Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 21 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. Univ. prof. dr. Leonida Pitamie. V naslednjih odstavkih skušam podati nekoliko slik o glavnih idejah, ki so bile merodajne pri ustanovitvi lige narodov v letu mirovne konference. Pri tem ne pride saino v poštev oficijelni pakt, ki je inseriran v mirovni pogodbi z Nemčijo in z Avstrijo — nedavno tudi v pogodbah z Bolgarijo in Turčijo — ter pogajanja, ki so se o njem vršila, temveč tudi napol privatne napol oficijozne konference v Parizu, Londonu in Bruselju. Pri teh konferencah niso sodelovali oficijelni diplomati, temveč zastopniki raznih privatnih društev, ki so se osnovala v posameznih državah v svrho propagacije ideje o ligi narodov. Tudi mi imamo tako društvo, ki se zove »jugoslovansko udruženje za društvo narodov«, in kojega predsednik je gosp. Jovan Žujovič, predsednik kralj, akademije v Beogradu. Pomen teh udruženj je veliko večji, nego ga imajo navadno privatna društva. Vzrok temu je, da je oficijelno društvo narodov še-le komaj rojeno, da se mu je boriti z raznimi zaprekami ter da je in da bode vedno bolj odvisno od volje narodov samih, ki se lažje izraža v »privatnih-< društvih in posvetovanjih, nego v strogo oficijelnih, kjer morajo državni diplomati ozire jemati na najrazličnejše faktorje. Ta društva so se aliirala v svrho skupnih razpravljanj in se bodo še tesneje zvezala v uniji, ki bode paralelna organizacija k oficijel-nemu »društvu narodov.« Na prvi konferenci teh udruženj v Parizu 26. januarja do 3. februarja 1919 je dejal predsednik gosp. Leon Bourgeois, da so dosedaj v imenu narodov govorile vlade zastopane pri mirovni konferenci, v bodoče pa da bodo morali narodi sami se izjaviti sredstvom n a c i j o -nalnih udruženj za društvo narodov. Vse to omenjam v opravičbo tega, da ne govorim samo o oficijelni pogodbi, temveč tudi o konferencah in rezolucijah-ravnokar navedenih »privatnih udruženj,« ki so gotovo vpli- 22 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. vala na izboljšanje prvotnega načrta, kakor se to razvidi iz naslednjih izvajanj. Sodelovale so pri teh konferencah tuii zelo znane osebnosti, n. pr. Leon Bourgeois, Lord Shaw, Veni-zelos, Frithjof Nansen intd. Nočem v tem čl.anku govoriti o zelo interesantnem razvoju ideje, da se združijo vsi narodi v skupno zvezo za ohranitev svetovnega miru. Ta ideja je zelo stara, pojavila se je vedno v tej ali oni obliki, n. pr. pri starih Grkih (atična zveza), v srednjem veku (sv. Avguštin »De civitate Dei«, Dante »De monarhia,« razsojevalna oblast papežev ali cesarjev ob mednarodnih sporih) ter v novem veku (najnovejši pojav so pred mirovno konferenco 1. 1919 konference v Hagu ). 1899 in 1907). L Prvi oficijelni načrt zveze narodov 1, 1919. Cilj mirovne konference ni bil samo skleniti mir, ampak tudi zasigurati svetovni mir za bodočnost. Temu namenu, ki presega običajno vsebino mirovnih pogodb, naj bi služilo društvo narodov. Konferenca se je takoj lotila tega dela ter imenovala komisijo z nalogom, da izdela načrt. Po sklepu konference je vsaka velesila — Amerika, Anglija. Francija, Italija, Japonska — poslala po dva zastopnika v to komisijo, vse druge države pa skupno 5 zastopnikov. Še le pozneje (6. februarja) so se smele še 4 druge male države vdeležiti posvetovanj, tako da so bile nazadnje zastopane sledeče države: Belgija, Brazilija, Kitajska, Portugalija, Srbija, Grčija, Poljska, Romuniia in- Ceho-slovaška republika. Načrt pakta, ki ga je komisija pod predsedstvom Wilsona izdelala in ki ga je le-ta 15. februarja konferenci predložil, vsebuje 26 členov, kojih vsebina je v glavnem naslednja. Ustroj zveze obstoja iz zbora delegatov vseh držav, ki so pakt sklenile, potem izvrševalnega sveta, v katerem so zastopane le navedene velesile in še štiri druge države, ki jih bo določil zbor delegatov, slednjič iz stalnega tajništva pod vodstvom generalnega tajnika, ki ga imenuje izvrševalni svet. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 23 Težišče organizacije je izvrševalni svet. v katerem gospodujejo velesile. To se javno priznava. Tako pravi n. pr. francoski list »Le Figaro« z dne 15. februarja da ie iz »mistične« zveze narodov postala liga 5 velesil. Sicer bode vsaka država, ki je interesirana na gotovem posvetovanju izvrševalnega sveta, povabljena vdeležiti se posvetovanja; sklep bo vezal na ta način povabljene države. Poslovnik si določujeta delegacijski zbor in izvrševalni .svet sama z večino glasov zastopanih držav. Prvo zasedanje skliče predsednik zedinjenih držav severne Amerike. Države, ki ne sklenejo tega pakta in ki se ne bodo v paktu samem vabile, da pristopijo, smejo vstopiti v zvezo le tedaj, kadar se za to izrečeta najmanj dve tretjini v delegaciji-skem zboru zastopanih držav. Izključene so nadalje države, ki ne dajo zadostnega jamstva, da bodo izvrševale mednarodne obveznosti in da se podvržejo načelom, ki jih bode ustanovila zveza narodov glede oborožitve. Izvrševalni svet naj izdela program razoroževanja. Vojne sile naj se znižajo toliko, kolikor »je neobhodno potrebno za skupno eksekucijo mednarodnih obveznosti in za varnost države; pri tem pa naj se vpo.števajo geografska lega držav in druge okolnosti. Izvrševalni svet se mora baviti tudi z vprašanjem, kako bi se dale preprečiti škodljive posledice izdelovanja vojnega materijala po zasebnikih. Države se bodo med seboj obveščale o svojem vojnem in pomorskem programu ter o industrijah, ki bi se dale adaptirati za vojne namene. Te predpise bo kontrolirala posebna stalna komisija. Zvezi narodov bo nadalje poverjena kontrola trgovine z orožjem in municijo tam, kjer bode to v skupnem interesu potrebno. Vsem državam zveze je garantirana teri-torijalna integriteta in politična neodvisnost proti vsakemu napadu. Briga izvrševalnega sveta je, da se ta dolžnost izpolnjuje. Zveza narodov bo smatrala, da se dotika vsaka vojna interesov zveze, če tudi ne preti neposredno državam, ki so sklenile to pogodbo. Te države bodo podvzele vse. kar se jim 24 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. bo zdelo umestno, da se mir ohrani. Nadalje se zavežejo, da ne bodo segle po orožju radi kakega spora, ki se ne da navadnim diplomatičnim potom poravnati, ne da bi bile preje predložile ta spor ali izvrševalnemu svetu v preiskavo ali pa razsodišču. Tudi po izreku izvrševalnega sveta ali razsodišča morajo čakati še tri mesece do vojne. Državi, ki se bode rav-' nala po takem izreku, se ne sme napovedati voina. Nasvet izvrševalnega sveta in sodba razsodišča se izrečeta v primernem času. Vsak spor, ki bi nastal med signatarnimi državami in ki je po njihovem mnenju sposoben za arbitražo, se bo le - tej podvrgel, ako se ne da rešiti diplomatičnim potom. Te države se zavežejo, da bodo razsodbo bona fide Izvršile. Ako se pa to ne bi zgodilo, bode stavil izvrševalni svet primerne predloge v svrho izvršitve. Ta svet tudi izdela načrt za ustanovitev stalnega internacijonalnega sodnega dvora za arbitražo. Spor, ki ne bi mogel biti razsojen na omenjeni način, se predloži izvrševalnemu svetu, ki bode zadevo preiskoval in ki lahko publicira zahteve držav in ves njemu predloženi materijah Ako se posreči izvrševalnemu svetu sprava, jo mora objaviti z vsemi potrebnimi pojasnili. Ako se pa spor ne bo dal rešiti, naj publicira izvrševalni svet svoje poročilo z nasvetom, ki ga smatra pravičnim. Signatarne države ne bodo začele vojne z onimi državami, ki se ravnajo po nasvetu izvrševalnega sveta, sprejetem soglasno od vseh članov razun spornih strank. Ako stranke ta nasvet zavrnejo, bode izvrševalni svet predlagal primerne korake. V slučaju nesoglasja ima večina dolžnost in manjšina pravico publicirati ono razrešitev, ki io smatra za pravično in koristno. Na željo ene ali druge stranke sme izvrševalni svet predložiti sporno vprašanje zboru delegatov, pri katerem se vrši isto postopanje. Država, ki sklene to pogodbo in ki bi kršila svoje prej omenjene dolžnosti, smatrala se bo ipso facto, kakor da je izvršila vojni čin napram vsem drugim državam zveze. Le-te bodo prekinile z njo vsa trgovska in financijalna razmerja ter prepovedale svojim državljanom in tudi državlianom vsake države, bodisi člen zveze ali ne, vse financijalne. trgovske Postenek in razvoj lige narodov v letu '919. 25 in osebne zveze s pripadniki one države, ki je to pogodbo prelomila. V tem slučaju se bode izvrševalni svet izrazil o tem, s kakimi vojnimi ali pomorskimi silami naj člani zveze prispevajo k oboroženi sili, ki bode ščitila signatarne države. Le-te se bodo med seboj podpirale glede vseh financiialnih in gospodarskih sredstev, ki jih bodo, kakor prej rečeno, vporabljale; tako tudi glede odpora proti vsakemu koraku, ki ga stori uporna država proti katerikoli izmed njih. Kadar se pojavi spor med državo, ki je član zveze, in državo, ki ni član, ali pa med državami, ki niso člani, bodo lete povabljene, da v svrho razrešitve spora sprejmejo obveznosti članov zveze in sicer pod pogoji, ki jih bode smatral izvrševalni svet za pravične. Ako se temu vabilu odzovejo, bode moči glede njih uporabljati prej navedene predpise z eventualnimi spremembami, ki jih smatra zveza za potrebne. Na to bode izvrševalni svet preiskoval stvarno podlago in razloge spora ter priporočal ono rešitev, katera se mu zdi najboljša. Ako pa povabljena država v svrho razrešitve spora ne sprejme obveznosti člana zveze in ako se vede napram eni državi, ki je član zveze, tako, da bi bil tak čin, če bi ga storil član zveze, kršitev prej omenjenih predpisov, se bode proti njej postopalo kakor zgoraj rečeno. Ako se na stranki vabilu ne odzoveta, potem lahko ukrene izvrševalni svet vse potrebno, da se prepreči vojna in doseže sprava. Poseben člen govori o načelih za kolonije in ono teritorije, ki niso več pod suvereniteto, pod katero so bile pred vojno, in kojih prebivalstvo še ni zrelo za samovlado. Varstvo teh narodov se poveri državam, ki so vsled svoje geografske lege, svojih sredstev in svojih izkušenj najbolj sposobne, izvrševati ta mandat v imenu zveze narodov. Misli se pri tem na nekatere dele prejšnje turške države, na narode centralne Afrike, potem na narode južnozapadne Afrike in otokov južnega Tihega oceana. V teh krajih bodo za to določene države vodile ali izvrševale upravo na način, kakor to zahteva stopnia tamošnjega razvoja. Vsaka mandatarna država mora poslati posebni komisiji na sedežu zveze letno poročilo o upravi v teh krajih. Države se zavežejo, da bodo uvajale in vzdržavale pravične pogoje za moške, ženske in otroške delavce ne le na 26 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. svojih teritorijih, temveč v celem območju svoje trgovine in industrije. Ustanovil se bo stalni delavski urad kot bistven del zveze. Zveza bo garantirala svobodo transita in pravično ureditev prometa v vseh svojih državah. Vsi obstoječi in v bodoče ustanovljeni internacionalni uradi se postavijo pod kontrolo zveze. Velikega pomena so določbe glede mednarodnih pogodb, ker hočejo uveljaviti povsem nova načela mednarodnega prava. Vsaka taka pogodba, sklenjena med člani zveze, bo vknjižena pri generalnem tajniku in ta jo bode kakor hitro mogoče publiciral. Nobena pogodba ne bode ob vezna pred to vknjižbo. Zbor delgatov ima pravico, od časa do časa povabiti člane zveze, naj na novo proučavajo pogodbe, ki več ne ustrezajo, in tudi mednarodne razmere, ki utegnejo biti nevarne za svetovni mir. Države, ki so ta pakt sklenile, smatrajo, da so odpravljene med njimi vse obveznosti, ki bi nasprotovale določilom pakta. Ako bi bila država, ki podpiše to pogodbo, že obremenjena s takimi obveznostmi, mora takoj vse storiti, da se jih razbremeni. V bodoče se take obveznosti ne bodo prevzemale. Spremembe tega pakta bodo veljavne le teda,i. ako jih odobrijo države, ki so zastopane v izvrševalnem svetu, in onih držav, ki so zastopane v zboru delegatov. II. Kritične pripomnje k načrtu pogodbe o zvezi narodov. (Pisano v Parizu začetkom marca 1919.) Projekt, ki ga je predložila komisija konferenci, se dokaj oddaljuje od Wilsonovih idej. Načrt ne upošteva principa enakopravnosti držav in ne predlaga take meddržavne organizacije,, ki bi hitro, točno in z garancijo takojšnje izvršitve funkcijo-nirala. R a v n o p r a v n o s t se kaže le v tem. da se smejo države, ki so izven zveze, vanjo vsprejeti samo z dovoljenjem najmanj ^/3 onih držav, ki so zastoi^ane v zboru delegatov. V Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 27 tem zboru, ki je prvi organ zveze, imajo države, katere sklenejo ligo, po en glas (člen 1 in 2). F o r m a 1 n o je sicer v tem zboru varovana enakopravnost vseh članov, kompetenca tega organa pa je tako omejena ali, boljše rečeno, meglena, da se o m a t e r i j e 1 n i soodločitvi vseh držav v svetovnih zadevah ne da govoriti. Sicer pravi čl. 2, da se bo ta zbor pečal z zadevami, ki spadajo v »akcijsko sfero lige«, videli pa bodemo koj, da je ta »sfera«, kolikor je sploh določena, skoro popolnoma absorbirana po drugem organu, »izvrševalnem svetu«. Razun tega, da vsprejema države v zvezo, je zboru izrecno še dopuščeno, da od časa do časa n a s v e t u j e članom zveze, naj na novo proučavajo pogodbe, ki so ostale neizvršljive, in mednarodne razmere sploh, ki utegnejo biti nevarne za svetovni mir (čl. 24). Delegacijski zbor ima nadalje še pravico voditi ono mirovno akcijo, ki je sicer poverjena izvrševalnemu svetu, ako mu jo poveri spontano ali po zahtevi spornih držav (čl. 25). Ta kompetenca je torej le pogojna. Po načrtu bi bil zbor delegatov namesto pričakovanega svetovnega parlamenta konferenca diplomatov, ki bo dajala lepe nasvete. Pičli kompetenci tega zbora odgovaria tudi, da o njegovi sestavitvi ni ničesar rečenega. Če se že povspnemo do ustvaritve najvišje pravne instance organiziranega človeštva, potem bi morali tudi določiti, na kak način naj člane tega zbora izbirajo posamezne države. Za kako mednarodno konferenco ali kongres zadostuje morda, da vsaka država imenuje, odpokliče in izmenja svoje delegate popolnoma po svoji svobodni volji. Toda za stalni in najvišji mednarodnopravni organ pa bi vendar kazalo že v naprej določiti, na kaki podlagi naj bodo izbrani zastopniki vseh zveznih držav. Enako-mernost, ki je prav tukaj zelo potrebna, se ne da doseči, ako sedi poleg delegata, izvoljenega od parlamenta ene države, d i p 1 o m a t, ki ga imenuje vlada druge države, in minister, ki ga odpošlje morebiti monarh tretje države. Ne smemo pozabiti, da morajo biti člani organizma, ki je svetoven ali naddržaven, taki, ki uživajo zaupanje vseh zastopanih držav in ne samo one, ki jih je odposlala. Seveda bi ta, tukaj namignjena rešitev posegala v suvereniteto posameznih držav, in tu smo pri točki, ki ie v bistvu 28 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. pravi vzrok pomanjkljivosti načrta. Zelo oprezno so se njegovi redaktorji izognili temu, da se odkrito in izrecno odpovedo nedotakljivosti državne suverenitete. Kako pa naj fukcijonira, vpliva in učinkuje svetovna organizacija v velepolitičnih vprašanjih, poleg katere bi vendar še ostala državna suvereniteta nedotaknjena? Po besedi in, kakor se vsaj trdi. do namenu bi bila organizacija naddržavna, v bistvu pa bi ostala pod-državna, kakor vsi dosedanji posku.si, ki so se prav zaraditega izjalovili. — Težišče organizacije je izvrševalni svet. ki se naj snide najmanj vsako leto enkrat. Akoravno je njemu baš kakor delegacijskemu zboru vse poverjeno, kar spada v »akcijsko sfero lige« ali kar bi se nanašalo na svetovni mir, je vendar njegova kompetenca natančneje določena: on imenuje generalnega tajnika in potrjuje imenovanje drugih uradnikov tajništva (člen 5). Izvrševalni svet izdela načrt razorožitve in nasvetuje (!) posameznim državam, do kake meje naj zmanjšajo vojne sile; če so te omejitve sprejete (po kom. ni rečeno), se ne smejo prekoračiti brez dovoljenja izvrševalnega sveta. *Ta svet naj priporoča, kako bi se nevarnost izdelovanja muni-cije in vojnega materijala po zasebnikih preprečila (člen 8). Ako bi se ogrožala teritorijalna integriteta, ali politična neodvisnost države, ki si jo v členu 10 države med seboj garantirajo, mora izvrševalni svet nasvetovati (komu, ni rečeno), po kakih sredstvih naj se udejstvuje ta garancija. Glede takih sporov, ki se po mnenju prizadetih držav (!) ne dado podvreči arbitraži, naj izvrševalni svet vodi mirovno akcijo ter izreče svoje mnenje, nadalje naj predlaga ona sredstva, ki naj uveljavijo njegove predloge, ako so le-ti od vseh njegovih članov, ne pa od spornih strank sprejeti. Ako bi katera izmed zveznih držav omalovaževala svoje dolžnosti, ki izvirajo iz sodbe razsodišča ali iz sklepa izvrševalnega sveta, potem inora le-ta izreči, kake vojne sile naj vsak član zveze prispeva v to svrho> da se ščitijo pravice zveze (člen 15). Podobno nalogo ima izvrševalni svet takrat, kadar so države v sporu, ki niso člani zveze. V tem slučaju naj tudi določi, pod kakimi pogoji je v svrho razrešitve spora smatrati državo, ki ni v zvezi, za član zveze ter kaj se naj proti taki državi ukrene, ako noče sprejeti dolžnosti člana. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 29 Konečno naj navedeni svet določi, kako naj se v kolonijah vodi uprava, ako ne bi bilo to vprašanje rešeno že prej pogodbenim potom (člen 19). Kompetenca izvrševalnega sveta je potemtakem precej obširna, vsekakor dosti izdatnejša, nego kompetenca delega-cijskega zbora. Pravično bi torej bilo, da pridejo v tem praktično najvažnejšem organu vsi člani zveze do veljave. Z velikim začudenjem pa beremo v členu 3, da bo ta svet sestojal iz zastopnikov Zedinjenih ameriških držav, Anglije, Francije Italije in Japonske ter še štirih (!) drugih držav, ki so člani zveze in ki jih bo določil zbor delegatov.') Ze to določitev bode težko izvesti, zakaj kateri član zveze, ki ni v srečnem stanju, da je velesila, bode poveril svoje najvišje interese drugi državi, ki je niti ne more izključno sam izbrati? Sicer pa ne vemo, ali bodo te štiri države mandatarji ostalih mnogobrojnih držav ali ne. Ako bo tako, kako naj izpolnjujejo svojo kočljivo in, recimo naravnost, nemogočo nalogo? Ako ne bo tako, potem ostanejo vsi člani zveze razun velesil in še štirih privilegiranih članov nezastopani. Pa tudi ako bi funkcijonirala vsa ta organizacija, ki ie le fotografija mnogo izpodbijane sestave komisij pri mirovni konferenci, bode v njej brez ovir gospodovalo pet navedenih velesil, — dokler so složne. Ako pa niso složne ali bodo ostali štirje zastopniki minorum gentium imeli zadostno avtoriteto, da se postavijo uspešno na eno ali drugo stran in da tako pomagajo v najskrajnejšem slučaju preprečiti vojno? Ta konstrukcija zdi se nam nemožna kot podlaga za ohranitev svetovnega miru. Kar se tiče izvršitve sklepov zveznih or"-anov, je pripomniti naslednje: Razun nekaterih splošnih fraz o priporočanju ali nasve-tovanju, kako naj člani svoje dolžnosti izpolnijo, kako naj se ohrani mir, kako naj se uveliavj sodba razsodišča itd., fraz, ki 1) Ni nobena koncesija napram principu enakopravnosti temveč le izraz splošnega pravnega pravila zaslišanja strank, da bode sklep izvrševalnega sveta le tedaj obvezen za ono državo, za koje interese gre, ako je bila ta država k seji vabljena (člen 3). 30 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. lahko pomenijo vse ali nič, govorita le člena 16 in 17 o ekse-kuciji proti takim državam, ki ne bi upoštevale izreka razsodišča ali mnenja izvrševalnega sveta ali ki se tem instancam sploh ne bi podvrgle. Države zveze bodo s takimi državami prekinile vse trgovske in financijelne zveze ter preprečile ves promet med svojimi in tudi med državljani vseh držav, naj si bodo člani zveze ali ne, z državljani uporne države. V tej določbi, ako se jo strogo izvede, je pakt seveda zapustil stališče nedotakljivosti državne suverenitete ter — menda prvič od časov svetovne nadvlade papežev v srednjem veku — dal neki naddržavni istanci pravico, segati v sfero tudi takih držav, ki niso pakt podpisale in o katerih se vsled tega ne more reči, da so se že vnaprej podvrgle navedenim določbam. Ta gospodarska sredstva pa ne bodo vedno zadostovala. Že prej citirani člen 16 govori tudi o oboroženi sili kakor eksekutivnem sredstvu, ki pa je precej skromno. Izvrševalni svet ima namreč le »priporočati«, koliko vojaških sil naj člani zveze v to svrho prispevajo. Lahko je misiliti, koliko časa bo v konkretnem slučaju preteklo do faktične eksekucije; menda toliko, da bode cela stvar postala brezpredmetna. Na to hibo se že Francozi opozorili in predlagali, da bi se že vnaprej potrebne vojaške sile organizirale, ki bi posebno v slučaju nujnosti mogle takoj izvršitev zasigurati. Tako internacionalno vojsko ali vsaj žandarmerijo ustvariti, bi bilo konsekventno, ob enem seveda najhujši udarec za državno suvereniteto. — V ostalem bi bilo še pripomniti, da se o arbitraži, ki je dosedaj slovela kot najboljše sredstvo za rešitev sporov med državami, le malo govori. Ni fiksirano, v kakih slučajih naj odločuje mednarodno razsodišče. Nasprotno je rečeno, da se bode sporna zadeva tedaj rešila po razsodišču, ako smatrata obe stranki, da je to sredstvo sposobno. To je pravzaprav nazadovanje napram dosedanjim pogodbam, ki so vsaj podvrgle vse spore strogo jurističnega značaja (d' un ordre juridique) razsodišču. Ostane le upanje, da bo izvrševalni svet. ki naj po členu 14 izdela načrt za ustanovitev stalnega internacionalnega sodnega dvora, vprašanje arbitraže rešil ugodnejše in popolnejše. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 31 III. Definitivni pakt o zvezi narodov. O prvotnem načrtu, ki ga je komisija predložila konferenci 14. februarja 1919, se je v raznih posvetovanjih na novo obravnavalo ter je bil ta načrt menda tudi pod vplivom javne diskusije, dne 28. aprila 1919 sprejet v znatno spremenjeni obliki. Najvažnejše spremembe se dajo označiti sledeče: Kompetenca zveznega zbora, v katerem ima vsaka država, ki je član zveze, po en glas, se je razširila in bolj de-tajlirala, kar nekoliko ojačuje pravno stališče malih držav, Razun pristojnosti, ki mu je bila že prej priSojena. ima ta zbor z večino glasov potrditi imenovanje generalnega tajnika,^) ki ga vrši zvezni svet; ravnotako mora potrditi spremembo v setavi tega sveta, kolikor pridejo pri tej sestavi v poštev male države. Princip enoglasnosti se je v nekaterih točkah opustil v prid majoritetnemu načelu, kar olajšuje funkcijoniranje zbora; na pr. pri mirovni akciji po členu XV, katere zvezni svet ali po svoji lastni volji ali po zahtevi kake stranke noče sam voditi in katera se vsled tega poveri zboru. Tedaj imalo sklepi zbora, ki jih je sprejela večina, isto moč kakor enoglasni sklepi zveznega sveta, ako so v tej večini tudi glasovi onih držav, ki tvorijo zvezni svet; glasovi spornih strank ne štejejo. Spremembe pakta postanejo pravnoveljavne, ako jih ratificirajo države, zastopane v zveznem svetu in večina (t. j. navadna namesto prej določene ^/3 večine) onih držav, ki tvorijo zvezni zbor. Ako bi kak član ne sprejel teh sprememb, preneha biti član zveze. ') Prvi generalni tajnik je bil določen takoj v enem dodatku k pogodbi Imenuje se Sir James Eric Drummond. 32 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. Zvezni svet je, l^akor v prvotnem načrtu, sestavljen iz petih velesil in štirih malih držav, ki jih svobodno določazbor.') Zvezni svet pa sme z aprobacijo večine zbora izmenjavati male države, ki so v svetu zastopane, proti drugim ter tudi pomnožiti njih število. Sicer pa ima vsaka država, ki ni zastopana v zveznem svetu, pravico, prisostvovati kot član (in ne kakor v prvotnem načrtu kot stranka) njegovim sejam takrat, kadar gre za stvar, ki se nje sosebno tiče. To je zelo važna koncesiia napram nezastopanim državam, ki pa lahko ovira poslovanje zveznega sveta, ker sme le-ta samo enoglasno sklepati, če ni v paktu kaj drugega določeno. Kar se tiče arbitraže, so sedaj našteti oni spori, ki se dado splošno podvreči arbitraži: interpretacija pogodb, potem vsako vprašanje mednarodnega prava, kršitve internacionalnih obveznosti, povračila in odškodovanja za tako kršitev. Škoda, da se ni sprejel predlog švicarske vlade, naj se ustanovi posebno internacionalno sodišče, ki bi odločilo, ali naj se vrši arbitraža, ako stranke ne soglašajo v tem pogledu. Določena je ustanovitev stalnega internacionalnega sodnega dvora, ki bode razsojal o vsakem mednarodem sporu, ki mu ga predlože sporne stranke v razsojo; ta sodni dvor bode tudi oddal svoje mnenje, kadar ga za to naprosita zvezni zbor ali zvezni svet. Ako ne pride spor, ki ogroža mir. pred razsodišče, ga bode skušal poravnati zvezni svet. Če se mu pa to ne posreči, t. j. če ne soglašajo vsi njegovi člani, razun spornih strank, tedaj si pridržujejo člani zveze pravico, ukreniti to, kar se jim zdi potrebno za uveljavljenje prava in pravice. Ako se spor po mnenju ene stranke nanaša na vprašanje, ki po mednarodnem pravu spada v njeno izključno kompe-tenco, bode zvezni svet, to naziranje, ako se njemu pridruži, konstatiral, ne da bi predlagal kako rešitev. Nova je tudi določba, da sme vsak član po prešnji dveletni odpovedi izstopiti iz društva, ako je izpolnil vse svoje Dokler se to ne zgodi, bodo od malih držav v zveznem svetu zastopane Belgija, Brazilija, Grčija in Španska. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 33 ') Princip, da imajo na celem amerikanskem kontinentu pravico intervencije le severne zedinjene države, nikakor pa evropske države. 3 internacionalne obveznosti, tudi one, ki izvirajo iz pakta samega. Član, ki krši iz pakta izvirajoče obveznosti, je lahko iz društva izključen, ako to sklenejo vsi drugi, v zveznem svetu zastopani člani. Druge prisilne sankcije so ostale nespremenjene. Liga narodov ne bo razpolagala s permanentnimi nadzorovalnimi in izvrševalnimi silami, ki bi se dale uporabiti proti upornim državam. Ako prelomi pakt kaka država, bode zvezni svet priporočal drugim »interesiranim« državam, koliko oboroženih sil naj prispevajo za eksekucijo. Vse se bode moralo šele v danem slučaju improvizirati! V členu 21 se ugotavlja, da se prejšnje internacijonalne pogodbe o arbitraži ali pa »regionalni« sporazumi, kakor ame-rikanska Monroe - doktrina,^ ki zagotavljajo mir. ne smatrajo za protivne katerikoH določbi pakta. Važno določbo — obenem upanje vseh onih narodov, kojih teženj mirovna konferenca ne bi zadovoljila — vsebuje člen 19, po katerem ima zvezni zbor pravico »od časa do časa vabiti člane, naj na novo proučavajo pogodbe, ki so postale neizvedljive, in mednarodne položaje, kojih vzdrževanje bi spravilo v nevarnost svetovni mir«. Temu določilu ne utegne nasprotovati ob točni interpretaciji člen 10, kjer si člani medsebojno garantirajo sedanjo teritorijalno integriteto in politično neodvisnost proti vsakemu zunanjemu napadu. Pojem »zunanji« napad se lahko interpretira kot vsak napad od države, ki je zunaj zveze; seveda pa tudi kot vsak napad, ki prihaja sploh od zunaj in ki torej ni le boj v notranjosti države. Naj si bo tako ali tako, na vsak način velja garancija samo za slučaj napada, torej sile, nikakor pa ne ovira, da se ne-vzdržljive mednarodne teritorialne razmere, ki postanejo ne-varne svetovnemu miru, na novo proučavajo in pogodbenim, torej mirnim potom spreminjajo. Sedež društva je Ženeva. Zvezni svet pa lahko ta sedež preloži, kamorkoli bo hotel. Vse funkcije in službe pri ligi so enako dostopne moškim in ženskam. 34 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. Tudi v tej izboljšani obliki ni pakt v vseli svojih točkah zadovoljiv in vprašanje je, bodeli v tej vendar malo prenežni internacionalni stavbi vladal mir. Na vsak način na moramo z zvezo narodov prav resno računati, ker ima mirovna konferenca velike namene s to zvezo, kakor že kaže načrt mirovne pogodbe z Nemčijo. (Pisano v Parizu v maju 1919). IV. Prva konferenca aliiranih društev za ligo narodov v Parizu (26. januarja do 3. februarja 1919). Ta konferenca se je vršila še preden je bil oficiielni načrt za društvo narodov javnosti znan. Jugoslovansko udruženje sta zastopala predsednik gospod Jovan Zujovič in dr. Vasilje Jovanovič. Izmed rezolucij te konference naj bodo omenjene sledeče: Naj se ustanovi internacionalen sodni dvor, ki bo reševal vse mednarodne spore jurističnega značaja, ter naj se garantira izvršitev njegovih sodeb z vsemi internacionalnimi sankcijami, ki so primerne: diplomatične, juridične. ekonomične in, če treba, vojaške. Tajne internacionalne pogodbe naj bodo prepovedane. (Predlog zastopnika angleškega društva, da naj se podvržejo vse tudi že prej sklenjene pogodbe presoji društva narodov, ni bil sprejet.) Naj se apelira na aliirane države, da ne bodi v mirovno pogodbo sprejeta nobena določba, ki bi nasprotovala principom, izraženim po predsedniku Wilsonu v njegovih štirinajstih točkah. Naj se društvo narodov pobriga, da se splošno uveljavijo človeški delavski pogoji, ki dosedaj tudi v državah visoke civilizacije niso bili vedno sprejeti; v to svrho naj se ustanovi internacionalna delavska konferenca ter intenacionalen urad. Povdarjala se je potreba zveze med vsemi veroizpovedanji in učnimi kolegiji v svrho napredovanja ideje o ligi narodov; pri vseh vseučiliščih naj se store potrebni koraki za ustanovitev predavanj v novi vedi internacijonalne organizacije in kooperacije. Angleški in francoski predlog, naj kontrolira zveza Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 35 narodov oboroževanje in naj zasigura z vsemi mogočnimi sredstvi l vpogledu v ta dopis takoj predlagal, naj se ta nota vzame na uradno znanie in naj se, kakor je to tudi francoski delegat Albert Thomas želel, poseben komite bavi s temi vprašanji. Delo se je tako organiziralo, da se je cela konferenca delila v pet komisij. Prva se je bavila z vprašanji o sestavitvi in kompetenci zbora reprezentantov v ligi narodov, z deklaracijo pravic in dolžnosti narodov, z zaščito manjšin in z vsprejemom držav v ligo narodov: druga komisija s sankcijami in z razorožitvijo; tretja z organizacijo mednarodne justice. vknjižbo internacionalnih pogodb in z mandati lige; četrta komisija s socialnimi in delavskimi vprašanji; peta komisija z organizacijo federacije vseh udruženj. Jugoslovanski delegat ni mogel prisostvovati sejam vseh komisij, ker so le - te zborovale ob istem času dopoldne in popoldne dne 2. decembra. Skušal je biti vedno tam. ker se je razpravljalo o vprašanjih, ki bi naše udruženje posebno zanimala. Interesantno je, da je v otvoritveni seji dne 1. decembra italijanski delegat Ouglielmo Ferrero opozoril na vitalne interese, ki jih ima Italija z ozirom na boljševiško gibanje in na razpad discipline v armadi na tem. da se liga narodov čim preje konstituira. Zanimivo je dalje, da so Italijani v komisiji predlagali, naj se enakopravnost narodnostnih manjšin razteza tudi na pouk. Toda ta predlog, za katerega je tudi jugoslovanski delegat glasoval, ni bil sprejet. Predlogi, ki so dobili večino v komisiji, so bili skoraj vsi sprejeti v plenarni seji 3. decembra. Med njimi se nahaja pro-vizorni statut za federacijo vseh nacionalnih udruženj, za ligo narodov. Ta federacija bo imela za svoje organe glavni zbor, generalni svet in permanentni biro. Glede kompetence tega biroa je stavil dr. Pitamie sledeči predlog: 38 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. Le Statut de 1' Union des Associations pour la Societe des Nations devrait etre coniplete quant aux attributions du Bureau pernianent, de ia maniere sui-vante: Le Bureau permanent de la Federation des Associations pour la Ligue des Nations procedera a Tetude immediate de toutes les questions d'interet International, qui pourraient inenacer la paix du monde, de fagon k pouvoir les soumettre comme projet a la ligue sitot consti-tuee. Parmi ces questions qui doivent etre resolues aussitot que possible selon les principes de la justice Internationale et les desirs de la population devrait figurer en premieres places comme une des plus briilantes la question du littorale et de la cote orientale de 1' Adriatique et de la liberte de cette mer. Ta predlog se ni javno diskutiral, ker je šlo do mnenju predsedstva in večine komisije le za provizorno organizacijo federacij in ne za konkretna vprašanja in ker bi bil ta predlog pri glasovanju gotovo odklonjen; pač pa bode ta predlog vknjižen v protokole konference (isto se je zgodilo s siičnim kitajskin; predlogom glede Shantunga). Izmed ostalih sklepov bodi omenjena resolucija, naj se prej ko mogoče izvede čl. 4. alin. 2. pariškega pakta, to je po-množitev števila držav, ki so zastopane v društvenem svetu; dalje sklep, naj bodo vse države v mednarodnem sodnem dvoru enakopravno zastopane. O načinu, kako naj se sodniki določajo, ni prišlo do sklepa. To vprašanje se je prepustilo bodoči konferenci; istotako redakcija »Pravic in dolžnosti narodov«. Glede internacionalne justice se je izrecno povdarjalo, da ne bod'> Statut federacije udruženj za ligo narodov naj se dopolnjuje, kar se tiče kompetenc permanentnega biroja, na sledeči način: Permanetni biro federacije udruženj za ligo narodov naj takoj proučava vsa vprašanja inter-nacijonalnega interesa, ki bi utegnila ogrožati svetovni mir, in sicer tako, da jih lahko predloži kot predlog zvezi, ko bode ta konstituirana. Med temi vprašanji, ki morajo biti čimi preje rešena po principih internacijonalne pravičnosti in po-želji prebivalstva mora figuriratt v v prvih vstah kot eno najbolj perečih vprašanje Primorja in zapadne obali jadranskega morja ter svobode tega morja. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 39 haške konvencije abrogirane. Končno bodi omenjen švedski predlog, naj društvo narodov čim preje formulira principe, ki bi garantirali narodnostnim minoritetam v vsaki državi enakost pred zakonom, versko svobodo in svobodo jezika. Ta predlog, za katerega je seveda tudi jugoslovan.ski delegat glasoval, je bil sprejet brez spreminjevalnega predloga tega delegata, naj se še izrecno povdarja reciprociteta med vsemi državami v navedenem pogledu. Belgijanci so se z ozirom na narodnostne razmere v Belgiji zelo ostro izrazili proti zaščiti manjšin. V prvi plenarni seji je bilo sklenjeno odposlali ameriškemu društvu telegram, v katerem se izraža obžalovanje, da niso Amerikanci prisotni, in želja, da bodo kmalu sodelovali. Kot sedež bodoče konference so Angleži predlagali Rim. kar se je tudi sprejelo. Konferenca v Bruselju je bila prva po sklenitvi mirovne pogodbe ter prva. pri kateri so bili prisotni tudi zastopniki nevtralnih držav. Konferenca svojega cilja ni popolnoma dosegla. Zapazila se je v veliko večji meri kakor pri londonski konferenci v marcu t. 1., bojazljivost spuščati se v nov nepoznan element, ki še ni siguren. Slišalo se je mnogo skeptičnih besed, posebno ko se ni oficijelno govorilo. Zaraditega so tudi rezo-lucije zelo splošne, ker je le tako bilo mogoče priti do sporaz-umljenja in izogniti se vsakemu prejudicijelnemu sklepu. VII. Sistematičen pregled o najvažnejših določbah sedaj veljavnega pakta glede Lige narodov. A. Formelne določbe: 1.) Člani društva. a) izvirni (originalni), to so one države, ki so pakt signirale; b) države, ki so v aneksu k paktu povabljene, naj stopijo v društvo tekom dveh mesecev ko zadobi pakt veljavo (to so države, ki so bile nevtralne v svetovni vojni); c) druge države, ki jih v sprejme dvetretinska večina zbora delegatov, pod pogojem, da dajo zadostne garancije za 40 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. izpolnitev mednarodnih obveznosti in da se podvržejo programu razorožitve. 2.) Kako se članstvo neha. a) prostovoljno, ako država dve leti vnaprej izjavi, da hoče izstopiti iz društva, ter pod pogojem, da je v tem tre-notku izpolnila vse svoje mednarodne dolžnosti: b) prisilno, ako je država kršila obveznosti, ki izvirajo iz pakta; izključitev m.orajo soglasno izreči vse države, ki so zastopane v društvenem svetu; c) i p s o i u r e. ako država ne bi hotela sprejeti sprememb pakta, ki so pravnoveljavno sklenjene. 3.) Organi. a) zbor delegatov: vsaka država ima 1 glas. pa ne več kot 3 zastopnike; b) društveni svet, sestoječ iz zastopnikov petih velesil in 4 malih držav, ki jih določa zbor. Za enkrat so določene: Belgija, Grčija, Brazilija. Španska. Društveni svet pa sme vsprejemati tudi druge male države in tudi več kakor 4, ako večina zbora v to privoH. Vsaka država, reprezentirana v društvenem svetu, ima le enega reprezentanta in en glas. Vrhutega ima vsaka država, ki je član društva, ki pa ni reprezentirana v društvenem svetu, pravico, da odpošlje enega reprezentanta v društveni svet takrat, kadar gre za interese te države; njen reprezentant bode ta čas užival pravice članstva v društvenem svetu. c) tajništvo: generalnega tajnika določa društveni svet z aprobacijo večine zbora. Druge tajnike in potrebno osobje imenuje generalni tajnik z aprobacijo društvenega sveta. Vse funkcije pri društvu so enako dostopne moškim in ženskam. 4.) Sedež društva: 2eneva. Reprezentanti in uradniki uživajo diplomatično imuniteto; poslopja in diuga lastnina društva je nedotakljiva. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 41 5.) Način sklepanja. Splošno načelo: enoglasnost. Izjeme: navadna večina določa v zboru in v svetu formalno proceduro in voli odseke (komiteje za posamezna vprašanja). V zboru odloča še: Vs večina pri vsprejemu novih držav v društvo; navadna večina + glasovi onih držav, ki tvorijo društveni svet: a) pri sestavitvi tega sveta, kolikor pridejo male države v poštev; b) kadar vodi zbor mirovno akcijo. 6.) Revizija pakta postane pravomočna, kadar jo ratificirajo države, ki so repre-zentirane v društvenem svetu, in večina držav, ki so zastopane v zboru delegatov. 7.) Prvo sejo zbora in društvenega sveta skliče predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike. (Društveni svet je predsednik Wilson sklical v januariu 1920, ako-ravno Zedinjene države še niso član društva, ker pakta še niso ratificirale.) B. Materijelne določbe: 1.) Razorožitev: naj se vrši do minima, ki se da združiti z državno sigurnostjo ter z izvršitvijo internacionalnih obveznosti potom skupne akcije. Društveni svet mora izdelati načrt razorožitve. Redukcijo pa morajo posamezne države sprejeti; po tem se določene meje ne smejo prekoračiti brez privolitve društvenega sveta. Program se revidira vsako deseto leto. Za vojaška in mornarska vprašanja ustanovi se permanentna komisija. 2.) Garancije teritorijalne integritete in neodvisnosti. Vsi člani garantirajo teritorialno integriteto in sedanjo politično neodvisnost vseh članov proti vsakemu zunanjemu napadu. ¦i'2 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 3.) Rešitev sporov. Splošno načelo: Pred potekom treh mesecev oo izreku razsodišča ali odloka zveznega sveta ne sme nobena država pričeti z vojno. a) Arbitraža se naj vrši, kadar sta obe stranki mnenja, da se da spor rešiti potom razsoje. Vobče se smatra pripravnim, da se reši po razsoji: interpretacija pogodeb. vsako mednarodnopravno vprašanje, kršitev internacionalnih obveznosti in odškodnina za tako kršitev. Državi, ki se ravna po izreku razsodišča, se ne bo naix)-vedala vojna b) Mirovna akcija pri društvenem svetu ali zboru. Ako spor ni bil podvržen arbitraži, ga morajo stranke predložiti društvenemu svetu ter mu na razpolago dati vse spise, tičoče se spora, ki jih svet lahko takoj publicira. On sme tudi določbe sprave, če se mu ta posreči, publicirati. Kadar se pa taka sprava ne doseže, potem se obiavi rešitev, ki jo priporoča društveni svet bodisi enoglasno ali z večino glasov; vsak član pa ima tudi pravico publicirati rešitev, ki jo sam predlaga. Ako predlagajo enoglasno vsi člani, izvzemši glasove ene ali več spornih strank, gotovo rešitev spora, potem se ne napove vojna oni državi, ki ravna po tem sklepu. Ako ne soglašajo vsi člani sveta, (glasovi spornih strank ne štejejo), potem si člani društva narodov pridržujejo pravico, storiti to, kar se jim zdi primerno za vzdrževanje miru. Ako se društveni svet strinja z mnenjem ene stranke, da se tiče spor vprašanja, ki spada v izključno kompetenco te stranke, bode to konstatiral ne da bi predlagal rešitve. Društveni svet ali stranka ima pravico zahtevati, da se reši spor ored društvenim zborom. Ako sklene ta z navadno večino in se temu.sklepu piidružijo tudi člani društvenega sveta (glasovi spornih strank ne pridejo v poštev), ima tak sklep isto veljavo kakor enoglasni sklep društvenega sveta. Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. 43 Kadar se pojavi spor med državami, ki niso člani društva, se jih povabi, da se podvržejo kakor člani društva arbitraži ali pa mirovni akciji društvenega sveta. Ako obe stranki odklonita, mora društveni svet skrbeti, da se spor reši. Ako ena stranka odkloni in prične z vojno proti enemu članu društva, potem se lahko proti njej vporabijo splošne sankcije, ki veljajo za člane društva. c) Internacionalni sodni dvor. Društveni svet ima nalogo izdelati načrt za tako permanentno sodišče. Ta sodni dvor bode razsojal vse spore, ki mu jih predlože stranke. Oddajal bo tudi svoje mnenje glede vseh vprašanj, ki mu jih stavi društveni svet ali zbor.. 4.) Sankcije. Kadar bi ena država pričela vojno v protislov.ju s prej navedenimi določbami, potem se bode ipso facto smatrala, kakor da bi napovedala vojno vsem članom zveze. Ti člani bodo prekinili s to državo vse trgovske in financialne zveze, nadalje prepovedale vse zveze med svojimi državljani in državljani sporne države ter tudi med le-temi in državljani vsake druge države. Društveni svet mora takoj naznaniti vsem interesiranim državam, koliko naj prispevajo k oboroženim silam, ki naj uveljavljajo ukrepe društva. 5.) Internacionalni mandati za kolonije in teritorije, ki ne spadajo več pod isto suvereniteto kakor pred svetovno vojno. Pod vidikom razvoia civilizacije se vrste: a) Teritoriji turškega c e s a r s t v a. .V imenu društva narodo\ bode mandatarna država s svojo pomočjo in s svojim nasvetom vodila upravo teh ozemelj, dokler se le-to ne bode moglo samo upravljati. b) Centralna Afrika. Mandatarne države bodo tam prevzele administracijo, ki se pa bo materijelno razlikovala od uprave mandatarne države same. 44 Postanek in razvoj lige narodov v letu 1919. c) ,Iu'/no - zapadna Afrika in nekateri otoki v tihem Oceanu bodo tvorile integralni del mandatarne države ler bodo upravljani po zakonih le-te države. — Mandatar mora poslati društvenemu svetu letno poročilo o svojem delovanju, ki ga bode presojala posebna permanentna komisija.; 6.) Internacionalna administracija se uvede za razmere skupnega svetovnega interesa, na pr. za uveljavljenje pravičnih pogojev za moške, ženske in otroške delavce ne samo v območju držav, ki so člani društva, temveč povsod, kamor se razteza njih promet in industrija, potem za vzdržanje svobode prometa in trgovine itd. Vsi dosedanji in bodoči internacionalni uradi postavijo se pod avtoriteto Lige narodov. 7.) Internacionalne pogodbe. a) Vse v bodoče po članih društva sklenjene mednarodne pogodbe je vknjižiti pri sekretarijatu zveze, ki jih takoj publicira. b) Društveni zbor lahko vabi člane, naj na novo pro-učavajo pogodbe, ki so postale neizvršljive, in mednarodne odnošaje, ki bi utegnili v nevarnost spraviti svetovni mir. c) Med člani društva sklenjene pogodbe, ki nasprotujejo temu paktu, so po njem derogirane. Za internacijonalne obveznosti, ki niso tangirane po tem paktu, smatrajo se one, kojih namen je osigurati mir, n. pr. arbitražne pogodbe in »regionalni« sporazumi kakor amerikanska Monroe - doktrina. Ta pakt je uvrščen kot prvi del v mirovnih pogodbah (dosedaj z Nemčijo in z Avstrijo). Društvo narodov ima že sedaj po teh pogodbah važno vlogo: n. pr. uprava Saar-skega basina in svobodnega mesta Dantzig, odločitev v plebiscitu v Eupen in Malmedy (Belgija), vprašanje neodvisnosti nemške .Avstrije, ozroma priklopitve te države h kaki drugi državi, ter pri izvršitvi mirovnih pogodb v mnogih drugih točkah.