186
Slovenski glasnik.
„Nasa pesen". Nemšk list na Dunaji razpisal je meseca oktobra m. 1. 100 cekinov nagrade pesniku za himno, iz katere bi avstrijski Nemci „in ihrer heutigen bedrangten Lage" zajemali moč in tolažilo. Nagrada, za katero se je oglasilo 1570 pesnikov, bila je prisojena stad. med. Jos. Winterju za njegov „Lied der Deutschen in Oesterreich", za pesen polno nemške rabulistike in zgodovinske neresnice. Ravno tisti list razpisal je z nova 100 cekinov nagrade najboljšemu napevu tej pesni. „Naša pesen" v denašnjem listu je slovenskega pesnika odgovor k "VVinterjevi pesni; zložena je v tisti meri kakor „Lied der Deutschen in Oesterreich". Kakor se je našel slovenski pesnik, da je Nemcu možato odgovoril, tako se morebiti najde tudi slovenski skladatelj, ki „Naši pesni" zloži primeren napev.
»Narodni dom". To društvo je imelo 5. februvarja v Ljubljani svoj prvi občni zbor. G. dr. A. Mosche je bil izvoljen za predsednika, v odbor pa gospodje: dr. Fr. Papež, advokat; Josip Kušar, trgovec in trg. zbornice predsednik; dr. V. Zamik, advokat in dež. poslanec; dr. Karol vitez Bleiweis, primarij ; Fr. Fortuna, trgovec in mestnega župana namestnik; P. Grasselli, dež. glavarja namestnik; J.Hribar, zastopa banke „Slavije" načelnik; J. Murnik, trg. zbornice tajnik; V. Petričič, trgovec in mestni odbornik; prost dr. A. Jarec; Ferd. Sovan, trgovec; dr. J. Stare, posestnik in c. kr. fin. prok. adjunkt. — V nadzorni odsek so bili izvoljeni gospodje: advokat dr. Munda, notar dr. Zupanec, trgovec Fr. Sovan mL, Janez Knez, in dr. Ivan Tavčar. Odbor je potem izmed sebe izvolil še posebni pravni in agitacijski odsek. — Društveni odbor namerava okolo 100.000 gld. nabrati z loterijo in s prostovoljnimi doneski, a še potrebnih drugih 100.000 na deleže vzeti na posodo, kateri bi se v 31. letih poplačali tako, da bi bil „Narodni dom" potem lastnina „Matice Slovenske". A da odbor doseže veliko in težko nalogo, katero si je postavil, treba bode vztrajne delavnosti in požrtvovalnosti po vseh pokrajinah slovenskih. „Narodni dom" nam je potreben v Ljubljani, kakor ribi voda; brez njega se naše socijalno, književno in umetnostno življenje, ki je zdaj stisneno v tako tesne stene, nikakor ne more razviti, kakor bi se gotovo razvilo, ako sodimo po zdanjih početkih. Slovenci v Ljubljani nimamo niti jedne hiše, v kateri bi se mogli dostojno postavljati, ter tudi na zunaj kazati, da smo vredni zastopniki naroda slovenskega. Najlepša narodna slovesnost v Ljubljani zaradi nedostatnih prostorov ostaje brez posebnega in tudi v političnem oziru koristnega efekta, kateri bi gotovo dobrodejno vplival na ves narod slovenski. „Narodni dom" bi ne prerodil samo Ljubljane, poživljal bi vso Slovenijo. Bil bi prvo vidno znamenje našega jedinstva. Zatorej: Bog daj srečo!
Matica Slovenska. Društveni odbor imel je te dni sejo, v kateri je ukrenil, da se družabnikom za leto 1881. dasta Sumanova „S lovni ca slovenska" in „Letopis". — Vrhu tega bode izdala za letos še dve šolski knjigi: Lavtarjevo „Geometrijo," ki je že natisnena in „Somatologijo", katere prevod bode prof. Erjavec v kratkem dovršil. — O Križmanovi »Italijanski slovnici" se je ukrenilo, da jo Matica samo na svoje stroške založi ter potem prodaje, a družabnikom je ne bode razpošiljala. — Uredništvo „Letopisa" za 1. 1882. izroči se gospodu Grasselliju, kateremu naj gg. pisatelji pošiljajo primerne spise. Razen letopisa dala bode Matica   na svetlo  še životopis dr. viteza Janeza Bleiweisa v posebni