PO SKUPŠČINI SLAVISTOV Popoln uspeh reforme V začetku preteklega tedna je bila skupščina združenja slavistov. Značilno zanjo je bilo, da so najbolj tehtne misli in predlogi prišli ravno s strani predava-teljev, kar pa je morda le rezultat tesnih stikov med študenti in profesorji na tem oddelku. Seveda pri tem ne mislimo reči, da študentje na njej niso aktivno sodelo-vali, omenimo pa lahko, da je bilo štu-dentov na skupščini občutno prcmalo. Na srečo ni sklepčnosti nihče preverjal. Poročilo se je omejilo le na osnovne točke dela organizacije v preteklem ob-dobju in je glavno besedo prepustilo di-skusiji. Osnovna joblika delovanja štu-dentske orgauizacije — sveti letnikov — so se izkazali kot zelo uspešni. Zdaj lah-ko rečemo to, kar ob zadnji skupščini še nismo mogli, da so namreč sveti letni-kov le prišli do svoje prave podobe, da so se uveljavili, da je smer njihovega delovanja jasno začrtana. iribuna (Nadaljevanje na 4. stram, Leto XII. Ljubljana, 19. decembra 1962 Stev. 26 VLjubljani je nekaj več kot 10.000 študentov. Po uradni statistiki tajništva univerze je vpisano na univerzi le 8617 štu-dentov. Preostali del študira na aka-demijah in višjih ter visokih šolah, ki jih je tudi v Ljubljani iz leta v leto več. In vendar je v Zvezi štu-dentov dokaj lormalnih znamenj, ki kažejo, da se v glavnem ukvar-ja organzucija s problematiko štu-dentov univerze. Tako imamo uni-verzitetni odbor, »Tribuno«, list študentov Ijubljanske univerze, in končno smo ponovno dobili komi-sijo za višje šole in akademije pri unlverzitetnem odboru Zveze šlu-dentov. Kdor pozna delo Zveze štu-dentov v Ljubljani v zadnjih letih, mora priznati, da je tudi dejansko to skoro povsem organizacija štu-dentov univerze. Višje šole in akademije so bile skoro povsem zanemarjene, ali točneje poveda-no, prepuščene same sebi. Morda bi lah-ko našli delno opravičilo v aktivizaciji organizacije ob reformi visokošolksega študija, katere težišče je bilo prav na uni-verzi. A temeljitejšega preikusa ta iz-govor verjetno ne bi vzdržal. Stanje se je s svoječasno ukinitvijo komisije za višje šole in akademije še poslabšalo. Vrsta analiz in poročil kaže, da organizacija ZŠJ na teh zavodih ni delala tako, kot bi mo-rala. Vendar mislim, da vse preradi pri merjamo oblike dela ZŠJ z onimi na aka-demijah in višjih šolah in satno po teim presojamo.Zdi pa se mi, da na vseh teh zavodih le ni bilo tako malo storjenega, vsaj ne na nekaterih, le da je treba to delo ocenjevati drugače kot delo fakulte-tah. Predvsem je treba upoštevati speci-fi6nost teh zavodov, problematiko, s ka-tero se ukvarjajo in razlike, ki jih loču-jejo od fakultet. Prvo, kar je treba upoštevati, je izred-no majhno število študentov. Na vseh višjih šolah in akademijah skupaj jih je le nekaj več kot na kateri od najmočnej-ših fakultet. Nekateri zavodi pa imajo ce-lo manj študentov kot posamezni letniki fakultet. Zato je nedvomno nespametno prenašati tja organizacijsko strukturo, kakršna obstaja po združenjih ZŠJ na fa-kultetah. Morda bi prav zaradi tega kazalo orga-nizirati nekatere od oblik dela ZŠJ za več teh visokošolskih zavodov skupaj. Tako bi svobodna katedra umetniških akademij verjetno imela dokaj več uspeha, kot pa katedre na posameznih akademijah. Prav tako bi se lahko formirali sveti posainez-nih študijskih smeri, ker je za svete let-nikov premalo študentov. Gotovo so še druge oblike dela, ki bi študente akademij in višjih šol pritegnile k delu. Saj zelo dobro delo socialno-eko-nomskih komisij kaže, da ie niso tako nezainteresirani in indiferentni do de-la, kot kažejo poročila. Zelo zaskrbljujo-če pa je dejstvo, da so zainteresirani le za reševanje materialnih vprašanjih. Zve-za študentov pa vendarle ni samo social-na organizacija. Z akademijami in višjimi šolami nekaj ni bilo v redu. Morda bo to v veliki meri popravila komisija za višje šole in aka-demije. V Beogradu imajo ti visokošolski zavodi celo svoj odbor ZŠJ; pri nas za-radi že povedanega to ne bi bilo smisel-no. Dejstvo pa je, da je problematika štu-dentov na teh zavodih precej drugačno od problematike na univerzi. In prav tako drži dejstvo, da doslej ni bilo nikogar v vodstvu ljubljanske študentske organi-zacije, ki bi delu študentov na akademi-jah in višjih šolah posvečal dovolj pozor-nosti. Morda bo to storila komisija, vsaj program ima tako zastavljen. Predvsem pa bo le z delom teh organizacij in s temi organizacijami mogoče oceniti delo Zve-ze študentov in ne bo potrebno iskati drugačnih meril za prikazovanje realne slike. Milan Kučan Tisti dnevi so, ko nrs kar vleče na strma smučišča, mračni, pa vendar imajo v sebi toliko vsebine, toliko presenečenj iuun lahko prinese jo... Foto; Joco 2nidaršMk RAZG0VOR ZA OKROGLO MIZO 0 ŠTIPENDIRANJU IN KREDITiRANJU Načrtovanje kadrov in štipendlranje PRAVNA DVO- IN ŠTlRILETKA Pretekli teden je uredništvo Dela orga-niziralo razgovor o štipendiranju. Ni slu-6aj, da je ta tema prišla na dnevni red razgovorov za okroglo mizo takoj po raz-govoru o refonni visokošolskega študija in razpravi o predosnutku ustave, saj je po svoji zapletenosti in nerešenih vpraša-njih vsekakor aktualna. S to akcijo je uredništvo Dela pokaza-lo, da se v celoti zaveda pomembnosti reševanja teh vprašanj in tako prispevalo velik delež k pospešenemu in uspešnej-šemu reševanju pomanjkljivosti štipen-dijskega sistema. Sicer lahko ugotovimo, da razgovor sam po sebi ni prinesel kakih čudodelnih formul za konkretno reševanje, kar pa tudi ni nihče, ki pozna to problematiko, pričakoval. Veliko je bilo storjenega že s tem, da so se posamezna vprašanja ob-ravnavala, prikazala z različnih vidikov in s tem dobila realno osnovo za nadaljnje diskusije in končno — za rešitev. Razlike, ki jih omenjam, so se kazale tudi* v izbiri problematičnih točk. Tako so predstavniki nekaterih štipenditorjev ka-zali na bolj svoje probleme, ki se kažejo v močnem odhajanju srednjega kadra na visoke šole, pobegi študentov na boljša delovna mesta, sedlanje Stipendistov in še vrsto drugih. Nekateri študentje imajo malo čuta odgovrnosti in hvaležnosti do štipendi-torja in s svojim odnosom kalijo razmer-ja med štipendisti in štipenditorji, čeprav ne smemo pozabiti, da tudi štipenditorji ne Storijo vsega, da bi s primerno ureje-nlm štipendiranjem take pojave odstrani-li in dostikrat postopajo premalo do-sledno. Pri obravnavanju teh vprašanj so se iz-oblikovala zelo enotna stališča, ko so udeleženci razgovora jasno poudarili, da je bistvo problema v nenačrtnem kadro-vanju na sploh, poudarili pa so tudi ve-lik pomen povezave štipenditorjev s šti-pendisti in pomen pravilnega razdeljeva-nja štipendij. Vsekakor tiči velik del napak v nena-črtnl kadrovski politiki, ki takšna, kot je, sicer ne spada v štipemdiranje, vendar ima nanj velik vpliv. Te velike vrzeli bo treba čimprej zamašiti in vse kaže, da je ta čas že prišel. In v čem je velik pomen kontaktov šti-pendistov s štipenditorji? Predvsem v osebnem obravnavanju vsakega študenta, daleč od šablanskega obravnavanja pri-imkov in imen. Udeleženci so povedali, da so tam, kjer sta obe strami našli skup-na stališča, kjer se je študent v času štu-dija pričel navezovati na kolektiv in s tem tudi na težave tega kolektiva, odpadle mnoge težave nerazumevanja z obeh. stra-ni. študent ima pač drugačen odnos do kolektiva, ki se zanj zanima in ki tudi od njega — bodočega strokovnjaka — ne-kaj pričakuje. Posebno poglavje pa predstavlja razde-ljevanje štipendij. Tisto, kar se je včasih bolj ali manj šepetalo, je bilo na razgo-voru gla&no povedano, čeprav je tudi res, da so se nekateri čudili, češ kako je to mogoče, da pri nas takega razdeljevanja štipendij po kanalih ne poznamo, vendar pa pojave zvez in poznanstev ne gre po-sploševati; bo pa potrebno še dosti pri-zadevanj, da bo tudi to urejeno. In kdo bo to storil, če ne ravno študenti! Na razgovoru je beseda nanesla na vprašanje posojil (kreditov). Vsi, kl so o tem razpravljali, so mislili na posojila torez odpisov. še vedno se pojavljajo ten-dence, da bi študentje sami nosili celotno breme studija, vesndar mislim, da se že sami argumenti, ki so preveč trgovski in praktični. izključujejo. Pri tem so celo dobn argumenti, kot so: »to imajo v Ameriki« tn »saj posojilo niti ni tako hu-da stvar«. Vendar lahko rečem, da večina ni bila za posojila, ki bi v celoti zamenjala šti-pendije, ampak za taka, ki bi bila le dopolnilo štipendiranja. V ceioti lahko rečemo, da je bil sesta-nek zelo primema oblika nakazovanja in paskusa reševanja važnih vpraSanj in za-radi tega prav gotovo koristen. NOVE OBLIKE UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA »LUMP! 2E SPET NE ZNAŠ VčERAJšNfJE SNOVI.« ZMERAJ AKTUALEN PROBLEM ŠTUDENTSKE MENZE VRSTE Menza Študentskega naselja kaže ob času razdeljevanja kosila in večerje opa-zovalcu kaj neprivlačno sliko: dolga za-vita vrsta, ki se proti vhodu čedalje bolj širi in debeli in se čedalje počasneje po-mika naprei. Vsa slika pa je seveda še toliko bolj neprivlačna, če nisi samo opa-zovalec, ampak tudi nestrpen statist v vrsti. Vrste so že star problem študentske menze. Kapacitete menze namreč še zme-raj niso izkoriščene in menza se, kot vsa-ka gospodarska enota, bori za čim več od-jemalcev, široka vrsta z ovinkom, ki je verjetno najdaljši na svetu, pa deluje od-bijajoče. Gledano s stališča študentov gre za čas, ki ga izgube s čakanjem v vrsti in ki se kaj lahko raztegne na eno uro in več. Uprava menze in študentski svet sta po-skušala že marsikaj, da bi rešila ta pro-blem. — Spomnlmo se samo posrečenih plakatov Iani, opozoril in groženj po zvoč- niku, ukrepov »stražnikov«, ki so nekaj dni preganjali »padalce«. Ti ukrepi so tna Io skrajšali čas čakanja v vrsti, zastra-šujoči učinek pa je izgnil takoj, ko so izginila sredstva zastraševanja. Ko se je letos Naselje spet napolnilo, je oživel tu-di problem vrst in nekateri so sploh že obupali nad tem, da bi se ga dalo re-šiti. Problem se seveda veže s problemom kuhinje same, to je z nefunkcionalnostjo pulta iti s preobremenjenostjo osebja, ki deli hrano Primerjave z rešitvami v dru-gih študentskih tnenzah nam nič ne ko-ristijo. Res je, da so v Zagrebu s siste-mom dežumih stražnikov povsem likvidi rali problem vrst, toda tam imajo štiri vrste in pulte, ki omogočajo maksimalno hitrost pri razdeljevanju hrane. V naši menzi tega ni; zato se problem vrst ver-jetno še ne bo dal popolnoma rešiti. Oalo pa bi se zatreti vsaj »padalstvo«. V ta namen bo socialno-ekonomska komisija odbora ZŠJ v Naselju poskusila z vsemi sredstvi: od propagande po zvočnikib do policijskega sistema stražnikov. Končno ne gre samo za denar in čas, ki ga tu iz-gubljamo, ampak tudj za neko delovno disciplino in navsezadnje tudi za odnos do sočloveka. Marija Cigale OB 2O-LETNICI USTANOVJTVE USAOJ LADOST BREZ MLADOSTI Pred 20 leti, konec decembra 1942, je bila ustanovljena Zveza antifašistične mladine Jugo-slavije (USAOJ). V spomln na ta dan in na slavno borbo mladine pred vojno in med NOB objavljamo izvleček iz referata Veljka Vlahoviča, ki ga je imel ob 40-lefnici KPJ in SKOJ, na svečani aka-demiji, posvečeni sedmim sekretarjem SKOJ-a, ki jih je predvojni režim preganjal in vse na zverinski način pobil. Kot številni njihovi tovariši iz delavskih vrst so tudi oni preživeli mladost brez mladosti, kakršno pozna velika večina današnje mladine. Zivljenje vajencev pri tnojstrih. Delovni dan od zore do polnoči. Udarci, a za posteljo slama. Hrana — ostanki z mojstrove mize. To je bila prva, surova in trda šola za življenja A nato vojna in oktobr-ska revolucija. Oktobrski pomen in Leninove besede so pod&gale upanje in Selje, ki so tlele v njihovih prsih. Pre-budila se je ogromna moč, ki je mejila na nemogoče. Vizija ustvantve brezrazredne družbe v Jugoslaviji, druibe brez izkoriščanja človeka po človeku jim je vlivala nove modi in jih spodbujala k novim dejanjem. čutili so, kako ogromna moč se skriva v stotisočih njim podobnih mla-dincev. Partija jim je s proučevanjem Marksovih, Engelsovih in Leninovih del pomagala povezati revotucionarno prakso z revolucionarno teorijo. Proučevali so jih mimogrede, na kratkotrajnih tečajih. v temnicah, s samostojnim delom. Skoraj vsi so krajši ali daljši čas pre&veli v inozemstvu Stran 2 in obiskovalt politične šole. Oreški je leta 1928 obiskoval partijski tečaj v Nemčiji, Debeljak od leta 1928 do leta 1930 Komunistično univerzo zahodnih nacionalnih manjšin v Moskvi, Mišič od leta 1926 do leta 1928 Sverdlovsko univerzo v Moskvi. Pred njim sta bila na isti univerzi Mar-ganoviš in Pero Popovič. Kolumbo je prav tako preživel dve leti na Komunistični univerzi zahodnih nacionalnih manjšin v Moskvt. To ni bil običajen odhod na šolanje, kakršnega pozna današnja generacija. To je bila težka, trnova pot lačnih, golih, bosih mladincev preko zasneženih Karavank. Vsak trenutek so pričakovali policijsko zasedo in svinec v hrbet. Prav tako težka in negotova je bila vrni-tev v domovino, kjer je besnel neverjeten teror in vse večja brezposelnost, v domovino, ki so jo zalivali prvi va-lovi velike gospodarske krize. Vendar pa niso vsi partijski in skojevski kadri, ki so obiskovali iste šole, ravnali tako kot Oreški, Debeljak in drugi skojevski sekretarji. Nekaj je bilo tudi takih, ki jim je bilo bolj všeč zivljenje brez bojev, brez nevarnosti. Na toplem zapeiku so razvijali teorijo, da je treba ohraniti glavo za čas, ko bo zmagala revolucija. Kot v vsakem boju, se tudi v revoludonarnem boju kaSejo poleg pogumnih in požrtvovalnih borcev tudi strahopetci in omahljivci, ki so hrabri, dokler ni teSav, a klonejo in iščejo zavetje, ko pridejo prve resne težave. Ravno zato je veličina bojev in žrlev sedmorice skojevskih sekretarjev še večja. Nekaterim se je zdel v tistih hudih dneh terorja in besa vladajočega razreda njihov boj, boj Partije in SKOJ-a, brezperspektiven in samomorilskt Govorili so: »Kaj more peščica odločnih proti vojno-politični moči diktature, ki neusmiljeno zlomi vsak odpor.« Vendar so se tudi v našem revolucionarnem boju pokazale vse značilnosti revolucije: napredne sile prihodnosti se spopadejo z nazadnjaškimi, reakcionarnimi silami, ki so znamenje preteklosti in vsega preživelega. Giordano Brunno in Galileo Galilei sta se zdela sodob-nikom podobna Don Kihotu, ki se bori z mlinom na veter. Slabičem je bolj ugajalo dostofanstvo inkvizitorjev kot pa nemir njihovih žrtev. Takih, ki niso bili sposobni videti globokega prepada, v katerega so se vse bolj pogrezali inkvizitorji trhlega režima, ki niso mogli razumeti veli-čine boja žrtev inkdvizicije, je bilo mnogo tudi v naši domovini. V teh letih, pred tremi desetletji, mnogi niso razumeli veličine žrtev sedmorice skojevskih sekretarjev in daljnosežnost njihovega boja. Le-ta se nam zdi danes razumljiv in logičen. Boja Partije in SKOJ-a ter velikifi žrtev tega boja ni izzvala bojaželjnost, ampak potreba neke dežele, da napreduje in odstrani še tako velike ovire, ki so zadrževale zgodovinski razvoj. V teh letih je padal svet vse globlje v veliko gospo-darsko krizo. Glad in brezposelnost sta risala grozljivo sliko. Fašizem se je krepil, priprave za novo svetovno vojno so naraščale. Jutrišnji dan se je zdel mladini mra-čen. V teh letih je bilo po uradnih podatkih v 32 državah sveta 33 milijonov brezposelnih. Kaj se je v tem času dogajalo v naši domovini? Brez-poselnost je nenehno naraščala. Cene so se dvigale, a zaslužki so se manjšali. Kapitalisti in oderuhi so bogateli. na račun izkoriščanega Ijudstva. Delovni čas v tovarnah in podjetjih se je daljšal. Vedno bolj so izkoriščali otroška delovno silo. Teror je nenehno naraščal, nacionalna na-sprotja so se zaostrovala, krepila sta se delavsko gibanje in boj delavskega razreda, večala pa se je tudi borbenost. kmečkih množic. Brezposelnost je posebno zaradi obubožanja vasi vse bolj naraščala. Kmečki dolgovi so se povzpeli na 7 milijard dinarjev. Zanje so kmetje plačevali oderuške oblasti. Ve-čina kmečkih Ijudi je stradala, ker jih zemlja ni mogla preživljati. Drugi so iskali rešitev v izseljevanju. V enem desetletju, med leti 1919 in 1929, je odšlo v svet »s trebu-hom za kruhom« četrt milijona kmetov. Opravljali so naj-težja in najnapornejša dela, samo da so zaslužili skorjico, kruha. Kanalov je precej, toda le eden je legalen. naj deli mesta? Komisija za materialno skrbstvo pri univerzitetnem odboru ZŠJ v Zagrebu ima na razpolago 3000 mest v 5 študentskih do-movih. Kot je znano, deli komisija ob koncu šolskega leta na skupnem sestanku s predsednifci sociatnih komisij fakultetnih odboroV razpoložijiva mesta med fakultete, adekvatno številu študentov. Zdaj preha-jajo vse pristojnosti za razdelitev mest na komisije po fakultetah odnosno posamez-nih letnikih. Letos spomladi je UO sklenil, da bo pri delitvi mest upošteval materiaJno stanje in študijski uspeh. Ta odločitev, ki je ho-tela odpreti vrata domov manj premožnim študentom, je vsekakor na mestu. Na podlagi izkušenj iz preteklih let so se nekateri fakultetni odbori odločili za sistem točkovanja. Izkazalo pa se je, da ni enotnega kriterija pri določanju po-membnosti posameznih elementov, kar po-meni, da bi študent, ki na neki fakulteti ne izpolnjuje pogojev za sprejem, lahko na drugi fakulteti uspel, ker je kriterij blažji. Kljub temu, da je sistem točkovanja spre-jemljiv, ima tudi slabe strani. Pomembno je tudi to, da se pri določevanju material-nega stanja (ki ima v vseh točkovalnih li-stah primarno mesto) popolnoma zaupa podatkom, ki so navedeni v prošnji. Ti po-datki pa so dostikrat popolnoma netočni. Socialne komisije, ki jih upoštevajo, ni-majo možnosti, da bi jih preverjale, in ta-ko so sprejeti tudi tisti, katerih materialni položaj ni tak, da bi lahko bili sprejeti. Kdo deii mesta ilegalno? Praviloma so socialne komisije pristojne za razdelitev mest v domovih. Rekli smo — praviloma. Vsako pravilo pa ima izje-me, tako tudi to. Prva izjema bi bila v pogledu konpe-tence na delitev mest. Studom — ustanova s samostojnim financiranjem — upravlja vse domove. Ena od komisij Studoma deli mesta študentom prvega letnika. Nekateri funkcionarji Studoma pa to pravico zlorabljajo rn v »specialnih« pri-merih, ko gre za prijatelje (ki seveda ne izpolnjujejo pogojev za sprejem), odstopa-jo od osnonvih načel sprejemanja. V isto skupino »ilegalnih organov«, s pomočjo katerih si lahko sprejet, spadajo tudi: — predsedstvo centralnega komiteja Ljudske mladine Hrvatske; — predsedstvo univerzitetnega odbora Zveze študentov; — nekateri visoki nameščenci v organih izvršnega sveta Sabora LR Hrvatske; — visoki funkcionarji (navadno predsed-niki ali podpredsedniki) okrajnih in občin« skih l,iudskih odborov; — predsedniki fakultetnih odborov Zve- Z današnjo števiiko uvaja-mo zanimivo novost. Z cbjav-Ijanjem in prirejanjem kvali-tetnih in tehtnih sestavkov iz jugoslovanskth študentskih li-stov vam hočemo približati študentsko življenje v ostalih univerzitetnih centrih. Osnovna probletnatika, s ka-tero se vsi ti Eisti ukvarjajo, je povsod skcraj docela ena-ka. Pa vendar so stvari, ki so ponekod bolje urejene kot drugje. Material, ki ga dcnes objav-Ijamo (sestaviio ga je 12 ured-nikov in sodelavcev zagreb-škega Siudentskega lista), bo tudi marsikateremu našemu bralcu dal primerne spodbude. ze študentov in socialni referenti na fakul-tetah in v letnikih. Če bi bile njihove intervencije vedno upravičene in bi sledile nepravilnim odlo-fitvam posameznih komisij, ne bi imeli nič proti njim. Vendar ne spadajo vsi pri-meri interveniranja v skupino zaščite upra-vičenih zahtev. Nasprotno, nekatere so bile cclo prej, predno so komisije odločale o razdelitvi mest. Takrat je tudi telefonski razgovor postal »dokument«, in to še po-sebej upoštevanja vreden. Tako je poleg mnogih neupravičenih, a sprejetih, ostalo zunaj študentskih do-mov nekaj desetin študentov, njihove upra-vičene prošnje so ostale — nerešene. A kaj, ko je nevidni zakon ZIP (zveze in pro-tekcija) deloval povsem očitno in uspešno mimo postavljenih norm. Da ne bi samo posploševali, navajamo tudi konkrctne primere, ki so rezultat dc-lovanja ZIP: — Ivan Keraljic, študent medicine, ne hodi peš v dom na Laščini kot vsi drugi. Do vhoda ga pripelje osebni avto znamke Simca. — Bivši socialni referent univerzitetnega odbora iz leta 1959 Ismet Bahtijarevič je svojo dolžnost tako razumel, da si je za daljšo dobo zagotovil sobo v domu. Tam stanuje še danes, kupil pa si je celo tele-vizor. — Neki dobri oče (Vukašinovič, direktor iz Smedereva) je poskrbel za svojega »do-brega« sina, ki že tretje leto študira — tretjo fakulteto. Torej ne študira. — Nedavno je neki visoki oficir iz Di-vulja posredoval »od zgoraj« na univerzi-tetni odbor Zvezc študentov, da bi tako zagotovil hčerki sprejem v dom, vendar ni uspel. Kljub temu, da imajo nepravilnosti pri sprejemanju v domove že veliko tradicijo, ne smejo povzročiti, da bi zaradi njih pred slabostrni zatisnili oči. Tak namen ima tudi ta članek. Kaj je pokazctla anketa? Enostransko bi pojasnili položaj, če bi vso krivdo za neupravičene sprejeme na-prtili kategoriji ZIP. Občutne nepravilno sti so tudi v socialnih komisijah po fakul-tetah, ki kljub delikatnemu sistemu toč-kovanja znajo vtihotaoiti v domove tudi študente po »lastnem kriteriju« ((beri: po-znanstvo, prijateljstvo, posebne usluge in podobno). Da pri tem ni vse v redu, je pokazala tudii naša mala anketa. Približno 300 an-ketnih lističev je bilo razdeljenih med štu-dente raznih letnikov na devetih fakul-tetah. Anketiranci so morali anonimno od-govoriti na 11 vprašanj, najvažnejša pa so tale tri: • Ali misliš, da so na tvoji fakulteti mesta pravilno razdeljena. če niso, povej zakaj? • Ali poznaš kolega ali kolegico, ki je bil neupravičeno sprejet v študentski dom? Koliko takih primerov poznaš? • Kako bi bilo treba v bodoče razdelje-vati mesta v domovih? Kateri faktorji bi morali biti odločujoči in kdo bi moral odločati o sprejemu, Navedimo nekaj najbolj pogostih odgo-vorov: Kako smo delili doslej, »... stric—bratrancu, brat—sestrični.« »... s ponarejanjem dokumentov.« »... ne preko fakultet, ampak preko rvez.« In kako bi morali v bodoče? »... razdeljevanje mest mora potekati v letnikih.« »... družbena aktivnost bi morala pri točkovanju povsem odpasti.« »... socialne komisije in referente je tre-ba vsako leto zamenjati.« Kako naj delimo v bodoče? Preglejmo odgovore na tri omenjena vprašanja. • Več kot 70 odstotkov anketiranih mi-sli, da na njihovih fakultetah mesta v do-movih niso pravilno razdeljena. Zanimivo je, da so med preostalimi 30 odstotki, ki mislijo, da so mesta pravilno razdeljena, le trije študentje, ki so zaprosili za spre-jem, a so bili odklonjeni. Ostali so bili sprejeti! • Na to drugo vprašanje smo dobili ne-šteto zanimivih odgovorov, ki odkrivajo vso težo malverzacij pri sprejemanju. — Okrog 85 odstotkov anketirancev je odgo-vorilo pritrdilno, navajali pa so po večini konkretne primere. Nekaj zvenečih odgovorov: — Nekatere kolegice vstopajo v organi-zaoijo (katero?) samo zato, da bi bile spre-jete v dom, čeprav so njihovi nazori v po-litičnem in družbenem pogledu proble-matični. — Po mojem mišljenju je Studom prava »kuhinja«, na fakultetah pa se kasneje dr-žijo kriterijev Studoma in tako sprejema-jo vedno iste študente. — V letniku poznam tri take primere, pa saj je to že dovolj. Izgubili so leto, ni jih na fakulteto. Imajo pa prijatelje in se-veda tudi mesto v domu . — Neki kolega je dobil že tretjič zapo red šarengradsko (bolje urejen dom) kljub temu, da letnik ponavlja in ima celo možnost, da bi lahko stanoval pri sorod-nikih. Predsedniki odborov letnikov dobi-vajo stalno šarengradsko. • Na tretje vprašanje o prihodnih nače-lih sprejemanja so bila mnenja še bolj jasna in enovita. 88 odstotkov je na prvo mesto postavilo socialno stanje, na drugo študijski uspeh, šele na tretje družbeno aktivnost. Na fakultetah, kjer je točko-vanje že uvedeno, so s tem sistemom r glavnem zadovoljni. — Mislim, da bi morala družbena aktiv« nost pri ocenjevanju popolnoma odpastL V fakultetnih odborih, v odboritt letnikov ali kje druje ni treba Ijudi, ki sede tam samo zaradi sprejema v dom. Za plačano usluge imamo študentski servis! — Družbeni aktivnosti bi bilo treba dati večjo veljavo. Razlaga: naša (filozofska) fakulteta pripravlja strokovnjake, ki bodo družbeni delavci. Sedanji položaj je za-skrbljujoč, ker je velika večina študentov pasivna. Poudarjanje družbene aktivnosU pri sperejemu v domove bi lahko stimu» lativno vplivalo na dvig le-te. — Cim manj intervencij od zunaj, kef priporočilo od zunaj vedno zaleže. — Mislim, da bi morali kot negativno točko upoštevati bivanje v domu v pr©. teklem letu, saj ni nihče aboniran na, mesto v domu. Mnenje redakcije StudeMtSki CtSt LIST STtOKNATA *K HRV%TSKC ZHGREB 27. X11961 wt»27-a-6on.nn-ai Po naših ocenah je bil vsak četrti st»> novalec neupravičeno sprejet. Srečni bi bili ,če bi bilo to razmerje pretirano! Kriterije je treba dokončno precizirati: osnovna faktorja morata biii izključno ma> terialno stanje in študijski uspeh. Pri podeljevanju mest med fakultete jo treba odpraviti vse formalnosti. Odpraviti je treba vse »zlate rezerve«, ki so pri Studomu in komisiji za mate-rialno skrbstvo pri univerzitetnem odboru. Nasprotujemo vsem skritim dogovorom o sprejemanju v domove in mislimo, da so edina zadovoljiva rešitev odkrite raz-prave med vsemi študneti letnika ali fa-kultete. Smo za delitev mest na sestankih letnikov ali vseh kandidatov za sprejem. Stalno je treba spremljati materialno 6tanje študentov. To naj bi bila ena osnov« nih nalog socialnih komisij. Odstranimo vsako interveniranje od dru« god ,ne glede na to, odkod izvira. Taka pomoč natn ni potrebna! Objavljamo material, ki po vsebini res ni povsem nov za vse nas, ker smo bili tudi doslej seznanjeni s številnimi nepra-vUnostmi, do katerih je prihajalo ob spre-jemanju v domove. Problema se ne bojimo. S to bridko res-nico smo se spoprijeli zato, da bi jo pre-magali. Zavedamo se tehtnosti besed, ki smo jih tu izrekli. Želeli bi le, da bi se tudi po-vzročitelji takega stanja, povzročitelji teh številnih zlorab pri sprejemanju v domove zavedali teže storjenih napak. »Resnica ni nikdar tako težka, da ji ne bi mogli pogledati v oči!« Stran 3 V primerjavi z drugi-mi fakultetami dotok novih študentov na fa-kulteto za elektrotehni-ko res ni največji. Lani je bUo na vsej fakulte-ti okrog 630 študentov. Vpis na fakulteto zelo rahlo pada, vendar je poklic elektroinženirja poklic bodočnosti. Mo-derne industrije si ni mogoče masliti brez av-tomatizacije. Elektrifi-kacija naše dežele je pa še zmeraj področje naše graditve, ki ji posveča-mo izreden pomen. E-lektroinženir je zato na raznih industrijskih po-dročjih potreben in do-brodošel strokovnjak. u—u FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Fakulteta za elektrotehniko stoji na Aškerčevi cestl 19. STUDIJ je urejen po stopnjah. Pouk se odvija v dveb oblikah: za retlne Studente s predavanji, vajami, prak-so (po en m-esec na prvi in drugi stopnji), tercnskimi vajami ter izdelavo zaključnih dcl; za izrcdne študente pa fakulteta organizira posebna predavanja in vaje v lakultetnib ccntrih (Ljubljana, Kranj). PouK na prvi stopnji ima dve smeri: za jaki in šibki tok. Vendar je učni načrt prvega letnika skupen za obe smeri. Di-ferenciacija se pokaže Sele v drugem Ietniku - z dve-ma specialnostima ua sraeri jaki tok: 1. elektrifikacij-sko in 2. industrijsko. Smer šibkega toka pa se v dru-gem letniku odvija v treh ožjih usmeritvah. Te so: i. telegrafija in telefonija, 2. splošna elektronika in mikrovalovi in 3. avtomatika in industrijska elektro-nika. Na drugi stopnji se študij prav tako deli v smer ja-kega in smer žibkega toka. študij jakega toka je v tretjem letniku enoten, v četrtem pa spet razdeljen v dve ožji usmeritvi: za elektrifikaeijo in za industrijsko elektroniko. Tudi študij šibkega toka je v tretjem let-niku enoten, v tetrtem pa se razdeli v kar pet ožjib usmerltev. KOLOKVIJI: Pišeš jjih pri večini predmetov. Organizirani so v obliki neke vrste seminarskih. nalog. Nekateri kolokviji so obvezni. VAJE: Vodijo jih profesorji ali asistenti, ali pa tudi študenti iz višjih letnikov. Vaje so važ-ne in obvezne, posebno pri mehaniki. PROGRAMI: Izdeluješ jih na vajah. Navadno pa tu samo skiciraš, program pa izbereš šele doma. V prvem semestru imaš po deset ur vaj tedensko, v drugem pa že dvanajst. PREDMET: V prvem letniku poslušaš pre-davanja iz enajst predmetov: matematike I in II, eksperimentalne fizike, osnov elektrotehnike I in II, splošnih elektriških meritev I, elektro-tehnologije, mehanske tehnologije, mehanike I in II, tehniškega risanja, strojnih elementov, uvoda v družbene vede in predvojaške vzgoje I in II. Vsega skupaj imaš 32 ur predavanj te-densko z vajami vred. Elektriki imajo pred iz-pitorn. in na izpitu največ »spoštovanja« (ute-meljenega) pred matematiko, fiziko in osnova-mi elektrotehnike. IZPITI so ustni ali pisraeni, ali ustnl ln pismenl sku-paj. Pogoji za vpis v drugl letnik I. stopnje so uspešno opravljenl izpiti iz šestib od enajstih vpisanib pred-metov, za smer jakega toka, in sicer: matematika I in II, eksprimentalna fizika, osnove elektrotchnike I in n, mehanika, mehanska tehnologija in elektrotehnologija. Ce se odločiš za smer Sibkega toka, moraš opraviti izpite iz petih predmetov, iu sicer: matematikc I in II, eksperimentalne fizike, osnov elektrotehnike I in II in splošnih električnih meritev. V četitera semestru morajo opraviti slušatelji obeh stnerl seminarsko nalogo, katere tcma in obsega sta do-ločena tako, da jo povprečen študent labko izdela v enem mesecu in pol. Oblika diplome I. stopnje kakor tudi v strokovni fakultetni knjižnici. Za marsikateri v pretresu. Za študente prvega letnika se organizirajo 14 dni pred izpitnim terminom korepeticije, LITERATURA: Skripta za vse predmete niso na razpo-lago. Ravno tako nianjka tudi učbenikov za nekatere predmete. Vendar pa labko dobiš pomožno literaturo tudi v strokovnl fakultetni knjižnici. Za marsikateri predmet so edina opora pri študlju za izpit lastni za-piski s predavanj. Odveč je zato poudariti, kakšen po-men ima obisk predavanj. ŠTIPENDIJE: Potrebe po elektrotehniškem ka-dru so še velike, zatc ni tako težko riajti med razpisi tudi štipendijo za študij na elektroteh-niški fakulteti. EPILOG: če bi vam servirali nekaj statistike, bi vas kaj hitro prepričali, da študij na elek-trotehniški fakulteti ni ravno lahak. Nasprotno — zelo zahteven je. Tisti ,ki kani drugo leto med »elektrike«, naj bo prav res doma v mate-matiki in fiziki, pridnost in vztrajnost pa mu ne smeta biti neznani lastnosti, če noče, da bo že koj po prvem letu »splaval«, kot je že to-liko drugih... POVABILO: Do sedaj se je zvrstilo pred vami že precej lakultct. Vsako smo vam poskušali predstaviti s stistih plati, ki utegnejo zanimati srednješolca. Niti malo si ne domišljamo, da smo ustregli vaši radovednosti v vseh detaj-lih. Upamo, da si je že vsakdo, ki si je že izbral svojo fakulteto, vendar'e .*našel v stolpcu »Srednješolcem« dovolj podatkov, da si je lah-ko ustvaril vsaj približno sliko o študiju, ki se ga misli jeseni lotiti. Ker ne vemo, kaj vas posebno zanima, bi nam bilo posebno ljubo, da nam pišete o svojih željah. Želeli bi tucli vedeti, kako se je obnesel naš stolpec in kaj bi se še dalo storiti, da bi vam prinašal še več koristnih informacij. Zato: pišite nam o po-manjkljivih in dobrih straneh vašega stolpca! srednješolcem Vponedeljek 10. decembra je imel fakultetni odbor fakultete za elektrotehniko plenum, na katerem so pregledali doslej opravljeno delo in proučevali nove možnosti za poživitev posameznih oblik delovanja. Na plenum so povabili tudi dekana, predsednika obeh svetov tretjih letnikov in sekretarja fakultete, vendar se ga ni udeležil nihče od povabljenih, predvsem zaradi po-manjkljive organizacije plenuma. Fakultetni odbor je delal predvsem preko komisij, katerih delovanje je bilo zel^ aktivno in uspešno. Socialno-ekonomska komisija je prenesla reševanje prošenj za subvencije na letnike in pri tem dosegla lep uspeh, saj so bili letniki celo preveč kritični in so na UO-ju vsem upravičencem zvišali znesek povprečno za 1000 din. V januarju pripravlja komisija sestanek štipen-distov s štipenditorji, podobno kakor v preteklem šolskem letu, vendar se zaradi slabih izkušenj ta sestanek letos temeljiteje pripravlja. Znano je, da je prav na elektro fakulteti, zlasti v višjih letnikih, več kot polovica študentov štipendistov, kar je zelo razveseljivo, vendar je doslej le malo štipenditorjev vodilo točno kontrolo nad študijskimi uspehi svojih šti-pendistov, zato si je komisija v povezavi s študijsko komi-sijo zadala nalogo, da to preveri in tudi ukrepa, ako bi na take primere tudi naletela. Studijska komisija je izdelala kriterije za sprejem v študentske domove, vendar jih je UO zavrnil z utemeljit-vijo, da so premili, kljub temu pa jih študijska komisija po ponovnem pregledu ni spreminjala, ker je bila mnenja, da so objektivni. Vsekakor bi jim moral tudi UO več zaupati. Za novince so tudi letos organizirali »inštrukcije« iz najtežjih predmetov. Ta akcija ima že štiriletno tradicijo in ima izredno velik odziv. žal pa so letos že nastopile težave s plačevanjem inštruktorjev, ker so materialna sredstva povsod zelo omejena. Precej težav povzročajo študijski komisiji prestopni pogoji iz tretjega v četrti letnik. Fakultetni statut teh po-gojev sicer ne predvideva, "endar je fakultetna uprava jeseni izglasovala statutarno spremembo, ker letošnji če-trti letnik ni opravičil zaupanja in je opravil premalo iz-pitov. Fakultetni odbor je predlagal svetoma tretjega let-nika, oddelka za šibki in jaki tok, naj predlagata študijski komisiji realne prestopne pogoje, izglasovali pa so vsak svo-je: šibki tok je odločno proti pogojem, jaki tok pa se zanje zavzema. Vsak od predlogov je toliko utemeljen, da ga ni mogoče ovreči, vendar je fakultetni odbor poskusil doseči enotno stališče na skupnem sestanku obeh svetov letnikov, kjer pa je bilo le veliko prerekanja, uspeha pa nobenega. Zadnjo besedo bo seveda imela fakultetna uprava, vpra-šanje pa je, koliko bo upoštevala predloge študentov. Največ težav je lmela komisija za idejnopolitično delo, ker med študenti elektrotehnike pač ni pravega zanimanja za to delo. Letos je zagrabila za delo še resneje. Organi-zirala je že diskusijo o ustavi po letnikih in na skupnih predavanjih, vendar je zahtevala od dlanov ZSJ obvezno udeležbo. Veliko pozornosti je tudi posvetila uveljavljanju študijskih grup, tako strokovnih kot idejnopolitičnih, ka-terih delo ne more in ne more prav zaživeti Velik uspeh je dosegla komisija za brigade. saj je z uspešno agitacijo presegla planirano število udeležencev Popoln uspeh reforme (Nadaljevanje s 1. strani) Težave so z organizacijo študijskih grup, za katcre v preteklem letu rti bilo zadostnega zanimanja. IVlorda bi to zanimanje pospešili z bolj posrečeno izbiro tem, občutno pa je pomanjkanje spontanosti, predlogov s stra-ni samih študentov za to vrsto idejnega dela. Skupščina je posvetila tudi precej časa iskanju prave oblike ustavne diskusije, ki se na teni oddelku še ni iriti začela. Pozor-nost naj bi posvetili predvsem točkam, ki bi slaviste zanimale, to so določbe o kulturnem in prosvetnem delu. Razpravljali naj bi o filozofski osnovi študija jezika ter tako tudi pregledali ustavo z jezlkovnega stališča. Vendar skupščina kake končne rešitve ni našla. Zanimivi so bili predlogi za izvenštudijsko dejavnost študentov slavistike. Ne športu, ampak kulturnemu delu naj bi se posvetili. Skupščina je pozdravila predlog, naj bi slavisti organizirali Prešernovo proslavo za vso fakul-teto, pri organizacijskih poslib pa naj bi pomagal tudi fakultetni odbor. Literarni in recitacijski večeri so po mnenju skupščine tudi edino tnožne obtlke izvenštudijske dejavnosti slavistov. Prezaposlenost s študijem kaj več ne dopušča! Naj bo študij filozofije res samo filozofija? Niso študentje slavistike prizadeti ob stavku, »da naš čas zahteva vsestranskcga človeka«? V času, ko bi morali kulturi odmeriti enakovredno mesto poleg vseh ostalih oblik človekovega delovanja, v tem času se slavisti umi-kajo sami. Naj potem ne zamerijo vzdevku »tipičen slavist«. Študijska vprašanja na oddelku izgledajo rešena. Se-veda pa se pri tem postavlja vprašanje skript, ki so menda edina ovira pri izvajanju študijske reforme. Pro-fesorji se menda trudijo, da bi študentom nudili osnovne učbenike, ki bi bili nekaka orientacija pri študiju. To delo zavira prezaposlenost profesorjev z upravnimj in organizacijskimi posli in bi bila edina rešitev študijski dopusti. Poudariti pa moramo, da je študijska reforma na oddelku za slovanske jezike in književnostri uspela. Morda celo bolj kot na kateremkoli drugem oddelku fakultete. Predstojnik oddelka se je v svojih pozdravih tudi zavzemal za še tesnejše sodelovanje med profesorji in študenti, tudi študentska organizacija bi morala skr-beti za to, da bi ti stiki ostali taki tudi vnaprej. Program dela za bodoče je bil postavljen na široko. Ce ga bodo hoteli uresničiti, bo moral odbor pritegniti k so-delovanju čimvečji krog študcntov, saj Je znano, da je do zdaj bilo 80 odstotkov študentov neaktivtrih. J. Prešeren delovnih akcij. V Drigadah je sodelovalo 49 študentov, prijavilo pa se jih je celo 77; od teh jih je zdravniški pregled izločil kar 12, kar dokazuje, da je zdravstveno stanje študentov dokaj slabo, in je gotovo posledica težkih življenjskih pogojev; 16 prijavljencev pa se briga sploh ni udeležilo. Vse neupravičene izostanke bodo ostro kazno-vali; storjeno napako pa bodo prizadeti lahko popravili z udeležbo v letošnjem letu. Skoraj vsem izostankom ne botroval študijski uspeh, saj je značilno, da se niso ude-ležili ravno najslabši in najboljši študentje. Skripta so zelo pereč problem, predvsem zaradi ne-resnosti predavateljev. Letos so si skušali pomagati s skripti z elektrofakultete iz Zagreba, vendar ta ne odgo-varjajo popolnoma in zato ne morejo nadomestiti lastnih skript. Komisija si je delo zastavila precej na široko; bomo videli, koliko bodo uspeli. Ob vpisu se je prijavilo za razne panoge fakultetne fizkulture komaj 18 študentov, po naknadni agitaciji pa se je ta številka povzpela na 62. Veliko dela športne komi-sije pa bo terjala organizacija ELEKTRIADE. Zelo pomembno je delo komisije za mednarodne stike, ki ima v programu organiziranje inozemskih ekskurzij, IAST in kompenzacijskih praks ter razvijanje stikov s tujimi študenti. To delo ni lahko, pa tudi teklo ni v redu. Pri organizaciji inozemskih praks je velika ovira neprož-nost in počasnost komisije za mednarodne stike pri UO, zato se nameravajo čimbolj osamosvojiti. Uspeli so že s kompenzacijskimi praksami, kj že daleč presegajo število IAST praks, kar pa ni razveseljivo glede na materialno stanje študentov, kajti pri tem tudi vse mogoče izvedbe rang-lestvice odpadejo. Mr Biček Marjan Sekcija Idrijčanov Že lani so nekateri člani kluba goriških študentov predlagali, da bi razdelili delo po sekcijah. Sekcije naj bi še bolj povezale študente z življenjem v občinah in pritegnile k delu še več študentov. Sekcije v lan-skem letu niso zaživele v taki širini, kot bi lahko. Manjkalo jim je samoiniciative, preveč so bile neva-zane na direktive kluba. Da bi delo letos potekalo bolje, so se zato prejšnji mesec zbrali Idrijčani. Na sestanku so izvolili 11 bor in sestavili okvirni program dela. Delo sekcije naj bi se izražalo predvsem v športu in kulturni dcjavnosti in v seznanjanju dijakov idrijske gimnaaije s pogoji študija na univerzi. Pomembno mesto v programu za-vzema tudi sodelovanje z mladinskimi aktivi v občini. člani sekcije so že sodelovali na prosVavi Flneva republike v Idriji. Miklavčič Ni odstopanja od statuta Pod tem naslovom smo v 19. številki Tribune objavili članek o vpisu študentov iz višjih šol na II. stopnjo fakultet (konkretno o prestopu iz višje tekstilne šole na tekstilno fakulteto). V članku je prišlo do napačne po-splošitve s stavkom ». . . da je vsaka višja šola v primer-javi s fakulteto nekaj »lažjega« in da je znanje diplo-mantov višjih šol dokaj borno v primerjavi s I. stopnjo na fakultetah v Ljubljani«. Pisec članka ima z gornjim stavkom v mislih konkret-no šolo, o kateri govori tudi v nadaljevanju in he višjih šol na sploh. Na seji skupnosti višjih šol v Sloveniji, ki je biia v Ljubljani 8. decembra, je bilo ugotovljeno, da so te šole popolnoma ekvivalentne s prvimi stopnjami naših fakultet. Predavatelji na teh šolah se izredno trudijo, da bi bilo njihovo pedagoško delo čimbolj kvalitetno in šo pri tem dosegli že lepe uspehe. Prosimo, da nam oprostite, ker je prišlo zaradi slabe lormulacije stavka-do neljube posplošitve! JAPONSKI ŠTVDENTJE: Službe za ,,prosti čas Število študentov na Japonskem, ki iščejo postranski zaslužek, je vedno večje. Vendar japonski štu-dentje dandanes iie hodijo v služ-be, da bi z zasluženim denarjcm plačevali stanovanje in knjige, ampak, da bi lahko »uživali« v svojem prostem času in ostali blizu delu, ki ga opravlja tned dru-gim tisoče in tisoče Japoncev. Za-nimivo je tudi to, da povprečen za-služek študentov iz leta v leto na> rašča. Nekaj let po drugi svetovni vojni so bili japonski študentje prfsilje-ni, da so si iskali službe in (ne-redno) delali v tovarnah, da bi si zaslužili za kruh. Svojo zaposlitev so imenovali »delo«, in ta beseda je še danes živa mcd japonskimi študenti. Potcm, ko se je splošna situacija izboljšala, so iskali službe. da bi dobili denar za knjige in stanova-nje. še vedno so se morali boriti z revščino kot nasledstvom vsake vojne. Dogajalo se je, da so zelp težko našli primerno zaposlitev. Toda danes se študentje zaposlu-jejo iz drugih razlogov. Ne zato, ker so revni, ampak zato, ker ho-čejo obogaiiti svoje življenje in uži-vati s prihranjenim denarjem svoj prosti čas. število študentov, ki iščejo primerno zaposlitev, se iz le-ta v leto vse bolj veča. Prihranjeni denar najraje »zapra-?ijo« za potovanja, saj so ravno ja-ponski študentje kot obsedeni od po-tovanj. študentke se na primer zelo navdušujejo za izlete na Hokkaido (Hokkaido je otok, ki leži na seve-ru glavnega otoka Japonske, kjer je tnnogo čudovitih naravnih lepot). Statistika je pokazala, kako se šte-vilo študentskih zaposlitev veča. Kje se Studentje najraje zaposli-jo? Vsepovsod, le težkega fizičnega dela se kljub vsemu radi izogibajo. Zaposlujejo se kot »gospodinjske pomočnice« (študentje in študent-ke), varujejo otroke in strežejo sta-rijn in onemoglim. Med temi zaposlitvami je najpo-pularnejša zaposlitev kot »gospo-dinjska pomočnica«. To delo je ze* io dobro plačano, prinaša družinsko atmosfero in tudi delodajalci se na moč trudijo, da bi se študentje v njihovih domovih počutili čimbolje. Na drugi strani pa delo v tovar-nah, skladiščih, prevažanje raznih izdelkov iz trgovin do potrošnikov s kolesi ne privlači študentov. SploS-no dobro stanje honorarnih zaposli-tev študentov je pripisati hitretnu industrijskemu razvoju dežele in zviševanju splošnega standarda. Ljudje, ki so preživeli drugo sve-tovno vojno, so se poročali in si ustanavljali družine. Potem so pri-šli otroci, ki so začeli obiskovati šolo, najprej nižjo, potem vse višje in težje. Sedaj so vskočili študcntje. Pomagali so otrokom pri učenju za razne izpite, ki jih je treba opravlti na prehodu iz stopnje v stopnjo. Število študentov ¦ inštruktorjev je zelo veliko, vendar jih še naprej iščejo. Tako se starši teh otrok več-krat izognejo glavobolu, otroci pa uspešno opravljajo izpite. Najbolje se godi v pogledu zapo-slovanja študentom v Osaki (mesto je med industrijsko in trgovsko najrazvitejšimi), za njo pa sledijo Tokio, Kobe, Kioto, Kochi in Sendai. (bp) dela Leta 1951 sose v Kobenhavnu sestali pred-stavniki šestih nacionalnih združenj medi-cincev iz zahodnih držav, da bi razpravljali o m jžnostih za ustanovitev svetovne zveze študentov medicincev. Na tem sestanku so se dogovorili o strukturi Mednarodne zveze združenj študentov medicine {IFMSA). # Po jtetu 1951 j€ IFMSA zrasla v veliko or-^fjkniiapijo, katere članj so mediclnci pet-indvajsetih držav z vsega sveta. Kljub hitri rasti se osnovni principi zveze, ki bo bili formulirani v KiJbenhavnu, nlso Bpreminja-li. Zveza se spretno izogiba vseh notranjih prepirov med pripadniki različnih dežel in e drži apolitičnoeti pri vsem svojem delu. -Cilj IFMSA je študirati in budlti zanima-lje za sodelovanje med študenti-medicincl m popoinoma strokovni bazl in pomagati aktivnostim s področja študentskega zdrav-stva.'- Zveza streinl za tem, da bl ustano-vila poseben stalni organ, ki t>i slcrbe] za stike med organizacirami študentov-medi-cinoev, tako da bi pospeševal izmenjavo idej prekr mednarodne korespondcnce in s strokovnL..: izmenjavami študentov-medi-cinov različnih dežel. Zveza šteje zdaj 225.000 članov, ki so raz-deljeni na tri kategorije, popolno. kot opa-zovatec in častno. Popolno članstvo ee po-deli vsak: organizaciji po odobritvi gene-ralr.e skupščine in če se strinja s statutom Zvez«. Vsaka država članica ima dva gla-sova na generalni skupščini in en dodaten glas na vsakih S tisoč članov. CH>azovalec je lahko vsaka nacionalna or-ganizacija, ki odobrava statut Zveze, za do-bo dveh Iet; ta doba ee lahko po Bklepu generalne »kupščine podaljša za nadaljnji Ive let". T -to ra-^pravlja generalna skupščina o možnostih za »prejem v Zvezo kot popol-nega člana. Predstavniki vsake države se vsako leto sestajajo na generalni Bkupščini, ki je na;vlšji organ zveze. Ob tej priložno-sti izvolijo tudi novo vodstvo. OELOVANJE ORGANIZACIJE Osnovne točke aktivncKti zv€ze so: medi- ' cinsiko izobraževanje, medicinski filmi, štu-dentsko zdravstvo, strokovne izmenjave, pu-blikacije, klinične konference in poletni se-minarii. Prvih pet aktivnostl vodi samo od-bor zveze, tako da je vsaka nacionalna orga-nizacija odgo-orna za njegovo delo. Gene-ralna ekupščina povabi posamezne dežele naj organizirajo letne klinične konference in Mh tudi vzpodbuja k organizaciji polet-nih Si-minarjev. V okviru IFMSA sloni tudl ves slsbem iz-raenjave študentov medicincev med država-mi članicami. Tako je v pretekUh letih po-tovalo na orakso v Inozemstvo preko 2500 študentov medicincev iz različnih dežel. Vsaka država članica ima v sekretarialu svojega predstavnika. ki organizira zame-njave za svo*. štud«ntc. SekreUrlat skrbi tudi za vse organlzacijske posie, kot so nabava viz, ©rgani-^acija prevozov in prenočevanje. Da bi zagotovil popolno obveščenost, izdaja tudi mesečni bilten o zameniavah študentov. Posebna komisija zveze skrbi tudi za sta-nie študentskega zdravstva v svetu. Nudl aii vsai preskrbl pomoč sooialno ogroženini študentom. organizira konference o speci-fičnih problemih študentskeea zdravstva ter vzdržu^ stike in sodeiuie s nodobnimi or-ganizacram'. kot r.pr. s svetovno zdrav-stveno oreanizaci-o. sveto''nfm unfverzitet-nim servteom idr. V zadnnh letib go po-svetilJ na^vef pozornostl ra-^ličninn beaun-skim §tut1entom v ra?nih Vrsiih svet". Tako ie brlt^n-^ka organiraciia 7br?>la za 1250 fun-tov zdravil za begunee v S^vernl Afrik«. 7.bran'h v no pomoč Ta komisija skrbi tudi za šti-pendlje za študij v kateri od držav članic. Te štipendi;e Lahko dobijo študentje iz ti-stih držav, kjer še ni medicinskih fakultet. Prve take štupendije je podelila prav Ju-goslavlja. Bilten, ki ga izdaja zveza, je bil z navdu-Senjem sprejet, tako v državah članicah kakor tudi neč^inicah. Oo zdaj sta izhajall le po dve številki na leto, in to v angleščini in francoščinL PrJspevke lahko pošiljajo Stiidentje medidne iz vseh držav. Publikacl. ja vsebuje tako poročiiLa in informacijske članke kot tudi zaključke različnih konfe-renc. BUten vzpostavlja tudi most med dr* žavaml članlčami in Zvezo ter državami ne-članicami. PredstaviU snno vam mednarodno strokov-no organizacijo. N;ena članlca je tudi naša država in naSi medicinci se v precejšnji meri poslužujejo ugodnosU. ki Jih zvez« nudi. J. p. INQUISITION DEŽELA INKVIZICIJE b telh 1 v Indiii. Burmi in Pakistanu. Največ tega denarja so zbrali na Svedskem Finskem in v Nemftiii. V zadnjih dveb letih pa ie Zveza posvetila naiveč pozornosti V!etnanr»u, Sia-mu in Koreii Komteiia. kl skrbi za lzobraževanje. se b»-vl predvsem z izvajanjem anket in statisVČ-nih preffledov ter tako prou<*uie stanie me-dicinskega SolGlej,« je rekla in mi pod nos pomolila zavitek. »Vidim. Kaj ne bi videl! Nekakšen paket je«, sem rekel neprizadeto. »Poznaš »Astro«? je spraševala dalje. »Mhm.« »Si videl tiste za sedem tisoč?« »Kaj?« »Sem tvoja punca ali ne?« »Zakaj sprašuješ?« »Saj sem vedela, da me ne maraš.« »Vseeno, te maram ali ne. Raje pojdiva k stvari! Kakšno zvezo ima vse to s tvojim paketom?« »Eh, zelo si nedojemljiv! Poglej me pod noge!« je rekla.« »Zelo lepe noge imaš.« »Niže poglej, cepec!!« je bila užaljena. Sklonil sem se do spodnjega roba njenega krila in jo pri tem rahlo prijel nad desnim bokom. »Vidiš?« je spet vprašala z glasom, ki ni bil pre-več vljuden. »Ah, še ni dobro. Krilo potegni malce gor!« Tako je storila. »No?« »Lepa bedrčka... Počakaj, uganil bom, kaj imaS v paketu!« Rad bi se spomnil, kaj prodajajo v »Astri«. V mi-slih sem našteval: kuhalniki, električni likalniki, nočne posode, termoforji... Vendar zagotovo ni-sem vedel, ker v tej trgovini še nisem nakupoval.. »Kuhalnik bo«, sem se končno razveselil, da sera razvozlal uganko. »Ha, ha! Kako ti more kaj takega uiti iz ust?« se je od srca nasmejala. »Saj res, bila si na plesu, likalnik imaš!« sem se razveselil svojega novega odgovora. »Ne!« »Nočno posodo!« Njen smeh je v trenutku pojenjal. Nana je zbrala vso svojo moč in me v največji koncentraciji jeze mahnila s paketom. Udarec ni bil preveč hud. Ne-kaj ostrega me je oplazilo po tilniku. »Zdaj vem. V paketu imaš žensko peto!«^ ^fc H| »Uuuuuuu-h!« * avanti« mi je naznanil prič«-tek pogovora z Tonyjem Realsooi, pevcem in komponistom popevke, ki jo poznajo po vsem svetu. Quando, quando, quando ... jc na programu vseh radijskih postaj, prepeva-jo jor Pat Boon, Nat King Cool in se mno-gi drugi, ki se s petjem vsaj malo ukvar-jajo. Na srečo m. je spremljaJ prijatelj Ta-dej, ker ne obvladam ttalijanskega jezika in pr: intervjuju opravil levji defež. Ker Tony ue zna nemski ln ne angleški, a jaz ne fran-coski, smo bilj primorani, da smo se pogo-varjali s pomočjo rok, splošnoznanih bescd in italijanščine. Sprva je šlo težje, toda po pr-vem wiskiju j« stvar popolnoma st«ra-tih pokazaii povabilo fakvltetnega odbora. Prepričani smo, da bi bila slika vse drw gačna... Ce pc bo še vedno po starem, ste vab-Ijeni: PruHte, tepli s& bomoU -»Mnogo ljudi prihaja v kino, med njimi precej študentav. Ste si morda zapomnili kakšen obraz?« »Poznam ogromno Ijudi, toda samo na vi-dez. V obraz pa 1« malokateremu pogledam,« je rekel in se nasmehnil, »-saj veste, da je moja služba taka, da gledam ljudem bolj v roke.« »Ste imeli kdaj z mladimi kakSne nepri-like?« «-O, da,« je menil brez premišljevanja, »-imel sem tudi cirkuse! Fajitje so prišli v dvorano brez vstopnic in ko sem jih zaJotil, se je marsikomiU nas povesil, ker je mo-ral zapustiti dvorano. Včasih smo se tudi Jovili v temi ...« »¦Cesa se iz svoj« desetletne služb« najbolj spominjate?« sem bil narodveden. »iNajbolj se spominjam časov, ko so bile predpremiere in so se ljudje tepli za karte. Takrat so bill doseženl tudi rekordi, ko je blagajničarka od osmih zvečer pa do pol enajstih prodala vseh 1100 vstopnic. zjutraj so snažilke nabrale za celo smetišnico mo-ških in ženskih gumbov . . .« »Imate mogoče hranilno knjižico?« "¦Ne,« je z ©bžaloivanjem izjavll, »-tiste p* nimam, Sem upokojenec!« »Studentom in dijakom so podražili me-gefi"i troleJbusT»e vo?ovn'ce,« sem to^io-gledao prlpomnil. h-AII sa vam zdi to pravt-- Maribora LJUBLJANA: PretekH teden je bU v prostorih univerritetnega odbora sestanek predsednikov vseh pokra-jinskih klubov, kjer so se domenili o načrtih in pripravah na konferen-co Zveze pokrajinskih klubov. Zve-za bo povezovala klube v enotno akcijsko telo, prav tako pa bo Zve-za pokrajinskih klubov skrbela za njihove akcije in srečanja. SKOPJE: Zdravstvena služba skop-ske univerze je prejela od Jugoslo-vanskega nacionalnega komiteja sve-tovne univerzitetne službe večjo ko-ličino zdravil. Kontigent zdravil je bil poslan potem, ko je mesto ob Vardarju zajela poplava. Uporablja-la se bodo za uresničevanje nepo-srednih nalog: za ohranitev zdravja študentov in za odvrnitev nevarno-sti bolezni in epidemij na področju skopske univerze. KRAGUJEVAC: Gradnja nove stav-be strojne fakultete v Kragujevcu se bliža zaključni fazi. čeprav je potrebno, da se vstavijo še stekla v nekem krilu stavbe, so se drugod predavanja že začela. Zaradi lepše-ga zunanjega videza bodlo uredili še park pred poslopjem, za kar je odobrenih milijon in tristotisoč di-narjev. PRIŠTINA: Podotno kot v Nišu je tudi v Prištini. Premalo je profe-sorjev in primanjkuje predavateljev za vse predmete. Študentska men-za? Lani jo je zaprla sanitarna in-špekcija. Zdaj se dogovarjajo, da bodo nekj hotel adaptirali in ga usposobili, da bo v njem lahko po slovala menza. Le v pogledu štipen-dij so storili korak naprej: ker so bile prej štipendije minimalne, je izvršni odbor AKMO izdal odloei-tev, da se povečajo štipendije. ZAGREB: V prvi polovici meseca je bila v Zagrebu XVII. letna skup-ščina Zveze študentov zagrebške univerze. »Dmžba pričakuje, da so-delujemo z večjimi napori in tako opravičimo njeno zaupanje,« je bilo izraženo na skupščini, ki so ji pri-sostvovali visoki politični, znanstvc-ni in javni delavci. Skupščina je trajala dva '" do Skopja »>Seveda nl,« je bil odlo^en,. »-Student je že tako revež, kar mu denarjja ostane (!!)• naj ima za ,koštKaj mislite o letošnji zimi?« -Bo huda, ko je že tako zgodaj začela pri-tiskati!« »Kam jo pa, ko ste prosti, najraje mahnc-te?« »¦Najraje grem na Težioo ail pa v Stoži-ce...« >>Tam popijem v oštariji dv.a ali pa tudl tri kozarčke cvidka, ki mi prijetno de. Ni-kdar pa ga oe pijem na škafe. Potem ni več dober . . .« Matineja se je ž« zdavnaj začela, ko sva nehala s klepetom. Nekateri, ki Mein Kampi niso razumeli, so že odhajali. Z biljeterjem sva si stisnila roki in pridružnl sem se od-hajajočim .. . Tadej Munih Tribuna - glasllo Zveze Studentov — Izdaja unlverzitetnl odbor ZSJ — Dreja uredniSkj odbor - Odgovornl urednik Jože Sušmelj; giavnl urednlk Nlko nčai - Uredništvo In uprava. Trtbuna Polianska <5H. telefon SO-123 - tekod račun 600-H/3-567 - Letna aaro<*nlna «00 dinarJev. posameznJ \rvoč 20 rnn -Rotfdplsov ln fotograflj oe vrača-mo - Ttsk: CP Delo. LJubHana. l. tel. tt-521 iribuna