> - Najdena listnica. Gledališka iara v treh dejdnjih. (Na slovenski jezik preložil Iv. Tomšic.) 0 s o b e: Zlatdrovii, lastnik katunove tovarne v Ameriki. Jovana, njegova soproga. ¦ • «- • Magda, delavčeva žena. Ljubica, 9 let stara \ *" TE Vragutinka, 6 let stara / nJeni hiSeri- . . f Kme&ko dekU iz vasi. • • t i Krčmarica. , V , - -^ ' ObUnski shiga. t ¦ i Jakob, voznik. ¦ u i .i' - ^«i. i ¦ Prvo dejanje. (Igrališče ob cesti blizu vasi. — Zlatarovič stopi z Jovano od desne strani na cesto.) ZlatdroviL To je strahovito slab pot; tu je človek vsak Cas v nevarnosti za svoje življenje. Jovana. Da, da, ljubi moj, žel^la bi, da bi bila v Aineriki ostala. Zdaj se už6 malo ne mesec dni vozariva po teh slabih potih m v tej slabej kočiji na vse strani po deželi na okrog in čimii ? — ali sva kaj dosegla ? Tega, česar iščeva, našla nisva, in zdaj še ta nezgoda, ki je nama bila na življenje in smrt. Ves čas svojega življenja ne pozabim tega! ZlatdroviS. Žal mi je tebe! Resnica je, da nisva našla, česar iščeva, ia upanje, da bi kdaj našel svojo preljubo sestro, splavalo mi je po vodi. Ali pomisli: to je bila inoja dolžnost, in tudi ti si me silila k ternu, da bi se izpolnila želja mojega uuiirajočega očeta. Nezgoda, ki se je nama pripetila je pa6 sreča v nesreči. Ako bi ne bil konj padel, ter takd voz obstal, gotovo bi se bil voz z naina vred prevrnil po strmem klancu in — najinega življenja bi bilo konec. Bodi Bogu hvala, da sva se le nekoliko usfcrašila ter tak(5 pri življeaju ostala. m Jovana. In kakšen strah je bil to! Še zdaj se tresem po vsein žirotu. Povem ti, da danes ne morem dalje potovati. Prenočiva tukaj v bližnjej vasi in jutri potujeva dalje. Ali ti je všeč tak6 ? Zlatdroirič. Kaj bi nii ne bilo! Saj zuaš, da tvoja volja, bila je vedno tudi moja volja. In najin voznik bo tudi vesel tega, kajti knnja mu sta zel6 trudna, in treba-je, da se nekoliko odpočijeta. Samo to me skrbi, da v tej vasi ne dobiva dobre gostiluice. — Glej, ondu pride kmečko deklti, to nama pove, kako in kaj. (Emečko dekle s polnim košern trave na hrbtu pride od leve strani na cesto; po-atoji, ter gleda radovedno tuja človeka. — Zlatarovič stopi k njej in jo vpraša:) Ljuba moja, ali bi mi znala povedati, kje je tukaj najboljša gostilnica? Dekle. Gostilnice za gospSdo v našej vasi sicer nimamo, ali dobro in pošteno krčmo vama lehko pokažem. Takdj 6na tani je, ki stoji hruška pred hišo. Zlatdrovič. Na tein ni toliko, bodi si gostilnica ali krčma, da bi bilo nama le dobro postreženo. Dekle. To pa to; vozniki in popotniki ondu veduo ostajajo, ter so s postrežbo popolnem zadovoljni. Zlatiirovič. Lepa ti h?ala za tvojo prijaznost! (Potegne mošnjo iz žepa ter vzame srebra denar'iz nje.) Na, vzemi, ker si bila takd prijazna in si mi razložila, kar sem te vprašal. Dekle. Kaj ? srebrn novec ini dajete v darilo ? Ciimi li ? — Mar mi-slite, da sem beračica? (Oijrne se nejevoljno ter otide dalje.) Jovana. Poglej nii prevzetnega deklefca! Pri nas v Ameriki bi se kaj tacega gotovo ne zgodilo. — Idiva tedaj in poskusiva svojo srečo v krčmi, ki jo je naraa pokazalo kmečko dekle. Zlatdrovič. Izbirati nama ni! Počakaj samo toliko, da povein najiuemu VOzniku. (Obrne se proti onej stvani, od katere sta bila prišla, ter zavpije:) He, Jakob! Jakob (od zunaj). E70 me gospod! — S čim naj vara postrežem ? Zlatdrovič. Konj se vendar ni preveč poškodoval? Jakob. Ni vredno da bi govorila 0 tem ! — Na desnem stegnu se je pač malo ranil. Tam doli v vasi mu rano izmijem in mislim, da bode vse dobro. A toliko je, da v vasi moramo nekoliko ur ostati, da se konj inalo odpočije. Zlatdrovič. V vasi bouio preuočili. Zapeljite voz tja doli pred 6no krčmo, ki stoji hruška zuuaj pred hišo, a pazite se mojega popotnega blaga. Jaz in moja gospa greva peš tukaj doli po stezi naprej. Jakob. To mi je zel6 všeč. Jutri se bomo toliko hitreje peljali. Kar se tiče Tašega popotnega blaga, ue skrbite gospod, niti aajmanjša stvarca se vam ne izgubi iz mojega voz^. Jaz ukreneua z vozorn okoli vasi, ker je cesta nekoliko boljša. Zlatdroviči. In zdaj idi, ljnba moja Jovana, tudi tebi je treba, da se malo Okrepiš in odpočiješ. (Oba gresta. — Prestanek za nekoliko časa.) Ljubica (prišedši z leve straiii s košarico v roci). To je vendar pravi križ 3 teui otrokorn; kadar kje obstane, ne spraviin je z niesta. (Kliče:) Dragutinka, pojdi nii, da poprej dom6v prideve; jagod imave zadosti. Kaj bodo mati rekli, saj znaš, da so vselej v velicili skrbeh, kadar naju ai 0 pravein času. 5* 68 & ¦ DraguMnka (od zunaj). Počakaj nu malo; nekaj sem naSla. r LpMca. Bodi mi tiho! Huda sein nate, fcer mi vedno zaostajaš, a mati se bodo jezili, ker naju tako dolgo ni. Pojdi hitro ter vrzi najdeno stvar v stran, saj ni tako nič vredna; ako mi hitro ne prideš, grem brez tebe dom<5v. Dragubinka (pride, držeč roki pod zastor). To bi bilo pametno, da naj vržem najdeno stvar v stran; kaj tacega svoj živ dan še nisi videla. Ugaiii, kaj neki je ? Ljubica. Kaj druzega, kakor kaka polževa lupina. • Dragutinka (smijoč se). 0 jejmina, vse kaj druzega je! • > • Ljubka. Nu potem je kak storž od jelke ali smereke. Dragutinka. In ko bi sto let uganjevala, vendar ne uganeš nikoli. (Potegne roki izpod zastora in pokaže zalo listnico od uauija.) Poglej, kako lepo knjigo sem našla. Kaj tacega gotovo še nisi videla nikoli. Ondu ob cesti trd<5 na dnem klaneu je ležala. Malo ne da se nisem doli zvalila. Ljubica (gleda listnico). To je pa res čudna knjižica; še cel6 ključanico ima in je dobro zaprta. Xaj praviš, kaj je v njej ? Caj, jaz jo hofiem spra-viti v košarico, in doma jo hočeve natanfineje pogledati. Zdaj pa le hitro, da bove poprej doma. Dragutinka. Ne, jaz ne dam knjižice tebi; moja je, jaz sem jo našla. IjuUca. Kaj!? tvoja je? — Ne tak6, ljuba Dragntinka •, niti moja, niti tvoja je ta knjižica, nego 6nega je, ki jo je zgubil. Knjižico morave lastniku nazaj dati, drugače bi bile tatici. Dragutinka. Nu, pa jo daj nazaj, ako znaš, kdo jo je zgubil. Ljubica. Tega sicer ne yem, ali mati bodo uže znali, kaj je treba sto-riti, da se lastnik poizve. Nu, ta bo gotovo vesel, ko dobi knjižico nazaj, in Iep6 se bode nama zahvalil. A zdaj pa le hitro k materi dom6v! (Prime Dra-gutinko pod pazduho ter jo vleče s seboj.) (Zagrinjalo pade.) ..... , Drug-o dejAnje. -, , ,( 1 j, ¦ Igrališče v sobi. Magda (sedeč pri oknu za mizo, drži list papirja v levej roci, a z desno si briše solze iz oii). 0 ta nesrečni list! Vso srečo mi je razdrl za zmirom. — Kak6 grozovft trenotek je to bil, ko sem ga brala prvič, — in danes je tega užč dve leti. Sto in stokrat sem ga už6 prebrala, in koliko solz sem pri njem pretočila, to ve le Bog v nebesih. — Dve leti, in — še vedno nobenega po-ročila o njem ! To je hud6, to je bridk6! — Je-li mogoče, da bi me bil moj Stanko varal. Ali je možno, da bi bil nezvest svojej ženi in nedolžnim otročičem, ki smo ga vendar tako prisrčno ljubili ? N5, tega si niti misliti ne morem! Proč, proč od mene take misli, ki mi razjedajo dušo in srce! Mogoče ni, nikakor ni mogo5e, da bi moj Stanko zapustil mene in svoje otročiče. Saj je bil vedno tako dobev, vestea in bogaboječ. Kako bi bilo mogoče, da bi mogel kaj tacega storiti! Skrb za žen6 in otroke gnala ga je v daljni svet, da pomdre sebi in svojej družirii. — 0 Bog! gotovo ga ni več med živimi na tem svetu, ali pa tiči kje v največjem siromaštvu in pomanj--1., 69 kanji, drugače bi mi vendar poročal, kje da je, in kako se mu godl. — 0 da bi znala, kje da je, hitela bi do njega m mu pomagala, kolikor se pomagati da iu more. — Jaz si sicer misliti ne morem, da bi ga uikoli več ne videla na tem svetu, — ali upanja iraam vendar tak6 malo. — Kak<5 nesrečna sem jaz, uboga mati! Sama moram živeti z ubožnimi otroci in prenašati križe in težave! — 0 Bog! kdaj bode konec mojim nadlogam, mojemu trpljenju ? Ti predobri Oče v nebesih ne zapusti nas, ker ti si jedino naše upanje in tolažilo. (LjuMca in Dragutinka stopite v sobo.) Ljubica. Mati, draga mati, kaj vam je, da se vedno jočete ? 0 prosim vas, nikar se ne jokajte; kadarkoli vidim, da se jočete, tudi meni stopijo solze v oči in z vami se moram jokati. Magda. 0 preljuba moja otroka! kako bi se ne jokala, kadar pomislijn na našo nesrečo. Danes ste uže dve leti minuli, odkar je oče iz d<5ma! Dragutinka. Nu, in oče se zopet vruejo. Vsako jutro in vsak večer -prosimo dobrega Boga, da nam ohrani oeeta ter nam ga zopet zdravega in veselega pripelje dom6v. Mar mislite, da Bog naše molitve ne bode uslišal? Saj ste nas tolikokrat ueili, da raolite? predere oblake, ako pride iz pobožnega in dobrega srca. In to je nasa molitev ! — Zatorej ne jokajte se, ljuba mati, oče pridejo gotovo, to mi je povedala Ljubica uže sto in stokrat. — Kaj ne Ljubiea, da pridejo oče kmalu ? — A zdaj vam naj povem še nekaj druzega, mati; vi še tega ne znate, da sem danes nekaj prav lepega našla! Magda. Kaj praviš, kaj ? našla si uekaj ? Pokaži! Dragntinka. Da, našla sein zalo knjižico; ali čudna knjižica je to. — Mati, take knjižice gotovo še niste videli! S ključanico je zaprta in nihče ne more pogledati vanjo, kaj ima v sebi. Tukaj v Ljubičinej košarici je. Ljubica daj, pokaži knjižico materi. (Ljubica vzame listaico iz košarice in jo poda materi.) Ljubka. Tu poglejte mati, kako čudna knjižica je to. Magda (čudeč se). Kaj ? to si ti našla, Dragutinka ? — A knjižica to ni, to je listnica. Gotovo jo je zgubil kak popotni gospod, ker tukaj v vasi nima nihče kaj tacega. Ljubica. In kaj pravite mati, Čimu je taka listnica? Magda. V listnico se spravljajo listi in tudi denarji. Dragutinka. Če je temu tak6, potlej užž vem, zakaj je tako dobro zaprta. Ljubica. A denarja vendar ni v njej, ker je tako lehka. Magda. To se zna, da srebrnih in zlatih denarjev v tej listnici ni; ali tudi papirnate denarje imamo, in tacega denarja je tukaj notri lehko več tisoč goldinarjev. Dragutinka (čudeč se). Več tisoč goldinarjev je tukaj notri! Dajte inati, da nesem listnico hitro h ključaničarju, on mi jo odpre. Magda. Ne, Ijuba moja, tega ae smenao storiti! Listnica ni tvoja svo- ¦ jina, iu zato je tudi ne smeš odpreti. Dragutinka. Ali mati, saj ne bodem nič vzela, le pogledala bi rada, kakšni so papirnati denarji. Magda. To ni lep<5, da si tak6 radovedna. Tudi bi se ti po denarjih lehko poželjivost vnela. Ali si užš pozabila zgodbo iz sv. pisma, ki nam pri-poveduje, kako je Eva v raji zapoved božjo prelomila in tak(5 grešila? Ako 70 bi ne bila Eva iz radovednosti prepovedanega sadti pogledala, gotovo bi ga ne bila tudi jedla. — Ne, Dragutinka, nž; listuieo moramo zaprto, kakor si jo našla, dati lastniku nazaj. Dragutinka. Kako pa naj damo listnico nazaj, ako ne vemo, čigava je in kdo jo je zgiibil ? Magda. Ne skrbi zato, Ijnbo moje dete, to prav lehko pozvemo. Listnico bomo dali gosp. župnikn. da jo jutri, ker je ravno nedelja, z lece oznanijo ljudem; gotovo se bo potem ajen lastnik hitro oglasil. (Zdajci se sliši od zunaj občinski sluga, ki ljudem nekaj naznanja.) Občinski duga. Daje se vam na znanje, da je nek tuj gospod pred jedno uro ob velikej cesti na Smolnikovem klancu izgubil listnico. Kdor jo je_ našel in mu jo prinese nazaj, dobi 50 goldinarjev plačila. LjuMca in Dragutinka (ob enem). Evo! lastnika imamo uže tukaj. Magda (k oknu stopivši, zakliče:) Tomaž! kje je tuji gospod, ki je zgubil listnieo ? Obcinski sluga. V krčmi tam doli pri sosedi; ali ste morda vi našli listnico ? ,-....., Magda. Moja Dragutinka jo je našla. ,; Občinski sluga. To me veseli; zdaj mi ni treba dalje po vasi letati in razglaševati izgubljeno listnico. Čestitam vam k lepemu darilu; petdesefc goldinarjev vain bode prijeten dar. Magda. Kolika sreča! Da, ljubi Bog, ti nas nisi zapustil, v največjem pomanjkanji prišla nam je tvoja pomoč. Yeselita se, otroka, ia zahvalita se dobremu očetu v nebesih. Pefideset goldinarjev je obljubljeno onemu, ki listnico najde. S tem denarjem nam je pomagano v uajvečjej sili. Dragutinka. Ali vidiš, Ljubica, da sem vendar nekaj dobrega našla. 0 kako me veseli, da setn bila tako srečna! Magda. Idi, Dragutinka, ti moje srečno dete, in ti Ljubica, zdaj gremo doli k sosedi, da ponesemo listnico tujemu gospodu; znam, da je v velikih skrbeh. (Otidejo.) (Zagrinjalo pade.) . ,., ,. , Tretje d^j^iije. -v (Zlatarovič in Jovana sedita v krčmi za mizo. Na mizi vino in jedila.) Zlatdrovič. To bi bila pač velika nesreča za naju, ako listnice ne dobiva. Jovana. Več kakor tisoč goldinarjev v jednem dnevu zapraviti, to bi bilo vendar malo preveč. Zlatdrovič. Za denar mi še di toliko, to izgubo bi lehko pozabil, ali žal bi mi bilo. slike mojega rajncega očeta, bila je jedina, ki sem jo imel ¦ od njega. — Vprašati moram, ali so se ljudjč uže vrnili, ki so šli listnico iskat. He, krčmarica! Krčmarica (pristopi k mizi). S čim naj vam postrežem ? Ali vatn naj prinesem vina? Zlatdrovič. Ne, vprašal bi vas le rad, ali so se ljudje už4 vrnili, ki so šli listnico iskat? ' . ' Krčmarica. Eavno kar so tukaj. 71 Zlatdrovii. In listnico so našli P -i ' ¦ ¦ ¦+"" * "r- r * •'->'"¦ Krčmarica. Žalibog da niso. -' ¦ -^1 ¦'•' Zlatdrovič. A]i so jo pa tudi na pravem kraji iskali ? Krčmarica. To mislim, da so. Vaš voznik je šel ž njimi in ta najbolje zna, kje mu je konj padel; ondu ste menda tudi listnico zgubili. Iskali so jo na vse strani okoli, pa tudi po vsem potu, po katerem ste vi šli s svojo gosp<5, ali nikjer niso listnice dobili. Gotovo ste jo uže poprej kje zgubili. Zlatdrovič. To ne, kajti ravno v istem trenotku, ko je konj padel, imel sem še listnico v rokah. Ko skočim iz voza, dejal sem jo v žep sroje po-vršne suknje, ki sem jo imel čez ranao, in iz žepa mi je mogla pasti. i : Krcmarica. Potem jo je uže kdo drugi pobral. Zlatdrovič. To je slabo tolažilo za lnene. Jovana. Listnice ne dobiš nikoli več. Kdor jo je pobral, ta je gotovo ne prinese več nazaj. Krčmarica. To ni leptf, gospa, da si kaj tacega mislite o nas. Hvala Bogu, v našej vasi so zgolj pošteni Ijudje, in ako je kdo listnico pobral, go-tovo vatn jo priaese, nato se smete zan^sti. Le potrpite malo. Oče župan je poslal občinskega slugo po vsej vasi, da razglasi vaSo izgubo; kmalu bomo slišali,. pri čem da srao. Ali želite, da vain s čim postrežem ? Zlatdrovič. Hvala vam lepa! za zdaj imava vsega zadosti. — Ali po-čakite nu! Dajte 6nim, ki so listnico iskali vsacomu kozarec vina na lnoj račun. Krčmarica. Storim, kakor ste ini ukazali. Ali povem vam, da naši ljudje za svoj trud plačila ne iščejo. To delo bi vam tudi zastonj storili. (Otide.) Jovana. KrSmarica je pač poštena duša! A to se mi vendar malo preveč zdi, da si misli, da so tudi vsi drugi ljudje v tem kraji taktf pošteai kakor je ona Da, ako bi bili vsi taki, kakor je ono kmečko dekle, ki je z nama govorilo na cesti, potlej jej rada veijainem, da je tu v tem kraji 'po-štenje doma. Zlatdrovič. Slovanom je poštenje značaj; zatorej tudi rad verjamem ženi, kar je govorila. (Krčmarica stopi naglo v sobo, za njo Magda in njeni dve hčeri.) Krčmarica. Ali nisem prav rekla, da imamo pri nas zgolj poštene ljudi ? Evo, listnica je uže tukaj ? (K Magfli.) Tukaj je gospod, čegar listnico ste našli. (Odstopi.) ! / Magda. Listnico vam prinesera. Moja Dragutinka jo je našla. Zlatdrovič. Kaj, to dekletce tukaj je uašlo mojo listnico ? — In kje si jo našla, ljuba moja? Dragictinka. Tara gori ob cesti na Smolnikovem klancu je ležala na tleh. Iskala sein jagod pa so bile vse poteptane. Jovana. Kako Ijubezajivo dekletce je fco! Zlatdrovic. Vi ste poštena žena, in ze,16 sem vaui hvaležen za najdeno listnieo, kajti povem vam, da imam t njej petuajst sto goldinaijev v papirji. Z veseljern vain izplačam darilo, katero sem obljubil. Jovana. A to Ijubeznjivo dekletce tukaj uiora še posebej dobiti darilo od meae. (Vzame zlat križec z vratii, ter ga obesi Dragutiuki okoli vratii.) Na, tukaj imaš zlat križec, da ga nosii v spomin na rnene. Spomiajaj se vedno na 72 Boga in njegovo pričujočnost, kadar koli boš v kakej skušnjavi, in Bog te bode varoval, da ne storiš nieesar, kar bi bilo zoper njegovo zapoved. Dragutinka (poljubivši gospej roko). Glej, Ljubica, kako lep križec imam! Zlatdrovič. Žena, vi ste svoje otroke dobro vzredili; to bode vam iu va§im otrokom obilo božjega blagoslova doneslo. — A povejte mi zdaj od- kritosrfino, — bi li mi bili listnico tudi potem nazaj prinesli, ako bi bili znali, da ima toliko denarja t sebi ? Magda. Gospod, kaj si mislite o meni ? — To se zna, da se mi je tak6j zdelo, da mora listnica veliko vrednost v sebi imeti, ker ste najdeniku toliko plačilo obljubili. Ali povem vam, naj bi bila tudi znala, da ima list-nica Bog zna koliko vrednost v sebi, rarao tako hitro bi vam jo bila nazaj prinesla, 5e bi tudi ne bili najdeuiku nobenega plačila obljubili. To je sicer res, da smo zel<5 ubožni, ter se imamo z največo silo boriti za vsakdanji kruh, ali poiteni smo in pošteni hočemo ostati, naj bi se nam še tako trda godila. Zlatdrovič. Vse to vam rad verujem; zatorej oprostite, ako vas setn znabiti s svojim nepremišljeniin vprašanjem razžalil. Tega nisem mislil sto-riti! — Kakor ini ste ravno pove.dali, ste zel6 ubožni; brž ko ne ste vdova? Magda. 0 Gospod, ko bi bila vdova, bi svoje križe in težave zuabiti laže prenašala. Ali vdova nisem, moj mož me je pred dvemi leti zapustil in še dandanes ne vem, kje je, in kako se mu godi. Jovana. To je grozovit, nesramen človek! Magda. Ne sodite prehudo o mojem možu, dobra gospa, on nas ni zapustil iz hudobije. Bil je vedno dober in pošten; ali skrb za vsak-danji kruh gnala ga je od nas. Po njegovem odhodu sein našla dorna na mizi list, katerega sem uže sto in stokrat prebrala. Ni čudo, da ga uže od besede do besede na parnet znam. List se glasi: ,/Preljuba žena! Našega siromastva ne morem dalje gledati. Smiliš se mi ti, smilita se mi otrdta. Bog v nebesih zna, da bi vam rad pomagal,. ako bi \e> mogel. Prosjačiti me je sram, ker sein še čvrst ia mlad ter za vsako delo spo-soben. Ne kaže mi druzega, nego da vas zapustim ter si poiščern za-služka v kacem drugem kraji. Svet je velik in širok, ter upam, da bo imel tudi za nas kruha. Kakor hifcro najdem kako primerno službo, tak6j bodem pisal, da pridete za menoj. Do istega časa potrpite ter zaupajte na Boga. On je dober oče in nas ne zapusti, le skušati nas hoče, ali mu tiidi v trpljenji in težavah ostanemo zvesti in pokomi. S trdnim upanjem, da se skoraj vidimo i. t. d." — Iz tega vidite, da moj mož ni hudoben. Ljudjč so govorili, da je šel v Ameriko. A jaz nisem potem nikoli več slišala o njem. Zlatdrovič. Kako to, da ni mogel v domačem kraji dobiti potrebnega zaslnžka ? Magda. Poskušal je vse, a zamau. Moj mož je tiskar za katun (bom-baževino) in je imel službo v nekej tovarni dve uri od tukaj. Gospodar ka-tunove tovarne je prišel na nič in moj mož ob službo, ker tudi v drugih tovarnab. zaradi slabih časov ni bilo dobiti dela. Zlatdrovič. Kako je ime vašemu m6žu ? ' ' Magda. Staako Novak se pige. Jovana (čudeč se). Stanko Novak ? — (Zase.) Kako mi je pri srci; ali ni to ime našega tovamiškega paznika (nadzornika) ? 73 Zlatdrovič (zase) Ti 88 pač ne motiš! (K Magdi.) Prosim, povejte mi še več o svojem m<5žu, opišite mi ga natanko, kakošen je in kak6 izgleda. Jaz po-tujem mnogo po Ameriki, znabiti, da ga kje najdem. Magda. Dvomim, da bi ga našli, ker ga gotovo ni ve<5 na tem svetu; ako bi bil živ, gotovo bi mi bil užfi pisal. — Moj mož Stanko je srednje ve-likosti, krepke postave, ima črne lase in rujave oči. In čimu bi vam ga opi-sovala? Tukaj poglejte njegovo hčerko Dragutinko in njenega očeta imate ži-vega pred seboj. Jovana. On jeJ Dekletce je živa podoba svojega očeta. Zlatdrovii (k Magdi). Veseli me, da sem tako srečen ter vam o vašem m6žu morein kaj več povedati. Vaš mož živi in je v dobrih okolnostih. Jaz ga poznam kakor samega sebe. Dober in pošten človek je to. - Magda. Kaj ?! Vi poznate mojega moža ? 0 Bog! bodi usmiljen meni ubogej siroti. — Tak6 je vendar resnica, da je moj mož pozabil mene in svojih ubogih otročičev ! Zlatdrovii. Prosim, poslušajte me! — Vaš uiož je šel res v Ameriko. Iz začetka mu je šlo zel6 slabo, kakor vsaceinu, kdor se presoli iz svojega r6dnega kraja v tuj, neznani mu svet. Siromak se mi je smilil in vzel sem ga v svojo tovarno, kjer uže leto in dan prav natančno svojo službo opravlja. Verjemite mi žena, da smete ponosna biti na svojega moža. Tak6 pridnega, razumnega in zanesljivega človeka še nisein imel v svojej službi, kakor je vaš mož, Stanko Novak. Zat<5 sem ga pa tudi pred svojim odhodom postavil za druzega paznika svoje tovarae. Tudi mi verjemite, žena, da vaš mož ni pozabil niti vas niti vaših otročičev. Kolikor ga poznaia, skrbi zel6 za vas. Živi jako varčno, da bi, kakor mi je sam pripovedoval, prihranil si toliko, da vam more potrebne denarje poslati, da bi se preselili k njemu v Ameriko. Bodite torej potolaženi, ker gotovo bote dobili kmfilu pismo in denarje od njega. Da pa ne bote tačas pomaDJkanja trpeli, podvojiti hočem darilo, ki sem ga obljubil' najdeniku svoje listnice. Magda. 0 plemeniti gospod! Vas je ljubi Bog poslal meai in mojim otročičem v tolažbo. Kak(5 naj se vam zahvalim! To poročilo je večja sreča za mene, nego da bi mi kdo dal tisoč goldinarjev. — Otroka veselita se, vajin oče živi, in kmalu bomo pri njem! Ljubica (k Dragutinki). Ali ti nisem rekla, Dragutinka ? Dragutinka. Da, da, in kako si ti vse to znala? Zlatdrovič (k Jovani). Glej Jovana, najino potovanje vendar ni bilo za-man. To je, da nisva našla moje sestre, ali Bog je obrnil to stvar tak6, da je ta uboga žena po naji našla svojega moža. Jovana. Kes je tak6; previdnost božja je čudna, in upanje me navdaja, da tudi tvojo sestro najdeva. — Kaj misliš, ali bi ne bilo dobro, ako bi tukaj tej ženi razodel, čimu midva potujeva po Evropi ? Znabiti da nam Bog po njej pokaže pot do tvoje preljube sestre. Zlatdrovič. Prav rad storim to, ako je to tvoja želja. (K Magdi). Poslu-šajte me, ljuba moja, naj vam zdaj tudi jaz povem, zakaj sem prišel iz Ame-rike tu sem v vaše kraje. Pred dvajsfetimi leti šel sem kot mlad ključaničar iz Evrope v daljno Ameriko. Prva leta se rni je zel6 slabo godilo, a zaupal sem na Boga in tak<5 sem se privadil kmalu težavnemu življenju. Naposled 74 dobim službo mehanikarja t nekej velikej tovarni, in hitro sem napredoval. Bog je blagoslovil mojo pridnost in moje delo in uže v desetih letih sem si toliko prihranil, da sem delo lehko na svojo roko začel. Kupčija mi je šla dobro izpod rok. Ko viditu, da sem na trdnem slališči, pisal sem očetu in bratu, da bi prišla k meni v Ameriko, kar sta tudi storila. Bratu sem dal v tovarni službo prvega paznika. Kdo je bil srččnejši, nego li jaz! Jedino, kar me je bolelo, bilo je to, da svoje sestre nisem mogel uikakor pregovoriti, da bi bila zapustila domovino in šla k meni v Ameriko. Mnogo listov smo jej pisali, ali nobenega odgovora ni bilo od nje. Naposled se je nas polastila misel, da je ali umrla, ali se je pa preselila iz svojega rSdnega kraja v kak drugi kraj. Dalje nismo več vprašali po njej. Pred šestimi mfeseci so mi umrli moj dobri oče in umirajoč so mi še naročili, naj storim, kolikor raorem, da poizvem, kje je moja sestra, in ako je še pri življonji, naj jo vzamem k sebi, kajti ze!6 jih skrbi, da sirofca živi v poinanjkanji in bedi. Da bi očetovo poslednjo voljo izpolnil, podal sem se na pot iz Amerike v Evropo in kakor vidite, na tem potovanji me spremlja tudi moja soproga Jovana. Ali žalibog, namčn najinega potovanja je bil do zdaj še brez vsega vspeha. V mojem rSdnem kraji sva le toliko zvedela, da je moja sestra takdj po očetovem od-hodti sla v mesto služit, a kasneje se je omožila z nekim delavcera, s ka-terim je zapustila mesto in šla nekam drngam. Vsa moja nadaljna pozvedo-vanja bila so zaman. In tako mi je upaiije, da bi izpolnil zadnjo željo svo-jega rajncega očeta, splavalo popolnem po vodi. Samo to me veseli, da sem zgubljeno listnico zopet našel, kajti v Djej hranim sliko svojega rajncega očeta, in ta slika je jedina, ki jo imam; — njena zguba bi mi bila v inojo največjo žalost. < Magda (ki je z največjo pozornostjo vse to poslušala). 0 Bog! o Bog! kako mi bije srce. Ali je mogoče ? — Prosim vas, pokažite mi podobo svojega rajncega oeeta, pokažite, pokažite mi jo! , Zlatcirovič (vzemši sliko iz listnice). Od srca rad; tukaj jo imate! Magda (prime naglo za sliio in jo na svoji ustni pritisne). 0 Bog, moj OČe, moj preljubi oče! ... .L Zlatdrovič. Kaj ? — Vaš oče ? Kako se je imenoval vaš oče ? Magda. Franjo Zlatarovič se je pisal in je bil ključaničar v Zabrezji. Zlatdrovič. On je! — Magda, moja preljuba sestra! (Objame jo.) Moje potovanje tedaj ni bilo zainan. 0 koliko veselje ! — Ali zel6 si se tepreme-aila \ teb dvajsetib Ietih! Jaz bi te ne bil nikoli spoznal! Magda. Tudi jaz bi te ne bila spoznala; ali nekako posebno čutje se je vzbudilo v mojem srci, ko sem te zagledala. Jovana. Prisrfino vas pozdravljam, tnoja preljuba svakinja, kakor tudi vaju, preljuba moja otroka! Zlatdrovič. Kako bvaležen sem ti, Jovana, za tvoj nasvet! Ako bi mi ne bila ti potovanja v Evropo nasvetovala, nikoli bi ne bil našel svoje pre-ljube sestre. Jovana. Bogu se moramo aajpred zahvaliti. On nas je po prečiulnih okolnostih pripeljal do tega, česar sva^željela. Da je konj padel, to je bila božja previdnost, ki je naju v tej vasi ostati prisilila ia tudi izgubo tvoje lisfcniee provzročfk. Po previdnosti božjej je moral ravno obrok fcvoje sestre 75 listnico najti in njegOTa mati ti jo je morala nazaj prinesfci. Ako bi se nama ne bila nesreča s konjem prigodila, popotovala bi bila memo tvoje sestre, brez da bi jo.bila dobila. Magda. Ves čas svojega življenja bom Bogii zat<5 hvaležua. Denašaji dan, ki je bil pred dvema letoma najbridkejši v mojem življenji, prinesel mi je danes največjo srečo. Takrat sem zgubila svojega moža, in danes, najdem moža in brata. Zlatdrovič. A. zdaj nam je treba misliti na prihodnost. To se tak6 umeje, da boš ti, preljuba sestra, s svojima otročičema sla z nama v Ameriko. Če bi tudi ne gledala nato, da se bo s tem želja uajinega rajncega očeta iz-polnila, vendar moraš iti z nama, ker to ti naklada dolžnost do tvojega možL in ljubezen do tvojih otročičev. Magda. 0 preljubi brat! z največjim veseljem idem z vama. čimu bi tudi ostajala tukaj, kjer nimain niti sorčdnikov niti znancev ? Zlatdrovič. Tedaj je Yse dobro. Jaz grem s svojo soprogo Jovano še v bližnje toplice in čez štiri tedne odrinemo v Ameriko. Tačas pripravi vse potrebno za odhdd. Dal ti bom še poprej denarjev, kolikor jih potrebuješ, da vse svoje stvari v red spraviš. Jovana. Komaj čakam, da bi bili uU na svojem d<5mu. Zlatdrovič. In ondii v našej. novej domovini hočemo godovati veseli dan našega snideuja, ko bomo vsi skupaj prav srečni in zadovoljni. (Zagrinjalo pade.)