljal ta obdobja. Dosti je takšnih in vem, da ne bi nihče odklonil taka predavanja. Kaj bi to pomenilo za našo doraščajočo mladino? Dobila bi osnovne pojme ali poglede na naš družbeni razvoj. Ko bi zapuščala osnovno šolo, bi že imela osnovne poglede na razvoj naše družbe in čimbolj bi doraščala, tembolj bi spoznavala realnost svojega bodočega življenja. J. V. MORAVČE SO DOBILE NOV TRANSFORMATOR Moravski transformator, ki je bil močno obremenjen, je dobil »brata«. Že jeseni je bilo zgrajeno poslopje, opravljena pa je bila tudi montaža potrebnih naprav; letos pa je bil transformator priključen na omrežje in že oskrbuje z električnim tokom večji del Moravč. Vzporedno z gradnjo transformatorja pa so pričeli v novem delu Moravč polagati podzemski kabel za napajanje posameznih odjemalcev z električnim tokom, tanjše žice nadzemskih električnih vodov pa so odstranili in jih zamenjali z novimi, mnogo močnejšimi. Tako bodo Moravče in bližnja okolica imeli gotovo kvalitetnejši električni tok, saj se je poraba tega v zadnjih letih močno dvignila. T. T. a KRVODAJALSKA AKCIJA 1972 Zaradi cepljenja prebivalstva Slovenije proti črnim kozam, smo morali že napovedano krvodajalsko akcijo odpovedati, jo nanovo planirati, kot je to razvidno iz spodaj navedenega plana. Ker 21 dni po cepljenju zoper črne koze ni nihče v Sloveniji mogel darovati krvi je nastalo veliko pomanjkanje, tako da zdravstvene ustanove ne morejo nuditi pomoč vsem obolelim. Zato apeliramo na vse zdrave občane, da se našemu vabilu polno-številno odzovejo in darujejo svojo kri vsem, ki jo potrebujejo. Prijave zbirajo vse gospodarske organizacije, zavodi, ustanove, druž-beno-politične organizacije in društva, ter vse organizacije Rdečega križa. N Naziv gospod, organiz., zavoda, ustanove in RK ri tu u Zbirno mesto PONEDELJEK, 24. aprila 1972 1. Melodija Mengeš 40 6 pred tovarno 2. Trak Mengeš 40 6 pred tovarno 3. Filc Mengeš 20 8 pred tovarno 4. Tamiz Mengeš 15 8 pred tovarno 5. Hidromctail Mengeš 15 8 pred tovarno 6. OO. RK Trzin 15 8 pred tovarno 7. Gasilsko društvo Trzin 5 8 avtobusna postaja Trzin 8. Kmet. poizkus, center Jablje 15 8 avtobusna postaja Trzin TOREK, 25. aprila 1972 9. Tovarna zdravil »Lek« Mengeš 40 6 pred tovarno 10. Avtomoto društvo Mengeš 15 6 pred Trak Mengeš 11. Opekarna Mengeš 15 6 pred Trak Mengeš 12. Slamnik Mengeš 5 6 pred Trak Mengeš 13. Semesadika Mengeš 10 6 pred Trak Mengeš 14. Kom. gospod. Mengeš. 5 6 pred Trak Mengeš 15. Zavaroval. Sava Mengeš 10 6 pred Trak Mengeš 16. OO. RK Mengeš 20 8 pred Trak Mengeš 17. Dom počitka Mengeš 5 8 pred Trak Mengeš 18. Kvas Mengeš 3 8 pred Trak Mengeš 19. AE oibrat Mengeš 10 8 pred Trak Mengeš 20. Osn. šola Mengeš 10 8 pred Trak Mengeš 21. Zaloga piva Mengeš 3 8 pred Trak Mengeš 22. Prehrana poslov. Mengeš 3 8 pred Trak Mengeš PETEK, 5. maja 1972 SOBOTA, 6. maja 1972 37. TOSAMA Domžale-Vir 38. Gasilsko društvo Trojane 39. Gostišče Konjšek Trojane 40. OO. RK Blagovica OO. RK Ožbolt OO. RK Češnjice 41. Gasilsko društvo Blagovica 42. OO. RK Krašnja 43. Gasilsko društvo Krašnja 44. OO. RK Zlatopolje 45. OO. RK Lukovica 46. Gasilsko društvo Lukovica 47. Obrt. čev. podj. »Mojca« Luk. 48. Osn. šola Brdo 49. OO. RK Rafolče 50. OO. RK Prevoje 51. Gasilsko društvo Prevoje PONEDELJEK, 8. maja 1972 52. Induplati Jarše 53. Papirnica Količevo 54. HELIOS obrat Količevo 55. TOSAMA Domžale-Vir 56. OO. RK Jarše 57. Gasilsko društvo Jarše 58. Bioteh. fakulteta, raziskovalna postaja Rodica 59. Mlinostroj Domžale 60. TOKO obrat Studa-Domžale 50 6 pred tovarno na Viru 5 7 pred gostiščem Konjšek 5 7 pred gostiščem Konjšek 50 7 avtobusna post. Blagovica 5 7 avtobusna post. Ožbolt 10 7 pred šolo v Češnjicah 5 7 avtobusna post. Blagovica 30 9 pred gostilno v Krašnji 5 9 pred gostilno v Krašnji 10 9.30 v Obršah 25 9.30 pred Zadruž. d. Lukovica 5 9.30 pred Zadruž. d. Lukovica 5 9.30 pred Zadruž. d. Lukovica 5 9.30 pred Zadruž. d. Lukovica 30 10 pred Martinčkom Rafolče 20 10 gostilna Skarja Prevoje 5 10 gostilna Skarja Prevoje 40 6 pred tovarno Induplati 60 6 pred tovarno Količevo 40 6 pred obratom Količevo 50 6 pred tovarno na Viru 20 6.30 avtobus, postaja Rodica 10 6.30 avtobus, postaja Rodica 5 6.30 avtobus, postaja Rodica 20 8 pred tovarno Mlinostroj 50 8 pred obratom Studa Naziv gospod, organiz., zavoda, ustanove in RK Plan. štev. cs u p Zbirno mesto TOREK, 9. maja 1972 61. STUGS Domžale 20 8 pred šolo 62. TOKO — Usnjarna Domžale 20 8 pred ^obratom usnje 63. HELIOS — upr. in obrat DŽ. 45 8 pred upravo Domžale 64. Cest. podj. Lj„ obrat Domžale 5 9.30 pred obratom 65. lilektro Domžale 5 9.30 pred obratom 66. Osn. šola V. Perka DŽ. 5 9.30 pred šolo 67. Obnova Domžale 20 9,30 pred obratom v Stobu 68. Termit Domžale 5 9.30 prod upravo 69. Avtoscrvis Domžale 15 9.30 pred upravo 70. Gasilsko društvo Domžale 10 10 pred gasil. dom. Domžale 71. OO. RK Dragomclj 10 10 avtobus, post. Dragomelj 72. Gasilsko društvo Dragomclj 10 10 avtobus, post. Dragomelj 73. AE obrat Pšata 15 10 pred obratom Pšata 74. TOKO uprava in obrat Domž 50 6 pred upravo Domžale 75. NAPREDEK Domžale 35 6 pred upravo Domžale 76. OO RK Homcc-Nožice 15 8 pred gostilno Rcpanšek 77. Posebna šola Homec 3 8 pred gostilno Rcpanšek 78. Skupščina občine Domžale 25 8 pred občino Domžale 79. Zdravstveni dom Domžale 15 8 pred občino Domžale 80. Pckarija Domžale 3 8 pred občino Domžale 81. Gozdno gospodar. Domžale 5 8 pred občino Domžale 82. I. Osnovna šola Domžale 5 8 pred občino Domžale 83. Poklicna šola Domžale 5 8 pred občino Domžale 23. Induplati Jarše 40 6 pred tovarno 106. 24. Opekarna Radomlje 10 6 pred opekarno 107. 25. OO. RK Radomlje 20 6 pred gostilno Sporn 108. 26. Gasilsko društvo Radomlje 5 6 pred gostilno Sporn 109. 27. Osn. šola Radomlje 5 6 pred gostilno Sporn 110. 28. OO. RK Radomlje-Rova 5 6 pred gostilno Sporn 111. 29. OO. RK Dob 15 8 avtobusna postaja Dob 112. 30. Gasilsko društvo Dob 3 8 avtobusna postaja Dob 113. 31. Osn. šola Dob 3 8 avtobusna postaja Dob 114. 32. Oljarna Vir 20 8.30 pred Žito Vir 115. 33. Žito obrat Vir 10 8.30 pred ŽitO Vir 116. 34. Prehrana poslov. Vir 5 8.30 pred Žito Vir 117. 35. OO. RK Vir 20 8.30 pred Žito Vir 118. 36. Gasilsko društvo Vir 5 8.30 pred Žito Vir 119. SREDA, 10. maja 1972 84. TERMIT, kemični obrat Ihan 15 7 85. AE, obrat prašičereja Ihan 40 7 86. OO RK Ihan 15 7 87. Gasilsko društvo Ihan 5 7 88. OO RK Domžale 30 9 89. Zavod za glas. izob. Domžale 5 9 90. ALKO, obrat Domžale 3 9 91. Komunal, podjetje Domžale 15 9 92. Dom počitka Domžale 3 9 93. SDK Domžale 3 9 94. Ljuibljan. banka fil. Domžale 3 9 95. Gostinsko podjetje Domžale 3 9 96. Post. Ljudske milice Domžale 3 9 97. Obč. sodišče Domžale 5 9 98. Petrol Domžale 2 9 99. PTT podjetje Domžale 5 9 100. Remontno podjetje Domžale 2 9 101. Slaščičarna Bistrica Domžale 3 9 102. BIRO 71 Domžale 5 9 103. Avtomoto društvo Domžale 10 9 104. Zavod za otroško var. Dom. 5 9 105. Obrtno prodaj, zad. Zora Dž. 3 9 ČETRTEK, 11. maja 1972 Gasilsko društvo Peče 5 6,30 OO RK Peče 10 6,30 OO RK Moravče 20 7 Avtomoto društvo Moravče 10 7 Gasilsko društvo Moravče 10 7 TERMIT peskokopi Moravče 15 7 RASICA obrat Moravče 25 7 SVIT obrat Moravče 10 7 Mizarska delav. Moravče 5 7 Osnovna šola Moravče 5 7 Gasilsko društvo Krašcc 3 7 OO RK Vrhpolje 10 7 Gasilsko društvo Vrhpolje 5 7 OO RK Krtina 10 7,30 PETEK, 12. maja 1972 — prosto — SOBOTA, 13. maja 1972 120. UNIVERSALE Domžale 45 6 121. SLOVENIJALES Radomlje 40 6 pred obratom v Ihanu pred obratom v Ihanu prod trgovino v Ihanu pred trgovino v Ihanu pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred občino Domžale pred trgovino Peče pred trgovino Peče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Moravče avtobus, postaja Krašce pred cerkvijo Vrhpolje pred cerkvijo Vrhpolje pred šolo Krtina pred tovarno Universale pred tovarno OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE Zahvala Ob bridki izgubi mojega dragega moža, brata in nečaka MARKS ADOLFA-Gavrila upokojenca — borca NOV se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga počastili in mu pripravili tako slovesno zadnje slovo, ter darovali toliko prekrasnega cvetja. Iskrena hvala tovarišu dr. Ludviku Kovaču in višji med. sestri Jelki Brvar, za njuno skrb ob njegovi težki bolezni. Posebna zahvala naj velja Skupščini ob- čine, ZKS, ZB, Zvezi rezervnih oficirjev in ostalim družbenim organizacijam Domžal, tovarni Induplati Jarše, godbi in pevskemu zboru upokojencev. Nadalje sem dolžna zahvalo za besede slovesa tovarišu Jakobu Cernetu in Albinu Pavlinu. Zahvala za vse dobro tudi tovarišu Francu Av-belju-Lojku in Jožetu Kosmaču. Vsem dobrim sosedom in znancem, ki ste mu kakorkoli stali ob strani v teh težkih dneh — moja prisrčna zahvala. Žalujoča žena Tončka Marks v imenu vsega sorodstva. Seja občinske skupščine Na 30. seji obeh zborov Skupščine občine Domžale, ki je bila 28. 3. 1972, so odborniki obravnavali pripombe k resoluciji o gospodar skem in družbenem razvoju občine v letu 1972, predlog odloka o davkih občanov, predlog proračuna, predlog finančnih načrtov skladov in še nekatere druge točke dnevnega reda. V skladu s sklopom prejšnje seje je tajnik občinske skupščine podal poročilo o nadomestilih osebnih dohodkov voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine občine Domžale. Pri obravnavanju pripomb k resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju občine Domžale v letu 1972 je podpredsednik skupščine Ja-" kob ČERNE v uvodni besedi ugotovil, da so bile v javni razpravi o osnutku resolucije skupščinskim organom posredovane pripombe in predlogi za spremembo oziroma dopolnitev resolucije. Obenem je prfcdlagal, naj bi skupščina imenovala posebno komisijo, ki naj bi na podlagi teh pripomb in predlogov oblikovala dokončno besedilo resolucije. Na predlog PREDSEDNIKA skupščine je bila imenovana petčlanska komisija, hkrati pa je bilo sklenjeno, naj sc dokončno besedilo posreduje odbornikom in skupščini na prihodnji seji. CENJENI POTROŠNIKI Dovoljujemo si vam priporočiti nakup premoga po znižanih cenah v naši poslovalnici »KURIVO« Domžale. Izvensezonska prodaja traja od 6. 4. 1972 do 1. 6. 1972. Premog dobavljamo direktno iz rudnikov. Cene veljajo fco poslovalnica »KURIVO« Domžale, po želji stranke pa proti doplačilu dostavimo premog na dom. Vse podrobnejše informacije dobite vsak delavnik od 7. do 18. ure v poslovalnici »KURIVO« Domžale oziroma po telefonu na številki 72330. Za zaupana naročila se najlepše zahvaljujemo ter vas lepo pozdravljamo. »TP« Napredek Domžale Predsednik sveta za finance tov. Sandi RIH-TAR je v obrazložitvi predloga odloka o davkih občanov povedal, da odlok ni bistveno različen od lanskoletnega odloka, je pa usklajen z republiškim zakonom o davkih občanov. Ugotovil je, da so manjše spremembe glede davkov na področju kmetijstva, da odlok predvideva milejšo davčno lestvico za obrtne dejavnosti. Namen tega naj bi bi! v tem, da bi davčni zavezanci realneje prijavljali dohodek. V razpravi je odbornik Anton REPOVZ opozoril, da v odloku ni zajetih oprostitev oziroma olajšav za tista sredstva, ki jih obrtniki vlagajo v razširjeno reprodukcijo v svoji dejavnosti, meni, da bi bilo treba to vprašanje v skladu z republiškim predpisom urediti, saj bi bilo to v korist obrtnikov in občine. Nato je dal načelnik oddelka za finance pojasnilo o določbah republiškega zakona, ki ureja to vprašanje. Povedal je, da odlok predvideva nižje davčne stopnje, kar že samo po sebi pomeni olajšavo. Te stopnje so za približno 10 odstotkov nižje od lanskih. Meni, da bi bilo treba posebej preučiti predlog odbornika in to vprašanje kasneje urediti z dopolnitvijo odloka. Predsednik sveta za finance je pojasnil, da je o tem svet za finance razpravljal in sklenil, naj se to vprašanje posebej preuči skupaj s svetom za obrt in strokovno službo občinske skupščine ter pripravi ustrezen predlog za skupščino. Končno je bil izglasovan sklep, naj svet za obrt skupno s svetom za finance zadevo preuči in izdela predlog, za katere panoge obrti naj bi se upoštevale posebne olajšave. Na vprašanje odbornika Pavla PETERKE, zakaj niso kmeti-borci za severno mejo pri olajšavah izenačeni s kmeti-borci iz NOB, je načelnik oddelka za finance pojasnil, da tak sistem olajšav določa republiški zakon o davkih. Odbornik Rudolf OSOLIN predlaga, naj bi bili kmetje oproščeni plačevanja davka od tistega dela lesa, ki ga potrebujejo zase. Prav tako naj bi sc olajšave zaradi povzročene škode priznavale v vsakem primeru, ne glede na to, ali škoda presega 20 *L celotnega katastrskega dohodka od vseh negozdnih površin. Odborniku je bilo pojasnjeno, da so te olajšave predvidene z republi škim zakonom. Odborniku Pavlu PETERKI je bilo na njegovo vprašanje o oprostitvah plačevanja davka od novozgrajenih stavb pojasnjeno, da republiški zakon točno določa vse olajšave in da so novozgrajene stavbe oproščene plačevanja davka deset let. Poslanec Jože POGAČNIK je povedal, da so po sedaj veljavnih predpisih bile nove stavbe oproščene davka za dobo 25 let. Glede na določbe novega zakona bodo morali plačevati davek tudi vsi tisti, ki so pravico do olajšave uživali že dese': let. Odbornik PETERKA je opozoril na primere, ko lastniki hiš ali stanovanj z zelo visokimi najemninami izkoriščajo podnajemnike, in predlagal, naj se določi najvišja meja najemnin. Po tej razpravi sta oba zbora sprejela odlok o davkih občanov za leto 1972. Predsednik sveta za finance je podal obširno obrazložitev k predlogu proračuna občine Domžale za leto 1972. Razpravo je začel odbornik Jože KNEP, ki je ugotovil, da je treba za delitev sredstev iz skladov, namenjenih za zadovoljevanje potreb krajevnih skupnosti, izdelati realna merila. Treba bi bilo izdelati prioritetni red zadovoljevanja potreb, in sicer za nekaj let naprej. Pri delitvi sredstev bi morali upoštevati predvsem tiste krajevne skupnosti, ki že same zbirajo sredstva za določene namene. Predsednik sveta za kmetijstvo inž. Lojze AVŠIČ je predlagal, naj bi skupščina »zagotovila«, namesto »skušala zagotoviti« razliko med v proračunu odobrenimi sredstvi in zahtevkom sklada za pospeševanje kmetijstva. Predstavniku ZTKO Stanetu I.AZNIKU je bilo pojasnjeno, da morajo glede dolgov, ki jih imajo športne organizacije zaradi uporabe prostorov komunalnega centra, vsi prizadeti skupaj ugotoviti, kolikšen del obveznosti je treba pokriti. Ko bo znesok ugotovljen, bo pokrit iz proračunske rezerve. Predsednica sveta za zdravstvo in socialno varstvo je poudarila, da je za področje socialnega skrbstva potrebno veliko sredstev, ker se izdatki stalno večajo, in je zato prosila za zagotovilo, da bodo dodatna srodstva odobrena, če sc bo pokazala za to potreba. Odbornik OSOLIN predlaga drugačno delitev sredstev sklada za urejanje mestnih zemljišč, in sicer tako. naj sc sredstva delijo glede na število zaposlenih iz krajevne skupnosti, kjer živijo, ne pa, da sredstva ostanejo krajevnim skupnostim, kjer so ti zaposleni. Predsednik sklada za štipendije in posojila Franci GERBEC ugotavlja, da skladu za štipendije in posojila manjkajo sredstva, potrebna za razpis novih štipendij, ki bodo razpisane v maju. Skupščina naj v skladu s sprejeto politiko in sklepi zagotovi skladu manjkajoča sredstva takoj, ker v tem primeru ni moč čakati na rebalans proračuna. Sklad je že v lanskem letu imel težave pri izplačevanju štipendij in posojil in zato kot predsednik sklada ne more prevzeti odgovornosti za uspešno delo, če ne bo zagotovljenih dovolj sredstev in to pravočasno. Odbornik Stane LUŽAR je med drugim poudaril, da je nujno potrebno čimprej izdelati kriterije za delitev sredstev krajevnim skupnostim. Odbornik Albin PENIČ meni, da bi moralo bit1 iz predloga proračuna razvidno, kako in komu sc boio delila sredstva, namenjena za elektrifikacijo, prav tako tudi za ceste. Po mnenju odbornika Milana JENClČA bi moralo biti za turistično dejavnost namenjenih več sredstev. PREDSEDNIK skupščine jc poudaril, da so bili letošnji zbori volivcev zelo kvalitetni in na predlog proračuna ni bilo posebnih pripomb. Ugotavlja, da je predlog proračuna za leto 1972 doslej največji. Predlog proračuna skuša čimbolj realno zagotoviti potrebe potrošnikov. Verjetno je to zasluga skupščinske politike in medseboj nega razumevanja skupščine in gospodarstva. Obveznosti za gradnjo novih šol so velikanske, saj bo vsaka nova šola veljala preko 1 milijardo S din. Sola na Rojah je zgrajena, do jeseni bo verjetno vseljiva tudi šola v Domžalah in pod streho šola v Mengšu, začeli bi tudi z nekaterimi adaptacijami. Letos bo treba začeti skupno akcijo za izgradnjo cest, v prihodnjem letu pa bomo pričeli s širšo cestno povezavo, V letošnjem letu bi morali asfaltirati vsaj 10 km cest. V letošnjem letu bi sredstva za krajevne skupnosti razdelili še po merilih iz prejšnjega leta, in sicer v višini 900.00!) din, sredstva v znesku 300 tisoč din pa bi po posebnih merilih dodelili tistim krajevnim skupnostim, ki bodo tudi same zbrale določena sredstva. Zato bo treba zbrati predloge vseh krajevnih skupnosti. Podoben način delitve sredstev naj bi uporabljal tudi cestni sklad. PREDSEDNIK jc predlagal, naj bi sredstva v višini 360.000 din, ki so bila zaradi pomote nakazana neki drugi občini, so pa dohodek občine Domžale, bila usmerjena v proračunsko rezervo. Proračunska rezerva naj bi se zmanjšala za tolikšen znesek, kot ga potrebuje sklad za štipendije in posojila. Skupščina je imenovala tudi posebno odbor-ni.ško komisijo, ki naj izdela merila za dodeljevanje sredstev krajevnim skupnostim. Po končani razpravi so odborniki predlog proračuna s pripombami in odlok o proračunu sprejeli. Občinski sindikalni svet Domžale je organiziral 6. aprila posvetovanje s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, sekretarji OO ZK, predsedniki DS, in predsedniki aktivov ZM iz delovnih organizacij. Udeležencem so bile posredovane os- novne smernice za ustanavljanje in konstituiranje temeljne organizacije združene ga dela. Posvetovanje sta vodila Ingo Paš in Tone Dolenc, predsednika komisij za samoupravljanje pri OK ZKS in ObSS. Predlog odloka o določitvi stopenj davkov za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Domžale je bil sprejet brez pripomb. Obenem je skupščina sprejela tudi priporočilo TIS, naj višek sredstev nameni za izgradnjo šolske mreže. O predlogih finančnih načrtov skladov se je razvila živahna razprava. Odbornik Andrej PAN-GERŠIČ je tov. Knepu pojasnil, da je predlog programa sklada za urejanje mestnih zemljišč bil izdelan v skladu z odlokom in predlogi krajevnih skupnosti, ki so jih le-te dostavile skladu. Povedal je tudi, da UO sklada predvideva povečanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Odbornike je seznanil, da bo v kratkem odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča usklajen z republiškim zakonom. Ugotavlja tudi, da je sedaj veljavni odlok pomanjkljiv glede na merila. Le tri krajevne skupnosti ustvarjajo velike dohodke, ostale pa veliko manj. Ce bi upoštevali merilo število prebivalcev, bi imela vsaka krajevna skupnost zagotovljena ustrezna sredstva. Odbornik Zlato REPNIK je izrazil skrb ob finančnih načrtih skladov, saj KS Homcc-Nožice ni nikjer zajeta. Ugotavlja, da ta krajevna skupnost v preteklih letih nikoli ni dobila dovolj sredstev. Za večino komunalnih del so potrebna finančna sredstva zbrali občani sami, kot npr. transformator, pokopališče in podobno. Za asfaltiranje ceste so občani sami zbrali ogromna finančna sredstva ter vseskozi varčevali dodeljena sredstva. Tako so lahko s pomočjo dodatnih sredstev iz cestnega sklada začeli Z asfaltiranjem cest. Meni, da je treba upoštevati velika prizadevanja občanov za komunalno ureditev in v okviru finančnih možnosti dodeliti tudi tej krajevni skupnosti potrebna sredstva, da se končajo začeta dela. V nadaljevanju razprave je Miro VARSEK skupščino seznanil s sklepi zbora volivcev v Domžalah, naj sklad za urejanje mestnih zemljišč in cestni sklad dasta prednost ureditvi pločnikov ob Savski cesti. Predlaga tudi, naj skladi izdelajo dolgoročne programe, kajti le s tem bodo imeli občani zagotovilo, da se bodo zadeve reševale po določenem programu. Tudi za sredstva cestnega sklada naj se izdelajo merila, po katerih se bodo delila sredstva glede na udeležbo občanov. Odbornik Janez CERAR meni, da je treba sklepe zborov volivcev veliko bolj upoštevati, kot so bili upoštevani doslej. V Domžalah so v glavnem razpravljali o vprašanju cest, take razprave lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Strinja se z ugotovitvijo predgovornikov, naj se za razdeljevanje sredstev izdelajo merila in predlaga, naj se za delitev sredstev, ki bodo dotekala od podražitve bencina, izdela ključ, ki bo upošteval število motornih vozil v posamezni krajevni skupnosti. Vsi opažamo, kakšno je stanje cest v Domžalah, zato je treba čimprej pristopiti k urejevanju tega problema. Odbornica TOMŠIČEVA iz Rov je povedala, da so zbrali na njihovem območju približno 6 milijonov S din za asfaltiranje ceste Radomlje— Rova in meni, da bi morala tudi družba prispevati sredstva za ureditev tega vprašanja. Na vprašanje odbornika GABRSKA je tov. Albin Pavlin, direktor Komunalnega podjetja Domžale, pojasnil, da je Gorjuša v programu zdrave pitne vode. Z združevanjem sredstev podjetja, sredstev iz programa zdrave pitne vode in sredstev, ki jih bodo prispevali občani, bi lahko to vprašanje dokončno uredili. Tudi občani iz Loke pri Mengšu bodo sami jjrispevali približno 150.000 din za rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste skozi Loko, zato pričakujejo, da bodo od sklada dobili dodatna sredstva. Po mnenju poslanca tov. GERBCA se bo treba dogovoriti, kako skupno reševati komunalna vprašanja, ki so bila pravzaprav glavna tema razprav na zborih volivcev. Cim prej je treba izdelati stališča, predvsem pa res upoštevati sklepe zborov volivcev. Krajevne skupnosti naj bi počakale na nov sistem delitve sredstev iz proračuna in njegovih skladov, ker so sredstva skladov zelo pomembna za posamezne krajevne skupnosti. Ne moremo več razpravljati, ali bodo občani dobili tista sredstva, ki jim jih zagotavlja 41. dopolnilo k republiški ustavi, ali ne, ker vemo, da je bila v prvi fazi ustavnih sprememb dana prednost krajevni skupnosti. Predlog tov: OSOLINA je treba izpeljati, ker to zagotavlja že ustava sama. Sredstva je treba vrniti tja, kjer živijo ljudje, ki ustvarjajo. Predlaga, naj imenovana odborniška komisija čimprej izdela merila za delitev sredstev, ta merila pa naj da skupščina v javno razpravo. PREDSEDNIK skupščine je predlagal, naj bi na podlagi predlogov zborov volivcev ter razširjenega predsedstva izdelali dolgoročnejši program skladov. Cestni sklad naj bi na podlagi meritev prometa in drugih podatkov, ki so na razpolago, in meril, ki bodo izdelana, upošteval tudi prispevke delovnih in drugih organizacij, prispevke občanov in drugih, ki so namensko plačani. Čimprej je treba izdelati program potrebnih del in določiti prioritetni red asfaltiranj in rekonstrukcij. Dosedanja politika sklada za urejanje mestnih zemljišč ni ustrezna. Izdelati je treba nov program sklada glede na pomembnost določenega objekta oziroma investicije; tako bo lažje uspeti s povečanjem prispevka za uporabo mestnega zemljišča. Svoj del naj dobijo tudi tisti kraji, kjer ni tovarn ali obrtnikov, so pa ljudje, ki so zaposleni in ustvarjajo sredstva. Sklad naj to upošteva in dobi od krajevnih skupnosti ponovno programe, na podlagi katerih naj bo izdelan program sklada. PREDSEDNIK predlaga, naj cestni sklad in sklad za urejanje mestnih zemljišč ponovno izdelata programa, ki pa naj bosta med seboj usklajena. Nadalje je predsednik predlagal, naj bi skupščina sprejela finančne načrte ostalih skladov, upoštevaje pri tem sprejete pripombe. Odborniki so ta predlog soglasno potrdili. Odborniki so nato glasovali o sprejemu odloka o določitvi odstotka sredstev proračuna občine Domžale za financiranje dejavnosti Občinske konference SZDL Domžale in o odloku o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 1972. Oba odloka sta bila soglasno sprejeta. Prav tako so odborniki soglasno potrdili garancijsko izjavo občine Domžale za najetje posojila za Temeljno skupnost otroškega varstva Domžale. Odborniki so odobrili izplačilo iz rezevnega sklada občine za pokritje stroškov, ki so nastali zaradi prevoza vode na Dobeno. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina določila število in izvolila sodnike porotnike občinskega sodišča v Domžalah. Pred zaključkom skupščinske seje so bili odborniki seznanjeni z akcijo cepljenja vsega prebivalstva proti črnim kozam. Razmišljanja o sprejemu otrok v vrtec in plačevanje oskrbnih stroškov v zavodu Ob vse večjem povpraševanju staršev za sprejem otrok v vrtec, se nehote istočasno postavlja vprašanje, po katerih kriterijih naj sedaj vzamemo otroke v vrtec. Pred tem problemom se sedaj nahajamo prav v Domžalah za novi vrtec, ki bo sprejel 130 otrok, vpisanih pa imamo že sedaj 235. Vsak, ki je otroka vpisal, je povedal, da otroka nima kam dati, in da ga bomo morali upošlevati, ko bo vrtec odprt. Veliko je sedaj tu družin, ki so ■6 priselili v nove bloke v Domžale, ki dejansko res ne poznajo kraja, niti ljudi. O kriterijih za sprejem smo v zavodu že večkrat razpravljali, čeprav lahko tudi povemo, da bi morali ob tem priskočiti na pomoč tudi ostale službe, ki jim je prvenstvena skrb — otrok. Želimo, da o teh kriterijih, ki bodo našteti, razpravljate, želimo tudi. da pošljete pismene pripombe tudi vzgojno varstvenem zavodu, saj nam bodo le te v pomoč. Naj naštejem kriterije, po katerih naj bi sprejeli otroke v vrtec. 1. Status družine: Pri vključevanju otrok v vrtce Imajo prednost otroci iz nepopolne družine. 2. Ekonomsko stanje družine: Pri vključevanju otrok v vrtec imajo prednost otroci iz družin, ki živijo v slab-■;rm ekonomskem položaju. 3. Zdravstveno stanje družine: Pri vključevanju otrok v vrtce imajo prednost otroci iz tistih družin, v kateri sta oba roditelja telesno ali duševno bolna, ali kjer je bolan en roditelj, da njegovo zdravstveno stanje škodi otrokovemu normalnemu duševnemu razvoju. 4. Zaposlenost staršev: Pri vključevanju v vrtec irnnjo prednost iz družin, kjer sta oba roditelja zaposlena. 5. Stanovanjske razmere: Pri vključevanju otrok imajo prednost otroci iz tistih družin, ki živijo v slabših stanovanjskih razmerah. «. Nezmožnost staršev za vzgajanje otrok: Pri vključevanju otrok Imajo prednost otroci iz tistih družin, kjer starši zaradi raznih vzrokov niso sposobni, oziroma slabo vzgajajo svoje otroke. 7. Kraj bivanja: Pri vključevanju otrok imajo prednost otroci iz družin, ki stalno stanujejo na območju krajevne skupnosti, v kateri se nahaja vrtec, s. Kraj zaposlitve: Pri vključevanju otrok imajo prednost otroci iz družin, katerih roditelja sta zaposlena v delovnih organizacijah na območju, kjer se nahaja tudi vrtec. Po zgoraj navedenih kriterijih zavod sam ne bo mogel ugotavljati, če prijavljeni ustrezajo kateremu od naštetih. Ugotavljanje na podlagi prošenj staršev je težko, pa tudi subjektivno pogojeno. Pred občani $c pojavljamo v nehvaležni vlogi, saj številčni vpis tudi ne more biti merilo za sprejem v vrtec, če so zgoraj našteti kriteriji, ki jih bomo za sprejem v vrtec upoštevali. Prosim, tiste starše, ki so otroka vpisali med prvimi, da javijo v pisarno zavoda točne rojstne podatke in bivališče. Teh podatkov za nekaj otrok namreč imamo. Vse, ne samo starše, ki imajo svoje otroke v vrtcih, pa želimo seznaniti s tem, koliko starši plačujejo za svoje otroke. S 1. 1. 1972 smo v zavodu povečali oskrbnine, čeprav precej staršev sedaj plačuje manj kot so plačevali dosedaj. Vzrok je v tem, ker preje nismo upoštevali dohodek na družinske- ga člana, ampak je bil upoštevan dohodek družine v celoti, ie glede na število družinskih članov. Sedaj je upoštevan osebni dohodek na družinskega člana, kar so morali starši dokazati s potrdili o osebnih dohodkih. V mesecu decembru je bil podpisan družbeni dogovor z delovnimi organizacijami, katere bodo prispevale zaposlenim za otroke, ki jih imajo v vrtcu, določen znesek, če je osebni dphodek na družinskega člana manjši od 800 ND. Zal k temu dogovoru niso pristopile vse delovne organizacije. Prosimo vse tiste organizacije, ki tega še niso storile, da to store čimpreje. Če sta v vrtcu dva ali več otrok se oskrbnina zniža za 10 %. Lestvica, ki je v veljavi od 1. 1. 1972 •a c Qt3'U a o H N tU n n 55 E i do 300, od 300, od 400, od 500, od 600, Od 700, od 800 od 900 od 1000, od 1100, od 1200, od 1300, od 1400, 00 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 00 do 400,00 500.00 600,00 700,00 800,00 900,00 1000,00 1100,00 1200,00 1300,00 1400,00 1500,00 280,00 290.00 280,00 270,00 250,00 250,00 230,00 190,00 150.00 130,00 110,00 90,00 70.00 40,00 60,00 100,00 120,00 140,00 160,00 190,00 230,00 270,00 290,00 310,00 330,00 350,00 100,00 70,00 40,00 30,00 30,00 10,00 Ob dnevu žena so učenci osnovne šole Vcnclja Perka obiskali tovarišico Perkovo — vdovo po pokojnem V. Perku, po katerem se šola imenuje Matere samohranilke plačujejo od zgoraj navedenih postavk 15 % manj, prispevek delovne organizacije pa sega do vključno 900 din na družinskega člana. Ne moremo trditi, da je nova lestvica najidealnejša, vendar pa se nam le zdi, da smo napravili korak naprej in sicer v tem smislu, da naj tisti prispeva vec, ki ima večji osebni dohodek. Kljub vsem tem razlikam v plačevanju pa istočasno sami ustvarjamo razliko med otroki, čeprav le ti niso nič krivi, če izhajajo iz družin z nižjimi ali višjimi dohodki. Hočem poudariti, da pravzaprav že v ranem otroštvu ustvarjamo razlikovanje, ki se potem kot nit vleče skozi celo obdobje (vrtec. šola. srednja šola —- vi- Rajko Radmelič Staršem in prijateljem mladine Mnenja sem, da bi tale sestavek, ki je predvsem dobronamerno mišljen, v resnici morali prebrati vsi, ki jim je bodočnost našega mladega rodu res pri srcu. Ne more biti vseeno nikomur izmed nas, kako danes sredi med nami raste in se razvija naš mladi rod! Res je, da je novi čas prinesel nove zahteve, nov način življenja in enostavno pomedel s starino. Ali pa je vse prav, kar prinaša današnji čas, ali je bilo vse slabo, kar je nekdaj veljalo za pravilo? Poglejmo konkretno v življenje samo. Naši šolarji že od prvega razreda naprej poskušajo biti pametnejši od svojih staršev in vzgojiteljev. V njih raste odpor proti vsemu in vsakomur, če začutijo omejevanje njihove svobode. Če tu nastane kratek stik med njimi, starši in vzgojitelji, se kaj rado zgodi, da slednji dosežejo prav nasprotno. Otroci, ne vsi, a večina se počasi odtujujejo, zasovražijo lastne starše, šolo, skratka vse in vsakogar od odraslih. To sovraštvo tudi jasno pokažejo ob vsaki priložnosti. Le-to z njimi raste in se krepi. Na dnevnem redu so danes pritožbe staršev, učiteljev in vzgojiteljev. Surovo in zadirčno odgovarjajo na vse opomine in nasvete, ali pa trdovratno molče s pomilovalnim nasmehom na obrazu. Otrok, ki se npr. ves teden potepa kdo ve kje, ne čuti potrebe, da bi se opravičil, saj tega ne čutijo niti njegovi starši. Brutalno obračunavanje že med osnovnošolskimi otroci, preklinjanje predšolskih otrok in nespodobno vedenje danes niso več nikakršen problem ne za starše, ne za učitelje. Nekdo, ki niti nima svojih otrok, je vzkliknil: »Kaj hočemo, to je rezultat današnje vzgoje!« Pa mi? Kaj bomo ukrenili, kaj bomo na to odgovorili?! Nace Vodnik Zvedeli smo! Občinski sindikalni svet Domžale je pričel s pripravami za organizacijo Sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prvi delavci so že vstopili v članstvo. Mengeš — V skladu s programom izgradnje šolske mreže so se pričela dela na izgradnji Osnovne šole v Mengšu. — Zbor volivcev v Loki se je odločil, da bodo občani zbrali 15 milijonov S din za asfaltiranje ceste skozi vas do avtobusne postaje. — Odbor Krajevne skupnosti Mengeš vrši še zadnje priprave in dogovore za asfaltiranje pločnikov v mestu. Lukovica — V tem kraju se je mudila komisija Cestnega sklada SRS in predlagala možno lokacijo za izgradnjo proizvodne dvorane Čevljarskega podjetja »Mojca«. — Občani tega kraja in okolice pozdravljajo sklepe političnega aktiva Črnega grabna z željo, da bi se čimprej uresničili. Krašnja — Mladinski aktiv Krašnje je skupno z mladimi športnimi entuzijasti ustanovil nogometni klub »Napredek«, ki je že registriran in bo že v tej sezoni pokazal zobe svojim športnim nasprotnikom. Trzin — Krajevna skupnost Trzin je odprla krajevno pisarno, ki bo odprta vsako sredo od 16. do 19. ure. Občani bodo v tem času lahko dobili vse informacije in nasvete. Zato jim bodo na razpolago predsednik in tajnik Krajevne skupnosti ter odbornik Občinske skupščine. — Matična služba za območje Krajevne skupnosti Trzin bo odslej na Skupščini občine Domžale. — Na zadnjem Zboru volivcev so sklenili, da naj se organizira razgovor z republiškimi poslanci o zdravstvenem zavarovanju kmetov in o zakonu o skupni obdavčitvi občanov. Jarše — Zbor volivcev v tem kraju je zadolžil Svet krajevne skupnosti, da poskrbi za izgradnjo trgovine v tem kraju. Velika vas — Zbor volivcev v tej hribovski vasici je sklenil, naj odgovorni po-skrbe za dokončno izgradnjo ceste Grmače—Podbrdo ter, da glede na vložena sredstva občanov ta cesta pridobi prioritetni vrstni red pri Občinskem cestnem skladu. Ihan —■ Na 1. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih jc sodelovalo tudi 8 funkcionarjev smučarskega kluba Ihan. Vsekakor lepo priznanje ihanskim smučarskim delavcem. Novo v Moravčah — Vasici Kovačija in Stebalija, ki spadata v območje naselja Drti-ja pri Moravčah, imata 8 hiš. Tu so majhne gorske kmetije, kjer so občani večina zaposleni v bližnjem kamnolomu Zapodje, ali pa pri podjetju Termit v Moravčah in se le deloma še preživljajo s kmetijstvom. Te vasice so bile povezane z Moravčami le s slabim kolovozom. Teren je tu zelo strm in skalnat in tako težaven, da se ni desetletja in desetletja nihče upal pristopiti ali celo misliti na kako prevozno cesto. ker bi to terjalo ogromno sredstev in naporov. Dva mlada delavca, ki sta se odločila, da ne bosta zapustila teh vasi, pa sta sklenila, da bosta sama zgradila novo cesto, tako da bo tudi z avtomobilom mogoče doseči ti vasici. Zaprosila sta za denarno pomoč KS Moravče. Člani skupnosti so si ogledali dela, ki sta jih opravila na tej cesti, in ugotovili velik uspeh. Na novo sta zgradila cesto, dolgo 1,7 km v težkem in skalnem terenu. Člani KS so ocenili njuno delo na več kot 5 milijonov S din. Kolikor Zadnje sušno obdobje jc skoraj izpraznilo vodnjake na Mengeškem polju. Komunalno podjetje se jc zato odločilo, da zgradi še en vodnjak, ki bo veljal okoli 70 starih milijonov. Precejšnja investicija, toda vode bo le dovolj bi družba nudila tem vaščanom še pomoč do 1 milijona S din, bi bila cesta popolnoma gotova. KS pa jim zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla odobriti več kot 200.000 S din. Vaščani v drugih vaseh, ki imajo večjo možnost, da si zgradijo dobre prevozne ceste in ki čakajo samo na to, da jim bo družba zgradila ceste, naj si ogledajo to cesto in se sami prepričajo, kaj zmoreta dva občana, ki sta se odločila, da morajo biti tudi njihove vasi povezane z zunanjim svetom. — Tudi v Moravčah se je pokazala potreba po otroškem vrtcu. 2c pred kakimi 5 leti je KS ugotavljala potrebo po tej ustanovi in ugotovila, da bi prišlo v poštev le 7 otrok. Tako jc pokazala tedanja anketa. V zadnjih letih pa se je stanje močno spremenilo in pokazala se je potreba po izgradnji otroškega vrtca. 2e sedaj je 30 otrok, kjer sta oba starša zaposlena in nimata možnosti varstva otrok v času zaposlitve. KS je na seji dne 4. 4. 1972 razpravljala o ustanovitvi te ustanove in določila lokacijo pri zdravstveni postaji v Moravčah, kjer je zemljišče zelo primerno za te namene. Na seji se je ugotovilo, da je potrebno čimprej zaprositi za lokacijo. — KS je ugotovila, da jc pokopališče v Moravčah že zelo dobro urejeno. Polovico betonske ograje je bilo obnovljene pred nekaj leti. Potrebno pa je obnoviti še ostali del ograje. Zaradi tega je KS sklenila predlagati skupščini, da odobri višjo ceno za najemnine grobov. S tem bi pokopališka uprava prišla do večjih denarnih sredstev. Podjetje Emona, ki upravlja z zemljiščem južno od pokopališča, je odstopila del zemljišča KS, tako da se bo lahko olepšala okolica pokopališča z nasadom. Tudi dohod do pokopališča bomo asfaltirali. —- Telovadno društvo »Partizan«, ki je bilo pred več kot 10 leti zelo aktivno, saj je štelo preko 100 aktivnih telovadcev in mladincev, jc zadnja leta popolnoma prenehalo z delovanjem. Sedaj pa je nekaj zelo aktivnih mladincev sklenilo, da bodo društvo ponovno oživili. V svojem delovnem programu so med drugim sklenili, da bodo zgradili smučarsko skakalnioo v Drtiji. Nameravajo zgraditi 60 m skakalnico z namenom, da bi poživeli zimski šport. KS je sklenila, da jim bo nudila vso pomoč pri njihovi aktivnosti. Seveda pa bo potrebna pomoč tudi od občinske skupščine. S tem bi sc pričel v Moravčah tudi zimski turizem. — Avtomatska telefonska centrala jc v Moravčah zelo potrebna. Moravče imajo samo eno telefonsko linijo Moravče—Lukovica. Telefonski promet je zelo otežkočen, kajti obrati Svit, Termit in Rašica imajo dnevne telefonske pogovore z matičnimi podjetji po več ur na dan. Zaradi tega jc KS žc zaprosila za avtomatsko telefonsko centralo podjetje PTT. Upamo, da PTT podjetje razpolaga s tolikimi sredstvi, da bo ugodilo potrebam Moravč v tej zadevi. Veliko jc še obratov in ustanov, ki nimajo telefonskega priključka, kar je danes za obratovanje neobhodno potrebno. L. Gotz PLANINSKO DRUŠTVO »JANEZ TRDINA« SLAVI 20-LETNICO PD Janez Trdina iz Mengša je te dni slavil skromno a vendar pomembno obletnico. Pred dvajsetimi leti se jc skupina idealistov odločila, da ustanovi v Mengšu samostojno planinsko društvo in ga poimenuje po slavnem rojaku Janezu Trdini. Z mnogo dobre volje in s podporo številnih Mengšanov, je to društvo vseh dvajset let delalo, včasih bolj, včasih manj uspešno. Vendar jc njegovo delo bilo vseskozi usmerjeno k vzgoji mladih, da vzljubijo domovino, da vzljubijo naše planine. Ko smo v sredo, 15. marca 1972 imeli v avli šole občni zbor, se je videlo, da ima društvo veliko članov, saj je bila avla popolnoma zasedena. Na občnem zboru so bili predstavniki planinske zveze Slovenije, sosednjih planinskih društev, občinske skupščine Domžale, političnih organizacij občine Domžale in predstavniki političnih in družbenih organizacij ter krajevne skupnosti Mengša. Iz poročila predsednika društva Janeza Skrlcpa in predsednikov posameznih sekcij je bilo razvidno, da je društvo uspešno delovalo in da ima približno 1200 članov. V društvu so včlanjeni občani iz Mengša, Trzina, Loke, Radomelj, Most in drugih krajev. Pohvalno je, da je včlanjenih zelo veliko mladih. Program dela kaže na to, da bo PD Mengeš tudi v bodoče zagotavljalo razvoj planinstva pod geslom: »Zdrav duh v zdravem telesu!« R. M. Dan žena v Dupeljnah Droben sneg je naletaval in mrzel veter je bril preko gričev; v veliki kmečki hiši pa je bilo prijetno toplo, domače in veselo, pa svečano hkrati. Tako je bilo letos, dne 12. marca, v nedeljo popoldan v hiši pri Francu Bcrnotu, po domače »pri Bergantu«, v Dupeljnah, kjer so žene hribovskih vasi Rafolč, Straže, Dupeljna in Vrhpolja proslavljale svoj praznik. Vzdušje in razpoloženje je bilo zares izredno. V lepo okrašeni »hiši« se je zbralo skoraj štirideset žena iz okoliških vasi. Mize so bile lepo pogrnjene in polne pomladnega cvetja. Celo vhod v hišo je bil okrašen z bršljanom. Slovesnost je začel z nagovorom Avgust Zaje, predsednik Rdečega križa, neumoren aktivist in organizator tudi te proslave. V govoru, katerega bi mu lahko zavidal tudi marsikateri vidnejši funkcionar ali izobraženec, ni pozabil ničesar, kar gre ženam in materam povedati ob njihovem prazniku. Posebno pa jc poudaril zaslugo žena in mater za uspeh narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih in njihovo vlogo danes, pri vzgoji poštenih in delovnih državljanov naše socialistične skupnosti. Nagovoru so sledile deklamacije, recitacije in pesmice, kot so »Sirota Jerica«, »Jaz pa grem na zeleno travco, trgat rož-cc za mojo mameo . ..« in druge, ki so jih prisrčno izvedli otroci. Materam so poklonili šopke zvončkov in drugega pomladanskega cvetja. Zares lepemu in skrbno pripravljenemu programu je sledila pogostitev. Sedaj so se odrezali možje, ki so postregli ženam s številnimi dobrotami. Take in podobne proslave Dneva žena organizirajo v naših hribovskih vaseh zapovrstjo žc deset let, vsako leto v drugi vasi. Letošnja proslava je bila jubilejna — deseta in so ji prav zato dali posebno svečan poudarek. K stroškom prispevajo nekaj ženske same, del sredstev pa prispevata krajevna skupnost Rafol-če in organizacija Rdečega križa, ki jo zelo uspešno vodi tov. Zaje. Za tako aktivnost v naših hribovskih vaseh, v našem kulturnem in gospodarskem centru komajda kaj ali nič ne vemo, v prihodnje pa bi jo kazalo tudi iz doline bolj podpreti in ji nuditi vso moralno in materialno pomoč, ki se bo brez dvoma bogato obrestovala. Janez Kosmač Poslanec Mirko Jerman med svojimi volivci v Pečah Sredi marca jc bil v Pečah zbor volivcev, ki se ga je poleg 40 občanov udeležil tudi republiški poslanec tovariš Jerman. Na zboru volivcev je načelnik oddelka za splošne zadeve tov. Primožič pojasnil, kako se bodo reševali problemi in težave, ki so za občane tega področja najbolj pereči. Med drugim je seznanil udeležence, da bodo že v bližnji bodočnosti na področju zdravstvenega zavarovanja kmetje izenačeni s pravicami delavcev in uslužbencev. _ Dotaknil se je tudi kmečkega pokojninskega zavarovanja in poudaril, da bodo že prihodnje leto prejemali pokojnino kmetje, ki bodo dopolnili 75 let, že naslednja leta pa se bo starostna meja za pridobitev pokojnine kmetov močno znižala. Prisotni so bili s pojasnilom nadvse zadovoljni in ob navedenih novicah prijetno presenečeni. Nato so načeli volivci trenutne pekoče probleme, ki terjajo hitro rešitev; to je predvsem odcep ceste Velika voda—Peče, ki povezuje Peče s cesto Zagorje—Moravče. Ta odsek ceste jc bil zelo ozek in v tako slabem stanju, da je zadnjih nekaj let vozil avtobus le v poletnih me-scoih — od zgodnje jeseni do pozne pomladi pa so morali občani prehodili do avtobusne postaje poldrugi kilometer, oddaljenejši pa celo več kilometrov. 2e preteklo leto so se volivci domenili, da bodo prav ta poldrugi kilometer ceste rekonstruirali, cestišče primerno razširili in utrdili. V ta namen so lastniki brezplačno odstopili zemljišče, potrebno za razširitev ceste, in se obvezali, da bodo s prostovoljnim delom, prevozi in materialom pomagali obnoviti cesto; krajevna skupnost pa jc dala na razpolago vsa finančna sredstva, ki jih je imela. Doslej jc bilo opravljenih 1940 ur prostovoljnega dela, 150 ur prevozov s traktorji in vloženih preko 30.000 din. Predsednik krajevne skupnosti tov. Levičnik je dejal: »Izčrpali smo materialna sredstva, ki smo jih imeli na razpolago, izčrpali smo naše moči, ostala pa nam je še vedno želja in hotenje; sredi dela smo omagali, ker nam pristojni faktorji na občini še niso nakazali obljubljenih sredstev. Tako blizu zastavljenemu cilju smo bili, pa vendar je do njega še tako daleč...!« V njegovih besedah je bilo čutiti kanček razočaranja, ker delo ravno sedaj ne gre tako naprej, kot bi si želeli in iz njegovega poročanja je izzvenela misel: »Ali bodo delavci pa tudi naši otroci, ki obiskujejo šolo v Moravčah, res obsojeni, da bodo še vnaprej morali tako daleč hoditi na avtobusno postajo? f Poslanec tov. Jerman je občane; pohvalil in povedal, da je srečen,; ker je med volivoi, da je zadovoljen/ i ker v skupščini zastopa tako marlji-l j ve in delavne ljudi, ki vedo, kaj ho-; čejo, ki v boju za napredek vasij za napredek in razvoj kmečkega; življa nastopajo tako enotno in de-; lavno, da jim noben še tako velik irt daljnosežen cilj ne predstavlja ovi-i rc za njegovo uresničitev. Jcnnanove zaključne besede soj *bile: »Bodite tudi v bodoče tako delavni in marljivi, enotni in tovariški, kot ste bili doslej, in zagotavljam vam, da bom naredil ustrezne korake pri pristojnih forumih, ki vam hodo v najkrajšem času zagotovili toliko finančnih sredstev, da boste ceste kar najbolje in najhitreje usposobili za promet!« Med volivci se je slišalo šušlja-njje: »Cc se bodo besede tov. Jerma: np res uresničile, potem vemo, koga* bomo volili v naslednjem mandatnem ■nhrt.n.hJM ftr~— T. T. NASTOP PEVSKEGA ZBORA IN ANSAMBLA »ODMEV« V LUKOVICI V nedeljo, 26. marca 1972 so priredili pevci KUD Janko Kersnik iz Lukovice, skupaj s kvartetom »Odmev« uspel koncert v dvorani Kulturnega doma v Lukovici. Pod vodstvom prizadevnega profesorja Peregrina Capudra, ki že vrsto let uspešno vodi ta zbor, so pevci zapeli pesmi skladateljev: Venturinija, Verbiča, Vračka, Kra-molca, Tomca, Marolta, Jereba, Bolera, Kcrnjaka in Kocjančiča, dve slovenski narodni ter pesem skladatelja Žarova: Dvanajst razbojnikov. Razveseljivo je, da se je prav v zadnjem času pridružilo starejšim pevcem toliko mladih, kar je zagotovilo, da naša prelepa pesem v tem predelu naše domovine, v središču Črnega grabna ne bo zamrla, pač pa se bo vedno bolj krepila. Za popestritev programa je lepo poskrbel ansambel »Odmev« iz Lukovice, ki nam je poznan iz prireditve narodno zabavnih ansamblov v Ptuju. Ta ansambel bo v kratkem izdal tudi svojo ploščo. Izvedel je skladbe domačih avtorjev Capudra in Urbanije ter skladbe Matije Cerarja. Nastopajočim se je v imenu Občinskega sveta ZKPO Domžale zahvalil tov. Stane Habe, zahvalil se jim jc tudi predsednik KUD Janko Kersnik tov. Franc Pavšek. Z.dolgotrajnim aplavzom so jih nagradili tudi številni poslušalci, ki so napolnili dvorano. Pevcem in instrumentalistom želimo pri njihovem nadaljnjem delu še mnogo uspehov. Tone Ravnikar RAZPIS Osnovna šola Roje - Domžale razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Hišnika — KV delavec kovinarske stroke in kurjač 2. 3 snažilke 3. Tajnica — srednja izobrazba ekonomske smeri Nastop službe: pod 1. od 1. do 15. maja 1972 pod 2. 15. VIII. 1972 pod 3. 15. VIII. 1972 Ponudbe pošljite v osmih dneh na: Osnovna šola V. Per-ka — Domžale BESEDA O ZBORIH VOLIVCEV Prisostvoval sem nekaterim zborom volivcev v mesecu marcu in na tihem ocenjeval aktivnost občanov in njih zainteresiranost za splošne komunalne storitve na področju njihove krajevne skupnosti. Rezultat tega ocenjevanja je več ali manj zadovoljiv. Občani si želijo novih in dobrih cest do svojih vasi, želijo si javne električne razsvetljave, regulacijo vaških potokov, obnove brvi in mostov, kanalizacijo. Želijo si reda glede odlaganja smeti in drugih odpadkov, kar še v mnogih večjih krajih ni urejeno. Nekatere vasi so pripravljene same zbrati potreben denar za razna komunalna dela, predvsem pa ceste in kanalizacijo, za javno razsvetljavo. Dobre volje je dovolj povsod. Treba bi bilo le srečne roke in podjetnosti pristojnih svetov KS, pa bi se po naših vaseh marsikaj uredilo, na kar občani tako nestrpno že leta in leta čakajo. Zanimiva je bila razprava na takem zboru o nujni razširitvi pokopališča in o postavitvi tako potrebne mrliške veže. Precej ostre kritike je padlo na vrtoglavo naraščanje cen blaga vseh vrst in živil. Delovni plani KS za leto 1972 šo se zdeli nekaterim le preobširni in da jih bo težko v celoti realizirati. Je pa treba pri tem le poudariti, da so v delovne plane za leto 1972 sveti KS vnašali sklepe iz planov prejšnjih let, ki kljub prizadevanju teh svetov vse doslej niso bili realizirani. Občani nasploh imajo vtis, da so pri dobivanju raznih finančnih sredstev na boljšem tiste KS, ki imajo svoje predstavnike v odborih raznih občinskih skladov, kjer le-ti s svojo uglednostjo, odločnostjo in ne nazadnje poznanstvom dosežejo večje dotacije za svoja področja. So pa tudi taki, ki iz vsake potrebe, če ne uspejo, narede političen problem. Kaj bi bilo, če bi se vsi posluževali tega načina izsiljevanja? Premalo pa se občani zanimajo za potrebe in stanje celotne občine. Preveč je med nami še lokalpatriotizma! Nace Vodnik In memoriam Zveza komunistov je spet izgubila enega svojih dolgoletnih predvojnih članov, delavca, preprostega človeka, somišljenika tistih, ki so v predvojno komunistično partijo Jugoslavije vstopali zaradi tega, da bi izboljšalis vet, v katerem so živeli, da bi ga spreminjali v takšnega, kot ga mi živimo danes. ADOLF MARKS je bil ugleden, preprost človek in delavec, ki se je kot mnogo drugih najprej podzavestno, potem pa zavestno, organizirano upiral krivičnemu svetu, izkoriščanju, pa tudi nacionalnemu zatiranju. Iz Doline pri Trstu, kjer se je rodil, ga je življenjska pot vodila od pastirja, ki je zaslužil komaj za goli obstoj, do delavca v tržaški ladjedelnici, kjer se je prvič spoznal z delavskim gibanjem. 20-letnega so ga italijanski fašisti zaprli in obsodili na 3 leta zapora. Ze takrat je simpatiziral s komunisti, s Komuni- stično partijo Italije, zbiral denar za njene potrebe in izvajal propagandne akcije. Leta 1938 je prešel v Jugoslavijo in se v Mariboru kmalu spoznal z organizatorji KPJ. Vključil se je v delavsko gibanje in leta 1940 tudi v Komunistično partijo Jugoslavije. Istega leta je sodeloval v stavkovnem gibanju v Mariboru. Ni bilo čudno, da so ga Nemci takoj po zlomu stare Jugoslavije leta 1941 izgnali v Bosno. V juliju 1942 se je vključil v NOB pri Vrhovnem štabu NOV in POJ, kasneje pa se je vrnil v Slovenijo in prešel pot od borca do pomočnika komisarja Kurirske čete pri Glavnem štabu. Ob koncu vojne in takoj po njej je deloval v Komandi mesta in IV. armade v Trstu, dokler se ni leta 1946 demobiliziral in se zaposlil v tovarni Induplati Jarše. Aktivno je delal v sindikatu in v Osvobodilni fronti kot tudi v partijski organizaciji. Svoje dolžnosti jc izpolnjeval vestno. Skromno in tiho, kot je živel, jc tudi umrl. Čeprav ga je v zadnjih letih bolezen vedno bolj mučila, je šc vedno spremljal življenje v Domžalah, sc aktivno udeleževal sestankov osnovne organizacije ZKS, če pa sam ni mogel priti, se jc vedno opravičil. Še pred nekaj dnevi je sam izpolnil svoje obveznosti do članarine v ZK za vnaprej. Tudi s tem je hotel dokazati trdno pripadnost idejam komunističnega gibanja, ki so mu pokazala izhod iz težavnih razmer tako v predvojnih kot tudi v povojnih časih. S smrtjo Adolfa Marksa odhaja iz naših vrst še eden od tistih, ki so na svojih ramenih nosili breme revolucije. Nosil ga jc pošteno, skladno z vso svojo življenjsko potjo. ■ Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Slava mut Žalostna slika razdejanja sredi Moravč Pred leti jc bivša moravska občina postavila sredi Moravč lično leseno avtobusno postajališče, ki je nudilo potnikom varno zavetje pred vremenskimi ncprilikaml, pa tudi prijetno senco ob vročih poletnih dneh. Lepo urejena lesena hišica z veliko klopjo je delala še okras sami vasi. Tudi koš za odpadke so namestili na desni strani te utice, da bi okolica ostala čista. Pred kratkim so, na žalost ponoči — neznani zlikovci s svojo objestnostjo razdejali to hišico. Podrli so klop, odtrgali leseno ograjo, razkopali tla, napoti jim je bila tudi pločevinasta posoda za odpadke, katero so dobesedno potlačili, kar jc dobro vidno na sliki. To dejanje je vredno ostre obsodbe in kazni! Ne morem si predstavljati, komu je bilo postajališče na poti. Čudim se, da so še taki cksenplarji, ki meni nič, tebi nič, uničujemo družbeno lastnino in, ki ponoči kažejo svojo (ne)moč. To dejanje jc žalostna slika našega časa, ki naj se ne ponavlja. Janko Zupan Odkrito novo bivališče pračloveka na Gor j uši Jamarski klub Simon Robič iz Domžal je letos začel uresničevati načrt o podzemski povezavi že znane Železne jame in bližnje Babje jame. Železno jamo naši občani dobro poznajo. Manj znana jc komaj sto metrov oddaljena Babja jama. Tudi o tej zanimivi jami je bilo že veliko napisanega. Posebej pa jc znana po arheoloških najdbah. V njej ali točneje pred vhodom v jamo sc jc jamarjem 24. maja 1967 posrečilo izkopati precej starih kosti različnih živali — bobra, alpskega svizca in več vrst pragoveda — oglje, ostanke starega kurišča, precej zobovja, ostankov živalskega plena ledenodobnega lovca. Da je tu res žive! človek, so potrdile po dolgem razbite kosti; tako jc lc-ta prišel do mozga, s katerim se je hranil. Najdeno jc bilo pa tudi lovčevo kameno orodje. Najdba sega v mlajšo ka meno dobo. Povrnimo sc k novo odkritemu bivališču v Babji jami. Na podlagi najdb in izkopavanj v letih 1967 in 1968 so strokovnjaki ugotovili, da ni pogojev, da bi sc ledenodobni lovec zadrževal v jami. Res je, da je podzemski rov ali vhod v Babjo jamo preozek za normalni prehod (dva metra pod sedanjim vhodnim nivojem). Na tej globini so bili najdeni omenjeni predmeti. Prav zaradi ozkega prehoda v jamo se jc prenehalo izkopavati. Arheolog Osole je jamarjem dovolil kopati prehod med jamama. Iz jame so odstranili okrog 60 kubičnih metrov kamenja in ilovice. Ko so odstranjevali zadnje kubične metre nasutega materiala v prvem nivoju, so se pod kamenjem pokazale kosti. Te kosti so bile odkrite približno 20 metrov od južnega vhoda v jamo ali komaj 4 metre od malega vhoda v jamo s severne strani. Že barva izkopanin je kazala, da gre za arheološko najdbo. Da smo zadeli na kulturni sloj, je kazala tudi barva nasipnine, ki je pomešana z ostanki oglja starih kurišč. Jamarjem sc je nasmehnila sreča tam, kjer so to najmanj pričakovali. Komaj dvajset metrov od prvotnega najdišča so odkrili novo bivališče pračloveka. Vendar same kosti niso zadosten dokaz, da je tu prebival človek, to so dokazali z artefaktom — kremenčevim rezilom. To rezilo je še iz prazgodovine do danes ostalo v zemlji tako ostro, da reže papir kot britev. Našli so pet centimetrov dolg zob, ki je verjetno od volka. Do sedaj te vrste živali šc niso odkrili v tej jami. Koliko je najdba stara? To se ne da reči brez strokovnih analiz, ki trajajo več mesecev. Jamarji so takoj obvestili arheologa Osoleta, ki si jc najdbo in jamo takoj ogledal. Dne 3. aprila letos jc začel s skupino študentov odkopavati. Že prvi dan sc je inventar kremenčevih rezil povečal na šestnajst kosov, seveda poleg kopice kosti prazgodovinskih živali, /.c sama številka nam pove, da jc ta najdba bolj bogata od prejšnje. Z deli bodo nadaljevali. Nedvomno je tudi ta najdba zelo zanimiva. Strokovnjakom zastavlja vrsto vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti v bližnji prihodnosti. Zanimiva je naslednja ugotovitev. Zaradi ozkega vhodnega jamskega rova so strokovnjaki sklepali, da ledenodobni človek ni živel v jami, ampak je le občasno na lovskih pohodih iskal zavetje v jami. Nenadoma pa najdemo sled o njem — kamena rezila in po dolgem razbite kosti. Kakšno zvezo sta imeli obe bivališči na Gorjuši? Nedvomno je tudi ta najdba zelo pomembna in bodo z njeno pomočjo odgovorili strokovnjaki na marsikatero uganko iz prazgodovine človeštva v tem delu Slovenije. Stane Stražar Mengeški šolarji so aktivni Nc samo na športnem področju, tudi drugod sc uveljavljajo naši pionirji, bodoči delavci in samoupravljala'. 'Za osmi marec so bili tako zaposleni kot že dolgo nc. Obiskali so partizanske mamice v Trzinu, Loki in Mengšu, jim čestitali k njihovemu prazniku, se z njimi pomenili o preteklih hudih časih in jim dali darila Rdečega križa. S svojim nastopom so razveselili vse ženice, ki so v domu počitka v Mengšu, in tako za eno urico vnesli mladost in vedrino v njihovo okolje. Za praznik žena so pionirke in pionirji nastopili tudi v zadružnem domu v Komendi. Zbranim ženam so povedali nekaj recitacij, mladinski pevski zbor pa jc pod vodstvom tovarišice Marije Škof zapel pet pesmi. Tudi v znanju sc kosajo med seboj. Tako smo v »Veseli šoli«, tekmovanju, ki ga vodi Pionirski list, dobili prvake šole. Najboljši v tekmovanju druge stopnje in tako prvaki šole so naslednji učenci in učenke: Jana Oražcm, 4. a, Miha Kunstelj, 5. a, Vojko Sutar, 6. a, Leon Klcinenčič, 7. c, in Jure Uro vat, 8. c razred. Ti učenci sc bodo pomerili v znanju s svojimi vrstniki v okviru občine. Pionirska organizacija pripravlja nastop folklorne in dramske skupine, ki naj bi nastopili v Tržiču oziroma v Idriji. Najboljši risarji se bodo udeležili Groharjeve slikarske šole, mladinski pevski zbor pa, se jc prijavil za nastop v Zagorju. Mladina in pionirji se pripravljajo za sprejem Kurirčkove pošte, za šahovsko tekmovanje, tekmovanje v kolesarjenju in poznavanju prometnih predpisov, za atletska srečanja, za športne igre, prizadevno delajo v šolskem športnem društvu Matije Blejca-Matcvža in tako dalje. Prizadevnost mlađih jc vredna vse pohvale, prav tako pa zaslužijo pohvalo njihovi mentorji, prosvetni delavci naše šole. Roman Maligoj Program dela kulturne skupnosti Domžale Kulturna skupnost Domžale bo glede na ugoden nov način financiranja, ki ga pogojuje zakon o kulturnih skupnostih iz leta 1971, skrbela za boljše pogoje delovanja kulturnih ustanov, ki delujejo na območju občine (Občinska matična knjižnica Domžale, Muzej Kamnik, Zavod za spomeniško varstvo Kranj). Financirala bo razširjene dejavnosti Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Domžale, organizirala gostovanja poklicnih dramskih in glasbenih ansamblov ter likovne razstave. Znatna sredstva bo nameni!: ~n vzdrževanje kulturnih domov in v primerjavi z lanskim letom povečala sredstva za založništvo. V letošnjem letu bo izboljšala pogoje delovanja knjižnic in razširila njihovo mrežo. Med večjimi deli je v letošnjem programu dokončna ureditev gro-bcljske cerkve in postavitev Jelov-škovega muzeja v njej ter slamni- karska muzejska zbirka na Krum-perku. V Jelovškovcm muzeju bodo spomladi in jeseni komorni koncerti domačih in tujih umetnikov, ki bodo pomemben prispevek k slovenski ustvarjalnosti na področju reproduktivne umetnosti. Kulturna skupnost si bo še posebej prizadevala, da se bo ob gostovanjih poklicnih ansamblov kakovostno razvijala tudi ustvarjalnost društev in ansamblov z območja občine. S tem programom bo Kulturna skupnost Domžale izpolnila pogoje za pridobitev republiških sredstev, hkrati pa bo okrepila kulturne dejavnosti, ki jih doslej zaradi skromnih finančnih sredstev ni bilo mogoče ustrezno razviti in sodelovala pri investicijah na kulturnem področju. Stane Habe, predsednik lO Kulturne skupnosti Domžale Krajevna skupnost Vir je k mnogim delovnim uspehom dodala še enega. V mesecu marcu je uredila fasado kulturnega doma, ki je dolga leta čakala nanjo Jubilej kurirčkove pošte Slovenski pionirji praznujejo letos 30 let Zveze Pionirjev in io-letni-co kurirčkove pošte, zato se bodo nekatere proge Kurirčkove pošte pričele prav v tistih krajih, kjer so delali pionirji že med vojno ali pa so bili formirani prvi pionirski odredi. V pionirskih torbah bodo zbirali čestitke in dobre želje za 80. rojstni dan tovariša Tita vsi pionirski odredi Slovenije. Na progi, ki bo potekala preko vseh pionirskih odredov v občini, se bodo pionirji srečevali z borci, obiskali bodo partizanske domove, spominska obeležja padlih borcev in s kratkimi programi in mitingi počastili njihov spomin. V tej akciji bo sodelovalo v naši občini preko 3000 pionirjev, katere bodo vodili mentorji pionirskih odredov. Za 10-lctni jubilej bodo letos podeljena posebna, priznanja vsem tistim mentorjem in organiza- torjem, ki delajo v tej akciji od prvega dne organiziranja Kurirčkove pošte. Proga Kurirčkove pošte, ki gre skozi našo občino, se bo pričela na Lovrencu na Pohorju in potuje preko vseh koroških občin, nato preko Mozirja, Kamnika, Domžal, Bežigrada in se nato priključi ostalim progam v Ljubljani 20. maja 1972. Za posebno doživetje je letos za jubilej razpisana posebna tema spisov pionirskih odredov, ki jih bodo prilagali v kurirčkovo torbo. V vseh pionirskih odredih so že pristopili k zbiranju podatkov za sestavo spisov, ki bodo šli na natečaj. Naslovi spisov SO: »MOJ SOVRSTNIK MED VOJNO« in »PIONIR V ČASU OBNOVE«. Tako bomo jubilej te akcije še bolj obogatili in še bolj približali pionirjem dogodke iz časa NOB F. R. TRIDESET LET ZVEZE PIONIRJEV Trideset let je lep jubilej Zveze pionirjev, ki že več kot četrt stoletja vzgojno vpliva na mlade generacije. Zveza pionirjev se je rodila v najtežjem trenutku zgodovine jugoslovanskih narodov, to je v času NOB kot podmladek mladinske organizacije. To so veliki cilji, ki smo jih zapisali tej organizaciji v program njenega delovanja in, ki jih je častno uresničevala vse do danes. Skozi vsa ta desetletja je mladi rod pionirjev gradil porušeno domovino in obenem oblikoval tudi sebe. Vse akcije od delovnih brigad do oblikovanja družbe so bile posvečene domovini. Skratka, bili so otroci akcije — revolucije. Ker pa se je čas umirjal in je bila obnova končana, so zaživele nove oblike dela. Več časa je bilo posvečeno za igre in druge načine oblikovanja mladega človeka. V le- tu 1950 so zagotovili Zvezi pionirjev širše mentorstvo, da ustvarjajo boljše možnosti za doživetje otroštva. Zveza pionirjev je tako ob dobrem in najširšem mentorstvu zaživela s tisoči cvetovi različnih vzgojnih oblik dela, ki so pionirje začele spletali v homogeno vzgojno celoto jugoslovanskih pionirskih iger vseh otrok Jugoslavije. Tako mentorstvo je v Sloveniji iz ZP zraslo v Zvezo prijateljev mladine, v Jugoslaviji pa sveti za varstvo in vzgojo otrok. Ce govorimo o taki obliki jubilejne dejavnosti naših pionirjev in njenega poslanstva, moramo omeniti naš pedagoški kader, ki ima poleg pionirjev velik delež pri organizacijskem in vzgojnem delu na tem področju. Zato je ta jubilej ne samo pionirjev, temveč tudi vseh mentorjev, ki so na kakršen koli način bdeli nad organizacijo in pionirji. Prizadevnim »Krtinčanom« je res treba čestitati za izredno lepo urejeno sejmišče. Celo k organizaciji ni kaj pripomniti, čeprav ni navada, da se na sejmiščih točijo alkoholne pijače Zdravstvena služba je uspešno opravila cepljenje proti črnim kozam. K temu so pripomogli tudi občani, ki so dasoipliniraino prihajali na odrejena cepilna mesta Zato mora biti še v nadalje naša skupna stvar in odgovornost, da bo Zveza pionirjev zadovoljivo opravljala svoje poslanstvo. Tu gre za oblikovanje otrok v osnovnošolski starosti, zato je potreben še v na- dalje družbeni dogovor, kako bomo od danes naprej odpirali možnosti za njen večji vzgojni učinek in za odličnejšo rast naših pionirjev in vseh otrok. F. R. »Koliko oče?« Sejem bil je živ — v Krtini — dovolj živ, ker je bil prvi, na imenitno urejenem sejmišču, ki je delo domače krajevne skupnosti. To ni bil sejem s hrupnim meše-tarjenjem in vsesplošno zmedo, ki je za sejme tako značilna. Bil je nekakšen festival tipanja in radovednosti s strani. Ta sejem je bil, kot vsak kmetski, shod trdih, velikih, hrapavih in okornih rok, ki jim je kozmetika zemlja, gnoj in grčavi hlodi. Nakit so nadomeščale brazgotine in vsemogoče deformacije poškodb, ki so v romantičnem kmečkem življenju vedno prisotne. Rad sem segal v te ponujene roke, ker se z veliko ljudmi na tem konou poznam. Bil sem sestavni del sejma, navaden radovednež. Na vsakem sejmu mi je najbolj všeč govorica, medsebojno občevanje. Presenetljiva pristnost, trda, odkrita beseda, za katero se včasih nujno skriva sejemska zvitost, je kot prijetna glasba, katero čutimo znotraj. Pa bi ne bilo napak, ko bi sejemski živžav in te roke prišli pogledat tisti, ki sejne dvorane dušijo s »popeglanimi« govori in razpravami o zboljšanju položaja kmečkega prebivalstva. »Zdaj se pa res ne morete pritoževati,« sem rekel zgovorni ženi, ki je prodajala prašičke, »poglejte, kakšno ceno imajo, tri prašičke, pa imate 90 suhih asov v žepu, kje jih prej zaslužite?« »Kar pojdite vi, ali kdo drug iz občine pripravljat svinjo, jo vse leto krmit in toliko noči prebedeti ob njej, pa boste videli, kako lahko je prislužen denar. Vi tam zgoraj lahko še tako lepo govorite, mi pa moramo delati kot pred 50 leti, od jutra do pozne noči, kot živina.« »Jaz nisem ne od zgoraj in ne iz občine, sem tu kar tako.« »Potem jih pa kupite, dam jih po devetindvajset in pol. Rečem, da vam ne bo žal. Vse dobre lastnosti imajo, le govoriti nc znajo.« »To pa ni čudno, če ste jih vi vzredili. Dam devetindvajset,« in že sem po mešetarsko dvignil roko, da bi »udaril«. »Za petsto dinarjev se tresete? Jaz dam vbogajme več.« »Vi lahko, ko vam povsod gledamo skozi prste.« Nabralo se je radovednežev, ona je spoznala, da nisem ne tič ne miš, zato sem pogledal še drugod. Konj »fuks« je komaj stal privezan in prislonjen ob vozu. »Koliko, oče?« »E, ga ni takega kot ta, vam rečem. Malo čudno stoji, ga je pa sama moč. Žena pravi, naj ga ja ne prodam, ker je tako krotak.« Slavko Osolin-Gandi 50-letnik! Tovariš Slavko Osolin-Gandi bo 16. aprila letos praznoval 50-letnico —■ »Abrahama«. Rodil se je v Jaršah kot sin delavske družine. Njegov oče je bil zidar, zaposlen samo sezonsko, zato je moral že v mladih letih začeti delati in se osamosvojiti. Po končani osnovni šoli se je šel učit in s tovariši spoznaval in sprejel idejo o vlogi delavskega razreda. Mislim, da je možakar izpolnil ženino željo. Pred smrtjo je vsak krotak. In tako je ob tem zrežira-nem firbcu čas hitro tekel. Kmetje, domačini in predstavniki krajevne skupnosti so pogledovali tja proti glavni cesti, kdaj se bo pripeljal kdo iz občine, da bi jih pohvalil za resnično veliko delo. Če so to čast doživeli, ne vem. To sem napisal zato, ker poznam ljudi, veliko in »velike« ljudi, ki poskrbijo, da je vsak njihov korak in dejanje zapisan na prvih straneh časopisov. Zato tudi skromni in pridni Krtinčani zaslužijo, da jih kdo pohvali. A. Zaje Sodeloval je tudi v športu. V letu 1941 se je povezal z organizatorji Osvobodilne fronte. Ze leta 1941 je prekoračil nemško-itali-jansko mejo in šel v enote NOV na Dolenjsko. Bil je borec v več edinicah NOV, največ pa se je zadrževal kot kurir pri Glavnem štabu POS. Svojo odgovorno dolžnost je opravljal dosledno do osvoboditve, ki jo je dočakal v Trstu. Po demobilizaciji 1945. leta se je vključil v delo političnih organizacij in oblastnih organov na terenu. Službo je nastopil v tovarni Induplati leta 1946, kjer je še danes. Ob njegovi 50-letnici mu želijo še obilo dobre volje, predvsem pa zdravja, njegovi znanci in prijatelji! Pojasnilo občinske zveze za telesno kulturo Glede na članek tovariša Jerana, ki opisuje delo in življenje kolektiva TVD »Partizan« Dob (nogomet) in v njem izjavlja, da Občinska zveza za telesno kulturo ne skrbi dovolj za podeželske klube (ObTK zavrača izraz »podeželski«). Občinska zveza objavlja podatke o finančnih dotacijah omenjeni organizaciji V letu 1971. Dotacije: 2. 4. 1971 10. 6. 1971 29. 7. 1971 26. 8. 1971 1. 10. 1971 31. 12. 1971 Skupaj 2.000 N din 3.500 N din 2.500 N din 2.000 N din 3.000 N din 2.000 N din 15.000 N din Da bi javnost na področju občine, posebno pa v Dobu, bila pravilno informirana, je potrebno povedati tudi to, da se je predračun omenjene organizacije za leto 1971 glasil 13.870 N din. Navedeni podatki zgovorno pričajo, da Občinska zveza za telesno kulturo Domžale ne zanemarja »podeželskih« klubov kot nekateri to namerno prikazujejo. Glede sodelovanja Občinske zveze s športniki v Dobu pa bi se pisec lahko obrnil na dolgoletne sodelavce v Dobu, ki so doprinesli, da je kraj dosegel to kar je in, da lahko v tako zdravem kolektivu vsakdo z uspehom deluje, če ima namen mladini nuditi kar ji pripada. Občinska zveza za telesno kulturo Domžale UDELEŽILI SMO SE REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA V SMUČANJU Ogromnemu številu najboljših občinskih ekip osnovnih šol se je pridružila tudi Osnovna šola Mengeš. Že sam prihod v Kranjsko goro nam je povedal, da to ni navadno tekmovanje ampak veliko več. Tu so bili zbrani vsi najboljši smučarji od cicibanov do starejših pionirjev. Tudi pogled na smučišče, z najrazličnejšimi zastavicami, urejene proge itd. nam je povedal, da je to velika prireditev. Počutimo se počaščeni, da smo tudi mi v tej elitni družbi. Vsi vemo, da se za boljše uvrstitve nc moremo potegovati, vendar smo se z vso vnemo in prizadevnostjo zagrizli v boj. Vsi smo dali vse od sebe in tudi rezultati niso izostali. Večina je potrdila svoje smučarske razrede. Eden je dobil svoj prvi razred (7), drugi pa celo zelo dober četrti. Po dolgotrajnem tekmovanju, saj je tekmovalo preko 300 otrok, smo se malo okrepčali, še enkrat analizirali tekmovanje nato pa, čeprav utrujeni, veseli vrnili domov z novimi izkušnjami in še večjimi vtisi in doživetji. M. Trobec DOMŽALSKI NOGOMET Najbolj masovni šport v komuni, nogomet s šestimi klubi in 331 registrirani igralci je uspešno zaključil priprave za pomladanski zaključni del prvenstva v podzvezni ligi NP!.. Vsi klubi so letos že v začetku januarja prešli v dvorane, kar je edinstveni primer z ozirom nato, da je v prejšnjih letih imel te udobnosti le domžalski klub, V bodoče ko bodo na razpolago še nove telovadnice ob osemletkah, bo ta skrb povsem odpadla in bodo tako vsi dosedanji brezdomci čez zimo brez skrbi. NK Domžale se je intenzivno pripravljal za pomladansko nadaljevanje prvenstva. Moštvo tekmuje v podzveznem razredu in z enakim številom točk zaseda drugo mesto za Slovanom iz Ljubljane. Razen ene tekme so vse odigrali doma. Razen z NK Dobom so igrali le z močnimi nasprotniki in SCNI. in slovenske lige. ^ ajprej so bližnjega soseda NK Dob premagali s 3:2. Ostali rezultati: Domžale : siavija 1:3, Domžale i Usnjar 1:3, Domžale i Črnuče 2:0, Domžale i Litija 1 A. Domžale : Litija 2 >3 in Domžale B : mlad. Olimpijc 1 iS v Ljubljani. Veliko število odigranih tekem, dobra kondicijska pripravljenost, nekaj novih moči, predvsem pa pomladitev moštva so garancija, da bodo končno dosegli svoj cilj, tako so nam povedali člani tehnične komisije. Najbližji sosed iz Ihana, ki tekmuje v isti skupini in je v jeseni obstal na četrtem mestu je uspešno končal priprave. Dobra volja, posebno pa prijeteljski odnosi med igralci so največja odlika tega skromnega kolektiva. II klubu je pristopil Hribar It iz Domžal. Dosegli so naslednje rezultate: Dob : Ihan 1:4. Ihan i Siavija Vevče 1:7. Ihan : Črnuče 6 0, Ihan : Litija 4:0, Ihan : Litija 1:1. V komuni imamo še NK Dob, ki tekmuje v isti skupini NPL. V jeseni je obstal na predzadnjem mestu. Ze prva tekma z Mirno, ki je na dnu lestvice, bo pokazala ali je še kaj upanja za obstanek, posebno še ker je pot v to lepo mestece bilo za marsikoga tvegano. Klubske vrste Doba je zapustil eden najboljših igralcev v naši komuni Orchek, ki svojo bogato športno kariero nadaljuje med sodniki, 7.climo mu obilo uspehov in, da se čim preje prebije v njihov vrh. Iz NK Domžale se je vrnil v svoj matični klub popularni Matiček. NK Dob je odigral le štiri tekme in dosegel naslednje rezultate: Domžale s Dob 3:2. Dob : Ihan 1 A, Dob : Usnjar 4:2 in Induplati i Dob 2 1. V razredu NPL tekmujeta NK Induplati in NK Mengeš. Oba se nahajata na spodnjem delu tabele. Moštvo Induplati, ki je bilo nekdaj med najboljšimi v komuni se bori z organizacijskimi težavami, prav posebno s strokovno neustrezno zasedbo, ki nima prav nobenega smisla do mladine. Igrali so tri tekme in dosegli naslednje rezultate: Induplati i Ihan 1:3, Induplati : Dob 2:1 in Induplati : Črnuče 2:2. Zadnji na tablici NK Mengeš ima mlado neizkušeno moštvo, ki lahko z vztrajnim delom veliko doseže. Odigrali so v predsezoni le eno tekmo v Kamniku. Novinec v občini je NK »Napredek« iz Krašnjc, ki ima pri podzvezi registriranih 18 igralcev. S pomočjo ObZTK so začeli z izgradnjo igrišča. Tamkajšnja Krajevna skupnost jim je dodelila zemljišče. Tako se bo po tolikih letih le začela športna dejavnost tudi v Črnem grabnu. PAVLIN ZULE RAZSTAVA DOMŽALSKIH LIKOVNIKOV Avtorjem razstavljenih del (z leve: Tone Ravnikar, Danilo Fugger, Janko Gabrič) čestitamo. Prepričani smo, da se nam bodo še predstavili. V preddverju hale komunalnega centra v Domžalah je bila 13. marca 1972 odprta razstava del domžalskih likovnikov akademskega slikarja Danijela Fuggerja, Toneta Ravnikarja in Janka Gabriča. ki se nam je predstavil z izdelki umetnega kovaštva. Na razstavi so bila združena dela treh ustvarjalcev, ki poklicno nimajo ničesar skupnega. Druži jih le eno: doživeti in ustvariti estetsko vrednoto ter z njo duhovno obogatiti tiste, ki si tega žele. Danilo Fugger se nam je predstavil s portreti in pejsaži. Dominama njegovih portretov je sličnost. S kvalitetno ubranim tonskim vari-iranjem in sigurno risbo kaže svojo profesionalno zrelost in virtuoznost. Umetnik je izkoristil znanje, pridobljeno v specialki prof. G. A. Kosa na Likovni akademiji v Ljubljani in ga s pridnim delom dopolnil. Najzrelejše njegovo delo je »Pohorski bataljon«. Z minimalnimi koloristič-nimi in tonskimi kontrasti mu je uspelo doseči globok vtis na gledalca in mu razkriti vso tragedijo herojskega bataljona. Domačinom so posebno pri srcu njegovi pejsaži, s katerimi odkriva lepoto domžalske okolice. Tone Ravnikar je pokazal svojo ljubezen zlasti do tiste arhitekture, ki tudi na našem območju propada in izginja za vedno. Grafično zaustavi razpadanje domžalskih hiš, ki so v svojih detajlih lepe in vredne pozornosti. On je edini, ki je v svojem rojstnem kraju z risarsko spretnostjo arhitekta in z veliko ljubeznijo ovekovečil izgubljeno. Njegovi akvareli so doživeti in izraženi kot kolorirane risbe. Odprte so mu možnosti za nadaljnje likovno snovanje. Prav gotovo jih bo izkoristil. Vsi ga poznamo kot skromnega, marljivega človeka, aktivnega povsod kjerkoli je potrebno na področju kulturnega življenja v Domžalah. Janko Gabrič nas je presenetil in razveselil z izdelki umetnega kovaštva. Pohvale vredni so številni razstavljeni eksponati, ki so po svoji izvirnosti zanimivi zlasti zato, ker se v njih združita funkcionalnost in lepota. Občutek za mero in žlahtnost kovine je čutiti povsod. Prepričani smo, da bo izpopolnjeval umetno kovaštvo, ki sloni na tradiciji znane domžalske Fežnarjeve hiše, iz katere izhaja tudi on. Ob zaključku bi omenil še to, da so občani s svojim številnim obiskom dokazali, da z zanimanjem spremljajo prizadevnost svojih rojakov — umetnikov in da imajo posluh tudi za to zvrst umetnosti. M. Petrič i ... •. hi":,. mM Vsepovsod v občini naletimo na prazne nosilce ali razbite prometne znake. Ce je že prišlo do odstranitve ali poškodovanja, bi odgovorni morali poskrbeti za nove, saj gre za red in varnost v prometu Letošnja zima je močno poškodovala vsa cestišča. Popravila počasi napredujejo, pa še to je le za silo rešitev. Z zaplatama cestišč ne bomo zaščitili Šest medalj za ihanske smučarje Letošnja sezona je kljub muhasti zimi bila za ihanske smučarje vse več kakor uspešna. Iz 39 nastopov so osvojili nič manj kot 17 odličij (medalj), med temi iz republiškega in državnega prvenstva 6 medalj. Poleg tega se je plasiralo v razrede kar 31 tekmovalcev, kar je lepa skupna ocena kluba v državi. Lani so v državnem merilu osvojili 5. mesto. Omeniti moramo imena tekmovalcev, ki so posegli po medaljah. to so: Branko Orešek, Franci Rak, Zvonka Pogačnik in Mirjam Kokalj. Kot mladinca sta se Rak in Mirjam Kokalj plasirala v državno reprezentanco, ki je zastopala naše barve v Avstriji in Italiji. Bližnji občni zbor kluba bo tako imel ob zaključku uspešne sezone zelo pestro poročilo za to sezono. Po statistiki je v sezoni 1971/72 nastopilo kar 82 smučarjev tekmovalcev. F. R. KROG OSUMLJENCEV SE JE OŽIL Poleg vsakodnevnih opravil delavcev PM Domžale, je nastal v zadnjih petih mesecih izreden problem tatvin kmečkih gumi vozov in to na celotnem območju občine Domžale. V presledkih so prihajali na PM občani in prijavljali tatvine gumi vozov. Vsak je vedel povedati le to, da mu je bil voz ukraden preko noči. Prvi ogledi kraja kaznivega dejanja, ki so bili opravljeni niso dali zažcljenega uspeha. Pozneje se je ugotovilo, da neznani storilec odvaža gumi vozove z večjim osebnim avtomobilom ali kombijem. Ogledi so postajali vse tcmcljitcjši in storilec je začel na kraju KD puščati že tudi sledove. Pri kraji v Krtini smo na kraju KD, kjer je storilec razstavil voz, našli tudi lak, ki je zgovorno pričal, da je od avtomobila in je bil plave barve. Po posebnem planu, ki je bil izdelan za izsleditev storilca, je bila dne 4. 4. 1972 poslana v službo posebna patrola. Z vestnostjo vodje patrole in njegovega pomočnika uspeh ni izostal. Ob cesti je bil parkiran avto, ki je bil sumljiv. Pri poznejših poizvedbah pa je bilo ugotovljeno da prav ta voznik avtomobila, ki ni imel ustreznega vozniškega dovoljenja izvršuje tovrstne tatvine. Janez ROT iz DROGOMILA št. 16 Šmarje pri Jelšah, ki je imel osebni avto KOMBI CE-327-38 se bo moral zagovarjati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani za KD pri katerih je oškodoval lastnike vprež-nih gumi voz za ca. 35.000.00 din. Kako so se vrstila KD in kdo so bili oškodovanci: V noči od 18. na 19. 10. 1971 je bil ukraden gumi voz izpod kozolca v škodo Antona ŠTRUKLJA iz Sp. Loke št. 1; Naslednjo noč t. j. 19. na 20. 10. 1971 je bil ukraden gumi voz Valentina SRŠENA iz Domžal, Trzinska 2. V noči od 5. na 6. 11. 1971 je bil ukraden gumi voz Antona RESNI-KA iz Želodnika št. 8. Storilec je potegnil voz izpred hiše, ga odpeljal na travnik ga razmontiral, ter naložil v avto, ki je stal ob cesti. V noči od 28. na 29. 12. 1971 je bil ukraden gumi voz v Rafolčah št. 5 v škodo Viktorja SRSE. Ker so bili na vozu naloženi plohi je te storilec najprej razložil nato odpeljal voz, ga razstavil in odpeljal z avtomobilom, ki ga je čakal ob cesti. Te noči je bil storilec izredno aktiven saj je ukradel še en voz v Rafolčah v škodo Jakoba BITEN-CA. V noči od 13. na 14. 3. 1972 je bil ukraden voz v škodo PRISTAVA Franca iz Prevoj št. 32. (Nadaljevanje na 20. strani) (Nadaljevanje z 19. strani) To noč je bil storilec izredno aktiven saj je ukradel še en voz v Podsmrečju št. 10, v škodo PAVLICA Petra. Tokrat je izbiral, saj je ukradel le osi in kolesa, ker je bilo ostalo ogrodje že v slabem stanju. Izpod kozolca je v noči od 15. na 16. 3. 1972 ukradel voz na škodo Pavla VOLKARJA, Vranke št. 1. Pri tej tatvini je bil vezni drog (sora) predolg, zato ga je z žago za železo prežagal, kos pa pustil na mestu, kjer ga je razstavil. To so bili prvi sledovi, da storilec uporablja žago, s katero se žaga železo. V noči od 1. na 2. 4. 1972 je bilo storjeno na isti način KD tatvine gumi voza v škodo Metoda RODE iz Krtine št. 29. Pri ogledu kraja KD sta sodelovala lastnik in njegov sin ter še en občan, kateri imajo tudi zaslugo, da se jc na kraju KD našel lak avtomobila, ki je delavce milice tako hitro pripeljal do zaže-ljencga uspeha. Zadnjo tatvino gumi voza je neznani storilec storil v noči od 2. na 3. 4.1972 tokrat v Depali vasi v škodo Viktorja RESNIKA.Tudi tli so se našli sledovi žage za železo, ki jo je uporabljal storilec. V noči od 4. 4. 1972 na 5. 4. 1972, pa so mu delavci milice preprečili ponovno kaznivo dejanje, katero je nameraval storiti v Črnem grobnu . Prepričani smo, da sedaj voz ne bo potrebno zaklepati z verigami, v bojazni, da bi izginili. P. S.? Delavcem postaje milice Domžale, čestitamo za uspelo akcijo! D. K. LJ-37-23 Stane KORELC. Med tovornjakoma jc prišlo do oplaženja. Tovornjak LJ-37-23 se je s sprednjim levim delom zadel v zadnji del priklopnika, ki ga je vozil JERAK. Šoferja je vrglo iz kabine na cesto, ki jc obležal mrtev, spremljevalec Franc AVSEC, pa je zgubil življenje med razbitinami tovornega avtomobila, ki se jc prevrnil. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda preko 200.000 din. Druga prometna nesreča, ki se je končala s smrtnim izzidom, se jc pripetila dne 28. 3. 1972 v Domžalah na Ul. Nikola Tesla. V nesreči jc izgubil življenje Janez HRIBAR iz Domžal. Voznica osebnega avtomobila Bernarda SKRABAR je ponesrečenca pustila na cesti, se odpeljala v Nadgorico in sc šele čez eno uro vrnila in prijavila nesrečo. Mihael HORVAR pešec jc bil žrtev prometne nesreče, ki se jc pripetila 30. 3. 1972 na cesti 1/6 v vasi Lukovica. Iz Ljubljane proti Celju je vozil osebni avtomobil tuji državljan Norbcrt HIRSCHBER-GER. Po dosedanjim ugotovitvah in izjavi voznika mu jc pešec nenadoma prečkal cesto, sam pa jc izjavil, da je vozil od 90 do 100 km/h. Udarce jc bil tako silovit, da je pešec na kraju nesreče poškodbam podlegel. Od 40 prometnih nesreč, ki so se pripetile v mesecu marcu pa so posledice take i — štiri osebe so izgubile življenje; — ena oseba jc bila težje telesno poškodovana ; — osem oseb jc bilo lažje telesno poškodovanih ; — po nestrokovni oceni pa znaša materialna škoda preko 230.000.00 din. Z ozirom na to, da se bližajo poletni meseci in čas sezone, ko bo promet na naših cestah neprimerno gostejši kod v teh meseciti, delavci PM Domžale opozarjajo vse udeležence v prometu na previdno vožnjo. Ne pozabimo geslo prometne akcije ki jc bila predčasno: NA CESTI NISI SAM. zavedajmo sc da jc nesreča lahko v vsakem trenutku kjer koli. Število prometnih nesreč raste z zelo hudimi posledicami! V zadnji številki Občinskega poročevalca smo poročali, da se je v prvih dveh mesecih leta 1972 pripetilo 79 prometnih nesreč, katere so obravnavali delavci PM Domžale. Na žalost ugotavljamo, da jc bil mesec marec t. I. še bolj krvav in s še večjo materialno škodo kot navedena meseca. Znano je tudi. da je bilo v prvih dveh mesecih tekočega leta poslano 18 zapisnikov ogleda kraja prometne nesreče Občinskemu javnemu tožilstvu v Domžalah, v tem mesecu pa je bilo temu tožilstvu odstopljenih 8 zapisnikov o prometnih nesrečah v treh primerih, pa so bili zapisniki poslani Okrožnemu javnemu tožilstvu, ker so se nesreče končale s smrtnim izzidom. Oglejmo si nesreče, ki so bile odstopljene pristojnemu JT: — Dne 1. 3. 1972 je prišlo do prometne nesreče na Brdu pri Lukovici. Voznik motornega kolesa LJ 52-977 Jože PAVLIC, je v križišču padel po cesti in dobil telesno poškodbo. Z rešilnim avtomobilom ZD Domžale jc bil odpeljan na Ljubljansko polikliniko. — Iz bifeja JADRAN v Prescrjah je dne 2. 1. 1972 zapeljal na cesto II. reda in izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Janez Pogačar. Voznik osebnega avtomobila Aidrcj Mavsar, jc hotel nesrečo preprečiti vendar tega ni mogel storiti. Tuti ta mopedist jc bil odpeljan, z reševalnim avtomobilom na Polikliniko. 3. 3. 1972 se jc pripetila v Domžalah na Cesti Talcev prometna nesreča, v kateri je bil udeležen otrok Janez Pavlic in voznik osebnega avtomobila Milan Šuštar. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi otrok nenadoma prečkal cesto. Pavlic jc bil odpeljan v Ljubljano z reševalnim av tomobilom, zaradi dobljenih poškodb. 9. 3. 1972 je prišlo na Scranovičevi cesti na Viru do nesreče med voznikom osebnega avtomobila Venceslavom STUPICO in kolesarjem Mihajlom TOSICEM. Pri nesreči jc nastala lc manjša materialna škoda, kolesar Tosič pa jc moral iskati zdravniško pomoč. 11. 3. 1972 jc kolesar Gregor KOS, sam padel na cesti Talcev v Domžalah, dobil je lažje telesne poškodbe. Kljub temu jc bil z rešilnim avtomobilom odpeljan v Ljubljano na Polikliniko. Huje sta bila telesno poškodovana voznika osebnega avtomobila TISMKAR Prometna nesreča v Jclšcvici pri Trojanah jc zahtevala dve žrtvi. Slika prikazuje popolnoma uničen dostavni avto podjetja PTT Vili in VAJDE Dušan v prometni nesreči, ki sc jc pripetila na cesti 1/6 v vasi Blagovica. Lažje telesno poškodovana je bila v isti nesreči Anica TISNI KAR. Nesreča sc je pripetila 16. 3. 1972. Dne 18. 3. 1972 je prišlo na cesti Ze-lodnik—Moravče do prometne nesreče med voznico osebnega avtomobila Fran-čiško JERMAN in pešcem Antonom BRODAR JEM. Voznica jc hotela nesrečo preprečiti s tem, da je zavila levo in zavirala, vendar jc kljub temu prišlo do trčenja. Nezavestnega pešca so preprcljali v ZD in nato na Polikliniko. Izsiljevanje prednosti jc bil vzrok prometne nesreče na Ljubljanski cesti v Domžalah. Voznik osebnega avtomobila Alojz LAMPE jc dne 20. 3. 1972 vozil iz Domžal v smeri Trzina. Pri hiši št. 67 jc zavijat levo in zaprl pot vozniku motornega kolesa Francu Kimovcu. Najhujša prometna nesreča v letu 1972, ki so jo obravnavali delavci PM Domžale sc jc pripetila 22. 3. 1972 v vasi Jclšcvica pod Trojanami. Iz Trojan proti Celju je vozil voznik tovornega avtomobila Adolf JERAK. Nasproti mu jc pripeljal voznik tovornega avtomobila KOŠARKARSKI FESTIVAL PIONIR JEV IN PIONIRK SLOVENIJE DEVET EKIP JE TEKMOVALO V DOMŽALAH Letošnji festival košarke, na katerem tekmujejo pionirji in pionirke osemletk, jc zelo dobro uspel. Rekordno število moštev, prav dobra in dopadljiva košarka, posebej še izredna igra posameznikov in primerno sodelovanje vodstev šol in učiteljev telesne kulture z Občinsko zvezo za telesno kulturo so prispevali značajen obol daljnjemu razvoju košarke v občini. Tekmovalo jc šest moških in 3 ženske ekipe, edino ekipe iz osemletke v Dobu ni bilo. Rezultati: Pionirke Ltomžale I 1 Moravče 23 1 14 Mengeš : Moravče 39 i 11 Mengeš i Domžale I 34 : 22 Tabela: 1. Mengeš 2 2 0 69 :33 4 2. Domžale I 2 1 1 4.1 : 48 2 3. Moravče 202 25 158 0 Pionirji: Predtckmovanja: Domžale I : Moravče 20 :15 Mengeš 1 Radomlje 42 : 36 Domžale II : Brdo 33 :26 Finale 1 Domžale II : Mengeš 36 :35 Radomlje : Moravče 39 : 38 Domžale II 1 Domžale 1 51 .-28 Brdo : Moravče 37 : 27 Mengeš : Domžale I 46 i 27 Radomlje i Brdo 29 : 27 Tabela: 1. Domžale II 2 2 0 87 : 63 4 2. Radomlje 2 2 0 68 • 65 4 3. Mengeš 2 1 1 81 65 2 4. Brdo 2 1 1 64 56 2 rt. Moravče 2 0 2 65 76 0 6. Domžale I 2 0 2 55 87 0 Na medobčinskem prvenstvu bodo našo komuno zastopali pionirji osemletke V. Perka iz Domžal in pionirke osemletke iz Mengša. Prvenstvo je bilo odigrano v dvorani komunalnega centra. P. Z.