Ljubljana, 30. decembra ms
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO V., ŠTEV. 100
OBČINA KAMNIK
525.
10.	za dejavnost zdravstvenih ustanovi
11.	za dejavnost socialnih ustanov;
12.	za skladišča.
Svet za blagovni promet Obl-O je pooblaščen, da lahko izda upo-. „	-	.	.	.	..	. rabno dovoljenje v smislu 10. člena
i • f en n iii i t)lm nai°ži° dejavnost iz čl.12, v ka- oclloku po izdani potrebi tudi za de-Občinski ljudski odbor lahko do- tero se morejo uvrstiti dejavnosti, ki javnosti, ki niso naštete v prejšnjem
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
. Na podlagi 2. člena uredbe o da- se odvede v sklad za 1??ju poslovnih prostorov v najem vanjskih hiš, posebej Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54) in 12. členu navedeno dej *• iočke 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list ri-RJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega bora in na seji zbora proizvajalcev 11 18. julija 1958 sprejel
loči višino odstotka najemnine, ki se opravljajo ob Času uveljavitve odstavku tega člena zidanje steno- tega odloka.
za vsako, v 12. členu navedeno dejavnost. Višina navedenega odstotka je za vsako v 12. členu navedeno dejavnost lahko različna, in sicer za posamezna ob-
12. člen
13. člen
Uporabno dovoljenje izda Svet za
Z uporabnim dovoljenjem se do- blagovni promet ObLO po prostem
' .1 1 . ' .   * I. ...... 1 .... _ -   1 I Pili I M II rl/ il • TV 1*1 Limi mi nun 11 rvnX t/Vir A 4 8
voli dajanje poslovnih prostorov v najem za naslednje dejavnosti:
ODLOK
0	(lajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Kamnik.
Najem poslovnih prostorov
1.	člen
? V smislu tega odloka se štejejo i6 poslovne prostore vsi prostori, v merili se opravlja javna, družbena ..'gospodarska dejavnost, kakor tudi .madišča, garaže, pisarne, ordinacije ||l Podobno s pripadajočimi pritikli-,11'('i ter prostori, kateri so za te l'r'*e namenjeni, čeprav ne služijo
1	svrham, ne glede na material, iz ®tereg„ so zidani, kolikor niso sprevrnjeni v stanovanjc.
2.	člen
i« ^'<1 blejejo sc v smislu tega odloka ,1 Poslovne prostore Inki prostori, ki fl'l<|jo kmetijski dejavnosti indivi-"'uih gospodarstev.
3.	člen
l( Stranke oddajajo poslovne pro-j( lrc v najem in odpovedujejo na-l,r" Poslovnih prostorov v okviril Jfopisov uredbe o dajanju poslovil 1 Prostorov v najem (tir. list FI.RJ dr,	in 4/54) tega odloka ter
'Kili predpisov.
4.	člen
(!„» bločtie tega odloka se ne na-V(l »jO jia prostore v sestavu stano-!_lVr|,i' ki se uporabljajo v poslovne ' »e J° stanovanje po oceni upru v-d^v.brguna /a stanovanjske zadeve h(.y| (ga ljudskega odbora glede na ^ bol, 0 v "<('m staiiujočili oseb poji i^m« izkoriščeno v stanovanjske
V PRIČAKOVANJU SE VEČJEGA NAPREDKA IN USPEHOV V PRIHODNOSTI NASE SOCIALISTIČNE
domovine Čestitamo prebivalcem okraja
Z NAJ LEPŠIMI ŽELJAMI ZA NOVO LETO 1959.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA
bajanje poslovnih prostorov v najem
p	5. člen
iein 0 "veljavitvi tega odloka se na-Poulovnih prostorov ustanovi 'J , s sklenitvijo pismene pogodite lih. ton", s katero je določena vitji, "bjpuinine ler v skladu z upo-(t|.'"» dovoljenjem vrsle dejavnosti '*'ir ilaL *a katero sc poslovni pro-ltnu <la v najem. S pogodbo o na-toji 80 ugotavljajo tudi drugi po-pogoji o investicijah, po-*bf., 11 ”, (la prostor lahko služi na-Nll,1’ Za katerega je določen. Po-Ki,’j’ 0 najemu sklene z najemo-1	orS»n. pristojen za tiprav-
/ š|j(1 Zgradbe, oziroma zasebni last-^radbe.
močja ali celo za posamezne ulice v namenu, da se ekonomski interesi najemodajalcev glede najemnikov izenačijo.
7. člen
Najemnik poslovuegu prostora je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe, da nasproti tretjim osebam ukrene vse potrebno, da mu bodo poslovni prostori stavljeni na razpolago, kolikor to ne ukrene sam najemodajalec.
9. člen’
Najemodajalec je dolžan pogodbo
0	najemu v 4 izvodih v roku 8 dni po podpisu predložiti v registracijo organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
9.	člen
Poslovni prostori se lahko dajejo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, zn katero je dovoljeno te prostore dajati v najem.
Uporabno dovoljenje
10.	člen
7, uporabnim dovoljenjem sc ugotavlja, za katere dejavnosti, navede-
1	c v 81. 12. tega odloka, se dovoljuje dajali poslovne prostore v najem.
Z uporabnim dovoljenjem se samo Omogoča dajati poslovne prostore v najem za opravljanje določene dejavnosti (čl. 12). Z njim se ne ugotavlja, da poslovni prostori — taki, kakršni so — ustrezajo vsem tehničnim predpisom ter higiensko-telinič-nim in sanitarnim pogojem za opravljanje dejavnosti, za katero se dovoljuje dajanje v najem.
11.	člen
Za prostore, ki se sedaj uporabljajo v poslovne svrlie, se ne bodo izdale posebne odločbe, o uporabnem dovoljenju. Za njih velja, da uporabno dovoljenje obstaja za tisto po vsc-
t. za trgovino na drobno z inle-
preudarku; pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge javne potrebe.
Proti odločbi je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor.
Potrebne določbe za Izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah
14. člen
Uporabno dovoljenje za poslovne prostore v novih stavbuh daje Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora, in sičer po lastni pobudi, na predlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe ali trgovinske, gostinske, obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove.
Uporabno dovoljenje sc lahko izda šele po zaslišanju organa uprav-
kom in mlečnimi proizvodi ter kru- ljanja oziroma zasebnega lastnika
bom in pecivom
2. za trgovino na drobno s sadjem in zelenjavo;
stavbe in po dobljenem mnenju trgovinske. gostinske ali obrtne ibornice oziroma ustrezne ustanove ter pri-
3.	za trgovino nadrobno/, mesom stojnega sveta zn dotično vrsto de-
in mesnimi izdelki;	_ javnosti. Če katera od teh zbornic
4.	za trgovino na drobno z živili oziroma ustanov ne sporoči svojega in gospodinjskimi potrebščinami; mnenja v roku 8 dni po dostavitvi
5.	za trgovino na drobno z lesom poziva, sc lahko izda uporabno doza kurjavo in premogom;	voljenje tudi brez njenega mnenja.
G. zn trgovino na drobno s knji- ,r°U odločbi o uporabnem dovo-gami in nmzikalijami;	'jcnju. k. je izdano po prejšnjem
-	, ,	.	• i i •	, odstavku, se lahko pritoži tudi
7.	zn ostalo trgovinsko dejavnost listrczlla zbornica (trgovinska, go-
na (,rol»..°:	stinska, obrtna) oziroma organ, kt
8.	/.(i obrtno dejavnost;	vrši nadzorstvene pravice nad usta-
9.	za gostinsko dejavnost;	novo.
MESTNI SVET
V zadnjem času je nastajal vse večji in večji problem prevoza delavcev in uslužbencev na njihova okrajnega ljudskega delovna mesta, ker je začetek de- prične ob 6.30 uri. lovnega časa v ustanovah in podjetjih nevsklaien s prevoznimi možnostmi ljubljanskega mestnega prometa. Tako je bilo zamujanje v uradih in podjet jih vse pogosteje, I 11 nu njen. ker vozovi v kratkih časovnih obdobjih od 5.45 do 6. ju od G.45 do
v upravno-organizacijskih enotah", ustanovah in zavodih, občinskih in odbora, se
Čas pouka v šolah ostane ne-
.... ....... Delovni čas v trgovinskih poslo-
7. ure niso mogli pravočasno pre- vulnieah se prične ob 8.30. peljati naraščajočega števila pot- Delovni čas v »služnostnih obrtnikov, predvsem uslužbencev in de- m'i poslovalnicah se prične ob 7.30. luvcev na delovna mosta. Iz. teh raz- Izjemo določita trgovinska odnosno logov je Mestni svet na svoji seji »brina zbornica za okraj Ljubljana dne 20. decembra 1958 sprejel na- 8 posebnim obvestilom, slednji
SKLEP
Delovni čas v gospodarskih organizacijah, ki delajo v dveh in treh izmenah, sc prične ob 6. uri zjutraj.
2.
Delovni čas v gospodarskih organizacijah, ki delajo v eni izmeni ter
V vseh ostalih ustanovah ostane delovni čas neizpremenjen.
Ta delovni čas velja od t. oktobra do I. maja v letu.
Ta sklep sc izvaja od I. januarja 1959.
Predsednik Mostnega sveta
dr. Marijan Devinastla 1. r.
13.	člen
Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku 15 dni, računajoč od dneva, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, izročiti upravnemu organu za blagovni promet občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo uporabnega dovoljenja.
Šteje se. do uporabno dovoljenje obstaja za tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno:
a)	če uporabno dovoljenje ni izdano niti po preteku od 30 dni, računajoč od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo uporabnega dovoljenja;
b)	če se pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ne resi niti po preteku 45 dni, računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe.
Preklic uporabnega dovoljenja
16.	Člen
Svet za blagovni promet ObLO lahko po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in najemnika, kakor tudi po dostavljenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim kakor ustreza vršitev dejavnosti, za katero obstaja uporabno dovoljenje.
17.	člen
Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja moro vsebovati uporabno dovoljenje, za katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor mogel dati v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic nima pravne veljave.
18.	člen
Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega uporabnega dovoljenja se lahko v roku od 15 dni pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik.
O	pritožbi odloča občinski ljudski odbor.
Cc. pri preklicu uporabnega dovoljenju ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, najemno razmerje prestane prvega v mesecu po 3 me-' seeili. računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravnomočna.
Dolžnost dajanja poslovnih prostorov najem
19.	člen
Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni dajati v najem poslovne prostore, razen če jih sami koristijo. Cc organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega prostora v najem v teku 30 dni. računajoč od dneva preslnnkn dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga da v najem za organa upravljanja oziroma za zasebnega lastnika stavbe zn stanovanjske zadeve pristojni organ ObLO.
20.	člen
Pogodba o najemu, sklenjena med organom upravljanja oziroma zasebnim lastnikom stavbe in najemnikom po roku. navedenem v čl. 19., nima pravne veljave brez soglasja organa za stanovanjske zadeve, če je ta organ zaradi neobveščenosti o že Sklenjeni pogodbi začel postopek zaradi dajanja poslovnega prostora
v najem in sklenil pogodbo v roku 30 dni, računajoč od dneva, ko je postopek začel.
21.	člen
Kadar organ za stanovanjske zadeve da poslovni prostor v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje v razpravljanju glede določil pogodbe ter mu dovoli, če soglaša s pogodbo, da jo podpiše.
Organ za stanovanjske zadeve se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati pogodbe o najemu najdalj dve leti. V najemskih pogodbah, katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, je odpovedni rok samo 3 mesece.
22.	člen
Proti sklepanju najemne pogodbe po organu za stanovanjske zadeve se lahko pritožijo organ opravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi tisti, s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. Rok za pritožbo je 15 dni, računajoč od dneva dostavitve pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OL0 Ljubljana.
Dajanje poslovnih prostorov v podnajem
23.	člen
Dajanje v podnajem celih poslovnih prostorov ali njihovih delov nima pravne veljave, niti če sc to vrši s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe. Ce jih najemnik vseeno du v podnajem ali na uporabo drugi osebi, se Šteje, da je prenehalo najemno razmerje. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom ali z osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oziroma v uporabo, nima pravne veljave.
Svet za blagovni promet Obl .O je pooblaščen dopuščati izjeme od določb prejšnjega odstavka.
Prcstanek najemne pogodbe
24.	člen
Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor oddan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost.
Svet zn blagovni promet ObLO lahko določi, da naiemno razmeric preneha, čc se v poslovnih prostorih n rez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnosti, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v 2 mesecih po sklenitvi najemne pogodbe.
Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita naiemodaiole.c in najemnik. O pritožbi odloča pristojni svet okrajnega ljudskega odbora.
Pogodba, sklenjena v svrho da se najemno razmerje, ki ie prenehalo iz razlogov, ki so navedeni v prejšnjih odstavkih, obnovi pred pretekom 3 let. potem ko je prenehala, nima pravne veljave.
Odpoved najemne pogodbe
25.	člen
Najemne pogodbe poslovnih prostorov se odpovedujejo po predpisih o najemni pogodbi.
Uporaba stanovanja v poslovne
svrhe
26.	člen
Za prostore v sestavu stanovoma, ki se izključo ali pretežno uporab-
ljajo v poslovne namene, morajo najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjen oziroma predpisana poleg najemnine, pogojene za stanovanje.
27.	člen
Pogodbo o delu najemnine mora najemodajalce predložiti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe pftslovnib prostorov?
28.	člen
Če najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po členu 26., razen v primerili členu 4„ je dolžan vse dokler je ne sklene, plačati iz naslova najemnine za vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne svrhe, desetkratno tarifo, predpisano za kvadratni meter površine stanovanju.
Znesek iz prednjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najemnika na sklenitev pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravomočno rešen spor o tem, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne svrhe.
29.	člen
Spore o tem, ali sc prostori v sestavi stanovanj lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za blagovni promet.
O pritožbi proti odločbi, izdani po prejšnjem odstavku, odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLG Ljubljana.
Kazenske določbe
30.	člen
Z denarno knznijo do 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe.
Končne določbe
31.	člen
Svet zn blagovni promet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, du po potrebi predpiše podrobna navodila za izvršitev tega odloka.
32.	člen
Tn odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
St. 01/1-1798/1-58.
Kamnik. 18. iuliin 1958.
Predsednik
občinskega Iindsketrn odbora;
Jonko Alfred 1 .r.
OBČINA
LJUBUANA-BEŽIGRAD
526.
Občinski ljudski odbor Ljubljuno-Bcžigrod je n n podlagi 12. člena zakona o .proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FT.R1 št. 32/57) ter 10. in 26. člena občinskega statuta na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne
25.	decembra 1958 sprejel
ODLOK
o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev.
I.	člen
Vsa industrijska podjetja in vsi industrijski obrati, projektantska in montažna podjetja, trgovska podjetja na veliko in prometna pod-
jetja ter zasebne obrtne delavnice, ki zaposljujcjo tujo delovno silo, plačujejo dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev.
2.	člen
Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka znaša za vse v prejšnjem členu navedene davčne zavezance 10o/o proračunskega spevka iz osebnega dohodku, ki se plačujejo po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebneg® dohodka delavcev in je dohodek občinskega proračuna.
3.	člen
Glede ugotavljanja osebnega dohodka iz osnove za izračun do po'* ni!nega prispevku ter glede način® obračunavanja in plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevk® veljajo smiselno določila v prejšnjem členu navedenega zakona i* na podlagi tega zakona izdanih n®' dal j n j ih predpisov.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objav® v »Glasniku«, uradnem vestnik®, okraja Ljubljana, uporablja pa <® od 1. januarju 1959 dalje.
St. 01-2905/2-58.
Ljubljana. 25. decembra 1958. .
Predsednik
občinskega ljudskega odbor®' Stanc Koman 1. r.
OBČIMA LJUBLJANA-CENTER
527.
Na podlogi 2. in 3 odst. 11. člc®9 zakona o proračunskem prispevk" iz osebnega dohodka delavcev (brj list FLRJ št. 52/647/57) je občin«*1 ljudski odbor Ljubijana-Center seji občinskega zbora in na seji ra proizvajalcev dne 10. dec. sprejel
ODLOK
o oprostitvi časopisno - založniški podjetij in zavodov plačevanja P1^ računskega prispevka iz osebni dohodka delavcev.
I.	člen
Casopisno-založniška podjetja '* časopisni zavodi, ki imajo svoj 1' lož na območju ObLO Ljubija^* P Center, se v letu 1958 oprosti- ph|č. ? Vanja tistega dela proračunske,, ; prispevka iz osebnem dohodka **	,
lovcev, ki pripada občini Ljubija" Center.	"
______________________ 1
Okrajni ljudski odbor
Razni«;
Komisija zaSuelužbenskc zo(!c> okrajnega ljudskega odbora I J" ljuna.
razpisuj e	^
v smislu 164. člena zakona o jav", uslužbencih v upravnih organih " slednja delovna mesta:	j)
1.	mesto katastrskega rele*6
v Katastrskem uradu Kamnik; fl|i
2.	mesto katastrskega refe*^ v Katastrskem uradu Grosuplj1"', <1
3.	mesto finančnega iislužbf Odseku za računovodstvo. _ .a,(t
in 2. pre ’
■dpijti *
kat««> srednjo ^ j.
Pogoj i: Pod 1 izobrazba in praksa službi, pod 3. nižja ali kovna izobrazba in praksa novodski službi.	ji®'
Prošnje za razpisana opremljene z življenjepisom. Pjtr®' žili v roku 15 dni od objave v I-du tajnika 01.0 Mačkova 11' soba št. 13.
Komisija ,0 zn iislužhcnske zadeve G*1
2.	člen
Gospodurske organizacije In zavodi iz prejšnjega člena morajo oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka vložiti v svoje sklade osnovnih sredstev.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vest-Oiku okraja Ljubljana, uporablja Po se od I. januarja 1958.
St. 07/1-2783/1.
Ljubljana, 10. decembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: dr. Stefan Šoba 1. r.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor 7. volilne enote.
.. Občinska volilna komisija T.jub-Nanu-Centcr ugotavlja naslednji Volilni izid pri nadomestnih volitvah odbornika v občinski zbor, ki so bile **• decembra 1958:
, Občinska volilna komisija je pri-Oola svoje delo ob 19.30, pregledala volilne spise, ki jih je prejela od Volilnega odbora volilne enote št. 7, 'n ugotovila:
V volilni enoti št. 7, v kateri sc ,°'i en odbornik, je bil en kandi-df»t. in to PREDAN (Jurij) PAVI.A. ,, Glasovalo je'od 519 vpisanih vo-'vcev 398. Neveljavnih je bilo 14 glasovnic.
. Z« ljudskega odborniku je bila jO^ej izvoljena kandidatka tov. PRE-,.nN (Jurij) PAVLA, nameŠčenka, 'vvojaška ulica 5.
. Delo komisije je bilo končano
i	zapisnik podpisan 21. dec. 1958 °b 20.15.
St, 02/1-7720/1.
Ljubljana, 21. decembra 1958.
Predsednik komisije: Vladimir Tanče 1. r.
OBČINA LOGATEC
528.
. lX|a podlagi 12. člena zakona o •'računskem prispevku iz asebne-
ii	jLdiodka delavcev (Ur. 1. FLRJ r • ’2/57) in 26. člena statuta občine j^Sutec je občinski ljudski odbor „;Batec na seji občinskega zbora in 18 jSp-*' zbora proizvajalcev dne
decembra 1958 sprejel
6	ODLOK
sPremcmbi družbenega plana občine Logatec za leto 1958.
1.	člen
fj, v odloku o družbenem planu ob-Ijfin, Logatec za leto 1958, objavah c,n v Glasniku, uradnem vest-Shr 1 okraja Ljubljana, št. 67/58 se //doni II. poglavje, ki sc odslej 81 takole:
'‘Polnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodku • </--ni dopolnilni proračunski pribo ,lk iz osebnega dohodka pla-!}jr' Lesno prcdelovnlno podjetje . 'sicac, Logatec.
fcf|-^%-ni dopolnilni proračunski Vevek iz osebnega dohodka pla-J -Jo;
2	lIP dostojna, obrat Ravnik. to»',Slovenija vino Ljubljana,- klet
SUtl-o
4 ?G Ljubljana, obrat Ravnik. GG Postojna, revir Logatec.
■»,	2. člen
" >f'|0'**()k velja od dneva objave Glasniku«, uradnem vestniku
okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. julija 1958.
St. 04/1-2492/2.
Datum: 18. decembra- 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Anton Petkovšek, zanj namestnik:
Anton Nagode 1. r.
529.
Na podlagi 59. člena uredbe o trgovanju in o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 37/55) in 64. člena statuta občine Logatec izdaja Svet za gospodarstvo, družbeni plan in finance ObLO Logatec po sklepu seje dne 18. jul. 1958
ODREDBO
o najkrajšem poslovnem času v prodajalnah na območju občine Logatec
1.
S to odredbo se predpisuje:
1.	najkrajši poslovni čas v prodajalnah;
2.	obvezna dežurna služba v prodajalnah z živili (ob sobotah popoldne).
V času predpisanim s to odredbo, morajo biti prodajalne za stranke odprte. Vsaka sprememba predpisanega poslovnega časa je nedopustna.
2.
Odsek za gospodarstvo ObLO Logatec sme v izjemnih primerih zaradi adaptacije, inventure in iz podobnih razlogov na utemeljeno prošnjo dovoliti, da se obrat med poslovnim časom zapre.
3.
Zimski poslovni čas traja od
I.	oktobra do 31. marca, poletni pa od 1. aprila do -30. septembra.
' 4.
Poslovni čas po tej odredbi velja le za delavnike. Ob nedeljah in državnih praznikih in drugih dela prostih dnevih so obrati, razen izjem iz. 7. točke te odredbe, zaprti.
5.
Ob sobotah popoldne mora biti odprta po ena prodajalna z živili v Dol. in Gor. Logatcu. Razpored dežurnih prodajaln določi Trgovsko podjetje Logatec.
6.
Poslovni čas mora biti objavljen na vidnem mestu. Prav tako mora biti vidno objavljen čas dežurnega obratovanja. Cc je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. točke te odredbe, morajo biti no vidnem mestu objavljeni podatki o tem. koliko časa bo obrat zaprt in kdo je izdal dovoljenje.
7.
Prodajalne morajo biti odprte:
a)	prodajalne z živili, gospodinjskimi potrebščinami in industrijskim blagom:
pozimi: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18.30 ure; ob sobotah od 8. do 13. ure; ob sobotah popoldne (obvezna dežurna služba) od 14. do 18.50 ure;
poleti: od ponedeljka do petka od 7. do 12. in od 16.30 do 19. ure; ob sobotah od 7. do 12. ure;
- ob sobotah popoldne (obvezna dežurna služba) od 16.50 do 19. ure;
b)	prodajalne s sadjem in zelenjavo:
pozimi: ob delavnikih od 8. do
12.	ure In od 14. do 17. ure: -ob nedeljah od 8. do 10. uro;
poleti: ob delavnikih od 7. do
11.	in od 14. do 18. ure;
ob nedeljah od 7. do 10. ure;
c)	trafike)
pozimi: ob delavnikih od 8. do
12.	in od 14. do 17. ure;
poleti: ob delavnikih od 7. do 12. in od 16.30 do 19. ure.
Prodajalne morejo biti odprte preko predpisanega najkrajšega poslovnega časa, če tako sklene delavski svet oziroma delovni kolektiv.
8.
Kršitev predpisov te odredbe se kaznuje po 96. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih iu trgovinah.
9.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana.
Št. 04/2-2228/4.
• Datum: 13. nov. 1958.
Predsednik
• občinskega ljudskega odbora: Anton Petkovšek zanj Anton Nagode 1. r.
OBČINA RADEČE
530.
Na podlagi 2. odst. 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 7., 8. in 9. člena pravilnika o vzdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočnine (Uradni list LRS št. 41/48) in določb temeljnega zakonu o prekrških (Ur. list 'FLRJ št. 46/51 in 58/55) je občinski ljudski odbor Radeče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne
17.	oktobra 1958 sprejel
ODLOK
o uvedbi pavšalne skočnine ter o ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov v občini Radeče
1.	člen
V občini Radeče se uvaja s t. januarjem 1959 pavšalna skočnina, ki so jo dolžni plačevati rejci krav in telic, ki so I. januarja vsakega leta dopolnile dvanajst mesecev starosti (v nadaljnjem besedilu: plemeniee).
Rejci plemenskih bikov se dolžni plačevati za svoje plemeniee pavšalno skočnino v enaki višini kot drugi rejci. Plačila pavšalne skočnine so oproščeni tisti rejci ple-nienic, ki dokažejo, da so plačali pavšalno skočnino zn tekoče gospodarsko leto že drugod ter kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje ple-menice.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine določi za vsako koledarsko leto vnaprej za kmetijstvo pristojni svet ObLO.
Pavšalno skočnino plačujejo rejci plemcnic pri pristojnem upravnem organu ObLO, ki jo mora odvesti na poseben račun pri področni komnnulni banki.
3.	člen
X sako leto v času od I. do 3t. januarja so dolžni vsi rejci prijaviti ObLO vse plemeniee. to jc krave in telice, ki so bile I. januarja tistega leta stare eno leto. ter plačati zanje pavšalno skočnino.
Skočnino, l<i do 31. januarja ne ()1 j lQilt>lann' 'ztcrja upravni organ
Rejci nlcmenic iz sosednjih občin, ki žele primiščati svoje plemc-niee k plemenskim bikom v občini Radeče, lahko z dovnlienjem njihovega pristojnega ObLO plačajo
pavšalno skočnino v občini Radeče in imajo v tem primeru iste pravice _po tem odloku, kot rejci iz območja občine Radeče.
Cc rejec v času, ki je naveden v 1. odst tega člena, ne prijavi spremembe stanja plemenic v svojem gospodarstvu, je dolžan plačati za Koledarsko leto pavšalno skočnino za vse plemeniee, ki jih jc redil prejšnje leto.
4.	člen
ObLO izvaja po svojih upravnih organih kontrolo nad prijavami plemenic. Rejci, pri katerih kontrolni organ ugotovi neprijavljene pleme-nice, morajo plačati pavšalno skočnino za tisto koledarsko leto v dvojni višini.
5.	člen
Vsako spremembo v stanju plemenic v teku koledarskega leta je rejec dolžan v roku 8 dni prijaviti pr; ObLO. Ce za na novo nabavljene plemeniee pavšalna skočnina ni plačana pri nobenem občinskem ljudskem odboru, je dolžan rejec ob prijavi plačati za tekoče gospodarsko leto pri občinskem ljudskem odboru Radeče. Če sta prodajalec in kupec plemeniee z območja občine Radeče, ob spremembi lastništva pavšalno skočnine za tekoče gospodarsko leto ni treba ponovno plačati.
6.	člen
O prijavi in plačilu prejme rejec za vsako prijavljeno plamenico potrdilo z. opisom plemeniee, za katero jc pavšalna skočnina plačana.
7.	člen
Potrdilo o plačani pavšalni skoč-nini upravičuje rejca plemeniee:
1.	do dvakratne pripustitve ple-menice h kateremu koli priznanemu plemenskemu biku na območju občine Radeče;
2.	do brezplačnega pregleda plc-menice po občinskem veterinarju, če bi se ta po dvakratni pripustitvi ni obrejila;
3.	do tretje pripustitve v primeru, če to odobri občinski veterinar po opravljenem pregledu;
4.	do povračila plačane skočnino v primeru, ki je naveden v 10. členu tega odloka.
8.	člen
Ce zahteva rejce Se četrto in nadaljnje pripustitve za isto ple-menico v istem koledarskem letu in jo občinski veterinar odobri, je dolžan za četrto pripustitev ponovno plačati pavšalno skočnino v celotni višini.
9.	člen
Potrdilo o plačani pavšalni skoč-nini mora rejec predložiti pred vsako pripustitvijo rejcu plemenskega bika.
Rejci plemenskih bikov ne smejo pripustiti plemeniee, katerih rejci no predložijo potrdila o plačani povšalni skočnini za tekoče leto.
10.	člen
Ce plemcnica v koledarskem letu, v katerem je zanjo plačana pavšalna skočnina, ni bila pripuščena, ima rejec pravico zahtevati v teku januarja naslednjega leta od ObLO povrnitev plačane pavšalne skočnine za preteklo leto.
Nima pa rejec pravice zahtevati povrnitve plačane pavšalne skočnine v primeru, če je bila plamenica pripuščena, pa sc ni obrejila.
11.	člen
Število in razvrstitev priznanih plemenskih bikov določa na podlagi števila plemcnic za kmetijstvo
pristojni svet ObLO na predlog kmetijskih zadrug na območju občine.
12. člen
15.	člen
Za kmetijstvo pristojni svet ObLO določa način uporabe in razdelitev sredstev pobrane pavšalne skočnine ter drugih sredstev za nabavo in vzdrževanje priznanih plemenskih bikov. Pobrana skočnina sc deli med rejce priznanili plemenskih bikov praviloma po številu dokazanih pripustitev, vendar lahko za kmetijstvo pristojni svet ObLO sklene tudi drugačno razdelitev.
16.	člen
Rejci priznanih plemenskih bikov Bo doižni voditi razvid o pripustitvah in izdati za vsako pripustitev lejcu plemenice potrdilo na način, ki ga določi za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO.	,
-	17. člen
Za kmetijsko inšpekcijo pristojni upravni organ ObLO izvaja nadzpr nad rejci priznanih plemenskih bikov glede izvajanja določb tega odloka in pogodb o reji plemenjakov, občinski veterinarski inšpektor pa glede zdravstvenega stanja priznanih plemenskih bikov in glede izdajanja veterinarskih predpisov o varstvu živine pred kužnimi boleznimi.
18.	člen
Za kmetijstvo pristojni svet ob-
čjnskega ljudskega odbora se |>o-
^blašča, da po potrebi izda navod fca izvajanje tega odloka.
OBČINA SODRAŽICA
531.
Priznani plemenski biki na območju občine se vzdržujejo prvenstveno iz sredstev, zbranih s plačilom pavšalne skočnine, po potrebi pa tudi iz drugih javnih sredstev, ki so namenjena za pospeševanje kmetijstva. Ta sredstva se smejo uporabljati samo za namene, ki jih določa ta odlok.
Na podlagi 1. odstavka 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) izdaja Svet za blagovni promet in gostinstvo pri občinskem ljudskem odboru Sodra-; žica po sklepu svoje seje z dne 24. novembra 1958
13.	člen
Rejci priznanih plemenskih bikov ne smejo od rejcev plemenic zahtevati za pripust nobene odškodnine.
14.	člen
moč ju občine Sodražica
1.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO sklene bodisi s kmetijskimi zadrugami bodisi neposredno s posameznimi rejci priznanih plemenskih bikov pogodbe o reji, v katerih se določijo pogoji reje in vzdrževanja.
Pogodbe o reji in vzdrževanju priznanih plemenskih bikov z rejci ali kmetijskimi zadrugami odobrava za kmetijstvo pristojni svet ObLO.
Z dnem 1. oktobra 1958 se uvede evidenca in kontrola cen za naslednja živila, obrtne storitve in usluge na območju občine Sodražica:
a)	za vse kmetijske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene;
b)	za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno slanino, riž, testenine, kavne nadomestke in kis;
c)	za vse obrtne usluge in storitve.
2.
Evidenco no območju občine Sodražica opravlja odsek za gospodarstvo, kontrolo cen pa tržni inšpektor občinskega ljudskega odbora Sodražica.
3.
Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja In zasebne obrtne delavnice na območju občine Sodražica, ki opravljajo storitve, navedene v 1. točki te odredbe, so dolžne, da prijavijo cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije po potrjenih cenikih) najkasneje v roku 10 dni po uveljavitvi te odredbe odseku zn gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru Sodražica.
Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje.
Predsednik
Sveta za blagovni promet: Stanko Kovačič 1. r.
St. 04-2902/1-58.
Datum: 27. nov. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Danilo Samsa 1. r.
332.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din sc kaznuje:
1.	kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu upravnemu organu ObLO številčno stanje plemenic;
2.	rejec bika, ki pripusti plamenico, za katero ni bilo predloženo potrdilo o plačani pavšalni skočnini za tekoče leto;
3.	rejce bika, ki za pripust zaračuna kakršnokoli odškodnino. Upravno kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik za prekrške ObLO Radeče.
Na podlagi 1. odstavka 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) izdaja občinski ljudski odbor Sodražica na podlagi sklepa seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. novembra 1958
ODLOK
o prepovedi zvišanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih sto-
■ n »telil«# VI O Olim/t/llli «\ 1w'm n ik
ju občine Sodražica, pri katerih se pojavijo upravičeni razlogi za povišanje cen, so dolžne predložiti utemeljene prijave za povišanje cen preko pristojnih zbornic Svetu za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru Sodražica. Pred odbri-tvijo Sveta za gospodarstvo zvišanje cen ni dovoljeno.
3.	člen
ODREDBO
o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug na ob-
ritev in uslug na območju občine ■Sodražica
20.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958.
Št. 01-3412/1.
Datum: 17. oktobra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Ferči Miler 1. r.
1. člen
Cene industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju občine Sodražica ne smejo biti višje od cen, ki so veljale na dan 30. septembra 1958.
2. člen
Trgovinsko-gospodarske organizacije na drobno, gostinska podjetja in gostišča, obrtno podjetja in zasebne obrtne delavnice na območ-
tega odloka predložiti novo in staro kalkulacijo ter prepis zadnjega ključnega računa za preteklo v 2 izvodih.
4.	člen
Svet zn gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru Sodražica mora izdati na prijavo gospodarske organizacije iz 2. točke tega odloku rešitev najkasneje v roku 15 dni po prejemu prijave.
Če Svet za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru Sodražica ne izda svoje rešitve v predpisanem roku, lahko gospodarska organizacija prodaja odnosno opravlja storitve in usluge po prijavljenih cenah.
5.	člen
Za uspešnejšo in hitrejšo odpravo nepravilnosti pri zvišanju cen, se poonlašča tržni inšpektor pri občinskem ljudskem odboru Sodražica, da lahko po potrebi pooblasti tudi druge organe, da vršijo kontrolo
cen.
6.	člen
Za kršitev predpisov tega odloka se uporabljalo določbe iz 3. in
4.	točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58). Imetnik zasebne obrtne delavnice, ki prodaja obrtne proizvode ali opravlja storitve ali usluge po cenah, ki so v nasprotju z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) in z določbami tega odloka, se kaznuje v skladu s 4. točko navedenega odloka po 227. členu Kazenskega zakonika z. denarno kaznijo ali z zaporom do 6 mesecev ter z odvzemom blaga ali storitev.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. oktobra 1958 dalje.
St. 04-2904/1.
Datum: 27. nov. 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Danilo Samso 1. r.
Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih niš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Ur. 1. FLRJ št. 15/58), v zvezi s resolucijo ljudske skupščine LRS (Ur. list LRS št. 22/58) je izdal občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. novembra 1958
ODLOK
o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Sodražica.
SPLOŠNE DOLOČBE
I. člen
Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstva) ali z udeležbo teh
sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše)
in opremljati stanovanja na območju občine Sodražica samo v skladu
z določbami tega odloka.
Prijavi za povišanje cen morajo gospodarske organizacije iz 2. člena
za-
leto
2.	člen
Zidati sc morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča sc pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjgf to narekujejo posebni pogoji.
Pri individualnih hišah je trebe stremeti za tem, da sc doseže čim' večja gostota prebivalstva na 1 h* — v povprečju praviloma ne sme p°'
vršina zemljišča zu eno hišo prest-
davi *
gnti 700 m*. Pri obstoječi z.azic neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev dosc* z vmesno zazidavo več stanovanjskih hiš. Zazidava posameznih zemljišč v strnjeni! stanovanjskih predelih sc lahko (je voli samo, če je v skladu s potrjeni®1 urbanističnim programom.
Hiše se zidajo organizirano na |c' renih, ki sc predhodno preiščejo gle' de nosilnosti tal in vnaprej določenem programu, ki mora zajemati p°' leg lnš tudi vso pripadajočo kom'® nnlno ureditev lil vse objekte, ki s' potrebni naselju kot celoti. Prostim za uslužnostne obrate jc.treba prt' viloma graditi v posebnih objekti” izven stanovanjske hiše. Izjeme dovoljene, če dejavnost, kateri so 11 prostori namenjeni, ne povzroča r0 pota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov 1 zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za r»' cionalno izrabo stanovanjskih etaj-
Pri zazidavi vrzeli v obstoječi naseljih je treba v programu gt»°' nje analizirati in upoštevati potre® naselja, oziroma stanovanjske 9ku|P nosti, prostore za dnevno preskr® in druge servisne prostore.
Zazidava stanovanjskega naseli mora biti urbanistično tako urejen in organizirana, da omogoča ve kratno uporabo istih projektov.
3.	člen
S projektom za hišo mora biti 1* delana racionalna rešitev za uredit bližnje okolice, potrebnih zelenih P, vršin, otroških igrišč, stanovanjs* potov in dovozov.
4.	člen	.
Pri izbiri zemljišča za stanovati sko izgradnjo imajo prednost ljišča, na katerih so že urejene kV munalne naprave, če ustrezajo prC videni zazidavi. Ce ni takih ljišč, sc izberejo zemljišča v bi'/’ komunalnih naprav ali zemljišč, katerih je mogoče z majhnimi f,r ški zgraditi komunalne napravf'
Poplavna zethljiščn, zemljišč®.^ visokim stanjem podzemnih _ vo
nestabilna zemljišču in zemljišča, *| torih nosilnost znaša manj L, 1 kg/em*, se zn gradnjo stanov®
škili hiš praviloma ne uporabijo.
5.	člen
Hiše morajo biti priključene |j javni vodovod, električno omrežje « na javno kanalizacijo, kjer obstslj, možnosti. Ce ni javnega vodo'8,J morajo imeti hiše svoj hišni vodo u ali drugačno higiensko oskrbo z v®
Ce ni javne kanalizacije, je ob'() biti zgrajena skladno s posebti1
zen priključek na greznico, ki 1,1 :
tehničnimi predpisi.
6. člen	j
Na koncentriranih gradbiščih .. mora pred pričetkom gradnje zf\|i' diti električno, vodovodno, k#>’ zacijsko in cestno omrežje, nad
v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore začasno potrebuje v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno.
Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in do katerih gradbenih faz sc bodo gradile ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen.
Če so komunalne naprave deloma že zgrajene, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo.
7. člen
Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, Če je ekonomičnost investi-('*je in eksploatacije utemeljena v Potrjenem investicijskem programu. , V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno.
8.	člen
Hiše (bloki) se zidajo praviloma ? 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tak° gradnjo narekujejo zazidalni ''nčrti, ali če po občinskem splošnem Programu stanovanjske izgradnje v občini Sodražica ni potreb po več-Jein številu stanovanj.
Z dovoljenjem občinskega ljud-skega odbora se lahko izjemoma za-kulajo hiše z več- kot 5 etažami, če ,0 narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v jakem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti stanovanjski skup-Nosti, odnosno zborom volivcev.
9.	člen
Stanovanja morajo biti zgrajena . hišah, ki ustrezajo splošnim tch-jucnim predpisom glede konstrukcije, oplotne in zvočne zaščite, požarne
osnovne higiene.
t-radnja provlzorijev za stanovala ni dovoljena.
10.	člen
, Vsaka hiša mora imeti prostor za ’V.l,v? >n ozimnico v kleti. Pralnica, _ silnica, likalnica in krpalnico ter r °stor za shrambo koles, morajo biti »»centrirani na enem mestu v sta-Vnl^Pl^i hiši za eno ali več stano-0l?l.sk»h hiš, ali pa v posebnem »n0° k; • fckoristek teh prostorov •ra biti ekonomsko upravičen.
^ hiši ne smejo biti garaže za so ’ °/na vozila, razen v primerih, ki Ozir me ien* z zazidalnim načrtom, y' onia z investicijskim programom. viri„^ldalnem načrtu je treba pred-
ii.	, zemljišča za parkirne pro-More m garaže.
11.	člen
vil,, rs*e s*anovanj se določijo po šte-tiKiiiPr.os<orov (»lede na Število odšli i,.!' drilžinskih članov tako, da se ŽičL.ta na eno sobo dve ležišči. Le-Š(eVa v bivalni kuhinji se ne upo-
ki <?r,1žjno se štejejo starši z otro-va’„: M*ki jih je koristnik stano-din/.v, ° ^an Preživljati, in gospo-J kt pomočnice. Pri hišah, kjer so
predvidena stanovanja za več kot 4-članske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena.
12.	člen
Občinski ljudski odbor usmeritT izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961.
S splošnim programom se predpiše izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin.
II.
STANDARDNA STANOVANJA
13.	člen
Vsako standardno stanovanje mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo.
V	stanovanjskih blokih pri 2 ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (gar-sonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem.
Garsoniera mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsonicra morata biti oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih.
14.	člen
V	standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja.
Stanovanja z bivalno kuhinjo ni-majp predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvadratnimi metri čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odrasle osebe.
Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot. je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče.
13.	člen
Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za kopalnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali ltopalne kadi.
Stanovanja, grajena do vključno za 4 rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče In kopalnico v enem prostoru, stanovgnja, grajena za 3 in veččlanske družine pa lmnjd stranišče lahko ločeno on prostora #.a kopalnico.
V	kuhinjah in kopalnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo in elektriko.
16.	člen
Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne in najmanjše čiste površine stanovanj, glede na število ležišč kakor sledi:
ležišča
1	2	3	4	5	6
Največja bruto etažna površina stanovanja
stanovanja	—	51	66	81	97	109
garsoniere	28	37	—	—	—	—
Najmanjša (ista površina stanovanja
stanovanja	—	32	42	52	62	72
garsoniere	20	24	—	—	—	—
Za naj večjo bruto tlorisno etažno površino sc šteje jjovršina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine zn balkone m loggie se vračunavajo pri balkonih s 50%, pri loggiah s 100% v dopustno bruto tlorisno etažno površino.
Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi.
Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 kvnd. metri čiste površine, druge sobe z 2 ali enim ležiščem naj bi merile 12 kvad. metro*, oziroma S kvadratnih metrov čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 kvad. metrov oz. 6 kvad. metrov. Pri tem se štejeta za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva.
17.	člen
Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija In namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tcm; da dovoli gradnjo stanovanj, katerih brutto etažna tlorisna površina sme presegati do 10% površine iz 16. člena tega odloka.
III.
ELEMENTI GRADENJ
18.	člen
Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij zn investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč sc pri tem na pridobljene izkušnje organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš.
19.	člen
Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne Izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno oj^eraiivo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod zn raziskavo materiala in konstrukcij l.RS in druge organi-|acije, ki sc bavijo s temi vpra-
Konstrukclje
20.	člen
Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant upravičiti izbiro načina gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomska primerjalna
analiza dokazala nižjo ali enako ceno nasjžroti drugi vrsti konstrukcije. •
Konstrukcijska višina prostorov sme znašali 2,70 ali 2,80 m, pri tem pa čista površina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m.
Za podometne inštalacije je treba predvideti potrebne rege.
Naknadno izsekovanje reg ni dovoljeno.
Ostrešje
21.	člen
Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-liomičnejšo uporabo lesa,
Stojinišča
22.	člen
Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora biti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnih ram sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe,, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj sc približuje izmeri 17,5X29 cm.
Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste.
Vrata in okna
23.	člen
Notranja vrata morajo biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave, širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm.
Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja.
Električne inštalacije
24.	člen
Bližnji vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelilci sob praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom v stopnišče.
V glavnih prostorih se lahko stropna svetloba telesa namestijo s stenskimi, če se s tem doseže večje prihranke na električni inštalaciji.
Za električne inštalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu.
Vodovodne inštalacije
25.	člen
Inštalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu.
Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod.
Kjerkoli je to mogoče, naj se vodovodna inštalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase.
Druge naprave
26.	člen
Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in vhodnih vežah.
Odprtina za vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe.
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana.
St. 04-2906/1-58.
Sodražica, dne 17. novembra 1958. Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Sodražica:
Danilo Samsa 1. r.
554.
Na podlagi 1. odstavka 1. člena Uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih niš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljud-sku skupščine LR Slovenije o usmerjan ju stanovanjske izgradnje (Ur. list LRS št. 22/58) jo izdal občinski ljudski odbor Sodražica na seji občinskega zboru in zbora proizvajalcev dne 27. novembra 1958
ODLOK
o uporabi družbenih sredstev
za gradnjo stanovanjskih hiš
na območju občine Sodražica
1.	člen
Za družbena sredstva po tem odloku se štejejo vsa sredstva, ki jih za gradnjo stanovanjskih hiš v celoti ali deloma uporabljajo politično teritorialne enote, zavodi, gospodarske organizacije, stanovanjske skupnosti, stanovanjske zadruge in druge družbene organizacije.
Za družbena sredstva se štejejo tudi lastna sredstva delavcev in uslužbencev ter drugih oseb, ki se na njihove plače odvaja stanovanjski prispevek, če organi in organizacije iz I. odstavka vlagajo dol svojih sredstev za izgradnjo stanovanj za te osebe.
2.	člen
Družbena sredstva se smejo uporabljati za gradbena in obrtniška dela za stanovan jske hiše (brez stroškov za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka), -n sicer:
za dvoležiščno stanovanje
800.000	din
za troležiščno stanovanjc
1.000.	000 d in
za štirileži.ščno stanovanje
1.500.000	din
za petležiščno stanovanje
1.700.000	din
za šestležiščno stanovanje
2.000.	000 din
Občinski ljudski odbor, in sicer
oba zbora enakopravno, lahko dovoli, če urbanistični pogoji, lokacije in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno, da sc uporabljajo družbena sredstva največ do lOVo nad cene za posamezno stanovanjc iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
Družbena sredstva sq uporablja jo pri gradnji stanovanj in naselij tudi za gradnjo objektov s potrebnimi prostori za pranje, sušenje in likanje perila, za hišno delavnico, za otroško varstvo, za servise ter ,za družbeno delovanje hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti.
4.	člen
Družbena sredstva se uporabljajo pri gradnji stanovanj in naselij
tudi za zgraditev stanovanjskih po-
tov in cest, ureditev nasadov, zele-
nic in otroških igrišč, za stroške
morebitnega rušenja obstoječih hiš
in zn gradnjo vseh priključkov.
Za stanovanjska pota in ceste po prejšnjem odstavku se štejejo tista
pota in ceste, ki pretežno služijo potrebam prebivalcev naselja.
Za priključke se štejejo:
—	vodovodni priključki od kon-sumnegn cevovoda do priključka na vodomer;
—	kanalizacijski priključki od glavnega cestnega kanala do hiše;
—	nizkonapetostni električni priključki do razdelilnih omaric;
—	telefonski priključki od priključenih omaric na hiši do telefonskega aparata.
5.	člen
Stroški za komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka smejo biti zajeti v potrebnem obsegu, ki ga narekujejo nove stanovanjske gradnje in morajo biti posebej prikazani v investicijskem programu ter ne smpjo presegati 15•/o predračunske vrednosti hiš.
Ce gre za rekonstrukcijo urbanističnega kompleksa, sc lahko povečajo stroški največ do 20°/« predračunske vrednosti hiš, to pa če se poprej občina sporazume z investitorji.
6.	člen
Investitorji stanovan iških hiš so dolžni zgraditi komunalne objekte in naprave iz 3. in 4. člena tega odloka v obsegu, kot je to določeno v splošnem občinskem programu stanovanjske izgradnje.
Ce investitor ne izvrši sam komunalnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka, pa bi jih po splošnem občinskem programu stanovanjske-izgradnje. oziroma po potrjenem investicijskem programu moral izvršiti, mora plačati stroške za ta dela na poseben račun pri banki, ki vodi sredstva občinskega kreditnega sklada zn zidanje stanovanjskih hiš (v nadaljnjem besedilu »sklada«), Ta sredstva sme banka izplačati samo investitorju, ki je komunalne objekte in nanrave iz tega člena dejansko zgradil.
Banka mora kontrolirati namensko uporabo teh sredstev.
7,	odločbo o zazidanih podatkih /lokacij) določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, katere komunalne objekte in naprave in do katerih zneskov je dolžan plačati investitor. V isti odločbi se določi obveznost investitorja za finansiranje komunalnih objektov in naprav tudi v primeru, če sc te naprave ne morejo takoj graditi ali pa se bodo gradile predvidoma kdaj kasneje.
7.	člen
Družbenih sredstev zn gradnjo stanovanj ni mogoče uporabljati za gradnjo garaž za avtomobile. Take gradnje morajo biti strokovno prikazane v investicijskem programu ločeno.
Ce nameravajo investitorji graditi garažo v naseljih iz. drugih družbenih skladov, morajo biti stroški prikazani ločeno v investicijskem programu.
8.	člen
Ce je v zvezi z novimi gradnjami stanovanjskih hiš potrebno povečati obstoječe komunalne naprave ali zgraditi nove (ceste, kanalizacijsko, vodovodno, električno, plinsko in telefonsko omrežje v naselju in njihove naprave), se za te namene lahko dajejo posojila iz sklada politično teritorialnim enotam in komunalnim organizacijam.
Za komunalne naprave in gradnje iz prejšnjega odstavka se smejo dajati posojila iz. sredstev sklada samo v višini in obsegu, ki ga narekuje nova stanovanjska graditev in kakor je predvideno v potrjenem in-
vesticijskem programu, toda največ do 20 V* celokupnih sredstev sklada.
9.	člen
Gospodarske in druge organizacije lahko sodelujejo s svojimi sredstvi pri gradnji hiš, ki jih zidajo stanovanjske skupnosti ali stanovanjske zadruge, kakor da vložijo svoja sredstva v občinski sklad, v korist svojih delavcev in uslužbencev.
V takih primerih daje občinski sklad prednost pri dodeljevanju posojila iz sredstev svojega sklada stanovanjskim zadrugam in stanovanjskim skupnostim ob najugodnejših primerih.
Gospodarske in druge organizacije lahko določijo za svoja sredstva, ki jih vložijo po 1. odstavku tega člena, tudi ugodnejše kreditne pogoje, kakor jih določajo pravila sklada za svoja kreditna sredstva, vendar pa anuitete obeh kreditov ne smejo biti manjše, kot znaša veljavna najemnina za taka stanovanja.
10.	člen
Gospodarskim in drugim organizacijam, politično teritorialnim enotam, zavodom, družbenim organizacijam, društvom, stanovanjskim zadrugam, hišnim svetom ter drugim zasebno pravnim fizičnim osebam kot vlagateljem namenskih vlog za gradnjo stanovanj in nabavo stanovanjske opreme je dolžan občinski sklad ob določeni naložbi zagotoviti in dati svoja kreditna sredstva sklada s kreditnimi pogoji, kot so določeni v pravilih sklada.
Za namenske naložbe je smatrati tiste naložbe, ki so jih organizacije iz prejšnjega odstavku naložile v sklad po posebni pogodbi z upravnim odborom sklada. V tej pogodbi morajo biti zlasti določeni pogoji naložb, kot so: višina, roki in obrestna mera za posojilo ter čas pridobitve pravice vlagatelja do najetja kreditu iz sklada.
Sklad mora pri določanju svojih kreditnih pogojev pospeševati namensko varčevanje in zbiranje sredstev zii stanovanjsko izgradnjo ter določiti take pogoje, ki bodo stimulativno vplivali na zbiranje sredstev.
tl. člen
Upravni odbor sklada lahko vlagateljem iz prejšnjega člena zagotovi namesto pravice do črpanja kreditnih sredstev sklada posebno razpolagalno pravico do novo zgrajenih stanovanj, ki se gradijo iz namenskih naložb.
V posebni pogodbi, ki jo v tem primeru skleneta upravni odbor sklada in vlagatelj, morajo hiti natančneje določene pravice in obveznosti obeh strank in drugi premoženjsko pravni odnosi.
12.	člen
Za naložbe je smatrati tudi skupne namenske naložbe organizacij iz 10. člena tega odloka ter članov nij-hovih kolektivov (delavcev in uslužbencev).
Poleg pogodbe z upravnim odborom sklada sklenejo posebno pogodbo med seboj organizacije in člani njihovih kolektivov, ki skupno nalagalo v sklad, kjer morajo biti zlasti določeni njihovi medsebojni premoženjsko pravni odnosi.
13.	člen
Za organizacije in izvrševanje služb namenskega ' nalaganja sredstev in varčevanja v smislu prejšnjih členov tega odloku se poslužuje sklad mreže denarnih zavodov, s katerimi sklepa sklad tozadevne pogodbe. Denarni zavodi pa sklepajo s posa-
meznimi vlagatelji poedine pogodbe o namenskih naložbah njihovih sredstev.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraju Ljubljana.
St. 04-2905/1-58.
Sodražica, dne 27. novembra 1958. Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Sodražica:
Danilo Samsa 1. r.
OBČINA TRBOVLJE
535.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 7., 8. in 9. člena pravilnika o izdrževanju državnih, zadružnih in zasebnih plemenjakov ter o načinu plačevanja skočni ne (Ur. list LRS št. 41/48) in določb temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51 in 58/51) je občinski l judski odbor Trbovlje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. septembra 1938 sprejel
ODLOK
o uvedbi pavšalne skočnine ter o ureditvi vzdrževanja plemenskih bi' kov iu osemenjevalne službe v občini Trbovlje
1.	člen
V občini Trbovlje se uvaja 3 4 * * * * * * 1. januarjem 1959 pavšalna skočni; na, ki so jo dolžni plačevati rejci plemenic, to je govejih ženskih ple' menskih živali na območju občine. Kot plamenice se štejejo krave in telice, stare nad 1 leto.
Rejci plemenskih bikov so dolžni plačevati za svoje plamenice pavšalno skočnino v enaki višini, kot drugi rejci. Plačila pavšalne skočnine so oproščeni v občini Trbovlje tisti rejci plemen ic, ki dokažejo, da 30 plačali pavšalno skočnino za tekoče gospodarsko leto že drugod ter kmetijska gospodarstva, ki redijo priznane plemenjake izključno za svoje plamenice.
2.	člen
Višino pavšalne skočnine določi vnaprej za vsako koledarsko leto z® kmetijstvo pristojni svet ObLO.
Določeno pavšalno skočnino .plačujejo rejci plamenic pri pristojnem upravnem organu občinske?® ljudskega odbora, ki jo mora od'j vesti na poseben račun pri pod roč®* komunalni banki.
3.	člen
Vsako leto v času od L do 31. j®( n n n rja so dolžni vsi rejci prijavi'1 občinskemu ljudskemu odboru v3'; plemniee, to je krave in telice, so bile 1. januarja tega leta storL
nad 1 leto ter plačati za n je pavšalno skočnino v višini, določeni za “I
koledarsko leto. Skočnino, ki 'I11 31. januarja ne bo idnčana, iztrrj1 upravni organ Obl,O.
Rejci plemonic iz drugih občljjj ki žele pripuščati svoje plemeni® k plemenskim bikom v občini hov!je, lahko z dovoljenjem njil'? vegu pristojnega občinskega I i"L skega odbora plačajo pavšalno ske* nino v občini Trbovlje in imajo tem primeru iste pravice po t»-odloku kot rejci z območja obči® Trbovlje.
Kolikor rejec v času, ki jo voden v 1. odstavku tega člena i prijavi spremembe stanja plenu’® v svojem gospodarstvu, je dolz®: plačati zn koledarsko leto pavšal®
skočnino za vse plemenice, ki jih je redil v prejšnjem letu.
4.	člen
Občinski ljudski odbor izvaja po svojih upravnih organih kontrolo nad prijavami plemenic. Rejci, pri katerih kontrolni organ ugotovi neprijavljene plemenice, morajo plačati pavšalno skočnino za tekoče koledarsko leto v dvojni višini.
5.	člen
Vsako spremembo v stanju pletenic v teku koledarskega leta (n. pr. nabavo, prodajo, pogin) je rejec dolžan v roku 8 dni prijaviti Pri občinskem ljudskem odboru. Kolikor za nanovo nabavljene pletenice pavšalna skočnina tli plačana pri nobenem občinskem ljudskem odboru, je dolžan rejec ob prijavi plačati za tekoče koledarsko leto pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje. Ce sta prodajalec in kupec plemenice z območja občine Trbovlje, ob spremembi lastništva, Pavšalne skočnino za tekoče koledarsko leto ni treba ponovno'vplačati.
6.	člen
O prijavi in plačilu prejme rejec 7-a vsako plemenito potrdilo r. opisom plemenice, z.a katero je pavšalna skočnina plačana.
7.	člen
Potrdilo o plačani pavšalni skoč-nini upravičuje rejca plemenice:
1.	do trikratne pripustitve (prve in dveh ponovnih) plemenit h kateremu koli priznanemu plemenskemu biku na območju občine Trbovlje ali do trikratne umetne osemenitve po osemenjevalni službi, če je *a za okoliš rejca organizirana;
2.	do povračila plačane pavšalne skočnim; v primeru, ki je naveden v 10. členu tega odloka.
8.	člen
Kolikor zahteva rejec še četrto 111 nadaljnje pripustitve oziroma nsernenitve z.a isto plemenito v istem koledarskem letu in jo občinski ve-Crinar odobri, mora za četrto prilastitev oziroma osemenitev rejec Ponovno plačati pavšalno skočnino v celotni višini.
9.	člen
. Potrdilo o plačani pavšalni skoč-V1,11 mora rejec predložiti pred vsa-• ° Pripustitvijo oziroma osemeuitvi-;° 'ejeu plemenskega bika oziroma
°semonjevalcu.
r ,R'-jci plemenskih bikov v občini rbovljf: ne smejo pripustiti pleme-tkaterih rejci ni' predložijo po-tek' ‘l 0 Plačani pavšalni skočnini za koče koledarsko leto. Tudi osemc-ij?v se sme opraviti le proti pred-Zltvi tega potrdila.
10.	člen
v .Te plemenita v koledarskem letu, 6a vCrcm Jc z,,njo plačana pavšul-f()i skočnina. ni bila pripuščena ozi-Pra'1U' llmetno osemenjena, ima rejec na ,v,c° zahtevati tekom januarja ske c< "JCga letu od občinskega Ijml-ga]"tt odbora povrnitev plačane pav-
c skočnine z.a preteklo leto.
Pov "'lQ P10 11 rcjcc pravice zahtevati ne r 11 dve plačane pavšalne skočni-PriJ R.r*merut je bila plemenlco °sem .ne oz*romn izvršena umetna ol.r 'Pinilev, P« se plcmcniea ni
cjila.
Šal^og zn povrnitev plačane pnv-tov]: , skočnine da na podlagi ugo-tijstv'16 u,Provičenosti rejca zn kme-činvi 0 Pristojni upravni organ ob-''ku ljudskega odbora.
it. člen
Število In razvrstitev priznanih plemenskih bikov ter plemenilne okoliše zanje določa na podlagi števila plemenic in stanja osemenjevalne službe za kmetijstvo pristojni svet po predlogu kmetijskih zadrug z območja občine in pristojne živinorejsko selekcijske ustanovo. Ta organ ureja središčem osemenjevalne službe tudi organizacijo umetnega osemenjevanja na območju občine.
12.	člen
Priznani plemenski biki in osemenjevalna služba na območju občine se vzdržujejo prvenstveno iz sredstev, zbranih s plačilom -pavšalne skočnine, po potrebi pa tudi iz drugih javnih sredstev, ki so namenjena za pospeševanje kmetijstvu. Tu sredstva se smejo uporabiti samo z.a namene, ki jih določa tu odlok.
13.	člen
Rejci priznanih plemenskih bikov in osemenjevalna služba ne smejo od rejcev plemenic zahtevati 'za pripust oziroma za osemenitev nobene odškodnine.
14.	člen
Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora sklene bodisi s kmetijskimi zadrugami bodisi neposredno s posameznimi rejci priznanih plemenskih bikov pogodbe o reji, v katerih se določijo pogoji reje in vzdrževanja.
Prav tako sklene ta organ s pristojnim osemenjevalnim središčem pogodbo o organizaciji in pogojih umetnega osemenjevanja na območju občine.
Pogodbe o reji in vzdrževanju priznanih plemenskih bikov z rejci ali kmetijskimi zadrugami ter pogodbe o organiziranju osemenjevalne službe z osemenjevalnim središčem odobrava za kmetijstvo pristojni svet ObLO.
15.	člen
Za kmetijstvo pristojni svet določa način uporabe in razdelitev sredstev iz. pobrane skočnine ter drugih sredstev za nabavo in vzdrževanje priznanih plemenskih bikov tor organizacijo osemenjevalne službe.
Praviloma sc pobrana skočnina deli med rejce priznanih plemenskih bikov in osemenjevalno službo po številu dokazanih pripustitev oziroma osemenjevanj, vendar lahko za kmetijstvo pristojni svet določi tudi drugačno razdelitev.
16.	Člen
Rejci priznanih plemenskih bikov so dolžni voditi razvid o pripustitvah in izdati z.a vsako pripustitev rejcu plemenice potrdilo na način. ki ga določi zn kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Osemenjevalna služba vodi razvid osemenitev na predpisani način in izdajo rejcem plemenic potrdila o vsaki osemenitvi.
17.	člen
Z.a kmetijsko inšpekcijo pristojni organ občinskega ljudskega odbora Izvaja nadzor nad rejci priznanih plemenskih bikov in osemenjevalno službo glede izvajanja določb tega odloka in pogodb o reji plemenjakov oziroma pogodb o organiziranju osemenjevalne službe, občinski veterinarski inšpektor pa glede zdravstvenega stanja priznanih plemenskih bikov in glede izvajanja veterinarskih predpisov o varstvu živine pred kužnimi boleznimi.
18.	člen
Z.a kmetijstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje:
1.	kdor ne prijavi v določenem roku pristojnemu upravnemu organu ObLO številčno stanje plemenic;
2.	rejec biku, ki pripusti pleme-nico, za katero ni bilo predloženo potrdilo o plačani pavšalni skočnini za tekoče leto;
3.	rejec bika oziroma odgovorna oseba osemenjevalne službe, ki za pripust oziroma zn osemenitev zaračunava kakršnokoli odškodnino.
Upravno kazenskih postopek vodi in kazen izreče sodnik za prekrške ObLO Trbovlje.
20.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Št. 01/1.
Datum; 30. septembra 1958.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora: Martin Gosak 1. r.
Vsebina
Sklep Mostnega sveta o spremembi de-
Ruzpis komisije za uslužbenske zadeve OLO.
525	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem občine Kamnik.
526	Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev občine Ljubijana-Bcžigrad.
527	Odlok o oprostitvi Časopisno založniških podjetij in zavodov plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega doliodka delavcev občine Ljubljnno-Centcr. Poročilo o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor 7. volilne enote občine Lj ubij ona-Cen ter.
528	Odlok o spremembi družbenega plana občine Logatec za leto 1958
529	Odredba o najkrajšem poslovalncm času v prodajalnah občine Logatec.
530	Odlok o uvedbi pavšalne skočnini* ter ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov občine Radeče.
531	Odredba o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug občine Sodražica.
532	Odlok o prepovedi zviše%anja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug občine Sodražica.
533	Odlok o usmerjanju gradnje* stanovanjskih hiš občine Sodražica.
534	Odlok o uporabi družbenih sredstev za gradnjo stanovanjskih hiš občine. Sodražica.
535	Odlok o uvedbi pavšalne skočnine ter o ureditvi vzdrževanja plemenskih bikov in osemenjevalne službe občine Trbovlje.
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1957.
Zaključni račun podjetja »-»CIALVANA*«, Vižmarje 70
Podjetje se bavi največ z uslugami niklania, kromanja, cinkanja In medeninenjem. Bill smo aktivni. Vse obveznosti so bile sproti poravnane. Povprečno je bilo zaposlenih 11 oseb. Plan je bil presežen za 73 %.
A k (1 v A
BILANCA na dan 31. decembra 1957
PASIVA
Zao	Znesek		
Naziv postavke	v noo din	Naziv postavke	v 000 din
A. Osnovna		\. vin osnovnih	
m izločena sredstva i. Osnovna <iedstva 2 InvesVvilFko posolilo za S. Izločena sredstva In dru-	1.169	in Izločenih sredstev t Sklad osnovnih sredstev	1.169
		2. investtrtisko posolilo za osnovna sredstva	6.581
ga ‘n vešVrliska sredstva	1.325	l Dolgoročne posojilo za	
		financiranje Investicij t. Drugi viri financiram*	
		tnvestici	-
tl. Obratna sredstva		ti Viri obratnih >rcdstev 4 Banka - kredit za obrat-	
L Skuona ohratna sredstva	661	na sredstva	265
		i Sklad obratnih sredstev	1.009
		9 Investicijsko posolilo za obratna sredstva * Pasivne Aasovne razme-	-
C. Sredstva v obračunu		lltve	266
In druga aktiva		C. Viri sicnstev v obračunu In druga pasiva Ut. Dobavitelji in drug*	
i. Kupci in druge tenatve	5.526		
6. Dni c 8 aktiva	713	obveznosti	50
		M Drugo pasiva	54
Skupaj:	9.394	Skupni	9.394
Računovodja:
Rozalija Kos
Predsednik UO
Ivan Alič
Direktor Anton Pavčnik
AKTIVA
Zaključni račun gostišča »PRI RIBNIČANU-, Ribnica B I L A N < A na dan $1. decemnra 195)
PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	£ap Nartv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
in Močena sredstva l. Osnovna sredstva 1. Investicije v teku 1. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva	92 104	in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 1 Investicijsko posolilo za osnovna sredstva S. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za	92 536
		financiranje investicij v Drugi viri financiranja tnvesilct	-
			—
B. Ociatnn sredstva		B Vin obratnih sredstev 6 Banka - krfdii za obrat-	
t Skupna obratna sredstva	239	na sred stva	
		1 Sklad obratnih sredstev 1. Investln sko posolilo za	74
		obratna sredstva • Pasivne časovne -azme-	—
C. Sredstva v obračunu		litve	—
In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
5. Kupci tri druge terjatve		lit druga pasiva	
	32	10 Dobavitelji in drnce	
1. Druga aktiva	825	obveznosti	540
		II Druga pasiva	50
Skuoaj:	1.292	Skup«'	1.292
Računovodja: Draga Lovšin
Predsednik UOi
Direktor
Stanc Mihelič
Slii.-iN C>M
GLASNIK
Zaključni račun PEKARNE IN SLAŠČIČARNE, Trbovlje
Podjetje je v letu 1957 doseglo 57,860.791 dinarjev bruto dohodka s povprečno za poslitvljo 28 delavcev ln uslužbencev. Vse obveznosti so bile poravnane
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
gjj*' Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zg^p- Naziv postavke	Znesek v 000 din
A Osnovna		A. Viri osnovnih	
ln Izločena sredstva	2.311	In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	562
l. Osnovna sredstva		l Investicijsko posojilo ta	
I Investlcl.e v teku	331	osnovna sredstva	1.000
3. Izločena sredstva ln dru-	302	S. Razni skladi	697
<ga tnve^tiftlska sredstva		L Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 9. Drugi viri financiranja	1.589
			
		Investicij	
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna ibra'ns sredstva	2.749	na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Invesllcllsko posojilo za	355
		obratna sredstva 1. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva » obračune		Jltve	
In truga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		ln druga pasiva	
3. Kupci in druge terjatve	1.799	18. Dobavitelji in druge	4.142
9. Druga aktiva	472	obveznosti	
		II Druga pasiva	128
Skupaj:	8.464	Skupaj:	8.464
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Marija Brinovec	Daniel Kastelic	Florjan Matko
Zaključni račun OBRTNEGA GRADBENEGA PODJETJA, Borovnica
Podjetje Je doseglo v letu 1957 realizacije za 41,174.048 dinarjev, to Jc za 137 % v pri* merjavi s planom. Podjetje je Imelo zaposlenih 40 delavcev, G uslužb. ln 1 vajenca,
AKTIV A	BILANCA na dan 31. decembra 1951	PASIVA
ZjJp’ Naziv postavke	Znesek v P00 din	Naziv postavite	Znesek v 1/00 din
A. Osnovna		A. Vin osnovnih	
In Izloče la sredstva	1.852	ln Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev	9C4
I. Osnovna sredstva		2. Investicijsko posojilo za	
2 Investlcile v teku		osnovna sredstva	800
3. Izločena sredstva ln dru-	467	3. Razni skladi	1.836
ga Investicijska sredstva		L Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	
			
		Investicij	88
B. (Hrama sredstva		B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
9. Skupna obratno sredstvo	2.515	na sredstva f. Sklad obratnih sredstev	817
		»8. Invesllcllsko posojilo za	
		obratna sredstva	
		B. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		Jltve	4
In druga aktiva		C. Vlil sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
5. Kupci ln druge terjatve	3.777	10. Dobavitelji ln druge	
8. Druga aktiva	15	obveznosti	4.117
		11 Druga pasiva	
Skupaj:	8.656	Skupaj:	8.650
			
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Malčl Čuden	Franc DoljSak	Jaka Petrovčič
Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Trate - p. Rovte nad Logatcem
Zadruga je bila ustanovljena leta 1948. V letu 1957 Je Imela zaposlenih 9 delavcev uslužbencev. V tem poslovnem letu je zadruga imela pod neposrednim vodstvom govlno, odkup lesa in kmetijskih pridelkov, odkup mleka ln predelavo mleka v surovo maslo ter gostilno. Doseženi promet v letu 1957 Je 51,682.355 dinarjev
Zaključni račun obrtnega podjetja »MIZARSTVO Vl/MARJE«, Ljubljana-Šcntvld, Vižmarje 80
V letu 1957 Je podjetje doseglo promet v znesku 11,681.321 din oziroma v primeri s planom 196%. Delovni kolektiv — upravni odbor je Imel redno zasedanje in tekoč problemi so sc soglasno: sproti reSevall.
t AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVA
^p' Naziv postavke	Znesek v 000 din	Z«®P Naziv postavke	Znesek v 900 din
A. Osnovna		A Vin osnovnih	
In izločena sredstvo L Osnovna sredstva		in Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev	931
	931	L Investicijsko posojilo za	
t Investicije v teku	8.561	osnovna sredstva	
1. Izločena sredstva ln dru-	2.238	S. Razni skladi	5.283
ga Investicijska sredstva		1. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	
		Investicij	6.561
B. Obratna sredstva		B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat-	
t Skupna obratna sredstva	22.815	na sredstva	9.150
		1 Sklad obratnih sridstev 8. investicijsko posojilo za	1.063
			
		obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva . obračunu		lltve	2.163
ln rti uga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
S, Kupci m druge terjatve	2.455	10. Dobavitelji ln druge	
L Druga aktiva	454	obveznosti	9.935
		11 Druga pasiva	318
Skupaj:	35.454	Sku pa].-	35.454
Računovodja:	Predsednik UO.	Direktor:
Matilda Nagode	Jože Logar	Karel Šinkovec
AKTIVA	BILANCA na dan 31. decembra 1957	PASIVV
^“p' Naziv postavke	Znesek v 000 din	Zg®P' Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. Viri osnovnih	
In Izločena sredstva		In Izločenih sredstev	
I. Osnovna sredstva	6.879	1,	Sklad osnovnih sredstev 2.	Invcstlctisko posolilo za	6.538
1 Investicije v teku	465	osnovna sredstva	708
8. Izločena sredstva ln dru-	226	8. Razni sklatil	1.451	|
ga Investicijska sredstva		4. Dolgoročno posojilo za	
		financiranje Investicij 6. Drugi vlil flnanrlianje	98
		investicij	—
B Ohiatna sredstva		B Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
1. Skupna obratna sredstva	2.322	na sredstva ?. Sklad obratnih sredstev B. Investicijsko posolilo za	2. 8/v
		obratna sredstva	
		9. Paslvn** Časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		jltve	
0	ln druga aktiva		C. Vlil sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci in druge terjatve	3.208	10. Dobavitelji In druge	
6. Druga aktiva		obveznosti	1.264
		II Druga pasiva	
Skupaj:	13.100	Skupaj:	13.100
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Ivan Golouh	Filip Nahtigal	Ivan Maloh

Zaključni račun KMETIJSKEGA POSESTVA BOKAI-CE, Ljubljana
Podjetje Je v letu 1957 zaposlovalo 37 stalnih delavcev, 4 uslužbenec In 6 sezonskih delavcev ter \e doseglo 31.129.157 din bruto dohodka. Nasproti letu 1956 Jc povečana proizvodnja za 3,644.170 din ali za 14,15% In dosežen čisti dobiček v znesku 3,792.971 dinarjev. Posestvo Ima 307 ha zemlje, od tega 234 ho obdelovalne zemlje.
AKTIVA	BILANCA na dan 3L decembra 1957	PASIVA
Naziv postavke	Znesek v 000 din	ZtlO Naziv postavke	Znesek v 000 din
A. Osnovna		A. viri osnovnih	
ln Izločena sredstva		m Izločenih sredstev	
		1. Sklad osnovnih sredstev	57.606
l. Osnovna sredstva	69.658	1. Investicijsko posojilo ta	
1 Investicije v teku	1.260	osnovna sredstva	10.876
1. Izločena stedslva In dru-			1.609
<Za tnveutcltsko sredstvo	1.402	4. Dolgoročno posojilo za	
		flnanr.tranje Investicij	600
		S Drugi viti financiranja	
		Investicij	1.626
		1« Viri obratnih sredstev	
		6. Banka - kredit za obrat-	
L Skupna obratna sredstva	12.199	na sredstva	5.500
		1 Sklad obratnih sredstev	3.806
		8 Investicijsko posolilo ta	
		obratna sredstva	251
		e. Pasivne časovne razme-	
C. Sredstva v obračunu		lltve	—
In druga aktiva		C. Viri sredstev v obračunu	
		In druga pasiva	
5. Kupci in druge terjatve	2.416	10 Doba vitel II ln druge	
8. Druga aktiva	2.130	obveznosti	1.545
		It Druga pasiva	5.376
Skupaj;	89.095	Skupaj:	89.095
Računovodja:	Predsednik UO:	Direktor:
Jože Junc	Franc Setlna	Stanislav Drolc
Zaključni račun trgovskega potlj. »NAS VRT«, Ljubljana, Miklošičeva 3
Blagovni plan jc bil realiziran v višini 60,651.000 din In Je bil po postavljenem plač prekoračen za okrog 25,000.000 din. Promet se Je skoraj podvojil, metilom ko . kapaciteta prodajnih prostorov ostala Ista. Podjetje Je poslovalo s 7 stalnimi p slovrilnlcanH In 2 stojnicama na trgu.
AKTIVA	BILANCA oa dan 31. decembra 1957	PASIV
^“p Naziv postavke	Znesek v 009 din	Za p.	. gl	Na.lv postavke	Znesek v 009 dl
A, Osnovna		A. Viri osnovnih	
ln Izločena sredstva		In Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	1.151	t. Sklad is' ovnih sredstev t. Investicijsko posojilo ta	464
2 Investicije v teku		osnovna sredstva	617
S. Izločena sredstva ln dru-	193	3. Razni skladi	381
ga Investicijska sredstva		l. Do goročno posojilo za	
		financiranje Investicij 8. Drugi viri financiranja	
		Investicij	70
Is Obimna sredstva		B. Vlil obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat-	
1. Skupna obratna sredstva	3.058	na sredstva !. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo ra	1.014 70
		obratna sredstva 0. Pasivne časovne razme-	
C# Sredstva v obračunu		Jltve	
ln druga aktiva		C, Viri eredktov v obračunu	
		In druga pasiva	
8. Kupci in druge terjatve	686	to. Dobavitelji In druge	
8. Druga aktiva		obveznosti	3.213
		11 Druga pasiva	
Skupaj:	5.898	Skupaj:	5.888
Računovodja:	Predsednik UOi	DIrcklor:
Julija Anžlč	Rezi Simčič	Severin Peruzzi