Novice izhajajo v Ljubljani j| vsak teden dvakrat, nam-reć v sredo in saboto. JH

obertnli
m
ski h
t
narodskih
v f
reci
«
Odgovorni vrednik lír. Janez Bleiweis.
O

Veljajo začelo leto po posti X 4 fl., scer 3 fl., za pol leta > ||2fl. po posti, scer 1 fl.30kr, jj
Tečaj XI.
saboto
27.
augusta
1853.
List
69.
Kako delati kis (jesihl iz sadja

pno za naj bolji pomočka hvalj
Tudi slavna
/Vse lupine in
elo in nagnjito sadje, kakor tudi sadne
jabeik in hrušk naj se mečejo v
rastlinosJo ju poterdita
baron Hiigel in Anglež Lind ley pa kaj pomaga vsa ta hvala, ce
leseno kad, veći ali inanjsi

ali manj tace
sadj
a
nabralo
po tem ali se bo vec jiaj
j u jjui/vjL win* ^	j/i* »aj jjuuiu^ia v act ta Ji v dit*
grojzdje vkljub žveplu in apnu vendar le gnjije
je
itez Tom
unidan iz okolice

Ta kad naj se postavi na hladno mesto bolje v klet (kelder)
?
naj
Kadar je kad polna, naj se nabrano gnjilo in
poverh dostikrat z zeleno plesnjíno převlečeno sadje viti ne'more. Rastlinozdravst z lesenini batom dobro raztolče in razmučká in po
tem skoz kakšin pèrt spreša
Tako izprešani sadili sok naj se spet vlij
žaske spričal. Kaj pomaga tersje ali krompirjevec
aj škropiti ali stupati, ako je kal bolezni traj! Škodljiva vr em en ost, po kteri sad se s tem popravila ne bode in tudi popra
vo je še premalo
skušena vednost in veliko veliko zad za človeko in živinozdravstvom.
od boleha
v
dni
dokler
odperto leseno kad in pusti v njfr
se gnjili duh zgubi. Večkrat med tem naj se po
Pregled kmetijstva po celi Europi

sname pov
nesnaga
Potem naj se ti sadni sok prelije v sodec in
v gorko izbo postavi in odušek le s platneno cunjo
pokrije, da prah in žival ne morejo noter. Dobro je v ti namen poslužiti se tacega soda, v kterem je kadaj že kís bil.
Po prof. dr. Hlubek-u.
/ (Dalje.)
Ce rečemo

gnoja napravi

a vprežna živina ravno toliko
HtfHHHHHriH znese ste!
kakor druga na
pasi
5
Je to storj kega kisa
naj se vlije v sodec dobre za vedro en bokal (pint), ali na
?
mesto tega naj se denejo v sodec kosčiki kruha ki so bili poprej skoz 24 ur v močnem vinskem kisu namakovani, ali naj se položi dobra kišna matica va-nj. Kdor pa nima ne vinskega jesiha ne matice
vilo živine sploh, ktera gn oj napra vlj a : čez 42 milionov glav na Husovském, čez 17 mil. v našem cesarstvu, čez 19 mil. na Franco
m i 1.
cez
» ^ « ^	^ V, ^ * ^ V » » ?	- "
skem, čez ih mil. na Angleškem, v^ mu.
na Pruskem — in čez 155 mil. sploh v celi
K u r o p i.
lia je na Husovském veliko manj živine
naj stori takole: V
naj iz vedra en bokal (pint)
kakor bi se je za dostojno pognojenje zemljiš po
i
sadnega soka, naj ga dobro zgreje (toda ne da bi
zgreti sok naj vlije pol funta
trebovalo

pride od tod, ker morebiti ni vsa živina
5
vreti
1) in
v
tako
(pol libre) razstopîje pej naj vlije v sodec
sterdi (medu), in vse sku
V malo tednih, med kterimi se sodec večkrat
pretre
5
je kis gotov
naj se prelije v Da se dolgo časa
terdno za
in dober. Iz većega sodca sodčikeali steklenice (flaše), dober ohrani, se morejo steklenice
ta knit i (zamašiti)
kolikor je je, popisana, ali pa ker je ondi silave liko take rodovitne zemlje, ktere treba ni gnojiti.
A ngleška je edina zemlja v Europi, ktera veliko več živine redi, kakor je je potreba, polje srednjo mero gnojiti. Če pri vsi ti obilnosti živin
skega gnoja angleški kmetovavec še veliko tičjeka (guano) , košene
na svoje njive zvozi, se da lahko zapopasti
• f
Opomniti pa je
se enkrat, da naj sadj
sadne lup sognj i teg napraviti, kakor
itd sadj
p o p o 1 n o m
£nJ

se da več in boljšeg
i in vse ker iz a kisa
moke in mnogo druzih rudninskih
lega sadj
dá
iz druzega. Vagán fmecen) gnji
do
bokalov jesiha
Gospodarske skušnje

(O bolezni grojzdja) je vodja Dunajskega ži valsko-rastlinoslovskega družtva vitez H eu fier, ki
na Angleškem po dvakrat in včasih cio po t r i k r a t več žita pridelujejo kakor v druzih deželah.
Francosko in Prusko kmetijstvo je že na taki stopnji, da izhaja za navadne potrebe z gno jem svoje domaće živine; v našem cesarstvu pa manjka okoli 400.000 živine za potrebni gnoj. Da pri takem očitnem pomanjkanji živinskega gnoja
vendar ne pojemlje rodovitnost zemlje, se zamore iz tega zapopasti, da je v nekterih krajih Oger
skega
5
Je

kakor je bravcem
„Novic" znano,
Poljskega in Marskega zemlja tudi brez
že lani o tem gnoja rodovitna, in da v mnozih krajih gojzde strašno
pisal
tudi letos na povabílo c. k. ministerstva naj ropajo za pripravo nastelje.
novejši skušnje o grojzdni bolezni naznanil v bu kvah. ki so ravno zdaj na Dunaju na svitlo prišle
(Nachrichten iiber die Mittel gegen die Trauben krankheit). Te skušnje se vjemajo zlanskimivNo vicah naznanjenimi, v kterih sta bila žveplo in
Iz vsega, je očitno, da je v Europi živine premalo, in da tedaj ni čuda, ako je v nekterih krajih, posebno izhodnih, na milione in milione ljudi, kom aj vćjo, da je meso živež eloveškiV
Kar pridelk žita v Europi zadeva, in če vse
ki

274
drugo žito prerájtamo po íecnosti reži, zamoremo
da se v Europi pridela 3692 milionov vaga
reci
nov reži. Ako se le ozimina za živež cloveski po
rid delj

Pripoveduje že stari greški rastlinoslovec Dio s koda živina na pasi, ce cikorie ali pripotnika
časa
vživa
i
oslepne.
rabi in vse drugo za hrano živine, za dl, žganje itd. vpotrebuje, ostane 260 milionom ljudi 1846 milio- imenovano k
j : M •#	v	i i •	• i -	* >	v i	J • ■
Kaj je tedaj misliti o tem. ker dan današnji tako
avo iz cikorie (Cichorienkaffe) kot na-
nov vaganov za zivez, tedaj pride na enega cio
tni ka prave kave (pravega kofeta), skoraj povsod
veka na leto 7 vaganov (mecnov). Ti pridelk je serkajo in vživaj
?
Ker je prava kava
draga,
se je
zadosti, preživiti število prebivavcov Europe. Če bi že davnej mislilo, kako jo z bolj cenimi stvarmi nadome
se pa še nerodovitne pustníne in spašniki predelali v rodovitni svet in če bi se rodovitna zemlja bolje
štiti
Znajdli so tedaj dobickarji mno
»
» » reci
»
ktere bi
utegnile,
bi se žitni pridelk tako pomnožil, da bise je mno
gnojila,
ž njim namesti 260 lahko 391 milionov ljudi pre
redilo.
ci kc kane
in kuhane, za kavo se prodajati. Tako rednih želiš in korenin , med temi tudi na versto prišla. Ker se pa svet lahko pre-
zgane nič >
i
se je tudi neprijetue cikorjine pijace navadil
mi
Vin orej a v Europi, ktere vinogradi znesó sleč tudi
i
Bog
vé kako

V
z
njo
okrepčati in pozdraviti
9% milionov oralov, dá čez 255 milionov veder vina ; po tem takem pride skorej eno vedro na enega Kakor skusnj cloveka. Pridela se tedaj toliko vina v Europi, splošna in razširjena
In kaj je následek vživanja take nezdrave pijace?
: Slabost oči, dan današnji tako
V f
UĆI
J
h cio
pot
da ga gré dosti v druge dele sveta, posebno v Ameriko. Čudno je pa, da v našem cesarstvu,
V
ljaj
5
da bodo tišti, ki kavo iz cikorie priprav
in prodajajo
iz
teg
nič
vredni
• *
mno 3
v kterem vendar vinogradi znesó 1 mil. in 7188.960	denarja si pridobivajo, nad mauo hudo zarenčali, terme
oralov, ni domaći pridelk zadosti, in da vsako leto	laži dolžili. Pa ne menim jez le tako, temoč navodil
blizo 2 miliona gold, za ptuje vina (francoske in	in imenoval sim gori zvedene in u zdravilskih rečéh ve-
llajnske) iz deržave gré. Kako lahko bi se vendar	ljavne možé, ki to terdijo in dokazujejo. .Jez poznam
z austrianskimi vini v Ameriko, na Rusovsko in Pru
sko kupčevalo!
dvoj
pile
?
oseb na
d
ktere, ko ste komej pol leta cikorjino kavo
ste
b
Sená in otave za živinsko klajo se potre
Nadjam se tedaj , da z naznanilom
gotovo
kod
buje v celi Europi vsako leto blizo 5380 milionov ljivih lastnost cik centov, namreč: za 32 milionov konj (za vsacega rujave pijace
bi
uteg
^oditi
ilil mnogo ljubiteljem timveč, ker ne véjo, kaj pijó in
konja na leto po 30 centov) 960 milionov centov, kaj si pripravljajo
J	m m m	^ 1 /•	/i	â	1 i	w	V	mm
za 94 milionov go véd (po 36 centov na leto) 3404 mil. centov, — za 237 milionov ovác (po
5 ?
P
cr
ličj
L
milig
pa
bo oči. zgubiti
ne viditi več ob
cente na Jeto) 948 mil. centov, in za 17 milio- pogrezniti se u vedno noc slepot
prijazno o c e s ljudi, ňe gledati več lepôte in čudežev sveta.
oj nesreča vsih
nov kóz (tudi po 4 cente) 68 mil. centov sená in nesreč!
otave.
J. S
Ker pa vsi spašniki in senožeti skupej okoii Ostanki Bramatovega častja na rimsko
113 milionov oralov zneso, bi se moglo na oralu okoli 47 centov sená in otave pridelati, da bi bilo klaje zadosti. Če pa pogledamo stan senožet in spašnikov, se ne moremo nadjati tolikšnega pri del ka
slame in marsikterega druzega ziveza za živino, in
j
očitno je tedaj, da je treba še veliko
• I I	1	v t	V	v # •	•
da se gojzdom čisto vsa stelja pobira.
Da se tedaj kmetijstvo v Europi povzdigne, se mora začeti z obilnišim pridelovanjem ži vinske klaje; ona je podloga vsega kmetova
nja; brez nje ni nič in ne bo nič; če ima kmetova vec klaje zadosti, zamore več živine rediti; če ima več živine, dobiva
ima tudi veči pridelke v vsem.
vec gnoja; ce ima vec gnoja,
(Konec sledi.)
Nekaj
škodljivosti cikorie.
Poznáno je bilje, kterimu se divja ci kor i a ali p r i p o t n i k (Feldcichorie , Wegewart) pravi. Prezimuje,
je 11/,i do 3 čevlje visoko, in raste ob cestah in poleg I ij i v prav obilno. Včasih cikorio tudi po vertih sadijo. Cvetč sinkljato ali modro mesca julia do septembra. Perje njeno je precej veliko, pušnici podobno, zobato, epodej kosmato, tamnozeleno, brez duha in grenko. Korenina je vitlovita, kakor perst debela, zunej ru-
javkljatorumena , znotrej bela, proti jedru rumenkljata, nedišeča in sila grenkega okusa.
poprejšnjih časih so to bilje rabili kot zdravilo
današnji so se pa zdravniki pro-
za mnoge
bolezni ; dan
pričali, da cikoria ne pomaga veliko, timveč da je cio
škodljivo
bilje, ker namrec vid
ljudém in živini slabí,
in , če se delj časa vziva ,
jih popolnoma oslepí.
To terdijo n&r bolj skuseni in naj sïavnisi zdravniki, kakor G. Fr. Most, Fr. Ph. Dulk. L. W. Sachs in nedavno Alex. Goschen.
slovenskih spomenicih
Razložit Davorin Terstenjak.

Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?«
(Dalje.)
Drama pa tudi pomeni po Vollmeru (str. 678.) Rast, zato toliko imen CRESCENS, CRESCEXTINVS, CRE-SCENTIA
i
na rimsko-slovenskih kamnih. Pri severnih Slavenih so obljubile taka imena Rostislav, Rastislav, in rned koroško-slovenskimi vojvodi uajdemo enega z imenom Rastic -). Tudi od njegovih štirnajst priimen najdemo ostanke na rimsko-slovenskih kamnih. in sicer od priimena Kamalasana, kar pomeni: na cvetu Lati (Lotos) sedeči3) v napisu: LATOVO AVG. SACR. 4) , dalje od priimena Vedha = vesteč,
vedeč, napis VEDIVS 5
Avatar nam indiško basnoslovje samo imenuje dvoje in sicer, avataro H a m sa. to je, v spremeno labuda (glej: Volim. Mythol. str. 480.) V indiških tempelj-
nih je labud zmiraj poleg Bramata obražen, ker je ti
ptič njemu nar milejši

Labuda miluvajočega Bramata
i
Muhar Geschichte d. Stei. i. 368 itd.
v
Šafarik Slav. Alterth. II. 427 : Rastislav, kónis: des máhri
schen Reiches k árnthcns.
(863),
S
lej tudi: Ankershofen Gesch
f) Ankershofen V. 5Î0.
4
ii
Napis Latovo. Latovio au«\ sacer je Muhar hotel na Ap-polona oberniti, ali Apolo ima priime Latous, Latoiusr XrtTú)0±, we pa Latovus. Latovius, to je, Latov Bog-
Brania Kamalasana (glej: Horac Ode I. 31.. O vid Metamor. VI. 384. Ovid Her. I. 13. 18.)
Razun imena ,,Vediusu najdemo tudi ime Pur rani us (Muhar 368). ktero je nastalo po svetih bukvah Puranas in Gitou po svetih bukvah ..Bhagavat Gita** na štajerskih kamnih. Napis Jaubrama se najde na Šent-Pavelskih kamnih v la-budski dolini, ktera je po častju Bramalabuda svoje ime
275
najdemo na stubenberških kamnih (Muhar Abbild. tabla XVIII. fig. 24.) Druga spremena je bila v med veda Džam-
buvana. Vollmer (stran 461.) piše od te avatare sledeče : „Džambuvan , ena Avatara Brama-ta je vtele-senje naj većega boga v podobi o rj ask eg a medveda.
Kama, vteleseni Višnut, je povstal, boriti se zoper Ra vanata, orjaškega kralja Cejlonskega.
Vsi
bogovi
so
pomagali temu z vojnimi četami opic (merkovc)
y
vedov in mnogoverstne
druge
med
zveri. Brama je dal
medvedom kralja Džambuvana
i
>
ki je přišel iz
božjih ust in je zapopadel duha Bramatovega
tedaj je vtelesenje tega vzdigniti
boga
bil.
On se je hotel
samostalno proti Cejlonu, ali Krišna se je
o-ft
boje val skozi tri dní z njim, dokler je Brama višji ospodstvo Višnuta, kterega vtelesenje je Krišna bil, spoznal". Zato ima Višnu, kakor zmagavec Bra-mata zmiraj dva ti ča na glavi ali pana h erb tu svojega spremljevavca Gerudena in Bramatovega labuda (glej: Muhar Abbild. tabla XVIII. fig. XXVI. 2.)
Tudi ta vojska Bramatova je na rimsko-slovenskih kamnih najti. C^lvj: Kàrnth. Rom. Alterth. in Abbildungen von
Jabornegg itd. II. %ve%ek, tabla XII. fig. 1.1 Kersna Va-
na mali

to je
y
ovenčan na herbtu z dve ma pti
čama, v roki bič deržéč strahuje med veda i kteri se jezno na njega stavi. Zad za medvedom pa stojite dvé možki osebi. kteri z medvedom vred se naKerš-
nata stavite in bič poganjete. Zdaj si bomo lehko raz* jasnili: odkodar da so imena VRSVS, VRSINIVS VRSINVS, VRSVLVS, VRSVLA, VRSOA 2) nastale
kterih je po s tot ina h najti na noriških kamnih. Rodo-vine: Ursini, Ursin, Medved, kterih je po Slovenskem sila dosti, imajo svoje pokolenje iz sila starih ča-sov izpeljevati.	\T /\;/. y . * V jSr. P
5
1
Kinderman (HI. 269—270) navodi napis
?
ki
ga
je iz nekega kamna najdenega pri sv. Petru v savinski
dolini izpisal: „C. NONIAE F. VRSI SACERDOTIS GABESIS MONTIS." itd. Ako ti napis ni kriv, najdemo
v imenu gore čistoslovensko besedo. Gaves, ga bez
y
gavez
, se imenuje zel ali rastlína , po nemškiWall-wurz imenovana. V severno-slavenskem bogoslovju se od Bramatovih avatar nič nenajde, ker so severno-slavenska plemena edino le in izkljućivo častile Zi-vata in Višnuta. Ze v Indii je prepir zgodaj nastal med stranko (sekto) Višnutovo in Bramatovo. Vi-šnuti so terdili, da Brama ni naj veči Bog in so mu morebiti zatega voljo dolge ušesa napravili v sramoto,
ako one ne pomenijo in ne izrazujejo vsega védnosti
lastnosti božje, po kteri Brama vse vé in čuje.
(Konec sledí.)
y
Novičar iz slavenskih krajev.
lz Zagreba. Slavni gosp. Ivan Kukuljević
je došel přetekli teden iz Dunaja, kjer je po dovoljenju vis. ministerstva deržavni arkiv
za zgodovino
jugo - sla
y
govor „o prerodu jugo-slavjanskega knjizestva"
vensko preiskoval.
lz Kopra 22. augusta. Pred nekimi dnevi je bil
tukaj gosp. Fr. Kurelac, c. k. učitelj serbsko-ilirskega jezika na gimnazji v Reki; učeni mož, kterega lepa vabivna in prav očaravna zgovornost daja duh in živost
vsaki družbi, u ktero pride. Imel je sabo slavnoznani
' ki ga
je zložil na koncu letosnjega šolskega leta u Reki, ter je bil podal znancom tukaj, od kterih je vedel, da jim
I » kJer
je vpričo nekterih učiteljev svoje mnenje objavil, da med druzimi nauki bi bilo na tem ućilišču tudi razlaganje slavjanske slovnice velika potreba, ako se pomisli, da ne uradnik, ne duhovnik se ne moreta razumeti z Istri-janom na kmetih in po celem tem polotoku, razun ne-
ne bo neprijeten. Bil je tudi v tukajšnjem gimnazji
• v
kterih krajev na brežju, ako se ništa poprej njegovega jezika naučila. Al bob je v steno metal! — Ko je pa bil gosp. Kurelac po kratki pomudi Koper zapustil, se je slišalo, da je bil tukaj zatožen kot nevařen pan slavist (!) , kot razširitelj zapeljivih pišem (!!) Následek te zatožbe bi bilo
gotovo
se
bili oglasili
dolgo preiskovanje bilo, ako bi resnicoljubi možje, ki so resno spričali, da je tista ovada krivična. Pomenljivo pa je na tem še posebno to, da tisto okrivičenje je nek izhajalo od nekega tukajšnjega gospoda, kterega priimek se končá tudi
na
ac
9
tedaj od dobrega — sorojaka! „Hvala Bogu !"
pravi Daimatinec.
Včrdelski.
dekán
lz Gorice. Po odstopu korarja g. Urd i ča je stolni
or ft'
Janez Mosetič za šolskega nadogleda v
Goriški skofii izvoljen.
A lz Metlike. 19. dan t. m. smo imeli v tukaj-
šnji mestni soli veliko izpraševanje, pri kterem so si učenci in učenke z gosp. učenikom vred zadovoljnost vsih poslušavcov pridobili. Začasnemu učeniku g. kaplanu Rabič-u, verlemu domoljubu, gré posebno hvala za to, da je tukajšnjo slovensko mladino po naročilu g. šolskega nadzornika Močnika vsihnaukov, kolikor je bilo na poprejšnji podlagi le mogoče, v domačem jeziku
učil.
In tako je prav
a
55
Kolikor jezikov znaš, to je znan pregovor.
liko ljudi veljaš drem pregovoru tudi jaz nisim soper po pameti je treba do nje stopati, tedaj otrok ne po
Po tem mo-
ali
n em š č i n o;
dobila. Bližnje gore labudske se ponemčene velijo Schwan-berger Alpen, in terg Schwanberg še ima zdaj labuda v gerbi. Ker vémo , da gerbove podobe imajo svoj historiški in verozakonski pomén, nam je švanberški gerb priča, da so ga poznejši prišelci Němci od Slovencev přejeli. Mi smo si kolikor bi se bili V enem.
prej siliti, da bi se cesa po nemški učili, dokler po nem-ski ne razumevajo, to je, dokler se ne naučé ne niske slovnice. Preden se pa slovenski otroci nemške slovnice lotijo, je treba, da znajo poprej slovnico svojega
maternega bodo regljali
jezika, drugači sebodo mučili in mučili,
po žabje scer nernške besede
5
pa jih
ne razurneli, in se v treh letih komaj toliko naučili
9
To je
gosp
šolski nadzor
enkrat trud vzeli imena štajerskih Nemcev prebrati in smo nik Močnik dobro spoznal in učenikom malih Šol moder
• V « «	«	V	_	^	^ -	__w	.	______4
navod dal. Poštovani gospodje ! ravnajte se radi po njem
se prepričali, da je vec kakor tretjina Nemcev štajerskih
p o n e m c a n i h S1 o v e n c e v.
• v
Rodovina Džamba, Campa še živijo v Celjski okolici in med štajarskimi Dolanci. Besedo campa, campati. brummen.
maulwetzen, poznajo še Šavnicarji. Ako mož pijan domu pride otrokom svojim ne ustavljajte !
in drugi,
kmalo se bote koristi prepričali ; vi stariši pa
ki imate kaj z učeniki zapovedovati, se jim pa na škodo
in gondra, mu žena pravi: „Ti campa! si se napil, zdaj pa campaš, mesto da bi Boga molil". Nemec ima psovko: Du Brumbâr! Prime ri saiiskr. džambh, oscitare, zeliati. zevati. Imena Ursus, Ursinus, Ursinius, Ursini, Ursina,Ur-sellus. Ursella. Ursia, Ursoa in v enakih oblíkali se
PoMetliki in okoli Metlike je poprejsnjega mesca živina jako bolehala in cepala. Bolezen je bila menda vrane ni prisad. Gospodinja neke hiše, ki je meso bolne doklane krave jedla, je otekla in hudo zbo-
v t 1 « kJ » ^ i u v 1 i n * V 1	i ^ » o u w lu r Kj UUAill UMllIVUlU o v>	' "
najdejo po Tiroljskem, po gornji in doljni Austrii, po Koro- lela. Te dní je prešla tišti hiši tretja krava od rok
v 1	04 j •	»	•	*r	i	trr	i	v • r	i	-	»	$	i • •	v • i i	« i « i v <
9
ne
škem, Stajerskem in Kranskem; na Rranskem živi rodo- mara zato, ker niso po zadnji nesreći hleva izkidali, za-vina grofov Blagajev s priimkom Ursini. Medulla na ka; drll£0(j je živinska bolezen že potihnila. Ljudjé pa
ptujskill kamnih. 1
Y asi
srenje, goré , reke Medvedšeak, Medvedica, Medvedovo po Sloven-
Medvedovo selo, skem gotovo ne kažejo samo na bivanje medvedov.
še zmirom jako bolehajo. V Metliški fari jih je zdaj
nad 2000 merzličnih.
Po veliki in dolgi
suši smo dobili
e Bramata pod podobo medveda.
unidan, hvala Bogu, obilno pohlevnega dežja. Zemlja
276
je dobro odvolgnila in ajda lepo izišla; da bi le pozno feldmarsallajtnantov, skupej 261 vsejane kakosna nesreća ne zadela !	Iz Tur skega
generalov djanskih
se še zmiraj nic gotovega ne zve. N
Rojstni dan
presvitlega
Iz Turšk
cesarja, ki se je zadnja presvitli cesar je pisal sam sultanu: naj odobri pred
leta posebno milostno na te revne kraje oziral, smo na- ložene nasvete. Da jih bo poterdil
mesto 18. dan t. m. v nedeljo po tem praznično obhajali. se je med ljudstvo
, ni dvomiti, čeravno pila, da na Smarni dan po
Hvaležno se tod tudi vedno spominjajo našega skerbnega starem
gosp. deželnega paglavarja Chorinskega
(27. augusta) se bodo Rusi in Turki stêpli
i
po
cigar mar
Vse je menda zdaj le na tem ležeče, kdaj se bode ru
ljivosti je bilo veliko siromakov naših revnih krajev hu- sovska armada iz podonavskih knežij dom
1
dega
glada obvarovanih.
y
ki se je terdno v Vlahio in Moldavo vsedla. Rusovska Tertje tukaj jako lepo kaže; vendar se tam pa tam armada ima za vročinsko boleznijo dosto bolnikov, turška na grozdji znana bolezin pokazuje, naj več na visocih je zdrava, čeravno ni posebno dobro gleštana; pa Turk
brajdah, po zidu razpetih ;
na druzih. ktere lahko
zrak od vsih strani prepihljuje, in na niskih tertah tudi tod ne tako zlo. Vendar boleha grozdje kje in kje tudi
na nizini. í^espelj , hrušek in jabelk bomo pa imeli, ako

Bog
obvarje , na prebitek, Grozdje in
drugo imeno
vano sadje nam bo nadomestovalo picli pridelk pšenice
V več krajih je dajala kopa pšenice samo po
m
<1 V f
rezi.
pol kopleneka (mernika) ; rčz je nekoliko přimetala. Repe in zelia bode pa zavoljo silne suše pri nas jako malo.
No vi cam" z veseljem oznanjam, da so začeli
e
5?
Metličani in njihovi sosedje zdaj, ker vidijo velik dobi ček v kratki dobi za malo truda, po malem murve za
Svest sim si, da se ne bojo nikdar kesali.
Go
gre
zasluga
in očitna hvala
sajati.
epodu tehantu Vovku pa da je nevtrudljivi začetnik murvo- in sviloreje v ti okolici , ktera bo kadaj še vse bolj spoznala veliko veliko korist tega pridelka.
c Ljubljane. V notranjih Golicah poleg železnice
na mocirji bolehajo Ijudje zlo za merzlico, za ktero so tudi nekteri že naglo pomerii, ker je zlo hudobna. Al ni se temu čuditi
3
ako pomislimo grozno soparico, zra
ven pa pomanjkanje ciste hladne vode, verh
tega
tudi
po nenavadni vročini prisiljeno sadje. Za tega voljo pritisne k merzlici tudi včasih driska in bljuvanje, in ker nekteri merliči po nagli smerti plavkasti postanejo, ji pravijo kmetje „černá smert", ker ne vedó, da černa smert je vse kaj druzega, njih bolezin pa je le huda merzlica, ktera bo prešla s spremenom nenavadnega vremena. Predvčerajnem je umerl na Dunaji naš roják, slavnoznani c. k. učenik živinozdravstva gosp. A nt on Hay ne,
Novičar iz mnogih krajev

Zdaj je
gotovo
in že vradno oznanjeno, da se je
preavitli cesar v Islu zarocil s svitlo vojvodinjo Elisa beto Amalio Eugenio; oče njeni je vojvoda Parski Maksimilian Jcžef, mati pa princesnja Ludovika Vilhel-mina, naj mlajši sestra Njih ces. visokosti Sofie, matere presvitlega cesarja. Iz
prihodnja cesarica je kaj zala in dobroserčna
Munakovega
so pise, da presvitla
. 16
gospa
let stara.
Po ukazu cesarjevem se imajo od 1. okto
bra ojstre naprave
obsednega
stana na Laškem po
la j sati. cena vina
V
ze
Na Laškem je zavolj občne tertje bolezni tako poskočila, da je več oštirjev po de-
želi že oštarije zaperlo, ker revni kmet ne more kozarca cvička po 20 krajc. plaćati ; zlo so se tedaj že na po-
gubno zganje vergli. — Repata zvez da, ki jo je zvezdogled Klinkersues 10. junia t. 1. pervi zapazil in se zdaj že povsod s prostimi ocrni vidi, se zmiraj bolj
dan
prihodnjega mesca bo prišla naj bližje do zemlje, pa bo vendar ša 14,4 milionov milj od nje. — Po na-znanilu „Pražk. nov." se je v Rabin-u poleg Libejic na
přibližuje naši zemlji in toliko bolj se nam sveti
7
O
Českem poskiišnja s krompirjem, ki dozori o 6 ted-nih , prav dobro skazala ; na Parskem imajo že več tega krompirja, ki od «pomladi do jeseni dvakrat zori.
Po vojniškem sematizmu šteje cesarska armada 6 mar
šalov, 20 feldcajgmajstrov in
generalov kojnistva,
106
potřebuje veliko
je zadovolji
i
ima le pipo v ustih
Sveti Matija
( Legenda.)
9
Smili Bog se, kakšno žalovanje Ali joka mlada sirotinja, Ki zagrebli staro so ji materi Ali place siva kukovica.
*
Ki cervicev truma jo koncuje?
Ne žaluje mlada sirotinja, Ki zasuli staro so ji mater,
Ne ne Ki ne
Solze toči pri zibeli mati, Pri zibeli
kukovica, more vec si pomagati
sve te ga Matija. Boga prosi ino vse svetnike Pomagali da bi odverniti,
Odsod
k
m
r o j e n i c e
Nic ne čuje prenedolžno dete
Nic
ne čuje
Bogu sladko
s p ava
Dete naglo zrastlo je cvetece, Kot konoplje na širokeni polji. Vsi Ijudje so verlo ga ljubili, Ga ljubili in povsod hvalili.
Ali bolje mati
Svoj
dete .
Kadar kruha
ljubila
u; a Mittija.
mu dajala
Vsaki pot se britko je zjokala
V)
K
moja blaga mati teži vam serčice premilo
Le po vej te
Solze
sili vam v ocesi
i
K
uzrok
vaših tužnih stokov
Ako kriva revsina je tega
gotovo hoče pomagati,
Bog
Z žalostjo ak to serca ne polni, Kruh zakaj mi močite s solzico?"
Milo mati dete pogledava.
V •
• V
Solze toči, nic, ne progovarja. „Oj Boga mi ! moja stara mati ! Da z molčanjem nočete lagati !"
y>v
Sinko dragi ! s kletvijo priganjas Govoriti svojo sivo mater! Oj! da nikdar bi se ne zgodilo!"*' „„Govorite, Bog če pomagati!"
Oj! da nikdar bi se ne zgodilo, Odsodile kar ti rojeniee, Božje dekle, blažene sestrice. Da jemal bos meni ti glavico, In umořil svojega očeta.""
5IV)
Svojo
Tuguj
mater za roko poprime )čo mnogokrat poljubi,
i
Pa začne ji
lepo govoriti
,,Greh je velik ubijati mater, Umoriti strašno je očeta! Al obema jemlje kdor življenje Naj se gadje , kace in modrosi
Ovij
mu krogi
Mučijo ter ga v peklu na vecno.
. iez odidem
Kazni tej , da, mati, jez Moram dalec se od vas ločiti. U deželo pojdem jez deveto. Daleč je. da veter omaguje
7
?
Preden more trate nje doseći Ter nazaj ne upa se podati. Nikdar raji živih vas ne vidim Da jez mogel bi vas umoriti." (Konec sledi.)
?
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.