www.trakom-slo.coi ŠENTJURSKE Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 2013 352(497.4 Šentjur) >1 0108813,12 Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, DECEMBER 2013, cena 2 EUR tel i STROKOVNI POSVET: /M 93 DDSplHlffijite 0SER93DQ333jO3f) 4 OBČINA DOBJE: MARTIN NA STAR NAČIN: Zadobrova 69 . 3211 Škofja vas COBISS o Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Fm Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telel 041 687 950 00 '90 090 42 16 sume mmm d o o. 031 652 437 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. I Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. I LJUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE Naročite SEMTJUESKE NOVICE in izberite OAG1DLOB Katero bo vase? Ste na tekočem z dogajanji v domačem okolju? V ŠENTJURSKIH NOVICAH POVEZUJEMO LJUDI. Ljudje želijo vedeti, kaj se dogaja pri vas, kaj se dogaja v okolju, kjer živijo. Želijo vedeti, kje bodo lahko spili »prijazno« kavo, kje bodo našli izvrstnega avtomehanika, kje jim bodo prijazno postregli zdravo malico, kje jim bodo hitro oprali avtomobil, kje bodo lahko uredili življenjsko zavarovanje, kje bodo ta teden akcijski popusti, kako so se odrezali domači košarkarji, kje bodo našli nasvete za dom in vrt, kako pregnati spomladansko utrujenost, kakšne so smernice razvoja njihove občine, zakaj so pri sosedovi Štefki bili policisti in zakaj je znan Šentjurčan zbežal v Ameriko ... Ljudje želijo lokalne informacije. Vse te odgovore in veliko več bralci že 20 let najdejo v domačem mediju - časopisu ŠENTJURSKE NOVICE. Za ceno le dveh kavic vam ponujamo 44 strani slikovitih in koristnih informacij iz lokalnega okolja. P. S.: Informacije so neprecenljive, kot so neprecenljivi zadovoljni ljudje, s katerimi ustvarjamo zgodbe! Postanite tudi vi del naše zgodbe. Vaša ekipa Šentjurskih novic PirfajjgM® naproti: Novim naročnikom podarimo eno izmed spodaj navedenih daril (izberete): Bon v vrednosti 20,00 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20,00 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. Bon v vrednosti 20,00 EUR VVellness Aspara, Ceing d. o. o., Šentjur. NZ Pohitite! Število nagrad je omejeno! r — —__________ _ _ ^ J---" I DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo Izbral Sem darilo Št.: prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev ■ niso bili naročeni na Šentjurske novice) ■ in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE | NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. I Moje ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: Lastnoročni podpis: NOVOLETNI PLES v petek, 3. januarja 2014, rezervacije 746 12 50 PRENOVLJENA KAVARNA & SLAŠČIČARNA DECEMBRSKA PONUDBA V PICERIJI ob naročilu 4 pic - žirafa 31 samo 1 EUR L Ti j I ■ L m lili dMitro www.bartog.si Bartog Popust na j7fielke^Srečno uspešno v letu 2014 vam želi Bartog Šentjur NAJ VEČJI IZBOR AVTODELOV TER DODATNE OPREME BARTOG Šentjur, Ulica Tončke Čečeve 18 (pri tehničnih pregledih AVTO KRKA) t: 08 205 74 81 | f: 08 205 74 82 | vojko.zalokar@bartog.si | www.bartog.si ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2013. Vjy UREDNISTVO(g)SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno NOVO VPRAŠANJE: Se veselite Božička? www.sentjur.net SPLETNA ANKETA Obiščete grobove svojcev za dan mrtvih? NEPRESLISANO »Ponavadi je tabo, da se urednika lahko Išče z lučjo pri belem dnevu, pa Se tako se ga težko najde.« Lučka Palir Mavrič, predsednica Literarnega društva Uvodnik urednik Šentjurskih novic PRAZNIKI TAa sem postal v svojih uvodnikih tudi pro-X zaičen. Kaj drugega bi pisal v uvodniku tik pred številnimi za otroke veselimi prazniki, obdarovanji, prenajedanju hrane in drugimi presežniki. Zakaj se veselim teh praznikov? Zaradi otrok, ki nestrpno pričakujejo tista, iz leta v leto bolj skromna darila pod novoletno jelko. Trenutek, ko še v pižamicah pritečejo v dnevno sobo. Oči jim sijejo, kot da bi lačnim pokazal bogato obloženo mizo. rT"|isti trenutek, ko pripravljam kamero, oni -L trije pa mencajo na mestu, z očmi na darilu iščejo svoje ime, je neprecenljiv. Želim si, da bi trajal večno. Stampeda, ki sledi, ne zaustavi nihče. Že od daleč nagledana darila se najdejo že v prvem trenutku v pravih ročicah. Trgajo okrasni zavijalni papir, da koščki letijo kar po zraku. »Božiček« pa seje prejšnjo noč tako trudil in zavijal, potlej pa je v nekaj sekundah lično zavit papir po vsej dnevni sobi. »Iiiiii, leeeej kaj imam,« so prvi stavki, ko zavijalni papir popolnoma izgubi vojno z majhnimi in nestrpnimi ročicami. »Ati, pomagaj mi odpreti,« je naslednji božični stavek, ki ga poslušam že okoli desetletje. Seveda, zopet ati, ki to »težaško« delo opravlja vsako leto. obantim nad zvitimi proizvajalci igrač, ki J-Vsvoj izdelek pričvrstijo z mnogimi vijaki, prilepijo na škatle, da vse stoji, kot bi moralo - za nas, ki smo pred nekaj dnevi kljub krizi izropali trgovske centre. Ko mi nekako uspe osvoboditi glavno nagrado v lični škatlici, opazujem moje tri malčke, kako se z otroško nedolžnostjo posvetijo za tisti trenutek najpomembnejši stvari na svetu. TA od novoletno jelko ostaneta le dva pona-L vadi manjša darilca. Neopazna tudi tedaj, ko so se tri ogromne škatle pred njimi odmaknile in pustile svetlobi, da ju doseže. Božiček je natanko vedel, kaj ravno takrat potrebujemo v gospodinjstvu. To je zagotovo moj najljubši trenutek v življenju, ki se vsako leto k sreči ponovi. Naj traja večno. "V 71etu 2014 vam želim topel dom, ljubečo V družino, zdravje in srečo. NOV DAVEK Množično vrednotenje nepremičnin. Nepremičnine so ovrednotene po enotnem posplošenem modelu. » Piše: Zoran Borovšak Celjsko geodetsko društvo je v sredini novembra v Šentjurju pripravilo strokovni posvet na temo množičnega vrednotenja nepremičnin in s tem povezanih težav. Strokovna javnost z našega območja je tako povsem napolnila občinsko sejno sobo. Predavatelj Dušan Lobe je do potankosti razčlenil sistem množičnega vrednotenja in rade volje odgovoril na vprašanja strokovne javnosti. Množično vrednotenje nepremičnin je že pred časom razburkalo slovensko javnost. V začetku prihodnjega leta pa lahko v javnosti pričakujemo novo nevihto, saj je vlada na svoji seji 17. oktobra brez glasu proti sprejela predlog zakona o davku na nepremičnine. Predviden priliv v državno blagajno bo okrog 400 milijonov evrov, od česar pa bo polovico dobila država, polovico pa občine. Vse skupaj pa le ni tako črno, saj se hkrati ukinja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in začasni davek na nepremičnine višje vrednosti. Občina pa lahko v posebnih primerih zviša ali zniža stopnje za do 50 odstotkov, za črne gradnje pa lahko stopnjo poviša za do 250 odstotkov. Pomembni roki Geodetska uprava (GURS) bo do 1. februarja 2014 ponovno obvestila lastnike o sedaj veljavni vrednosti nepremičnin in poslala obvestila o izračunu davka. Nato bo dva meseca časa, da lastniki sprožijo postopke in uredijo podatke, za katere menijo, da so napačni. Davčna uprava (DURS) bo takrat namreč od GURS-a pri- DEJSTVO oosjps Naredi sam Podatke, koliko so vaše nepremičnine ocenjene, ste dobili po pošti na dom, na spletu pa lahko vpis dejanske rabe nepremičnin preverite sami. Na spletnem naslovu httpV/rkg. gov.si/GERK/VVebVievver/ lahko na digitalnih ortofoto posnetkih poiščete svoje nepremičnine in pregledate, kot kaj so vpisane v register. Na spletnem naslovu http://prostor3.gov.si/zvn/zvn/ ZVN.html/ pa lahko preverite, v katero vrednostno cono vaše nepremičnine spadajo. Pod zavihkom dokumenti najdete tudi različne dokumente, povezane z vrednotenjem. Pritožba na model vrednotenja ni možna, možno je samo popraviti podatke o velikosti, opremljenosti in starosti nepremičnin. dobila podatke o vrednosti in izdala odločbe o odmeri davka. Do 1. aprila 2014 lahko tako lastniki še uredijo lastništva in preverijo, ali je namembnost ze- mljišč pravilna. Pri spremembi lastništva nepremičnin sta veljavni dve poti. Ena je, da lastnika sestavita pogodbo, jo overita pri notarju, ki izdela predlog za zemljiško knjigo, kjer spremenimo lastništvo. Nato pa traja še do enega meseca, da GURS prevzame podatke iz zemljiške knjige. Druga možnost je, da na GURS prinesete ustrezno listino, podpisano s strani obeh strank in overovljeno na DURS-u, lahko spremembo lastništva uredite še isti dan. Kolikšna bo obdavčitev? Nepremičnine bodo obdavčene po različnih stopnjah. Za naseljena stanovanja bo stopnja 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti letno, za nenaseljeno pa 0,5. Enaka stopnja bo prav tako za zemljišča za gradnjo stavb. Za poslovne in industrijske nepremičnine bo stopnja 0,75 in za energetske 0,40. Kulturni in sakralni objekti bodo davka oproščeni. Za kmetijske stavbe bo davek 0,30 odstoten, za gozdna zemljišča pa 0,07 odstoten. Za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, bo davčna stopnja povečana za 0,25 odstotne točke. Veliko državljanov še vedno uporablja stare hiše, ki jih, klub temu, da so kot nadomestne gradnje zgradili nove, niso podrli. Te hiše lahko izjemno dvignejo tržno vrednost, čeprav uporabne vrednosti praktično nimajo. Pri novejših gradnjah pa moramo biti pozorni, da pripadajoče zemljišče okoli hiše ni več vpisano kot zemljišče za gradnjo stavb, saj to prav tako drastično poveča vrednost, hkrati pa tudi davek. Priporočamo vam, da podatke preverite in uskladite čim prej, saj v teh primerih ni dobro loviti zadnjih rokov. V primeru nejasnosti se lahko obrnete tudi na vam najbližjo geodetsko pisarno, kjer vam bodo z veseljem pojasnili, kar vas zanima. ANKETA Silvestrovanje Boste silvestrovali in zakaj? » Spraševal je: Zoran Borovšak Andreja Smolej, direktorica RA Kozjansko »Silvestrovala bom doma, v krogu družine. Nekako imamo to tradicionalno. Sicer smo že bili na silvestrovanju na prostem, vendar nam je v zavetju doma ljubše.« Boris Čujež, pomočnik ravnatelja OŠ Hruševec Šentjur »Tudi letos bomo z družino silvestrovali kar doma. Sem družinski človek in mi je doma najljubše. Že tako smo premalo skupaj. Poleg tega pa je drugi januar že delovni dan, kar še dodatno pripomore k temu, da bomo kar doma.« Matjaž Fideršek, gostinec »Za Silvestrovo bom delal v svojem lokalu. Pripravljamo silvestrovanje z DJ-ji, hostesami in akcijskimi pijačami, zato bo vsak par rok dobrodošel. Odprto bomo imeli do pete ure zjutraj, tako da ne bo časa za zabavo.« Aleš Petek, zlatar »Silvestrski večer bom preživel doma, v družinskem krogu. Mogoče bom na obisk povabil kakšnega prijatelja. Že včasih sem večinoma silvestroval v majhnih družbah. Sedaj pa tako ali tako premalo časa posvečam sebi in družini, zato želim ta čas izkoristiti za to.« (§) Novice Občinske štipendije p o n o v naprede jjgfflSBP ti® Prednost za pridobitev občinskih štipendij imajo poklici v smeri razvoja podeželja, (sin*antična) Mladi. Na poti k razvoju podeželja in podjetništva. » Piše: Jasna Romih Večina občin po Sloveniji razpisuje občinske štipendije. Pogoji, ki zadoščajo za njihovo pridobitev, so različni, odvisno, za katero vrsto štipendije gre. V naši občini se tovrstne štipendije podeljujejo že od leta 2004. Štipendije za deficitarne poklice Občina je 25. oktobra objavila javni razpis za dodelitev štipendij, na katerega so se lahko prijavili študentje, ki se v tekočem študijskem letu izobražujejo za poklice VI/1, VI/2, VII. stopnje izobrazbe, pomembne za razvoj podeželja. Kdo so pravzaprav ti, jih komisija v razpisu ni posebej definirala, a pravzaprav gre za vse poklice, ki so povezani s kmetijsko dejavnostjo oziroma z razvojem podeželja v povezavi s področjem turizma, naravne dediščine ter podjetništva. Za pretekla leta je to konkretno pomenilo podeljevanje štipendij za gostinske, kmetijske in hortikulturne tehnike, inženirje agronomije, DEJSTVA GEK033 Štipendije se podeljujejo v skladu z usmeritvami Dolgoročnega razvojnega programa občine. Ta med strateškimi usmeritvami obravnava preprečevanje bega možganov. kmetijstva, živilstva in prehrane, naravovarstva idr. Letošnje odpiranje vlog se je tako pričelo 20. novembra, predlog o dodelitvi štipendij pa je nato potrdil sam župan mag. Marko Diaci na podlagi predloga komisije. Za tekoče šolsko leto je bila tako štipendija odobrena petim študentom od skupno šestnajstih zaprošenih. Podeljenih jih je bilo ravno toliko kolikor v letu 2011/12, le da je takrat prispelo manj vlog. V preteklem letu pa omenjenega razpisa ni bilo. Znesek nespremenjen A dejstvo je, da višina štipendije znaša zgolj 50 % zajamčene plače v Republiki Sloveniji. Ta znaša že več kot sedem let 237,73 EUR, kar pomeni da študent prejme 118,87 EUR. Če je bil to še pred leti zadovoljiv znesek, je dandanes ob stroških bivanja, prevoza in hrane študenta skorajda zanemarljiv. Eden izmed bivših prejemnikov te štipendije, Nejc Kresnik, pravi, da mu je kot študentu na prvi stopnji univerzitetnega študija agronomije ta znesek prišel še kako prav, saj si je lahko z njim pokrival bivanje v Ljubljani. »Zdi se mi super, da se občina trudi in pomaga študentom, čeprav s samo 120 evri na mesec.« Glede na trenutne razmere nove štipendije niso predvidene. Iz kabineta župana so nam pojasnili, da razlog tiči v obstoječem razpisu, ki omogoča prijave širšemu nabom štipendistov. Se je pa občina s preteklim šolskim letom vključila v projekt, kjer soštipendira štipendiste v 25-odstotnem deležu višine štipendije. »Z vstopom v regijsko štipendijsko shemo se je zmanjšala obremenitev delodajalcev, saj shema zagotavlja polovično kritje stroškov štipendije, preostanek pokrijeta občina in štipenditor (RaSr). To dopolnjuje in širi ponudbo štipendij ter odpira številne nove možnosti štipendistom,« pojasnjuje referentka za stike z javnostjo Polonca Mastnak. AFORIZEM r Zaupno pomeni samo to, da nekaj ni v redu. (jmm) liliji; nem Kiti^ Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16 3230 Šentjur Telefon: 03/749 26 00 GSM: 041 687 950 Izdelava okvirjev za slike Vhile božične in novoletne praznike! Novice (7) Valerija Tanšek. Je nova vinska kraljica društva Sv. Helena. Vlasta Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic je za udeležence TVO pripravila predavanje z naslovom V labirintu iskanja pravic starejših. Nana Čepar. Sama se je ponudila za urednikovanje literarnega zbornika Brez teme. Nina Kovačič. Osnovnošolka je na tekmovanju iz logike dosegla vse možne točke. Članice PGD Sveti Štefan. So se slikale za nov gasilski koledar društva. Jelka Godec. Organizirala je že peti Slomškov simpozij z naslovom Križi in težave na poti prave vzgoje. Franc Korenjak. Prevzel je vodstvo šentjurskega odbora NSi- Krščanski demokrati. Sola že ima nov plašč Osnovna šola Dramlje dobiva končno, lepšo zunanjo in notranjo podobo, ki bo prijaznejša in bolj funkcionalna za drameljske šolarje |u zaposlene. Z novo fasado, svežo barvo, svetlimi učilnicami in novim stavbnim pohištvom ter kritino je objekt povsem predrugačen. Osnovni namen investicije je temeljita energetska prenova. Po končani prenovi se bo namreč močno zmanjšala poraba energije in s tem stroški za ogrevanje. Zaradi dolgoročne zagotovitve izobraževalnega procesa bodo izvedena še nekatera dodatna dela, predvsem zaradi boljše izrabe prostorov, pridobitve novih učilnic oziroma njihove posodobitve. Učenci in učitelji imajo pouk od začetka šolskega leta na rezervnih lokacijah in se že veselijo selitve v svojo šolo. V kratkem bodo namestili še opremo in razpis za dobavitelja se že zaključuje. OŠ Dramlje bo prvi sneg dočakala v novem varčnem energetskem plašču, kmalu pa bo tudi ponovno odprla vrata za svojih skoraj 200 učencev ter člane kolektiva, (vir: Občina Šentjur) IZJEMEN Križi in težave na poti prave vzgoje Slomškov Simpozij. Velika dela blaženega Slomška so navdih simpozijem. » Piše: Jure Godler Blaženi škof Anton Martin Slomšek je bil v času življenja vsestranski človek. Bilje narodni buditelj, duhovnik, vzgojitelj družin in mladine, pesnik in pisatelj. Z dvema besedama, velik človek. Vsa ta njegova vsestranskost pa je bila navdih direktorici Ljudske univerze Šentjur, Jelki Godec, ki že peto leto zapored organizira Slomškov simpozij njemu v čast. V prejšnjih simpozijih so se dotikali tako zgodovinskih, socioloških, slavističnih in kulturnih tem, rdeča nit zadnje pa je bila vzgoja. Naslov tokratnega srečanja je bil Križi in težave na poti prave vzgoje. Častni pokrovitelj dogodka je bil dr. Milan Zver. Izpostavil je nekaj težav, s katerim se sooča tako slovensko kot evropsko šolstvo: »Bega možganov se nam v Sloveniji ni potrebno bati, saj je standard življenja v Sloveniji še vedno višji kot v nekaterih drugih državah.« Tudi cerkveni dostojanstveniki Simpozija so se poleg domačega župnika Alojza Kačičnika udeležili tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ravnatelj arhiva nadškofije Maribor Jože Goličnik in upokojeni nadškof Franc Kramberger. Mnogi starši se v poplavi informacij o tem, kako vzgajati, ne znajdejo in tudi zdajšnji vzgojni model izdeluje zagrenjene in brezciljne mladostnike. Ves čas jih je treba motivirati, Predavala sta tudi Simona Leve in Marko Juhant. nagrajevati, spodbujati. Ker tudi to ne deluje, starši grozijo, kaznujejo, izsiljujejo. Pedagoga Marko Juhant in Simona Leve sta tako predstavila sistem vzgoje s spremljanjem otrokovih dolžnosti, oceno dela in rezultatov, ki ne potrebuje motiviranja, stalnega nagrajevanja in spodbujanja. Simpozij se je zaključil z mislimi na nove vsebine v naslednjem letu, predlagali pa sojih že udeleženci. AFORIZEM Po vstopu v EU smo se Slovenci iz razvitih prelevili v nerazvite, (jmm) Elbatrade d.o.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠTEVILKA MESECA 31. DECEMBRA BO SILVESTROVANJE V ŠENTJURJU. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Rifnik 17, 3230 Šentjur m (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM @ Občina Dobje __z_ ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2013. uredni5tvo@sentjurskenovice.si LlLsAj(}3J ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2013. [HDuQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Župan Leskovšek o strahospoštovanju občanov pri ravnanju z odpadki: » ... marsikdo reče, da nekako še najlažje teh 10 EUR nameni za to, da ni treba smeti nekam odmetavat, pa ga je potem strah, da ga ne bi kdo dobil.« O strogosti občinske uprave je spregovoril župan: »Nazadnje je potem občinska uprava zaj... in pikolovski smo in to se okoli govori.« 0 poslu z avtomobilom za 1 EUR: »Na Mariborski mi je avto čohnil, pa je cenilec odobril 450 EUR, ki so šli v proračun. Avto sem šenkal občini, 450 EUR pa smo dobili še tisti dan.« Darja Turk iz podjetja Simbio o dnevih odprtih vrat in navalu obiskovalcev: »Imamo že turistične vodnike po smetišču.« Šokiran Karl Čadej o odnosu občanke do varovanja narave: »Pred štirinajstimi dnevi sem videl gospodinjo, ki je smeti »kipnila« v graben. Če bi bil žleht, bi to prijavil, pa sem stisnil zobe in bil tiho.« Podžupan Branko Uduč je potožil nad nadzorom gasilskega društva: »Mi bomo edini v Sloveniji, ki nas bo nadzorni odbor občine obravnaval.« NOVI ZABOJNIKI Prihajajo še rumeni zabojniki - , ____________ Občinski svet Dobje. V kratkem bodo dobjanska gospodinjstva poleg zelenih dobila še rumene zabojnike za smeti. » Piše: Jure Godler Dobjanski svetniki so se po petmesečnem premoru 15. novembra ponovno sestali na seji občinskega sveta. Že na začetku se je za dolg premor opravičil župan Franc Leskovšek: »V tem času smo izvajali vse pomembne investicije, v naši občini so bile ■aktivnosti-, ■ ki- so ■ bile ■ ■fizično-izvedene - čaka pa nas vsaj še mesec dela, da bomo to še papirno uredili.« Ločeno zbiranje odpadkov Spremembe cene in organizacijo ravnanja z odpadki sta predstavili Darja TXirk in Simona Primožič iz podjetja Simbio, ki v Občini Dobje izvaja zbiranje, obdelavo in odlaganje ostankov odpadkov po obdelavi. V začetku leta je stopila v veljavo metodologija, po kateri morajo izvajalci v roku 15 mesecev uskladiti občinske odloke in cene. Te so tudi drugače strukturirane. Doslej je bilo v ceni zajeto zbiranje, obdelava, odlaganje in okoljska dajatev, nova cena pa je sestavljena iz stroška javne infrastrukture in stroška izvajanja storitev. Cene so enotne za vse občine, v kate^ rih Simbio izvaja javno službo. Sedanja cena se ni spremenila že od leta 2003. Vsako gospodinjstvo v občini bo dobilo še rumeni zabojnik, ki bo namenjen zbiranju embalaže. Cena odvoza odpadkov za 120-litrski zabojnik se bo zvišala iz 9,45 EUR na 12,21 EUR, s tem da se bodo odpadki pobirali štirikrat mesečno, ne pa kot doslej dvakrat mesečno. »Doslej je veljalo, da sta ceni odvoza 120- ali 240-litrskega zabojnika enaki, ker pa se po novem cena obračuna po kilogramih, tega več ne bo, saj je cena odvisna od volumna posode in frekvence odvažanja,« je povedala Turkova. Cena odvažanja 240-litrskega zabojnika bo dvakratna cena 120-litrskega - torej 24,43 EUR. Barantanje Možno bo tudi brezplačno zamenjati zabojnik za manjšega, zato morajo gospodinjstva spremembo čim prej javiti na Simbio, da jim bodo ob dostavi mmenega zabojnika brezplačno zamenjali še zelenega za manjšega. Karl Čadej je skušal neuspešno barantati za ceno odvoza, češ da simbiovci z odpadki služijo in pridobivajo energijo, a ga je Turkova takoj demantirala. Poskusil je tudi znižati ceno novih zabojnikov, a so mu razložili, da nove zabojnike prejmejo gospodinjstva zastonj. Tudi Natalija Plemenitaš Fuchs je skušala prepričati župana, da bi občina subvencionirala odvoz, na kar DEJSTVA V rumeni zabojnik odlagamo: plastično embalažo - PET plastenke od pijač, plastenke praškov, šamponov, mehčalcev, zobnih past, jogurtove lončke, plastične vrečke in folije, plastično posodo, plastične škatle [npr. bonboni), kovinsko embalažo - pločevinke pijač, konzerve prehrambnih izdelkov, kovinske pokrove kozarcev, kovinske zamaške, kovinske košarice živil, kovinsko embalažo, ki ni vsebovala nevarnih snovi, konzerve (hrana za živali), sestavljeno embalažo - tetrapak embalaža od mleka, sokov, omak in embalažo iz stiropora. Dobje prodal za 1 EUR. »Veste, da imamo v upravljanju vodovod, pri katerem je treba biti dnevno prisoten zaradi vzdrževanja in kloriranja, zato je bilo za potrebe občine uporabljeno privatno vozilo,« je Leskovšek hitel razlagat svetnici. Zaradi znižanja kilometrine, ki ni več zadoščala niti za pogonsko gorivo, je svoj avtomobil prodal občini. Čadej pa je »hudobno« pripomnil: »Če hočeš kolega zafrknit, mu je treba šenkat star avto.« Svetniki so spraševali še o rastlinski čistilni napravi, za katero za zagon potrebujejo še 34.000 EUR iz letošnjega proračuna. Svetniki so brez daljše razprave potrdili zaključni račun. ji je župan odgovoril, da nimajo zakonske podlage za to. 0 avtu in zaključnem računu Konec leta 2013 so svetniki končno obravnavali tudi zaključni račun prejšnjega leta. Fuchso-va je podala eno redkih pohval, da je bilo gradivo zaključnega računa pravočasno poslano, takoj pa je sledila graja nad postavko investicijski odhodki, kjer je bilo realiziranih le 23,4 % od predvidenega proračunskega plana. V sršenje gnezdo pa je dregnila, ko je spraševala o osebnem avtomo-Jj^^^bilu, last župana, ki ga je občini Dobjani bodo imeli tudi rumene zabojnike. Sprejeli novo ceno vrtca Dobje Občinske dobjanske svetnike je o novem predlogu spremembe cene v vrtcu seznanila ravnateljica Suzana Plemenitaš. »Vrtec Dobje ima z letošnjim vpisom otrok nov polovični ja-slični oddelek. Zaradi tega smo morali na novo preračunati delo strokovnega kadra,« je razložila ravnateljica. Zaposlili so dodatno vzgojiteljico. Nova preračunana cena znaša za kombiniran oddelek 335,66 EUR, za jaslični oddelek 420,85 EUR. V jasličnem oddelku imajo 6 otrok, v dveh kombiniranih pa 37. Prav tako so sprejeli v varstvo dečka, ki ima odločbo zavoda za šolstvo, občina pa je po pravilniku dolžna v celoti pokriti stroške za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi tega bo dodaten strošek Občine Dobje okoli 1.000 EUR na mesec, saj dečku pripada dodaten spremljevalec in 3 ure strokovne pomoči. (J. G.) Ravnateljica šole in vrtca Dobje Suzana Plemenitaš. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drof enikova 16, Šentjur t\ Martin Laubič s.p. 031/622-220 Dramlje 33, 3222 Dramlje GSM: 041672302 Občina Dobje (§) Na seji občinskega sveta so bili prisotni tudi nadzorniki občine Dobje: Renata Pušnik, Irena Salobir in Ernest Rajh. NADZORNI ODBOR Nedoslednosti bodo odpravili Nadzor. Nadzorni odbor Občine Dobje je pregledal del poslovanja občine. » Piše: Jure Godler Nadzorni odbor (NO) je pregledal zaključni račun občine za leto 2012 in sredstva za delovanje kulturnih in športnih društev. Nadzorniki so pod drobnogled vzeli modernizacijo ceste Jezerce-Su-ho-Repuš in pregledali financiranje delovanja društev v letu 2012. Brez podpisov Predsednica NO Irena Salobir je na seji občinskega sveta Občine Dobje poročala o nedoslednostih, ki so jih nadzorniki ugotovili med pregledom. Pri pregledu financiranja društev so ugotovili, da pogodbe, s katerimi so društva sredstva prejela, niso bile podpisane s strani društev in da društva niso primemo dokazovala s prilogami namenskost porabljenih sredstev. Prav tako so bila sredstva razdeljena brez meril, ki naj bi bila priloga razpisa. Poročilo so posredovali tudi računskemu sodišču. Svetnik Karel Čadej je stopil v bran društvom: »Pone- DEJSTVA r Računsko sodišče Računsko sodišče Republike Slovenije je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Svoje pristojnosti izvaja povsem samostojno. kod društvo plača pristopnino za razne turnirje in tam ni računa in ničesar, kako pridobiti dokazila, je zmeraj hudo.« »Tudi meni se včasih upira vse skupaj,« mu je pritegnil tudi župan. V odzivnem poročilu je župan odgovarjal, da se prijavitelji še niso oglasili na občini, da bi pogodbe podpisali, meril za dodelitev sredstev na področju kulture in športa ni in jih bo do konca leta 2013 pripravila Razvojna agencija Kozjansko. Brez javnega razpisa Kar brez večje razprave pa so svetniki pometli pod preprogo še večjo nepravilnost - 11.861 EUR, namenjenih za načrte in dmgo projektno dokumentacijo ceste Jezer-ce-Suho-Repuš. Gre za polovično izplačilo cene izdelave dokumentacije. Salobirjeva je opozorila župana, da ker vrednost celotnega računa znaša preko 20.000 EUR, bi moral biti ponudnik izbran po objavi javnega naročila na portalu javnih naročil. Glede prekoračenega zneska se je župan zagovarjal, da so ceno naročila PGD preverjali po telefonu in niso pričakovali tako visokega zneska. Nadzorniki so tudi ugotovili, da so bila dela oddana v skladu z javnim naročilom, s tem, da je izvajalec z deli pričel še v času, ko še ni potekel zakonski rok za morebitne pritožbe. Izvajalec je z deli pričel »na svojo roko«, so zapisali v poročilu. Nadzorniki so kljub ugotovljenim nepravilnostim s sklepom podali soglasje zaključnemu računu Občine Dobje 2012. Svoje poročilo so poleg zaključnega računa poslali tudi računskemu sodišču. Župan in minister sta podpisala pogodbo, da bo projekt vodooskrbe sofinancirala poleg EU tudi država. Podpisana pogodba tudi z ministrom Vodooskrba. Stroji so zagrmeli že v septembru, investicija pa bo končana konec leta 2015. » Piše: Jure Godler V sredo, 13. novembra, je župan mag. Marko Diaci z ministrom mag. Dejanom Židanom, pristojnim za to področje, podpisal pogodbo »Hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema v občini Šentjur«. Projekt, ki bo izveden s pomočjo sredstev Republike Slovenije in Kohezijskega sklada EU v višini 85 %, je že v teku in je sestavni del projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, ki pa ga Občina Šentjur izvaja samostojno. Stroji že delajo Tako je bila pogodba z na razpisu izbranim izvajalcem, podjetjem AGM Nemec iz Laškega, podpisana v avgustu 2013, dela pa so se po podpisu pogodbe že začela. Tokrat sta župan in minister podpisala sofinancersko pogodbo - torej za državno razliko iz razpisa za 2,1 mio EUR, od sicer 20,3 mio EUR vrednega razpisa. Minister Židan je pohvalil napore občine pri črpanju evropskih sredstev in dodal, da je lahko Občina Šentjur zgled marsikateri slovenski občini. »Vesel sem, da bo še ena občina varna, kar se tiče oskrbe s pitno vodo. Na žalost se v preteklih letih denar iz AFORIZEM r Mladost je norost, starost je modrost. Nič več ni tako kot je bilo! Pri nas so stari politiki še bolj nori kot so bili mladi, (jmm) okoljske kohezije ni dovolj izkoristil, zato imamo resen namen, da 640 milijonov evrov evropskega denarja kot tudi slovenskega proračunskega denarja do leta 2015 uporabimo za vodooskr-bo, da bo umazana voda bolj očiščena in da bomo ljudi varovali pred visokimi vodami,« je še povedal minister. 13.905 občanov Z izvedbo projekta bodo prebivalci KS Loka pri Žusmu dobili možnost priključitve na stalno in zdravstveno ustrezno pitno vodo, ostali prebivalci občine Šentjur pa bodo deležni varnejše oskrbe s pitno vodo, saj bo v centralni sistem vključen nov vodni vir Loka pri Žusmu. Tako bo zagotovljena boljša in varnejša oskrba s pitno vodo za skupno 13.905 šentjurskih občanov, na novo pa se bo lahko na javno infrastrukturo priključilo 415 krajanov Loke pri Žusmu. DEJSTVA V O projektu Projekt zajema »Hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v občini Šentjur«, kjer bo na območju Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu zgrajenih 22,3 km cevovoda, 5 črpališč, 6 vodohranov, 1 klorirna postaja in 4 razbremenilniki. V skupnem projektu, v katerem sodeluje še pet partnerskih občin, pa bo izgrajenih kar 88,7 km vodovodnega sistema. ŠENTJURSKE NOVICE, DECEMBER 2013. UUJLA-{}S3 urednistvo@sentjurskenovice.si Veselim se vsalega izvedenega projekta Mag. Marko Diaci. 0 investicijah, ki so se zaključile, in tistih, ki jih bo prineslo novo leto. Piše: Jure Godler Mineva tretje leto županovanja. Zaključili ste s številnimi projekti, nekaj velikih se že izvaja, nekateri pa še čakajo na zeleno luč. Na kateri uspešen projekt pa ste najbolj ponosni in zakaj? • Iskreno ponosen sem in se veselim prav vsakega od projektov, ki smo ga izvedli oziroma ga izvajamo, v kateremkoli delu Občine Šentjur. To ob otvoritvah in ostalih različnih priložnostih tudi vedno znova poudarjam. Kajti vsi imajo skupni imenovalec - prispevajo k večji kvaliteti življenja občank in občanov. Zato bi težko na vrednostno lestvico razvrščal metre svežega asfalta, vodovodne in kanalizacijske priključke, nove vodne vire, večjo poplavno varnost, nove in obnovljene šolske ter druge objekte, itd., saj je naše edino merilo zadovoljstvo občanov ter zadovoljevanje njihovih ključnih potreb bivanja in delovanja. Naj večji uspeh je, kadar dobro izpeljemo skrbno izbran projekt, za katerega med ljudmi velja visoka stopnja konsenza in ga čim bolj množično izpostavijo kot prednostnega v svojem kraju, skupnosti. In so se konec koncev pripravljeni v realizacijo tudi sami aktivno vključiti. V časih, ko je vse težje priti do sofinancerskih sredstev in ko nam investicijsko prihodnost slikajo v barvah recesije ter varčevanja, je ta faktor participacije še toliko bolj pomemben. Povsem mi je jasno, da v tej občini so in bodo tudi obstajali partikularni interesi in v rabi vsi vzvodi pritiskov, s katerimi se poskuša vplivati na odločanje o tem, čemu dati prednost. Ampak mislim, da vseeno stopamo v pravi smeri in da večina občanov to prepoznava in odobrava. Vsaj upam, da je tako. Občinakljub krizi nadaljuje s ciklom investiranja, še več, celo povečuje se. Kako vam to uspeva? • Seveda je treba omeniti dobro utečeno ekipo strokovnih sodelavcev občinske uprave, ki se je, mimogrede, v tem mandatu številčno zmanjšala ... Najbrž pa ste ciljali tudi na iznajdljivost, znanstva in prepoznavanje virov odločanja ter možnosti vpliva nanje s strani vodstva občine. Koliko zna biti župan »tečen« v Ljubljani, čisto po domače povedano. Oboje je ključnega pomena in menim, da smo v Občini Šentjur, kljub skrajno neugodnim časom praznih vreč, žepov in finančnega krča države, lahko z izkupičkom investicij v zadnjem letu dokaj zadovoljni. Na eni strani mora imeti občina jasne strateške dolgoročne usmeritve, ključne cilje, ki jih zasleduje, hkrati mora biti dovolj fleksibilna, da lahko hitro reagira in zna izkoristiti vire ter možnosti, ki se pojavijo naknadno. In, jasno, mora biti v dovolj dobri kondiciji, da z lastnimi viri omogoči realizacijo dobljenih projektov, hkrati pa optimalno financira delovanje podsistemov in dejavnosti. Takšno krmarjenje je precej težavno, še posebej ob dejstvu, da se je financiranje občin glede na ZFO zmanjšalo za cca. 100 evrov na prebivalca. Kaj nam bo prineslo leto 2014? Se bomo veselili še kakšne občinske pridobitve? • Veselili se bomo kar nekaj pridobitev, saj se trenutno izvaja cela vrsta finančno in logistično zahtevnih projektov; kmalu se bodo v energetsko prenovljeno šolo, kjer smo obnovo dopolnili še z nekaj pomembnimi ukrepi, selili otroci Občankam in občanom občine Šentjur želim lepe, mirne in blagoslovljene božične praznike ter vse dobro v letu 2014. Pri sebi skupaj naredimo sklep, da bomo v naslednjem letu poskušali misel na to, česa nimamo, zamenjati za misel o tem, kaj imamo in za kaj smo vendarle lahko hvaležni. Naj nam novo leto vsem skupaj prinese nova upanja in priložnosti. in zaposleni OŠ Dramlje. Nekje v tem času bodo v prostorni, lepi in funkcionalni športni dvorani lahko začeli telovaditi šolarji s Planine in ob zaključku tretje, zadnje faze prenove OŠ Planina Sevnice bo res priložnost za »likof«. Iz številnih pip v Loki pri Žusmu bo končno pritekla pitna voda javnega vodovoda, projekt izgradnje vodovodnega sistema pa pomeni boljšo in varnejšo oskrbo z vodo za celotno občino. Vrbno, Lokarje, Hruševec in del Gorice pri Slivnici bodo dobili nove kanalizacijske priključke na centralno čistilno napravo, kar bo med drugim izjemnega pomena tudi za varovanje okolja. Poplavna varnost v Šentjurju se bo povečala z izvedbo ravno aktualnih vodovarstvenih ukrepov na Voglajni in pritokih. Poleg nadaljevanja urejanja cestnih povezav v Hruševec in odseka Pešnica-Podgrad bodo, ali do neke mere že so, nove plasti asfalta dobile številne javne poti in neka-tegorizirane ceste, ki jih z razpisom občina ponovno sofinancira v vseh krajevnih skupnostih. Na tem mestu je morda potrebno omeniti skupni projekt z Občino Podčetrtek, saj bomo uredili cesto Virštanj-Žamerk. Zgornji trg, naše trško jedro, bo dobil še bolj urejen videz z dokončanjem prenove objekta v Ulici skladateljev Ipavcev 30 . Čaka nas še energetska sanacija javnih objektov, ki se bo nadaljevala v letu 2015. To so projekti, ki jih že izvajamo. Pa še imamo nekaj želez v ognju, vendar jih morda raje pustiva za kakšen naslednji pogovor, ko bova morda že lahko napovedala njihovo realizacijo, saj so trenutno še v razpisih. Ciljam na kulturni dom, kjer smo po večletnih razgovorih končno presekali gordijski vozel in prišli do gradbenega dovoljenja za fazo, ki je v danih okoliščinah objektivno mogoča. Kako lahko občina prispeva k vnovičnemu zagonu gospodarstva? • Ne bi vam želel prodajati utvare, da je občina tista, ki bi lahko na tem področju vplivala na odločilne premike. Kar se tiče okvirov njene pristojnosti, je Občina Šentjur naredila vse ključne podporne korake - znižanje komunalnega prispevka, ureditev obrtnih ter industrijskih con, nenazadnje podjetniški inkuba- tor nudi podporo mladim podjetjem. Pred nami je sprejem Občinskega prostorskega načrta in Dolgoročnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020. Konkretno občina delovnih mest v družbenoekonomskem sistemu, ki smo ga ustoličili s prehodom iz socialističnega sistema v tržno gospodarstvo, ne more ustvarjati. Prav tako je nemočna, kar se tiče splošne gospodarske klime v državi, kije investicijsko apatična, razvojno blokirana in kreditno hendikepirana. Niti ne more na lastno pest financirati ponovnega zagona drobnega lokalnega podjetništva in obrti, ki so ga do bolniške postelje izčrpali veliki, večinoma sedaj propadli giganti, žeblje v krsto pa zabile banke z blokado posojil. Nove obdavčitve najbrž ne bodo kaj dosti v pomoč, prej obratno. Veliko naredimo s tem, da investiramo, saj s tem zaganjamo gospodarstvo. To bi bilo potrebno storiti tudi na nivoju države. Pa da ne bi predolgo našteval ... V teh dneh smo v času 50-letnice smrti Johna F. Kennedyja najpogosteje slišali njegovo znamenito izjavo: »Ne sprašujte, kaj lahko država naredi za vas, vprašajte se raje, kaj lahko vi storite za državo.« Če nekoliko prilagodimo za današnje razmere v državi: država bo še zelo dolgo zelo malo lahko storila za nas. Zato bomo vsi skupaj prisiljeni odmisliti stare vzorce in jih nadomestiti z novo miselnostjo, podjetnostjo in sposobnostjo trženja svojega znanja in dela. Je pa lokalna skupnost z obstoječo infrastrukturo in izdelano socialno - poslovno mrežo lahko spodbudno okolje, kjer bodo ljudje med seboj lažje solidarnostno sodelovali z izmenjavo izkušenj ter znanja. Tukaj pa vidim neko povezovalno moč, možnost na ravni občine. In Občina Šentjur to ima. Pomembno je, da so otroci na toplem Franc Leskovšek. Župan občine Dobje o občinskih investicijah in prednostih malih občin. » Piše: Jure Godler Leto 2013 je bilo dokaj turbulentno za občino Dobje, saj skuša država ukiniti majhne občine. V čem vidite prednosti malih občin? e V letošnjem letu je nova vlada dokaj nepričakovano in zaletavo hotela na hitro ukiniti preko sto slovenskih občin. To je bil napad na podeželje, ki se je zaradi vsesplošnega nasprotovanja sicer malo upočasnil, vendar se ni ustavil, saj bodo z novo zakonodajo vsem občinam, predvsem podeželskim, še znižana razpoložljiva sredstva za delovanje. Male občine imajo svoje prednosti in tudi slabosti. Prednosti so v tem, da pridejo sredstva davkoplačevalcev, namenjena lokalni samoupravi, direktno na občino, kjer prebivalci in njihovi predstavniki najbolje vedo, kako jih racionalno uporabiti. Slabosti pa so v tem, da je potrebno za večje investicije dalj časa varčevati, vodenje večjih investicij pa je vse bolj zahtevno. Zaključena je največja investicija - energetska sanacija OŠ Dobje. Ste zadovoljni z realiziranim? Kdaj bo šola dobila tudi novo streho? • Zelo sem zadovoljen, ker vidim, da so tudi otroci in učitelji veseli, ko delajo v primerno ogretih prostorih, še posebej pa sem vesel prihrankov, ki jih bo imela občina zaradi nižjih stroškov ogrevanja. Veseli me, da smo večino del izvedli v času počitnic, tako da ni bil moten pouk. Seveda pa nam povzročajo preglavice birokratske ovire pri izstavljanju zahtevkov za sofinanciranje države. Hvaležen sem naši direktorici občinske uprave ga. Andreji Gradič, ki si neutrudno prizadeva, da bo v roku pripravljena potrebna dokumentacija. Streho na šoli smo letos sanirali. Sigurno ne bomo dovolili, da bi se delala škoda na objektu, zato sem prepričan, da bodo naši svetniki imeli razumevanje pri sprejemanju proračuna. Na kateri večji občinski projekt pa ste še posebej ponosni? Zakaj? • Vesel sem, da so se letos nadaljevala dela na cesti Jezerce-Su-ho-Repuš, saj naši občani želijo, da bi bila čim prej končana. Končan je projekt za čistejše okolje v vasi Ravno, morda bodo kmalu v potočku pod vasjo zopet zaživeli raki in ribe. Največji uspeh pa je sigurno obnovljena šola in urejeno križišče z novim mostom preko Dobjanske-ga potoka. S katerimi investicijami pa boste še obogatili občino Dobje v letu 2014, ki že trka na vrata? • Prihodnje leto bomo nadaljevali z gradnjo ceste Jezerce-Su-ho-Repuš, kjer bi želeli izvesti zemeljska dela. Pričela se bo obnova ceste Loke-Jesenik. Potrebno bo razmisliti o nabavi novega šolskega kombija, strehi na šoli, prizidku h gasilskemu domu itd. Svetniki pa bodo odločili o prioritetah. Vsem občankam in občanom naše občine in vsem ljudem dobre volje voščim vesele božične praznike in želim srečno in zdravja polno novo leto 2014. Šentjurski Krščanski demokrati z novim vodstvom Franc Korenjak (na sredini) je novi predsednik šentjurskega odbora N.Si - KD. NSi - Krščanski demokrati. Franc Korenjak je prevzel vajeti šentjurske politične stranke. » Zapisala: Jure Godler in Janko Cerkvenik V začetku tega meseca so se člani N.Si - KD sestali na svojem rednem letnem zboru, ki je potekal v prijetnem vzdušju, predvsem pa v pričakovanju volitev. Poročilo o minulem delu je podal Janko Cerkvenik, ki je stranki predsedoval od leta 2003. Prisotne sta pozdravila tudi dva gosta, in sicer poslanec Državnega zbora in predsednik Sveta N.Si - KD Jožef Horvat in predsednik regijskega odbora Anton Kosem. Oba sta pohvalila delo stranke in vključevanje posameznikov v delo na ravni regije in države, predvsem pa dobro zastopanost članstva na vseh prireditvah. Sledila je razprava, kjer so prisotni postavili nekaj vprašanj gostoma o trenutnih aktualnih težavah države in predloge za boljše ter učinkovitejše delo stranke v občini. Novo vodstvo Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen Franc Korenjak, DEJSTVA rNovo ime Sedmi kongres Nove Slovenije na Vranskem je minil v znamenju delnega preimenovanja stranke, ki se po novem imenuje N.Si -Krščanski demokrati, hkrati pa so s tem dejanjem sprejeli tudi kongresno izjavo z naslovom Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost. aktiven član stranke in lokalnega odbora ter svetnik v občinskem svetu. Članom se je zahvalil za izvolitev in predstavil program dela do konca leta 2014. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bo novoizvoljeni lokalni odbor imel zadostno podporo in da se bodo člani prizadevali za rast in položaj stranke v naši občini. Izvolili so tudi dva delegata za 7. kongres stranke, ki se je odvijal na Vranskem. Blizu ljudem »Vizija stranke je še vedno pod geslom Blizu ljudem. Nova Slovenija - Krščanski demokrati smo demokratična politična stranka, ki želi povezati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo ter evropsko povezovanje in sodelovanje z vsemi, ki hočejo dobro Sloveniji,« nam je zaupal novopečeni predsednik Korenjak. Kot prednost je izpostavil, da je stranka odprta za vse in da nimajo nad seboj bremen, ki bi stranko težila. V državnem zboru imajo štiri poslance, ki »zelo dobro opravljajo svoje dolžnosti za Slovenijo,« še doda. Kot slabost stranke izpostavi, da jih povezujejo s cerkvenimi dolgovi v mariborski škofiji. Geslo in vodilo, katerega se bo držal kot predsednik v novem mandatu, je: »Kdor v srcu dobro misli in spoštuje sedmo božjo zapoved 'Ne kradi', naj se nam pridruži, saj bomo skupaj močnejši.« AFORIZEM r V tej koaliciji so se razumeli tako dolgo, dokler niso začeli uporabljati razuma, (jmm) Gasilci odprli svoja vrata Ogenj. Gasilci pomagajo ob različnih nesrečah. » Piše: Zoran Borovšak Deževna novembrska sobota sicer ni bila najbolj primerna za dan odprtih vrat Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur, vendar so ga vseeno izpeljali. Ker radovednežev ni bilo veliko, so imeli čas, da so generalno pregledali opremo in temeljito uredili gasilski dom. Kdor pa je prišel, so mu z veseljem razkazali opremo in mu razložili uporabo. Uspešno delovanje PGD Šentjur deluje od leta 1874. Društvo šteje več kot 130 članov, številka pa še vedno raste. V prihodnjem letu praznujejo 140-let-nico delovanja, za ta dogodek pa pripravljajo bolj obsežno razstavo gasilstva na Šentjurskem in veliko slavnostno parado. »Vsklopu obletnice bomo organizirali tudi državno tekmovanje v sklapljanju sesalnega voda. Za zaključek pa bomo po dolgem času spet priredili gasilsko veselico,« nam je povedal poveljnik Danilo Matuš. Gasilnikvvsakdom Nudili so tudi brezplačen pregled in servis prenosnih gasilnih aparatov, za katerega j e poskrbel izkušen serviser Peter Oblak, pomagal pa mu je Denis Kresnik. Gasilci predlagajo, da imamo doma pri roki vsaj en gasilni aparat, saj lahko z njim ustavimo začetni požar ali do njihovega prihoda omejimo širjenje požara. Pri gašenju začetnega požara Gasilniki, polnjeni s prahom, morajo biti redno servisirani. DEJSTVA rGasilni aparati ... so naprave za gašenje začetnih požarov. Ločimo jih po več kriterijih. Za domačo uporabo so najbolj pogosti prenosni, težki do 20 kilogramov, polnjeni s prahom (ABC, BC, specialni D in F prah) pod stalnim tlakom ali takšni, ki za pogon gasilnega medija uporabljajo visokotlačno bombico, ki jo pred gašenjem aktiviramo. Slednje moramo redno pregledovati, pri gasilnikih pod stalnim tlakom pa moramo biti pozorni, da je kazalec na manometru v zelenem območju. moramo biti pozorni, da gasimo tako, da se lahko umaknemo, gasimo vedno v smeri vetra, začnemo pa na nam bližjem robu požara. V hiši so za gasilnik najbolj primerna mesta kurilnica, kuhinja, garaža in dragi prostori, v katerih bi lahko prišlo do požara. Namestimo ga na vidno mesto v bližini vrat. Popolna gasilna oprema tehta blizu 20 kilogramov. Iz naših krajev O medsebojnih odnosih in pravicah starejših Vlasta Nussdorfer. Varuhinja človekovih pravic gostovala v Šentjurju. » Piše: Jure Godler Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je odzvala na povabilo Ljudske univerze Šentjur in obiskala Šentjur. Za udeležence Univerze za tretje življenjsko obdobje je pripravila predavanje z naslovom V labirintu iskanja pravic starejših. Uvodoma sta gostjo pozdravili gostiteljica, direktorica LUŠ Jelka Godec, in vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur Judita Methans Šarlah. Kako se znajti v tem času? Nussdorferjeva se je v svojem uro in pol dolgem predavanju dotaknila številnih težav in tegob, ki pestijo ne samo starejše, temveč tudi ostale. »Zelo pomembno je, da se družimo, da imamo sogovornike, da so ljudje odprti tako doma kot v službi,« je začela z rdečo nitjo njenega predavanja. Opisovala je težave ljudi, s katerimi seje v življenju soočila na svoji poklicni poti. Delo varuhov človekovih pravic obsega tudi veliko terenskega dela in srečevanja ljudi po občinah z njihovimi tegobami in skrbmi, kakšen jutri bodo živeli. Davek na nepremičnine bi mo- DEJSTVA Varuhinja človekovih pravic ... ima ob poklicni poti še precej drugih vlog. Je predavateljica, publicistka, pisateljica in huma-nitarka, saj je pobudnica za ustanovitev Belega obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki mu je predsedovala do nastopa funkcije varuhinje. Poklicno se že skoraj tri desetletja ukvarja z žrtvami zlorab, nasilja in kriminala. ral imeti tudi izjeme, saj je že veliko ljudi malo nad in pod pragom revščine, dodatne finančne bremenitve pa jih le še bolj tiščijo k brezizhodni situaciji. »Rodimo se v različnih okoljih, nekdo se je rodil kot princ s tremi imeni, nekdo pod slamnato streho, a ko umreš, ne rabiš veliko. Zato morajo ljudje delati dobra dela, dokler jih lahko,« je vzpodbudila slušatelje. Med dobra dela je uvrstila tudi prijazen pozdrav, tolažbo, dobroto do sočloveka. Družinski odnosi Je res treba pravico iskati na evropskem sodišču, pri katerem od staršev bo živel otrok? Ob tem pa se največkrat pozablja na samega otroka, ki bo v času pravdanja staršev lahko postal že polnoleten. Poudarila je, da na svetu ni sodišča, ki bi odločilo tako, da bi bili obe stranki zadovoljni. Če se starša ne moreta sporazumeti s pogovorom, tudi sodišče ne bo našlo rešitve, ki bi ustrezala obema. Vedno bo eden razočaran, zato naj se odnosi v družini rešujejo sporazumno. O pravicah starejših Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Starost in odvisnost sama po sebi ne upravičujeta omejevanja katere koli od neodtujljivih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, pravi Listina temeljnih pravic EU. Zato je varuhinja posebej izpostavila spoštljiv odnos do starejših, za katerega moramo poskrbeti vsi, še posebej pa vodilni v ustanovah, kot so domovi za starejše. Varuhinja človekovih pravic j e v-mesni člen med državljani in državnimi organi, zato lahko le opozori na nepravilnosti, pomanjkljivosti ali napake, ki se dogajajo in jih poskuša odpraviti. Preden se ljudje obrnejo nanjo, je torej treba ubrati predvidene poti in možnosti, ki jih zagotavlja država. Opozorila je tudi na pravočasno reševanje težav - če težave in spore zanemarjamo, jih ignoriramo ali skrivamo, se stopnjujejo in rastejo, dokler ne dosežejo vrhunca. Vedno večje primerov, ki se končajo z umorom. Predavanje se je zaključilo z razpravo o skrbi za starejše in družinskih odnosih, o dedovanju in dednih pravicah ter zakonski podlagi, kjer je zapisana dolžnost ljudi, da skrbijo za svoje starše v njihovi Vlasta Nussdorfer je predavala o odnosih med ljudmi. starosti. Slušatelji soji postavili kar nekaj vprašanj z različnih področij, tudi davčnih in finančnih. DEJSTVA Brezplačna pravna pomoč Brezplačno pravno pomoč za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje bo na Ljudski univerzi Šentjur nudila dipl. pravnica z večletnimi izkušnjami na sodišču Anemari Šuc. Že minuli torek seje za pomoč nanjo obrnilo pet oseb, naslednji termin brezplačne pravne pomoči bo v torek, 10. decembra 2013, ob 8.00 uri zjutraj. Šucova bo svetovala enkrat mesečno. Čas praznikov naj bo čas topline, spoznanj, miru, želja in idej. Topline iskrenega pogleda in čvrstega stiska rok. Spoznanj o nujnosti sanj in slavljenju drobnih uspehov. Miru v srcih, domovih in v svetu. "Zelja, uresničljivih. Zase, za drage in bližnje, za človeštvo. Idej, ki motivirajo, dajejo zagon in rišejo nove poti. Želim vam prijetne in mirne praznike, veselje božičnega pričakovanja, ter obilico dobrega v letu 2014. mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur s sodelavci !■ i:lf- Ih ril ■mili 'Hil ■Pl m • ji 4 ? ^ 4 fft: :—/>6^ V LUŠ računajo, da bosta predlagani nacionalni kvalifikaciji sprejeti tudi na strokovnem svetu RS za izobraževanje odraslih. V steklarstvu našli nove izzive Izzivi prihodnosti. Na LUŠ bodo izobraževali tudi steklopihalce in steklobrusilce. » Piše: Jure Godler Ljudska univerza Šentjur (LUŠ) je v avgustu, v okviru programa Vseživljenjsko učenje, postala vodilni partner projekta Glazier - future challenges (Steklarstvo - izzivi prihodnosti). V projektu poleg njih sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije -Steklarna Rogaška in Center RS za poklicno izobraževanje, iz Italije - Progetto Mosaico Piu, iz Nemčije - Glazier school Zvviesel in Češke - Educa vzdelavaci centrum s. r. o. Steklarstvo Namen projekta je prenoviti poklicna standarda steklopihalec in steklobrusilec. Na tem področju že dalj časa zaznavajo upad vpisa, prav tako klasično izobraževanje ne zagotavlja vseh kompetenc, potrebnih za delo v gospodarstvu. S tema dvema standardoma bodo ohranjali delovna mesta v steklarstvu, saj imajo kandidati s poklicno kvalifikacijo več možnosti, da najdejo zaposlitev in napredujejo v poklicu. Ocenjena vrednost projekta je 217.614 EUR, trajal pa bo dve leti. Izvedba je sofinancirana s strani Evropske komisije. »Po koncu samega projekta upamo, da bosta ti dve nacionalni kvalifikaciji sprejeti tudi na strokovnem svetu RS za izobraževanje odraslih,« je željo zaupala direktorica LUŠ Jelka Godec. Mag. Klemen Žibret iz Steklarne Rogaška d. d. pa je dodal: »Pot od lokalnega do globalnega Steklarna Rogaška zelo dobro pozna, saj jo je prehodila v manj kot 100 letih svoje zgodovine. Dejstvo je, da 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozimo. Zgodba se mora začeti graditi na dobrih temeljih - kvalificirani delovni sili, ki je kos izzivom okolja,« je še dopolnil Žibret. AFORIZEM Narobe svet: Pošteni se morajo boriti za denar, nepoštenim se ni treba, (jmm) Ljubezen skozi čas Ipavčevi dnevi. Mesec kulture zaključili z odprtjem razstave. » Piše: Saša Rečnik V najbolj kulturnem mesecu v Šentjurju, ki je posvečen Ipavcem, je v Galeriji zgornji trg bilo tudi odprtje razstave likovnih del Marinke Kerstein z naslovom Ljubezen skozi čas. Najprej je zbrane pozdravila vodja OIJSKD Šentjur Anita Kolesa, ki je povedala, da je Kersteinova v našem okolju prisotna že kar nekaj časa, saj je že pred dvema letoma s sliko Žusma, ko je sodelovala v poletnem extemporu, pobožala estetska občutja Šentjurčanov. Retrospektiva Na željo slikarke, da razstavi svoja dela v lepem galerijskem ambientu, so njena dela z veseljem sprejeli in jih dali na ogled. Za slikarko pomeni slikanje ljubezen do ustvarjanje izraz. Dela so pregled njenega 17-letnega ustvarjanja in zato je razstavo tudi naslovila skladno s tem. Njeno delo in razvoj je predstavila slikarka Ivana Andric Todič. Kersteinova je svojo pot začela v tehniki akvarela, ki ga zelo obvlada. Skozi celoten razvoj svoje slikarske poti se je izobraževala pri različnih akademskih slikarjih in tako napredovala. »Strast do likovnega izražanja ter želja po ekspresiji in doživljanju barve sta jo vodili k iskanju in raziskovanju različnih stilov in motivov in jo končno pripeljali v abstrakcijo,« je povedala Andric Todičeva in dodala, da so to po njenem mnenju najbolj kvalitetna dela. Tudi slikarka sama je povedala, da so ji ta dela najbolj pri srcu, saj se lahko skozi njih najboljše izrazi. Marinka Kerstein se je tudi zahvalila zbranim, ki so se stiskali v polni galeriji, ji podarila eno izmed svojih del, in sicer sliko Zgornjega trga. Otvoritvi razstave je sledila glasbeno-komična predstava »Evolucija poslušalca« Mihe Firšta (kontrabas) in Tadeja Kopitarja (horn), ki nastopata kot Hors dno. Predstavila sta dolgo glasbeno zgodovino in naj zanimivejše glasbene inovacije. ?) Študentski klub mladih Šentjur ^2' Vam želi uresničene želje, creativne ideje in veliko nasmejanih dni v letu 2014! . gŠKMŠ Hitro, hitro mine čas, kaj v tem letu čaka nas? Vsaka zvezda ena želja, za veselje zdravja srečo! Vse težave pozabimo novih dni se veselimo. SREČNO 2014 Državljankam in državljanom iskreno čestitamo ob dnevu državnosti. Stranka in svetniška skupina Desus Šentjur. DeSUS li Em ■/A*. sNr O - F*-A ..*^v •/• V' - • .'V . .-■ /O '- .;• ' V* ».Ji-v.• v - '■bičinšIči^odBdr ‘Slovenske demokratske st Ko bodo konec leta zazvoniti polnočni zvonovi, dajte krila svojim sanjam, ki naj sevam uresničijo. Naj bo prihajajoče leto napoved novega, boljšega, naj pomeni uresničitev .vaših želja, naj bo to leto poguma in upanja. .-,u- slovenska ljudska stranka Borite se z izzivi in začnite s spremembami, kijih želite. . • v. .... Sledite svojim ciljem. 7"" 1§*jl „„ .. Želimo vam veseljplagoslovljen božič in mir, blaginjo, speht er sredo skozi vse leto 2014. -to 00 SLS Šentjur, svetniška skupina SLS , - - - u-f •• , Predsednica Mihaela Rožej @ Fotoreportaža v spomin Lojzetu^ Slak*! NOVA KRALJICA MARTIN NA STAR NAČIN w Šesta tradicionalna prireditev. » Piše in fotografira: Vid Aužner Pohodniki so se na Sv. Heleno odpravili v meglenem jutru. Zahvalna nedelja z mašo v cerkvi Sv. Helene. Petra Drač na levi oo preoaia Krono novi vinsKi kraljici. Sv. Heleno je obiskala tudi soproga Lojzeta Slaka Osrednji gostje prireditve so bili Fantje s Praprotna Organizatorji so s prireditvijo zelo zadovoljni, tara - Ivanka Slak, ki izhaja prav od tu. v spremstvu Jožeta Bohorča in Luke Polenška. programsko kot z obiskom. Ta Sv. Heleni imenom Gajska Ivanka, ki Sv. Helene. Župnik Marko Po prireditvi, ki jo je dobivajo spodbudo za de- I je potekala že izhaja prav iz tega okolja, Šraml je na glavnem prire- vodil Davor Pušnik, so lo vnaprej. Odločeni so, da šesta priredi- Sv. Helene v Javorju. Z njo ditvenem prostoru blago- za vse obiskovalce odprli bodo s tem nadaljevali tudi J- i tev Martin na sta bila Slakova sestra in slovil mošt. Izbrali so novo vrata tamkajšnjih zidanic, v prihodnosti, saj so prepri- star način. Organizatorji so brat. Osrednji gostje so bili vinsko kraljico. Krono je od kjer se je našla marsikatera čani, da je čista narava, bo- letošnje srečanje posvetili ponovno Fantje s Praprotna, dosedanje vinske kraljice dobrota izpod pridnih rok gata preteklost in tradicija, spominu na legendarnega Pohod Ifl ITldŠa Petre Drač prejela Valeri- domačinov. Veselo vzdušje določena z naravno zmož- glasbenega virtuoza na dia- številni pohodniki so se Ja Tanšek. Verjamejo, da se je zavleklo vse do veče- nostjo za njihovo delavnost, tonični harmoniki Lojzeta podali najprej na Sv. Heleno bo tudi nova kraljica us- ra. Zidanice so obiskale tu- Iznajdljivost in kanček ko- Slaka. Prireditve se je ude- po vinsko-turističnih cestah, pešno promovirala njihovo di dosedanje in nova vinska zjanske trme pa sta pot, ki ležila tudi njegova soproga Okoli pol enajste ure dopol- okolje, tradicijo in njihove kraljica. jim bo omogočila preživetje Ivanka Slak, znana pod dan je sledila maša v cerkvi pridelke. S to prireditvijo vaščani in nadaljnji razvoj. lEiSgSSi^oLU S Y . *=$^W ' ’ "™S4XeBS5^i"Vi-.* Ipd ,;- ,N.> ;• _______ __________ Ml'*# ^ St>' "jpnt :fr . _ ga>*4MEf: m. . •Leto se izteka!-•• * *■- % ,, kTo je čas in nriložnost^^fcMBF^-if z« ' V. ..v« ,w j^A . ^nf^^ed^n^^upSaj^ter^e^efeihno uspešnega" ------ , .— , ^v«.:-5"*i>.•• *-A-- '* > g ij kV se m strankam in poslovnim partnerjem želimo < ? >- ' l *.. v , ■■*+ »**'■-.- *wrt ->,' : -r >, [mirne božične praznike,leto 2014 pa naj bo polno ;.' m b—Yyry**:\ .-**'">. *•>< *■ >_•.,% r’ I lepih trenutkov m poslovnih uspehov., ‘v • • ’H£ lw™m^SEr.l " (Okteti mmlnktt y tički §tam Cesta Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur GSM: 041 271 062 Odpiralni čas: Ponedeljek - četrtek: 6.30 - 22.00 Petek in sobota: 6.30 - 24.00 Nedelja: 7.30 - 12.30 Božič in novo leto nam prinašata posebno veselje in skrite želje. Naj vam prihajajoče leto izpolni veliko skritih želja in prinese veselje v osebno in poslovno življenje sli kolektiv okrepčevalnice VAŠKI HRAM. Svet Mestne skupnosti Šentjur vam želi mirne in vesele prihajajoče praznike ter veliko zdravja in uspehov v letu 2014. Jože Štiglic, predsednik Sveta MS Šentjur s člani sveta Občanom in občankam občin Dobje in Šentjur želimo mirne in vesele božične praznike, uspešno in zdravo leto 2014 ter čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Območna organizacija Socialnih demokratov Šentjur N Si SgXSJSSXSS!la ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2014 KDOR V SRCU DOBRO MISLI IN SPOŠTLUE SEDMO BOŽJO ZAPOVED “NE KRADI”, NAJ SE NAM PRIDRUŽI - SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI. Anketa (19) Vstopili smo v mesec praznikov, obdarovanj in trenutkov, preživetih v krogu najbližjih. Nas pa decembru, prazničnem vzdušju in obdarovanju. Jv \ Hi PETER KRČ, predsednik Karitas Šentjur »Vsekakor je to po praznovanju in obdarovanju najlepši in najbogatejši mesec v letu. Vzdušje raste od pa vse do Silvestrovanja, središče praznovanja je pri nas božični čas s posebnim poudarkom na božiču. Tako bom v sklopu dobrih mož obdaroval za Miklavža in Božička. Za Miklavža bom zapravil cca. 70 evrov, za Božička pa 100 evrov. Obdaroval bom predvsem s praktičnimi darili, kot so oblačila, obutev, sladkarije in igrače za vnuke. Za paket Miklavža pa kupimo znamko in on prinese običajno poučna in sladka darila. Sam božič pa je zame, kot vernika in družinskega očeta, eden od pomembnejših družinskih praznikov v letu, v svojem bistvu je to praznik človeške bližine, miru in družine. Ta večer smo zbrani skupaj vsi ožji sorodniki, tudi vnuki, ob jaslicah na topli kmečki peči prepevamo, se pogovarjamo, Božiček deli drobna darila, uživamo v dobri hrani in zaključimo večer z obiskom polnočnice. Želim si, da bi tako doživljanje praznikov ostalo tudi v bodoče.« Anketa. Večina največji pomen pripisuje božiču. » Piše: Jasna Romih JASMINA LEVIČAR, citrarka »December je tudi zame vesel mesec, kjer je v prvi vrsti pričakovanje tistega dne, ko se vse prevesi v novo leto in nastopi umirjeni januar. Pomembni so mi trenutki z družino, zaključki leta s prijatelji, opazovanje snežink iz toplega doma, navdušenje nad lučkami in okrašenimi mesti. Je mesec, ko se rada obrnem nazaj skozi leto in ugotavljam, koliko zastavljenih ciljev sem uspela uresničiti in po čem mi bo leto ostalo v najlepšem spominu.« Na vprašanje, koliko bo zapravila za darila, pa pravi, da upa, da čim manj, ter da gleda tako kot pri običajnih nakupih, tudi tu na ceno. »Že lansko leto sva s hčerko darila pripravili sami z ustvarjanjem iz raznih materialov, letos pa se nama bo pridružil še sin in verjamem, da bodo to lepša in dragocenejša darila za pod smrečico, kot samo tista iz trgovine. Božič pa že od nekdaj cenimo kot družinski praznik in na ta dan smo resnično radi skupaj. Zapojemo in zaigramo kakšno božično pesmico, poskušamo praznične dobrote... preprosto uživamo drug z drugim.« PRIMOŽ LAUBIČ, predsednik ŠD Šedina »Trije dobri možje vse bolj postajajo oglaševalci množične brezglave potrošnje, s čimer je obdarovanje izgubilo svoj nekdanji prvinski namen in čar; postalo je preveč razkošno, saj se vse prevečkrat izraža v vrednosti daril, med tem ko prava pozornost do bližnjih, ki prihaja iz naših src, pri tem izhlapi. Najlepše darilo je, če lahko človek komu pomaga, mu izreče lepo besedo ali ga kako drugače osreči, če je zraven še darilo, pa naj bo praktično uporabno in skromno, tega se držim tudi sam.« TJAŠA MLAKAR, fizioterapevtka »Vprazničnem mesecu kar nekaj časa posvetim svojim najbližjim, se odpravim v kakšno izmed večjih mest, da doživim prave čare decembra in vonj po božiču. Pri obdarovanju pa je zame denar relativen in ni merilo nakupov. Zagotovo pa bom ljudem posvetila svoj čas, ki je večja vrednota kot denar. Prijatelje bom obdarila za Božička, za Miklavža pa bom podarila družinskim članom kakšno simbolično malenkost, kot so sladkarije, nogavice in šiba. Vedno pa pri nakupu gledam tudi na ceno. Zagotovo pa ta ne odtehta, če vem, da bom z določenim darilom nekoga zelo razveselila. Sam božični večer pa mi pomeni veliko, saj si takrat v krogu svojih najdražjih, si vzameš čas zase in za pogovor. Je pa res, da se pri nas še vedno nismo odločili, da bi gostilno zaprli v času polnočnic, saj ljudje radi pridejo k nam, kjer se srečajo, si voščijo in se družijo. Tako da je za celo našo družino božič malce delaven, saj je cela družina v gostilni, kar pa je tudi praznično.« BARBARA GRADIČ OSET, novinarka portala siol.net »Decembru dajem nekaj več pozornosti kot ostalim mesecem, a se trudim, da res ne preveč. Ne vem, koliko bom zapravila za obdarovanje, saj če mi bo nekaj všeč in mi bo za obdarovanca lepo, potem bom lahko zapravila tudi precej več, kot sem namenila. Za Miklavža bom obdarovala otroke zgolj s suhim sadjem, za Božička pa bom malce več in ne samo otroke, temveč tudi osebe, ki mi res veliko pomenijo. Na sploh pa pri nas dobri možje nosijo simbolično uporabna darila. Sam božič pa mi pomeni praznično-družinski dan.« Ponkovški kulturni dom je bil ponovno poln. Čar lesa Martinovi dnevi. Martin zopet oživil Ponikvo » Piše: Gašper Andrinek; Foto: Jure Godler Vsako leto se Ponikva najbližji vikend 11. novembru praznično obarva. Martinovi dnevi vsakoletno v kraj prinašajo veliko mero velikodušnosti in veselja. Letošnji, že 21. po vrsti, so ponovno potekali po ustaljenih tirnicah tridnevnega dogajanja. Vrhunec je tako še vedno otvoritvena slovesnost v petek zvečer v kulturnem domu na Ponikvi. Mizarstvo nekoč Letošnja tema je ponudila obiskovalcu, da občuti toplino vračanja k naravi. Čar lesa so organizatorji Martinovih dni, Turistično olepševalno društvo Ponikva, predstavili skozi dela, ki so jih ustvarile domače roke. Lokalni mizarji, tesarji in drugi ustvarjalci lesnih umetnin so pokazali svoje najboljše izdelke. Tako so bili na ogled postavljeni okrašeni oken- DEJSTVA rNajlepše vaško jedro Vrhunec in tudi zaključek tridnevnega dogajanja na Ponikvi predstavlja slovesna maša v glavni cerkvi in druženje krajanov na Martinovem sejmu. V trenutno najlepšem vaškem jedru v državi so spet kmečke žene prevzele pobudo in pogostile krajane, ki so si lahko do štirih popoldan še ogledali lesene čare v dvorani. ski okvirji, ročno izdelane makete kozolcev z vsemi detajli, izrezljani napisi, unikatni modeli za vlivanje strojnih delov, makete letal in drugi lesni izdelki. V kotu dvorane j e bila miniaturno predstavljena tudi starinska lesarska delavnica in prikaz dela z lesom nekoč. Kot veleva tradicija Martinovih dni, so tudi letos domači vinarji in vinogradniki dali na pokušino svoj vinski pridelek, ki je bil v petek, 8. novembra, še mošt. Za ceno treh evrov, kolikor je stal univerzalni kozarec, so obiskovalci lahko pokušali 22 različnih moštov, poskusili pa so lahko tudi dobrote domačih žena. Pester kulturni program, s katerim so odprli dogajanje, so sestavili domači Mešani pevski zbor Sonce, pomlajena Blaže in Nežica ter predsednik TOD Ponikva, Zlatko Zevnik, s svojim nagovorom. Izobraževalna sobota Sobotni dan je postregel s poučnim predavanjem mag. Antona Vodovnika, ki je svetovalec za vinarstvo in enolog, o vinogradništvu in vinarstvu. Prostori kulturnega doma so bili tako zopet napolnjeni. Isto dopoldne seje odprla slikarska razstava v prostorih TOD Ponikva. Letošnjo pozornost organizatorjev je pritegnila mlada domača slikarka Bernarda Horvat. Večer so v cerkvi sv. Martina zaključili združeni pevski zbori šentjurske občine. AFORIZEM r Narobe svet: Pošteni se morajo boriti za denar, nepoštenim se ni treba, (jmm) REZALNO-CEPILNI STROJI TAJFUN GOZDARSKI VITU TAJFUN NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO 'mzmz m mssmm. NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km Ir centra Šentjurja! telefon: o? 74919 6? _____mobitel: Oti 4B 590 %! ŠENTJUR Cesta Kozjanskega odreda 87/a Iz naših krajev Logike se ne moreš naučiti Nina Kovačič. Na državnem tekmovanju v logiki je osvojila vse možne točke. » Piše: Jure Godler Osnovnošolska tekmovanja so vedno bolj razširjena in učenci se jih redno udeležujejo, saj jim prinašajo dodatne točke in boljše možnosti za vpis v srednješolsko izobraževanje. Veliko mladih upov tudi pri nas osvaja zlata, srebrna in bronasta prizna- Mentorica Zdenka Frece in državna prvakinja v znanju iz logike Nina Kovačič. nja. Tekmovanje poteka iz znanja logike, logičnega mišljenja in lingvistike, udeležence pa vzpodbuja k logičnemu razmišljanju in odločanju. Tega tekmovanja se je med drugimi udeležila tudi Nina Kovačič, učenka 9. b OŠ Franja Malgaja Šentjur. Na tekmovanju je suvereno zmagala in za namenček osvojila v-seh 75 možnih točk. »Šolska tekmovanja mi gredo slabše kot državna, zato letos sploh nisem imela najboljšega občutka,« skromno prizna Kovačičeva. Na tekmovanju so bile tri naloge. Prvo so rešili večinoma vsi tekmovalci, druga je bila »ful težka«, doda, tretja pa manj. Pomoč staršev Na vprašanje, kako postaneš državni prvak v logiki, Kovačičeva prizna: »Ni pravil, kako postati državni prvak v logiki. Zelo pomembno je, da se naučiš izjave, kar se dela tudi v srednji šoli v prvem letniku matematike, kar ti koristi pri izjavni logiki. Drugače pa se logike ne moreš naučiti, moraš samo razmišljati.« Drži pa, da je sposobnost logičnega razmišljanja večinoma položena v zibelko, velik pomen pa daje tudi dejstvo, da moraš to lastnost primerno razvijati. »Ko si otrok, lahko logiko razvijaš s pomočjo staršev, ki se v zgodnjem otroštvu precej ukvarjajo s tabo, v šoli pa se moraš posvetiti različnim nalogam in problemom,« pove novopečena državna prvakinja. »Nina je prizadevna učenka na vseh področjih in zna logično razmišljati, kar uspešno uporablja tudi pri reševanju zahtevnejših matematičnih nalog,« pa je svojo učenko pohvalila mentorica Zdenka Frece. Tudi obiskovalci so na noč čarovnic prišli našemljeni. Hallovveen z Nino Pušlar » Piše: Vid Aužner V kavarni Center Šentjur je noč čarovnic pričarala pop pevka Nina Pušlar. Pripravila je odličen koncert. Tudi sama se je za ta čas primerno našemila. Pričela je z malo starejšimi hiti in nadaljevala vse do najnovejšega. Letošnjo jesen je Nina bila še posebej aktivna. V mesecu oktobra je izdala že svoj četrti album, najbolj odmevna pa je skladba »Svet je tvoj«. Glasbeno pot je začela že v otroških letih. Takrat je večino časa posvetila petju v različnih zborih, hkrati pa je intenzivno širila svoja glasbena znanja z učenjem flavte. Danes se uspešno uči igranja klavirja. Prepoznala se je tudi v pop glasbi in pričela nastopati v glasbenih skupinah. Preizkusila se je tudi kot tekstopiska. Vokal in predanost glasbi Nino vodita samo še naprej k novim glasbenim uspehom. Preden je Nina zapustila kavarno, so sledile čestitke, avtogrami ter fotografiranje. Ostali gostje so se po koncertu še naprej zabavali ob glasbi DJ-a. Ostali, ki so odšli proti domu, so bili polni zadovoljstva in lepih spominov. Nina Pušlar je obljubila, da se bo v Šentjur še vrnila. Zabava za pošasti Noč čarovnic oz. halloween nima ničesar skupnega z našimi tradicijami, razen prostega naslednjega dne in letos pridično še vikenda. Sicer izvira iz starih keltskih tradicij, kasneje je prišla z naseljenci v Ameriko, kjer so ji dali marketinško vsebino. Zdaj daje priložnost, da se enkrat na leto pošastno napravimo. V november so tako pošasti in čarovnice v Šentjurju zakorakale na več lokacijah, tudi v prenovljenem Kava baru Pošta. Zabavo za strašljive maske na najdaljšo noč v letu so pripravili v Študentskem klubu mladih Šentjur. Študentje so poskrbeli za pečen kostanj, tematsko okrašeno stojni- co in grozljive buče. Pri umetniški poslikavi obraza sta svoj talent pokazala Primož Pečar in Sanja Pocrnjič, saj se je njunih poslikav obraza ustrašil marsikateri obiskovalec. Podelili so tudi nagrado za najbolj grozljivo masko, ki je bila čarovnica. Glasba je prihajala izpod rok elektronskega dua Quicker balance, ki ga sestavljata domačin Filip Kovačič in Jan Bezamovski iz Celja. Kasneje so oder zavzele takšne in drugačne šeme in svojo zabavo nadaljevale do izteka odpiralnega časa. (S. R.) Tudi študentje so se preobrazili v POŠaSti. (foto:AmadejRataj) Kdo bo osebnost leta? šentjurske Miklavžev zajtrk. Kdo je osebnost leta 2013, bo znano v torek, 3. decembra. » Piše: Jure Godler Šentjurske novice že drugo leto zapored sodelujejo v odmevni akciji, kjer občani z glasovnicami pomagajo izbrati osebnost, ki je pustila največji vtis v letu 2013. Predlagani kandidati so: Martin Cmok, naj prostovoljec Slovenije, Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije, Peter Krč, predsednik šentjurske Karitas, Valerija Kršlin, humanitarka, Roman Moškotevc direktor, Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, Davor Pušnik, vodja ansambla Unikat, Bojana Potočnik, profesorica slovenščine, Danica Recko, predsednica Društva Izviri, ter Mojca Zupanc, mladinska aktivistka. Vsak izmed deseterice naštetih je zaslužen za velike uspehe in ogromno vloženega dela na svojem področju, tako da kogarkoli izmed njih bodo bralci Šentjurskih novic izbrali, bo pravilno izbran. Žal bomo o tem, kdo je »Osebnost leta 2013«, poročali v naslednji številki Šentjurskih novic, kjer bomo pripravili tudi zanimiv kolaž fotografij z Miklavževega zajtrka Radia Rogla in Šentjurskih novic. Za življenjsko delo Ob priznanju »Osebnost leta 2013« pa vsako leto podelimo tudi priznanje za izredne življenjske dosežke. Prejemnika tega priznanja izbere uredništvo samo. Lansko leto je takšno priznanje prejel dr. Janez Šmid, lahko pa izdamo, da bo letos prejel to visoko priznanje Mihael Bučar. Nekdanji šef železniške postaje Šentjurje vse življenje zbiral muzejske eksponate, povezane z železnico. V teh letih je zbral 3.684 predmetov in jih razstavil v Muzeju Južne železnice. Muzej in vso obsežno zbirko j e letos podaril v upravljanje Občini Šentjur. Muzej, kije plod njegovih pridnih rok in entu-ziazma, je eden redkih tehničnih muzejev pri nas in Mihael Bučar primerna osebnost za prejem nagrade Šentjurskih novic za življenjsko delo. Ob koncu leta leta vam želimo vesele praznike in vse dobro v novem letu 2014 ter čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Svet KS Prevorje (numjmjpj Ckbpostovane krajanke in krajani J (S>b prihajajočih praznikih vam želimo vse dobro ter čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. QŽW GCOS čdblimica pri ČPelju Iz naših krajev Obudili spomin na genialnost Ipavcev Ipavčevo »Vabilo« so zapeli Peter Tovornik, Urban Kolar, Gregor Kolar in Matevž Pušnik. Samospevi. Šentjurska glasbena šola je ponovno pripravila tradicionalen koncert. » Piše: Jure Godler November je mesec, v katerem se nosilec glasbenega izobraževanja v Šentjurju Glasbena šola skladateljev Ipavcev spomni glasbenih someščanov Ipavcev. Zgodba, ki jo Šentjurčani Urška Pevec je kot zadnja nastopajoča obiskovalcem zapela »Lahko noč«. s ponosom predstavljamo kot svojo, je za sabo pustila opus skladb, samospevov in drugih veličastnih stvaritev. Koncert Ipavčevih samospevov, ki ga organizira profesor solopetja Boštjan Korošec, smo v podobni izvedbi videli že prejšnje leto. Skladbe so dovolj težke, da se z njimi spopadajo pevke in pevci glasbenih šol iz vse Slovenije. Velika udeležba »Koncert samospevov, ki je postal stalnica v šentjurskem in tudi slovenskem kulturnem prostoru, prispeva k prepoznavnosti in zanimanju mladih umetnikov ter širše javnosti za izjemne šentjurske skladatelje,« je uvodoma povedala ravnateljica glasbene šole Simona Zdolšek. V uri in pol dolgem koncertu, ki so ga šentjurski obiskovalci kar malo prezrli, so se predstavili številni pevski upi, saj se je na odru zvrstilo kar 37 nastopajočih. Med njimi so bili tudi naši pevci Jernej Križman, ki je zapel za šentjursko glasbeno šolo, ter peterica Peter Tovornik, Urban Kolar, Gregor Kolar, Matevž Pušnik in Urška Pevec, ki svoje glasove brusijo v Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Organizator seje postavil tudi z zgledno tiskanim in oblikovanim programskim listom ter s pogostitvijo na koncu, ki jo je pripravil Šolski center Šentjur. Marmelada v prostoru Minikoncert.Kotudi poslušalci nastopijo. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Jure Godler Tretji novembrski vikend je bil poln dogodkov vseh vrst, v Prostoru v zadnjem delu Kulturnega doma Šentjur so študentje v okviru Študentskega kluba mladih Šentjur organizirali dmgi minikoncert v tej sezoni. Koncert je udejanjila Ines Ljubej, študentka tolkal in vsestranska glasbenica. Z idejo spodbujanja glasbenega ustvarjanja med mladimi v Šentjurju, odkrivanja in povezovanja glasbenikov v Šentjurju, hkrati pa približati glasbeno izražanje in improvizacijo tudi tistim, ki niso glasbeno aktivni, je ob podpori ŠKMŠ pripravila Jam session, kije naletel na ogromen odziv. Vsi na oder Na začetku so inštrumente ogreli Koala Voice. Mlada štiričlanska glasbena skupina iz Zasavja deluje od leta 2010. Od novembra 2012 nastopajo na raznih manjših odrih po Sloveniji, najbolj so ponosni na nastop na Vičstocku 2013, kjer so med 50 mladimi bandi zmagali in si s tem prislužili tudi nastop na letošnjem Rock Otočcu. Njihova glasba je preprosta in hkrati zapletena, polna svežih ritmov in energije. Po energičnem nastopu Koala Voice so za inštrumente prijeli prvi obiskovalci. Prostor je bil poln radovednih glav, ki so se stiskale pred odrom in okoli improviziranega sanka, kjer seje pekel tudi kostanj in brezplačno delil obiskovalcem. Svoje so k večeru, ki je bil poln glasbenih presenečenj, pristavili tudi člani Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev, ki so prišli pogledat mladino in zapeli šentjursko himno Slovenec sem. Nastopili so tako tisti, ki so prišli z namenom improvizacije in druženja, kot naključni glasbeniki, ki jih imamo v Šentjurju očitno kar nekaj. Koala Voice so ogreli občinstvo, preden so gledalci prijeli za instrumente. Hvala za mnoge drobne stvari, za katere mod letom se zeti kot, da jik ni pa vendar v toplini prazmene noči zanje vemo Je mi ^ , prijate!)i! S Blagovna. Predsednik dnte Kczar Svet KS Blagovna. ■ i____ Včasih čaš prehiti slffifecUkgt m / Vsakdo m Wt\ iv f-v dki.vsebiskm VaS CaS! ,' vv Lepe Božične praznike in vse dobro v novem letu! Svet KS Vrbno-Podgrad Vesele božične praznike, miru, upanja, ljubezni obilo zdravja in uspeha pri delu v letu 2014 vam vsem krajanom želi svet krajevne skupnosti Grobelno, Predsednik Sveta KS Grobelno, Anton Ljubej k rž/ So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, Mj^jMa>,vxadosti oči zapremo i|Vin si tiho zaželimo, da ne mine. Vesele božične in novoletne praznike! v (3) - V*/ ^kKS Šentjur - Rifnik želi vsem ^r, . i . i m krajankam in krajanom mirne božične praznike ter veliko zdravja v letu, ki prihaja. lip Staro leto*živi od'spominom lu^l! novo leto od pričakovanj. Naj bo 2014 radodarno z zdravjem, ljubeznijo,^ “— Želimo vam vesele Božične praznike ter srečno novo leto. Svet KS Dramlje Iz naših krajev Literati tokrat brez teme literarni razpis. »Dela je objavilo kar 22 avtorjev, tako da tudi teme ni bilo,« je hudomušno namignila predsednica literatov Lučka Palir Mavrič. Prav tako je literatom »padla sekira v med« pri iskanju urednice literarnega zbornika, »saj se ponavadi vsi te funkcije otepajo.« Zato jim je prišla naproti slovenistka in literarna kritičarka Nana Čepar. Brez teme »S poljubnostjo tako tematike kot tudi zvrsti besedila se je ponudila tudi raznolikost tem in motivov, perspektiv, izraznih slogov, kvalitete ...,« je uvodoma zapisala Čeparjeva, in z enim stavkom opisala zbrana dela. »Nedoločljivost teme, teme, teme ob prvem preletu ustvarjalne misli se zazdi svoboda neomejena, nedoločljiva in optimistična. Kot pogled čez neskončne ravnice, prekrite z nežno pomladno meglico ali ocean, s katerim se poigrava nagajiv vetrič,« je nadaljevala z romantičnim opisom literarne svobode zbornika. Kot v vsakem zborniku, so tudi v »trinajstki« predstavili literata, povezanega s Šentjurjem in tokrat so izpostavili pred letom dni umrlo pesnico Radmilo Bogdanovič Tratnik. Večini manj znana srbska pesnica, ki jo življenjska pot povezuje tudi s Šentjurjem, kjer je zadnja leta živela v varovanem stanovanju v Domu starejših Šentjur. Svojo poezijo je stresala na papir v maternem jeziku - srbščini, za zbornik pa je njene besede v slovenščino prepesnil Rado Palir. Kulturno popestrili Po mogoče malo dolgem uvodu, kjer sta Ljudmila Conradi in Sonja Mlejnik opisovali življenjsko zgodbo Tratnikove in prebirali del njenega pesniškega opusa, so besedo dobili domači literati, ki so prebirali svoje objavljene stvaritve. Literarni dogodek so popestrili s projekcijo fotografij Nine Arlič in nastopom kitarista Roka Lajlarja in finalista oddaje Slovenija ima talent Žige Avberška. Zadnja sta z malo rezerve za to priložnost izbrala nekaj rokerskih balad iz časov, ko so literati bili še nekoliko mlajši. AFORIZEM v Kako je bilo, vedo skoraj vsi, a vsak drugače. Kako bo, vedo redki, a vsi enako: ne bo bolje, (jmm) Lučka Palir Mavrič in urednica zbornika Nana Čepar. Literarni zbornik. Že trinajsti zbornik Literarnega društva Šentjur je ugledal luč sveta. » Piše: Jure Godler Za šentjurske literate je bil torek, petega novembra, velik dan. V dvorani v drugem nadstropju občinske stavbe so predstavili nov zbornik izdelkov šentjurskih in ostalih »okoliških« avtorjev proze, poezije in zbadljivih aforizmov. Tokratna tema zbornika je bila »brez teme«, torej objavili so vsako delo avtorjev, ki so se prijavili na DEJSTVA Trinajsti V zborniku so bila predstavljena dela Jerneja Borovnika, Milojke B. Komprej, Nevenke Fantinatto, Verice Gadišek, Anice Hvalec, Polone Kitak, Ivane Klepec, Anice Lipovšek, Jožeta Mastnaka Marjana, Andreje Mlakar, Olgice O. Krampi, Lučke Palir Mavrič, Rada Palirja, Marije in Mojce Plemenitaš, Ivane Podgajski, Božene Sotlar, Milenka Straška, Marine Tunjič, Ivanke Uduč, Rade Vučkovca in Jožeta Zupanca. izV Vesele božične praznike IN SREČNO, USPEHOV POLNO TER VARNO NOVO LETO 2014 VAM ŽELI S DICOM Avtomatizacija zgradb, elektro inštalacije, informacijeke S varnostne tehnologije. Prijateljeva ul. 12, 3230 Šentjur Tel.: 03 749 18 44. fax: 03 749 18 45 e-mail: info@edicom.si www.edicom.si,www.control4.si • 4 v •+: +■ 1 + Trgovina Conrad Celje. Vodnikova ulica 6, 3000 Celje. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ^ 1 'ANDREj KAVKAH^ Kaj je SKEČA > SREČA je poljub ljubljene osebe, SREČA je objem drobcenih rok, SREČA je Veselje V krogu prijateljev! Zato bodimo SREČNI! Vsem poslovnim partnerjem, strankam in Vsem ljudem dobre Volje želim Veliko SREČE V letu 20 Ut! 'Wm Kavka Andrej s.p. Šentjur Zaključna dela V gradbeništvu O k 1/68!,-k 10 P T S Č P S D ■0 2 3 4 0 6 78 9 19 11 (g 13 14 15 16 17 18 ffi 20 21 22 23 24 25 83 27 28 29 30 31 P T S Č P S a 1 8 3 4 5 6 7 8 0 10 11 12 13 14 15 US 17 18 19 20 21 22 g) 24 25 26 27 28 f T S Č P S a 1 2 3 4 5 6 7 89 10 11 12 @ H 15 16 17 18 19 83 27 22 23 24 25 26 ffl 28 29 30 P T S Č P S Q P T S Č P S a 9 8 3 <3 1 5 6 7 8 9 10ffl 2 3 4 5 6 7 0 12 13 14 15 16 17 90 9 10 11 12 13 14 30 19 20 21 22 23 24 80 16 17 18 19 20 21 m 26 27 28 29 30 31 23 24 S 26 27 28 m f I S Č P S d 1 2 8 7 5 6 7 8 9 ®) " 12 13 14 30 16 ® ’* 19 20 21 22 23 g) S 26 27 28 29 30 83 k14JI4,':M4;l p t s č p s a 1 2 3 4 5 8 S 8 9 10 11 12 13 93 15 16 17 18 19 20 80 22 23 24 25 26 27 83 29 30 P T S Č P S a 1 2 3 4 0 6 7 8 9 10 11 38 13 14 15 16 17 18 10 20 21 22 23 24 25 83 27 28 29 30 80 2014 sjmbfo ■fjj ■TiTTmr** T S č p s a 2 3 4 5 6 ? 9 10 11 12 13 93 ' 15 17 18 19 20 g) ; 23 24 S ffl 27 83 1 30 31 Humanitarna nota Premierni nastop Epikakustikus Epik akustikus so pristaši različnih sfer rock glasbe. Koledar. Članice Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Sveti Štefan so presenetile s humanitarno noto. Odločile so se posneti nekaj fotografij, iz katerih je nastal gasilski koledar. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Gorazd Eržan Velik poudarek v PGD Sveti Štefan namenjajo pridobitvi mladih gasilcev ter udeleževanju raznih meddruštvenih tekmovanj. Ekipi članov in članic sta zelo uspešni, saj vedno poskrbita, da se vrneta s pokali. Članice so letos presenetile s svojo izvirno idejo. Ideja o slikanju za gasilski koledarje nastala čisto spontano. Že v lanskem letu se je 9 gasilk malo za šalo in malo zares pogovarjalo o tem, a se iz tega ni rodilo nič. Ideja je zopet prišla na dan letos septembra na občinskem tekmovanju. Pogovor je stekel, ideje so kar kipele in čisto zares so se odločile narediti ta pogumen in drzen korak. Za cisterno Želele so, da ima projekt humanitarno noto in ker društvo v letu 2014/2015 načrtuje nakup nove gasilske cisterne, so se odločile, da izkupiček od prodanih koledarjev temu tudi namenijo. Prijatelji in znanci so bili nad idejo zelo navdušeni in jih pri tem tudi podprli. Organizacijo celotnega projekta so vzele popolnoma v svoje roke. Tako so za ličenje, pričeske in fotografiranje prispevale same. Za tisk pa so poiskale sponzorje. Odziv je bil zelo dober, za kar se vsakemu posebej iskreno zahvaljujejo. Brez njih jim ta velik korak ne bi uspel. Koledarje v omejeni prodaji od 25. novembra, naročite pa ga lahko preko e-pošte pgdsvetistefan@ gmail.com ali po telefonu 031 691 028. Cena koledarja je 10 evrov. Več informacij se nahaja na face-book strani PGD Sveti Štefan - koledar 2014. Akustična glasba. Najbolj čista oblika izvajanja. » Piše: Saša Rečnik » Foto: Grega Antolič Letos je na Šentjurskem začelo aktivno delovati še eno kulturno-umetniško društvo, Epik teater, ki združuje predstave, teater, glasbo, delavnice in se trudi približati kvalitetnejše vsebine lokalni in vesoljski publiki. Epikakustikus V okviru Epik teatra, ki je morda nekoliko bolj znan po komedijah Toma Costa, ki je tudi idejni vodja projektov in obraz društva, deluje tudi »hišni band« Epik akustikus, ki bo obogatil delovanje društva. Zasedba trenutno intenzivno vadi, pripravljajo svoje avtorske skladbe, ki jih nameravajo izdati v začetku prihodnjega leta. S svojimi glasbenimi vložki bodo spremljali druge aktivnosti teatra ter tudi sami enkrat mesečno pripravljali večere akustične glasbe. Zasedbo sestavljajo štiri kitare (Aleksander Sorčan. Andraž Bebar, Blaž Tisel, Miha Rožej), bas kitara (Jernej Gajšek), tolkala (Žiga Ocvirk) in vokal (Tilen Cizerl). Da so se zbrali, izvira iz ljubezni do klasične rock glasbe, ki jo izvajajo na prefinjen način z akustičnimi inštrumenti. Vsak član sestavlja del akustične celote, vsak od njih je pristaš druge sfere rock glasbe. Svoj prvi nastop so odigrali v Kavarni Levada, kjer se je zbralo veliko poslušalcev. Ko so premagali začetno tremo, so z akustičnimi zvoki, ki po njihovem mnenju izvabijo najlepše iz glasbe, čutila navzočih vzdražili z železnim repertoarjem rock klasik od Rolling Stones pa do MI2. Čeprav skupaj vadijo le kratek čas in uskladitev štirih kitar ter ostalih zvočil vsekakor ni mačji kašelj, so svoje delo zadovoljivo opravili. V oktobru so imeli sicer še en nastop v baru Van Gogh na Teharjih, veselimo se njihovih nadaljnjih odrskih ponavljanj in razširjenega repertoarja. Ponosno sporočamo, da smo Frupi nektarji ob 50. obletnici pomladili svojo podobo. A naše bistvo ostaja mladostno! Odslej v priročnejši litrski embalaži. Naj vam veselo tečemo;) Reportaža (29) Kava za poslušalce in bralce Brezplačno. Častili so Radio Rogla, Šentjurske novice in Kea Caffe. Gosti so teraso priljubljenega lokala v Supermarketu KEA prejšnji petek dopoldne hitro napolnili in ena ura, ki smo jo predstavniki uredništev obeh medijev in zaposleni v lokalu sprva nameravali preživeti s poslušalci in bralci, je (pre)hitro minila. Zato smo druženje nekoliko podaljšali, odločili pa smo se še, da podobno akcijo, s katero želimo ljudem polepšati začetek dneva, ponovimo še kdaj. ■m j 11 A L P| ■ w * Rr m » Foto: Zoran Borovšak KEA Caffe se je začel hitro polniti. Na kavi so se ustavili tudi župan mag. Marko Diaci, direktor Trgovin KEA Boštjan Kukovičič in Marjan Šeško iz kavarne, lastnik kavarne KEA Caffe. Objektiv fotoaparata je ujel tudi klepet urednika Šentjurskih novic Jureta Godlerja in novega predsednika šentjurske Nsi - Krščanski demokrati Franca Korenjaka. Ko odrasli pijejo kavo, si otroci privoščijo čaj. Kavarna KEA Caffe je bila kmalu nabito polna. Urednica Radia Rogla Valerija Motaln je izkoristila priložnost in se pogovorila z občani, ki so pomemben vir informacij. Folklora z Blagovne praznovala petletko Tradicija. Obujanje plesov, pesmi in običajev se je v Šentjurju začelo že leta 1963. » Piše: Vid Aužner V soboto, 23. novembra, se je v večnamenski dvorani v POŠ Blagovna odvijal koncert folklorne skupine Blagovna ob petletnici delovanja. Poleg domačih plesalcev so nastopile še FS Šentjur, FS Celje, ljudske pevke Gradež (Suhe češplje) in otroška FS Trta Dolga Gora, ki seje že na začetku DEJSTVA rPodelitev značk Na koncu so na oder stopili vsi nastopajoči, skupaj z Anito Kolesa, kije podelila bronaste in srebrne značke članom Folklorne skupine Blagovna. Vsem nastopajočim in vodjem koncerta seje zahvalila tudi predsednica KD Blagovna Marija Ojsteršek. Skupaj z občinstvom so za konec zapeli lepo znano pesem - Nocoj je ena luštna noč. predstavila z venčkom gorenjskih plesov. V otroški folklorni skupini pleše sedem parov otrok, starih od 7 do 11 let. Njihov mentorje Jože Kadenšek, za glasbeno spremljavo pa skrbi harmonikar Jože Dobnik. Ohraniti običaje Folklorna skupina Blagovna je bila ustanovljena leta 2008 na pobudo Jožeta Mastnaka, takrat še predsednika KS Blagovna. Delovala je v okviru KD Blagovna, ki mu je predsedoval Branko Planinšek. Člane je povezala želja po ohranjanju kulturne dediščine in običajev. Mentorsko delo sta opravljala Jože in Angelca Germek, ki sta jih naučila plesati štiri splete. Vodenje je letos prevzela Marija Ojsteršek, mentorsko delo pa Katarina Pavlič, ki jih je v tem času naučila nov prekmurski splet. Program je povezovala Mimica Kidrič, zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci. Člani FD Šentjur delujejo na različnih področjih ter obujajo ljudske plese in petje. Igrajo na različna glasbila in prikazujejo opravila iz starih časov, ko še ni bilo strojev. Funkcijo strokovnega vodje že vrsto let opravlja Bogomir Brložnik, ki spremlja vsak napačen korak plesalcev. Gosti iz Gradeža, ki slišijo na ime ”Suhe češplje”. Igrajo na inštrumente iz časov dedkov in babic. Skupina je začela delovati pred desetimi leti. Pojejo ljudske in narodne pesmi s pomočjo harmonike in kitare. Kulturno Društvo Celje sega v leto 1973, ko je Edo Gaberšek zbral nekaj nadarjenih plesalcev in tako ustanovil folklorno skupino. Sodelovali so na različnih prireditvah, prepotovali vso domovino, naše bogato ljudsko izročilo pa ponesli preko meja širom Evrope. Leta 2008 so prejeli srebrni grb mestne občine Celje za dolgoletno ohranjanje ljudskega izročila. Nastopile so tudi ljudske pevke Nastopajoči na koncertu FS Blagovna. za popestritev decembra s prazničnimi dobrotami Si želite polepšati praznične dni s sladkimi dobrotami ali razveseliti prijatelje s sladko pozornostjo? Potem bo prava odločitev, da obiščete Slaščičarno Jana, kjer bodo v tem prazničnem mesecu še posebej poskrbeli za pestro ponudbo različnih dobrot iz njihove lastne proizvodnje. V njihovi slaščičarni pa boste začutili praznični pridih ob razvajanju z dnevnimi dobrotami, toplimi napitki in slaščicami. PONUDBA V naši proizvodnji tort, peciv in sladoleda se trudimo pripravljati izdelke, ki vsebujejo naravne sestavine. Nudimo tudi izdelke brez glutena, torte z manj sladkorja in diabetično torto. Med pestro izbiro slaščic in različnega peciva lahko vsak najde nekaj za svoj okus. NAROČILA Poleg dnevne ponudbe sprejemamo naročila za torte, različne vrste suhega, sočnega in slanega peciva, potic ter ostalega finega peciva (kvašeni rogljički, parklji ...). V prazničnem decembra želimo vsem lepe praznike, obilo sreče in osebnega zadovoljstva ter vas z veseljem pričakujemo, da vam lahko tudi ml polepšamo praznike. NAMIG Z uživanjem dnevno svežih izdelkov iz pretežno naravnih sestavin koristite svojemu organizmu! Slaščičarna JANA, Marvol cf.o.o. C. Leona Dobrotinška 8 3230 ŠENTJUR Tel.: 03 746 23 56 GSM: 041 656 469 www.slastitarna-iana.si DELOVNI ČAS Od ponedeljka do sobote: od 7.00 do 20.00 Ob nedeljah in praznikih: od 8.00 do 20.00 Božič in Novo leto zaprto ■5 o Vstopnice, cenejše v predprodaji: Eventim - Petrol servisi in poslovalnice Pošte, uredništva Radi9 Dogla v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici, Rogaški Slatini, Šentjurju in Celju. Že ob 18-tih v dvorani praznične stojnice in vrisk slovenske muzike s Triom mladi gasilci Glasbene šole Roka Švaba. Kuhano vino, punč in Miklavževe preste časti Radio Rogla. Lahko boste le poslušali, z nami zapeli ali pa se tudi zavrteli. Praznično rajanje: v petek, 6. decembra, ob 19-tih, v konjiški športni dvorani. GENERALNI POKROVITELJ SATLER Občina Slov. Konjice Iz naših krajev Jože Majes verjame v neizmerno moč narave in človeško voljo, ne verjame pa v čudeže. Zdravnik zdravi, narava ozdravi Niti električni mrk jih ni ustavil Drugi Anin večer. Na prevorski šoli so gostili znanega zeliščarja Jožeta Majesa. » Piše: Bojana Jevšenak Tretji novembrski petek je bila v večnamenskem prostoru Podružnične osnovne šole Prevorje v okvira 2. Aninega večera pod okriljem Kulturnega društva Prevorje predstavitev drugega dela knjige priznanega zeliščarja in botanika Jožeta Majesa z naslovom Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Večerje glasbeno obogatila pevska skupina Dobra volja iz Bele krajine. Aktualna tema, glasbena popestritev in zanimiv predavatelj so privabili poslušalce, ki so večnamenski prostor napolnili vse do zadnjega kotička. Majesovo kmetijo za zdravilne rastline Plavica, ki se nahaja na Dolenjskem, tri kilometre od termalnega zdravilišča Dolenjske Toplice, letno obišče od 12 do 15 tisoč ljudi. Številne zdravilne rastline Na kmetiji raste več kot 400 različnih, večinoma samoniklih vrst zdravilnih rastlin, kot so drevesa, grmi, polgrmi in zelišča, iz katerih pripravljajo okoli 180 vrst čajnih mešanic. Predstavljena knjiga ima nekaj več kot 200 strani in vključuje veliko zanimivih in poučnih fotografij. Dodana so tudi pisma z opisi težav in rešitev, ki so jih bralci našli v naravi in zdravilnih rastlinah. Avtor na poljuden, zanimiv in razumljiv način ter na podlagi bogatega znanja in izkušenj opisuje postopke izdelave tinktur, mazil, olj, sirupov, praškov, zeliščnih bombonov ... »Verjamem v neizmerno moč narave in človeško voljo, ne verjamem pa v čudeže,« je med številnimi uporabnimi nasveti in koristnimi informacijami ta večer povedal Jože Majes. Ansambel Mladika. Ob praznovanju prve petletke in izdaje zgoščenke. » Piše: Vid Aužner Na Martinovo nedeljo je ansambel Mladika iz Dramelj v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici pripravil promocijski koncert. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Člani ansambla so s koncertom želeli promovirati svojo prvo zgoščenko z naslovom “Rada imam”. Ansambel Mladika je mlad narodnozabavni ansambel, ki ga sestavljajo: pevka Maruša Kozman, kitarist Klemen Brečko, basist Franci Štrajhar in harmonikar Gregor Kolar. Ime ansambla izhaja prav iz imena mlade vinske trte, kar seveda ni naključje. Pet let S svojim prvim promocijskim koncertom so obeležili tudi pet let skupnega delovanja. V dobri dve uri trajajočem koncertu so predstavili skladbe s svoje prve zgoščenke. Na odru so se jim pridružili odlični glasbeni gostje. Nastopih sta pevki Maruša Kozman in Romana Cafuta; slednja je avtorica mnogih besedil in melodij. Skupaj sta zapeli dve pesmi iz “zakladnice Klavžarjevih”. Na oder so stopili še ansambli Mladi upi, Nasmeh, Biseri ter Poskočni muzikanti. Občinstvo je nasmejal Klobasekov Pepi (Miro Klinc), program pa je povezovala Maja Oderlap, kije občinstvu zapela tudi dve svoji avtorski skladbi. Ansambel Mladika si bo zagotovo zapomnil ta koncert za zmeraj. Kljub nekajminutnemu električnem mrku proti koncu koncerta se nastopajoči niso vdali, temveč so z igranjem kar nadaljevali. S tem so pokazali svojo dobrovoljnost in iznajdljivost ter občinstvo še dodatno očarali. Vse obiskovalce koncerta so na koncu pogostili še z domačimi dobrotami. Nastopila je tudi pevska skupina Dobra volja. Zapeli sta tudi Romana Cafuta in Maruša Kozman. -a FfcfTtTiTn V^nl [;) fr H i II I i f ■ novem letu 2014 ' '.U .-• tei čestitamo ob dnevu e | samostojnosti in enotnosti.. • . * • Svet KS Loka pri Žusmu ^ >sT'<-,v PRI^ AHACU Gostilna pri Ahacu d.o.o. Stopče 31, 3231 Grobelno Tradicionalni dnevi lovske kuhinje! So dnevi in trenutki j polni sreče in miline, ko radostno oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. Božični mir, veselje in zdravje naj vas spremljajo povsod, novo leto pa prinese obilo uspehov in svežine! Kolektiv Gostilne pri Ahacu ' K ■. >vV'-'" •> Informacije in rezervacije: 03 746 66 40 @ Iz naših krajev (December, čas pričakovanja in [uči. cJ\raj se prižge tudi Čučka v vaših srcih, diho brez bhiskg in groma, z mirom, srečo in z ljubeznijo. (Brez tesnobe in stiske, v vese [ju in hrepenenju! SddČdfO 2014 Svet 7(S (Ptanim pri Sevnici [tfZjc P*>'hU» “■£, \j4M~jelldc v&telc ter'prečil, a~om4> Leto 2014-$4jzt IČS P&hžfc Čarovnik za noč čarovnic Kavama Levada Šentjur je noč katerih so bili navdušeni tako čarovnic oz. halloween, kot se je najmlajši kot tisti malo starejši že udomačil izraz, praznovala s gledalci, pa tudi nekaj mask, ki čarovnikom. Zadnji oktobrski dan so se pomešale med gledalce, so gostili slovenskega čarovnika Čarovnik je pripravil prav magično Magic Wladimirja. Ta je prikazal vzdušje in si prislužil gromek kar nekaj čarovniških trikov, ob aplavz. (J. G.) Čarovnik je zabaval obiskovalce Kavarne Levada. (foto: Grega Antolič) Zdrav način življenja V Gasilskem domu krajanov v Dobrini vsak torek ob 18. uri, vse do 17. decembra, potekajo delavnice o zdravem načinu življenja. Predavanja in delavnice v okviru Programa Živimo zdravo izvajajo strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Tatjana Škornik Tovornik je zbranim predstavila prehransko piramido, Jaka Polajžer, znan kot kuhar Jaka, je nato pripravil nekaj zdravih jedi. Po pokušanju teh jedi so udeleženci delavnice ugotovili, da so tudi zdrave jedi lahko zelo okusne. »Z obiskom delavnic smo zelo zadovoljni, saj tedensko prihaja od 23 do 42 udeležencev od blizu in daleč,« nam je povedala Danica Recko. Ob koncu vsake delavnice udeleženci tudi veselo poklepetajo in se pogrejejo ob zeliščnem čaju, ki ga pripravita Marija Parfant in Danica Recko. V prihodnjih torkih bodo sledile še delavnica gibanja, delavnica o pridelavi sadja in zelenjave na domačem vrtu, delavnica o stresu in dve delavnici o preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka. (D. R.) Kuhar Jaka je pripravil nekaj zdravih jedi. Naši ljudje (35) Matija Anzeljc. Eden izmed redkih še živečih borcev narodnoosvobodilnega boja. » Piše: Jasna Romih Generaciji, ki ni živela v obdobju med svetovnima vojnama, si je težko predstavljati, kakšne so bile takratne razmere. Razmere pred več kot sedemdesetimi, ko so še tudi ne polnoletni fantje sprejemali odločitve, katere bi dandanes še marsikateri odrasel človek težko. Malo teh, ki so se odločili, da gredo v partizane, še živi. Eden redkih je Matija Anzeljc, ki je bil v eni izmed najbolj udarnih in izkušenih slovenskih partizanskih enot, v XIV. diviziji. Od otroštva do partizanov Matija seje rodil 4. avgusta leta 1923 v vasi Mali Log v Loškem Potoku na Dolenjskem. Bil je drugi otrok v družini poleg dveh sester. Kot otrok in mladenič je moral veliko delati, predvsem v gozdu, ki oblega Loški Potok. Pri svojih osemnajstih letih se je prostovoljno odločil, da gre v partizane. Kot večina Dolenjcev je tudi on odšel v XIV. divizijo. Ker je divizija šla tudi mimo Slivnice, je spoznal svojo ženo Ljudmilo. Rodila DEJSTVA Korenina Njegov sin Milenko se večkrat rad pošali, daje njegov oče »prava korenina«. Kljub svojim izkušnjam, starosti, trem infarktom, dvema kapema in demenci je namreč še vedno aktiven in ima izredno kondicijo. „>U2fiR DM) (Stojerutnl f-utpb) Cflte*tc jL/4'n se jima je hči in dva sinova, katerima je dal imeni, ki se dotikata narodnoosvobodilne vojske. Naj starejšega je poimenoval Bogdan, kot je bilo njegovo partizansko ime, mlajšega, Milenka, pa po padlem komandantu, Črnogorcu, s katerim sta bila zelo dobra prijatelja. O spominih in izkušnjah Že vse svoje življenje živi skromno in prav nikoli se ni kot bivši partizan želel izpostavljati. Leta in leta nazaj ga je obiskal kakšen general ter njegovi soborci, vendar je to tudi vse. Vedno pa se je udeležil srečanja XIV. divizije, nazadnje pred tremi ali štirimi leti v Velenju. Po besedah njegovega sina Milenka je bilo moč hitro opaziti, da jih je zelo malo še živih. »Takrat naj bi bilo živih zgolj še 80 pravih pohodnikov. Danes pa je ta številka še manjša.« Da je vsa leta o vsem skupaj bolj kot ne molčal, priča tudi dejstvo, da je vojaški knjižici skrbno hranil in ju ni nikoli pokazal. Njegov sin Milenko ju je šele pred kratkim našel med pospravljanjem. Vojaška knjižica Njegova vojaška knjižica velja za cenjen dokument z osebno in zgodovinsko vrednostjo. Iz nje so razvidni prav vsi njegovi čini. Bil je podporočnik, poročnik, kapetan, kapetan prve klase in nato major. Vse od začetka od XIV. divizije pa do konca do Celovca je bil udeleženec v Šercerjevi brigadi, v kateri je bil tudi trikrat ranjen. Po besedah sina Milenka pa konec vojne takrat za njih ni pomenil dejanski konec, saj so se še kar borili. In veliko jih je padlo, ko je bilo vojne uradno že konec. S pohodom XIV. divizije je dajal na nitko svoje lastno življenje in ima nedvomno zaslugo za kasnejši obstoj Bogdan je bilo partizansko ime Matije Anzeljca. V knjižici so zapisana vsa njegova urjenja ter kdaj in kje je bil med drugo svetovno vojno. Slovencev ter kasneje samostojno državo. A zaradi tega, pravi njegov sin Milenko, ne uživa nobene ugodnosti. V krajevni skupnosti Slivnica pri Celju sta še do danes edina, ki nimata do hiše asfalta. »Napisali smo že ogromno prošenj, ampak do sedaj je bilo vedno zavrnjeno, pozabljeno ali obljubljeno za drugo leto,« pravi Milenko, ki pri svojih 56 letih že 40 let posluša, da bodo prišli na vrsto za asfaltiranje. »Vendar menim, da ne bomo nikoli prišli. Tudi oče na žalost tega verjetno ne bo dočakal,« dodaja ob tem. Priznati moramo, da bi namesto občinskih priznanj, ki jih je v preteklosti prejel, družini Anzeljc nedvomno bolj prav prišla asfaltirana cesta. Boiza domovinbTšvobodb^;, jezik in kulturen KO POTREBUJETE KO POTREBUJETE VEČ KOT DVE VEČ KOT DVE JAJCI JABOLKI (in lešnike) Jajca bio reje Jajca pašne reje Jajca hlevske reje Jajca baterijske reje Smejte jajc« taji a teta 2014. sieččfK)! Jabolka različnih Sort in kvalitet Lešniki pakiranje 180 g (36) Naši ljudje Z atletiko, gimnastiko in nogometno abeced Brane Žibert. Nekoč profesionalni športnik po duši in telesu, danes karizmatičen zagovornik zdravega načina življenja ter svetovalec tako rekreativnim kot profesionalnim športnikom. » Piše: Amadej Ratej • Po otroštvu, preživetem v tujini, seje po končani profesionalni športni karieri vrnil v deželo svojih korenin, Slovenijo, novi dom pa si je z ženo ustvaril v Jakobu pri Šentjurju. Svojo športno pot je začel kot telovadec, zato se zaveda pomena rednega urjenja osnovnih motoričnih sposobnosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju kot osnove za kasnejše uspešno ukvarjanje s katerokoli športno aktivnostjo. Da bi omogočil tovrstno aktivnost tudi šentjurskim malčkom, je letošnjo jesen ob podpori strokovno podkovanih soustanoviteljev ustanovil Športno društvo TOP 5 TEAM, ki združuje prvine atletike, gimnastike in nogometne abecede. Živite v Jakobu pri Šentjurju, mladost pa ste preživeli v tujini... • Odraščal sem v Nemčiji, kjer sem preživel osnovnošolsko obdobje, v srednjo šolo pa sem se vrnil v Slovenijo. Da sem danes v Jakobu, pa je »kriva« moja žena, ki je v času, ko sva iskala primerno lokacijo za najin skupni dom, prebrala oglas o prodaji hiše v Jakobu. Ukvarjali ste se z gimnastiko in kasneje profesionalno z nogometom. Zakaj izbor teh dveh športov? e Moj oče je živel v Trbovljah, kjer je bil aktiven telovadec v zlatih časih Mira Cerarja. To je tudi razlog, da sem svojo športno pot začel kot telovadec, kar se je kasneje pokazalo kot odlična preventiva proti poškodbam, ki jih kljub temu, da sem igral kot napadalec, nisem imel. S starši pa sem živel v Frankfurtu, k-jer je že takrat uspešno deloval Eintracht, in kot otroka me je zelo pritegnil vrvež okoli nogometašev, energija na tekmah, ki je pri gimnastiki seveda ni bilo. Odločitev za nogomet je bila nato logična posledica. Svojo nogometno pot sem torej začel v Frankfurtu. Na katerih postajah na nogometni poti ste se še ustavili? • Po prihodu v Slovenijo sem bil mladinski igralec ljubljanske Olimpije, igral sem v tudi na Hrvaškem v prvoligaškem Zadru. Nato sem se vrnil v Olimpijo in z njo postal državni in pokalni zmagovalec Slovenije, potem pa me je pot zopet zanesla v Nemčijo in Švico. Tam naj omenim nemški VFB Oldenburg, švicarski Schaffhausen in nemški FC Saarbrucken. Kaj je botrovalo vrnitvi v Slovenijo? • Na poti med postojanko Zadar in NK Olimpija sem pred dvajsetimi leti spoznal svojo ženo Samanto, ki je takrat pričela svoj študij na pedagoški fakulteti. Po končanem študiju meje nekaj let sicer spremljala na moji športni poti, kasneje pa sva uvidela, da dolgoročno ta rešitev ni ugodna za oba, saj se moja žena poklicno ni mogla udejstvovati. Tako se je ona vrnila v Slovenijo, kjer sva poiskala najin dom, sam pa sem prišel za njo nekaj let kasneje. Običajno nogometaši po zaključku svoje nogometne kariere opravijo določena usposabljanja na področju trenerskega dela. Kako je s tem pri vas? • Sam sem se začel na področju nogometa usposabljati že v Švici, nato pa sem izobraževanje nadaljeval v Nemčiji. Tako imam vse potrebne licence za opravljanje trenerskega dela na področju nogometa. Ker sem se zavedal, da je športna uspešnost povezana z mnogimi dejavniki, ne samo s specifičnimi nogometnimi treningi, sem svoje znanje razširil še na področji fitnesa in prehrane. Moja žena se je že izobraževala pri mednarodno priznani BSA Akademiji v Nemčiji na področju skupinskih vadb, zato sem tudi sam pri BSA Akademiji pridobil diplomi kot trener fitnesa in svetovalca v prehrani. Letošnjo jesen ste ustanovili Športno društvo TOP 5 TEAM. Kaj so glavni cilji vašega društva? • Otrokom želim približati gimnastiko, atletiko in nogomet ter razvijati osnovne motorične prvine. Aktivnosti, ki poudarjajo delo z žogo, vključujejo krepitev osnovnih motoričnih sposobnosti, kar dosegamo z vadbami na področju gimnastike in atletike, aerobičnih gibov in pilatesa. Poudarek je na individualnem delu, upoštevajoč posameznikov razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, z namenom odprave in nadgradnje gibalnih pomanjkljivosti. Otroci bodo z našo pomočjo izpopolnili in obrusili svoj športni talent na področju tehnične in igralne učinkovitosti dela z žogo. Opazili smo vas že v družbi znanih slovenskih nogometašev. Gre za odnos prijateljevanja ali ste tudi njihov svetovalec in trener? e Razlog, zakaj sem se sploh odločil za individualno delo s športniki, se skriva ravno v tem, da so športniki, ki so želeli izboljšati svoje športne dosežke, sami poiskali pot do mene ter me prosili za pomoč. Odnos se torej največkrat začne tako, da me posamezni športnik poišče, ker želi izboljšati svojo fizično pripravljenost. Ko pa se v procesu treninga dnevno srečujeva, pa se iz svetovalca in trenerja spremenim v prijatelja, ki ima svetovalno-trenersko vlogo. Tako smo z družino Roberta Korena, s katerim sem sodeloval najprej, v resnično prijateljskih odnosih. Pripravljal sem tudi mnoge bivše celjske nogometaše, pred svetovnim prvenstvom v Afriki sem zelo tesno sodeloval z reprezentantom Aleksandrom Radosavljevičem, v zadnjem letu z Romanom Bezjakom, Etienom Velikonjo in pred prehodom v italijanski Milano tudi z Valterjem Birso. V želji po napredku so mojo pomoč poiskali tudi nekateri uspešni šentjurski športniki, med katerimi je tudi Jernej Leskovar. Vsi, s katerimi sem sodeloval, so v nadaljevanju pokazali velik napredek ter uspešneje nadaljevali svojo športno pot. Je ŠD namenjeno tudi rekreativnim odraslim? • Seveda. Zaradi naraščajoče stopnje osveščenosti o potrebi po gibanju je vedno večje število ljudi v prostem času aktivnih. Možnost dostopa do različnih, žal večkrat tudi nepravilnih ali zavajajočih informacij o posameznih gibalnih potekih ter primernem načinu in pogostosti izvajanja aktivnosti pogosto prihaja do poškodb ali izostanka napredka. Ker so naši izvajalci aktivnosti ustrezno usposobljeni posamezniki, z obilo izkušenj na športnem področju, ki ga zastopajo, ter bogato športno preteklostjo, so dobri aktivni svetovalci športno dejavnim posameznikom, ki želijo svoje športno znanje ponesti na višji nivo. Naš moto je: Nikoli ni prepozno. DEJSTVA Kontakt Spletno stran društva še pripravljajo, sicer pa lahko več informacij dobite na telefonski številki ŠD: 041 203 575 ali top-5sdteam@gmail.com. Vitamin C Ker šipek vsebuje kar 15-krat več vitamina C kot limona, nas dobro varuje pred prehladi in okužbami. Zdravje Iz narave Šipek za odpornost organizma Rosa canina. Vir vsestranskega in nepogrešljivega vitamina C » Piše: Bojana Jevšenak Šipek, divja roža ali pasja roža je do 3 m visok razvejan trnast grm, ki cveti od maja do junija, dozori pa od septembra naprej. Znan je predvsem po visoki vsebnosti vitamina C. Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišijo. Plodovi so jajčasti, živordeči in vsebujejo številna trda semena, pokrita z dlačicami. Rastišče: gozdni obronki, žive meje, suhe gmajne, travniki in pašniki. Ostala ljudska imena: babji zob, divja roža, galtroža, pasja roža, volčji zob ... Zdravilni deli rastline V mesecu oktobm in novembru nabiramo predvsem plo- dove, in sicer potem, ko jih je slana že omehčala. Plodovom odstranimo peclje in muhe, jih po dolgem prerežemo, lahko s trsnimi škarjami in jih najprej sušimo na zraku, nato pa na zmerni umetni toploti do 40 °C. Nabrane plodove lahko tudi zmeljemo s kavnim mlinčkom ali mesoreznico in jih nato posušimo. Posušen šipek hranimo v dobro zatesnjeni posodi na temnem mestu, sicer se učinkovitost hitro izgubi. Za ljudsko zdravilstvo se nabirajo tudi cvetni listi in šiške (izrastki). Uporaba Šipek zaradi njegove zakla- Šipek - droben, a dragocen dar jeseni. DEJSTVA Povprečna vsebnost vitamina C v 100 gramih svežega živila ZELENJAVA mq/100q SADJE mq/100q feferoni 240 šipek 450 paprika 190 črni ribez 200 peteršilj 130 kivi 90 brokoli, komarček 90 jaqode 60 brstični ohrovt 80 pomaranče 50 cvetača, špinača in zelje 30 melone 40 krompir 20 maline 30 paradižnik 10 limone 30 korenje 6 borovnice 10 4 banane 9 jabolka 6 rozine 2 vir: Evropska agencija za varnost hrane (EFSE) dnice vitamina C uporabljamo predvsem za povečanje odpornosti organizma - v zimskih mesecih zelo dobro varuje in utrjuje pred gripo in prehladi. Šipkov čaj je priporočljiv tudi za starejše ljudi, ki jim prebavila ne vsrkavajo zadosti vitamina C iz hrane. Ta naravni rastlinski vitamin odpravlja tudi pomladansko utrujenost, mlahavost in bledico. Iz njega lahko pripravljamo čaj, sadni napitek, sirup, marmelado, žele, sok, vino, kis, liker ... MANA otroške bunde od 22,99 1724 otroške pižame od 10,99 MANA PE Šentjur, Mestni trg 3 • MANA PE Rogaška Slatina, Celjska cesta 13 * Popust velja za otroška oblačila, pižame, dodatke ter igrače in ne velja za baby program. Popust se obračuna pri blagajni. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. www.mana.eu Zdravje Evropski dan antibiotikov 18. november je evropski dan antibiotikov, prvič smo evropski dan smotrne uporabe antibiotikov zabeležili leta 2008. Potrebno seje zavedati tveganj, povezanih z neustrezno uporabo antibiotikov. Pretirana raba antibiotikov namreč povzroča, da bakterije postanejo odporne in antibiotiki ne delujejo več tako učinkovito, kot bi morali. Skrb za prebavo Prebava. Za zdravo in urejeno prebavo je potrebno optimalno delovanje vseh delov prebavil. » Cvetka Nunčič, mag. farm., spec., Celjske lekarne Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko vsrkajo v telo. S pomočjo prebave se zaužita hrana spremeni v obliko, ki omogoča organizmu pridobitev energije in sestavin za izgradne procese v telesu. Prebavila sestavljajo prebavna cev: usta, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo ter prebavne žleze: jetra, trebušna slinavka. Za zdravo in urejeno prebavo je potrebno optimalno delovanje vseh delov prebavil. Najpogostejše prebavne motnje so dis-pepsija, bruhanje, driska in zaprtje. Kepa v želodcu Dispepsija je neugoden občutek in bolečina v zgornjem delu trebuha ali v spodnjem delu prsnega koša. Občutimo jo kot tiščanje, kot nekakšno kepo v želodcu, napetost, občutek polnosti ali kot glodajočo ali pekočo bolečino. Pojavi se lahko tudi spahovanje, napenjanje, slabost in bruha- Pri prebavnih težavah si lahko pomagamo z zeliščnimi, homeopatskimi in galenskimi pripravki. nje. Pojavlja se zelo pogosto, pri več kot polovici populacije vsaj trikrat letno. Težave so običajno blage in minejo v nekaj dneh. Pomagamo si lahko z zeliščnimi, homeopatskimi in galenskimi pripravki, kot so čaj za jetra in žolč, čaj za želodec, čaj iz korenike kolmeža, kapljice za žolč, antacidi, zaviralci histaminskih receptorjev H2 in zaviralci protonske črpalke. Uživajmo majhne obroke Pri bmhanju poleg želodčne vsebine mnogokrat izbruhamo tudi del črevesne vsebine. Tako se organizem znebi škodljivih in strupenih snovi, ki so vstopile v telo. Bruhanje pa se lahko pojavlja tudi kot nespecifičen znak različnih bolezenskih stanj. Če pogosto bruhamo, si lahko pomagamo tako, da se izogibamo težki hrani, kot je mastna, ocvrta, sladka in moč- no začinjena hrana. Pri teh težavah se izogibamo tudi kofeinu, tobaku in alkoholu. Pazimo, da uživamo majhne obroke in predvsem pijemo dovolj tekočine, najbolj zaležejo napitki za rehidracijo, zeliščni čaji iz mete, melise ali ingverja, saj lahko bruhanje hitro povzroči dehidracijo. Pomagamo si lahko tudi s homeopatskimi pripravki. Zaprtje in utrujenost Zaprtje je prebavna motnja z oteženim in manj pogostim odvajanjem majhnih količin trdega blata. Spremljata jo napenjanje in občutek nepopolne izpraznitve črevesa. Zdrav človek iztreblja do trikrat dnevno ali najmanj trikrat tedensko. Kadar ukrepi za zdrav način življenja ne zadoščajo, si lahko pomagamo z naravnimi izdelki, homeopatskimi pripravki ali zdravili. Redno iztrebljanje je pomembno, da se ne bi strupi iz debelega črevesa v preveliki količini vsrkali v kri. Pri dolgotrajnem zaprtju jetra ne zmorejo dovolj hitro razstrupljati vseh strupov iz debelega črevesa, zato se lahko sčasoma razvije sindrom kronične utrujenosti. DEJSTVA I0ČP3 Slabe prehranske navade Že slabe prehranske navade, ko s hrano zaužijemo premalo vlaknin, največ jih je v sadju in zelenjavi, in popijemo premalo tekočine, lahko povzročijo prebavne motnje. Slabo prebavo se pospešijo premalo gibanja, neredni in preveliki obroki, preveč mastne in sladke hrane, stres, nekatere kronične bolezni, nekatera zdravila, potovanja in pretirano uživanje alkohola, kave in tobaka. >Zahva Ij u| e m o^sevse m 'sodelavcem, zvestim kupcem in poslovnim partnerjem! %|Tdobrov^jz^^ocem^s?letu. ^ ^Vjetu, ki pnhaj^^^lžeN^^isk^mK^^tnerskih odnosov* tei^osebnih in poslovnih uspehov. [eLEKTROINSTAlACUE in JRGOVINAtELEKTRQSUM Anton Sejič^pl Pravico iskal z nožem Izsiljeval prednost Odkar stojijo na križišču semaforji se prometne nesreče kar vrstijo. 2. 11. - Med sosedi je v okolici Šentjurja znova prišlo do incidenta zaradi spora okrog meje. Tako se je občan z nožem postavil na cesto in sosedu preprečeval vožnjo po cesti. 2.500 € škode 2. 11. - Nekdo je v Repušu pri .. Dobju odtujil 5 akumulatorjev in ^KOO1 nafte. Pijanec I. 2.11. -Na cesti Dole-Ponikvaje pijani voznik povzročil trčenje z drugim vozilom. Pijanec II. 3. 11. - Policisti so obravnavali poškodbo ograje pri hiši, ki jo je povzročil pijani voznik, ki se svojega dejanja ni spomnil. Kravomor 3.11. - Kmetovalec iz Šentjurja je na pašniku našel dve mrtvi kravi. Veterinar je na kraju ugotovil, da sta živali poginili zaradi zadušitve, pravi vzrok pa bodo skušali pojasniti z analizo. Prepoved približevanja I. 5. 11. - Na Proseniškem so policisti posredovali v sporu, kjer je partner pretepal svojo družico. Nasilneža so odpeljali in mu izrekli prepoved približevanja. Delovna nesreča 6. 11. - V enem od podjetij je robotska roka stisnila delavca, ki je bil pri tem lažje poškodovan. Stebričkarji 6. 11. - Neznanci so v zadnjem obdobju ob avtocesti odtujili 30 aluminijastih stebrov mrežne zaščite avtoceste in DARS-u povzročili za tisočaka škode. Če bi divjad povzročila kakšno nesrečo, bi lahko bilo povsem drugače ... Nekaj kasneje so ugotovili, da je zmanjkalo še 24 stebrov. Žlebičkarji 6. 11. - Nekdo je v okolici Dramelj s strehe vikenda odtujil 15 metrov bakrenih žlebov in s tem lastnika oškodoval za 400 evrov. 7. 11. - V okolici Planine se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo, eden od voznikov pa se ni hotel dogovoriti in je zahteval policijski ogled, ki je rezultiral s plačilnim nalogom zaradi izsiljevanja prednosti. Zaradi mobija v bolnico 8.11. - Zaradi iskanja mobilnega telefona je voznica zapeljala s ceste in se pri tem huje poškodovala. Pijanec IV. 8. 11. - V bližini črpalke OMV je pijani voznik zapeljal s ceste, namerili pa so mu kar 1,7 promila alkohola v izdihanem zraku. Pijanec V. 9. 11. - Na semaforiziranem križišču pri Petrolovi črpalki je prometno nesrečo povzročil pijani voznik, ki ni upošteval znaka rdeče luči na semaforju, saj je zapeljal v križišče in trčil v dmgo vozilo, v katerem je voznik utrpel hude poškodbe. Srnjakomor 10.11. - Lovci so našli mrtvega srnjaka, ki je bil ustreljen (prestrelna rana) v vrat, in sicer z orožjem manjšega kalibra, kakršnega lovci pri lovu ne uporabljajo. Vlomilci napadajo I. 12. 11. - V razmiku nekaj ur je prišlo do vlomov na območju Dol, Dramelj in Goričice. Najverjetneje gre za iste storilce, ki so iz dveh hiš odtujili zlatnino in denar, iz tretje pa jih je pregnal alarm. Spal kot polh 13. 11. - Spečemu tovornjakarju so neznanci iz rezervoarja izčrpali 450 litrov goriva. Vlomilci napadajo II. 13.-18.11.-Na območju Dol, Dramelj in Šentjurja je prišlo do več vlomov po podobnem receptu kot v predzadnjem dogodku. Ponovno počilo na šentjurskem zloglasnem križišču 9. 11. 2013 - Šentjursko križišče, ki je že nekaj časa semaforizirano, je ponovno terjalo zvito pločevino. V soboto okoli 12.30 ure so policisti PP Šentjur obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta se poškodovali dve osebi. Prometna nesreča seje zgodila v semaforiziranem križišču. 57-letni voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal iz smeri Grobelnega proti Vrbnemu, je v semaforiziranem križ- Čelno trčila 14. 11. 2013 - Do prometne nesreče je prišlo na cesti Štore-Šentjur v naselju Prožinska vas. Čelno sta trčili dve osebni vozili. V nesreči sta se poškodovali dve osebi, ki so ju reševalci Nujne medicinske pomoči Celje na kraju oskrbeli in prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje. išču pri Petrolu prevozil rdečo luč na semaforju in trčil v vozilo 77-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal po Cesti Kozjanskega odreda. 77-letni voznik se je v nesreči hudo poškodoval, njegova 70-letna sopotnica pa lažje. Težje ponesrečenega so reševalci Nujne medicinske pomoči Celje na kraju oskrbeli in prepeljali na nadaljnje zdravljenje v bolnišnico Celje. (Foto: PGE) Poškodovali sta se dve osebi. Opozorilo pred vlomilci Na širšem območju Policijske uprave Celje se v okolici avtoceste v zadnjem času povečuje število vlomov v stanovanjske hiše. Vlomi se dogajajo v popoldanskem času, ko storilci na nekem območju opazujejo stanovanjsko hišo oz. naselje. Ko se prične tema, si za vlom izberejo stanovanjsko hišo, kjer se luči niso prižgale, kar je za njih znak, da ni nikogar doma in da lahko »delajo« brez skrbi. V stanovanjsko hišo storilci vlomijo z zadnje strani, izberejo pa takšno ob gozdu. V primeru odhoda od doma (nakupi, obiski) pustite prižgano kakšno luč, kar bi storilce lahko odvrnilo od namena vloma. Prav tako policisti naprošajo občane, da opazujejo okolico, saj so storilci nekje v bližini in imajo v primeru kontakta že pripravljene odgovore, da se jim je pokvaril avto, nekoga čakajo, se joče otrok... Pomembno je, da si zapišete oz. zapomnite registrsko številko vozila, znamko, sopotnike, smer vožnje in o tem takoj obvestite Policijo. Ni opazil tovornjakovega smernika- pojasnilo V prometni nesreči, ki se je zgodi- parkirišča za Resevno pripeljal voznik la 19. oktobra na glavnem križišču v osebnega vozila, ki smernika tovor-Šentjurju, sta trčila tovorno in oseb- njaka ni mogel opaziti. Ob zeleni luči no vozilo. Voznik tovornega vozila je je prišlo do trka, krivec za prometno hotel zaviti desno, zato se je zaradi nesrečo pa je voznik tovornjaka, kise dolžine vozila postavil na pas za zavi- je v križišču postavil na napačni pas janje v levo. V tem trenutku j e iz smeri za razvrščanje. ŠENTJURSKE novice Mnll a; I«. j 0)036200252 ■VAMH VMllVl9i urednistvo@sentjurskenovice.si Živali Prodam prašiče, krmljenje s kuhano hrano, težke od 150 kg do 200 kg. telefon 031 414 203. Zajce za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko očiščene ali žive, ugodno prodam. Telefon 041 534 422. Pujske, težke od 30 do 80 kg, prodam. Telefon 041 423 571. Dva bikca, oba simentalca, težka 220 in 280 kg, prodam. Telefon 041 280 443. Teličko, staro 2 meseca, lisaste pasme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 674 316. Prašiče od 30 do 100 kg prodam. Možna dostava. Telefon 031 702 945. Prašiče, težke od 25 — 35 kg po 2,4 EUR/kg, 35 do 50 kg po 2,2 EUR/kg, 50 do 65 kg po 2 EUR/kg, nad 65 kg 1,8 EUR/ kg, prodam. Možna dostava. Telefon 040 698 498. Prašiče od 40 do 80 kg prodam. Možna dostava. Telefon 041 848 584. Jalovo kravo, staro 8 let, in prašiča, težkega cca 160 kg, prodam. Telefon 05 997 07 22. Mlade nesnice prodam. Telefon 051 417 542. Teličke, stare 14 dni, prodam. Telefon 051 202 388. Oddamo poslovne prostore v centru Šentjurja, primerne za pisarne, trgovine, pekarno, okrepčevalnico ipd. Tel.: 031 877 043. Za dlje časa oddam v najem 1-sobno opremljeno stanovanje v Rogaški Slatini, velikost 40m2. Telefon 041 724 772. V najem oddam poslovne prostore - pisarne v nekdanjem Tamu v Mariboru. Informacije 041 724 772. V centru Slovenske Bistrice oddam komplet opremljeno garsonjero, primerno za 1 osebo. Telefon 041 705 499 ali 041 653 936. V najem dajem dvosobno stanovanje velikosti 54 m2, z opremljeno kuhinjo in dnevno sobo, na lepi lokaciji v Visolah z garažo (nadstrešek), vrtom in urejenim zemljiščem okrog stanovanja. Vseljivo v začetku januarja 2014. Branko - telefon 041 488 012. Lepo urejeno hišo v Slovenski Bistrici z vso infrastrukturo prodam ali menjam za doplačilo za 2 ali 3-sobno stanovanje. Telefon 041 749 608. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom d.o.o., Liptovska ul. 17, Slov. Konjice, www.nepremicnine- mojdom.si, telefon: 040-209-960. V Slovenskih Konjicah zelo ugodno menjam 3-sobno stanovanje za manjše 2-sobno. Telefon 040 475 134. Oddam opremljeno garsonjero v centru Slovenskih Konjic, s skupnim dvoriščem, drvarnico in vrtom (po želji). Vseljivo 1. 12. 2013. Cena 200 EUR+stroški. Telefon 070 500 550. Stanovanje v hiši z lastnim vhodom v Slovenskih Konjicah oddam s 1. novembrom. Telefon 031 858 357. Novo dvoinpolsobno stanovanje v Rogaški Slatini - Žibernik prodam. Stanovanje je v prvem nadstropju in skupno s shrambo meri 60 m2, zraven spada še pokrito parkirišče. Telefon 031 663 969 ali 041 556 652. 3,5-sobno stanovanje (100 m2) v Slovenskih Konjicah prodam. Cena 80.000 EUR. V račun vzamem manjše stanovanje do 40 m2. Telefon 040 982 514. Stanovanjski objekt z vinogradom (1000 trsov) ter del gozda, vsega skupaj 3443 m2 na Tepanjskem Vrhu, prodam. Cena 68.000 EUR. Telefon 040 829 176. Dvosobno stanovanje v Slovenskih Konjicah oddam v najem. Telefon 031 374 580. Opremljeno stanovanje v Ločah, velikosti 50 m2 oddani v najem. Telefon 040 696 867. Hišo z vrtom, ena etaža, oddam. Vseljiva takoj. Telefon 041 259 064. Opremljeno garsonjero 28 m2 na Liptovski 16 v Slovenskih Konjicah oddam. Vseljiva takoj. Telefon 070 890 884. Stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 070 589 207. V Slovenskih Konjicah, v okolici Loč prodam novo hišo v tretji podaljšani fazi, na sončni legi, z lepim razgledom na Boč in okoliške hribe, z asfaltno cesto do dvorišča. Telefon 040 209 920. Vozila, deli Prodam aluminijasta platišča z gumami za Hyundai Accent, sadilec za koruzo, bukovo drva in avto vozen z A kategorijo. Telefon 041 414 829 ali 031 863 797. Prodam avto Fiat Stilo 1,6 1. 2004, 179.000 km. Cena 2.500 EUR. Telefon 040 162 767. Storitve Opravljam strojne storitve v kmetijstvu in traktorske prevoze razsutega tovora do 9m3! Razkladanje s traktorjem ali kipanje! Andrej Golenač s. p., Partizanska c. 2, 2317 Oplotnica. Telefon 031 603 955. Avtovleka - pomoč na cesti Pirec. 24 ur! Prevozi avtov, viličarjev in traktorjev. Pirec Zvonko s. p., Leskovec 50a, 2331 Pragersko. Telefon 041 555 968. Spoštovani poslovni partnerji, sodelavci in prijatelji! Zahvaljujem se vam za zaupanje in uspešno sodelovanje v iztekajočem se letu. V novo leto 2014 pa vstopimo optimistično, s pozitivnimi mislimi in z dobrimi ^^betijzajDDmZsosiejodjanja^^jfSč^a^-ob^sfeče, zdravja in uspehov! SREČNO 2014! ^ 20 let 1993- 2013 JIMMY KAMNOLOM HRASTJE --^Frančišek Škoberne s.p., Cesta na Brdo 5,3230 Šentjur / gsm: 031300 950 / tel.: 03 5 741 668 / fax: 03 5 741670 ($036200252 urednistvo@sentjurskenovice.si Mol mojster Delo Iščem delo (poučevanje matematike za srednjo ali osnovano šolo, absolventka enopredmetne matematike). Telefon 031 756 339. Iščem delo (poučevanje nemščine, priprave za delo v Avstriji). Telefon 041 385 105. Iščem zvezo Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. Sem 32-letni fant, doma iz Savinjske doline. Iščem preprosto dekle za druženje, ki lahko preraste v resno zvezo. Tel.: 040 975 070. Razno KAKOVOSTNE IN POCENI BETONSKE ZIDAKE, vogal-nike, opažnike, steberne module in opečne vogalnike dobite pri MILTEX d.o.o, Tepanje 59, smer Loče, čez nadvoz, tik ob avtocesti. Odkupujemo palete. Pokličite Šibanc: 041 809 721 ali 040 609 099! www.zidaki.si Odkupujemo les hlodovino smreke, vse kvalitete. Ugodno plačilo, lahko takoj. Lesna industrija Sa-dek d.o.o., Brezje pri Oplotnici 35, Oplotnica. Telefon 02/845 02 54. Prodam masivno spalnico, zelo dobro ohranjeno, staro 50 let. Cena po dogovoru. Telefon 041 321 498. Prodam avto piaggio-tricikel, potreben malo popravila ali za dele avta. Cena je zelo ugodna. Prodam tudi zelo dober domači jabolčni kis. Telefon 031 863 797. Prodam repo za kisanje ali krmo in živinski jarem (telege). Tel.: 031 806 191. Prodam neškropljena jabolka, stare sorte. Telefon 02 818 49 59. Prodani domača jabolka (kanada, bobovec, mošance ...). Telefon 070 349 670. Cepana drva za kurjavo, različne dimenzije, prodam. Telefon 041 375 282. EUR/klaftra, zaboje za jabolka, bruno, opaž ter rezan les ugodno prodam. Telefon 041 331 831. Ladijski pod, opaž, bruno prodam. Telefon 041 637 202. Stare fotografije in razglednice Konjic in okolice kupim. Telefon 041 797 350. Drva, bukova, razsekana ter razžagana na 25 cm ali 33 cm v paleti, in suhe trske na paleti prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Vse za otroka od 2. leta dalje (obleke, obutev) prodam po simbolični ceni. Telefon 031 839 181. Centralno peč na olje in drva tip Feroterm 35 kw, komplet z gorilnikom Weisthaupt in avtomatiko, prodam. Telefon 031 844 503. Prodaja svežega zelja. Po predhodnem naročilu tudi narezanega. Posestvo Čint, telefon 070 875 499. Škarpnike in vrtne poti 100 kom ugodno prodam. Telefon 051 660 180. Frajtonarico prodam. Telefon 040 510 211. Suha jelševa drva prodam. Telefon 040 493 858. Snežno frezo ter krmni in jedilni krompir prodani. Telefon 070 360 073. Suha brezova cepana metrska drva prodam. Cena za m3 je 55 EUR. Telefon 031 427 646. Masivno stilno kredenco, borov les, šivalni stroj Bagat s stolom in oblazinjen stolček za hranjenje otroka prodam. Telefon 041 658 608 ŠKMŠ .^QErf^..i^BMy)pjH&NrrjyR l8l CESTA MILOŠA ZIDANŠKA 28 ________3230 ŠENTJUR ffl info@skms.net # www.skms.net ) 031/404:146 0 03/746-41-00 URADNE URE:©** PET 15.00 - 17.00 SOB 09.00 - 11.00 »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel.: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVANs.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15, 3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERI-AL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1, 3000 Celje. Kontakt: 041 667 130, www.inter-tik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160, 03 571 80 80. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobro-tinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ ^ JT- > xz Četrtek, 26. decembra, ob 18. uri, v športni dvorani Hruševec, Šentjur, s povezovalko Majo Šturm Predprodaja vstopnic: - HOTEL ŽONTA, Šentjur - GOSTILNA PRI AHACU, Stopče pri Grobelnem - KAVA-BAR POŠTA, Šentjur - PIZZERIJA OSMICA, Šentjur - ČEVLJARSTVO PETA, Šentjur - CENTER SELIČ - trgovina Elektrobum, Šentjur - TRGOVINA WIHAR, Nova vas, Šentjur - AVTOCENTER MULEJ, Šentjur - MARKETI KEA: Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Hruševec, Dramlje - SUPERMARKET KEA, Šentjur Cena vstopnic v predprodaji 10 EUR Prireditev je posvečena dnevu samostojnosti in enotnosti. SILVESTROVANJE NA MESTNEM TRGU V ŠENTJURJU 31. decembra 2013 ob 22. uri. 2 nami bodo ANSAMBEL PEGAZ in POŠTAR PEŠKA megie boš« Organizator: Pihalni orkester Šentjur. nate čakam *' PRIMORSKI avtočenter Splošni pogoji nagradne igre "Odpelji me' so na voljo na spletni strani www.avtokrka.si Idrija » Krško • Novo mesto • Postojna • Šempeter pri Gorici • Tolmin • Nova Gorica • Ljubljana • Maribor • Šentjur • Lendava • Sežana i "