(pL&ma OJitii Na osrednji prireditvi ob sprejemu štafete mladosti v Ljubljani so prebrali tudi pismo Titu, v katerem pravijo: »V času, ko sprejemamo ljubljanski pionirji in mladinci Zvezno štafeto mladosti, ki se ji priključujejo v mestu-heroju z lokalno štafeto neštete najtoplejše in najiskrenejše želje vseh delovnih ljudi in občanov za tvoj 86. življenjski praznik, ti, tovariš Tito, sporočamo: Mladi, v katere imaš vedno neomajno zaupanje, tisti mladi, katerim si bil in mm boš veliki vzornik in voditelj, vsi mladi in tudi mladi Ljubljane, si še dosledneje prizadevamo za izgradnjo samoupravne socialistične družbe, kjer bo vsak delovni človek in občan, mlad ali star, našel svoje mesto, ki mu pripada na osnovi njegovih rezultatov dela in prizadevanj za naš boljši, humanejši skupni vsakdan. Prav v tem letu so za nami in pred nami pomembne naloge, ki zahtevajo veliko delavnosti in pripravljenosti, da bi spreminjali v prakso vse tisto, za kar smo se enotno opredelili pod vodstvom Zveze komunistov. Uveljavljanje interesov delovnih ljudi in občanov še dosledneje razvijamo prek delegatskega sistema, ki smo mu z volitvami članov delegacij za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti dali novih moči in razsežnosti. Uspešnejše kot kdajkoli doslej smo se vključili v priprave in lzvedbo volitev, saj nam rezultati štiriletnih izku-*znj delegatskega dogovarjanja in odločanja jasno knžejo, da je le v razvijanju socialistične demokracije realna osnova naše srečne prihodnosti. Mladi, ki so bili izvoljeni v delegacije, aktivno delujejo v mladinski organizaciji in soočajo inte-rese in hotenja nas mladih v enotni akciji vseh delovnih ljudi in občanov. . Pred kratkim se je končal kongres Zveze komunistov Slovenije, ki je potekal prav v Ljubljani. rudi priprave na XI. kongres jugoslovanskih komunistov postavljajo vrsto konkretnih nalog, za katere si z vsem svojim mladostnim zanosom tru-dimo, da jih. izvajamo, pa naj bo to v šoli, na de-l°vnem mestu ali v krajevni skupnosti. V vrste komunistov stopa vse več mladih, ki Program Zveze komunistov uresničujejo v svojih plovnih okoljih med mladim i delavci, kmeti, dir mki, študenti, člani družbenih organizacij in dru-stev v samoupravnih organih. . Poleg vseh aktivnosti, ki so postale naša vsak-~anja skrb in naloga, potekajo prav te dni pro-vromskovolilne seje osnovnih organizacij Zveze so-tptZisfičTze mladine, s katerimi se pripravljamo na ^•kongres naše organizacije. Na njem bomo oce-opravljeno delo in si začrtali naloge za nasledil obdobje. Vse to bomo zmogli združeni v enotno ZPnto mladih kmetov, delavcev, dijakov, študen-članov družbenih organizacij in društev; skrat-int 'ronto< kjer se kalijo, preverjajo in uveljavljajo meresi mladih, ki žele po socialistični poti stopati bvrsti z ramo ob rami. Za naš skupni praznik član° V ^vezo socž^isZične mladine sprejeli nove s Z dela so se vrnili ljubljanski brigadirji, ki so Skovali na prvi izmeni mladinske delovne akcije ci^Sarajevo. Tem se bo v naslednjih mese-na Pridružilo na stotine parov rok mladih Ljub-vauinov’ ki bodo po vsej Jugoslaviji z žulji ko-in L °raisfvo in enotnost jugoslovanskih narodov d^P^odnosti ter gradili temelje skladnega^ gospo-Piovini ^ega in kulturnega razvoja vsakega dela do- ^ragi naš tovariš Tito! TtiiaJ3- tvojem življenjskem jubileju ti mladinci in v^nke Ljubljane želimo veliko zdravja, zado-in Z , a> delovnih uspehov, in da bi praznovali tvoj Praznik še mnogokrat skupaj. MLADINA LJUBLJANE n ■ S sprejema v ZK — 20. aprila na Vevčah. Pomladitev — šestnajst novih članov. £*******************>****************************************>£ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ♦fr*********************************************************** 11. k&ng^ce&u *-*********************************: REFERAT SEKRETARJA KOMITEJA ZK SATURNUS FRANCA OSTERMANA Slovesen sprejem v ZK bolj zadovoljiva, saj bi morali Imeti več neposrednih proizvajalcev In članic, vendar smo povečali število neposrednih proizvajalcev na 53 °/o, število članic na 28 % ter mladih na 30%. Zbrali smo se, da s sprejemom članov v 00 ZK damo poudarek zaključkom in dokumentom 8. kongresa ZKS, pripravam na 11. kongres ZKJ, da ponovno izrazimo našo voljo in prizadevanja za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Za 8. kongres ZKS lahko rečemo, da je pomemben, zgodovinsko utemeljen, s časom določen sklep uspešnega obdobja razvoja naše družbe in začetek novega. Kongres lahko imenujemo kongres akcije in povezanosti, ker vse, kar smo storili, delamo in gradimo na temeljih prehojene poti in življenja naših borcev in velikanov delavskega in komunističnega gibanja. Smo sestavni in odgovorni del jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti ter ZK Jugoslavije. Zavedamo se mesta naše domovine v svetu, analiziramo izhodišča Helsinkov in drugih mednarodnih srečanj, ter z vso pravico zahtevamo uveljavitev pravice naših narodnostnih manjšin, predvsem koroških Slovencev v Avstriji in Makedoncev v Bolgariji. Vemo, kaj pomeni osimski sporazum ter cenimo tovrstno mednarodno sodelovanje. Zavedamo se tudi naše problematike v TOZD in DO, vemo, da moramo še veliko storiti na področju dohodkovnih odnosov, odnosih med delavci TOZD in DSSS, uveljavljanju Zakona o združenem delu, oblikovanju in sprejemanju samoupravnih aktov, Izvajanju gospodarskih načrtov TOZD In DO ter še bolj sodelovati v delu krajevnih skupnosti, delegatskem sistemu, samoupravnih interesnih skupnosti in vseh družbenopolitičnih organizacijah. V izpolnitvi dogovorjenih, samoupravno in politično pravilno usmerjenih programov dela OOZK, z določenimi nalogami in roki, s sodelovanjem vseh in demokratičnim centralizmom bomo uresničili dogovorjene sklepe in zaključke 8. kongresa ZKS. Z jačanjem materialne osnove celotne naše družbe lahko kot rezultat našega dosedanjega dela vseh delavcev DO ugotovimo tudi boljše gospodarjenje v TOZD in DO. To nam potrjujejo tudi doseženi delovni rezultati v prvem trimesečju letošnjega leta. Planiran fizični obseg proizvodnje (3/12 plana) je TOZD Tovarna embalaže presegla za 4%, TOZD Tovarna avtoopreme pa je plan dosegla 98%. Če pa primerjamo dosežene rezultate s prvim trimesečjem leta 1977, je TOZD Tovarna embalaže presegla lanskoletno proizvodnjo za 48%, TOZD Tovarna avtoopreme za 28 % TOZD Orodjarna in vzdrževanje za 16% in delovna organizacija skupaj 38%. Realizacija prodaje pa je presegla pri TOZD Tovarni embalaže — obrat Zalog — leto 1977 za 77%, obrat Mo- ste za 30 % in TOZD Tovarna avtoopreme za 54%. Produktivnost (proizvodnja v statističnih cenah na zaposlenega) se je povečala za 31 % proti lanskemu letu (embalaža 42%, avtooprema 19% in orodjarna 18%). S takimi rezultati gospodarjenja v prvem trimesečju smo vsekakor lahko zadovoljni. Ob doseženih rezultatih pa ne smemo mimo slabosti, zlasti pri uvozu repromate-riala, ki je znatno večji od izvoza. Zaostajamo in premalo pozornosti posvečamo indirektnemu in direktnemu izvozu na konvertibilno področje, kjer smo v TOZD Tovarni embalaže dosegli le 54% od planiranega, v TOZD Tovarni avtoopreme pa je indirektni izvoz na konvertibilno področje dosegel le 86% planiranega. Vzrok za to je: — za TOZD Tovarno embalaže je do včeraj veljala prepoved izvoza odpadkov bele pločevine; — v TOZD Tovarni avtoopreme je izpadel izvoz k firmam Peugeot, Citroen in delno VW. Obenem uvozi TOZD Tovarna embalaže ca. 80 % surovin in TOZD Tovarna avtoopreme 25 %. Kljub dokaj dobrim rezultatom gospodarjenja v letošnjem prvem četrtletju lahko in moramo povečati napore za izpolnitev gospodarskih načrtov TOZD in DO ter tako dati večji poudarek varčevanju s sredstvi in izpolniti program izvoza, ki je izredne važnosti za rezultat gospodarjenja celotne DO v tekočem letu. Jasno določena politika in cilji 8. kongresa ZKS, odločen idejnopolitični boj za uresničitev ciljev, je poglaviten vzrok za večje zanimanje delavcev za sprejem v ZK. Sprejemanje je dolgoročna, vsebinska in idejnopolitična naloga, tega ne smemo razumeti kot kratkotrajno akcijo. Sprejemanje mora biti organski del razvijanja družbe, marksističnega izobraževanja, ideološkega dela in rezultatov dela ZK. Menim, da lahko rečemo, da je moč ZKJ v tem, da gradi politiko, ki izraža hotenja delovnih ljudi in se odraža v povezanosti in vraščenosti v našo samoupravno socialistično skupnost. Z današnjim sprejemom 16 novih članov v OOZK smo povečali število članov ZK v naših OOZK na 160 članov. Struktura članstva še ni naj- Današnji dan ni pomemben samo za vas, ki ste postali člani ZK, temveč je pomemben tudi za vse nas, ki sprejemamo odgovornost, da vam bomo pomagali v našem skupnem delu ter vam bili v pomoč in oporo. Ko danes pozdravljamo Ljubico, Sonjo, Vinka, Vojmi-ra in vse druge nove člane, lahko zatrdimo, da bomo izpolnili naloge, ki so pred nami. Tovarišice in tovariši! Biti osebni zgled v delu in življenju ni lahko. Potrebna je vztrajnost, znanje in odločnost. Menim, da izražam misli vseh prisotnih, ko pravim, da so delavci močneje vstopali v ZK takrat, ko se je odločno zavzemala za uresničevanje samoupravnega socialističnega razvoja naše skupnosti in menim, da današnji sprejem to potrjuje. Še posebej je pomembno, ko lahko rečem, da bomo današnjemu sprejemu dali poudarek tudi s tem, ko bomo pohvalili 11 naših sodelavcev in članov za njihovo prizadevno in uspešno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter jim v priznanje z najboljšimi željami Izročili knjižne nagrade. Mislim, da moramo v našem delu večkrat uporabiti neposredne besede, ki so za posameznika vedno pomembne in spodbujanje naj poleg tvorne dobronamerne kritike postane stalna oblika dela naših OOZK. Dovolite, da pred praznikom mladosti končam z željo, ki je v srcih vseh »Naj živi socialistična federativna republika Jugoslavija in tovariš Tito!« Zbor KUD Vide Pregare je nastopil na sprejemu ZVEZA KOMUNISTOV SLOVENIJE SOCIALNO POREKLO ČLANOV Delavskega porekla je V6Č knt nr*ln\/ir»a ^lanOV kot polovica članov ZKS ali 52,8%. Če upoštevamo, da je 1974. leta bilo delavskega porekla 48,5% članstva, lahko trdimo, da se Zveza komunistov Slovenije močno obnavlja Iz delavskih vrst. Povečuje se tudi delež članov iz intelektualnih in upravno - administrativnih skupin, in sicer jih je intelektualnega Izvora 7,9 odstotka, upravno-admini-strativnega pa 8,1 %. članov ZKS, ki so kmečko-delavskega porekla, i® 25,3%. Prispevne stopnje za SIS Sredi maja smo se na zborih delavcev seznanili z dopolnili samoupravnih sporazumov o samoupravnih interesnih skupn0' stih. V preglednici objavljamo prispevne stopnje za SIS v 1977. In 1978. letu. SIS Osnova Leto 1977 Leto 1978 za izračun prispevkov 1.1.—30. 6. 1.7,- -31.12. 1.1.—30. 6. 1. 7,—31.12. Povpr. stop. 78 1. Skupnost otroškega varstva BOD 3,37 4,19 4,19 3,50 3,845 2. Mestna izobraževalna skupnost BOD 4,96 4,06 4,06 5,20 4,63 3. Ljubljanska kulturna skupnost BOD 1,11 1,45 1,45 1,00 1,225 4. Telesnokulturna skupnost BOD 0,62 0,52 0,52 0,51 0,515 5. Skupnost socialnega skrbstva BOD 0,71 0,79 0,79 0,71 0,75 6. Zdravstvo BOD 8,98 9,09 9,09 8,66 8,875 7. Skupnost zaposlovanja BOD 0,18 0,21 0,21 0,20 0,205 8. Pokoj. In invalid, zavar. BOD + posl. skl. 12,7 + 0,8 + 12,0 + 0,8 + 1,27 12,0+0,8 + 10,6 + 0,8 + 11,07 + 0,8 + 9. Starostno zavarovanje kmetov KDO 1,27 0,73 0,46 1,27 0,46 1,27 0,46 0,46 10. Raziskovalna dejavnost KDO 2,96 1,72 1,72 1,72 1.72 11. Vzgoja in usmerjeno izobraževanje KDO 10,6 9,47 9,47 9.47 9.47 12. Kolektivne komunalne storitve BOD — — 0,93 0,93 0,93 Kratice pomenijo: BOD — bruto osebni dohodek KDO — korigirana davčna osnova 25 LET SMRTI BORISA KIDRIČA Pred volitvami v samoupravne organe Izteka se mandat našim delegatom v delavske svete TOZD DSSS, delovno organizacijo In druge samoupravne organe. Delavski svet Saturnus Je 24. maja 1978 sprejel SKLEP o razpisu In določitvi datuma volitev za delegate v delavski svet, odbor delavske kontrole In skupno disciplinsko komisijo delovne organizacije. — Volitve v delavski svet delovne organizacije bodo dne 23.6.1978. — V delavski svet Izvolimo delavci: TOZD TOVARNA EMBALAŽE 9 delegatov TOZD TOVARNA AVTOOPREME 6 delegatov TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE 3 delegate DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB 3 delegate — Hkrati z volitvami delegatov v delavski svet Izvolimo delavci tudi člane odbora delavske kontrole In člane skupne disciplinske komisije delovne organizacije Saturnus, Ljubljana. Volimo najboljše! /ven DELAVEC, JAZ VIDIM TVOJO POT Jaz vidim tvojo pot, o delavec, ko zlati žarek te tiho poboža na poti v tovarno. Ti pa umakneš oči. Cementna tovarna pod goro zeleno se že kadi. Sveži slapovi gorskih studencev s pobočij šumijo, tihi vetrovi lica hladijo — a ti: stopaš čez mračna dvorišča med dimnike sive, kjer sonce pekoče za strtimi okni gori — sonce električnih luči. Zunaj slapovi, pomladni vetrovi, svobodni vrhovi — vse zeleni. Ti pa umakneš oči. Obletnica velikega revolucionarja »BORIS KIDRIČ JE ŽIVEL KRATKO, VENDAR SE JE BORIL DOLGO IN SILOVITO ...« Takole je, s temi pretresljivimi besedami, orisal njegovo življenje in delo njegov soborec in prijatelj Edvard Kardelj. 11. aprila je poteklo 25 let odkar je prenehalo biti srce našega velikega borca in komunista Borisa Kidriča. To je bil človek, ki je s prodornostjo svojega znanja in globino osebne etike izenačil svojo življenjsko pot In cilj z osvobodilnimi težnjami delavskega razreda. Svoje revolucionarno življenje in delo je začel že leta 1927 kot petnajstletni ljubljanski gimnazijec. Zgodaj se je srečal z marksističnim in leninističnim naukom in je že dve leti pozneje vstopil v vrste komunistične mladine Jugoslavije in v KP Jugoslavije. Zaradi svoje komunistične dejavnosti je preživel že svoj 18. rojstni dan v mariborskem zaporu, ker je bil obsojen na leto dni in po vrnitvi Iz zapora je od leta 1930 do 1933 vztrajno deloval za obnovitev partijske organizacije v Sloveniji, ki je utrpela težke izgube v času šestojanuarske diktature. Leta 1935 se je moral kot sekretar komunistične mladine Jugoslavije in kandidat za člana CK KPJ umakniti v tujino, kjer je v Parizu tudi začel delati s Titom. Leta 1939 se je vrnil v Jugoslavijo in začel delovati v ilegali. Skupaj z Edvardom Kardeljem je bil Kidrič vodilna osebnost ljudske vstaje, Osvobodilne fronte in partizanskega gibanja v Sloveniji. FRANC ŠETINC O BORISU KIDRIČU »Razmišljati danes o liku Borisa Kidriča pomeni razmišljati tudi o nalogah mlade generacije. To je potrebno poudariti zato, ker se čas ne ustavlja in je zato več kot nujno, da novi rodovi iščejo pota, ki vodijo naprej, toda venomer ob spoštovanju dela preteklih rodov. Dokaz, da je naša revolucija mlada, ne samo po letih, temveč predvsem po svoji vitalni, prekipevajoči energiji, najdemo tudi v Kidričevi še vedno aktualni besedi in v njegovem delu, ki je vedno težila k iskanju odgovorov o dialektiki odnosov med partijo in ljudskimi množicami ter med partijo in ljudsko oblastjo. To so bile obenem temeljne predpostavke misli in delovanja Borisa Kidriča in seveda hkrati najvitalnejša vprašanja nove Jugoslavije. In kot taka so navzoča tudi danes, saj ni nikjer zapisano, da je današnja Zveza komunistov že povsem imuna tako proti nevarnosti birokracije kakor tudi nevarnosti liberalističnega oportunizma. Tako včeraj, kot danes in tudi jutri se Zveza komunistov zaveda, da ne bo podlegla najrazličnejšim slabostim, če bo trdno povezana z množicami, kajti še vedno je revolucionarni polet delavskega razreda in vseh delovnih ljudi glavna moč za premagovanje vseh težav.« Bil je prvi politični komisar glavnega štaba slovenskih partizanskih enot, prvi sekretar izvršnega odbora OF, politični komisar glavnega štaba Slovenije, prvi sekretar slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, prvi predsednik slovenske ljudske vlade — vse to so etape Kidriče- vega dela med NOB do osvoboditve. Le borih osem let življenja je ostalo Borisu po končani oboroženi revoluciji. V tem kratkem času je neutrudno in mrzlično opravljal vrsto najpomembnejših nalog pri jugoslovanski vladi in v vodstvu KPJ. V Knežcu pri Rogaški Slatini so slovesno odprli spominski dom dr. Franceta in Borisa Kidriča, ki je v celoti preurejen v muzej in odprt za vse obiskovalce. V času revolucije in v izgradnji socializma pri nas je pokojni Boris Kidrič mnogo prispeval s svojimi teoretičnimi napotki pri oblikovanju in uveljavitvi samoupravnega gospodarskega sistema. PREDSTAVLJAMO NAŠO OBČINO Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 (telefon 41-544, 41-709). Občina Ljubljana Moste-Polje je tista občina med ljubljanskimi občinami, ki je v povojnih letih imela značaj predmestnega delavskega in kmečkega naselja, v katerem je prebivalo okoli 25.000 prebivalcev. Za razvoj te občine je značilna hitra urbanizacija ter v zvezi z njo preosnova socialno ekonomske strukture, ki je spremenila tudi zunanjo podobo občine. Danes zaposluje občina 15 % vseh delavcev Ljubljane. Glavni gospodarski potencial občine je industrija, ki ustvarja 42% deleža družbenega proizvoda občine ter okoli 15% družbenega proizvoda Ljubljane, število prebivalcev se je od konca vojne do današnjih dni podvojilo; danes prebiva v občini 18% vseh prebivalcev Ljubljane. Občina meri 152 kv. kilometrov in šteje 57.104 prebivalcev (moških 27.733, žensk 29.371). število aktivnega prebivalstva znaša 68,5%, od tega v družbenem sektorju 61,4%. SKUPŠČINSKI ORGANI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE SKUPŠČINA OBČINE Predsednik Marjan MOŠKRIČ, 1927, višji upravni delavec, dosedanji predsednik; podpredsednik Marjan GOSTINČAR, 1938, dipl. Ing. strojništva, Toplarna Ljubljana; sekretar Zvone TUŠAK, 1930, višji upravni delavec. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Predsednik Ljubo ZABUKOVEC, 1942, strojni tehnik, Papirnica Vevče; namestnik predsednika Regina TROBEC, 1952, dipl. ing. živilske tehnologije, Žito — TOZD Mlini. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Predsednik Danilo JURCA, 1927, upravni delavec, Občinski odbor ZZB Bežigrad; namestnik predsednika Mojca MAČEK, 1954, dipl. pravnik, Občinsko sodišče I Ljubljana. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Predsednik Erika RAČIČ-šIFT, 1942, dipl. pravnica, Totra Ljubljana; namestnik predsednika Jože LESKOŠEK, 1940, Žima Ljubljana IZVRŠNI SVET Predsednik Jože KAVČIČ, 1941, dipl. ekonomist; podpredsednik (za področje družbenega planiranja In gospodarstva) Slavka KERŽAN, 1928, dipl. ekonomist; podpredsednik (za področje družbenih dejavnosti) Janez LAH, 1947, učitelj. fil AS SATURNUSA q PRISPEVEK IZ KADROVSKE SLUŽBE Kaj nam prinaša sistem izobrazbe, vzgoje in usmerjenega izobraževanja Zveza komunistov Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije namenjata veliko skrb naši vzgoji in izobraževanju. To je ena izmed odgovornih nalog nas vseh, ki jo moramo izpeljati, če hočemo zagotoviti razvoj, kakršnega smo si zastavili. Vzgoja je sestavina združenega dela, prvina in dejavnik razvoja, ki se uveljavlja v svojem smotru vsestranskega razvoja osebnosti, lahko polno le tedaj, če se s svobodno menjavo dela preliva z delom v samoupravne odnose na vseh ravneh življenja. Razprava na Vlil. kongresu Zveze komunistov Slovenije in stališča v kongresni resoluciji dajejo jasno usmeritev za nadaljnjo intenzivnejšo preobrazbo vzgojnoizobraže-valnega sistema v skladu z zahtevami razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Začeti je treba že z dobro organizirano, vsem dostopno predšolsko vzgojo, da se bodo otroci lahko enakovredne-je vključevali v osnovno šolo. Predšolska vzgoja kot sestavni del vzgojnoizobraže-valnega procesa je nujen pogoj za uspešno in učinkovito vključevanje otrok v osnovno šolo ter za hitrejše odkrivanje, oblikovanje in razvijanje njihovih ustvarjalnih sposobnosti in nagnenj. Celodnevna šola, ki postaja vse bolj prevladujoča oblika in metoda osnovnega vzgajanja in izobraževanja, je pogoj za vsestranski razvoj osebnosti in boljše vključevanje v usmerjeno izobraževanje. Celodnevna šola omogoča širše povezovanje pouka in prakse z dejavnostmi prostega časa, razvoj sposobnosti in lastnosti, ki jih v klasičnem šolskem pouku ni mogoče razvijati, boljše in širše samoupravljanje in vključevanje šole v življenje krajevne skupnosti in celotnega okolja. To je osnova nadaljnjega razvoja, saj šele celodnevno bivanje učencev v vzgojno organiziranem okolju omogoča splet učenja In življenjske prakse s temeljnimi prvinami samoupravnih sposobnosti, medsebojnega sodelovanja in vključevanja v združeno delo. Programi osnovnih šol bodo obogateni s politehničnim izobraževanjem in vzgajanjem ter s temeljnimi marksističnimi, družbenoekonomskimi in drugimi humanističnimi znanji. Bistvene sestavine morajo postati prostovoljne interesne dejavnosti, v njihovo izvajanje pa bo vključen najširši krog zunanjih sodelavcev, mentorjev iz organizacij združenega dela, društev in družbenih organizacij. Prvi del javne razprave o delovnem osnutku skupnih programskih temeljev usmerjenega izobraževanja je končan. Skupni programski temelji na začetku usmerjenega izobraževanja bodo vgrajeni v načrt vzgoje in izobraževanja za poklicno delo in samoupravljanje. V številu ur, ki je predvideno v prvem in drugem letu usmerjenega izobraževanja, bo po predlogu 72% SKUPNEGA VZGOJNO-IZOBRA2EVALNEGA PROGRAMA za vse učence in odrasle, ki se bodo poklicno izobraževali po uspešno končani osnovni šoli. Skupna programska osnova vsebuje naslednja vzgojnoizobraževal-na področja: — JEZIKOVNO-UMETNOSTNO (slovenski jezik, tuji jezik, umetnostna vzgoja); — PROIZVODNO-TEHNIČNO (osnove tehnike in proizvodnje, proizvodno delo); — NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNO (matematika, fizika, kemija, biologija); — DRUŽBENOEKONOMSKO (samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovina, geografija); — TELESNOVZGOJNO In OBRAMBNO (telesna vzgoja, obramba in zaščita). Preostalih 28% razpoložljivega učnega časa pa je namenjeno področju PRIMARNE PROGRAMSKE USMERITVE, sestavljene iz skupin obveznih izbirnih predmetov, ki so najpomembnejši za kako usmeritev in izhajajo iz skupnih programskih temeljev. Vsaka izmed usmeritev je programsko izhodišče za izobraževanje v določeni skupini poklicev ali za izobraževanje v posameznem poklicu. Poleg teh bodo obvezni tudi drugi usmeritveni predmeti z vajami in praktičnim poukom, torej programi, ki bodo namenjeni določenemu poklicnemu izobraževanju. Pomembna sestavina skupnih temeljev bo proizvodno tehnično področje z osnovami tehnike in proizvodnje ter s proizvodnim in drugim družbeno koristnim delom. Učenci si bodo pridobili splošno teoretično in praktično znanje za poklicno izobrazbo. šole bodo del programa, usmerjenega v pripravo za poklic, uresničevale neposredno v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji in v drugih dejavnostih. V eni izmed primarnih usmeritev si bodo lahko učenci že v drugem letu, v skladu z zahtevami določenih profilov poklicev, pridobili izobrazbo za poklic in se vključili v delo. Tako s skupnimi programskimi temelji kot tudi z obveznimi izbirnimi programi v primarnih programskih usmeritvah se bo povezovala teorija s prakso, vzgoja in izobraže- vanje z delom, s tem pa se bodo teoretična spoznanja prenašala v življenje. Še vedno smo priče ozkim, enostranskim pojmovanjem sodobne splošne izobrazbe, ki podcenjuje vlogo tehnične kulture in delovne prakse kot sestavine vzgoje in izobraževanja. Poznavanje in uporaba materialov, orodij, strojev in naprav, ki jih videvamo povsod, tehnična in delovna dokumentacija kot sredstvo komuniciranja v vsakršni družbenoekonomski dejavnosti, proizvodni procesi in organizacija dela, temeljni pojmi o energetiki, elektroniki in informatiki, vse to je nepogrešljivo v splošni izobrazbi sodobnega človeka. Zaradi teh novih sestavin splošne izobrazbe ni mogoče govoriti o zniževanju splošne izobrazbe ravni v usmerjenem izobraževanju. Nasprotno, splošna izobrazba bo pridobila s tem novo vrednost, neločljiv del le-te bosta tudi poglobljena in širša kulturna vzgoja in izobrazba za vse učence, ki se vključujejo v poklicno izobraževanje po končani osnovni šoli. Neutemeljena je tudi bojazen, da bodo skupni programski temelji spodbujali samo povprečne učence, ne pa tudi tistih, ki so nadpovprečno sposobni in lahko hitreje napredujejo. Za to se nedvomno zavzemamo vsi zaradi izobraževalno kadrovskih potreb združenega dela in vse družbe. Izbira dopolnilnih programov bo omogočila, da bo vsakdo po svojih sposobnostih in nagnjenjih sprejel večje obveznosti ter si tako zagotovil možnosti za hitrejšo pot v vzgojnoizobra-ževalnem procesu vse do višjih stopenj v klasifikacijski lestvici poklicev in strokovne usposobljenosti. Skupni programski temelji bodo torej morali s svojo vsebino, z oblikami in metodami dela, z notranjo diferenciacijo in individualizacijo pouka zagotoviti, da bodo dosegljivi vsakomur. Zato ne smejo postati ovira na izobraževalni poti v poklic in novi vir osipa, marveč možnost za vsakogar, da si pridobi izobrazbo po svojih sposobnostih in prizadevnosti. Seveda pa moramo najprej doseči programsko povezanost in usklajenost med srednjim in visokim šolstvom, in sicer z dograjevanjem in usklajevanjem vzgojnoizobra-ževalnih programov vseh stopenj usmerjenega izobraževanja, kar naj krepi učinkovitost študija in skrajšanje šolanja. Tudi programska usmerjenost in vzgojnoizo-braževalna praksa izobraževanja za delo mora izhajati iz dela, zahtev poklica ter delovnih procesov, nalog in opravil, iz samoupravne prakse in usposobljenosti delavcev za samoizobraževanje ter iz poprejšnjih znanj in delovnih izkušenj. Izhajajoč iz tega moramo posvetiti ustrezno pozornost oblikam in metodam dela, ki zagotavljajo ustrezno vlogo in odgovornost udeležencev v vzgoj-noizobraževalnem procesu ter uveljavljanju splošnega, humanističnega in družbenoekonomskega znanja, ki je potrebno za vsestranski razvoj proizvajalca in samo-upravljalca. Skladno s preobrazbo in razvojem usmerjenega izobraževanja pa je treba oblikovati tudi merila za ocenjevanje uspešnosti dela študentov na vseh stopnjah izobraževanja. Prav tako bo treba posebno pozornost posvetiti idejnemu in strokovnemu usposabljanju pedagoških delavcev, izboljšati programe pedagoške smeri šolanja in zagotoviti ustrezno kakovost kadrov za organizacije združenega dela na vseh stop- njah in vrstah vzgajanja in izobraževanja. Na koncu se moramo zavedati, da je razvoj vzgoje in izobraževanja odvisen od družbenih pobud in akcij, zato je prav, da o vzgoji in izobraževanju na široko razpravljamo in jo v najširši družbeni osnovi tudi uveljavljamo. Referent za izobraževanje Mitja Ramovš INTERNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ IN PROSTIH UČNIH MEST ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 UČENCI V GOSPODARSTVU Objavljamo več prostih učnih mest za naslednje poklice: TOZD ORODJARNA štev. prostih mest 3 4 3 3 2 VZDRŽEVANJE poklic orodjar strugar strojni ključavničar rezkalec obratni elektrikar TOZD TOVARNA EMBALAŽE štev. prostih mest poklic 3 tiskar za tisk s ploskve 1 retušer REDNI ŠTUDENTJE Objavljamo več štipendij za naslednje srednje, višje in visoke šole: TOZD TOVARNA EMBALAŽE 1 štipendija na Tehniški srednji šoli — strojna smer 1 štipendija na Ekonomski fakulteti — poslovna smer 1 štipendija na Fakulteti za strojništvo — tehnološka smer TOZD TOVARNA AVTOOPREME 2 štipendiji na Tehniški srednji šoli — strojna smer 1 štipendija na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — VTO fizika 1 štipendija na Ekonomski fakulteti — poslovna smer 2 štipendiji na Fakulteti za strojništvo — tehnološka smer TOZD ORODJARNA IN VZDRŽEVANJE 2 štipendiji na Tehniški srednji šoli — strojna smer 1 štipendija na Ekonomski fakulteti — poslovna smer 2 štipendiji na Fakulteti za strojništvo — tehnolo-ška smer DSSS 2 štipendiji na Ekonomski srednji šoli 2 štipendiji na Ekonomski fakulteti — poslovna smer ŠTUDIJ OB DELU Vsi kandidati, ki se želijo vključiti v študij ob dela. naj pošljejo pismene prijave v kadrovsko službo. Ris' mena prijava mora med drugim vsebovati tudi: datum rojstva, delovna doba, delo oziroma delovne nalog®1 ki jih opravljate in interno telefonsko številko. Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali zlasti n®' slednje kriterije in merila: — da delavec uspešno opravlja svoje delovne n®' loge in opravila; — da je smer izbranega študija v skladu s potr®' bami temeljne organizacije; J NAŠA TEHNOLOŠKA REŠITEV Varnejše kotne Soudronica. To je zelo ugodna kapaciteta. Celotna naprava je prilagojena za izrez dveh različnih dimenzij obodov K 24 300X300 in K 22 300X350. Sedanji način omogoča z enim delavcem razrez 900 plošč na uro, to je 6500 plošč na 8 ur, to je 13.000 platin, pripravljenih za takojšnje vlaganje v vlagalec Obenem bi radi poudarili, da je celotna naprava sad domačega dela, domačih materialov in elementov, ki se dobijo na našem tržišču. Naprava je narejena brez tujega vzorca ali predloga. Še nekaj podatkov o porabljeni energiji: škarje poganja elektromotor 3 kW (2X3 kW), dvižno hidravlično mizo 0,55 kW (delo samo občasno). Poraba zraka je 10 litrov na minuto. Z novim sistemom je mogoče opremiti marsikatero delovno mesto v našem podjetju ali celo za zunanje sodelavce. Sedaj delamo na projektu istega sistema za vedra K 230 — dve dimenziji. Moramo tudi poudariti, da je bila pri prejšnjem sistemu rezanja možnost poškodbe zelo velika. Izboljšan sistem v veliki meri izključuje možnost urezov in poškodb nasploh. gl. projektant Martin Pestator škarje S sodelovanjem direktorja TOZD-7 Janezom Smrajcem, mojstrom strojne remontne delavnice in kvalificiranim delavcem Štefanom Lavrenčičem smo naredili izvedbo kotnih Škarij za izrez platin za vedro K 24 300X300 in za K 22 300X350. . Celotna naprav sestoji 'z hidravlične dvižne mize kotnih Škarij saržerja, pnev-mohidravlične mize, transportne proge in štirih vozičkov — palet. Po postavitvi paketa na hidravlično mizo (omogoča stalno najbolj primerno višino Za vlaganje plošč v škarje) J“e prične rezanje, na prvem delu obrez, po pnevmatskem Pravokotnem pomiku pa raz-ez (v drugi varianti tudi ob-.®z) platin, ki padejo v saržer n na voziček — paleto. Ko sg platine zbirajo v aržerju, se voziček s plati- V / X VV / A \ d0m'-avt°matsko znižuje, ko nih^6-želeno višino zlože-sko • atin' se škarje avtomat-st£ !zkl°pijo. S pritiskom na na|.aJ° spustimo voziček z n0 Zenimi platinami na viši-tiSn ransP°rtne proge in po-Zviiai^0 v°ziček v vlagalec niču6,98 stroia na Soudro-dva ^stavimo pod saržer $e i.?°va vozička in rezanje ahko zopet prične. čilo lšhnie rezanje je omogo-fizičn°b razmeroma težkem razred delu dveh delavcev da :z 2000 plošč/8 ur s tem, Skr0® kvaliteta zlaganja bila iaviia,na in s tem se je po-^daria .,udi izmet (robovi ni — slabo varenje). Sprehod po salonu avtomobilov v Beogradu Letošnji Salon avtomobilov, kakor je ta sejemska prireditev popularno imenovana, je bil vsaj na videz prav tak, kot nekaj let nazaj. Na videz prav malo sprememb in ne dosti paše za oči. Letos je bilo manj kroma in sijaja barv dragih tujih avtomobilov, ki so jim novi in tudi nekateri že dalj časa veljavni uvozni predpisi postrigli peroti, da bi prileteli tudi na ta jugoslovanski sejem. Tudi letos se je prav tako kot lani, v hudo jezo druge polovice, izreklo polovico razstavljalcev za letošnji nastop in tako je bil tudi letos organiziran sedemnajsti po vrsti, Salon avtomobilov, čeprav smo na tihem upali, da ga letos ne bo. V avtomobilski industriji ni pretresljivih novitet na pretek vsako leto. Razlike so opaznejše, če je Salon organiziran dveletno, vsako drugo leto. In ker smo, ko smo pred letom mnogi predlagali, da bi bil sejem šele 1979, predlagatelji prav s tem zagotovili, da bo tudi drugo leto ponovno sejem, spet salon avtomobilov. Ob vsem tem je, na začetku tega sestavka nekaj povsem jasno, pri nas bo vsako leto Salon avtomobilov, pa naj si ga žele proizvajalci, organizatorji ali gledalci. Prav malo pa je verjetno, da je to resnični interes večine proizvajalcev. Kaj smo videli? Če iz opisa izpustimo drage, nove modele, dolgonoga dekleta in podobno dekoracijo ter si z vso resnostjo ogledamo za začetek novi paviljon, v katerem je razstavljal naš največji proizvajalec avtomobilov, Zastava, potem smo kot Satumužani imeli kaj videti. Model Z-101/1300 Spe-cial je bil opremljen z ha-logenskim žarometom 0 170 Elmo lodolux, model Z-101/ Mediteran z zadnjo združeno svetilko 21. Oktobar, model Z-435/K (furgon) z oglatim žarometom Carello, Z-101/ taxi z okroglim žarometom 0 170 Zelmot. Običajna Z-101, Z-750 in častitljivi Z-1300 so bili v celoti opremljeni z našo svetlobno opremo. Tudi modra stoenka, na kateri je pisalo MILICA, je imela naše okrogle meglenke. Na začetku sestavka sem se skoraj razburjal, zakaj Salon vsako leto, morda pa bo v našem primeru in v primeru Zastave celo zelo upravičen tudi nastop na Salonu drugo leto, ko bomo morda videli kaj več, kaj drugače, predvsem pa več Saturnusa. Vsepovsod pa le ni bilo tako kot v novem paviljonu, v nekdanjem prvem paviljonu smo pri TAS videli tudi na modelu Golf/Diesel naše žaromete. Najbolj razveseljiv je bil obisk prostora, namenjen razstavljanju avtobusov domače proizvodnje. Nesporno lahko ugotovimo, da se je oglata meglenka povsem uveljavila na vseh avtobusih. Naš strah, s katerim smo si še lani ogledovali branike in velike karoserije, na katerih je bilo potrebno spremeniti, predvsem povečati odprtine ležišč za meglenke, je bil povsem neupravičen. Letos ni bilo avtobusa, ki ne bi imel vgrajenih in ne samo pritrjene naše meglenke in to ali okrogle, predvsem pa oglate. Tudi sicer lahko ugotovimo, da je na avtobusih največ naše opreme, v največ primerih kompleten asortiment od meglenke, žarometa do svetilk za zadnjo stran vozila. Opazili smo tudi domiselne rešitve kombinacij teh svetilk v en svetilni blok. Blizu avtobusov so razstavljeni tudi tovornjaki. Razveseljiva je ugotovitev, da si je zadnja združena svetilka (nova, plastična) že utrla pot pri serijski vgradnji v FAR. Tako so bili modeli kamionov FAR 2225 BK, 1620 BD in 1620 BDT (vsi so narejeni po licenci Mercedes) že opremljeni z našo novo svetilko. K tovornjakom lahko nekako k našim, domačim, štejemo tudi sovjetski KA-MAZ, za katerega bodo v letošnjem letu naša domača podjetja izdelovala nadgradnjo šasije, tudi ti, so kot že vemo, opremljeni s pri nas izdelanimi oglatimi meglenkami in zadnjimi združenimi svetilkami. S tem bi že skoraj lahko zaključili izlet po sejmu na Saturnuški način, če pa začnemo gledati še bolj podrobno, potem lahko odkrijemo še kaj. V okviru tega salona je tudi razstava opreme za nautiko in kampiranje. Tu je skopska Treska pokazala nekaj sicer standardnih kamp prikolic, ki pa so bile vredne našega pozornejšega ogleda. Na njih je montiran trikotni katadiopter (odsoj-nik), ki ima vse homologa-cijske oznake, prepisane z našega, tudi oznako E-10, vendar namesto Saturnusa piše CM, kar kaže brati SM. Ob tem, poleg vsega drugega, kar bo potrebno storiti zaradi tega, lahko ugotovimo tudi to, da naš program postaja zanimiv najmanj za dva, za 21. Oktobar in SM, pa najbrž še za koga . Ko po tem napornem obisku v miru posedimo in si ogledujemo našo stojnico na tem salonu, nas pri belem dnevu prižgana in utripajoča nova žarometa H-4 silita k razmišljanju, kdaj jih bomo že videli na naših tekočih trakovih v proizvodnji, na policah v trgovinah in kdaj tako mimogrede že vmontirane na avtomobilih na kakem parkingu. Tudi brez oglatega žarometa v najbližji prihodnosti ne gre več in podobno velja za večji premer okrogle meglenke, po kateri kličejo težki tovornjaki, avtobusi in seveda avto šport. Ker drugo leto Salon avtomobilov prav zagotovo bo, pridite in si ga oglejte tudi vi, v želji, da skupaj na njem najdemo več Saturnusa. R. K. Kratke informacije vezane na našo proizvodnjo so naročila različna podjetja pri Produktivi iz Novega Sada. Produktiva povezuje skupno okrog 50 članic. V cilju, da se sadje in povrtnine pripravljajo za poznanega kupca, so pričeli s povezovanjem oziroma sporazumevanjem v duhu zakona o združenem delu. Načeloma naj bi bilo preskrbljanje potrebnih količin sadja in po-vrtnin, njihov plasma skupna skrb, s tem pa tudi njihov dohodek in prodajna cena. Na prvem poslovnem sestanku je v tem smislu že sodelovalo 16 delovnih kolektivov iz vse države. Novi sporazumi so v praksi že zaživeli. 25-LETNICA OBSTOJA FAP iz Priboja bo letos slavil svojo 25-letnico obstoja in uspešne proizvodnje težkih vozil. V letošnjem letu bo iz Fapa prispelo 70-tiso-če vozilo, po proizvodnem planu pa bodo izdelali 8.100 vozil. V Saturnusu jim že sedaj želimo veliko novih delovnih uspehov in nadaljnjega sodelovanja. LUCAS TUDI V FRANCIJI »Lucas Industries« je s prevzemom preostalih 51 % akcijskega kapitala firme »Ducellier«, postal vodilni proizvajalec avtoelektrične opreme tudi v Franciji. S tem je Lucas utrdil svoj status vodilnega proizvajalca te opreme v zahodni Evropi. Firma Ducellier, ki je bila do sedaj v rokah tvrdke DBA, ima 3 tovarne in zaposluje skupno 7.000 delavcev. Ducellier je vodilno francosko podjetje za posamezne elek- troavtomobilske dele. Lucas širi svoj ambiciozni program ekspanzije na prekomorskih tržiščih in istočasno prilagaja svoje izdelke evropskim standardom. S prevzemom Ducel-liera se je ponudila Lucasu široka paleta izdelkov, ki bodo znatno olajšali prodor na francosko (in evropsko) tržišče. Svoje možnosti pa vidi Lucas v električni opremi die-sel motorjev, elektronski opremi in v proizvodnji žarometov. To pa so področja, kjer so bile možnosti Ducelliera omejene. Na francoskem tržišču svetlobne opreme pa Lucas že sodeluje tudi z nam zelo poznano firmo Cl-BIE. Skupno so svoje kapacitete ponudili japonski To-yoti. V tekočem letu bodo izdelali žaromete za 24.000 avtomobilov. Za podobno sodelovanje pa je že zainteresiran tudi drugi japonski izdelovalec avtomobilov NISSAN. EKSPANZIJA JAPONSKIH AVTOMOBILOV V EVROPI Samo v Holandiji so v lanskem letu Japonci prodali 116.000 avtomobilov, letos pričakujejo podobno situacijo. Veliki Britaniji so Japonci obljubili, da bodo svoj izvoz v njihovo državo omejili. Kljub tem obljubam bodo Britanci raje določili kvoto, kot to redno delajo npr. Italijani. V Britaniji je bilo namreč lani prodano kar 170.000 japonskih vozil, že v letošnjem januarju pa se je povečal japonski izvoz za nadaljnjih 13%. Da bo paradoks še večji, Japonci povečujejo tudi cene teh vozil. V Franciji je to število sicer samo 45.000, vendar je le-to ostalo isto kot leto poprej. AMERICAN MOTORS IŠČE PARTNERJA V INOZEMSTVU »Najmanjši« koncern v ZDA »American Motors« išče oblike povezovanja s podjetji izven ZDA. Največ se govori o povezovanju s francoskim podjetjem Peugeot-Citroen, s Fiatom, VW, Mercedesom in japonskimi podjetji. VW in Fiat sta te novice že demantirala. NE ODSTOPATI OD PLANA je ugotovitev delavcev v PIK Vrbovcu. Po zaslugi vseh članov kolektiva je bila lansko leto zaključeno pozitivno. Tekoče leto ne obeta posebno dobrih pogojev za gospodarjenje. V zvezi s tem so ugotovili, da bo potrebno vložiti vse napore v izpolnjevanje plana, popolneje izkoriščati delovni čas, skratka poiskati notranje rezerve. INVESTICIJE V LJUBLJANSKI AVTOMONTA2I V ljubljanski Avtomontaži predvidevajo več investicij. Tako so že v lanskem letu investirali v gradbeniška dela, za nakup strojne opreme, transportnih sredstev. Za večino teh investicij so preskrbeli lastna sredstva. Sedaj pripravljajo elaborat za nove investicije. S pomočjo bančnega kredita bodo povečali proizvodno halo, obenem pa bodo z gradnjo pridobili nove prostore za skladišče, pisarne, računski center itd. Z novim razporedom bodo pridobili tudi na boljši organizaciji proizvodnje, kar je v skladu z njihovo planirano tehnologijo. Poleg teh investicij imajo v programu tudi gradnjo objektov v Cerknici in na Vrhniki, kjer so lani že pričeli z obratovanjem v novi hali. DIESEL MOTORJI V IMR Do sedaj so v IMR že izdelovali diesel motorje za lažja dostavna vozila Zastave. Nedavno tega so uspeli izdelati tudi diesel motor za potniško vozilo, in sicer za Z-1300, planirajo pa izdelavo več tipov takih motorjev. Po svetu vse več proizvajajo, vgrajujejo in seveda uporabljajo diesel motorje, in sicer v vseh vrstah motornih vozil, saj imajo pred bencinskim motorjem več prednosti. Stroški eksploatacije so namreč kar za 30—40% nižji (poraba goriva je manjša, cena nižja), motor sam zdrži dvakrat dalj časa in znatno manj onesnažuje okolico. IMR se torej prilagaja tržišču. Fl Predstavljamo vam nove traktorje tovarne IMR, Rakovica; manjši traktor Rakovica R 60 PS (obstajata dva tipa, običajni In super) in večji Rakovica R 120. Razstavljeni so bili na »45. mednarodnem kmetijskem sejmu« v Novem Sadu. Vgrajene Imajo, podobno kot novi IMV traktorji, naše žaromete za Z-1300, smerne svetilke za Z-101, oziroma TAM In lepo razporejene univerzalne svetilke za zadnjo stran vozila. Zelo domiselno, še zanimivost, večji del karoserije Je plastičen. Stalna skrb za urejeno okolje — Kdaj bo urejeno odpadno skladišče? Ambient v Ljubljani je trgovina, kjer prodajajo dekorativne predmete za stanovanjsko opremo. Ne tako daleč nazaj smo sl pridobili z našimi izdelki za široko potrošnjo prostor v tej trgovini. Ta trgovina prodaja blago na principu razstave in aranžiranih ambientov. Pred nedavnim je bila ta trgovina na Starem trgu polna naših izdelkov, dekorativnih škatel za papir In dežnike »riba« In »živalski vrt«. Lepo aranžirane škatle s papirnimi rožami so se kar same ponujale. Na policah pa so Imeli prav tako lepo aranžirane garniture »pav« s trakovi. Malokdaj In tudi ne povsod vidimo toliko naših Izdelkov na enem mestu, v eni trgovini. R. K. ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji smrti mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem kolektivu Saturnusa za darovano cvetje in vsestransko pomoč ter za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. METKA KOSEC Posnetek z rednih vaj naših prostovoljnih gasilcev. Več v prihodnji številki Glasa Saturnusa. 25. MAJ, DAN MLADOSTI - PRAZNIK MLADIH dP&mlacl Iz go2da se oglaša vse polno glasov, ker vsi so se prebudili in novo življenje zbudili. Na travnikih mali so zvončki pokukali trobentice tudi pokažejo cvet joj, kako lep je ta svet. Žuželke imajo spet polno dela, ker imele bodo veliko meda. Cvetovi na drevju so se razprli čebelicam pot prosto odprli. Sonce toplo bo zasijalo in z nami vred se bo smejalo. Mi radi imamo to lepo pomlad, ker vsakdo vesel je, zdrav in mlad. Sprejem zvezne štafete na našem dvorišču. Irena Černuta RAZMIŠLJANJA NAŠEGA MLADINCA mnn-ii zvezr|e štafete na naše zborovanje. Nosilce smo z'čno pričakali na tovarniškem dvorišču. turnih na,n na5e dramske skupine redno sodelujejo na kul-sPre|emii e