St 541.
V Ljubljani, sreda dne 30. avgusta 1911.
Leto II.
: Posamezna Številka 6 vinarjev :
JUTRO* iabaja vsak dan — tudi ob nedeljah la
praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 14. do-faldne. — Naročnin« znaša: v Ljubljani v upravništvo Mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*60; a poSto celoletno K 20-—, polletno K 10—, četrtletno K 5 —, GMsečm K 1*70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. ;	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna fttvflka • vinarjev t
Ufsdniatve in nprivnlitv« )a v ftaattNuAakl ulici 4 Dopisi a« pošiljajo »ednOtva, naročnina npravnlitv« Neirankirana pisma st M sprejemajo, rokopisi at M vračajo. Za oglase se plača: petit vmta 16 v, «aaw> aice, poslana in aabval« vrata M v. Pri večkratnaa oglašanju popust Za odgovor Je priloilM »naasho.
:	Telefon Itevllka 303.	i
Nemška in slovanska kratkovidnost.
Nemška neprevidnost je zagrešila grozno napako. Pred tedni so namreč prinesli listi poročilo, da je bil dr. Boris Zarnik na wtlrzburški univerzi nastavljen kot namestnik ondotnega rednega profesorja na zoološkem oddelku. Mi smo to vest z veseljem pozdravili, ker smo videli v tem uspeh slovenskega učenjaka. Ako je torej dr. Boris Zarnik dosegel to mesto, se je to zgodilo gotovo le na podlagi njegovih znanstvenih spisov in z ozirom na dolgoletne študije, ker se je dr. Zarnik z veliko vnemo posvetil svoji stroki in je bil pač po mnenju wilrz-burške univerze najsposobnejša sila za prazno mesto.
Graškemu Tagblattu to seveda ni bilo po volji in se je pod naslovom »Nemška kratkovidnost" zaletel v senat wiirzburške univerze, češ da so on-dotni nemški učenjaki tako kratkovidni, da so dali Slovencu mesto na univerzi. Na Bavarskem menda Nemci niso v nevarnosti, kakor v Avstriji, zato tam niso mogli imeti pomislekov proti slovenskemu učenjaku. Graški Tagblatt pa je seveda vzel celo stvar s svojega nacijonalnega stališča in je kotel napraviti afero.
Ne vemo sicer, koliko se je senat wiirzburške univerze zanimal za Tag-blattove lekcije o kratkovidnosti, profesorji so menda na počitnicah in v takem času se navadno ne rešujejo velika vprašanja. Pač pa se je za Tagblattove napade zanimal dr. Zarnik in je odgovoril graškemu Tagblattu v posebnem pismu, ki ga je včeraj po vsebini podal Tagblatt. Dr. Zarnik v pismu priznava — tako piše Tagblatt
—	da je sin slovenske družine, da je njegov oče igral v času probujanja v slovenski politiki veliko vlogo, da pa ni bil sam nikoli nadut Slovenec, da je takoj po maturi zapustil domovino zaradi razprtij, ki vladajo v nji, da je vso svojo učenost črpal iz nemških virov in da se ima za vso svojo znanost zahvaliti Nemcem, da je postal tekom časa dober Bavarec in se tam čuti kakor doma. Doma je bil le, ko je služil pri vojakih — bil je na Tirolskem ob času septembrskih dogodkov je bil na obisku pri sorodnikih v Ljubljani, toda demonstracij se ni udeležil, ampak jih je vedno obsojal z najglobljim zaničevanjem (tiefster Abscbeu). Pisal je svoja dela nemško in je le sem pa tja pisal za »Slovenski Narod" in sicer o Hacklu in Darwinu, torej o znanstvenih stvareh. Kar je pisal, je pisal le z namenom seznaniti tudi Slovence z raznimi vprašanji vede, posebno z namenom, da se s tem podpira napredek, proti klerikalizmu. Pisal je torej kot naprednjak in učenjak in to — tudi za »Slovenski Narod" po septembrskih dogodkih. Tako nekako je pisal dr. Zarnik Tagblattu.
Dr. Zarnik se torej opravičuje graškemu Tagblattu, da je slovenskega
rodu, da pa nima na sebi nikakih takih slovenskih grehov, zaradi katerih bi ga moral Tagblatt napadati in hnj-skati proti njemu wtlrzburško univerzo. Dr. Zarnik je pisal resnico. Sicer ne vemo, kake vzroke je imel, da se je šel opravičevat v Tagblatt, ampak pisal je o sebi, kakor ga vsi poznamo. Seveda graški Tagblatt s tem ni pomirjen; ne gre mu v glavo, kako je mogel dr. Zarnik pisati v »Slovenski Narod" po septembrskih dogodkih, ko je vedel, kaj je pisal v onih dneh ta list. To je neodpustljiv greh. In tudi ko bi tega ne bilo, graški Tagblatt stoji na stališču, da morajo biti na nemških univerzah samo Nemci, navdušuje nemško mladino, da naj pridno študira, da bo lahko zasedla vsa mesta, da se ne bodo tujci vgnezdili na nemške univeize.
Dr. Zarniku ni torej nič koristile« da se je opravičil in da se je ponižal. Dalekovidni graški Tagblatt vstraja pri svojem mnenju in hoče še nadalje Nemce učiti dalekovidnosti.
Nas pa dvoje zadnjih imenovanj naših dveh mladih učenjakov — dr. Zarnika in dr. Rostoharja — uči dvoje: ako se Slovenec habilitira na nemški univerzi, ga napadajo Nemci, ako se habilitira na slovanski češki univerzi, ga napadajo — slovenski klerikalci. Kaj torej storiti?
Nekaj časa je med učenjaki in profesorjih na univerzah, kar se tiče narodnega vprašanja, vladal mir. Imeli so pač dovolj znanstvenih . sporov. Toda počasi je narodni boj dosegel tudi vseučiliške katedre; pred leti so nemški dijaki na Dunaju nastopili proti češkemu profesorju Dvoraku in so hoteli preprečiti njegovo habilitacijo, češ da slovanski učenjak nima prostora na dunajski univerzi; isto stališče zavzema sedaj Tagblatt. Znanstvena zmožnost naj bi se umaknila nacionalni nadutosti. S tem svojim stališčem bo nemška kultura dosegla malo slave. Nemci naj pomislijo, da so slovanski učenjaki cela stoletja množili — in da še množe — nemško znanost, vedo in kulturo, da najdemo slovanska imena pod največjimi znanstvenimi deli, ki so pisana v nemškem jeziku in da je hujskanje proti slovenskim oziroma slovanskim učenjakom dokaz — nemškega napredka in svobodomiselnosti.!
Ker pa so Nemci v tem oziru že zavzeli svoje stališče, vidimo, kaka nesramnost je bil klerikalni napad na dr. Rostoharja, ki se mu je po dolgem trudu posrečilo doseči habilitacijo na češki univerzi. Ker pa tudi Čehi vsled obilice svojih učenjakov ne morejo stalno z nami deliti svoje edine univerze, je vprašanje: kam s slovenskimi docenti? Ako se posreči našemu učenjaku po dolgih študijah doseči mesto na nemški univerzi, mora ali zatajiti svojo narodnost, ali pa trpeti pod napadi nemške nacionalne nadutosti; današnje razrhere na univerzah omogočujejo razne nastope in v dogledni dobi — razun slavistike — se
ne bo mogel habilitirati naš učenjak na nobeni univerzi. Mi pa smo ravno-pravni avstrijski državljani in naša mladina obiskuje skoraj vse naše univerze. Kaka je torej pravica v Avstriji? Ali ni dolžnost vlade, da skrbi za naše docente, dokler nimamo svoje univerze? Ali dolžnost naših poslancev, da odločno nastopijo za to, da bo omogočena našim učenjakom habilitacija na domačih univerzah — ne da bi bili izpostavljeni napadom nacionalnega študentstva?
Danes govorimo o svoji samostojnosti, jutri o svoji kulturi, pojutrišnjem o slovenski univerzi. Pred našimi očmi pa se uničujejo vseučiliški fondi, naši učenjaki morajo v tujino, kjer so napadani že za to, da so slovenske krvi in poleg tega moramo celo slišati klerikalne nesmisle, ako pride Slovenec na slovansko univerzo, kjer mu je danes edino omogočena habilitacija. Ali nam to ne odpre oči? Ali ni to slovanska kratkovidnost?
Iz slovenskih krajev.
Iz Vač. Radi predstoječih občinskih volitev so klerikalni hinavci, čuki, marinarce in tretjeudnice na Vačah pobesneli. Po njih željah bi moral naprednjake vzeti vrag. Kaplan pošilja kar goreče žveplo na naprednjake. Vsa občina visoko ceni g. Rado Koz-< jeka radi zaslug, ki si jih je stekel za pravi napredek Vač, isto velja o našem dičnem županu Zarniku in obč. svetovalcu Ivanu Kristanu, le v očeh farskih podrepnikov ne najdejo milosti. Naj se ozre kaplan malce v okolico 1 Morda mu je znana Bervarjeva hiša v Bukovici, katere se miren človek zvečer prav rad ogne? Klerikalni petelini Feliks Reberšek, Globodolnik in pretepači iz Slivne so sodišču znani. Kaplan jih seveda zagovarja. Kaplan v zvezde kuje Osoletovo hišo radi požrtvovalnosti za dobre namene. Na-prednjuki pa vemo, da toliko krika, prepira in tudi pretepov se v nobeni gostilni ne zgodi kakor ravno v klerikalni Osoletovi. Tam se na katoliški podlagi pijančuje do polnoči tudi je gnezdo za opravljanje in obrekovanje in hujskanje. Osoleta in njena Francka sta nekoč ko sta bili v „rožcah* celo pretepali napredna dekleta. Kaplan naj bo le ponosen na take sadove klerikalne vzgoje. Tem tičem bomo še z bakljo posvetili v njih nečedna gnezda. Pri občinskih volitvah bodi geslo zavednih mož: Proč s klerikalno bando, potem bo odzvonilo njih strahovladi!
V	a č a n.
*	Iz Srednje vasi pri Šenčurju. Skoraj sem vam pozabil sporočiti o lepi drami, ki se je zgodila v Srednji vasi. Pred par meseci se je srečno znašel v zakonskem jarmu 1. Barle v zvezi z vdovo brata šentjakobskega župnika Janko Barleta. O, ona je stara, mož pa mlad. Ta pa ima lepe punce še vedno rad. In če je še malo v so-
rodu nič ne dene. In nastal je v hiši pri Barletovih krik. Žena je divje kričala in kot besna norela. Zmetala je ubogi dekli, sorodnici moževi, a lepi punčki, vso obleko in skrinjo kar na cesto. Ljudje so drvili skupaj in se povpraševali, kaj to pomeni. Kaj pa je bilo? Žena je dobila »zvestega" moža in sorodnico njegovo, ki poskušata kako sladka je ljubezen. Mestni župnik Janko Barle, ki si prevzel ves dolg, menda celih 18.000 K, da si ta dva srečno vklenil v zakonske verige, pridi in primi jih za ušesa, da se tako očitno ne sme delati. Ali ne veš, da je Barletova hiša v pohujšanje celi fari. Sices pa smo že brali, da ima tudi Janko lepe punčke rad.
Iz Rlcmanj. Žaveljska dolina v tujih rokah. Slovenci ob morju bijejo pravo bitko za vsak posamezen kos zemlje. Medtem ko se uspešno deluje na zapadnem delu Trsta se v Žaveljski dolini izgublja kos za kosom naše zemlje. Malo let je temu, ko se ni nobeden zmenil za to ravnino. Ker se pa Trst širi, rabi tudi prostora, posebno pa razne tovarne. sem so torej prišli razni tržaški kapitalisti, ter začeli kupovati zemljišče. Naši posestniki so se dali preslepiti s svetlimi kronicami, ter tako prodali zemljišča še celo ob samem morju. Prodal se je kos za kosom, tako je prodala tudi golinska občina del hriba z morjem vred. Tako se je kar je bilo boljšega in lepšega prodalo tujcem, da bi pa naši prodajalci imeli kakšen dobiček od tega ni govorjenja. Poznam jih mnogo, kateri nimajo ne denarja ne zemlje več, ker dandanes kronce rade uidejo. Kupca Slovana, ali svari-telja pa ni bilo. Tako nam je ostalo danes razen nekaj posameznih kosov še obširno, ravno zemljišče, blizu morja in železnice. Tu so imeli tudi tržaški športni krogi avijatične tekme. Ker je to edini za letanje ugoden prostor v bližini mesta, bi ga tržaški športsmeni radi dobili v svojo last. Ker je to zemljišče velikega pomena za razširjajoči se Trst, so že mnogi Italijanaši poskušali kupiti to zemljišče. Še celo dolinski župan Pangerc je nagovarjal Ricmanjce naj prodado to zemljišče. Ako torej še taki narodnjaki nagovarjajo tujcem v prilog potem vidimo, da je ta krasen kos naše zemlje res v nevarnosti, da pade tujcem v roke. Kdor je v to poklican naj pride med Ricmanjce naj se ž njimi dogovori in gleda, da ostane saj ta del zemlje še v naših rokah. Prostor je raven ob železnici, cesti in morju sposoben za stavbo. Semkaj se more širiti tudi tržaško mesto, ker drugega prostora nte dobi za razne tovarne.
Iz Dobrepolj. Vsi svetniki dobrepoljski. — Različna so pota, katera vodijo v sveta nebesa. Tako nekako bi se reklo po naši ljubi edino-zveličavni veri. In tako je povsem dosledno, če se pomisli, koliko različno ustvarjenih bitij po božji podobi je že v dobrepoljski fari, ki se pehajo za sveta klerikalna nebesa. In ta ne-
besa, klerikalna nebesa namreč, so na stežaj odprta tudi dušam, ki se ne morejo ravno ponašati s čistoto onih krilatcev, ki poveličujejo veličastvo in blesk svetih nebes nad nami. Pa pričnimo z dobrepoljskimi svetniki v klerikalnih kranjskih nebesih! I. Saj veste, s kom hočem pričeti! Ni velike postave. Čokatega trupa je in pa debele glave, v kateri naj bi se snovale dolžne skrbi za vse njegove čestilce. Ali lastnik te preobilne glave je še vselej pozabil nanje, kadar bi jim mogel kaj pomagati v njihovih potrebah. Da se le obljubi, pa je dobro za zaljubljena srca, meni ta sveti mož. Za svoje ljudi ni napravil še prav nič koristnega. Iz onih jasli, iz katerih naj bi tudi njegovi ljudje dobili vsaj nekaj mrvic, še ni bilo nobenega vinarja v njegove kraje po njegovi zaslugi. Kimat in cincat hodi kravjim kupčijam svojega »ober-svetnika". Če je treba dati zaušnico njegovim stanovskim tovarišem, ie on prvi, ki jim jo pomaga prisoliti. Zato pa so mu klerikalni nadsvetniki dovolili, da sme podeljevati službe svojim stanovskim tovarišem kakor se njemu zljubi, ozir. kakor bolj služi to k večji časti, slavi in rasti klerikalnega boga. Zato pa kar obrni se, predragi stanovski tovariš, na našega prvega svetnika, pa dobiš službo, četudi sam veš, da je ne zaslužiš. Samo nekaj moraš obljubiti! Zapisati se moraš hudičevi — ne, klerikalni »sveti" veri, pa te vzame naš Peter v sveta in bogata nebesa kranjskih klerikalcev. Upognil si liberalni svoj tilnik, prišel kot spokoren grešnik v Kanoso — Dobrepolje, in rešen si večne lakote. In godilo se ti bo dobro na tem in onem svetu! Prijatelj, raj se ti obeta; če si trden v neznačajnosti, kakor tvoj, oziroma dobrepoljski patron, pa se ti odpro najlepša službena mesta. Samo prepovedanega sadu z drevesa spoznanja ne smeš jesti. Kranjskih liberalcev ne smeš spoštovati, čeprav so tudi ljudje ustvarjeni po božji podobi. Bodi krotak in ponižen nasproti klerikalnim svetnikom, zlasti onim v kutah, ali na-pram liberalcem pa bodi brezobziren, neusmiljen in nepravičen! To ti naj bo prva in največja zapoved v klerikalnem veroizpovedovanju. In naš mož-svetnik neprevelike postave in nepre-drobne glave ti bo naklonjen, in njegova milost te bo spremljala na vseh potih tvojega življenja. Sedaj se je ta sveti mož nekoliko razjezil, ker so mu njegovi lastni pristaši izmaknili županski stolec ter si izvolili moža iz svoje srede za župana. Pa se mu menda že [posuši žolč v tej splošni, suši. V jeseni pa si že kaj zmisli ta zvita ter za svojo osebo tako skrbna butica ter potegne kakega vnetega klerikalca, da mu postavi na svojem prostoru in na lastne stroške »dom za Marijine devičarje in device". Čuki so že pod streho; zato se mora skr* beti še za druge kongregacije in korporacije, ki drže klerikalnega boga v Dobrepoljah pokonci. Torej, predragi
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Aretino je ostal zamišljen in povesil oči.
— Kaj pomeni to? je vprašal Bembo preteče.	^
— Kdo je ta deklica? se je odgovoril Aretino,
— Ali ti nisem povedal ? se je odzval kardinal surovo. Ona je hči kurtizane imperije. Kot hči kurtizane ima v svojih žilah kurtizansko kri in je sama v sebi že kurtizana, ako ne po dejanju, pa po požaru svoje navade, po svoji želji razkošja, po vročici, ki razburja njeno domišljijo, dokler ne razburi njenih čutov . . , Kaj hočeš reči?
— Pomilujem jo, je dejal Aretino.
Bembo se je nasmehnil.
T" Treba je torej, da ti dokažem neumnost tvojega pomilovanja. Posodi mi orodje svoje obrti, svoj vrli tintnik, v katerem imaš tako jedko črnilo, da ti privabim iz njega zlato tinto, ter svoje vrlo per0i ki seka toli krute rane, ker hočem z njim v tvoj blagor spet nekoliko puščati beneški državni blagajni . . . Če se prav spominjam najinega računa, dobiš še pettisoč Srebrnjakov od svote, ki sva se zmenila zanjo. Daj, pesnik, daj mi črnilo, Pef° *n papir, daj, da napišem nakaznico, daj, da ti z zlatim dežjem operem tvoje nežno sočutje s tem papirjem, balzamom vseh balzamov . . . daj, tak daj no, tristo hudičev 1
— Ni treba je, dejal Aretino.
— Ni treba? je zarenčal Bembo osuplo.
— Tako je. Obdrži svojih pettisoč Srebrnjakov.
— Ali so to besede tvojih ust, ali se mi sanja . . .
Ne sanja se ti, je povzel Aretino in vzdihnil.
Bembo je čul ta vzdihljaj, ki se mu je zdel naslovljen na tistih pettisoč Srebrnjakov.
Notranja borba Aretinova je bila v resnici huda. Odkloniti nakaznico 2a pet tisoč liver je bilo zanj v resnici herkulsko junaštvo. Aretino jo je odklonil kljub temu, in resnici smo dolžni priznanje, da je bilo med vzroki, ki so mu velevali odkloniti, par
častnih in poštenih. Prvič je mladost in nedotaknjena čistost Bianke, njen tako žalostni in preplašeni obraz, njen pogled, poln obupa, z eno besedo, ves vtis deklice navdal Aretina s čuvstvom, ki je bilo začetek odkritosrčnega sočutja. In drugič se je Peter Aretino, umetnik svoje vrse, dejal natihem, da bi bilo res zločin, vreči tako popolno krasoto v naročje tako grdega človeka, kakor je bil Bembo.
— Margaritam ante poreum! je dejal sam pri
sebi.
S tem je končano maščevanje častnih nagibov, ki smo jih morali pokazati bralcu zato, da spomin Aretinov, ki ga je zgodovina že itak očrnila z zelo pretirano in dokaj hinavsko grajo, ne pride po naši krivdi v popolnoma slabo luč.
A žal, da ta čudna odklonitev prilike, pobasati toliko denarja, je imela tudi še vzroke druge vrste.
Aretino še vedno ni bil okreval od groze, ki ga je treba le misliti na Imperijo. Bil je prepričan, da ga bo kurtizana skušala dati umoriti. Kaj bo torej, kadar Imperija izve, da imajo njeno hčer zaprto pri Aretinu! ... Že ob sami misli na to je bledel kakor mrlič. Kajti, najsi mu je bilo do ničesa drugega — do življenja. In on je bil prepričan, da ga bo kurtizana skušala spraviti s sveta.
Napol trepetaje od groze, napol trepetaje od sočutja, vzdihujoč nekoliko od kesanja in nekoliko občudujoč svoje junaštvo je povzel:
— Ti ne sanjaš, Bembo. A verjemi, jaz, Aretino, odklanjam nakaznico za pettisoč liver, ki si jo pravkar podpisal.
Zares je bil kardinal sam segel po rečeh, ki jih je hotel imeti: vzel je črnilo, pero in papir, podpisal nakaznico in je porinil pred Aretina.
— Vzemi vendar, prijatelj! je dejal.
— Ne! je odgovoril Aretino in se ozrl na nakaznico s plamenečim pogledom, polnim smešne tragike.
Bembo je vstal, stopil k Aretinu in siknil:
— Torej me hočeš primorati, da preiščem skrivnost tvojega popotovanja k Ivanu de Medičis in umora tega vojskovodje natančneje?
Rekel je to čisto slučajno, ker je imel le površen sum o ravnanju Aretinovem v tej zadevi. Toda Aretino je bil prepričan,
da ve kardinal dovolj, da ga ovadi dožu in ga pošlje gnit v kako podzemeljsko temnico. Kar odrevenel je od strahu.
In ko mu je Bembo iznova pomolel dragoceni papir, ga je Aretino vzel; pri tem je napravil široko gesto, ki je pomenila:
— Nazadnje, kaj me briga vse skupaj 1
— Torej je dejal kardinal, ostane pri starem?
— Eh, kajpada, brate, res se mi je ubožica smilila v prvem trenotku . . .
— Smilila! je zarežal Bembo. Smilila, ker sem jaz tisti, ki jo ljubim, kajneda. Ker sem obsojen, da ne smem nikdar ljubiti in nikdar biti ljubljen! Smilila, hahaha! Smilila zato, ker hočem povišati to kurtizansko hčer do sebe in sezidati njeno srečo. Ah, Ce bi jo najzadnji izmed tistih gobezdal s kodrastimi plavimi lasmi in čednimi brčicami potegnil ob spremljanju gitarena dno nesreče, se ti ne bi smilila! Toda jaz! Meni je prepovedano biti mož! . . . A naposled, kaj me briga! Če hočem biti, bom, ostalo pa ne pride v poštev.
Aretino je molče motril prijatelja, ki je govoril te besede; kardinalov obraz je bil spačen tako krčevito, oči so mu plamenele tako, da je bilo v njegovem izfazu celo nekaj volščine.
Naenkrat pa se je pomiril.
— Z Bogom, je dejal. Ne pozabi, da se zanašam na Aretina ... in na Aretinke.
Peter ga je pospremil, gledal za njim, ko je odhajal, tej se vrnil in zamišljeno padel v naslonjač.
Toda kmalu je zamrmral med zobmi:
— Vraga, vraga! Še mrzlico utegnem dobiti, če se bom tako zanimel za toli navadno ljubezensko aventuro. Pri vseh hudičih, ko sem hodil še z dičnim Ivan de Medicis, sem videl čisto drugačne reči. Naj se zgodi z Bianko, kar ona pusti storiti s seboj. Naj Bembo stori, kar hoče. Meni se zdi, da bi bilo čas, iti spat. Saj se vendar že dani . . .
In ko je prišel v svojo spalnico, so se zaslišali njegovi
kriki:
— Pavlina! Klara! Perina! Margerita! Peklenske psice! Moja postelja ni pogreta! Ogenj je ugasnil! Ve zgage spite, ko jaz delam! Le počakajte! S korobačem vas pridem budit . . .
________________________________ (Dalje.)
Pisarna-UNIVERS AL-agenture
:	M.	MULLEY
Lda, uredi in založi edini popolni slovenski
3 Jk TTV T| H ^	A	'Ul	m	za Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
i AUnLoAK Važno zainserente.
kristjan, bodi vnet za svetnikovo čast! Drvi in deri urno v propast, pa ne bodi po zimsko zaspani Ljudjem se sicer počasi odpirajo oči, ali vendar bo še precej vode steklo po dobrepoljskem vodovodu, da ne bodo več poslušali trotov ter po svojem lastnem prepričanju ravnali v svojo korist. O drugem svetniku vam povem prihodnjič.
Iz Koperščine v Istri. Spoštovani gos. Ahtik! Ni res, da sem v svojem dopisu v .Edinosti" koga napadel, temveč povedal sem le resnico ter odbijal lažnjivosti, ki ste jih proti vsem zavednim slovenskim koperskim zunanjim volilcem (in sicer na neprimernem prostoru) v .Edinosti" objavili. Ni Vam bilo dovolj, gosp. Ahtik, da ste me nekega dne po volitvah na cesti pred .Gospodarsko zadrugo" v Kopru javno na enak način napadli, hoteli ste objaviti to tudi v javnem časopisu .Edinosti". Istega dne sem Vam rekel, da lažete, danes moram še pridati, da tudi nedolžne obrekujete. Sklicujete se na posojilnico, češ, da sem jaz združeval napad (kakšen in kdaj ?) na isto. V tem oziru se zelo motite, kajti Vi najbolje veste, da nimam ničesar s hranilnico in posojilnico v Kopru opraviti, še manj omenjeni škodovati, marveč bil sem vedno nasproten kakor Vi trdite. Vedite dobro gospod, da Vi niste posojilnica, jaz sem pa med onimi, ki ste jih Vi po krivici napadli, da so volili Bena-tija. Če sem očital (ker ste me Vi prisilili), da nekateri odborniki niso bili niti na volišču, nisem s tem napadel posojilnice temveč govoril sem resnico kakor ste pozneje sami priznali, nisem a vedel, pardon, da so v taki službi, i jim ne dopušča niti 10 minut časa niti vsakih šest let, da bi zamogli na volišče. Nisem se hvalil in ponašal z uspehom, ki smo ga dosegli mi, zunanji volici, pač je bil obžalovanja vreden tisti, ki ste ga vi, notranji dosegli. Vi ne sodite pravično, koliko se je pri volitvah kdo trudil, ker niste v politični službi, pač pa obsojate krivično, ker ste vodja posojilnice. Dne 13. junija Vi in tudi oni ki so Vam eventualno povedali, niste videli nobene karavane slovenskih kmetov na Benatijevih vozovih. Ne vmešavajte se v ožjo volitev, ako hočete govoriti o narodnem kandidatu Mandiču. V Vašem dopisu v .Edinosti" od 14. avgusta omenjate neke .agente", ki so agitirali proti narodnemu kandidatu in so bili zato od strani Benatijevih dobro plačani. Ker ste trdili, da sem bil jaz eden onih agentov, ki da sem za .Iškarijotove" Srebrnjake izdajal narod, zato zahtevam od Vas v interesu svojega narodnega značaja in v interesu spoštovanja, ki sem ga od odličnih strani dosedaj užival kot zavedni narodnjak, da izjavite, sem li jaz bil gotovo agent Benatija in prejel .Iškarijotov" denar za plačilo, ali sem bil zaupnik našega narodnega kandidata Mandiča in sem li izpolnjeval kot zaupnik po svoji moči dolžnosti, ,d a* ali ,n e". Odločno to od Vas zahtevam! Vedite dobro, gospod Ahtik, da ne občutim še gnilih ran nad seboj, kdor jih občuti, naj si jih le čisti. Ce sem povedal resnico, nisem napadalec mirnih ljudi ter Vašega krivega obsojanja vreden. Trka naj se na prša, kdor je lagal in poštene ljudi krivo obsojal, jaz pa ne na Vaš nervozen ukaz. Na dopis objavljen v .Edinosti" 22. avgusta, Vam ne odgovarjam, ker ni vredno. ,
Naz. Bertok, pos. v Sv. Tomažu p. Kopru.
DNEVNE VESTI.
Klerikalna kulturnost. Slovensko klerikalstvo, ki je danes politično na krmilu slovenskega naroda, si priza-
deva z vsemi sredstvi uničiti vse, kar se producira na Slovenskem kulturnega in ni vstvarjeno po njih borniranem kopitu. Vsa njih žurnalistika, beletri-stična kakor druga (in ki jo slovenska napredna javnost še vedno podpira s svojo naročbo) ne izkazuje ni-kakega naraščaja, ki bi vsaj oddaleč mogel konkurirati z ostalo produkcijo slovenskega kulturnega sveta. Kaj storiti ? Po svoji navadi so vrgli klerikalci svoje podkupljive vabe in začeli loviti; kalkulacija ni bila slaba; ujeli so par kalinov in pričela se je gonja na celi črti. V spominu bo še fanatični napad .mehkega* Meška na revijo .Vedo", ki je bil pristen izbruh klerikalne pisateljske .kulture". Signal je bil dan in kmalu je sledil udrih po reprezentantih upodabljajoče umetnosti v avgustovi številki ,Dom in Sveta", napad poln lažij, ki ga je vče-rajšni .Slovenec" oficialno potrdil s sledečo historično notico (pod poglavjem : Slovenska umetniška razstava na Bledu): Sicer bi pa bilo zelo čudno, če bi se kak tujec, ki ima količkaj okusa, sploh za kako umetnino naših slovenskih najmodernejših navduševal. Žallbog ne producira do danes slovenska moderna nič drugega kakor kričeče pobarvano platno v najabsurd-nejših kompozicijah. Dokler se slovenska moderna umetnost ne bo kaj višje povspela, je najboljše zanjo, če v Ljubljani ostane. — Torej tako, hinavci! G. Jakopič, tako se Vam pov-račuje dobrodušni interview za .Dom in Svet* in tudi Vam g. Župančič, pesnik svobode! Jasno so povedali .kulturni" klerikalci, kar jih je bolelo že tako dolgo! S črnim na belem hočejo udušiti veliko resnico, da so na slovenskem kulturnem polju ničle. Beseda je padla in konsekvence ne bodo izostale. Razgalili ste se na novem mestu in udarec nanj ne bo izostal ! — Slovenski javnosti pišemo te vrstice, da spozna novo perfidnost krščanske stranke. Toliko le v uvod; skrajna kontrola na tem polju v ti točki hinavskim krščanskim »kultur-nežem* od sedaj naprej ne odide.
Janko Barle In klerikalci. Ni še
dolgo, kar so v neki gostilni pri čašici rujnega vinčka sedeli odlični klerikalni možje, med njimi tudi vpoko-jeni župnik Anton Verbajs. Zanimivo jih je bilo poslušati, kako so obirali svoje voditelje. Šušteršič jim je bil slavohlepen, Lampe surov, Pegan nervozen, Zajec zabit itd. Že precej so bili razgreti od dobre kapljice in niso niti zapazili, da jih mnogobrojno občinstvo sebi v zabavo posluša. Najdalje so se pomudili pri močnikarju, mastnemu župniku Janku Barletu. Pozornost je zlasti vzbujal župnik Anton Verbajs, ki je z neko sveto jezo pritrjeval, ko so njegovi prijatelji pripovedovali kako skop je Barle, kako odira ljudi, kako se s kaplanom ne zastopita, ker mu je vso štolnino pobral; kako mu mora Verbajs vse zastonj delati, da mu mora dekla delati brezplačno za samo hrano. O njegovi mizi je vedel g. Verbajs povedati marsikaj, kar dokazuje, da nima tako lepo rejenih lic od samega močnika. A tega nočemo javnosti pripovedovati. Vsi vemo, da rad kaj dobrega poje. Razgret je govor končal župnik Verbajs z besedami: Naš škof nima nič pameti, da take ljudi postavlja za mestne župnike. Barle bi bil komaj za kako majhno kmetsko faro. (Op. uredništva: Mi nimamo k temu nič drugega pristaviti kakor to, da se z klerikalci enkrat strinjamo in rečemo, da smo mi to že davnaj spoznali in tudi v našem listu javno povedali.
Salezijanci na Rakovniku prav radi sprejemajo slovenske darove in tudi slovenski obrtniki so jim dobrodošli, kadar je treba delati zastonj.
MALI LISTEK.
. E. RUBIN.
Navadna drama...
Mestna slika.
(Dalje.)
.Kmalu zopet pridi," je klicala mati za njo, ko je zbežala iz sobe.
Pred pustom je bila poroka. Bila je, kot po navadi poroka. Popoldne so se zbrali pri materi na stanovanju in poklicali izvoščeke. Petruša je bil vesel in je pil vino. Bili sta dve poroki obenem : kajti ta dan je peljal tudi Nace, Nežin sin, svojo nevesto pred oltar... Magda je	bila	otožna.	Lepo so	jo
oblekli; vse ženske so govorile, da je lepa v beli obleki. Petruša je sedel poleg nje	in jo	prijel	za roko	in
rekel:
»Vidiš, Magda, kam sva prišla?"
Ona je naslonila svojo glavo na njegovo ramo.
.Petruša, jaz se bojim," je rekla.
»Kaj se boš bala, saj si pri meni."
.Sem, toda	ti	ljudje	. . .*
»Pusti,	saj	je	samo	en večer, po-
tem bova sama, srečna, Magda!"
Po sobi in po podstrešju so hodili polpijani Nacetovi svatje. Dosti jih je bilo. Petruša je imel samo
enega druga in Magda svojo tovarišico, Nacetovih pa je bilo mnogo. Hodili so polpijani semtertje, jedli in pili so vse, kar so dosegli, peli so in uganjali neumnosti. V kuhinji so tri ženske kuhale. Nace se je križal in objemal pijan svojo nevesto.
»Pred poroko si pijan," je rekla Neža.
*»Naj bom; bo že far zvezal; saj mora, ko mu plačam," je rekel Nace in je glasno poljubil svojo nevesto.
Poklicali so jih vozniki.
.Pojdimo, pojdimo," silili so vsi in so praznili zadnje kozarce ter začeli iti po stopnicah z glasnim smehom. Ta ali oni se je opotekal.
.Zdaj boš videla vraga," rekel je debel pek, ki je bil Nacetovi nevesti stric . . .
Le dvakrat reci »da“, ji je rekel drugi in nekateri so delali še druge opazke.
Magda in Petruša sta vstala in šla.
Magda je zajokala. Prišla je mati in jo je tolažila: .Kaj boš jokala, saj si tako hotela? Kar si hotela, to imej. Srečna bodita, delajta in bosta dobro živela."
Magda je objela Petrušo. Težko ji je bilo pri duši. Hotela je, da bi ostalo, kot je bilo, da bi hodil k njej na stopnice, pa bi se pomenkovala brez skrbi. Lahko sta storila, kakor sta
Ko pa je treba dati kaj zaslužka, takrat pa poiščejo salezijanci nemškega obrtnika. Zgled in dokaz za to je dejstvo, komu so se oddala pleskarska dela. To velja, da bi se zapomnilo.
Veliko pobožnost so imeli priliko ljudje videti zadnjič pred Katoliško bukvarno. Tam so namreč razpostavljene razne podobe. Neki kmetič je menda mislil, da je to kapelica ali pa cerkev in je začel pred izložbo motiti. To je res verno naše ljudstvo, zato bo pa v Ljubljani prvi slovenskr katoliški shod.
Pred občinskimi volitvami v Mostah. Bliža se čas, ko se bodo v Mostah hočeš nočeš morale vršiti občinske volitve. Govorilo se je celo, da se bodo v Mostah vršile volitve po novem volilnem redu najpreje na Kranjskem. Mi bi temu že verjeli, ako bi ne bilo v Mostah nobenih drugih strank in bi vladala samo klerikalna stranka. V tem slučaju bi imele Moste že zdavnaj novoizvoljenega župana, tako je pa vse drugače. Na bin-koštno nedeljo so razgrnili volilni imenik Čisto po Oražmovem vzorcu. Bil je razgrnjen samo 18 dni. Naprednjaki in socijalisti so vložili cel kup reklamacij, klerikalcev pa je bilo veliko preveč vpisanih. Oražem je računal na prepir med naprednima strankama, a se je pošteno vrezal. Najbolj značilno je, da sta se proti volilnemu imeniku, katerega je sestavil Oražem, pritožila dva možakarja Oražmovega kalibra; jasen dokaz, da se klerikalci poslužujejo vseh mogočih nezakonitih sredstev v dosego svojih namenov. Klerikalizem je v Mostah gnil in zato ga je treba popolnoma iztrebiti. To pa je mogoče doseči le potom zdravega kompromisa med obema naprednima strankama. Klerikalci so v Mostah polni samih obljub, da jih je že vsak sit. Občina tiči v velikih dolgovih. Kaj je z novo šolo! Kaj s kanalizacijo in mostom čez Ljubljanico! Vse to bi se lahko že izvršilo, če bi bila občina v naprednih rokah. Sedanji občinski odbor je pri državnozborskih volitvah dobil vendar dosti hudo nezaupnico, zakaj ne demisijonira? A klerikalci hočejo kljub temu, da jih nihče v občini ne mara, še gospodariti. Razpisati se volitev za enkrat še ne upajo in čakajo zadnjega trenotka. Skrajni čas je. da se napredna stranka prične nekoliko bolj zanimati za agitatorično delo, kajti nasprotne stranke se že dolgo pripravljajo. Pred pragom napredne Ljubljane ne sme biti nobene klerikalne občine. Zato v boj in na delo proti proti klerikalcem.
Prelepljene frankfurtarice. Na vogalih ljubljanskih ulic sp že dalje časa nalepljeni lepaki z vsenemško trobojnico. Občinstvo je bilo radi tega silno razburjeno. In to po vsej pravici. Take provokacije so naravnost nekaj nezaslišanega in nečuvena žalitev slovenskega ljubljanskega prebivalstva. Graški nemškutarji mislijo, da smejo v Ljubljani uganjati vse mogoče šale. Na odločno zahtevo časopisja in vsled vznemirjenja občinstva je Laschan Ijo-nečno ukazal, naj se nemške frankfurtarice na lepakih prelepijo, kar se je tudi zgodilo. Še tega je potreba, da nas bodo Gradčani izzivali.
Pondeljkov »Grazer Tagblatt" je pod naslovom .Nemška kratkovidnost* objavil neko pismo dr. Borisa Zarnika, v katerem ta reagira na napade na svojo osebo. Značilno je, da list dr. Zarnikovo pismo priobčuje samo v izvlečku in niti posameznih odstavkih ne citira dobesedno. To daje misliti, kajti ravno take vrste citiranje dopisa daje dovolj prilike za potvarjanje in zavijanje. Zato toliko časa o tem dopisu ne moremo pisati, dokler
hotela, sedaj pa bog ve, kaj ju čaka, kaj skriva za seboj ta strah, ta bojazen. Vrgla bi od sebe poročno obleko, vence bi snela, vzela bi Pet.ušo seboj pa bi zbežala iz te družbe nazaj, kjef je bila. Tudi soba. ki jo je pripravil Petruša se ji ni zdela več tako lepa, kot preje, ko je mislila nanjo. Bala se je teh pijancev in čudnih ljudij, ki govore in šepetajo o svojih ženah.
»Petruša," je šepetala, ko sta šla za drugimi po stopnicah. »Ko bi ne bilo iz ljubezni do tebe, jaz bi pobegnila ..."
»Magda, saj pojdeva domov, samo nekaj časa ostaneva . . . Kaj bi pobegnila. Tako mora biti! Tiho bodi, vse bo lepo, ko bova sama . .“ .Pobegnila bi daleč, daleč nekam, da bi me nihče ne našel."
Svatje so se vsedli pred hišo na vozove. Kočija za kočijo je zdrčala po ulicah. Ljudje so se ustavljali in gledali . . .
.Dve obenem," so govorili ljudje.
Zvečer so imeli svatbo, kakor po navadi. Sedeli so, pili in peli. Miza je bila polna. Nekaj je dala Magdina mati, nekaj Petruša, nekaj Neža in sorodniki Nacetove neveste. Dva šopka sta stala na mizi, in vrstile so se dobre jedi druga za drugo in vino je teklo čez kozarce, da je lilo z mize in da je drselo po tleh. Po sobi se
ga ne bomo poznali v originalu. — Značilen se nam pa zdi konec »Tag-blattovega" uvodnika. List priznava brez ovinkov, da je v Nemčiji vedno manj učenjaškega naraščaja. Vkljub temu nastopa proti dr. Zarniku, samo zato, ker je on slovenskega pokoljen-ja. Iz tega je čisto jasno, da je .Tag-blattu" nemškonacionalni šovinizem nad vsako znanost. Naj je ta ali oni učenjak še tako izvrstno kvalificiran
—	v »Taglattovih* očeh ne najde milosti, če ni slučajno obenem nemški nacionalec.
Kako je lep vojaški stan? Dva rezervista sta bila na vajah pri 17. pešpolku in sicer sta bila prideljena pisarni dopolnilnega okraja v Ljubljani. Pisala sta v pisarni trinajst dni in potrpežljivo prenašala grobosti stotnika Brauna, včeraj sta pa dobila svoji vojaški knjižici nazaj, pravilno izpolnjeni, da »hat von 17. bis 29. avgust 1911 die 13 tagige Reserve-Waffen(ibungen mitgemacht; mit den Waffenlibungen fertig!" Moža sta se vsa vesela oblekla v civilno obleko in sta hotela oditi, kar pa ni bilo prav prej imenovanemu stotniku Braunu, ki ju je hotel na vsak način zadržati vsaj še en dan v svoji pisarni in jima je končno zažugal, da ju bo dal po policiji dovesti nazaj! Je pa res .lep ta vojaški stan" — pri takih stotnikih. Resnici na ljubo moramo konsta-tirati, da so bili rezervisti v drugih pisarnah s častniki zadovoljni, ker so bili ti zelo vljudni, kakor se spodobi izobraženim ljudem.
Z razmerami na ljubljanskem trgu smo se morali že večkrat pečati, ker klerikalne prodajalke živil res ne poznajo nobene, niti najprimitivnejše olike in so gospodinje izpostavljene najsirovejšim inzultom, ako si upajo prigovarjati previsokim cenam. Tržni organi naj malo pazijo na te jezične ženske in naj onemogočijo v bodoče take nedostojne inzulte. Prodajalke imajo pravico določati cene svojemu blagu, ali nimajo nobene pravice zmerjati in žaliti kupovalk, ki imajo pravico gledati na to, kaj dobijo za svoj denar.
Kranjska hranilnica je dejala na svoje poslopje tudi slovenski nadpis in »Slovenec" je ves vesel radi tega »dokaza" .pravičnosti", mi pa pravimo, da bi bilo boljše, ako bi molčal in ne kazal tako očitno svojih zvez — s kranjsko hranilnico.
Popravljamo. Poročali smo, da je dne 23. t. m. posestnik Ivan Grad iz Beričevega povozil posestnikovo ženo Margareto Ivanič in njena dva otroka. Dobili smo obvestilo, da naše poročilo o tej nezgodi ni odgovarjalo povsem dejstvom. Ivan Grad vozi vedno počasi. Da se je nesreča zgodila, je krivo to, da je Ivanič z otrokoma in vozičkom prišla med dva voza. Otroka nista prišla pod voz, ampak sta vsled sunka padla iz vozička in sta samo pri padcu zadobila neznatne poškodbe. Po tem dogodku sta se pa Gradu konja splašila in. ju je komaj ustavil šele pri savskem mostu. O nesreči je Ivan Grad takoj poročal orož-ništvu in dal tudi podporo. Oba otroka sta že skoraj zdrava, Margareta Ivanič pa sploh ni bila poškodovana. Toliko je resnica, vse drugo je pretirano.
Odborova seja in sestanek zaupnikov političnega društva »Vodnik" v Spodnji Šiški vrši se danes zvečer
ob 8. uri v »Čitalnici". Gg. odborniki in zaupniki so naprošeni, da se zanesljivo udeleže.
Iz kolodvorske ulice. Opetovano smo se že pečali z azijskimi razmerami, ki vladajo v Koloovorski ulici. Nekateri trgovci, posebno pa gostilničarji, lovijo občinstvo, ki prihajajo s kolodvora, kar na ulici in ga vlečejo v svoje trgovine oziroma gostilne. Tako se dela posebno pred gostilno »Port Artur" in skrajni čas je že, da policija malo pogleda, kaj se dela pred to gostilno, ker ta lov na prišlece ne dela časti Ljubljani.
Veliko vrtno veselico priredi CirU in Metodova moška podružnica za šentjakobsko-trnovski okraj v nedeljo dne 3. septembra na vrtu gostilne g. Fran Babiča, Dolenjska cesta 10. Vspored bode kar najbolj raznobarven in zanimiv. Podrobnosti vspo-reda priobčimo kasneje. Ker je ves čisti dobiček namenjen naši prepotrebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda, opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na to veselico, kjer bode lahko vsakdo v prijetni in neprisiljeni zabavi za nekaj ur pozabil svoje vsakdanje križe in težave ter obenem pripomogel po danih razmerah, da obvarujemo našo mladino pred potujčevanjem.
Čebelarska podružnica za Poljansko dolino priredi v nedeljo dne 10. septembra ob tfeh popoldne pri Anžonovcu v Srednji vasi veliko ljudsko veselico z zelo bogatim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za napravo čebelarskega oredja. Pridite vsi prijatelji čebelic in dobre zabave!
Našel se je zastavni list vLatter-mannovem drevoredu. Lastnik ga dobi pri gospodu Hriberniku, Spodnja Šiška št. 2.
Izgubljeno. Neki gospod je izgubil 5 blagajniških ključev. Pošten najditelj naj jih blagovoli oddati na magistratu.
Avtomobilske vožnje prevzema Pavel Stele, Rimska cesta 19.
Operetni večer v Unionu. Danes koncertira popoln orkester .Slovenske Filharmonije" pod vodstvom g. kapelnika E Čzajaneka na vrtu hotel« .Union". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 v.
Izpred porotnega sodišča.
Tat iz navade.
Janez Krhlikar, 62 let star, dotn* iz Vač, je komaj prestal lansko leto štiridesetletnico svojih kazni, pa je že spet pred sodiščem. V teku let se je odvadil težkega dela in je vedno iz-nova po vsaki zašel na svojo staro pot tatvine.
Dne 28. januarja t. 1. je prišel obtoženec na Primskovo k župniku Antonu Plešcu ter se je tam najedel in naspal. Drugo jutro, ko je župnik ravno bral mašo, je Krhlikar porabil ugodno priliko in je s sekiro vlomil v župnikovo stanovanja, pobral okolo 400 K v gotovini, zlato uro, vredno 60 K ln nov površnik. Nato je šel v gostilno Antona Razložnika v Velikih Lokah, kjer se je izdal za žitnega trgovca. Dne 9. aprila 1.1. je šel obiskat
Tolstovrško slatin«
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška slatina, pošta GnštunJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim I
je kadilo in pod stropom so viseli težki oblaki tobačnega dima. Starejšina je bil pek, stric Nacetove neveste. Smejal se je neprestauo in govoril prosto in nesramno. Ko so pospravili jedi, je vstal in rekel s kozarcem v roki:
»Dva para smo zvezali. Napijem na njih zdravje, da bi pomnožili človeški rod vsaj za dvajset glav, da bi se nikdar ne stepli . . . Začel se je smejati in ni mogel več dalje. Vstal je njegov sosed, delavec na železnici in je nadaljeval govor po svoje. Govoril je dolgo in spravil na dan razne šale, ki jih je pek pozdravljal z glasnim pritrjevanjem, drugi so se smejali s krohotom. Nekateri so začeli praviti dogodke iz življenja, potem pa so pravili različne povesti! Pili so boljinbolj in povesti so postajale boljinbolj čudne; ko je pravil pek o neki prin-cezinjl v deveti deželi in o nekem kraljiču, ki jo je prišel rešit, so se smejali vsi tako, da je pek komaj prekričal vse druge.
.Oče ji pravi," pripovedoval je, »vse, kar te bo vprašal, reci: ne. Postavil je v sobo kompanijo vojakov, prižgal je vse luči, da se postelja ni videla s postelje ...
»Ali je prav, da je toliko luči," je vprašal kraljevič.
»Ne.*
.Torej ugasnite vse , . ,*
Vsi so se zasmej'ali in Nace se je vrgel nevesti v naročje, druge ženske so se med pripovedovanjem oklenile svojih mož. Magda je sedela zamišljena, kot da nič ne sliši in Petruša se je včasih po sili nasmehnil.
»Ali je prav, da stoje ti vojaki tu", je vprašal kraljevič, pripovedoval je pa dalje.
„Ne.“
.Torej vsi ven."
Zopet so se zasmejali.
»Ali je prav, da sta postelji tako daleč narazen?" je vprašal kraljevič, pravil je med smehom pek, in smeh je rastel.
.Ne."
In prenesel je posteljo . . .
Pek je pravil historijo dalje do konca, dokler se ni končala tako, kakor vsaka : .potem sta se pa vzela".
Obrisali so si oči, ki so jim jih zalile solze od smeha, iu so prosili peka, naj pove še podobno povest.
»Vem še o drugačnih," je rekel pek in nekdo je začel med tem peti neko zdravico in vsi so začeli pritegovati in ženske so mešale z zoprnimi glasovi.
Petje se je razlegalo skozi okno na ulico.
Tako je šel večer. Moškim se je poznala pijača, obrazi so jim bili odrti, oči so gorele in njih pogledi so bili zmešani.	(Konec.)
župnika Iv. Pišalta v Sv. Ožbaldu pri Trojanah. Tam je zašel v shrambo, pa dekla je nevedoč, kdo je notri shrambo zaprla. Pozneje je slišala ropot v zaprti shrambi in je prestrašena začela vpiti. Krhlikarja so prijeli in izročili orožnikom. Krhlikar tatvino v Primskovem taji, glede površnika pa pravi, da ga je v Ljubljani kupil. Glede Sv. Ožbalda pa pravi, da je samo hotel vzeti par klobas, ker je bil lačen.
Grehov ima mož že precej na hrbtu. Kaznovan je bil že devetkrat zaradi tatvine, in sicer je dobil 1. 1870. tri mesece, 1. 1871. eno leto, 1. 1872. 15 mesecev, 1. 1876. dve leti in pol, 1. 1879. sedem let, L 1887. pet let, 1- 1892. osem let, 1.1900. devet let, !• 1910. tri mesece.
Porotnikom so se stavila tri glavna vprašanja, ki so jih soglasno potrdili, bodišče je nato Krhlikarja obsodilo na devet in poi leta težke ječe, vsak mesec poostrene s težkim ležiščem in povrnitev 460 K župniku Piešcu.
Do 1. 1921. bo torej tuja lastnina pred Krhlikarjem imela mir.
Cestni rop.
Dne 18. februarja t. 1. je odšel 24 letni čevljarski pomočnik Anton Mihelič iz Nakla proti Preddvoru. Ustavil se je v Žibertovi gostilni na Vačah, kjer je spil čašo piva. Beseda je daja besedo in tako se je tudi Anion Mihelič pridružil 37 letnemu Josipu Polajnerju iz Gornjega Jezera na Koroškem. Kupila sta žganja in se ga Pjecej nasrkala. Plačal je Polajner in sicer z bankovcem. Ko je Mihelič zagledal bankovec, so se mu zaiskrile oči. Trdno je sklenil v svojem srcu, da se mora polastiti ostalega denarja. In res sta oba kmalu odšla proti Preddvoru. Mihelič je gruntal in gruntal kako bi prišel do denarja. Konečno je rekel svojemu tovarišu Polatnerju, ds je najboljše če gresta drug za drugim, ker bosta tako veliko lažje hodila. Polajner ni imel, nič hudega sluteč, ničesar proti temu. Mahnil jo je celo sam naprej. Kar naenkrat ga pa prime Mihelič za vrat, vrže na tla, stiska kolikor more in mu vzame denarnico, v kateri je bilo še 9 kron denarja. Nato jo Mihelič odkuri. Med potjo je vrgel denarnico proč, le denar je po-basal v svoj žep. Mihelič je trdovratno ■tajil vse dejanje, kar mu pa ni ničesar pomagalo. Možakar ima to »dobro" uavado, da ima zelo dolge prste, za-radi česar je bil že 7 krat predkazno-van- |Baje se je hotel včeraj ponoči v preiskovalnem zaporu obesiti, ko se je trenotno spomnil na svojo ubogo mater.
Porotno sodišče je zločinca obsodilo radi cestnega ropa in zavratnega napada na 9 let težke ječe.
Kolera.
Zagreb, 29. avgusta. V Koprejnici se je pripetil danes slučaj kolere. V Zemunu je umrla na sumljivih znakih neka oseba iz Carigrada, toda bakte-rijologična preiskava je dognala, da tu ne gre za kolero.
Carigrad, 29. avgusta. Tekom
24	ur je obolelo za kolero 30 oseb, 22 jih je pa umrlo.
Demisija perzijskega kabineta.
Teheran, 29. avgusta. Kabinet je podal danes demisijo. Položaj je silno kritičen, posebno ker se v deželi nahaja sovražnik. Šah demisije za enkrat še ni sprejel.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Francosko-nemška pogajanja.
Pariz, 29. avgusta. Francoski poslanik v Berlinu, Cambon, bo v petek predložil nemškemu zunanjemu ministru Kiderlenu - Wachterju francoske predloge glede rešitve maroškega vprašanja. Kiderlen-W3chter bo na francosko noto odgovoril takoj ali pa vsaj tekom 24 ur. Vendar se bodo poga janja potem še precej časa nadaljevala.
Seja avstro-ogrske banke.
Dunaj, 29. avgusta. Danes se*je vršila generalna seja avstro-ogrske banke in sicer pod predsedstvom guvernerja Popoviča. Glede denarnega trga je vladala splošna napetost. Na seji se je izvršilo tudi imenovanje uradnikov za novoustanovljene po družnice.
Knez Thun v Ischlu.
lschl, 29. avgusta. Češki cesarski namestnik knez Thun pride jutri zjutraj v lschl. V četrtek dopoldne ga bo cesar sprejel v posebni avdijenci. Knez Thun bo poročal cesarju o češko-nemškem spravnem pogajanju.
Avstrijsko-turški obmejni konflikt.
Carigrad, 29. avgusta. Dne 26. avgusta je prišlo na meji Sandžak-Novi-pazarja med turško obmejno stražo in avstrijsko žandarmerijo do večjega spopada, tekom katerega je bil en turški vojak ustreljen, eden težko, dva pa lahko ranjena. Turški vojni mini ster je odredil strogo preiskavo.
Preganjanje socljalistov na Ruskem
Kijev, 29. avgusta. Policija je aretirala 17 socijalistov radi revoluci jonarne propagande in jih pregnala v sosednje gubernije.
Senzacijonalen umor in samomor v Varšavi.
Varšava, 29. avgusta. Danes po poldne je 25 letni pesnik in poljski Pisatelj Sigmund Idzikowski ustreli svojo 19 letno soprogo Zofijo in nato Se samega sebe. Vzrok ljubosumnost,
Razna vesli.
* Domači petelin — morilec.
Dne 11. avgusta je domači petelin 17 mesecev starega dečka Karla, sina josestnika Pregartnerja iz Friedberga lako zelo okljuval na glavi, da je deček takoj umrl za bolečinami. Sta riši umorjenega otroka so se ravno akrat nahajali na delu pri posestniku Granslu v Limbuchu. Otroka je varovala 10 letna sestra Frančiška Kar naenkrat je Karl zginil sestri izpred oči, ki je kmalu nato zaslišala strahovito kričanje. Ko je došla na lice mesta, je petelin ravno sedel na otroku in ga z vso silo kljuval po glavi. Otrok je imel že popolnoma razdrapano črepinjo. Odnesla ga je litro domov, toda nesrečnež je že čez pol ure umrl. Imenovani petelin je začetkom meseca avgusta napadel tudi že sestro umrlega otroka in hlapca Wiedniga, toda ta dva sta se znala ubraniti.}
* Ne igrajte se s puškami. V vosi Stoppach pri Koburgu na Nemškem se je v pondeljek radi igranja s puško pripetila velika nesreča. Neka lovska družba se je na potu na lov ustavila pred gostilno vaškega gostilničarja. Posestnik kamnoloma Trager je puško v šali nabasal in pomeril na neko otroško družbo. V tem trenotku pa se je puška sprožila. Kroglja je zadela nekega enoletnega otroka, ki je obležal na mestu mrtev. Dva dečka sta bila težko ranjena. Ko je Trager zapazil usodepolne posledice nepremišljenega dejanja, je zbežal za hišo iu izvršil samomor.
* Strašna železniška katastrofa na Ruskem. Iz Dobrove-Gornice se poroča: Predstojnik tukajšnje orožniške straže Dimofrejev se je odpeljal te dni s posebnim vlakom v Sosno-vico na inšpekcijo. Ne daleč od So-snovice je prišel nasproti osebni vlak. Oba vlaka sta trčila s silovito močjo drug ob drugega. Obe lokomotivi in trije vozovi osebnega vlaka so bili na mestu razbiti, mnogo oseb ubitih, več težko ranjenih. Predstojnik Dimofrejev je zadobil več težkih poškodb. Med potniki osebnega vlaka je nastala strahovita panika. Mnogi so iz strahu izvršili samomor.
* V blaznosti. Tesar Hajev v Plavah je ponoči napadel svojo ženo z britvijo in ji razparal trebuh. Nato je odšel k postelji svoje štiriletne hčerke in ji prerezal vrat, nakar je pobegnil. Na nekem sosednem posestvu je nato še sebe usmrtil. Svoje dejanje je najbrže izvršil v trenotni blaznosti.
* Cela družina padla v prepad. Na povratku iz letovišča v dolini Ca-lomonto je padla neka družina iz Tri-denta z vozom in s konji vred v prepad. Štirje izletniki so bili na mestu mrtvi. Neka žena si je zlomila hrbtenico.
* Vpepelitl se je dal laški židovski nadrabin Vittorio Castiglioni. To je po celi Italiji vzbudilo splošno pozornost. Njegovi zadnji volji so ugodili in potem pepel spravili na tržaškem židovskem pokopališču, kakor si je pokojnik želel. Vittorio Castiglioni je bil tudi literarno delaven, izdal je komentiran prevod Mišne.
* 84 letnega starčka zastrupila.
V	Boskovicu je umrl te dni 84 letni posestnik Franc Sverak. Domačini so pričeli takoj sumiti, da je bil najbrže zastrupljen. In res je zdravniška komisija konstatirala, da je bil zastrupljen s fosforjem. Policijska preiskava je dognala, da je umor izvršila njegova žena. Ko so slednjo aretirali in odvedli v zapor, so jo kmetje hoteli linčati.
* Človeška starost. Časopis „Se-colo“ priuaša članek, v katerem govori o starosti človeka. Po dolgih računih je prišel neki učenjak do rezultata, da doseže povprečno starost človek na Švedskem 64 let, na Danskem 63 let, na Norveškem 62'/2 leta, v Belgiji 57 let, na Irskem 56 let, v Angliji 54 let, v Italiji 53 let, na Nizozemskem 52 let, v Švici 52 let, na Nemškem 40 let, v Franciji 36 let. Kakor se vidi imajo ljudje na severu daljše življenje nego na jugu. Tam so ljudje navadno tudi treznejši in resnejši. V splošnem se doba človeškega življenja ne da določiti. Zoolog Weis-mann izkuša dokazati, da je dolgost
človeškega življenja v direktnem razmerju z dobo v kateri se razvije okostje. Ker pa človek doseže popoln razvoj šele v 25. ali 30. letu, bi moral človek (po razmerju 1 : 6) po Buffonu doseči starost 176 do 210 let, po Hallerju pa celo 200—240 let. Kako bi bilo to mogoče' je neznano in ne pomorejo vse makrobiotike. Resnica je da so danes ljudje s 100 leti tako redki, da občudujemo njih starost.
* Preizkušnja ljubezni. Nov način preizkusiti srce izvoljene deve je iznašel neki Alfonz Marron v Parizu. Obiskal je nekoč svojo izvoljenko Suzano, in po kratkem razgovoru, v katerem ji je lagal nezadovoljnost z življenjem, jo je prosil kozarca vode. Ko ga je dobil, je stresel v vodo neki prašek, in še predno je mogla Suzana zabraniti, je vodo izpil. Zdaj se je začel tresti, zdihovati in slednjič je padel na naslonjač in — tako je namreč Suzana mislila — »umrl". Pred .smrtjo* je še prosil Suzano, naj mu odpusti .grozno dejanje". Pri celi komediji pa je Alfonz prav pridno opazoval Suzano. In glej, Suzana je takoj, ko je Alfonz .umrl", stopila k telefonu, naznanila rešilni postaji dogodek in prosila, naj mrliča takoj odnesejo. To je pa .mrtvega" razjezilo. Skočil je pokonci, povedal presenečeni Suzani par gorkih in za vedno izginil.
* Pipa za dva milijona. Najdražjo pipo ima brez dvoma perzijski šah. Iz nje kadi samo o posebnih prilikah, kakor njegovi predniki. Pipa je zato tako dragocena, ker jevcela posejana z demanti in rubini. Če ravno šah slučajno ne kadi iz nje, jo čuva poseben dobro plačan uradnik. Dela seveda mož nima ravno veliko.
»Domovina"
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/1.
Lastnik in glavni urednik Mllau Plut.
Odgovorni urednik V. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 6 vin. — Za one, ki iičejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji InserenU v znamkah. Zaključek malih oglasov ob fi. uri zvečer.
Išče se družabnik z malo svoto, ki ima veselje do trgovine. Ponudbe na upravo „Jutra“ pod šifro O. Č.
D ček star dva meseca se odda v oskrbo. Ponudbe z mesečnimi zahtevami na podružnico »Jutra« v Sp. Šiški.	358/3-1
Christofov trgovski tečaj, Sodna ulica 2, vpisuje vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. Zavod preskrbuje absolventinjam dobre službe.
359/4—1
Hiša z vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta št. 1.	163/8—6
Gostilniška oprava se ceno proda Cascio, Lingarjeva ul. 1.	453/x—1
Dvonadstropna hiš«, se iz proste roke proda. Spodnja Šiška, Knezova ul. štev. 254 y	521/2-1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Kuč
v za slabokrvne in prebolele
"C Je zdravniško priporočeno črno 'dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4*50
3r. Novakovič, Ljubljana.
Dl Jilij Stil«
■
zdravnik za notranje in otroške bolezni
zopet ordinira.
Dvorni trg št. 1 UJiiJlt
Učenke ali gospodične
se sprejmejo na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom. Glasovir na razpolago. Ponudbe pod »Trafika Union* Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 1.
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na »Jutro", ali pa najde novega naročnika!
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
ANT. BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo št 2.
Velikazalcgaslihilivencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je naTržaški cesti.
,QLWrifCfc?£\
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
OLIMPIA ——
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
■■	OLIMPIA
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 1'20, velikemu K 2'—. — Glavna zaloga v
lekarni Tmkoczy v Ljubljani.
XII
1«
m
URE
Priznano največja, resnično domača, 2e
25	let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova nlica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
===== je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, •n torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.-. ALPINA URE .-.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jekla
1 "r.-jia prodala. —.
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prostL
J utro‘se prodsgavTrsiu
po O vinar j ©t
■v nasledrijaJh. to"b©Js:©xn.aJb.:
Becker ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Plpail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncoi, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg, ftfožt, ulica Miramar, Hagolo, ulica Beivedere. Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marao, Bruna, SS. Martin,
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel}, ulic** S: Maroo,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Graniaticopulo, ni. Bandera, Spflder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Baje, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Beivedere. Cechimi, ulica deli’ Istra,
Izvod samo 6 vinarjev
po 0 vinarjev
tt 3a.asl©d.33uj3JbL toloaJS:ajm.©3a.
Južni kolodvor, na peronu.	Wls1ak, Gosposka alica.
Državni kolodvor.	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Tenente, Gradaška ulica.
Sever« Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg
Plchler, Kongresni trg.	Sitar, Floljanska ulica
Češark, Šelenburgova ulica.	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Nagodd Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije Cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta
Mrzllkar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
ŠuMc, Miklošičeva cesta.	Kušar, Sv. Petra cesta
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Kotnik, Šiška.	Rentžgar, Zelena jama.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar	domu. Svetek. Zaloška cesia.
Košir, Hišlerjeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta
Stiene, Valvazorjev trg.	Jezeršek, Zaloška cesta.
Sušnik, Rimska cesta.	Likar, Glince.
Ušeničnlk, Židovska ulica.	Str bo vic, Dunajska ceste.
Klelnstein, Jurčičev trg	Klančnik, Tržaška cesta.
Križa), Sp. Šiška.
IdMlolJaiia, 3SZon.grresnl trg: *7. Predtiskarija, Risarski atelije.
 Plisiranje. Kufriranje. Montiranje._________
= Tamburiranje in vezenje na roko. =
Največja zaloga ženskih ročnih del
in vsakovrstnega materitala.
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v Upravništvu * Jutra*.
Prva krargska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska’ ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Angleško skladišče oblek
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasiji
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
iz listra ali pralne v barvah
od K 10— naprej
ter panama
klobuke in slamnike
g«r» Najbolj varno naložen denar! ^wm Največja slovenska hranilnica I
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
Stanje hranilnih
Rezervni zaklad
Kmetska posojilnica
= ljubljanske okolice =
nad pol milj ona
kron
milijonov kron
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
Mestna hranilnica
ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena = leta 1882. =E
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000'—
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
Kreditno društvo
Posoja na žetnljišča po 5*/• in proti poplačevanju dolga po najmanj 'I*0/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menico in vrednostne papirje.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
K1NTA kolesa.
Najobširneiže jamstvo, llustrovanl ceniki brezplačno.
Mm Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina t kolesi in posam. deli.
koles.