Cena VSO din # Uradnlitvo in uprava: Maribar, Kopallika ul. < • Tat. n-U - lihala v tako aeboto Valja lalne M din, pollatno IS din, žatrtlalaa t din, la Inozemstvo lalna IB din Bokopltl •• n« vračaj« - Poit. jak. raž. 11.717 Mariborska tiskarne d. d. Maribor Oglasi po «anlka Vreme od sobote do sobote (Mcpond od 33. do 30. lulilm) V severnem in južnem predelu Slovenije se bo deloma nestanovitno vreme tekom tedna še izboljšalo. Malone ves teden je pričakovati lepega vremena in sončnih dni. Možne so kraievne pooblačitve s padavinami in nalivi. Toplotne razmere se bistveno ne bodo spremenile. Ob 20-letniei osvobolenia: Klic s severne meje! Dvajset let pomeni v zgodovini in v življenju naroda en sam majhen utrip, ki pa je vendar za onega, ki je stoletja in stoletja nosil na svojih ramah jarem tujega gospostva in sužnosti, velik dogodek in praznik radosti in sproščenosti. Cim grenkejši so spomini na minula stoletja in desetletja, ko so se polagoma zbirale generacije za generacijami in kovale v črnih dneh drobne stezice ter jih gladile v velika pota do osvobojenja, tem radostnejši mora biti zato v današnji generaciji občutek svobode, tem bolj sproščena zavest, da smo na svojem, sicer utesnjenem in okrnjenem koščku lepe slovenske zemlje svoji lastni gospodarji. Kdor je kdajkoli občutil na svojih ramah tuji jarem, komur je ukazoval tujec in komur se je srce krčilo v bolečini zasramovanja in preganjanja, ta je tudi v sproščeni svobodi mož na mestu, mož volje in dejanja, ki nikoli ne opeša in ki nikoli ne zataji ne sebe ne svojega naroda. Temu je klic z meje, klic z oboda njegove domovine poziv, ki se mu brez oklevanja in predsodkov odzove. Take naj nas vse najde klic naše severne meje, klic iz Maribora, kjer bo letos vsa združena Slovenija proslavila 20-Ietnico osvobojenja in samostjnosti. Brez razlike mišljenja, brez malenkostnih sporov in trenj se prav vsi odzovimo klicu z naše severne meje. V slogi, v skupnosti, v edinosti, v duhu pravega, čistega in nepotvorjenega Slovenstva in Jugoslovanstva. Slecimo svoje strankarske suknje, opustimo preštevanje četve-roredov in povork, iztrgajmo iz src in duš mržnjo, ki tako usodno zastruplja našo skupnost, pa pojdimo za klicem s severne meje — v Maribor, da skupno in res bratsko v močni zavesti, da smo vsi člani enotne narodne zajednice, potrdimo, da smo vredni svobode, da smo vredni samostojnosti, da znamo nad vse ceniti ti dve vrednoti. Ob 20-letnici pokažimo samemu sebi in vsemu svetu, da znamo ceniti, kar je bilo skozi stoletja črnih sužnih dni priborjeno s tolikim trpljenjem, s tolikimi žrtvami in samozatajevanjem. Da, to trpljenje, te žrtve so nas vse, ki danes živimo in rastemo v svobodi, zadolžile za veliko zgodovinsko odgovornost. Kdo je odgovoren za našo zemljo? Mi sami! Kdo Je odgovoren za našo svobodo? Mi sami! Kdo je odgovoren za našo usodo? Mi sami! Nihče za nas ne bo mislil, nihče za nas ne bo vzel na svoje rame odgovornosti, nihče se ne bo pobrigal, če nam gre dobro in če smo si pametno in pre-vdarno uredili svoj lastni dom. Vsa teža življenja, vsa odgovornost pada na naše rame. In nikogar ne sme biti med nami, ki bi ga bilo strah odgovornosti, ki bi ?a bilo strah storiti trden sklep in položiti prisego, da za ceno golega življenja ostane na večne &»*e naše. kar le mtSe. V spoznanju odgovornosti do domovi ne in naroda, do Slovenije in Jugoslav je se odzovimo klicu z naše severne me je, klicu iz Maribora. Nikomur ne sme biti vseeno, kako je na naši severni meji kakšna je naša severna meja in kako j ljudem, ki žive na tej meji kot stražar in čuvarji. Pridimo in dokažimo stražarjem naše severne meje, da smo z nji mi enega duha in ene misli, postavimo se njim ob bok, da bomo vsi kot en sam trdnjavski zid, ki kljubuje za vse čase tudi najhujšim viharjem. Biti stražar severne meje je težka in odgovorna služba narodu In državi; dan za dnem biti na straži in kljubovati viharjem ter čuvati zemljo je sveta, a težka služba, ki jo zmo re le oni, ki Je do zadnje kaplje krvi pre žet % nesebično mislijo na narod, na skupnost in na usodo te skupnosti. Zato pridimo in podprimo naše severne stražarje, da bodo videli, da svoje odgovorne zgodovinske službe ne vršijo zaman, nego zato, da čuvajo jedro in notranjost, da lahko v miru In brez strahu ustvarja ter urejuje našo slovensko in jugoslovansko domačijo. Pridimo in prožimo svojim severnim stražarjem čisto in vdano roko ter jim iz srca povejmo, da smo z njim vsak dan, vsako minuto, da z njimi stojimo in pademo! Klic z naše severne meje naj zatore. prešine vsa srca in vse duše Slovenije in .TugoslavfJr€f”~ -S V gospodarstvu le potrebno ravnovesje Indeks cen in koniumenti Naša statistika in indeks cen nam že več mesecev kažejo, da so se dvignile cene malone vsem proizvodom, mnogi listi so ta dvig cen že označili za naraščanje draginje. To pa povsem upravičeno, ker namreč sorazmerno niso porastle plače, mezde in splošni zaslužki. Če bi namreč predstavljal ta dyig cen posameznim produktom dejansko in močno konjunkture, potem bi prav tako na drugi strani morale porasti tudi mezde in Pa zaslužki najširših konzumentskih vrst. Tako pa vidimo, da je med cenami >n zaslužki za delovne storitve še vedno občutna razlika. In vprav ta razlika je ‘ista, ki ji v običajnem življenju pravimo draginja. . Indeks cen v trgovini se je v maju dvignil na 80.1 točko nasproti indeksu, ki je istega meseca lani znašal 72.3, v Jnaju ieta 1935 pa celo 62.9. V primeri z ‘ansl:im letom se je torej dvignil indeks cen za 7.8 točk ali za 10.8 odstotkov; v. primeri z majem 1935 pa znaša to pokanje kar 27.3 odst. Brez dvoma je tre-“a priznati, da je tako industrijska kot 'jRrarna proizvodnja imela od dviga in-"Oksa cen oz. od dviga cen korist. Zlasti ,e..bilo to opaziti v industrijski proizvodnji. le deloma pa tudi v kmetijski, zakaj paša agrarna politika oziroma agrarno-t^govinska politika je še vedno taka, da !>'roke množice kmetskega prebivalstva nimajo mnogo od takega dviga cett, ker gre skoraj vsa ta korist v takozvano posredovalno trgovino, deloma tudi v špekulacijo in mešetarstvo, kot se je to iz' razito pokazalo zlasti pri pšenici. Na vsak način pa je bil ta dvig cen znamenje gospodarskega olajšanja ter navidez no nastopajoče gospodarske konjunktu re. Mnogi so tako sodili. Toda upadanje našega izvoza je povedalo, da so tudi drugod po širnem svetu delali tako po-grešne zaključke. Sam finančni minister dr. Letica pa je izdal navodila za sestavljanje proračunov ter je ob tej priliki dovolj jasno naglasit, naj se štedi, ker navidezna konjunktura jemlje svoje slovo. Spričo navedenega j« zatorej nujno, da se med cenami proizvodov in cenami storitev (mezdami in zaslužki) ustvari potrebno ravnovesje, kar je vendar važno s stališča porabe in konzuma. Kaj pomagajo dobre cene, Če pa konzument ni toliko močan, da bi lahko kupoval. Široke množice bi rade konzumirale, pa ne morejo, ker jim manjka kupne moči. Ta pa je skrita edino v potrebnem ravnovesju med cenami proizvodov in pa med zaslužki. Ker pa takega ravnovesja ni, je zato upravičena zahteva širokega kroga konzumentov po višjih zaslužkih ali pa po nižjih cenah. Kako je x namiT Naša kri doma in v tuiinl Slovenska zemlja je skopa in daje ma-!° kruha, premalo za vse svoje otroke, ^ato je nujno, da gredo naši sinovi v Uijino. Poleg tega pa je še naša zemlja okrnjena ter za mejami živi na slovenski zemlji dobršen del slovenskega naroda. V Sloveniji, kar je je v mejah naše narodne države Jugoslavije, živi 1,200.000 Slovencev. V Italiji okoli 600.000 Slovencev, v Nemčiji 170.000, v Madžarski 10.000, v Franclji 40 tisoč, v Belgiji 6000, na Holandskem 3000, v Zedinjenih državah 300 tisoč, v Kanadi 2000, v Južni Ameriki 40.000, v Afriki 8000, v Aziji 1200, v Avstraliji 700, v Španiji 7000, v Rusiji 600 In še po ostalem svetu je raztresenih najmaj 1000 Slovencev. Te številke nam povedo, da je slovenskega naroda okoli 2 in pol milijona. Doma nas je jedva milijon in 200.000, milijon in 300 tisoč Slovencev pa Je širom sveta razkropljenih. Te številke se kaj čudno dojmejo človeka. V njih je zapopadena vsa velika tragika slovenskega naroda, tako gospodarska kot tudi zgolj narodnostna. Ohranjati zavednost in pripadnost je tako tem težje, nego narodu, ki je kompaktno naseljen na enem samem ozemlju. Kakor iz srca gredo na vse strani žilice In še manjše žilice. In naše slovensko srce jim mora venomer dovajati dovolj krvi, da bi ne omagali, ampak, da se bodo vselej in povsod čutili Slovence in tudi Jugoslovane. Iz gorenjih številk šele vidimo, kako malo prav za prav storimo za naše ljudi, ki so izven meja naše države, če nas te številke pretresejo, potem storimo v bodoče vsak zase in kot celota čim več le moremo, da bomo kljub temu da smo tako neznansko razkropljeni, vsaj duhovno in kulturno povezani med seboj Na mrtvi straii proti pptuitavaniu Na tem mestu smo že od časa do časa omenjali gospodarsko in socialno stanje kočevskih Slovencev, katerih večina je danes še zmerom v najemniških odnoša-jlh z bogatimi kočevskimi Nemci, ker Slovenci pač nimajo svoje zemlje in za radi tega tudi ne pogojev, da bi se mogli uspešno upirati sistematičnemu potujčevanju. Tudi razmere, ki so v prejšnjih letih vplivale na zaposlitev kočevskih Slovencev v kočevskih tekstilnih obratih in v kočevskem premogokopu, so bile do slej le-tem često mačehovsko naklonjene. Zatorej ni čuda, če so ti ljudje, ki bi morali biti na mrtvi straži našega jezika obrambni zid proti potujčevanju, le prepogosto spakovali svoja imena v nemškem pravopisu ter bili neborbeni takrat, ko bi morali z vzgledi in dejanji pokazati tujim agentom, da so pripadniki velike slovanske družine, kateri se danes ni treba ničesar pod soncem več bati! Slučaji, ko so ljudje naše krvi pozabljali na svojo narodnostno pripadnost niso tako redki, kakor nepoučeni danes še mislijo. Ti naši rojaki so bili pač šibki v boju- za našo besedo in našo pesem. Pogosto smo v raznih člankih že po- Pretemnikl dolžniki „Edlnostr moralo naroinlno t*kol nakazati, ali pa današnjo številko vrniti, da lih irtamol Ctal prošnlo uprave! Prošnja uprave NA OGLED pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk * poštno položnico (čekom), k| jih n 1 treba vrača ti. KDOR ZELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED, naj Izvoli nakazati naročnino t a k o j, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvib številk na ogled, in sicer vselej po možnosti ob-enem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnar rei. Za tekoče I. leto — 11 mesecev, februar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki na bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročiti, tul se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam dosiei vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno ]e mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: TEDNIK81* JE N°V 'N SAM0STALEN Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s Pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico 'zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 28 par, ki k* J« treba samo nstrezno izpolniti. Ena potočnica lahko služi obenem za več naročnikov, kolikor jih pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadi zaradi izvld-nosti. VAZNO JE: lahko čitljivo ime In popoln naslov z navedbo pošte naročnika: potem pa: vsako spremembo naslova Je treba takoj Javiti z navedbo morebitne nove in prejšnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE SiSffi" POL02NICEI 70 JE ki Jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«. Maribor, Kopališka ulica & udarjali, da bi vsega zla ne bilo treba, če bi merodajni politični in gospodarski činitelji prenehali na tem koščku naše zemlje uganjati politiko, ki razdvaja sile cočevskih Slovencev, da bi vsega tega ne bilo, če bi se dosedanji voditelji kočevskih Slovencev zavedali svojega poslanstva ter tem ljudem pomagali, da bi se gospodarsko dvignili ter postali na ta način močni ter odporni proti mamljivim vabam tujerodcev, ki so vseh dvajset let naše svobode zlorabljali naše zaupanje ter potujčevali našo kri. Matrike župnih uradov na kočevskem ozemlju nudijo danes poznavalcu kočevskih narodnostnih razmer grozljivo sliko, če pomislimo, da ni bilo nikogar, ki bi zabra-nil kočevskim župnikom — Nemcem vpisovati izrazito slovanska imena v popačeni obliki. V tem ozira se je mnogo crešilo tudi pri zadnjem ljudskem štetju, ci se je z malo izejmo poverilo kočevskim županom, torej spet ljudem, ki so meli vse drugačen interes, kakor pa nuditi objektivno sliko stanja in števila kočevskih Slovencev v posameznih obči-lah. Iz teh številk so Slovencem nena-donieni tujerodci le prečesto Izvajali svoje prozorne zaključke, katerim so verovali politični voditelji kočevske deže-ice, ki so s pomočjo kočevskih glasov o bvolitvah pobijali drug drugega, pri tem pa pozabljali, da bo prišel čas, ko se bo nekega dne zjasnilo o njih jalovem početju tudi v glavah zapostavljenih Slovencev. Ta čas prihaja z velikimi koraki! In v bodoče bo menda res še težko barantati z glasovi kočevskih Slovencev. ki so pričeli sovražiti vse, kar diši po političnih geslih in zamotavati vse, kar bi jih še zanaprej razdvajalo in slabilo. 7 dni Proslava 20-talnice Jugoslavije domačih 0 Volitve že jeseni? Zagrebški dnevnik »Obzor« napoveduje že za to jesen volitve v narodno skupščino. Pravi, da bo letošnja dobra letina pri ljudstvu zelo ugodno odjeknila ter da je tudi položaj za stranko JRZ zelo ugoden. ^ Dr. Anton Korošec je bil pretekli teden izvoljen za častnega meščana mesta Maribora. 0 Na progi Beograd—Sarajevo je bil otvorjen promet z motornimi vlaki. Poskusne vožnje so se odlično obnesle. Vsa Slovenija pričakuje, da bodo tudi pri nas vpeljani vsaj na najvažnejših progah enaka motorni vlaki, V Vukovaru je pogorela velika tovarna pohištva, škoda znaša nad pol milijona din. 0 Naši državi je Turčija priznala uvozni kontingent za 30.000 kbm lesa za izdelovanje zabojev. 0 Privredna zadruga v Mariboru, ki je svojčas dvignila toliko prahu, je prešla sedaj v likvidacijo. Za likvidatorja je imenovala banska uprava okrajnega podnačelnika B. Modrijana. 0 V Novem Sadu je umrl senator dr, Ivkovič. V političnem življenju se je udejstvoval že dolgo časa ter je bil pristaš b. radikalne stranke. ^Slovensko delegacijo katoliške akcije pod vodstvom škofa dr. Rožmana je v svojem letnem bivališču Castel Gandol-fo sprejel papež, ki je izjavil, da je slovenske katoliške akcije zelo vesel in da mu je zelo pri srcu. 0 Zelo slovesno so po celi Hrvatski proslavili preteklo nedeljo rojstni dan voditelja hrvatskega naroda dr. Vladka Mačeka. Posebno velika je bila slavnost v Zagrebu, dočim so bile ha podeželju manjše slavnosti. $ Motorni vlaki Beograd—Bled? Ka kor se čuje, so pričeli v Beogradu razpravljati o uvedbi motornih vlakov na progi Bedgrad—Bled. Ti predvideni vlaki bi prevozili progo Beograd—Bled v dobrih 7 urah. 0 V Starem Bečeju je izbruhnila epidemija gripe. Doslej je obolelo že nad 600 oseb. 0 Letošnji Ljubljanski velesejem Ljubljani bo v dneh od 1. do 13. septembra. Velesejem bo zopet lepa revija našega gospodarstva, z večlmi posebnimi razstavami in še drugimi atrakcijami. 0 V okviru Mariborskega tedna bo prirejena tudi velika cestna razstava, ki naj nazorno pokaže zlasti cestne potrebe v območju bivše mar. oblasti. 0 V Ljubljani se vrši od 20. do 20. t. m. velika mednarodna tekma jadralnih letal, ki se je poleg naših letalcev udeležujejo še letalci iz Bolgarije, ČSR, Francije, Anglije, Nemčije, Madžarske, Amerike in Egipta. 0 Pri Narodni odbrani, nacionalni or ganizaciji, je bil pretekle dni odpravljen komisariat ter je bila spet izvoljena normalna uprava, ki je prevzela posle in vodstvo organizacije. ' 0 »Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. šariča, se zelo zavzema, da bi se pri nas čimprej izdal oster in temeljit zakon o pobijanju korupcije. 0 Pri jugoslovanskih izseljencih na Westfalskem se je v začetku tega meseca mudil minister za socialno politiko dr. Cvetkovič. Tamošnjim izseljencem je odobril 50.000 din podpore, ki se bo uporabila za počitnice in letovanje otrok na ših izseljencev v naši državi. 0 Nagradno tekmovanje naših har monikarjev bo letos na jesenskem ve-lesejmun v Ljubljani, in sicer bo to tek movanje.il. septembra. Tekmovanje bo za naslov jugoslovanskega prvaka. 0 Premogovnik v Libojah je prenehal obratovati. Vzrok pripisujejo nesporazumu med premogokopno družbo in najemniki. Rudarji so sedaj brez posla in se vprašujejo, zakaj da je bilo po potrebno. ^ 3000 din nagrade je razpisala banska uprava za zloglasnega roparja Kodra. Kdor pripomore, da bo Koder izsleden, dobi izplačanih 3000 din. Koder je 29 let star, 174 cm visok, vitkega stasa, konstanjevih, nazaj počesanih las, obrvi in oči temno-ko$tanjeve barve, redkih zob, visokega čela, zagorele temne polti ter odločnega nastopa. Koder se izdaja za Mihaela Hojnika iz Vrhol pri Ko njicah. Rojen pa je v Žužemberku in pri stojen v Maribor. Kmečko bralno društvo v Poljanah proslavi v nedeljo, 24. t. m. svojo 25 letnico obstoja, čestitamo! 0 Streljanje proti toči. Pri Sv. Križu na Kozjaku pripravljajo dve poskusni postaji za streljanje proti toči. Eno po stajo namerava postaviti grof d’Aver rtas. drugo pa posestnik Filip Galunder. Spored: V soboto, dne 13. avgusta: Popoldne prihod udeležencev z vlaki, odkazovanje prenočišč i. dr. Od 19.—20. ure zbiranje za bakljado po mestu na določenih zbirališčih v Trubarjevi, Koroščevi, gornji Strosmajerjevi, Kamniški in Vilharjevi. Ob 20. uri bakljada po mestu (Koroščeva, Maistrova, Zrinjskega trg, Kolodvor ska, Aleksandrova, Trg Svobode, Slovenska, Gosposka ulica, Glavni trg). Ob 21. uri stik na Glavnem trgu, nagovor mestnega župana, državna himna, razhod. V nedeljo, dne 14. avgusta: Ob 5. uri zjutraj budnica po mestu (pet godb po posebnem razporedu). Do 8. ure prihod taborjanov z rednimi in dopolnilnimi vlaki, peš, na kolesih, na vozovih, avtomobilih, avtobusih itd. Od 7.30—8.30 ure zbiranje in urejevanje organiziranih skupin na zbirališču v Tomšičevem drevoredu, Aškerčevi ulici, Maistrovi ulici, Razlagovi ulici, Ciril-Metodo-vi ulici, Prešernovi ulici, Cankarjevi ulici, Zrinjskega trgu po posebnem razporedu, ki bo objavljen pravočasno. Ob 8.45 pohod po mestu (v pohod pridejo samo organizirane skupine, drugi ude leženci se razdelijo po mestu, oziroma odidejo že v vojašnico kralja Petra). Povorka gre po sledečih ulicah: Aleksandrova, Trg Svobode, Grajski trg, Slovenska ulica, Gosposka ulica, Glavni trg, državni most, Kralja Petra trg, Dvorakova ulica, Frankopanova ulica, Vojašnica kralja Petra I. Ulice, po katerih gre povorka, bodo posebej okrašene, hišni posestniki hiš v teh ulicah bodo svoje hiše posebej okrasili. Ob 10.15 uri mimohod pri častni tribuni oziroma pred odličniki. Ob 10.45 uri tiha sv. maša v vojašnic? cralja Petra, ki jo služi prevzvišeni kne-zoškof dr. Ivan Jožef Tomažič, med sv. mašo evangelij in kratek cerkven nagovor. Pri sv. maši ljudsko petje cerkvenih pesmi: »Kraljevo znamenje Križ sto- Narodni tabor 13. 'm 14. avgusta 1938 ji«, »Lepa si, lepa si, roža Marija«, »Pridi molit, o kristjan«, »Angelj Gospodov«. Ob ll.15 uri zahvalna pesem. Ob 11.30 uri tabor na istem prostoru. Tabor vodi mestni župan dr. Juvan Alojzij, Ipavčeva pevska župa poje Jenkovo »Molitev«, slavnostno pesem in na koncu govorov »Hej Slovani«. Ob 12.30 uri razhod tabora, potem kosilo v mestu in na taborskem prostoru. Ob 15. uri nastop godb v vojašnici Kralja Petra I. Ob 16. uri nastop pevskih zborov. Ob 17. uri prikazovanje narodnih obi- čajev in iger na taborskem prostoru. Ob 18. uri srečolov. Ob 19. uri velik ognjement in žaromet ter ljudska veselica. Ob 24. uri konec. Odhod taborjanov z vlaki in drugimi prevoznimi sredstvi od 18. ure naprej. Opozorilo! Vse udeležence, ki bodo potovali z vlakom, opozarjamo, da bodo poleg rednih vlakov vozili tudi dopolnilni vlaki, katere bo mogoče pripraviti na podlagi prijav. Zato prosi Odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru, da prijavijo udeleženci narodnega tabora 14. avgusta udeležbo pri domačem krajevnem Občinskem odboru, da vemo, koliko udeležencev vstopi na posameznih postajah. Zbiranje teh prijav je sedaj najvažnejše! Dopolnilni vlaki bodo vozili tako, da bo mogoče odpeljati se zjutraj iz Murske Sobote. iz Velenja preko Celja in preko Dravograda, iz Brežic, iz Ljubljane in — ako bo dovolj prijav — tudi iz Kranja in Kamnika, ter da se zvečer udeleženci zopet lahko povrnejo iz Maribora domov. Posebno prosimo organizacije, ki pošljejo svoje članstvo na tabor, da gledajo, da prejme odbor prijave točno in pravočasno. Za narodni tabor v Mariboru dne 14. avgusta je dovoljena četrtinska vožnja po železnicah in to na podlagi vabil, katere prejmejo občinski pripravljalni odbori v spominski knjižici prihodnji teden. Odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru. Pošta ,,Edinostr Pismo slovenskega obrtnika Dragi g. urednik! — Sem podeželski krojač. Dela imam mnogo, le ljudje ne plačajo. Nimajo denarja. Zato o zaslužku ne morem govoriti. Na deželi smo vsi obrtniki siromaki. Kakor s krojači, je tudi s čevljarji. Vsi skupaj pa imamo visoke davke, da jih skoraj zmoremo. Nihče ne čuti za nas, kako težko nam gre. če ne moreš plačati, zarubijo stroj. Težko je tičati v koži podeželskega obrtnika. Kdor ima svojo hišo in posestvo, da se bavl s kmetijstvom, še gre, če pa si navezan le na delo svojih rok, si revež. Kmet bi dal, ako bi imel, tako pa si ni mogoče pomagati. če bi le na davkariji hoteli razumeti naše težave pri izterjanju davkov! Prosim, da bi imeli na vseh mestih malo več uvidevnosti z našim slabim položajem! Vsem, ki nam bodo pomagali, bomo hvaležni. Sicer pa nam svetujte, kaj naj ukrenemo! — Vas pozdravljam in pišite tudi kaj za obrtnika! Fr. S- Odgovor uredništva: Dragi obrtnik! Ali poznate tisti pregovor: Pomagaj si sam, pa ti bo tudi Bog pomagal? Mislimo, da ga poznate. Drevo, ki stoji samo samcato sredi poljane, vihar izruje. Gozd kljubuje viharjem in viharje celo ugonab-lja. Ali nas razumete? Vi ste drevo sredi poljane, če se ne motimo. Le posluhnite v današnji čas! Kaj boste videli? Posameznik je vsak kot posameznik povsod tepen; nikjer in nikoli nič ne doseže. Zato se ljudje družijo v združbe ali organizacije. Organizacija je podobna gozdu: čim več dreves, lažje se kljubuje še ta ko hudim vetrovom! Da dosežejo lepše uspehe, se posamezniki družijo v organizacije. V mestih in industrijskih predelih naše domovine so ljudje (uradniki, obrtniki, delavci i. dr.) organizirani v vseh mogočih stanovskih ali strokovnih organizacijah. Verjemite, da organizacija stori svojemu članstvu, prav za prav članstvo samemu sebi, marsikatero dobro in odkloni mnogp zla, ki bi posameznikom brez dvoma napravilo težke dni in skrbi. Kakor rečeno: Dandanes je le gozdu dano kljubovati! Vj živite na kmetih. Sami ste brez dvoma že uvideli, da kmetski ljudje dostikrat nimajo smisla za stanovsko, odnosno strokovno organizacijo. Zato kmet pri nas na političnem, gospodarskem in prosvetnem polju bogve kakih uspehov ni dosegel. Uživa drobtine, ki padajo s tuje mize. Za Vas, ki ste kmetski človek in za vse slovenske kmete bi moralo veljati načelo: čimprej organizirati se! če bomo prišli s to stvarjo takoj, mi sami še ne bomo veliko želi, pač pa bomo otrokom našim zorali njivo, da se bodo za svoje pravice lažje borili. Seveda velja za Vas kot obrtnika isto pravilo, oziroma načelo, kot za slehernega, ki se mora riniti skozi življenje v skrbi za skorjico kruha. Pozdravljamo Vas z upanjem, da boste naše besede razumeli. Mi pa bomo radi podprli težnje obrtnikov, ker tudi obrtniki so važen sestavni del našega naroda! Žrtev Kamninških planin. Preteklo nedeljo se je v Kamniških planinah pod Košuto smrtno ponesrečil Brejec Viktor iz Kamnika. V steni ga je zajela nevihta, strmoglavil je v prepad in mrtev obležal. Bodi mu lahka zemljica, žalujočim iskreno sožalje! 0 Velika tihotapska afera je bila odkrita v Mariboru. Gre za veliko tihotapstvo s saharinom. 0 Nad Slovenske gorice je preteklo nedeljo prihrumela huda nevihta. Neurje sicer ni napravilo večje škode, pač pa je strela ubila nekemu posestniku v Ločičah 3 krave, v Prepoljah pa je ubila 16-letno Matildo Žunkovič. 0 Kmetijsko ministrstvo je odobrilo zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici Sv. Jurij ob Taboru, Po- sojilnici pri Sv. Barbari v Halozah, Hranilnici in posojilnici v Beli cerkvi ter vmečki hranilnici v Fokovcih. Zaščita j> odobrena za dobo 6 let. 0 Dve novi orožniški postaji na Pohorju. Pri Sv. Martinu in Sv. Bolfenku na Pohorju je poveljstvo mariborske orožniške postaje ustanovilo dve močno zasedeni orožniški postaji. 0 Zdravališču Rogaška Slatina je dovolila Državna hipotekarna banka 10 mi-lijonsko posojilo za modernizacijo zdravilišča. Posojilo je za dobo 15 let in na 7 odstotkov obresti. 0 Na Menini planini je bilo preteklo nedeljo dobro obiskano zborovanje planšarjev, ki je bilo namenjeno pouku in izobrazbi ter strokovnemu razgovoru. Ravnatelj Stanko Detela vetclesetietnik V nedeljo, dne 24. t. m. praznuje ravnatelj Mariborske tiskarne d. d., g. Stanko Detela, petdesetletnico svojega rojstva. Ravnatelj Stanko Detela se je posvetil najprej bančno-uradniški stroki ter je razmeroma zelo mlad z velikim uspe- hom vodil za Slovence pomemben denarni zavod v Trstu. Poleg tega je poučeval na polju zadružnega in trgovskega šolstva. Ko je vsled znanih razmer v Trstu moral zapustiti polje svojega dotakrat-nega delovanja, mu je bilo usojeno, da je postal leta 1919 ravnatelj pravkar osnovane Mariborske tiskarne d. d., ki je postala naslednica takratne male Kraliko-ve tiskarne. Njegovi energiji in sposobnosti je uspelo, da je v zelo kratkem času reorganiziral tiskarno. Pri tem reorga-nizacijskem delu mu je stal dolgoletni sedanji predsednik upravnega odbora g. Hinko Pogačnik zvesto ob strani, tako da sta z združenimi močmi zagrabila še večje naloge glede povzdiga podjetja, ki je danes vodilno v grafični stroki ne le v Sloveniji, nego v Jugoslaviji sploh. Novo poslopje Mariborske tiskarne d. d. je bilo zgrajeno po idejni zamisli slavljenca, ki je s to novo etapo v razvoju podjetja doživel pač svoje najlepše zadovoljstvo. Ravnatelj Stanko Detela je znan kot marljiv in požrtvovalen javni delavec v mnogih društvih, zlasti v narodnoobrambnih organizacijah. Slavljenec pa ne uživa simpatij zgolj v svojih krogih znancev in prijateljev, temveč tudi v podjetju samem, ki ga upravlja kot desna roka predsednika g. Pogačnika na način, ki pokazuje vse njegove človeške vrline. Ravnatelj Detela je znan kot strogo objektiven, toda socialno čuteč človek, ki mu je uspevanje podjetja glavna skrb in ki ima pri vsem tem vedno razumevanje za svoje sotrudnike med uradništvom in delavstvom. Nič čudnega torej ni, da je slavljenec vsled teh lepih moških lastnosti priljubljen in spoštovan v vsem podjetju. Ob njegovem pomembnem življenjskem jubileju mu izrekajo vsi njegovi sodelavci najiskrenejšo željo, da bi še mnoga leta zdrav in čil vodil to veliko podjetje, ki je z njegovo odlično pomočjo doseglo tako zavidljivo višino. Na mnoga j a Ijeta! Letošnja žitna letina Žitna letina v naši državi letos prav dobro obeta, tako da že sedaj predvidevajo večje količine žita, zlasti pšenice za izvoz. Pšenica je v Vojvodinji lepo obrodila. Prav dobro kaže tudi koruza in ostale žitarice. — Tudi letos nakupuje novo pšenico Prizad (Priviligirana izvozna družba). Zaenkrat je določena cena 160 din za 100 kilogramov. Ta cena je še vedno višja neko cena na svetovnem trgu, ki je za 44 din nižja. — Upati je, da se bodo polagoma znižale cene moke in kruha, ki se še vedno držijo na dokaj visoki stopnji, tako da konzument upravičeno tarna nad visoko ceno. Živinoreja v naši državi Po podatkih odseka za kmetijsko statistiko je bilo v naši državi koncem »eta 1937. naslednje stanje v živinoreji: Konjev 1,248.852 (v Sloveniji 52.919), goveje živine 4,169.192 (Slovenija 376.302), svinj 3,179.661 (Slovenija 300.910),______ Odrežite la priložite vprašaa/u Svetovalec »Edinosti" odgovarja samo na vpraianja. ki jim la nrffof »n ta odresek < OIN O S T" 23. /ull/a 1938 Mariborski problemi: Mariboru prvi drag'niskl razred Razvojna črta indeksa cen za najnujnejše življenjske potrebščine se je v zadnjih mesecih pognala tako rapidno navzgor, da je treba o tem pojavu vsekakor spregovoriti tehtno in nujno besedo. »Edinost« nikakor noče stati v vrstah tistih, ki M hoteli iz takih pojavov kopati očitke proti komurkoli, ker dobro vemo, da je zvišanje cen poljskih proizvodov v korist ne le kmetu kot glavnemu stebru našega celokupnega gospodarstva, nego prav v taki meri tudi obrtništvu, trgovini itd. Mnenja smo le, da je postala diferenca med Indeksom cen za glavne življenjske potrebščine in pa med plačami javnih nameščencev — to velja seveda prav tako tudi za privatne uradnike — že tako velika, da je treba sedaj pričeti z zvišanjem plač oziroma dra-ginjsklh doklad. V tem oziru je prometni minister dr. Mehmed Spaho napovedal že v Sarajevu, da namerava vlaaa ugoditi vsem državnim nameščencem naenkrat in ne le pod pogoji, kakor na primer železničarjem. Morda bi pa le bilo bolje, če bi se vsaj železničarjem in poštarjem najprej zvišale plače, oziroma doklade na primerno višino, dočim bi vse ostale skupine državnih in samoupravnih uradnikov prišle za njimi na vrsto. To bi bilo lažje tudi za državno blagajno, ki bi vsled zboljšanja denarnega obtoka v gospodarstvu lažje zadovoljila vse svoje nameščence. Ko se zavzemamo za naše uradništvo, pa zlasti mislimo na naš Maribor, ki šteje z nelnkorporiranimi okoliškimi občinami že okrog 50.000 prebivalcev, a še vedno ni pomaknjen v prvi draginjski razred. Z eno samo potezo pristojnega ministrskega peresa bi se dalo pomagati tisočerim našim državnim nameščencem in vpokojencem. Dolžnost skupščinskih poslancev vsega severnega dela Slovenije bi bila, da bi se zavzeli na pristojnih mestih v Beogradu za zadovoljivo rešitev tega vprašanja. V ostalem pa ne zahtevamo prav nič nemogočega. Slovenija plačuje sorazmerno tako velike državne in samoupravne dajatve, da finančnemu ministru ni treba nikdar pomišljati, če potrebuje ta Ista Slovenija kakršnokotl gmotno olajšavo. Slovenija obrača pravilno vsak dinar in prinaša vsled pridnosti prebivalstva in točnosti plačevanja svojih obvez tudi državni blagajni samo lepo korist. Z zvišanjem draglnjsklh doklad bi pridobil gospodarski obtok Maribora tisti priliv, ki bi ga za svojo pro-speriteto rtulno notreboval. Smo okno Jugoslavije In ni vseeno, ali gleda severna soseda skozi to okno v revščino ali vsaj v primemo blagostanje. Smo periferija, ki pa zaradi tega hoče prav tako živeti kakor drugi velika mesta naše države. Maribor — v tej zahtevi ne mislimo utihniti — spada v prvi draginjski razredi —o. Kake pomagati gostinski obrti? Gostinstvo naše podravske prestolnice se je po vojnt lotilo z vso vnemo splošnega povzdiga. Kdor je poznal predvojne gostinske razmere in jih primerja s sedanjimi, mora brez oklevanja priznati, da je bilo storjeno veliko delo. Maribor Ima danes Štiri hotele, k! nudijo s tekočo toplo in mrzlo vodo ter s centralno kurjavo tujcem vse udobnosti. Kavarnarii in restav-raterji so poleg mnogih gostilničarjev svo je lokale preuredili okusno in času primerno, tudi higijenske razmere so oopoi-noma zadovoljive, vse to pa je stalo‘velike denarne žrtve. Investicije, ki jih je mariborsko gostlpstvp Izvedlo v zadnjih letih, se le s težavo obrestujejo in amortizirajo, ker konzum in kupna mo£ prebivalstva zdaleka ne ustreza novim zahtevam. Državni nameščenec In del privatnega uradništva sta danes navezana na tako skromen žiyljenski standard,, da. s te strani ^gostinstvo itak. nima posebnih koristi. Zato bi bito nujno potrebno, da se v prvi vrsti popravi gmotno stanje uradništva, državnega, samoupravnega kakor privatnega. Skrivnost poživitve gospodarstva obstoja v zvišanju konzuma ln plačilne sposobnosti mestnega prebivalstva, kajti v takem zvišanju je zapopadeno tudi večje povpraševanje po kmetskih proizvodih. V zvišanih prejemkih nameščen-stva je ključ poživitve V9ega gospodarstva, ker koristi cirkulacija denarja vsem gospodarskim panogam posredno ali neposredno. Vprašanje, ki se postavlja ob premotrl-vanju položaja našega gostinstva, se glasi: kaj je storiti, da se našemu gostinstvu vsaj nekoliko pomaga? Predvsem se moramo zavedati, da je Maribor obmejno mesto. Maribor ni kaka »palanka« ali »selendra« na albanski meji, nego je za-padno-evropski kulturni portal, skozi katerega mora vsakdo, ki pride bodisi po železnici ali po cesti s severa v našo državo. Slovenci smo znani kot ljubitelji lepe pesmi in glasbe, čudno pa je, da še nismo našli svoje vloge glede gojitve glasbe po javnih lokalih. Naše takse in dajatve na koncertno glasbo v javnih lokalih so tako izredno visoke, aa gostinski podjetniki že skoro prav nič več ne rlsklrajo, ker ne premorejo teh velikih dajatev v sorazmerju z Izkupičkom. Posledica je, da godbeniki nimajo pri nas skoro nobene bodočnosti, dočim v Beogradu in v drugih mestih Srbije, Hrvatske, Vojvodine itd. ni najti malo boljega lokala, v katerem ne bi bilo slišati klasične, plesne ali narodne muzike. Ne smemo pozabiti, da godba daje Človeku neko vlije zadovoljstvo, da v splošnem oplemenjuje. V tem zadovoljstvu se povečuje tudi konzum, nikakor pa ne pijančevanje, ki je v mnogih slučajih le izraz obupa nad pomanjkanjem tistega, kar imenujemo »razpoloženje« in kar je postalo pri Srbih tu Hrvatih »štimung«. Godba — zlasti lepa, skladna godba — bi se moral^ pospeševati z isto upravičenostjo kot na primer šport. Šport krepi telo, godba pa dušo. ce je gospod finančni minister ukinil takse na športne prireditve, bi prav lahko tudi odredil vsaj občutno znižanje vseh taks, v kolikor so v zvezi s koncerti v javnih lokalih. Tako znižanje ne bo hiti najmanj škodovalo državni In samoupravni blagajni, ker se bodo povečale številke konzuma in e temi zvezane dajatve. Na drugi strani pa bo prišlo mnogo godbenikov do kruha, mladi nadarjeni talenti pa bodo imeli na tem polju izgledov za bodočnost. Najbolje bi bilo seveda, da se te takse unificirajo na tako nizki stopnji, da bi se omogočil razmah koncertne godbe po naših lokalih. To bo privabilo tudi tujca, ne le domačina, kajti godba Izraža koncem koncev tudi nacionalno kulturo vsakega naroda. Če hočemo, da bodo prišli do veljave naši komponisti in godbeniki, s tem pa tudi naša glasba poleg priznane glasbe drugih narodov, potem moramo stremeti za tem, da se odpravijo vse ovire. To je ena izmed velikih zahtevkov našega gostinstva. Tedensko znalo Posledice kapitalizma . . » V razmotrivanju o sodobnem socialnem vprašanju objavlja stanovsko glasilo slovenskih nameščencev »Bodočnost« med drugim: »Posledica kapitalizma je bila, da je postal denar sveta vladar in da se je gospodarski premoči kapitalistov pridružila še politična premoč. Kakor je namreč kapital v rokah rastel in se množil, tako je rasla tudi strašna moč, gospodarsko samosilje in samodrštvo, ki daje tistim, ki imajo v rokah denar, možnost, da z njim gospodujeto nad posodo in kreditom in tako nekako upravljajo kri, ki po njej vse gospodarstvo živi, imajo v rokah takorekoč dušo gospodarstva, tako da proti njihovi volji nihče niti dihati ne more. In ker sega ta premoč tudi v politiko in v vse narodno in državno življenje, povzroča, da se bije hud boj za moč v državi, in se nazadnje bije še boj med državami samimi, ko narodi izrabljajo silo in politično moč za gospodarske koristi svojih državljanov.« Maš davlni sistem Pisati o davkih je vedno zelo kočljiva zadeva, ki ni ne eni ne drugi strani všeč. Davčni sistem je pač davčni sistem. Nanj je »Trvgovski list« od 18. t. m. naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja med drugim: »Naš davčni sistem boleha kar naprej na isti napaki. Višina davkov ni toliko odvisna od zakonskih predpisov, kakor pa od davčne prakse v posameznih pokrajinah. Kjer davčna uprava bolj pritisne, tam je več davčnih dohodkov, kjer pa popusti, tam jih je manj. Pri tem seveda zlasti trpi Slovenija.« Nerazveseljivo opozorilo Iz Ženeve . Mednarodni urad dela v Ženevi je izdal obširno poročilo o svetovnem gospodarskem in socialnem položaju. V tem poročilu sicer ugotavlja, da se je za nekaj časa izboljšal gospodarski položaj, vendar pa to pomeni le navidezno konjunkturo, ki jo je zlasti povzročilo mrzlično oboroževanje. Gospodarski napredek so v vidnejši meri pokazale samo .one panoge, ki služijo oboroževanju. Med drugim pravi poročilo dobesedno t »V dobi, v kateri divja vojna vihra od s Daljnega vzhoda do Španije, v kateri Ja Evropa postala vojni tabor, v kateri strah pred novimi vojnimi zapletljaji vznemirja duhove, niso Ideje in načrti o 'socialnem napredku preveč upapolni. Ni nobena skrivnost, da se v mnogih pokrajinah s pospešeno naglico pripravljajo na -vojsko. Polagoma se narodno življenje ln -delavnost vsakega poedlnca vse bolj podreja potrebam, ki jih bo imela država v primeru vojnega spora. Na ta način pa tudi drugi narodi, ki se čutijo ogrožene za primer vojske, hote ali nehote usmerjajo svoje življenje in gospodarstvo po enakih kolesnicah. Narodna obramba postaja prva nujnost in prva potreba in ta je tista, ki vedno bolj hromi svobodo poedlnca, kakor tudi gospodarsko delavnost. Ogromne denarne vsote, ki bi jih mogli posvetiti s toliko koristjo borbi proti boleznim, za dvig zdravstva, za zavarovanje za onemoglost in starost, za razvoj kulture in zdravega napredka, se danes uporabljajo skoraj Izključno za .nabavo morilnega orožja in za uničeva-•nje vseh dobrin, ki jih je Človek s tolikim irudom v potu svojega obraza ustvaril. Oblak, ki je v preteklem letu metal precejšnjo senco, se je sedaj še bolj zgostil in grozi, da bo zatemnil vso luč na zemlji. Kakor kažejo dejstva, posega vojska že na socialno polje, že danes seče nekatere najvažnejše ceste napredka in morda se dogodi, da nam bo v kratkem .pričela rušiti socialno zgradbo, ki jo je postavil sedanji rod. Ako pride do nove splošne vojske, je gotovo, da bo ta stavba, zgralena s tolikim trudom, popolnoma izginila.« Nad Franci/o In Mamillo pat Iz Železa ln balona Angleški časopis »Yorkishe Post«, ki je glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra Edena, je te dni objavilo obširno poročilo o naglih nemških utrjevanjih vzdolž zapadne meje od Švice pa do Severnega morja. List pravi: »Francoska pripravljenost, da priskoči na pomoč češkoslovaški, če bi jo napadla Nemčija, je bila vzrok, da je Nemčija pričela nemudoma graditi trdnjavski pas iz železa in betona vzdolž zapadne meje, torej ob francosko-nemškl meji. Gradijo se podzemeljske trdnjave, delo pa mrzlično napreduje. Pri delih je zaposlenih nad 100.000 delavcev, knjti dela morajo biti končana do konca avgusta.« Za pomoč Sl. goricam in Prokmurju Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih krajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni ,tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa sl tudi ne more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše dru- štvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gr: le za interese enega kraja, ampak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoče se, da uživa zaslombo vse naše javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slo-vesnko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavijancem. Denar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo »Za poplavljence«. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli Izpolniti na pošti bianko-položnico s številko poštnočekov-nega računa »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463«. Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo Izvršila razdelitev nabranih zneskov. — Društvo prijateljev Slovenskih goric. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo. da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu. 7 dni po svetu □ Angleško-franeoska posvetovanja v Parizu so pokazala, da gledata obe državi soglasno na problematiko Srednje Evrope in na druga aktualna vprašanja. Komunike, ki je bil izdan 20. t. m., pravi, da se od londonskega sestanka državnikov obeh držav v maju 1938 do danes na tem ni nič spremenilo. □ Japonsko-sovjetski konflikt radi kršitve meje pri HuČungu, kjer so sovjetske čete zasedle nekaj kvadratnih kilometrov mandžurskega ozemlja, se je zelo poostril. V Tokiiu napovedujejo oborožen spopad v svrho zaščite japonskih interesov. Moskva pa zatrjuje, da dotič-no ozemlje sploh ni mandzursko, nego rusko. □ Hitlerjev pribočnik ln stotnik Wie-deman je vzbudil te dni s svojim londonskim obiskom veliko mednarodno zanimanje. Baje je bil v posebni misiji pri zastopnikih angleške vlade, kar pa nemški krogi zanikajo. □ Predsednik Roosevelt je napovedal za prihodnje leto svoj obiBk v Mehiki. O podrobnostih ni hotel nič povedati, zdi se pa, da gre za petrolejska vprašanja, ki so za Amerikance vedno kočljiva. □ Svetovna olimplada se bo let« 1940 spričo odpovedi Japonske vršila v finskem glavnem mestu Helsinki. □ Uradni obisk belgijskega kralja Leopolda III. je napovedan v Parizu za letošnjo jesen. □ Velika najdišča negorljivega helija, ki ga potrebujejo za polnjenje zračnih ladij, so odkrili v brazilski pokrajini San Paolo. □ Madžarska državnika Imredy in Kanya sta 20. t. m. končala svoj oficielni obisk v Rimu. Ministrski predsednik lm-redy še ostane kot privatnik par dni v Italiji. Uradno poročajo, da so ec posvetovanja italijanskih in madžarskih državnikov gibala v okviru politike osišča Rim—Berlin. □ Na Madžarskem so na novo uredili tiskovne razmere. Izdajanje časopisov je odvisno od predhodnega dovolila pred-sedništva vlade. V redakcijah pa sme sedeti in pisati v smislu protlžidovskega zakona le največ 20 odstotkov židov. □ V Palestini so v zadnjih 14 dnevih ubili 77 ljudi, 247 pa Jih je bilo ranjenih v teku raznih spopadov med policijo in Arabci. □ Novo politično stranko imajo na Švedskem. Imenuje se »Švedska nacionalna zveza«. Stranka zagovarja avtoritativni režim ter izključitev židovskega vpliva iz vsega javnega In kulturnega življenja. □ Židje zapuščajo Dunaj v vse večjem tempu. Dunajska policija je v zadnjih dneh Izdala okrog 600 dovoljenj za izselitev. □ Italija se je odločila za izvajanje rasne (plemenske) politike po vzoru Nemčije. Vseučiliški profesorji so sprejeli deset točk rasističnega programa Italije, ki je dobil sankcilo fašizda. Dosedanji demografIČni institut v Rimu pa je bil spremenjen v »Generalno direkeito za proučevanje plemenskih vprašanj«. Glavno načelo tega novega programa je, da žldie niso Italilani. H Na osem let starem letalu je ameriški letalec Douglas Currigan preletel Atlantski ocean. H Egiptovski ministrski predsednik Mahmud Paša se je v soboto podal v spremstvu vojnega ministri Sabrin paše v London. □ Kitajska narodna skupščina je sklenila, da bo mobilizirala vse sile kitajskega naroda v boju proti napadalcu in da se bo borila do zadnle kaplje krvi. □ 1000 letal je naročila angleška vlada v novi tvornicl lord Nuffielda. Imelt bodo ti bombniki po 1000 PS in bodo razvili hitrost 550 kilometrov na uro. □ Predsednik dr. Beneš je te dni razpravljal o načelu odbora političnih ministrov o češkoslovaškem narodnostnem statutu, ki ga nameravajo čimprej uzakoniti. □ Holandska kralilca Vitjemina je te dni prispela v kopališče Weisenburg, kjer se bo to poletje zdravila. □ Oeneral fašistične italijanske milice, Russo, je te dni obiskal Nemčijo, kjer je bil deležen velike pozornosti. □ Finančni sporazum med Anglijo in Turčijo je bil od angleške lordske zbornice soreiet brez vsakega glasovanja. □ Poljski zunanji minister Beck križari s svojo iahto, kakor vsako leto, ob obalah Baltiškega morja. Te dni je obiskal tudi Gdansk. □ V Sandžaku Iskenderunu, ki ga je d~ polovice zasedla tudi turška vojska, prireja prebivalstvo turškim četam še vedno razne navdušene slavnosti. Me kupujmo brez potrebe v tuiini i Šiltimo svoje gospodarstvo, varujmo svoj denar! — z nakupi doma podpirajmo svoje delavce! — Me uvažajmo, kar sami doma isdelujemo! V »Metalurgiji« je objavil Z. Martin-kovic zelo zanimiva izvajanja o nakupovanju v tujini, kjer pravi med drugim: »Prejšnja leta so se v tujini naročale za račun države velike nabave železnega ma teriala in kovin, in sicer brez vsakega načrta in brez ozira na to, če se izdelujejo dotični predmeti pri nas doma ali ne. Dostikrat se je pripetilo, da se je na račun reparacij in kompenzacij jemalo iz tujine ravno to, kar se je moglo kupiti v državi. Na ta način je bila domača industrija tako zadeta, da se leta dolgo ni mogla popraviti. šele v zadnjih dveh do treh letih so se razmere nekoliko zboljšale in takoj se je stanje domače industrije zboljšalo, kar ni ostalo brez učinka na vse narodno gospodarstvo. V zadnjem času pa se zopet opaža, da se ponavljajo napake preteklosti. Ni dolgo tega, kar sta bila naročena v Nemčiji dva velika železna mostova, od katerih bo eden postavljen na Tisi, drugi pa na Savi. Brez vsake potrebe! Poleg velikih železarn v Zenici in Jesenicah imamo še celo vrsto tvornic za mostne konstrukcije. Sedaj pa dnevni tisk zopet z zadovoljstvom registrira, da je v tujini veliko zanimanje za potrebe naših državnih želez- nic, ki nameravajo nabaviti 470 vagonov. Poleg Poljakov, čehoslovakov, Madžarov, Nemcev in Italijanov se za to nabavo zelo zanimajo, tudi Angleži in Francozi, ki celo med seboj konkurirajo, kdo bo' dal bolj ugodne plačilne pogoje. Francozi zahtevajo plačilo v 7, Angleži pa šele v 10 letih. Če ne bi imeli v državi tvornic vagonov, ki morejo kvalitativno in kvantitativno zadostiti našim potrebam, ne bi mogli imeti nič proti temu, da se nabavijo vagoni v tujini. Dokler pa tvornice v Slavonskem Brodu, Kruševcu in Smederevski Palanki čakajo na državna naročila, se pač ne bi smel v tujini naročiti niti en vagon. Kar velja za vagone in državne železnice, to velja tudi za vse državne nabave. Brezpogojno se mora spoštovati načelo, da se ne sme oddati v tujino niti en posel, ki se more dovršiti doma. Kajti z uvozom takšnih predmetov iz tujine ne uvažamo samo dotičnih gotovih izdelkov, temveč tudi delavske mezde, ki so se plačale za izdelavo teh izdelkov. Takšen uvoz pa je najbolj škodljiv, ker brez vsake potrebe izgublja z njim naše narodno gospodarstvo vsote, ki bi jih mogli zaslužiti naši delavci in ki bi ostale v Tolmačenje o kmečki zaščiti Za kmete se smatrajo tudi vaški trgovci In obrtniki, ki se bavljo s kmetijstvom — Zaiilte ne uživajo dolgovi nasproti siromašnim upnikom K zakonu o zaščiti kmečkih dolgov je doslej izšlo že toliko dopolnil in tolmačenj, da nastaja iz tega polagoma že cela literatura. To seveda silno otežkoča jasno razumevanje, tako da se morajo prizadeti dolžniki-kmetje vsak čas obračati pa nasvete in pojasnila. Te dni je spet izšlo nekaj tolmačenj, ki važno posegajo v vprašanje zaščite krneč kih dolgov. Eno izmed teh tolmačenj določa, da se smatrajo za kmete v smislu te uredbe (če namreč izvirajo njihovi davčni dohodki pretežno iz kmetijstva) tudi osebe, ki se poleg kmetijstva bavijo s posli vaškega obrtnika ali trgovca. Uradno tolmačenje zdaj pojasnjuje, da se kot vaški trgovci v smislu te določbe ne smatrajo osebe, ki se bavijo s posli vaškega krčmarja (mehandžije) ali vaškega kavar-narja (kafedžije). Za ugotovitev, ali je določeno osebo v smislu določil uredbe smatrati za vaškega obrtnika ali vaškega trgovca, ni odločilno, ali je dotični kraj razglašen za vas, trg ali mesto, temveč imajo o tem razsojati občinska oblastva, odnosno sodišča, pri čemer morajo preučiti vsak primer posebej in upoštevati krajevne razmere in obseg poslovanja obrtnika ali trgovca. Uredba o odložitvi plačil V »Službenih novinah« od 12. t. m. je objavljena uredba o odložitvi plačil. Po tej uredbi more minister za trgovino in industrijo odobriti denarnemu zavodu, ki je aktiven, pa ne more izvrševati svojih obveznosti, odložitev plačil. V primeru, da .gre za denarni zavod, ki ima nad 10' milijonov vlog, bo minister prej, kakor bo izdal rešitev, zaslišal Narodno banko. Odložitev plačil bo mogoče dovoliti za do bo enega leta. Ako pa bodo zahtevale razmere, bo minister mogel odložitev plačil podaljšati največ še za eno leto. Odložitev plačil bo veljala le za obveznosti, ki nastanejo prej, kakor bo vložena prošnja za odložitev. Za obresti in ostale pri-padke zavodovih obveznosti bo mogel minister odobriti odložitev le za največ šest mesecev. Od odložitve plačil bo mogoče izvzeti manjše vloge, katerih višino bo glede na značaj posameznega zavoda določil minister. Za čas odložitve plačil upnikom ne bo dovoljeno, da si nasproti zavodu zavarujejo svoje terjatve. Plačilo teh terjatev se bo moglo vršiti le po določbah te uredbe. Dovoljena pa je kompenzacija terjatev z dolgovi pod istimi po goji, kakor v prisilni poravnavi izven kon kurza. Pri zadrugah v času odložitve plačil ne bo mogoče odpovedati članstva in deležev, roki za odpoved in jamstva, ki bodo v teku, bodo prekinjeni. Povračanje zaupanja v denarne zavode ' Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v juniju za 2,544.058 din na 1.073,390.080 din. Vloge na knjižice so sicer padle za 1,6 milijona na 634,8 milijona, zato pa so narasle vloge v tekočem računu za 4,2 milijona dinarjev na 438,5 milijona. Šte- Zanimivo je drugo uradno tolmačenje, ki pravi, da lahko Privelegirana agrarna banka pred sodiščem oporeka potrdilu o svojstvu kmeta, čeprav so sodišča na pritožbe drugih upnikov morda že izdala pravomočne sklepe o kmetstvu teh dolžnikov. še zanimivejše je tolmačenje, ki izvzema iz zaščite dolgove kmetov nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imo-vine niti drugih dohodkov za nujno_ vzdrževanje. Siromašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Novo tolmačenje zdaj razteza to ugodnost tudi na dolgove po poglavju 7. uredbe na dolžna razmerja iz agrarne reforme. Po novem tolmačenju uredbe so pri ocenjevanju premoženjskega stanja upnikovega kakor tudi dolžnikovega dolžni denarni zavodi dostaviti sodišču na njegovo zahtevo podatke o upnikovem in dolžnikovem imovinskem stanju brez ozira na čuvanje poslovne tajnosti. O izterjevanju dospelih obrokov pravi uradno tolmačenje: smatra se, da je upnik pismeno opominjal svojega dolžnika, kadar je priporočeno pismo, naslovljeno na dolžnika, izročil pošti. vilo vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, v tekočem računu pa za 2 in je znašalo skupno 134.058. Vloge na knjižice so narasle pri sedmih, v tekočem računu pri 11, skupno vloge pri devetih hranilnicah, število vlagateljev pa je naraslo v vsaki skupini pri šestih hranilnicah. Treba je omeniti, da se pri. hranilnicah pripisujejo obresti vlagateljem šele na koncu leta. V primeri s stanjem ob koncu leta 1937. se kaže porast 33,449.433 din. Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti v tem, da je dala Narodna banka na razpolago hranilnicam kredite za izplačila vlagateljem. Sicer pa se opaža izboljšanje položaja pri denarnih zavodih vseh vrst. Uredba o prenosu lastnine nepremičnin Pravosodni minister je v sporazumu z minjstri za kmetijstvo, za vojsko in mornarico in, za notranje zadeve izdal uredbo, po kateri se zakonska uredba o omejitvi prenosa lastnine nepremičnin na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani iz-premeni in izpopolni v naslednjem smislu: Člen 1. se glasi: Na ozemlju vseh sreskih sodišč v območju okrožnih sodišč v A^a-riboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Novem mestu je dovoljen prenos lastnine nepremičnin na osnovi pravnih poslov med živimi samo po pristanku komisije za dovoljevanje prenosa lastnine nepremičnin, kakor jo določa člen 7. To velja tudi za primer, da se nepremičnine dajo v zakup za dobo preko 5 let. členu 10. se doda naslednji novi stavek: V primeru dvoma, da je prenos lastnine nepremičnin v nasprotju s koristmi državne obrambe, bo komisija zahtevala od poveljnika divizijske oblasti, v katere območju je nepremičnina, da poda svoje mnenje. SKRBI ZA »EDINOST«! državi ter koristile vsem. Druge države so že davno spoznale nevarnosti, ki izvirajo iz takšnega uvoza ter ga zato ovirajo na- vse mogoče načine, zlasti pa uvoz finalnih izdelkov z velikim odstotkom delavskih mezd. Mi izvažamo v prvi vrsti predmete z minimalnim odstotkom delavskih mezd. Glavna vrednost našega izvoza je v samem blagu, dnevnice pa tvorijo le neznaten del. Poleg tega se naši izvozni predmeti, mogo lažje prodajo in se bolj iščejo, kakor pa predmeti, ki jih uvažamo, kar pomeni, da nam nikakor ni treba sprejeti vsake zamenjave dabrin, ki se nam ponuja. Najmanj pa seveda zamenjavo predmetov, ki jih moremo sami izdelati. Nasprotno bi mogli s pametnim selekcioniranjem uvoza (kar delajo vse druge države) zaposliti vse polno naših delavcev ter prihraniti desetine milijonov dnevnic za naše delavce. Če že ni nikake omejitve za zasebne nakupe v tujini, potem je dolžnost državnih ustanov, ki nabavljajo stvari v tujini, da se strogo ravnajo po določilih obrtnega zakona in zakona o državnem računovodstvu in da ne naročajo v tujini ničesar, kar moremo sami izdelati doma.« Kako obetajo vinogradi? Banovinski vinarski in sadjarski zavod poroča: Vinska trta se razvija zelo povolj no. Trsje je dobro odcvetelo in je zarodek zdrav. Vinogradi so v splošnem že četrtič poškropljeni v obrambo proti pe-ronospori, ki letos praktično še ni povzročila kake večje škode. V nekaterih vinskih okoliščih se je prav v zadnjem času bolezen sicer pojavila in prizadeva vinogradnikom skrbi, toda zaradi doseženega razvoja grozdja ni pričakovati posledic v večjem obsegu. Oidij se je pojavil v manjšem obsegu, a so ga vinogradniki s pravočasnim žveplanjem zatrli, tako, da so jagode čiste, snažne in zdrave. Opaziti je tu in tam poškodbe po grozdnem sukaču, toda v splošnem ni povzročil .ta škodljivec na grozdju pomembne škode. V občinah Bizeljsko, Pišece, Sromlje in Zdole je večji del vinogradov v višjih in srednjih legah v širini približno 5 kilometrov.toča popolnoma oklestila in uničila ves letošnji pridelek. Les pa je poškodovala tako, da si tudi trs prav verjetno še v bodočem-letu ne bo opomogel. V manjši meri so prizadeti od toče vinogradi v občinah Videm, Blanca, Podsreda in Sv. Peter pod Sv. gorami. Zaradi toče so morali vinogradniki že petič škropiti. V ostalem je pričakovati dobre in kakovostne letine, če ne bo zadela vinogradov v posameznih vinorodnih okoliših v pasjih dnevih kaka vremenska nezgoda. Izgledi za hmelj V našem listu smo pred časom že poročali, da si je zlasti v Savinjski dolini hmelj le nekoliko opomogel. Rastlina je letos zaradi mraza in pozebe precej trpela ter se ni mogla tako bujno razviti kakor prejšnja leta. Pravočasno je bil tudi preprečen napad peronospore, tako da sedaj rastlina normalno uspeva ter je pričakovati srednjo letino. Iz nekaterih drugih držav prihajajo poročila, da letos ni pričakovati posebno ugodnega pridelka. To daje upanje, da se bo morda letošnje leto v naši Savinjski dolini le razvila nekoliko živahnejša kupčija in, kar je poglavitno, da se bodo cene nekoliko okrepile nasproti cenam v prejšnjih letih, če se bo to upanje uresničilo, si bo naš pridni Savinjčan nekoliko spet, opomogel po večletni dobi, ko je bila cena hmelju šibka, tako, da so že mnogi gospodarji resno pre mišljevali, naj li še naprej gojijo hmelj ali naj ga opustijo. — V Vojvodinji je stanje hmeljskih nasadov slabše, ker se je poleg peronospore in pa pozebe pojavila na večih krajih še uš. Vrednost denarja 1 angleški funt 238 din, 1 ameriški dolar 43.50 din, 1 nemška marka 14.50 din, 1 belga 7.50 din, 1 madžarski pOngo 8.25 din, 1 francoski frank 1.30 din, 1 italijanska lira 2.20 din, 1 čsl. krona 1.50 din. SEJMI 24. julija: v Semiču. 25. julija: v Vinici pri Črnomlju, Kočevju, Vel. Loki, Žalcu, Središču, Kozjem. Mežici, Slov. Bistrici, Dubrovniku. 26. julija: Metliki. Cerknici, Domžalah, Leskovcu. Radovljici. Višnji gori. Ormožu, Teharjih, Dol. Lendavi. 27. iulija: v Toplicah, Celiti, Ptuju, Trbovljah- Beltincih. r '"Kis*.: na Vrhniki, v Turnišču, Doi. Lendavi. RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 24. julija: 8. Duet harmonik brata Goloba. — 9. Napovedi, poročila. — 9.15 Prenos cerkvefie ' glasbe iz .trnovske cerkve. — 9.45 Verski govor (g. ravn. Jože Jagodic). —- 10. Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 11.30 O tre šk a ura — Striček Matiček. — 12. Trboveljski pevski. jazz. — 13. Napovedi- — 13.20 Na izlet v daljne kraje (plošče). — 17. Kmetijska ura: Ohranimo zemlji - rodovitnost (g. . mg. Rado Lah). — 17.20 Tržna poročila.. —. 17.3u Prenos; promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 18.30 Citraške točke (plošče). — 19. Napovedi, poročila. — 19 30 Nac, ura. — 19.50 Originalna švicarska godba (britje Malenšek). — 20.30 Koncert Vojaške godbe. 22. Napovedi, poročila. 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). — PONEDELJEK, 25. julija: 12. Kmečki trio. — 12.45 Poročila! 13. Napovedi. — 13.20 Glasbene _slike • (plošče). — 14. Napovedi. — 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20. Plošče. — 20.10 Počitniške kolonije za vajence (g. dr. Albert Trtnik). — 20.30 Prenos koncerta iz Dobrne.'—- 22. Napovedi, poročila. — 22.15 Fantje na vasi. — TOREK, 26. julija: 12. Vojaške godbe igrajo (plošče) — 12.45 Poročila. — 13. Napovedi. — 13.15 Solističen instrumentalen koncert (plošče). — 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zabavni kotiček. — 20. Plošče. — 20.10 Baročna. arhitektura in kiparstvo (g. Jože Gregorič). — 20.30 Iz zvočnih filmov (plošče). — 21. Prenos iz Turina: Smrt Frine (La morte di Frine) opera v 1 dejanju od Ludv. Rocca.— SREDA. 27. julija: 12. Donski kozaki pojo (plošče). — 12.45 Poročila. — 13. Napovedi. —13.15 Magistrov trio. — 18. Sprehod v gozdu (plošče). — 18.20 Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (d. A.' Dolinar). 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Citre solo (g. Emil Mezgolits). — 20.30 Prenos sinfoničnega koncerta iz Rogaške. Slatine. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Prenos lahke glasbe iz nebotičnika. — ČETRTEK. 28. iulija: 12. Koncert baletne glasbe (plošče). — 12.45 Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20 Virtuozi (plošče). — 19, Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zabavni kotiček. — 20.10 Pomen karakterologije za življenje (g. prof. Emil Hrovat). — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Cimermanov kvartet. — PETEK, 29. julija: 12. Odmevi z naših livad (plošče). — 22.45 Poročila. 13. Napovedi. — 13.20 Šramli igrajo (plošče). — 19. Napovedi in poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zanimivosti: Moji vtisi iz Slovenije (esperan to, g. Blajer Vjlmoš). — 20. B, Smetana: Dve vdovi' fantazija (plošče). — 20.20 Zenska ura:- Več veselja v družini (gdč. M. Kovačeva). — 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22. Napovedi in poročila. — 22.15 Angleške plošče. SOBOTA. 30. julija: 12.45 Poročila. — .13, Napovedi. — 13.20 Plošča za ploščo. — 18. Za delopust igra Radijski orkester. —,18.40 Socialno skrbstvo v Franciji (gdč. Zlata Pirnatova). — 19. Napovedi, poročila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Pregled sporeda. —1 20. Zunanja politika (g. dr. A. Kuhar). — 20.30 Večer za pasje dni ... — 22. Napovedi in poočila. — 22.15 Koncert vesele glasbe (ira Radijski orkester). Naše triišie in cene Les. Kupčija je še vedno mlačna. Cene se povprečno gibljejo za nekatere vrste lesa naslednje: Jelove in smrekove deske 320— 360 din, hrastovi hlodi 600—700. hrastovi pragi kom. 39—41 din. bukove deske par. /00—800, hrastove deske la. do 1.750 din. Živina. Na podeželju so naši živinorejci in kmetovalci upravičeno pričakovali, da se bo spomladanska dobra kupčija vzdržala nepretrgoma. Sprva zelo lepo obetajoče cenc so pa pričele popuščati, tako da danes sicer vlada na sejmih še nekaj kupčije, vendar pa ni mogoče govoriti o pravih in dobrih cenah. Povprečno so bile zadnji teden dosežene naslednje cene za živino: debeli voli 4— 5.50 din, ooldebeli voli 3.50—5 din. biki aa klanje 3.50—4.75, plemenske krave 3.50— 4.50, klavne krave 4—4.75, klobasarice 2.50 —3.50, molzne krave 4—5 din, mlada živina 4—5, teleta 5—6.50 din. Svinje. Zanimivo pa je, da je daleko boljši položaj v kupčiji s svinjami. Cene so zelo trdne in kupčija dokaj živahna, tako da na marsikaterem sejmu zmanjka blaga. Povprečne cene: plemenske svinje 9—10 din, pršutarji 8—9 din, 5—6 tednov stari prašički 85—100 din, 7—9 tednov 110—150 din. 3—4 mesece 160—230, 5—7 mesecev 280— 400 din, 8—10 mesecev 450—550 din, eno leto stari 700—850 din. Povprečna cena za kilogram žive teže 6.50—8.50 din, za kilogram mrtve teže pa 8.50—11.50 din. Kože. Surove goveje kože 10—14 din za kg, svinjske 7—10 din in telečje 12—16 din. Poljski pridelki in sadje. Krompir 1.50— 2 din, čebula 3—6. česen 4—8, pšenica 2, rž 1.75—2. ječmen 1.75—2. koruza 1.50, oves 1.25, proso 1.75—2, ajda 1.50, fižol 2—3, hruške 6—10, črešnje 6. borovnice 2, breskve 10—14, marelice IO-7I2, jagode 10—15 din. Mleko, mlečni Izdelki, jajca In perutnina. Mleko 1.50—2, smetana 10, surovo našlo 22 —24, čajno maslo 28—32, domači sir 8—10. Jajca komad 50—75 para. Kokoši komad 18 —24. piščanci par 18—40, race 12—18, pu-lani do 50 din komad. Seno In slama. Košnja je bila srednje dobra. Otava pa razmeroma dobro kaže. Cene za sladko seno 40—50 din za 10.) kg, polsladko 38- 45 din, slama 30—35 din. Oopfji ..Edinosti“ Rogaška Slatina Ob lSIetnici Rdečega križa. Ustanovili so R. K. 9. decembra 1923. Društvo je v pre-teklili 15 letih v naši občini storilo mnogo dobrega, o čemer bi lahko pričali številni reveži in šolski otroci. Oba podmladka sta Pod vodstvom požrtvovalnega učiteljstva tu kajšnje šole razdelila v pretekli dobi rev nim in potrebnim šolarjem nad 2000 parov čevljev. Dalje so prejemali otroci skozi zim sko dcubo kruh, dnevno do 200 lepih kosov, da niso bili lačni. Razen tega so dobivali nesrečah podpore tudi odrasli, ako so bili potrebni. Cilji R. K. so znani: lajšati ubo semu bratu težke dni in nuditi vsem potrebnim lepo samaritansko pomoč. Človekoljub nemu društvu ob 151etnici iskreno čestita-mo z željo, da nadaljuje s koristnim delom! Istočasno vabimo, da pristopite kot redni ah podporni član. V nedeljo, dne 31. t. m. ob pol 9. uri se bo vršila v zdraviliški dvo rani akademija, na katero že danes opozar jamo! Srečelov priredi Sokolsko društvo v Rog Slatini v nedeljo, dne 24. t. m. Bogati do bitki. Iskala vas bo sreča, sezite po sreč kah! Rajanje na Boču bo v nedeljo, dne 24, t. m, z veselim sporedom in ob dobri je dači in pijači. Boč vabi! čisti dobiček je namenjen zgradbi Planinskega doma na Bo ču. — 2 Liste Vesel je človek, ko se odtegne enolični Prozi vsakdanjega vrvenia in gre na plani ne. Je pač še vedno res, da človek vrh gora prosteje zadiha, občudujoč božje stvarstvo -V prirodi. Ta užitek pa se še stopnjuje, ako se udeležujemo slavnostnih prireditev vrh gora. Tudi posavska pl. podružnica Zidani most—Laško je dne 17. t. m. nudila tako Priliko, ko je obhajala obletnico otvoritve svoje postojanke na edinstveni Lisci, 947 m visoko. Nabralo se je dokaj pobožnega ljudstva in planincev! Saj se je ta dan blagoslovil tudi kameniti 2 m visok, umetniško izdelan kip Brezmadežne za lično kapelico ob liškem planinskem domu. Duhovno opravilo in blagoslovitev je z znano vnetostjo opravil g. župnik Pavlič iz Jurkloštra, bivši narodni poslanec. S primernim nagovorom je navduševat okoličane. Za pripomoč zgradbi čedne kapelice, za katero je domačin daroval, s pomočjo POs. pl. podr. 2 m visok, v Mozirju mojstrsko izdelan kip Brez madežne. Tako zamislek, kakor tudi delo kipa ne najde tukaj svoje vrste. Lisca je tem pridobila veliko, ker bodo odslej tudi stari našli vrh Lisce svoje utešenje! Slavnost je povišala izborno izvežbana instrumentalna godba 'n bližnjih Radeč. Seveda je bilo tudi za t »lesne potrebe dobro preskrbljeno. * Gorenji dopis z Lisce nam je poslal naš Prijatelj Blaž Jurko iz Vojnika, ki je kljub svojim 8 križem še krepka slovenska korenina in navdušen častilec slovenskih planin in prelepe sloven-ke zemlje. Uredništvo se mu za ljubeznivost lepo zahvaljuje, želeč mu krepkega zdravja, da bo mogel še dolga leta uživati lepoto naše zemlje in naše domovine. Murska Sobota Zopetna nesreča. Naslednji dan po smrtni nezgodi mlade deklice (»Edinost« št. 23.). se je dogodila druga nesreča, ki je zahtevala življenje mladega vajenca v trgovini Ascher Adolfa Rogana. Fant je šel po opravkih na dvorišče, kjer so popravljali del skladišča in tu je po nesrečnem naključju padel nanj nek tram, ki ga je tako močno poškodoval, ekonomskega in kulturnega polo- pododbora v Novem mestu ter v klenem in I zaJa mladine in njenega odnosa do mi- jedrnatem govoru tolmačil pomen tekme, I ru> filozofskih in religioznih osnov miru kmetskega dela in organizacije za kmetsko ter načrti za delo v korist miru kakor ljudstvo. Za svoja izvajanja je bil nagrajen tudi metoda vzajemnega sodelovanja, z velikim aplavzom. Zanimanje za tekmo pa Svoje sodelovanje so obljubile med je raslo ini vse je z veliko napetostjo priča-1 drugimi sledeče mladinske organizacije: kovalo pričetka. Orači sami pa so se za-1 ~ 9 .... *> . •> vedali, da ne bodo tekmovali za čast posameznikov, ampak da bodo orali brazde za nove čase, ki naj kmetskega človeka opro-ste vsega, kar ga danes tišči k tlom in da bo mogel nemoteno izpovedovati svoje mnenje. S takimi mislimi so na dani* znak pognali vprege, zavedajoč se, da brez oranja 1. Dati mladini vseh dežel možnost za izmeno misli o mednarodnih vprašanjih. 2. Na osnovi medsebojnega razumevanja in spoštovanja raznih mišljenj pripraviti pogoje, za sodelovanje mladine vseh delov sveta. 3. Ojačiti vezi med madinskimi organizacijami raznih držav in med temi ter Združenjem za zvezo narodov. 4. Doseči sporazum za skupno delo pri onemogočanju vojne in čuvanju mira ter za smernice, ki jih je treba v ta namen podvzeti. Na tem kongresu se bodo obravnavala vprašanja političnih in ekonomskih osnov Svetovna mladinska zveza za mir, svo bodo in napredek; YMCA in YWCA (Zveza krščanskih mladih mož in žen); Mednarodna federacija univerzitetno izobraženih žen; Mednarodni zveza študentov za socializem; Socialistična mladinska internacionala; Svetovna federa- in njih žuljev iri kruha. Po dobrih 7 minutah cija krščanskih študentskih društev; Ko-iP nrvi nrvi t*r ».ir* mrd i« 50 w I munjstjčna mladinska internacionala; Mednarodna univerzitetna federacija za je končal prvi prvi ter tako zora! 162.50 kv. | munistična mladinska internacionala; metrov; kmalu so mu sledili v malih pre-1 • 1 sledkih še drugi in v 10 minutah je bila njiva že zorana. Ocenjevalna komisija je prisodila prvo mesto prvi konjski vpregi tov. Karlu Potočarju iz Mirne peči, drugo Francetu Oskarju iz Bršljina. tretjo Antonu Potočarju iz Muhabera itd., pri oslovski pa je dosegel prvo mesto V. Gerdenc. Zvezo narodov; Svetovna zveza židovske mladine; Ojkumenična mladinska komisija in še neka mladinska komisija ter še nekaj drugih organizacij. Nacionalni odbori so v sledečih državah: Argentiniji, Avstraliji, Belgiji, Bolgarski, Danski, Angliji, Južni Afriki, Jugoslaviji, Kanadi, Kitajski, Kubi, Mehiki, Novi Zelandiji, Palestini, Paraguaju, Polj ski, Romuniji, Zedinjenih državah, SSSR, ČSR, Čile, Urugvaju, Franciji, švedski, Švici, Španiji. Torej v vseh vidnejših državah, razen v Nemčiji, Italiji, Japonski in državah s slično ideologijo . . . Ta kongres ima podpore vse poštene svetovne javnosti, kar je razvidno posebno iz sestava pokroviteljskega odbora, v katerem so mnoge znane osebnosti. Naj omenimo samo nekatere: Yorški nadškof; lord Cecil, nosilec Nobelove nagrade za mir; Edvard Herriot, predsednik francoske narpdne skupščine; dr. VVellington Koo, kitajski poslanik v Fran ciji; dr. Kamil Krofta, zunanji minister ČŠR; dr. Dragoslav Jovanovič, rektor Beograjske univerze; Henri Rolln, predsednik prvega mladinskega kongresa; Rablndranat Tagore, veliki indijski pesnik; dr. Elena Vacaresco, delegatka Romunije pri Zvezi narodov; zunanji ministri Finske, Norveške in švedske in mnogo drugih. Z velikimi upi zre svet na delo idealne mladine. Sam Roosevelt je lani pozdravil ameriški kongres mladine s temi besedami: »Pomirja in hrabri me zavest, da je bodočnost naše demokracije v rokah generacije, ki se zaveda odgovornosti demokratske vlade in popolnoma pozna njen mehanizem.« če bo mladina polna tega duha, ki ji ga pripisuje Roosevelt, moremo od nje res veliko pričakovati. Tudi Slovenci bi mogli na tem kongresu postaviti marsikatero svoje vprašanje na dnevni red evropskega javnega mnenja. jad. Šmartno ob Dreti Tudi pri nas se je kmetska mladina polagoma razgibala in se organizirala v svoji organizaciji — Društvu kmetskih fantov in deklet. Ker pa po mnenju nekaterih gospo Kulturni drobiž V Rušah se bo vršila v nedeljo, dne 24. julija t. 1. proslava 20-letnice Jugoslavije z velikimi narodnimi svečanostmi. Dopoldan je maša in slavnostna povorka k knežjemu kamnu, kjer bodo vzidali »Povelja«, popoldne bodo vpri-zorili na letnem telovadišču Sokola Ru-š?..1?3 novo dramatizirano ljudsko igro Pijanstvo dov kmetski človek ne sme imeti svoje last- »Miklovo Zalo«, zvečer pa bo slavnostne organizacije, ampak naj bi ostal večen na razsvetljava, bakljada in koncert. Po-suženj, jim tudi naše društvo ni po godu. sebno je treba podčrtati, da so se v ta Nad vse pričakovanje krasno uspela tek- namen zedinila vsa ruška društva vseh rSWafrCTkul,l|rnil> smeri in političnih prepričanj, ns. PT3/niKt dne junija lSJuoi jc močno | o i«m M %_ < i ,_ j razburila nekatere osebe, katerim ne gre v IT ' ? . ^w -k x Vzgled, račun organiziranje kmetske mladine brez I ^a P°do tudi Mariborčani znali njihovega pokroviteljstva. V dneh pred tekmo si je nekdo zelo zelo prizadeval, odvrniti ljudi od prireditve. Otroci so se pogovarjali. da jim je ta — nekdo — naročil, naj potrgajo vse plakate, ki vabijo na tekmo. (Kakšna vzgoja!?) V svoji otroški ne-pokvarjenosti pa se jim je zdelo, da bi to ne bilo prav. Vsi napori niso nič zalegli! Na prireditvi se je zbralo toliko ljudi od blizu in daleč kot jih v Šmartnem doslej še na nobeni prireditvi ni bHo. V »Slovenskem gospodarju« od 13. t. m. se je neki dopisnik na surov, samo njemu lasten način spotaknil ob naše društvo in uspelo prireditev. Z lažnjivo objavo o številu udeležencev je dopisnik hotel uspeh prireditve, kar pa se mu ni posrečilo. Laž ima pač kratke noge! Vsi, ki so se udeležili naše slavnosti, so se na lastne oči prepričali, da je bila prireditev velika manifestacija in javno priznanje kmetskemu delu, katerega nas ni sram pred nikomur. Lep dokaz zanimanja za našo organizciio je v tem, da se je za tekmo priglasilo tudi 14 koscev izven društva, katerim je moralo več naših Članov odstopiti svoja mesta. — Dopisnik se nesramno norčuje iz prireditve. Pozabil pa je gotovo, da bi brez koscev, predic, mlatičev in drugih delovnlb skupin tudi za njega ne bilo kruha. V svoji onemogli jezi je pričakoval dopisnik bikoborbe, za katero pa se bo že moral potruditi v Španijo in bi mu jo iz srca privoščil. Verjamemo mu, da je razočaran, toda pomni naj, ceniti njihova prizadevanja ter da jih bodo v velikem številu posetili. Dr. Karol Glaser, znani slovenski indolog in literarni zgodovinar (rojen 3. febr. 1845 v Hočah, umrl 18. VII. 1913 v Gradcu), dobi v nedeljo ob 9. uri ob 25-Ietnici svoje smrti na svoji rojstni hiši spominsko ploščo. S tem se bodo Slovenci oddolžili spominu moža, ki je v vročem domoljubju posvetil vse svoje življenje znanosti, čeprav mu je usoda odrekla velike zunanje uspehe, je vendar njegovo delo slovenski znanosti prineslo mnogo novih pobud in kdor se bo med Slovenci lotil področja, na katerem je deloval, ne bo mogel mimo njegovih izsledkov. Dr. Ante Radii v „Domu“ Is 1.1901 Poslovenil POČKOV So ljudje, Ki nikakor ne znajo ob kratkem kaj povedati in razložiti, nego začnejo celo pri »Matuzalemu«, ali obhodijo polovico sveta, dokler pridejo zmanjšati | kakor velimo, »na stvar«: začnejo »o jaj-“ x '~ cU«; ajj kakor učeno rečejo: »ab ovo«. To pogreško kaže mnogokrat, ne bodi vam potoženo, tudi »Dom«. Tako, evo, tudi zdaj: Nakanil sem vam povedati dve, tri besede o pijanstvu, pa vedno mislim na praočeta nas vseh, na onega Noa ali Noaha, ki se je po dobroti božji edini rešil od potopa, zasadil potem lozo, ga malo preveč potegnil, pa se je starec prej vlegel, nego se je mogel ljudski pripraviti; a njegov sin se je smejal starcu očetu, oče ga je zato preklel itd. Znate to pripovest. Zdaj pa čujte drugo 1 Dandanes čita- __ i,_...... mo v novinah, kako po svetu ustanav- da so minuil tisti časi, ko kmet nMmel dru-| ljaj° društva, a za nič drugega, ko za to, ge pravice kot davek plačati, biro odraltatl, I da bi se ljudje odvadili piti vino, pivo, snemati klobuk In — molčati! posebno žganje, in da bi druge navajali jVa'^mo' lejše*.pn" 'n da naJ ne pijejo. a'> da se vsaj ke" .““Sa’SiH Prekom«*s. tem se boste najbolj osmešili, ker pri nasl " ‘ ljudje še dobro vidijo in tudi nekaj razume-1 Ze pred malo ne 400 leti so snovali tako društvo v štajerskem Gradcu. A danes imamo takih društev na tisoče. V našem veku so prvi, t. j. nekako pred 100 leti začeli delati proti pijanstvu Američani, in sicer v Zedinjenih državah ameriških, a odtlej so se taka društva »pro ti nezmernosti« začela širiti po Angleški, zlasti še po švedski in Norveški. Med Nemci se najbolj širi društvo »Plavi Križ«, ki se je zbralo pred 25 leti v Švici. Pri nas še ni takega društva. (Danes jih imamo skoroda že povsod tudi pri nas. Ameriška »prohibicija« pa je bila medtem uvedena in odpravljena. — Pripisal Počkov.) Ta društva, ti ljudje, ki se borijo proti pijanstvu, se shajajo na svojih skupščinah, pa se tu razgovarjajo in razlagajo, kako je pijanstvo naravnost strašno zlo. Ko sem jaz vse to čital, kako ti ljudje zovejo na pomoč vlado in policijo vsega sveta proti temu strašnemu zlu, nisem spočetka prav razumel: zakaj bi bilo to baš tako strašno zlo, če se človek napije, čeprav sc mu je kakšenkrat dogodilo tako, kot se je dogodilo tudi našemu praočetu Noahu ali Noju. Zlasti sem se jezil, ko je neki zagrebški učitelj začel le- pridne Za dom In Maf&rmsfvo fj Dojenje. Glede prehrane matere, katera doji svoje dete, ni v glavnem nikakih posebnih zahtev. Glavno je, da je hrana takšna, da ne more škodovati niti materi, niti otroku. Predvsem je treba povdariti, da je zelo zgrešeno naziranje naših kmečkih mater, ki mislijo, da bodo imele; tem več in tem bolje mleko, čim več bodo popile vina. Vino je v vsakem pogledu v časij dojenja nepriporočljivo. Prav tako se mora mati izogibati močno slanim in popranim jedem, kakor sploh vsem dražilom. Mleko potegne vse to na sebe in potem neugodno vpliva na otroka. Nepriporočljive so tudi vse težko prebavne jedi. Takoj po porodu mora imeti mati tečno, zdravo in pravilno hrano, iz katere polagoma preide na normalno hrano, kajti taka pomanjkljivost in nered v prehrani matere sc pozna na mleku. Zelo previdna pa mora biti mati v. času dojenja pri uživanju rhznih zdravil. Zdravila močno vpji vajo fia mleko, a otrok po zaužitju takega .mleka zelo trpi. Celo jakp blaga sredstva za odvajanje lahko dojenčku, zelo škodujejo, — Kar se tiče tnaterlhfi obleke, je treba paziti, da so prsa lahno.podprta, a nikakor stisnjena, ker to .ovira dotok rnje!ca. NI pa pravilno, če- hodi mati v času dojenja brez oprsnika, ker prsa so takrat težja Jt izgube svojo obliko. . ; Pogosto se sliši, da izgubi mati. mleko, Če se njoč/io. prestraši. To ni res. .Možno je, da se mleko , radi strahu ali močnega živčnega vznemirjenja za 8—10 ur ustavi, a radi tega se materi ni treba vznemirjati., f4a j mimo nadaljuje z dojenjem ob določenih urah, čeprav mleko ne teče» Se bo že. zopet pojavilo. Dojenje je za ženo pravzaprav velika VEN V NARAVO . . . roke i vzgoja žrtev, kajti pri tem igra tudi socialni položaj žene veliko vlogo. Radi tega omeji večina žen dojenje na najkrajši čas. V bogatejših družinah ovira ženo pri dojenju družba, v revnejših pa delo. Normalna doba za dojenje je šest mesecev. Tedaj se prične dotok mleka manjšati, a otrok prične dobi^ti zobe. Ob koncu šestega meseca je torej najprimernejši čas, da se prične otroka odvajati od prsi. Dnevni obroki materinega mleka postajajo redkejši, prične se uvajati druga hrana. Niti za mater, niti za otroka pa ni dobro, če ga mati trenutno odstavi. Vedno manj naj bo prirodnih. obrokov in vedno krajši naj bodo, tako, da doji mati ob koncu le se enkrat dnevno. Polagoma otroka še od tega odvadi. Seveda, če je dete jako slabotno in se jasno vidi potreba po materinem mleku, je treba z dojenjem nadaljevati. Nekatere pomožne matere nočejo same dojiti in. ši najamejo dojilje. Takšne .matere, ki so sicer zdrave, so pač za naše pojme precej brezvestne.- Ali- sme biti materi ljubša njena komodlteta in lepota, nego zdravje .lastnega otroka?- Saj baš v dobi dojenja, se pofdvijo one najtesnejše vezi med materjo in otrokom. (Dalje,) Razmnoževanje klinčkov Število prijateljev- nageljčkov se vedno veča, kajti-umetno vrtnarstvo goji iz leta v leto več najrazličnejših vrst nageljčkov v • najpestrejših barvah in -oblikah. Vsled tega se pojavi prijatelju cvetic upravičena želja, aa klinčke, ki so se preko poletja bujno razvili, ohrani tudi za naslednje leto. Najenostavnejši način razmnoževanja je oni s pomočjo izloče-nja semen. Vendar je treba omeniti, da se • , * " * . pega dne v šoli po vrsti izpraševati de-co, da li pijejo doma vino ali kaj drugega. A ko je zvedel, da malo ne vsako dete ve, kaj je vino, kaj pivo, da deca vejo celo za žganje, je v nekih novinah strašno zajavkal, kakor javčejo v skupščinah, kadar se shajajo ljudje, ki se borijo proti pijanstvu. In res vejo ti ljudje strašnih stvari o pijanstvu. Tako je v Zedinjenih državah ameriških na početku tega stoletja umrlo vsako leto od pijanstva približno trideset tisoč ljudi! A o Angleški, zlasti o Londonu čiiarno, da so tam v nekih delih mesta vsi ves dan pijani: najhujše si-rotinstvo se vlači po ulicah pijano! Tudi žene in dekleta — vse je pijano, vsi se opotekajo in vlačijo po ulicah, kričijo, grdijo in preklinjajo — ko v peklul Pa kaj vso pricie za pijanstvom! Najprej siromaštvo, potem zločinstvo (kraja, pretepanje, ubojstvo), a nato strašne bolezni in jadna smrt. Zdravniki so začeli proučevati in preiskovati opojne pijače, pa so našli v njih strašen otrov, nazvan alkohol (to je arabska beseda). Ta otrov, ta alkohol — to je baš strašen otrov: vbrizgnl ga malo žlyaji pod kožo, bo žival poginila takoj, ali čez nekaj Časa. A posebno je ta alkohol strup za dc-co. Zato so ljudje posebno proti temu, da bi dajali deci piti vina, piva ali žganice, ker ie v vsaki opojni piiači tega alkohola. Pa ne samo to. da pijanci dobivajo razne težke bo- lezni, predvsem pijansko blaznost (de-lirium tremens), marveč so tudi deca, ki jih rode, pijanci, slaba in kržljava, bolestna, topa, mnogokrat pa imajo padavico (»veliko nevoljo«). Razume se, da so se trezni ljudje še bolj zbali pijač in pijanstva, ko so zvedeli še za ta otrov. Da vodi pijanstvo človeka v siromaštvo in ga zavaja v zločinstva vsake vrite, smo vedeli že prej. Ali da je to taka strahota, baš otrov, in da od tega toliko trpi tudi porod pijan-čev, — to se je zvedelo šele ondaj, ko so zdravniki začeli preiskovati ta alkohol. Ondaj se je prav za prav počelo pisati o novi strahoti, o alkoholizmu. Veste, čim se najde kako veliko zlo, ali dobro (samo da je dobrega malo), ga učenjaki odmah okrstijo, pa imamo novi »izem«. A zdaj vam naj »Dom« pove svojo najprej o pijanstvu, potem pa o teh društvih proti nezmernosti. Res je, da je danes mnogo siromaštva, zločinstva In bolezni in da je to Često zvezano s pijanstvom. Ali jaz mislim, da početek vsemu temu zlu ni pijanstvo. Prej moremo reči, da je vse drugo življenje krivo pijanstvu. Presodite samo, more II pravi poljedelec biti pijanec? Ne more! Kdor ima svoj dom, svojo ženo, a zlasti svoj posel in brigo, •— ta nikakor ne more biti pijanec, ako hoče biti in ostati pravi poljedelec. — Povsem drugače je v onem svetu, kjer je tisoče iž tega semena pogosto rodijo namesto zaželjenih dvojnih, navadni enojni cveti. Najboljši sistem razmnoževanja je potom nasajanja posameznih vršičkov. Najprimernejši v to svrho so poganjki s tre-* mi do štirimi Členki. Pri četrtem členku od spodaj navzgor računano se vzame poganjek tako, da se steblo ostro in vodoravno prereže in se ga nato krFŽema razcepi od spodaj navzgor do naslednjega Členka. .Sprva nasadimo poganjke sloipno v lahko, močno s peskom pomešano zemljo, pozneje pa v lončke, a ne pregloboko. Dobro je, če preko, teh lončkov poveznemo steklene zvonce. Poganjke v lončkih moramo dobro zaliti in pp-i staviti na okno. če so pokriti s steklenimi, zvonci, .(lahko ,za. to uporabimo . kakršnekoli steklene posode), moramo paziti, kdaj prične poganjek dobivati korenine jn zvoneč takoj pdstraniti. Kmalu nato presadimo sadike v'posamezne lonce in postavimo na okno. Sedaj pustimo rastlino pri miru, le. od časa do časa razrahljamo površino žemlje v lončku s kolčem. Paziti je treba, da ima rastlina vedno dovolj vrage. ; , . t;.< i. :■ Ali smemo gosem In tacam pulili par/ar Znano je, da pridobivamo tudi od živih gosi in rac perje .s puljenjem. Puljenje perja pa se obnese samo pri onih živalih, katere redimo le radi jajc in še tem samo tik pred časom, ko se prično goliti. Dognano je namreč, da je gos ali raca, kateri smo perje pulili, zaklana najmani za 1 kg lažja od one, kateri nismo pulili perja. Žival mora Izpuljeno perje nadomestiti, za kar porabi precej telesnih moči na škodo mesa in masti. Kar smo torej pridobili s perjem, izgubimo na mesu. Zato se pri živalih, ki jih gojimo radi mesa in prodaje ,tako početje ne izplača. Posebno pa ne racah, ker je račje perje manj vredno kakor gosje. KUHINJA~ ~ Karfiolova juha. Glavico karfiole ali cvetače razdeli na cvete, duši na masti in zme-lji na mesnem stroju z vročim kuhanim in olupljenim krompirjem. To maso razredči z govejsko ali kokošjo juho in dodaj navadno kuhane karfiole. Ko vse to dobro prevre, odmakni z močnega ognja. Pred serviranjem vtepi 1—2 rumenjaka in za velikost oreha surovega masla, Ta juha je. precej gosta. Serviramo jo z osušenimi žemo-ljcvimi rezinami. Poseben način pripravljanja kislega mleka. Mleko dobro skuhaj, ga nalij v več manjših lončkov ter ga pusti stati, da sc toliko ohladi, da te več ne popari. Malo mleka pusti v posebnem, lončku ter raztepi v njem nekoliko kisle smetane. ,-Na • smetani v vsakem loncu napravi luknjo, vjij v. vsak lonec nekoliko s kislo smetano pomešanega mleka in nato mleko .v .loncu, s primernim orodjem dobro premešaj, a pazi, da ne raztrgaš smetane na mleku. Nato je najbolje, da lonce ovi-ješ s cunjami, da mleku Čim dalje ohraniš omenjeno toploto. Cez uro ali dve ie mleko kisano in ga lahko postaviš na hladen prostor. Tak prirejeno mleko,je zelo gosto in okusno. Najprimernejši za prirejanje tega kislega mleka je ‘ ovčje mleko, a dobro je tudi kravje. Omeniti Jč še treba, da rabimo za kisanje samd. brvlč kislo smetano: Pozneje lghlto namesto ■ kisle sntetane uporabimo kar kislo, mleko, ki ga vsakokrat nekoliko prihTahimo.' ' Jabolka V testu. Olupi par debelih jabolk, jih razreži ha pol prsta debele kolobarje, katerim izreži sredino. Te kolobarje pologi v posodo, v kateri je šok limone, sladkor v in tisoče delavcev ibrez doma in bre2 žene, brez roda, brez soseda, a večkrat tudi brez prijatelja. Takemu je krčma obenem dom in ognjišče, v njej je njegov rod, v njej so njegovi sosedi, njegovi prijatelji, A kar je glavno, delavec Ima vedno novca, a novci so največja napast. Vse to skupaj — to je pravi vzrok pijanstvu. Zato malo, prav malo hasne navajati, učiti in odvračati od pijače: koder svet tako živi in dokler tako živi, — dotlej bo pil in se opijanjal. Dokler človek nima v sebi zadovoljstva in mira, je pripravljen ne samo na pitje, nego tudi na vsako drugo zlo.' človek, ki je v sebi miren in zadovoljen, ki Ima svojo Čestito družbo in razgovor, ki drži do sebe in ki do njega ljudje kaj držijo, — takšen nikakor ne more biti pijanec, t. j. dan na dan pijan. Takšen človek, čeprav se tudi opije, bo malokdaj napravil kako večje zlo. Zato bodo malo pomagala takšna društva, ki delajo samo proti pijanstvu. Kdor ustanavlja društvo, da med današnjim delavskim svetom ne bi bilo pijanstva, tisti se mi zdi, kakor da bi se Seljaki stožili v društvo, ki bi delalo proti temu — oprostite mi besedo — da okoli svinjaka ne bi bilo bolh! Pa ondaj presodite posebno tole: Tudi tisti, ki se borijo proti pijanstvu, priznavajo, da je drugo, piješ li vino, a drugo, piješ li »Šnaps«, »jeruš«, to je prahu ter malo vina in ruma. Medtem napravi malo bolj gosto testo nego za palačinke. Vsak jabolčni kolobar pomoči v Jo testo m ga speči na- vroči masti. Pečena jabolka odcedi iz masti ter posuj s sladkorjem,'v* Medeni piškoti. Zamesi v posodi 118- ftlts moke, 10 dkg sladkorja, dodaj cimeta...tjialp limoninega soka. i—2 žlici meda, 1 ;celp jarce ter noževo konico jedilne. sodo; Vse to dobro premešaj, testo iZvaljaL 'dbskj;. m izreži; s piškotnimi modeli. Pekač uaind'3 z mastjo in potresi z moko. Prs&flfisl ns&veii. ■ ^ ..' Zamaščeno knjigo z lahkoto ;0Čis4ite‘.;Ve •je .kapnlih .nta.SLbaJist, položite ta lisjt ittdd dva{‘ dobr-a pivnika’ hi likajte čez ■£ hkalM-.Jkbm. k‘ le srednje.;.vroč. ' PiVnika ;b'ošta ■ iz-_vlekla.maši.' -. ,/ '. .' Če dobiš na Toke madeže od črnila , pisalnega stroja,-argtiv,suhe roke.z fniininvšpiritom, nato pa'jiil dobro.umi; v mlačni' vodi. •Milui špirit dojbiŠ' y.' vsaki drogerij?. Kako ločiš fjrL blagu- bombaž od volile? Vztfmi od bliga.jiij iti jo Pretrgaj.'če jo pje-_trgaš težko'in so .ha .pretrganem mestu kr«t-ka": vlakria,"jč pfajjtr iz bombaža, če-p? pretrgaš,.nit z-lahkoto .in. so na 'pretrganost ht0-jstukdplga. tank«,-vlakna,, potem je'blago volneno. . .. ; / 7 . Ako umljeto posodo, v kateri se vam .te kakšna jed-^rjsmpdija. v_vodi.s.sodo,.' se:Vam jbo 'jed drugič /tuj; is’tdm mestu, žopčt prismodila. Bolje je, dp‘ vltje.te % tako.pbsčdo-.raž-topnlrto kuhinjske SOli iri pustite stati'12 ut. Nato postavite’posodo na ognjišče in pustite, da raztopnina lahno prevre. Po rem postopku boste posodo z'lahkoto umili in drugič sc jed ne bo prižgala. Steklenice jako lepo umiješ z jajčnimi lupinami. Zdrobljene nasuj v steklenico dalij mlačne vode in potresaj. —* Jajčne lupine, pomešane s kuhinjsko soljo, so odlično' .-rcd-stvo za čiščenje ddsode. Kadar Čistiš madeže na blagu, jih drgni vedno od zunanje strani proti sredini, ker v nasprotnem slučaju madež samo razširiš. Pod madežm imej mehko cunjo ali pivnik, da ta upija raztopljeno nesnag j madeža. Aroma čaja znatno izboljšamo, če imamo v posodi, v kateri shranjuj »mo čaj, vedno tudi košček j.osušene pomarančne lupine Najbogatejša dedinja na svetu Je danska grofica Haugwitz-Reventlov, ki pa se namerava ločiti od svojega soproga, kar vzbulo po celem svetu veliko zanimanja. Na podobi vidimo grofico s svojim sinčkom, ki pa ga hoče imeti oče. žganje iz špirita. Tudi naša dortiačA'slivovka je pravi lek napram. žganju iz špirita. Pa glejte: domače žganice ne smemo kuhati razen z velikimi neprilikami, a tovarne špirita delajo, da je milina! (Danes je kmečka žganjekuha svobodna, kakor je vedno bila svobodna v Srbiji. — Pripisal Počkov.) I vino je jako obdavčeno. Dokler nismo vedeli za špirit, nismo vedeli niti za vse one strahote, ki jih danes pišejo o alkoholizmu. Naša hrvatska zemlja je vsaj v večjem delu vinorodna In pri nas so mnogo pili, toda jaz nisem zvedel za Seljake pijance. Odkar pa je vedno manj vina,, a vedno več špirita, je vedno več pijancev tudi med Seljaki. Z eno besedo: Dokler narod živi in more živeti ljudski, se pripeti, da imamo kakšnega pijanca, toda o kakem, narodnem pijanstvu, o alkoholizmu — ne more biti govora. Razume se samo po sebi, da je treba nase vedno paziti, zlasti morajo st .rejši ljudje paziti na mlajše, ker človek ne postane pijanec naenkrat, nego po malem in od navade more tudi čestit človek pasti v to zlo. Posebno še danes, ko svet nima svoje kapljice, nego mu povsod porivajo pod nos špirit, — tu se moramo paziti in odvračati od tega ctrova. Ali tu ne pomagajo nobena »društva«, marveč je tu treba, da vsi delamo, a predvsem bi bilo treba, da zaprejo žganjarije, ki točijo špirit v vodi. ... ^ v :jp| Ang!e£ki kraljevski par v Parizu 19. t. m. ob 9. uri predpoldan sta se t-dpeljala angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta z viktorijanske postaje v Londonu na oficijelni obisk francoske prestolnice. Kraljevska dvojica se je odpeljala z dvornim vlakom v Doover, kjer ju je že pričakovala kraljevska jahta »Enchantress«, s katero sta kralj in kraljica nadaljevala svojo vožnjo do francoske luke Boulogne sur Mer. V Boulog-ne sur Mer je bil medtem prispel zunanji minister Bonnet, ki je kralja in kraljico pozdravit že na krovu jahte ter izročil v imenu vlade kraljici prekrasen šopek cvetja. Med viharnimi ovacijami občinstva sta se kralj in kraljica podala na ko lodvor, kjer so čakali že predstavniki oblasti in pa aerodinamični dvorni vlak. Kralj je izmenjal pozdrave z navzočimi predstavniki ter je med sviranjem himne »Good save the King« ter marseljezo obšel častno četo. Popoldan je bil v Parizu prirejen kraljevski dvojici tako veličasten sprejem, kakor ga v starem mestu ob Seini menda še ni bil deležen noben človek. Predsednik republike, Le-brun, je hitel kralju in kraljici nasprot ter ju pozdravil v imenu cele Francije Nato se je začela slavnostna avtomobil- Darovi Pariza za angleško kraljevsko dvojico Darovi, ki so namenjeni angleški kraljevski dvojici in princesinjam Elizabeti in Marjeti Roze, so razstavljeni v pariškem rotovžu. Kralj Jurij VI. bo dobil cigaretni etui iz masivnega zlata in njegovimi inicijalkami. Kraljica Elizabeta dobi servis iz stekla, izdelan od slavnega francoskega mojstra Laliquea. Princesa Elizabeta bo prejela popolno zbirko francoske literature, primerno njeni starosti. Mala princesa Marjeta Roze pa dobi majhno kompozicijo, predstavljajočo cvetlično trgovino, in sicer z napisom »Pariška mestna hiša«. To bodo napolnili tik ob slovesu kraljevske dvojice s svežimi cvetlicami, ki bodo shranjene na tak način, da do Londona ne bodo ovenele. ska povorka skozi špalirje vseh elitnih regimentov Francije. Nič manj kakor 35 tisoč mož so uporabili za špalirje v tistih cestah, v katerih se je premikala kolona. Kralj in Lebrun sta se peljala v prvem, kraljica Elizabeta in gospa Le-brunova pa v drugem avtomobilu. Ljud stvo je prirejalo suverenom zavezniške Anglije viharne ovacije. Po prihodu v Elizejsko palačo je odlikoval kralj Jurij VI. predsednika Lebruna z angleškim Velikim križem, kraljica Elizabeta pa je prejela veliki križec Legije časti, odlikovanje, ki ga je njen soprog prejel že leta 1919. Predsednik Lebrun je nato priredil slavnostni banket, ki se ga je udeležila celokupna vlada, skupaj 270 izbranih povabljencev iz angleškega in francoskega javnega življenja. Ves bajeslovno okinčan in slavnostno razpoložen Pariz je en sam odmev velikega dogodka, ki ga listi tolmačijo kot sijajno manifestacijo angleško-fianco-skega prijateljstva. Angleško-francosko sodelovanje — tako remizirajo listi — pa nikakor ni naperjeno proti drugim državam, nego je mirovna zamisel, ki vabi k sodelovanju tudi druge države Evrope. Propaganda za kmetijstvo. Bolgarska poštna uprava je izdala celo vrsto znamk, ki naj služijo propagandi za bolgarsko kmetijstvo. Romanska kral ica - mati Mariia umrla V ponedeljek, dne 18. t. m. je na dvorcu Peleš v Sinaji za vedno zatisnila svoje oči romunska kraljica Marija v starosti 63 let. Pokojna kraljica-mati se je zdravila v nekem sanatoriju v Nemčiji, vendar se je njeno stanje toliko poslabšalo, da so jo prepeljali v domovino, kjer je dva dni po prihodu iz inozemstva umrla. Kraljica-mati Marija, mati naše kraljice, se je rodila 29. maja 1875 v Eastwell Parku v Angliji kot najstarejša hčerka vojvode Alfreda Sachsen Koburg-Gotha ali po svojem angleškem naslovu vojvode Edinburškega, ki je bil drugi sin angleške kraljice Viktorije. Z osemnajstim letom se je z romunskim prestolonaslednikom Ferdinandom, ki je pozneje zasedel z njo romunski prestol, poročila. Zakoncema se je rodilo pet otrok: tri princese in dva princa. Najstarejša hčerka Elizabeta se je poročila z grškim kraljem Jurijem II., prinčesa Marija je po zakonu s pokojnim kraljem Aleksandrom postala jugoslovenska kraljica, dočim je princesa Ileana poročila Antona Habsburškega. Prvi sin Karol je sedanji romunski kralj, drugi sin, princ Nikolaj, pa je poročil meščanko in se odpovedal vsem pravicam člana vladarske hiše. Pokojna kraljica se je mnogo zanimala tudi za politične posle in je njenemu uplivu pripisati, da je vstopila Romunija v svetovni vojni na stran antante proti centralnim velesilam. Bavila se je tudi s pisateljevanjem in jo je clujska univerza promovirala za častno doktorico filozofije. S knjigo »The story of my life« (Zgo- Koliko solnčnega obseva je deležna zemlja? Učenjaki so izračunali, da je zemlja deležna le 0,00000000043478 dela sončne toplote. Iz enega kvadratnega centimetra sonca izžareva trajno kakih 20 PS. Iz enega kvadratnega metra pa izžareva tolika vročina, da bi zadostovala za trajni pogon parnega stroja s 112.000 PS. V eni minuti izžari sonce na zemljo toliko toplote, da bi z njo lahko 37.000 milijonov ton razgreli na 100 stopinj to- dovina mojega življenja) je zaslovela kot mednarodna pisateljica. Smrt kralji-ce-matere Marije je napravila tudi v zavezniški Jugoslaviji globok vtis, saj je ta smrt kruto posegla tudi v našo vladarsko hišo. Nj. Vel. kraljica Marija objokuje svojo mater, Nj. Vel. kralj Peter II. pa staro mater. Na jugoslovenskeni kraljevem dvoru je bilo v znak žalovanja za veliko pokojnico odrejeno šesttedensko dvorno žalovanje. plote. če bi bila zemeljska obla obdana s 35 metrov debelo ledeno skorjo, bi jo sonce s svojo močjo odtalilo že v enem letu. Najdaijia in najkrajša vojna v novejši zgodovini Najdaljša vojna novejše zgodovine je angleško-francoska vojna v Srednjem veku, najkrajša pa vojna med Sardinijo in Avstralijo leta 1849., saj je trajala samo šest dni. -W.... Sodoben športni stadion v Helsinkih na Finskem. XII. Olimplada bi se morala vršiti v Tokiu na Japonskem leta 1940, Ker pa se nahaja Japonska v vojnem stanju in ker na tako nečloveški način ubija Kitajce, so malone vse države odpovedale sodelovanje na OHmpiadi. ki bi se vršila v Tokiu. Zaradi tega bojkota je bilo sklenjeno, da se bo vršila XII. Olimplada v Helsinkih na Finskem- in sicer na stadionu, ki ga vidimo na naši podobi. SISTEM Vem, velika pregreha je to, da sem na začetek drobne in čisto vsakdanje zgodbe napisal tujko! In zoper slovenski pravopis in zoper postave slovenskih rodoljubov, ki s cvičkom zalite rastejo na našem kulturnem polju, sem se takorekoč pregrešil, ko nisem raje napisal besedo: sestav. Toda pri nas je že tako, da je beseda sistem širokim ljudskim plastem tako rekoč bolj poznana kakor n. pr. sestav. Sistemi so različni. Nanje se razumejo otroci in odrasli. Otrok, ki spozna, da mu bo mati kupila igračo šele tedaj, kadar kriči in si z jokom pribori, po čemer hrepeni, bo zanaprej vedel kako in kaj je treba postopati z materjo. Ta njegova navada se brž vklene v sistem njegovih r-z-vad. Potem 30 tu še loterijski igralci. Večina njih igra po nekem sistemu. Temu se prikaže v sanjah duh in mu zašeneta številko, onemu je pred hišo številka 112 padla opeka na glavo, tretjemu je davčna uprava poslala ček o neporavnani davščini, glaseč se na 3233 din, četrtemu zopet — ta je po navadi kmet ali brezposelni delavec —. je oni dan povila žena osmega otroka, in to prav za desetletnico njune poroke... brž se najdejo te ali one šte- LOJZE ZUPANC vilke, ki so ali naj bi bile v tajinstveni zvezi z loterijo. Potem si naivneži odtr-gavajo od ust in kupujejo srečke in sanja jo o veliki •'sreči, ki jo bodo nekoč srečali. Pred učenjaki sem imel od nekdaj velik rešpekt. Tudi oni uganjajo svojo učenost po znanstveno urejenih vidikih in potrebah človeštva. Skratka, njih delo je in mora biti sistematično, če naj obrodi zaželjene uspehe v blagor človeštva ... In končno je tu še — politika. Pred no-litiko imamo že od nekdaj velik strah. Odkar me je pred leti nekega večera v Bobojedistanu, ki je dika vseh čednosti in pribežališče politikov, pograbil za vrat sam gospod bobojedistanski policaj, me prične po hrbtu polivati srh, samo, če zaslišim ime — politik ali "olitika. Sicer je res, da se je zmota kmalu pojasnila, kajti gospod policaj me je blagovolil v gneči zamenjati s tistim nepridipravom, ki je pred menoj stopical po cesti in brundal predse pregrešni verz: »Politik — pa-ralitik...« Kaj jaz vem, kaj mu je bilo, nemarnežu! Najbrže je iskal rimo za kakšno politično pesem! — Torej, o politiki raje molčim, četudi je danes vsesplošno znano, da se z dneva v dan ome- nja besedica sistem v isti sapi s r ii-1fO. Politični sistemi so različni, vsak pa ima za svoje namene posebne legitimacije na razpolago. Na razpolago, pravim! Kajti čim več ima človek takšnih legitimacij v zbirki svojih raritet, tem mehkejše mu je postlano na tem svetu. Nič zato, če se politični sistem lepega dne menja. Izdajo se nove legitimacije — in kdor ni ozkosrčen, sl jo lahko prvi dan omisli. Krepostno to sicer ni, če-se mišljenje ljudi menjava z legitimacijami, ampak krepostni ljudje so bili od nekdaj samo zato na svetu, da so umirali od gladu, pa da so jim potlej po smrti odkrivali spomenike in spominske plošče. Poznam politike, ki znajo združiti koristno s kulturnim. Pred leti nekoč so odkrili spominsko ploščo pesniku, ki se je rodil v Mišji dolini. Tiste hiše, kjer se je bil on pred davnim časom rodil, seveda ni več, ker je danes na tisto mesto iz razvalin stare bajte postavil praktični posestnik — svinjak. Ampak nič zato! Brumni kulturneži in politiki# so vzidali ploščo na sosednjo hišo. In Mišja dolina je imela tisti dan velik direndaj, pravcato ljudsko veselje in rajanje tako rekoč — in končno so tudi politiki prišli na svoj račun. Takšno koristno in hvalevredno delo spada takisto v politični sistem. Tudi za druge stvari in čednosti * 0a sveta so potrebni sistemi. Tatovi, n. pr., so veliki ljubitelji sistemov. Vsak ima svojega. Tisti, ki krade kljuke od vrat in nagrobne križe, brez sistema ne moro izhajati. Pa Staviski, prosim vas, ali ste že pozabili na njegov sistem! Zmerom je držal, tako so pisali časopisi, roke v drugih žepih; in dobro se mu je godilo v tej solzni dolini... Tudi v službah so potrebni sistemi. Sicer bi izginila pokorščina iz raznih uradov — in potlej v klanjam se, preljubi red in tako dalje. Da bi se ne dogajali n<.:edi v napredovanjih, zato so tukaj razni sistemi. In kar tja v en dan takisto ne govore uradniki v današnjih časih o nekakšnih sistemiziranih mestih. Da, da, velike in pobožne so njih želje po tistih sistemiziranih mestih! Mnogim se uresničijo, mno gim pa ne! Tako je bilo vedno na svetuI Vsem še Bog oče ne more ustreči, ki skrbi za črvička v zemlji in za vrabca na strehi, če vrabec potlej zagleda tistega črvička in se spusti nadenj — ne, o tem ne bom pisal. Bilo bi bogokletno ... Jaz se na sisteme pravzaprav dosti ne razumem. Zato sem menda tudi izgubil svoj vsakdanji kruh. Mlad sem in rad delam, nikoli se mi tudi po delu prav za prav ne kolca, ampak sistem, katerega igrača sem bil postal, me je pritisnil ob tla. In zdaj ležim na tleh in poljubliam mater zemljo, ki je dobra in usmiljena in pusti, da jo teptajo oni, ki imajo v zakupu različne sisteme za prekvašenje ljudi in lepšo bodočnost našega dobrega ljud-* stva. Burgos lm*'k I 5aragossa» Salamanca Brunete LlSSABON AVUIOKCA J i ca rite Sevilla Malago Gibraltar Oglasi v „EDI NOSTl“ posredujejo med mestom in deželo! POLCEVLJI. SANDALETI SANDALI OPANKI in vse druge vrste Velika izbira Dobro blago Zmerna cena Tiskarna . Litograflia Knjigoveznica Kamriotisk Offsettisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov PIROFANIA patent KA TISKARNA -■ MARIBOR ““ ‘ Telefon 25-67 25-68. 25-69 Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Franci Gtffeij, novinarTliskaMariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru. Maep gospodinje , I. Trpin-u KUPUJEJO kuhinjske krpe, namizne prte, perilo itd. pri Maribor. Vetrinjska ul. 15 Jugoslovansko društvo guma „ENGLEBERT“ d. d. podružnica MARIBOR. Kopališka 2 (Scherbaumov paviljon) (poslovodja: Alfonz Vreznik) priporoča kvalitativ najboljšo pnevmatiko za luksuzne in tovorne avtomobile ter motocikle. Direktna clobava iz tovarne, zato zajamčeno vedno sveže blago. Brezplačna kontrola in polnjenje vaših gum. Specialitet? tvrdke Meva ni. 1 Talef. 37-5-55 Zastopnik) FRANC VOGRIN Ma*ih»r, Mastrova 15/1 Tel. 26-64 Priporočamo. da na/ žltateljl ..Edinosti11 žlta-f o po možnosti tudi druga lista I Treba la namral pognati mnen-la drugih In lih stvarno ocen-latl s svojo glavo, da bo po-tam naia mnenje boli pravo, kdor pa prlporoia samo .svoj' iasnlk. vsa drugo pa odklanja, odsvatula ali talo prapovadula, sa boli resnica. ki ga obdolMula, Koliko Udov jo na svetu? Nemški statistični državni urad je objavil o tem zanimive podatke. Po teh podatkih je vseh Židov na svetu 17 milijonov. 10 milijonov ali tri petine jih odpade na Evropo, 5 milijonov (približno ena tretjina) na Ameriko. En milijon jih živi v Aziji, 670.000 v Afriki in 30.000 v Avstraliji. V New Yorku živi 2.5 milijonov Židov, t. j. 15% vseh Židov na svetu. Polovica vseh Židov živi v velemestih. V Varšavi jih je 350.000, na Dunaju 178.000 in v Berlinu 161.000. Cmoki iz mesa sa krompirja. Zmesi mehko testo iz 10 dkg surovega masla, dveh rumenjakov in 1 kg skuhanega in skozi sito pretlačenega krompirja, soli, paprike in snega dveh beljakov. Medtem sesekljaj do pol kilograma telečjega In svinjskega mesa, malo luka ter dodaj peteršilja, soli In po- pra. Iz krompirjevega testa naprav} krpice, daj na vsako krpico žlico mesnega nadeva, cmoke dobro zapri in skuhaj v osoljeni vodi. Ti cmoki so jako dobri v pa- radižnikovi omaki. 2500 Din rabite, da zaslužita 1000 Oin mesečno doma. J O O i • • ■ „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priletita ui«mko 13. t. m. sta minuli dve leti, kar je izbruhnila v Španiji krvava državljanska vojna, ki se menda tudi še ne bo tako naglo zakUučila, kljub temu, da si velesile, med njimi zlasti Anglija, prizadevajo, da se »špansko vprašanje« člmprej reši. V Španiji se namreč križa toliko različnih interesov, da bi jih naspretnel-ši mešetar ne mogei spraviti v zadovoljiv red. General Franco je že tolikokrat objavil, da bo v kratkem zavzel celo Španijo, pa se mu to doslej še ni »posre- Podveh lotih prelivanja krvi v Španiji čilo«, ker re republikanska vojska kljub vsem vojnim grozodejstvom krepko brani. Bodoči meseci bodo pokazali, ali se bo Evropa kmalu rešila tega »španskega vprašanja«. Pričujoča podoba nam kaže sedanje stanje sil v Španiji. Belo in pa pikčasto ozemlje se nahaja pod oblastjo generala Franka. Crtkasto ozemlje pa pripada republikancem. Tekom letošnjega polletja je Franko zavzel samo one predele, ki so na nail podobi pikčasto zaznamovani. Obiščite VII. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938 Poloviina vožnja na železnicah od 4. do 17, avgnsta 1.1. Veliki narodni tabor 14. avg. 1938 Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 2O-letnlee Jugo sla’ vile v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revlla • Inducttija . Tekstil . Trgovina ■ Obrt . Kmetijska razstava . Razstava cest . Toi«k(ii>rometna razstava Fotoamaterska razstava . Filatelistična razstava . Gostinstvo . Vinska pokulnja . ženska ročna dela . Razstava narodnih noš iz vseh krajev države ’. kezstava i(Nanos“ čebelarska razstava . Kazsiava malih živali . Koncertne n gledališke prireditve . Športne prireditve . Veselični park na razstfviiču itd. Mariborski otok. nallepie kopaliiie v Jugoslaviil Jeleno, romantlino Pohorfa Vinorodne Slovenske gorite Costoljubnl. lepi Maribor Vas v a b11 o 1 *ali oslasi Poseda 0-95 din, dopisovanje po f*SO din; inse-do V- din, Posod mn. a odgovor |e prllolfll S--dln v znmmkmh