Naj j i slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za v»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i j lil lj GLAS NARODA The largest Slovenian Daily m the United States. Ustsloveiiskih delavcev y Ameriki* I—bed every day except Sundays and Legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3—3878 EnUred as Second ClaM Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea NO. 194. — ŠTEV. 194. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 18, 1932. — ČETRTEK, 18. AVGUSTA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. ILLINOISKA MILICA JE PRIPRAVLJENA NA BOJ TRIJE NAJETEŽ1 SO USTRELILI TAJNIKA MINERS UNION IN , BREZ SLEDU POBEGNILI Unijskega uradnika so pozvali iz Kise ter zaceli stre!jati nanj. — Bil je nasprotnik nove plačilne lestvice ter pri kompaniji zapisan kot "komunist". — Generalni major Keehn Je naročil, naj bo del triintridesete divizije pripravljen. — Pomožni šerifi obstrelili žensko. Italija bo zmanjšala bojno mornarico FARMERJI SO VZTRAJNI Skušali so izpustiti živino iz staje. — Policija je pregnala 450 farmer-jev. — Avtomobili so prodrli blokado. Sioux City, 17. avgusta. — Policij:! in posebni de^itiji so odbili napa*! 4-"»() farmerjev na stajo goveje živine v Sionx City. Nad dvajset tovornih avlomobilili s«* je izognilo na cestah farmerskini pi-t ketoni in so pripeljali v mesto ži- ?o začeli s puškami streljati nanj. Colbert se je zgru- i vo živino. K«. .so farmer ji za to iz-clil smrtno zadet. Morilci so brez sledu izginili. Pokojnik je bila star 34 let, poročen in tri leta tajnik unije. Bil je nasprotnik nove plačilne lestvice, ki določa za majnerje pet dolarjev dnevne plače, kom-p^nija ga je pa smatrala za komunističnega agitatorja. BENON, III., I 7. avgusta. — Danes je bil na podel način usmrčen Joe Colbert, tajnik Miner Union štv. 303 v Orient ter predsednik protestne skupščine, ki se je zadnjo nedeljo vršila v Benid. Trije moški so se z avtomobilom pripeljali pred njegovo hišo in ga p>ozvali ven. Ko je stopil na porč, CHICAGO, 111., I 7. avgusta. — "Daily News" poroča, da je generalni major Roy D. Keehn naročil svojim štabnim častnikom v vojaškem taborišču pri Camp Grant, naj bo del 33. divizije pripravljen 7-\ službo v južnem delu Illinoisa. To povelje je bilo izdano, ko je dospelo poročilo o položaju v premogovnem okrožju. Generalni major je rekel, da bo vojaštvo nastopilo le za slučaj, če lokalne oblasti ne bodo kos položaju. TAYLORV1LLE, 111., 17, avgusta. — Ko se je vračala premogarjeva žena, Mrs. Clyde E. Mose, v spremstvu svojega moža in sedemletne hčerke z avtomobilom iz Springfielda, so jo obstrelili in nevarno ranili pomožni šerifi, ki so štacijonirani na deželni cesti Christian okraja. Njen mož in otrok sta po čudnem naključju o-atala nepoškodovana. Pomožni šeri fi, ki so v slu žbi premogovnih baronov ter imajo nalogo preprečiti naval unijskih majnerjev v Christian okraj, so hoteli avtomobil ustaviti Ker Mrs. Mose ni vpoštevala njihovega povelja, so začeli streljati. Mose je rekel, da nima s stavko nobenega stika. Invazija premogarjev je napovedana za jutrišnji dar Po premogovnikih vsega okraja je uveljav-jf-na nova plačilna lestvica, ki določa za majnerja pet dolarjev dnevne plače. SPRINGFIELD, 111., 17. avg. — John L. Lewis, predsednik United Mi-ne Workers, je pozval danes premogarje, naj ne vprizore pohoda v Taylorville. Namen premogarjev je, zadržati od dela one njihove tovariše, ki delajo za pet dolarjev na dan. Lewis je označil ta načrt kot nekaj "fantastičnega in blaznega". Po njegovem mnenju ne morejo majnerji s pohodi in zborovanji zlomiti pogodbe, ki je bila postavno sklenjena med United Mine Workers in lastniki premogovnikov. Lewis in njegovi pristaši so sklenili pogodbo, ki je prikrajšala premogarje za $ 1.1 0 pri dnevni plači. McALLISTER, Okla., I 7. avg. — Danes se je zbralo pred Frank Gunther premogovnikom tristo stavkujocih premogarjev. Premogarji so ujeli lastnika premogovnika in štiri uradnike ter jih zaprli. Majnerji so zaštrajkali, ker družba noče priznati organizacije in noče plačevati unijskih plač. vedeli, na navalili na hleve, kjer je bila spravljena živina. Ivo no skušali farnierji izpustiti živino i/, staje in avtomobilov, jih je pregnalo 25 mestnih policistov in L*0 depnt i je v. Doputiji so ponori spremljali skozi vrste farmerjev avtomobile 1 St. Ln naj aretirana črnca Willia-'z živino. Stali .so na istupnici avto- | ma BiUloek. Takoj pri vstopu pri-niobila in so mahali s palicami i de Shinanlt u nasproti velik in MORILEC VETERANA USMRČEN Policist, ki je ustrelil veterana Huška, je bil u-streljen. — Hotel je aretirati nekega črnca. Washington, D. C., 17. avgusta. Policist r«re Shinanlt. ki ni mogel spati, odkar je julija ustrelil veterana Williama -T. Hu-ška. je bil .sam ustreljen blizu kraja. kjer je -bil lluška ubit. Policist Shinaut se jc vozil v policijskem avtomobilu in po radiju. s katerim je bil avtomobil opremljen, je dobil povelje, da naj pogleda v hišo 3!) W. F. St., kjer j«- nek črnec .pretepal ženske. Xa tem naslovu pravi policistu neka žena. naj gre na 49 F. proti vsmp, ki so se jim približali in jih hoteli vstavit b Xeodvisni farnierji so po razo-ranih in blatnih potih, ki .se v splošnem ne uporabljajo, vozili živež v mesto. In vse avtomobile so stražili deiputiji. Ko so farnierji za to izvedeli in so uvideli, da se proti orožju ni mogoče boriti, so bili zelo razjarjeni in so se v avtomobilih odpeljali v mesto naravnost pred hleve. kjer je istala živina. Policija se je pod vodstvom šerifu Johna A. Daveinsporta tposta-vila proti farmer jem, ki so morn 1 i odnehati, ker niso imeli o-rožja. Po dvajse.t minut nem prerekanju so farnierji odšli in so se zopet postavili ipo cestah. — Pojdite skozi naše vrste. — pravijo farnierji drugim farmer-jem, ki .se jim niso pridružili v stavki in jih spremljajo policisti in deiputiji. — toda ako greš —. »»končani stavek je imel za posledico. tla mnogi farnierji drugi dan niso več pripeljali živeža v nuvto. Pogajanje glede dovoza mleka je h ki o prekinjeno. Farnierji vztrajajo pri svoji ceni. namreč $1.17 za sto funtov mleka. močan črnec, ki takoj ustreli na Shinaulta ter nato zbeži. Shinanlt. ki je bil ustreljen v (lolenji del tele.sa in blizu srca, je omahnil in »padel. Njegov tovariš, ki ga je vozil z avtomobilom, ga takoj prepelje v boluinišco, kjer pa je kmalu nato umrl. Shinanlt. ki je bil pri preiskavi oproščen vsake krivde nad smrtjo veterana Iluška, se ni mogel otresti spomina na to svoje dejanje. — To je ,b:l tretji mož, ki sem ga ustrelil. — je govoril pozneje. — Žalostno je. ako pomislim na to. In zadnji mi je posebno vedno v spominu, da ne moreni spati. Ono noč, bil je četrtek, sem šel 400-krat okoli svoje hiše in nisem mogel spati. Tekom zaslišanja ni nikdar o-menil Huškovega imena in če ga je kdo drugi imenoval, se je vsa-kikrat .stresel. ROMUNSKO POSOJILO Bukarešta, Romunska, IG. avgusta. — Romunska vlada je •skb«-nila s skupino švicarskih iKiitkir-jev .pogodilo za (posojilo v znesku $50.000.000 švicarskih frankov, (#9,730.000). POUK V RUSIJI Moskva, Sovjetska Unija, 1 <. avgusta. — V zadnjih dveh letih se je v posebnih šolah naučilo či-tanja in pisanja devetnajst milijonov analf.ibetov v starosti od PREVEČ VINA NA PORTUGALSKEM Rada bi ga prodala v Združene države.—Ga-lona po 5 centov. — Pričakujejo konec pro-hibicije. Lizbona, Portugalska, 17. avgusta. — Vsled prevelikega vinskega pridrt!ka lanskega leta je postal Zebi re>«*n položaj, vsled česar .sf vinogradniki in vinski trgovei zelo zanimajo glede odločitve o prohihiciji v Združenih drža vati. Leta 1f>30 je Portugalska pridelala ~>7S milijonov litrov vina (nad poldrug milijon galon). Notranji in zunanji trgi niso mogli kupiti tolike množine, vsled če>ar so vinogradniki na ceni trpeli veliko STRANKA BREZPOSELNIH RAZDVOJENA V stranki se je pričel prepir. — Župnik Cox in "Coin" Harvey sta se sprla zaradi kandidature za predsednika. St. Louis, Mo., 17. avgusta. — Med glavnima voditeljema stranke brezposelnih je prišlo do res-nega .spora. Do prepira je prišlo takoj, ko se je naselila skupina Jobless Liberty istranke ob jezeru ('reve t'ouer, kjer je zeli* veliko komarjev. Ko je župnik Cox prišel s svojimi pristaši v majhnem modrem tovornem avtomobilu, ga je William H. (Coin) Harvev takoj prijel. kje ima en milijon svojih .pristašev. katere je hotel pripeljati S seboj. Cox mu odgovori, da bi jemal živež iz ust brezposelnih, ako bi jih pripeljal več, kot jih je. Harvev, ki je star 81 let. je že mnogo storil za brezposelne delavce in se smatra za voditelja "Liberty" stranke. Harvev pa je bil še posebno oster proti Coxn, ker je katoliški župnik. Harvev pa je protestant. In Cox mu je o-čital, da je takoj ispočetka dvignil vprašanje glede veroizpovedanja. — 1T žal jen sem, da sem potisnjen vstran in da ste vi določeni za predsedniškega kandidata Liberty stranke, — je rekel Harvev. Župnik Cox nikdar ne stopi na .stran, posebno pa ne bo stopil, kadar pride na vrsto versko vprašanje, — je od vo riil Cox. — In svoje privržence je odpeljal od pogovora s Harvevem. Četudi sta se prepirala zaradi vere, vendar je med obema glavni spor v tem. kdo bo imenovan za predsedniškega kandidata "Liberty" stranke. — Ako me "Liberty" stranka ne mara imeti za svojega predsedniškega kandidata. potem sem skončal is to stranko — je jezno rekel Rev. Cox. — Zdaj zahtevate od njene, da stopim na stran, ko me kličejo milijoni "ljudi, da jih vodim, — je zavpil Harvev. — In naj se umaknem. ko sem celo življenje delo- I val za trpeče človeštvo? Zelo me', žali. ko želite, tla hi se vam u-j makn.l. da ste vi imenovani za j predsedniškega kandidata. j •Xavzlic temu sporu je Bev. (\>x " prepričan, da bo imenovan za kandidata. ' • 25. AVGUSTA SE BO ZAČELO TEMELJITO KRČENJE BR0D0VJA RIM, Italija, 1 7. avgusta. — V svrho štedenja se bo pričela dne 25. avgusta temeljita reorganizacija italijanskega bojnega brodovja, ki obsega prt-b) ižino stotrideset tisoč ton. Skoro tretina bojnih ladij bo stavljenih izven službe. V to število je vključenih petindvajset rušilcev, dvanajst submarinov. devet lahkih križark, tri težke križarke in dve ve liki bojni ladji. Vse te ladje .so precej stare, nikakor pa še niso zastarele. Potopili jih ne bodo takoj, ampak bodo ipozvali z njih posadke. Tvorile bodo nekak kupčijski predmet, ko bo jeseni razorožit vena konfe-renea obnovila svoje delovanje. V načrt sta vključeni bojni ladji "Andrea T>oria" in "Dulio". Obe .sta ibili zveliko naglico zgrajeni, ko je Italija leta 1915 vstopila v vojno. Težke križarke imajo /povprečno po deset tisoč ton in niso stare več nego dvajset let. Med malimi križarkami so tudi štiri bivše nemške križarke. Mornariško ministrstvo je prepričano, da bo s tem skrčenjem prištedilo v&ik mesec nad milijon dolarjev. Istočasno z zmanjšanjem tse bo završila tudi reorganizacijja vojnega brodovja. Sestavljena bosta dva nova šva-drona. Prvi švailron, ki bo štaei-joniran v Speziji, bodo tvorile križarke po deset tisoč ton. kojih nobena ne bo stara nad tri let:i. Drugi švadron ho sestavljen iz petih križark po pet tisoč ton. Te križarke niM> stare niti dve leti, in nekatere nied njimi so dosegle v naglici svetovne rekorde. BRIVCI PROTESTIRAJO Harrisonburg, Va., 17. avgusta. Brivci pretijo s tožbo proti trgovski zbornici, ki je naročila vsem moškim prebivalcem, da puste tri tedne rasti brade. Za agitacijo je pričela trgovska zbornica kot s pripravo za obha-janje 20()-letniee od naselitve Shenandoah Valley. Brivec Hugh L. Sriddle je zagrozil .sodnijsko postopanje p rot i trgoski zbornici, češ, da s svojo agitacijo škoduje brivski obrti. osemnajstih do petdesetih let "Izvestja" pravijo, da je trebavinogradniki so morali ukreniti, | tej?a ,prodajali vino po 40 v tem oziru še mnogo kajti po nekaterih oddaljenih kra-. eentavo^liter ali po 5 ee,itov ga. jih je še vedno analfabetov. do sedemdeset "NIOBE" SO DVIGNILI I lono. V mnogih slučajih je to pomenilo izgubo. Izvažalei vina iščejo nove trge. Pa tudi doma je razširjena obsežna propaganda za večjo uporabo vina. Vlada .sedaj skuša iz vina PAPEŽ POTRDI BIRMO Vatikansko mesto, IG. avgusta. Papež Pi XI. je potrdil zadnji odlok kongregacije zakramentov, da naj vsakdo sprejme zakrament sv. birme pred zakramentom sv. obhajila in sicer v starosti sedmih 1 let. manjši od prideilkov zadnjih dveh let. Vsled tega se bo dvignila cena vina in bo mogoče prodati lan-s-ki pridelek za primerno ceno. Take razmere imajo zelo resne posledice na vsako deželo, zlasti Kiel, Nemčija, 10. avgusta. — KoLsko ladjo "Xiobe", s katero se pridelovati alkohol in ga mešati z j pa še na Portugalsko, kjer je vi je tpotopilo nad petdeset kadetov, gazolinom, vsled česar se bo uvoz so dvignili in jo iprevedli v tukaj- gaaolina zmanjšal, šnje pristanišče. Vse ladje, ki so Mnogi vinogradniki so že opu- I bile ob tem času v luki, so apusti- stili obdelovanje vinogradov in le zastave na poldrog. bo zato letošnji pridelek mnogo 110 poglavitni pridelek. Z ozirOm na to nizko ceno se Portugalska zelo zanima za mogočo izpremembo v prohibicijskem vprašanju v Združenih državah. MAJNER OČE 34 OTROK Whitesburg, Ky., 17. avgusta. Premogar John L. Sloan, ki je star »10 let. je že 34-krat oče. Sloan je bil dvakrat poročen. S prvo ženo je imel 18 otrok, med temi enkrat trojčke in dvakrat dvojčke. Zadnji prirastek njegove družine je močan deček. Njegova žena je stara 43 let. PRAŠIČ SPROŽIL PUŠKO Deridder, La, 17. avgusta. — Farmer Hoy Clark se je odpravil na lov na zajca, ki mu je pe pojedel zelenjavo na vrtu. Prej pa še pogleda v svinjake in prisloni puško k ograji. Nek prašič pa z nogo sproži ,puško in strel zadene farmerja v nogo. V bolnišnici so mu morali nogo odrezati. M0NARHIST0M SO ZAPLENILI VSO LASTNINO Španska vlada je vsem udeležnikom vstaje zaplenila premoženje. — Med preiskavo nagovarjajo ljudstvo k miru. Sevila, Španska, 17. avgusta. Vlada je v svoji kampanji, da 0-čisti deželo monarhistov, odredila zaplembo obsežnih posestev monarhistov in plemenitašev. Oblasti so se polastile hiše mar-kija Esquevel in izjavile, da bodo zaplenile posestva vseh onih plemenitašev in meščanov, ki so z denarjem podpirali vstajo. Vlada je izdala poziv na narod, da se zadrži mirno, medtem ko se preiskava nadaljnje, kar bo trajalo dolgo časa. ker je treba. kot. J .pravi poziv, celo zadevo resno in trezno ipremlditi in presoditi. Državljani. ki hočejo povedati svoje mišljenje glede vstaje, so lia-prošeni, da napravijo to pismeno. V pondeljek zvečer je policija preprečila streljanje, ki je imelo svoj izvor v še vedno visokih valovih javnega razburjenja. Armadni podčastnik ltodv-Ifo Robles je skušal ustreliti majorja Felipe Acedo. katerega je obdolžil. da je bil udeležen pri vstaji. Tudi demonstracijo komunistov je policija razgnala brez prelivanju krvi. Komunisti so protestirali proti vladni nameri, da pošlje vse vojaštvo, ki je bilo udeleženo pri vstaji, v oeverno Afriko. Nek zastopnik vlade je nato izjavil, da- vlada tega nima v mislih. ker je mnenja, da vojaki niso storili nič »labega. temveč so samo izvršili povelja svojih po-veljnikov. Madrid, Španska, 17. avgusta. Več sto lukstirijoznih avtomobilov je stalo pred jatnišnico Mode-delo. kjer so od časa revolucijo zaprti zastopniki najvišjega španskega »plemstva. Vojvoda de Medinaoeli in vojvoda del Infaniado. ki pripadata najvišji aristokraciji Španske, se nahajata v ječi. Splošno se ceni, da se sedaj nahaja v ječi okoli 11(X) oseib, ki so bile udeležene pri vstaji. Naročite m na HGiaa Naroda" — največji ilovenakl dnevnik v Z drake nlh driauk. NESREČA NA REKI OHIO Louisville, Ky., 17. avg\ista. — Rečni parnik City of Memphis, ki vozi izletnike med Rose Island in .New Albany, Ind., je v reki Ohio zadel ob skalo. Po nesreči se jo takoj nagnil na stran. Vendar pa je še priplul do obrežja in je bilo rešenih 7bl izletnikov, ■ 1B O D l" KEW YORK, THURSDAY, AUGUST 18, 1932 THS LARGEST SLO VSOT DAILY in U. S. sad iddreaaet of above officer«: •f Maaluttu, Rtv Tvrk tJlty, ft. T. "GLAS NABODA (▼•U* al Ihi PMpta) Mwicj Day Baoitaya ud Holiday* I* tdo toto valja lisi ta Amarlko.Za New York m otto leto In Kanado , ........fe-oo" Za pol leta. 1* pol let*____.$1.00 ■ zrn Inosemjtro u. eelo vvtjlli snMfcov kot xgoraj navttfMio. ttotflsl v dinarjih «11 lirah dovoljujem« A« bolj« pogoj«. ODPLAČILA f AMERIŠKIH DOLARJIH Za lapLačilo $ 5.00 morate poslaU____$ 5.70 » » $10.00 » " ___ »• " $184» *» »» __ p t .»• $20 00 »» " »» #» $40 00 .»» »» ^ _ " »• 460UW " - dobi t staram kraju t ^^jih tavrftujamo p* CABLI LETTER u pristojbin« «1. $10410 IUJ0 $31.00 $4100 $51.30 tte writ nm vraiit NEW YORK, N. V. njene in njihove domovine skrajno nevarno. Vedno je zastopala mnenje in to trdi še dane.s, da so za dejo v javnem življenju ženske bolj modre in bolj primerne, kakor moški. V tej smeri je začela tudi boj. ki naj bi priveilel do tejia. da bodo Anglijo vJidale ženske namesto moških. Xa kratko. postala je ena prvih zagovornic ženske volivue pra vice in vseh drugih pravie. ki ji ženske upravičeno ali neupravičeno zahtevajo v javnem življenju. Dočim pa so drupe žene, ki so zastopale isto gibanje, bile radikalne in napredne, je bila Ladv Tivron že takoj od začetka konservativna. reakeijonarna in ultra-n a c i jo n a'l i st i čn a. Tako se je zgodilo, da. je bila ona edina, ki ise je z vso vnemo vrgla na delo za vojno propagando. Potem je pomagala v vojaških bolnišnieah. ustanavljala lazarete in sanatorije ter šole za sestre ušmiljenke. Ko je umrl leta lf)17 njen mož, je dobila v odlikovanje naslov "Dame Commander". Ta redki naslov ji je dal toliko avtoritete, da je razvila takoj po vojni hudo agitacijo proti vsem angleškim povojnim vladam. Rila je edina ženska, ki je javno (poudarjala, da je mir slab si je privoščila tajnika državnega ' , «... > , t (To se toliko "-asa ponavljali. da se je končno Churchill začel osebno raszgovarj.it i ž njo. če bi hotela odstopiti kako malenkost od svojega premoženja državi. Seveda .pri tem niti ni vedel, da je ona sama povzročila časopisno kampanjo proti sebi. Ladv Houston je seveda takoj izjavila. da je pripravljena izročiti delež podedovanega denarja namesto davka državi. Tn v resnici je darovala, več milijonov državi. Kljub temu pa niso prenehali napadi v časopisju, ki jih je nadaljevala seveda, sama in kateri so zahtevali, da naj se spremeni tako nezmiselno dedno pravo. Prav ugodno priložnost pa je dobila, ko je morala angleška vlada izjaviti, da radi vedno hujše VEZUV BREZ VODNIKOV in škodljiv, da je uprava države krize ne more več denarno pod- v brezvestnih rokah in da so se vsi angleški možje, izmučeni rn- nedeljo Roka šolski dvorani na 6. cesti. Vsi člani političnega kluba kakor tudi vsi slovenski in hrvatski volilci in volilke iz La .Salle in okolice, so prošeni in vabljeni, da se omenjene seje udeleže. Pridite vsi! Vsi ste dobro do- šli! Odbor. Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y., pirati velikih letalskim tekem za Scbneiderjev pokal. Dočim so prizadeti letalci sprejeli to vest precej mirno, ker praktični pomen teh tekem «a zrakoplovstvo ne pomeni mnogo, dnsi so na teh tekmah dosegli že strahotne hitrosti. Letnici so pač upoštevali, da uspehi, ki so jih dosegli na teh tekmah, niso bili vredni neštetih smrtnih slučajev, ki so navadno pobirali najboljše med* angleškimi letalci. Ladv Houston pa je mislila we drugače. V časopisju je začela kričavo propagando, v kateri je trdila, da zločinska državna uprava, ki tako brez glave razmetava z javnim denarjem, končno prihaja v take denarne stiske, da ne more niti podpirati tako važnih tekem, ki služijo še naj-j \apoljske prometne oblasti si prizadevajo na vse načine, da bi malo omejile simosti in nadlege, ki jih imajo tujci z vsakovrstnimi vodniki. Ta nadlega se v Italiji. deželi ciceronov. pač ne bo dala nikoli odpraviti, a morda vsaj omnjiti. Te dni so posegle o-blasti v stare pra vice, ki jih imajo vnzuvski vodniki. Ti vodniki ni>o nobenemu tujcu dovolili, do bi sam stopil na ognjenik, češ. da se s tem izpostavlja velikim nevarnostim. Za svojo uslužnost pa so zahtevali seveda dobro plačilo. Zdaj so oblasti odredile, da sme vsakdo, če ga je le volja brez. spremstva na ognjenik in samo če bi hotel splezati v žrelo, mora imeti vodnika. Znižale so tudi od 2~i na 15 lir vsoto, ki jo morajo tujci za to plezarijo plačati vodniku. POSILJATEV Z WILLARDA! mma POZIV NAROČNIKOM i Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno ! pošiljanje lista. Uprava 11 Glas Naroda' D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE M GLAS NARODA" m Sla nmo nk Sanitr^ pat pa ni Slovene! T vali okoBd, CHEU OGLASE SO ZMERNE jr'...... Prejšnji teden sem dobil z Willarda. Wis., zavitek, ki ga je sprefnfcjalo pismo, v katerem Matija Pogorele piše in .pravi: Ko sem 1i zadnjič, priporočil lipovo cvetje zoper debelost. .si omenil, da ea.i je čaj. pa naj bo lipov ali drugačen. ee ni "grape" zraven. Ker sem bil danes pri tnr-merju Pakižu na žrnadi. ti ]»ošiljam iz njegovega vinograda fro7d. nekaj sliv in nekaj napol-dozorelih hezgovih jagod. Vse to sem obložil z dobrim, prav po zdravniških predpisih posušenim lipovim cvetjem. Natrgal sem tudi nekaj lepodišečih kamilic in vs.- to titpošljem v namenu, da ti bo gotovo olajšalo bolečine, ki so v zvezi s tvojo debelostjo. Lipovo cvetje je tudi i7-vrstno sredstvo za prehlad, a k o skuhaš čaj in inn prili-ješ malo tiste izborne turške iznajdbe, ki -e ji "rakija" pravi. Stične kapljice iz bez-govih jagod so priporočljive. Tukajšnji f a r m e r j i bez-gove jagode močno nabirajo, in nabrane izroče naravi v varstvo, narava pa napravi ž njimi svoj lasten proces. Tista stvar potem dušo razveseli. Videl in slišal sem že far-, merja. ki je SIK, Večer je prihajal. Sama je hi lat • »Ki njivi in plela. U(»ke m>i jo f^kle.t W trd«' so bile in do komolcev j ra/praskatie od wh(h. Mhihi-h k«. Neštetokrat ji u-iile pogled mi |*w proti vasi. 1)« leč vije ta |*ot kakor liel trsi k mi 11 i,mi u i preprogi, lak«. Morda ga ho /agbdala /daj. /.daj. K "d >e le iniidi tako d »Igo.' Zakaj ga ni. njenega Tinefa. Za gotovo jj je obljubil, da pride, se preden solnee »?.aide. Zdaj je /e davno /n gorami, le se oblaki so vsi krvavi, kakor se ne en bi hoteli.} od rijtira loč iti. T i net u pa še ni; nikjer. Tako ga je prosila naj pride. IVgovorila bi se .suua. Na vasi se ne moreta. Ljudje so je/i-j kavi, bog ve kaj bi spet raznesli. Kako je bil« lani srečna. Me>e< dni ji« bila pri sorodnikih onstran] meje. Tri ure odtod. Tedaj je vsa-' ko noč prišel k uj >j. Čeprav je bi-j la mej« za str.lie iim, da hi s«' korit a j miš /mu/nila .skozi njo. je vendar' lutw ! pol do .•»voje iJanice. V .-.a k." noč. Tedaj ni bilo nikogar, ki bi ju iiotel ločili. Ko so |*otclini o-Znsrijali ina ga ni marala, suni i I sC ji j» zaradi vsiljivosti, ki je presedala vsem. Oče ni videl te vsiljivosti. Videl je 'samo denar in priliznjen obrat. j Wk«ič je zvedel, da ima Tineta rada. Takrat jo je poklieal in ji ukazal, naj ga pusti. Branila se je. - To ni ženin zate, — ji je rekel. — l'.era<> je, še hlač m ne bi MANICA ČAKA... mogel sam kupiti, llotellija se pri-j mi. Za tabo gleda in pri njem se ti bo dobro godilo. — Njega Nik»li! — je odvrnila. — Pametna hodi. — j«- silil vanjo. — Na dom misli. Slabo nam gre. Ce ne prirle denar k hiši. nam bodo še dom prodali. — Vi hi mene prodali, da rešite dom .' — mu je rekla očitaje in zajokala. Preden ji je Htegnili j kI govor it i. je t/bežal a i t. izbe. — Kod le hodi ! Podzavestuo je t*egls roka za plevelom. Misli so dri»ge. P r i njem. ki noče priti. Nema bolečina ji stiska srce. Kar str pet i lie more. (V pride zdaj njen. Kaj ji le hoče povedati.' Ko mu je včeraj rekla, kako je bilo z l&otel lijem. je bil tako molčeč, ftri'.lo ga J1'- Ski'»raj hrez. slovela je šel.... Zdaj še ceste ne vidi več. Od | nekod čuje pesem. Kdo poje.' Ti-Potem je opazila, kako Vsi pa-'ne je tako pel, toda to ni on. N jezi jo. da .se ne bi mogla Tinetom'gov glas pozua. Lepši je. Ta pa je -e,ta.jati. Bolelo jo je. Trpela je.jhripav. nemiren, boleč. Ali je on' On se bc.Jj. Vse pogosteje je začel , Morda.... Morda prihaja k njej. zahajati Hotelli v hišo. Oče je hilj Tema je. Komu j še razloči .-en-z njim prijaven. Svojega zeta I'V žt videl v njem. Ona je bila hladna. Ogibala se ga je. — Ne bodi taka. — ji je pravil oče. — "PlLstite me ! Snoči je prišel Tine pod njeno okno. Vso objokano je dobil. Povedala mu je, kaj se je zgodilo popoldne. Hotel I i je prišel. Očeta ni bilo doma. Sama je bila. Začel m' je pogovarjati z njo. Po vinu je smrdel. Silil je k njej in je nekaj klepet al o ljubezni. Hekla mu je. naj gre. toda ostal je. Se več. Nenadoma jo je zgrabil in jo poljubil. Pahnila ga je s pestjo v obrat, da >e je z glavo zaletel v zid. — To mi boš še plačala! — ji je zagrozil in šel. Tine je molčal. Se besede ni rekel. Poljubil jo je, potem, čez dolgo je dejal : — Kje bi jutri dobila. Ma-j ni ca — Na njivi bom. Do noči. Ali prides! > . ce dreves ob robu njive. Potem vidi. da f^e rzvija neka postava iz njih. In gla.s prihaja bliže. Kdo je.' Strah jo obhaja. Sama je. nikogar ni blizu. — M a niča. Manica ; Tine je. Zdaj ga je spoznala. — Tine! Tu sem! Vidi ga. kako hiti k njej, — Komaj sem te dobil. — Tako čuden je njegov glas. — Kod si hodil tako dolgo. Tine. Tine molči. Stiska jo k sebi in poljublja. — Manica.... — Kaj je.' Saj .se ves treseš. Knj se ti ji' zgodilo.' — Manica nikoli ne boš Botelli jeva.... — Tvoja bom. samo tvoja.... — Nikoli ne boš Bolellijeva.... (■las inu drhli. — Manica,... Ubil .sem ga-... Manica krikne. — Tine! Njegove roke se je oklenejo. — Stisnejo ji. da hi zavpito od bo- — Pridem. Se pred večerom, j lečine. Zdaj je večer, toda njega ni. j — Manica. z bežat i moram.... — Pot izginja v mraku. Komaj jo še -^VLu-da so že odkrili.... razloči med njivami. Tam daleč j Drhte išče njene roka njegovo, na va-si že gore ognji po ognjiščih.' — Tine zakaj si to storil? — T —. C-— Knjigarna "Glas Naroda" 216 W«t 18th Street New York, N. Y. PESMI in POEZIJE AltroM*« In IMrsmlde ......................8« liroslruim .......................................89 Autrl, f r«lo ve*.................................1.— Haladc ill romance. trd« vez ........l.!5 lt»l» ia mladi zob. t rila vet ..............40 Kraculjfki lUival ...............................63 trdo vezano .......................80 MoJe olMorJv, (flsntfl) ....................1.15 NareiN (Crude*>. l»ro*................... Prlmamke prsmi. < .............-...................M 4Wa narodnih peaml (Prelorec) .80 MR&ANI IN MOAltl ZBOR (Adami?): II II II. ar........V lim(Rolmar) U (VodOplve«) t Domovini. (Focstw) Izdal« <;iast>ena M«tlca Gorske erelliee (r.ahamar) četvero in petero rnznlh glasov .........45 20 75 211 MaAn« pesmi za me&an zbor — (Sattuer i Jaz bi rad rudečib roi, mo£kl zbor z baritob t*oloni In prireka stisue njegovo. — M&niea. eez mejo pojdem. Delal hcm. Denarja prislužim. Saj {»rideš k meni, za menoj, ko lK»m imel .^voj dom. tam dalee? Šaj |>rides.... — i,ridem. Tine.... Hlastno ► >ti>ne k .«^*lii in |m»-Ijithlja. — Alauiea.... Poiem ji iztrga. N*iW- trn vzame. Tam '/uri na hribu je meja. Komaj jn*| ure «l«le»-. • MaiiH*a ilrhn. Cileda /a njim. toda tenia tra j«- v*e|;t. Kd;ij ji j»a >|»et vri i** '. Minute teko. |*«,-a>.i. Iz daljave •"-uj«* \aski zvon. Devet. Zdaj mora hiti na meji. Morda je že eez. Same fMi se h«' se ji sklenejo) rr»ke. Moli zanj. I>a I• i |»riše| .-re«*iio ji;i driL^'> si ran. Neuio ji strme «*'•( u.v jr|a.«» zaklieala. Hi jo <**u 1. Zakaj mu ni rekla, naj zavri.-ka ko Uo n« varnem Da je ne l»i tako .».krlielo.... Kako je vse film. Kakor v hrez-mejnem strahu, š*- gozd ne sumi. Tedaj pa.... Strel 7.-A strelom. Krik. Smrt.... Tine.... Kakir podsekana smreka se zgrudi Manica. STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA NASI V AMERIKI V nedeljo popoldne je utonil j pri Clevelandn nadepolni sloven-j ■^ki m laden i«* Leo Knvsc v bližini WMloughhy. eno miljo in pol , vzhodno of| izliva reke Chagrin River v jezero. Leo je nopoldne; igral hasehall v Willougbv. ni j f)o koneani igri .-Kl-tove družine. Cdejstvoval se je tudi v (politiki ter je bil kot na-J eelnik svojega demokratičnega preeinkta v \var je ue|ireviilno .st.-i-;i- [>il čez ce>to. ira j«* podrl avtom i-bil. Vendar s.- mu ni /godilo ni«'- Im-aji hudega in uradnik >•■ je okretno pobral .s tal in nadaljeval .s\ Ojo delil eelo otroke. Večina teli nesrečnih še pr.M-ej hitro ozdravi. Izrednoj Pot- Pri padcu pa .se j.- moral ■ /.auimivo tako nesrečo je doživel | škodovati tako. da je i/.-rubil sp.-n.-ki veh-pod jetnik. ki j.- iziruhil | «»»•- Ko je hodil po eeMi. je v.-> pomiti in .s«- hkrati tudi sam i/.-1, premišljeval, kdo til trjro- j** »loma. Več dni 111 več noči je blodil tako po velikanskih lon-doiiskih ee.staii. ne |ed. Vsi. zla.sti pa jMiliei-ja. >o že mislili.
  • .sil podjetnik tisti dan. kn je izginil, precejšnjo vsoto denarja s ,selw>j. 1(1 tednov je že minilo. ko je podjetnik izginil, ko ga našli v me.stu Leeds. k j *r je služil v majhni restavraciji kot! dolga dva tedna, da bi ugotovila, natakar. Po^ fotografij i so ga spo-1 kakšne zločine je zagrešil i., reve/, znali in silili v njega, če je nv. I»:| J*' mirim .sedel \ /a|«..ru in on ta in ta podjetnik. Mož. ki je!M* kljub temu še ni .spomnil. k»l<> izgubil spomin, pa je ogorčen*» za-' da je. Končno so ga izpustili i< vračal vsiljivec in venomer trdil.' j'*če. S tem pa se je šele začela tr- ga j«* zapazil stražnik. Stražniku se je zdel mož stiniljiv. hitro ga je aretiral in odpeljal .s seboj na stražtiieo. kjer >o snmljivega možakarja zaslišali. Sevt da je razumljivo. tla je ptlicij.ski uradnik dolu! vtis. da možakar .-imnlira. Pri preiskavi niso našli pri njeni nobene stvari, ki bi h/.dala njegovo ime ali njegov naslov. Pridržali so ga v zaporu in polieija >•■ je trudila Montana. Mississippi, Washing-tan, Wyoming, vsaki po —---------JU trn. Michigan, Wisconsin, Weal Virginia, Ohio. Near Tatfc - Xa svetu sr» bili vedno čudaki, ki so prišli na originalno misel, prodati svoje truplo anatomične-mu institut u. .Vodila jih je napačna domneva, da je odsluženo človeško telo zdravnikom dobrodošlo bi da se lahko človek preti smrtjo proda. Žalosten dokaz, kako težke čase preživljamo, je tudi dejstvf* da dobiva dunajski anatomični institut sedaj na leto najmanj 1i sama izmislila.' Predno ji je mol»*k : Krika je bila v tem trenutku pozabljena, ko se trni je črno-rjavo dekle vrglo okoli vratu in mu je strastno vračala nego ve pojube. Vroča in rdeča se konečno izvije Ivanka iz njegovih rok. — Zda i pa moram iti — ,,,... t „, . . ., _ . _ . nov se jeseni sieer vrne v Ar- 7 To,,a nmrate zopet pnti! Jutri ob tem easu! Ali bom morda L^ , m M lahko moral z^tonj ,akat> ' - jo vpraša tiho s tresočim glasom. Stopi za jakwu» )>ripeti, da obtiči proti, denar, njen hrbet, jo prune za obe roki in jo privije na prsi. — Ali bom I moral T-akati? — jo zopet vpraša. fi.st Jolev njen mož. Na povratku -e ustavi ledolomilee pri polotoku Celjiuskimi, najsevernejšem kraju A'-i je, kjeri ustanovi railiopo^tajo iu [»usti nekaj mož za opa»»vanje. Kolonisti Severne zemlje bodo zopet dve l«'ti odrezani ml ostalega sveta in »z ljudmi na kontinentu bodo lahko občevadi .samo p<» radiu. ČE SE SLEPEC OŽENI Dva ruska ledolomilea sta krenila iz Arhangelska proti sseevru, tla prodreta v d»»slej še malo raziskano polarno ozemlje. S tem je bila pričeta serija ruskih polarnih eLspedieij. ki so glede na mednarodno polarno leto letos zelo številne. Ledolomilee "Sibirjakov*' 1**1 vodstvom prof. O. Sehmidta Najbolj napete in tudi na>traš-;n ledolomileeKlusanov" pod vod- nejše romane je pisalo in še vodstvom prof. K. Samojloviča krene- no piše življenje samo. Berlinski ta .skupaj do ledenih otokov Se- trgovec je bil po nesreči že z 18 verne »zemlje. tam se pa ločita.'leti oslepel. Kljub temu je pa •*Sibirjakov" je dobil težko nalo-1 ostal v svojem poklieti in posreči-go najti zvezo med Atlantskim in lo se mu je pridobiti .si znatno Tihim oceanom ter prodreti skozi1 premoženje. Med vojno je iprišla Severno ledeno morje tja do Vladi vostoka'. Ledolomilea .sta odplula i/, ar- v njegov dom is i roma šua učitelji-ea, da je slepemu trgovcu čitala korespondeneo in knjige, pa se je PADAVICA JiangeLskoga pristanišča ob silnem zgodilo, kar se v takih primerih navdušenju občinstva in posadk, j kaj rad«), zgodi, da se je namreč Vet"- sto uradnikov in sorodnikov, slepec zaljubil v dekleta in jo polarnih raziskovalcev je prišlo v. vzel za ženo. In kakor se v takih pristanišče. Ločiti s«- je bilo treba' primerih tudi rado zgodi, je j»o-J za dolgo, kajti ledolomilee 41Rusa-' nov Padavica je prava ali neprava in vsako krčno stanje nikakor ni nujno epile.ptičnega izvora. Črvi v črevesju, obolenje oblsti, poškodbe možganskih dovoduie ittl. povzročajo lahko ptiobne p»jave. Isto tako vnetja v možganih, priti.sk kostnih drobeev na možgansko skorjo, otekline v možganih, ab-seesi. Prava epilepsija je lahkega ali težkega značaja, prva je za srečo. pogostejša. Kaj razumi nto pmi € pile psi jo.' Ta l>oI(y.en, ki vzbuja takšno grozo, se kaže kot krčevito napeto .-stanje t«-lesa. Liolnik se zgnuli na tla in postane popolnoma neobčutljiv za v nanje vtise. Glavo, trup in ude mu zvijajo krči. obraz mu postane m*xlrordeč, pena mu i,', u.st, zenice so široko otrple, jezik mu stisnejo zobje in ga če-sto poškodujejo. Poedini pojavi včasi manjkajo. Po nekem časi' krč premine, telo postane mirno in bolnik mirno zaspi, a ko .se /.budi, ga boli glava in se ne spominja napada, kajti zavest je bil popolnoma (/.gubil. M uniji bolniki že r naprej opaz ijo, tla se bliia napad. Nekaj tujega jih prešine, neki nemir in drhtenje, čudno zmedeno >tanje. V ušesih jim zveni in šumi. v želodcu jim vstaja, poja- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA' POTOVANJE shipping ti news 59 avgusta: A: ;i jest it- v Cherbourg Beigenland v Havre -0 avgusta: SAT l .K.NI A V TRST programu v ledu in tla bo moral — Ne! — dahne Ivanka in obrne obraz proti njemu in našobi usta za poljub. Ivanka se smeje. In na ta nasmeh, ki mu je mešal vse čute. je moral še ni sliti. ko je že davno odšla. Tega dekleta si ni mogel izbiti iz glave. Ali je bilo mogoče vsled tega. ker je hijena obleka dišala po parfumu, katerega duh je še vedno napolnjeval sobo? To ixiti ni bilo po volji. Iu lnLsli si: — Tega parfuma ne .-me več rabiti ; ni najboljši! Bilo je, kot bi že hotel nad njo gospodariti! 11. poglavje. Pazno gleda Mirko v Krikin obraz, ki se mu je zdel nekoliko izpremenjen in skoro malo starejši. — Kot vidim. Krika, se nisi prav nič razvedrila, kakor bi mogel pričakovati od takih počitnic! S t rutino kretnjo se Krika pogladi po čelu in se še bolj nasloni na stol. da bi se ognila svetlobi svetilke. Skrbno in Ijubeznjivo bratrančevo opazovanje ji je bilo nadležno. — Nič kaj dobro se ne ipočutim. Že v Bohinju se je pričelo. Saj *em ti pisala Zdi se mi. kot bi tičala v meni hripa. Srečku pa ni prav. ako sem bolna, zato se morani zt*po premagovati. Poleg tega pa to ni bilo za mene nikako razvedrilo. Potovati s Srečkom — bil je preveč nespameten! Prav nič se ni oziral na svoje zdravje. Pa molčala -em, da ne bi postal proti meni robat — prepirati se je ta ko kmečko! Krasna narava mu ni ničesar dala; vse ga je dolgočasilo in — potem .je naiel pivske tovariše — bila sta dva gospoda iz Celju. — Torej je dobil za mene namestnike! — se šali Mirko, da bi na bledi in trudni obraz privabil prijazen M.jaj. Toda Krika odgovori resno; — Rajši bi imela tebe. ker si konečno vendarle pameten — ti ljudje pa r«. k;t r m-umno pili! Ali je kaj opaziti na Krečku. da je bil na letovišču.' Zopet s»* je zatopil v i«rro na borzi, v svoji trgovini dela zopet z vso vnemo — in jaz — jaz sem sama! Kako žalostno je to rekla! Kako zamišljeno so gledale njene mile oči! Trudno leže njene roke v naročju. Mirko ne reče ničesar več. VedH je, da jo bo ranil z vsako besedo. Ta fina dama se je v notranjosti .svoje duše razjedala ob strani mnogo močnejšega moža. O. ko bi hI ut il! Ni je toliko bolelo zaradi moža, ker že nnkaj let ni mogla dru-gače. Toda visela je na križu svoje ljubezni — koprnela je po svojem ljubimcu in ga še ni videla. Kako si je naslikala zopetno svidenje! S tihim veseljem je pospravljala svoje stvari, ko je bilo rečeno: domov! Upala je. da boj takoj porabil prvo priložnost, tla govori ž njo. Kajti sama vendar ni mogla iti k njemu, če jo je še tako vleklo — njen fini, pravi ženski čut ji teg^ ni dovolil. Poteklo je že onem dni, osem dolgih dni! Veliko razočaranje se je plazilo po njenem srcu in pretresala jo je bolestna bojazen. Ali je več ne ljubi ? Ali nima nobenega hrepenenja po njej? Več tednov sta bila ločena in nobeno pismo, nobena vrsta ju ni držala v zvezi. Kdo ve. kaj je prišlo vmes! Mirka vprašati se ni upala. Mogoče se bo sam domislil in ji bo kaj povedal o prijatelju. Kavno zaradi tega je bratranca povabila na večerjo. Srečko je telefoniral, da se bo dalje časa zamudil v svojem tired u in da nanj ni treba čakati z večerjo. Pa ga tudi nista pogrešala! Ravno nasprotno; tako se je mogla 7 Mirkom razjrovoriti in ž njim izmenjati svoje misli, kar bi bilo trgo\*kemu Srečku samo dolgočasno, ker se niso pogovarjali o borzi, o trgovini, o ženskah in konjih. Mirko ji »poroča o svojem frlmu. ki bo v kratkem gotov. — Pa saj sem ti o vsem že pisala. Erika. Sam nisem mislil, da bi mog«l iz površne Radojeve spodbude napraviti kaj takega! Zelo j« bil z>adovolujen. ko je prebral rokopis. Tedaj je vendar enkrat bilo imenovano njegovo ime! — Ali se večkrat vidita? — Xe tako pogosto! — Kaj, ali sta se kaj »porekla? Saj sta se vedno dobro razumela ! — Tudi še sedaj. Erika! Z Radojem se je težko prepirati. Moj najboljši prijatelj je in mislim. — Mirko si »prižge cigareto. — saj maš molčati. Erika. — mislim, da je precej navezan. Sam sicer nikdar ne govori o svojih razmerah, vendar pa sam tako mislim .feaeui je morala biti kaka dama iz boljše družbe — Prestrašena ga pogleda Erika; «li je kaj vedel T Toda popolnoma mirno pripoveduje Mirko dalje: stala siromašna, skromna učitelji-j vij0 se niotnje vonja iu čutov. K ca kar čez noč velika dama in je temu se pridružijo bljuvanje, sr-začela na vse strani razmetavati utrip, omotica, neugodje in negotovost. Rolnik, ki pozna ta znamenja, leže in pričakuje napada. Kljub temu je bil pa zakon zno-Severneni ledenem'sen. zlasti ki t j** rodil zakonce-je dobro založen z ma otrok, dokler ni stopil med 1 prezimovati v i morju. Zato živili, ki jih ima posadka za dobro' moža in ženo tretji, kar se v takih 1 Dru-e preseneti srcu, leto dovolj. | primerih rado pripeti. Ta tretji je j dela' med J^V kavarni, lo ce- Xa vsakem ledolomileu je poleg bil bivši jezuitski pater, ki se je' mmute pmlse. duh se drugih znanstvenih kapacitet tu- prebijal skozi življenje kot uči-!-"1" hll,(,ma *se Pobude in di poena v nwwkavanju polarnih1 trij tujih jezikov. Seznanil se je! »^"Ijujejo *voje početje, kakor krajev izkušena ženska. Na krovu' * slepim trgovcem, dobil ie v nie-j lU 111 nH* godilo. \ vasi počenja "Rusanova" potuje v polarne kra-lgovi hiši sobo in ostal je v hiši! ,r,lmk metl O,imori v ™I»adih je Nina Rjabceva-Denimova. naj>e- kot .podnajemnik, dokler trgov- dlie stvan" FlL>ne Jlh /VO' vernejšega sveta, ki je živela dolgo1 čeva žena z otrokom ni pobegnila I d,JO' roma-,(>' lla sami vedo kam' na Zemlji Franca Jožefa. Name-njena je na Severno zemljo, kjer bo "guverner" otočja in voditeljica raziskovalne kolonije, ohstoječe iz treh moških. Druga ženska je Irina Rusinova. stara šele 30 let. pa je vendar že veteranka izbirnega razi>kavanja in je v (zadnjih 10 letih trikrat prezimovalff na daljnem severu. Na ledolomileu z njim v Anglijo. To je bilo med inflacijo, ki je požrla slepcu premoženje. Pred pobegom je žena moža še nečloveško mučila. Cez nekaj mesecev se je vrnila k možu. najbrž, da bi iztisnila iz njega, kar se je še dalo iztisniti, potem je p:i zopet izginila in se čez nekaj časa znova vrnila. Ponudila je sleipcu 10,(K)0 mark. če "Sibirjakov se udeleži nevarne; bi ji pustil otroka, in vedla se jt vožnje do V lad i vostoka. Na krovu; tako. da so vsi mislili, da je du-" Rusanova" sta poleg tega še dve ševno bolna. Mož je bil z njenim ženski, ki hočeta posetiti svoja! predlogom zadovoljen in ko sta moža na Severni zemlji. Grigorija | zadevo z otrokom uredila, se je Pšanova in Nikolaja Frvaneeva.1 odpeljala nazaj k svojemu ljubč-Moža .sta že dve leti zaposlena na ku v Španijo, kamor sta se prese- lila iz Anglije. T'bogi slepec je pa kmalu zalirepenel po otroku in začela se je dolga pravda za ali-mente, ločitev zakona in za otroka. To je pož.rlo možu še zadnje ostanke premoženja, zahtevalo je pa malone tudi njegov razum. Slednjič je bil zakon ločen in sicer tako. da je ostal otrok pri materi. Podjetna ločena žena se je takoj poročila s svojim ljubčkom. In zdaj si že pet let prizadevajo tri nemška sodišča, nemško poslaništvo v Londonu, londonska policija in nemško zunanje ministrstvo izposlovati slepemu očetu i draži možgansko skorjo. Hrana ne trosijo denar brez potrebe, se lažejo. kradejo. Pri višujih stopnjah padavice .propade končno zmožnost za premišljevanje, bolnika se Liti slaboumnost. Najčešče pa .je opažati izrazito spremembo značaja, bolnik postane .sebičen, malenkosten. prepirljiv, nasilen, netoleranten, zavraten. gospodovalen nasproti podrejenim, prilizovalen nasproti predstojnikom. C'e se vda allio-lu. lahko zapade deliriju. Pri tem so lahko padavičniki duševno zelo delavni in talentirani, okolica jih niti ne piytna za bolne. K sreči je dovolj sredstev, da »»branimo bolnika pravočasno duševnega propada. Seveda pa je treba v vsakem pnedinem primeru točno vedeti za izvor bolezni. • I»olezen je .večinama prirojen:; kot posledica duševnih motenj, živčnih bolezni in alkohol hiranja staršev. Kakšne anatomične spremembe v možganih vsaj pri pravi epilepsiji ni opaziti. Kako po)nagamo bolnikom ? Zdravljenje se ravna, kakor rečeno. i>o izvoru bolezni. Pred vsem se je treba izogibati vsemu, kar Milwaukee v f'h«-rt>our(j ln Hamburg Volen«lam v Cherbourg In v Boulogne pui Mer Champlain v Havre 21. avgusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: S?utigart v Cherbourg ln v Bremen I'eut^chlund v Cherbouig In v Hum-bury 26. avgusta: ^ Con te Bium-amano v Oenovo Htittierii- v Cherbourg Weeternlantf v llu»ro 27. avgusta: lie tie Kr:inre v llavr® Slinnewaska v Ch»-ibtnirg Uotterduni v Cherbourg in v B-Julogn« liir Mer 30. avgusta: i jf'iit tli;i n v Clierbtturg 1 -a fayet lv Il^vr«? ITt-s. 11.titling v Chetbourg In v Hum Bur« Biemen v Chetbourg ln v Bremen 31 avguata: OIyTipii- v Cherbourg Aqultanfa v CheilHiurg Ito'iia. v Cenovo 1. septembra: Generla v. Slueben v Bremen Xew York v CheiLnurg In Hamburg 2. septembra: 1'arin v lla-re Minneloiik.i v llavr® 3. septembra: Veelit'am v Boulogne sur Mer 6. septembra: Vil A* A NI A V TRKT 7. septembra: Majf«tir v Cherbourg Manhattan v Havre 8. septembra: l:«-r»-nHaria v Cherbourg I»re.s<].-|, V I'herlx.urg m Bremen Albert B.ilin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Kvr->| a v Cherti..urg ln v Bremen Krant-e v ilivre Penniaiitl v Havre 10. septembra: '"urite ilruilc v Oen»ivo Star .i.tl.iii v t^iulogrie tur Mer (*harii|>Iain v Havre St J.OU.S v Chetbourg !n Hamburg 11. septembra: Hennlaiitl v- Havre 13. septembri: Columbus V Cherbourg In v Bremen 14. septembra: Itir Flan- .; \x Havre Maiiietunia v Chetbourg Pr«"«. l£ouatv»lt v Havre 15. septembra: Bremen v Chi-rl>ourg ln v Hamburg v Cherbourg tu 16. septembra: ' »lymph- \ »'lu-rbourg Mitif^w.ihku v Havre "7. septembra: A<|Uitaiiia v Cherbourg Ko<-hamb.-aii v Il v i. hi i hourg in v Hambui.^ 23. -veptembra: M;i.j»->iic- v Ch-rbourg We.str-l'liland v Hb vrti 24. septembra: SATI' It NIA V TI". S T l.al"ay»-tte v 11 t v re Uotta-r !lka j llavr« 1. oktobra: I•»- France v Havre t-!rriii»-n v Ch«>rb<>iii ft In v Itremen Milwatike.' v »'herbourg In v Hamburg K<>ma v «.r-novM Ver-nduJii v :coi'Iovre hut M»r vsa.i pravici, tla bi smel od časa (lo časa sestati se s svojim otrokom. Toda vse njihovo prizadevanje je zaman. Brezsrčna žena se zna spretno izmikati, tako da ji nobenega sodnega odloka ne morejo dostaviti. sme biti draži j i va in preslana. telesni in duševni napori so škodljivi, isto tako alkohol, kava itd. Razdraženost živčnega sistema pobijamo tudi s primernimi zdravili. V splošnem število pravih epilep-tikov nazaduje. Severni zemlji (z meteorološkim opazovanjem. Pred odhodom iz Arhangelska je prof. Schmidt izjavil, da trdno lipa doseči Vladivostok preko Severnega letb-tiega morja še v letošnjem letu brez pro^isnovanja. ('e .-e inu to posreči, bo njegova ekspedicija prva. ki napravi to težko in nevarno pot v eni seami. Znano je, da je napravil Uoald Amundsen leta 1918-lfJ podobno pot do Vlad i vostoka. pa ga je na nji presenetila zima in moral je prezimovati v Severnem ledenem morju. Za vsak slučaj smo vzeli s seboj dovolj živil in tople -obleke, da se bomo lahko držali 18 mesecev, če bo treba, je izjavil profesor Schmidt. Naše zaloge so brez izjeme ruskega izvora in izborne kakovosti. Strinjam se admiralom Bvrdom, da je treba \y.eti na polarno ekspedi-eijo samo najboljši materijah Ledolomilee "Sibirjakov" ima •1.1 mož posadke, poleg tega je pa •.:::;i;;>nii!!!!!!!w:.i;;niiii:r:i;!:Hiinnin:iiLnii!ioian« na krovu 30 polarnih raziskoval- 1 Mwinuiinjmuuaiauimtiiuuaiiii:nniu::iinin::aL;imiK:aiiaii^aaaiu::na;^ .iininiiii;iitriiiaiauaxitiduiiiiiiiaiiUi.:i^iii=L:i;ni g cev, fotografov, novinarjev itd. Edina ženska meti 65 moškimi je Irina Rusinova. ki se je poročila s svojim, daleč na severu živečim morem, pa radiu. Svatba se je vršila v Arhangelsku, uradnik za sklepanje civilnih zakonov je poslal svoja vprašanja ženinu in nevesti po radiu in je po radiu tudi prejel odprovor. Poleg prof. Sehmidta se udeležujeta ekspedicije tudi dva znana polarna raziskovalca, prof. Vladimir Viese in kapitan Vladimir Vo-ronin. Xa krovu ledolomilea je tudi več (Znanih novinarjev, filmskih fotografov in mlad, nadarjen slikar. Prof. Schmidt- je po rodu Nemec. Znan ni samo kot polarni raziskovalec. temveč tudi kot glavni urednik nove ruske enciklopedije. Naloga ledolomilea "Rusanova"! bo »znanstveno raziskovanje Sever. | zemlje. To nalogo je prevzela Nina Rjabeeva-Demnova s tremi mošl^-1 mi, ki je med njimi radiotelegra-' CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KE/*»EKl Si>oe tamo Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York City .............................................j Mali Oglasi imajo velik uspeh il Poziv! Izdajanje lista je v zvezi * velikimi stroški. Mno go Jih je, ki so radi sla -bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.' V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnuci; ILE DE FRANCE 27. AVdiSTA (opoldne) If. Scpfrwltra — /. Oktobra PARIS i". Septembra — Septembra FRANCE !K Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne nate vpra-ta j A rušo pooblaščene agent« Sfceoeh J&na 19 STATE STREET. NEW YORK ^J——m ITALIAN @) U N E "ITALIA" —"COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST DUBROVNIK Od New Yorka do Trsta v 11 DNEI1 RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE l'l:iH< ili.VJA Ml»J'I.l T.IA 20. AVG.....SATURNIA 31. AVG.......ROMA 6. SEP.....VULCANIA 10. SEP. . Conte GRANDE 17 SEP.....AUGUSTUS 124. SEP.....SATURNIA Z N I Ž A X E C K N E T.I.\ TEK TJA IN" NAZAJ Sijajni Prostori — Izborna Kuhinja Vl-r;. žajtt: I'lkmnt-gu agenta. a.li družhn. V'SEPARNIKE in linije ki so važne za Slovence zastopa; LEO ZAKRAJ5EK General Travel Service 1359 Second Ave, New York, N.Y.