AKTUALNO VPRA§ANJ| Tudi to zimo, 11. januarja, ob obletnici velike bitke v Dražgošah, bodo tam organizirali tradicionalno tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« oziroma partizanski pohod, kolikor snežne razmere ne bi bile ugodne za smučarsko tekmovanje. Za letošnje tekme ne bodo sprejemali ekip iz okrajnih in republiških organizacij, marveč iz osnovnih oziroma največ občinskih organizacij. Tako bodo preprečili, da bi v posameznih sestavah nastopali samo prvaki in tako odbili udeležbo številnih drugih tekmovalcev. Da bi se tekmovanje ne zavleklo preveč, so omejili število udeležencev. Za tek patrol je določeno samo 38 ekip po 3 člane. Doslej so že javili 6 ekip iz posameznih društev »Partizana« in 5 ekip iz smučarskih društev. Primerne ekipe tekmovalcev še iščejo in pripravljajo planinska društva, strelske družine, organizacije predvojaške vzgoje, rezervne ofi- DRAŽGOŠE cirje, enote JLA, LM, organizacije ZB, mladine in celo lovci in gozdarji, ki nameravajo poslati na tekmovanje 2 ekipi. Zelo zanimiva točka tekmovanja bo tek prvakov, kjer bo sodelovalo 16 članov in mladincev zveznega razreda. Za slalom pa se pripravlja 40 tekmovalcev. V pa-troLnem teku in v slalomu bodo sodelovali samo tekmovalci z Gorenjske. Da bi dražgoške vsakoletne, tradicionalne prireditve dostojno spominjale na velik zgodovinski dogodek na našem •področju, niso dovolj samo kvalitetne smučarske prireditve. Treba je množične udeležbe. Zato so predvideni posebni pohodi iz Kranja, Jesenic in Bleda, Bohinja, Radovljice in Krope ter iz Škofje Loke. Aktualna naloga vseh organizacij ZB je, pripraviti te pohode, da bodo množični, zanimivi in bodo hkrati spominjali na partizanske pohode. Prav tako je naloga vseh organizacij v večjih delovnih kolektivih, da pripravijo delavstvo za čim večji obisk teh pomembnih prireditev. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ST. 97 — CENA DIN 10.— KRANJ, 19. DECEMBRA 1958 Park »Svobode« v Kranju že nekaj dni preurejajo — Otroci pa so nestrpni, ker bi se že radi pogovorili z Dedkom mrazom 1 Razaovor o Klubu Q^SDodarstvenikoD n Kranju NA JESENICAH Na Jesenicah se pridno pripravljajo na prireditve, ki bodo v počastitev Dneva armade. Osrednja prireditev bo v petek, 19. decembra, v Titovem domu. Uvodni govor bo imel predstavnik UROJ ing. Sketa, ves ostali program pa bodo izvajali odseki TVD Partizan Jesenice. Po pripravah sodeč bo letošnja akademija v počastitev Dneva armade ena najboljših dosedanjih akademij jeseniškega Partizana. Krajevne organizacije bodo pripravile tudi obiske graničarjev v karavlah in jim priredile kratke kulturne programe. Občiaski odbor ZB in UROJ jeseniške občine se trudita, da bodo na območju občine Jesenice primerno počastili Dan JLA. U. V KRANJU V Kranju bodo slovesno proslavili obletnico ustanovitve JLA. Razen proslav v garnizonu, bo na predvečer, 21. decembra ob % uri v Prešernovem qledališ:u svečana akademija. Sodeloval bo ženski, moški in mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja. V KAMNIKU V proslavo dneva Jugoslovanske ljudske armade bo v Kamniku v soboto akademija v veliki dvorani doma s sodelovanjem Solidarnosti in mladine kamniških šol. Po prireditvi bo družabni večer. Koristna izkušenj izmenjava Na nekatera najvažnejša vprašanja o družbenem standardu, delitvi sredstev, zaposlovanju in drugih problemih so odgovarjali: Dušan Hoijak, direktor Tis Janine v Kranju, ing. Matevž Hafner, direktor jeseniške železarne in Valentin Marinko, direktor podjetja »Veriga" v Lescah Klub gospodarstvenikov v Kranju, ki je to jesen že organiziral nekaj uspelih predavanj in drugih posvetovanj o različnih vprašanjih, Je v sredo, 17. decembra pripravil tudi zanimiv debatni večer. V glavnih vprašanjih, na katera so odgovarjali predstavniki treh večjih podjetij različne dejavnosti, so bili zajeti bistveni problemi o katerih razpravljajo v delovnih kolektivih. Zanimanje za izkušnje teh kolektivov je privabilo v klub precej poslušalcev lx gospodarskih organizacij z vse Gorenjske. Dušan Horjak je pred prvim odgovorom omenil, da nekatera vprašanja segajo v probleme, ki jih niti samoupravni organi v podjetju niso razčistili in rekli zadnjo besedo niti niso njega pooblastili da daje tozadevne izjave ter pri tem omenii, da so odgovori in tolmačenja v nekaterih primerih njegovo osebno mnenje. KAKIH 70 ODSTOTKOV ZA DRUŽBENI STANDARD Tako približno naj bi izgledala delitev sredstev na sklade v podjetju Tiiskanina v prihodnjih letih. Po planu bi tam ostalo v prihodnjih treh letih (1959, 1960, 1961) kakih 637 milijonov dinarjev čistega dohodka, se pravi kakih 212 mi- lijonov letno. Od tega predvidevajo kakih 70 odstotkov za družbeni standard. Tudi na Jesenicah bodo v prihodnjem letu dali za družbeni standard približno 63 odstotkov čistega dohodka. Tam izdelujajo 15-letni perspektivni plan, ki predvideva, da bodo dali veliko sredstev za gradnjo stanovanj in drugih komunalnih naprav. 2e prihodnje leto bo šlo kakih 300 milijonov pretežno za stanovanja. V naslednjih letih pa se bo ta vsota dvignila na 400 milijonov dinarjev letno. Stanovanjski oziroma komunalni problemi so po mnenju ing. Hafnerja najbolj pereči prav na Jesenicah. ZA NAGRAJEVANJE DELAVSTVA ŠE NI ENOTNEGA MERILA To so ugotavljali pri odgovoru na vprašanje po kakšnih vidikih mislijo formirati sredstva za osebne dohodke, da bi bili v skladu s proizvodnimi uspehi tako v prihodnjem kot tudi v bodočih letih. Nagrajevanje po enoti proizvoda, o čemer se danes precej go-(Nadaljevanje na 3. strani) Po glasovanju v c liv cev v gorenj evaški in cerkljanski občini Priprave za ritih Bo republiška ljudska skupščina odobrila te združitve? - V januarju volitve novih odbornikov - V teku so kadrovske in organizacijske priprave Volivci gorenjevaške in cerkljanske občine so nedavno izglasovali združitev z občino Škofja Loka oziroma Kranj. To željo je volivcem odobril tudi OLO. Če bo te združitve potrdila tudi republiška skupščina na svojem prihodnjem zasedanju, bo združitev pravnomočna. Priprave za združitev pa so že v teku. V Škofji Loki so imeli že vrsto posvetovanj in sestankov, na 5 ??/'? or>i>?Ut'ji 0'irjfi?oi oibor% SZDL a je še vedno kopica nerešenih socialno varstvenih problemov BLEJSKA RAZGLEDNICA: Zima se bllJa loto: P, Perdan Kranj, 18. decembra. Včeraj popoldne je bila v Kranju seja predsedstva Okrajnega odbora SZDL. Na seji so razpravljali o problemih socialnega skrbstva in varstva v kranjskem okraju. Socialna struktura gorenjskega prebivalstva se naglo spreminja. Trenutno je na Gorenjskem le še 21 odstotkov kmečkega prebivalstva, 79% ljudi pa se ukvarja z drugimi poklici. Predvsem so to industrijski delavci. Nagel porast industrijskih mest je seveda povzročil kopico nerešenih socialnih problemov, ki so pogosto zelo pereči. Osnovni problem je vsekakor pomanjkanje stanovanj. Spričo slabih stanovanjskih razmer nastajajo različni socialni problemi: razdori v družinah, alkoholizem itd. V prihodnjih letih bo prav zato morala biti osnovna skrb gospodarskih organizacij in občin — zgradili čimveč novih stanovanj. Razdeljevanje podpor (enkratnih in stalnih) doslej v okraju še ni povsem urejeno. Podpore dajejo različne ustanove. Tudi nekatere gospodarske organizacije (n. pr. Iskra) dajejo enkratne socialne podpore svojim bivšim delavcem. Zato ise primeri, da večkrat kdo dobi kar po več podpor hkrati, medtem ko na drugi strani nekateri ostanejo brez njih. V prihodnje bo treba iz sredstev za negospodarske isvesticije oddvojiti tudi večji del za ureditev vzgojnih domov za mladoletnike, za onemogle itd. Govorili so tudi o rejniški službi, mlečnih kuhinjah in rehabilitaciji invalidov. Vsekakor se je socialno varstvena služba v okraju že močno dvignila. Preko socialno-varstvenih ustanov in zavodov daje družba vsako leto ogromne vsote ljudem, ki so prišli v stisko. Vsega lega pred vojsko nI bilo. Tudi v razvoju socialno-varstvene službe se torej odraža tisti napredek, ki smo ga storili na vseh področjih po zmagoviti revoluciji. -ik Življenjski pogoji GLAVNA TEMA NA SINDIKALNIH OBČNIH ZBORIH V zadnjih 14 dnevih je bilo na področju občine Kranj 79 občnih zborov sindikalnih organizacij. Samo 5 manjših sindikalnih podružnic šele pripravlja občne zbore. Kot kažejo poročila so na občnih zborih največ razpravljali o prehrani, stanovanjih, prevozih in drugih perečih vprašanjih, ki žu-lijo delavce. Prav tako so delavci mnogo govorili o delovnih pogojih, o produktivnosti, o tarifni politiki in drugih vprašanjih. Občinski sindikalni svet bo po končanih občnih zborih proučil glavne probleme in jih skušal reševati v sodelovanju z drugimi občinskimi organi. K. M. katerih so se predstavniki obeh zainteresiranih občin pogovorili o praktičnih nalogah združitve. V Kranju so ise prav tako sestali predstavniki oblasti, političnih in družbenih organizacij z obeh občin in se zmenili, kako naj bi potekala združitev. Na delu je že kadrovska komisija in komisija za prevzem poslov, ki se bavi z vskla-jevanjem predpisov, statuta in drugih upravnih poslov. Prav tako že posluje komisija za prevzem arhiva iz sedanje cerkljanske občine. Ko bo združitev uradno potrjena, bodo začeli s pripravami na volitve novega občinskega odbora. Značilno je, da bodo zlasti na področju sedanje cerkljanske občine dokajš-nje spremembe v številu odbornikov. Na področju Kranja, kot predvidevajo, ne bodo nove volitve. Volivci sedanje občine Cerklje pa bodo morali voliti nove predstavnike v organe ObLO Kranj, toda veliko manj, kot so jih imeli doslej. Od skupno 42 odbornikov, kolikor jih je sedaj v občini Cerklje, bodo po novem ključu imeli pravico voditi samo 7, in sicer 5 za občinski zbor in 2 v zbor proizvajalcev. Toliko namreč določa ključ za volitve odbornikov v kranjski občini, kar je posledica velike Tazlike med temi dvemi področji tako po številu prebivalstva kot tudi po ekonomski moći. Če bi pa hoteli sprejeti ključ cerkljanske občine, bi imeli v občinskem odboru več kot 700 odbornikov, kar presega okvire malone slehernega parlamenta. Hkrati s prenosom poslov na občino Kranj pa pripravljajo načrt, da bodo na področju občine Cerklje še bolj utrdili in osposobili krajevne odbore, uredili sposoben krajevni urad v Cerkljah in okrepili druge samoupravne organe, organizacije in društva. Mnogi dosedanji odborniki bodo v raznih organizacijah in krajevnih odborih lahko mnogo koristili s pridobljenimi izkušnjami v delu občinskega odbora in tako prispevali k utrjevanju ljudske samouprave. K. M. H9C KRANJ, 19. DECEMBRA 1958 V Beograd )• prispela v ponedeljek poljska delegacija, ki bo sodelovala na II. zasedanju jugoslovansko-poljskega odbora za gospodaritko sodelovanje. Vodi jo podpredsednik poljske vlade Pjotr Jaroszewic*. Jugoslovansko delegacijo r odboru, ki j« začela zasedati v torek, vodi Mijalko Todorovšč. Na pobudo jugoslovanskih študentov ▼ Franciji to v Parizu ustanovili Jugoslovanski akademski klub, katerega naloga bo, da zbere v svojem krogu vse jugoslovanske študente in strokovnjake, ki študirajo in s* izpopolnjujejo v Franciji. Francoske oblasti so v ustanovitev kluba privolile. Okrog 130.000 japonskih rudarjev je začelo v ponedeljek stavkati. Rudarji zahtevajo, da jim ob koicu leta izplačajo poseboie nagrade. Uprava letalske družbe Eastern Air Liues in sindikat letalcev na Floridi sta sinoči dosegla sporazum o »višanju mezd in zboljšanju delovnih pogojev, tako da se bo, kakor kaže, stavka nad 6000 mehanikov in pilotov te družbe po 20 dneh zaključila. Zaradi te stavke je morala družba 24. novembra ustaviti promet aa vseh svojih progah. Namestnik predsednika vlade LR Kitajpke in zunanji minister Cen Ji je v torek obvestil tuje diplomate v Pekingu o sklepu CK KP Kitajske, da bo predsednik Mao Ce Tung odložil posle predsednika republike in da ostane samo še na položaju predsednika CK KP Kitajske. Sklep ni povsem nepričakovan, marveč je plod daljših razprav in priprav. Njegov glavni namen je omogočiti predsedniku Mao Ce Tungu, da se še z večjo vnemo posveti partijskim in državnim poslom. Sovjetsko letalo »Li-2« je v noči od ponedeljka na torek rešilo štiri belgijske polarne raziskovalce, katerih letalo se je razbilo na Antarktiki. Opazili so jih iz zraka in jih potem prepeljali na belgijsko antarktično postajo. Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bodo Američani izpustili 264 japonskih vojnih zločincev, ki jih je ameriško vojaško sodišče obsodilo za zločine t drugi svetovni vojni. Izpustili jih bodo iz ječe Sugamo pri Tokiu. Indonezijski zunanji Minister Subandrio je izjavil, da je britanska vlada privolila v dobavo vojnih ladij Indoneziji. Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je v četrtek odpotoval iz New Yorka na Švedsko; obiskal bo tudi dežele na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Obiskati namerava tudi Adis Abebo, kjer bo prisostvoval začetku prvega zasedanja Ekonomske komisije OZN za Afriko. Hammarskjold bo obiskal tudi Somalijo, Izrael, Jordanijo, ZAR in Libijo. V neki veleblagovnici v Bogoti (Kolumbija) je t sredo izbruhnil požar, v katerem je izgubilo življenje oIg sto ljudi, okrog petdeset pa je bilo ranjenih. Ogenj je povzročila eksplozija električne žarnice na okrašeni jelki. Predsednik republike C&margo je odredil splošno narodno žalovanje. Alžirski borci so v času od 9. do 12. decembra napadli 18 naselij v Alžiriji. Zapletli so se v sedem spopadov s francoskimi oddelki in trikrat napadli francoske čete na pohodu. Na francoski strani je padlo 418 ljudi, 118 pa je bilo ranjenih. — Alžirci so tudi sestrelili štiri francoska letala, vrgli v zrak dva vlaka, uničili 22 oklopnih vozil Ln zaplenili 94 lahkih topov. 52 francoskih vojakov, med njimi 37 legionarjev, je prešlo na alžirsko stran. LJUDJE IN DOGODKI Berlinska kriza rešuje IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJB UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV enotnost Zahoda Sovjetski predlog o odpravi okupacijskega položaja Berlina so zdaj na Zahodu zavrnili. Najprej so to storili zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, zdaj pa so isto sklenili tudi ministri zunanjih zadev 15 držav članic Atlantske zveze na sestanku v Parizu. »NE « je bil enoten, toda ni bil odbijajoč. Vrata so vedno ostala odprta za »konstruktiv-neiše obravnavanje problema«. Položaj se je v toliko razbistril, ker so zdaj znma vsaj uradna spušča t^kn Vzhoda kot Zahoda glede Berlina. Zadeva pa seveda še ni spravljena v predal in bo zato berlinska kriza še marsikomu povzročila hud glavobol. To pa je bilo Dravzaprav edino vprašanje, kler so zunanji ministri At'antskih dežel, predvsem štirih glavnih zahodnih držav, prišli do enotnega stališča. Vendar tudi »berlinska solidarnost« ni mogla prikriti širokih razpok, ki so v zadniem času spet močneje zazijale v zahodni enotnosti. Sedanie pariško zasedanje ho nodvnmio zaznamovalo v talnih zaD'snik'h številne ostre besedne spopade, v katerih zavezniki ne bodo varčevali z izrazi in morda tudi z grožniami ne. Gre v prvi vrsti za soor okoli načrtov za evronsko združitev in za fnovinsko m°n'avo med zahodnimi državami. Šest evropskih dežel (Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg) se resno pripravlja, da s prvim januarjem začne uresničevati sporazum o zahodnoevropskem skupnem trgu. Med ukrepi, ki jih nameravajo izvesti, pa so, recimo, znižanje carin za 10 % in povečanje uvozne kvote za 20 % v odnosih med šestimi članicami skupnega trga. Velika Britanija in tudi nekatere druge dežele spričo tega ne skrivajo bojazni, da bo to močno prizadelo njihovo trgovino in gospodarstvo. Velika Britanija zato na sedanjem pariškem sestanku znova sili v ospredje zahtevo, naj bi ta sporazum razširili na vseh 11 zahodnoevropskih držav, ki so včlanjene v evropski qo-spodarski organizaciji O E E C. Francozi pa se temu krčevito postavljalo po robu. In zdaj se zato začenja diplomatska bitka, ki se utegne spremeniti tudi v pravo trgovinsko vojno. VeHka Britanija pritiska na Zahodno Nemčijo, nai podpre nien pred'og za razširjano trgovinsko cono, sicer plavijo v Londonu, bomo tudi ml ubrali drugačne strune olede Berlina. Bonn se zvija v neorijetnem noložaiu, sa1 ne bi rad zoubil britanske podoore v tako bistvenem vprašanju, po druti ctrani na >se soet ne mara zamesti Parizu. Francozi so enako kot Britanci zagrozili, da bodo podprli Moskvi bolj naklonjeno stališče glede Berlina, če bi se bonnska vlada začela spogledovati z londonskimi politiki. Hkrati pa so tudi napovedali, da se bodo uprli atomski oborožitvi Zahodne Nemčije. Bonn je prav zato spričo Berlina v zelo nerodnem položaju, ker mora nehote izbirati pravo stran. Glavna bitka pa se bije med Veliko Britanijo in Francijo. De Gaulle se namreč nikakor noće zadovoljiti s podrejeno vlogo v zahodnem orkestru in terja, da ga oba »velika« ZDA in Anglija sprejmeta v svojo družbo. Zato izkorišča sedanje sporazume o skupnem trgu, da bi čim več izsilil od Velike Britanije. Toda, čeprav se je besedni dvoboj med francoskim in britanskim zunanjim ministrom v Parizu skoraj končal s popolnim polomom so vendar ostale dežele v zadnjem hipu rešile položaj, s tem da so odložili razpravo za mesec dni. če ne bi berlinski spor terjal enotnejše akcije vseh zahodnih sil, ni nikakena dvoma, da bi v zahodnem no'it'čnem mehanizmu še bo'j zaškrioalo. Enotnost Zahoda le zato morala znova grenko izkus'ti, da je z^vp-»n'*štvo sicer lepa stvar, da pa je prijateljstva kaj km-du konec, kadar so si gospodarski interesi navzkriž. Martin Tomažič H ratko, vendar zani DENARNA POMOČ OBČINE PROSVETNIM DRUŠTVOM Posebna komisija za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Bled je pred nedavnim razdelila štiri sto tisoč dinarjev kulturno-prosvetnim društvom z namenom, da jim s tem pomaga premostiti njihove najnujnejše finančne težave. Razdeljeno vsoto bodo društva uporabila za nakup knjig, odrske opreme in rekvizitov, za manjša vzdrževalna dela in podobno. To pot so prejela večje vsote društva, ki so bila v zadnji sezoni najdelavnejša in pa društva, ki imajo več stroškov x vzdrževanjem prosvetnih domov. Pri tem sta najbolj prizadeti društvi na Bohinjski Beli ter v Zasipu. Sploh pa je v letošnjem letu kulturno življenje v blejski občini dokaj mrtvo. Medtem ko so lani v tem času že uprizarjali prve igre, imeli predavanja in razne prireditve, pa letos še nobeno društvo ni resno pričelo z delom. -jb TEKMOVANJE V POČASTITEV 10-LETNICE PREDVOJAŠKE VZGOJE ZAKLJUČENO Odied predvojaške vzgoje občine Jesenice je izvedel v počastitev 10-letnice predvojaške vzgoje vrsto tekmovanj, ki so se vrstila skozi vest eden in bodo zaključena z nocojšnjo svečano akademijo. V orientacijskem patrolnem teku je med petimi ekipami zasedla prvo mesto s 84,95 točkami prva ekipa jeseniške gimnazije. V hokejsti tekmi je premagala ekipa učencev jeseniških šol ekipo pred-vojaških obveznikov 2elezarn« Jesenice z 2:1. Ekipa predvojaške vzgoje Jesenice je v kegljanju zmagala nad ekipo predvojaške vzgoje Radovljica s 636:486 podrtih kegljev. V streljanju z zračno puško pa je dosegla največ krogov ekipa Triglav z Javornika in premagala ekipo garnizona Bohinjska Bela. U. Izgubila sem listnico »Izgubila sem listnico. Poltenega najditelja prosim, naj mi vrne dokumente, denar pa si lahko obdrži . . .« Mnogokrat se pripeti kaj takega, neštetokrat, vsak dan bereš tak hladen, posloven poziv. Izmuznila se je pač iz usmene ali najlonske torbice m je mimogrede zdrknila na tla. V njej so bile legitimacije, potrdila, pismo morda ali dokument — in pa denar. Petsto . . . 'šesto . . tisoč, morda dva . . . več . . . Nekdo jo je pobral. Morda človek, ki bo v najboljšem primeru zmetal legitimacije in potrdila v peč, denar preložil v svojo listnico, najdeno pa — če ni dosti vredna — uničil, da ga ne izda, ali pa prodal, če je bila vredna tega. Ali pa bo listine morda izkoristil, morda podlo . . . Morda je iz potrdila razbral, kako silno mučno ji bo brez njega, brez tistega potrdila o . . . gotovo je spoznal iz pisma, s kakšnim blatom jo lah '-o obrizga, če ga podlo izkoristi... »AJ>, vsaj papirje naj vrne! Naj ima denar.' še dodala bi nekaj. Čeprav . . . In zdai? Bi obiavila v časopisu? Čemu? Saj ima naslov v legitimacijah, na pismih; lahko bo vrnil, če mu je do tega. Ce nima namena vrniti, se ji bo ško-dožrlino smejal. . . toda vseeno! Navada je že taka in pa . . . človek si misli, da je do krakt« iz Kranja, ki irm patronat nad odredom, je prisneVaI starešin-skomu svetu nekaj denarja, s katerim bodo kuniH smučI, šahovsko deske, orodje za ročna dala in drugo. -an TEZA VB Z »GRADITELJEM« Gradbeno podjetje »Graditelj« v Kamniku se bo preimenovalo v Obrtnooradbeno podjetje In bo slu/iilo komuni za manjša rjra<|ln-čitvijo ObLO Kamnik je končana kriza v tem edinem kamniškem gradbenem podjetju, ki je bilo im dalj časa pod prisilno upravo. Z. KRANJ, 19. DECEMBRA 1958 Razgovor v Klubu gospodarstvenikov v Kranju Koristna izmenjava izkušeni Ob občinskem prazniku n Škofii Loki fNadal je vanje ■ 1. etranl) Tori, je v tekstilni atroki težavno. Zlasti v Tiskanini, kot je povedal direktor tega podjetja, ker proizvodnja ni serijska. Ni točnega merila, po katerem bi se našel skupni koeficient nagrajevanja po enoti proizvoda. Podobno mišljenje je tudi v Železarni na Jesenicah in T Tovarni verig. Tudi za produktivnost, o čemer mnogo govorimo, ni še danes enotnega merila. Tako je ugotavljal ing. Hafner. To dela težave pri iskanju pravičnih meril za nagrajevanje. NA JESENICAH LETNO 200 STANOVANJ Na tretje vprašanje o konkretnih ukrepih za povečanje družbenega standarda so vprašani povedali nekaj zanimivih podatkov. Kolektiv Tiskanine bo z novimi stanovanji pri Vodovodnem stolpu in drugod zadostil v prihodnjih letih kakih 90 odstotkov vseh stanovanjskih potreb. Razen stanovanj bodo gradili tudi samski dom v Stražl-šču, kjer bo tudi kuhinja in menza, zavetišče itd. Hkrati bodo uredili tudi ambulanto, menzo in druge potrebne prostore v podjetju ter počitniški dom v Poreču. Na Jesenicah bodo letno zgradili povprečno po 200 stanovanj. To je zelo veliko, toda prošenj za stanovanja imajo tam 1700. Tako bo do leta 1961 zadoščeno le polovici prosilcev. To bo sicer zelo olajšalo problem, ker v mnogih primerih bodo prosilci pustili manjša stanovanja za manj številne družine, toda problem še ne bo rešen. V naslednjem planskem obdobju, po letu 1961, mislijo tam zgraditi tudi moderno »Tovarno hrane«, ki bi pripravljala obroke za menze, izdajala hrano na dom In tako izboljšala družbeno prehrano. Hkrati pa nočejo zanemariti delavca pri delu. To je često še nui-nejše kot stanovanje za posameznika. V železarni delavci malone nimajo kje malicati, kje se umivati im kopati. To je tudi nujno urediti. V Verigi prav tako nameravajo, razen 6 stanovanj letno, zgraditi tudi trgovski lokal in objekt za topli obrok hrane v podjetju. VEC DELAVCEV, MANJŠA PLACA O zaposlovanju novih delavcev ii povečanju storilnosti dela v prihodnjih letih so se vprašani izrazili, da nimajo predvidene zaposlitve novih delavcev oziroma povečanje delovne sile. Edino r Verigi predvidevajo povečanje zaposlenih za 1,5%. Pri tem so govorili o sedanjem administrativnem ukrepu proti zaposlovanju »o-vih delavcev. Je ta ukrep dosegel namen, se zdi umesten ali imajo boljše predloge? Tako se je nekako glasilo dopolnilno vprašanje tovariša Verbi-ča, ki je vodil razgovor. Ukrep je bil pozitiven. Pod pritiskom so v Tiskanini kot v Železarni našli notranjo rezervo delavcev. Vendar •o menili, da bi bil lahko ta ukrep še boljši, če bi stimuliral kolektive k temu, da ne bi sprejemali novih delavcev. To misel je izrazil predvsem ing. Hafner. Sprejemanje novih delavcev naj bi se odrazilo v zmanjšanju prejemkov ostalim. Če bi se v taki luči obravnavala potreba po novih delavcih pred delavskim svetom in drugimi organi v podjetju, bi se marsikje našle doslej neodkrite notranje rezerve. Taka je bila osnovna misel, ki je v načelu dobra in bi jo kazalo le pripraviti za stvarno uresničevanj«. Pri naslednjih vprašanjih so v glavnem povedali, da produktivnost rahlo raste, vzporedno z izboljšanjem organizacije dela, da je potrebno posvetiti več skrbi za strokovno usposabljanje delavstva in da imajo v zadnjem času vedno večjo oporo pri uresničevanju raznih vprašanj tudi od družbenih in političnih organizacij. K. M. V nedeljo bodo v Brodeh odkrili spomenik podlim borcem - Obseg proizvodnje narašča, vendar preveč na ročni nove delovne sile - Konec letošnjega lela bo zgrajenih 64 stanovanj - V prihodmem letu: kino dvorana, kopališče, osemletka, žičnica, tižnica itd. Škofjeloška Občina Že več let na dan 18. decembra stanovanj družbenega sektorja (v Močno se je v občini dvignil« praznuje svoj občinski praznik kot spomin na 18. de- vredn°sti Prek° 93 milijonov di- tudi kmetijska proizvodnja. Km*. , *nA« , . T. . Mi ». r i - i- narjev) in 16 privatnih stanovanj tijske zadruge so na precejšnjih cember 1941, ko so fantje iz Škofje Loke zaceli mno- (v vredn0lSti 48 milijonov dinar. površinah posejaie italijanske in Žično Odhajati V partizane. To je bilo ob USpeli akciji jev). Močnejši poudarek v gradnji avstrijske sorte pšenice (KZ Trata za osvoboditev zapornikov iz škofjeloških zaporov. Pripravljalni odbor je tudi za letošnji občinski praznik pripravil vrsto prireditev In proslav. V sredo ob 8. uri zvečer sta bili dve slavnostni akademiji — v domu DPD Svoboda Skofja Loka in v kinu »Predilec« na Trati, včeraj popoldne pa slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Jutri popoldne ob 5. uri bo Društvo žena v Škofji Loki odprlo Gospodinjski servis, ob 20. uri pa bo dramska sekcija DPD Svoboda prvič uprizorila igro »Belokranjski kresovi«. Tega dne bodo slavnostne akademije tudi na Godešiču, v Re-tečah in v Virmašah, v nedeljo pa še v osnovni šoli v Gabrku in v gasilskem domu v Škofji Loki. V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo na Mestnem trgu v Loki zbor patrulj in nato pohod po partizanskih poteh, popoldne ob dveh pa bodo v Brodeh odkrili spomenik padlim borcem. Prav je, da si ob občinskem prazniku na kratko ogledamo letošnjo gospodarsko in kulturno dejavnost škofjeloške občine. Značilnost letošnjega gospodarskega razvoja je predvesm v tem, in modernizaciji cest in mostov so letos dali krajevnim uradom, ki so za ceste, mostove in javno razsvetljavo porabili 1,510.000 dinarjev. NOVI STANOVANJSKI BLOKI Delavci gradbenega podjetja »Projekt« v Kranju so že letos začeli uporabljati montažne opaže pri betonskih podstavkih. Za vsak del betonskega zidu so doslej navadno postavljali poseben opaž. S tem se uničuje mnogo de.sk in dru-flega gradbenega materiala, zgubi se mnogo časa. Po patentu ing. Omana uporabljajo zdaj prenosljive, montažne opaže. Dele opaža Poljudno po potrebi prestavljajo in nadaljujejo z betoniranjem. Opaž se hitro preloži, znova sestavi, delno opre ter vzravna in že je gotov. Tak, nov način botoniranja so že os dodobra preiskusili in izpopolnili na gradbišču pri Vodovodnem stolpu in pri drugih gradnjah. V tehničnem oddelku podjetja, kot ♦udi delavci sami, pravijo, da se po tem načinu gradi mnogo hitreje, da je potrebno manj delavcev in da je gradnja tudi znatno cenejša. I. M. Prva preizkušnja montažnih opažov za betoniranje je uspela da je bila v okviru smernic celotne jugoslovanske gospodarske politike gospodarska dejavnost usmerjena predvsem v tiste panoge, ki naj v najkrajšem času zagotovijo dvig življenjske ravni prebivalcem. Obseg proizvodnje industrijskih podjetij nenehno narašča in letos presega predvidene postavke perspektivnega plana. Zal gre to precej na račun zaposlovanja nove delovne sile, ki v nekaterih panogah celo presega perspektivni plan do leta 1961. Med najpomembnejšimi pridobitvami letošnjega leta je nedvomno dokončna preselitev furnirske-ga obrata iz Bodovelj na Trato, kjer ima medzadružni lesni kombinat »Jelovica« zdaj vse pogoje za vsestranski razvoj. Pri podjetju so ustanovili novo šolo za izobraževanje delavcev lesne stroke za vso Slovenijo. V izpraznjene prostore v Bodovljah se je vselilo podjetje Termika iz Ljubljane. Nove stroje je letos kupila tudi Gorenjska predilnica, podjetje Trans-turist pa si je nabavilo vrsto novih modernih avtobusov. Na Trati je za občinski praznik začelo z delom podjetje Testenine, ki se je moderniziralo in bo v novi zgradbi za 200 % povečalo svojo proizvodnjo. Glavna dejavnost občine je bila letos usmerjena v gradnjo stanovanj in v komunalna dela. Konec letošnjega leta bo zgrajenih 64 Pomemben prispevek k razbremenitvi žene — gospodinje bo javna pralnica v Škofji Loki. 28 ha, KZ Zminec 5 ha, KZ Log 3 ha). Iz leta v leto raste tudi poraba umetnih gnojil in sredstev za škropljenje in zapraševanje. Letošnji izredni sadni pridelek pa zaradi slabe kvalitete ni mogel najti zunanjega tržišča. Za gojitev in oskrbovanje gozdov so letos v škofjeloški občini porabili 2,930.000 dinarjev. V prihodnjem letu bodo dogradili novo moderno kino dvorano, v katero so letos investirali 22 milijonov dinarjev, potrebujejo pa še 15 milijonov. Za razvoj turizma bo pomembno tudi novo kopališče (vanj so investirali že 10 milijonov dinarjev). Letos je bila zgrajena avtomobilska cesta do kopališča, prihodnje leto pa bodo dogradili še stavbo z restavracijo in dvo-stezno kegljišče in uredili obrežje Poljanske Sore. Izdelani so tudi že načrti za novo osemletko v industrijskem centru na Trati, za vodovod in kanalizacijo na Trati in za sodobno tržnico, ki jo bodo uredili v mestu. Pripravljeni so tudi načrti za zgraditev žičnice v smučarsko središče pri Loški koči na Starem vrhu. A. T. OBRTNO - KOVINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA ISKRENO ČESTITA VSEM LOČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU Cbcni zbor sindikata v „Iskri V petek, 12. decembra je bil v tovarni »Iskra« v Kranju občni zbor sindikalne podružnice. Iz poročil in razprave je razvidno, da so preteklo leto posvečali posebno skrb dvigu življenjske ravni delovnega človeka. V tovarni so uvedli topli obrok malice. Zelo pereč problem je stanovanjsko vprašanje. Pri upravi je vloženih že 280 prošenj za dodelitev družinskih stanovanj. 2e letos so gradili precej Intelektualci in komuna Ob razvoju našega komunalnega sistema se pogosto srečujemo 'problematiko pomanjkanja strokovnega kadra. Cela vrsta delov-">>> mest je nezasedenih, kar je P"li1Ca,- Pref»«ihnega števila spo- K"? J po druv strani p" . xe, terenr,»> in zaposlovanje vjrčnh mestih. Spričo tega ni nit čudnega, če nekateri krogi gle-J«/0 na mlajše intelektualce s pre-cjisnjo rezerviranostjo, enako tu-ti na nekatere starejše, ki se izo-*>*«;o stiku z našo družbeno stvarnostjo. j V letih dentsk /95¥ in 1955 je štu-a organizacija v pripravah ustanavljanje komun postavila te*°, naj bi tudi komune skupaj * Podjetji štipendirale študente. Ob tej priložnosti je študentska 0rZaniz.aciia poudarjala, da mora *"tt središče življenja v prihodnje prav v komunah, zato naj se študentje že zgodaj povezujejo s komunalnim življenjem. Prav zategadelj so nekako v istem času za-tudi po okrajih ustanavljati akademske klube, o katerih pa da- nes ni dosti slišati. Precejšen del študentov iz tega obdobja je že doštudiral in odšel na teren. Vsekakor pa je zanimivo vprašanje, kolikšna je družbena vloga teh mladih intelektualcev? Nikakor ne kaže metati vseh v en koš, nedvomno pa je precejšen del teh mlajših intelektualcev pasiven. Ob uveljavljanju komunalnega sistema smo poudarjali, da bodo komune politično in gospodarsko jedro našega družbenega sistema. V zvezi s tem pa seveda nujno zadevamo ob vprašanje sodelovanja inteligence pri reševanju komunalnih problemov. Do značilnega primera je prišlo v radovljiški občini. Tu se namreč del strokovnih kadrov upira ali pa z negodovanjem gleda na poskuse občinskega ljudskega odbora, ki si prizadeva združiti strokovnjake v neko organizacijsko enoto; ta naj bi služila občini pri reševanju problemov. Pojav je nedvomno vreden graje. Razumljivo je, da je uspešno delovanje komune odvisno od dobrih gospodarskih prijemov. Nobenega dvoma tudi ni, da so strokovni kadri na posameznih občinah šibki in maloštevilni. Če pa bi strokovni kadri, ki so nameščeni po najrazličnejših ustanovah, bili zbrani v kakršnikoli organizaciji, bi to prav lahko pripomoglo k uspešnemu razvoju posameznih, predvsem šibkejših komun. 2al gre v teh primerih tudi za vprašanje zaslužkarstva, kajti želja in pohlep po honorarjih sta postala na moč očitna. Premalo se zavedamo, da je zgolj ustanovitev komune in ustvaritev materialne baze (ponekod zelo šibke), premalo za uspešno komunalno življenje. Treba bi bilo tudi poseči v miselnost prebivalcev komune, jih nanjo navezati; občutiti bi morali, da je uspešno delo komune v veliki meri odvisno od njih samih. — Vsaj pri mlajših ljudeh ta miselni preokret ne bi smel biti težaven, saj se je naša mladina v delovnih akcijah in drugih oblikah mladinskega delovanja navzela duha kolektiv- proizvajalcev ni bila najboljša in tako člani kolektiva aiso bili sproti obveščeni, kako se razporejaje ustvarjena denarna sredstva. V bodoče bo treba to izboljšati in prevzeti način, ki ga imajo delavski sveti, kjer najmanj 6 dni pred zasedanjem razdelijo članom napisan celoten material. Člani DS potem na posebnih sestankih ta material tolmačijo vsem članom sindikata. Kolektivu namreč ni vseeno, kako se vlagajo sredstva v komunalne naprave, šolstvo, preskrbo, uslužnostne delavnice itd. Delegati so precej razpravljali o tarifni politiki, vskladitvi norm in pravilnem razdeljevanju nagrad. stanovanj in spomladi s« bo lahko nosti, medsebojnega sodelovanja, vselilo vanje 40 družin. Delegati opustila je stare ideje lokalpatrio- s0 predlagali, da morajo tudi v tizma, egoizma in podobne navla- prihodnje posvetiti vso pozornost ke — dediščine preživelega druž- prav gradnjam in zato se bodo benega sistema. spomladi udeležili natečaja pri Iz teh razlogov menim, da bi Občinskem ljudskem odboru. Dve Ugotovili so, da bo treba čimprej se morali mladi intelektualci v tretjini sredstev bodo prispevali izdelati nov tarifni pravilnik U komunah odločneje postavljati v gami, ostalo pa bodo dobili iz ob- ospredje, sodelovati bi morali s finskega stanovanjskega sklada. komuno, ji pomagati pri proble- Na področju tehnične zaščite je mih, in na ta način dajati zgled bil napravljen velik korak naprej. zavestnih oblikovalcev nove mi- Obratne nezgode so se znižale. Na selnosti. Radovljiški primer ver- eno poškodbo je bilo izgubljeno jetno ni osamljen. Morda bi kaza- povprečno 6,5 delovnega dne. vskladiti norme. Med posameznimi delavnicami obstajajo pri normah precejšnje razlike. Tudi nagrade so se včasih razdeljevale po zelo čudnih merilih. V »Iskri« so letos dobro gospodarili. Plan proizvodnje za 1. 1957 lo, da bi občinski komiteji ZKS Slabši rezultat je pri nezgodah na so izpolnili s 116% plan za 1. 1958 angažirali predvsem mlade komu- poti z dela aH na delo. Tara je na pa je za dobrih 8 % večji od lan-niste, ki bi pritegnili k delu inte- eno poškodbo izgubljeno povpreč- ske realizacije. V podjetju povzro-lektualce in strokovnjake, ki se no 22 delovnih dni. še ne udeležujejo komunalnega Delegati so razpravljali tudi o življenja. Izkoriščanju socialnega zavarova- Neresno in nezdravo je, če ne- nja. Pozdravili so ukrep iz pre-kateri strokovnjaki postavljajo teklega leta, ko so v podjetju po- zahteve komuni, medtem pa sami leg obratne odprli še industrijsko za 18,3% več izdelkov kot lani v stroje ob strani, ne da bi se me- ambulanto. Te se poslužuje ved- istem obdobju. Proizvodnja nn mli za nadaljnji razvoj in krepi- no več zaposlenih. V okvim indu- enega zaposlenega se je povečala tev komune. 7Aasti nerazumljiv strijske ambulante poštuje tudi od leta 1946 do 1957 za 24,6 krat. je odnos tisfih mladih tovarišev, ženski kotiček, ki pod strokovnim Produktivnost se je povečala od ki jih je komuna celo štipendirala vodstvom prireja Tazna predavanja leta 1952 do 1956 za 76 %, v letu ali jim kako drugače pomagala in posvetovanja. 1957 za nadaljnjih 16% in v devet pri študiju. V teh primerih nam- Precej so govorili tudi o delav- mesecih leta 1958 za 14%. reč ne gre zgolj za finančni obra- skem samoupravljanju in o pove- Govorili so tudi o vlogi sindika!-čun, temveč pred vsem za moral- zavi z Občinskim ljudskim odbo- nih zaupnikov. Ti naj ne bodo sa-no obveznost, ki bi morala biti rom in Zborom proizvajalcev. Ugo- mo pobiralci članarine, pač pa večja od pogodbene. tovili so, da povezava z zborom pravi politični aktivisti. ii- ča precejšnje težave rekonstrukcija, ki jo bodo izvedli prihodn.e leto. Lani so namreč za rekonstrukcijo najeli večje posojilo. V 11 mesecih so letos proizvedli KRANJ, 19. DECEMBRA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04 Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malik oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska itevilka naročniškega In oglasnega oddelka je 475, uredništva 397 Kmetijska zadruga Ceinjica pri Železnikih išče kvalificirano natakarico, plača po tarifnem pravilniku, samsko stanovanje zagotovljeno, nastop službe takoj ali po dogovoru. 2150 V soboto 29. novembra 1958 sem Izgubila uro na telovadišču »Triglav« Kranj do Gašteja. Prosim poštenega najditelja, da mi uro vrae »a upravo »Glasu Gorenjske« Kramj 2154 Prodam plemenskega vola 500 kg težkega 3 leta starega. Naslov v oglasnem oddelku 2155 Prodam plemenskega vola. Naslov v oglasnem oddelku 2156 Prodam 2 rabljeni inozemski gnal 15X5. 50 Moše 13, P. Smlednik 2157 Prodam električni itedilnik la ■snjen zimski plašč. Ul. 1. maja 21, Kranj 2158 Prodam trodelno sobno omaro ne čisto novo po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku pod »Kranj« 2159 Prodam kravo mlekarlco bohinj-ko. Poizve se v Britofu 78 2160 Prodam motorno slnmoreznlco v dobrem stanju. Omerz Janez, Zg. Brniki 70, Cerklje 2161 Prodam moško kolo ali zamenjam za žensko. C. na Klanec 29, Kranj 2162 Prodam vzldljlv Itedilnik rabljen. Naslov v oglasnem oddelku 2163 Prodam umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom ter globok otroški voziček In pisalno mizo. Gorenjesavska 13/lI-levo 2164 Prodam navadno 3 tonsko harmoniko. Naslov v oolasnem oddelku 2165 Kupim osebni avto za promet neuporabljiv. Naslov v oglasnem oddelku 2166 Kupim 1.900 kg slame. Naslov v oglasnem oddelku 2167 Kupim dobro ohranjen ženski šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 2168 Kupim smrekovo, jelkovo ali borovo hlodovino. Mlakar Vilko, C. St. 2agarja 6, Kranj 2169 10 000 din dam nagrade kdor ml preskrbi sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2170 Oddam Sobo dvema tovarniškima delavkama, ki delata na dveh iz- menah in bi mi v dopoldanskem času pazili na otroke. Lahko sta tudi upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Visoko« 2171 Upokojeni kapetan star 45 let se želi zaposliti kot upravnik planinskega doma, ekonom v gostinstvu ali slični službi. Naslov v oglasnem oddelku 2172 Mizarski pomočnik z mojstrskim Izpitom, samostojen in trezen dobi takoj službo v Kranju. Pismene ponudbe oddajte v oglasni oddelek pod št. 222 2173 Prodam debelega prašiča in strešno opeko. Smledniška 23, Čirče, Kranj. — Vzamem hišo v najem z malim posestvom v Kranju ali okolici. Savska Loka 15, Kranj. — Trgovskega pomočnika-co sprejmemo takoj. Trgovina »Borovo« Kranj. — Sobo v mestu Kranju iščeta dijakinji. Dava nagrado. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. — stroje: dva izruvača za krompir, motorno slamoreznico »Mura«, trosilec za umetna gnojila in prevozno (ročno) sadno škropilnico. Ogled strojev vsak dan dopoldne. Dražba bo 21. decembra 1958 ob 10. uri dopoldne pri remizi KZ. Prednost pri nakupu ima soc. sektor in vaške strojne skupnosti. OBJAVA Društvo Ljudske tehnike Zabnlca priredi tečaj za šoferje amaterje. Prijave sprejemata do vključno 25. decembra Podrekar Jože, sedlar, Zabnica in Rozman Ivan, Zg. Bitnje 9. Ista tovariša sprejemata tudi do 25. decembra amaterska vozniška dovoljenja, katerim poteče veljavnost 31. decembra letos zaradi podaljšanja. Komisija za sprejem in odpovedovanje del. razmerij Tovarne rastlinskih olj ln oljnih Izdelkov »Oljarica« Brltof-Kranj RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO »REFERENTA EMBALAŽE« Pogoj: srednja ekonomska iola ali administrativna lola lateresenti na) vložijo pismene proinje do 30. decembra 1958 na upravo podjetja OBJAVA Komisija za štipendije Občinskega Hudskega odbora v Kranju naznanja v smislu zl. 21 »Pravil sklada za štipendije občine Kranj«, da je objavljen seznam štipendistov, s katerimi je sklenila pooodbo o štipendiranju, na oolasni deski občine na Titovem trgu tš. 4 v Kranju. RAZPIS Občinski ljudski odbor 2e!ezniki razpisuje mesto evidentičarjn, za gozdarsko stroko. P o g o J i : Srednja strokovna izobrazba. Zaželena praksa v tej stroki. Pravilno kolkovaae prošnje je vložiti na ObLO 2elezniki, komisiji za uslužbenska vprašaaja de 15. januarja 1959. RAZPIS Triletna poklicna gospodinjska šola v Poljčah, p. Begunje na Gorenjskem sprejema kandidatke za Šolsko leto 1958/59 Po triletnem teoretičnem m praktičnem pouku dobijo absolventke kvalifikacijo kuharice ali qospodinje - ekonomke. Za vpis v šolo je treba predložiti : 1. Lastnoročno pisano prošnjo kol kovano s 30 din državni kolek. 2. IzDisek iz rojstne in matične knjige. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Potrdilo staršev o plačevanju vzdrževalnine. Šola je internatsko urejena. Mesečna vzdrževalnina v internatu znaša 5.000 din. Prošnje z vsemi dokument pošljite do 20. januarja 1958. Pouk se prične 10. februarja 1959. Uprav šole RAZPRODAJA Kmetijska zadruga Zalog pri Cerkljah prodaja na javni dražbi dne 21. decembra 1958 naslednje ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so se poslovili od našega pokojnega brata in strica SMIDA FRANCA Železniki, 16. decembra 1958. Brata in sestra z družinami sporoča vsem svojim cenjenim strankam, da bo v vseh svojih poslovalnicah v Kranju in Tržiču dajalo 29., 33. in 31. decembra 5°/o popust ni prodaji; c?na Obenem želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspeha polno novo teto 1959 »STORZlČ, Kranj: 20. decembra eb 16., 18. in 20. uri franc. barv. cinem. film »SAKRAMENSKA FRKLJA« — zadnjič. Ob 22. uri premiera amer. barv. pustolovskega filma »DEJVI KROKET«. 21. decembra ob 10. uri špansko-franc. barv. film »MLIN LJUBEZNI«, ob 13. uri amer. barv. pustolov, film »DEJVI KROKET«, ob 15., 17., 19. in 21. uri amer. barv. cinem. film s stereofonskim zvokom »REKA SMRTI«. »TRIGLAV«, Primskovo: 20. decembra ob 19. uri premiera franc. cinem. filma »GRENKA ZMAGA«. 21. decembra ob 15., 17. in 19. uri franc. cinem. film »GRENKA ZMAGA« — zadnjič. »SVOBODA«, Stražlšče: 20. decembra eb 18. in 20. uri špansko-franc. barv. film »MLIN LJUBEZNI«. 21. decembra ob 14. uri premiera amer. barv. pustolov, filma »DEJVI KROKET«, ob 16., 18. in 20. uri franc. barv. cinem. film »SAKRAMENSKA FRKLJA«. Naklo: 20. decembra ob 19. uri premiera amer. barv. filma »DEJVI KROKET«. 21. decembra ob 16. in 19. uri špansko-franc. barvni film »MLIN LJUBEZNI«. »RADIO«, Jesenice: 20. decembra amer. barv. film »ŽIGOSAN«. 20. do 23. decembra jugoslov. barvni cinem. film »CESTA DOLGA LETO DNI«. Predstava ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«, Jesenice: 20. do 23. decembra franc. barv. film »FRANCOSKI CANCAN«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. Žirovnica: 20. in 21. decembra amer. barv. film »LETNA DOBA«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri. Dovje-Mojstrana: 20 in 21. decembra jugoslovanski film »MALI ČLOVEK«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19. uri Koroška Bela: 20. in 21. decembra amer. barv. film »2IGOSAN«. 22. decembra franc. barvni film »FRANCOSKI CANCAN«. Predstave ob sobotah in ponedeljkih ob 19. uri, ob nedeljah pa ob 17. in 19. uri. Bled: 19. do 22. decembra franc. barv. vtetav! film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«. Predstave v petek in ponedeljek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 14., 16., 18 in 20. uri ter ob 10. uri matineja. Radovljica: 19. in 20. decembra ob 19.30 uri ter 21. decembra ob 15.30 in 19.30 uri jugoslovansko-italijanski cinem. film »CESTA DOLGA LETO DNI«. Ljubno: 20. in 21. decembra ital. barv. film »DEKLE Z REKE« — predstave v soboto ob 19.30 uri, v aedeljo pa ob 16. ia 18. uri. »KRVAVC«, Cerklje: 20. in 21. decembra nemški barv. film »KAMENITO SRCE«. Predstave v soboto ob 19.30 uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri. »SORA«, Skofja Loka: 19. do 21. decembra franc. barv. film »NA-NA«. Zlrl: 20. in 21. decembra amer. film »U GUDURAMA KOLORADA« — predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 19. 30 uri. »OBZORJE«, Železniki: 19. la 20. decembra ob 20. uri ter 21. decembra ob 15. in 19.30 uri amer. barv. film »MOSTOBRAN«. Duplica pri Kamniku: 20. la 21. decembra amer. barv. film »PEKEL IZPOD NlCLE« — predstave v soboto ob 19. uri, v aedeljo pa ob 16. ia 18. uri. NAMIZNI TIHI IS DRUGO MESTO ZA TRIGLAV Plutovl manjka samo še stopnica do vrha — Tome drugi mladinec v državi — Slab žreb za Terana ln zelo dober uspeh mladink Tri dni (v petek, soboto in nedeljo) so se borili v Ljubljani najboljši namiznoteniški igralci in igralke Jugoslavije za naslove najboljših med posamezniki in dvojicami. Med temi 200 igralci in igralkami iz 35 klubov je bil Triglav iz Kranja najštevilneje zastopan — z 18 tekmovalci, kranjska Mladost pa s štirimi. In kaj so do- TOMC segli? V skupnem točkovanju klubov, ki je od letošnje sezone spet uradno in predpisano od Namizno-teniške zveze Jugoslavije, je Triglav dosegel drugo mesto s 717 točkami, za Opatijo, ki ima 761 točk. Tretji je Grafičar Zagreb 496, slede pa: 4. Partizan Beograd 446, 5. Ljubljana 380, 6. Fužinar, Ravne 311, 7. Mladost, Zagreb 293,5, 8. Spartak, Subotica 287, 9. Odred, Ljubljana 255, 10. Maribor 124, 11. Senta 113 in 12. Mladost, Kranj 104 itd. Za Mladostjo je še 12 klubov, ki so dosegli od 77,5 do 7,5 točke in 10 klubov, ki so ostali brez točk. To je vsekakor izreden uspeh Kranjčanov, posebno še, če naredimo vrstni red posameznih mest, kjer je Kranj spet drugi z 821 točkami za Zagrebom z 937 in pred Opatijo 761, Ljubljano 705, Beogradom 521 itd. Kranjčanom, predvsem Triglavu, je tako visoko mesto prinesla predvsem izenačenost in nastop v velikem številu disciplin. Triglav je osvojil kar 6 drugih, štiri 3—4 mesta in pet 5—8 mest. Po vrednosti posameznih uspehov pa bi rekli, da je največ vredno drugo mesto Plutove med ženskami posamezno, potem drugo mesto Tom-ca pri mladincih, drugo mesto mešanega para Plutova-Teran, drugo mesto Lampretove pri mladinknh in končno obe drugi mesti pri mladincih in mladinkah dvojice, ki so jih dosegli Tomc-Todorovič ter Jernejčič-Vencelj. Važna je predvsem ugotovitev, da je kriza pri Triglavu premagana in da smo že dobili pozitiven odgovor na vprašanje, ki smo ga postavili pred mesecem v našem listu. RS »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Železniki na podlagi 21. člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih LO in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) ter v zvezi z 58. členom prečiščenega besedila Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 18-348/58) RAZPISUJE MESTA a) UPRAVNIKOV pri sledečih zadrugah: 1. Kmetijska zadruga Sorica, 2. Kmetijska zadruga Zalilog, 3. Kmetijska zadruga Martinjvrh, 4. Kmetijska zadruga Cešnjica, 5. Kmetijska zadruga Dražgoše, 6. Kmetijska zadruga Selca, 7. Kmetijska zadruga Bukovica, 8. Kmetijska zadruga Luša, b) mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja za Selško dolino. Ponudniki za razpisana mesta morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: a) Srednja strokovna izobrazba — kmetijski ali gozdarski tehnik ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v kmetijstvu, gozdarstvu ali sorodni stroki. b) Kvalificiran trgovski pomočnik z večletno prakso na vodilnih mestih v trgovini. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom in z dokazili o dosedanji zaposlitvi je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Železniki do 30. decembra 1958.« Razpisna komisija Trgovinske zbornice za okraj KraaJ razpisuje na podlagi 12. člena Pravilnika o uslužbencik trgovinskih zbornic s področja notranje trgovine delovno mesto TAJNIKA ODBORA ZA EKONOMSKO-FINANCNA VPRAŠANJA Poleg splošnih pogojev po 31. členu ZJU se zahteva ekonomska fakulteta ali vsaj popolna srednja šola s najmanj 5-letno prakso aa vodilnem računovodskem mestu. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je dostaviti do 15. Januarja 1950 Trgovinski zbornici Kranj, Prešernova 11. Cenjene odjemalce obveščamo, da bomo kot običajno tadl letos prodajali v dneh pred Novim letom z znatnim popustom. Trgovina bo odprta vse dni razen na dan Novega leta. Izkori-»Ute ugodno priložnost, prvovrstno blago, konkurenčne cene la popust. Vabimo vas na prl|etno silvestrovanje, ki ga prire|amo v novi restavraciji In kavarni »Park« na Koroški cesti 10. — Rezervirajte pravočasno sedeže. Kolektiv »Delikatesa« vam želi s avojlmi obrati: ' Trgovina z dellkatesaml Restavracija, kavarna ln slaščičarna »Park« Buffet »Delikatesa« Buffetl: Svoboda, Storžlč, Partu-an Pekarna ter Ribarnica SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETOI PupoKM .luni se za nadaljnji oblak. »Delikatesa«, Kranj PLUTOVA S A Rt NA Ml [ USTANOVNA SKUPŠČINA SANKAŠKE ZVEZE SLOVENIJE Pred kratkim smo že pisali, da Sankaški odbor pri Smučarski zvezi Slovenije ne more biti več kos svojim nalogam. Zahteve sankaškib klubov in sekcij, ki jih je v Sloveniji 21 s 1383 člani, pa so vse večje. Zato je Sankaški odbor pripravil vse potrebno za ustanovitev močnejšega organa — Sankaške zveze Slovenije. Ustanovna skupščina Sankaške zveze je bila predvidena že pred mesecem dni, vendar pa je morala biti preložena. Na četrtkovi seji Sankaškega odbora pa so sklenili, da bo ustanovna skupščina v nedeljo, 21. decembra ob 9. uri v Kranju, kjer bo po predvidevanjih tudi sedež Sankaške zveze Slovenije. R 0 N 0 M I T Z OBČNEGA ZBORA RK »MLADOST« KRANJ USPEHI SPODBUJAJO V nedeljo je bil v domu Svobode Stražišče III. redni občni zbor RK »Mladost«. Iz poročil smo razbrali, da je bilo minulo leto uspešno. Zlasti velik uspeh so dosegli pionirji, ki so osvojili naslov prvaka Slovenije. Pa tudi mladinci in mladinke niso zaostajale za najmlajšimi. Skratka po uspehih, ki so jih dosegli, lahko ugotovimo, da ima Mladost najboljši naraščaj v Sloveniji. Pa tudi ostale ekipe so dosegle v minuli sezoni zavidljive uspehe. Skupno je v raznih ligah sodelovalo 7 moštev, ki so skupno odigrali 115 tekem. J. J- KRANJSKI KOŠARKARJI V CELJU Preteklo soboto sta ženska in moška košarkarska ekipa gimnazije Kranj gostovali v Celju in se tam pomerili z domačini. Oba dvoboja so izgubili; mladinci s 36:42, mladinke pa z 18:21. Kranjčani, ki so bili Celjanom enakovreden nasprotnik, so izgubili zaradi pri-straskega sojenja. Povratno srečanje bo marca prihodnjega leta v Kranju. " GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 21. decembra ob 16. url — izven in za podeželje Miško Kranjec »POT DO ZLOČINA«, uprizori DPD Svoboda Stražišče Nedelja, 21. decembra ob 20. uri — izven — »KONCERT« v počastitev Dneva JLA, sodeluje pevski zbor France Prešeren-Svobo-da Center Ponedeljek, 22. decembra ob 19. uri — izven — »KONCERT«. Spored izvajajo gojenci Glasbene šole iz Kranja Torek, 23. decembra ob 16. url — izven — Ostrovski: »GOZD« Uprizori DPD »Svoboda Center« Kranj GLEDALIŠČE »TONE ClJPAR«, JESENICE Sobota, 20. decembra ob 19.30 uri A. Huxley »GIOCOND1N SMEH-1jaj« — Za premierski abonma — Ostale vstopnice v prodaji. Nedelja, 21. decembra ob 18.30 uri A.IIuxley »GIOCONDIN SMEHLJAJ« — Za abonma nedeljo — Ostale vstopnice v prodaji —' Režija Marijan Stare — Scaftl Bojan Cebulj. Zveze z vlaki ugodne. KRANJ, 19. DECEMBRA 1»58 Glas Gorenjske 5 Mladi glasbeniki se bodo predstavili Pred javnim nastopom gojencevGlasbene šole Kranj Pred druqo premiero gledališča „Tone Čufar" Po koncertu, ki ga je kranjska glasbena šola priredila oktobra na Bledu in po dveh internih nastopih, se bodo gojenci predstavili v ponedeljek, 22. decembra ob 19. uri v Prešernovem gledališču s prvim javnim nastopom. Kranjska koncertna kronika je že v preteklih, zlasti pa v lanski sezoni zabeležila, da so si kon- niki tudi letos obdržali širok krog zvestih poslušalcev. In kaj obeta tokratni koncert? Nastopilo bo 17 gojencev od 2. do 8. razreda, in sicer iz oddelkov za klavir, violino, klarinet, trobento in solo-petje. — Izvajali bodo skladbe iz tuje in domače glasbene literature. Posebna privlačnost tega večera pa bo nastop 41-članskega godalnega orkestra, ki bo izvajal Janka Pribošiča skladbo Aldous Huxley je zelo cenjen angleški pesnik in esejist. Njegova drama »Giocondin smehljaj« je zgodba, ki nas pouči, kako sebično in zlo dejanje, četudi je razumljivo in upravičeno, rodi še večje zlo in kako težka in odgovorna je borba proti takemu zlu, borba za poštenost, pravico, resnico in človeško dostojanstvo. »Giocondin smehljaj« je naslov, ki malo pove. Spominja na naslove številnih slik slikarjev vseh časov, ki so za skrivnostnim, vabečim smehljajem lepih žena, hoteli upo- dobiti tudi vse uničujoče demon-stvo ne samo ženskega spola, temveč človeka sploh. Gioconda je Huxleyeva glavna junakinja Janet Spence. Petintridesetletna inteligentna in za umetnost navdušena samica, iki umori prijateljevo že tako bolno in na smrt obsojeno ženo, da bi zasedla njeno mesto. Toda Huxley tega umora sploh ne obravnava, temveč mu služi samo kot uvod in povod za nadaljnji razvoj zgodbe. Ko Janet Spence spozna, da je prijatelj ne ljubi in da se je celo poročil z mladim ^Belokranjski kresovi6 v Škofji Loki so odc>rli vrata v gledališko sezono Orkester Glasbene šole pri vaji certi glasbene šole pridobili širok krog poslušalcev, zlasti tistih, ki z zanimanjem in dopadenjem spremljajo glasbeno rast naše mladine. Kaže, da bodo mladi glasbe- »Domotožje« in Frana Stanič^ »Pionirsko suito« v petih stavkih. Go- Letošnje praznovanje občinskega praznika v Škofji Loki bo imelo v nasprotju s prejšnjimi leti poudarek na kulturnih prireditvah. Razen literarnega večera Društva slovenskih književnikov bo gotovo najpomembnejša prva premiera igralske družine DPD »Svoboda«. Pisatelj Lojze Zupane je zrežiral svojo ljudsko igro v treh slikah »Belokranjski kresovi«, ki bo Go- dalni orkester bo nastopil pod tak- renjcem predstavila nov svet tirko ravnatelja zavoda Petra Li- Belo krajino ob treh kresovih — parja. S. pred vojno, ko so revni kmetje Z občnega zbora KUP Jaka Rabič" na Dovjem Zamujene priložnosti Na občnem zboru KTJD »Jaka Rahič« se je zbralo v dovški dvorani okrog 90 ljudi. Ta številka je pomembna zaradi tega, ker je imelo društvo lani komaj 80 članov. Po sklepu mariborskega kongresa, da je treba, število akt*v-nega članstva podvojiti, so se d»-la resno lotili. V članskem seznamu je 150 imen, od tega 20 odstotkov mladine. Z mladino imaio sploh lepe načrte: ustanoviti nameravajo posebno mladinsko igralsko sekcijo in dokončno sestaviti recitacijsko skupino, ki je doslei ze nastopala na prireditvah. Režiserji imajo namen uprizoriti ▼ letošnji sezoni Budakovo igro »Ce se utrga oblak« in Petrovičev^ »Ploho«. Zanimivo je, da se ze »svojo« predstavo navdušuje tud4 Lovska družina. Menimo, da tu ne *jre za občutek nekakšnega »ku' turnega poslanstva«, ki naj bi ga Imela sicer izključno strokovna lovska organizacija, temveč za finančni uspeh, za tistih nekaj tisočakov. Morda bi bilo le bolje, če bi se tisti lovci, ki igrajo ali bi to "»ogli, pridružili igralcem v KUD 2 združenimi močmi bi lahko astvarili več in bolje. Poleg običajnih proslav, ki so bile že doslej Prcšcriov pevski »bor bo koncertiral v Kranju ln na Bledu V počastitev dneva Jugoslovan-**p ljudske armade bo moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja priredil v soboto, 20. decembra or> 18. uri v dvorani blejskega kinematografa koncert borbenih pes-7~ Dan Pozneje, to je v nede-dJ°' 21 decembra ob 20. uri pa bo-v Prešernovem gledališču v Kranju koncertirali vsi trije zbori, ■OiU, ženski in mešani. Raz,n borbenih pesrni bo 5. Iz katerih plinov sestoji zrak? AOtap8Z AOjap \z z\) qjjjuema|d (op i ut vinsnp (Aoat[d Prerišite, (lahko pa tudi povečate), na lepenko sliki št. 1 in 2. Nato obe iz-r • / 111 in /;ipi»(jnite tam, kjer je to označeno s ortaato črto. Oboje postavite na mizo, tako kot kaže slika in dobili ste vsakodnevni afriški pri/or: žira-fin zajtrk. qorcn jtl A Nič čudnega ni, če so zavoljo deževnega vremena, ki kar noče pokazati prijaznejšega lica, nekatere ceste, ki vodijo skozi vasi, zelo slabe. Nekatere so kar obupno slabe. Taka cesta vodi tudi skozi vas Poženk pri Cerkljah. Nič ne pretiravam, če pravim, da mi je segalo blato do členkov, ko sem se ondan prebijal skozi to vasico. Ne vem, komu bi očital to malomarnost — ali občini Cerklje ali va-ščanom, ki tako hladnokrvno uživajo blagodati tega blata. Z merico dobre volje in z vozom gramoza, ki ga lahko nakopljejo v bližini, bi lahko napravili tej nevšečnosti konec. A To pa ni vse! Ondan sem na tamošnjih hišah opazil dve VTsti tablic s hišnimi številkami. Poleg današnjih tablic, vise tudi tiste, ki spominjajo na okupatorja. Kaj res ne morejo pozabiti črnih časov okupatorjevega nasilja? A in še en spomin na čase okupacije v Kamniku. Nasproti rojstne hiše kamniškega pisatelja Peterli-na-Malograjskega stoji hiša, ki se še vedno ponaša z nemškim napisom in ki opozarja ljudi na zaklonišče pred letalskimi napadi. O tem sem že potožil tudi svojemu znancu, pa mi je takole zabrusil: »Kaj se pa ti razumeš na turizem in kulturo. Tako bodo nemški turisti vsaj mislili, kako skrbimo za njihovo varnost v primeru letalskega napada.« — No, če je tako, pa naj napis ostane na zidu še petnajst let! A Ker sem že v bom postregel še : sem jo zabeležil kamniški kavarni nezek malo pred Kamniku vam i tole sličico, ki ondan. — V je štiriletni Ja- polnočjo milo prosil mamico, naj bi ga peljala domov. Siromaček je bil zaspan, da je kar umiral. Mamica pa je nebogljenega ponočnjaka tolažila, naj le še malo potrpi, saj bo kmalu v posteljici. In Janezek se je še naprej dušil v gostem dimu in mamica se je imenitno zabavala. Pa bi vsaj ventilator pognali! Nak, to pa že ne. Tisto brnenje hudo moti televizijski sprejemnik. Le otroški jok ni nikogar motil in še manj ganil. Kam naj bi ,se pritožil ubogi otrok? Sicer pa Janezek ni osamljen. Ima več takih sotrpinov, ki jih starši po cele ure razkazujejo v zakajenem in z vinskimi duhovi prepojenem ozračju kamniških lokalov. Kaj pa Društvo prijateljev mladine? Se ob tem pojavu morda ne bi zganilo? A No, zdaj se pa premaknimo v Kranj. Ste že videli novo avtobusno postajo? Se ne? No, potlej si .CESTA ZAPRTA {]{STA ZAPRI A RAOLpa NA MOSTU . . . radi del na cesti«. — Deska s takšnim napisom Ia pol leta opozarja mimoidoče, ki gredo po klancu za tovarno »Sava« v Kranju in čez most v soteski Kokre. Most se je zrušil že maja letos in po pol leta še ni popravljen. Kaže, da ga doslej sploh še popravljati niso začeli! In še neka). Napis bi bil lahko vsaj slovensko napisan — »Cesta zaprta zaradi del na cesti«. jo ob priložnosti oglejte. Takrat »i oglejte tudi tisto slovnično noviteto na vratih moškega stranišča, kjer je čedno napisano: MOZKl namesto MOŠKI. Ce so se moški spremenili v možke (ednina mo-žek), smo s tem postali liliputaaci (pritlikavci)! A Tudi stopnicam, ki vodija s Planine proti Inteksu v Kranja, ne nameravam prizanašati. Dva dni bo tega, ko sem na cesti pod stopnicami našel neko žensko, ki je hudo šantala. Po tem, kako se je opirala na desno nogo in po zamazanem plašču je bilo videti, da je padla. Povedala mi je, da se je skotalila po stopnicah. »Nerodnost ti taka!« sem jo pokaral. »Drugič pa bolj počasi hodite! Kaj vam je treba po stopnicah navzdol noreti?« »Najprej si oglejte stopnice, potlej pa govorite in učite, kako naj hodim,« mi je zalučala v zobe. Pri priči sem si ogledal tiste stopnice. Saj tisto je bolj podobno toboganu kot pa stopnicam. Skoraj po vseh štirih sem lezel proti vrhu, navzdol si pa nisem upal. Robovi so namreč tako oškrabani, da se mi prav čudno zdi, da ni več nesreč. A Imamo trgovine s kulturno postrežbo, pa tudi take, kjer jo postrežba vse prej kot kulturna. Razen teh imamo tudi trgovine, kjer kupce »sortajo«, kot pravimo. Takoj boste vedeli, kam pes taco moli! — Nekako štirinajst dni bo tega, ko je stopil neki kupec v trgovino z gumijevimi izdelki »Sava« vKranju. Nameraval je kupiti dve zračnici dimenzije 650 (na dimenzije se bolj slabo razumem!). Pa so ga brž odpravili, češ da teh pnevmatik nimajo. Malo kasneje je možakar srečal na ulici znanca in mu potožil, da se mu je kupčija izjalovila in da ne ve, kako bo poslej vozaril, če bo imel dve navadni in dve gumijasti kolepi. »Daj mi denar,« ga je bodrilno potrepljal po rami znanec. »Jaz ti preskrbim zračnici.« Ni s FRANK OW£N: '"J EDDIE CHAPMAN P R I POVE D UJ E Sicer pa je bil Berlin leta 1944 pravi babilonski stolp spričo številnih tujih delavcev ter zavezniških in kvislin-ških vojakov. V U-Bahnu, ki je podoben podzemeljski železnici v Londonu, si slišal vse jezike razen morda angleškega. Prevladovale so: francoščina, italijanščina, danščina in finščina. To so bili delavci, poslani v Nemčijo na prisilno delo. Bili so videti nesrečni in lačni — zakaj če francoski delavci v železniškem vagonu ne govore med seboj, potem so v resnici nesrečni. Vsi preprosti ljudje, Nemci ali tujci, so bili videti izčrpani. Bili so na koncu moči in se niso zmenili zato, da je bil propad že čisto blizu. XVIII. PARIZ NA VEČER PRED.. . Dobil sem navodila glede raznih poslov, ki naj bi jih opravil v Angliji in tako je bilo moje bivanje v Berlinu pri kraju. Zdaj sem za gotovo vedel, da nameravajo Nemci uporabiti novo težko orožje in bil sem precej prepričan, da je eno izmed teh orožij z zrakom napolnjeno letalo, drugo pa po radiu v6dena raketa. Naslednjega dne sem sedel na postdamski postaji v vlak za Pariz v družbi von Grunena, Stubeja, kapetana padalcev, ki naj bi pripravil moj pristanek v Angliji, in dveh letalskih častnikov. Vlak je bil nabito poln mornarjev, vojakov in letalcev. Prehod na hodnikih ni bil možen, ker so ljudje ležali na tleh, med nogami potnikov, ki so stali. Neznosno je za-udarjalo po potu. V sprednjem delu je napolnilo en kupe okrog 20 francoskih delavcev, ki so šli domov na dopust, čepeli zdaj drug na drugem in sedeli celo v mrežah za prtljago. Pomislil sem na Goebbelsovo propagando, ki je še zmeraj govorila o čudovitih razmerah in redu v Rajhu; na plakate, ki so kazali srečne Francoze, kako potujejo v razkošnih vagonih prvega razreda ali kako natakarji čakajo v jedilnih vozovih nanje, da bi naročili svoje najljubše pivo. Tu je bila resničnost in razočaranje se je risalo na slehernem obrazu, razen če ta ni bil zavoljo trpljenja brezizrazen. Za našo družbo so bila rezervirana mesta v spalnem vagonu, in preden smo šli spat, smo sedeč na svojih posteljah osušili še zadnjo steklenico. Padalski kapetan nas je zabaval s kramljanjem o svojih izvidniških poletih nad Londonom in z uživanjem opisoval ogenj in razdejanje, ki ga je videl. Brž ko bo opravil svoje v zvezi z mojim pristankom v Angliji, je pravil, bo šel na dopust in se oženil. Obljubil sem mu, da mu bom čestital po radiu. Pomenek se je zasukal na zamude vlakov in začeli smo staviti, koliko se bo zakasnil naš vlak. Zavezniško bom-bandiranje je leta 1944 napravilo precejšen nered v nemškem prometu. Na tej progi, Berlin—Pariz, so bile sedem in več urne zamude nekaj običajnega. Bilo je očitno drugače kakor 1942, ko so se nemški železničarji ustili s svojo točnostjo. Opazil sem škodo na železniških postajah, mimo katerih smo se vozili; na strehah so zijalo velikanske luknje, vzdolž proge so ležali zbombardirani vlaki in bombni lijaki, kar vse je zbujalo ob pridušeni luči postajnih svetilk občutek hude more. Ko smo naslednje jutro prispeli v Achen, je imel naš vlak že več ur zamude in tako smo prišli v Pariz šele ob polenajstih zvečer. Bili smo umazani in slabe volje; še bolj nas je vznevoljilo dejstvo, da nas ni čakal avto. Von Grunen je odhitel na poveljstvo straže na vzhodnem kolodvoru in po več brezuspešnih pozivih se mu je posrečilo najti avto za našo prtljago. Tudi avto je prišel z zamudo in von Grunen je več minut hodil gor in dol in mrmral nekaj sam pri sebi. S kapetanom sva se smejala neki docela obrabljeni šali na račun veselega Pariza, ko je von Grunenu prekipela starinska pruska jeza. »Zakaj pa se mi zavraga smejete, vi cepci?« je kriknil. »Kaj mislite, da je to smešno? Vidva imata, kot kaže, vse potovanje za velikansko neumno šalo! Najraje bi vso stvar opustil. To je vojna — krvava vojna! Tu smo, da bi opravili resno delo. Če uspemo, utegnemo znatno vplivati na potek vojne v prid Nemčije. Gospod kapetan! Preseneča me in sramujem se zavoljo vas in bržkone vas bom prijavil zaradi obnašanja, ki ni vredno častnika.« Nato sta oba začela kričati drug na drugega, francoski vratarji pa so ju cinično gledali. Kapetan je srdito protestiral, češ da je on letalski častnik in da nima vonGrunen nobene pravice, da bi mu sodil. Naposled je le prispel avto. Vsi so šoferja pošteno ozmerjali, nato pa smo se odpeljali v hotel Ambassador na Boulevardu Haussmann, kjer sva s Stubejem stanovala v isti sobi. Von Grunen je bil še vedno razdražen, ostali pa smo malo pili in se zato bolje počutili. Naslednje jutro sem se sprehajal po Champs-Elvsees. V zraku je bilo čutiti pomlad. Ljubke Parižanke so hodile mimo in se majale kakor cvetje v soncu in vetreu. Moda posebne vrste, izzivalnost in ljubkost Francozinj v (istih dneh, vse to je bilo, zdi se mi, odsev razpoloženja, ki je plamenelo tudi v najbolj mračnih dneh francoskega glavnega mesta. Kazno je bilo, da je kljubovanje okupatorju na spomlad še zlasti prišlo do izraza. Pariz! Sedel sem na klopi in občudoval to krasoto. Se rumenkastozelene uniforme švabov, ki so se tam šopirili, niso mogle zmanjšali veličastnosti razgleda s Slavoloka zmage. 4