IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1960 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA ČP »GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 — IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH — LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN l£TO XIII., ŠT. 85 UHO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH UBfM ZA GORENJSKO ČETRTEK, 21. JULIJA 1960 „Vstanite v suženjstvo zakleti,. (Boris Kalin — spomenik v Dragi) Ob Dnevu ostaje bil slučaj, da so državniki vodećih evropskih dr-Clk S SVoJ° oportunistično mu-nchensko politiko omogo-' da je Hitler postal strah in trepet človeštva. Dolga a So gojili iluzijo, da jim bo fašizem pomagal obra- let ^nati z naprednimi težnjami delovnega ljudstva v Ev- P1 lri da bo služil kot udarna pest proti takrat edini jjj*?^Stični deželi — Sovjetski Zvezi. Iste napade je gojila ^ l. vm°narhistična vlada stare Jugoslavije. Toda Komu-i lena partija Jugoslavijo je nenehno in dosledno raz-tfe] Pr£ivo lice nacizma in fašizma. Pripravljala je , av.ski razred in delovne ljudi Jugoslavije za uporen \JlJ. Proti fašistični nevarnosti, jeklenila je borce za od-j. er> spopad, organizirala je močno antifašistično giba- N nejšo Pai-t asproti poskusom, da bi v XX. stoletju z najmoder-tehniko, z znanstveno natančnostjo uničili ves in-vsak svoboden vzgib človeka, je Komunistična t^!''1*'3 Jugoslavijo vzgajala proletarsko razredno in in- acionalistično zavest o nujnosti in pomembnosti od- (:i{U "u °dpora in boja proti vsem tem nečloveškim na-^^0rri; Vsajala je v delovne ljudi spoznanje, da nikakr-^ato 8 ne more zaustaviti nezadržanega razvoja, v rern morajo delovni ljudje postati gospodarji svoje bP; °' v katerem mora moderna tehnika človeka osvo JaJati 11(1 ga pa zasužnjevati. iako so je mogla že v prvih dneh okupacije pri nas tako totalna vojna proti okupatorju in njegovim aSačem, kakor se je razen v Sovjetski zvezi razvila Žrt^^°kat'tn i deželi. Nočemo s tem zanikati ogromnih voi^-' 80 Jm dajali evropski narodi v drugi svetovni ClU(lv niti domači izdajalci, četniki in ustaši, bela in v0(j ' Vendar je dejstvo, da so se narodi Jugoslavije pod s vom svoje KPJ in-OF zavestno dvignili v obo-uPor, ki je prerasel v vstajo. Hiu a,sističnim okupatorjem niso mogli uresničiti rhrać prjj.] 8arda, s katerimi se je hotela domača gospoda $tVu nJ'(' udinjati tujcem v boju proti lastnemu ljud-t'0njn ^n°VO izdajstvo je samo razkrivalo globoke ko-bo^:,0 lils|znia in utemeljevalo nujnost povezanosti osvo-U^a ^oja z revolucionarnimi spremembami druž-Usti.§a Sistema. NOll je tako bila oh,boka ljudska socia-Cna revolucija. Priprave na 22, j Bled — Na večer pred praznikom bo predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Kapus sprejel starše padlih borcev NOV. 22. julija bo pehod bivših borcev in aktivistov na Pokljuko, kjer bodo obiskali partizanske kraje, med drugim tudi Slamnike in Rakitno. Jesenice — Za 21. julij pripravljajo partizanski . miting v letnem gledališču. 22. julija pa bodo organizirali skupinski izlet v Ljubljano, kjer bodo prisostvovali odkritju spominske plošče Borisu Kidriču. Železniki — V Sorici bodo odkrili spomenik padi'.m borcem. Delovni kolektivi organizirajo za svoje člane skupinske izlete. Žiri — Na Medini pripravljajo proslavo z odkritjem spominske plošče. Po odkritju bo veselica. Predoslje — V nedeljo, 24. julija bodo odkrili spominsko ploščo na hiši aktivista Sajevica Jožeta, ki je bil ustreljen 24. januarja 1944. Povabljene so sosednje organizacije ZB iz Šenčurja, Visokega, Nakla, Primskovega, Bri-tofa in Kokrice. Prireditev na Bledu BLED, 19. julija — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič in predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko sta sinoči prisostvovala predstavi v dvorani Kazine, kjer je nastopa] vokalno-instrumentalni ansambel »Dalmacija« iz Zagreba. V umetniškem zboru so bili člani in solisti Radio televizije iz Zagreba. Med njimi je bila Andje-la Stanikova, Boris Nikolič, Da-ro Kalmeta in drugi. Program je vodil sodelavec NG »Kandi-ja« iz Zagreba. Nastopajoči so izvajali dalmatinske, medjimurske, makedonske, srbske in slovenske narodne pesmi. Med poslušalci so vzbudile posebno navdušenje nekatere pesmi v originalnem eaj-kovskem in ikavskem narečju. Nastop tega ansambla je bil tako za domače kot za tuje goste in turiste lepo doživetje. Gorenjska je tokrat sprejel i dragega gesta iz prijateljske dežele Sudan, in sicer predsednika vojaškega vrhovnega svet?. Sudana in predsednika sudanske vlade generaln Ibrahima Abuda z njegovim spremstvom. Sudanski gostje so bili na »rađnem ob'sku v Jugoslaviji in so včeraj tudi objavili skupno sporočilo razgovorov, ki se jih imeli v Beogradu in na Brionih. Visoki gost iz Sudana si je na Gorenjskem, k?.mor je prispel v ponedeljek popoldne, najprej ogledal tovarno Iskro-. N?.to pa je odpotoval na Bled, kjer je tudi prenočil. V sončnem jutru, v torek je predsednik Abud odpotoval proti Jesenicam, kjer so ga ob cesti vseskozi navdušeno pozdravljali številni prebivalci Gor miške. Še bolj prisrčen sprejem pa so mu napravili Jeseničani. Predsednik Sudana si je na Jesenicah ogledal nekatere obrate Železarne. Presenečen nad naravnimi lepotami gorenjskih krajev se je nato vračal proti Ljubljani. V Kranju so mu navdušeni brigadirji, ki sodelujejo pri gra Jnji centralnega stadiona, z ostalimi prebivalci zaprli pot. Zbrani množica je goste obkolila, od bližnjih poslopij pa so odmevali vzkliki: »-Teto-Abad!« V imenu prebivalcev Kraaja je gosta pozdravil predsednik ObLO Kranj tovariš Franc Puhar, tri brigadirke pa so mu izročile šopke cvetja. Takoj z? tem j« predsednik sudanske vlade nadaljeval pot v Postojno na ogled jame in naprej skozi Koper na Brione Cene v gostinstvu naj se prosto formirajo Po sklepu ljudskega odbora občine Krani Občinskemu ljudskemu odboru Kranj je oddelek za gospodarstvo OLO Kranj poslal pred nedavnim prepis okrožnice Državnega sekretariata za blagov-in promet LRS, kjer je med drugim rečeno, da gostinstvo ni moglo večkrat nuditi kvalitetnih jedil in pijač, ker tudi takrat, ko so bili podani objektivni razlogi, niso bile dovoljene korekture cen navzgor. VSEM SODELAVCEM VSTAJE, VSEM AKTIVISTOM IN PREŽIVELIM BORCEM, VSEM SVOJCEM PADLIH ŽRTEV ZA SVOBODO, VSEM, KI SO KAKORKOLI SODELOVALI IN PODPIRALI OSVOBODILNO GIBANJE TER S TEM SLEDILI KLICU KOMUNISTIČNE PARTIJE IN OSVOBODILNE FRONTE. BORBENE ČESTITKE OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA OKRAJNI KOMITE ZKS KRANJ Ob Dnevu vstaje pošilja iskrene čestitke vsem poslovnim prijateljem, naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« Kranj Izseljevanje prebivalstva in teror nad njim, ki naj j bi zastrašil upornike, jim odrezal zvezo z ljudstom, uni- * čil zaledje partizanskim enotam — vse to je le številčno | in moralno krepilo naš upor. Odločnost in upornost naše borbe pa je dejansko j preprečila okupatorju njegove zločinske načrte o popol- t nem uničenju slovenskega in drugih jugoslovanskih na-i rodov. \ (Iz govora Vide Tomšičeve na ne - i deljski proslavi v Begunjah) Zaradi tega so gostinske gospodarske organizacije imele zmanjšan dohodek in omejene možnosti oblikovanja skladov. Po navedbah okrožnice naj se odpravijo občinski predpisi, ki omejujejo prosto formiranje cen v gostinstvu. Občinski ljudski odbori in gostinske zbornice pa naj bi v prihodnje le vodile politiko oblikovanja cen v gostinstvu tako, da ne bi prišlo do navijanja cen iz spekulativnih namenov . Okrožnica nadalje pravi, da taka politika glede oblikovanja Gen v gostinstvu niti v nasiprotjii z namenom odloka o evidenci in kontroli cen ,ker po mnenju Državnega sekretariata za blagovni promet LRS gostinskih storitev na splošno ne bi bilo treba smatrati kot storitve, ki so posebnega pomena za preskrbo državljanov . V okrožnici je nadalje rečeno, da je vprašanje cen za abonentsko preskrbo prav tuko treba reševati po ekonomskem principu, pri tem pa je treba izkoristiti vse ugodnosti, ki jih daje v ta namen zakonodaja. Navedena okrožnica je v skladu z mnenji in stališči glede nadaljnjega razvoja turizma, gostinstva in družbene prehrane v LRS, sprejetimi na seji IS LR Slovenije v aprilu letos, kjer je med drugim rečeno: Cene storitev v gostinstvu naj se prosto formirajo; ljudski odbori naj pri obravnavanju teh cen upoštevajo elemente strukture cene in dejanske stroške gostinskih storitev, da bo na tak način zagotovljeno obratom rentabilno poslovanje in ustvarjanje potrebnih lastnih skladov, v skladu z možnostmi, ki jih daje tržišče. Pri obravnavanju cen v obratih družbene prehrane pa je treba upoštevati načelo, da morajo tudi ti obrati, ob uveljavljanju vseh ugodnosti naše zakonodaje .poslovati po ekonomskem principu. V zvezi z vsem tem je Občinski ljudski odbor Kranj na zadnji seji dne 14. julija letos sprejel odredbo o spremembi odredbe o prepovedi zviševanja cen v gostinstvu, ki ureja zgoraj omenjene neskladnosti. r Zadnje reUi DOMA .. . PULJ, 20. julija. - Predsednik vrhovnega vojaškega sveta in predsednik vlade republike Sudana Ibrahim Abud je odpotoval danes ob 10.30 s posebnim letalom iz Pule v Kairo. Na uradnem obisku v Jugoslaviji je bil 12 dni. V tem času je imel državniške pogovore z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki, obiskal pa je razen Beograda, še Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvatsko ter Slovenijo in si ogledal več tovarn ter kulturno zgodovinskih spomenikov. Predsednik Abud je v družbi s predsednikom Titom prispel na pulisko letališče ob 10,15 z Brionov, kjer so dopoldne v navzočnosti najvišjih jugoslovanskih državnikov in članov uradnega spremstva su-danskega predsednika ter časnikarjev ebeh držav podpisali skupno Sporočilo o bivanju visokega sudanskega gosta v naši državi. ...IN PO SVETU PRAGA, 20. Julija - Prvi minister Indonezije Djuanda Kartavidjaja končuje danes petdnevni obisk na Cehoslo-vaškem. V Pragi je imel razne pogovore s predsednikom češkoslovaške vlade. Na koncu indonezijskih češkoslovaških pogovorov so objavili skupno sporočilo o bivanju Djuande na Češkoslovaškem in podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju med obema državama. V__t 2 • Četrtek, ii. julija i?«0 1 GORENJSKE 1 IZ M A1 i H KIAJIV KULTURNI IAZ6LEDI Pred pričetkom filmskega festivala SEDMIČ PULJ Filmski Pulj bo v soboto spet zaživel. Pred tisoči gledalcev se bodo spet zvrstili najnovejši jugoslovanski filmi, kjer bodo podelili tudi 10 nagrad za 10 najboljših filmov. Kot prvi se bo predstavil na puljskem festivalu debutant iz Ljubljane Ta film je kot sodijo tudi med najresnejšimi kandidati za prvo nagrado. Na festivalu bodo prikazali še dva zelo dobra filma Stole Jankoviča in Franti-ška Capa. Prvi se bo predstavil s »Partizanskima zgodbama«, drugi pa s »Špijonom X«. Ta dva filma sta bila pravkar končana in bosta doživela svoji krstni predstavi prav v Pulju. V letnem kinu Partizan v Kranju je bila v ponedeljek, 18. julija, premiera jugoslovanskega črno-belega filma KOTA 905 s tematiko iz povojnih let, ko je bilo treba likvidirati nekatere sovražne skupine, ki so se še vedno klatile po naših gozdovih. Na sliki: prizor iz filma. mladi Janez Kavčič s svojim filmom »Akcija«, s katerim bodo odprli VII. puljski festival. Žorž Skrigin se bo na festivalu predstavil s filmsko komedijo »Tovariš predsednik Centerfor«. Poleg Skriginove-ga filma bodo predvajali na filmskem festivalu v Puli še Reljino »Koto 905« in Bauerjeve »Trj Ane«. Poznavalci pravijo, da od teh dveh filmov ni pričakovati kandidatov za prva mesta. Podoben primer je s filmom Soje Jovanovičeve »Kočija sanj«. Popolnoma drugače pa ocenjujejo film Franceta Stig-lica »Deveti krog«, ki je že z uspehom zastopal našo kinematografijo tudi na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Predzadnji dan se bo na filmskem festivalu pojavil tudi Bu-lajičev film »Vojna«. FiSmski delavci bodo v času festivala organizirali tudi več konferenc na katerih se bodo pogovorili o problemih in napredku jugoslovanske kinematografije. »SREČNI DNEVI-« V TR2IČU Člani dramske skupine DPD Svoboda dz Tržiča so pričela z rednimi vajami za dramsko delo — Pugettovo komedijo »Srečni dnevi«. Prizadevni mladi gle-dališčniki se vsak večer, kljub poletnim dnevom, z režiserjem Dolfom Anderletom zbirajo v majhni sobici v tržiški glasbeni šoli. Predstavo »Srečni dnevi« bodo naštudirali do občinskega praznika, 5. avgusta. -VI VPRAŠUJETE - Ml CD63VARJ Maloobmejni promet z Avstrijo VPRAŠANJE: Več bralcev nas že dlje sprašuje, kako je z maloobmejnim prometom z Avstrijo. O tem smo že pisali (Glas Gornjske z dne 25. maja 19G0), toda takrat sporazum v praksi še ni veljal. S 15. julijem letos pa je sporazum pričel veljati in v zvezi s tem smo na oddelku za notranje zadeve OLO Kranj dobili naslednje navodilo: ODGOVOR: Dodatni sporazum o maloobmejnem prometu med FLR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo, ki je bil podpisan 18. marca 1960 v Beogradu, je s 15. julijem 1960 pričel veljati. Sporazum določa 10-kilometrski pas z obeh strani meje, kot ga je obsegal sporazum o dvolastništvu iz leta 1953. Tako spada v to področje občina Jesenice v celoti, vasi severno od Lesc in Nove vasi, Tržič z vključno Pristavo ter Zg. in Sp. Jezersko. Na avstrijski strani pa obsega 10-kilometrski pas naselja in mesta Podklošter, Beljak, St. Jakob, dalje do Drave, Borovlje, Železna Kapla, Pliberk Bistvena sprememba ki jo prinaša dodatni sporazum, je v tem, da so pravice do prehoda razširjene na vse stalno bivajoče prebivalstvo na omenjenem področju. Po tem sporazumu bodo lahko jugoslovanski in avstrijski državljani, ki stalno prebivajo na tem področju, s posebno propustnico potovali štirikrat mesečno na sosednje področje. V sosedni coni se bodo lahko zadrževali do 60 ur. Mladoletniki do 16. leta starosti bodo lahko prestopili mejo le v spremstvu staršev oziroma skrbnikov, če so vpisani v njihove propustnice. S to propustnico bodo upravičenci lahko potovali čez mejne prehode, ki bodo navedeni v propustnici, toda največ če/, pet prehodov. V okraju Kranj bodo dovoljeni prehodi preko Korenskega sedla, Ljubelja, Jezerskega in z vlakom preko Jesenic. Upravičenci bodo lahko zaprosili, da se jim vpišejo prehodi tudi na področju Maribora ali Murske Sobote. Državno mejo pa bodo morali v obeh smereh prestopiti na istem prehodu. Prepustnice bo izstavljal OLO Kranj, oddelek za notranje zadeve. Vlaganje prošenj in vročanje propustnic se bo vršilo preko turističnih društev ali poslovalnic KOMPASA. Tiskovine ((prošnje) imajo že v prodaji Turistična društva Rateče, Kranjska gora, Mojstrana, Begunje, Tržič in Jezersko, za Jesenice z okolico in Žirovnico pa potovalna agencija KOMPAS na Jesnicah, kjer bodo državljani — upravičenci tudi vlagali prošnje. Tiskovina (prošnja) mora biti izpolnjena s pisalnim strojem ali tiskanimi črkami. Prošnji je treba priložiti dve sliki, stari največ 6 mesecev, državni kolek za 250 din in 1000 din v gotovini za propustnico. Za prenos blaga in denarja se bodo na obeh straneh meje uporabljali avtonomni carinski predpisi Jugoslavije in Avstrije. Jugoslovanski državljani bodo imeli pravico odnašati na sosednje področje do 3.500 din na mesec v bankovcih od 100 din navzdol. Za dvolastnike veljajo isti devizni predpisi kot do sedaj. r NAJ RAZGOVOR Leon Teran najmlajši »suženj« asfalta v. Motorizacija osvaja mladino. To je ponovno dokazala nedeljska škofjeloška avto-moto dirka za republiško prvenstvo. Rekli bi lahko, da je bila rekordna na vsej črti. Množica dirkačev, kakršne še ni bilo na dirkah, kot je preizkušnja za prvenstvo Slovenije. Povrhu vsega pa je bilo ob 4,5 km dolgem asfaltnem obroču še enkrat več privržencev tega sedaj najbolj vabljivega športa pri nas in v svetu vobče kot lani. Med to pisano druščino pogumnih junakov jeklenih konj je bil tudi majhen dečko v svetlo modri obleki, ki je imel štartno številko 4. Tik pred nedeljskimi dirkami smo ga srečali na parkirnem prostoru pred štartno in ciljno črto. »Boš tudi ti vozil?« smo ga vprašati, ko smo ga videli v pravi dirkalni uniformi s mo-torsko čelado in očali v rokah. »Zakaj pa ne?« nam je odvrnil, »saj ne bom prvič«, je hitel pripovedovati dalje. Povedal nam je, da se piše Teran Leon in, da je doma iz Tržiča. »Koliko si pa star?« smo nadaljevali. »Pred dnevi sem jih bil 16.« »V katero šolo pa hodiš?« »V vajeniško in se učim za tapetnika« nam je takoj odvrnil. Ko se je začela dirka smo nestrpno pričakovali njegov start. Nastopil je seveda v kategoriji motorjev do 50 cem. Ko je štarter zamahnil z zastavico se je ta najmlajši tekmovalec nedeljskih dirk t Škofji Loki hitro pognal na svojega jeklenega konjička »Pegasso« in jo ucvrl proti žel. postaji. Spočetka mu je malo nagajal, toda ne toliko kot na sobotni trening preizkušnji. Vozil je kar neverjetno, kot že pravi mojster dirkalnih stez. Na cilj je pri- šel kot tretji najboljši. To je nedvomno velik uspeh za tega mladega vozača, ki je šele lansko jesen prvič sedel na motor. Ko smo ga vprašali, v kateri kategoriji bo štartal, ko bo »velik« je dejal: »Najprej seveda v razredu do 125 cem, potem pa morda še v močnejši kategoriji,« »Kakšno brzino pa dosežeš na tvojem »Motorčku«?« »Ja, včasih mi gre tudi blizu 100 km na uro.« Da, res je ta najbolj priljubljeni šport prevzel tudi najmlajše, ki so se že tako zgodaj začeli poganjati po asfaltni plošči. Ta mladi Trži-čan, ki ima vrsto predhodnikov v svojem domačem kraju se je tako kot najmlajši vpisal na listo »sužnjev« asfalta. Morda bo šel po stopinjah svojega soimenjaka Leona Pintarja, morda bo dosegel še večje uspehe. Mi mu samo želimo veliko športne sreče, sam mladi »Pintar« pa bo z marljivim treningom in s svojo veliko neustrašenost-jo in drznostjo navduševal vedno večje število ljubiteljev avto-moto športa. J. JAVORNIK J KRAJŠA POT ČEZ BISTRICO Zgodovinsko brv na Perovem pri Kamniku, kjer sta v noči na 27. julij padli prvi žrtvi oborožene vstaje slovenskega ljudstva, skojevca Mlakar in Mi-klavčič, so te dni obnovili. Brv je bila v tako slabem stanju, da je hil prehod preko nje prepovedan. Jeseničani ob praznikih Jesenice Pripravljalni odbor politično-družberiih organizacij jeseniške občine je že sestavil program prireditev za praznovanje občinskega praznika. Prireditve se V Kamniku so se že začele prireditve v počastitev praznika občine. V Pšajnovici nad Tuhinjsko dolino so odprli vodovod, ki je vaščanom skrajšal donos dobre pitne vode za pol-drug kilometer. V Kamniku je bil v nedeljo odbojkarski turnir moštev »ŽOK Ljubljana«, »3. maj« z Reke in domačim »Kamnikom«. Rezultati so bili Kamnik : Reka 3:1, Ljubljana : Reka 3:0, v finalu pa so Kam-ničani v razburljivi igri premagali Ljubljano s 3:2, s tesnim rezultatom v obeh zadnjih se-tih 18:16 in 15:13. V okviru praznika bo 21. julija ob 20. uri velika akademija TVD Partizan z vajami na orodju, 22. julija pa otvoritev pisarne AMD Kamnik, košarkarska trening tekma naših olimpijskih tekmovalcev in nogometna tekma reprezentance Domžal in Kamnika. bodo vrstile v dnevih od 21. julija do 1. avgusta. Jeseničani in okoličani bodo lahko prisostvovali partizanskemu mitingu v letnem gledališču. Pred poslopjem Komunalne banke Jesenice bodo vsak dan predvajali partizanske in dokumentarne filme, zvrstile se bodo športne prireditve in tekmovanja v nogometu, odbojki, streljanju, kegljanju, atletiki, namiznem tenisu, šahu itd. V petek, 9. julija dopoldne bo slavnostna seja centralnega delavskega sveta Železarne Jesenice v počastitev 10. obletnice delavskega samoupravljanja in 'velik manifesta ti vni shod pred Železarno. Popoldne istega dne pa bodo odprli nove objekte: višinski bazen v Ukovi, poslovno zgradbo pri banki, Dom onemoglih pa bodo preimenoval v Dom dr. Franceta Prešerna; Preskrbljeno je tudi za glasbefl* del programa, saj bo 30. ju^ na igrišču hokeja gostoval &in1' fonični orkester RTV Ljublja1^ s solisti, zadnji dan praznog' nja pa bodo godbe na P-n3,a DPD Svobod Jesenice, Javori^ Žirovnica in Hrušica izvaja promenadne koncerte. Kam v nedelji? TEDEN NAGELJNOV Kropa. V tem lepem gorenjskem kraju je v teku »teden nageljnov«. K otvoritvi tega tedna je Turistično društvo v Kropi povabilo jeseniško Svobodo. Ta je priredila v soboto, 16. julija zvečer v tamkajšnjem sindikalnem domu uspel kulturni večer pod naslovom »Izpod očaka Triglava«. Obiskovalci so videli nad 200 barvnih diapozitivov, ki so prikazovali lepote gora in krajev naše Gorenjske. Program jo dopolnjevala folklorima skupina z narr m Ijo ob 9.30 uri bo slavnog §|§ zborovanje pred gasilsk» |B domom, ob 11. uri pa vatiq$ Q sodelujočih gasilskih en0*\,.y HJ 15. uri bo zabavna priredit pri hotelu »Blegaš«. JESENICE — Danes i" JJ tri ob 20.30 uri bo v oYS\, občinskega praznika pred Pj^ slopjem Komunalne &a ^ dokumenta^ pri' predvajanje in partizanskih filmov, dneh bodo tudi športne reditve in tekmovanja. KRANJ — Danes 0° rrišču Triglava ob !*■ pionirsko prvenstvo Kra^3 atletiki. Ivo Poren-ta Nekje daleč v zvoniku je počasi udarilo kladivo. Udarci so zapluli skozi ozračje v noč, se lovili med valovitim zelenjem in odhiteli čez Karavanke. Ena... dve... tri, smo počasi našteli. »Se štiri ure,« je dahnil Joža in krepkeje stisnil svoj mitraljez. Šestnajst nas je bilo. Stali smo v senci gozda, sto metrov nad cesto Tržič—Ljubelj in se naslanjali na kolibo, ki je zdela na robu hribčka, samotno izključena kakor stara grbava baba. Streha je puščala, omet se je luščil in trhlenu vrata so bila na stežaj odprta. »Sedi in tišina!« je ukazal Matjaž komandir grupe, izvlekel cigareto, jo zmehčal in vtaknil v usta. Pod odejo jo je prižgal, potem pa gorečo zakril z dlanmi in krepko potegnil. Prisedel sem in poizkušal zaspati. Toda v taki mehki noči, ko zvezde tako blizu in tako živo in vroče gorijo na nebu, se ne da spati. »ALi čutiš,« je pričel Matjaž svoj najljubši pogovor, »kako zemlja opojno diši po žitu in zorečem sadju, po rastoči travi in cvetočih rožah? Po sanjah in ljubezni diši! Kako rad bi že zamenjal puško s plugom in na vasi svoboden vdihaval vonj ■po žitu in senu, po kaščah in senikih, po podih in kozolcih. Bom dočakal to, komisar?« je dejal in vpašujoče pogledal. Že pred meseci se mi je razkril. Rad se je zatekel v kraljestvo gora vsa predvojna leta. Ljubil je nepregledno razsežnost in nevarnost planin; vrhovi so tešili njegovo potrebo po s ,,nj. vitosti in njihova svetla lepota in divjina sta se vraščali v' i Potem so prisili Nemci. Med prvimi je prijel za orožje in 0< med borce Kokrškega odreda. Tu je spet našel cvetice, i.oV gore in tovariše... Gore je polagoma začelo zlatiti vzhajajoče sonce. poter^aJl. zažarele v senco od sonca obsijane livade dn trava je zaS-ajUt v jutranji rosi. Višje ležeče njive so zablestele v rjavem W ^ izorane brazde pa so zalesketale v jutranjem soju. Top^j,« božali bleščeči prameni sonca in razlili po trudnih udih safnen omotico. Jutro se je razcvitalo, kakor bi ga prebudil na vedrih godcev. ...n , . ktfljK0 To je dvignilo tudi Matjaža, ki je pričel: »Poglej, » $e sladke skrivnosti in lepote je v teh gorah. Vsak dan, k sv-oj Škrlatnim poljubom poslovi od njih, da zablešče in ju vzdraml sonce, pošlje prve žarke tem vrhovom in se Jim Kojijfl vrs dan dobrika in jih boža. Zvečer, preden zatone, se s s^g0tf- Če hočeš piti to lepoto gora, moraš z njimi živeti. ^?Jj'itev'' živiš več let in se boriš s puško v roki za njihovo osvoo° 11*°'' >Pripraviti se '"^fctfV' jih ne boš nikdar pohabil.« Ura v zvoniku je udarila sedem, je rekel Matjaž. »Naš načrt je osvoboditi okrog sto UJc"Ujet''> ki jih vozijo Svabi vsak dan na delo v predor. Posadko če se ne preda, ubiti. Umika ni, dokler niso vsi rešeni-« ^ Cesta je napravila oster ovinek in za tem ovinkom ■ ^ vgnezdili, prisluškovali črnemu molku, napeto čakali i*j ^ pravljali orožje. Kmalu so prišli. Prihulili smo se k ze kazalci so nagonsko skočili iz lokov orožja na peteline. »Le mirno kri, dečki!« je miril Matjaž. nam. sta ■ Zeleno prepleskano motorno kolo s prikolico se hitro bližalo. Bila je predhodnica. Takoj za njima pa hitrostjo vo/ila dva tovorna avtomobila polna deluvcev. niče ni bila videti nikjer. Matjaž »Po njih! Pošteno jih dajmo!« je zagrmel mogočen > glas. Toča krogel se je vsula na Nemce in prvi streli • 847 GORENJSKE NOTI ANi A POLITIKA iN GOSPODABSTV Ob devetnajstletnici vstaje slovenskega naroda Ko so gozdovi zaživeli Ivanjica. Bileča in drugi zapori so se napolnili. Komunisti, branilci svobode in pravice so bili protiljudskim režimom nezaželjeni, nevarni. Tako je prišla okupacija. Po cestah so drveli težki tanki s kljukastimi križi, da so se tresle hiše. Toda duh upora je bil trdnejši od hiš — ni se omajal. Kaj kmalu so oživele neprodirne globine gozdov na Mežaklji, Jelovici. Oživeli so roški gozdovi, Gorjanci, Kozara, Sar planina... Nekje pri Tacnu, bilo je to 22. julija 1941, je počil prvi strel. Smrt Milorada Stošića v Kranju 27. julija je samo še opozorila na resnost položaja. Nastala je jeseniška, jelovška in kamniška četa. Ognjeni piš se je razširil proti Kamniku, zatem pod Storžič in na Mežak-ljo 1. avgusta, okrog Jesenic in septembra na Jelovico. Na jesen 1941 je gibanje zajelo še Poljansko in Selško dolino, ki je zadobila svoj višek v zgodovinski, junaški draž-goški bitki. Komunistična partija je nadalje usmerjala vstajo v splošni boj. Izkušnje iz španskih bitk in jeklenost iz glav- njače< so se utrjevale v prvih akcijah. Poleg prvih čet in bataljonov so se v zaledju^ množili odbori OF, okrajna in okrožna vodstva. Padali so junaki, kri je tekla, ječe so se polnile. Toda za Žagarjem, Gregorčičem, Kebetom in Stražišarjem se je v boju kalilo sto in sto njihovih namestnikov;, ki so nadaljevali začeti boj. Pravljični Črtomirov meč je prerastel v resničnost in se z vso težo in ostrino zavihtel nad pobesnelo svojat. V zrak so leteli vlaki in mostovi, gorele so vasi, jokali so otroci, padali so talci. Nad 5700 žrtev je dala samo naša Gorenjska. Toda ne zaman. Petnajst let je že tega, ko so ob Karavankah odmeval^ zadnji rafali. Petnajst let je tega, ko so roke odložile orožje in z enako_ silo prijele za kramp, za volan, za stroj .; . Deset let je tega, ko so delavci prevzeli tovarne in začeli sami gospodariti. Zrasle so nove ceste, šole, velika poslopja z udobnimi stanovanji. Danes, 19 let po vstaji, je dežela vsa prerojena še toliko lepša. IZPAH Branko Šotra: Skozi gozd (linorez) Se preden se je zdanilo, so zapeli mitraljezi. Najprej smo samo prisluhnili, saj ta pesem je že stara in smo jo navajeni. Morda so se v jutranjem mraku, nekje v hosti, srečale in udarile patrulje. A pokalo je vedno bolj, zabobneli so bacači in naš obveščevalec je javil: »Beli in Nemci gredo v Gorjance ...« Preko pobočij med hostami, po skrivnih stezah in na pol kopnih kolovoznih poteh skuša sovražnik prodreti v naše osrčje. Gorjanci mrko zro na prihajajoče in skrivajo svoj srd v skrivnostnem molku. Strmine, grebeni hoste, vse je priprav- Bo go Flander - KIusov Joža lanska četa gre v napad Crn• °dsev zarje je utonil za v , lrr\ Kalom in ostro zarisani JiM Bl°gaša, Koprivnika in lj°.^ga vrha so se jeli potap- kiko bomo ta avto Prwesoyo spremstvo uničili, bj j^e<~'t* moramo Švabom, da taftjvv k^hek način dovažali Na Ja:nkam živež in municijo. 08 * o, kjer bomo izvršili na- pad, bomo prišli jutri zjutraj, pol ure predno pripelje avto. Akcija mora biti izvršena, predno dobe Nemci pomoč. V boj tovariši!« »Za svobodo!« je mrmraje odgovoril zbor. A žarenje v očeh je bilo močnejše, kakor krik iz polnega grla. Nato smo drug za drugim tonili po koreninastih stezah v noč in kmalu je v stra-žarjevih ušesih zatonil šum naših korakov . . . V meglenem jutru se je iz somraka izluščila vijugasta cesta. Na eni strani strm breg, na drugi med skalovjem šumeča Po-Ijanščica. V ostrem ovinku je naša četa zlezla v breg. Kakor v gledališču smo v polkrogu zasedli položaj nad cesto. Spodaj je zapela žaga. Vrh bukve se je lahno stresal, ko je glodalo jekleno rezilo trdi les. Enakomerni glas žage uspava, oči lezejo skupaj in vrh vsega je vsena-okoli brezdušna tišina. Uho napeto prisluškuje, kdaj bo v dalji zabrenčal motor. Komandir pogleduje na uro. Se deset, minut! Večnost je teh deset minut. V kratkih desetih minutah lahko človek premisli vse svoje življenje. Ce pa avto sploh ne pride? Kaj tedaj? A v očeh komandirja leži mir. Skoraj bi rekel, da švigajo iz njih plamenčki naga- jive hudobnosti. Te oči ti govore: ne boj se, fant, avto pride in mi ga bomo napadli, smo partizani! Roka tesneje poprime puško, še enkrat neslišno odpreš zatvarač in pogledaš, če je vse v redu. Tako, sedaj smo pripravljena. Nato pripelje avto. Velik rdeč avto, da je skoro čudno, kako se more kretati po ostrih ovinkih. Pozor! Žica, ki je držala bukev, poči. Kakor bi se utrgalo z neba, omahne drevo na cesto. Zavore zaječe in rdeča pošast se ustavi. Za hip zavlada tišina. Nato, kakor bi sekal, ostro povelje: »V imenu slovenskih partiza-> nov, vsi z dvignjenimi rokami iz avtobusa! Civilisti naj se umaknejo nazaj, kar je nemških vojakov ,naj obstanejo na mestu!« V avtu je zašumelo kot v panju. Preplašeni vsi do kraja, rinejo ljudje drug čez drugega na prosto. Nemci, zbegani, ne ve-doč kaj bi storili, rinejo med njimi ven. Mi kričimo, zaustavljamo, a Nemci kot gluhi beže ob robu ceste. Počijo streli. Fric za Fri-cem se zvali v cestni prah. Le eden je trmast. Napenja brzostrelko in se hoče braniti. Za- stonj. Ne eden, deset strelov ga prikuje na tla. Sedaj pa naglo na delo. Polovica odnaša, kar je vrednega naprej v breg, drugi pa uničujejo rdeči kolos. S kopiti po motorju, bombe v notranjost in čez nekaj minut težko vozilo gori. Opravili smo. Naloga je izvršena. Na Zirovskem vrhu je že toplo. Polegli smo 'po gostem žar-nordečem sleču in na od naporov bleda lica polagoma stopa kri. Komandir Janez mirno leži z zaprtimi očmi. Nande in Sokol čistita puški, Stipe pa zamišljeno prebira pismo, ki je last ubitega Nemca. »Dragi Hans! Sedaj sem na ruski fronti. Tu je zelo "huda zima in mi smo slabo oblečeni. Ti si srečen, da si odšel na dopust v domovino, meni se pa zdi, da doma ne bom več videl . . .« Štipe se lahno nasmehne. Dar-neš je pač vseeno. Ruska fronta ali slovenska zemlja. Obe bruhata raz sebe Hitlerjeve morilce. Zato, ker so smrt sejali, so smrt prejeli. V dolini se je dvignil v nebo ognjen steber dima. Iznad megle so se v sončno jutro razpršile žareče iskre. Zgalni dar borcev za mlado svobodo. (Iz knjige »Bataljon«) lr> v živo. Vozila so se ustavila in z velikimi skoki smo k ujetnikom. Vsi smo vedeli eno: rešiti za vsako ceno tnikov, preden pride zaščitnica ali pomoč. ^tjV*!10"1'1' so obstali. Niso vedeli, kaj naj to pomeni. Toda 4 v naglih in sočutnih besedah povedal, kaj *8od"iT i° v nagiin m socumin oesedan povedal, kaj se je &lecjj ' ^areLi so od začudenja in sijali od sreče in zadovoljstva. ^eše^.S ll'epetajočimi ustnicami in glasovi so se zahvaljevali. Vesei-iu smo! Rešeni! — so ponavljali v mešanici jezikov in se ttde ■ obrazov objemali. Njihove kretnje so bile nerodne, roke stisk'dV zdelane, toda oči hvaležne in polne solz, ko so nam arner-^, .r°ke. Tu so bili angleški letalci, francoski planinci, ^ieiii tankistu in še mnogo, mnogo drugih, ki so jih Nemci v°jni in jih potem poslali v taborišča. Za ^ftl -Zanva^evanJe n* bilo več časa. Po cesti iz Tržiča se je Ha ji an*ton poln Nemcev, ki se je ustavil streljaj od nas. ^Htr\ -'0 bilo, da moramo sprejeti borbo, ako hočemo, da vGcjQ y Polovi jo, pravkar osvobojenih ujetnikov, ki so se z naj-*QČelnaglico oddaljevali od nevarnega kraja. Vodil jih je m *• star partizan. *Mižaj cesti je spet zahrumelo. Kot en mož smo udarili na se p >e SG Nemce. Z glavo med pleei in z orožjem v roki so fcPifi ~?a** naPrej, podobni divjim zverem, ki vohajo kri. — T^đaj ®^ niso prišli. Ena tretjina jih je obležala v krvi. Vs^h i5*Pa Je sPet zagrmel krepki Matjažev glas: »Juriš!« in sHejn. 1 Enajst mož, ležečih za cesto je spreletel drget. Kakor * divjj ^!az s Košute ali Stola, smo se odlepili od zemlje in se ^° Strio^1 kr'k'' zagrizli v čistino. Bili smo brez pravega kritja, V Zelen Se obsedeni podili proti nasprotnemu bregu. Vojaki ^^Ve °m 80 se zbegani umikali, toda neprijetno sikanje skozi ni Prenehalo. vaiCa.ru^ ^e Potihnil, Frice smo pregnali, toda njega — zmago-^rev0 7: D*lo nied nami. Ostal je zadaj, naslonjen na edino S* bol« t ^e na tel cistini. z rokami je segal k trebuhu,' koraki j. "^Olostn ,--- "— ~~J ~— -----"*• J~ -.....------1 ^i It , krivil v dv0 gubil tler se začel opotekati s klecajo-in pobešeno glavo. Spet se je ustavil, potem pa omahnil s ceste v jarek, se opotekel proti potočku in kakor slep odtaval proti bistri vodi, dokler se ni na pol pota zgrudil v travo, ki je sijala v jutranji rosi. Okrvavljen je obležal nepremično, z zelenkasto bledico, razlito po obrazu. Na razkritem trebuhu je zijala rana. Žilavo telo se je upiralo smrti. Še je hotelo živeti. Matjaž si je tako želel dočakati svobodo. Razgrnili smo odejo, napravili nosila, potem pa krenili proti bolnišnici. Steza se je vila navzgor, vedno navzgor, zdaj rahlo napeta, pa spet strma. Visoko v planini smo se priključili osvobojenim ujetnikom — novim partizanom (kasneje so po kurirski zvezi odšli na Primorsko), in šele tedaj je cesta pod nami oživela. Spet SO odmevali rafali, za nami pa so se vozile granate, ki so jih pošiljali iz doline. Ze šest ur smo hodili, a Matjaž je bil še vedno pri polni zavesti. Drevje se je nato zredčilo, zjasnilo se je pred nami in dosegli smo vrh. »Kako lep je moj zadnji sprehod,« je s težavo pričel Matjaž. »Po znanih stezicah sredi malih njiv, ki dozorevajo v poznem klasju, sredi pašnikov in senožeti, med dišečimi gozdovi in ponosnimi planinami, ki kipe v nebo.« Dan se je nagibal h kraju. Skalnate gorske planote so žarele v rdečih in vijoličastih barvah in kotanje so bile kakor latvice mleka, do roba polne goste megle. Tiho polje se je pogrezalo v molk in majhne hiše so se zdele kot otroške igrače. Tam na zahodu so se bleščali triglavski vrhovi v zarji zahajajočega sonca in dolge črne sence so legale čez grebene v dolino; prav počasi, kakor je odhajalo življenje od Matjaža... »Končano je!« je nekdo kriknil. Groza je obležala med nami. Odkrili smo se in sklonili glave. Nismo jokali, toda oči vseh so bile nabrekle pod pritiskom solz in prsi so hrople od zadržanega ihtenja. Izgubili smo komandirja, tovariša, borca in človeka, toda izgubili zato, da je šestindevetdeset ljudi zaživelo novo življenje... (Iz Borca — letnik 1957) ljeno, da usuje smrtonosni plaz v prihajajoče sovražnike. Dve četi tipata za belimi. Tretja je na visokem pobočju razpostavila svoje mašince in željno čaka, da pridejo bliže. Na vrhovih kot drobne točke negibno žde opazovalci in njihova sokolja očesa iščejo po grapah in bregovih sovražne kolone. Globoko v dnu se odluščijo tri črne pike. V velikem presledku počasi napredujejo, včasih za hip postanejo, nato pa zopet lezejo pošev v breg proti vasi, v katero je prišel sovražnik. Za njimi se na robu gozda pomikajo strelci, budno pazeč, kdaj bo patrulja predhodnica naletela na sovražnike. Visoko v lepem bregu tolčejo težke brede in njih pesem dopolnjujejo streli kratkih italijanskih pušk. Vse jasneje in določneje kaže sovražnik svojo namero. Z več strani hoče prodreti med bataljone, jih razdvojiti in razgnati. A rafali naših mitraljezov kažejo drugače. Vedno bolj se gosti jekleni zid, vedno nevarnejša je pot belim naprej. Z vrha grebena, kamor smo namestili težki mitraljez, se čuje pogovor: »Jih vidiš, Janez? Glej, sedaj skušajo uiti iz vasi. Pazi, nišan na 800 metrov!« Nato rafal, dolg kakor večnost. Smeh. Eto, beže nazaj: samo pet jih je ušlo naprej. Čakaj, znova bodo poskusili. In že jih vidimo, kako poizkušajo više gori, a tam jih sprejme breda prvega bataljona. Zopet beže nazaj in ne morejo iz vasi. Za Podgradom je revsknil bacači. Slišimo mino, kako vesla preko nas. Dolgo, dolgo ni nič. »Da ni sabotirala,« se ustraši Polde. V odgovor zagrmi v vasi, kot bi se podirali Gorjanci. »Dober tek,« vošči Tine in prešerno spusti rafal. A tudi oni ne ostajajo dolžni. Skozi zrak ostro prižvižgajo mine in njih oglušujoči treski nas mečejo od tal. Stisnemo zobe in čakamo novih pošiljk. To pot je padalo v drugo smer. Janez pride k sapi in zapoje kljubovalno^ a ne preveč glasno: Kaj nam pa morejo . .. Mltraljezec Butara je doživel svojo največjo dogodivščino. Lezejo v breg, on in tovariša, njegov mitraljez je vedno pripravljen. Nad njimi se vrh brega pojavijo postave. Čeprav je pričakoval, da se bo srečal s sovražnikom, je vendar prvi hip osupnil. Pogleda okoli sebe, kje bi našel zaklon, a breg je gol in ne nudi kritja. Stisne, a mitraljez mu ne vžge. V naglici je pozabil odpreti vži-gač. Oni z vrh brega pa kliče navzdol: »Hej, tovariš, hitro sem gor, po cesti prihajajo tanki!« Butara osupne in pogleda bolje. Pa to so naši. Tovariša se oddahneta. Vraga, res neprijetno je, če te dobe v takem položaju. »Iz katerega bataljona ste?« kliče navzgor. »Vod za zvezo,« zadoni odgovor. »Ah, dobro je,« si mislijo vsi trije in naglo odrinejo navzgor. Oni na vrhu tekajo sem in tja, ker se razpostavljajo. Vsi imajo bele halje in to se zdi Butari čudno. Vendar gre dalje proti njim. Ko prispe na vrh, si pogledajo iz oči v oči. Pod belo kapuco se zabliska nemški šlem. Butara to opazi in bliskovito plane nazaj. Nemci in beli, misleč, da je že njihov, obstanejo kot prikovani in zijajo za njim. Ko se zavedo, skočijo. Hočejo ga ujeti živega. Butara in pomočnik planeta v jarek in mitraljezec napolni mitraljez. Ne dela!... Že so čisto blizu, že vidita njihove spačene škodoželjne obraze in roke, ki se stegujejo za njima. »Konec« pomisli Butara in stisne petelina. Tedaj užge mitraljez. Toda ne njegov, marveč tovarišev z nasprotnega brega. Pošasti v belih haljah obrnejo pete, a preden dosežejo kritje, jih naš mitraljezec kosi, kosi... Borba še ni končana. Z obeh bregov siplje svinčena toča in Bubtara ter pomočnik sta med dvema ognjema. Ne moreta iz jarka, takoj bi ju podrli. Beli se plazijo bliže in bliže, na vsak način ju hočejo dobiti. Butara najde napako pri mitraljezu. »Ah, prekleti osigurač, kako sem pozabil nanj!« se jezi sam nase. Vendar čuti olajšanje v srcu in prva zmeda se mu je že polegla. »Le pridi,« si misli in čaka. Nenadoma, kakor bi zrasel iz tal, stoji pred njima beli in v rokah drži mitraljez. Orjak, gotovo ga je dvakrat več kakor Butare in mitraljez v njegovih rokah se zdi kakor igračka . »David in Goliat,« si misli Butara in kakor ris plane iz luknje. Cev mitraljeza nastavi orjaku na prsa in stisne. Mitraljez v rokah se sunkoma strese in oddrdra rafal v zločinsko srce. Kakor gora se zamaje beli velikan in se zruši v sneg. Butara plane proti svojim, a za njim poka kot v peklu. Skozi jekleni dež uide na varno. Trdno stiska k sebi svoj mitraljez in suha usta v razburjenju goltajo slino. Pa je takoj zopet stari in že išče mesta, kjer bo vračal milo za drago. Tovariši vriskajo od veselja, a beli tam preko za noge vlačijo mrtve in ranjene. Zvečer padejo zelene rakete. Vemo, da je to znak za umik. Naš zid se razmakne, razširi in stopa Nemcem tik za petami. Ko so šli v izpad, so sanjali, da bodo njihove pete pregazile vse, karkoli jim pride nasproti. Zdaj pod noč hite nazaj, skrivajoč se po grapah, premišljujoč, čemu so sploh prišli sem gor. S seboj vlačijo mrliče in ranjence in njihove trde buti-ce so za spoznanje bogatejše. Preko naroda ne morejo izdajalci. Premalo jih je in premočan je nasprotnik. Novo mesto je lačno. Novo mesto je trpinčeno in zdaj, zdaj vas izpljune iz sebe, svojat izdajalska! Kam pojdete tedaj, ko se stisne okoli vas jekleni obroč partizanove jeze? Čisto blizu je že dan, ko bo partizan napravil na vas svoj zadnji napad. Gorjancev zvesti čuvar do noči zre preko naše Dolenjske in misli mu vasujejo v svobodi ... (Iz knjige »Bataljon«) GORENJSKE - - _i OSY£ŠĆ£YAL£ C m li oglasi Prevleko, rdečo z belim obrob- rat za britje — rabljen, usnje- ljeno za motorno kolo sem izgu- no rabljeno torbo z raznimi bil 17. julija od Begunj do Kra- predmeti osebne garderobe, 27 nja. Prosim proti nagradi vrniti kg meda, 20C0 kom. naušnic za na Barle, Tovarna Sava, Kranj, govedo z označbo »Belje« in 2803 enimi kleščami za navedene V nedeljo 17. julija mi je bil naušnice, dve stari violini, OBVESTILO BRALCEM Ob priliki Dneva vstaje je sedanja številka našega lista izšla v večjem obsegu in nadomešča redno sred no in sobotno izdajo. Zato bo prihodnja številka izšla šele v ponedeljek, 25. julija. 1 Iti PRODAM Ugodna prilika! Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Pueh 175 cem, dkw 175 cem in osebni pri Jožovcu v Begunjah vzet dež- staro rabljeno zaprežno kosilni-avto »Škoda« 1200 cem — vse no- ni plašč iz balonske svile. Pošte- co, 15 kg stare obleke, 25 ste-vejši tip. Prebačevo 51, Šenčur, nega najditelja prosim naj ga klenic žganja, 19 steklenic vina, 2754 preti nagradi vrne na naslov v nov akumulator za avto in Prodam Vespo GS 150 cem, re- oglasnem oddelku. 2804 dve stari osi za voz. gistrirano. Likozarjeva 11, Pri m- Novo jopico sem izgubila od skovo. 2745 Jelena do Rupe dne 18. julija. Prodam inventar za špecerij- Prosim proti nagradi vrniti v sko trgovino, 2 izložbeni okni in oglasni oddelek. 2805 vrata — oboje z roletami. Vse v dobrem stanju. Vogelnik Frančiška, Ljubljanska cesta 16, Ra- Interesenti si lahko ogledajo navedeno blago v pisarni Carinarnice vsak delovnik od 8. dovljica. 2756 postaji LM ali pa sporoči na na Prodam motorno^ kolo Horeks slov Brtoncelj Alojz, Celje Regina 400 cem, tip 1956, odlično ohranjeno. Benedičič Silve- Naprošam najditelja rdečega urc' pločevinastega pokrova za Isetto Interesenti, ki navedenega dne (invalidski avto) da ga odda na ne b> mogli osebno prisostovati ustmeni javni dražbi, lahko predložijo Carinarnici pismene ponudbe najkasneje do pričetka udeležbe na javni Otok. 2806 Crno jopico sem izgubila 11. dražbe, ster. Pševo 6, Kranj. 2786 julija na Gašteju. Najditelja pro- Pravico Po zelo ugodni ceni prodam sim naj jo proti nagradi vrne dražbi imajo družbeno pravne dobro ohranjeno pohištvo iz hra- Zore Mariji. Kokrica 80. 2807 osebe, državljani in pravne ose- stovega lesa: sobno kredenco, Izgubila sem sivo jopico dne be, torej tudi privatniki, raztegljivo mizo s šestimi stoli, 17. julija zvečer od Kranja do Pred pričetkom javne dražbe knjižno omaro, pisalno mizo in Bitnja. Najditelja naprošam naj bodo morali udeleženci predlo- velik kavč. Naslov v oglasnem jo proti nagradi vrne v oglasni žiti Carinarnici pooblastilo (če oddelku. 2787 oddelek. Prodam novo spalnico in več drugih posameznih kosov. Naslov v oglasnem oddelku. 2788 Prodam avto Topolino stroj C generalno obnovljen, po ugodni ceni. Ogleda se pri Kern, taxi, Kranj. 2746 Prodam levi vzidljiv štedilnik. H. J. Lesce 50. 2808 Dobro mlado kravo s teličkom prodam. Češnjica 17, Podnart. 2809 Osebni avto Opel Olimpia — 1952, odlično ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2810 Seme rdeče detelje »Inkernat-ke« dobite pri Cvenkel Alojziju, Ljubno 70, Kranj. 2811 Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj proda električni tro- fazni imajo podjetja in ustanove 2812 Krojaški brzošivalni stroj Pfaff ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 2813 RAZNO Stanovanjska skupnost Center Kranj razpisuje mesto perice. — Nastop službe takoj. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema ser- nice visna služba stanovanjskih skupnosti, Kranj. Tavčarjeva ulica 45 (vhod iz dvorišča). 2792 Oddam vsa soboslikarska in pleskarska dela nove hiše. Naslov v ogl. odd. pod »Takoj«. 2825 Sprejmem takoj vajenca za športno kolarstvo. Naslov v ogl. oddelku. 2818 Poučujem vse predmete za popravne izpite na osemletki. — Naslov v ogl. odd. 2814 Sobo prazno ali opremljeno v Kranju ali bližnji okolici išče 2838 se gre za podjetje), vsakdo pa kavcijo v znesku 10 % od ugotovljene začetne cene dotičnega blaga. Plačilo blaga bo treba opraviti takoj na tekoči račun Carinar- uri, 24. julija pa ob 16., 18. in 20. uri, angleški barv. film MOZ KI GA NI BILO, predstava ob 14. uri. Naklo: 21. julija premiera angleškega barv. filma MOZ, KI GA NI BILO. predstava ob 20. uri. 22. julija jugoslovanski film RAFAL V NEBO, predstavi ob 17. in 20. uri, 23. julija ameriški barvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU, predstava ob 20. uri, 24. julija ameriški barv. film V SENCI VESAL, predstavi cb 17. in 20. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 22. julija ameriški barvni film V SENCI VESAL, predstavi ob 17. in 20. uri, 23. julija jugoslovanski film RAFAL V NEBO, predstava cb 20.30 uri, 24. julija ameriški barvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU, predstave ob 17. in 20. uri. Škofja Loka: 22.. 23.. 24. julija ameriški cin. film BERNARDINE. Kamnik: 21. julija ruski film IVAN GROZNI I. del, 23. in 24. julija italijanski barvni film DANAŠNJE ŽENSKE. Carinarnica Jesenice št. 2752 4 od 16. 7. 1960 PREDAVANJE O PROMETNI VARNOSTI Avto-mcto društvo Šenčur organizira predavanje o cestno prometni varnosti s predvajanjem poučnega filma v četrtek dne 21. julija ob 20. uri v dvorani Svobode v Šenčurju. Vabimo vse koristnike cest. da se udeležijo tega predavanja. tržni pregled števec Prednost nakupa 48_letni upokojeni oficil, Naslov v oglasnem oddelku. 2829 Krojaškega vajenca-ko sprejmem. Sušnik Ignac, Jezerska cesta 68, Kranj. 2830 kine Jesenice »RADIO«: 21. in 22. julija nemški film DEKLE RO- Motorno kolo KTM 125 cem z» ."f^'^em gospodinjsko SEMARIE, 23., 24. in 25. julija SportT0prevožentmf 13.000"m J"?P'™ ™eri*ki barvni cin. film HRE-ugodno prodam ali zamenjam za lu^^n^^to^* PENENJE PO MOŠKEM. NSU Primo. Butalič Urška, La-hovče 43, Cerklje. 2815 2831 Jesenice »PLAVZ«: 21. in 22. julija ruski film ZGODBA O NSU Lux dobro ohranjen nro- ZanvalJu->em se Državnemu VOJAKU. 23. in 24. julija nem-" oooro onranjen pro zavarovalnemu zavodu v Radovljici za izplačano nezgodno za-2816 varovalnino. Pogačnik Jožefa -avto Lancia Bistrica 21. ški film DEKLE ROSEMARIE. Ljubno: 21. julija italijanski film UMBERTO D, 22. julija francoski barvni film FOLIES AMD Šenčur organizira tečaj BERGER in 24. julija ZLATO V »- za šoferje amaterje. Prijave spre- DŽUNGLI, ameriški barvni film. Bled: 21. julija francoski barv. Plemenskega merjasca in 4 plemenske svinje, bele holadske „je šole j§ce sobo v Kranju ali pasme, merjasec v teži 70 kg, gre ^ sostanovalko. V po pol da n-svinje v teži 130 do 150 kg pro- skem času instruira učence osem-da Kmetijska zadruga Naklo. letke. Naslov v oglasnem oddel- 2819 dam. Kalan, Binkelj 15, Škofja Loka. Prodam osebni Ardea v krasnem stanju. Ogled v nedeljo dopoldan pri mehani Cest^rzigaria ^"^m JGma trg°Vina KrV3VeC' Senčur ._2813 do 28. julija 1960. 2832 Absolventka Ekonomske sred- V KRANJU Fižol 90 din, mleko 30 din, ajdova moka 65 do 70 din, je-šprenj 70 din, kaša 90 din, krma za kokoši 40 din, koruza 45 din, krhlji 50 do 70 din, koruzna moka 40 din, borovnice 180 din, maline 150 din za liter, korenček 40 din, sir skuta 120 din, surovo maslo 560 din, čebula 60 do 70 din, krompir 25 din, kislo zelje 80 din, sladko zelje 30 din, ohrovt 30 din, solata 40 do 50 din, grah v stročju 70 do 90 din, zelena paprika 100 din, .sladka repa 6 din, jabolka 65 din, hruške 100 din, cvetača 100 din, gobe 150 din, breskve 140 din, jedilne buče 50 do 60 din, kumare 70 din, fižol v stročju 60 do 80 din, fige sveže 100 din za kg, smetana merica 15 din,, jajca 22 din, kokoš 650 din, piščanec 300 do 400 din, češenj 5 do 10 din, zajci 300 din za komad. J. Š. Tržič VPRAŠANJE — Imate nezakonskega otroka, za katerega njegov oče ne plačuje preživnine, kljub temu, da je priznal očetov« tvo. ODGOVOR — V skladu s temeljnim zakonom o razmerju med starši in otroki (Uradni list FLRJ, št. 104 47, 45 49, 53 56) so starši dolžni preživljati svoje nepreskrbljene otroke in boste očeta od otroka prisilili s tožbo pri pristojnem sodišču na plačevanje preživnine. Z. K. Gorenja vas VPRAŠANJE — Po diplomi na fakulteti ste se 15. aprila zaoo-slili, dne 16. maja ste se ponesrečili in ste v bolniškem staležu. Ker imate odslužiti vojaški rok, vas zanima, ali ste upravičeni do nadomestila. ODGOVOR — V skladu z 42. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, številka 53 57) imate pravico do enkratnega nadomestila v višini zadnjega mesečnega zneska osebnega dohodka, če ste bili v delovnem razmerju 6 mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev v zadnjih dveh letih. VPRAŠANJE — V primeru, da ste upravičeni do nadomestila, vas zanima, kdo ga vam je dolžan plačati. ODGOVOR — V skladu z 42. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, številka 53 57) izplača nadomestilo organizacija, v kateri ste bili zaposleni, v breme predračuna Državnega sekretariata za narodno obrambo. F. S. Kranj VPRAŠANJE — Zanima vas. do koliko dni izrednega dopusta ste upravičeni, če vam umre ■ bližnji sorodnik. ODGOVOR — V skladu z 244. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, številka 53 57) gospodarska organizacija predpiše s pravilnikom v katerih primerih in koliko dni izrednega dopusta vam pripada. K. J. Škofja Loka VPRAŠANJE — Ob priliki prometne nesreče ste bili po- škodovani, imate zdrobljeno pogačico in vas zanima, do kolike odškodnine ste upravičeni. ODGOVOR — V svojem odškodninskem zahtevku, ki Sa boste uveljavili že v kazenski obravnavati in se bo priznal kolikor bo krivec spoznan za krivega, ali pa v civilno pravnem postopku v kolikor bo odškodninski zahtevek napoten na P0' civilne pravde. V odškodninskem zahtevku boste zahteva" plačilo bolečin, event. posledice poškodbe in materialno škodo, ki vam je bila povzročena. B. F. Rečica VPRAŠANJE — Posedujete hišico z zemljiščem. Zanima vas* v koliki meri vpliva obseg zemljišča na zmanjšanje otroškega dodatka. ODGOVOR — V skladu 1 Uredbo o otroških dodatki'' (Uradni list FLRJ, št. 36 W vpliva na višino prejemka o"'0' škega dodatka dohodek, ustvarjen od kmetijstva. K. V. Rateče VPRAŠANJE — Letos, 13. Ju' lija boste star 18 let. Ste izučen ključavničar in vas zanima, d° koliko dni letnega dopusta s*5 upravičeni. ODGOVOR — V skladu z 237-členom točk a3. Zakona o delo*'' nih razmerjih (Uradni list Ft&> št. 53 57) vam do dopolnjene^ 18. leta starosti pripada 17 delovnih dni dopusta. B. I. Kranj VPRAŠANJE — Zanima V9& kolikšen je prispevek za socialno zavarovanje za družinskega člana, ki ga plačujete kot krnet-ODGOVOR — Po 2. odstavk" 2. točke odloka o določitvi osnove ter višine splošnega prispe*' ka od kmetijskih dohodkov splošnega osebnega prispevk* zavarovancev za zdravstveno z*' varovanje kmetijskih proizvaj*'' cev (Uradni list LRS, št. 2 se določi v letnem znesku dinarjev, splošni prispevek, Prodam moped Colibri z zaga- ku pod »Avgust«. 2833 V službo sprejmemo takoj ene- film KOCKAR, 22. julija in 23. julija ter 24. julija ameriški barvni film PREPOVEDANI PLAN-ET. Radovljica: 21. do 24. julija ameriški vojni cin. film HRABRI IN DRZNI, 23. in 24. julija ameriški zabavni film AVTO- njačem in ščitnikom. Zg. Senca „a ravvažai™ kr.iha \^i,6*™u>* ameTlSKl zabavni tilm št 18 Medvode K. ra^ydzalca kruha m vec mlaJ- BUSNA POSTAJA, si. ih, Medvode. 2820 ših de avcev za priučitev v pe- v*„n». oo lu- Prodam pleskarsko štrealko, k.,rni P 9„o, Kropa: 22. julija i 5-iitrcir« ™ a«™ in woH„ <:♦„_ I . . -___.. - - 2834 film NEAPELJSKO ZL 5-litrsko, za apno in kredo. Stu par, Hrast je 7, Šenčur. 2821 Prodam moped Colibri na za-ganjač. Naslov v oglasnem oddelku. 2822 Prodam mivko po 1000 din kubični meter. Trboje 27. 2823 Čebele 10 žnidaršičev, razlož-Ijiv čebelnjak, čebelarsko orodje in knjige zamenjam za smrekove deske* ali prodam. Polajnar Janez, Cerklje 77. 2835 V nedeljo, 24. julija 1960, priredi osnovna organizacija Zveze Prodam telico v 9 mesecu bre- vojaških vojnih invalidov vrtno josti. Rodovnik. Mati ima pov- veselico na vrtu pri Peterlinu. Vljudno vabljeni. 2836 Sadjarji! Voluharja Vam polovi strokovnjak pod garancijo. — Gajšek Ivan, Cesta JLA 34 — pri 2837 prečno 4200 litrov mleka letno Naslov v oglasnem oddelku. 2824 PRODAM NSU Primo 175 cem, novo, pro- vojašnici, Kranj, dam. Ogled vsak dan v Mehanični delavnici SAP Tržič od 6. do 18. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. 2839 Prodam sobo. Kopališka 2 — Krani. 2840 Prodam BMVV R/35-350 -Ogled Planina 4, Kranj. objave RAZPIS INDUSTRIJSKA ŠOLA LITO- italijanski NEAPELJSKO ZLATO, 23. julija angleški film MADELEI-NE, 24. julija ameriški cin. barv. film GOSPOD ROBERTS. Tržič: 21. in 22. julija jugoslovanski barvni film OSMA VRATA, 23., 24. in 25. julija ameriški barvni film ANASTAZIJA. Kranj »STORZIC«: 21. julija španski film DOBRODOŠEL GOSPOD MARŠAL, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri, premiera angleškega barvnega filma MOZ, KI GA NI BILO, predstava ob 22. uri. 22. julija jugoslovanski film KOTA 905, predstave ob 15.. 17., 19. in 21. uri, angleški barvni film MOZ. KI GA NI BILO, predstava ob 13. uri, ameriški barvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU. predstava ob KMETIJSKA ZADRUGA PODNART razpisuje naslednja „ prosta delovna mesta: 1. računovodje-kinje 2. finančnega knjigovodje-kinje 3. strojnika Pogoji: pod točko 1, — srednješolka izobrazba in 2 leti prakse v računovodstvu ali nižja šola in 5 let prakse v računovodstvu. pod točko 2. —t srednja ali nižja šola in nekaj prakse v knjigovodstvu pod točko 3. — polkvalificirani ali kvalificirani delavec Ponudbe z navedbo stalnega bivališča in opisom dosedanjega sdužbovanja pošljite na naslov Kmetijska zadruga Podnart do 31. VII. 1960. 12 ki ga plačuje vsak kmetijski pr°lZ^ vajalec zase in za vsakega dru žinskega člana. V skladu * 2 členom odloka o razširjene11* zdravstvenem zavarovanju km*' tijskih proizvajalcev v •*I*S Kranj (Uradni Ust LRS, št. 1* f! vs»' pa posebni prispevek v znC: 250 dinarjev za sebe in za kega zavarovanega družinske** člana. F. J. Škofja Loka VPRAŠANJE — Bratu ste stopili zemljišče proti letni —---- ------r~ ~" -- jemnini. Sedaj pa že dve leti » izpolnjuje dogovora v celoti ste radi tega prikrajšani. « ODGOVOR — V skladu i Členom zakona o zastaranju » . jatev (Uradni list FLRJ, št'4° L terjatve za nepremičnine 210 rajo v treh letih. P. F. Bled VPRAŠANJE Sosed ima 0» Vabimo vse mladinke in mladlice, ki bi želeli v mesecu avgustu sodelovati na zvezni delovni akciji, da se takoj prijavijo na Občinski komite LMS Kranj, Tavčarjeva 41, telefon 566. meji vašega zemljišča drevje, £ vam dela škodo. Občinski 1JU ' ski odbor je preteklo leto že £ dal nalog, da se to drevje odstrani, vendar to brez UflP^j ODGOVOR — lntervefllr*2 Pri pristojnem ObLO, da bo lok o uničevanju škodU«*"* drevja uresničen. SI ROJ objavlja naknadni vpis 0Q ■„,,«' . w i4i -ii , . a, 10, un> 23, JullJa jugoslovansk za I. letnik v šolskem letu 19b0-61 /a poklica LIVAR in MODELNI MIZAR. KUPIM Kupim takoj ali menjam za okrogli les, zidarske opore (pun-te) in ostali gradbeni les. Boris Rangus, Koroška 9, Kranj. 2826 Kupim ročno slamore/.nico. — Miklavčič, Njivica 4, Besnica. 2827 Hišo v Kranju ali v okolici — lahko nedograjeno »vseljivo« kupim. Naslov v oglasnem oddelku klica< ,e,nika in ućm>*a usP°na Prednost imajo kandidati iz Ljubljane in bližnje okolice v starosti od 15 do 17 let. Učenci prejemajo med šolanjem denar- film KOTA 905, predstave ob 16.. 18. in 20. uri, ameriški barvni film V SENCI VEŠAL, matineja ob 10. uri, 24. julj;a ameriške barvne risanke PAJA PATEK. predstava ob 8.30, francoski barv. film NOTREDAMSKI ZVONAR, predstavi ob 10. in 21. uri, angleški barvni film MOZ, KI GA NI ne nagrade v znesku do 6000 din BILO predstava ob *13. uri ju mesečno, kar je odvisno od po- g^^^ti film KOTA 905. pod »Gotovina«. 2828 IZGUBLJENO Naprošam 2 mladi dekleti, ki sta v ponedeljek okrog 15. ure pomotoma vzeli na klopci pred Sindikalnim domom nov damski dežnik naj ga proti dobri nagradi vrneta v oglasni oddelek. Zvonka. 2801 Dne 14. julija sem izgubila denarnico z denarjem in osebno iz- predstave ob 15., 17. in 19. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 21. julija amer. barvni film SLAR DAN V BLACK ROCKU, 22. ju-n]c informacije daje uprava šo- ... „ , . , . ,.J„ , t ' ui-._. i f«_ _ nja francoski barvni film NO- Vpisovanje se vrši vsak delavnik od 8. do 12. ure do vključno 31. avgusta 1960. Vse nadalj- le. Ljubljana, Djakovičeva 53 telefon 39-OH, interna 417. Uprava ielc TREDAMSKI ZVONAR, 23. julija in 24. julija angleški barvni film MOZ, KI GA NI BILO, predstave ob 20.30 uri. Stra/išrc SVOBODA«: 21. julija jugoslovanski film KOTA 905, predstavi ob 18. in 20. uri, 22. julija ameriški barvni film JAVNA DRAŽBA Carinarnica Jesenice bo dne 10. avgusta 1960 ob 8. uri prodala na javni dražbi v svojih kaznico od Kranja skozi Voklo prostorih na Jesenicah, Gospo- SLAB DAN V BLACK ROCKU. do Valburge. Najditelja prosim, svetska cesta 31, sledeče blago: predstavi ob 18. in 20. uri, 23. ju- naj mi proti nagradi vrne. Eržen album filatelističnih znamk, lija in 24\ julija francoski barvni Francka, Valburga 35, Smlednik, ročno uro, dva štofa za žen- film NOTREDAMSKI ZVONAR. 2802 sko obteko, električni apa- 23. julija predstavi ob 18. in 20.^0 Tovorno gumifevili isdeHcov „SAVA" - Kranj sprejme večje število nekvalificiranih delavcev za priučitev gumarjev, starost od 18*'do 40 let, z lastnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici Prošnje je treba oddati v kadrovski oddelek podjetja Plača po tarifnem pravilniku in sicer od 52 do 71 din na uro l|h i tef.362,336,353 Proizvajamo: lesene montažne hišice okna vrata sobno pohištvo furnir vezane in panel plošče gradbene plošče JUGOLIT Ob Dnevu vstaje - 22. juliju - vsem delovnim ljudem iskrene čestitke Tovarna prešitih odej in tapetništvo .ODEJA" ŠKOFJA LOKA pošilja vsem prebivalcem kranjskega okraja ob Dnevu vstaje iskrene čestitke Občinski ljudski odbor Železniki in vse množične organizacije čestitajo k prazniku Dneva vstaje - 22. juliju -in želijo novih delovnih zmag vsem naprednim ljudem Ob Dnevu vstaje plamteče pozdrave! Usnjarna Železniki Delovni kolektiv tovarne rastlinskih olj in oljnih izdelkov Jllllltr - Britof pri Kraiin Čestita k Dnevu vstaje Vsem priporočamo svoje kvalitetne izdelke Dve v sliki iz Kranjske gore Turistične zmogljivosti v Gornjesavski dolini že dlje ne zadoščajo turizmu, zlasti v primerjavi s splošnim razvojem te gospodarske dejavnosti v drugih turističnih krajih. Turistične sobe in usluge nasploh v Razorju, Eriki ali Porentovem domu in drugod ne ustrezajo današnjim zahtevam turistov. Čeprav je bilo o tem problemu govora že nekaj let, so se ga dejansko lotili šele letos. V gradnji je že motel (na sliki), ki bo dograjen predvidoma leta 1962. Razen motela bodo prihodnje leto pričeli tudi z gradnjo novega hotela s 120 ležišči in večjo restavracijo s 150 sedeži. Posebno poglavje kranjskogorskega turizma je tudi zapuščeno kopališče »Jasna« (na sliki). Iz leta v leto plavalni bazen in ostali objekti ob njem propadajo, čeprav bi bilo to kopališče lahko naj-mikavnejša privlačnost za turiste. Le redki so višinski kraji, ne le v naši domovini, temveč tudi drugod po svetu, kjer bi se turisti in izletniki lahko kopali v bazenu, ki je okrog in okrog obdan z visokimi gorskimi vrhovi. Prav zaradi tega bi morali kranjskogorski turistični delavci tudi o »Jasni« bolj in smotrneje razmišljati ter v najkrajšem času rešiti ta problem, sicer bo zob časa uničil še tisto, kar je do danes ostalo. I. r Kranj — V nedeljo, 24. julija, ob 8. uri zjutraj bo že V. okrajno tekmovanje traktoristov, ki ga organizira Okrajni odbor Ljudske tehnike in Okrajna zadružna zveza. Tekmovanje bo na ekonomiji Kranj - Zlato polje (nasproti vojašnice). V okviru tekmovanja bo tudi zborovanje traktoristov. Traktoristi bodo tekmovali v oranju, spretnostni vožnji, v poznavanju kmetijskih strojev, agrotehnike in poznavanju prometnih predpisov. Vsi traktori- sti, starejši in mlajši (pod 20 let) bodo ocenjeni po istih kriterijih. In nagrade? Prehodni pokal Okrajnega odbora Ljudske tehnike, stalni pokal ObLO Kranj, denarne in praktične nagrade. To je izbirno tekmovanje za republiško tekmovanje, ki bo konec avgusta v Murski Soboti. Tekmovanju bodo prisostvovali predstavniki republiškega odbora Ljudske tehnike, ObLO Kranj in drugi. Gospodarske vesti Tak je idejni načrt novega kranjskega hotela, ki ga je izdelalo Kranjsko projektivno podjetje. Hotel naj bi stal med Koroško cesto in Cesto JLA (pri Bekselnu). Idejni načrt je že sprejet, vendar še sedaj razpravljajo o tem, ali naj ima hotel 100 ali 150 ležišč. Seveda so gostinci tisti, ki se zavzemajo za večjo zmogljivost novega objekta. V novem hotelu bodo poleg komfortnih sob, sodobna restavracija, kavarna, slaščičarna itd., skratka prostori, ki jih v Kranju zelo pogrešamo, posebno v turistični sezoni. % Telefonski kabel Beograd —Zagreb—Ljubljana—Maribor. Pred tovarno kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu so konec preteklega tedna pričeli polagati telefonski kabel Beograd — Zagreb — Ljubljana — Maribor do avstrijske meje. Kasneje bo kabel položen tudi na relaciji Ljubljana—Trst, Zagreb—Karlovac, Županja— Osijek, Beograd—Novi Sad — Subotica, Beograd — Niš in Skoplje—Titov Veles. Med Reko in Pulo bo položen koaksialni kabel manjšega premera. Celotna dolžina vseh položenih kablov bo v začetku leta 1962 znašala 1490 km, njihova zmogljivost pa bo 16.000 telefonskih kanalov. % Prva razstava nuklearne energije. V okviru IV. mednarodnega sejma tehnike bo tudi prva razstava nuklearne energije, in sicer od 23. avgusta do 18. septembra. .Razstava bo v III. dvorani Beograjskega sejma. Na njej bodo obiskovalcem tudi praktično prikazovali delovne metode in raziskovanja s tega področja znanosti. Razen tega bo razstavljena tudi maketa velikega raziskovalnega reaktorja v Vinči. q Izdelava konstrukcije za pančevski most. V podjetju »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu končujejo z izdelavo konstrukcije za novi most v Pančevu. Pričakujejo, da bodo vsi potrebni deli dobavljeni že ta mesec. Podjetje pa je podpisalo tudi pogodbo za izdelavo konstrukcije za most čez Savo pri Slavonskem Brodu, nadalje za most čez Dravo v Osijeku, verjetno pa bo izdelalo tudi konstrukcijo za most pri Botovu na jugo-slovansko-madžarski meji. 9 Proizvodnja transportnih trakov za rudnike. V tovarni »Jugoplastika« v Splitu bodo v bližnji prihodnosti začeli proizvajati specialne trakove za rudniške transporterje. Trakovi bodo iz zelo močnega, po potrebi pa tudi iz nepre-gorljivega materiala. Samo naši večji rudniki potrebujejo letno okoli 150.000 m takih transportnih trakov, ki pa jih je bilo treba doslej izključno uvažati. % Prijave z?, letošnji Zagrebški velesejem. Za letošnji jesenski mednarodni Zagrebški velesejem, ki bo od 10. do 25. septembra, so se že prijavili razstavljalci iz 26 držav. Pričakujejo pa, da bo sodelovalo na velesejmu 30 držav iz Azije, Afrike in Amerike ter Evrope. Največ izdelkov bodo razstavile ZDA, Sovjetska zveza, Italija in Zah. Nemčija. Prvič pa bodo letos sodelovale Kanada, Mehika, Tunis in Japonska. # Izvoz strojev za predelavo paradižnika. Tovarna »Jedinstvo« v Zagrebu se je močno uveljavila s proizvodnjo izredno kakovostnih strojev za izdelavo paradižnikovega koncentrata. Te dni so tudi odposlali večje pošiljke teh strojev v Sovjetsko zvezo in Poljsko, in sicer v skupni vrednosti 400 milijonov deviznih dinarjev. Tovarno gumijevih i*delk«u Sava - Kranj Telefon 274 in 275 Delovni kolektiv čestita slovenskemu ljudstvu k prazniku Dneva vstaje - 22. juliju priporoča svoje izdelke: avto in velopnevmatiko s priborom, transportne trakove, klin iste jermene, gumirano blago, cevi z in brez vložka, tehnične izdelke, športne izdelke, galanterijske izdelke, plošče za tla, gumeno lepilo itd. TISKANIM Telefoni: centrala 173 - 176 Nudimo vam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti Naročila izvršujemo točno in solidno! tovarna tiskanega blaga Kranj pošilja ob Dnevu vstaje iskrene pozdrave IHIT! INI 1210 100.000 001» mm uTiiiieti I.IIIIUIIK H NKIISIK! SNU od 29. julija 1 do 9. avgusta Jugoslovanski turizem! Razstavljeno blago naprodaj po izrednih sejemskih cenah! Nagradna žrebanja! Številne kulturne in zabavne prireditve! 25 % popust na železnicah! Gorenjci! Obiščite letošnji sejem v največjem številu! 4901 07 959492 D6^D 132498 08 " ' V* GORENJSKE RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 24. JULIJA 196« 6.45 W. F. Norbisrah: Roma-nia (Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Starica) 7.15 Izletnikom na pot 8.00 Mladinska radijska igra Mil ivo j Matočec: Po sledi ladijskega dnevnika 8.37 Iz allbuma otroških pesmi 8.50 Z vedro glasbo v novi teden 9.45 Zoltan Kodaly: Plesi iz Ga lan te (Londonski filhartno-nični orkester dirigira Georg Solti) 10.00 Še pomnite, tovariši . .. Vasja Ocvirk: Za vozom boginje Talije 10.30 Iz narodne skrinje (Ponovitev javne oddaje z dne 27. 12. 1959) 11.30 Štefan Kuhar: Vojvodinski mozaik (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14. L5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Za prijetno popoldne 16.00 Zvočni mozaik 17.00 Sto dvajset minut športa in glasbe 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Glasbeni variete 21.00 Športna poročila 21.10 »Intermezzo« (Prgišče šaljivih zgodto o glasbenikih, vmes nekaj glasbe) 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.10 Koktajl pred polnočjo 23.50 Prijeten počitek! r . 00t> "i PONEDELJEK, 25. JULIJA RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED •d nedelje, 25. julija 1960 de sobote, 30. julije 1960 I,: 10—5.30 Nekaj domačih 30—6.40 Reklame 05 Polke in valčki 20 Počitniško popotovanje od strani do strani Thornbjorn Egrner: Roparji iz Kardemom-ma — II. 35 Iz filmov in glasibenih revij 00 Melodije za vas 10 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov .00 Duet iz I. dejanja opere Madame Butterfly (Renata- 15 Naš podlistek Med prebivalci avstralskih puščav —1 I. .35 Leoš Janaček: Na zaraščeni stezi (ciklus skladb za klavir) 00 Vaški kvintet z Božom in Miškom .1.5 Kmetijski nasveti — Ing. Silva Stante: Uporabna vrednost semena 25 Zabaven opoldanski spored 15 Obvestila in zabavna glasba 30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije i. .00 Glasbene razglednice .30 Prireditve dneva 35 Mihovil Logar: Pomladne slike Marijan Vodopivec: Rapsodija za violino in orkester 15 Reklame in zabavna glasba 40 »Rož, Pod juna, Žila« Koroške narodne v priredbi Pavla K crnjaka poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 00 Naši popotniki na tujem Vladimir Mušič: Med piramidami in tropskimi projekti 20 Skladbe slovenskih skladateljev igra violi-nkst Ali Dermelj A. Foerster: Sonatina — E. Adamič: Satira — J. Prochazka: Dva nokturna —" M. Rožanc: Giga, Govotta in Mu-setta — E. Adamič: Idila 40 Parada plošč 10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 00 Operne melodije 40 S knjižnega tfgfl 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Mala revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 20.35 Bedrich Smetana: Moja domovina, simfonični ciklus (Čikaški simfonični orkester dirigira Rafael Kubelik) 22.15 Iz naših studiov 23.10 Italijanski pevec Gino Latilla in zabavni ansambel Gualdi v dvorani Slovenske filharmonije (Magnetofonski posnetki javnega nastopa z dne 18. junija letos) 23.45 Prijeten počitek! TOREK, 26. JULIJA 5.25—S.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.30 Europa express 9.00 Poje mladinski mešani zbor gimnazije Celje p. v. Egona Kuneja 9.20 Koncertirajo Rimski virtuozi pod vodstvom Renata Fasana 10.10 Zabavna glasba in film (Oddaja s komentarjem) Napovedovalec: Božo Petek 11.05 Radi jih poslušate (znani pevci) 11.30 Oddaja za otroke a) Le Gran: Zakaj kavboji v Texasu pojejo b) Naši glasbeni umetniki igrajo in poj o otrokom 12.00 Soldaške narodne pesmi 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Lucijan Krivec: Kako pri nas napreduje vzreja švedskih prašičev 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja - Sodelujejo: Dravski flosarji, Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka in Kvintet Otrin 13.30 Naši operni pevci pred mikrofonom 14.10 Kmečka godba vam igra 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Ritem v duru in molu 16.00 Listi iz domače književnosti Dmitar Solev: POST POD LOZJEM 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od plesišča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Poje zbor Radiotelevizije p. v. Borivoja Sirnica 20.30 Radijska igra — Nepomućene Jonquille: Nenavadna prigoda gospoda Bicha 21.50 Plesni zvoki velikih mest 22.15 S popevkami po svetu 22.40 Jazz! (z orkestrom Johny Dankworth) 23.10 Nočni komorni koncert SREDA, 27. JULIJA 8.0(5 Poje Koroški akademski oktet 8.20 Počitniško popotovanje od stran: do strani Thornbjorn Egner: Roparji iz Kardemom-ma — III. dopust (spored zabav-(oddaja s komentarjem) Napovedovalka: Dušica Erzin 9.31 Zavrtimo našo zabavno glasbeno ruleto 10.10 Ciklus velikih simfonij — VI. oddaja Johannes Brahms: Prva simfonija 11.00 Zvočni kaleidoskop 11.30 Dva prizora iz Cajkov-skega opere »Pikova dama« 12.00 Pesmi in plesi iz Bele Krajine 12.15 Kmetijski nasveti Ing. Milan Rovan: Katere napake odkriva kmetijska inšpekcija v polj edelstvu na jpogo-steje 12.25 Kitara in hammond orgle 12.40 »Otroci pozdravljajo« 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ženski Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škoberneta 13.50 Popularne melodije iz orkestralne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Izbrali smo za vas 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni zvoki 16.00 Novost na knjižni polici — Peter Abrahams: Divji pohod 16.20 Koncert po željah 17.10 Deset minut iz naše beležnice 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slovenski samospevi M. Lipovšek: Osamljena — L. M, Škerjanc: Večerna impresija — M. Vodopivec: Odšla si; Rosna kaplja; Uspavanka ljubezni — M. Kozina: Pomladne pesmi 18.45 Radijska univerza — Franc Cimerman: Pomen čebel za opraševa-nje kulturnih rastlin 20.00 Majhni zabavni ansambli 20.20 »Popularne opere s plošč« 22.15 Jules Massenet: Thais (nadaljevanje) — 3. dejanje 22.50 Glasbeni intermezzo M. A. Balakirev: Lsla- mej, orientalska fantazija 23.10 Plesna glasba z vsega sveta 23.50 Prijeten počitek! I,*; 20 Četrtek, 28. julija 05 Edvard Grieg: 4 norveški plesi — Orkester RTV Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek 25 »Naši uspehi v preteklem šolskem letu« — Izvajajo mladinski pevski zbori in gojenci glasbenih šol 55 Majhen glasbeni kabaret 12 Od valčka do rock'n rolla 40 Mladen Jagušt dirigira zbor Slovenske filharmonije J. S. Bach: Trije 10 Od melodije do melodije 30 Oddaja za cicibane 00 Trio Rudija Bardorferja 15 Kmetij.ski nasveti — Ing. Jože Ferčej: Pomen kontrole proizvodnosti in rodovništva 25 Zabaven opoldanski spored 15 Obvestila in zabavna glasba 30 Igra Mariborski godalni ansambel p. v. Jakova Cipcija .50 Vedri zvoki . .. 30 Prireditve dneva 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo .15 Reklame in zabavna glasba .40 Blaž Arnič: Slike iz mladosti, suita za klavir (Arnič Lovrenc, klavir) .00 Iz .svetovne književnosti — James Farrell: Stads lonigam 20 Kopalcem v zabavo 10 Petdeset minut turizma in melodij 00 Iz oper Bedricha Smetane — Prizor iz 2. 30 Šport in športniki 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 50 A. S. Puškin: Cigani — ponovitev (literarna oddaja) 28 Glasbena med igra 30 Iz Schubertove skicirke — V. oddaja 15 Popevke se vrstijo 40 Moderna plesna glasba 10 Nočni koncert petek, 29. JULIJA 8.05 Dve operni uverturi 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Thornbjorn Egner: Roparji iz Kardemom-ma - IV. / 8.35 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov) 9.00 Frane Mileinski: Potovalni urad (ponovitev) 10.10 Skladbe za violončelo in violo 10.40 Plesni orkester Tod Heath 11.00 Črnske duhovne pesmi poje kvartet »Do« 11.15 Naš podlistek Med prebivalci avstralskih puščac — II. 11.35 Blaž Arnič: Zapeljivec, »mfonična pesnitev (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic) 12.00 »Dobra volja Spored pesmi za otroke je najbolja« 12.15 Kmetnski nasveti — Dr. Oskar Bohm: Zaje- davske bolezni pri vzreji mesnatih prašičev 12.25 V trieetrtinskem taktu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — So-13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Arije iz oper Christopha Willibalda Glucka 15.15 Reklame in zabavna 15.40 20 minut s Slovenskim oktetom 16.00 Humoreska tega tedna. Fran Mileinski: Letoviščarska 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Antonin Dvorak: Koncert za klavir in orkester (Rudolf Firkusny-klavir. Clevenlandski simfonični orkester dirigira George Szell) 18.00 Pojo »Los Paraguayos« 18.15 Gorenjske polke in valčki 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Veliki zabavni orkestri 20.15 Tedenski zunaje-politični pregled 20.30 Balet skozi stoletja — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Intermezzo z godali 23.20 Pojte z nami 23.50 Prijeten počitek! SOBOTA, 30. JULIJA 8.05 Ritmi Latinske Amerike 8.20 Pionirski tednik 8.40 Skladbe za kitaro Isaaca Albeniza 8.55 Pesmi, ki so jih peli naši partizani (Poje Invalidski pevski zbor p. v. Radovana Gobca) 9.15 S sprejemnikom na dopust (spored zabavnih zvokov) 10.10 Od tu in tam 11.30 Družina in dom 11.40 Sovjetska zabavna glasba 12.00 Češke narodne pc\smi 12.15 Kmetijski nasveti — Ing, Emilija Letonja: Maslo in margarina 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 W. A. Mozart: Koncert za violino in orkester št. 2 v D-duru 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Parada plošč 18.00 Umetni« pasmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 20.00 »Pojmo na Štajersko« (narodne in domače viže) 20.25 SobotflJ mozaik 21.30 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo še enkrat r ZANIMIVOSTI 01 VSIP0VS0P 3 E nr glisia v i Italijanska televizijska mreža bo prenašala še več -Prenos iz Rima bo posredovala zahodna „Evrovizija" In vzhodna Jntervizlja*1 Italijanska flTV bo lahko z olimpijskih iger popolnoma brezplačno prenašala 89 ur programa; 60 ur programa, h katerim je treba prišteti še 5 ur prenosa otvoritvenih slovesnosti, pa bo zahodna »Evrovizija« in vzhodna »Intervizija« posredovala gledalcem po vsej Evropi. Do sporazuma je prišlo šele pred nedavnim, ko je vodstvo »Evrovi-zije« končno nekoliko bolj na široko odprlo denarnico in nekaj primaknilo k vsoti, ki so jo spočetka ponujali italijanskemu olimpijskemu komiteju. Snemalci »Evrovizije« in »Intervizije« pa v Rimu ne bodo postavili svojih kamer, temveč bodo vse evropske dežele priključene kar na italijansko televizijsko mrežo. Atletska tekmovanja, ki so razen plavalnih jedro vsake olimpiade, bodo naši gledalci lahko videli v celoti. Tudi vsa plavalna finalna tekmovanja bodo videti na televizijskih zaslonih. — Razen nekaterih drugih športnih prireditev bodo gledalci lahko na televiziji zasledovali jahalna tekmovanja in veslaške tekme na jezeru Albano blizu Rima. Prve dni olimpiade, ko bodo na vrsti izločilne tekme, bo televizijski prenos omejen le na eno uro ali nekoliko več. Ta ukrep je potreben zaradi tega, da bo televizija lahko kasneje, ko bodo finalna tekmovanja — dalje prenašala olimpijski program. Vsi prenosi iz Rima bodo kajpak direktni, zvrstili pa se ne bodo samo popoldne, na primer plavanje, tudi zvečer. Vse priprave italijanske televizije so tako rekoč že končane. Na Foro Italico, kjer se prepleta več kot 160.000 kablov in žic so uredili tri studie. To so nekakšni »srčni prekati« olimpijske televizije. Na najpomembnejših športnih objektih — med te sodi tudi jezero Albano in Pitna voda iz morja Znanstveniki Kitajske akademije so izdelali novo metodo za pridobivanje sladke vode iz morja, ki se v osnovi razlikuje od vseh dosedanjih načinov »raz-soljevanja« morske vode. Naprava, s katero jim je uspelo pridobivati sladko vodo iz morja, sestoji iz posebnega rezervoarja, ki ga pregrajujeta dve membrani. Zaradi elektrolitske ionizacije potujejo ioni klora in natrija -skozi omenjeni membrani, v srednjem delu rezervoarja pa ostane sladka voda. \ Romantično vrtanje Vrtanje zob ob prijetnih zvokih nežne glasbe in udarjanje deževnih kapelj na okensko steklo je razpoloženjsko vzdušje, ki ga ustvarja svojim pacientom ameriški zobozdravnik William King. Pacient, dobi na uho slušalke in posluša nežno glasbo. V kritičnih trenutkih, \ ko vzame zdravnik v roke .sveder, zasliši »mučenec« tiho Mumljanje deževnih kapelj. »Na ta način je prekinjena zveza živčevja, ki »poroča« možganom o bolečinah«, pravi ta zdravnik. neapeljski zaliv, kjer bodo tekme v jadranju na vodi — bodo postavili 100 stalnih snemalnih kamer, ki jih bo upravljal štab 450 tehnikov. Italijanska radijska in televizijska družba je doslej izdala okoli 900 milijonov lir, da bi ljudem po vsej Evropi omogočila ogled najprivlačnejše in največje šplortne prireditve na svetu. Za nas Jugoslovane bo nemara zanimivo še to, ker mejimo na Italijo in naše relejne postaje lahko neposredno sprejemajo italijanski program, da bomo morebiti lahko gledali na naših zaslonih še tistih 24 ur programa, ki ga »Evrovizija« in »1°" tervizija« ne bosta sprejemali- Temperature v vesolju Doslej so astronomi menili, da je prostor med posameznimi g3" laktičnimi osvetji prazen in da v njem vladajo najnižje temperature. Znana britanska astronoma F. Hoyle in Th. Gold pa. pravita, da je razredčen vodik, ki se nahaja v vesolju, verjetno segret na 100 milijonov Fah-' renheitovih stopinj. Vendar Pa moramo upoštevati, da je plinasti vodik v vesolju zelo razredčen (na kubični meter prostora nahajamo komaj dva vodikova atoma) in da bi zato tamkaj s termometrom vseeno zabeležil1 le temperature blizu absolutne ničle. SNEŽNI ZAMETI NA NORVEŠKEM Mesec julij je normalno tudi, na Norveškem najbolj vroč mesec leta. Letos pa je vladala v ne^ katerih predelih Norveške tudi v sedmem mesecu še zima. Nad Srednjo Norveško, predvsem nad gorsko pokrajino Roeros, divja" jo pravi snežni viharji. Sneg Je zapadel zelo globoko v dolino w v vaseh so morali zopet zakuriti sobne peči. V nadmorskih visi nah preko 100 metrov je pa temperatura povsod pod ni<'10-meteorologi pa -predvidevajo, da bo v deželo prišlo skorajšnjo P0" letje. LISICA MODREJŠA OD LOVCA Joža Bah iz vasi Lokve P^1 Divači je znan lovec na lisic*-Lani je ujel 63 lisic in dob» nagrado Lovske zveze Slovenije. Neki primer pa kaže, da e° lisice običajno precej bolj Vre' motene, kot ljudje to mislijo- Neka lisica, ki ji je Joža nastavil privlačno vabo, je dolg0 »modrovala«, kako bi prišla ct dobrega kosa mesa, ne da bi eC pri tem ujela. Izkopala jo P°° zemljo 4 m dolg rov in izvlek'3 meso iz pasti, ne da bi se P1*1 tem poškodovala. Minister za družine V zahodnonem.ški vladi P6^! tudi minister za družine.- N<* novinar je spričo tega nared anketo: v kateri državi Evrop*-dajejo najmanjši otroški doda tek? Ugotovil je, da je to država, ki ima ministra za dru zine . .. dla J ZAPRT PROMET ' V eni Izmed najmodernejših ulic Kohenliavtui so Ustavili P met. da bi lahko labodi prečkali cesto. Oče in mati ter 8 ,olr0,ItJ tO tako nemoteno potovali iz enega jezera v drugo po glu*|U mestu Danske. DRUŽINSKI POMENKI Cvetje v našem domu Rož* nam pomagajo, da ustvarimo v našem domu prijetno ^dušje. Strogim, lahkim oblicam modernega in težki okornosti starega pohištva dodajo *ivljensko vedrino. Šopki so nenadomestljiv okras našega stanovanja, saj z njimi vnesemo vanj del neprekosljive lepote marave. Pravilno razporediti cvetje v vaze ni enostavna stvar. V nekaterih evropskih državah imajo posebne tečaje v ta namen, vendar so daleč pred vsemi Japonci s svojo umetnostjo sestavljanja šopkov. Japonci pratio, da mora biti šopek lep kot Pesem. Ravnajo se po pravilu, da morajo rože v vazi predstavljati zemljo, človeka in nebo. •Rože morajo biti torej razporede v treh višinah. Naše žene nimajo cvetličarskih tečajev in šol, vodi jih le prirojeni občutek za lepoto, še večkrat pa je sestavljanje šopka prepuščeno slučajnosti. (Ob tekih prilikah pa lahko nastane kaj takega, kot je na primer kombinacija nagelj in praprot * isti vazi.) MODA Veliko je stvari, ki nas morajo voditi, ko delamo malo umetnino iz rož, prinašamo vam le nekaj najvažnejših. Poizkusimo prinesti domov cvetje takšno, kot je bilo v naravi. Oglejte si skupino rož na vrtu: nekatere so visoke, druge nižje, tretje se celo plazijo čisto pri tleh. Ali bo res videti lepo in naravno, če bomo peci je porezali vse na isto višino. Večina gospodinj že ve, da za lep šopek niso pogoj lepo negovane vrtne cvetice, ampak, da se doseže včasih še večji efekt z lepimi vejicami iz gozda ali z divjimi rožami s travnika. Kame Benet mo v vazo le nekaj rož, naj bodo vedno v neparnem številu (3, 5, 7), ker bo tak šopek veliko bolj skladen. Rože z dolgimi peclji pristo-jajo v visoko vazo, nizke in drobne rožice v nizke, okrogle majhne vaze, za poljsko cvetje je najbolj primerna glinena ali keramična posoda. V kristalno vazo bomo dali le nežne cvete z vrta. Na mizi so najlepši nizki, široki šopki. Izredno lep okras sobe je velika vaza z rožami pred stenskim ogledalom. Če ste prinesli domov samo en cvet, ga dajte v prazno lepo stekleničko od kolonjske vode, če nimate primerne vazice. Najrazličnejših možnosti je še nešteto, prepuščamo jih vaši iznajdljivosti in seveda tudi vašemu okusu. Tudi na Jesenicah imajo Občinski center za pospeševanje gospodinjstva. V preteklem letu se je vselil v prenovljene prostore stare jeseniške šole, kjer je našel res lepo in povsem primerno zatočišče. Center ima veliko učilnico za teoretični pouk, šivalnico, sodobno urejeno kuhinjo za pouk kuhanja in opremljeno samsko sobo .Sodobno gospodinjstvo' št. 5/60 Peta letošnja številka »Sodobno gospodinjstvo« poroča obširno o razstavi »Družina in gospodinjstvo 1960«. Tina Male- Vsak delček narave je lep, samo to lepoto je treba znati opazovati. Cvetje izgubi svojo lepoto, če ga damo v neprimerno vazo, posebno še, če je ta kičasto poslikana in cvetom ne dovoli, da bi prišli do izraza. Ne tlačimo veliko rož v vazo, vsak cvet je zase lep. Dovolimo mu, da nam to pokaže in mu pustimo dovolj prostora. Če da- © Ce likalnik nima priprave za odstavljanje med delom, si izberemo za podstavek material, ki slabo prevaja toploto, na primer opeko ali samotno oziroma azbestno ploščo. Kiko ©bvarujs^o sirska p&sttb nog 1. v 1. letu starosti z dajanjem primerne količine vitamina D, da se skrepijo vezi in kite. 2. po 1. letu, ko otrok dobro shodi (t. j. v 16. do 18. mesecu) z vajami, ki jih izvajamo igraje z otrokom takole: 1. vaja: hoja po prstih 2. vaja: hoja po peti 3. vaja: hoja po zunanjem robu podplata 4. vaja: zibanje iz stoje na peti na prste in obratno. 5. vaja: tako imenovan mosti-ček, otrok sedi na tleh, kolena drži narazen — jagode palcev obeh nog se dotikajo (tvorijo mostiček) 6. vaja: pobiranje predmetov s tal s prsti noge (je nekoliko težja pa zelo uspešna vaja) najbolje svinčnik ali orglice. S temi vajami se krepijo na podplatih vezi in kite in se oblikuje trden lok. žič piše o novih nalogah, ki stojijo pred nami v zvezi z delovanjem šolskih mlečnih kuhinj. Pripraviti je treba vse potrebno, da jeseni ne bo nobenega otroka brez malice v šoli. O pravem času objavlja revija napotke staršem, kako naj opremijo otroka, ko odhaja na letovanje. Gospodinjam, ki perejo v mehaniziranih hišnih pralnicah, bodo dobrodošli recepti za pranje v Himo pralnem stroju. Zanimiv je prispevek o novem izdelku Tovarne emajlirane posode v Celju, ki je pričela izdelovati emajlirano omarico, kombinirano s pomivalnimi koriti. Potrošnikom sta namenjena tudi prispevka o vzdrževanju plastičnih oblog v stanovanja in o možnosti reklamiranja pri nakupu tekstila. Ta številka objavlja tudi izide preizkušenj golaževih konzerv, ki jih je preizkušala grupa prehrambenih strokovnjakov. Strokovnim mnenjem o zunanji opremi, kvaliteti konserv, embalaži, ceni in uporabnosti, r ^bleke-srajčke so kot nalašč *a tako muhasto poleije, kot je etošnje. Ze nekaj sezon se v,z*ra,jno držijo na ravni priljubljenih modnih novosti. Zmerno ^l,*oke, so primerne prav za vsa-f° Postavo. Izdelane so lahko iz rta*tega, pikčastega aH vzorča-s(ega blaga V.. NENAVADNO — Dvojčici iz Selt ake Cityja sta obe rodili dvojčici v isti bolnici in isto uro. — Neka Svlvija Miller iz Kalifornije je prišla v prodajalno z mrliško opremo in se dolgo pogajala in izbirala. Ko je plačala, je potegnila iz torbice revolver in se ustrelila. — Na tradicionalnem tekmovanju v hitrem pripravljanju palačink v nekem kraju v ZDA, so vsa prva mesta osvojili moški. — Neka Kitajka z otoka Haznan je našla školjko z 52 biseri. — Leto dni stara deklica Tina Eving zna žvižgati. Ko se prebudi, z žvižgom pokliče svojo mamo. — Neka Margareta O'Hara iz Dublina je bila visoka 3 metre in 7 centimetrov. Živela je v začetku tega stol. — Jeani Dew iz New Yorka je štirikrat zapovrstjo rodila dvojčke. Vedno je rodila fantka in deklico in vsi otroci so živi. — Na neki razstavi v Chicagu je bila razstavljena posebna postelja za ljudi, ki se težko budijo. Postelja s pomočjo vgrajene budilke najprej zvoni, a če zaspanec hitro ne vstane, se postelja naglo dvigne. J I5REZ besed In slučaj L . Skoraj devet zvečer. Precej trgovin je bilo še odprtih. ^'JUdje so h„teii izkoristiti zadnje trenutke preden jih zapro in ('»;u j(. t0kel v potokih. Registrske blagajne so brez pre-r*0*a zvonih-. 1'rav tedaj je ▼ neki trgovini s krznom, ki je bila zaprta, J*#eknUa pridušena eksplozija. Steklo v izložbenem oknu se je Fj Pobilo. V trenutku se je pred trgovino zbrala velika gruča JUiii; prišla je tudi policija. Vse je potekalo tako kot so bili r°, so me hitele tolažiti prijateljice, mi pa ne dobimo ne »špage« ne mesa! Vsaj jnekaj! — Lep pozdrav in na svidenje v naši menzi! Tako mi je pisala dobra znanka iz Tiskanine. /\ Pa drugo pismo: Tole se mi je zgodilo v četrtek, 7. julija: Okoli pol desetih dopoldne sem prišel v prodajalno kruha v bližini nove avtobusne postaje v Radovljici. Zahteval sem 6 že-melj, 4 rogljičke in četrt kilograma črnega kruha. Vse to mi je prodajalka dala na pult. Prosil sem jo, če mi lahko zavije, pa mi je rekla: »Veste, tu prodajamo samo kruh in ne papirja.!-« Hotel sem imeti zavito, v papir ali v vrečke. Prodajalka mi je povedala, da vrečke sicer imajo, da pa jih je treba plačati — po 25 dinarjev! Začudil sem se, kajti vrečke v trgovini stanejo 3 dinarje. Zahteval sem račun, pa mi ga ni naredila! A Prijatelj pa mi je pred dnevi v pismu opisal tale »zanimiv-« dogodek: Bil sem na Mali Poljani pod Storžičem, v planšarski koči. — Tja sta prišla tudi dva izletnika z Golnika in prosila za kislo mleko. Dobila sta ga skodelico in v njej našla — očala od lastnice, ki jih je ta menda že dva dni iskala in jih ni našla. Menda tisti možakar z Golnika kislega nileka nikoli več ne bo jedel, očala pa mu bodo ob vsaki priliki obujala kaj neprijetne spomine. Do prihodnjič lep pozdrav! Bodičar mobila, ki je v tem trenutku pridrvel izza ovinka. Šoferja je bleščeča svetloba oslepila in izgubil je oblast nad vozilom. Avto je najprej oplazil neki zid in nato poševno zdrsnil na ulico ter se zaletel v električni drog, kjer se je ustavil. ^ Crni »Humbert« je izginil... Pet minut kasneje so razbojniki zapustili avtomobil. Raz-bežali so se, vsak s svojim plenom. Zadnji je stopil iz avtomobila Bamble. Razen kovčka in aktovke je nosil tudi na pol polno vrečo denarja. Žal mu je bilo, da bi ga pustil. Ko je končno ves obložen krenil po ulici, so bili ostali štirje že izginili. Zavijajoč zdaj levo zdaj desno, se je Bamble vedno bolj oddaljeval od avtomobila. Ves ta čas je mrzlično razmišljal. Ta predel mesta je dodobra poznal, saj je tu odrasel. Ko se je bližal Kilbern roadu je opazil, da se je tam ustavil policijski avtomobil, iz njega pa je skočilo pet policajev. Začelo se je torej! Obrnil se je in skoro po prstih izginil v neki slabo osvetljeni ulici. Med vojsko je Bambel dezertiral iz mornarice. Po vojni pa se je nekaj časa skrival v nekem protiletalskem zaklonišču nedaleč od kraja, kjer je bil sedaj. Pohitel je v to smer v upanju, da bo zaklonišče še našel. Zelo vesel je bil, ko ga je zagledal. In kar je bilo še važne je: nihče ga ni videl, ko je s svojim bremenom hitel po strmih stopnicah. Naslednje jutro je bilo vedro in sončno, čeprav precej hladno. Bamble se je zbudil ko se je začelo svitati. Ves trd je bil zaradi mraza in slabo razpoložen. Ni hotel zaspati. Očital si je, zakaj ni zbežal preden je policiji uspelo do kraja zastražiti ves ta predel mesta. Previdno je od sol do vhoda v zaklonišče in pokukal na ulico. Nič! O policiji niti sledu. Kazalo je, da je ulica prazna. (Nadaljevanje in konec prahodnjič) Si L S GORENJS KE Te dni po svb2o SILE OZN PREVZEMAJO NADZORSTVO Generalni sekretar OZN Ham-merskjold je v torek obvestil zastopnike dežel - članic Varnostnega sveta o izjavi belgijskih oblasti, da bodo spoštovale odredbe poveljništva sil OZN v Kongu in da bodo omejile svojo vojaško intervencijo na zaščito belgijskih državljanov v Kongu. Po Hammerskjoldovih besedah bo poveljništvo sil OZN v Kongu takoj obveščeno o sklepu, ki ga bo sprejel Varnostni svet na današnji seji. Sestanek Varnostnega svela so preložili za 24 ur kasneje in sicer zaradi tega, ker je kon-goška vlada sklenila, da bo na to sejo poslala svojega zastopnika. RAZPRAVA O PRITOŽBI KUBE V ponedeljek zvečer je bila seja Varnostnega sveta OZN, na kateri so razpravljali o pritožbi Kube zaradi ameriške gospodarske agresije in blokade Kube. Kubanski minister Raul Roa je obtožil ZDA, da so z zmanjšanjem kvote za uvoz sladkorja zakrivile gospodarske agresije proti kubanski vladi. Zastopnik ZDA Cabot Lodge je zanikal, da bi ZDA povzročile kakršnokoli agresijo in je zahteval, naj Varnostni svet ne razpravlja o kubanski pritožbi, dokler sporov ne bo obravnavala organizacija ameriških držav. Argentinski delegat Mario Amadeo je nato skupaj z delegatom Ekvadorja predlagal, naj Varnostni svet odgodi razpravo o kubanski pritožbi, dokler ne prejme poročila organizacije ameriških držav. ODSTOP VLADE Italijanski premier Tambroni je priredil v torek opoldne kosilo za člane svoje vlade. Po splošnem pričakovanju je bilo to poslovilno kosilo vlade, kajti že od sobote je bilo vse pripravljeno za vladno krizo in njeno rešitev. Tambroni je pred kosilom obiskal predsednika republike Gronchija, vendar o njunem razgovoru ni bilo nič sporočeno. Toda kljub temu se je na tej seji vlada premiera Tambroni j a odločila, da bo odstopila. BELGIJSKE ČETE SE UMIKAJO Belgijske čete so se začele v torek umikati iz Leopoldvilla v vojaška oporišča, ki jih je Belgija obdržala na ozemlju Konga. Umik belgijskih čet z glavnega mesta Konga naj bi se končal v soboto do 11. ure dopoldan po jugoslovanskem času. To je sporočil novinarjem posebni zastopnik OZN v Kongu Ralph Bunche, po sestanku s poveljnikom sil OZN generalom Hornom, belgijskim veleposlanikom in poveljnikom belgijskih čet. Bunche je še dejal, da bodo odslej čete OZN prevzele popolno varstvo nad evropskim dn afriškim prebivalstvom. Prav tako bodo sile OZN prevzele nadzorstvo nad glavnim letališčem v Leopoldvillu, kjer so sedaj še belgijske čete. Menijo, da bodo belgijske čete zapustile letališče takoj po prihodu švedskega bataljona iz Gaze, kar pričakujejo danes. Dvoboj zvezne plavalne lige Primorje : Triglav 189:187 Kljub odličnim rezultatom - poraz Trikrat bolje od rekorda V nedeljo so plavalci Triglava nastopili na Reki s tamkajšnjim Primorjem v okviru zvezne plavalne lige. Domačini so bili fa- Triglavani (Kocmur 2:13,9, Koš-nik 2:16,4, Brinovec P. 2:18,5 in Brinovec V. 2:17,8) so plavali odlično in dosegli rezultat boljši vorit, vendar so imeli tudi Kranj- vi njihovega slovenskega in dr- žavnega klubskega rekorda — 9:08,6. Pred žensko štafeto je tako Triglav vodil s 171:167. Kranj- čani možnesti za zmago. Po razburljivih borbah se je dvoboj končal s tesnim porazov gostov. Začetek tekem je kazal, da bodo gostje hud nasprotnik, saj so v prvih treti točkah zmagali. Brata Brinovec sta premagala Mušnjaka v plavanju na 400 m prosto. Na isti progi pri ženskah je nepričakovano prispela prva na cilj Bogatajeva in dosegla tudi dober čas. Zrimšek je v zadnjih metrih premagal v prsnem slogu Bogunoviča z Reke. Kranjčani so vodili že 52:38, nato pa jim je športna sreča obrnila hrbet. Trikrat so bili za las ob boljše mesto in s tem seveda ob zmago, ki bi jim zagotovila nastop na finalnem delu lige. kjer se bodC| pomerila 4 najboljša moštva za naslov državnega prvaka. V prsnem plavanju za ženske so Rečani slavili nepričakovano so plavali bolje od slovenskih dvojno zmago, prav tako nepri- Ženske: 400 m prosto — Bogataj (T) 6:13,4, Tadejevič (P) 6:16,9. Vu-kelič (P) 6:18.4. Kobi (T) 6:32,3 100 m prosto — Brozičevič (P) 1:12,6, Čolnar (T) 1:20,1, Golub-čevič (P) 1:23,4, Kobi (T) 1:25,4 200 in prsno — Deangeli (P) 3:15,0. Bogunovič (P) 3:28,0, Se- čanke v zadnji točki plavalnega niča (T) 3:33,3, Debelak (T) 3:47,0 sporeda niso mogle napraviti ču- 100 m metuljček — Koncilija deža, ker so bile domačinke pre- (T) 1:28,4, Tadejevič (P) 1:23,0, močan nasprotnik, toda kljub te- Bogataj (T) 1:32,4 mu se niso zlahka predale in je šele tretja plavalka Primorja ujela kranjsko štafeto, za katero so nastopile Koncilija 1:17,4, Bogataj 1:18,2, Kobi 1:24,3 in Čolnar 1:22,2. V skupni oceni je tako zmagalo Primorje s 189:187. 100 m hrbtno — Vukelič (P) 1:24,0, Jeličič (P) 1:26.1. Purgar (T) 1:39,4. Teran (T) 1:54.6 4 X 100 m prosto — Primorje 5:12,4, Triglav 5:22,2. Triglav je osvojil 7, Primorje pa 5 prvih mest, toda kljub temu BO Rečani zmagali, ker so imeli Kranjčani so bili tokrat kaj blizu zmagi, vendar jim tako kot drugega plavalca na vsak! pro Id ni na državnem prvenstvu, boljšega, športna sreča ni bila naklonjena. Kljub temu pa so plavalci zadovoljni z nastopom, saj so dosegli Moški - 103:85 Ženske Triglav : Primorje - Triglav : Primorje Osnovna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v Kranju, ki ima 183 članov, je začela z obsežnimi prireditvami v počastitev 15-letnice svojega obstoja. Tako se je ondan kar 83 njihovih članov udeležilo proslave v Begunjah. To nedeljo, 24. julija pa pripravljajo posebno prireditev na vrtu pri Pe-terlinu. Na programu imajo tudi sprejem težjih invalidov in vdov iz NOB. V okviru proslav pripravljajo tudi komemorativ-ni izlet na Urha, na Turjak in v druge znane partizanske kraje na kočevskem, Suhorju in na nekaj odličnih rezultatov. Trikrat 84 \vaterpolo rekordov pa tudi ostali rezultati PRIMORJE : TRIGLAV 7:1 (3:1) so odlični. Ženska ekipa se iz v waterpolo tekmi so zmagali dvoboja v dvoboj popravlja. Re- domačini z rezultatom 7:1. ki pa čakovan izid je bil na 100 m prosto za moške, kjer je Saša Košnik v zadnjih metrih klonil zultati so tem pomembnejši, ker ne ustreza poteku igre. Kranj- so bili doseženi v valovitem mor- čani so bili Rečanom popolnoma ju. Zal ne bodo priznani kot re- enakovreden nasprotnik v polju, kordi, ker reško plavališče z Frimorje je igralo zelo ostro, ven- morske strani ni zaprto. Poraz dar jim je domači sodnik tako pred obema Rečanoma. V tej disciplini je zopet premočno zmagal Kccmur, ki je dosegel svoj najboljši čas na tej progi — 57,0, kar je za 2 desetinki sekunde je za kranjsko ekipo časten, saj igro dovolil in spregledal vsaj belje od njegovega slovenskega je Primorje lani z Jadranom iz dva četverca za goste. Častni gol rekorda. V hrbtnem slogu so bili Hercegnovega in Triglavom de- za Triglav je dosegel Kocmur v domačini beljši, saj je Dorčič lilo prvo mesto na državnem pr- prvi minuti igre. Pri Primorju je plaval 1:06,2, kar je enako dr- venstvn. v dvoboju .s Tnglavom nastopil tudi nekdanji najboljši pa je lani zmagalo z 32 točkami evropski waterpolist Ivica Kur- razlike. Kranjski plavalci se drže tini-Jobo. žavnemu rekordu. Milan Košnik si je delil mesto z Vranićem in tako je bil tudi tu Triglav ob v letošnjem državnem prvenstvu pričakovane točke. Rečanke so slavile dvojno zmago tudi v hrbtnem slogu. Na 200 m metuljček je bil favorit domačin Sabo-lič, ki velja za enega izmed najboljših plavalcev tega sloga v državi. Za Triglav sta nastopila Brinovec Vlado in Peternel. Sa-bolič je vodil vse do- 150 m in vse je kazalo, da bo zmagal, saj je imel že 2 metra prednosti. V izrednem finišu pa ga je Vlado dohitel in celo za nekaj metrov prehitel ter dosegel odličen čas 2:35,5, kar je za 5 sekund bolje od slovenskega rekorda in le za 2,7 sekunde slabše od državnega rekorda. Vladu letos v prostem slogu še ne gre dobro, toda rezultati v delfinu dajo slutiti, da bo kmalu v polni formi. Konci-lijeva je prinesla Triglavu zmago v metuljčku za ženske, z dobrim časom se je na tej progi odlikovala tudi Bogatajeva. Stanje v točkah pred štafetama je bilo 151:149 za Primorje. Najprej je bila na sporedu štafeta 4X200 m prosto moški. Kranjčani so na tej progi že dve leti državni prvaki. Primorje pa je imelo najboljši letošnji rezultat. Vsi štirje D. Petri« mnogo boljo kot smo pričakovali, in imajo še vedno možnost, da se uvrste med 4 najboljše klube v državi, če bodo v povratnem srečanju s Primorjem, ki bo v torek, 26. julija v Kranju, zmagali. Po dogodkih z Reke sklepajoč imajo za to izglede. PARMA PRVI V KAMNIKU Na šahovskem turnirju v počastitev občinskega praznika, ki je bil zaključen v četrtek v Kamniku, je zmagal slovenski prvak, mojister Bruno Parma. Zanimiva je bila borba za drugo mesto med Ivačičem in Vav-petičem. Zmagal je Vavpetič in ' ;; tako zasedel drugo mesto s sa- mo pol točke za zmagovalcem. Vrstni red: Parma 9,5, Vavpe-100 m prosto — Kocmur (T) tič 9, Ivačič 8,5, inž. Trbižan in 57,0, Baraba (P) 1:01,4. Dobrila Dcibrovoljc 7,5, Troha 6,5, Laznik (P) 1:01,8, S. Košnik (T) 1:02,0 6, Piberlova 3,5, Ocepek, Sitar Rezultati — moški: 400 m prosto — V. Brinovec Mušnjak (P) 4:59,0, Mlinaric (P) 5:33.0 200 m prsno — Zrimšek (T) 2:55.5, Bogunovič (P) 2:57,2. Brandner (T) 3:01,6. Vujič (P) 3:21,1 200 m metuljček — V. Brinovec (T) 2:35,5, Saibolič (P) 2:39.4, Peternel (T) 2:56,7, Brozovič (P) 3:37,2 100 m hrbtno — Dorčič (P) 1:06,2, Košndk (T) in Vranic (P) 1:13,6, Drofenik (T) 1:17,2 1 X 200 m prosto — Triglav 9:06,6, . in Jagodic po 2, Bergant 1,5. SVEČANOST PRED DOMOM ONEMOGLIH Jesenice — Upravni odbor Doma onemoglih na Jesenicah je na predlog oskrbovancev in na predlog delovnega kolektiva predlagal Občinskemu ljudskemu odboru Jesenice, da preimenuje Dom onemoglih v »Socialno zdravstveni zavod dr. Fran-j četa Bergeljna«. ObLO je na svoji seji, dne 15. julija, sprejel odločbo o gornjem preimenovanju. Svečanost bo v okviru jeseniškega občinskega praznika v petek, 29. julija ob 11. uri dopoldne. Sodeloval bo komorni pevski zbor Svoboda Jesenice z enournim koncertom narodnih pesmi. ZANIMIVO TEKMOVANJE Križe Telesnovzgojno društvo Partizan Križe priredi na Dan VStoje, 22. julija ob 15. uri na kopališču v Križah, plavalne in skakalne tekme. Tekmovali bodo pripadniki telesnovzgojnih in športnih društev z Gorenjske. OTVORITEV PISARNE Kamnik — Avto-moto društvo v Kamniku je preuredilo na Titovem trgu v Vidičevi hiši lokal, v katerem bo pisarna in družbeni prostor. Odprli ga bodo 22. julija ob začetku proslave občinskega praznika. ODPRTA RAZSTAVA Žiri — V soboto, 16. julija, je bila v prostorih Osnovne šole v Zireh otvoritev razstave gorenjskih slikarjev — amaterjev. Razstava bo predvidoma odprta do 25. julija. Gorjancih, kjer bodo polagali vence na krajih padlih žrtev oziroma pred postavljenimi spomeniki in obeležji. Na jesen predvidevajo tudi širši partizanski miting s kulturnim programom, ki ga bodo pripravili pod Joštom. Prav tako bodo v okviru teh praznovanj pripra*-vili tekmovanje v kegljanju, šahu in v drugih športnih disciplinah. -1. c. MLADINCI V VRATIH V Vratih bo skupina mladincev in mladink končala 22. julija desetdnevni seminar za mlade planince - vodiče. Razen vsakodnevnih- predavanj o tehniki hoje, o orientaciji v gorah, o prvi pomoči, o rastlinstvu in živalstvu v naših garah itd., se udeleženci seminarja urijo v triglavskem podnožju tudi s praktičnimi pohodi in vežbami. Seminar organizira Planinska zveza Slovenije. Po 22. juliju bo še en seminar ,ki bo končan 3. avgusta. Udeleženci teh seminarjev, ki so jih poslala razna planinska društva, bodo prevzeli vodstvo množičnih mladinskih in pionirskih izletov v prirodo. NESREČE »ČEZ SEDEM LET VSE PRAV PRIDE . . .« Z razbijanjem stare granate se je v 71. letu starosti smrtno ponesrečil Janez Šifrer iz Zab-nlce pri Kranju. Vzrok nesreče je bila velika neprevidnost. Ze lansko jesen je mož našel med listjem staro granato. PO" bral jo je, dejal sinu »čez sedem let vse prav pride« in j° skrbno spravil na podstrešje. V juliju letos so njegovi domači odšli na polje, mož pa je ostal sam doma. Spomnil se je granate, odšel ponjo in jo hotel razstaviti. Menda je za neko stvar rabil del granate. Ze P° prvem udarcu s težkim kladivom je granata eksplodlirala W razkosala Šifrarjevo nogo. Hudo je začel krvaveti in ker m dobil pravočasne pomoči, rl' dihmil. Čudno, da je tako nepremišljeno dejanje tokrat storil star človek, doslej so se navadno v take nevarnosti podajali otroci. Obrtno podjetje „Instalater Kranj ob Dnevu vstaje irkreno čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske LJUDJE IN DOGODKI Prebivalcem Konga je potreben mir Hitra intervencija Združenih narodov v Kongu že kaže pozitivne rezultate. Preprečeno je nadaljnje poslabšanje položaja. Na splošno se je stanje precej stabiliziralo. Kljub temu pa ni pričakovati prenehanja krize, dokler bodo v Kongu belgijske čete, ki so intervenirale samovoljno, brez privoljenja suverene kongoške vlade. Pošiljanje belgijskih čet v Kongo in dogodki v Katangi — precej činite!jev dokazuje, da je med dogodkoma v obeh deželah intimna zveza — predstavljata negativni preobrat v politiki Bruslja do nekdanje svoje kolonije, sedaj neodvisnega in suverenega Konga. Ko je bila v Bruslju za okroglo mizo konferenca o Kongu in ko je belgijska vlada sprejela sklep, da soglaša s proglasitvijo neodvisne države Konga, je vlada prejela številne pohvalne izjave z vsega sveta. Takrat so poudarjali, da ima belgijska vlada pravilne poglede na se- danji razvoj v Afriki, o elastičnem gledanju na svoje dolgoročne ekonomske interese na tem področju in podobno. Vse to, pa do dogovora o prijateljstvu, je dalo slutiti na zaključek, da se gradijo temelji za konstruktivne odnose med novo republiko in nekdanjo metropolo. V tem smislu so potekale tudi svečanosti ob proglašanju neodvisnosti Konga, ki so bile zadnjega junija letos. Samo dva tedna kasneje pa je že nastopil preobrat; negativen, poln najrazličnejših nevarnosti. Čez noč je bilo uničeno vse, kar je bilo prej z dogovori in s svečanimi podpisi urejeno. Takšni postopki so privedli mlado republiko v neverjetno težak položaj, ogrožen z inozemsko intervencijo in umetno zanetenimi notranjimi nesoglasji. Zadostovalo je nekaj dni, da M lahko vsi spoznali, kako je zadnji preobrat Bruslja v od- nosu do Konga škodljiv in vsestransko nevaren. Obnovljena stara politika se je pokazala kot povsem zgrešena. Neodvisni Kongo je dobil hud udarec, hkrati pa so bili zamračeni vsi odnosi med Brusljem in Leo-poldvillom. V istem času se je zamajal tudi mednarodni položaj, ki je že tako ali tako v zadnjih mesecih precej naelektriziran. Prav zaradi tega je v tem trenutku najpomembnejše, da se Bruselj loti ukrepov, kako bi z najmanjšimi posledicami izplaval iz krize v Kongu. To je v interesu tako Konga kot Belgije in vseh narodov sveta nasploh. V tem stanju bi ne bilo nič slabšega kot dopustiti, da bi se hladna vojna prenesla tudi na tla mlade republike, ki ji je bolj kot vse drugo potreben mir in iskrena prijateljska pomoč, da bi lahko rešila velike probleme, ki so ji ostali zaradi 800-letne kolonialne vladavine. ^^^^^ ti pošilja ob Dnevu vstaje vsem prebivalcem Gorenjske iskrene čestitke