URN_NBN_SI_DOC-9FYNXRVH

Damir Dugonjič: "V predalu imam vabilo Nase" ŠPORTB...5 V Konstruktorju še brez plač MARiBOR E...8 Je mama žleht ali ne ve več, kaj je prav V SOBOTO ••• SOBOTA, 30. JULIJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 175 (20.306) • CENA 1,30 EUR (12 HRK) bob dneva Dr. France Arhar, bančnik: "Lastnina je najprej odgovornost, šele potem sledijo pravice. Trdim, da je država lah-ko dober gospodar, če so na njenem čelu pošteni ljudje." Stran 8 SPREMENLJIVO Zjutraj: 13 o Čez dan: 24 o Usodne tajkunske polomije Kako seje sesedel slovenski model tranzicije, kije s krediti državnih bank menedžerjem želel zagotoviti "nacionalni interes". Posledica so stečaji, brezposelni, prodaje tujcem v najmanj primernem času URŠKA MLINARIC VASJA JAGER Viator & Vektor je le zadnja žalostna slovenska tajkunska zgodba, katere žrtev bodo zaposleni, ki jih čaka stečaj, čeprav je prevozništvo tudi pri nas še vedno donosna dejavnost. Pred njo je dolga vrsta podobnih: SCT, Vegrad, CPM, Delo Re- vije, Merkur, na začetku pa slovenski paradni tajkunski zgodbi Pivovarna Laško z Boškom Šrotom pa Istrabenz z Igorjem Bavčarjem. Vse te zgodbe in tudi nekaj manjših podobnih imajo skupni imenovalec: menedžerji so v imenu nacional- nega interesa postali lastniki družb in jih pripeljali do propada s svojo ambici- oznostjo ali z nalaganjem posojil, s katerimi so financirali lastne nakupe, ali največkrat kar z obojim. Pa še ena skupna značilnost je: v večini primerov so stekle policijske in sodne preiskave, nekaj je vloženih obtožnic, teče proces Čista lopata, a pravosodnih sankcij za odgovorne še nobenih. Vrsta podjetij v finančnih težavah pa se samo daljša. Velikih stečajev v Slo- veniji še ni konec, tisti, ki se bodo rešili, pa lahko to storijo le s prodajo zdravih delov svojega premoženja, za kar imajo denar samo tujci. Z njim se pokrivajo črne luknje v bankah, največje v obeh državnih. Pozor, oderuška posojila Na sedež podjetij Share in STL v Mariboru se stekajo nezakonito visoke obresti. (Igor Napast) Prek sto-o-d-sto-tne letne o-bresti za 1000 evro-v po-so-jila JURE STOJAN Šli smo po sledeh letaka, ki so ga delili po ulicah slovenskih mest: "Kratkoročni gotovinski krediti. Za zaposlene do dveh let, za upoko- jence do treh let. Do 45.000 evrov." Rezultati so šokantni: za enoletno posojilo 1000 evrov na mesec plača- te fiksni obrok 176,70 evra. Z drugi- mi besedami, za glavnico 1000 evrov bi morali plačati 1120 evrov obresti ali neverjetnih 112 odstotkov. To je seveda oderušt-vo, ki- je t-udi- zakon- sko prepovedano. Takšne kredite oglašuje podjet-je Sh-are, na pogodbi-, ki- jo kredi-t-ojemalec podpi-še, pa je kot- kredi-t-odajalec navedeno podjet-- je STL, d.o.o. Čeprav imata obe druž- bi isti sedež - Tržaška 65 v Mariboru. Zakaj? Ker Share ne sme podeljevati kredi-t-ov. Tržni-i-nšpekt-orji-so namreč marca letos opravili pregled poslova- nja in ugotovili kršitev več zakonov. Tudi STL, d.o.o., jih ne sme podeljeva- t-i-. Zakon je namreč jasen, pot-rošni-š- ke kredi-t-e smejo podeljevat-i- samo podjet-ja z dovoljenjem urada za var- st-vo pot-rošni-kov. STL pa zanj ni- ni-t-i- zaprosil. Vsi, ki so nasedli, imajo vse zakonske možnost-i-, da se oderuški-h- obresti razbremenijo. P R E G L E D / V ŽARIŠČU Denaci-onali-zaci-ja: Ne mu-di- se ne drža- vi ne č a k a j o č im O GOSPODARSTVO J u l i ja že t r e t j ič d e f l a c i ja ...9 SPORT ...2 Delavcem, katerih delovna mesta so postala žrtev tajkunskih prevzemov, le brezupni protesti. (Marko Vanovšek) so preostali Osrednji- bo prekmu-rski- derbi- PO SLOVENIJI S l i v n i š ki g r ad še v e d no č a ka na p r e n o v Tujih turistov več, domačih manj Junija je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 11 odstotkov več gost-ov kot- v i-st-em mesecu lani-. Skupaj so na let-ni- ravni- ust-vari-li- 10 odstotkov več nočitev. V prvih šestih mesecih se je število turistov v naši dr- žavi- v pri-merjavi- z enaki-m obdobjem lani- povečalo za šest- odst-ot-kov, noči-- t-ev pa za pet-. Kot je ugotovil državni statistični urad, se je št-evi-lo domači-h- t-uri-st-ov juni-ja let-os v pri-merjavi- zi-st-i-mmese- cem lani zmanjšalo za štiri odstotke. Na drugi strani se je število tujih go- stov povečalo za 19 odstotkov. Števi- lo prenoči-t-ev domači-h-t-uri-st-ovse je pri- t-em zmanjšalo za št-i-ri- odst-ot-ke, število prenočitev tujih turistov se je močno okrepi-lo, za 22 odst-ot-kov. Največ pri-h-odovt-uri-st-ovje bi-lo ju- nija zabeleženih v gorskih občinah (26 odstotkov), največ nočitev turistov pa v zdraviliških občinah (31 odstotkov ali 11 odstotkov več kot v šestem me- secu lani). Med vsemi nočitvami so jih junija 62 odstotkov ustvarili tujci. Med njimi so prevladovali turisti iz Nemčije (17 odstotkov), Avstrije in Italije (oboji po 13 odstotkov), Rusije (sedem odstot- kov), Velike Britanije (šest odstotkov) ter Nizozemske in Hrvaške (oboji po štiri odstotke). Več prenoči-t-ev kot- juni-ja lani- so ustvarili turisti iz Rusije (+62 odstot- kov), Nemčije (+40 odstotkov), Avstrije (+38 odstotkov), Hrvaške (+15 odstot- kov), Italije (+12 odstotkov), Velike Bri- tanije (+pet odstotkov) in nekaterih drugih držav, (gr) Največ turistov je bilo junija v gorskih krajih. (marko Vanovšek)