Od izsreje ženske mladosti. (Dalje in konec.) Perva ženskina dolžnost je, da se uči služiti po nauku ia duhu svete vere. Vera ji bo pokazala, da ravno po tem ona naj bolje skerbi za svoje in druge. Blagor dekletu, ktera ima pri svoji materi lepo ogledalo vseh teh čedtiost! Ali žalibog, da je malokje tako! Dotaknil sem se tukaj s peresom rane, na kteri človeštvo hira. — Kaj poraaga lepo učiti, če pa otroci ne vidijo lepih zgledov. Tudi šola ne niore veliko opraviti, kjer domaea hiša podere, kar oua postavi. Xaj veeji sovražnik ženskega spola so nečimerne želje ljudem dopasti. Kakor hitro ta zapeljivec ženskino serce znotraj posede, tudi kraali pride vnanji zapeljivec. Slepa mati pa sama svojo hčerko lepša in napravlja; jo hvali, kako je zala, in jo k ogledalu pelje. Tudi jo pridno zagovarja, če jo drugi Ijudje svare, in tako sama v nji budi' napuh, in varno skerbi, da ta strupena cvetica dalje raste, iii da njeno hčerko poslednjič umori. To se godi veliko bolj pri izreji deklet, kakor dečkov. — Tako gre od roda do roda. Mladost odraste, hrepeni če dalje bolj po svetni hvali, se sramuje dobrega, če je nihče zato ne hvali; vere ima le toliko, da pošleno pred svetoiu izhaja, in vse misli so le v to obernjene, kako bi ljudeni bolj dopadla. Ker se ni navadila od mladih nog staršev spoštovati in ubogati, jih tudi ne spošluje, ko odraste. Kdor pa svojih pervih dolžnost ne spolnuje, kako se more od tacega pričakovati, da bi druge spolnoval! — in kdor se ni navadil od mladosti Gospodov jann nositi, ga tudi v starosti ne bo nosil. Bodimo previdni učeniki, da tudi ini ne bomo strupeni cvetici — ošabnosti •— prilijali. Le pohvalinio otroka, da mu napraviino veselje do učenja in čednosti, pa opuščajmo hvalo, kadar vidhuo, da otrok preveč po nji hrepeni. Vadimo jih, da bodo pokorni in trudinio se, da jih bouio napeljevali h kerščanski ponižnosti; ter jim kazali, da hvala ni toliko vredna, kakor jo svet ceni, — da se mora dobro storiti le zavoljo Boga, in da ni treba kristijanu toliko porajtati, kaj bodo Jjudje rekli, — da mora vsak naj prej skerbeti, da ga bo Bog rad iinel, in če ga bo Bog rad imel, ga bodo tudi vsi painetni ljudje radi iineli. Priporočuje naj se dekletom, da naj sicer obleke nikar ne zanemarjajo; in da naj snažnost Ijubijo, — da se pa painetnemu človeku ne spodobi zavoljo lepe obleke ali postave ošabnemu biti, — da lepa duša pri Bogu veliko več velja, kot lepa obleka, in da je človek le za nekaj časa na svetu. Tako naj skuša učenik slabe zglede po svoji nioči neškodljive storiti. — V svojem obnašanji naj bo učenik pri ženski mladosli prijazen, pa naj vendar nikar ne prizanaša kakih napak. Dekleta utegnejo v šoli še bolj hudobne biti, kakor dečki, ker so od doma toliko slabeje odrejene, ker se je znabili njih napakam pregledovalo, in po svojem nagonu so v stanu, učitelju veliko nevoIje in sitnosti napravljati. Učene predmete dekliči malokdaj dobro razumejo; zadosti je, da predmet po svoje nekoliko zapopadejo, ker jim je tudi po njili stanu globoke učenosti malokdaj treba. Ker pa na pol učenost človeku več škoduje, kot koristi, je treba učenke podučevati in djansko vaditi le v takih vednostih, kterih bodo v življenji potrebovale, postavim rajtanje iz glave i. t. d. To pa je večkrat prav težko, ker so dekleta zeld razmišljene in kratkih niisei, in če je res, da je polje tukaj bolj pustotno in nerodovitno, nikar ne obupajmo, zakaj, kjer je večji trud, je tudi plačilo bolj obilno. Stori, kar nioreš — blagoslova pa od zgoraj pričakuj! Zakaj pa je dobra izreja ženske niladosti toliko ceniti, in zakaj je vredna, da se ž njo trudimo, Iahko razumemo, če pomislimo, da so ravno ženske perve odgojiteljice svojih otrok, in da pervi nauk, perva izreja človeku večidel za ves čas življenja ostane. Materne ljubezni in skerbi nobena šola, nobeno vodstvo ne more nadomestiti. Kako bo ženska sploh, kako posebno mati svoje dolžnosti prav opravljala, če jih ne bo vedila, če se ne bo že od mladih nog navadila zatajevanja samega sebe, in če ji ne bo kerščanska vera moči in stanovitnosti dajala! Vse ženske so take narave, da se kake reči z ljubeznijo ali s sovraštvom poprimejo; njih serce je nekako bolj prazno, in potrebuje kakšne reči, ktere se oklene, in to veliko bolj, kakor pri moških, v kteri se z mnogiuii vnajnimi opravili motijo. Koga se toraj hočejo one poprijeti, česa se deržati, ako ne kerščanske vere, v kteri vse najdejo, kar niore bolno serce ozdraviti, in vse težave in zopernosti lajšati. Res je, da moški ravno tako potrebujejo moči in stanovitnosti od zgoraj. Ali kolobar njihove delavnosti je ves drugačen. Kakor oznanovavci božje besede vživajo oni sladko tolažbo, ko vidijo blagoslov božji pri svojem delu, — kakor poslanci tega, ki je prišel zgubljene ovčice iskatj se vesele, da Bog po njih, slabih stvareh, svojo milost deli; ali nuna v samostanskem ozidji vseh teh tolažb ne vživa; nji mora biti nebeški ženin čez vse in v vsem. Dasiravno je tnož krepkejega duha in stanovitne volje pri svojih verstnikih veliko sitnosti in zopervanja skusil, je vendar nehvaležni svet spoznal poslednjič njegov trud; slava, ktere ni iskal, nm doni od vseh krajev; on se tega veseli, ko vidi, da se je za neumerljivost trudil. Ali pri gospodinjah in ženskah ni tako. Njih Iruda svet ne pozna, njihovo življenje je podobno pohlevnemu studencu, ki se mirno po livadah vije, travnike in polje napaja, in na vse sfrani rodovilnost izliva. Njih življenje dostikrat le Bog sam pozna. Naj se ledaj dekliči zgodaj vadijo tihe delavnosti in marljive pridnosti. Kjer se v dekliški šoli učenke v ženskih večernih delili podučujejo, more šola veliko pripomoči, da se dekliči pridnosti in deJavnosti privadijo; še več pa tukaj doniača hiša opravi. Ne bilo bi tolikanj revščine, zlasti po mestih, ko bi se bile ženske pridnosti in delavnosti navadile, in mnogim hudobijam in pregreham bi bila pot zaperta. Ali kaj pomaga lukaj govoriti, ker je današnji svet skoro pozabil, kar je Bog sam očitno izrekel: ,,V trudu svojega obraza boš jedel svoj krub vse svoje žive dni." Mehkužnost se širi po širokem svetu, revščina in razujzdanost pa jo nasledovate. Kervave solze bi človek točil, ko preniisli, kako matere svoje naj svelejše dolžnosti, po nevednosti, nemarnosti ali hudobii opuščajo, in tako up boljše prihodnosti pri otrocih v korenini zaduše. Malopridnost še Ie potem široko po svetu kraljuje, kadar tudi strah božji in kerščanstvo pri ženskem spolu zgine. Francoska prekucija je še le potem tako grozovita postala, ko so ženske furije okoli guilotine plesale. Strah in groza! kadar iz ženskega serca vse blage čutila zginejo, in ga strasti iz brezna v brezno pehajo, dokler revnega življenja ne končajo, in se v večni brezen ne pogreznejo. Večidel nastopi takšna terdovratnost, da ves up poboljšanja zgine, kakor malokdaj pri moških. Slavni nemški pesnik pravi: ,,Geht es ein in des Bosen Haus, so hat das Weib wohl tausend Schritt voraus", — Zenske, furije imenovane, so pri paganih pogubljene v peklu mučile, — in pregovor pravi, da, kjer si satan sam ne upa kaj opraviti, tam se ženske posluži. Ce pa po drugi strani premislimo, koliko dobrot je Bog po svetih ženah ljudem skazal, kako so ravno one večkrat cele dežele h kerščanski veri spreobernile, — če se na to ozremo, koliko so verle žene k slavnim delom svojih mož ali sinov pripomogle, in koliko prevage imajo nektere žene čez svoje može, in če dalje premislimo, da je le po kerščanski veri ženi mogoče sveto živeti in veckrat težavne dolžnosti spolnovati, — tako se bomo na vso moč prizadevali resnično pobožnost pri ženskem spolu razširjati, in se bomo veselili, da pobožni duh še ni izmed njih zginil. Oba spola sta poklicana božje kraljestvo po svoje na zeralji razširjati, in talenti se ne smejo zakopati. — Ker pa dobro ne pride samo po sebi, se mora zgodaj začeti saditi in vterjevati, da ga slabo ne posede in zatere. Vsake reči se človek poznejše leta skoro ložeje navadi, kakor kerščanskega življenja po sveti veri. Siia potreba je tedaj, da se že šolska mladost k teinu napeljuje. Iz rok staršev bo Bog duše otrok, in iz rok učenikovih duše učencov in učenk tirjal. *) J J- učitelj v dckliski šoli. *) Prav ljubo in drago bi nam bilo, ako bi nam še kak drugi domoljub kaj povedal od ženske izreje. Posebno prosimo takih znaraenitih spisov tiste gospode, kteri so se kdaj pečali ali se še pečajo z izrejo te mladosti. Vee misel, gotovi svet. Vredn.