Ve s t n i k. Osobne vesti. G. Wresitz Ivan, učitelj na Haki, dobil je stalno službo na jednorazrednici v Ribnem (radovljiški okraj); g. Punčub Leopold je postal stalen nadučitelj v Spodnji Idriji (logaški okraj); g. Gross Frančišek se je v Suhorji (postojinski okraj) umestil stalniiu učiteljeni, istotako g. Šuligoj Ivan na Ostrožnern Brdu (postojinski okraj); gospodioina Matano vič Avgusta, ufiteljica v Crnomlji, dobila je stalno drugo službo na dekliški šoli v Postojini, gospodinna pl. Lobiuann, začasna učiteljica v Trnovem, pa začasno eetrto službo na štirirazrednici v Vipavi. — V pokoj sta stopila g. Scbonbrunn Frančišek, učitelj v Metliki in gospodičina Milek Karolina, učiteljica v Podzemlji. Iz našega društva. Odbor »Slov. učiteljskega društva« je imel dne 26. pret. meseea svojo 5. sejo, pri kateri so bili navzoči razen jednega vsi gg. odborniki. Gospod predsednik naznani stvari, katere so bile rešene potem predsedništva in tajništva. Med drugjm omenja čestitanja preblag. g. dež. predsedniku baronu Wi n k 1 e rj u povodom njegove desetletnice, izročitev diplome častnemu društvenernu članu g. Antonu Nedvedu in odpoved društvenega stanovanja radi nepravilnega postopanja hišnikovega. Po prebranji zapisnika zadnje odborove seje iMta g. predsednik pogodbo doposlano po tiskarni Miličevi radi izdavanja društvenega glasila »Učiteljskega Tovariša«. Ta se po točkah jednoglasno odobri. Glede lista smo izvedeli, da ima sedaj še dokaj ugodno stanje — dasi pogrešamo še mnogo p. n. tovarišev, zlasti učiteljic med naročniki. Dasi pa se list primeroma ceno tiska in se uredništvo zastonj preskrbnje, so vender stroški taki, da ga poleg zunanjib naročnikov in poleg drugih stanovnikov mora vsaj vse kranjsko učiteljstvo podpirati, ako si hočenio svoj deželni strokovni list ohraniti. Na vprašanje g. predsednika, ima li kdo izined gg. odbornikov kake želje glede na vsebino in uredovanje društvenega glasila, odobrilo se je-dnsedanje uredovanje z dostavkom, prioboevati po možnosti metodične razprave za vse ljudsko-šolske predinete. G. predsednik oinenja, da nm sicer od p. n. sotrudnikov dohaja tudi takega gradiva, vender še premalo in da bode skušal ustreči tej želji. Nadalje se sklene naprositi odličnega slovenskega pisatelja, da priobči vnašem glasilu podatkov za Kranjsko zashiženib mož, kar bi se uporabljalo pri zgodovinskem pouku. Druga točka dnevnega reda je bila volitev delegatev k občnemu zboru »Zveze slov. učiteljskib društev« v Celji, o katerem uspehu je že poročal zadnji »Učiteljski Tovariš«. Ko naznani g. blagajnik denarno stanje društva, sklene se tem potem opozoriti one gg. tovariše, kateri še niso poravnali svoje zaostale letnine, da to kar najbrže storiti hlagoizvolijo. Preizkušnja učne nsposobljenosti v Ljubljani se je vršila od dne 5. do 11. t. ni. To preizkušnjo so delali in sicer: 1. za ljudske šole: gg. ('virn •lanez, utitelj v Tržiei; Janc Bernai'd, nadomestni učitelj v Pirnifah (samo za slovenske šnle); Janežič Matija, učitelj na Vačah; Korošee Jožef, učitelj v Skocijanu; Kramar Friderik, učitelj v Školji Loki; Leskovic Bogomir, uiMtelj v Radentbeinm (amo za nemške šole); Pehani Friderik, učitelj v Trebnjem; Pišl Ivan, poduritelj v Sevnici; Podwiczinsky I., učitelj v Wiszeticih v Bukovini (samo za nemške šole); Černy Ana, podučiteljica v Brežicab; Dolinar Ivana, učiteljica v Višnji Gori; Ekel Gisela, učiteljica v Toplicah; Leskovic Viljelmina, učiteljica na Unci; Mešiček Marija, podučiteljica na Globokem; Moos Alojzija, učiteljica v Nevljah; Pajsar Marija, učiteljica >; Ribnici; s. Lavrencija Pirnat in s. Lidvina Purgaj, učiteljici na dekliški šoli šolskib sester v Celji; Rischner Viljelmina, podučiteljica pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah; Roos Marija, uriteljica v Šent-Juriji pri Kranji; Roth Ana, učiteljica v Koinendi; Schmitt Josipina, učiteljica v Poljanah; Schubert Angela, podučiteljica na Planini; Souvan Marija, učiteljica v Trnbvem; Vaš Leopoldina, podučiteljica v ŠentVidu pri Planini; Wessner Ana, podučiteljica v Trbovljab; Znpančič Vita, učiteljica v Loškem Potoku. 2. za meščanske šole: Zagorc Frančiška, učiteljica na zasobni šoli v Ljubljani (samo za nemške šole). Izmed teh so razun dveh učiteljev vsi preizkušnjo uspešno dostali. Pismene naloge pri tej preizkužnji so bile te - le: I. Za ljudske šole: a) Iz pedagogike: Welche Bedeutung fiir Unterricht und Erziehung bat eine gewissenhafte Vorbereitung des Lehrers auf jede Unterrichtsstunde; wie und wodurch soll sie gescbeben? Kako naj učitelj uporablja vse učne predmete, da blaži otrokom srce? ^lzmatematike: 1. An einem beliebigen Beispiele ist methodisch zu ent.wickeln, wie eine ganze Zabl durch einen Bruch dividiert wird. 2. 4700 fl. sollen unter 3 Personen A, B und G so vertheilt werden, dass B um '/* mehr als A und C um •/» mehr als B erhalt; wie viel erhalt jede der drei Personen? 3. Einem geraden gleicbseitigen Cylinder von 4 dm 8 cm Durchmesser ist eine Kugel und ein senkrechter Kegel eingeschrieben; a) wie gross ist der (aibikinbalt jedes der drei Korper, b) wie verhalten sich die Inhalte des Kegels, der Kugel und des Cylinders zu einander? (Jedna teb nalog naj se izdela slovenski). c) Iz zemljepisja: Tek Donave v Avstrijskoogrski monarhiji (za neinške kandidate ista naloga nemški). d) Iz prirodoslovja: Die Elektrisiermaschine, ihre Einrichtung und Gebrauch (za slovenske kandidate ista naloga slovenski). e) Iz prirodopisja : Netopir, metodična obravnava (za nemške kanditate ista naloga nemški). II. Za meščanske šole: a) Iz pedagogike: 1. Geduld, die wichtigste padagogische Tugend; 2. Wesen, Arten und Eigenschaften der Definition; 3. Die Grilndung der osterreichischen Volksschule durch Maria Theresia in ibren Hauptmomenten. b) Iz zemljepisja: 1. Entstehung der Jabreszeiten; 2. die osterreichischen Alpen; 3. das Stromgebiet der Donau mit einer Skizze. Šolski odsek niestnega zastopa ljuliljanskegtt. Pci dovršeni dopolnilni volitvi za mestni zastoj: glavnega mesta ljubljanskega so se v prvi seji vnovii volili razni odseki. V šolski odsek so se izvolili gg. t c. kr. prof. Zupan Tomo (načelnik), ruestni župnil. Rozman Janez (namestnik), primarij dr. vitez Blei- vveis-Trsteniški Karol, dr. Majaron Danilo, vodja Povše Frančišek, c. kr. okrajni šolski nadzornik Tomšič Ivan, posestnik Valentinčič Ignacij. Orožne vaje nčitcljer - vojakor. Z Dunaja poizvedarno sledeče : Glede oiožnib vaj učiteljev pri deželni brambi je vojaško oblastvo v soglasji z deželno vlado ukienilo, da se učitelji -brambovci v času miru vselej štiri tedne pred zaoetkom vojaške vaje ali vojaškega službovanja pozovejo. Pozovni listi se bodo učiteljem dopošiljali potem okrajnih šolskih svetov. Okrajni šolski sveti naznanijo brarnbovskeinu razglednemu uradu čas in dobo šolskih počitnic, da bode uradu mogoče ueitelje tako v vojaško službovanje sklicevati, da se bode šolski pouk najmenj kratil. Isto velja tudi glede učiteljskih pripravnikov. Ali velja ta ukaz za vse dežele ? Vsaj želeti bi bilo! Nora šolska klop. Mestni za-stop v Pragi je sklenil, da se za novo šolo pri sv. Henriku napravijo nove klopi po sistemu Obenbergerja. Te klopi imajo zgornjo desko sestavljeno iz dveh delov. Zgornji širši del je stalen, spodnji pa pregiben. Kadar učenec ne piše, da se ta deska pod zgornjo potisniti. Pri pisanji pa se spodnja deska dii potegniti izpod zgornje. tako da je vsa deska nepregibna. Ako je inehanizem priprost, bode se ta klop gotovo dobro obnesla. ker zadostuje vsem zdravstveniin zabtevam. .,Uč. Nov." nKako uaj se dr. Močnikove računicc pri- rede, da bodo v, soglasji z učnimi načrti raznili kategorij ljudske šole na MoravskeinV" 0 tem vprašanji se je piedlagalo tako - le: Prva računica naj obseza samo številni krog od 1 —10. V drugo rar.unico naj se vzprejme številni krog od 10—20 iz prve računice, izpusti pa naj se oddelek o drobeili. V tretjo računico naj se vzprejme oddelek o drubcih iz druge računice, kateri naj se pornnoži z osminami, dvajsetinami, petindvajsetinami in petdesetinami. Cetrta računica naj se priredi v dveb izdajah: a) za jednodo trirazrednice naj se razširi z gospodarskimi in obrtnimi računi, b) za štiri- in večrazredniee pa naj se poinnoži iz pete računice. — Taka uredba zlasti prve in druge raonnice bi ugajala tudi našim šolani. Zrelostne preizkušnje na srednjih šolah. Naučni minister dr. baron Gautsch je glede začetka pismene preizkušnje in glede olajšav učencem odredil: 1. Pismene zrelostne preizkušnje se morajo na vseh srednjih šolah v vsaki deželi ob istem času pričeti. 2. Učenci, ki delajo izpit, nimajo zadnjih šest dnij pred ustno preizkušnjo — ali če je ta šele v počitnieah, zadnjih šest dnij šolskega leta nikakega pouka. Ta razpis velja že za tekoče šolsko leto. Zahvala. Za malo vsoto, ki jo krajni šolski svet po proračunu vsako leto pošlje slavni »Narodni šoli«, dobimo od tega društva šolskega blaga trikrat tolike vrednosti. V imeni otrok se toplo zahvalju.je podpisano vodstvo za veliko podporo. Na Radovici, dne 29. malega travna 1890. Florijaii Kalinger učitelj. Listnica uredništva. G. L. C. v P.. Pride prihodnjič, ker je za to številko prepozno došlo. Le še kaj pišite! — G. Št. P. v P.: Hvala za poslano, a za to številko je bilo prepozno. — Gdč. A. P. na V.: Pozdravljamo Vas kot četrto sodelovalko! Razpravo priobčimo v prihodnji številki. — G. —u— v K.: Lepa bvala za poslano poročilo, a za to številko je došlo prepozno, ker je bil stavek že dovršen. Za taka poročila je in mora biti naš list vedno na razpolaganje, ker obseza strogo stanovsko reč, dasi se — kar seveda nikakor ni Vaša krivda — takoj po zboruvanji obširno obeša na veliki zvon v nestrokovnem listu. Znamenit vojskovodja je za vojsko zahteval samo treb rečij: prvič de- narja, drugie denarja in tretjič denarja. Nam pa v sedanjib časib tri reči ne zadostujejo, kajti treba nam je prvič temeljite razsodnosti o našem položaji in potem še trikrat — takta! — G. L. St. v K.: Prav umestna razprava. Lepa hvala, pride na vrsto. — G. J. L. v Št. J. Hvala! nismo še mogli priobčiti. — G. 1. O. v P.: Isto tako. — G. — r—: 0 tej stvari nismo dobili nikakega dopisa, a kolikor je nam znano, odpovedal se je g. R. podpredsedništvu ,Zaveze" samo zaradi indolence vnanjih udov upravnega odbora; saino goriški so baje svojo nalogo izvrševali. Torej iz tega ne sledi, da hočejo ljubljanski ueitelji ,,Zavezo" podkopati, kakor je po ,N. S." trdil g. G. pri zborovanji rGoriškega učiteljskega društva" dne 1. vel. truvna. Vsak naj stori svojo dolžnost. pa 1)0 šlo!