Št 14. Vns/tmmmtš gt»y. »— 20 »totint. V GORICI, da© 5. wila 1922. PoitBO tefcočl raCun lt. 24. Leftnib *<\ ^__""........."~ m"^ v v 'zhaja vsako sredo opolcine. Vclja za ce'o leto 12 Iir, za cn niescc 1 L, za iiiozemstvo 20 L; posameztie številke 20 stot. — — Urcdništvo in uprava: ul. Vetlurint 9. — — — ODQOVORNI UKEDMK: ROMAN CEJ. — — Ali veste, v cent obstoji. vasa moč ? :V skupnem na- slopu vsch delovnik sil, ki so priprav'jjn^ priil za vsako ceno do svojega cilja. zmagati nil umreti! Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo 4 lire v visočini enega cm v enem stofpu. — — List izdaja konsorcij »QORISKE STRAŽE«. — — — — Tlsk >NARODNE TISKARNE« v Qoricl — — Manifestacijski shod vojnih oskodovancev. Dan drugega aprila bo gotovo vsem Ooričaiiom. vsakcimi vojnemu oskoc'o vamu v trajnemu spominu. Na ta dan se je dvignüo naše trpeče slovensko in iurlan&ko liudstvo, da na učinlkovit in dostojen način manifestira za svoje pravl- ce in pove vladi zadnjo besedo, da je bl- lo dovulj brezplodnega cakaarja, zdaj prič- ne biti boj z visemi sredstvi, iki so mu na razpolago. Koj v nedeljo zjutraj so pričele priha- jati nniožice ljudstva od vseh strani v me- sto. Lcj>o je bilo videti kakih pair tksoč inož, iki so korakali s Katarinija v Jepem sprevedu Sikczi mestn na telovadni trg. Peš in na vozeh so prisli Brici in Vipavcl, Kraševci in Fur'ani. 'Ogranma imnoži-ca Ijudi je napolnila prostar, vse sosednje u- Hcc so bile žive «kot mraviljišča. Oot-ovo še ¦ii zlepa videla Gorica toliko množico V Svoii sredi, vsaj po v-ojni sc je to yjgodilo Prvie. N-r Telovadjiem trgu sta bili postav- ijeni dve tribusii, ona za slovenske im dru- sca (ob Ccntrahi) za italijaüiske govornike. Oküii tch fcribun L0 se ignetli Slovenci In Italijani tako na gosto, da nisi skoraj mo- fifel skozi. Pričefek zboroyanja. Ob enajsti uri je bilo dano z rogoin znameiije, da se zborovanjc začne. Oo- vorniki so stopili na tribune, shod je pri- ce]. Na slovenski strani je otvoiril zbo- rovanie piredsednik »Županiske zveze, Zu- pan'svetolucijski Anton Mikuž, Iki je po- zdravi.1 množico in podal besedo g. Fran- cu Gorkičif, iki je govoril v imenu Zveze zadrug vojnih oškodovancev. Izvajal je približno sledeče: Daiiašnji shod sino sklicali zato, da Prtailimo vlado spoštovati lastne zakone. Zakon o vojni odškodnini zagc/tavlja od- skodovancu popolno povrnitev vojne sko- de. Brezštevilno vladnih odlokov pa je po- zncje vse ugodne zakoniite določbe ukinilo än v resnici se danes postopa z vojninii od- skodovanci «tako, kakor bi nc bilo nikakc- Ra zakona. Pri sklepanju konkordatov se z našini ljudstvom postopa po cigansko. Nc pripu- Sčajo, da bi odškodovanec mosel prinesti dokaze o resnicnosti 'tega, kar ie naznanil kot Skodo: za poizvedbe se obračajo po svojih ljudeli. na najslabše elcincnte v ob- C-ini, župaii, tajnik, usiitelj in duli.ovnik so naravno izključeni od dajanja informaeij. Naravno ie, da mora med ljudstvom vla- dati ojrorčenje radi teh vnebovpijočih i'azmer. — Zvezni Kredit in zavod za ob- f novo beneskih pokirajin v Benetkah, ki e- j dini razpolaga z dciiancm za izplačevanje j prcdnjinov, je odkrit in neizprosen na- sprotnik naše dežele, s katero postopa po mačehovsko. Znano ie, da odpade približ- no 40 od sto vse škode, ki jo je utrpela Ita- iija za. našo deželo, aiizplačila tega zavoda pa so naravnost v kiriceoem raznierju s teni dejstvom. Svote, ki jih dobivajo dru- ge dežele, so neprimerno veeje. mi dobi- vamo le krog 15 milijoiiov mesečno; zato je naš klic, da naj se da dcžclneniu zeinlji- sko-kred'itnem zavodu v üorici popolna neodviisnost od Benetk, povsem ute- meljen. — Da bi kolikor niogoče oniejil uötok denarja za Ooriško, je ta zveziini za iod ustanovil posebno podjetje, ki unvm nalog, da pokitpi ves stavbeni inate.ri.ial, ki je in toi bo v dezel'i na razpolago. S teni ni bila vsa naša stavbena hidustrija uiiii- čcna, v dcželo bi prišlo le malo denarja, odškodovanec bi od odškodnine ne iinel ničesar, ker bi bil pnisil^n vzeti mateiiijal j uiesto denarja, in delo bi tako izvrševale ' trunie tujih delavccv. dočitn bi domačini j morali gledati, kako j'jni tujec odjeda kruh, ] ki pritiče njim. Meseca oktobra 1921 je iz- j sei odlok, s katerim se tireja vzpostavlja- | nie škod javnih poslopij, cest, vodovodov,- itd; glavni civilni konnisarijat v Trstu je j zagotovil, da izda ze deeeinbra 1921 izvr- j silne odn-cdbe k temu odloku, a še danes je j ni. Prošnje, ki so vladi nevsečne, se za- : vračajo, češ da naj se prcdložiijo takrat, ko : j izidejo izvrsüne odredbe. Tarn pa, kjer se j glaviieinu civilnemu komisarijatu zdi, se i taka dela kljub vsemu izvršujejo in še celo proti določbajn odloka, n. i>r. v Temnici, v ! Selih. Rok za vlaganje tozadevnih prošenj I poteče 24. aprila 1922, a naše občine, cer- kvena oskrbništva, cestni odbord itd. ča- kajo še vedno, da bodo izdani vladni prcd- pisi, kako naj se njihove odskodninske prošnje sestavljajo in oprcmljajo. — Ni čuda, torej, c!a vlada po deželi radi teh o- tipljivih nerednosti, radi brezbrižnosti vlade, radi očiviidncga protcžiranja bene- skih lnogotcev itd. veliko razburjenje. „Vlada, spošfu] zakon!" Nato je povzel besedo dr. Josip Bitež- nik, taijni'k poil. društva »Edinost«. Skoda, da inianio le izvleeeik njegovega goivora: »Bodoči zigodovinar se bo moral ozl- rati tiidi na da/naSnji dan 2. aprila, iki bo vePikanskega pomena za gospodarsiko in socialno življenje naše dežele in tudi za I- talijo sploh. Danes se vrši na nieji itailijan- skeiga (krailjestva velikanska manifestaci- jat pri ¦'¦kateri sta udelcženi obc narodnosti in vse strainke. Vsa dc/ela ilviga danes c- noten glas protesta proti vladi in go vor i svoio zadnjo besed«. Samo sinovi na§e zemlje, samo naš goriški človok lahko (vC in čuti. na kaki cvetoči stopnji je bila na- ša dežela pred viojno; ko se je slovensko :ij furlans'ko ljudstvo vrnilo po vojni v te kraje, v svoje padrtc dcmove in se znova z vso enorgijo lotiio dela, da npostavi vse, kar jc vojna razdrla, da ziopet spravi de- ŽLJlo v tisto cvetooo stanje, v katereim je bila poprej. (Pritrj.) Toda ikako naij si po- maga brez sredstev? (Pritrjevanje.) Vla- da pa je misilila, da je ljudstvu že zaidiostaio pomagaaio 5 tem, da mu izdela lep pisani za'kon, iki ga pa potem nc izvrši. Vsi vioi- ni osikodovanci, ki so danes zbrani tu na tem manifestadjskein zborovanju, ne tkli- ceio vladi ničesair drugega nego to, da naj spoštuje lastne zalkone.« (Pritrjevrdije.) V .nadaljnem gpvoru je dr. Bitežnik Dov'Jaril, da je ta zalkon sicer lep, samo da ' bi se res izvršil in je omenil tudi ra'Z'licne ukrepe in tajne dekrete, ki odJ'ocno aia- I sprotujejo dulm zakona. Vse to je obseže- r no že v resoliuciji na ikoncu, zato ne bomo ponavljali. V nadaljnem je govornik izva- Ijal: »Danes so hiše se vediro v razvaJinali l/in ljudstvo mora bivati v največji bedi po i barakah z živino v cneni pirostoru. Vse to ; jasno vpije vladi, naj prizna naše pravlce I in spoštuje svoje zakone. Uudstvo se Je ! piripravijeno boriti do zadnjega za svojo I HT-spod-arsikc in soeialne pravice, da se p'O- ; !>olnoana ne zasuzngi bankiirjem in ika-pitali ' stom. (Prit-rjevanje.) Bojevalo se bo tudi | do zadnjega proti biimkraeiji, ki nočevide- | ti potreb in mizerije nasega ljudstva. Le ! disciplmiraiiosti našili Ijudi, Slovencev !n i Fiurlanov, se ima danes vlada zahvaliti, ' da se množice ne gibljejo v mejah zako- ! nov. Ce bi množice tako malo spoštoivale : zaikone. kot jih spoštuje vlada, tedaj bl ; danes ljudstvo govorilo na drugaeen na- | ein. (Bu-rno pritrjevanje.) Ljudstvo pa no- j če biti tisti element, ki podi,r.a._aunpaik cle- \ meni. ;ki zida.j< Po zakljucn-ih besectah, v | katerih je pozival a. Toda einte in strmite, ta vladni dekret velja le za sitare pokrajine, ne pa za naSo ogoljufano deželo. Vlada vleče občine starega kraljestva iz moč- virja, naše meče ob tla, njihove občine naj živijo, naše naj umirajo. njim stiska v roke milijonc, nam da ja praznc lešnike, zanie ljubezen, za nas prezir, zanje po- moč, za nas udarec. Njihovo ljudstvo naj se oddahne, naše naj gara in se muei do oneinoglositii. To je kruh nravice, kii ga mora uživati naše ljudstvo "^l rii^sko vlado. Zahtevamo v imenu stotis^^v za- nem'»rjene.ga, preva"ranega, izmučenoea goriškega ljudstva. da se raziteo'nr' nemu- i doma in brez odloga dekret od 3. VII. ! 1919 na nove pokraüne. Kar je dobro \n j praviično zä stare pokrajine, je dobro in > pravjčno tudi za nas. Naše ljudstvo ne bo Dan plaola. V -sprojemno dvorano je stopil človek cigai" oči »so bogale po navz-očih, kot bi liotele raz-odeti tragičnto vest: Izgubil sem Vse! in kot bi prosi'le: Pomaigajte mi! Pomtdil-i so mu steil, da je sedel. Vz- tlih se mu je izvil iz pmsi. Nekdo je zaikaš- Ijai v tihoti; trgovec, iki ga iiihče ni vpra- sal j)o imenu, se je ozrl nanj (toot na stav- Ijenio vprašanje. Patrijarh ie spregiovoril počasi, priikri- vajoč razburjenje: »Povejtc, ikaj se je vam zgodilo. Poslušamo Vas«. Šele zdaj se je dvignil mjegov poglcd, oči so poiskale dostojanstvano postavo iXitrijarka, kji ga v zinedi svojega duha ni- ti opazil mi. Dvignil se je in se je globoko l>dklonil, kot elovelk, iki ve, kaj se tiče. Nato je povödal vse od zaeetika do konca j in ni povedal samo o sebi, potrdil je tudi I}ripovedovamje vseh ostalih, ki so pred njim šli po tej poti. »Hlapci so me svarili in jaz ilaWkover- nik sem sei in tvegal vse. Taika je ta cesta, da niti nedolžen otroik s kosom kruha v foki ni varen na nji. TaJka je, da še ©rmov- ie oživi, ko prides do njega in plane nate. CJovek ne verjame, doikleir ne doživi, po- tem vidi.....« Trgovci so kimali, Cedadci so igledali j niračno. | Patnijairh je za hip pod vtisom be- sed pomolčal. Nato se je .obrnül do ftrgov- eev, ki so šepetali med seboj. j »Ali je inoz govoril iresnico o mnio- gih druigih?« »Resnico«, je pritrdil se vedno tisti i izbranec, ki je bil tolmač jezilka in misli | vseh. »Da bi tako ne. To je doilina razboj- j nikov. Saj ne rečeino, tudi Čedad ni tak, j kot bi moral biti, ceb Topali so nas že, ali po dolini je svojat, ki reže človeku jer- meiie s hrbta in koliko jo je!« Čcdadci so pogledali vzuemimjeno. Birosadola" je odprl vrata. j »Kaj piravite, Brosadola?« sc je «obr- nil pairijarh do njega. »To pravirn«, je dejal počasi, »to pra- vim, da Čedad ne ropa več in če bi bil kdo. bi ga kaznovali mi. Zadnja leta se pri nas ni kršil zakon. Zaik-on se je ikrsil med dtrugimi podložniki patrijarhovine, 'ki so bili poklicaini, da varuiejo zalkon«. Patirijarhu so zablestele oči. »Toda zakon se je kršil brez veidnosti palrijarlio- vine. To Varni dokažem. In patrijarhovina jc spoštovala in spoštuje zakon, spoštova- la ga ie tudi tedaj, ko so se grmadili aijem! sovrazmiki. Sicer pa, kakšmi podložniki so to? Kdo so tisti, ki se še vedno aipaijo na- padati trgovce? Ali ropa jo v imenu pa- trijarhovem?« .: .!.' ¦-:"'< Birosadola je ponižiio odgovoril: »Ne, ne na'padajo v drugem imenu, kot v svo- iem inienuV Kaporjaki so to. J)voje gnczd je. Ivijo je Uruspcrk in drugo je. Gruni- perk«. );In inladii Kaporjak je, ki trosi pohuj- šanje in k-u-go med dökleti,« se je ogiasäl drugi. Patrijarh sc je ogorčen dvignil: »In kaj ste Vi, ki govarite šele danes, ko bi morali že davno p'ovedati?« »Patrijairhoviina je bila preobložena s skrbmi.« uTo ie res. In kak podložnik ie to, Ka- porjak? Ta, ki je skirivad sowaznika pri sebi, ta, ki ne 'pozna prisege in se boji mo- jega biča, ker ga je zaslužil, zato scje ikri in kugo. Doletel ga bo bič. Jaz sem za zakon in nc ščitim razbojn«ikov. če so tudi vitezsl. ßrosadola, ozrite se, ikaj vi- dite nad seboj?« Bro'sadoila se je ozrl in vsi dirugi z num. Na stcni ie viselo orožje. Mraz jc SDreletel ob teni prizoru vse in nemjr- Brosadda je odgovoril počasi: »Orožje vidim.« Patrijarh se je dvignil: Pomoči ste iskali pri meni, dam vam pomoč. Biser Je na d,n-u prepada, pokažem ga vaim, sami pwjte ponj. Trgovcem zapovem, da naj tr- gujejo čez Cedad in jih oprostim ^colnine, da bo cesta varna, skrbite vi, Cedadci, z orožjem. Pri ti priči obsojam Urusperk in Grunnperj'k v pogin. Izlkazala sta se ne- častno, izgineta naj s površja, vaše rdke naj ju razrušijo, oblast vam daim in po- moč eete vojakov, s katero še razpola- gam. Kmetje naj vam pomaigajo pri tern, ddu, v blagor vas vseh bo to. Amen.« Patrijarh je umolknil. Vsi so se dvig- nili. Brosadola je povzel besedo, hotel ie govoriti več, pa je izusstil samo: »Zgodi se tako! Mesto bo rešeno in ljudstvo tudi. To je bila šiba bozya.« Paitirijarh ie hotel oditi, pri tem je o- šinil nicgov poglcd podobo Križancga. o- kronil se je: »Eno vas prosim: »Ne pre- livajte ikrvi! Žive vjemite!« Nitoče ni dejal nicesar. Zrli so se nekaj časa. Nato je dejal patrijarh zopet, a trde- je: »Ne 'prelivajte krvi, če je dirugaee mo- goče, ne v imenu pravice in ne v mojem imenu!« Nato je odsel z naglimi ikoralki iz so- be, za njim sta šla tajnik in kanonik. Ko so ostali Čedadci in trgovci sami v dvorani, jim je bik>, kot da vse to ni res- •nica. Par trcnutikov so se gledali, nato so zapusti'lj i>rostor z besedo, ki jo je izpre- govoril Brosadola: »Patrijarhova beseda drži. Težlko iia- lago nam je dal. Oradova sta trdna in ta in oni bo plačal. Pojdimo, da izvršimo.« S siklonjenimi gla-vami so zapustiM dcorano, s pekoco skrbjo v sreu. (Daljc.) nikdar dovoLilo, da bi ravnai^ r'n^ks vlade z njim kakor z l.iudslvr.m 3. vrsto. Če hoče vlada. da izpoinju.iemo f"~;^ dr- žavljanske dolžnosti, naj nam da. tudi vse nravice lin dobrote ntalHanskih državlja- nov. Ce iii praviice, ni tudi dolznosti. Ožigosaiti hočem še eno krivico, ki muči našo deželo. Vojni odškodo^nec ima po ixisani postavi pravico do voino odškoduine. Pr/.ava je dolžnik, vpin/i od- škodovanec upnik. Toda država t;e daie odškodovar.cu prcduimov naravnost v rokc, 'temveč se nosh''"'^ bnnniih nr.rre- (i^-.^ir.r.v. Odškodi"1'^""^ ne lriore torH t^-i-Hati svojega dolžnika iz oöi v oči, temvcč naleti ri b^"1-',-^ ki ga "n p^ta- viiln vines država. Ta Drriviliigi™.«1' brink;r, je Zvezni kreditni zav^d v Benetkab. — N»>!iiu je dala vlada '":1:^ne v roke, da jih deli med vojne ^1'1 "e. On ie 'tisii, ki razpolaga z dr"^--"- — vomih rvieirr.fjo- vanccv. Denar, ki jo namenjen 7^ troriško deželo, se lirani v bkurainah v Bones kali. v te blagajne se stek-^o obre&ti vs-^^i te- ga denaria toliko časa, dokler se lie ii7n^>- ča preduiem voinemu odškodovnnru. Čim več časa ostane denar v Benctkah. tem v^i je dobiček bankc. Tega so se go- snodte v Benetkah dobro zavod-11 Nn v^ mogoče načine, z vsemi zvi.iar^^; in spletkari.ianii, z manevri vsake vrste so Kospodje bankirjn -iz Bcnu.fk tiščali in tiščijo delorna še danes naš denau' v svo- jih rokah in se ne rnorejo od njega ločiti. Milijone, kii so bili za ifias naineujeni, ki so bilji itorej naši, so vporabljali gospo- dje bankirji v svoje kupčije. ljudstvo pa se j_e zvija.1'0 v bedi in revščini in vpMo ob- upno na pomoč. Vprašamo vlado: ali je vojna odškod- nina namenjena vojnirn odškodovancem. da si seziidajo zopct svoje domove, ali je pa namenjena za ito, da si bankirji knjcjo iz nje obresti? Mi zahtevamo, da se »Zveznemu krediitnemti zavodu« v Benet- kah odvzame neinudoma pravica, se ba- viti z vojno škodo za goriško deželo!! — Goričani ne potrebuiejo posredovalcev, varuhov m očmanov. Denar, ki je namen- jen za Goniško, naj se izroči goriški de- želii in nc tujim mešetarjem. Nas. denar, naij unravljajo dcnnači zavodi, iki stoje pod nadzors-tvorn initeresiranega ljudstva. — Vsaka špekulacija z denarjcm vojnih od- skodovancev je zlooin, za katerega ni ne oduuščanju in ne pozabc. Naš denar pa v naše roke in pod našo oblast!, vaš denar naj bo v vašili irokah. Pozdravljam veličastno zborovanje v imenu Kmetsko delavskih zvez, kii bodo z vso svojo org. silo stale za zahtevatni voinili odskodovanccv. V bo] do zmagel Burno pozdravljen od občiustva je nastopil poslanec Seek in povzel besedo ter lizvajal ob kratkem to-le: »ltalijanski vojnoodšlkodninslki zalkon je najboljši med vsemii itozadevniini zakoni evropskih dr- žav. Venüar pa je postal danes ta zakon samo lepe sanje, zakaj danes se poraju deKret za dekreaom, ki iniajo samo en edi- ni nameii, da vničijo ta zakon, ki je bil po- stavijen zato, da obnovi našo deželo in ustvari normalno ž-ivljenje. Zakon je bil poslavljen zato, da obnovi našo zemljo, razni dekreti pa se usitvarjajo zato, da se vzdirži vojno stanje. Zadnji, v ti zadevi iz- dani dekreti tirajo naše ljudstvo narav- nost v obup. (FritrjevanjeJ Bivši miiwsiter osvobojeniSi pokrajin mi je dejal, da potre- bujejo naše pokrajine posebne skrbi in ne- ge. JNe, sem mu dejal, naše pokrajine ne potrcbujejo nobene posebne skrbi in ne- Le, tudi ne zahtevamo tega. Mi hoceino samo to, kar nam ^re po vsii pravici. (Pri- ¦trjevanje.) Vlada nas vedno opominja, naj se držinio zakonov in naj jih spostujemo. Prav je to, saj zakoni so potrebni. Mi tudi spoštujemo zakone brez razlike. Toda da- nes je onsel dan, ko kliče navcličano ljud- stvo vladi: Ti, ki vedno pnidivcuješ, naj sposti'Jemo zakone, kdaj se boš končno ti nauoila spoštovati zakone? (Pritrjevanjc.) Mi zahtevamo danes od vlade, da spoštuje vojnoodškodninski zakon in ne bonio ])re- je oduohaii od boja, dokler vlada zakona ne izviši. Ce vlada v teku tejfa ineseca ni- česar ne ukrene, se borno zbrali due 1. maja na novem shodu in sklenili, da odsto- pijo občinski sveti in državi ne bomo pla- čali davkov. Dvisnite rokc v znaincnjc. du priscžeino«. To je bil svečan trenustek, ki bo os'tal vsakomuir v sporiuinu. Tisoče in tisoče rok se je dvijsfnilo v znaincnju prisc^c. tisoče «;lasov je bilo slišati: »Prisežemo!« Bilo ie dano znamcnje z rogom, (;ba dcla zbo,rovanja sta bila Ziiklji5ce.ua, pri- čclu se je branje resülucij, katore je bral na slovenski strani dr. Josip Bitežnik. Tu naj omenimo Ie na kratko poiek zbfffovanja na italijanskcm dolu trga. Pr- v:i je ffovoril Roriški žiipan ör. Boiine, ki je oozdravil zborovalce v boju za svoje pravico in obsojal dekret z due 2. febru- i'.r;'-A. Pozival jc na sknpen nastop vseli vojnih odškodovanecv in na boj do zad- njega. Zastopnik a^iiacijske^a odbora od- vetnik Targioni je prečital več brzojavk. Odveitnik Sturani je jfovonil v imenu fur- la nske ajjrarnc stranke. Za spc. stranko je ffovoril kr. CaUini, za narodno stranko fa- šiatov Graziani, ki je izjavil, da se tudi fa- šisti bojujejo z vojni mi odškodovanei z ra- mo ob rami,- nato so .uovorili še Serraval- le, Gorian, Raunik in Camisi. Resolucije. Resolucije, ki so jih prebrali iiii ko so bile sprejete med dvi^om itisočerih rok in med živijo klici, so sledeče: Vojni »oskodovainci, zbraini na manife- stacijskem zborovanju dne 2. aprila 1922 sktlenejo enodušno \' ohrambo svojih pra- vic, 'ki so ji zajamčena v vojnoošk-odnin- skem zakonu in v protest proti vsaiki ocit- ni ali tajni kršitvi pestave. sledeco RESOLUC1JO: Vsebina zaikona o vojni oskodnini sc je v glavnili temeljih že pretvorila in se se vedno pretvarja po saniovolji izvrševal- nih organov, kaikiOT jc neoporcön-o raizvid- no iz neštetih novih -dekretov, novih o- ¦kroanic in tajuih odlokov, posebno pa Iz najnovejše odredbe z dne 2. febraiarja 1922. Zakon, ki jc hue! prvotno člove/ko- ljuben namen, zabranjuje, chi bi sc ga to-1- mačilo in omejevalo v ppsameznihj>oikra- jinah in za irazna plemena na raizliene na- čhie. Opozarjaimo zato, da pomenijo vsl vladni vkrepi, ki so naperjeni zoper smo- te-r zakona. nezinosno in sovrazr.'O na- silstvo. Sklicujemo se na noodlozljivo potre- bo, da sc postavi strago določen rdk za izplačilo in 'likvidacijo vojnih odškod- nin, 'kajti bCda, v 'katcri živi ljudstvo naše dežele, mora kotnčno prenehati. Finančna kriza države niikalk-or ne o- pravičuje brezmejnejra Ztivlačevanja iz- plačil, kajti zako.n sam je določil vire, 'ka- terili naj sc vlada 'poshiži, da pride «dio po- trcbnih sredstev. Kaznjiva lahlkomiselmast, s ikatero so uničevali in zametavali vojni plen, ne sine obrcmeniti osikodovauega 'Ijudstva, ki bi bilo z iz.kupičkom vojnega plena .skoro po- krilo svojo vojno škodo. »Zvezni ikreditni zavod« v Benetikah, kateremu ie vlada iziroeila monopol za iz- plačilo vojnih predujmov, je postopal s krivično pristranostio 'z npvimi pokxajina- TT1L. Vgotavljamo naidalje, da je vlada s ce- \o vrsto novih dekretov siktišala odreči državljanske piravicc ncštetim nasiin lUi- dem z izključnim nameiiöm, da me plaCa vojne odškodnine. PoVdarjaino ikončno, da vlada ni raz- teß'iiila na občine novih pakraiin onih do- brot, k,i so jih delež>ne stare pdkrajine, ter je s torn onenio&.očUa kritje cbciii'skih dol- ffov. Iz vseh teh razlogcv se ne omejuje- fflo vee na brezplodnc p.roteste, ki jih nih- če ne poshiSa, temveč: sklenejr.o: Če vlada tekom nieseca aprila ne lz- da in objavi jasnih določil, s 'katerimi se: I. po6ro in znesek, iki je danes potrebcn za nabavo, III. zahteva, da se starostna obraba zaračuna v mejah, ki so določene v za- 'konu, IV. iK)9k»rbi, da bodo finančni organi tolmači zakona in ne agenti držaivne bla- gajne, V. odredi, da se vojne šlkode v godš- ki idezeli odmerijo in izplacajo do meseca deccmbra 1923, VI. raztegne odloik 3. julija 1919, s Ika- terim se poravnajo občinski dalgovl na račun države, tudi na občine novih pokra- jin, ter se poleg tega irešijo iiujno vise pro- Šnjc za vojno odškodnino, iki so jih vložile občine, VII. vgotovi nemudoina drzavljanska pravica naših ljaidi i. s. na nedvoumen na- črn in s popolnim pri'znaiijom njiliovih pra- vic do vojne šlkode, VIII. priznava neodvisnost nasih >de- nairnih zavodov, ki izplačujojo piredujime od »Zveznega zavoda« v Benetkah, IX. ukine sJehenno plačovanje obre- sti za predujme države, X. odredi, da vojni oško/dovainoi ne plačajo do likvidacije viojnih škod nika- kega davflca, skleiiemo: da se bo sklieal 1. maja t. 1. v Gorici SHOD na ;katerein se bo iz-vedel naš današnji ¦sKlcp, da odstopiijo vsi občinski zastopi Ooriškc dežele ter se nchajo plačevati vsi dr/.avni davki. Za rcpublikansko stranko, odseik Go- rica, odv. Dr. Steccliina. Za it. ljudsko strauko, pokrajinski od- bor v Gorici, Dr. Senravallc. Za Furlansko skupino D'Aziane, G. Bramo. Za italijansko socijalistično istiranko iPokrajinski odsek, Štolfa. Za narodno stranlko fasistov, odsek v Gorici, V. Graziani. Za Zvez-o industrijalcev in trgo'veev Goriške, Ing. Ribi. Za Zvezo zadrug vojnih oš/kodovan- cov na Gori&kem, ling. Glessig. Za itailijanslko kmetsko stranko, Po- krajinsiki odbor v Gorici, R. Gorjan. Za A.grar.n« zvezo Goriške dežele, Dr. O. Kosolo. Za iitaljansko občine. Dr. Cl. Kosohv Za Zadružno zvezo v Gorici, David Doiktorič. Za politično društvo »tLdiiiost«, Dr. Jus. Biteznik. Za Kmctske dclavskc zvczc. I'M*. 1"-:-- ü'dbcrt Besednjak. Za Zvezo sbvcnMkih sta'vbins'kih za- druv Arh. Radovič. Za Zvezo slovcnskih županstev, pred- Mikuž. Za Zve/o Goriških italijauskih stav- benili zadirug, in'g. Culot. Za stalmi a-gitacijski odbor vojnih o- skodovancev, Goriško - Grad.iščansfke: l^rcfds. arh. G. Luzzatto, tajuiika: odv. A. Targioni, M. Sturani. Ha Travniku. Po zborovanju se je irazvil s Telovad- nega trga vcličasten sprevod skoz-i via Al- varez čez Verdijevo tekališče, Semeniško ulico in na Travnik. Gotovo jc bilo nad 20.000 ljiidi v tem impozantnem. sprevodu vojnih odskodovancev, ki so nii.rno mani- fcstiralii za svole pravice. Velikanska mnoz'ica je pokrila Travnik in čakala, da so nesli odposlanci iresolucijo civilnemu komisarju Maggioniju, ki jim je dejal sle- deče: Deputaciji je civilni komisar Maggio- ni odgovoril ob kratkem tole: »Odlkrito vain moram povedati, da se nc str-injani z vasimi sldepi, da lödstopijo občinsiki sveti in glede stavike pri plačevanju dav- kov. Občinski sveti so vladini organi in morajo dclovati 'z vlado, ne imo.rejo pa delati. če zapuste pozorišče. Davki so pobrebni, za obstoj državc in uni potrebu- jamo ravno v teh easih močno državo.« Dalie ie g. komisajr priznaJ, da se naše l-jud stvo naliaja v kriticnem polozaiju, toda viaida ne zanikuje te ikrize in je vedno r-oma^ala. Pred kratkim se je wsilo «po- svetovanje, na ikatarem se ]e sklenilo po- praviti odlok od dne 2. februarja 1922. Med torn časom je čalkalo Ijadstvo na Travniku, da se je dcputaciSa v-rnila. Po- tem so govorili par besed se poslanec Šček, dir. Besednjak in odvetniik Targioni. Pozvali so .nmožico, naj se mir no rapide, a naj pride zopct dne 1, maja, če bo po>- t rebno. Ves čas velükanstkega manifestaeij- s'kega zborovanja se ni zgodil niti en in- cident, dasi je bilo mncigo orožiiištva in vojaštva na mestu. Slovensiko in furlan- sko ljudstvo je na najdostojnejši nacin nvainifestirallo za svoje pravice v strogeim okvirju za/kona. Naj bi se tudi vlada dir- zala zakonov in ukrenila 'vse, da 'nrvi .ma] ne bo znameuje za nov-i boj, amp-aik praz- niik zinage! Nauk M krompirju. Našc 'ljudstvo na Notranjskem :je pre- ' jelo strahovit pouik. Zadeva jc v kratkem naslednja: Ker je lansko le/to suša pobra- la ves .kronipiir, ga ni osta-lo letos prav nič za seme. Ljudstvo potrebuje oikrog dve sto vacronov semenskega kromniirja. Odkod naj bi ga dobilo. Šfciri lcta dclamo poskušnje z raznimi vrstami laškega krompirja, a d'oslej zanian; dos lei se jc izkazovail za majboljšega krompir iz SIo- venije. Ker pa je vlada prepovcdaila uvoz Ivssoimpirja iz inozemstva, jc prišlo ljud- stvo nairavnost v obupen položaj. SMa ve- lik,a, a primernega kroimpirja ni. Ljudstvo se moira ndati in vsalk kanet si imora po- magati kakor oač more in zna AH res ni bi l-o pcmioči? Da, pomoičl bi se dalo, a Ie na en 'način. namireč z onganizacijo. Ne Zivi- mo v časih in v razmerah, ko bi sc ml mogli boriti za svoje pravice, naislanjajcč se na zakone .in paragrafe. Edinole na or- ganizacijo se moraimo naslanjati, ce si ho- čcino kni priboriti. Ko h\ imeli v ric/eH tncčno kmcisko - dclavsko zvezo, ki b\ stela 60 tisoč članov, üi bi ta organizacija nas'opilf; s primerno akcijo, bi vlada go- tovo dovoliia uvoz krompirja. To je «lank o krompirju. Ce se ves narod ne združi v niociii organizaciji, nas bo zadevaJ še na- daljc udarec za udarccm in braniti se n« b'ooiio iiKJigli. Zato pozivljaiiio panovno rojake, da si ikstanovijo ;v sleherni občini Ionict.s\"("!-delavsko zvezo. Lakota v Rusiji. Piriobčujemo Nansenove besede, ki go- vore več kot cele knjige: »Ostitdiiie lažii se sirijo o -meni, o sov- jetski vlad'i in o pomožni aikciji. Najne- sramneje se izrabl]ajo celo moje lastne besede. Te daži so se udejstvile s tem, da ovirajo nase delo in milijone gortijo v snirt. Hotel bi videti iljudi, ki si te laži Iz- •mist'jajo, želel bi jinn pokazati blede ma- lere hi umiraijoöo deco Volge. Želim na njiliovili dušah zapečatiti Ikrivico, ki Jo nosi'jo do svoje smr-ti, do groba in onkraj groba. Današnja läkota v Rusiji je najstraS- nejša, — kar jih svet pozna. Lakota ni re- zultait so\rjetske uprave. Ona je rezultat vojne od zunaj in z-motraj, in pa sedcmleN ne bl(3lkadc. V drugi vrsti je vznok odvze- manje hrane v čami, !ko so se razne voja- Ske akoije vršile v Rusiji. Prvi in naj- tehtnejši vzrok je pa suša, Ikakoršne svet ne pomni. Nesramna laž je trditcv, ida ix>slana pomoč ni bila izročena gladnim. Svečano izjavljaim — ipa naj bo kdankoli, iki opo- reka — da se je vse *do zadmjega grama dalo fflaidnim! Kvropa mora rešiti Rusijo, da resi sebe sl.rašne gospodarske katastrofe. Na spomlad .mora dobiti svet ob Völgl dovolj hrane in semena, drugače bo Po- voložje pustin ja in vrsta pride tudi na Evropo. Potrebna je za Evropo dovolj mala svota. Amerikan. 'kongres je izigla- soval 20 miliionov dolarjcv. Še tri sml- lijone angleških liver in giavno je irešcnio. Doslcj so evropsiki narodi nabrali 125.000 liver, a to je maHo in pomoč prihaja vse 'i)repocasi — kot 'kaplja za tkapljo. 20 milijonov ljudi, žen in otrolk, Je obsojenih na smrt, če ne bo pcmcč iz- datnejša in hitrejša. Za palovioq teh nes- roenik-ov je itaik že prepozno, "drugi pa rabiio niiiuo pomoč. r:ua tona hrane reši 12 življenj, eno človeško življenje stane 15 süingcv. Mogoče cc'o :manj. Evropa pa ne da niti teh 15 šilingov. Pred stirimi mescci sem prosit \*r\ vladah za 5 milijonov liver — ipa «so od- bile! zffubili smo stir! mesece in 'vsaki mesec iemlic skoro dvem irüiliionom Ži- vijemje. Te žrtve bi bile lahko resene do zadnje. če bi vlado pcslusa'le naš tgla-s ter dale potrebiiio svoto. Nazadnje sem bil aned 'gladno deco v Povolžju (kraji ob Voilgi). Zdi se mi. da še danes vidim te otroške velike in zalostnc o5i, ut>rte v me. V njih imenu, v imemu č!'ovcčanstva »n ljubezni do bližnjeicra a- iicl'ira.m na bliznje. na ves svet, da po- maga. dokler še ni prepozno!«. Biifši cesar Karl - n.../L Zgodovina se čudovito obnavlja. — Kakor je umrl pred dobrim stoletjem na samotne.m otoku v pregnanstvu Napoleon, tako je danes umrl na otoku Madeära za pljučnico bivši avstrijski cesair, ki je V? svojem padcu še dvakrat poskušal, da pri- de na ogerski prcstol. Mrtva je tista ose- ba, v katero so staviii vse upe tisti, ki so sanjali o upostavitvi avstro-ogerske nio- narhije. Nikogar vec ni, ki bi mogel reöi pirebivalcem bivših avstro-ogerskih pO' krajrln: Jaz sem vaš vladar in hočem o- i-.tati vaš vladar. Smrt je izbrisala vse. na- sledstvcne države se bodo v marsičern oddahn>ile. Posebno ie odklenkalo zadnje upanje Mažarom, ki so hoteli z njegovo ö- sebo upostaviti Veliko Ogersko. Ni čuda, da danes Budimpešita žalujc v žalnih za- stavah, da so zabavišča zaprta, da se bere maša zadušnica. Excesar Karel se je rodil 17. avgusta 1837 in je, še ne 30 let star, zasedel av- trijski prestol 21. novembra 1916. Na du- najskem dvoru se je dolgo časa vršila sdl- na. pa širši javnosti prikri/ta borba za pre- sitolonasledstvo med dvema strankamat katerili ena je biia za nadvojvodo Franca Fcrdinanda, močnejša pa za Karla. Praviio. da ie bil cesar Karel osebno dober človek, toda kot vladar svoji naloffi ni bi! kos. Bä je ujetnik svoje slabotue o- koiice in grofa.Czernitia, ki je bil vsenem* ško nricntiran. Omahoval je semintja i'n končno podlcgel pangerinanski sitruji, s katero se mikdar ni spustil v resen boj. Ko je Avs'trija dozorela. so se dvignili tlačeiii narodi in ji rekli enkrat za vselej: Z I3o- gom. Po prevratu je zbežal Karl v Švico, a ker je dvakrat snet poizkušal pniti na vw Priloge »Goriške Straže« St., 14. Skof dr. Mlhael Napotnik. Dne 28. marca iob pol dnugi uri ]e Preminul v Maribaru §kof dr. Mihael Na- Potntk i>o daljši in težki bolezni: imel Je črevesnega raka. Bil je v življcnju cna najmarkantnojšili osebnosti, kot druigi na- xleduik An-tona Martina Sloinšcka je vla- jlal svo'j'O škofijo 32 let, in je dosegel, da te bil pre/nešen sedež šlkofije iz Št. AndraŽa v Labodski dolini v Mar.ibor. Polkojni škof dr. Mähael Napotnik ]c bil rojcn v Tepanju pri Konjicah dne 20. scptcmbra 1. 1850. kot sin kmetskHi star- šev. V lju/dsko šolo je lwdil v Kon'jice. Oim nazijo jc dovršil v Celju in je bil vsa leta oclličnjak. Nato je vstopil v .marilx>rslko bo- R'oslovnioo. V mašniika je bil posvočen dne 25. julija 1875. Bogioslovni doktorat si Je Pridobil na diuiajski univerzi. Po ikratikem Pastirovanju je bil polklican za profesorja corkvene zgodovine in cerkvenega prava na mariborski hoigostovnici; odtam je prl- §öl na Dunaj za ravnatelja v Avgustineju, zavodai za višjo vzgojo dnihovnikov. Leta 1878. je bil poklican za vnjncga 'kanraia in se je kot tak udeležil lökupacije v Bosnl. Za knezoskofa je bil 'imcnovnn 21. septembra 1889, kot tak koinfirmiran 26. oik-tobra, 'posvečen 27. oktobra in ustoliicen 17. nmvembra tste&a leta. Zanimal se je za vsc panioge ccrlkvc- nega zivlijcnja ,bil je izvrsten govornik, Pascbno m/nogo je tudi pisal; cela vrsta ' kniig je pote'kh izpod nicgoveiga peiresa. ß*l je velik narodnjak, k-ralj Aleksander 8a je bil odl ft ovrtl s km, da irrn je podclil red sv. Save I. reda. Na mrtvaT'ki -oder so ga položili v °bednici. Naval občinstva, ki iga je hodilo kroipt. je bil ogromen. Po mestu so visele žalne žastnve. Za -aiavncga dediča je 'dn'io- čil deDko scmenišče v Mnn-ibotrai. Velitoo vsote je znpustii tudi ubožcem. Truplo so Dokv/ili v urobnico v pnndcljck dne 3. aprila. Blag mu bodi spomin! Profi odpravi našega jezika s sodišč. Naši poslanci so naslovili na mi-nistr- skeea predsedmika in justičnega ministry dne 1. aprila 1922. to-le interpelacijo: Podpisp.m-i ždrjo povprašati g. pred- scdui'ka ministrskega sveta in g. justične- *a ministra, da bi zvedeli, ali namictravata spoštovati ona sama in storfti spoštovati °J sodnih oblastev Julijske dezclc, .zikusti °d 19. 12. 1796, kaikor je bil ]X)pra'v.ljeoi z zakonom osd 15. 5- 1883.), diržeč pred očmi: 1. da sc navedene dioločbe zaikonov, ki saiiikcionirajo rabo slovansikega jezika |n y.o bile izreeno prlznane od .gub&rnator- JA Petittija, rc morejo odpravi-li ds-ugaCc ^alcor z no vim zakonom, — 2. da te določbe bistvemo odigovair- Ja)o resničnini razmeram in 'razlieniiin po- l'"ebain öciinacega prebivalstva in nlso uikyjkar itali}anstvu sbodiljivc, mej teim Ko tvoriio pri'diobljeno, po traidiciji posveCeno I*ravico in neogibno jamstvo za enaikost pred zaikioirom, za državljaiislko svobcdo 'n za svobodni kulturni razvoj slovanslkc- sa dela prebivailstva, — 3. da so radi tega sodna oblastva, s ^ym, da so pred kratkjim sklenila, z .neza- ^lišanim preziranjein vsake zaikonitosti, izven mej svojih uradnih nalog, v popol- !1oma nezaköii'i'ti obliki, da se od 1. majni- ka t. 1. naprej, v nekatorih okrajih popol- noma odpravi in v -drugili omeji raba slo- v'i'nskega jezika, zagrcšila težlko in 'iiaj- .ycejega obža.lovanja vredno krsenjo svo- Jüi uradnih dolžnosti, in sanioktsten, ne- Prt-niišljen .in izzivalen ikoralk, /ki niora glo- ^oko vznemi'i'iti prizadeto prebivalstvo, ne broz očividne nevarnosti neugoidnih od- siicvov v inozemstviu, — 4. da odločba kasaeijskoga dvora v R-iirn, ki je rabila v prctvezo gorircčene- lT1u sklepu, ne more po § 12 avsbrijskega ,°bč. drž. zakonika, ki še velja v novih po- Krajinah, odgovarjajočpm čl. 1351 drž. Z2ukünika za Kraljevino, imeti moč zaikoiui n*ti se raztegmti na druge primere, in 5. da bi, vsekako, ta določba .nc mo- ^ imeti pomena za cole dkališe dežeilne, °ziroma okrožne sodnije v Trstu in Puli, jjöffo kvečjeinii samo za tJsti del sodnih o- krajov, k.i so v njih obseženi, kateri odtfo- v^rja Istri, kolikor je bila nekdaj bcnečan- j*'kia posest, ker saano za to-de je bil objav- 'ion gotriirečeni sodni pravilnik od 1. 1796., v italijanskean prevodu, (ki je bil pravzar prav namenje-n samo za Ijombardsßö - b'e- jiečairsko 'krailjevino in jc dodočevail za sodni iezik samo italijanski jözilk. Zahteva se pismen odgovior. V Rimai, 1. aprila 1922. Wilfan s. r. Podgornik s. r., L^vrencic s. r., Stanger s .r. Dva govera poslanca Wilfaaa Poslanec Wilfan je imel dne 29, niar- ca n rimsiköni parlanien-tu dva govora. Prvi je bil rcpliika na oidgovior vlade na vpiasanje glede odlokra uvedbc it. kaz. za- koni'ka v novih pokrajkiah. Posl. Wilfan je povdaril, da se je že v deželni svefcovalni komisiji izrazil zato, da sc čimprej uve- dejo ital. 'kazenski zalkoni, samo da mora biti ob uvedbi že vse pripravljeno. Prlpra- va pa ni pqpolna. To vlada sama vidi. Za Tridentinsiko je odložila za tr.i mesece uvcdbo za\kioiiov, ker ni vse pripra/vljeno. Kaiko pa naj bo vse pripravljeno za Julij- skkar sicer mič izirodnega ni, a je v danasiijih dnch v tolilko krivicno, da se je pri sestavi delitvene listine popolnoma prezrlo takoimenovane »novoiušnjkg« 37 po števiilu ter se s tern naimerava majob- cutneje prikrajšati najireviiejšc sloje ob- čine. Prvi odijor proti tej nameri se je po- kaza'l pri lctoširjih volitvah, a zmagali so z večino »stairohišni^ki«, ki so z večiiM) v starešinstvu začeli proti novohišniikom naj neizprosncjši boj. Prizadcti se naanreč cu- ¦¦¦ijo prikrajšaiKž., Cesar, jam vsaj z človeš- kega stališča nihče ne more zamcriti. zato so začeli m.irovno alkcijo proti taksni de- litvi občiiiski-li zemljišč, a to je strasti nji- hovih nasprütnikov talko razvnelo, da ho- čejo pnikrajšaire popolnoma vničiti. Dne 25. marca je imelo starevne bajte, zcinljišča imajo le malo ali jiič. zato so bMi nakazani na rabo občinskih pasnikov, za ikar so seveda pla- čevali zahtevane ipristojbine. Jaivnih del, pri ikaterih so pred vojno Breginjci sluziM ni, zato jim preti z omcnjcniimi Ukrepi di- rekten pogin. Sena je bilo lani že itak ma- lo, ako se prizadetiim prepove še pasa, prisiljeni so svojo živino prodati pod ceno in kdo naj potem preskrbuje toliko nepre- skrbljenih otrdk? Mani občina, ki jih davl za vrat, mari ono stairešinstvo, ki v svioji slepi strasti brani, da bi prišlo v občiinsko bhigajno par tisočafcov spraivljcnih skupaj od Riovohišniikov za dovioljenje pase, na- biranja stelje in pobiranja drv? öuditi se je le, da revežeim niso prepovedali hoje po obcins'kih poteh, rabe občinsike vode in dihainja Biregiinisikega zraku. Posebno zna- čilno je, da sta -glaivna zagoviorniika te kri- vicc nioža, od katerih bi bilo v resnici prl- čalkovati več preudarnosti, v ikator/ih sino videli moze na mestu, a smo se žali Bog rmotili vsaj v tean oziru. Prizadeti upanw, da zadeva šc ni koiičana. Ako nas hočejo zadaviti naši sooboani, se zanašaimo za- trdno, da se še najdc oblastnija ki jian to zabrani. Bo/.ji mliiii meljejo počasii, a go- tovo in morda se bo.radi nenasitnega rm- pcrializma kedaj kcsal tudii maš breginjski Viljom im mjegov železni BismarJk. Tone in Jože. TONE: Raca komedja! öi si biv, de te nisun videv? Jože. Ben, dele na plaza gumilastika, al kalku se že prab, na shadu vojnih a- škadavancev. Tone. Pa te ni blu na spregled. Ti si biv k'vismi pr Taljanah na durgniu kan- cu. Jože. Pej Ikej ti v glaiva na pade! Sej na zastopm še ana besiida ne. Anga (lar- kiča sm poslušu, kje tku gorke pra- bu, de se je sunce tist cajt piikazalu, jen anga dohtairja Bitežnika, kjc tku fajn ikričov, de sa ga na aknih še of- ciri posilusal, če glih nisa ncč zasta- pil. Tone. Tud jest sm ga s'lisav. Tku je ^a- vinru k'ot bi z buklc brav. Jož-;;-. Kej z buklc. Tku ie reku, de jeli boda dabil pa pukk, če nas boda še Jemil za narca. Za kaucine tuKk dnarje ket be ga krava — pe;j sej ni za rejčt — za popravt tc bajte pa še piš nie uh ne. Sarnu: Calkaj, aslič, de bo trava zrastla Bejn. trava jc že pair bortov zrastla cd tistega cajta, mi sma pa rebeži kat sma bli. Onka simotišnca, vse be palamu! Tone, Le lepu pačas. Ce vuz dovga ni na- mazan, sc že sam paloim. Boma pa se mi frajiičc daina vabdirza'l: Ti men ne-č, jest teb tud neč! Jože. Bejn, imajc mnejne ad ims kot de sma cigauov aslič, kiunaj ga je nava- du de mu ni slanc jedu, mu ie pa erknu. Tone. Če krava niima piče, na daje mlika. Jože. Paslanc Seek je lepu pabidav: Mi na mucama, deb mas kdu ajatutaija, kar nam pa prabic gre, nej nam daje. Tone. Tu je bcsida. Hudimana, na prejga maje boim se pršu, čc na bo nee. Jože. Marbit bada mislel, de mi tku ab- labujoina kot ani, ka nee na daje. Tone. Pr mej! Če mi vablubma, tud gvi§- na nardima! Z Bugani za zdej! Po svetu. s. Zunanja trgovina Anglije. Vred- nosit uvoza v Anglijjo je znašala v fe- bruarju 63.374.882 Steriingov nasproti 70,488.000 šterlingoiv prejšnjoga nieseca in 97,000.000 v meseou febnuairju 1921. leta. Izvoz je dioseigel 68,509.270 šterlin- gov. V januarju je znašal 71.606.000 stör- lingiav. Za oba meseoa lobosnijega leta je znašal uvoz 145,863.113 napnoti 214.051.576 v isiti dobi lanskega leta. Izvoz v obeh prvih meseeih 'tetoccigia le- ta pa je dosegel 140.115.085 štorlingov naisproti 178,937.247 v meseem januiarju in februarju 1. 1921. s. Veiika nesreča na morju. Listi objaivljajo vest iz OibL-laitarja: Med va- jaini mornaricc na morju :je trci'l torpedo- lovec v torpedoviko H 42. Torpedovika je 'Utonila s posadiko vred. s. Koliko papirja kroži v Rusiji. Iz Mos-kive porocajo, da je izdala vlada v prvi ddkadii t. m. 14 mHjard rubljev. Vse- ga skupaj kroži sedaj v Rusiji 90 trilijo- niov rubljev. Kratkočastnice. ) Žena že ve... Zdravnik se je vrnil z 'Loiva praznih ¦rok in potožil ženi: «Danes isem ianel nesrečo. Ničesar iiisein usmrtil.« — »iJioma bi bil ostal, i>a bi bil imcil več u- speha....« Po ovinkih. »Kam Vas je ugrtznil pes?« »O moj Bqg, tri dni nisem unogel se- 'deti.« Vedno logično mlsli. »Nasa kolkos ne nese več jaje. Za- 'klali jo bomo,« reče giospodinja. »Ali mislite, da bo poitem kaj ipoma- galo,« skrbno vpraša professor. Gospodarstvo. g. izvoz ječinena, graha in niasti. Ca- rinarnice so bile pooblaščene, da lahko dovoliijo direkten izvoz jeemena, graha in masti letine 1921. g Načrt za ustanovitev proste luke za Čehoslovaško v Sput». V poslednjem času se zopet govori o tem, da sj bo baje ustanovila v Splitu prosta luika /a Celioslovaško. g Čehoslovaški sladkor. Zaloge slad- ikorja so slkoro äzerpane. Lecj? se gi t-o pridelalo še približno za 5,750.000 kvin- talov, od katerih je biio 2,500.000 pro- danih že pred koncern februarja nud- tem kio je 2,750.000 potrebiiih za apro- vizacijo prebivalstva. Ostauek «e djlo- čen za Nemško Avstrib» ^ako da ostaiie za izvoz le zelo majlma količina. g. Nova jugoslovenska ladjedehiiea. iParobrodna družba Aiartinol^č začne v kratJkem z gradbo velike in moderne 'a- djedelniee v Splitu. g. Senieiij vzorcev v Pragi se je svečano otvoril dne 12. t. m. Rastavilo je 2200 trgoveev. g. Nov načrt za gospodarsko obno- vitev niJsIcdGtvenih držav. Listi ponoča- jo, da se peča dr. Bcneš v sporazumu z amerikansko vlado z izdielaivo novega naorta o go,si>od»arsiki obmovitvi masled- svenih drzav. Podrobnosti tega načrta se niso znane. * Dvoje življenj za svežen] Ijubavnih !>isem. Švicarske novine iporočaijo, da je v ndki vasi blizu Ncuchatella .izbruliniil r-ožair v neki koči, v kateri je stamovail delavec Tritz Müller s svojo 20 letrio se- stro Rnžo. Brat in set na sta pobeignüla iz 1'iŠe, ko je plamen že objemaJl pohistvo, toda tisti hip se deJklica spomm, da je o- stail v l'.isi svežeiDj pisüm, ki jih je prejeda eil svojega zaročenca, s katörim se je i- niela v nekaj dneh pnročiti. De'klica se je vnrila in kakor blazna iskočila v hišo, da reši pisma. Ker pa -se mi predofeo virniila, je s/kočil za njo brat, da jo *reši iz og- nja. Toda tudi on se ni več vrnil. Ko j«e liisa pogorela do tall, so našli im pogiar.isöu vsa obžgana brata in sestro, ki sta za sveženj ijubavnih pisam darovala svaje ¦mladio življenje. Naznanilo Naznanja se slaviicimi oboinstvu, da zavarovalnica »F'eniks« v Trstu, zavaruje lazun zavarovanja na življeuje tudi proti požaru. Zavarovalnica »Feniks« »La Feni- ce« ima svoje zasitopnike po vsej deželi Ooriško-Uradiiščanski v Lstri; v Trstu in drugod. Pnporoča se slav. občiustvu da za- varuje svoja poslopja in druge premični- nc p.rj tej dobro poznani zavarovalnici. Glavna zastopstva se nahajajo v Trstu Gorici, Sežami i. t. d. Glavno zastopstvo zavarovahtiee »Feniks«. Zavarovalnica »La France« naznanja vsim onim zavarovancem, ki so zavairo- vami pri tej zavarovalnici in onim, ki vdo- be odpoved zavarovanja, naj se zjilasc pri svojih zasitopnikiih po deželi, kjer jim bode vrediiti njih zavarovanja. üni zavarovan- ci pa, ki ne vdobe odpovedi ostanejo za- varovani tudi za nadaijni. čas pri »La France«, Za zastop. Zavar. »La France«. ™~~ ^NATECAJ. ^^ ~ Župansitvo Anhovo razpisuje mesto Dbcinskga tajnika. Letna placa po dogovoru. Dokaz sposobuosti za razpisano mc- sto je priložiti ponudbi, katera je vposlati podpisanemu do 15. aprila 1922. Anhovo, due 29. niarca 1922. ______Župan: Tinta. št. 182 """"^ """"" RAZGLAS. V smislu 3. člena odloka predsednika miinistcrskeua sveta z due 1-2 t. 1. nazna- nja županstvo obeiine Devin da od 29. t. in. skozi en mescc se nahaja razi)oložen v obč. pisarni v Devinu na vpoj^led seznam oscb. ki so pristojuc v to občino in so v zmislu šcnžermanskc mirovne pogodbe zadobile italjausko državljanstvo po pol- nem pravu. V gori navedenem roku jc prcdložiiti liioi abitnc zaliteve za vpis v slučaju opu- stiitve ali za izbris radi ncopravičenega vpisa. 2upanstvo občinc Devin due 29. niarca 1922 Zupan: Coljja. ZALOGE r„".T„!"« IHHH^HI t e s t e n i n W Knjigarna KatoL Tisk. Društva Gorica, Monfova hila. M. BREZIGAR in SIN GORICA, Via Carducci nek. Gospodska ulica St..19 v dvorišču. Velika zaioga vsakovrsingga , Kmetijskega orodja strojev in obračljivlh pSugav. Konkurenčne cene — Prodaja tudi na obroke. j Ženltna ponudba. 33-letni ffospod, sa- ! liiostojen Rospodar, veleposestnik, cdini in brcz starišev, žcii znaii.ia v svrho takoj- šne ženitve s skrbnim, dobrosrenim do- kletom ali vdovo s premožcnjem, po niož- nosfti tr^ovko qz dežele ali iz mesta. — Ponudbc le s prawm naslovoin in s sliko pod: »Resnosl« na npravo lista. Na prodaj je zcmljjišče za stavbo z vodiijakom. v Via dci (jclsi St. 14. — Za inforrnaoijc sc oy,iasiti: ulica XX Settcin- bre St. 13. STARI SEMN.1I za živiiio in krarno v Lokvi svoječasno sii'oko znani sc zopeit obnovc na 10 apni- la in 9. iiovembra t. 1. Župansitvo občine Lokev due 29-3. 1922. Župan Ant. Muha. MLATILNICA na nafto z vozom in z dvojnim čiščenjcm je na prodaj. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. ! ŽUPANSTVO VOLČE razglasa: Ker moia tukajšiii občinski urad sestaviti i- mcuik onili scin pristojnih ose, ki posta- nejo v sniislu senžermanske m/irovne po- sodbe polnim piravom italjanski državlja- ni, poziva.io sc vse one osebe, ki so pri- stojne v občino Voice in ki bivajo izvcii to občine da predložijo tukajšnemu občiu- skemu uradu družinske liste izstavljene od občinskcua urada one občine kjer se- daj bivajo in siccr najpozncjc do 20. apri- la t. 1. Župan P. Fon. PEČAR izdclujc in positavlja na incsto stedilmike (spa/rherde) vsake oblike, stran- sko-kriitc z majoličnhni ploščami češkc^a izvora. Sprcjema stcnsko kritje kuhinj '/< istimi, kopanih sob, stranič i. t. d. tcr vse v to stroko spadajoče poprave. Delo jam- či — cene zinerne. Za obilen obisk se pri- poroča Josip Pišot, Gorica viia Lun^a 54. J« Lewassiy S^Mi-g^n. Moka, sirk, oves, otrobi, kava, sladkor, špeh, olje, pctrolej itd. j v zvezi z lastno DlšamiCO (Profumerio) Gorica - NA DR0I3N0 nasproti Ljudskemu vrtu Gene brez vsake konkurenzc - Gorica NA DEBELO. NAZNÄNILO. NAZNANILO. Slaimemu občinsli/u naznan]am, da sem na novo olvoril dobroznano goslilna pri Fiegelnu na Travniku šf. 12. - Priporočam se za obilen obisk Nevesie pozorl Neveste pozorl ffia domačo tvrdko An^^^j Mauric GORICA ul. Carducci at. 11 (prej GOSPOSKA ul) I Velika zaioga manufakturnega blaga, volne, žime, bombaža, znieti. — I Ravno došla velika množina moškega in ženskega j sukna, in raznovrstnega perila, kakor tudi svile. I WtT HT lostreiba toina in soliclna! "VI "WE Teod. Hribar (usu - Gorica Corso Verdi 32 (hiša CenlL Posojilnica) Velika zaioga češkega platna iz znane tovarne Regenkarf & Rymann« veakovrslno blago za poročence, kakor tudi velika izhira moškega in ženskega sukna. ! Blago solidno! Cene zmerne! | Josip Kerševani luehauik 1« puškar v Gorici, Sfolni trg 9, desno. Zaioga rsznih šivainih in kmetijskih sirojev, dvokoles, pušk in samokresov, ier vsih posanieznih delov, spadajočih v mehanično in puskarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umeinem vezanju in krpanju. Laytust delavnica In popravljalnica, Stolni trg 5 BV Poniklanje In lakiranje v vsaki barvi. "^pjf Frlporočam Tsakemu Original Mundlos sivalue stroje, ker so najbolj zanosljivl, za te jamčiin 15 let. „ADRIA4* PIVO je najboiiSe .*. Zaioga za Gorico in deželo Franc Barzellini - Gorica Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), jtoi, v Budlmpesti. so ga odstranili na otok "adeiro v mestece Funchal. Truplo bodo balzamirctli in prepeljali na Dunaj, kjer jc ]apraviia njegova smrt globok utis. Pariški »Temps« piše o njem: Vpričo srni-ti naj utilmejo očiianja. Proiti Kairlu ni- lr}anio kaj reči. Upaino, da bodo pustiii ntekrovi pristasi njegov spoinin v mini tcv ^ ne bodo izzvati skritega srda z drznimi apGloj^ijami. Fred sodiščem pirihodnjih fodov ne bo imel Karl mikoli prav. Sitoivil j.ena nrestol, ki je zahteval izrednega m<>- Za» a bil jc le navaden mož. Ostalo ni dm- SeLa nego nagrobui kamen kraj ceste. Nu- rodi snomenik pozdravljajo in nadaljujejo *voio pot. Včeraj je preteklo 4 leta. odkar je bil k'vsi cesar v Gcrioi. Marsikaiteri župan Se J-Ta §e spominia, ker je bila na isti dan u^aiiovljena »Zveza slov. županstov«. Dopisi. ~- Drežnica. Dogodki, ki sc godijo pri llas, inorajo med širni svet. Fret, teden so ^ačeii osožniki raziskovaci morebitne za- °Kfc Oiožja ali streljiva. Frvi dan razisko- Vanja je imel naš obče spoštovani kmeto- I'alec Heroine Alojzij nepničakovano cast, rJa ie dobdl kar celo četo nepoklicanih go-- sl°v na ohisk. Hre/ nosebiiih pozdravov ^ hoteli takoj na delo ali vrata so bila zaklcnjena, ndso vprašali za ključ, am- ?ak kar s kopiioin so razbili ključavnico |t! Sli so brcz vodnika po sobah, razine- :av"ali so oblcko in perilo teptali in kar sc !lni ie poljubilo so vzeli, najrajše so imeli *.ep»i<2 ure, volneuc niu/a-ice, volno, o- ^1'-. in drugc cnake bivan, sli so v h\v\\ tobrali vso krino, tako da ni nifci za krrniti y°c, kmetijsko orodje, katero je ubogi Kt^et sam mipravil, so vse odpeljali. da "!l-a vse novo orou upiti, ako huče ¦°üdüiovati nadalje pol jo. , Na željo srospodarja, da morata biti r'« obč. svelovaica ali g. župan pri pre- j^kovanju so rekli, da ne potrebujejo no- |venc.^a in da so sami žitpan in svetovalcn, ic''Kinc pa jc hotel vedeti, ali so res sami ^tovalcsi in žnpani, in šel je hitro k gosp. 7UDanu, a zvedel je, da orožniki niso la- Čujie! Gosp. župan je rekel »da ne Jjipre nič ukremti proti oro/nikorn.« »üo- u.s^a Straza«, ki sd pred kratkim časom «isaiu, da ima vsak obč. načeinik. aW žu- ft1 višjo moč kot vsak kr. brigadir, kedo az<-\ koinn hocemo verjeti? Gosp. župa- u.a.li Tebi, draga »Straža«; najbrž da te JJ1' ki še najbolj potrebuje. ne here in ftvar nam je jasna. Preiskovanje an tep- j^nju \y\ se jrotovo vršilo dalje. a drugi dan ^ Prišel g. komisar iz Tobnina: zaprisc- Jat iiovo »neustrašeno«; žiipanstvo in je j.a Prosnjo g. župana (Vsa cast inn!) ob- jjllojl, da bo preiskovanje ustavjl. Obenem /^i še povedano, da se v naši občini zi- ^ več his, kjcr so sami tnjci zaposleni, ^načiiiii pa rez dela in kruha. Prosimo ¦^ rjoslance, da bi seozrli v našo občino I Ham dali potrebnih navodil, za kar jim ü^lu-alezni. Anton Zorzut. je,. Sin spominu oeeta, /ki jc pred šestiml L l 29. HI, 1916 v 'inojem naročju za ve- ¦-,.. 2jitisnil trudne oči — odtngan od dru- V ^vojiii drag-ih, daleč doli v lašlkom be- ^iistvu — v skiritem južnoitalijanslkeim ^tecu Campaff-na varav. Salerno; aiel- l 3U' ki je štirideset ilet učil in je vzgojil ^^/'tairejši imcdanski rod, iki je prena- jj 1Cllo in čez uro ucil in ni izpusti'l nobe- je^a sols'keffa dneva v letu, iki je poprc- jj Ul^rl, ker so mo solo vzeli, Iki je svo- (j;1 nčencom Ücupoval saim iknjižice im tu- j' Sani liiranil na tisoee :teh 'knjižic, v ka- ^1}} je popisana šolska zgodovina ®e- l^n';'ih inodaiisikih mož in otroik njih otrdk, n' {e Ijubiil jjorišfke študente in jih vabil te|.erešnije in trp;atev, ki jc bil učitelj uči- T|JJ;'V' 'k'Ojih sinovi so žc skoro učiteljl; <( ^i poštenjaku, lki je v svoji preveliki ~ ^, ?e pretirani postenosti in pravičiiostl i^ Jn ponoči siklical soseda, dal mm kro- jg'^anio da zamj nese vrnit vinar, komur Htt^'l d'olzam, 'ki do svojega 64 ileta ni imel xöpn-e gravide; možu značajnemiu, iki Je ^ žvest poklicu — ostal na svojcm nic- i,0' !'vo se je bližala vojna, in nam odloC- ^ re*kel: »Vi lahko greste, jaz sean dol- ti^1 v°stati z Ijudmi«. a jc zato postal voj- \, ^rtev in je moral na stare dni namesto je *°-Rlužciii poikoj — v pmgna'nstvo, ^Jer ü^^iagal našim 'ljudem lajšati ftesrun- tfti J'°rJe, ki je v agoniji s\roje bolezmi !k!i- \ lla Potncč španskega poslanilka, da ^ 2'Opet daido üdvzeto plačo in je štel })erI:)r^tih vse one, za katere je imel ¦slkr- !ji"!- Kaikor v dno duše iižaljeni JerneJ je %lOrc-kel: jjo f^tirideset let si deflal Jernej.... sedaj Sl doslužil, poveži enlo In pojdi!« in /i vsj, ki ste se učili pri njem brati I)Jsati se boste gotovo hvaležno spo- minjali vašega učitelja in ne boste zame- Tili sinu, ki je hotel počastiti spomin oče- ta, čigar grob je taiko osamljen v daljni tiijini. Uspeh Kmefsko - delav- skih zvez. Vodst\o Kinetsko - delavskih zvez ]c spreielo obvestilo, da jc vlaida privolila v odpis zemliis'kega in hišnorazrednega davka v okirajili, -ki so bi-li po vojni po§k-o- dovani. Ustanovüe se bodo posebne ugo- tovitvene koüiiisije, v katere bo odposlala vsaika davčria občina svoje zastopnikc. Piotslovale bodo pri vsailvom davenem n- radu in sestavljale sezname ti.^tüi dav'ko- plačevalcev, 'katerim 'je treba odpisati zemljiškii dn hišnorazredni davek za vojno dobo in za čas, 'ki jc sledil oTeposredno vojfiii. Veseli nas, da so Kmetslko - delav- ske zveze dosegle ta lep uspeh, 'ki je vell- ¦ke važnosti za naše ljud&tvo. Znano Je, da je tfiamsl-eč poslanec Ščeik po iilkazti Kmetsko - delavskih zvez posredoval po- novno v tej zadevi pri vladi in ikončno jc izšcl 5. t. m. tülfiko pricaikovani ödlok fl- nančnega oblastva. Notranjskoo kirijsko prostovo)jno, gasilno društvo je sklicaio v Hotel-u Didič, 12. marca t. 1. dzvenredni občni zbor. Razpravljajo se je o položaju gasilstva 'in zgradbo gasilnega doma, ter kako priti do njega v teh dra- ginjskih razmerah. Izvolil se pripravljalni odbor, ka'tcri je prevzel nalogo pobirati prop.tovoljne darove. Obračamo se na vsa srea cclokiipnega prebivalstva mesta in okol/ice, te>r nia korporaeije in zavode, da nam priskočijo po svojih močeh v denar- ju ali maiterijalijah v pomoc z prošnjo: Kcr obeina vsled draginjskih razmer v dogled- iiem času ne more pničeti z zgiradbo ga- sjilnega doma, kateri pa je za ohranitev gasilnega orodja, kakor tudii za izboljsanjc gasilstva sploh. najnujnejše potreben, se je prostovoljno gasilno druätvo v Idriji odločilo, da začne pobiirati prositovoljne darove v ta namen. NaproSamo Vas vsled tega, da prispevate po svojiih močeh, da sc postavi čimprejc ¦temclj gasilnega do- ma v dobrobit cclokn.pneira prebivalstva. Pnipravljalni odbor za gasilni dorn: Jur- 'man Matevž t. č. pred. Hladnik Franc t. č. blagajnik, Tratnik Blaž, Berečič Franc odbornika. Kogej Fdlip it. č. tajnik. Politika. = Trocki jo govoril: Olede staiišča sovjetske vlade nasproti evriopslki bu-ržo- aziji ie Trocki izjavil: »Če bo ovropska bržoazi.ia zopet napadia Rusiijo, opustivši novo dospodarslko politilko, ki temelji na sodelovanju s ikapitailističnimi državaJml, bomo morda pnisiljcni vzpostaviti vojas- ki ikomuinizem. = Priznanje sovjetske vlade. Na kion ferenci v Rigi so sklenile Poljska in bal- tis'kc drzave, da priznajo rustko ^ovjetsko vlado. = Ruska delegacljla je odpotovala v Genovo pod vod'stvoim kcwnisairja Crčcrfna ¦line 2 aprila. -- Italijanski vnanji minister Schan- zer se je nuidil v Londonu in ime! .razigo- vor z Loydom Georgem. Baje je prebri- san'i Anglež naimignü. na miožnost angleš- ko italijansikcga sodelovanja v Gemovf. Tudi ise jc infiemmiral, čc je igfledc vairnosti vse v redu. = üenin ni umrl, kot so žc poročali nekateri listi, ampaik je otvoril vseruski sovjetsiki kongres. Pač ogoji: 1. Povratek vlade In koiiistituante z reätoo policijo; 2. odstranl- tev vseli tujccv, k\ so se nasclili v mestu po letu 1918 in octetranitev vseh onih, ki so se udclezili zadnjega diržavnega puča; 3. poravnava vse sikode, ki jo 'je povzro-čila Ita'lija mestu; 4. izbris vseh doligov, ki so jih napravile prejširje reške vlade; 5. lz- ročitev 'lufke, železnic in javnih 'uradov svobodiii rešlki državi; 6. odistranitev vseh Uiradni'kO'V renjiikolov. — Legijonaiii pa so sk'lenili, da bodo zabranili ä vsemi s-red- stvi dohoä Zamelle na reko. = Velika stavka. 100.000 nudarjev v Zedrnjenjh Državah in v Kanadi je zaoeio s stavko. Na splošno je 4}udstivo pnoti tej staviki. ~ Zbornica odjjodena do 4. majnika. Zbornica je na svoji zadnji seji odobrila praraöun z 207 glasovi proti 44 in je bila odgodena do 4. maja. = Svoboda tiska. V Rimu se je vršil sestancik zastopnikov časnikarstva za va- rovanje svobode tis'ka. Povabljeni so bili tudi voditclji polifeičnih stranik. -- Dvoboj. Vodja fašistov Mussolini sc je dvobojeval na sablje z inž. Base- ggiom. Ranjena sta bila oba borilca. — Boji s fašisti. Med fašisti in ikomu- nisti, ddnosno socialisti se vrše tu pa tarn se vedno boji. V Perugiji sta bila ranje- na po en fašist in komumist, v Carrari je bil ubit en kamoinist, v Florenci je bil e- den ubit in štiiie fezko ranjeni. Domače novice. Cenjene sotrudnikc ])rosiimo, naj nam ]>ošl'iejo kaj gradiva za Vclikonočno šte- vtfko »Gor. Straze«, 'ki bo izšla v dvO]- nem obse-gu. — Uredništvo. -1- Sinrtna kosa. V Gabrovici pri Ko- nimu jc uinirl vpokojeni župnik im 'kons. svetiVik tržaške škofije, Anton Nedved. Bil je rodom Ceh. Shižboval je v IstrI. Bavil se je s oeirkveninn starinoslovjem. + Italijanski kazen'ski zakonik. Kot poroca »Edinost« do 20. t. m. me bo kazen skih obravnav. V naše poikrajine 'je uve- den ital. kazensriš,la meka žensika vzela zavoj in cdšla proti miestu. Prosimo dotiöno ženo, maj pinimese oni za- voj v naše upravni&tvo, Ikjer dobi pošteno na grad o. -I- Skandal! Juridični odsek dezeine ¦posvetovalne komisije se je izrazll proti avtonomiijam. 22 glasov ie bilo proti, a 12 za. Predsednik istnskoga dež. zbora je glasoval za avtonomijo, emako popolairi in socialisti, proti je glasovail seve znani žu- pan BoiKivia, ifci je zadnjič v domačem mestncmi svetu idoživel nesmrtno blama- žo. V prvi wsti so odločili g'lasovanje tr- mski 'zastopniiki. Kaj pa oni vedo o avto- nomi'ji. Oorjäke? in Istre? Spregovorilo bo nase ljudstvo šc in še in dokazalo vladi, da ima sanmo ono govoriti, kako aiai si nredi svojo hišo in nihče drugi. i- Shod vojnih oškodovancev. Po neljubi pomoti nam je za igovoram dr. Be- sednjaika izpadol sledeči adstavelk, tki ga tu popravljamo: Nato je govoril v imenu socialistov Stolfa, ki sc je pridružil vsom «klepom In pozdravil boj ljudstva za svoje pravice; 1- sto je storil v imenu ikoimunistov Kosič, Arhitekt Radovič je govoril (v imenu Zveze stavbenih zadrug in posebno povda ril, maj se ne dajo zapeljati od tujih pod- jetij in naj se posluzujejo maših domačih, ki so ustanovljena, ida pomagajo Ijudstvu. fysbilo na občni zbor »Slov. plan. družtva tominskega« ki bo na velikomočni pondeljek dne 17. aprila ob 2. uiri pop. v dvorani gostilne Milkuž pri Sv. Lucijh Vspored: l) Nagovor predsedniika, 2) po- ročilo tajjiika, 3) poročilo blaigajndtka, 4) prememba pravil, 5) predlogi in slučaj- •nosti. Vabljeni so vsi člani in spdoh prija- telji maših planin s Tomiinskega in od dru- god. Radi velike vaznosti naj se blajgovo- lijo videležiti obč. zbora vsi zaupniki In zlasti zastopnitki Bovskega in Kobariške- ga. Predsedstvo. I -h Važno za one, ki potujejo v Jugosla- vijo. Fočenši s 1. aprilom 1922 vozijo sle- deui vlakii dnevno redno: Na progi Jese- niee — Podbrdo direkitni brzovlak Mün- chen—Trst št. 3202, ki odpelje z Jesenic ob 20. uri 11 min. Na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice vlak st. 916 z odhodom iz Ljubljanc glavni kolodvor ob 12. uri, vlak $t. 924 z odhodom iz Ljubljane glavni ko- lodvor ob 15. uri 7 min. in vlak št. 919 z odhodom z Jesenic ob 21. uri 1 m. ter do- spe v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 53 min. Na progi Kranj—Tržič vlak št. 3134 a z odhodom iz Kranja ob 13. uiri 10 min. Po- čcnši z 6. aprilom vozi na progi Podbrdo- Jesenice dnevno redno direktni brzovlak Trst—München št. 4201 s prihodom na Jesenice ob 9. uri 55 min. Počenši s 5. a- prilom pa izos/tanejo dnevno redno: Na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice vlak št. 914; na progii Kranj—Tržič vlak st. 4136. -f Prošnia. Svoječasno sem slišal ne- kaj zvoniti o slovenskem planinskem dru- Stvu v Gorici. Sedaj je vse nekam utihni- lo. Ne vem, aLi je preteklo zimo vse zmrz- nilo ali je šlo v Rim. Saj bi še čakal; a sues kopni lin narava vabi. Zato prosdm sl. urcdništvo prav uljudno v tcj zadevi poiasnila oziroma nasveta, kam naj se vpišem, da nc bom sam — divjak te vrsite. +Vojjnoodškodninsko giasilo nais i- menuje »Delo«. Prav. Mi smo zelo zado- volijni s tern nazivom, to na.s priporoča zelo ugodno tudi pri proletarijatu, pri ti- stih delavcih. katere v obili mcri teži pre- važno vprašanje vojne odškodnine. Le poglejmo v vse bližije olkoličaniske vasi. AH bo tc množice informirala in iresi'la giTHotinc äkode visdka politika? Ni tako za- bitega človeika na vsem Primorskem, ki bi me vedel, da se mora to pereče vpra- šanije resiti prej kot se izvrši svetovna re- volucija, kcr je to vprašanje vsakdanjcirn kmiha in obstoja. Zato simo posvečali ternn vprašanju veli'ko važniost in jo bomo po- svečali, ddk-lcr se me reši za ljudstvo po- voljno. + Ta »buržoazija!« Zadnje »Delo« se izraža na čuden demagoški način, ko pravi, da mi smemo tisikati miladinske li- terature koliikor liočemio, omi pa ne more- jo na/tisniti niti enega pisima, mi smemo pi sal i ecle kolone o umctniku. oni .ie, mi PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Cor so Verdi „Trgovski Dom." Telefon St. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banKa. DelnišRa glavniea SHS kron 50 MILIJONOV. CENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS kron 45 MIUJONOV. ' PODRUaNICEi Brežiee, Borovlje, Celoyec, Ca^e, r Maribop, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. \ Obreatuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezant vlogc po do.^ovoru. Nakup in prodaja vsakovrstuega tujega denarja. — Izvršuje vse v ; bar':•:•. ¦ spada;oče posle najkulantneiše. ' Ur>Ttd»e ure za občinstvo S1^—-12 n od 3—5. ¦ Ob sobotah popoldne» ob nedeljah in praznkih se ne nradnje. smernio pošiljati stotisoče Listo/v lned IJu- di, oni bi ne smeli niti enlkrat na teden iz- iati svojGga glasHa. Kdo snio 'fcisti nni?« Prortetarijat bi kmaki mislil, da brani iko- inunistam do palnega razmaha slovenska primorska »buržoaziija«. »Nain« je pač vseno, če komunisti izdajajo sto listov, za vsako sfcroiko svojega, ee jih nroraijo vzdrževati. Tndi zakon jim tega >ne braiiil. Tudi sine »Delo« pisati o futurizinru, če hoče, samo naj ne anisli, da njena beseda ;ii izpostavljena javni kritiki. in naj ne smatra tc^a otroško za kaiko preganjanije, kalkor tudi smatira sebe naivno za edino pravovorni .izraz vsega delovinega ljud- stva. -f- Po dcželi cifron in rožičsv sc imenje spis Alojzija Filipiča, ki «izhaja v »Mladiki«. V njem je popisa.ua po>t naših medvojnih izgnancev, ki so morali iti v Italijo. Ta ali oni bo našel v tem s luumor- jem prcpletenem spisu svojo pot in svo]e trp'ljeiije, ki je bilo mnogoteirini cnaltoo. Spis i>o pnihajal celo leto. Naroeajte »Mia- diko«! + Novi roman, ki je izšel zdaj v Jknjigi piri »Naši založbi«, se limenuje »Ple- bamus Joannes« od Ivana Preglja, pisate- Ija naših tolminskih gorä. Knjiga je (le za resne l'judi. + XXVI. evharistični niednarodul Kongres v RJmu od 24. do 29. miaja t, I. Dne 25. 'ina'ja, praznilk Vnebohoida N. 9. I. Kr. bo ob 9. maseval &v. Očc v baizili'ki sv. Petra, ob 4. pop. občni sfooid v imeno- vami baziliiki, oziroma v vatijkansikih p,ro- storih. — Naslednje dter iiniajo veselje do godbe. Qlas- bemi krožek bo prinesel mladeriicein obii- lo koristi. Oodba bo vcčjciga obsega ter bo 'služila pri -slavnostih, predstavah, iz- fetih, tdovadbi, sh'öd-ili, dirnStvenih vese- :!icah i. t. d. Sola ali pouk .sc začne po- polnoima na novio in ni potrebno, da je kdio v godbi ze kaj izuöetn. Glede starosti sc zahteva, da niliče nimai onanj koit 14 •et im naj ne presega 18 ali 20 let, iz važ- nih vzrokov se bo sprejeiruüo tudi s;a~ rcjše. Mladeniči, ki se žeiite izivežbali v pjaisbi, ki bo v vašo korist in izobrazbo tor nanodm v zabavo, oglaisiite ti se bo razprav- ljalo na splošni seji. + Brezpo'selni. Z dne 1. april«oin je stopil v novili pokrajinah v veljavo ita'l. zakon za brezposclnc. Kaj bo s tem? To- liko je predpogojev, da bo maWkdjo tarko »srečen«, da dobi -padporo. Kaliko? 30- 40, a v najboljšem slučaju 90-97 iir pod- pore na mesec. Kann naj jih dene? Ta pod pora ne zadostuje. — Uradi za štetje hrez- pöselnih že sprejemajo pnošnfle. + Faraoii, novele Framceta Be\ika so od včeraj nadailje na -književncm trgu in se prodajajo po L. 5.20 izvoid. H- Brzovlak Trst - Oorica - Jeseni- ee - Painaj in obratno je začel z da.n«s- «ljiin dnem zopet voziti. Ob 5. 25 gre iz Tirsta ob 7.10 iz Gorice in ob 8. 42 Iz Pod- brda, ob 22.51 iz Goirice in dojde v Trsl ob 24.30 ())ol ene zjutraj). Razun na ime- novanih ipostajah se ustavlja vlak še na opčinah, v Pi'vacini in pri Sv. Luciji. Voz- ni red za ta vla)k je isti, kot je bil v jeseml. -|- V Pulju so se ispopadli fašisti in ;ko- munistični delavci. Rarrjeni so bili štirje niožje iz revolverjov. Neikaj tržašikih fa- šistov je bilo airetiranih. + Dacarji in slovenščina. Pritožuje- jo se, da se ndkatcri dacarji ikljub zapo- vedi, naj se poslužujejo jezika, v katerem »kdo hoče ž njimi govoriti, branijo tega. Nihče naj ne govori drugače kot sloven- (slko, nji'h dolžnost je, da znajo in giovore naš jezik. -|- Denarnica z večjo svoto denarja ¦in zlato verfžico je zgubila praznl- 'koiii Ozna.njcnja M. D., due 24. 111., je bil v pisarni Goriške Zveze zamen/jen idež- nik. Prizadeti prosi, da mu poznani go- spod zamenjavo čimpreje v istem prosto- ru lobnovi. + Zgubljeno. Pretečeni četrtck je iz- gubjl ubogi mož na živinsikem trgu denar- ¦nioo s pribl'izno 500 lirami. Ker je rnioz res rovrez, se naproša poštenega najdite-Vla, da odida v naše upravništvo, proti po- stavni nagradi. RENČE. V ncdcljo, dne 9. t. m. priredi »Odsek mladinc« v Renčah svojo prvo ve- selico v dvorani n. Brumata. Na vspore- du je: »Sin«, drama v 4 dejanjib ter eno- deianka: »Gigani«. — Začetek točno ob 3. uni popone. Med odmorom nastopa Del. p. zbor. Odsek. DOSPEL je V. zvezek računic. Knjigarna Kat tisk. društva, Gorica, Momtova hiša. Draštva. d. MEDANA Ieži na jezikovni me.il naše dežele uro hoda od Kormina. Radi te» &a le labor, katercija prircdi na veliko- nočni pondeljek »Izobraževalno društvo« v Medßni, velikega poinena. Zatorej pri- Uhlte na velikonočni pondeljjek vsi v Me- dano, da pi-isostvujete postavitvi nove trdnjave na naši jezikovni nieji. d. Bovec. Na veli'konocni pondeljek, dne 17.. aprila t. 1. pomovi pevssko diruštvo »Rombon« v Bovcu na splosno ždjo bur- ko trodejiuilvo_»Kiiiematoigraf« ali »Martin Sni.ola< v d'VCTani igaraže dnuštva S. A. P. v Dovcu. Za-četok tiočiuo ob 6. uri zveCer. Vsa sosed'nja hratsika drustva, (ki se na- nieravajo vdeleziti prireditvc, ¦vljudno pro simio, da nain pravočasno naznainijo, (koll- (ko 6Janov se vdeleži, da se jim bode za- nijoglo rczoirvirati pros tore — Odboir. d. Iz Sta»iijela na Krasu. — Po dol- gem emolctnem .molku priredi tukajšnle bralno in povslko drštvo »Štanjel« due 23. aprila veliiko i)om:ladanslko vesellcio na gra'jskein dvorišču. Pri vese-id sodeluje- jo razna bratska društva. Vspored pirlre- ditve bode v časopisih objavljen pravo- oasno. Za danes pripominijamo, da bode na vspcredu tudi znana FimZgarjcva tro- dejansika narodna igra »Veriga«. — l>obi- čok jc liaatienjen ustainovitvi društvsnega odra, katerega društvo silno pogreša in knjižnici, iz katere naj bi naše «ulkažtljno Ijudstvo zajemalo znanstvo in ikulturo. Trdno smo uverjeni. da nas tega dne zagf> tovo poseti bližnje in dalljno prebivafetvo kršnc-ga Krasa, cvcioče Vipavsike dolime in bratje tarn od sinjega morja. Bližnja braitska drustva so naprošena, da teiga dne ue pr.irede vcselic K obiini udelcžbi vabi odbor. d. Igro »Kinematograf« ali »Martui Smola«, ikatero je vprizorilo v nedeljo cine 26. t. m. v dvorani garaže drustva »S. A. P.« v Bovcu, pevsko društvo »Rom- bon« je izpadla precej nngodno. Dasiravno je bilo zelo slabo vreme, so igro posetilii večinoma vsi doinačini. Opažaiio ise je pa pri igri več slovničnih napaik, ker ije bila igra sama kot tuja slabo prestaviljena v naš jezii'c. V splošnem so igralci izpolnill svojo dolžniost, vendaHe manjikalio je ve- oini mimike. Opažalo se je tudi, da ima diruštvo, ikatero je vprizorilo še-le driii^o igro po vojni, precej nadarjene igralce t&r da se isti zelo zaniniajo za dramatiko In "posvetijo vse svoje moči, za diober vspeh iiger. Le žalibog, da se za dirigenco sle inalokd'O zanrma tcr da manjka v tem po- gledu narodnega duha. To je ravno vzir-ok da še danes vsa, drustva spe, spanje prn- vičnega, vsled komoditete nelkaterih go- spodov. pr. Jadranka. Iz »Uredniske listnice« .ladrankc, U. 4 pod »Pisaču — pisumi« bi se dalo raziumeti, dia je kdo maspnotnik Jadirankc le zato, ker ni priobčila njego- viii umotvorov. Izjavljamo, da »pisun« notic, (ki jih je objavila v zadevi Jadran^kc Mladika, ni nikoli iniel z Jadramko podob- nega s.tika, istotaiko »pisač« v Gor. Stra- ži ne. Drugje pa nihče o JaJdranki pisal ni. Kaj sledi iz tega? Darovi. Dobrodelnost. — Za Slov. sirotišce: P. n. g. Bencdikt Poniž 20 L, Avgusta Clement 10 L. Kmečka bai^ka v Gorici 300 L. Medanski otroci dotoičck od drugc veselice, ki so jo priredili dne 26. marca v prid našim sirotam, 50 L. Vrli oitroci za- služijo vso hvalo. Posnemajtc jih v idoforo- delnosti! Bog plačaj! GOSPODlCNA. ki je absolviirala ^rgov- sko šolo, zinožna slovenščine, itaijansčine, srbohrvaščine, nemščiue, stenograiije in strojepif.ja išče uradniške slnžbe. Naslov pri uprav'i »Goriške Straže«. V Idrijskem okraju je na prodaj več ma- lih in velikih posestev. Kno teh z mlinom. — Naslov pove uprva »Straže«. Gospodarska zadruga za goriško okolico v Vrtojbi ! vabi člane na recini občni zbor, ki se bo vršil v neddjo 23. aprila t. 1. ob 2 in pol uri v Občinskem domu v Vrtojbi z dnevnim re- dom: { 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega ničuna za upruvno leto 1921. 3. Volitev nadzorstva in kirajnih od~ borov. 4. Slučajnosti. Načelstvo. ŽUPANSTVO KOMEN pozivlja vse dzven občine živeče v to ob- čine prisitojnc osebe, da prelo/ijo prcd 15. aprilom t. 1. tukajšneinu uradu dru- žinske liste izstavljene od občinskega ali > županskega uracla one občine, kjer zdaj j biva.jo. j Te liste rabi županstvo za scstavo seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo s polnim pravom. ^ j Župau: .Žigon. j VZA.IEMNA | ZAVAROVALN1CA & FONDIARIJA j zavaruje vse na suhem in na morju proti j pozaru, bolezni goveje živine, zavaruje j za življenje, otroško doto in proti drugim j nczgodam. — Okrajni zastopnik za goriš- j ko in okolico je g. Bensa Ciril. Podsabotin ) št. 178 p. Pevma, Pisairne v Gorici, Piaz- | ?'d Cristo ni več. Toliko na znanje ysnni | g. članeni. — Okrajni zastopnik za gra- diščansko Kras in vipavsko okolico je g. Silič Alojzij, Orehovlie pri Miirnu. j E. vd. Bednarik priporoča sl. občinstvu ; posebno društvenim knjižnicain svojo \ knjigoveznico, Gorica, Viia Croce 6 (nas- j ______ proti Šobkega doma). j IZBRAN LES j zu sodarstvo in moderno poliištvo na \ strojih po • naročilu prirezan, poskoblan ; resp. ositrugan drakslan), jesen, nagnoj, ; akaciija, češnja, lipa, oreh, hrast, gaber, I vlačna bukev, jovha za imitacij n\ahago- : iiija (z navodiloin), suh jelov les; izgotov- \ ljene dvodeni jermenice (Riemenschei- I ben), kola za vozove, furnir itd. dobavlja ! Mchsnična žaga Fužine Aidovščina. l Ako hočete peöi za VEUKONOČNE PRAŽNIKE najbollie p^rice ™ ^remvM kupite ITüökö žt. 00 po L. 2 20 * 0 „ „ J.90 , 1 » , 1.8° ziz nane^g mlina in tovarne teslenH0 flSCOli-PicenO, ^ ^ prociaja v trgovip» na voglu ulice XX Seltembre št. I^3 iD ui. Brigala Pavia šl, 2 (prej ul. Sig)trz» Testenlne p/ve vi-ste po L. 2$ Otrobi (noli) „ , „ . 0.8* Najsjtžje cene za prekupce^ Kontor!sLhi|o ovent tudi zacetiwco l znanjem nernškcga jczika in strojec*5^ ¦tcr nekoiiko korespondcnce spreSme t3' k'oi tvrdku v Ljubijani. Stanovanjc in 1-j?" na istotam. — Naslov nove uprava -^10' riške Straže«. se prodaja pri Mesfni plinarni Gori€a. Via IX Aeosto po sledečih cenah: do 20 kvintalov po L. 40.— za 100 kL do 100 „ „ n 35.- „ 100 . črez 10O „ n „ 30.- „ 100 « Stavbena IŠCEURADNIKA zmožnejja slovenskesa in ftaiijansk^ jezika in če mogoče ttidi nekoliko te^11'^ l>:e. Na žcljo dobi stanovanje istotam. y^ stop takoj ali tekom tesa nieseca. N