.....- — i!ii|y)«MMIfJ!ll[|.,l,W|ipiJ|i Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4) Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-AmerikL W? tirst Slovenic Daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. & - Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, TS. Y., xtndkr the Act of Congress of March 3. 1879. Stev. 48. NEW YORK, 27. februvarija, 1904. Leto XI, Velik požar. Trgovski deS mesta Rochester zgorel. Katastrofa je sličiia baltimorskej Dosedanja škoda znaša pet'mi-lijono v" dolarjev. Rochester, X. Y., 27. febr. V trgovskem delu tukajšnjega mesta razsaja velikanski požar. Na Main St. je zgorela cela vrsta hiš med St. Paul in Norih St. Požar še vedno ni omejen, kajti vsi napori gasilcev so brez-vspešni. Iz Buffalo in Syracuse došla je ravnokar gasilska pomoč. K sreči sedaj ni vetra, ker inače bi postal požar tako velik in pogubono-sen, kakor oni v Baltimore. Vendar je pa gašenje radi izrednega mraza zelo ovirano. Gasilci so morali razstreliti več poslopij z dicamitom, da tako omeje požar. Do včerajšnjega popoludneva je napravil požar za 000,000 škode. G ore; i je pričelo ob 4. uri zjutraj. ^ zrok požara do sedaj še ni bilo mo-go"e dognati. Prvi plamen se je pojavil v vsp< njači poslopja Rochester Drygoo ds Co. na Main St. Ogenj sc je hipoma razširil po vseh nadstropjih. Gasilci s< se zaman trudili obvarovati so- Jnja poslopja, ktera so pričela na obeh straneh hkrati goreti. Na to so brzojavno prosili pomoči v ButTalo in Syracuse. Ivi .ig pogorišča straži policija, kajti na vseh straneh se je nabralo vse polno gledalcev, kteri gleda; j, kako vni-"uje požar vse ono, kar so ljudje zgradili z vel'kim naporom. Cb 10. uri je bilo veliko lOnad-stropno poslopje Granite Building, v kterega gorenjih prostorih je nastanjenih več odvetniških tvrdk, zobozdravnikov in druzih -pisarn, razdejanih. Y kleti se je vrhu tega pripetila še razstrelba kemikalij neke lekarne. Tudi v reznih druzih razdejanih poslopjih so se pripetile razstrel-be. Samo poslopje Granite je veljalo $5< 0.«' », doeim je bila vsebina poslopja gotovo še več vredna. Ob 1. uri dospeli so gasilci iz Buffalo na pomoč. Mir na Balkanu. Tareija in Bolgarija sta se spo razumeli. Carigrad, 27. febr. Ker je prišlo med porto in tukajšnjim dlplomatič-nim zastopnikom Bolgarije do sporazuma, so tukajšnji politični krogi uverjeni, da spomladi ne pride do nemirov. Turčija namerava namreč vse Macedonce, kteri so bili radi nemirov iz 1. 1903 zaprti pomilostiti in tudi dovoliti, da se beguni vrnejo v domovino. Tudi bode porta preklicala vse proti Macedoncem naperjene odredbe. Bolgarija se je istodobno zavezala zatreti vso macedonsko agitacijo na domačih tleh in preprečiti vstaškim četam prestop bolgarsko-turške meje. Proti naseljencem. Montreal, Canada, 26. febr. Kakor znano, ima sedaj vlada Zjed. držav, vsled dovoljenja eanadske vlade, v vseh glavnih obmejnih mestih v Ca-nadi. svoje lastne naselniške uradnike. Iv tem mestim spadajo Montreal, Halifax, St. John, Winnipeg, Vancouver, North Portal, Quebec (le v poletju) in razna druga mesta. Na vseh kolodvorih teh mest je videti se daj uniforme Zjed. držav in uradniki marljivo love somljive naseljence, ka teri bi rado prekoračili mejo Zjed. držav. Istina je, da potuje mnogo naseljencev preko Canade, da se izogne ameriškim naselniškim oblastim in da pride tako neovirano v Zjed. države. Te vrste naseljenci so namreč uverjeni, da je povsem lahko priti iz Canade v Zjed. države. Toda baš v tem pogledu se zelo varajo, k^Jti na obmejnih polodvorih se proti njim še strožje postopa, kakor na zloglasnem Ellis Islandu. Tretji poraz. Japonci so ponovno napadli Port thur - in so ponovno bežali. Vsi posknsi Japoncev priti v portarthurskc luko so zaman. Yse rnsko vojno brodorje v Port Arthnruje zopet sposobno za nadaljne bitke. — Korejci so se pridružili Japoncem. — Rusko vojno brodovje je zopet ostavilo Vladivostok in neznano kam odpljulo.— Car seje poslovil od generala Kuropatkina. Kadar pošiljaš novce v staro domovino obrni se irvestno na: FRANK SAK8ER 109 Greenwich New Ycrk. Petrograd, 27. febr. Iz Port Ar-thura se brzojavlja z včerajšnjim dnem: . '"Danes zjutraj ob 1. uri, ugledali smo v bližini več japonskih torpedo-lovk, ktere so razpele jadranke, da bi tako prikrile svoj značaj. Yojna la-dija "Retvizan" in pobrežne baterije streljale so na sovražnika do ranega jutra. Ob zori ugTedali smo japonsko brodovje, ktero je spremljalo transportne parnike. Ob 11*4 se jo brodovje približalo in bitka se je zopet pričela. Streljanje je traialo le 40 minut. Sovražnik nam ni napravil -kode. Pričakovati je, da bodo Japonci v kratkem skušali svoje čete izkrcati. Preiskali smo tudi japonske potopljene parnike in dognali, da so bili nakrcani z premogom in petrolejem. Sredi tovora ej bil din£-_jit. Shanghai, 27. febr. Mnogo prevoznih parnikov se je vrnilo v Nagasaki. Sedaj bodo ukrcavali vojaštvo, ktero se bode skušalo izkrcati okolu Daljnega. Dosedaj je odpljulo iz Japonske 40 parnikov z vojaštvom, ktero se pa ukrcuje tudi v Ujina pri Hiroshinu. Yest, da so se Japonci izkrcali v Posjetskem zalivu, južno od Vladivo-stoka, iJ. resnična. Ako je pa to res-aično, sledi iz tega, da bodo Japonci skušali istočasno napasti Vladivostok in Porth Arthur. Petrograd, 27. febr. Tukajšnji častniki mornarice in vojske so mnenja, da Japonci napadajo Port Arthur, da tako prikrijejo svoje operacije drugod. Japonsko napadanje na Port Arthur je najbrže navidezno, ned tem, ko se japonsko vojaštvo iz-ereuje v Koreji. Rusija je sklenila v slučaju potrebe vojevati se tudi dve leti. Seoul, 27. febr. Korejska vlada je vsled japonskega pritiska sklenila dati Japoncem svoje '"ojarevo na razpolago. Korejci imajo 17,000 vojakov, ktere so Rusi organizirali. Seoul, 27. febr. V Anju prihaja vedno več kozakov. Rusi so prišli ž° do Tumena in so se nastanili v poslopjih neke ameriške rudniške družbe. Petrograd, 27. febr. Rusko vojno brodovje je zopet ostavilo Vladivostok in neznano kam izginilo. Ladije portarthurskega brodovja "Poltava", -'Novik", "Askold" in "Diana", ktere so bile pri prvem napadu poškodovane, 30 zopet popravljene, tako. da je sedaj vse rusko vojno brodovje pripravljeno, za aktivno službo. Admiral Makarov pride v Port Arthur okolu 1. marca. Chefoo, 27. febr. Ribiči, kteri so danes semkaj dospeli, so srečali ob korejskem obrežju 11 japonskih vojnih ladij, ktere so vlekle seboj dve vojni ladiji, kteri sta bili zeio poškodovani. Petrograd, 27. febr. Princ Aleksander Oldenburški je podaril za vojaštvo milijon rubljev in predlagal, da se ustanovi v Sibiru posebna konjiča iz Burjatov in Kalmikov, kteri bivajo na tamošnjih stepah. Ta konjiča pa mora biti odvisna od vojnih oblasti in ne bode smela po svojem načinu napadati in ropati. Princ Aleksander se je ponudil, da bode cn na svoje stroške 1500 konjenikov te vrste preskrbel z orožjem in obleko, ter jim dajal plačo in hrano tekom vojske. Američan Charles A. Crane iz Chi-' caga podaril je za ruske vojake $10,-000. + + + Moskva, 26. febr. Od tukaj ho poslali najsvetejšo podobo v Petrograd, od kjer bode spremljala rusko vojsko na Daljni iztek. Podoba predstavlja Marijo, kako ser prikazala sv. Sergiju. Sliko hratitfo običsjro v Troj ckojem msaasti^j* in j« velik* žtiri- jaški čevelj ter okrašena z dragim kamenjem. Ista slika je spremljala že čara Alekseja, Petra Velikega in Aleksandra I. v vsep vojnah. Na slikah so pritrjeni tudi popisi vseh vom. na ktere so ponesli zgodovinsko sliko. Petrograd, 26. febr. Prestolonaslednik, veliki knez Mihajl in njegova sestra, velika knjeginja Olga, sta včeraj molila v Spasiteljevej kapeli za vspeh ruskega orožja. Paris, 26. febr. Madame Loubetova soproga predsednika francoske republike, priposlala je obema ženskima društvoma, ktera nabirata prispevke za ruske ranjence, po 500 frankov. Demokratična stranka francoskega senata podarila je v isto svrho 500 frankov. otvorijo svoje nove konzulate v Muk-denu in Antungu, Mandžurija. Rusija smatra ameriške konzulate v Mandžuru političnim, ne pa trgovskim korakom. Paris, 26. febr. V najvišjih uradnih krogih so mnenja, da je japon-sko-korejska pogodba glede japonskega protektorata v Koreji neveljavna, ker jo je korejski cesar moral podpisati. Kljub temu pa vlasti proti temu ne bodo takoj protestirale, psč pa potem, ko bodo posvetovale o mirovnih pogojih. Tukajšnje ljudstvo, kakor tudi vlada. je naklonjeno Rusiji. Petrograd, 26. febr. Rusija bode te dni naznanila vlastim, ktero blago ona smatra vojnej kotrebandi. S tem Admiral Skridlov, sedanji poveljnik ruske vojne mornarice na iztoku. Petrograd, 26. febr. Sovraštvoproti Zjed. državam postaja v Rusiji od dne do dne večje. Odkar je ljudstvo zvedelo, da poveljnik ameriške vojne ladije "Vicksburgh" v Chemulpo, Koreja, ni hotel vzeti na svojo ladjo mornarje ruskih vojnih ladij "Var-jag" in "Korejec", so tukajšnji ameriški trgovci z ozirom na ameriško trgovino v Rusiji zelo vznemirjeni. Tekom zadnjih dni so ruska podjetja večinoma preklicala naročila na ameriško blago. Odjemalci ne žele več kupovati ameriškega blaga. Tako so Rusi preklicali veliko naročbo čevljev pri nekej ameriškej tvrdki, ktera je imela že sklenjeno pogodbo. Tudi naročbo na les so Rusi preklicali. Do-tični trgovec je v svojem pismu izjavil, da radi afere "Vicksburgh" ne more več ostati v trgovskej zvezi z Ameriko. Ameriški generalni konzul Watts je o vsem tem ameriško vlado pismeno obvestil in se pri tem skliceval na veliko škodo, ktero mora trpeti ameriška trgovina radi prijateljstva Američanov in Japoncev, ako wash-ingtonska vlada svoje stališče nemudoma ne spremeni. Vlada v Petrogradu dc sedaj še ni omenila afere "Vicksburgh", ker o tem se ni uradoma obveščena. Vse-kako je pa pričakovati, da ruska vlada no bode dopustila, da Američani Naročila ra Mohorjeve knjige za leto 1905 sprejema unravništvo GLAS NA- vprašanjem se bavi sedaj tehnična komisija ministerstva inostranih del. Petrograd, 26. febr. Tukajšnji di~ plomatje se resno bavijo z vprašanjem o sporazumu med Rusijo in Nemčijo, kakor tudi o vpljivu vojne na druge države. Francija ima v Rusiji naloženih skoraj dve milijardi frankov, tako, da bode morala v slučaju ruskih porazov pomagati svojej zaveznici. Tukaj se splošno trdi, da namerava Anglija izposlovati, da bi Francija pomagala Rusiji. Nadalje se vrše v Petrogradu tudi posvetovanja o an-gležki ekspediciji v Tibet ter o položaju na Balkanu, kteri je tudi skrajno kritičen. Ako je že splošna vojna neizogibna, potem je treba pridobiti si še sedaj pos redo vatel je. Vendar pa nihče ne misli, da bi se Rusija zadovoljila z posredovanjem za sedaj. Kakor hitro pa Rusija pridobi odločilno zmago, potem bode car naklonjen pričeti z mirovnim pogajanjem. Petrograd, 26. febr. V minolej noči dobil je car dolgo brzojavno poročilo cd podkralja Aleksijeva, kteri poroča o koncentracijiruskega vojaštva v Mandžuru. Petrograd, 26. febr. Listu "Rus" se brzojavlja iz Port Arthura: "Zvečer dne 24. febr. skušali so Japonci zapreti vhod v Port Arthur. Sovražnik je dospel a itirizni paniki nakrcanimi z kamenjem pred vhod v luko. Rusi so jih prepodili. Kanonada se je pričela ob 3. uri zjutraj in je trajala do 7. ure. Japonci so streljali iz velike daljave, tako, da niso zadeli , ničesar. Chefoo, 26. febr. Uradoma se poroča, da so Japonci pri napadu na Port Ai-thur zgubili štiri velike vojne RODA", 109 Greenwich St.. New "ia Aden, 26. febr. Neka ruska torpe- Y°rk' Podružn ca l778 St. Clair dolovka je dne 2. febr. na Rudečem Street, Cleveland Oho, in scer morju vstavila angležki pamik za ceno $1 25 Naročila spreje- Mombasso \ od British India Co. . „ _ 1 Angleži se niso zmenili za prvi ruski ni8fT10 Safr0 d° 15 marca. strel, toda pri drugem strelu sc je ------__ angležki parnik ustavil. Na to je do-' spel na parnik nek ruski častnik, kateri je pregledal parnikove listine, na kar je zamogel parnik mirno dalje pljuti. Petrograd, 26. febr. Car Nikolaj izdal je danes manifest naslovljen ru-skej vojski v obliki pisma, kterega je pisal generalu Kuropatkinu, vrhovnemu poveljniku vojske na daljnem iztoku. Pismo se glasi: "Dasiravno ste Vi, kot vrhovni vodja vojaške uprave že od L 1890 energično in marljivo delovali na reorganizaciji in popolnjenju vojske, Vaše delo še ni dokončano. Sedaj je prišla ura, v kterej Vas moram pozvati, da vodite mojo hrabro vojsko in da čuvate čast in ugled Rusije ter njena suverena prava na daljnem iztoku, Ker so mi Vaša sijajna znanja z ozirom na pričete priprave na vojno dobro poznana, sem vesel, da Vam za-morem poveriti odgovorno poveljevanje moje mandžurske vojske in Vam s tem odvzeti mesto vojnega ministra. Bog naj bode z Vami v izvrševanju Vaše naloge, ktero ste prevzeli z tolikim samozatajevanjem. Med tem, ko Vam kličem "zdrav-stvujte" in se Vam za Vaše šestletno delovanje v prid drage mi vojske, za-hvaljam, podelim Vam s tem red Aleksandra Nevskega z briljanti. Želeč Vam najboljše vspehe in naročujoč Yam, da izročite mojej junaškej vojski moj pozdrav in blagoslov, upam, da Vas Bog ohrani zdravega. (Sr.) Nikolaj." Petrograd, 28. febr. "Viršenjen Vjedomostim" se brzojavlja, da je sedaj v Nagasaki 12 japonskih križark, ktere so Rusi poškodovali. Panama se raduje. Ameriški vojaki odpotujejo v dom ov in o. Colon, Colombia,26. febr. 470 ameriških mornaričnih vojakov, kteri so bili dosedaj nastavljeni v Emperador in Bas Obispo, napotilo se je proti Colonu. Čete se bodo danes vkrcale na pomožno križarko "Dixie" in bodo odpljule proti domu. Slavnosti, ktere se vrše povodom potrditve pogodbe za gradnjo panamskega prekopa, še niso končane. Godba ameriške vojne ladije "Olvmpia" igrala je včeraj panamske in ameriške ljudske pesmi. Med poslušalci je bilo tudi mnogo dam. Po noči je bilo železniško poslopje krasno razsvetljeno. Končno so žgali tudi umetni ogenj po vseh delih mesta. Množica se je razšla se le proti jutru. Aretirani radi linčanja. Terre Haute, Ind., 26. febr. Tukaj so aretirali pet osob, ktere sc nameravale nedavno linčati morilca Jerry Dugginsa, kteri je umoril pfb-spo Benjamin Ramseyevo in njena otroka. Dugginsa bodo prihodnji teden sodilL Washingtonske novosti. Washington, 26. febr. Pri včerajšnje j kongresovej seji se je vršila preiskava proti mormonskem apostolu, senatorju Smootu iz Utah. Preiskava je bila le pričetna in se pravzaprav prične prihodnji teden. Senatorjevi nasprotniki so se prav dobro pripravili na boj proti Smootu. Njihov nnpad bode naravno v prvej vrsti naperjen proti mormon-skej cerkvi in bode baje skrajne natančen. Tozadevni odboi je razposlal do sedaj devetnajst povabil odličnim mormoncem, med drugemu tudi mormonskemu papežu J os. E. Smithu, petim apostolom in drugim višjim uradnikom. Že pred par tedni dospelo je semkaj več prijateljev mormonskega senatorja, kteri se z njim vsaki dan posvetujejo. Mormonci so brez-dvomno uverjeni, da se gre pri tem za odločilni boj. Pričakovati je, da bode preiskava skrajno zanimiva in senzacijonelna. Smoot ni poligamist in proti nje-govej morali ne more nikdo kaj navesti. Potom preiskave hočejo samo dokazati, da mormonec ne mere biti lojalni državljan Zjed. držav in še manj član zvezine postavodaje. ker mora priseči, da — cerkev bolj spoštuje nego državno oblast. Namen preiskave je mormoncem odvzeti politične pravfce. Pri hišnem odseku za vzgojo in delo, so se danes posvetovali o postavnem predlogu za osemurno dnevno delo. Med nasprotniki predloga naj omenimo newyorškega ladjedelca Wallace Dowueya, kteri je trdil, da izvrže delavci v Irskej, Škotskej in Angliji, kjer nimajo tacega zakona za 60co več dela, nego v ameriških ladjedelnicah. On je izdal nad $G0,000 za nabavo najboljšega orodja. Tri leta je skušal ameriškim delavcem dokazati, da je boljše dt-lati od "komada", toda njegov trud je bil za-mpn. Tozadevni zakon bi pomenjal veliko škodo za ameriški proizvod, kar bi izvestuo tudi delavci občutili, ker bi manj zaslužili. S tem zakon m bi bilo tudi ameriško ladjedelstvo uničeno in Amerika se bi baje ne mogla več vdeležiti svetovne trgovine. Zastopnik ITearst je pa povdarjal, da so se stroški izdelovanja časnikov tekom zadnjega desetletja izdatno pomanjšali in cena časopisov je padla od 5 na 1 cent, dasiravno so delavni čas skrajšali in dasiravno dobivajo delavci časuiških podjetij sedaj večje plače, nego preje. Predsednik Roosevelt želi, da se z gradnjo Panamskega prekopa takoj prične. Prekopovi komisarji se bodo morali preseliti v aPnamo in se povsem posvetiti delu. To pa marsikomu ne bode povleči, kajti komisarji so mislili, da bode glavni sedež komisije v Washingtonu. Predsedniku Roose-veltu pa gradnja prekopa "per distance" ni povšeči. Kako plačo bodo dobivali komisarji, še ni določeno. Najbrže bode predsednik določil njihovo plačo po vzoru filipinske komisije. Predsednik filipinske komisije dobiva na leto $20,000, dočim dobivajo ostali štirje pomožni komisarji po $15,000 letne plače. Iz Baltimore. Mr. Jo«. L Wallis. 408 N. Madison St., Baltimore, Md., nam piše: "Tri-nerjevo ameriško granko vino doseglo jo vedno najboljše vspehe, kadar koli •mo ga rabili ▼ na še j obitelji. Imenovano vino jo vedno najboljše zdravilo v slučaju bolnega želodca a^#&Hste krvi. Vsakomur jo sedaj endfc. da krvi ni mogoče očistiti drugače, nego s pomočjo želodca, kteri mora biti zdrav. Pretežka želodčna zdravila p& čestokrat več škodujejo, nego koristijo, ker one potlačijo zdravilno roc. Zapori in jetniki — zginoli. želodeo postane slaboten in ni v stanu napravljati čiste krvi, oziroma dovolj Winamac, Ind., 26. febr. Iz Mon-krvi. česar posledica je, da se kri po- roe Township se poroča, da so v mi-' slabša, in da postane njena količina nolej noči tamošnji zapori in jetniki (manjša. Pri t*m pa ni potrebno vži- (dva tatcva kokogi) ^^ Tq vati le taaorvane kriciatilce, ker ta , zdravila delu.ejo proti želodcu in siqer skraJ^ »everojetno, toda serif proti krri. Najpreje morate, utreti TS0 stvar uradno potrjuje. On pred-Vaš želodec z Trinerjevim ameriškim baciva oblastim, da so zapore podrli, grenkim vinom, na kar bodo vaši or- predno so nove zgradili. Jetnike so gani sopet vršili svoje dolžnosti na- običajno zapirali v nek star železni, ravnim potom. Dobili bodete dober „ . A ^ ., . , , ... tek, zdravo spanje in popolnoma čisto cm to™rm voz" ^ibrze zelezmeni kri. V vseh lekarnah. Jos. Triner, uslužbenci primitivnega zapora niso So. Ashland Am, Chicago. DL, ločili od navadnega voza in so ječo PilM» Station. _______zajedno z jetniki odpeljali. ... .. ' V __ _______________________ __________ "Glas Naroda". CUt alovenoldh daiarcev w Ameriki Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJA VEG. Častnik: PobHalr«: TTRANK SAKSEK, lOt Greenwich St., New York Oity. las bojišča na iztoku. la leto velja list za Ameriko . .$3—, m pel leta............LM, /a Evropo ca vse leto . . . $4JS0 • pol let« . . . 2.50 w četrt leta . . 1.76 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan is-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" („Voi2« of the People") Issued every day, escept Sunday tad Holidays. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglas« de 10 vrstic m plača BO centov. Dopisi bre*. »odpisa in oaobnesti se ne natisnejo. T-^nar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam uareditc aaalov: "GLAS NARODA", 108 Greenwich St., New York, GKy — Telftfon 878* Oortlandt. — Newyorski naseljenci. Onim ljudem, kteri so vneti za omejitev naseljevanja in kteri pripo ročajo, da se proti naseljencem kolikor mogoče strogo postopa, priporočamo, da čitajo ravnokar izišlo poročilo mestnega urada za tenementne hiše, kteri poroča o svojem lSmc sečnem delovanju. Iz tega poročila bodo uvideli razna dejstva, ktera so jim dosedaj povsem nepoznana in katera ^.amorejo vsakomur služiti v pojasnilo značaja naseljencev. Tako na primer živi v mestu New Yorku 86,101 irskih, 70,580 slovanskih. 56, 855 ameriških, 53,850 nemških, 29, 623 italijanskih in 13,384 angleških rodbin. To so vsekako žive številke ktere nam glasno govore, da obstoji večina prebivalstva našega "mesta iz samih naseljencev. Se bolj razumno postane pa to vprašanje, ako čitamo vsakdanja poročila o prodaji zemljišč kajti iz teh poročil je x-azvidno, kako postajajo zemljišča vedno bolj last naseljencev. Ivaor čita ta imena, našel bode takoj, da je med posestniki največ Italijanov, Slovanov, Nemcev m Zidov. Skoraj vsi ti ljudje, kteri so si vstanovili tukaj svoje obitelji in kupili hiše, dospeli so semkaj iz Evrope večinoma brez cvenka v žepu. Seboj niso prinesli druzega nego svoje delavne moči in ljubav do samostojnosti. Se le +ukaj so si toliko pridobili, da so si zamogli vstanoviti obitelji in pridobiti zemljišča. In ko so prišli te vrste ljudi v našo luko, so naselniški rradniki pri marsikterem naseljencu majali z glavami, dočim bi sedanji uradniki a la Williams & Co. jedno-sta" no izjavili, da so došleci siromaki in javnosti nadležni. V naselniškem uradu namreč ne upoštevajo značaja naseljencev, kteri so po večini boljši nego takozvani Američani. In koristijo li take vrste naseljenci, kteri prosperirajo boljše nego domačini le sami sebi in skrbe li oni samo za svoje lastno blagostanje? Ali nam ne služi statistika njihovega blagostanja z znak razvoja in napredka vse dežele ? Zaista, semkaj ne prihajajo le najslabši evropski naseljenci, kajti oni iščejo tu svojo srečo, ktero večinoma tudi najdejo, ke~ zamorejo tukaj porabiti one moči, kterih vporabo jim v Evropi ovirajo tamošnje "vlade*'. Poulični prizor v Yokohami, Japonska. O položaju v Avstriji. Kdor hoče proučevati notranji politični položaj v Avstriji in ugibati o možnosti razrešen j a te hude krize, ta more. obračati svoj oko dogodkom na Če škem. Od razvoja češkega vprašanja, od evolucij v razmerju med Čehi na eni, in Nemci oziroma vlado na drugi strani, je zavisro vse notranje politično razpoloženje v Avstriji. To je sicer že stara, od vseh pripoznana rc-nica, ali ravno te dni je intenzivneje občutljiva, nego kedaj poprej. Vse časopisje beleži sleherni (tadi mali) dogodek, ki ga je možno smatrati znakom za razpoloženje v taboru Čehov in čeških Nemcev. Hipoma sta dva dogodka, ki obračata na-se pozornost politične javnosti To je govor, ki ga je imel načelnik mladočeškega kluba v državnem zberu, dr. Pacak, v političnem društvu v Časlavi, in pa posvetovanje itivneg- odbora mladooaške stranke radi bodoče taktike mladoče-ške delegacije na Dunaju. O tem poslednjem dogodku nimamo. seveda, še nikakih obvestil. V proludiju, ki ga je pisalo češko r.o-vinstvo, so dobili členi eksekutivnega odbora resno posvarilo, naj se zavedajo velike ougovornosti, ki jo bodo morali nositi radi svojih sklepov; naj se torej ne dajo zavesti v kake prenagljene korake v prilog sporazum-ljenju med Cehi in Nemci. "Politik" meni, da treba Čakati mirno, da tudi dvorni krogi pridejo do spoznanja, da Koerber ni to, kar se je mislilo o njem, da ni dalekogleden državnik, ampak le malenkosten nacijonalon diplomat. Ta neizogibni razvoj naj ek-sekutivni odbor upošteva. Puščati, da dogodki dozore, in ne motiti procesa : to naj velja kakor taktiška norma. Saj ni več daleč trenotek. ko tudi Ivoerberjeve umetnosti odreko službo. Velikih problemov ni možno nadvladovati z diplomatiškiroi fmesa-mi. Cim pride v visokih krogih to spoznanje, potem izvedejo tudi kon-sekvence iz te spremembe v mnenju o Koerberju, in sicer jih izvedejo s tisto odločnostjo, ki je že historična v Jakih slučajih. Ali to ni zadosti, da dr. Koerber pade. Njegovega odstopa ne smejo na nobeni strani občutiti kakor doprinešeno žrtev, ampak ga smatrati kot neizogibno potrebo. Ž njim se mora razsuti tudi sistem, česar glavni predstavitelj je bil on. Končno pa_ meni vendar praški list, ako bi se Cehi ne udeležili eventuel-nih pogajanj, ker ni smeti dati nasprotniku pretveze, da bi na Čehe valil krivdo na tem, da ni prišlo do tspravne akcije. Da je to posvarilo v "Politiki" opravičeno, priča nam uvodni članek v zadnji "N. Freie Presse", v kterem porablja člankar vso svojo sofisterjo v ta namen, da že v naprej vali krivdo na Čehe, ako tudi sedanji poskus za spravo ostane brezvspešen. So-sebno pa se trudi "N. Freie Presse" s posvarilom pred (kakor pravi) krivim mnenjem, da bi — sedanja vlada odstopila. In tako govori "N. Freie Presse" vedno kakor— glavno glasilo za tolmačenje Koerberjcvih interesov. Prav to isto glasilo Koerberjevo pa je te dni žugalo z nemško obstrukcijc ako bi hotala vlada vstreči pravičnim zahtevam Čehov! Tu pač ne treba posebne bistroumnosti, da vidimo, kje se igra krivo in -*avratno igro, ko se z jedne rtrani prelivajo bridke solze raai parlamentarnih odnošajev, kte-rim je položila prve kali nemška ob-strukcija, a z druge se daja žugati z nemško obstrukcijo, ako se hoče ustvariti pogoje za saniranje onih nezdravih odnošajev! Koerberjeva vlada hoče bajo potolažiti Čehe, glasilo Ivoerberjeve vlade pa žuga z nemško ODstrukcijo, ako bi se hotelo storiti kar bi moglo Cehe potolažiti. Z Vso pravico je mogel torej dr. Pacak v svojem gori omenjenem govoru povdariti, da so Koerber in INemci krivi, ako ne pride do konsolidiranja. Dr. Pacak je zaključil s to le deeidi-rano izjavo: "Konferirali smo že dovolj. Odločilni krogi imajo v svojih rokah, da izpolnjenju teh postulatov (češki notranji jezik in druga češka univerza) narodu češkemu povrnejo ugrabljeno mu pravico in tako ustvarijo normalne odnošaje: V njihovi in ne v naši roki naj bo vojna ali mir! 1 Kun. Za 10© kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k tema de 15 centov za po^tuino, ker mora biti de^ narna poftiljafcev registrirana. KJE JE! Helena J^roviek. Za njen naslov bi rad rvedel njen soprog, k+ere-mu je všla in seboj odnesla $2093. Anto* Jerovžak, Box 88, Thomas, W. Va. ((24—27 2) KJE JEf J • k a D • e m a a- Pred B leti je dospel v Amerike * svojo materjo in sestrami. Kd«r ve sanj, naj o tem obvesti ickm Velitfa. East Palestiiye, Ofeie. . 2» 2) Vojna poročila. Poročilo o nentraliteti evropskih vlasti. Posebni poročevalci v Evropi in na Daljnem iztoku. Zanimive novosti. New York. Fcbrueri de twentisevent, t. m. Voice of the People, i Manhattan Island Borough Mister Editer:— Vaš njuspejper zasluži po vsej pravici prvo mesto med slovenskimi njus-pejpri ne le samo pri nas, temveč tudi v Jurop. Te dni sem namreč dobil by mail par funtov "Slovenskih Narodov". "Slovencev" in družili provin-cijalnih listov, kteri tudi objavljajo vojna poročila, koja dobivajo per marconigram direktno iz "Fraje-, Naje Preše", Beczben varosz ali pa Correspondenc Bure — —"auauau". na kar jih preustrojijo tako, da se spremene vspelii Mutsuhitove mornarice v vspehe Carnikelna. Radi tega človek ne sme verovati takim poročilom, dokler viceroy Ale-xieffff uradoma ne poroča, ali pa ako niso dotične novosti from the cable od Press Asosijejšen, od kjer jih tudi Vi zajemate. Naši rojaki na zapadu so pa z ozirom na War-njus tudi na slabem, kajti kljub temu, da morajo vživati težkoprebavne klobase iz Ash-tole in Jolieta, sem uverjen, da še težjo prebavljajo klobasaste buletine Vaših zapadnih kolegov, kteri pišejo like that: "Vsa Evropa te bo vžgala", "Ruske vojskine ladijje so Japonci po-•rrezmir', "Japonci imajo krvave trla-ve", "Prva iskra se bo vžgala", "Zmaga na suhem", "Rus inMapon-ee" itd. Taki buletini pa nikakor ne prihajajo iz Press Asosijejšna, pač pa iz frlav >ivsih filozofov in sličnili "cofov", ka-rori so akademično izobraženi, kakor oni, kteri o samem sebi misli: Si tu tacuisses, philosophus mansisses." Da pa pridobim za Vaš njuspejper verodostojne novosti o vojni, poslal sem dva spe>l riporterja v stari svet in sicer jednega v Juro, , druzega v Ešijo. Prav za prav tolicih vsluer Vi niti ne zaslužite, Mister Editor. Z včerajšnjim štimeriem na štiri domfe dobil sem od svojih spešl riporterjev najnovejše juropien njus in sicer iz Slawenish kontre, kjer se sedaj mudi riporter Karefjul. O drugem lipor-terju, kterega ste v Vašem afis poznali pod imenom Musolino (ker je bil iz Iga doma), pa ni ne duha r.e sluha. Ta lopov je ali zmrznil v Baj-kal ali Bakaila River, ali era ie pa za-medlo \ ustju reke Yalu ali Yula River. Mogoče je tudi Japon-ec v Ce-aiulpo ali Lumčepo 7 njim shamefull postopal, ali so ga pa kozaki vjeli. Morda ga je tudi vjel japonski general Katsura v Čafu in ga pridržal kot poroka, da tako dobi od mene "povrnjene" vojne stroške. Drugače si vso stvar sploh predstavljati ne morem — ako ni naš Musolino odšel na navadno — vodka-spree. Pač mi je pa Ivarefjul poročal in priposlal važne novosti. On je namreč v moj in Vaš prid obiskal v Jurop vse dvore in vlasti in mi tako sporočil indeed interesting and sensešenel in-formejšn. Karefjul je bil predvsem naravno v Perlin, kjer je odšel vse do Impererja Williama, kterega je reguler intervju* al ali — a la Perlin — interpfi-fal. Imperer z brkami hrvaškega pre-r-iča je bil spočetka prav tih ali — a la Perlin — schanierlich, toda potem,« ko je slišal, da pridt njegov pikčer v ^'Glas Naroda", je bil ready for any kveščn. In Karefjul ga je vprašal: "Your Madžesti, kakšen je vaš pozišn in ri-gard to the situejšn?! In Imperer je odgovoril: "Vmojem cesarstvu ne sme vsakdo misliti po svojem fejšn. Kdor misli proti meni, tega zdrobim." In Karefjul je of course takoj napisat $voj notice, da je Imperer ves kveščn napačno razumel in vprašanje zamenjal z onim od secešn. Radi tega ga je moral riporter opozorili, da hoče zvedeti o kveščen about the Far vist. Karefjul je hotel namreč zve-ivti, bode li Džermeni ostala neutral. Imperer mu je pa dejal, da je sklenil srednji knof na "jarde.juniforms" pomanjšati, in nadalje premestiti nemške jefrajter knepfe iz ovratnika na — koleno. Se le potem je njegova vojska ready for War. Od Fat East pa ni hotel ničesar govoriti, ker je ] vedel, da se blamira, ako odpre o tem vprašanju svoj "JotesjnadenŠnauce".; Predno se je vrnil Karefjul v Ljub- j liano City, obiskal je tudi the King Edwarda No. 7 od Ingland Ajerland, j Skatland in Great Brittn. Kralj je bil | zelo hud in bojevit, tako, da je bilo immediatly uvideti, da je saki čas ready, par souldžers, ktere dobi za pošten denar, pozvati pod Junijen Džek in pričeti War of the Japs. Ko je Edward tako bojevito govoril, prišel je v sobo njegov sluga in mu je nekaj v uho zašepetal. Na to se ie vzvišeni mona-rh takoj spremenil in mu zagotovil, da je on najbolj miroljuben Karefjul je pozneje zvedel, da je bil Edward tako hud, ker mu "dvorni" založnik ni poslal nove kravate, ktero je naročil. Sluga mu je potem javil, v uho, da je kravata končno srečno arrived. Moj riporter je bil tudi v Viena. Tamošnji Emperer mu je dejal, da bode Ostri j a morda ostala neutral, Hungari mogoče tudi, toda za Slovenijo, češko in Kroešijo pa ne more jamčiti; o Slovaškej. Maloruskej, Dalmaciji in druzih velieih državah tudi nič gotovega ne ve in o Liki Kr-bavi ter o ostalih Stejts se sploli izraziti ne more. V ostalem mu pa plemeniti bodoči potomci njegove prevzvi-šene obitelji, namreč: Visočanstva štricis, c. & kr. princi, kteri v novejšem času pljujejo po Canal dei Gregi ter c. & kr. princezinje, ktere streljajo članice raznih divadlov, provzro-čajo toliki trubel, da sploh nima časa za zunanji palitik. Tudi turškega sultana je obiskal moj riporter. Abdul Hamid je Kare-fjula vprašal, kje in kako bi zamogel dobiti mortgejdž na ženske iz svojega harema in Eski Serajla. Riporter se je začudil in vprašal: "Hamdul Illah, Čemu ?" "Alah akbar ve Mohamed raŠ ul Alah", dejal je Abdul Hamid, "kaj naj počne bolan človek, kakoršen sem jaz, z tolikimi ženami." Ker pa Karefjul ni pravilno odgovoril in pri tem tudi ni mislil na bak-šiš, hotel ga je sultan po dveh gene-ral-evnuliih vreči v Dardanelski Bos-por in sicer tja, kjer je Zlati roicer iz jednim konjem. Prišedši do . uri 8. februarja se je odpeljala vsa ta dru-ba nazaj proti Ljubljani v spremstvu mirnopeŠke in trebanjske žan-darmerije. V Ameriko se je odpeljalo dne 9. februarja zvečer z južnega kolodvora v Ljubljani 36 osob. Nezgoda na vipavski ž e-leznici se je pripetila dne S. febr. zvečer ob 8. uri v Dornbergu. Iz Gorice se je peljal s svojo hčerko lesni trgovec Matija Repič iz Šturij pri Vipavi. Ko se je vlak vstavil v Dorn-bergu, šel je iz vlaka, da bi pil pol litra vina na postaji. Železniškim vslu-žbencem se je mudilo, ker so imeli pl-^s v Ajdovščini in niso čakali, kakor po navadi z vlakom. Ko je vlak že naprej odpeljal, tekel je Matija Repič na vlak in na drugi strani tako nesrečno padel dol.', da so mu šla kolesa ravno čez trebuh in ga razmesarila, da je bil takoj mrtev. Al: je potrebno, da po takih malih postajah krčme pripravljajo in ljudi v nesrečo spravljajo, ko so že druge krčme tik kolodvora ? Bogati cigani. Dne 7. febr. prišla je z vlakom velika tolpa ciganov na kolodvor v RudoKovo, 9 mož, 10 žensk in 20 otrok, iz Galicije po dolenjski železnici iz Ljubljane. Zan-darmerija novomeška obvestila je trebanjsko in mirnopesko o prihodu teh tičev. Žandarmerijski postajenačel-nik novomeški šel je z \sem moštvom na kolodvor. Vseh žandarmov je bilo 8; pridružili so se jim pa tudi 3 policaji iz Novega mesta. Cigani pripe-Ijaji so se z vlakom ob 10Vi uri zve- Izpred sodiŽca. Kazenske iiprave pri ljubljanskem deželnega sodišču. Anton Dobnikar, mešetar v spodnji Šiški, je dne 16. listopada m. i. osleparil krčmarja Antona de Schiava za 30 K, češ, da je Ivan Bre-zin iz Tržiča kupil konja, kterega ima v hlevu pri "Figoveu", in da je prišel prodajalec po ostalo kupnino. De Schiava je dobro poznal Brezana in je Dobnikarju zahtevano svoto izročil. Dva dni kasneje se je Dobnikar zopet oglasil uri navedenem krč-inarju ter ga nalagal, da mu je Bre-7.an sporočil, da naj konja prižene lomu in ga znova ptosil za 30 K. ktere bi imel on za potnino; omenil je še. da inu bode Brezan že pismenim potom povrnil denar. Tudi teh 30 K je obdolženec prejel. Kmalo potem se je i a zvedelo, da je Dobnikar .le Schia-vo za tistih 60 K osleparil. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. — Peter Vrš-nik, posestnika sin, in Anton Koder, gostača sin, oba iz G01*. Kokre, sta hodila v tatinski dražbi deloma tudi vsak zase, streljat srnjake v lovišče Gilberta Fuehsa in Josipa Pavšner-ja. Nastavljala sta zanjke in p isti, v ktere sta se vjela jedna srna in jeden jazbec. Dva srnjaka sta pa dobila dne 4. grudna m. 1. Vršnik je bil obsojen na 3 mesece. Koder pa na 2 meseca težke ječe. — Vincenc Klešnik, zidarski pomočnik v Zalogu, je dne 29. listopada v gostilni Franceta Vrhov-nika z nekim relezom sunil Franceta Glavače v koleno ter ga težko ranil. Povod temu je bil prepir pri kvarta-nju. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. — France Kos. posestnice sin, in France Brodnik, hlapec v Mali vasi, sta prišla dne 28, listopada zvečer nagajat pred hišo Marije Jakopič v Mali vasi. Zagnala sta v okno 3 kamne in kos opeke ter razbila šipe. Le srečnemu naključju se je biio za- Male hrvatske novice. — Xemiri na Hrvatskem. Kakor se govori, je šla dne 10. febr. stotnija vojakov v Križevac, kjer so resni nemiri. Iz gotovega vira pa tudi čuje-mo, da nemiri v belovarskem okraju še niso končani, kakor je trdil v saboru podban Sum vnovič. Kmetje se zbirajo ter preganjajo obč. uradnike. Posebnih nasilstev do slej še ni bilo. Orožniki in vojaki pa so vedno pripravljeni. — Govori se, kakor se sliši, iz srbskega kluba, da utegnejo nove volitve biti preje, nego se misli, in da se hoče grof Pejačevič znebiti ožjih pristašev Khuenove garde. Zastrupi j enja oprošče-n a. Pred celjskimi porotniki je stala dne 9. febr.^Slletna omožena Marija Dečman iz Šmarja pri Jelšah. Z možem, ki pa živi sedaj na Tirolskem, sta kupila od Marije Perse hišo s pogojem. da v njej stanuje do smrti Perše s svojo nečakinjo. Dečmnn je živela razuzdano, vsled česar jo je PerŠe večkrat kregala. Dne 21. i unija 1. 1. pa je poslal Dečman starki močno zabeljenih žgancev, ki jih je ta deloma povžila, na to pa kmalo umrla Sum je takoj letel na Dečman, da jo je zastrupila; pri raztelesenju'so tudi našli mnogo mišice v želodcu. Ker pa so nektere priče izpovedale, da je Perše imela sama navado mišico uživati, je bila Dečman oproščena. — Iz beneške Slovenije. Te dni je nagloma umrl v Vidmu znani beneški slovenski duboven vitez prof. Ivan Vogrič, ki je bil suspendiran a divinis že kakih 35 let in ostal uporen do poslednjega hipa. Imel je 83 let. Pokopali so ga slovesno, a brez cerkvenih obredov. — Slovensko ljudstvo v Cenebli, v župniji Fojda (Faedis), je v hudi razprtiji s svojim župnikom, ker jim na vse pre-tege vsiljuje furlanščino. dasi je je zmožno komaj 20% prebivalstva. Do-zdaj je imel župnik slovenskega pomočnika, a pred kratkim je zahteval in dobil furlanskega, ker je dal razumeti višji duhovni oblasti, da slovenskega ni več treba. — Čudno se godi tudi v čisto slovenski obmejni kaplaniji Prosnid, kjer duhovnik Slovenec (sram ga bilo!) opravlja svojo službo laški! — Prof. Trinko. ki je bil nedavno imenovan za člana vi-demske "Aecademia scientifico lette-raria" navzlic svojemu slovenskemu mišljenju in delovanju, je čital v poslednji akademiški seji razpravo "Di-vagazioni cosmologiehe intorno alia natura dei corpi", na podlagi najno vejših kemičnih faktov. — Letos na Beneškem ni bilo skoraj nič zime. Trobentice in druge pomladna cvetice so že tu in tam na površju. Bog daj dobro pomlad in boljše leto, nego so bila poslednja, radi kterih marsi-kaka slovenska družina strada. Brna male m • v i e a. Za 909.000 kron tri leta ječe. Porotniki v Pragi so obsodili bivšega knji govodjo Kuchelmeistra, ki je s ponarejenimi menjicami pr\sleparil 909,-000 kron, samo v triletno ječo. — Dvoboj. V Aradu sta se dvoboje vala na pištole odvetniški koncipijent Vesz in podnotar Kolosvary. Kolosvary je bil v glavo sedet ter je padel mrtev. KJTE JE! Mat. P a p a. njegova soproga Ana, roj. Prokšelj, in Fran Prokšelj. Ž a njih naslove bi rad zvedel: Nikolaj Prokšeij, Gould, Mont, (25-2—3-3) KJE JE T ANTON PESKAR; zanj bi rad zvedel njegov brat: Fran Peskar. P. O. Box 299. Leadville, Colo. ! Kretanje parnikov. Dospeti (maje: Cassel iz Bremena. Sloterdyck iz Rotterdama. lihein iz Bremena. Numidian iz Glasgowa. Amsterdam iz Rotterdama. St. Louis iz Southamptona. Etruria iz Liverpoola. L a Champagne iz Havre. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Odpljuli so: Princess Irene. 27. febr. v Genove Philadelphia 27. febr. v Southampton. Zeeland, 27. febr. v Antwerpen. Patricia 27. febr. v Hambur«. Campania 27. febr. v Liverpool. Furnesia 27. febr. v Glasgow. Odpljuli Vode s Amsterdam 1. marca v Rotterdam-Majestic 2. marca v Liverpool. La Champagne 3. marca v Havre, ^eckar 3. marca v Bremen. Moltke 3. marca v Hamburg. Xumidian 3. marca v Glasgow. Kaiser Wilhelm der Grease 5. marca v Bremen. Etruria 5. marca v Liverpool. St. Louis 5. marca v Southampton. ( inland 5. marca v Antwerpen. Rotterdam S. marca v Rotterdam. )ceanic 9. marca v Liverpool. I.orraine 10. marca v Havre. :nein 10. febr. v Bremen, [oenigin Loise 12. marca v Genovo, New li ork 12. marca v Southampton, i aderland 12. marca v Antwerpen. ■ucania 12. marca v Liverpool, 'retoria 12. marca v Hamburg, .thiopia 12. marca v Glasgow. BOLNIKI, ki so se zanpljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICIAL INSTITUTE, se j "IX j e j o. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. NAPA VALLEY VINO. Dobro črno vino od 45c dalje; dobro belo vino od 50c naprej. — Kdor naroči kot 50 galon, mora priložiti $2.00 za posodo. Prevoznino plača naročnik Naročilom je pridejati denar oziroma Money Order. S spoštovanjem M. ROGINA, P. O. Box 64. Crockett, CaL Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 50 do 60 ct, galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihče le naroča, ker m an je količine ne norem razpošiljati. Zajedno z nst oči lom naj gg. naročniki dopošljejo lenar, oziroma Money Order. Seštevanjem TJik. Radovich; 594 Vermont St., • SAX FRANCISCO. C Al* v , _ South Bend, lad., ul v ©točenjem gospod proretor! Pet let sem trpel vsled tajnih boleaaij. aaprtja i* kresifoega Mnogi zdravniki a* m« zdravili, izdal sem nekroj deaarja u zdrsnil m zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš saved im p* Tpe* rabi samo enega zabojčka pe Expressu mi poilanih zdravil, mu omdzrn£% verujte mi, da vam bodem za to vedno hvaležen. Peter fakorfa San Jeeo, California, 3. asaja 1MB, Spoštovani gospod dokter 1 Dolgo časa mučilo me je trganje po ndih. Mnegi *dravn3d w —'M mojim kroničnim revmatinnom obupali. Našel sem ljube zdrsvje ieie vaših zdravil ter se izmed neh tamkajšnjih zdravmkev, pesebae vam strokovnjaka v tej stroki j>rav topi« taitvaljujem. Jakob Uj ni , . Jf Copper Oliff, Oatarie, Blagoredm gospod i S evojimi 28. leti pričel seas irgubljati lase in brke, tor mm. v dveh let rabil vod&o patentirana zdravila, vodo ia. »azila, toda šno. Se le ko sem zaSul glas o važem zavodu, pisal sok vam Ser 4oWtl a» Expn.ssu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, tomveS mi tCT pospešujejo rast istih. Iseistil tem si tudi kri temi zdravilL M. PdMK. Kakor razvidite iz zshvalnih pisem, ktera mi dan na dan piilmj^n. so po Expressu odposlana adravila našega zavoda povsem zanesljiva m getov© pomagajo. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za zdravljenje, nego je nor zarod, ki obstoji iz zdravnikov-vežčakov, kteztt vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni so najpm v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter n odstopi dotičnemu zdravniku veščaka, v čegar stroko spada. Za bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake: revmatizem. — $rčne BOLEZNI — CTEKLO KOŽO— bolezni na očeh, ušesih, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH -ako zgubite lase - ako STE BOLNI NA ŽELODCU NA maternici. — ako imate hemer0 DE - SP0LSKE BOLez i — onemoglost pri sp0lskem 08CEVA^JU — AKO STE N - R vozni - ako nepravilno PREBAVLJATE - IMATE ASTMO, kasljate- - ne cutite, — AKO STE BOLNI NA MEHURJU ledvicah, jetrih, itd , itd. Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavo«hi se nahajajoči zbor zdravnikov. Ako vas ni raogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vam to kratkim potom naznani, da ne mečete brezkoristno vašega denarja Ako ste pa ozdra\ljiv> in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi. Ja morate takoj s zdravljenjem pričeti, pripravil vam bo potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Expressu takoj odposlal v kte-nkoli kraj Zjedinjenih držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo eeno, kajti ona vas bodo gotovo ozdravila. Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za "v Boga ime". . Ako ste blizu, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vaš^ materinem jeziku, prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila Tu vam je naš naslov: IIIJIVCDO/II MIL 3AL INSTITUTE NEW YORK. Q-. Tassbtti, 108 Meserole St., Brooklyn Borough. New York, N. Y. dopisnik g. E. Sakserja v New Yorkn Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurru; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od, tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), i kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i, 108 Meserole SU Brooklyn. N Y. HOTEL MUCHITZ, FOREST CITY, PA. PARNA KURJAVA, ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA, FINE PIJAČE, SMOTKE, IMPOR-TIRANI LIKERJI IN PIVO PRVEGA REDA. MARTIN MUCHITZ, LASTNIK. Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, Ind. New Phone: 4449. Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume trdi slovenski in poljskL (21mc) dop. in od 2. do 7. ure zvečer. . ure popoludne. IJgpPOZGfl ROJAKU Čast mi je naznaniti slavnemu ob-instvu v Chicagi, Ul., kakor tudi ilovencem po Zjed. državah, da sem itvoril novo urejeni alooa pri „Triglavu"t 17 So. Center Ave., blizu iq. lice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iajbolja vina in dišeče cigare, so f ri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna "niza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoScli ivončno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom! TVIohor mladič* 317 So. Ceuter Av., blizo 19. nI., CHICAGO, ILLINOIS. Telephone* 173? Moreaa. Telephone S486—79 SU Dr. Josip Vilimek, 3S1 E. 72d St., New York. Ordinira: od 8. do 9. are dop od I. do 2. are pop od 7. do 8. are rvefer. Oovopi slovenski I NAZNANILO* Slovensko podporno druitvo «v. Alojzija št. 3L J. S. K. J. v Brad-iocku, Pa., ima svoje redne meeečft* seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania. Za tekoče leto bili bo izvoljeni ale-Ječi uradniki: Ivan Germ, predsednikom, 1101 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevi Kikil, podpredsednikom. 854 Cb?rrj Alley. Braddock, Pa.; Jakob Knez, 1 tajnikom, lioi Cherry Alley, Brad dof>k. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II taj nkom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgono, Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: I vas Troha, Ivan Martinič in Joa. Žafran. Opombo. Tem potom se društveni ki društva av. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do L tajnika, da ae jim podaljša obrok ter inače jih mera droit r o roapea-diratL Drnitvsniki a«itirajte f prid dm Itvcl ODBOm IotH PAZI se, ako potuješ v staro domovino, kupi tiket m parobrod pri F. Sakserjv 109 Greenwich Str., v New Yorkuj brzojavno mu naznani tvoj prihod ali mu pa iz newyorlke postaje tele-fonirej z Številko 3795 Cortlandt, pa se slovensko zmeniš ž njim. | T©.co"b Stoir^iolbu | 89 E. Madison. Street. - - _Ch.ica| | Slika predstavlja srebrno uro za go 3 spode. 18 bhe Screw B navijak. jf^S*" \ 5 Cena uram; ff "/flfflffik J Nilcel ura........$ 6.00 x Srebrna ura............fk^ J)! Screw navijak.....$12.00 I Srebrn: ura...... B z dvema pokrovlma $13.00 S3 Ako želite uro s 15. kamni, potem (p priložite $2.00 navedenim cenaia: ' *■'> '■ ' •' 'jr'"'- * ^ J Cena „Fahys Cases Gold- . ' ft field" jamčene 30 let: V, -. jfT ^-V I 10 Size 7 kamnov $1^.00 /| . I 10 " 15 - *is.oo . 6 18 " 7 - #1-1.00 - : 6 18 " 15 *l?.<-0 , Q 6 Size ura za \ ; V:'! Sj « kamnov.......#11.00 \ y Opomba: Vse u-e sr n-.jtWjle ' .. '* .".V. 3}, delo Elgin in VValtliam ter jamčene '.*• ^g? Y glede kakovosti. ^Kjt . ; B Za obile naročbe se Tjriooročam Jacob Sfonich^ 89 E. Madison Street. CHICAGO, ILL., Rezervni zaklad Stanje hranilnih ulog: 17 milijonov kron Iz nekdanjih časov. jBIIi smo to trije mladi ljudje, prijatelja Ivan in Ciril in jaz, vsi polui mladostnega ognja in živega temperamenta .... Na zunaj smo bili —-lepo po vrsti. — Ivan socijolog, Ciril znanstvenik in leposlovec, a moja malenkost se je pečala vsikdar le s političnimi vprašanji, špecijelno s splošno volilno pravico, a znotraj ie bil Ivan sentimentalec, Ciril idealist, ^ a jaz realist... _ Bili smo torej Ivan, Ciril in jaz. j; Vedno smo tičali skupaj. Niti naj-hu j še gospoda rsko-znanstveno-pcliti-čne debate nas niso mogle razkropiti, ampak vsak drugi, oziroma, tretji večer smo sedeli kpo skupaj v gledišču ter se zopet kregali.... Blaženi časi onega sentimentalneo-idealno-realnega prijateljstva... £ sedaj vas pomnim, pomnim tako živo, kakor da bi se vse to bilo dogodilo ie le predvčerajšnjem ali pa vsaj pred dobrim tednom... Tačas smo dobili novo mezzo-so pranistinjo v naše gledišče... Bilo je to ljubko bitje z zvonkim glasom kteri je očaral vse poslušalce... Njeno modro oko, v živem kontrastu tenjnimi lasmi je potopilo v svojem neskončnem morju vsakega, kdor se je kedaj pregloboko vanj ozrl —, njeni divni, slonokoščeni zobki so liki magnet pritegni1: k sebi vsakogar kdor je tipal v njih. preveliko bli žino.... In tačas se je zgodilo čudo... Za ljubili smo se vsi trije v Mimi. ozi roma Marenko, kakor jo je slovesno imenoval sentimentalni socijolog Ivan---- Ivan je sanjaril o njei v zvezdnatih nočeh, hodeč po samotnih in zapušče nih cestah domov; Ciril, izneverai se svoji Lojziki, je molčL poljuboval na skrivnem njeno ime na mojem gledališkem listu, a jaz kot realist sem si ubijal glavo, kako da bi se dalo žnjo seznaniti ali celo — o Amor! — imeti ž njo sestanek— Tako jo je ljubil .>ak po svoje, drug na drugega neskončno ljubosumen in drug drugemu zavidljiv, akn se je kteremu iz med na9 slučajno nasmejala... 0 tempora! Po gledišču smo začeli vedno velik lov na njo... Ivan, počasi s filozofsko odmerjenimi koraki sentimentalnega socijologa hodeč, je nervozno brusil pete po asfaltnem tlaku ulice pri gledišču in na tihem prosil lu-nico, ako ni bila slučajno skrita na neprodirno ljubljansko meglo, da bi omečila njeno trdo srce___Svojo palico je nosil vodno pod pazduho in se pregibal sedaj na levo, sedaj na desno ... Bila je taka njegova hoja... A Ciril? Uboffi piatonični oboževa-telj! Pod Tivoli je hodil na sprehode takoj po predstavi, letal tam .emter-tje in slednjič, — smola, kakor jo imajo baje vsi literati, — prišel gotovo prepozno, da bi jo bil še videl... In tedaj je v duhu poljubljal kamenje na ktero je stopala Mimičina ljubka nožica.... Jaz pa sem č .kal tam v drevoredu, na tihem zlobno posmehujoč se obe-mr tovarišema, kajti imel sem v žepu njeno karto, s ktero mi jc naznanila sestanek... In tedaj sem v duhu blagoslavljal realistiko in se veselil svojega "nazadnjaškega in konservativnega" mišljenja, kakor ga je blagovolil naz^'vati tovar'^ Ivan. Tako sc nam ie torej godilo... Bilo je to že pred vač leti... In šlo je tako par mesecev... In glej! Tisti Čas se je zgodilo, da sem se bil zagledal v drugo dekle in pustil Mimi Baje se je to pri meni večkrat zgodilo — vsaj hudomušni kolegi so ma tako obsodili in morda ne po krivici; toda v svojo opraviebo moram povedati.da sem tačas, dokler sem imel eno dekle, bil tej brezpogojno udan in zvest... Ivan ni bil prišel pri njej črez prve početke— Lazil je sicer za njo, kakor da bi bil skrivni policijski agent, vedel je za vsak njen korak, toda luna ga ni hotela uslišati, bržčas ji js gosta m gla zadelala vsa ušesa... Zastonj je zdihoval in plakal v temnih nočeh tam ob Ljubljanici in mislil na njo, svojo Marenko in njeno trdo, zakrknjeno srce.,.. Bil je nesrečno zaljubljen. .. Da se pa ne bode preveč smilil dra-žestni bralki, naj ji povem na uho, da to ni bila njena prva ljubezen, ampak zgodovina ve pcedati, da je točil enkrat solze že za drugo, baje s svojim vis-avisom, za naivno osemnajatletnov Anico____ In kolega Ciril? Z mirom platonič-nega oboževatelja je poslušal naju z Ivanom, ko 3va govorila o Mimi; niti poteza njegovega obraza ni izdala ljubezni do nje... Zdelo se mu je, da bi profaniral r— Ivanov izraz in naj-brže tudi vpljiv tega sentimentalneža na Cirila — svojo ljubezen, ako bi nama povedal besedico o svoji ne »končni ljubezni do oboževane Mimi. Molč&l je torej raje in popisal ves svoj dnevnik z njenim imenom... in kadar se je nalezel od Ivana lunine bolezni, tedaj je tudi zaplakal... Oba pa sta mene, realista, nmogo-rat zasmehovala, kajti v svoji pri-sljski zavisti sta se vedno združila mene, Pelala sta mi znoralična 1 telefon kadar dcspeŠ na kako postajo v New York in ne R veš kako priti k Fr. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. na Mestnem trgu. zraven potcvia sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dor-oludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil* ulagateljem. Za varnost ulog jamči pole? lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost ulog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletuih otrok in varovancev. Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Iz Zjedinjemh držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. moapie Generale Transatlantiqp. Francoska parobrodna družba pridige, in ko sem jima jaz hotel pokazati smešnost njiju ljubezni-bolezni tatrjev;da sta mi sveto, da je plamen ljubezni v njih že davno, davno ugasnil.... A ravno rmsprotno je bilo re3.... led tem, ko sem se jaz bil ohladil in oostal zojpet pameten, — jasen dokaz, ia tudi realisti včasih nore, — sanjarila sta onadva Še vedno o njej... In slednjič sta se vendar le sprla... Beseda je dala besedo, prijateljstvo ned njima se je razdrlo, kajti potem, rco sta premagala vse svoje solzno-sen-imentalne in idealno-poetiene nazore o ljubezni, srečala sta se enkrat )ba slučajno v Mimini sobi... Skoro >i si bila skočila v lase... Na ulico prišedši obložila sta se s par krepkimi psovkami... To ju je j.opet postavilo na realna tla... Spoznala sta, da je moj realizem vendar le še boljši nego njiju sentimentalno pošiljanje poljubov po posredovanju une blede in obožavanje Mimičinih livnih zob, — seveda le iz oddaljenosti lože in odra... In od onega osodnega dne sta se I>aje spreobrnila... Začela sta hoditi po realnih tleh zemlje in v nebesih je >ilo večje veselje nad tema dvema -pokorjeneema. nego nad stoosemin- i levetdesetimi pravičnimi realisti.. PRATIKO ZA L E X O 1904 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 166 komadov za $6, a morajo aami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleinmayerjevo veliko p atiko. "GLAS NARODA" L09 Greenwich St., New York, K. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O. "GLAS NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton B o b e k, poslovodja podružnice Frank S a k s e r, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. C h a 8. Derganc, 215 N. Congress St., Kenosha, Wis. John Sustaraie, 1208 N. Centre St., J .-liet, 111 Frank Gabren.ia, §19 Power St., Johnstown, Pa. Ak© želi kdo rojakov list prodajati, m oarlui trri hdtrmiiivm- Sloveusko-Amerikanski ...E O L E D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobee, Box 65, Aidrldge, Mont. Math. Gr&hek, 1203 So. Sta Fe* Ave. Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So. 13th Street • Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte. Colo. Math. Kumn, 1001 Main Street. L* Salle, HI. Fr. Keržišnik, Hock Springs. Wyo. Math. Grahek, 430 7th St.. C ait, met Mich. Fr. Gabrenja, 519 Power St.. ,lohr. stown. Pa. \ John Govže^ Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rnbby St.. Pitta burg. Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Kana. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calu met, Mich. Stefan Kukar. 920 N. Chicago St. Joliet, HI. John Russ, 4.32 So. Sta Fee Ave. Pueblo, Colo. L Sustaršie, 1208 N. Center Sr.. Jo liet. I1L DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARiS-SVlCO-lr*NSBRUK lJUBLIAKA. poštni TARNIK1 SOi nt dir» .................. ,.L* Lorraine", La SaToie" ,, ,, • La Tcmra ae'', „ ,, jL'Aqnitaine", „ ,, ,,La Br^tagne",........ ,,La Champagne",...... ,,La Gascogae",_______ Parniki odpljujejo od sedai naprej vedno ob Četrtkih or t,-,. uri dopoiudne. Parniki odpljujejo U priitaniiča itv North River, ob Morton Bt^ss: 12.000 ton, 12.00C „ TO. OCC ,, to.ooo ,, 8.000 S.cco , 8. cos 45.000 konjikib moči, 35. OOO „ H I2.000 M rt ifi.OOO II 9.000 ,, M 9.000 ,, II 5.OOO ,, II La Champagne *La Lorraine La Bretagne *L3 > -vci& L a Gascogne 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904 ♦La Taursine *L i Lorraine La P»reta£n*s *L» Sa* oie *La Tou; aine 7. apr. 1904. 14. apr. 1904. 2 L apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904. F&rniki * ^vezuo zaznamovani iniajo po dva vijaka, 31 BB0ABWA.Y, NEW YORK, SSO Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta ie nepotrebno. Columbia Records. Nad 30 let se je obnašal ^ RICHTGRJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, ?0DAGR0 itd. lil razne reumatične neprilike. JOHN KRAGKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Stroj govori razločno. Pišite"po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $ o ducat. BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder. COLUMBIA PHONOGRAPH CO., 93 Chambers otreet, Mew \ ork City. .0LLA1 I \ TT C UT A) vozi kraljevo nizozemsko in ZjscitRje:: h držav med NEW Y0RK0M ia EOTTERDAMOM preko Boulogne--sur- -Mer. .SOORDA^. parni k z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYMQP-& parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. 3CTSDAM. parnik z d vojni d: vijakom, 12,500 ton. STAT EN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 to a. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom-, 8300 ton. Kajceneja vožnja de ali od vseh krajev južne Avstrijsr Rudi cene glej na posehej objavljenih listinah« Parobrodna črta ima svoje pisarne v mesti h. c DUNAJ, I. Kolow rat rip. g io.; INO MOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Presta luka. BRNO, Krona. !v i o »1 ]> 1 j n j e j o: •tek in i: X KAV YORK A vsako sredo ' AhD-AMERICA LINE, :i9 Broadway, NKW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. \r i AV k - varobrodna drnžha ..Thuleča zvezda") dno vožnjo s postnimi parniki msd £11 Antwerpenom, * * + + + - ^ ^ PMladelphifo in Antwerpenom, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: Priporoča rojakom svc-)a IZVRSTNA VINA, utera ▼ kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanska vina. Kudeče vino prodaia ji po 1 oc galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI tROPINOVEC 4)4 galone za $12, STAR IZBOR F.N DROZMK galone za $13. BRINJEVEC, za kterega sem importiral brinje iz Kranjskega, velja 12 buteljk fi8 Vino je najboljis vrste ker je pridelana kapljica v lastnik vinogradih, isto tako je tudi ž ranje najioljše vrste, ker je na isti način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za t' lave: Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne raJunam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. (Mr St., ClfTeland, 0. Podpisana priporočani Slovenceui in Hr\rat