ISSN 0350-5561 9 ....... za kofisc tedna Jutri in v soboto bo sončno in topleje 52 let f rv številka 24 četrtek, 16. junija 2005 300 SIT IMIHO S/ovenskf književniki so v spremstvu dijakov gimnazije iz stare v novo lrav. kot jc zadnje ledne zaslediti mestu okoli motoristov in nevaniosti, v katere spravljaju dru^e in sebe, se že dolgo ne spomnim. Morda tudi zato, ker je motoristov, tistii] rosno mladih, ki ji m še niti puh ne poganja po obrazu, vsak dan več. Skulerji vseh ban' in oblik so nadomestili nekdanja kolesa. ?.e pri vožnjah v šolo. Se bolj pa i' prostem času. ko je največji adrenalin, da se po peS conah podijo kol norci, vijugajo meet mamicami z vozički in brhkim mladenkam kažejo, kaki frajeiji so. Samo prejšnje leden .ifa se v mestu zgodili dve prometni nesreči, v katerih jc bil udeležen motorist. l\i se je sezona šele dobro začela. .la, birme so očitno naredile svoje, saj pravijo, da je eno najpogostejših daril motor. Bolj všeč mije hib, ko so birma nci dobivali ure ali vsaj računalnike. No, jHitetn je menda treiia večino teh motorjev regisiriniti, vsi pa lega ne naredijo. Čelade so očitno odvečni del opreme, saj z njo na glavi vidim le kakšnega sla rej.šega motorist a. Mladi praviloma pokončno sedijo na jeklenih konjičkih, s sončnimi očali na glavi kot edinim zaščitnim sredstvom, in mladenko, ki kaže fxipek K/j jih gledam, me kar i' ledvici Stihne. Mladost je re.s norost, ivda pa od nikoder. Zanj po mojem res ni kriv župan, h)t mislijo mnogi. Mestni .nvl je. nenazadnje potrdil nakup rnotoija, s katerim naj bi ga delali. Ta je sedaj v Celju, kjer ga Iwdo opremili z lučkami in sireno, jX)licLste. ki ga bodo uporediljali. pa že usposabljajo. Peš pa res ne morejo tekati za mladeniči, ker so ti ludi oh pogledu na uniformo vse bolj pogumni. Po mojem tudi zaivdi zakonov. Po starem zakonu so lahko policisti motoristu, kije stalno kršil zakone, motor tudi odvzeli. Pa novem mu get lahko začasno odvzamejo le, čc je ta predelan. Recimo. da nima blokade, ki omogoča le hitrvsti do 50 km/h. 'lakih ni mah, .saj je hitnut adrenalin. Motor dobi nazaj, ko na servisu spet vključijo blokado, lastnik pa plača siorite\'. Ce je motorist, ki krši zakone, mladoleten, policist napiše obdolžilni predlog sodišču. Tu lahko izrečejo opomin ali denarno kazen. Kije težko izterljiva. Če mislite, da morajo kazen plačati starši mladoletnika, se delno motile. Policija mora namreč staršem pnj dokazali, da je »opustil dolžno skrb nad mladoletnikom«. Zalo velenjski policisti staršem prekrškarjev pošiljajo posebna obvestila o prekršku njihovega otroka. Ce pošljejo tri, imajo dokaz, da staršem za otroka ni prav mar Sele potem lahko stariem naložijo denanu) kazen za prekrSek njihowga otroka. Motoristi to vedo! In zalo se nič kaj ne bojijo. Nikogar, l.e mi se jih vsak dan bolj bojimo. /îc'.v imamo srečo, da se letos Se ni zgodila kakšna huda ne.sreča. ki bi jo v peiconi itovzročil motorist! Kit ima redkokalero me.sto toliko idealnih pešcon za poligon za dirko z motorjem, kot jih ima naše. Zato se bo prometni režim na promenadi in v njeni okolici kmalu krepko spremenil Ho zaleglo? dobrerzabavol S prodajnimi aktivnostmi, obvladovanjem stroškov in kakovostjo proizvodov plujejo proti toku Gozd ne raste sam od sebe! - pristop do gozda vse bolj strokoven. 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 16. junija 2005 lokalne novice Strateški svet občine Šoštanj? Šoštanj - »Občina ŠaŠlanj polrobujo za svoj nadaljnji razvoj holj kol srodstva pamclnc ljudi/Ičhji nc primiinjkujc. V krajevni skupnosti smo prepričanu da bi v soi^itju med Občino Šoštanj, znanjem njenih ljudi, dcnaijem in pi^lrcbno infrastrukturo liihko zagotovili hilrejSi in u.sklajen ntiprudek,« je prepričana maji. C vetka Tiiiauer, predsednica sveta krajevne skupnosti. Skupaj s ćlani sveta je predlagala astano\dlevsiralcskej*a sveta, ki bi ga sestavljali ra/lieni ni'wiki funkcij Í7 gmpodarstva. kulture, ^oLsiva, zdravstva, javne uprave ter driigih p<^droćij in bi dejavno sixielovali pri pripravi in izvedbi razvojnega programa občine. O tej pobudi bodo gotovo rekli kakšno na okrogli mizi, ki jo pripravljajo 25, junija v vili ^'noko v Šoi^tanju, kjer bixlo gwo-rili o vlogi in pomenu okolja v razvoju ol>čine ŠoStanj, ■ mkp Prihajajo clohoclninske odločbe Velťnjť, Míř/Jrje - V Davčni upravi Republike Slovenije f.c od 7ačcikajunija izdajajo odločbe o odmeri dohodnijie za leio 201)4. Letos so prejeli skupaj 1,165.658 napovedi, do lorka, 14. junija, pa so izdali f.c 596.071 odločb, so sporočili iz DURS-a. Po zakonu o dohodnini pa morajo bili vse odk>čbe zavezancem izdane do konca oktobra. V Davčnem uradu Velenje, z izpc^tavama Velenje in Mirzirje, je bilo letaš oddanih 37.273 napovedi dohodnine za leto 2004, glavnina, dobrih 28.000, v izpostavi Velenje. Kdaj lahko li zavezanci pričakujejo odločbe? iViariJa (»regorc, pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje Je povedala, da bo še ta mesec, torej junija, v obeh izposiavalu tako v Velenju kot v Mozirju, odločbe prejelo kar 25,91)1) zavezancev ali 65 odstotkov vseh. Tako veliko jih lako zgodaj doslej odločb ni prejelo 5e nikoli. ■ mkp Sever podpredsednik sveta SDS Celje-Veknje- Svet Slovenske dcmokralskc stranke je v soboto na u.stanovni seji, ki je potekala v Celju, na predlog predsednika Janeza .lanše izvolil svoje novo vodstvo ter podpredsednike siranke. Za predsednika sveia so izvolili Brankii Grimsa. podpredsednika pa sta poslala Alenka JeniJ, ki je tudi poslanka v državnem zboru, in Franc Sever, predsednik velenjskega odbora SDS in mestni svetnik. Franc Sever jeza mnoge v Sloveniji novo ime, nikakor pa ne za Šalečane. Po izvolitvi nam je povedal: »Za podpredsednika sveia stranke me je predlagal Janez ,laa5a. Cílastívanjc je poteksebno 10 pomeni priznanje za moje dosedanje delo, hkrati pa novo obvezo. Ý.t: kol član izvršilnega odbora stranke SDS sem bil kritičen int)čilno je to predsedniku naj^e stranke in vlade v.^eč, .sicer me ne bi predlagal na lako odgovorno mesio. Še naprej se bom trudil, da se stvari na poliiičnem področju nc bodo po-e nou ml j ale.« ■ bš Povečala bilančno vsoto za 26 % Kranj, 31. maja - Skupščina delničarjev I Iranilnice Lon iz Kranja, ki ima svojo poslovalnico tudi v Velenju, je lansko poslovno leto .sklenila uspeSno, in sicer s preko 762 milijoni lolarjev kapitalske osnove 1er preko 10 milijardami tolarjev bilančne vsote, kar pČa porabnikom in delničarjem o spremembah in posameznih ciljih, tudi oposlovni strategiji ter o cenali p(*wme7nih sli>rilcv. ■ Pomurje v Velenju Vťltnje-V prostorih Mestne občine Velenje je v ponedeljek potekala novinarsko-poslovna konferenca, na kateri so predstavniki Mestne občine Velenje 1er Pomurske turistične zveze predstavili bkupen turističen projekt, ki ga bodo izvedli to soboto. Gre za Predstavitev turistične ponudbe Pomurja v Velenju, dogodek pa bo na Ciinkaijevi ulici v Velenju polekal med 9. in 14. uro. Po-murci bodo na prodajno-razstavnih -Stojnicah predstavili celoviti turistično ponudbo območja - od zdravilišč, go--stiln, nočitvenih objektov» turističnih Na novinarski konferenci so Pomurci predstavili delček tistega, kar bodo v soboto na Cankarjevi v Velenju. kmetij, domače obrti do številnih prireditev, kijih pripravljajo v Pomurju. Dogodek bo popestren z glasbenimi in plesnimi nastopi, ki se bodo odvijali na pkxŠČadi pred Centrom Nova, okusiti pa bo mogoče tudi številne dobrote Prekmurja. Na konferenci so bili prisotni tudi predstavniki turističnega gospodarstva in drugih turističnih institucij iz Šaleške doline, ki so se dogovorili, da se bo jeseni na podoben način v Pomurju predstavila Šaleška dolina. ■ Iz občine Šmartno ob Poki Slevilo prehivaleev rasle Po podatkih Lokalne agende 21 število prebivalcev v tem okolju počasi narašča, v povprečju podobno kot v Sloveniji. Ob popisu leta 1961 je v lu živeio2183 ljudi, 10 let kasneje 2367, leta 1981 že 2444, leta Í991, ko seje občina ločila od bivše skupne občine Velenje, so našteli 2638, pred tremi leti pa nekaj več kol 2900 prebivalcev. Po podatkih popisa iz leta 2002 se je narodnostno opredelDo 91 odstotkov vprašanih. Izmed opredeljenih je bilo več kol 96 odstotkov Slovencev. Delež dnevnih migracij je za slovenske razmere relativno visok, čeprav je v občini več kol 450 delovnih me.sl. Od nckiij več kot 1100 zaposlenih se jih namreč na delo vozi v druge kraje veČ kol 950. (rlede na velikost območja in število prebivalstva, ugotavlja Lokalna agenda 21, je obrt relativno dobro razvila. V občini je registriranih 61 samostojnih obrtnikov, zaposlujejo pa (A delavcev. IMohliiia iiKMiliKi naprava pri šoli Po zagotovilih tajnika občine Gregorja Petroviča sov ponedeljek pri šmarški osnovni šoli namestili mobilno merilno postajo za merjenje eletromagnelnega sevanja mobilne telefonije. Ta preverja predvsem, kakšno je sevanje stolpa, ki ga je postavil Mobitel pred dvema letoma pri železniški pasiaji v Smartncm ob Paki. Naprava bo pri šoli nameščena teden dni. Rezultate meritev lahko občani spremljajo preko inlemeta, prav tako lahko strokovnjake v zvezi s tem kaj vprašajo. Jiillja zarctek i/.gradnje stanovanjskega l)loka? Občina je pred nedavnim podaljšala rok o začetku izgradnje stanovanjskega bloL^ v središču občine s Stanovanjskim skladom RS, ker za zdaj še ni pridobila gradbenega dovoljenja za naložbo. CJradbeno dovoljenje pričakujejo v začetku prihodnjega meseca. Gradili naj bi začeli takoj, predvidena dela pa končali prihodnje leto. (»lede na pogodbo bo stanovanjski sklad namenil za naložbo več kol 448 tisoč evrov, oslalo naj bi primaknila občina, ki bo z njim pridobila 16 neprofitnih stanovanj. Od tega pet v izmeri več kot 32 kvadratnih metrov, šest stanovanj bo večjih od 65, pet pa bo ve likih nekaj manj kot 70 kvadratnih metrov. Je na Toma.šku rimsko arheološko najdhisce? Občina je pred časom uspela s predlogom o izv/emu območja Tomašk v vaški skupnosti .Slatinam, kjer naj bi uredila stanovanjsko so.sesko. Lokacijski načrt zanjo je v pripravi, stvari pa se zapletajo. Zavod za vaistvo naravne in kulturne dediščine za zdaj namreč šc ni dal potrebnega soglasja, ker ocenjujejo, da naj bi sc na tem območju nahajalo staro rimsko arheološko mij-dbiŠče. Občina mora sedaj opraviti arheološke raziskave, katere rezultati bodo znani prihodnji mesec. »Ce bo res bij na tem, potem najverjetneje,« je povediil občinski tajnikOregorPelrovič, »na Ibmaskovem nc bo stanovanjske soseske.« Hkriiti z omenjenim se občina dogovarja tudi z Lisinikom zemljišč za ureditev diwtopnosii do parcel. Posodohilev 370 metrov c esle v Hudem polokn v teh dneh so delavci izbranega izvajalca VOCNa že začeli dela pri posodobitvi 370 metrov dolgega odseka ceste v Hudem potoku. Naložba bo vredna 6,5 m i lijoncîv tolarjev, cesto pa naj bi uredili predvidoma do konca lega oziroma v začetku prihodnjega me.scca. ■ tp TJ^STT^ ^aja: Ćas^l$na*2alo2(H§b In RTV ÉÉÈklLhj diuft^a. do.o. Vetenje (zliaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 3Q0SrT. mesečna nafoCnina 1 200 SFT. trimesečna naročnina 3.450 SfT. polletna nafOCnlna 6.650 SFI. letna naročnina 12.600 SI7. Uredništvo: Bo potrebnega zemljišča. Dimitrij Anion (SDj je pivdlagal, da v priletnih mcsedh tudi v večemiii uraJî culprejo vrata žotekiii telovad- nic In Rdeče dvorane. Mladi v Velenju Imajo po njegovem mnenju premalo možnosti za koristnem preživljanje prcïstega časa, tako pa bi sc lahko tudi zvečer uk"var' jalisisportnimi aktivnostmi. Franc Soer je optizoril. da na pt)kopa[iSČe v Podkraju mnogjvodijoludipse,»kilul2jop4>s<«ed-njih gmb*5viji. Nadzor nad tem je preslab.« Povedal jo se. da so bili nekateri plazovi v Vinski Cjorislabt*» sanirani, karn^ biveljab tudi za velik pkiz na Gorici, na kar je opo-Ziïrila Majda Koren. Miw» U'tonjc (SNS) je vprašal, kdaj Ixxlo laliko prebivalci S-aJeka svoje premoženje vpisali v »:mljlško knjigo, (to ni vpraSal prvič), .io/cta Kjivtičnika je zanimal(^ kdaj bt^do začeli urejali pežpol ob ccvsii, ki vodi Velenja proli Kavčam. Ta je za pe.ve Se posebej nevarna. ker so na njej dovoljene precejšnje hitrosti, pa i5e razsvetljave nima. O skorajšnjem začetku del na tem področju ludj vnai>em časopisu piSemo že nekaj let. Tatjana Sir^ar (SDS) je vpriáala, zakaj po mestu še niso odstranili vseh plastičnih rdečih kioskw. Nekaj so jih po sprejetju cxí-loka, ki jih »ukinja«, že (xJstranili. v.&lajal^a vme.stu vslabem stanju, pasiî o<%ov(vili.da bodo Ictixs post;wiil dve novi nadstrešnici na po.stajali.ščih. Majda Gabeišek je vpra&ila. kclc^ je zadolžen za čL^-enje okolice V^lenjskeg-a gradu, in izvedela. da je pot na grad vključena v sistem rednega čiščenja v okviru koncesijske pti-gcidbe za javno snag<\ Za iwtale ptwržine v okolici gradu pa skrbi Muzej Velenje, ki po potrebi naroči dodatna čiščenja. Na predlog, da bi po poti na grad postavili klopi.pasovi^bčiaskihslužbídí napisali, da se lo zaradi vandalizjna veijetno ne bi najbolje obneslo. Matija Blagas je f^'cdLigal, da opozorijo k<^nccslonarja, ki (Opravlja zimsko službo, da ta s svojo mehanizacijo na ee.stah povzroči veliko škode pri pluženju in pt")slpanju. Vodgi^vor so zapisali: »Vsako leto ob anali/J izvajanja zimske službe opozarjamo Izvajalce na po-manjklj^osti in slabasti pri opravljanju zJmske službe. Pt)vzročena Škoda ima v določenih primerih objektivne, drugič pa subjektivne vzroke Najdaljši txlgtwir na svctnišb) vprašanje je dckbil Drayo Seme. ki je vprašal, kak("> daleč Oi} cestišča je lahko žJva meja. ob tem pa o|iozt>ril na nevarno Efenkcwo, na ka-leri so zaradi ozke ceste zelo ogroženi pešci. Da je problem velik in ne osamljen, lahko razberemo i? odgovora, ki st5 ga pri« pravili na medobčinskem inšpektoratu. Izvirnih grehov za taki^sianje je več. Marsikje namreč potekajo javne ceste pcj zasebnih zemljiščih, Še več pa je primerov, ko so v lasti občine ali države le deli javne ceste, ponavadi samo vozišče in rob ob njem. V veliko primerih cestc niti niso odmerjene. V primerih, ko javna cesta posega v ziLsebno zemljišče, }c mo^o UM>dkupiti txl lastnika (kar ni poceni), če noče prodali, se lahkospmži dolgtUrajen posiopekraz-laslitve na st^dišču ali pa mí cesti spremeni kategorizacija. Iz zapisanega vtK^M^ni je razvidno, da bo težavpri Širjenju cest in izgradnji pk>čnikov v me.stu še veliko. Koliko premoženja ima mesto? Ob koncu leta 2iX)4je znašalo skupno premoženje MG Velenje (po knjigi^vod-skih Izkazih) 24.53H.571 tisíx^ SIT. kar so svetniki vzeli na znanje. Premoženje se bo precej povečalo po izgradnji nove knjižnice, za katero sla meslni In drŽ>račun pri^'vala 898 milijonov lolaijev. Svetniki so prisluhnili Še kratkemu pon>čilu Vlada Vrbiča. direktorja Knjižnicc Velenje, saj so ptxirobno pi'irixMloo delu dobili i^e v gradivu. Pojasnil je, zakaj je prišlo do precejšnjega primanjkljaja, in tudi. via do-bi^'ajowako leto nomlnalnt> manj sredstev za delovanje. Srečko Meh je po pcweda-nem poudaril, di se bulo morali v vseh javnih z^ivodih bolj p.nrudlti. da bodo za svojo dejavnost pridobivali sredstva na državnih in eva^pskih razpisih. Poutlaril je. da proračun vsega ne bo zmogel. Strinjali pa so se, da se u.stanovi svet Zii Invalide MO Velenje, ki bo celostno spremljal lo področje in delo različnih in valitfekih organizacij. Svetniki st^ potrdili tudi sklep, da občina pristopi k financiranju izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki. ki ga gradijo v Celju, vanj pa je vključenih 23 oličin. Obveznost MG Velenje bo znašala dolirih 372 tisoč ev-rov. Na isti seji so se svelnikl strinjali, da di^danjenni centralnemu odlagališču komunalnih tidpadkov na Ležnju poditljšajo obratwanje do31.decembra2(H)8. ■ Časi so se spremenili, poslanstvo ostaja ;M)-Ieliiir<) Obrliic zl)í)rín( c Mozirje zaznamovali s sveeano akademijo-()l(()ljO()l)iiiiišlvu in podjelnišlvu ni nalvlonjeno-Današnji irenuiek zelo pomemben v i^azvoju sisiema obrinih zbornic Tatjana Podgoršek Na/iirje, 10. junija - Pel let po mlanc^'jtvi Obrlne zbornice Shwe-nije Sí> slantïvsko orgjinizaeijo asta-nwili tudi v Zgornji Savinjski dolini. Od lakral je minilo že 30 let. Jubilej so zaznamovali prav na dan ustanovitve Dru.Šiva obrtnikov, predhodnika današnje Območne obrtne zbornice Mozirje, s svečanostjo v dvxirani delavskega dt)ma v Nazi^rjah. Med drugim so se je udeležili nekateri župani občin Zgornje Savinjske doline, predsednik upravnega odbora in generalni sekretar Obrtne zbornice Slove nI je Stefan Parlinjek In dr. Viljem Pšeničný ter minister in poslanca v drž^avnem zboru Jakob Preseènik ter Mirko Zamernik. Kol je poudaril .lanez Kakcr, predsednik Območne obrtne zbor- nice Mozirje, je stanw.sko organizacijo ustanovila peščica obrtnikov, ki je čutila ptitrebo po skupni organiziranosti, poorganizaciji,ki bi predstavljala močnejši glas obrtništva v lokalnem okolju. V treh desetletjih so se časi precej spremenili, poslanstvo zbornice in celotnega <^brtnozbonilčnega sistema pa («taja isto. »»'ludi danes si želimo, da bi .se slišal naŠ glas in bil upoštevan na lokalni in državni ravni ter seveda v Evrc^pski skupnosti« Po mnenju Kakeija je zbor-n Ica ves čas p(«tavljaia v ospredje skrb za obrtnikii, p^^djeinika in prizadevanja za čim bol^e pogoje poslovanja. Uspešnost ni bila vedno odvisna od njih, ampak pogosto ludi od posluha drŽave za njiht^ve težave. Kaker je današnji trenutek v razvoju obrtnozborničnega sistema ozjiačil kol prelomen. »Po- javljajo sc ideje in težnje po izničenju dgworih in da bomi> Izvajali nalo^,kj jihpred nasptv stavila n^ Članstvo. Bojimo se, da o svoji asodi ne bomo odločali sami.« P(T/val je pristojne, da pred odhKanjem o usoćl organizacije tehtno premislijo. Ob tej priložnosti seje z^'ihvalilobrinicam in obrtnikom območne zbornice za njihov prispevek ter trud pri uspešnem dekwanju organizacije. Obljubil jim je, da bodo tradicijo (^briništva v Zgornji Siivlnjski dc">-lini nadaljevali tudi v prihodnje. Štefan Pavlinjek je v nagovoru menil, da je Čas za spremembe. Zbornica predlaga dvutimi sistem, in sicer naj bi v prihodnje obrtniki ter podjetniki združevali svoje in- terese v zbornici velikega grganizacijo, ki jih bo zastopahi v pogajanjih z vlado, .sindikati in Še kom. Po njegovih basedah se tri četrtine članstva zavzema za dobn> zbomiœ in obvezno člansko. Izrazil je prepričanje, da btxlo zdržali pritiske. Zupan ol>člne G«.>mji Cirad Toni Rifelj, ki je - kot se je j/razil-11, leto na začasnem delu v politiki, je v imenu županov Zgornje Savinjske doline menil» di nadaljnji raz-vc^j c>brlni5lva v lokilnem okt^lju ni odvi.^en le od njih. S skoipnimi napori lK>do dosegi zastavljene cilje in dali obrtništvu nov polet. V nadaljesanju skivesni^ti Sí>pcv delili posebna priznanja, bronasto in zlaio plakeit^ Območne obrlne zbornice MozJtje. Slednjo so prejeli Franc Bendn, Ziatko Vitanc in Miha Ki»vač. Obrtnazbomica Skv venije pa je podelila priznanje Janezu Kakerju, bronasto plaketo Jakobu Filaču. srebrno Francu Bendi, zlato plaketo pa je prejel Martin Aubrc^hl. Območna obrtna zbornica Mozirje šteje 450 članov. V zadnjih lelih sc je Število slednjih zmanjšalo za blizu 2(1 odslotkov. Prevladujejo avtoprcvozniki (tchjc 130 ali ena irctjina), druga najmočnejša dejav-m>st jc le.sna hranža (blizu 80), sledijo pa gasiinci in kovinarji. Z nosilci dejav-nasii in pri njih zaposlenimi delavci (več kot 1600) predstavljaj največjo lirmo v Zgornji Savinjski dolini. Žal. je povedal Janez Kaker, lega nc čutijo, saj jc okolje v Zgornji Savinjski dolini vse prej kot naklonjeno obrtništvu in podjelnišlvu. MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okotj« In prostor Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/02,8/03 -popravtk in 58/03) Mestna občina Velenje, urâd za okolje In prostor skHcujc 2. PROSTORSKO KONFERENCO za lokac^ski načrt Stari Jašek v Velenju ki bo V sredo, 29* junya 2005, s pričetkom ob 16. uri v sejni dvorani mestne občine Velenje Titov trg 1, Velenje Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek LOKACIJSKEGA NAČRTA STARI JAŠEK VVELENJU. Na prostorsko konferenco so vabljeni vsi zainteresirani občanif zlasti pa zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnc^ti. Vabljeni! MESTNA OBČINA VELENJE Urad za okolj« In proetof Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora ( Uradni list RS št 110/02,8/03 -popravek in 58/03) Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO za lol^cyski načrt za rekreacysko območje Jezero v Velenju ki bo V sredo, 22. junija 2005, s pričetkom ob 16« uri v sejni dvorani mestne občine Velenje Titov trg 1, Velenje Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA REKREACIJSKO OBMOČJE JEZERO VVELENJU. Na prostorsko konferenco so vabljeni vsi zainteresirani občani, zlastí pa zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Vabljeni! UTRIP 16. junija 2005 m <3 OD ÇR€D€ DO TORIdA • ÇMCT Iři DOÍIO^JIMA Srrda. iniiíjíi v LDS votlno bolj raste krog ncx^iJtwoljnjh. Prclckli leden so so V javnosli pojavila nckaiera razhajanja med ljubljanskimi mestnimi svelniki LDS zaradi nc-sirinjanja z mestno politiko, laso vrhunec dosegla z izsiopom šestih svetnikov izsvelniSkega kluba LDS. Izstopili so Dunja Pií^kur KosmaC, Slane Pejovnik. Peter Božié, Janko Môderndorfer. Darko Štrajn in Roman Jakič. Kol je znano, je že marca iz svetniškega kluba izstopila nekdanja hjpanja Vika Potočnik. Predsednik Rop je sicer zaenkrat preprtóan, da so Ui nesogiasja obvladljiva, a odzivi s terena vendar kanejo, da bi se moral resno zj^mislitl. Majhna afera je odnesla liskcw-nega predstavnika vlade Jerneja Pavlina. Ta je odstopil zaradi kritik medijev, ki jih je hil deležen, ker je Izdal pisno navodilo tiskovnim predstavnikom minislrsiev, v katerem je zapisal, da naj "di> nadaljnjega ne komunicirajo s icdnikom Mladinao/^ naj komunikacijo zreducirajo na minimum". Pavlina je verjcmo »zaneslo«, a ofiino je ozračje delovanja na^e vlade primemo za takšna razmišljanja. Drugače tudi minister /ver ne bi poucevs'îl šolnikov, kakšen mora bili zapisnik. (Virtek 9. junija Obroč okrog generala Ratka Mladica, obtoženega vojnih zločinovv BiH, naj bi bil vse bolj tesen. Srlwkc oblasti naj bi bile zelo blizu aretaciji polxiglega generala. O lokaciji skrivališča je sicer v javnl}sTvo zaradi vojne v Iraku. Po razi.skavi Cîallupovega inšli-lula se skoraj 60 odslotkov Američanov zavzema /a I o, da bi ZDA v celoti ali deloma umaknik enote iz le države. Petek. 10. junija Predsednik Socialniii demokratov Borui Pahor je sestavil svet predsednika stranke, ki naj bi deloval pcîdobno kol vlada v senci skupine LDS. 16 strokovnjakov bci imelo po napovedih |}>te re-sorje kol vlada, nosilci posameznih področij pa bodo odgovorni /^oblikovanje stališč siranke do aktualnih vprašanj in alternativnega vladnega pR'^grama za obdobje 201)8-2012. Pahor bo o sesiavl sveta kmalu obvestil predsedstvo stranke, ki bo o njem glascwalo. Pred tem o imenih ne želi govorili. Eden od avioijev zakona o RfV Slovenija poslanec SDS Branko Grimsje na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil politološke In ustavnopravne razloge za sprejem predkiga in ob tem menil, da predlog zakona o RTV Slovenija "predstavlja odlično osnovo za povsem dnigačnt^ delovanje KrVS, ki bo skladno z načeli EU in zatov korist gledalcem in poslušalcem ter Slovenije vcelotr. Čeprav je veliko tistih, ki v takšno dobrohotnost zakona močno dvomijo, ga bo državni zborv drugem branju obravnaval predvidoma ta čelrieL S<>hola, 11. Jniiija Svet SDS je za podpredse;lnike stranke imenoval evropska poslanca MIho Brejca in Romano Jordan Cizelj ter šolskega ministra Milana /vera. Cîlavnl tajnik stranke bo Še naprej Dušan Strnad. novi predsednik sveta stranke pa je pmtal poslanec Branko Grims. Za podpredsednika sveta sla bila potrjena velenjski svetnik Franc Sever in dosedanja podpredsednica SDS Alenka Jcriij. Finančni ministri skupine G-8 so v LtMidonu do.segli tk^ovi^r o odpisu dolga 18 najrevnejšim državam na svetu. Svetovna banka. Mednanxlni denarni sklad in Afriški sklad za razvoj naj bi omenjenim drŽavam, večina jih je afriških, odpisali 100 odstot-ktw dolga. Ostalih 20 močm^ zadolženih revnih drJ^v naj bi bilo do odpisa dolga upravičenlli takrat (kotso/iipisali), kobi"^dodo- segle stroge cilje dobrega vladanja In preprečevanja ktirupeije. Skupni zne.sck i>dpisanega dolga naj bi v tem primeru znašal 55 milijard dolarjev. Po podatkih Svetovne banke je skupni zunanji dolg držav podsaharske Afrike leta 2003 znašal 231 milijard dolarjev, celotne celine pa kar .^21 milijard. Nevladne organizacije za bi>j pn^ti revščini opozarjaj<\ da je dolg treba odpisali vsem revnim državam, ne le tistim, ki bodo sprejele ii^isp^)darske in politične reforme, ki ustrezajo predvsem razvilim in bogatim drkuvam Nedelja. 12. junija /a tuje počitniške prikolice na Hrvaškem je začel od letcis tudi v praksi veljti predpi.s. da morajo biti registrirane v tujini in da so v lasti tujih državljanov. Po določliah iz leta 1999 lahko tuje prikolice na HrvaŠkem ostanejo najdlje Šest mesecev. Nato jih mc^ra lastnik (xlpeljati iz države in jih registrirali ali pa namestili v kampih. kijih pooblasti carinska uprava. Prikolice lako ne smejo ("«lajati v divjih kampih ali na zasebnih zemljiščih. V praksi sicer to večinoma pomeni, da morate v takšen kamp prinesti originalno ali t)d notarja potrjeno potrdilo o nakupu prikolice. Sicer pa sc po navedbah hrvaške carin.ske službe nadzor nad prikolicami izvaja redno in ni pogojen z začetkom turistične sezone. Slovenskih prikolic, ki so večinoma v Istri, naj bi bilo na hrvaškem okoli 5il.0l)0. I\)ne<1eljek. 13. junija Slovenska naftna družba Petml je prodala 75-odsiotni delež hčerinske družbe Petrol ( rostin-stv(^ švicarski družbi Marche. Ta ho v.svojih novih k^kalih, nekaj jih bo še odprl, ponujal kulinarične In sveže dobrote na najvišji ravni. Marche in Petn^l sla se dogcworila o sodelovanju tudi na drugih trgih. predvsem na Hrvaškem in v BiH. Čeprav se je precej .špekulirali^, da razmišlja kmetijska ministrica Marija Lukačič o odstopu, je očitno njena trenutna naloga za Ljudsko stranko prcpomembna. da bi lahko iidŠla. Zaenkrat torej ostaja na svojem položaju, če prav je vide ti. da ima z njim kar precej težav. Odstopil pa je Danilo Tíírk, mož, 7A katerega smo upali, da bi lahko kandidiral za predsednika Združenih narodov. S položaja pomočnika generalnega sekretarja ZN je odstopil iz načelnih razkigov» ker se ni strinjal z modelom vodenja urada za politične zadeve. Za direktorja tega urada se je potegoval namreč tudi sam, a ni bil izbran. Zdaj se vrača na pravno fakulteto v Ljubljani. Pl^ odklonilnih referendumih v Franciji in na Danskem postaja združena Evropa v svojih načrtih previdnejša. Evnîpski zunanji ministri so sklenili, da voditelji EU návrhu v Bruslju 16. in 17. junija sploh ne bodo gíworili o širitvi unije. Tako tudi ne bodo govorili o Hrvaški, ki pa tako ali tako po mnenju nekaterih trenutno ne izpolnjuje pogojev za pričetek po-gajiinj. Turek, 14. jnnija čeprav nova vlada meni drugače, kot ji očita opozicija, je dejstvt\ da Iz tedna v teden padajo glave nekaterih znanih direktorjev. 'lokrat je nadzorni svet Term Čatež celo iz krivdnih razlogov razrešil direktorja Boruta Mokroviča. Sklep o tem je bil sicer samo še vprašanje časa, zlasti po Mokr njihovi cesti znova t^stil promet, ko bodo obmnijali Še zadry i podaljšek mariborske C£Ste. Celje zu razliko od dntgih mladih mesi j)esti preklev:tvo preteklosti. f^erkoli zitsadijo lofxite, naletijo na astanl^ia k vzpostavitvi pretvarjanju na utemeljene pt^dohe moralne odličnosti. če fte že kar najvišje odlikovanosd taiste^ia sveta. Dogajanja pri nas po koncu dmge svetovne vojne so bila tra^čen dogodek. In lo ne t rafičen na način, kol je to lui primer cunami ali pa snežni plaz v gorah. Resnično inigična je lahko usoda ljudi Ic v primeru, če je posledica delovanja dmgih ljudi. Nc narave ali pa morda Boga. Tragičnosl deloma àhaja iz njihove nerazložljivosd. Osebe (pa tudi človeška skupnost kot celola) naj hi pri svojem delovanju vodli razlo^^i. razlogi, ki lahko govofijo vpHd a U pa nasj)roti dejanju in so vezani na svet. Seveda je res. v-.H'm racionalne odločitve in kof tak ni mogel biti posledica neobvladljivih človeških strasti. Ne slepo mašč.e\^anje. ampak hlad rut logika, ki ni poznala izjem ali popuščanja, fn pntv to nas l^ega pri njegovi nerazložljivosii. Kakšni razlogi W lahko takšen zločin sploh podpindi? Nam lahko to nejyosredno razkrijejo izvajalci lega zločina. O lem močno dvomim, čeprav bi s svojim odkritim pričanjem k temu pripomogli. (rrelx)ljza nalogo zgodovinske znanosti, ki mora raziskati in pravilno ocenili natvvo .skupnosti in zgodovin-.ske situacije, v kateri se je zločin lahko zgodil /lan fia h Arentli je v svoji odlični raziskavi o Í2\'orih totalitarnih sistemov in njihovi nar(tvi o zločinu v unenu ideje predstavila naslednje misli. Značilno.st lot alita mih sistemov je, da se opirajo na ideoU\(^jo. ki mit, da ima "ključ do zgo-dovine^', da pozna rešitev "skrivnosti vesolja" oz. da ima globoko vedenje o zakonih gibanja, ki obvladujejo čhveka in naravo. Dve takšni ideologiji sta v zgodovini izrctzito porazili dmge, 10 sta idcologjja, ki razlaga zgodovino kot naravni boj med rasami, in ideologija, ki ivzlaga zgodovino kot hoj med rctzredi. Pogoja totalne nadvlade sta tudi preobrazil r(tzredov v množice in ottpmva vsake skupnosine .solidarnosti. Totalitarna vladavina zanika vsako zakonitost in trdi, da vzpo.stavlja n€po.sredno pt'ei'lado pravice - mesto pozitivni/i zakonov zdaj prevzame popolni teror, ki ntij hi udejanjd zakone gibanja zgi)dovine in narave, là železni oklej) terorja, kakor ga imenuje avtorica, uniči predpogoje vsa k/^ne .svobode in s\xjje žrtve, pa tudi njihove rablje, izNra v skladu z objekt i vn o nujnostjo zakonov gibanja. Totalit ama nadvlada ne vsiljuje prepričanj, pač pa preprečuje, da bi se la .sploh ptmijala. Tirttnija logičnossti pomeni, da Ijttdje izgubijo tako .sposobnost iz kit s t va kot t itd i razmišljanja. Idealni subjekt taksne vladavi?ie ni prepričani nacist ali h^munist, temveč človek za katerega razlika med dejstvi in fikcijo ne obstaja več. Pripravo žne\' in rabljcK'je zahtďa samo dosledno udeja-n jcnje ideje, če le-ia noče nasprotovati sami sebi Partija ima vedno prav in pozna zakon zgodovine. Zato ima tudi nalogo kaznovati sovražnike ' zločince. Pri tem ni bilo/x)-membno, če so ti zares bili zločinci, kajti tudi s svojim ne-priznanjem oh s\ oji poklicanosti so nemudoma postali sovražniki ideje in zaviralci razvoja zgodovine, ki ga je partija pomagala usmerjati. Naša zgodovinska sreča je bila v lem, da takšnem .sistemu nismo živeli dolgo in da ga je zamenjal naslednik kije imel bolj "človeški obrctz". /Mio se moramo predvsem truditi, da hi zločin razumeli in ga zgotlovinsh) zaobjeti, brez predsodkov in vnaprejšnjih predpostavk. Vprašanje kužni je pri tem le drugotnega pomena. V tej luči je bilo v nedavnem govoru predsednika republike dr. Drnovška mnogo pozitivnegit. dovolj rcatimnega in trdnega, da nam vsem laltko služi kot temelj. DOGODKI IzobraŽevanje mora podpirati Ifonlcureiičnost Slovenije Minisler za visoko solsUo, znaiiosl in lehnoloftijo dr. Jure Zupan o najholj aklualnih nalagali Mira Zakosek Prod Unevi jc obiskal "Velenje minister za visoko ^olslvo. znanost In tehnologijo tir. .(ure Zupan. Pog^warjal se je / dijaki ircljih letnikov lukajžnjiiJ srednjih Sol, vodstvom iUïî in občine, bil pa je tU'.ii gost uredništva Radivi Velenje in tednika Naš cas. Kak^'n je hií vaš namen ohiska? »Obisk jc imel vec namenov, Dijakom sem odgiwarja.l na njiluwa vprašanja v mnenj.« Mj iWnisírsivu zo visoko.^fflstvo, zfufrtofii in ivhnologijo .vře it dodobra ocenili Z/:đečeiu3 sianje in.« fadi postaviti dlje. Katere so najpomembneje naloge, ki ste si jih posUiviti? »Najprej smo temeljilo pregledali in ocenili zatečeno stanje» na tej osnovi pa smo naredili nacionalni razvc>jno-ra>;isko-valni prcigram, ki ho osnovni petletni pnv gram države za vse aktivmv»li na lem po-dn^Cju. l'a jc trenutno v fazi javne M^n/ster Zupan skupaj s poslancem Dragom Korenom med obiskom na Radfu Velenje zvezi spremembami vÍsoko^)lskih pav gramfw. Tudi sam sem z veseljem pri-slulin il njihovemu razmišljanju. Seslal pa sem se ludi zvt>dsivom c->V>Oine. govorili pa smopredvNemopnpravaii na blii^ji obisk vlade v tem okolju, lako da bomo lahko takrat sprejeli tudi kííkšnc bolj konkretne odločitve.« Po^n-arjati sie se z dijaki, kakšne vdse sie zhrali na osnovi teh po^ovortfv? »M^.^ram reci, da zelo prijelne. Dijaki so me presenetili, saj je bil prigovor sproščen, brez zadržkov in zaćclnih ziidreg, 'Ib je vsekakor zelo spi^dbudno, saj pomeni, da imate zeki ambiciť^zne, mobilne dijake, ki nisc^ vkalupljeni vsiereotipne odnose, da bi samo Čakali» kaj prt">fesor oziroma v tem primeru minister povedal. Po moje smo si zelo neposredno in pííšteno izmenjali veliko novic oziroma razprave, vsi zainteresirani pa ga lahko preberejo na spletnih straneh mini.str-slva za visoko šolstw, ZJianosl in tehno-kigijo- Druga nič manj pomembna nalo^ je priprava zakona o naslovih, ki jih tliv bijo diplomanti univerzitetnih programa.'H.se bt)donama'cnac*>novibok)nj-skih programov precej razlikovali od sedanjih. Ob tem moramo seveda oblikovati tudi enaOaje med sedanjimi in prilKxl-njimi strokovnimi naslovi. Pripraviti pa moramo ludi nacionalni prodam za visoko šolstvo, v katerem mora država javno opredelili svoje naih'le na tem po droCju. To pa seveda tako, da bodo\dko univerze kot študentje uspeSni. I^)oljsati je treba .sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom ter pripraviti tak-šen program, ki bo podpora konkurenčnosti Slovenije.« (itavni dlj, kateremu so se evropski mini-siri v liofogni z deklaracijo zavezali, je (^likovanje L i. evropskejia vLwh/solskefia pro*đortt do leta 20í3. Evropa naj hi torej do Itia 2fiJ3 imela skupen vîsokowLski sistem, ki naj hi njettemi< f^aspiKlarT^vn zagiMovtI primat na svdovnem trv^čtf. Kje smo mi fia področjti uvajanja le huhnjske deklaracije? » Na začetku smt^ predvidevali, da bo to mogoče udejanjili do leia 2010, kasneje smo ta n>k prestavili. Cîre namreč za izredno zahtevno in kompleksno z^tlevti in mi.slim. da sploh ni pomembno, če jo urei^ničimt) kak.šno leto kasneje. Gre Zii 10» da ?eh Evropa oblikovati svoj vi-soka^lski razisktwalni pn^tor, vendar pa je Ireba pc^udariti, da to ne bi»enoten. ampak usklajen pa*»tor. Evropa je zelo tankočutna za specifičnost posamezjiih nacionalnih visc>ko.^o]skih sistemov in dopušča vsakemu nanvJu, cki si naredi svoj izxîbmi^evalni sistem po lastni ?:elji. Seveda pii mc^ra biti dt^žena asklajemwt na področju primerijivosli znanja.'lo seveda pomeni, da bo znanje po zaključk'u dolt>čene izobraževlane siopnje primerljivi') med seboj. Kako do lega prit i, pa je pov.sem prepuščeno nacionalnim izobraževalnim sistemom.« Kakova'đ je ena temeljnih pretlpostavk za uspesno odvijanje hofonjsket^a procesa. SaŠemu visokemu solslvu pa w pogosto očita preskromna kakovo^, premajhno ućinkovitofit, premajhno povezano^ z spodarđvom. Toda na drxtgi sirani so naši diplomanti zeh iskani po svetn. Smo morda sami malce pnveč nezadovoljni z lastno aniverzo? »Ne bi kar tak«.> na spk>Šno rekli, da je nas visí^kí woLski sistem slab. Je namreč sorazmerno dober za sredstva, ki jih dobi, laliko pa bi bil bt^ljši. Naši študentje so resnično večinoma cenjeni v iiijini, a je treba p^^vedati.dasticenjeni listi,k; gredo ven. listi, ki so loliko mobilni in lleksibihi in kisoponavadLzaradi teh skromnih slandardtw.Ziiradi minimalno opremljenih laboratorijev vseeno dosegali dobre rezultate. Zato st^ izredno lleksibilni.okrelni, prilag(îdljivi in to je tisto, kar naredi naše Študente v tujini v poprečju h^IjŠe. kar pa .ic zdaleč ne po meni, da smo mi s lem zadovoljni. Sludenlom moramo omogočiti boljše pogoje» jim nudili boljšo opremo, več pri^fesorjev in več asistentov. Tako bomo vseeno prišli dovečdveza in to moramo v bližnji prihixlnosîi ludi naredili.« Kakšne so po^avitne leífšnje spri" menthe ohse^ vpisa in omejitev vpisa v visokem ^bđvu? >»Kot ste verjetno že zasledili plj, nas zanimajo razJični lehnicni poklici in ludi kombinacije, vse te stvari so potrebne za sťídobno družbo, ki je informatizirana» na drugi strani pa sloni na znanju, .lasno pa je. da nas zanimajo ludi vsi družboslovni poklici, vendar pa moramo vedeti, da ima država omejeno količino denarja in bo lahko financirala takšno kc^ličijio pi'iklicev, ko\ jih zmore in potrebuje.« Programi ekonomske, upra\-fie infakitkiie za dméhene vede ut pn'i ktnik šituUja so po mnenju pretlsednika omenjeneçfi sveta Petra Jamhreiia pripravljeni v skladu z holonjskimi smernicami, hrezhihni in jih lahko fahdtete lo jesen hrez sence dvoma iz^ajap? »T-îkoje!« Ste med tistimi, ki menijo, da je potrebno univerzi^ razdeliti na manjše univerze in hkrati ttdpreti slovenski vist/kosolski pros' ior nm'im institucijam, ki hodo povečale konkurenčnost visokošolskega izobraževanja J' drztrviT Izpirate ustanavljanje zasebnih imiverZ'^ »Ne, nikakor nisem med tistimi, ki menijo, da bi bilo treba univcr»^ razdelili od zunaj. Sem .strog zagovornik lega. da mora univerza sama razčistiti, kako bo organizirana. Vsekakor pa podpiram ustanavljanje m^vih univerz, širjenje ponudbe faknjltet, tudi zasebnih. Pri tem je pomembno le, da dobimo višjo k'valiteto, da oblikujemo takšne izobrazcvaljîe institucije, ki Ixxlo »^prt^ducirale« diplomanie, ki bodo cenjeni doma in v .svetu.« Izjavili sle. da razmišljaieo uvedbi 5ol-nin na pA'i in drugi Ix^kmjski stopnji. Studentski organi Univerze v Ljubljani so na 10 odgovt^rili, da ob.sojajo vsakršno pohliko, ki ima namen vpeljati plačljivo visokošolsko izobraževanje. Sle svoje mnenje kaj spremenili? »A: vcČkTat sem p^>udariL da naša vlade ne pozjia vprašanja, o katerem ne bi razpravljali. lo, da o com ne bi smeli niti govoriti, ne bi bilo demokratično! Seveda SCÍ ludi št'inine predmel razprave, a se Še kako zavedamo trenutnega ekonomskega slanja, ko ni razrešeno vprašanje Štipendiranja, Študentske prehrane in domov. Vsekak<5r v n(îbenem primeru ne bi Šlo za to. da bi morali študentje kar prinesli denar, ampak bi na primer Šolnine odplačevali pcMem, ko bi iki-segli dciločeno »davčno višino.« Uvedli ste redni mesečni odprli telefon, ki je začel delot-ati maja. Kakšni so hiti prvi odzivi na to nm'ost? »Na i^rezplačni telefonski številki 080 22 22 vsak prvi četrtek v mesecu med 15. in 18, uro na vprašanja državljank in držiiv-Ijanov odgovarjam osebno ali pa to storijo moji sodelavci. Vprašanj je veliko, so pa zelo operativna, trenutno so seveda predvsem v zvezi z možno.stmi vpisiu« Kako pa poznate našo dolino, kako se počutite tidcaj? »Odlično. Kin Šludent sem bil šlipendisl elektrogospodarstva in dve počitniški praksi sem opravljal v št)šlanjski termoelektrarni, kjer sem se veliko naučil, preživel pa tudi mnogo lepih treniitkti čas sem zelo nid preživljal na igrišču Elekire.« ■ Vložen napor ni bil zaman SoitanJ - Nedavnega volilnega občnega /.borà Nove Slovenije -krščanske ljudske stranke Si^tanj. so .se udeležili tudi poslanci [Mojca Kucicr Dolinar, An- ion KokalJ in Dnigo Koren 1er glavna tajnica stranke Maruša M. Novnk. Predsednik občinskega odbora Šoštanj in poslanec Drago Ko- ren je pt.idal pi>ročilo o delu v preteklem letu, v katerem je Še posebej izpostavil voliive v ev-r("»pski parlament in državni zbor. Spomnil sc je na obilico dela. ki so ga od občinskega odbora zahtevale volitve. Izrazil je veselje nad tem, da vložen napor ni bil zaman, saj je zavzeto delo celotnega občinskega odbora obro-dilosvoj sad z izvolitvijo poslanca. V nadaljevanju je predstavil delo pcislanske skupine N.Si v parlamentu. Poslansko skupino Nove Slovenije sestavljajo sami novi poslanci razen vodje poslanske skupine Alojza Soka, ki je bil poslanec že v prejšnjem mandatu. Dela so se lotili resno in zavzeto. S svojim delom želijo prispevali k ua'sničitvi koalicijske pogodbe v dobrt^bil vseh državljanov Slovenije. V ptîslanski skupini Ntwe Slovenije se Še posebej zavzemajo za to. da se sprejme družini naklonjena zakonodaja. Ob koncu svojega naslopa je Drago Koren začrtal smer delovanja Občinskega odbora Nwe Slovenije Šošumj v prihodnjem obdcv bju. Poudaril je polretv» po tii'>bri pripravi tako na jesenski kongres stranke kol na naslednje lokitlne volitve- Poslanka Mojca Kucler Dolinar in paslanec Anton Ku-kalj sla spregovorila o delu «odborov, ki jih vodila v državnem zboru. Glavna tajnica Maruša M. Novak jc na kratko poročala o vsebinah in sklepih iz zadnje seje izvršilnega odlwra, strankinih ak- tivnostih v zvozi s pripravami na kongres in na lokalne volitve, ki bodo v naslednjem letu. Letošnji občni zbor Nove Slovenije - kr.^čanske ljudske stranke je bil volilni. Člani N.Si SoŠtanj so soglasno izv<*ilili nov občinski odbor. Za predsednika občinskega odbc^ra N.Si .^ištanj pa so izvolili dosedanjega predsednika po-.slanca Draga Korena. Nova priložnost za varno naložbo f KD MM, vzalemni sklad denarneaa traa iíSňS^^^^jXS^ Meć občnim zborom: Drago Horen (poslanec in predsednik) ^ Roman Kavšak (tajnik 00 N.Si Šoštanj), Vilma Tekavc in Drago Podgorelec (predsednik regijskega odbora N.Si). vzajemni sklad denarnega trga Visoka likvidnost kratkoročne naložbe v izjen^no zanesljive finančne instruniente. v7<|i'nn«M u MM. iTM tf«L* k^nUnuVAvtu KD liKviIntťáv dfiJb« m vswja'ifK C»c»>« cwfž06. Lwoww. K viMfktjcmA»«« BTU^^^ »M tk wwQi po •liiM«. U MCI 14 vtfto. Trt i|iÉ|iri Ml*o m^kr* prtMce V SREDISCU '"H'JiS 16. junija 2005 S prodajnimi alctivnostmi, obvladovanjem stroškov in kaliovostjo proizvodov plujejo proti toku V (jOicnju se znoslreruni raznuMam na cvropskeííi Irgii upirajo Unli s prilai^ajanjoin delovnega casa - V teh dneh (kHajo manj, jeseni naerlujejo nov zagon. Bojana &peget Veknjť-V lorck, kosem zjuiraj obiskala l'Y«)nj*i Bohinca, predsednika uprave Ciorenja, sva se po naključju srečala že na parkirišču. Dan je postajal VTOùy diSeC po polelju. »T« mije zelo v^t^Č. pnKJajH hhidilnikov bo /. vsakim vn>cim dnevom večja,« mi je povedal prvi moz (jorenja. Gorenje ima vd kot 50-leino tradicijo in jc danes največji slovenski proizvajalec gt)sp(xlinjskih aparatov, poliiiiva, keramike, grelnikov vode, klimatskih naprav in drugih izdelkov za dom. Lanski rezultati podjetja so bili dobri, čeprav jc na evropskih trgih, kamor izvozijo večino proizvodnje, ^e nekaj let čutili Ic skromno rast povpraševanja. S Pranjem Bohincem seni se pogovarjala o leta^njih rezultatih ter trenutnem aktualnem dogajanju v podjetju, tudi zapc^lovanju in načrtih, ki jih bodo poskušali uresničiti do konca leta. Kako se uspete s teiavami na ťvrop' skctn trgu spopadati Uios? »Trdo je, in to na vseh trgih, kjer prodaja Gorenje. Kar z dvema tretjinama svoje proizvodnje smo prist)lni na trgih Evropske unije, pa tudi naSa ostala tržišča so v glavnem v Evropi. Nekaj prodamo tudi v Ameriko, Avstralijo, pa nekatere druge države Bližnjega in Srednjega v/hoda. V Evropi sicer že nekaj let opažamo ni/ko raven gtjspodarskih aktivm>sli in zaupanja potrošnikov. Nemčija, recimo, ki je dolgo veljala /a največje evropsko gospodarstvo tudi z vidika gospodinjskih aparatov, Í7. leta v leto tone v nižji obseg prodaje teh aparatov. V letošnjem prvem trimesečju je nemški trgpv^dclkarza 13%, kar je i/redno slab rezultat- Nemci sicer imajo denar, vendar ga v glavnem hranijo v bankah. Bojijo se rece^sije, bojijo se odpaščanj, ki so se že začela v nemSki avtomobilski indastriji, pa tudi nekateri proizvajalci iz naše panoge nadaljujejo z odpuščanji in zapiranjem twarn.» Kaj kažejo rezititaii poslovanje v pn'em čeirdeSju? »Prvo Četrtleljc smo solidno g(wpoda-rili- Ponovno, tako kot lani, smo plavali proti tokiL Dosegli smo boljše rezultate kot konkurenca. Je pa vsak mesec ie>^je, preprostih zato, ker je pt^nudba bistveno večja kot povpra^anje. Konjunktura, ki prihaja v ciklih, sc v Evropi še ni začela. Vsako leto pase pojavi več novih igralcev z Bližnjega in Srednjega vzhoda ter s Kitajske in iz Koreje, kise z izredni") cenenimi konkurenčnimi proizvodi zajedajo ne samo v iržne segmente Cîorenja, ampak tudi drugih prestižnih znamk.« Prodaja vsako lefo kaije sezonska nifui' /tja. Verjettio tudi letos pri vas ni drugfice? »Z belo tehniko je pač tako, da so nekateri proizvodi stalnica v prodaji, drugi pa imajo sezonski karakter. Mednje zagotovo sodijo hladilniki, kijih bistveno bolje prodajamo, ko poletje postreže z vročimi dnevi. Od septembra dalje pa bolje prodajamo sušilnike perila. Tudi letos so sezonska nihanja prisotna, morda Še za odtenek bolj, zaradi zafïstretie globalne konkurence v naši panogi. V Gorenju se temu upiramo tako, da p (iskušamo nekaj več narediti na zalogo. Nenazadnje liidi zato, ker jc prva polovica avgusta pri nas oi>iČajnočas kolektivnih dopustov in tudi letos bo tîiko. V matični družbi Gorenje je od 5500 zaposlenih 8% do 1U% delavcev zaposlenih z^ določen čas. V nxî.secih, koje naročil manj, delu teh delavcev ne podaljšamo pogodb-Ko je nov zagon, pa poskrbimo, če se le da, da ti delavci ponovno dobijo službo. Še en element je zelo pomemben — s sindikati in svetom delavcev smc^ se dogovorili, da f>mo izredno Ilek-sibilni ^ede dekwnega časa. lakral, ko je ogromno nari'iOil, delamo dodaine dneve, kadar jih ni, pa so delavci več prosti. Vse to nam omogoča, da poskušamo čim bolj ekonomizirati delo z vidika poslovnega rezultata, ki ga od nas zahtevajo ne samo lastniki ampak tudi potreba po bcxiočem razvoju« Zaenkrat torej xflstavtjenim ptanom kljuh težavam na trgu sledite. Je kaj hoja zf I i, da jih v prihodnje ne hi uresniali? »Prvočetrtletjesmokončalispred-\ndeno dinamiko, o oceni prvega polletja pa še ne morem soditi. Smo javna delniška družba in šele, ko bomo ob polletju rezultate predstavili nadzornemu svetu, bomo lahko o tem povedali več. Lahko rečem, daje bil nivo prodaje v aprilu nekoliko slabši kot v prvem iriraesečju. Maj jc bil že soliden, računam pa, da Ix; junij še boljši. Zato mislim, da l^omo polletje končali s predvideno letno dinamiko prodaje. Res pa je, da je letos bilka za prolitabiIni^st izrazilo težka. Vprašanje, kako iz prtidajc naših aparatov zaslužili toliko, kot smo načrtovali, je ves čas v i^spredju, saj so ccne jeklene pločevine in plastičnih ^anulalov na zgodovinsko visokih nivojih. Ciorenje letno porabi okoli 80 lisoč ion pločevine, katere ccne so 50 % višje kol v začetku lanskega leta. (»reza ogromen pritisk na dobiček. Cq ne bi reagirali na druge načine, s hitrimi in učinkovitimi ukrepi na vseh področjih poslovanja, bi ,samusia. Kaj pa Gorenje čaka po tem? »Prav nobenega popuščanja ne bo. Aktivnosti za doseganje let(\šnjih planskih cijjev lahko strnem v peltočk. Na prvem mcsiu poskušamo zadržali čim višji nivo poslovnih aktivnosti prodaje z iskanjem novih trgov in kupcev ler z ncwimi proizvodi, kijih uvajamo na trg. Koi drugo, glede na to, dii so stroški nabave daleč najpomembnejši del stroškovne kalkulacije,je to tema, kiji posvečamo izredno pozornost. V nabavnem sektorju smo izvedli reorganizacijo in dosegli pomembne kadrovske okrepitve. Računam, da bomo že letos bistveno več kupovali na področjih, kjer so materiali in surovine cenejši in kjer lahko valutna in plačilna iveganja bolje nevtraliziramo. Kot tretje naj omenim, da letm intenzivno uvajamo na trg novo generacijo hladi Ino-zamrzovalnih aparatov ter pralnih in sušilnih strojevjeseni pa prihaja na Irg tudi nova linija aparatov italijanskega oblikovalca PininFarine. Pri vseh je kakovost bistvenega pomen»Srcdstva pridobivajo zelo različno. V konkretnem primeru, pri pt>giulbi, ki smo sklenili z občino Plcvlja, sc pojavljajo trije plačniki: občina, rudnik in elektrarna- Garancija so avansi, Sc pravi, najprej pťígodbeni partner plača avnas, nato mi opravimo posel. Ko je la izveden, podamo delnt^ poročilo, po poročilu sledi nov avans... Tako praktično ni nikakršnega tveganja.« Pa je občina pristala v tak sistem? »Je, ker ta program poircbujejo. Pa ne samo zalo, da bi lahko z njim nastopali in kandidirali za mednarodna sredstva, ampak tudi zalo, ker prihaja v hkalni sk'upmv sli do precejšnjih trenj, kar se tiče okolja. Hkrati pa razmišljajo tudi o prK'atizaciji obeh sistemov.« Če srno ie pri denarju ... Siv, ko Mag. Marko Mavec: »Letos že manjši dobiček.« sie v Valjevn predMavtjati projekie, ki hi jih lahko izvajali, govorili tudi o moin aKtih Jtnanciranja? «V Srbiji je stvar pt^dt>bna kol v Črni gori, kar pomeni, da sredstev za ekologijo ni veliko. Konkretno se o financiranju nismo pogovarjali, saj menimo, daje za tošc prc/godaj. Btjij jeŠlo za predstavitev vsebinske narave.« Koliko so vam zanimivi tudi drugi deli nekdanje Jugoslavije. ISosna in i i ercego vi na, Ma kedo nija, IJr^aška? »V BiH smo Žc prisotni- Skupaj s partnerji iz Slovenskega ekološkega grozda izvajamo projekt lidlaganja in transporta pepela In sadre za cloklarnov'1 uzli. V Makedoniji sc še nismo pojavili, medlem kosmos I Irvašk^predvsem za Dalmacijo, nekatere osnovne pogovore o ckt^loŠkili tcžiivah, gre zji Obrovac, že inieli. Dlje pa nismo prišli.« Knj pa samo poslovan je? «Pohvaliti moram sodelavce. Vidi se, da se zavedajo, da je danes Ireba bili na trgu agresiven, predvsem pa imeli več znanja, kot ga ima konkurcnca,« ■ Uspešna na dveh sejmih Mlekarna Celeia iz Arje vasi jc prejšnji mesec z desetimi izdelki sdekivalo 22 pt^djetij iz štirih držav (Slovenija, 1 Irvaška, Av-strija ter Basna in I Icrcegovina), v tKcnilev pa so poslale lyo i/dclkov. Ocenjevalna komisija, ki ji jc predsedoval doc. dr. Bogdan Perko z Inštituta za mlekarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, jc podelila skupno 4$vclikih zla tih.42 zlatih medalj. 67 srebrnih in 13 bronastih. Med izslt^pajočimi mlekarna- mije bila po številu prejel ih medalj ludi celjska, ki je prejela šiiri velike ziaie (za vanilijev jogurt, dcscri smelanov jogurt-stracciatella. LCA-probiolični jo^rl vinogradniška breskev ter smetanov jogurt bt^rovnica), šest zlatih (za desert sme-lanov joguri - hruška, breskev, marelica 1er ananas, smetanov joguri jagoda in čokolada) in prav toliko srebrnih medalj. ■ tp GOSPODARSVO, OBJAVE •f —rr. Pikini pozdravi iz Slovenije in Hrvašice! Esotech v Pekingu Izjemno zanimanje polencialiiili kitajskih kupœv VeUnJ^ — Df JŽba Esolech. d. d., se je med 7. in 10. junijem skupaj s partnerji Slovenskega ckoloSkcga gra/da prcdslavil« na mednarodnem sejmu okolj-skih tehnologij CIEPEC v Pekingu. Ob sejemski predsUívitvi so se z referatom Inovativnost v povezovanju udeležili tudi okn- Ijevarsivene konference, ki je bila spremljajoča prireditev sejma. Kljucni cilji, s katerimi se je predstavil Esotech, so promocija ichn<5logij v internacionalnem okolju, vzpo,stavitev iržnih pogojev za poslovanje na Kitajskem, vzpostavitev slrateških parlnerstevzlokalnimi institucijami, podjetji in oblastmi preko hčerinskega podjetja Esotech Shanghai Environmental Pro-lection Teclinology Consulting Co., Ltd,, ki so ga letos registrirali in že posluje, prenos bazičnih raTVojnoraziskovalnih doseŽktw z inštitutom v iiidast rijske aplikacije ter izmenjava izkušenj in know-howa s kitajskimi partnerji. Družba Esotech jc ob sejemski prireditvi dožovela veliko zajii-manje potencialnih kitajskih kupcev in dobaviteljev ter vzpostavila asnove za implementacijo okolje varstvenih tehnologij, predvsem razžvcplanja dimnih plinov in kemične priprave vode za procese v energetiki. Predvsem pa je za Esotech pomembno, da se je po dveletnih vlaganjih v trg priOel proces ponujanja konkretnih projektov z vključenimi možnmtmisotlnan-ciranja. ■ Karbonu podaljšali koncesijo Veknjc - Ministrstvo za okolje in prostor» ki novega razpisa še ni objavilo, je Karbonu, enemu od Štirih, ki se v Sloveniji ukvarjajo z razgradnjo i/rabljenih motornih vozil» podalji^alo koncesijo do 31. marca prihodnje leto. Vse bolj pase kaže, da ta posel leni takodonasen, kol se je sprva kazal. Čeprav imajo v Velenju opremljeno delavnico, v kateri bi bili sposobni dnevno razgraditi 42 vozil, dobijo v razgradnji^ v poprečju te en avlo dnevno. ■ mkp Pika kantca je prescopila meje. jo odslef lahko uporabljace za nakupe v Mercaioiiu lako v Sloveiilil kol na Hrvažkem! Pomladni In poleriîi íztetí prek intja bodoíako.íebrczskrbnc|§i, d<>p(Lsiniski ndkupi pa pre*prostefSi Vljudno >as vabimo» da »25 obiščite v Mercatorjevih centrih v Puli, /.atlni, Splitu, /agrcbu in Ofako^u In osialih prodafainah Menacorjii, k;» iiahajaio v l^ubrtn rUku. Norem Zagrebu. Veliki gorici. Vuko^ini» UnMç^'cu. I>ugj Resi. Koprivnici, Kravarskem m v NovlJj Čic'ali V)Ue vec: so 4M»c.m iiiitKni)« Ntvri^v« Ui Prnropnic»»oiavaljo V VMh prfAViah Mvtcaloi PikokarUc« ercatorPika '"H'JiS Praznujejo in načrtujejo /at ndi dolge vÁmc so v KS Kotiovo pi aznovan)o kiajcn tiegii praznika proslavili na jiniij - Zarncjo v noiJoljo z lisanjeni Šaleških likovnikov, končali bodo naslednjo nedeljo s tradicionalnim pohodom Bojana Špegel Velenje, Konovt» - Ko praznuje krajevna skupnosL, jc čas, da sc krajani ozrcjo naprej in nazaj. Zalo, da pregledajo delo, kije bilov kraju že opravljeno, in da izvedo iiidi, kaj naj hi šc delali. Zalo smo obiskali predsednika KS Konovo Karla Stropnika, ki iiem je najprej predslavii letenje dogajanje v kraju, potem pa tudi program prireditev enotedenskega praz* novanja. »ZaOcli smo vzdržcvřiJna dela na mesinili ulicaii in javnih po-teli, seveda vse v skladu z mestnim proračunom za leto 2005. Zakaj govorim o proračunu? Zalo, ker sem zagovornik lega, da delamo tisto, kar je v njem sprejeto. Komunalno podjetje Velenje izvaja vzdrževanje toplotnih podpostaj na Trubarjevi in Bevkovi ulici, lotili pa sose ludi večje obnove lopkMne podposiaje v bivSem Farminu. Vesel sem, da smo na zadnjem svetu MO Velenje sprejeli načrt priprav komunalnega opremljanja zazidalnega načrta Selo, ki je del na^c krajevne skupnosti. Po leiu 1^88, ko .sem v mestnem svetu začel govorili o tem vprašanju, je to sedaj uradno potrjeno. Tu se bo uredila ludi kolesarska steza in pk^nik. Vesel sem tudi, da se je začelo premikati na področju za delavnico .ievšnik in servisom OMV. Pripravljamo se na razsirilev parkirišča pri domu krajanov, la so res nujno potrebna, Sv^j je dom dobro izkoriščen, parkirišč pa je Ic nekaj. V domu bodo letos opravili tudi nekaj vzdrževalnih del.« Na Konovem se že nekaj časa soočajo s povečanim prometom po Konovski ccsti. kar nekatere zelo moti. »Na zadnji seji sveta KS smo zato predlagali, da se za področje celotnega kraja opravi prometna študija, potem pn naj se pripravi projeki za izboljšanje sta- nja. Pripravljamo tudi vse potrebno za i/gradnjo novega vo-dohrama na (îrmovem vrhu, z novo vodovodne^ piwezavo od Nemca do tega rezervoarja. Na delu Šenbriške in Madarjeve ulice se bodo karajni povezali na ta nov vodovod.« Tudi na Konovem imajo podobne težave kol v veČini mesl-nih krajevnih skupnosti. Cna največjih je promet prav zaradi neupoštevanja predpisov in ob- Predsednik KS Konovo Harfi Stropnik: »Praznovati bomo ves teden, saj so se v priprave vkijućiie vse organizacije fn društva.« jeslne vožnje, kar nekaj težav pa imajo tudi zaradi nereda okoli doma krajanov, sploh v noćnih urah. »Veliko dela smo v zadnjem času imeli tudi na področju civilne zaščile in požarne varnosti. Slednje smo se loiili skupaj s poveljstvom (iasllskega društva Škale, trenutno pa ažuriramo požarne načrte za Konovo.« Siavnosliia seja Im v pclek Krajevni priiznik sicer praznujejo 23. marca, letos pa so se odloČili, da počakajo na toplejše dni in takrat pripravijo praznovanje. Letos bodo prř\z-novali ves leden, zaradi težav z vremenom, ki jim je kar sedemkrat onemogočil dobro i/vcdbo prirediive v Šembricu, pa so se letos odločili, da bodo vse prireditev potekale v domu krajanov, pod streho. »leden krajevne skupnosti 2l>()5« bodo začeli likovno obarvano. V nedeljo, 19. junija ob 9. uri, bodo v okolici doma začeli usivarjati šale.^ki hkov-niki, ki se jim bodo pridružili konovski olroci. V ponedeljek ob 19. uri bo seja 7, sektorskega štaba in enot civilne zaščite KS Konovo z župimom in mestnim šiabom CZ. V torek ob 17. uri pripravljajo kegljaško tekmovanje d ruš lev upokojencev za pokal KS Konovo. V sredo ob 13. uri se bo začelo srečanje invalidov Zveze društev invahdov. V Četrtek ob 19. uri bo o zasvojenosti predaval dr. Jovan Slupar» predavanje pa je namenjeno vsem generacijam. V petek, 24. junija ob 19, uri, bo v domu krajanov (prednja proslava- Odprli bodo razsiavo ročnih del Ivice Sutler in Slavice Myoč, podelili pa tudi turistična in krajevna priznanja. Kulturni program pripravljajo domačini, saj je znano, da na Konovem dobro delujejo številna društva. V sobolo bodo krajani Sela odpotovali na srečanje Selanov v Selo pri Orosupljem, Praz,no-vanje se bo končalov nedeljo, ko bodo ob uri začeli pohod po mejah krajevne skupnosti. Zbirno mesto je pred domom krajanov. Borci bodo v tem tednu na domu obiskali vse svoje člane, ki se zaradi bolezni prireditev ne bodo mogli udeležiti, pri spomeniku padlim borcem v Šembricu pa bodo položili venec. Karli Stropnik nam je ob koncu povedal, da tudi lokrai vpripravah na praznovanje sodelujejo vsa društva in organizacije, ki delujejo v kraju. AG^iMNr GARANT d.d. Polzela, industrijska pmlajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8, -18, ure, sob od 8. -12, ure Informacije natalofon: 03/70 37 130,03/7037 131 E-mail: írrfo@oar8nt.si, spletna stran: www.garant-si [TgiîlMû [PîcrâM W DM^ Kuhinje PAMELA, dnevna sobe OLJKA in spalnica KAJA s dostavo in montažo 15 % popust na kuiilnje PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVKIO POHiŠTVO 90 % popust na Spainica SABINA orah do odprodaje zaiog NOVO - OTROŠKE IN MLADINSKE SOBE ROSA / .«îd! SDBW»: «lit LI KM PO M LADA ^KČI&SKA PRODAJA JoîîfsIfW* od 3ï^'do 18. G.l2005^H »Gozd ne raste sam od sebe!« Gozdar U^la 2{)()5 v nazai ski ()l)ni<)r7ii etioM /avoda za RS l'Yaiic Malko zadovoljen, kcv se do gozda pristopa vs(^ holj strokovno - Kazen ni toliko urinkovila kol [Minierna Ix^seda na pra\eni kraju Tatjana Podgoršek Revirski gozdar na Obmcx^ni enoti Zav()liranili« v zloženki Tatjana Podgoršek Sani ViinovSek in Šp^ihi INkI-vr«itnik. učenki i^ncTvne Sok (k> rica Velenje, sla žc odložili Šolski torbi in se veselita počitnic. Aii njima jc namrcć naporno Šolsko leto, ki sc biî^ia spominjali po icm, da sla uspešno zaključili c^novnošolsko izobraževanje, in po t)dlociivi TU nadaljnje .šolanje (Sara bo v prihodnjem Šolskem leiu gimnazijka, Spela pa dijakinja Zdravstvene šok v Celju) 1er raziskovalni nalogi Ekate, pikale, cukáte me. Zanjo sta v gibanju Mladi raziskovalci y.H ra/voj Šaleške doline prejeli prvo nagrado, na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije pa /laiopri/nanje. Mcntorica Andreja Šifer Janič nama je omenila, kaj bi lahko obdelali 7a rii/iskovalno nalogo. Tema se nama je zdela zelo zanimiva in res je lako ludi bilo.« sla pripovedovali zgovorni na-vihanki. Po njunih lx:.scdah sta / nalogo želeli ugolovili, s čim, kdaj in kako so se igrali v prete-kkviti. Raziskavo sla opravili v Vinski Gori. vanjo pa sla vključili 45 krajanov, slarih več kol 50 leu le zalo, ker sta želeli »privleči na dan« morda f.c pozabljene igre, igrače in izitcvanke.« in sva ludijih. »Ohranili« sva jih v zloženki, ki sva jo priložili k nalogi. V njej sva opisali igre, izste-vankc in predstavili igrače, ki so jih imeli otroci najraje.« Do re-zultaUTvsia si pc'^ma^li z vprašalnikom, odgovore nanj pa iskali (.xl hi5e do hiše. Večina vpra^nih jima je povedala, da so imeli igrače, tc so bile izdelane ročno, pretežno iz naravnih materialov, Izdelali pasojilioirocisami Špefa in Sara bosta letošnje zaslužene počitnice dodobra fz* koristni. (iziroma s pomočjo slaríev. Med igrami so vpra^ni najpogosteje omenili lovljenje in skrivalnice, med iz^lcvankami pa An, ban, pel podgan. »Ugolovili sva. da so oirtKi v igrah preživeli več časa s slarsi, zaradi leh so se ludi med seboj bolje poznali.« Naloga jima je vzela veliko časa, več koi sla pričakovali. Slišali sla sicer, da je raziskovalno delo zahlevno, a sla kljub lemu hoteli to preverili na lasmi koži. Za njima je danes nova i/kusnja, bogatejši pa sla za znanje in vcSČi računalniških osnov za izdelavo seminarske naloge. »Poleg mentorice morava omeniti še somentorico Sonjo Ramšak in slar.še, ki so nama bili v veliko oporo,« Sta bili morda nad aspehom naloge presenečeni? Ja in ne. Zdelo se jima je, da hi se lahko dobro uvrstili, saj sla v nalogo vložilivcliko Iruda, a kljub lemu prve nagrade in zlatega priz,na-nja nista priča kovali. Sari in ípeli se zdi pomembno, da sla zapisali skoraj že pozabljene igrače in igre, saj .se bodti le tako ohranile In prenesle na mlajše rixlove. Predvsem pa si ž-elita, da bi prebiranje njune naloge bolj povezalo otroke in siar.^, kar ob sedanjem lempu življenja zelo pjngrešamo. »Verjame va, da trud ne bo ostal brez rezultatov,« sla sklenili pogovor u^Šni mladi raziskovalki Sara Vanovsek in Spela Podvralnik. športne poškodbe - najmanj pri plavanju, najtežje pri judu Mladi raziskovalki Spiclo l^aslirk in KvSi^nijo <]vikl spodbudila k raziskovalni nalogi poškodba rokomet asa Vida Kavlirnika-Tudi ee bi v(Hlcli, kaj |u eaka. l)i raziskovali Tatjana Podgoršek Spela Pastiric in Ksenija Cviid. csmt^lki develleike našoli (îo-riea v Velenju, nisia spon niči. Sla pa zvesti in vneti navijačici, lako sîaî^remljali tudi pt^membno ro kometno lekmo med velenjskim Gorenjem in špansko ekipo, na kaieri se je pcíškodoval sooličan Vid Ka^tičnik. »Dobili sva idejo za raziskovalno nalogo. K scxle- lovanju sva privabili menti^rja MatijoMjjhťiiin CvetaPetka,« sla pripovedovali. Sporlne poškodbe sla vzeli pcxi drobnogled v peiiii špcirtnih zvrsteh in v pel [h velenjskih klubih: aileLskem, judu, šaleškem alpinističnem odseku, plavalnem in v rokometnem klubu (iorenje. Pridno sta prebirali knjige o šport-nihpoškixlbah. opravili intervjuje s trenerji, spraševali športnike. predvsem mlajše od 20 let, izdelali anketo in jo »obdelali«, zvesto sla spremljali zdravljenje Vidove poškodbe in dr/ali pesli, da bi lahko nastopil na olimpijskih igrah v Atenah. »V aspredje sva postavili vprašanje, kako je s športnimi poškodbami pri mlajših. Še ne uveljavljenih šporl-nikih v nv^ši občini, Pri tem sva oblikovali dve hipolezi: v obravnavani kalegoriji športnikov ni veliko športnih poškodb in najmanj teh je pri plavanja Ko sva primerjali dobljene rezultate po klubih, sva ugotovili, daje naj- med njimi poškodovanih že 68 odslolkov. Nisla se ludi nadejali tolikšnega števila poškodb pri rokometu in al let i ki. Vsaka naloga je zahtevna, če je raziskovalna, pa še toliko bolj, sla se prepričali na lasmi koži. Ce bi vedeli, kaj ju čaka, bi se zanjo znova t^dločili. »Zadeva naju je zanimala,« sta pojasnili odločitev. Prve nagrade, ki sla joprcjeli zanjo v letošnjem gibanju Mladi rřizisk(walci za razvoj Šaleške doline, nisiapričakovali. »Uspeh je, če človekpolegštilskih obvezno- Dnevi odprtih vrat v Poslovalnici Rudarska Ob prenovi poslovalnice smo za vas pripravili tudi posebno ponudbo bančnih storitev. V dnevih odprtih vrat, ki bodo od ponedeljka, 13. |unijd, do petka, 8. julija, vam jo bomo z veseljem predstavili. Vabimo vas, da si ogledate prenovljene prostore in spoznate naso najnovejšo ponudbo. Na svidenje! o Ijublianska banka Ww tMMM MM manj športnih píi povezovanja v piofji^aimi oskrbnik l^)klienc in leliniške šole za storiuenc dcjavnosli Šolskega r(Miira Velenje - V prihodnje v ospr(u!ju še večja skrb za dijaka, za rim vee up()i al)iief»a znanja - Dijaki nad novosijo navdušeni Tatjana Podgoršek Velenje, K. Junija - V veliki dvorani ^asbene sole v Velenju so na skupnem učiteljskem zboru i>ol Šolskega eentra Velenje dijaki in dijakinje 1. ter letnika programa oskrbnik Poklicne in tehniške wle za storitvene dejavnosti eemra predstavili rezultate lelo5njc programske novosti - med-predmeinega poveztwanja, strnili pa so jih v projektu Potice skcT/i čas. V nagovoru zbranim je direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik povedal, da medpred-metno povezovanje uvedli poskočno in postopno, narekovala pa je med drugim uvedba ni>-vega modela Tinaneiranja v srednje šolstvu. Sletlnje lemelji na preiekI<»LZa pridobitev več integriranega uporabnega znanja je potreben drugačen način dela, v katerega je treba vključili pt^leg dijakov ài njihove starine, lokalno okolje, gospodarstvo. Imamo še rezerve. Danes nam sieer ni ireba biti nerodno, da smo laki, kot smo. Crlede na to, daželimo bili najboljši, pa bomo morali bili v prihodnje pri svojem poslaaslvu i^e uspešnejši.« Model novega financiranja srednjega šolstva koordinira poseben dd^avni projektni svei. ki ima pel delovnih skupin. Na vsaki izbrani šoli pa delujejo Se usklajeval ne skupine, ki koordinirajo aklivnosli za uvx*dbo in preverjanje mc^dela. V čilskem letu 2Ul)4/2i liJ.S je v prodam u oskrbnik na Poklicni in teliniřki šoli za storitvene de- Potice^ ki so jih predstaviii v projektu, so udeleženci skup' nega učitetjskega zbora so/ Šolskega centra Velenje ob koncu tudi poskusili. skupnem povprečnju stroškcw za udeleženca v izobraževanju v solskem letu in upcxšleva stmške dela v povezavi z izobraževalnimi programi ler stranke, vezane na obratovanje, pcîsl(">va-nje in razvoj. Namen novega modela je, da bi z novo organizacijo vzgojno- izobraževalnega delazagoliwili bolj kakovostno in učinkovitejše izobraževanje, manjši osip dijakcw, boljše doseganje učnih ciljev, učinkovitejše povezovanje teoretičnega in praktičnega znanja. Morebitne de name prihranke naj bi uporabili predvsem za dodatno izobraževanje učiteljev in za razvoj novih programov 1er opreme. « V prihodnje le diploma in spričevalo ne bosta dovolj za uspešno kariero posameznika. Vse manj bo tudi poklicev, ki nas bodo preživeli. Potrebno se bo prilagajali zahtevam časa in družbe na številnih pi')dročjih, ludi v izobraževanju in pri llnanciranju šolstva. Početi bo treba vrsto stvari, da bodo dijaki uspešni v poklicih in pri poslu. Za to se bomo morali potrudili vsi. Morali bomo več sodekwali in se povez<">valÍ. Zaprla vrata, zbledele pripravo so javnosti V vključenih 31 dijakov prvih in tretjih letnikov. Medpredmctno pa so se ptwe-zovali pri urah siwenskega jezika, kulture bivanja, prehrane, informatike, zgodovine, priprave in servisiranja jedi in pri oblikovanju tekstila. Mateja Klemenčić. ravnateljica omenjene šole, je povedala, da je ncTvost zelo zahtevna predvsem za učitelje. »Zaliteva očiščenje predinetnikov, njihovih vsebin, dijakom pa daje več uporabnega znanja, življenjskih kc^mpe-lenc, jih navaja na delovskupi-nah. Dijaki so nad novostjo navdušeni, ker imajo pred sabo nekcilj. Zveseljem so pripravili projekt Police skozi čas. Niso ga doživljali kot iiapt^mo, ampak kot koristno učenje. Pri vsem pa je razveseljivo še to, da sov šoli prišli z zadostnim uspehom, sedaj pa so nekateri med njimi ludJ prav dobri.« Pri predstavitvi projekta so dijaki »vodili« občinstvo od praznika do praznikav letu. Predstavil ev pa so popestrili Še narodnozabavni ansambel, mešani pevski zbor Šolskega cxîntra Velenje in Kon<">vski širaj-haiji. ■ Likovniki so 'zavrtali v prihodnost' Na Ex-tempoiii PremogoMiiku Velenje je sodeloval 101 a\lor, razstavili so 59 najboljših del Velenje • V Šaleški dolini sose začele vrslili Iclošnjc priredilve ob dnevu rudarjev, 3. juliju, ki bo Iclos ludi v znamenju 130-lelnico velenjskega premogovnika- Prva prircdilcv, odprijc razstave del, uMvarjcnlh v 26. srcCanju ex-tcmporc, je v so-bolo zvečer v Mu/cj premogovništva Slovenije privabila veliko asJvarjalcev in ljubiteljev likovne umetnosti. V kul-lurnem programu je nastopil harmonikar Robert Cîoter, ki je dokazal, da diaJonična harmonika dopušča ra/ličnc zvrsti glasbe. In navdušil Zvone Es je v imenu uprave Premogovnika v pozdravnem govoru likovnim astvarjalcem po tem, ko je predstavil vizijo razvoja Premogovnika, poudaril: »Dragi ustvarjale!, hvala, ker Sle nas nekoliko odtrgali od vsakdanjega hitrega icmpa življenja, hvala, ker bomo lahko ob vaših delih spoznali del vas in sptvnali ludi, kako vi vidite naše geslo 'zavrtajmo v prihod-nosl/« Likovno ustvarjanje jc letos polekalo pod naslovom letošnje obletnice Premogovnika Zavrtajmo v prihodnost. Vsi sodelujoči st) imeli teden dni časa, da so žigosali likovne podlage in oddali svoja dela. Organizatorji so žigosali 195 likovnih podlag 114 avtorjev. 7.a razstavo so li oddali 117 likovnih del 101 avtorja. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali mag. Milena Koren Božiček in Da-mir Cllobočnik. umeinostna zgodovinarja in likovna kritika, ter prof. Darko Slavec akademski sJikar, je za razstavo v Črni garderobi izbrala 59 del 59 avtorjev. Med njimi so seveda ludi nagrajena dela. Častne diplome so prejeli En-ver Kaljanac (za najboljše likovno delo avtorja iz Šaleške doline). Luka Po^ič. Tadej lorč. Lidija Špiljak in Mihajlo Hodin. Odkupno nagrado trgovine Alt i/ Ljubljane je dohil Vinko Železnikar. Odkupno nagrado Premogovnika v obliki 7-nevnega koriščenja apartmaja na Rogli jc dobil Berko. Odkupna nagrada sindikata SPESS (120 tisoč srn je pripadla slikarju Narcisu Kan-tardi^iču. cxlkupna nagrada Premogovnika v isti vrednosti pa Petru Šlrovsu in Denisu Se-negačniku- 130 tisoč tolarjev vredno txlkupno nagrado Premogovnika je dobilJoi^e lloh-kraut. veliko odkupno nagrado v vrednosti 1(30 (Lsoč SIT Dragutin Panic - Vlasto, letošnji Cirand Prix (220 tisoč SI'O pa je prejel Brane Širca iz Ljubljane. Razstavljena dela bodo na ogled do 9. septembra, Med nagrajenimi ustvarjata je bif tudi aldol>na vloga osrednjega hiltnrnega središča, kof so jo imele v klasični dohi Atene. Piolemaj IJe ifi fistanoxil Muzejon, neke vrsie akademijo znanosti in t imel nos t i, kije po.sfala podlaga za številne poznejše pfjduhne iistanove antiki^ pœredno pa i Nil i za nastanek univerz v srednjem veku in znanstvenih akademij v ohdobjti renesanse. Učenjaki in nmelniki, kijih je kralj pov(d)il v prestolnico in nato iudiv2drzeval,si) se lahko posvečali samo znanstvenernii in umetniškemu iisivatjanju. Alek-sandňjski M mejen je razpolagal z ogromno knjižnico ( več kof sto tisfK papinisniji zvitkov) z raznovrsttvmi literarnimi in strokovnimi teksti. Osrednjem \vkn pa so hiJi zbirališča knjig samostani. Mreža samostanskih knjižnic je v 12. stoletju prepredla Evropo in poti za i^osojanje, naročanje, prepisovanje ali kupovanje knjigsv bile tistaljene. Med srednje\x'.^kinii .samostanskimi knjižnkvmi na Slovenskem ima največjo zbirko spisov biblioteka karfiizije v/ičah, o čemer nam je dragoceno poročilo r svojem Popotnem dnevnika zapuKiil Paolo Sanionino, tajnik oglejskega pairiarha: «Po vevernicah nas je taistega dtie odpeljal gospod siibrior v samostansko zakristijo, pozidano z oboki in debelim zidovjem. V njej je mnogo niz?uh paramentov precejšnje vrednosti Potlej nas je po skrivnih .^opnicah peljal v knjižnico vše eno zakristijo, pozidano nad obokom cerkve in spodnje zakristije. ^ knjižnici vidi^ nad dva tisoČ knjig iz vseh ved, večinoma na pergamenti^ ttidi prav starih in s trsom pisaniju ne tiskanih, kakor je danes v navadi«. JeanJacrpies Ann/Jiul bi lahko fdnisko verzijo Hcoivga mmana Ime rože snemal tudi tn. Morda .so .samostani res najpomembnejši nosilci ki t Iti irn ega življenja v .srednjem veku, a centri moČi se v času rr)jevanja nove ktdture in nove Evrope iz odmaknjenih sanuistunov selijo v mesta, na univerze. înielektnalci niso veČstaromodni fdozop^ kol jih poz/iamo iz antike, ali izključno jilozoji, pc^^e^en i askezi nekje v sa masla nih; loso predvsem učiuiji, ki so k nastanku univerz pripomogli takOf da so seprepnxsto vsak dan .sešli z mladimi poslušalci nekje pod arkadami v mestu. S humanizmom in renesanso se je knjižničarstvo zelo razširilo. Iznajdba tish/je olajšala dostop do knjig in povečala število le-teh. V rejbrma ci ji so iz knjižnic odpravljenih samostanov nastajale pn'e mestne knjižnice. S Tndxttjeiv pomočjo v Ijubljatii ustanovijo prvo javno knjižnico na Slovenskem, obstajajo pa še domače knjižnkepliviiških dndin (npr. V^iUxjsorji^x/ na liogenš-perku z okoli ]0.000 knjig) in knjižrm-e intelektualcev. 170 J. leta Academic Operosomm odpre prvo zna tisweno knjižnico. Nekaj njenih fondov podeduje licej.ska knjižnica, ki je konec J S. stoletja odprla za javnost in je predhodnica NUK-a. Î9. stoletje doživi velik razr?iah knjižnic, tako po šte''ilu kot po obse^L y tem času v ^dovitio knjižničarstva stopi auli Šaleška dolina, k4)t lahko beremo u enajstih Isaleških raz^edÚi pred enajstimi leii vprispevkiii ob ]40-lctnici otganizirajíq^ knjižničarstva na šaleškem. Torej, pred dobrimi 150 leti je v !Íoštanju Peter Musi iislaní>vil bukva mo - pnv javno predČitalniško knjižnico v dolini Za čas Čitalništva sta pomembni vsaj dve čitalnici: Čitalnica Šaleške doline s sedežen} v dnižmirski krčmi prižiipanu Mihi Tajnih^ oz. pri Stropniku -Basistu, in pri Katoliškem po-liiičneni društvu itstanovljena prva velenjski/ čitalni,ška knjižnica, kije imela sedež na domu (vgostilni) pobudnika dništva, gla.s-henika Frana Kortma • Koželjskega. Knjižn ice še da nes predsta vljajo h i It urno-infi)rmacijsk e cen tre. Hranijo tudi ncknjižne oblikeslik/jvnih in zvočnih zapisov in ob pomoči elektronskiii medijev je mogcič vpogled v fonde knjižnic tudi z delovnega mesta ali doma. Od pionirskih časov knjižničarstva v naši dolini je pna knjiga iz leta 1971 zgrajene Miklavčeve Knjižnice Velenje romala v nove, .svetle prostore. Vendar Če seje menjala le svetloba, ne pa tudi posodobila knjižnična infrastruktura in povečal knjizfUčni fond, da ne bo potrebno več tako pogo,s{o zahajati v knjižnice npr. v Celje, Maribor, Lpibljano ali na Ravne na Kmiškem^ .se ni zgodilo ali spremenilo skoraj nič. ■ Ana Hiaćnik nikoli sami 107,8: 107,8 MHz R/UDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Poletje v Šaleški dolini Prihodnji letnem premoru ponovno združila in nasiopila na enem od koncertov, ki bodo zazna- movali srečanje vrha držav G-^ prihodnji mesec na Škotskem. David Crilmour, Nick Mason, Ri>ger Waters in Richard Wright bodo igrali na Livc8 koncertu 2. julija v londonskem Hyde parku, enem od pclih konccrtov,ska-terimi želi pop zvezdnik Bob Geldoť opozoriti na revščino v Afriki. Na londonskem koncertu bodo po napovedih Gcl-dofa, nekdanjega vodje Boomtown Rats, ki je bil gonilna .sila dobrodelnega Live Aid koncerta leta 198.S za žrtve lakiite v Etiopiji, nastopili Paul McCartney, Dido, Keane, Elton John, Aiinic Lennox. ROM, Sting, Robbie Williams in The Cure. Live8 koncerl i bodo §e v Phila-delphiji, Parizu, Rimu in Berlinu. IVIicIuiei Jackson nedol/en Porota v prixcsu proii Michaelu Jacksonu je v ponedeljek v kalifornijski Santa Mariji popu-lamega pevca spoznala za nedolžnega v vseh desetih točkah obtožnice o spolni zlorabi otroka, zarotiza ugrabitev otro-kavQ družine ter opijanja mlado letnikaz alkoholom. Pr^x:es proti Jack.sonu, kije trajal 14 tednov in ga jc spremljalo preko 2000 akreditiranih novinarjev iz 32 drŽav, se je tako končal s popolno oprostilno sodbo, pevec pa se je vidno dobre vtilje odpravil nazaj na svoj ranč Ncver-land. Porota, sestavljena iz dvanajstih članov, med katerimi ni bilo niti enega temnopoltega Američana, je po poslušanju okrog 140 prič .sprejela argument Jacksonove obrambe, da ložilec okrožja Santa Barbara Tom Sneddon pač ni uspel predstaviti nobenih prepričljivih dokazov, razen pričanja mladoletnega fanta iz družine, ki pa ni bila dovolj verodostojna zaradi svoje znane preteklosti, laganja in izsiljevanja za denar. PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE Izbor potĚika vsako soboto ob 9.35 uri. ^agovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročiliti ob 9.30 in po poročilih ob 13.30. 1.DEF lEPPARD-No Matter What 2.50 CENT - Jusi A Little Bit 3. MARIAH CAREY - We Belong Together Oei Lsppard so pred krat-kímízdaia svojo The Best Ot ...kompilacijo z naslovom Rock 01 Ages: The Oelenitive Collection. Na dvojnem albumu je se-dsmnajst skladb, poleg največjih uspešnic te znane ameriške hard rock skupine pa je tucli nova sidadba No Matter What, ki jo je sicer v origirtalu poyiela zasedba Badiin-gerže leta 1970. LESTVICA mm mmn Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak čelrlek v tedniku Naš čas, Takole ste glasovali v nedeljo, 12.. 6.2005: 1. JOŽE SALEJ: Spet smo godci zbrani 2. TONI VERDERBER: Praznik pri nas 3. BENEŠKI FANTJE: Bela cesta 4. BOHPOMA6EJ:Farovška Micka 5. MIPKO ŠLIBAR: Zapeljivo vince Predlogi za nedeljo, 19.6.2005 1FRAJKINCLARI: Kaj mi nuca planinca 2. JOŽE GALIČ: Večer v Šempetru 3. ROBERT GOLIČNIK: Rdeč ferarf 4. ROBERT GOTER: Našstriček 5. ŠPIK: Med Prieki in Prekmurci ■ VitiGrabner Velenje jť dobilo prvo kavarno nad mesloin. ki ol)liul)lik pa je pripravil íx^líjstno podobo. &Ni kai. bili smo dobra ekipa,« sta ugoiaviiala oba Boiana, po izobrazbi ol)a arbilekia. Miic Maksimovič. maser rokotnetašev Gorenja, ima zagotovo zkite ix>ke, ko opra\1ja sA^oje delo. Z delom Cora/xia I iosliiika - (îo^ija. ki skj1)i za reluiifno opremo v klubu, pa so ianile prav lako zolo zadovoljni. Nasmejana sla proizkušaia novo znanje tujih jezikov, kajti v klub prihaja danski trener Wall\\vv. Ta do-l)ro govori tudi angiešk«) in nemško, slovensko pa se lx>. 1 ako ol>ljublja. k* naueii. A kor zna lo iraiati. se je Gogi nuuRla že spoprijel s prvimi lekcijami angk'ářin(\ S lem dokaznjo, da za neonje niki^li ni prepozno! Milo pa ... še razmišlja. Si-eer pa, saj ima zlate roke. MileTratnpušsc^ jo spomladi loiil ol)r(7»ovania s<'k1-nega dtvvja in pri (em, žal. »pridelal« |k)škodbo noge. Ker čas celi vse rane, je !udi pri njemu tako. Sedaj ob pomoci palico že lahko liodi, ves eas pa ni odložil inšiniinenlov v orktvslrn Šaleške folklijmo skupine Ki)loda. Ta pra^'oga i)muskonloria« liiiii poškodba ne moiv ustaviti! Uničevanje de/evnega Na p(idlagj poročila, ki ga jc objavila brazilska vlada, je stopnja uničevanja deževniti gozdov v porcćju Amazonke dosegla rekordno raven. / minisirsiva za okolje so sporočili, da je bilo v zadnjih 12 mosocih posekanih kar 26.000 kvadratnih kilo mel rov gozdov. Occne so druge najvišje za-l>elcžene sploh, kar za 6 odstotkov viSje v primerjavi s prele-klim le lom. Najhujša deforest izacija je bila v pokrajini, kjer so skrčili Širna področja, da bi pridobili nove obdelovalne površine za gojenje soje. K dodalnim Širitvam obdelovalnih površin je Brazilijo vzpodbudil lanski visoki dobiček od prodaje soje.vglavnem na Ki-lajsko in v Evropt\ Prav Malo CJn^so je eden večjih prideiwalcev stye na sveUi. Iz^ba 2Ó.OOO kvadratnih kUo-metrov gozdov pomeni, da je bila uničena skoraj pelina gozdov Amazonije. Okoljevarstveniki vladi očitajo, da v ospredje postavlja dobiček namesto okolja, ki bi moralo biti ena prioritetnih skrbi Vlada pa je izpostavila, da so poveča lisa-lelilski nadzor ogroženih področij in lakcî us lva ri I i največji rezerval v brazilski zgodovini. Zal lahko v njem trenutno vidimo zelo malo. ^ajsiai ejsa e\ro|)8ka v I \ i I i za v ija_ — 'S' ' ' I Arheologi so v Nemčiji. Avstriji in na Slovaškem odkrili najstarejšo znano civilizacijo, ki dat ira v peto tisočletje pr. n. šl. Znanstveniki so odkrili že okoli 150 velikih templjev iz lesa in zemlje, ki so bili zgrajeni med leti 4.80CI in 4.600 pr. n. §t. po takratnih vaseh. lemplje, ki a^gajo tudi do 150 metrov v premeru, so zgradili ljudje, ki so se preživljali predvsem z živinorejo, ugotavljajo arheologi na podlagi izkopanin, med katerimi je ludi veliko keramičnih figuric. Dokazi polijujejo, da gre zii prvo civilizacijo na evropskih tleh. ki je od egipčanske starejša za okoli 10cxî let inje že bila <^osobna ve-likil] gradbenih del, poroča The Independent. Najdbe dokazujejo, da so ljudje po veČini prebK'ali v dolgih hi.?ah. Izkopavanja trajajo že tri leta. kljub temu pa znaaslveniki civilizaciji Se niso dali imena. yiil)ezen in i)oželeiije_ Ljubezen je veliko bolj razvilo človeško obnašanje kot poželenje. liiko so vsaj pi^kazale najnovejše raziskave, v katerih so strokovnjaki ugotovili, da ljubezen b poj^elenjc izvirata v možganih, a na ra/ličnili me.slili. Avtorji študije menijo, da je poželenje precej drugačno od ljubezni. Pojasnili so. da so ljudje razvili tri značilne možganske sisteme za reprodukcijo: seks. romantično ljubezen in naveza nmt ali dolgotrajno parincrsivo, Ljubezen zahteva veliko bolj sofisticirano obnašanje kot poželenje. Raziskovalci so odkrili, da so čuslva zgodnje faze romantične ljubezni locirana v glavnem na desni strani baze možganov. Dolgotrajna navezanost se, po drugi strani, v glavnem nahaja v sredij5ču in sprednjem delu možganov. Clistva, povezana s poželenjem in spolnim v^urjenjem, pa okupirajo različna področja na levi strani mi>žganov. Področje, ki pokriva določeno čustvo, v glavnem vključuje vizualne informacije, a da bi se razvila prav romantična ljubezen, je polrebno več kot le poželenje in lep obraz. Pořelenje očilno lahko pripelje do oplodilve, ki zagotavlja preživetje bitij. Vendar pa so strokovnjaki prepričani, da je ljubezen za ljudi boljSa. kadar je dolgotrajnejša. >»Le poželenje bi bilo polrebno v resnično težkih razmerah preživetja, ko romantika ne obslaja več.« je povedala vodja študije Lucy Brown in dodala »znano je, da ljudje v težkih ali nevarnih situacijah nenadoma čuUjo poželenje do soljudi, pa tudi če so popolni tujci. Pod normalnimi pogoji vsiabilni dnižl'>ipasiaromaniična ljubezen in navezano.st precej učinkoviiejši način za zagotavljanje preživetja bitij.« Brownova veijame. daje »ljubezen na prvi pogled« resničen fenomen, ftva laza je zunanji videz (isebe; obnašanje, glas. osebnost in družbeni status pa stopijo v ospredje, ko se poželenje razvije v Ijul^ezen. /. ugotovitvami avto- rjev študije se strinja tudi Donatella Marazziti. znaastvenioi zuni-verze v Piši. ki je izvedla več j>lu-dij o možganskih in biokemičnih aktivnostih zaljubljenih ljudi. /dravilo »i orgazem v obdobju naslednjih desetih )cl bo na tri^iiču novo zdravilo za pomoč ženskam, ki težje doživijo orgazem. Strí^ktwnjald menijo, da je najbolj odločilen, prav za prav tudi edini dejavnik, ki vpliva na to, ali bo ženska dasegla orgazem, njena DNK Profesor l"im Spector, ki je vodil Šiudijo. je povedal, da je s težavnim doseganjem vrhunca ?£ask narava sama poskrbela, da si ženske poitójo boljSega partnerja, takega, ki jih zadovolji, »Žal obslaja le malo raziskav na področju ženskega (ugazma. tema je nekakšen tabu.« je povedal Spector in pojasnil, da bi. če bi v danem trenutku imeli dovolj sredstev, potrebovali vsaj ui leta trdega dela. da bi našli nekaj ključnih genov, ki vplivajo na ženski orgazem. Po njegovem mnenju geni kar v 60 odstotkih vplivajo na orgazem, tako med ženskami, ki z lahkoto do.scžejo vrhunec, kot tudi pri tistih, ki imajo pri lem ležave. Tega filma nu|>oveila isti dan, ko b(» pri nas /a-sedala mi^a vladat, v velenjskem kinu /^(JnJlje. kot da hi vladni pred« stavniki na »želje« tega ok<»lja d vprašaj pre{>ovomo poštenje sUh ^ enskeu» kmeta. Odletel je Kol)ert (iolob je ob otv(K ritvi tovarne pelet v Nazarjah napovedovat velik ra/\'oj te^a obratsi. IH>tem je |iospl) naslednjih h»kal* nib volitvah te/ko najti kandidate za občinske svetnike* Če ho še naprej tudi /anje veljal protiKo-rupcijski /akon. po kate« rem morajo tudi oni pri-javljati svoje premoženje. Bre/ skrhf, pri nas je Še veliko takih, ki jim je ve^ liko do te^a, da so hmkci-onarji. F.i Čeprav hikalni. Novo Velenje je dubilo center Nova. V bistvu je to no'^ i center. Otvoritev je bila tak« > /a h2i\ nt t oba rva na« da seni sptkdolHlo. da l>i hkrati odprli tudi knji/nic<». Zver če Ih) miš šolski minister oi) obisku vlade i velenjskim županom res {XKlpi-sal pogodbo o prodaji dijaŠke^^a doma. p(»lem se nekdUerim v tem okť>Íiu niti ne l>o /del taka /\'er. Pregovor Mnof^e naše dri^avne ceste so tako |)oškodovane, da morajo vo/niki vo/iti enknit desno, enkrat levo. In polne s<»ni/mh lukenj, /aradi slabih cest pa mno}>i vo/;niki zamujajo. Kakršna ya Saša naj bi bita bolj okrogla. Namesto de* vet naj bi stela deset <»l)čin. Ce Ih> tudi Recica Saša pimtala regija. Levo, desno Hrva.ško'slovenski od* nosi imajo sezonski /načaj. Vedno se /iHtIjšajo ol) začetku glavne turistične sexone. In trajajo do konca * do konca glavne turistične se/one. UUDJE Kajuhova šola je zgodovina llťcíid osnovne šole Kaila Deslovnikći - Kajulia so iiuvW v svoji siari (lohri šoli zadnjic pouk v peK^k - Prazna šola polna cusiev Vefiratiovi so v ponedeljek zaeeli rušenje Milena Krstić - Planine foto: Stane Vovk_ Šoštanj. 10. in 13. junijii - »Iludojc bilo. ko so nam začeli rušili telovadnico, hudo je zdaj, ko nam rašijošolo,« jc v pclek, zadnji dan pouka na stari dobri Kajuhovj Soli, rekel njen ravnatelj Darko Menih, Šola je bila že bolj kol ne prazna. Uporabna oprema, uiila, knjižnica bili že preseljeni. Kaj uhovo Šolo pa so napolnila Ouslva. »Zmedeno,« so rekli učenci, da je izgledalo zadnji dan na žoH. mije za staro šolo, čeprav se veselim nove,« pa je dodal Msitic Lihtineker in h lem povedala vse. la teden učenci Kajuh naj kaj primernega napišem ob slovesu od Markota, saj sem si v bistvu z njim delil marsikaj, po7.nz\ njego-vili lisoe malih skrivnosti, način življenja, razmišljaj) j a. Marki*» mi je bil in pomenil tlel sveta, ki ne ugasne, ko i^klopL^ telefon, zapřeš pisarno ali greš izfirme. (^ire za človeka, ki ga ima.Š v življenjskem krogu prijateljev, leh pa ni veliko. In le s iakimi se lahko navei^eis na vrv v sleni, kjer živii le za prijatelja, ki je s leboj in za naslednji oprimek, ki ga želiŠ di^seći. Nad tabo pa je modm nebt")in neskončna svoboda. Ski^raj sc zdi. kot da bi vrh leh visokih gora obdajala nevidna meja. kJ je človek ne sme prestopili. Resnica je seveda bolj prillehna. Će je gora nedko telo lako neznosen, da je vsako zahtevnejše plezanje ncmogoCe,že majhna nevihta pa je lahko usodna. Ekipa nima najmanjše možnasU za uspeh, Če niso vremenske in snežne razmere zares idealne, a na zadnjih odsekih vzpona si nobena odprava ne mora izbirati vremena Neoprav nič nenavadno ni, da se Everest ni vdal že pri prvih človeških p<:«kusih. Prav7d-lago za uMrezno streznitev glede vsega, kar zadeva obstoj, sinikuire. delovanje, še posebej pa širitev Ev-n^pske zveze. Kolikor bo zavrnitvam tako opredeljenih strukturalnih sprememb, kol so predvidene v navedeni piv gixlbi, sledil še kakSen "NE", najbliže je temu v kratkem luksemburški referendum, ho, i a ko vsaj upant. postalo vsem jasno, da lako ne more več iti naprej, sicer lahko začnemo računati s pospešenem približevanjem konca obravnavane ev-n^p^kc vsesplošne piwezave. (tlede lakšne Evropske zveze, ki Hlcdi le interesom velckapitala. ki se vedno bolj zi>lrokralizira. in zbl-rokratiziranost bruseljske admii;l-slracqe nima konca (er/iihajavv«h pi'jjdedlh v absurd, je bilo že pitrd teti jasno, da ne služi prvotnemu namenu, še manj pa tistemu, za kar je la kol Evropska gos[>xlan^ka skupnost bila ustanovljena. Bistveno, kar so zamerili volivci rtavedenih držav ustanovitelj le. kot je med drugim pojasnila nuxleratorka nizozemske nacionalne lelevizge Marijke Amado v p<îgiwon( za nemško ZDR je v popolni odmaknjenosti bruseljskih struktur od Interesov najJirŠili ljudskih množic, v odpcwedwanju suverenosti narvxlcw in njihovit) dr2;w, v pop{>lnl centralizaciji odK>čanja. še posebej pa v nevarnosti, ki preti nuy h rum narodom, tako ixl te Zveze kakor velikih držav, ki v njej prevladujejo. Povedala je še. da si ljudje želijo, da se upočasni Širitev, da sc določiji") meje. do k<.xl bo to še In se je njštevala. Takega mnenja, glede katerega bi stila v trenutku, ki se jI bo zdel primeren. Kako bi .sicer alpinizem lahko zadržal svojo privlačnost in čar!? 'Ibje napisal Eric Shiplon, osvajalec Flimalaje, že leta ly.'^H. pa Šc danes kako velja. Volja vse nas, ki smo se z zajetnim koSčk{"^m svojih življenj zapisali osvajanju nekoristnega sveta! 21. maja 2ÍK1.5 na:» je najprej izredni) razveselila novica, da sla Viki Mlinar in Marko Lihtenekcr dose^^a vrh Everesta po severoza-hiulnem grebenu, kot člana raske mednarodne komercialne odprave. Ker je ta želja v nsialo vsaj malo nerodni), je bilo razbrali 2 njihovih obrazov, ko vajeni sprenevedaiîja le niso mogli skriti osuplo^iil in pzenîska z^ívr-nitcv. In upati je. da bo njima sled Da še kakšniu alivečnjih. lahko zgi.x1IU> le tam. kjer so nacionalni politični ollgarhi ali zaupali svojemu ljudstvu ali pa zaradi druglli prvenstveno notranjih razlogov, pristali na obliko neposredne demokiacijc, loje refe-rendumske odločitve. V Sloveniji to ni bilo mogoče, četudi imamo kaj podobnega zapisano v členu ustave kol eno temeljnih načel izražanja neposredne demokracije. Na^a politična nomenklatura seje zbala, da bi lahko referendum zanje Izpadel neuspešno, ker bi bil zavrnilen. Zato s^^ se raje obniill na svoje poslusne poslance, ki so odh>člli v imenu ljudstva. To [judslvopa še danes ne ve, očem so ti poslanci sploh ixJloČali, Če bi bilo kaj zaupanja političnih struktur v lasien naaxl. bi ga ustrezni seznanili z vsebino ustavtic pogodbe, ljudstvu nalili čistega vina. pa sc ne bi bilo pvHrebno l'hall glede rezultata referenduma. Ampak ta narod si bo spel enkml vbtxIočni>sii pisal sixlho sam, kot je izrečeno nekoč zapisal Ivan Cankar. Upati je le, da ne lx) prepozno, to je, da bo takrat slovensko ljudstvi") .l{tikl zmanjševati pt>men opisanega, je že pri^drlo spv">znanje. da tako v pc>gledu bistvenih In s sporno pogixlbo predvidenih parametrov Zveze ne bo Mo naprej, skratka, da nič ne bo več tako, kot jcbilo. 'là izrek sitiožc slL^all (Brand ob padcu berlinskega zidu In Kučan ob osamosvojitvi) in upati je. da bodo spremembe, ki bodo mori Je v /n^wo/ ustavo taksne, ki bodo prljiiz-nejše za ljudi, za nanxîe In ne z^solj za nekaj deset vclekapltalÍ>s]ušamo že nekaj let. Vmes sla bili obravnavani Í)i potrjeni vs.ij dve lelni pivočtli Komunalnega ptxljetja. na zadnji seji tudi port>čilo o pregledu nnd/x^mcga odbora t^ičlnc o investiciji v v^xlovod v Vinski CKiri, ki razen ugotovitve, da >»obstaja občutek, lia praktično nliičc ni pre- Spororllo hi'akcm Dabi se izo^ili morebitnim nejasnostim, pisem bralcev ne lektoriramo! Uredništvo tiranoziilnteresiran za izgradnjo tega vixlwťxta (niti potencialni uporabnike ne)». nI postregel z nobenimi novimi (morebiti s]x>mlml) dejstvi o tej Invesiielji.okaterl FrancScver tako zelo rad govori kol kupu nepravilnosti in kompcije. Pri ci^ravna-vanju teh ptm>ítl Franc Stver niti ni zmogel rcsncjk'sa napora, da bi svi-qe obtožJ>e, ki jih sieer z levo roko tmsl naokoli že nekaj lel, tukrepčevaI-nici Romana Brgleza na Catikar-jevi uliciv Velenju. Na mizi sem pozabil denarnico, ki seveda ni bila ^^i^DELAVSKA HRANILNICA, d. d. ^■^i^UUBUANA, Dalmatinova 4 Si /i*lite sprvnienilie, m4>rdn ii^čete navu delovno okolje, ki Vam bo iMtmeiiilo nov i/ziv? Potem se nani pridru/ite! Rj/pisuJettt(» prusui ilťlovna nwsta /a novo PiKlruznico v Velenju. Šaleška ul, 20: 1. Direktor podru/nko Velonie višja tili visoka izobrazba ekonomske smeri, najmanj 3 leta delovnih i/kašenj iz opravljanja bančnih storitev. upv)rabniSko znanje računalništva, komunikativnimi, sposobnast vodenja skupine in samoiniciativnost. Kand[dht/(ka) mora biti po-/nan/(a) vSin>cm okolju Mestne občine Velenje, poznan/(a) kol ugledna in spoštovana oseba, Prijavljeni/(a) kandidai/(ka) mora predložiti tudi lasten program ra/voja podružnico hranilnice v Velenju. 2. Kelcreiil jáí poslovanje h pravnimi in n/ui)in)l osebami 3. Kelereni m poslovanje s pralnimi in ri/iciiimi osebami Višja ali visoka izobra/ba ekonomske .smeri, najmanj 3 Ida delovnih izkušenj na področju bančnih storitev, uporabniško znanje računalništvřt in sposobnosi komuniciranja. Delovna mosta bodo na voljo predvidoma v mesecu oktobru 2005. Za izbrwnc kandidate bo organizirano 2-3-mcscčno usposabljanje na sedežu hranilnice v Ljubljani oz. v njeni podružnici v Mariboru, Delovno razmerje bomo / l/branimi kandidali(kami) sklcnUi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatke in kandidate vabimo, da nam pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom, oboje v rokopisu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na na.slov: Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana. LIprava, Dalniatinova 4, z oznako »Razpis«. Prijavljeni kandidati(tke) morajo poleg prijave skladno s splošnimi pogoji predložiti potrdilo o državljanstvu in potrdilo o nekaznovanju 1er druga dokhziia o izpolnjevanju zahte\'anih pogojev. Kimdidiilc/(ke) op^)zarjamo, da nepopolnih vlog nc lK>mo obravnavali. Za lažjo komunikacijo kandidat/(ka) spon)či hranilnici tudi telelbasko številko. Kandidatc/(ke) bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljenem razgovoru / njimi. Uprava hranilnice prazna, f^ei minut za tem me po je pit mol>iiclu poklicala ^pspcxllčna Maja Semeno, ki je listikrat stregla gostom. Sporv>čila mije, da je našla mojo denamiœ. v njej pa tudi številko mojega telefona, Scveda meje njecm lepa geslit zelo presenetila, saj so podobni primeri zelo redki, redko pa se tudi piSe o njih. Po tej poli se gospodični Maji iskreno zahvaljujem ■ Franc Prenova Trga svobode ^)s{anj K;ir nekaj časa je že minilo od javne razgrnitve osnutka projekta prencwe Tjga svoKule Šoštanj, tako na občinski kot na krajevni ravni. Občani smo Imeli priložnost, da podamo pripombe In mnenja. (>be projektantki, SaAa Piano in Saša Dolenee (iojevič, sla tako dobili zeleno luč za -faključek projekta. Prenova vključuje parkiriSča in razsvetljavo, ki K> izvedena talno okaîg zelenih oaz in dveh îbntan kot iunkelonalna in estetska do^^oU nilev trga. Prav pri fonlanah pa seje treba ustaviti in piigledati v arhiv preteklost L Spv>minjam se, da mije nekoč» Jal Že pokojni, likovni učitelj Viktor Koje pripovedoval zgodbo o nastanku plastike NImte, ki je snovno pove/ana z motivom fontane. loje stoječii ženska postava, ki izamforevliva vodov skledo, lopa drži deček. (îre za delo kiparja ivana Napoinika. ViktorKc^e je bil čustveno navezan na lo stvaritev. ■/, večno željo po njeni vrnitvi vdomači Šoštanj. Lela 1931 so soStanjske žene zbirale sredstva po gospodinjstvih za naročilo tega kipa pri kiparju, / njim si> se želele zahvalili takratnemu Županu Traneu Mayerju.kljc zgradil vodovod z îïelih Vod do rezervoarja na Gorleah in naprej v mesto. Leta 1932 jc kipar Napotnik izčej^pljevega lesa izklesal to umetnino, ki ima prav poMibno simboliko In spoštljivo vrednoto za meslo Šoštanj. Zato bi bilo prav. da bi eno 1x1 dveh fonlan po,wetlll prav dogodku. koje v mesto pivič pritekla vtxUi. Po pripovedi.wanju Vikloija Kojca se plastika nahaja nekje v zasebni zbiriii v Velenju, Menim, daje pravi trenutek, da bi navezali stike s sedimjim lasinlkom In skušJi to zadevo pripeljati nazaj v mesto Šoštanj. Tako bi lahko kopijo txtllll In jo p(5s(avili na trg. ■ Rajko Zaleznik, Šoštanj 16. junija 2005 ""HlàS VI PIŠETE 15 Invalidi na morju Mcdobćiasko družlvo invalidov Velenje skrbi ludi za rekreacijo svojih članov. V maju so na morje popeljali prvo skupino 50 invalidov, drugo bodo jeseni. Mali Loiinj je bil idealen /a fi/ično in psihiéno sprosUtev, za idiabiliiacijo in dobro počulje. Posebno pozornost so namenili le/jim invalidom, Skupinojc v zadfjvoljsivo vseh udelcžcncev vodil Gašper Hrpkz, predsednik odbora invalidov v mestni občini. .......^^^ Udeleženci so letovaU v hotelu Aurora na Mafem Lošinju. Mta di dopisniki poroC cu o Zlato državno priznanje mladim raziskovalkam OŠ KDK Šoštanj v lelošiijiMii š()lsk(Mn lolu smo s(î »kajuhovri« posU^cinjič izkazali V pclck, .V junijii, \c i/prcd Rdeče dvorane v smeri Murske Sobole odpeljal poseben avlobus. Njegova končna pK">slaja je bila (îimiiazija Murska SolxUa in Srednjj poklieiia in lehniška Mur.ska Soholii. kjer je polekalo Sreéanje mladih raziskiwalccv Slovenije, Med šlevilnimi ptMniki, to je mladimi raziskov'alei Šaleške doline, smo bile UkM iri učenke osnovne Šole Kario Desiiwnika Kajiiha Šoštanj, in siccr Uria Kav^k. Mojca Kolar. Nina SedovSck 1er niisa mentorica pro-fesoriea Aiiiea Voh. Izdelale smo ra^hkovalno nalogo s podro^a psiliolog^e. z naskwoin Zakaj jaz? Kaj sem jim sU'^ril? Za raziskswalno níilogv>o nasilju med vrstniki smo sc odločile zato. ker smo želele ugotoviti.v kakSnih oblika!: in v kolikiiu mori sc pojavlja nasilje med vrstniki na osnovni šoli Karla Dcslovnika Kajulia v Šoštanju. Ker smo kajuhovkc tudi me, smo na podlagi odgovorov na ankcina vpraianja po.^kusile predlagali, kako bi i/-KMjsali odnose med vrstniki, da bi bilo med njimi čim manj nasilnih dejanj. Raziskovalno nalogih snw laztielile na teorcîiêni In empirični del. Pri delu smo uporabile deskriplivno in ne-eksperimentalno meiodo empiričnega ra/isktwanja. V teoretičnem delu smo opredelile oblike nasilja med vrstniki, navedle značilnosti učeneev, vpletenih v to-vr.^tni-^ nasilje, riučlenile dejavnike, ki vplivajo na nasilna dejanja mladih, ter piedsiavile oblike ukrepanja v nasilnih okoliščinah. Vempiričnem delu smo statistično delale odgovt^re naanketnavpra.štUija.nalopii rezultate opisno interpretirale in jih prikaziOe grafično. Na osniwi rezultatov ankete smo ugotovile, da so nasilni pojavi med vrstniki prisotni tudi néi nasi Soli. S sumim oilkrivanjem lega nasilja smo naredile prvi korak v biyii proti njemu. Da se stvari spremenijo, je potrebno, da žrtve nasilnih dejanj vse pni izvaja nasilje, njoramo o Lem otwesliti pedagoške delavce in stn'^kovnjake. Otrokovo življenje je preveč dragoceno, da bi ravixxlusno brali črno kroniko 2a-radi nasilja nad njim. Vesele seno, da je bila j)rav nasa raziskovalna naloga med številnimi drugimi raziskovalnimi nalogami, ki so se udeležile gibanja Mladi ra/isktivalclzarazvt>j Šaleške doline, izbrana, da se gre predstavi! Še na državno tekmovanje. čeprav smo se s samim niziskovajijem ukvarjale skoraj celo šolsko leto, zaupale svojemu /nanju, smo imele kar malo treme. Zavedale smo se, da sc Ixxlo državnega tekmovanja udeležili le najboljši. Naš strah seje izJ:azal za nepiet rebnega, saj smc^ z izdelavo, predstavitvijo in zaj^wonmi naloge dokazale, da je bila na področju psihologije naša raziskovalna naloga najboljša, Ves (rud je bil pt'jplačan. ko smo ixl ocenjevalne komisije prejele ziato držiivno priznanje. ■ Urša Kavšak, 8./9, Mo/ca Ko/ar, 8J9, Nina Sedovšek, $./9 Pouk malo drugače Maj je predvsenî me.see Ijubeziîi, veselja in mladosti. Tbje me.^ee bujnega zelenja, toplih, skoraj poletniii večeiiiv in opi^j nth vonjav. Vsa naša niHranjost kar drgeta ixJ želje |x> sožiliu z naravo in lepotami, ki se v maju lako radcxlamo razkazujejlŠlci- V začetku meseca Diaja, smo preživeli dva dni v /gornji SavinjNki dolini. In v kipeči niajski pomladi smo imeli kaj videti, vonjati, slišali ali kakor koli drugače čutili. Kaj vse smo počeli, pa so zapi siili učenci sami. ■ Miša Ovčjak v ponedeljek smo §li v solo v naravi- Odpeljali «»mo se z avu>husom-Vsi smo komaj čakalL da bi prišli. V jedilnicismosezmenili.kakosemo ramoolwšati- Nato smo pt^twalke odneslivwojesobe. V eni s<')bi smo bili šlirje. Lahko smo se sami odločili, s kon) bomo v sobi. lo smo se zmenili že v«>li. Po malici sla nas čakala dva gozdaija: Dani m Blaž. Ra/delili smo se v dve skupini. V gozdu sla nam p^>kaziila drevesa. Pot nas je vodila ludi mimo slapa, kjer smo bili lilu^ dve minuti, da bi prisluhnili ptii^cniu petju in žubore-nju slapa. Potem smo pri^i be, da smo se malo ixij-hViiiL V igri lov na lis^snu"» miv rali odgi-Tvarjati na vprašanja, kar smo se naučili v gozdu. Nato smo se igrali na igri.šču. /večer smo šli v gozil in jdedali predstavo o palčku, zajčku in medvedu. ■ Barbara Spita!, 2. e Zjutraj smo vstali in zajtrkovati. Nalosmoixlšli vjx>sebnosť4x>.ram řonas čakale prediee in citrar. Česali smo volno, pivdli in s citrarjem peli ijud.ske pesmi. To mallei smo plelli koše. O^edali smo si tudi mlin, Kasneje smood^lišev pekarno, tlim snio videli, kje se pcCv kruh. Pi'^edli smo nekaj piŠkt"*tov in se ixipi avil i doiuov, ■ Leja Jelenko, 2. e Bili smo na Turistični kiuetiji Zgornji Zavratnik v Lučah. Po nas je priSel avtobu.s iz 7,g, popokine pa smo tekmovali v lovu na lisico. Zvečer smo si vgozdu ogledali predstav(H> škratu Cin cinčku, medvedu in zajčku. Nalo suio oiHli 5e na pohixl s svetilkami- Pozno zvečer smo se umili in Šli spal. Dan je bil tako razgiban, da smo se veliko pogovaijali in bolj malo spali. Kosmozjulraj vstali, smo ptv.ajtr-kovali. Nato smo íxjšlí v učilnia^. Prišle sopredice. Krtačili smoovt^o }0 nitko. Potem je prišel še iydeUwalec košev. Sple-lli smosi vsaksv^'îj kt^ek. /ài dobro glastx^no razpoložj^nje je poskrbel citrar lonček. kosilu na.sje avtobus cxipeljal v Brinečev mlin. Ogle-chli smo si tudi pekarno, se do sitega najedli piškotvw in se odpeljali nazaj Sioii Šoštanju . Imeli smo se lepo. I Jana Kotnik, Aljaž Mrak, 2. f V toixřk igutraj smo otišli v delavnico. 'lam sta nas že čakali gospa Zefka pred kolovratom in gospa lončka, ki namjc pokazala, kako se češe volna- Najprej sta nam onidve [X^kazall delo. nato smo p*>-skuslll k mi. Po malici je prišel gospod .lože, ki nam je pokazal, kako se delajo koši. Vsak si je naredil woj košek- Jaz.sem si spletla rdečega, ki sedaj krasi mojo sobo Si »Mi smo prvi!« Diuženjo rasinikov, podrasliiikov in vojaških uslužboiK^ex I. I)i1sa(le slovenske vojsko Bilje velRwni junijski petek. A z-a pripadnike 1-brigade slovenske vojske to ni bila nobena ovira. Velenje je drugič zapored gostilo tradicionalno letno druženje častnikov, podča,slnikov in vojaških u.službeneev, Ibkrat se jih je okrog $(x>rinih igriSč rRC Jezero zbralo več kot 350. Če smo Se nekoliko bolj na- tančni, so bili zraven pripadniki poveljstva prve brigade. 17. bata-Ijcma vojaške policije, 67(1. logi-jjtičnega bataljona ter 10. in 20. motorizJranega bataljona. Dogajanje seje začelo nekaj minut pred deseto zjutraj, ko s(5 po uvc»dncm nagovt^ru polkovnika Branimirja Furlana >»ZHŽivele« vse delovne t(^čke. Vožnja s kajaki po Velenjskem jezeru jc bila zaradi vetra precej zahtevna. Vožnja s kolesi je bila primerna za lisie> ki kolesarijo nekoliko več, in tudi za liste, ki kcv le.sarijo bolj ivdko. LokolstreLstvo je bil<î yjà vse zelo zanimiv(5. Ob koncu smo videli celo pravo tekmovanje. Nogomet na asfaltnem igriSču. odbojka na mivki in koSarka pa so vsak po svoje napisali zanimive z^dbe. A tokrat st) bili člani 1. brigade vendarle nekoliko bolj popustljivi pri svojem motu »Mi smo prvil«, saj je bil namen dopoldanskega dogajanja Imeli smo tehnišld dan predvsem druženje. St) pa bili boji na športnih prizorilčih na trenutke vendarle zelo zagrizeni in poteze res vrhunske. Okrog poldneva so morali udeleženci poskrbeti tudi za sviije žek^dčke. Zanje jc boskrbel Štabni vodnik Stani-slav Jurkovič s svojta ekipen. Uro ka.Nneje je dcJgajanje popcMril še orkester frajlonarjev Rt>berla (loličnika. Nekaj več kot peturno druženje je lepo uspelo. Se enkrat pa se je pokazak^ izjemno dobro sodeicwa-nje med 1. brigado Slovenske vojske in taborniki rodu .lezerski zmaj Velenje, ki so pomagali pri organizíiciji družiibnega ik>godka. Dobro vpetost gostov v k^kalno okolje je potekalo s: TlC*-em Velenje, z (««lom ter l'RC Jezero. Do ntjvega sodek)vanja ni daleč. Čez teden djii je na vrsti Adventure race Skïvenija - Velenje 21.105-■ Hugo, foto: Sa.Glinšek Na OS Bilîe Rjicka smo izvedli tehniški dan na temo promel. Lahko hi mu rekli tradicionalni, saj «mo ga pripravili že lani in bili nad videnim ter doživetim tako navdušeni, da smo se zanj odloČili tudi letos, seveda v prenovljeni, razšiijenl obliki. Učenci smo sc razdelili v posamezne skupine iti delali različne stvari polo, čeprav so Imeli malce tremc- V računalniški učilnici so s poanu^o pt^sebnega progranui rešili naloge, piwczane z vožnjo s kolesom. Nekaj časa so bili ludi v telovadnici, kjer so vadili vožnjo na piïligonu. Tudi oni so si ogledali vozila pred šolo.ladej mije povedal: »Najbolj mi je bilo všeč reševalno vozilo, ker je bilo v njem veliko naprav, ki rešujejo človeška življenja. Prav lako mije bilo vSeč. da smo lahko v Šolo pripeljali svoja kolesa.« Učencem je bil všeč način reševanja izpitnih pol pivko računalnika, razveselilo pa jih je dejstvo, da so bili vsi uspešni ter postali samo- '>pela Debeiak, 2.g deli. Njihovo pozornost jc priieg- stojni kolesarji, ki se znajo varno vključitivpromet. PetoŠolei so delali v skupinah. Ročno sprelnejši sti oblikovali kiv lesa iz zle, lx>lj zgovorni - novinarji torej - pa so odšli na teren In opravili kralke ankete 1er jih kasneje analizirali. Zelovšeč jim je bilo oblikovanje koles z niotoTjem. ogledali pa so si ludi vozila pred šolo. Med videnimi jim je bil najtx>lj vSeč gasikski avlo, ker je velik, ima opremo in slu?:i v dobre namene, V setlmem razredu devetlelke so spoznavali čelade, njihovo sestavo 1er pomen. Ugotovili so, da je č-elada zelo pomembna in pogosto reši naše žMjcnje. Po predavanju so iztlelovali plakate o varnosti v življenju In na cesti, o različnih vrstah čelad in njihovi rabi. Kot drugI so si tudi oni ogledali intervencijska vozila, as<> jih bolj kot ta pritegnili razi láli policijski pripomc^čki. ki so jih lahko prijeli v roke, pa še izkusili so. kiiko je biti vklenjen v lisice. Njihovo pvizornosi je zaradi različnih aparatov za gašenje pritegnil tudi gasilski avto. Učenci osmih razredov devetletne OŠ smo imeli na začetku krajše predavanje o tem, kako postati policist. Bilo je zelo Zxuiiui IVO. saj se bomo morali kmalu začeli odločali o nadaljnji življenjski poti-Po ogledu vozil smo se razxlelili v pel skupin, vsaka je imela svqoza-doUiiev- Prva skupina je odšla v ichniško učilnie^> In lam iz vezane plošče izdelala lutke, ki sojih kasneje v gospodinjski učilnici oblekli v uniforme, kakr.šne nosijo ljudje v prometu. Druga skupina se je ukvarjala z viri energije. Izdelali so plakat, slike zanj pa poiskali na interneiu-Tretja skupina je izdelala plakal oeesinl razvejanosti na levem In desnem bregu reke Pake In merila oddaljenost krajev, Skupina anglistov seje odpravila na leren z angleškimi navodili za pol. Da so našli tloločenicilj, s*"» morali potrditizizdelavo plakata. iudi zadnja skupina, skupina mwinar-jev, je bila ves čas na terenu, sicer tale prispevek sploh ne bi nastal. Svoje delo smo končali za računalnikom, končni izdelek pa objavljamo. Naši najsiarejsi učenci, ki čez leden dni zapuščajo šolske klopi, so imeli zanimivo predavanje o nio-loijih, drogah in poklicu policista-Ogledali so si Uiill film na to leiuo. Cepríívsigiísilskega, policijskega in reševalnega vozila se niso ulegnill pogledali do našega prilkxla, so povedali- da jim je iz prejšnjega leta v spominu najbolj osial pt^licij-skl avlo, po besedah deklet zalo, ker je preprosto privlačen. Takšen tehniški dan ostane vsem v lepem spominu. Vsi se naučimo kaj novega i)i komaj čakamo, da v na.slednjem šolskem letu svoje pridobljeno znanje še pi^globlmo-■ Éva, Taja, Spela, Marko in mentorica Danica '"H'JiS Najboljša atletska prireditev doslej Maiiii) SUnnei; direklor allc^lskcga niitirij^af Ponosni smo. da nam jc lopska aik^lska zveza zaupala í/v(hJIk) lako pom(Miil)iio piinxlilvc Pred Ijubilclji allclikc v SalcŠkI dolini j^i novvciik tomlnl dogodek, na katerega stí v^jenjski ailciski že nekaj ča&a zavzete» pripravljajo. Prihodnji čcin^k bodo ob dnevu rudarjev izvedli 10. mcdnaa^dni atletski miling. ki bo po njihovem zatrjevanju naj-kvalitetnejši dt>slej.saj bo polekal ptid okriljem Evmpskc atletska zveze (UAA), O tem smo se pogovarjali z dirckloijem mitinga Marilnom Sleinerjem. (Joiovo sle ponosni, da wnije Evropska al' !dska zvťVJ zaupalo izvedbo juhUejne prirt-diivc pod njenim okriljem. Nedvomno je to veliko priznanje vašim organizacijskim spo-sohnusíim ? »Seveda smo /cJo smo ponosni na to. da smo dobili liceno) evropske atletske federacije. in la miiingje nominiran kot miting Evropske atletske zveze; l<> pomeni, da je evrt>pska fcderacija pri naikim mitingu udeležena tudi v finančnem smislu, kar nam pri organizaciji mitinga nekaj pomeni. D<.«>lcj taksnega mitinga Še nismo Imeli, da pa bo Imel res pravo moram pouda- rili, daje bil doslej le en tak.^n v Sloveniji. In to v Ljubljani, letm pa so ga prestavili v Velenje. (J^^tovo smo jili preprićžiliz našimi oi^anizacijsklml sposobnoslmi« Ho temu ustrezno taksna tiuU udelelha ? »/elo sc trudimo, da bi privabil i na mestni stadion kar najboljše lekmovalcc in tekmovalke. i\>nudb imamo veliko, vendar jih je potrel^no uskladiti z našimi finančnimi možnosimi- 1b pa pomeni, da bt^mo za ta denar, s katerim razpolagami), poskušali naredili privJai^o. zanimivo in kvaliletno atletsko prireditev; tako kol vsako lelo doslej.« yenuf, tla so priprave organizacijskega od-hora y polnim wku. K(>ga fmh lahko lju' hiiiiji kraljice športa vitimi na mestnem sta^ (Uomt ? »Pričakujemo naslop med 150 do 2(X) tekmovalci iz 10 do 20 dr/av. V glavnem imamo ^e prijavljene predstavnike vscii dr/av nekdanje Jugoslavije, iz katerih bodo prisil zelo dobri alleti. Poleg lega smo na-vezaJj stike ludl z Madžari, Slovaki, ť'eÍ3Í. Avstrijci in Italijani. Sedaj pa iščemo še ll-slo 'sor mitinga Radi bi pripeljali še kakšne pc^setîej znane allete, predvsem temnopolte, ki bi dodatno pt>pcsiri mliing. L^mc^ jih med tistimi, ki so trenutno na turneji v Evropi kajti drugače bi ta projekt preveč stal,« Discipline bodo običajne? »Da. Letos smo se morali ozirati na to, kar nam predpisuje Evropska atletka /voza. lako kombiniramo med skoki, meti in teki. Vse te tri panoge sc» udeležene v tict-jlnskem deležu, tako da se bodo v slabih dveh urali IziminjćivaJI kvalitetni mcU (predvsem v krogli), tekih In skokih (s palico in v vii>ino. v katerih imajno žc sedaj zag(v tovljeno kar kakovi'jsino udelež!)o).« Miting se Ito začel ob IH, uri In bo trajal približno do 22. Ob 18. uri bomo /ačeli s skokom s palico za ženske, slcwesna otvcv ritcv prireditve pa bo ob iy,30. potem sc bodo začele vrstiti tudi ostale discipline.« Bo katera disciplina poscj izstopala? »ležio biv tem trenutku naptwedal. ka- Martin Stelner tera disciplina bo hi'^lj zanimiva. Vse l)o odvisno od zadnjih dni. kako bomo uspeli pridobiti sc kakšne kvalitetne In zanimive lekmtwalcc v dL<;cipIine. ki jih že imamo razpt^rejcnc-Na sptircdu Imamo tudi disciplino m ženske. Bili bi zelo veseli, če bi za nai^op v tej disciplini privabili tudi Jo-landt) Ćcplak. KíM kaže, je malo upanja, da jo bomo prihtídnjí četrtek videli na velenjski atletski stezi, saj je prav v tem času zelo zasedena- 'tekmuje v vseh mitingih, ligah ipd. Ampak dcï zadnjega ne Kwo obupali.« Kaj pa drugi.slovenski atleti? »'Jij ne bo Izjeme. Najlxi|jši slovenski atleti. med njimi tudi Osovnikar. Bikaijeva, Prc/L so ze v.si prijavljeni.« Bodo pri loim>st dobili tudi nasi domači at » leti? -Vsekakxir. Na^ najboljše allele bomo vključili v discipline, kijih trenirajo; tako bo nastopala Nina Kokot, ki skače v daljino In jc zadnje čase v dobri formi, imeli bomc) predstavnika v skoku s paliw pri mo.skih, imeli bt^mo picdslavnika naoviraJi. Boštjan Buč pa tK> v zadnji disciplini, to je 2tX)tJ m z ovirami, poska^ postavil i nov di^^ni rekord.« Ta disciplina bo fudi memorialna? »Da, moram pa reči, da imamo ravno pri njej kur največ težav in da se Iximo morali zelo potruditi, da Iximo zagotovili zadostno udelcžlx>. Ob obljubi cvrc^pskcga so-rekorderja (rekord si deli skupaj s Frantt>-zom Tahrijem) Nizozemca Simona VR^mena, da pride v Velenje, pa je kvaliteta žc zagotovljena.« Skratka, prihodnji čt^riek ho v Vètenju praň aít4iski spekíakel? »Nedvomno, Upam, da bodo VelenjčanI pa tudi ljubitelji atletike od drugod, tako kot vsak(^ teto napolnili trilujne. da bodi'^ sprcns-Ijali miting v pravem atletskem razpoloženju. kajti nikjer v Sloveniji nI toMko atletske publike kol prav pri nas; tako ocenjujejo ludl drugod.« ■ vos v kateri ligi jeseni? klub bo oslajai ludi \ prihodnje, določene aklivnosti 1)0 vodilo novo usianovljeno šporlnodriLSIvo Tatjana Podgoršek Nogonict.i^i Šmartncga ob Pa ki so sezono 2(KM/2()05 končali na zadnjem ruestu prvenstvene lestvice v dnici slovenski nogometni ligi. Cllcdc I1Û prikazane igre bi si. pravi predsednik kluba Ferdinand Krba-viic. zaslužili kiikšno mesto »Rezultati res niso bili najboljši, venditr pa smo so5eh. da bi vsaj nekatere obveznosti do njih tudi poravnala. >- Kot jc pojasîtil Kri'iûvae. bo klub ne glede na težave deKwaI ludi v prihtxlnjc. vendar pa bo določcfic aktivnosti vodilo novo ustanovljeno Športno drui^tvo. 'Ibbo imelo dunes (v čclr(ek) ob 20. uri prvi chii] i rboL Odvisme od lega, kako txxlo Športni dclavci klubii stvari po.'itavili in nato tudi izpeljali, bo v precejšnji meri txlvisna prihodnost Smai^kega no-gi">nieta- V kateri ligi bo naslopila članska ekipa v sczt^ni 2tK15/2iHI6, zazxlaj v klubu nevetlo. »Pojjisnil namN<^. 5. Pohoiie 45,6. Omiož ^H. 7. Tišina 36. K tiKDkyvá 34,9. Kovinar 34. 10. Križevci 30, 11: Železničar .^0, 12. Šmarje 25, \X Šoslanj 14. 14. Bistrica 13. Zaključek športne rokometne šole Gorenje VsobtMo, 11. jimija, je bil praznik rokometa »Dem slovenskega rokometa«, ki so ga rokometaši prazncv vali v Krskem. V Velenju pa so ta d.in za/nanKwaii z zaključkom R*> kometne .le Gorenje v letošnjem šolskem letu. V Rdeči dvorani jc bilo zelo živahno. Preko 301) odraslih jc ^prcin-Ijak^ z-aključm> slovesnost 168 otrok, ki 80 v šolskem km 2()04^0t)5 obis-krtnošolo. Športni pedagogi, trenerji in vodstvo športne Šole so pripravili zanimiv priigram, v katerem so sodelovali otroci - Člani športne šole rokometa. V uri in pol so staršem in sprenoljevaJceni prikazitli rokometne veščine, ki ao sijih z marljivim delom pridobili med letom. Po zaključeni športni aktivnosti so vsi udeleženci prejeli priznanje za uspešno sodelovanje v špi^rtni šoli rokometa (Jorenje v minulem šol- skem letu, Priznanja so otrokom pcxlelili trcnciji, vsem udclezcnccm pa je /a uspešno delo čestital tudi zanimiv Športni go!st Vid Kaviičjtlk. S tem zaključkom je športna šola rokometa Gorenje zaznamovala ludl llMctnieosvojega de]ovanja,v kateri se je prviii rokonieliiih kora-kiw učilo preko lOtlO otrok iz Velenja in okolice. Ob zaključku je /igranim sprcgovjv ril ludi vodja športne .5oic Jože Kavličnik in takrat so si obljubili, da bcxio športno iolo rokometa nadaljevali ludi v naslednjem šolskem letu. Tisti, ki btxJo «iradi starosti zaključili športno šolo. se bodo lahko vključili v selekcije Rokometnega kluba Crtm:nje. drugi pa všporlnc interesne dejavnosti na matični šoli. Po dobri malici, ki so jo vsi udeleženei prejeli ob zaključku, so se veselih obrazov razšli in si zaželeli vo.se[c, tople in dolgo počitnice. ■ Slavko Laljek na svetono prvenstvo Na Dunaju (Modling) je bilo tckmiwanjc v dviganju uteži za pískal Alpe-Atiria. Nastopiloje 7 reprezentanc (."^3 tekmovalcev) Iz Avstrije, Italije, 1 Iivaško, BU Î, Slovenijo in iz Madžarske, Član slovenske rcprczeiv tance je bil tudi Slavko Laljek iz lAK Ruda r Velenje. Navedene cklpc so sfv delovale lutli v ločkcvanju za 4cal Míxlliiig. kjer so na^ti^pile 5e ekipe iz í^eške (Oslrava)in Ncmčpc(Frankturt) toršoenaokipaizModlinga. EkipaSlo-venijc je osvojila 5. mesto, v ki^nkurenči pi>^mcziiikiw pa je bil Slavko Laljek v pokalu Alpe- Adria sedmi, v Mixlling p<')kalu pa 21. Sku[5iijje nastiv pilo 33 lekiJKwalcev. Slavko Laljek se med tem pripriivlja tudi za nastop na Študentskem svct^wnem prvenstvu julija letos: l^ih>vNici (Francija). ■ Uroš Devic i939 - 2005 Tiho in mimo se Je prejs/ifi teden poslovi/ no}>o?netni virtuoz, velikan, ki bo očital zapisan zve-likimi črkami v mozaikn z^^odo-vine NK Rudar. Svojo f:gemno hogaco sfxvtno pot jc začel kot oirok v rodnem Sremii kot iwřr/r rokometu in nogometa. Rh mladostima je pripeljala Slovenijo v začetku sesuleseiih let - najprej v Celje, zatem pa i* ntdarsko P^-ienje. NK Rtidur je hil njegov dnigi, na trenutke pa pni dom. Svoje bogate vratarske mojstrovine je ntzdajal več kot trideset let. Ni mil bilo težko niti takrt/t, ko je moral .skleniti aktivnu Športno pol, siij je razdajal sebe in nogometno znanje med mlajšo generacijo. Nog(>nieino pa se je zaradi bolezni poslovil in dosanjal svoje sanje leta 20/)2, ko je na stadionu oh jezerif z začetnim udarcem stal na zalenici z twgometai^i Rtfdarja in beograjske Cr\'ene z^-ezde. lako se lahko/Wovýí/ le pravi velikani in Uroš je s tem odšel med njih. liolezen je vzela svoje in v fTeiek smo se nui na pokopališču Podknij poklonili Še zadnjič. Tako je oilsel nogometaš, Športnik, vagabnnd, oČe, mož, dedek in prijatelj. Uroš, še zadnjič nogometni SREČNO! m NK Rudar SPORT !N REKREACIJA NA KRATKO Skali 13 naslovov (li /aMilh prvakov Minulo seje, /drŽ;ivnini p^vctl^lvo^l /ca vse slaroslne kategorije, /akljuCiUi lekmovalna sezona z:t itfkiiiiwalce Tackwtíndo kluba Skala. Ickniovanja se je udeležilo 152 tekmovalcev iz 11 klubov, Irener Velenjííinov Pcier Landckorjc bil zrczuliati svojih va-nwancev zelo /acîovoljcn, saj »^o vsi posegli po najvišjih mestih. V klubu se lahko pohvalijo liidi z dvema nazivoma najboljsili: Uro!» eno Icio inlajia mladinka. Viden napredek je dosegla Naslja Kramer. ki sc v ickn na WW' memw re/uiiaiih vztrajno prebijaproii vrhu. Ekipno so do^gle v konkU' renči 22 klubov 4. mcsio v Clan^^ki kategoriji. Moški pa so bili 7. med 27 ekipami- Re/ultali • diiljina: 2. Nina Kokot (AUl cm), os. r-: 81X1 m: 2. Nasija Kramer (2.13.5r>). os. r.; 20() m: 3. Maja Mihaliuec (25.27): 1?. J'.iva Ko^eljnik, (26.77); palica: 6. Petra Pi>ynić (?3() eni). 7. Ur>ka Kridj (m ciTi); 4 x4lX) ni i^iinske: 5. Kramer. Si- liti 12. maja, sledijo pa si: 21. juiija, 18. avgiista, X. septembra in 13. oktobra. Vsakič sc turnir z registracijo lekmovalnih panw prične ob 18. uri. Veleiijiaiii evropski klubski prvaki Od 4. do 11. junija je bilo v S^v prcMiu na Madžarskem evropsko prvenMvo v elektronskem pikadu, ki se gaje udele/ita tudi ekipa Pi« kado klub Strela iz Velenja. Dosegla je izjemen uspeh, saj je izmed 146 ktubw iz vse Evrope osvojil naslov evropskega klub- jaji Lamesič pa mi mesta vkI 9 do 16. Igralci lempa bodo trenirali do konca junija, ko jih bo veČina ixl^a na/a.sluiene piîcitnice, Ivana /cra in Tamara Jcri^ pa se bd tragične ncsrecc gorskih Okreselj, 9, junija - V petek je minilo osem let ixi tragične nesreće, kise je zgodila med us(X'>sat>-Ijanjem Članov Cn>rske reševalne službe, ki so v bližini Okrešlja vadili reševanje s jximo^o helikop-teija. lako kot vsu leta doslej no policisti tudi letos organizirali spiv minski pohod na Okrešelj. kjer so se udcleŽenci s krajšo slovesnostjo, kije bila pri spominskem obeležju na kraju nesreče, p<^klonili ^po-minu preminulim gi^r^kinî reševalcem. Sporlni vikend v /avodnjah Nadvse aktivito Špt5rtnodni^tvť> iz /aví.xlcnj je minuli konce tedna na športnem igrišču pripravilo že tretji športni vikend, na katerem so nastopile iievilne ekipe iz Šaleške, /.gornje Savinjske in Mežiške doline. V soboto so organizirali tumtr v malem nogometu, na katerem je nastopilo 12 ekip. Najboljša je bila ekipa GV Tris Velenje, druga jc bila ekipa (iC- Ru pre h t je z zmagama v ťomiah (rdeêi pas) in borbah (-45 kg) postal najb<»yM deček tekmovanja, naziv najboljše Članice pasi je pri-sve, kg). Nazive državnih prvakov išií dosegli še Žvi-kart (dečki, tomic.modri pas), Sarah Sobota (deklice, borbe. +6(1 kg). Maja Zupančič (deklice, forme, rumeni pas), Nina Klisaric (mladinke, forme, rumeni pas), Drijc l*cccenik (mladiîici. fomw, rumeni pas), V finalih so klonili B(»rul Sobota (dečki, borbe. -35 kg). Sarah Solíořa (deklicc. forme, rumeni pas). Darja Skrt (mladinke, forme, nimeni pas), Klemen Vačo^Tiik (člani, fonne, modri pas) in Tomai^ lA'dnik (člani, borb^, »71 kg in tesi mix:i), Bri'>nti-ste medalje pa so osvojili Aljaž Žvikart (dečki, borile, -40 kg). Darja Skrl (mladinke, borbe. -6(1 kg). Drťjc Pťčťčnik (mladinci, boiiK, f 70kg) ter Toma/, l-vdnik (člani, forme, L dan). Ekipnoje caekwondo klub Skala z nîinimal-nim zaostankon: osvojil četrto rue-sto. I inale aileiskc$ia pokala Slovenije Kokotova in Mihalinčeva preko 1(1(1(1 točk. Kramerjeva z osebnim rekortlom V nedeljo sc je v Ljnbljani končalo tekmovanje APS, kjer so mladi velenjski atleti dosegli vidne rezultate tudi v čl.mski konkurenci. Nina Kokot in Maja Mihalinec sla dosegli rcTidlate preko KKId lock po madžarskih tablicah, /a nameček pa sla Nastja Kramer in Nina Kokot dosegli osebne rekorde. Maja in Nina siaže dcsegli n^>rmo zíí mladinsko svetiwno prvenstvo irî CYOFC igre mladih. Poleg tega je Maja Mlhalinec še mončtč, Rudnik. Test'vnik(4.()6.y6). /lalo /a kadeie in (lane V Oplolnici je bilo karale državno prvenstvo v spi>rtnih bor-btdi za slareji^ kategi^rije. SckIcKv vato je ?8ekip iz 2(1 klubov. V ka-tegmiii katietov so teknuwaici KX Tiger osvojil t na.slov državnega prvaka v sestavi: Omer 'labakwič. Mimes Mulabdić. Dragomir (\ijíé in CK>men MihcliČ. Član karate kluba Tiger /ckcri-jah Ihbaković pa je tekmoval ^a klub DVB Piran, kije prav tako osvojila naslov državnih prvakov v članski konkurenci. Po rezultatih si je ekipa Pirana odprla pot za leto 2006, kjer l^o zastopal barve Skwcnijc na evropskem regijskem (ekmiîvanju. Ukipi pa se bo po vsej verjetnosti pridružil se /ekerijev bral. Omer'là-baktwič. Ekipa mlaiših kadetov bronasla na (Ir/avnem prvensUu! MlajSi kadeii Karale kluba Velenje. v sestavi Milan in Ooran Damjanovič ter Raiko Božič, so sc tudi izkazali. Na ekipnem državnem prvenstvu v športnih bojih v Oplolnici. poslali so bronasti. Na 5. do 8. mesio pa seje pri kadetih uvrstila ekipa v sestavi Domen Crešnik. Dalibor Pavlovič. Tadej Brodej. PoleUia liga v hrid/n Velenje - V Šaleškem bridŽ klubu Velenje so se ol> pi>moči a'Ij'^kega kluba ixlločili organizirati poletno ligo v bridžu. v sklopu kalere se bo /vrstilo Paki, tretja pa ekipa iz Lepe Njive. Tudi turnirja v odlx*>jki se jc v nedeljo udeležilo 12 ekip, nastopile pa so v mešanih postavah (3 nio^ki in 3 ženske). PiVo mesto na odtxîjkar-skem turnirju je osvojila ekipa TCîP t iz Florjana, druga je bila ekipa'fbpolŠice, tretja pa ekipa iz Ć'^me na Koroškem. Tekmov'anj Í v Zavodnjah sla bili, taJco koc vedno, vxílično organizirani in izpeljali in vsi udeleženci so bili enotnega mnenja, da sc naslednjo leto spet srcčaji> na športnem igrišču v Za-viKinjah na čeirtcni s|x:>rtnem vikendu. ^aslopilo 45 desetin Šmartno ob Taki, 12. junija - Na nogometnem igrišču pri osnovni .š^íli v Šmartncm i'h Paki jc bilo spet živahno, /a to so (xiskr-beli vrli člani Prostovoljnega gasilskega društva .Šmartno ob Paki, ki so lu pripravili tradicionalno tekmovanje v spomin na pred leli tiagično p IV m inu le 5^'ojc najmlajše člane-Tino. Kri.^^lino in Matica. Letošnjega se jc udeležilo 45 deset in, tega 23 pionii'skih in 22 mladinskih. Pri pionirjih so slavili mladi tekmovalci Andra/a nad R')l/clo pred Pobrcžjem v)b Savinji in ekipo Šoštanj fncsto 1. Tudi pri pionirkah so bile fjajboljše tekmovalke iz Andraža nad Pol/clo. druga jc bila ekipa Skal, tretja pa P(.rD L^v ktwica. V konkurenci mlrklinccv jc zmagala ekipa Brasl mesto so se zavihteli mladi gasilci Ciomilskcga. treija pa je bila prva ekipa Šmarlnega ob Paki. Vrstni red pri mladinkah je bil: Gomilsko, Šmartno ob Paki in Sem il j. Na Rogli močna zasedba kluba V-Racing Royla -Velenje - V sob(^lo in nedeljo ho na Rogli potekala tretja dirka LeioSnjcga dr/;ivnega prvenstva v avtomobilskih gorskih hitnost-nih dirkali. Na medtianxini p.>rski dirki, ki bo potekala pod okriljem medna ixxlne avtomobil is lične A'C/a: FIA iîi bo poleg ixlprlega državnega prvenstva stela ludi za FIA mednar<")dno avtomobilsko gorske^ prvenstvo Challenge, bo nastopilo kiirdese! vozjiikov V Racijig kluba iz Velenja. Za tekmo je prijavljenih preko 100 voznikov iz testih drŽav, med njimi tudi vsi najl>oIjŠi domači voz-n ik i. točke le tekme pa bodo za nekatere že íxlločilne. Direktor dirke Andrej Knez pravi: »V Seicent;^ Siemens Junior pokalu bo Vclcnjčan MalcJ (inidnik naskakoval najvišja tnesla. Zmagovalec uvtxlne dirke v Lučinah je bil nazadnje na krožni dirki v Cerkljah cxlličen drugi Inje v skupnem sešievkti na drugem mestu, (irudnik bo skušal na di^mačih tieh vnovčiti vU)go tihega favorita-lakih jc v tem pokalu sker skoraj deset. V skupni razvrstitvi mednarodne g<"»r.ske dirke (il ID Unior Rogla 2005 ima ve rict no največ mož m v sti od člancw V Racinga za visi>ko uvrstitev Val-ter Kobal (subaru im-prcza STI). Kobal jc letos slavil na prvi dirki za DP v paralelnem rcli-kro.su. prejšnji vikend pa jc uspcsno nastopil na svojem prvem reliju lelošnje sew)ne v Kopru. Kobal je na tej dirki ile-lil u.slxÍo večine p^^sadk, saj je imel tcŽ-ive s prebi-timigumami. zaradi katerih ie izgubil nekaj mest in končal na sedmem v skupni razvrstitvi. Ob omenjenem Kk^ialu, ki nastopa vdiviziji IV za dr/^tvno prvenstvo, se bo v diviziji 111 predstavil še en voznik relija. Član V Racinga Borut Smrdeli (renault dio RS), kije imel v preteklih sezx^iiali že veliko uspehov na gorskih dirkah. Upajmo in ž-elimo si, da bi bil uspešen tudi na domači dirki na Rogli.« V naj.šlbkejšcm razredu, diviziji I (avtomobili prostornine motorja 'ugt>). ki je pt^ dveh dirkah za državtio prvenstvo tudi vtxiilni vtem razredu. Pi>leg njega bo v tej diviziji nastopilo se pet članuov V-Raeing kluba, in siceri Jože Sřa» blovnik. Damjan Munda. Bo.sijan Celcer (vsi ziistava vugo) 1er Milja Sirožič in Ncvcnka Mcrkac (oba fiat seiccnto). Prav v diviziji I bo V-Racing najštevilčnejše zastopan. Množična zasedba pa bo V-Ra-cingu torej omogočila, da poleg orgajiizaeijskega uspeha vknjižiuuli tistega na tekmovalni progi. Vciiko sreče in uspeha, fantje In dekle! Za nastov državnega prvaka se do po-tegovat Franjo Merkač iz vetenjskega V Racing kluba. Danes olimpijslfi tek Velenje. 16. junija - Olimpijski komite Slovenije, Odbor spt>rla za vse, si že vrsto íct prizadeva, da bi razširil krog tistih, ki bi več časa kol doslej namenili sebi in druženju ob sproščeni športni ak-tivnosli. Tudi zolimpij.skimi teki. Teli seje in sc Še Ki po Sloveniji letos zvrstilo dvanajst. Eden med njimi bt> danes (četrtek, 16. junija) ob 18.30 na mestnem stadionu. U dele Ženci, vabljeni tekači rekre-ativci vseh starostnih kategorij, bodi^ lahko tekli na ? in 6 kilometrov dolgih progah. Olimpijski tek organizira Sporlno tlruštvo Premogovnikii Velenje, pokrovitelj îeka pajc Mestna občina Velenje. Vsak udeleženec bo prejel majico, odi^cjal pa sc bo lahko s čajem. Med udcicžcnci pa bodo izžrebali tudi prcccjŠnje Število nagrad. ■ Skupaj V poletje! | ^[Tl Dan mladih na Titovem trgu Lr.^B ^^^ Sobota, 25. junija / "" Progrom aktivnosri: 1. Ulična košarka 2. Namizni tenis 3. Igrala za otroke ^ • y ■ '' 4. Otroéke delavnIce-Mladi fofunís^nih derňíjRřáíov. Risanie na asfalt, líkí Iz alu lik(» \i odpadnega materiala, Izdelovanje papirnih ) ^. 5. Stojnica »Sprejemam druáačnjls^ -'.. ; \ Po prireditvi dDbifO koSe KS K? J^fdep^ bVeg. KS Desni breo. KS Šalek In Mladi iort^Žocialnih^t^kratOK Ulična koiarka J^Zs-^cr'- -'- ^ Prijava: nf j •predpnčelkomtekmovanjadop.30ure - • • po e-mailu - mízlsdŽhotm9ll.cém, fax 03/58706, do 22.06.05. Nagrade: J^ f - y \ 1. nagrada; košarkarski drí^Si ' 2. nagrada: košarkarske žóge 3. nagrada: nogometne îçge Namlim tenis ^^ ; Prijava: ( O • pred pričetkomtekçHOvapjâ-do9.00ure i )) - po e-r^ailu - mfzl§d@ho^aiLcom A v -poíaxu: 03/587^4 O^^o mobitelu 041 3^ 104/ Nagrade: / y /. 4. nagrada: tekaiov^i namlznotenlški loparSti'gï^ 5. nagrada^MÍw^i^ namiznoíenfški dre^^Suttíirfly 6. nagradíf^tó^ tekmovalne žogice Vsak utj^ežefiffi bo dobil maílco Sociaífíi ^Qk^atov in bon za 10% restavl na jesen. PODUSÍ v tffipvlnl Hervis. Prijavnine nil V primem slabega vremena prireditev odpadel 18 SVETUJEMO, OBJAVE 16. junija 2005 ANEVRIZMA - speča bomba Ćisio navaden dan. Obprijcincm klcpciu Stí veselimo vscliivc v novo siíinovanjť. Nato pa nenadomri: koisircla zjiisncga. Moían glavo-bo\. motnja ?avťsii. koma. Klicna urgcnw. Ri;Šllcc. Zavljaji^Ča sirena ... Slrah In upanje ... PociJa mu je žilo. V glavi. Ancvrizm« ... 7. ancvri^mo poimenujemo ("»olc-zcnsko i/bIenje kažeta nenormalno gibanje prsne stene v predelu konice src?i in spremenjen EKG. Sum potrdi ullrazvočna preiskava srca. '!ak.^na anevrizma se pravilomane pretrga, povzroča pa motnje srčnega ritma in rmanjSa zmogljivost srca. Zaradi upoča.v njenega pretoka krvi sc hihko v anevrizml srčnega prekata tvorijo krvni strdki. Zelo obsežne anevrizme srčnega prekata zahtevajo operativno zdravljenje. BtMniki z anevrizmo irebu.^nega dela aorte pogosto zaznavajo občuiek nenavadnega močnega utripanja v trebuJiu. I\ijavl se lahko globoka in ostra bolečins. ki se začne v hrbtu in sc ži^rkasto Širi v obe .spodnji okončini. 0I> morebitnem preiiganju anevrizme se pojavi močim bolečina v spodnjem delu trebuha in lirl>ta. Posledica pretrga-nja so obsežne notranje krvavitve, ki so ob zamujenem zdravljenju za bt>lnika praviloma usodne. Anevrizma prsne aorte lahko ra-.ste vrsto let, ob tem pa bolniku ne povzroča večjih kliničnih težav. Iako žIvqoSievDni bolniki z visokim krvnim tlakom. Prve znake opazimo šele, ko piične anevrizma zaradi svoje velikosti pritiskati na okoliška tkiva in organe. Bwecanjc I a liko p(.^v7ročl nepravilno delovanje ac^rlne zaklopke in puščanje. B<^lniki ložijo za bolečinami vzgor-njcm delu hrbta, Pojavi sc lahko kaSclj. piskajoCe dilianje. oteženo pc^žiranje In hripavost. redko tudi l/ka.. Rentgensko slikanje z uporabo kontrastnega sredstva nam pomaga pri odločitvi, aii bo potrebna opcradja. Najpogť^ieje anevrizme odkrijemo naključno ob običajnem ali preventivnem zdravniškem pregledu. Anevri/me, ki se liitit> večajo in bjjsc liihkc) pretrgale. M) ob upanju moćno boleče ali občutljive na priilsk.Nad njimi je mogoCe ^)išali značilen iztisni vretenast šum. Anevrizme laJiko odkrijemo tudi pri rentgenskem slikanju irebuha ali prsnega koša. Včasih nas bolnikove težave usmerijo v diagnostiko in pripeljejo do končne diagnoze. Ib so ponavljajoči se pulzirajoči glavoboli, nenadne kratkotrajne izgul« zavesti ali epizode preliodne slabše prekrvitve mo2gdo izogibali težjili ílzčnQi obremenitev in opravil, ob katerili bi lahko dvanj sc^ vsi kontaktni Sponi, fe je anevrizmj aorte širša od ft cm, olistaja velika nevarnost, da se preirga.zaio lxi potrebna operadja. Mesto obolele Žilríe stene nadome-stijozumemimvsiidkom. Pri operaciji anevrizme prsoe aorte začetnega dela je potrebno pogosto vstaviti ludi umetno aortno zaklopko. Anevrizma. Prepričan sem, da jo nosi v sebi vsak od nas. Na vseli arterijah - od najdebelejSe aorte pa do najtanjših arterioK ki ^ imajo mišično Meno. bi prav golov(^ nai>li kaL^no manjših anevriznio. ki pa ni pomembna in nas ne ogroža. Zatorej a po nepotrebnem ne delajmo sivih las. Ravnamo pa lahko pre\en-livm' in življenje hihko naredimo manj stresno, / ustrezno prebrano in redno lelesn<"> aktivnostjo upoča.v nimo razvoj ateroskleroze. Payimi> na uslre/no raven krvnega tUika. Nikar preko območja varnih mej frekvence srčnega utripa ne priganjaj mo svojega srca in izogibajmo.se nekaterih adrenal iaskili Športov, ki lahko aktivirajo spečo bc^mbo. ■ prim. Janez Po/es, dr. med.'internist i.R, d.o.o. HTZ VELENJE I. R, d. o. o. Partizanska cesla 78 3320VELnNJ[: po pooblastilu podjetij Premogovnik Velenje, d o. o., in RCiP, d. o. o., Velenje ter v svojem imenu OBJAVLJA PRODAJO RABLJENIH VOZIL Z LICITACIJO LPrgdiiic! Ilç llaçjjg: — m modd làjÉulssfiiiifl L HONDA. \< "ORD. letnik 19% 424.01K)SIT 2. RUNAULr CLIO 1.4, letnik 1998 437.000 SIT 3. FORD TRAN/TT KOMBIBUS, letnik 199fi 697.(JI)0 SIT 4. RENAULT CT_IO 1.4, letnik 1998 678.uo(.) srr X FORD FIESTA 1..^. 1 FLAIR. Iclnik 1996 341.000 vSIT 6 DAEWOO MATIZ, letnik 1998 168.000 SIT 7. TAM 130 gasilsko vozilo, letnik 1984 2100.000 srr 8. VOLKSWAGEN BORA 1,9 TOI, letnik 2001), 1.669.000 srr 9. RENAULT CLIO RT 1,4, letnik 1999 931.000 SIT 10. ŠKODA FELICTA COMBI LX 1,6, letnik 1998 524.ot)osrr 11. LADA 1700 NÍVA TER., letnik 1996 282.000 srr 12 VOLKSWAGEN (ÎOLF VARIANT 1,6, letnpik 2000 1.569.iK)0Srr 13. OPEL ASTRA 1,6 1 JOUNG KARAVAN, letnik 1997 882.000 srr 14. RENAULT (I-IO 1.25 FIDJI, Iclnik 1997 488.000 vSrr 15. LADA 1700 NIVA TER. Letnik 20(J3 1.696.000 srr 16. VOLKSWAGEN POLO VARIANT 1,6, Iclnik 1999 1.046.000 srr 17. VOLKSWAGEN (ÎOLF 1,8, letnik 1998 995.000 SIT 1«, FORD MONDEO 2.(1 TREND TIDCI 2.400.000 srr 19. KOMBI IMW 2200D, letnik 1978 139.000 srr Vsa v^o)i liťiUťíjr • Polog varščine v znesku 5U.(>D0,()t) SIT za vozilo na transakcijski račun ITTZ Velenje L P., d. o. o., SI. (;2426-0088967382 NLB d.d., Ljubljana. • Na licitaciji lahko sodelujejo tiste pravne ali fizične osebe, ki na dan licitacije predložijo potrdilo o vplačani varščini. • Draî^itcijem, ki na licitaciji ne bodo uspeli, homo varfôino vrnili (brez obresti) vpetih dneh po končani licitaciji. 3. Sklenile\ pog(Klbe. plaťílo in pre\/inn vo/ila^_ • Sklenitev kupoprodajne pogixibe: takoj po lidtaciji vozila. • Plačilo kupnine: najpozneje v 15 dneh po licitaciji. • Prcv/em vozila: naslednji dan po plačilu kupnine. 4. Davťk In siniskť prepisa ldsinisl\a ptiiťd kiipet 5, Čas in kraj li< lla< ije:^ • čas licitacijo: sreda, 22. junij 2005, ob 16. uri. • kraj licitacije: večnamenski prostor na avtobu.sni pusiaji NOP, Partizanska cesta 78» Velenje. I>. O^Wú vo/JI in po(lrol)ncjàe inforniac ijť: vsak delovni dan» oh poprejšnjem dogovoru, po telefonu (141 612451. Na dan licitacije si ho vozila možno ogledali na parkirnem prostoru NOP - Partizanska cesta 78, Velenje. Drugi tehnični podatki s sliko vozila so objavljeni na vAvu'.rlv,si. niwwwe |61«6» KB »rin u6* fiww* e W flWiMin uptê9t. S uivm wom-u XL 'miiSmm. «r^ n CtCcvsM CMl ?96.tiueil|'ru, •O «aaiHei««"CiM«" arejstéÍM V «09» M^twfK ■ iíir««mif» enmam VTUiWwq« ikbu VpTsri UflfM n^MUViMěOdt ifTax*" MMUf MBpnd empM m tMrfAO presMU vtMMVMft* %»mi viniM«) OMM» (MtueriMM oMCwIM MMM port^ W »««Mni n« JđMM I^TTOLA^ ijtrau V iithtwwfctamj ipvů tn trMKM presMfU vtMMVMft* tmocuu Se trvflHinaM t bM^Hift MIMAK' »oniii« vja^stiTMi i K6*iWewi»»ljen predsednik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Velcjija» Bojan Konlič. Da motor velenjska policija potrebuje, so 7:atrievall vsi. Navse-zadnjeo tem govori tudi izkušnja, ko si^ si Vclenjčani pri (reljanili moiomokolosposodili. Razmere -težava so predvsem motoristi, ki se vozijo pi) površinah za pešce -so se v tistem času ii^boljšale. »Ve- sel sem, da smo z nakupom in predajo motorja lahkem napravili kiak naprej pri varncvsti pešcev, Zdaj se slabo pise tiivtim, ki kršijo predpise in uporabljajo neregistrirane motorje,•< je dod^iI Srečko Meh. /adtwoljen je bil tudi Sta-nisliivVeniger. »Cireza dt^l>erpri-mer st>delovanja lokalne skupnosti s policijo pri reševanju konkretne problematike. Ne sme pa biti v ospredju vprašanje, kdo bo hitrejši, ampak varnost.« Motor je treba še registrirali in i^prcmiti s sirene^ In modro lučjo. Tak<^j ko bo to opravljen<\ policijski motor )*šel v promet«. Začasno ga btxjo uptxabljali celjski prometni policisti. Štirje velenjski, ki ga bodo uporabljali potem, pa se že usposabljajo za delo z njim. Ne bodo ga uporabljali le v mestni občini Velenje, ampak ludi v občini Šoštanj In Šmartno ob Pnki. (deja o nakupu motorja se je por-daiek. da se jc kar dvakrai, takoj po izpastitvi iz policijskega pridržanja, odpravil na nov vlomilski pt^dvig, 29. marca je osumljenec, po tistem. ko je bil na Policijski pi.")staji Velenje obravnavan zaratti storitve dveh kaznivih dejanj vlomov v vozila. Izpuščen iz policijskega pridržanja, vlomil v Opliki"» I rman v Zdravstvenem domu Velenje. Kot ittumljenec, ki je ludi odvisnik od prepovedanih drog, je bil zaradi tega znova prijel in obravnavan na policijski postaji tudi 3f). maja letos. P{)licijsko pridržanje je bilo odpravljeno istega dne, ob Prelskavapajcp<^kaz^la,da je Že minul za tem, ob 16.30, vlomilvosebni avto parkiran pred hotelom Paka v Velenju, Zaradi suma storitve noviJi vlomov v vozila, so p(^llclsti in kriminalisti osumljencu 1. junija ponovno odvzeli prostost in odredil) p<^l)cijsko pridržanje. Na najskwu, kjer,stan uje, je biki opravljena tudi hišna preiskava. Zbrana obvestila in predmeti najdeni v liišnl preiskavi $o potrdili, da je poleg ostaliii tatvin in vlomov v vo/ila ter ohjekle, za katere je bil že obravnavan v prejšnjih odlx^jih, vlomil Še v dve vozili na območju Velenja, eno na območju Mozirja, eno na območju Ruš in storil tatvino različnega blaga na lx:ncin-ski črpalki Petrol na Vranskem. Prejšnji teden gaje, takoj po zaslišanju, v pripor napotil preiskovalni sodnik. Tatvina seata Velenje, 8. junija • S Šaleške cci.ie v Velenju, je t^il odpeljan osebni avto seat Ihiza 1.6, registrskih oznak CE V6-53f). Storilec je lastniku piwzrix^li za l.íKlO.ííOl) tolarjev Škoile. Padec planinca v Belih Vodah Šf)š!Hnj,8.junya-Vsresi, jim laliki^ elektronsko spon>čilo p<"wljcjo na naslov PUCE7-poIicija.si. Ob tem opt>zarjajo, da elektronski nask>v ni namenjen sprejemanju nujnih sporočil (prijave prometnih nesreč, vlomw. zahtev pti intervenciji policije...), Skrbnik poštnega predala je namreč tiskovni predstavnik in ne dežurni policist. Odnesel za štiri milijone ur Žalec, 10. Junija - Malo pred 1. uro zjutraj sc^ policiste obvestili o vlomu v trgovino na Slandrovem trgu. Nezjianecje odnesel več različnih ur znamke Radc\ La.slnika je oškodoval za približno 4 milijone tolarjev. ^m v • B v • w v Trcenie v kroziscu Velenje, II. junija - V soboto ob 22.1.3 seje prometna nesreča s lelesnimi p<.)škod})anii zgodila v krožišču Koroške ceste. 18-letni voznik twebncga avtomobila je vozil iz smeri Skal pri^ti krožii^u pri .starem kinu. V trenutk'u. ko sc je vključeval v krt^žišče, jc trčil v 20-letnega voznibi kolesa z motorjem. Oba, tako voznik kot sopotnik na koiesu z motorjem sla padla po vozišču. Pri tem seje sopotnik huje ranil, voznik pa lažje. Vlomilci v Poki Velenje, 12. junija -V nedeljo dopoldan sla se v kraju Paka pri Velenju zgodili dve lalvint. V enem primeru lastnik pogreša večjo kckličino električnega vodnika, vrednega 350,(KM) tolarjev. V drugem primeru pa večjo količino železa in dve inox plošči. Gmotno šk<^do so iKvnili na blizu 50(j.0()0 tolarjev. V lokal in stanovanje Žalec, 12.junija - Policiste sov nedeljo seznanili z dvema vlomoma. Iz gostinskega lokala na Savinj.skI cesti v î'iilcu je ncznanec odnesel za I20.i)00 tolarjev cjga-ret In alkoholnih pijač: iz stanovanja Na zelenici v Preboldu pa za 300.000 tolarjev zJatnine in denarja. V lorek, 7. junija, zvečer, so bila pri šoD v TopolŠici poškodovana igrala. Kdo jih je ptiŠkcxJoval, predvsem pa zakaj, ni znano. Neznanec, ki je skušal priti v trgovino Elek-tro Čas v Šoštanju pa ni imel prave sreče. Vrata so bila mivnejša, Izgardert^bne omare v (Korenju je izginil mobilni telefon, še dva pa sla menjala lastnike v Premcjgovniku. le da je bilo lože v petek,. V sredo, 8. junija, so bili ob baker na Dl-nosu. Tisti, ki so ga odnesli so ga najbrž kaj hilrt> unovčili na kalnem drugem, Pri železniški postaji sc je zgi>dil vlom v osebni avto. Vlomilec je odšel z avtoradljem in sončnimi očali. V četrtek. junija, sla se na Šaleški cesti ste- Iz policistove beležke pla VelenjČana. Začelo se je s prepirom, polem pa jc eden od obeh potegnil Iz žepa nož. drugi pa v roke vzel palia>, s katero je prvemu iiladno orožje zbil iz rok, s palict") pa ga udaril po glavi. Z reševalnim vozilom so pošktv dovanega odpeljali najprej v velenjski Zdravstveni dom, od lu pa v Celje na kirurgijo. Oba bc^do policisti kazenski") ovadili, spisali pa tudi trebujeza zavarovahiai -, ki jo je la.stnik d(YŽh'el v gozdu. Obenem so vozniku izdali plačilni nalog zaradi vožnje po naravnem okolju. V petek, 10. junija, si je v Sparu v Velenju gospa nabrala za 4.000 lolaijov blaga, po- tem pa »pozabila« plačali. Na Petrolu v Šoštanju je eden tankaL ni pa plačal IzRehe na Šaleški je neznanec odnesel merilec krvnega liaka. v Vinski Ciorepajoje krava mahnila po sv<")je. A se je najbrž dobro izteklo. V soboto. 11. junija, je iz Standarda, iz poŠkodovajie izložbe, izginila elektronska tehtnica. V nedeljo, 12- junija, popoldne, jc zaradi podtalnega tlenja Ziigorelo na poseku gozda v Zavodnjah. Manjši požar so pogasili gasilci. V ponedeljek, 13. junija, je z Dinosa spet »odšlo« 240 kilogramov bakra, na Šaleški cesti je iz ene od trgovin izginil LCD monitor, v Ši>Šlanju pa je neznajiec ukradel kok) črne barve. Župan Srečko Meh predaja dokumente in ključe komandirju Božidarju Pezdevéku. Se vam zdi, da se nič ne premal« ^»vbn^i^ TI trl^^nn•.|« 9«!Mmn«m ilMu «^»«^MMni • Ar'VE'ftttj «ZM'wfÇé zMVj^tr^in PTMII \ t^v^u li INeff pfKu^om viacut«!^ » prjiiom tiiao« nxfV)o vri^ »eiwino »«čie wifermes« UtaOa cK^pMU ikisd« Ur unw«. «'".latf^teiitn^ dKMM na*.0O«:g dri^fD« ucl SUJdi na k^i 3y iNbluini «àn msd lO m uto «AMMTliKHtlaUMt V»6mr«tklMni rit »rinAUuunfflrvtiigjnnrtfVïiCX'VvKiii > vz^erfr« fli«^ UKII nru rfiiuC^^«*» SKUm 2J »to^e ^sif'ihTM) »'i mtl»» pf^wn'i fjotb rgi'iinih. Vinmih dnort'i r bugAfi'tbn «rvrivr* pem'iS <0 dep^voj, kJ !• ri* (e^Wih pn hriljh ti nt^tirrn:^ Z^'Mc teâijev ■««drtortnih RM)ii>K n v«igl 'VbŤTJú Tevenci v Italiji Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 12/13 Zandarse poroči, tranc.f. Poročila, šport, vreme Ozare Sožitja, tv Maribor Prihaja Nodi, risanka Dnevnik, vreme, šport Totalna razprodaja, 9^10 Prva ljubezen, nemški film Prvi in drugi Poročila, šport, vreme Pod rušo. 10/12 Spomin ziate ribice, irski f. Dnevnik, šport, vreme Dnevnik zamejske tv Infokanal © 06.30 07.00 07.30 07.40 08.20 09.55 10.45 12.00 13.00 13.10 13.25 13.45 1415 15.25 17.00 17.15 17.25 18.40 19.00 20.00 20.35 22,05 22,30 23.05 23.50 01,15 01.55 02,20 SLOVENIJA 2 06,30 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Infokanal 11.30 Tv prodaja 12.15 Videopisma, 10/10 12.45 Zdaj!, oddaja za razgibano ^vljenje 13,10 Koncert slovenske pop skupine Čuki in štorklje 14.35 Grška Iragedija-modemi čudež, športni lilm 15,35 Nogomet, zgod, tekme slovenske reprezentance 17,05 Gorišnioa: rokomet kvalif. za svet. prverîstvo (Ž), Sk>veniia- Portugalska, prenos 16,45 Košarka nbaacbon 19,15 Športnifilm 20,00 Rt preživetja. 3/8 20,55 Ljubljana, nogomet, prijateljska tekma, Slovenija • Svet, prenos 23.05 Nori rro v leto 2000. koncert 00.35 Iran - med svetlobo in temo. ponovitev 01.10 Infokanal 07.30 06.00 06.20 06.40 09.15 09,35 10,30 10.55 11,05 12,00 12,55 14,50 15,55 16.55 17,00 19,00 29,55 21.00 23,40 02,20 03,20 09,00 09,40 09.45 10,15 14,00 17,55 09-00 Dobro jutro, informativno- i 18.00 razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu j 18,30 10-05 Naj viža, oddaja z i 16,35 narod nozabavno glasbo. gostje: ans, Braneta Klavžarja 1 19.15 11-20 Naj spot dneva : 19,55 14.00 Videostrani, obvestila 1 20,00 17.55 Vabimo k ogledu i 20,25 18,00 Miš maš, otroška j 20,30 kontaktna oddaja 18.40 Regionalne novice 18.45 Rad igram nogomet, otroška športna oddaja 19.15 f^j spol dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 1 20,55 20.00 Lokalni ufrip Mislinjske j 21,00 doline, informativna oddaja 20,45 Regionalne novice 20.50 V harmoniji z naravo. kmetijska oddaja 21.20 Naj spot dneva 21,25 Vabimo k ogledu 21-30 Odkrito ni skrilo 22.30 Iz oddaje Dobro iutro, ml i 22,30 ' razvedrilna oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 1 23,00 23.25 Naj spot dneva i 23.05 23-30 Videostrani, obvestila j 23,10 TN/ Tv prodaja Moj priiatelj Roki, ris, film Katka In Orbi, hs. serija Zelenjavčki, ris. seiija Mala Kitty, ris, serija Ariela • mala morska delnica, ris. film Vri)ja vas, ris, serija Tom in Jen"y, ris. serija Umor, nan. Mestece za vedno, nan. Na športni poti, amer, film Smrtonosni plazilci, dokum. oddaja Anamalal v Indiji, dokum. oddaja 24 ur Ohrani vero, amer, film 24 ur Formula 1, prenos treninga Stik, amer, film Ana in kralj, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © Miš maš, otr. oddaja, pon. Vabimo k ogledu Rad igram nogorrBt, otroška športna oddaja Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše Videost/^ni, obvestila Vabimo k ogledu 1377. VTV magazin Kultura, inf. oddaja Znamo zmorerro • Preživele ob ognju: Kako si zakurimo. Uporaba ognja, Priprava pijače. Priprava hrane, Priprava kuhalnika, dokumentarno izobraževalna oddaja Na) spet dneva 50 zvezd za otro te. posn, narod nozabavnega dela fiumanitamega koncerta Veienju (5), Nastopajo; ans. Robija Zupana. Šalešld lan^e. Rudi ŠantI, Unikat, Družina Galič, Igor in Zlati zvoki, ans. Rosa ZDAJ. oddaja za razgibano življenje Vabimo k ogledu Nai spet dneva Videostrani, obvestila NEDEUA, 19. junija SLOVENIJA 1 07.30 Živžav 09.55 Med valovi 10.25 Sledi, tv Maribor 10.55 Od srca, 1/4 11,20 Ozare 11,25 Obzorja duha 12,00 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila, šport, vreme 13.15 36. tabor slov. pevskih zborov 14.50 Pri Jožovcu z Natalijo, posn. 15.50 Nikoli ob desetih: A]ja& band 17.00 Poročila, šport, vrerr« 17.20 Hrj-bar. ponovitev 16.13 Slovensld olimpijski: Alenka Cuderman 18.25 Žrebanje lota 16.40 Hopla, risanka 16.45 Čarii in Mimo, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Spet doma 21.45 â - športna oddaja 22.15 Družinske zgodbe 23.15 Poročila, šport, vreme 23,35 Ciociara, (tal. čb film 01,10 Dnevnik, vreme, šport 01.50 Dnevnik zamejske tv 02,20 Infokanal SLOVENIJA 2 06,30 infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Infokanal 09.45 Tv prodaja 10,30 Sport špas 11.00 Pn/a ljubezen, nemški film 12.3C 26. mednarodni mladinski pevski festival Celje 2005, 2/7 13.00 Mladi virtuozi 13.15 Dežela dolgega belega oblaka-Nova Zelandija, tv manbor 13.50 Košarka nba actbn 14.20 Rokomet kvalif. za svet prvenstvo (2), Slovenija • Portugalska, posnetek 15.50 Nogomet zgod tekme slovenske reprezentance, ponovitev 17.20 Prijateljska tekma. Sk)venija • Sv^, posnetek 19.25 Motokros dirt(a za svetovno prvenstvo, reportaža iz Orehove vasi 20.00 Izbruh vulkana, dokum. oddaja 20.55 Našeskrivnoživljenje, 10/22 22.00 Umetnost glasbe in plesa 22.50 Somrak bogov, tv balet 23.00 Furtvvanglerleva ljubezen, nemški film 00.15 Infokanal PONEDEUEK, 20. junija SLOVENIJA 1 . TV 07.30 Tv prodaja 06.00 Rudijevo moštvo, ris. ser. 06.25 Action man, ris. serija 08,50 Ogijevadmščina, ris. serija 09.10 Izgubljenisvet-otok dinozavrov, ris. film 10,30 Superpunce, ris. serija 10,55 Transformerji, ris. serija 11.20 Tom in Jerry, ris. serija 11.30 Družinski pes, ris. serija 11.55 Umor, nan. 12.55 Mestece ra vedno, nan. 13,55 Moćno zdravilo, nan. 14.55 Zvezdnišketežave,amer.f. 16.35 Yaba, dokum. oddaja 17.35 Ta čudežni svet, dokum. oddaja 16.15 24 ur'Vreme 16.20 Entrada • kuhinje Latinske Amenke. dokum. oddaja 19.00 24 ur 19.30 Formula 1, prenos dirke za VNZDA 22.00 Športna scena 22.45 Življenje po življenju, am. f. 00.45 24 ur, ponovitev 01.15 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 MIŠ maš, otroška oddaja 09.40 iz pon. oddaje Dobro julro 10.30 1376. VTV magazin 10.55 Kuttura, infor. oddaja 11.00 Športritorek 11.20 Športnigost 12.00 Vabimo k ogfedu 12.05 Naj vlža, oddaja z narodnczabavno glasbo, gostje: ans. Braneta Kiavžarja 13,20 12 sred. oddaje Dobro jutro 14,10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 1377. VTV magazin 16.25 Kultura, infor. oddaja 18,30 Izpet oddaje Dobro jutro 19,20 Shakir^ • MW Unpluged, glasbena oddaja 20.10 Stanovanjska zavarovanja, svetovalna oddaja Ali vemo, kaj zavarujemo in za koliko? 20.40 Odprta tema: Ali je Slovenija pred eleHričnim mrkom? 21.40 Vabimo k ogledu 21.45 Vkieostrani, obvestíia 06.40 07-00 07.05 08.00 08.05 09.00 09.05 09.25 09,40 10.10 11.05 12.25 13,00 13,15 13.25 14.30 15.00 15.05 15.40 16.05 16.15 16.25 17.00 17.30 18.25 18.40 19.00 20.00 21.00 21.25 22.00 22.50 00.20 01.15 01.40 02.10 SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 10.40 Tvprodaja 11.15 Zatiavni infokanal 11.55 Š* športna oddaja 12.25 Alpe, Donava, Jadran 12.55 Umetnost glasbe in plesa 13.40 Somrak bogov, tv balet 13,50 Furtwanglerjeva ljubezen, nemški fílm 15,05 Izbmil vulkana, dokum. 15.55 Turistika 16.20 Doberdan, Koroška 16.50 Davi, izbor iz jutranjega programa 17.55 Dediščina Evrope, 2/3 19.00 Brez sramu, 3^7 20,00 Osebno 20,30 Zenit 21.00 Studiocity 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22.30 Študentska 23.00 Brane Rončei izza odra 01.00 Infokanal Zrcak) tedna Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Iz popotne torte Risanka Svet živali, 1/13 Hri-bar Igre brez meja: Laško Tunstika Poročila, šport, vreme Slovenski oiimpijci; Alenka Cuderman Nikoli ob deseûh: Al|a& band Prvi in drugi Poročila, pn^met Doberdan. Koníka Telebajsk), 42/45 (^tsanka RadovedniTaček Kuhar, 3^14 Novice, šport, vreme Med vodnimi k)vci, poljudnoznan. oddaja Žrebanje 3>c3 Risanka Dnevnik, vreme, šport Bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, 13/13 izzivi Umetnost igre Odmevi, šport, vreme Dediščina Evrope, 2/2 Dnevnik, vreme, šport Umetnost igre Dnevnik zamejske tv Infokanal 07.25 24 ur, ponovitev 07,55 Sedma nebesa, nan 08.45 Pet skrivr^sti, nad. 09.40 Zastavljeno sfce, nad 10,30 Tvprodafa 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava ljubezen, nad. 12.45 Športna scena 13.40 Tvprodaja 14.10 Sedma nebesa, nan 15,00 Prava ljubezen, nad. 15.55 Srčna dama, nad. 16.55 Zastavljeno $n:e, nad. 17,55 24 ur-vreme 18.00 Pet skrivno^, nad. 19.00 24 ur 20,00 Riba po imenu Vanda, am, f. 21-55 Providence, nan. 22.50 XXL premiere 22-55 Alias, nan 23.50 Seks V mestu, nan, 00,20 Obvoz, amer, film 01-55 24 ur 02.55 ^k)čna panorama © 09.00 Dobro jutro 10.00 VabirTV}kogledu 10.05 1377. VW magazin 10-20 Kultura, infor. oddaja 10.25 Zdaj, oddaja za razgibano življenje 10-50 Naj spot dneva 14,00 Videostrani, Qt3vestila 17,55 VabirrvD kogledu 18.00 Regionalne novice 18.05 Mojca in medvedek Jaka, ponovitev 18.45 Siamozmoremo- Preživetje ob ognju: Kako si zakunmo. Uporatia ognja. Priprava pijače. Priprava hrane, Priprava kuhalnika, dok. Izobr. oddaja 19.15 Najspotdneva 19,20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo kc^ledu 20.00 Okrogla miza, kont, oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Športni dogodek tedna, športna oddaja 21-35 Lokalni ub'ip Mislinjske doline, informativna oddaja 22-15 Iz oddaje Dobro jUtro 23.05 VabirTK)kogledu 23.10 Naj spot dneva 23,15 Videostrani obvestila SLOVENIJA 1 07.00 Poročila 07.05 Oobfo jutro 08.00 Poročila 08.05 Oot>n3 jutro 09.00 Poročila 09.05 Kuhar, 3/14 09.25 Cedrik, 21/52 09.35 Šport špas 10.05 Zgodbe iz školjke t0.40 Sožitja, tv Maribor 11.55 Glasba treh dežel 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Ko ziate citre zapojo, 2. del 14.20 Totalna razprodaja, 9/10 15.00 Poročila, šport, vreme 15.05 Mostovi 15.40 Zmajskezgodbe, 16.05 Risanka sledi Zlatko Zakladko 16.30 Knjiga mene briga 17.00 Novice, slovenska kronika, vrerr«. šport 17.35 Podobe Slovenije: Padna 18,05 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pod žarometom 21.00 Mrtoslovenskemjunaku, dokum. meseca 22.00 Odmevi, šport vreme 22.50 Jamasitovo zlato, 2/2 23.40 Podobe Slovenije 00.10 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Pod žarometom 01.55 Onevnik zamejske tv 02-20 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 09.25 Tv prodaja 10.00 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 12.40 Tvprodaja 13.15 Osebno 13.45 Slovenci v Italiji 14.15 Zenit 15.45 Aritmija, glas. oddaja 15.25 Študentska 15.55 Studiocity 17.00 Mostovi 17.30 Davi, izborizjutranjega programa 18.20 Z bolečino v srou.tv igra 19.35 Vizum za prihodnost 11/20 20.30 Zkj,jezero,sngdrama 22.05 Rdečekozci, amer, film 23.35 Infokanal 06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11,50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.45 22.50 23.45 00.15 01.50 02.50 TV 24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pel skrivnosti, nad. Zastavljeno sroe, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad Providence, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Pel skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Dotik resnice, amer film XXL premiere Alias, nan. Seks v mestu, nan. Usodni šarm, amer, film 24 ur, ponovrtev Nočna panorama © 09.00 10.00 10.05 10.35 14.00 17.55 18.00 18.40 18.50 18.55 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.50 21.30 22.00 22.30 22.35 22.40 Ol^oglamiza, ponovitev pogovora v studiu Vabimo k ogled u Športni dogodek tedna, športna oddaja Najspotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu TV instrukcija: matematika, 3. TV mreža f^edeljski iziet potopisno-dokumentama oddaja, 3. TV mreža f^ajspotdneva Angleščina po mavrični bližnjici - 2. del za srednješolce, izobraževalna oddaja Vkleostrani. obve^la Vabimo k ogledu 1378. VTV magazin, regionalni • informativni program Kultura, informativna oddaja Športni loreK športna informativna oddaja Športni gost, kontaktna oddaja Pair play, oddaja o športu. 3, TV mreža Kajakaštvo na divjih vodah Asova gibanica, informativna oddaja, 3, TV mreža Vabimo k ogled u Naj spotdneva Vkleostrani, obvestila SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 06.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka sledi Zlatko Zakladko 09.25 Kniiga mene briga 09.45 Mladi virtuo2 10.20 Izgubljeni izumi, dokum. oddala 11.10 Spetdoma 13,00 Poročila, šport, vreme 13,15 Nekaj minutza domaČo glasbo 13.35 Ljudje In zemlja 14.25 Od srca, 1/4 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15,40 Jurij Drobižek, 25/26 16.05 Mâle sive celice, kviz 17,00 Novice, slovenska kronika. špori, vreme 17.30 Zgodbesčebelnjaka 16.20 Tunstika 16.40 Žrebanje Astra 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Profesionalec, srbsko črnogorski film 22.00 Odmevi, kuttura. šport. vreme 22.55 Omizje 00,10 Dnevnik vreme, magnet, špori ponovitev 01.05 Zgodbesčebelnjaka 01.50 Dnevnik zamejske tv 02.15 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Zabavni infokanal 13.35 Tvprodaja 14.20 Evropski magazin 14.55 Vizum za prihodnost 11/20 15.45 Norimo v leto 2000, koncert 17.20 Mostovi 17.50 Davi, Izbor iz jutranjega programa 19.00 24,2/24 20.00 Samo en cvet 2005 • ukradena mladost posnetek 21.00 Kaj pa gospod Bach, dokum. oddaja 22.15 SkDvenskajazzscena 23.15 Rimljani, itaUilm 00,50 Infokanal 06.55 07.55 06.45 09.40 10.30 11 00 11.50 12.45 13.40 14.10 15,00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 00.10 01.50 02.50 09.00 10.00 10.20 10.25 10.30 10.50 11.10 14.00 17.55 18.00 16.40 18.45 19,40 19,45 19.55 20.00 21,15 21-20 21.25 21.30 22.30 TV 24 ur, ponovitev Sedma n^sa, nan. Pel skrivnosti, nad. Zastavljeno sroe, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur, vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preden se zbudi, arror. film Hitri Edi, nan. XXL premiere Alias, nan. Seks v mestu. nan. Prošnja pred usmrtitvijo, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 23.20 23.25 23.30 Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1378- VTV magazin, pon. Kultura, informativna oddaja, ponovrtev Športni torek, ponovitev Športni gost, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Tra la laja, otroška oddaja, 3. TV mreža Regionalne novice Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev Naj spot dneva Videostrani, obvostHa Vabimo k ogledu POPCORN, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprta tema, pogovor v studiu, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila 16. junija 2005 «»'«ČAS TO IN ONO 21 (T.FToroskon V-' Oven od 21.3. de 21.4. N Po poletju bo dišalo, vi pa boste misliti le še na' dopust. Tudi zato, ker se boste znašli v nič kaj rožnati situaciji. Vaše V J dosedanje delo bodo vzeli pod drobnogled in potem se bo izkazalo, Ip da lahko tudi iz zelo najtine napake pravi sovražniki naredijo celo zgodbo. Potrebovali boste jeklene živce, pa tudi vso pogajalsko spretnost, da boste nadrejenim dokazali, da ^e vredni zaupanja. Samozavest t)o v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam v življenju vse zasuče tako kot si želite. Bik od 22.4. de 20.5. ^ N V kratkem se boste zatrdno odločili, da imate marsičesa v vašem ^^^^ vsakdanjiku res vrh glave. Ko pa boste stvari poskušali postaviti na CJ pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko part-S nerja in sodelavce prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam ^^^^^ bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zoprni. Sploh, ko bodo ugotovili, da mis lite resno. Zanje to namreč ni prav nič dobro. Poželjivi pogledi - vaši seveda - bodo le še ena reč več, ki vas bo trgala od rutine vsakdana. Vsebina uradnega pisma, na katerega čakate, bo dobra. Pomirjeni boste. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Ko boste dve odločitvi, tó še nista sprejeti, dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tokrat vam je namreč jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. Uživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste dokaj sproti in sanjali o poletju in morju, ki ga že zelo pogrešate. Se malo, pa bo... Rak od 22.6. do 22.7. Najprej bo kazalo, da gre le za družabno srečanje s starimi znanci. Potem pa se bo nedolžen klepet sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela precej već časa kot ste pričakovali, ko ste obljubili izvedbo. Kaj lahko se zgodi, da bo zato precej trpelo dmžinsko in tudi ljubezensko življenje. Ob tem se boste znašli še v nezavidljivi finančni situaciji, saj se bo izkazalo, da bo nenaden, a nujen izdatek veliko večji kot ste spn/a mislili. Pazite, če boste postali zadirčni. To bo znak, da potrebujete sprostitev. Lev od 23.7. do 23.8. /■ ^ Znani ste po tem, da se dobro znajdete v kriah, ko se je treba odločafi ©zelo na hitro. Čeprav se vam bo letošnji začetek poletja morda zdel malo dolgočasen, se boste tudi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo več kol dan ali dva. Izzivov za svoje možgane in ranjeno dušo pa raje ne iščite na silo, kar še posebej velja za poslovno področje. Dokažite vsem, tudi največjim dvomljivcem, da zmorete tudi tako resne življenjske preizkušnje. Devica od 24.8. do 23.9. ^ Radi bi razmišljali o radostih življenja, pa ne bo šlo. Zaradi nekega tfft precej neprijetnega dogodka boste v naslednjih dneh res veliko TK razmišljali o financah, (n to resno, saj boste morali v kratkem rešiti ^^ večjo težavno situacijo. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav ^^^^ bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, kj ne živijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Konec koncev ste že dovolj stari in izkušeni, da se lahko odločite samostojno, brez da bi ob tem trepetali, kaj si bodo o vaših odločitvah mislili drugi. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Če ste med tistimi srečneži, tó sosi v teh dneh že lahko privoščili kratek dopust, ste storili zelo prav. Morda tudi zato, ker se boste v miru končno odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite. In izkazalo se bo, da ste se odločili prav. Seveda bo treba na to počakati še kakšen teden, načeloma pa bo vendarle že kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato danio. In kdaj obdarite tudi sebe. Zaslužili ste si! Škorpiion od 24.10. do 22.11. Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo, A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo. brez da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vňen i v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili, in to brez težav. Čeprav se lahka zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počitka, pa tudi gibanja na svežem zraku, boste še kako potrebovali. Narava vabi, vi pa ste Se vedno prevečkrat utmjeni. Tudi zato. ker se ne odzovete njenemu vabilu! Strelec od 23.11. do 21.12. ^ N Poslovno se nam junijem ne boste mogli pritoževati. 2e dolgo ni- fl^ ste bili tako uspešni. Veliko vam bo dalo misliti tudi čustveno živ-JK^ ljenje, saj se vam bo zdelo, da je prišlo do močne ohladitve čustev. ^^ In to ne le iz vaše strani. Zato boste v naslednjih tednih veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakšno krepko vzpodbudo vživljenju. Krog svojih prijateljev boste razširili z zelo zanimivo osebo nasprotnega spola. Bo ostalo le pri prijateljstvu? Kozorog od 22.12. do 20.1. ^ N Ko boste začeli dobivati polena pod noge, boste kmalu ugotovili, kdo ^^ je povzročil plaz. A se ne bo dalo kaj veliko popraviti, saj bo zamera ^^ precejšnja. Imeli pa iDoste vsak dan večje in bolj obsežne načrte za ^ prihodnost. Zdelo se vam bo, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi ^^^^^ uresničite. Potem pa se boste nehote zapletli v prepir z neko zelo po-memtxio in vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdela. Zato se ne čudite, če ponoči nikakor ne boste mogli spati. Vodnar od 21.1. do 19.2. V naslednjih dneh vas znajo prizadeti očitki, da ste sebični in da ne znate poskrbeti za dobro vzdušje v kolektivu. Volk samotar sicer niste, res pa je, da bi lahko kdaj kakšno zadrego v službi premagali tudi s pomočjo nasmeha in humorja, ki vam ga sicer ne manjka. Poleg tega pojdite večkrat k prijateljem, ki ste jih močno zanemarili. Ugotovili boste, da ste bili zadnje čase res veliko preveč sami s seboj. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa vam ne bodo naklonjene. Ribi od 20.2. do 20.3. Nikakor ne boste mogli uloviti delovnega ritma in postoriti vsega, kar si boste začrtali. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj ste končno ugotovili, da nihče ne bo poskrbel za vas in vaše počutje. Ce tega ne boste storili sami. V petek vas čaka veliko presenečenj, ki zna vaše življenje precej spremeniti. In to že v kratkem. Sicer pa ste nekje v sebi že dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zato ne boste pretirano presenečeni. Četrtek, 16. junij 16.30 Osnovna šola Biba Roeck, Šoštanj Oan odprtlli vrat Osnovne šole Biba Roeck 18.00 Vila Široko, Šoštanj Poletna bridž liga 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Pojemo, plešemo, igramo Večer učencev skupinskega pouka glasbene šole Velenje. 18.30 Mestni stadion Vetenje Olimpijski tek Organizator: Športno društvo poslovnega sistema Premogovnik Vetenje, d. d., in Mestna občina Velenje Petek, 17. junij 08.00 Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem 18.30 Dom kulture Velenje Stopinje na odru - zaključna produkcija Plesnega studia N 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Preddiplomski koncert Tomaž Lojen (tolkala) 20.00 Krstnikov dom, Vinska Gora Koncert New Swing kvarteta 20.00 Mladinski center Velenje Klubski večer 21.00 Max Club Velenje Festival Big bandov 20G5 Koncert 3Big band orchestra Izola Sobota, 18, junij 07.00 Škalsko jezero, Vetenje Ribiško tekmovanje Prvenstvo Gorenja, d-d., Velenje 08.00 Središče mesta Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem Kdai - kje - kaj 09.00 - 13.00 Cankarjeva ulica, Veienje Predstavitev turistične ponudbe Pomurja v Velenju 10.00 Kardeljev trg. Velenje Žurček - otroški živ žav in sklop ustvarjalnih delavnic 10.00 - 19.00 RTCRogla Zaključek Tedna upokojencev MZDU Velenje Odfiod avtobusa bo ob 8.00 uri izpred Rdeče dvorane Velenje. 15.00 Na zeienici za velenjsko pošto Turnir v malem nogometu 17.00 Grad Vitovec, Nazarje Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne 2005 19.00 Gostišče Pirh. Šentilj pri Velenju VI. Večer pod lipco gp.O.O Atrij Velenjskega gradu Koncert Rudarskega okteta Rudarjem za srečo Gostje: Moški zbor Mannerchor Rothenbach 20.00 Mladinski center Velenje Noč blues glasbe Ponedeljek, 20. junij 10.00 • 18.00 Ljudska univerza Veienje Predstavitev Središča za samostojno učenje Torek, 21. junij 14.00 Hotel Paka, Velenje ^PaQj, W MHz FM 'imimmmÊiÊm Predstavitev knjige in delavnica Dr. Velimir Sriča: Biblija modernega vodje 17.00 Mladinski center Velenje Ustvarjalne delavnice -oblikovanje nakita 18.00 Interspar Veienje Zabavno-gtasbeno medšolsko srečanje Korajža velja 18.30 Mladinski center Velenje Filmski večer Sreda, 22. junij 09.00- 14.00 Varstveno delovni center SAŠA, enota Ježek Dan z... Dan odprtih vrat Predstavitev novih prostorov 17.00 Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic Presneto lep dan (C. Kleicke) in Počitnice male fižolice (J. Wallace) 17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961860). NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s.p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovinski KREDITI do 7 let, za vse zaposlene In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vašega vod la, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 Fax: 02/ 252 48 23 www.numerouno-sp.si Opravičilo Mod vsemi nastopajočimi na dobrodelnem koncertu Podarimo otrokom igro, ki smo ga pripravili starši otrok iz Šen-tiljskega vrtca v Vinski (lori, so bili tudi odlični Podkrajski fantje, ki v prejšnji številki Na.šcga časa niso bili omenjeni. Zahvaljujemo se jim za nastop in se iskreno opravičujemo. ■ V imenu organizatorjev Marko Jevsn/k Predavanje Društva diabetikov Velenje Društvo diabetikov Velenje bo organiziralo v četrtek, 23. junija, ob 18.00 v prcdavalnid Cindi (2. nadstropje ZD Velenje) predavanje in pogovor / Anico Kvas, ki uporřd:)lja inzulinsko črpalko. Naslednje predavanje (o pozitivni energiji) bo 7.7. ob 18.00 v sejni sobi ZD, ciklus pa bomt) nadaljevali s tremi predavanji v septembru. Datume in naslove smo navedliv junijskih obvestilih. Na predavanju bomo sprejemali tudi prijave za letni piknik v Ravnah. ■ /. G. 16. kolonija diplomantov ALU Velenje - Na grajskem dvorišču se je v ponedeljek, 13.junija,začela tradicionalna kolonija mladih slikarjev. Kolonijo že vse od začetkov podpira Mestna občina Velenje, Gorenje, d. d.. in Akademija za likovno umetnost Ljubljana, organizira pa Muzej Velenje - (lalerija. Letos je prijavljenih 13 mladih slikarjev, njihov mentor pa je prof. I lerman Gvardjančič. Ustvarjalni leden bodo v Velenju zaključili v petek ob 12. uri. Strokovna žirija, dr. Nadja Zgonik, Boris Gorupič in mag. Milena Koren Božiček, bodo izbrali tri nagrajence in od vsakega udeleženca po eno sliko za zbirko Galerije. Nagrade podeljujeta Gorenje, d. d., in Muzej Velenje - Galerija. 1. julija ob 19. uri pa bodo v Galeriji na Titovem trgu 5 v Velenju odprli razstavo slik udeležencev XV kolonije. ■ MKB Stopinje na odru 2005 Velenje - Jutri ob 17.30 se bo na odru velenjskega doma kulture začela plesna prireditev, ki jo v Plesnem studiu N vsa leta imenujejo Stopinje na odru. 'Ib bo že 17. zaključna produkcija tega plesnega studia. Po odru bodo najprej v plesnem koraku stopali najmlajši plesalci, prikazane bodo koreo-graťije mladih plesnih ustvarjalcev, starejše skupine pa bodo nastopile v sodobnih in tem- peramcntnih koreografijah. Plesni večer bo režirala Nina Mavec Krenker, program pa bodo pripravile Dragica Mavec, Rosana Štor-gelj, Polona Boruta, Nina Mavec Krenker in plesalke Plesnega studia N. ■ bš Večer pod lipco vabi Šentilj pri Velenju - »Uf, kako prijetno diši Pirhova lipa v Šentilju!«, so v vabilo na tradicionalno prireditev, imenovano Večer pod lipco, zapisali organizatorji. Turistično dru.štvo Velenje - pododbor Šentilj, in gostilna Pirh sla lista, ki vabita, da ta sobotni večer od 19. ure dalje preživite z njimi. Na prireditvi ne bo manjkalo znamenitih šenliljskih salam in bunk. Večer pa bo popestrilo tudi več pevskih in glasbenih skupin. ■ bš Zgodilo se je... \ od 17. do 23. junija -17. junija leta 1978 sti v Šoštanju prvič pripravili prireditev, ki sojo poimenovali »Šoštanjska noč«; -v nedeljo, 18. junija 1967,jc vBele Vode pripeljal prvi avtobus; -18. junija 1977 so pred zgradbo sodišča v Velenju odkrili kip »Mejaši brez meja orožij« italijanskega kiparja Valleria Mirogllia; - v atriju Velenjskega gradu sla 18. junija 2002 takratni slovenski minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik in veleposlanik Evropske unije v Sloveniji Ewan Fouere podpisala finančni memorandum ISPA za projekt, vreden 11 milijonov EUR, s katerim bodo v občini Velenje in Šoštanj do konca zgradili skupno čistilno napravo in del vodovoda; -19. junija 1960jc v Šoštanju umrl kipar Ivan Napolnik, doma iz Zavodenj pri vŠoštanju; Na-polnik, ki še danes velja za enega najboljših slovenskih kiparjev, je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; najštevilnejši Napotnikovi kipi so ženske figure, pogosto čustveno in čutno do erotičnosti stopnjevani akti, ki sc, zajeli v leseno deblo, vzpenjajo in vriinčijo, svoj pečal pa je Napolnik dal Ivan Napotnik (Arhiv Muzeja Velenje) tudi porlrclu; -19. junija 1985 so v Velenju svečano odprli novo glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega; -19. junija 1995 je na odprtem prvenstvu Domžal v kategoriji do 16 let zmagala tenisačica Katarina Srebotnik iz Velenja, ki danes uspešno nastopa na številnih teniških igriščih povsem vS-velu; - po okupaciji Slovenije so nacisti med drugim holeli uničiti ludi vse slovenske knjige, čeprav pri zbiranju knjig pri prebivalstvu niso imeli veliko uspeha; iz dokaj bogate knjižnice Katoliškega prosvetnega društva v Šl. Janžu pa so 20. junija 1941 odpeljali knjige v Velenje in jih uničili; -20. junija 1961 je Velenje obiskal predsednik afriške države Mali Modibo Keila; - 20. junija 2002 so v Šoštanju porušili dimnik na območju bivše Tovarne usnja vŠošlanj; • 23. junija 1981 je predsedsivo Republiške konference SZDL Slovenije podprlo predlog, da se K), oktobra Velenje preimenuje v Tilovo Velenje; - 23. junija 1986 je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije; pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so udeleženci opozarjali na vse vci^e probleme onesnaženosti okolja v Šaleški dolini. Pripravlja: Damijan Kljajič KINO VELENJE v hotelu paka ugrabijo računovodja Walte^a Smitha in siji In ko Nezemljaniizbršejo iz Galaksije njegova dva otK)kd. Ko se v hiši sproži Zemljo zar^digradnje vesolji obvozrne, nemi alarm skula JeHtafce rešiti, vendar se na^soljsko ladjo rešita Arthur Dent in I^KI^'KliMTI je hiša neciostopna. Igro pa vodijo krím- njegov prijatelj Ford Perfect... I ' ' ' J inatci velikega kova, ki skušajo na ta način i»í|i>ívri triler prflj cío Walterjevega di^a insopripravl- KOKO i I Režija: Wbs Craven; vloge: Chrisiina jeni na vse. Ugrabijo Jeffovo ženo in animirana komedija sinhronizirana v Rkxi. Joshua Jackson. Judy Greer hčerko, da bi ga prisilili v pomoč. Tako se slovenlčiiK) dolžina: 97 minut mora spopasti z dvojnimi nepridipravi in ftejjja: chns Wedge, Carlos SakJanfîa; Ceirtek. 16.6.. ob 20,30 lastnimi strahovi, da zadevi ne bo kos.. Gregor Gruden, Karin Komfja- Pefek. ^ liri^nvi TiCTAPI nec. Primož Ekart. Jurij Souček. Jemej Sotota,1B.6.,ob18.Q0 f\JIS(.0\l lASIAKI Kuntnerdolžina: 91 minut Sobota, m e. ob 22.15 • glasno komedija 22. 6, ob 17.00 in ob ms pretivaianie Režija; Jay Roach NmB. 19. 0.. ob 20.30 Vloge: Robert De Mro. Ben Stilfer, Di^ kRO(i 2 Ponedeljek. 20,6.. ob IBM ^ofiman, Barbra StreisarxJ. Teri EllieinnjenbralJmmy se pozno vračata p.u ijiuiij^vw domov, ko se zapleteta v prometno n^L. nc „in^rt ^^^^^ nesfečo.Mladovoznico.kiji!elitapoma. Wats, Simon Baker.David Ooriman.. gati, nez^r. .val od.oče v gnnovje, m sknviiosl. se rešiti preldelslva in najti STOI^KSkl VODNIK ^ človeka, ki je odgovoren za vse to leda * I a t ci 11 " "I*" Se pred polt» luno. iJHi Al.AKMJI poselita v malo obmoisko mestece v znanstveno lantastćna komedija » pn tokalrem časopisu lAM .C Režija: Satth Jennir^s; vluge: Martin spet odkrije r«te povezave s skriv Freeman, Mos Def, Sam Rockwell; fos'"™ ""^eo posnetkom in najstniškim d(u-i|»wuiiei Hniiina-iin minil imorom. Ko Želi razkriti'skrivnost, ji iz SSnPaî^^^^^^^^^^ S bolnišnice spc^ijo. da « njenega sina Wlis.KevinPailack,d«li.na.l13m. ,,,, našli podhlajenega.potolčenega in neza- C^. m 18.00 Rim ie posnet po štirih najbolj zabavnih ^Xa MvS šSt^^^^ Pfj.1, ,7 g „híífío knjigah vzvrsĎ znanstvene tantaslikfi, le ^zc^paiaposiaviaiasvoiegasra, Sa so'^ilekdajk.inapisane.A.hurDentie ^X?' Jeff iekoî šef policije pod novo stresno ^opsmk ene na)bol) uporabnih kn|;g v • • preizkusnio. Miadi nepridipravi namreč Stoparskega vodnika po Galak- Kino nagrajuje naročnike Našega časa j br vta drama Petek, 11 6.. ob 19.00 Sobota. 12.6.. ob 21.00 Ponedeljek, 20. 6. ob 18.00 Michael in Jannik sta brata, kt sta si raz^čna kot dan in noč. Michael je urejen moški, ki v okviru mirovnih sil služi v Af-ganistar^u, Jannik pa je prldanič. KoMIc-haella proglasijo za mrtvega« je to znak. da mera Janniok v svojem življenju nekaj spremeniti. Predvsem mora poskrteti za njegovo ženo Sarah in dve hčeri Med Sarah in njim se razvije obojestranska simpatija toda ... IMJKfiOVI TASTXRI komediia Petek, 17.6..ob21.00 Sobota. 12.0., ob 19.00 KR\IJi;SlVO MOR. SKi;(;\ PSA animirana komedija Sobota. 16. 6., ob 17M • Otr. mat. Nedelja. 19, $.. ob 17.00- Otr. mati. taijk; màl Jl¥P7JHhé akcijski triler Nedelja. 19 $.. ob 19.00 KAJMAK m marmi;l\i)a črna komedija Ponedeljek. 20.6. ob 20.00 • filmski ciklus m t£TSLOmSK£GA FIUVIA Torek. 21.6. ob 20.00- filmski ciklus 100 tSTSLOi/ENSKEGA FILMA Film govori o panj z dna družbene lestvice. On se zaplete v sumljive posle, da bi osrečil njo. Cena vstopnic: redna predstava 800 SIT, premiera 900 SIT. matineja 500 SIT! dežurstva Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO SpoStovaneiavaromke. spoštovani za\/arovancl. obveščamo vas, daje tel.: Ilžrezervfranaza službo nujne medicinske pomoči. /Va to teiefonsko številko pokličite $Afi/IO V NUJNfH PRtMERfH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšt^e uig S02/in3 zraKa OBVESCEVALEC TIKI IN POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE zd vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm; 031/505-495, gsm: 031/836-378, telefon in faks: 5725-319. ŽELITE preprostega, zvestega mlajšega moSKega za tralrto pošteno zvezo? Pokličite gsm: 031/836-378 (Ženilna posredovalnica Zaupanje) 58-LETNA, poštena in dobra gospodinja si želi spoznati prijatelja Starega do 75 let. Gsm: 041/248-847 (Ag. Alan) SO-LETNA kuharica, lepe postave, Pesje, si želi spoznati prijatelja starega do 70 let. Gsm: 041/248-647 {Ag. Alan) 30-LETNA ženska, zaposlena v Gorenjj, si želi spoznať prijatelja starega do 40 let. Resno. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan). IZOBRAŽEN 4S-letnimo§ki urejen, si želi spoznati prjjatelpco staro od 30 do 44 let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647 (Ag. Alan) VEČ gradbenih parcel, od 600 do 1000 m2. v Zgornjem Šaieku, prodam, Gsm: 041/299-919. GRADBENO parcelo, 5000 m2, v Malem Vrhu pn Šmartnem ob Rak), ugodno prodam. Gsm; 040/876-633. MANJŠO starejšo hišo v Šoštanju, mali OGLASI 120 m2.250 m2 zemljišča, prodam za 11,000.000,00 sit. Gsm: 041/299-919. 4-SOBNO stanovanje, cca. 100 m2, obnovljeno, na odlični lokaciji, na Gorici vVetenju, prodam 2a 15.500.000,00 sit. Gsm: 040/876-633. 00 3. do 15.7. oddam apartma za 4 osebe blizu Pule. Tel.: 5874 872 od 20. do 21. ure, MRVO za košnjo oddam. Telefon: 5860-060. OŽILA AVDIA 4,1.95, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040/933-241. SUZUKI svrtt,!. 96, 55.000 km.1. lastnik, prodam. Telefon: 5885-576. TOVORNO prikolico za osebno vozilo, nosilnost 750 kg, reg. 3 leta, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon: 5893-685. POMOČ nadomu (negabolnika) iscem. Gsm, 031/387-207. POCENI prodarTi obračalni plug in kosilnico za traktor Pasquali oz. Tomo Vinkovič. Malo rabljeno. Telefon: 5885-164. TRAKTOR maestral Gorenje Muta z docfetnimi priključki prodam. Telefon: 5893-537, gsm: 031/741-626. SAMONAKUĐALNO prikolico sip senator. 22 kubična, 25 let staro, prodam. Gsm: 041/780-231. ŠTIRI savine zimske gume eskimo S3,175/70/13, prodam za 20,000.00 Sit. So eno sezono rabljene. Gsm: 041/233-276. T fjsm PRODAJA mladih nesnic. ki 2e nesejo In petelinov v nedeljo, 19. junija od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. PRIDELKI JABOLČNIK in medeno, slivovo ter sadno žganie prodam. GSM: 041/344-883. DOMAČE rdeče vino prodam. Telefon: 5888-594. GIBANJE KOMUNALNO PODJETJE VEIEMJE d.0.0. Pogrebno polojMliSka tfejavnait Koroška costs 37 b. Valonjo NA POKOPAUSČU PODntAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIÍKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROfiKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/39 01 36; 041/39 01 36; 031/37 50 41; Doseglllvl smo 24 ur na dan. ZAHVALA Oh i/gubi dragega mrr/a, očeta, dodija in brala Ni snui Uslo, hiv nos loči. in življenja ni. kar rlniži nas. So vfi/j' nwčncjko. Bi'a/. pomena '/.(wje sarw/dalja, laxij in ćas. (Miio Kaćić) JANKA KAVDIKA 27.12.1925 - 5. 6. 2005 se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki sic ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam i>:raziii sožalje 1er darovali sveče in cvetje. Hvala ludi osebju Bolnišnice Ibpolšica, osebju Doma /a varstvo odraslih Velenje, g. duhcTVniku td opravljen obred, govorniku in Pogrebni slu/bi Komunalnega podjeija Velenje. Zaluj^ft^i: U'iia hčerki Majda in Dtyra z (Iniiinatna ter sestra Marta V 99. letu je tiho naspala naša mama ANGELA JAKOPIN Pokopali smo jo v c^žjem drui^inskem krogu. II. junija 2005 vPodkraju. Vživijenju so Iromiiki, 7.0 kedp.ra bi želeli, da bi se iistavU čas. Zúiujoči v.v/ njeni ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 79. letu zapustila naáa draga sestra, leta in svakinja VĚROSLAVA NAVODNIK iz Gaberk 3. 6.1926'L 6.2005 Največja in nadra-^ja boločina je trjjljenje, in če trpiš nuilčc. da nihče ne ve. da nihče no shiti. da nihče na občuti da nosiš neskončno ^oťje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaleljem in znancem za i/rečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Dt^ma za varstvo odraslih Velenje za nesebično in skrbno nego. Gasilskemu drušivu Cîabcrkc za pomoč, govorniku g. Petru Rezmanu za poslovilne besede, g. Rančigaju za opravljen obred in sv. mašo (er Pogrebni službi Usar. I Ivala ludi pevcem, izvajalcu »llšine«, praporščakom tcrgospema Lojzki Borovšck in Zoťki Zaje. Nečakinja Miiem z dndifto cvetucarna iris h pofirbiiliji sliiîba tuha Tel.:03/8g70002,GSM;041/682 369 - Ugoéia iiormdbd cvstlidiih arvâna|ev, dostava brezplačna -Prvaasa{fit6vgrobn6||d mesta brezpIdiSna - Cena na$ih pogrebnih storitev. doplaiiA] 12ÍM sit - Prevos Iz tujine, dc^lafiik) 55.(KK) sil 24 ur dnevno! Uprovna enota Velenje Porokes Mateja Valenci. Graškogorska C. 42, Velenje In Iztok Furman, KoSnícíí priCefjiiSt ?5i; Maja Vipave. Gohška c. 53 in Zvonko Arbeíter, Šercerjeva c. 7, oba Velenje. ftmrti: Andrej ViranUoj. 1932, PaSkI Kozjak št. 40 a; Janko Kavciik, roj. 1925, Gaberkešt 15; Karo] Regoršek, roj. 1925, Lipo-glav $1.38, Franc Samec, roj. 1935, Cdje. Kocbekova C. 32: Ivana Osolnik, roj. 1924, Velenje, Prešernova c. št. 2; Antoi Ažman. roj. 1926, Gorenje št. 14; Pavla Zdouc,roj.1909, Velenje, Kidričeva c.št. 39. Nazaj no bo ga nikdar več. Rjulal je val. oblak goreč; poiitid odmev, ki se lovi, na hudi pftti k večnosti, (T. RjvČek) ZAHVALA 7. junija je odšel v lopelspomin nas dragi UROŠ DEVIC 1939-2005 Z bolečino v srcu se zahvalju jemo vsem» ki ste ga pi'>sprcmili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in svcčc> ustna in pLsna sožalja» govorniku g. Kolarju, pcvcem, praporščakom in g. kaplanu Iztoku za opravljen obred ter Pogrebni službi Usai. Še posebej se zahvaljujemo »športnim« prijaleljem iz Velenja in Celja. Kvi njegovi iz Veknja in iz Indije Edino, kar ostalo je. moji siKtmiin in Mloshto srce. in vem. du nekoč nak^c. lefMJ nanni bo, (kj že kje! ZAHVALA V54. ielu starosti meje po kratki, a hudi bolezni zapustil dobri moz EMIL OBELŠAR Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem in sorodnikom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pc^l. Zahvaljujem se g. Kožarju, dr. med., in Kirurškemu oiUlcIkii Splošne bolnišnice Slovenj Grailec, Premogovniku Velenje, g. Semetu, pevcem 1er Pogrebni sluî^bi Komunalnega jxxJjetja Velenje za spoštljiv in korekten odno«. Posebna zahvala prijaleljem. ki so mi pomagali v težkih Irenutkih. Zena Irena ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni mis je v 81. letu starosli zapustila naša draga IVANA OSOLNIK Od nje smo se poslovili i3, junija 2CX)5 na pokopališču v Podkraju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvi) rta njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za izkaz^ano pomoč in lajšanje bolečin. Vsi njeni Središče mesta se prebuja z Novo Oclpi Ije lri>()\skc8a dela ccnlra Nova v sicdišt ii Vek^nja privahilo ogromno ljudi - Kljur ronlra jo dobesedno priletel / neha — Prva kiijli^a slnil)olicno preseljena v novo knjižnico Bojana Špeget Foto: Stane Vovk Velenje - Kako /oljno so Vc-Icnjčani in Vcicnjcfinkc čakali» da se v strogem centru mesla zgodi kaj novega in da cnolcino gradbišIjenci - slovenski pesniki, pisatelji, uredniki revij in kulturnih rcdakcij v medijih-pa $o bili s strokovnim delom srečanja izjemno zadovoljni. In spet seje pokazalo, da so velenjska .srečanja na ller-l^ersteinu danes eno pomembnejših srečanj slovenskih iitera-tov v Sloveniji. Ob zaključku vsakoletnega Herbersteinsko-LiterineiiSu srečanja slovenskih književnikov v Velenju (IILSSK) so Aso-ciuctju Veleniku, Velenjska knjižna fundacija in Založba Litêr» podelili Pretnarjevo na* gnid<» mednarcxlno zaslužnemu a m basa dur ju slovenske književnosti in prevajalcu slovenske literature /a trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem Zaradi mraza Je det strokovnih omizij potekat v notranjosti vile Herberstein. Z vsebinskim de* lom srečanja so bili zadovoljni tako organizatorji kot udeleženci. Prvič v novi knjižnici, kije prijazno gostila udeležence srečanja ob podelitvi nekaterih f&st/- valskih nagrad. V prvi vrsti Je bil častni gost - František Benhart. književniškem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature po svetu. Letošnji nagrajenec František Henlum. ki je prevedel okoli 70 knjig slovenskih avtoijev, je v Velenju uživa), v druženju z njim pa vsi, ki so v minulih dneh to počeli. Ob predaji prestižne nagrade so bili prisotni navdušeni nad izbranimi besedami Kajetana Koviča in ludi češkim humorjem nagrajenca, ki je nasmejal vse prisotne. Predsednik društva slovenskih [pesnikov in pisateljev Vlado ZalH)! JO književnike nagovoril ževpnwtorih nove knjižnice lakoj po simbolično prenese ni prvi knjigi iz stare v novostavbo. Bil je navdušen nad udeležbo ljudi. ki so prišli skozi steklo pokukat, kako bo i/gledaia nova knjižnica. Poudaril je^ da Slovenci radi in veliko beremo. Posebna simbolika se mu je zdela to, dii je nova knjižnica dobila praslore v nekdanji trgovini. Ponavadi je obratno. Književniški zbor s Pretnarjevim nagrajencem na čelu pa je pozdravil ludi velenjski župan Srečko Meh in nagrajencu predal monografijo mesta. Direktor založbe Litera Orlando UršiĆ, ki je v pogovoru z nami povedal, da so organizatorji srečanja ponosni, da so uvedli Pretnarjevo nagrado, pa je direktorju knjižnice Vladu Vrbiču predal ludi ček vvrcd-no.sti I milijon tolarjev. Za to- liko knjig založbe Litera bo našlo mesto na policah nove knjižnice ... Književniki, ki so se tri dni družili v Velenju, so pohvalili tudi novo literarno revijo Poeti-kon in njeno bogato vsebino, ki nastaja na Celjskem. To je dobra popotnica reviji, kakor so tudi vsi letošnji dogodki dobra popotnica novemu srečanju slovenskih knjižcNTiikov, ki se bo drugo leto dogajala tam, kjer se je letos. Na vrtu vile Herberstein in tudi po mestu. Organizacijski vodja srečanja Ivo Stnjp-nik se bo skupaj s soorganizaiorji zagotovo potrudil, da ho srečanje vsebinsko bogato in udeležencem, pa ludi Šalečanom, prijetno. ■