SSarož-1*— Cete P#i leta četrt le
Meseèn«
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarje« od 6 redne petitvnrte: pri večkratnih oznanilih vehi; :::	popast :::
„Straža“ izhaja v pan
deljek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračaj«
npravnlitvo : Maribor S. » Tolefon it. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z urednlitvom a vsak dan od 11.-
* mor« govor« -12. nre
Avstrijska bojna črta 400 km dolga. — Naše levo krilo zmaguje. — Nemci natepli Francoze, Belgijce in Angleže. — Srbi
še si niso oddahnili od naših udarcev.
Avstrijske in nemške zmage.
Na fronti, M je dolga 400 km, se borijo v tem trenutku naše čete z Rusom.. To je izmera,, tako velikanska, da ji vojne zgodovine ne poznajo para. In za celo fronto eno vodstvo, en cilj, ena voljai! Zdaj, ko izvemo za to gigantsko borbo, 'nam še je le pomen naše zmage pri Krasniku pral v jasen. Desno krilo ruske bojne črte, ki stoji sedaj z nami v ognju, je imelo očividno nalog, da. na severu potisne nazaj rf-ašo fronto in jo porine v strategično jako važno ozemlje med Tarnovom in Rzeszovom. Kdor ima ita prostor, je gospodar' vseh promettili sredstev med Zapadno in Izhodno Galicijo in zanj ni nobene težkoče, da prodere preko Karpat potom Dukla-pre-Ihjza na Ogrsko in se prikaže pred Budimpešto. Toda naši Konrad je Rusom prekrižal račune, poskrbel na severu za dovolj močno armado1, ki je uničila rusko nakano in sedaj je ta severna armada ■ preteča katastrofa zia, Ruse.
Tudi nemška fronta je nenavadno velika:	ob
belgij sko-ifraricoski meji 60 km, ob francosko-belgijs-ki-iluksemburški meji 45 km., ob ! severno francosko-nemški meji 15 km. Zraven še pride fronta ob južni francosko-nemišiki meji, kjer se borijo nemške čete pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika. Nemške čete prodirajo z gibčnostjo in prožnostjo, da se jim človek ne more dovolj načuditi*. Mnogi so po danes že došlih poročilih o nemških zmagah nad Francozi in Belgijci in Angleži prepričanja, da je vojska med Nemčijo in Francijo v glavnem že izvojevana. Potem bo N,emec udaril z železno pestjo tudi po Rusu, ki mu sedaj sili v Vzhodno Prusijo.
Velika bitka med Vislo in Dnj estrom.
Velikia bitka, k a ko rène še svetovna, zgodovina ni videla, ,se bije te dni od srede, dne 26, avgusta, sem ob gališki meji na R[uskohPolj iškem med rekama Vislo in Dnjestrom. C e 1 a Jbl o j n a č r t a j e dolga 4 0 0 k m, Na obeh straneh se udeležuje bitke bojna sila, ki šteje na milijone vojakok.
Levo krilo avstrijske armade, ki je pri Krasniku izvojevaloj veličastni o zmago nad Rusi, prodira zmagovito naprej proti Lublinu.
Bojne čete, M stojijo desno od našega levega krila in levo od središča, so prodrle med1 rekama Bug in Wieprz v Rusijo in so zasedle pokrajino o-krog ruskega mesta Zamosc in . bodo najbrž v kratkem že ogroževale mesto Cholm. Del teh čet se bije med Sokatlom in Kamionko na avstrijsko-ruski meji z ruskimi četami.
Središče naše armade je razpostavljeno o-krog Lvova, desno krilo pa vzhodno od Lvova okrog gališkega mesta Stanislav.
Proti našemu središču in ddsnemu krilu so Rusi v smeri proti Lvovu navalili z veliko bojno silo. Ruske čete so se razpostavile v polkrogu okoli Lvova. Od mesta Zolkiew (severno od Lvova] pa do Zlcftow.a (vzhodno od Lvova) ter do reke Dnjestr je bitka že v polnem teku. Naše čete so dozdaj vzdržale svoje postojanke.. Rusi so zbrali velike bojne sile na vzhodni meji Galicije. jTe čete so prišle večinoma iz Besarabije in Podolije.
Vrhovno vodstvo ima ogromno, skoro da nadčloveško najogo, da premaga vse delo, ki je v, zvezi z vodstvom tako raztegnjene armade. Kje se bo vršila glavna in odločilna bitka* Se še trenutno ne da razsoditi.
Dunaj, 28. avgusta.
(Uradno.) Z bojnega polja se poroča: Od dne 26. avgusta naprej so se med našimi tin ruskimi četami pričeli boji, ki se vršijo na celi črti med Vislo in Dnjestrom, Avstrijsko levo krilo zmago v, ito prodira naprej,
*
* *
Dunaj, 28. avgusta.
Z bojnega polja se poroča:	Ze dva dni divja
med Vislo in Dnjestrom velika o d 1 oi Ö i 1 (n fai b i t -k a. Glavna ruska armada je udrla v vzhodno Galicijo. Našim četam se je posrečilo na črti Rawarus-ka—Zloscoiw. ustaviti rusko prodiranje. Levo avstrijsko krilo v črti Zolkjiew—Rawaruska zmagovito prodika v Rusijo, Cela bojna črta ( je dolga nad 400 km. Bitka še bo trajala najbrž več dni. Iz Lvova so odpotovali vsi civilni zdravniki na bojišče.. Bitka, M se sedaj bije, ho največja, kar jih pozna svetovna zgodovina.
*
• *
Dunaj, 28. avgusta.
(Uradno.) Vrhovno poveljstvo avstrijske armade je danes ob 2. uri popoldne izdajlo sledeče poročilo:	' I 1 i t I i I i i
Na ruskem bojišču se že več dni vršijo odločilni boji. Naše čete, ki so prji Krasniku izvojevale zmago nad Rusi, zasledujejo sovražnika; neprestano proti Lublinu. Sosedina, naša kolona jie istočasno in zmagovito prodrla v prostore med rekama Bug in Wieprz ter je zasedla ozemlje okrog ruskega mesta Zamosc. Ob enem drugi deli naše armade kljub sovražnemu pritisku držijo ozemlje na severni, vshodni in jugozahodni strapi Lvova do reke Dnjestr. Močne s o v r a (ž n e ßete so pro01rl & v vßho-d n i del Galicije.
Bojni plen pri Krasniku.
Naše čete so v bitJd pri Kraisniku odvzele Rusom tri zastave, 20 topov 'in 7 Strojinih pušk.
Poljaki v boju proti Rusom.
„(Information“ piše:
Proti osrednji organizaciji Poljakov gojimo resne pomisleke. Mnogo boljše bi bilo, če bi se bila izročila najvišja organizacija in najjkišje poveljstvo
poljskega narodnega odpora proti Rusiji kakemu maloštevilnemu odboru, ki bi obstojal le iz mož, ki ne nripadago nobeni stranki, nego dai se je izročila ista skrajno zamotani takozvani „[Osrednji organizaciji.*' Toda žalibog, napaka je že storjena. Merodajni činitelji si pa naj sedaj prizadevajo, da se izločijo vsa strankarske strasti in da posvetijo • vse svoje moči Za dobro, skupno poljsko stvar! Pred vsem? bi bilo veliko bolje, če bi se bili poslužili politiki vsepoljska stranke mirnejše in pametnejše taktike!. iTo velja ša zlasti vsepoljskim zaupnikjpm iz Rusko-Poljskega, ki še sedaj nočejo uvideti, da ne gre tako in jda delajo v prilog Rusije, če zahtevajo sedaj od velesil, ki se bojujejo sedaj proti Rusiji, da se izjavijo, komu bo v bodoče pripadlo Ruskom Poljsko! Jasno je, kaj tiči za to zahtevo, Tjo ni nič drugega, nego v sedanjem trenutku malenkostna politika odpora proti pruskemu razlastilnemu in izseljqvalnemu zakonu. Vsepoljaki hočejo' enostavno sedanji položaj izkoristiti v ta namen, da se izvrši upor Rusko-Poljske proti Rusiji le tedaj, če bi se Rusko-Poljska priklopila k Avstriji, Pri tem ptaj pozabijo, dai bi bil način za sedaj popolnoma neprimeren 1 in bi ravno sedaj Nemčijo posebno hudo zadel. Nemčija se ne bojuje z Rusijo za Rusko-Poljsko, ampak; za čisto drugačne težnje. Vsepoljakom bi svetovali: iTe gospode se je svoj čas smatralo za rusofile, če po krivici, ani ne, ni bilo nikdar jasno. Gotovo je paj sedaj napočil dan, ko morajo Vteepoljaki pokazati svojo — bairvo. Vsaka nadaljna omahljivost se bode morala smatrati kot rusofilski manever. Ce so vsepoljaki v. resnici za osvobojenje Rusko-Poljske izpod ruskega j armai, potem y boj zoper Rusijo. Poprej naj ne stavijo nobenih pogojev. Najpoprej naj dokažejo,, da ne delajo za Rusijo!
Cesar Franc Jožef in general' Konrad — odlikovana.
Dunaj, 26.' avgusta.
Uradno se poroča, da je nemški cesar Viljem poslal našemu cesarju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za podfeljeni red Marije iTerezij;e, Z| veselijem vzame nemški cesar na znanje veličastno zmago pri Krasniku ter vsled tega radostnega dogodka podeljuje cesarju Francu Jožefu najvišji nemški vojaški red za zasluge, imenovan „|Pour le merite.“ — Načelniku avstrijskega generalnega štaba, generalu Konrad pl. Hecendorfu, pa podeljuje cesar Viljem železni križ za zasluge II. in I. vrste;. Naš cesar se j,e v svojem in v imenu generala Konrada nemškemu cesarju za izredno 1 odlikpvanje brzojavno prisrčno zahvalil.
Francozi, Belgijci in Angleži tepeni na celi crti.
Vedno hujši so udarci, ki padajo po glavah — Francozov, Belgijcev in Angležejv. Na celi črti od severne francoskoMbelgijske meje notri do južne francosko,-nemške so bili Francozi, Belgijci in Angleži tepeni, ,0,b severni francosko-belgijski meji je porazila nemška armada Francoze pri Cambrai, druga nemška armada je pa premagala1 ob zahodno-južni francosko-belgijski meji pri Maubeuge in pri Saint
.Quentin Angleže;, M so prišli Francozom na pomoč; ob IrancoskohluksembiurŠki meji so bili pri Longwy Francozi tako silno tepeni, 'da se je morala francoski armada umakinfiti do trdnjave Vjerdun, Ob severni francosko-nemški meji je napadla francoska, armada v smeri Nancy proti Lotaringiji Nemce, toda tudi ta najpad je bil odbit in Francozi so se zopet morali umakniti v Nancy. Iz Alzacije ob južni fran-cosko-nemjšM. meji! je pa pregnala, nemška armada Francoze iz Alzacije. Na nemških tjleh se ne. nahaja sedaj nobena francoska četa.
Tozadevne uradne brzojavke se glase:
*
*	*
Berolin, 27, avgusta.
(Uradno.) Nemška zahodna armada je udrla po neprestanih zmagovitih bojih na francoska tla. Od Cambrai do južnih Vogez je bil sovražnik premagan. Francoska armada se umika.
Nemška armada pod poveljstvom generala pl.
Kluck je premagala angleško armado pri Maubeuge,
Angleži se umikajo proti St. ■ Quentinu.
*
*	*
Berolin, 28. avgusta.
(Uradno.) Angleška armada, kateri so se pridružile tri francoske divizije, je bila severno od St. iQuentina popolnoma poražena,, Premagana angleš-ko-franeoska armada beži proti jugu. Ujetih je bilo
v.eč tisoč Angležev in Francozov, zaplenjenih sedem poljskih baterij in ena težka baterija.
Nemški armadi generalov pl. ■ Bülow, in barona Hausen sta porazili 8 francosko^belgijskih armadnih zborov ob črti Sambre—Namur—Maas, Bitka je trajala več dni. Poražena francoska armada se umika proti vshodu Maubeuge. Nemška armada se pripravlja na napad na Maubeuge. Bežeče Francoze zasleduje armada vojvode Alberta virtenberškega. Prekoračila je že reko Maas.
Armada nemškega prestolonaslednika je zavzela francosko trdnjavo Longwy ob franco,skb-belgij-sko-luljsemburškji meji.
Proti armadi bavarskega prestolonaslednika je navalila močna francoska armada, ki je prodirala v, smeri Verdun proti Lotaringiji, Tudi ta napad je bii odbit. V Lotaringiji in v Alzaciji ni nobenih francoskih čet.
Iz belgijske trdnjave Antwerpen so izpadle 4 belgijske divizije v smeri proti Bruselju,. Napad je bil odbit. Ujetih je bilo veliko število belgijskih vojakov in zaplenjenih mnogo topov.
Huda kazen za izdajstvo.
Strassburg, 27. avgusta.
(Uradno.) jVi vasi Dahlheim v. Lotaringiji, ki šteje 286 prebivalcev, so vaščani dne 20, avgusta iz hiš streljali na nemške čete. Na povelje nemškega vojaškega poveljnika so vojaki vas zažgali in jo popolnoma razdejali.
Francosko poročilo«
Pariz, 27. avgusta.
|Z!animivo je, kako Francozi sami poročajo o bitkah nasproti Nemcem, Preko Rima je došlo iz Pariza to le poročilo, ki ga objavlja naš poročeivalni u-rad:
Francosko vojno ministrstvo je izdalo dne 27. t. m. ob 11* uri po noči to le poročilo: V Vogezah so se morali Francozi umakniti do St. Die. Nemci so obstreljevali St. Die in plenili po mestu. St. Die ni utrjeno mesto. Ob Vogezah pri Nancy se je moralo pred petimi dnevi uistaviti prodiranje Francozov. Nemške izgube so velike. Na jugovzhodu Nancy so imeli Nemci v daljavi 3 km 2500 mrličev, v okolici Vitrimont pa 4500 mrtvih. Nemci so ae od 3. avgusta obstreljevali Longwy. Longwy je zelo stara trdnjava, njuna posadka znaiša komaj 1 bataljon. Po 24urnem odporu se je trdnjava danes uda: a. Polovica posadke je bila ubita ali ranjena. Hrabri branitelj Longwy, podpolkovnik DI’Arche, je bil imenovan za častnika častne legije.
Ob reki Maas so francoske čete najkrepkejše odbile več nemških napadov in zaplenile eno nemško zastavo.
Belgijske čete, ki so se. nahajale v okolici Namur in tudi nekaj francoskih polkov, ki so jim prihiteli na pomoč, so se u /m a k n i 1 e na francosko o-zemlje.
Na severu se je morala angleška armada po junaškem odporu nekoliko umakniti, ker jo je napadla mnogQšltevilnejša nemška armada.
Antwerpenska armada s svojim prodiranjem je vezala in zaposlila več nemških divizij.
Belgija se priklopi Nemčiji.
Berolin, 26. avgusta.
Berolinski list h,Lokalanzeiger“ zahteva, da se vsa Belgija priklopi Nemčiji.
Nemški vrhovni upravitelj za Belgijo.
Berolin, 26. avgusta,
(Uradno.) Nemški cesar Viljem je imenoval ge-neral-maršala barona Goitz za vrhovnega vojaškega, upravitelja,, pl, Sandta pa za< civilnega upravitelja za zasedene dele Belgije, Baron Goltz je že odpotoval v Belgijo, da prevzame tam vrhovno upravo v Belgiji.
Kaj se godi na Balkanu.
(Turčija se trudi, da bi tudi Albance pridobila za vpade v, Srbijo, Dosedaj se ji to ni posrečilo.
Bolgarska javnost se še vedno ustavlja ruskemu vabilu, naj se postarvi ob stran trojnega sporazuma, Ako bo le bolgarska diplomacija ostala trdna, bo dobro.	^
iSkader ima le posadko 200 oboroženih mož. — Bati se je, da bodo Črnogorci zopet dobili poželjeiije za Skader, Albanski Kralj še vis traja v Albaniji, a otroke je odposlal.
Iz Bitoija v Novi Srbiji prihajajo glasovi, da prihaja tje mnogo prostovoljcev,1 kj niso nič drugega nego preoblečeni grški vojaki. Seveda se to dogaja z vednostjo Grčije, ' V Bolgariji so vsled teh-ie glasov zelo vznemirjeni.
Kralj Nikita zbežal.
,	Budimpešta), 25. avgusla,.
Te dni so pripeljati 38 črnogorskih ujetnikov skozi Budimpešto v Ostrogoti. 1’rosili so, da b|i še smeli ostati v Budimpešti 24 ur, kar se jim je tudi dovolilo.. Med drugim so ujetniki pripovedovali, da je kralj Nikita zbežal iz Cetinja :v; Srbijo.
Mobilizacija Turčije.
Turška vlada je vpoklicala pod orožje vse v inozemstvu živeče Turke, kojih starost znaša 2U do 45 let,	, M 1 1 k*..L*
Anglija koče naš Ir st.
„Grazer Volksblatt“ objavlja: Tz Alalie se poroča o oklicu angleškega admirala na Tržačane. — Sestavljen je v italijanskem jeziku in se glasi: Tržačani! Anglija, stoletna prijateljica in občudovalka vsega, kar je italijanskega, po svoji mogočni in slavni mornarici srčno pozdravlja to plemenito in delavno mesto. Vas ne Do zadela vojna strogost, ne nasilne odredbe, usmrčenja, ampak z nami pride k vam red, blagohotnost in spoštovanje pred tisočletno omiko vaše dežele. Obnovite svoje zveze na svojem morju, -nadaljujte svoje trgovanje, ki je vir vaše slave in vašega bogastva, dokler vas ne bo domoljubnega in plemenitega Trsta za vselej' rešila) svobodna, od vas upostavijena vlada, kakor ste viedno želeli. -
Ta oklic, ajko ni potvorjen, izgleda kakor da bi ga angleški admiral sestavil z laškimi iredentisti. Angleški admiral je dvoje pozabil, prvič da Trst ni italijanski, ampak da v njem prebiva tudi cesarju in Avstriji zvesto slovensko ter hrvatsko ljudstvo, in drugič, da Kdor hoče v Tjrsi mora prej mimo Pulja iti!
Rumeni Japonci napadajo.
'Posebna izdaja japonskega lista wJamota v Tokiu poroča z dne 28. avgusta, da je japonska vojna mornarica začela bombardirati Tsingtau, glavno mesto nemško-a;zija.tske naselbine Kiaučau. japonski poveljniki armade in mornarice računajo, da ■ bo treba Tsingtau napadati skozi tri mesece. V mestu pa imajo Nemci živil in streliva za osem meisecev.
Nemška posadka v Tisingtau, čeprav ne Štern niti 3000 vojaštvai, se ne bo udala. Nemški cesar jo je brzojavno pozval, naj se brani do skrajnosti. — Nemci so vse, kar bi lahko služilo japonskim topovom za cilj, razstrelili.
Japonske se nam ni treba bati.
Popolnoma je izključeno, da bi poslala daljna Japonska svoje čete skozi Sueški prekop ter posegla v boj na evropska tla. Na to menda Japonska sama niti ne misli. Pred vsem zasleduje Japonska, svo^e strogo vshodno-azijske interese. Dvomljiv položaj na Kitajskem še pa vrhu tega zahteva vso njeno pozornost na vshodu. Ne glede na to, da nima Japonska v Evropi prav nobenih interesov in tudi ne glede na velikanske težkoče pri prevažanju japonskih vojaških čet v Evropo, bi Angleži nikakor ne pripustili, da bi japonska prodirala izven vshodne Azije, Angleži so zasledovali vselej politiko, da ne sme Japonska ne politično in tudi ne gospodarsko prodirati čez vshodno Azijo,
i	¥ Perziji vre.
Po vsej Perziji je najstalo močno gibanje proti Rusiji in Angliji, Namen gibanja,, ki je od dne do dne hujše, je, da se Perzija otrese jerobstva Rusije in Anglije. Povsod, osobito v severni Perziji, se že zbirajo prostovoljci. Govori se že tudi, da, bode v kratkem razglašena po celi Perziji sveta vojska. — Prebivalstvo zahteva, da se Perzija tesno zveže s Turčijo. Ce sie pomisli, da so obstojala do sedaj med Perzijci in Turki nepremostljiva verska nasprotstva, je to gibanje ravno, sedaj posebno značilno.
Dovolji vojaških duhovnikov.
Dunaj, 26. avgusta.
(Uradno.) Ker ima vojaška uprava dovolj vojaških duhovnikov in se jih je še mnogo* zglasilo za. prostovoljno dušnopastirsko službo,\ katerih pa no more sprejeti, se vojno ministrstvo zlahvaljuje vsem onim duhovnikom, ki so s,e._prostovio](jno ponudili v službo vojaške uprave. Vojno ministrstvo je prepri čano, da bodo. vsi tisti duhovniki, ki so se prostovoljno zglasili1 in katerih vojna uprava ni mogla sprejeti, vršili na župnijah, kjer so nastavljeni, svojo patrijotično dolžnost. V slučaju potrebe so ti duhovniki na razpolago vojaškim krajevnim oblastem,, da jih uporabijo za| vojaško 1 pomožno dušnopastirsko službo, Nameščajo se ravno tako, kot v mirovnem času.
Izjava lavantinske, duhovščine. Poročali smo že, da je imela lavantinska duhovščina v Mariboru zborovanje, na katerem je tudi sklenila, obrniti se s posebnimi izjavami na višja mesta. Izjava, izročena c. kr. namestniku, se glasi:	Vaša prevzvišenost!
Onega dne, ko jih je hitelo na tisoče iz lavantinske škofije z vsem navdušenjem pod orožje, ko je zapustilo veliko število lavantinskih duhovnikov sjvoja službena mesta, da se žrtvujejo v službi najvišjega vojnega poveljnika1 za. tolažbo in dušno zveličanje braniteljev domovine, so se zbrali duhovniki lavantinske škofije, da slovesno izrazijo svoje domoljubno mišljenje in prepričanje. Njihovo domoljubje, utrjeno po vznositem vzgledu njihovega nadpastirja, pomnoženo po številnih pastirskih listih, na, sinodah in po krasni knjigi „Dajte cesarju, kar je cesarjevega!“, je nad vse dvome vzvišeno. Vkoreninjeno je v neo-majeni versKi udanosti do Boga, ki vodi z neskončno previdnosjo usodo avstrijskih narodov. V tem zaupanju v Boga zaobljubljajo nespremenjeno ljubezen in zvestobo do preljube vladarske hiše in prosijo pri vsaki sv. maši, da podeli avstrijskemu orožju släv e -polno zmago. Tega duhaj bubezni in požrtvovalnosti za dobrobit avstrijske očetnjave vzbujajo tudi v srcih njim izročenih vernikov in ga hočejo tudi za zmiraj ohraniti, tako da bodo njih srca,, kakor srca bojevnikov v vojski, samo eno željo čutila in .gojila: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja., Avstrijo! Prosimo, da vzame Vaša prevzvišenost ta globoko v srcih lavantinske duhovščine ukoreninjena Čustva blagovoljno na znanje. Maribor, dne 11. avgusta 1914. O, Severin Korošec, gvardjan; Prane Moravec, stoini in mestni župnik; i dr. Jožef Somrekj, bogoslovni profesor, kot zastopniki zbrane lavantinske duhovščine,;
Vojakom za zimo! Iz Švanberga nam piše g. polkojvnik A Leba;r te-le času primerne vrstice: Že splošno je znano,, da naši vojaki, kateri se zdaj, bojujejo na Ruskem in -Srbskem za dom in cesarja, še niso preskrbljeni z opravo, katera bi jih varovala mraiza. Vojska, katera se je komaj pričela, ne bode hitro končana; noči so že mrzle, posebno v deževju in kako bo, če se bodo naišli morali bojevati še črez zimo ! ? Veliko bodo trpeli pred mrazom in marsikateri, ne zadet od sovražne krogle., bo zbolel in tudi umrl vsled mraza. Neizmerno dobrote bi izkazale pa Slovenske našim bojevnikom, ako bi jim darovale toplih volnaitih nogavic, rokjavic, aVbic ali pa druge voinate oprave, kakor telovnikov, spodnjih hlač itd. Ako bi vsaka slovenska žena in vsaka deklica napletla ali kupila le'eden omenjeni komad, bi bilo to jak|o veiliko število in izvanredno hvale- in častivredno delo. Podružnica Rudečega križa v Mariboru bo gotovo rada sprejela taka darila,, ako bi j,ih darovalke ne odposlale naravnost. Prosim Vas. g. urednik, delajte propagando za to patrijotično. stvar v Vašem cenjenem listu. — Opomba uredništva: Zjelo radi! Že zadnja „Straža“ je prinesla oklic S, K Z., kjer se je ravno ta stvar toplo priporočala slovenskim ženam in dekletom. Naš list je za dopise enake vsebine radeviolje vsakemu na razpolalgo!
Agit raj te za „Stražo